sa koristi delavnega ljudstva v Ameriki V «logi jo moč! GLASILO SVOTtODOMISELJVIH SLO VE. JVC JE V V AME“tUKI Od bojo do zmago! devoted to the interests of the laboring classes 9t«v. 8. Entered M SeaondCiees Matter July Sth, ISOS, at the Poet OOe* at Oh toad», tlL, nadee Aet of Marah Srd, t» Chicago, 111., 21. februarja 1913. K Oe» ae misli svobodno, se ne i Leto XU. Italija. Iz Balkana. Razgled posvetu. Avstro-Ogrsko. Dunaj. — Franc Schuhmeier, social-demokratieen državni poslanec, je bil v noči 11. t. m. po krščanskem socialen Pavl Kun-schak umorjen. Kunschak je sledil Sehuhmeierju od nekega političnega ziborvamja, ter ga pri že-leznični postaji ustrelil. Maščevanje je bilo povod činu. (Op. ur. Pa naj kdo reče, da krščanski so--cialci in klerikalci niso vzorni ljudje — seveda v zločinih! Krščanska vzgoja, ta prekaša vse! i) Zaradi nasilstva obsojen ka-;plan. Dne 14. t m. se je vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem zanimiva obravnava proti kaplanu Božini pri ¡Sv. Jurju v S. G. Božina je bil že dvakrat kaznovan zaradi nasilstva. To pot je šel ta mož neko noč okoli polnoči v ta-mošnjo gostilno in silno začel zabavljati in surovo napadati nekega domačega fanta zato, ker noče ta trobiti v klerikalni rog. Na poti domoy se je ta svet mož, ki oznanja na ta način krščansko ljubezen v pozni nri v gostilni, da je fanta napadel in ga vrgel s silnimi udarci okoli desetkrat po tleh. Fant se je težko poškodoval na ušesu in se je moral zdraviti pri nekem graškem specijalistu. Kaplan se zagovarja s silobranom. Sodni dvor se končno ni prepričal za hudodelstvo težke telesne poškodbe, marveč je obsodilo kaplana zaradi 'prekoračenega silobrana na 200 kron globe ali na dva dni zapora. Grško. Atene, — Konečno so vlasti -vendar zapustile otok Kreta, in grška zastava je bila razvita med brezmejnim veseljem 'Zastave Angleške, Rusije, Francije in Italije so na otoku vihrale od leta 1808. Turška, zastava je bila izročena eniškemu konzulatu. — Mehika. Mexico City. — Premirje 24tih ur je bilo dogovorjeno med vstaši in zveznimi trapami. Pogoji, pod katerimi je prišlo do premirja, so bili podpisani od predsednika Madera in voditelja vstašev Diaz-a. Washington. — Državni tajnik Knox, je bil dobil od poslanika Wilsona v Mexico City, daljš. tajnopisno brzojavko. — Številni vslužibeuci so se delj časa trudili s rešitvijo tajnojpisa. Kakor se govori, vsebuje brzojavka isto, kar prinašajo časopisne (brzojavke. U-radno poročilo sledi. Mexico City. — Premirje je trajalo samo par ur in nasprotstvo se je zopet z vsem srdom pričelo. Vise kaže, da bo sedanji boj odločilen. Senatorji so ponovno zahtevali, naj Madero odloži svoj urad, kar je pa zanikal. 'General Diaz ni Ibil zadovoljen s predlogom premirja, toda vdal se je želji ameriškega poslanika. "Wilson je v prilog premirja vstra-jal, da se življenje in imetje inozemcev varuje, ter bojišče preloži na manje nevaren kraj. Denar ostaja v deželi. Washington, D. C. — Po objavljeni statistiki generalnega poštarja, se je leta 1912 po poštnih nakaznicah odposlalo v inozemstvo $12,000,000, kar pomeni, da ljudstvo svoje prihranke rajši nalaga v ameriško poštno hranilnico, kot pa pošilja denar v svojo domovino. V onih dveh letih pred ustanovitvijo poštne hranilnice, se je pošiljanje denarja po poštnih nakaznicah pomnožilo za letno $17,000,000. V sedaj obstoječih 13,000 poštnih hranilnicah je $35,000,000 naloženega in generalni poštar Hitchcock je prepričan, da bodo v fiskalnem letu vložki narastli na $50,000,000. Mnogo inozemcev’, ki so imeli svoj denar naložen v zasebnih bankah, so ga iz teh vzdignili in naložili v poštne hranilnice. Rim. — Dne 11. t. m. se je v i-talijanski zbornici vršila važna dejbata, o stališču vlade proti odredbi vatikana. Vlada ni hotela potrditi imenovanje msgr. Caron, prijatelja papeža, za nadškofa Genève. iNovi nadškof je nastopil silno triuoško ter odstavil patra Seme-ribs-a, slovečega pridigarja, ker se je baje krivega storil modernizma. Ker vlada nadškofa ni hotela potrditi, je dal papež zapreti vse cerkve v Ganévi, vsled česar je prišlo do omenjene debate v zbornici. Ministr za uk in bogoslovje je izjavil, da vlada ne ho potrdila imenovanja prelatov, ki so proti združeni Italiji. Nadškof Caron se je celo branil razobesiti italijansko zastayo na cerkvah Genève. Tudi se je večkrat nepatriotično izražal in preklel vlado, ki je papežu odvzela posvetno gospodarstvo. Govor je bil od večine odobravajoč sprejet. Da bo vlado jezil, bo papež bržkotne nadškofa Carona imenoval kardinalom. Novosti o Drake. Gospa Zelia Nutal.^je poslala Hak 1 uth-družb i v London poročilo o v arhivu narodne palače mesta Mehike, zasledenem razkritju važnjih zgodovinskih dejstev, ti-čočih se zemljeplovca Francis Drake. Ona je našla dotične dokumente med papirji španske inkvizicije. Najvažnejši uspeh njenega zasledovanja tvori dokaz, da ni Drake popotoval okoli zemlje kot pustolovec, kakor je doslej bilo obče mnenje, marveč ga je k tema napotila kraljica Elizabeta. Potem je brezdvomno razvidno, da je inkvizicija vse storila, da bi preprečila znanje Drakovih poročil, o-sobito znanje združenja Velikega Oceana z Atlantičnem na jugu A-merike. Brezdvomno je Drake razkrivalec rtiča (Cap Horn). Ko-nečno sovse našle risbe, ki jih je napravil Drake, ter biležke o uti-sih od njega najdenih narodov, njih življenje, navade itd. To smo navedli edino zaradi tega, da dokažemo nazaduj aštvo ri-mo-katoliške cerkve, ki se je in se še trudi učiti in razširjati laž namesto resnice. Priseljevanje Poljakov. Washington. — Poročilo priselj-niškega- in naturalizacij skega u-rada, oddelek za trgovino ki delo za mesec december kaže, da v veliko mesecih prvič ni pretežno naseljevanje južnih Italijanov. Na pročelju stoji priseljevanje Poljakov z 10,890 osebami potem sledijo Južni-Italijani z 9465, Židi z 8379, Nemci z 6026, Ogri z 4730, Rusi z 3907, Angleži z 3478, Se-vemi-Itailijani z 2626, Slovani (?) z 2596 in Rum unči 2223 oseh. — Skupno priseljevanje decembra meseca, je znašalo 76,315. Med temi je bilo: 17,531 poljedelcev, 10,911 rudarjev, 8660 slug, 4139 mehanikov, 2081 mizarjev, 1850 pisarjev in knjigovodij, 1838 krojačev, 1(2,915 neukih delavcev in 22,244 brez posla vštete ženske in otroci. 1225 priselnikov je bilo izključenih. POZIV! Začasni odbor S. Z. je na svoji zadnji seji sklenil, da isti završi svoje delo in preda od njega hranjeni denar na sestanku izvoljenemu odboru. Ker se sliši, da ima izvoljeni odbor oziroma direktorij poroštva v red vi, da je inkorporaei-ja že tudi zdelana in ker do sedaj ni začasni odbor prejel nobenega poziva za predajo nabranega denarja, zato si usoja podpisani Začasni odbor opomniti novega da skliče skupno sejo, na kateri se bo predaja blagajne zvršila. Za Začasni odbor: V. S. Skubic, tajnik. Petrograd. — Odgovor ruskega cara na pred ne davnem po princu Hohenlohe-iSchillingsfiirst prineseno lastnoročno pisanje avstrijskega cesarja Fran Josipa, je enostavn. Car izjavlja, da avstrijsko obnašanje, v zadnjih letih, je Rusijo prisililo, da zastopa koristi svojih slovanskih bratov. Toda obenem izreče car Nikolaj nado, da se bodo pota in sredstva našla za v/.drža nje miru. Vsebina odgovora je bila dne 16. t. m. v Petrogradu razglašena. Dunaj. — Vtis. ki ga je naredi! odgovor čara. na ročno pisanje cesarja Fran Josipa, je povsem ne-povoljn. Uradno naznanilo še celo jači hladni odmev, ki prihaja iz Petrograda. Berlin. — Zastopniki tro-zveze in vlad drugih dežel, so v Sofiji ugovarjali. Merodajnim faktorjem Bulgarije, je bilo nasvetovano, da je zelo priporočljivo, ako se ugodi želji Rtimunije zaradi mejne uredbe. 'Nasprotno bi v Rumuniji, tako z naglasom pravi opomin, radikal, na struja prevladala in vlado seboj potegnila. London. — Ottomansko poslaništvo v Londonu je prijelo V nedeljo uradno brzojavko, ki potrjuje vest, da so bili Črnogorci popolnoma poraženi pri navalu na visočine Tarabaš in Berdice. (Op. ur. Druge brzojavke pravijo da je to samo turiški “bluff”). Iz Poljince se poroča, da je disciplina v turških trapah zelo rahla, da ni ne denarja : ne provi-janta in da je sumničenje med (častniki pripomoglo, da vojaki ne vbogajo. Sofija. — Bolgarski vojaki so turško bojno ladjo “Assar-I-Tew-fik” razdejali pri Karaburnnu ob Črnem morju, in vrh pri .Sar-Koi v Mar mara morju turško transportno ladjo s posadko vred potopili. Castro zmaga. New York. — Cipriano Castro, sme neovirano hoditi po deželi svobode, koder in kamur se mu zljubi. Sodnik "Ward zveznega di-strikta. je 15. t. m. razsodil in tedaj določbe naselniškega urada ovrgel. Štrajk preti. Akro, O. — Vsled pretnje okoli 1000 delavcev v gumi-tovarni v Akronu, je dalo povod županu Roekweltu, da je prosil governer-ja Oox, za dve stotniji milice; go-verner sicer tej prošnji ni vgo-dil, poslal pa je v Akron državne posredovalne uradnike, ki bodo poskusili doseči poravnavo med deiavci in delodajalci. Odsodba trustjanov kopanj. Detroit, Mich. — Sodnik Clarence Sessions zveznega okrajnega sodišča, je te dni obsodil člane trusta kopanj, in sicer v kaizen od $1.00 do $10,000. Prizadetih ije 13 korporacij in 14 posameznikov. Tožba se je glasila na zaroto ■zatiranja konkurence. Kazen znaša skupno $51,007. ki mora biti plačana do 1. marca., (h kateri kaznovanih ne bo pravočasno plačal, tedaj se lahko zgodi, da bo dobil do 6 mesecev ječe. Parnika skupaj trčila. San Francisco. — Rečna parnika “Seminole” in '‘H. J. Corcoran”, poslednji ,s približno 40 popotniki, sta 14. t. m. v zatoku ob gosti megli skupaj trčila. Izgube človeških življenj ni. Popotniki in ¡posatka so bili rešeni po parnikih. ki so vsled signalov pripluli na mesto nesreče. Baš ko se je izvršila rešitev, sta se parnika nagnila in konečno obrnila. “Corcoran” ima vkrcanega zlata za $80000. Pozor Slovenske gospodinje. Prodam lepo in čisto pohištvo, ker odpotujem na deželo; tudi se lahko prevzame celo stanovanje s šest stanovalci, na brani in stanovanju. Vprašajte pri Mrs. B. Sy-kora, 1915 Blue Island Ave., (2. floor), Chicago. Razne novice. Streljanje v cerkvi. Muelheim, N. R. — Nek Polak, imenom Englert je pomotoma streljal in ubil duhovna Wengler-ja, naimiesto domačega župnika. Morilec je izpovedal, da je zato stregel po življenju župnika, da se ga fara znebi in da nastane zopet mir in red v fari. Kje je vendar večja anarhija kot med verskimi fanatiki? Obesil se je. Owen Welsh, katerega so včeraj zaprli radi k ali tv e miru v cerkvi, se je obesil v svoji celici. Ta samomor se je zgodil v Elginu, 111., in ne v Jolietu. Vojni stroški v mirnem času. Louis Nash iz St. Paula, razpravlja v nekem dopisu na ondot-nega “Dispatch o ogromnih izdatkih za armado in mornarico v tej deželi na podlagi članka o vojnih stroških v “'Free Magazine”. — Tam pravi, da v času osmih let pred špansko-ameriško vojno, so stroški za našo armado in mornarico znašali $411,000,000 in v o-smih letih po vojni pa $1,438,000,- 000. — Kot vojno dedščino so Zdr. države od leta 1861 na pokojninah izplačale $3,686,461,840. Po poročilu finančnega ministra Zdr. držav za fiskalno leto 1909 je bilo od dohodkov $603,589, 489, izdana svota $441,370,104 ali 73.1 odstotkov, tedaj blizo tričetrt. za zlo-čestne vojaške igre. Le-te številke, tako bi znali smatrati, bi mogle vojnim prijateljem dati povod za premišljevanje . . . IV tej deželi je kakih 16,000,000 otrok, ki obiskujejo javne šole In letni stroški za le-te znašajo do $330,000,000, ali pa približno $3.35 na vsakega prebivalca dežele. — Mi dajemo $1 več na glavo v letu za vojne svrhe, kot za šole, pri čem moramo še pomisliti, da ni niti vojne i ne vojne nevarnosti. Ustreljen biti mu je ljubše, Reno, Nev. — Frank Trammer, ki je bil zaradi umora na smrt obsojen in je prvi, ki bo ustreljen. Prodno je sodnik izrekel obsodbo, je zločincu pojasnil, da si zna po novem zakonu voliti način smrti, ,hoče li biti obešen ali ustreljen. Trammer je odvrnil, da mu je “ljubše” če ga ustrelijo. Škandal v W. Virginiji. Charleston, W. Va. — Polkovnik W. S. Edwards, kandidat za zveznega senatorja W. Virginije, je bili 13. t. m. v Charleston, W. Va. aretiran ipod obtožbo, da je podkupil člana državne legislature, J. M. Smith iz Tyler County; puščen je bil ra» prostem pod poroštvom. Obtožba je vpeljana na podlagi izpovedbe legislaturnega člana S. M. G. Rhodes, eden onih .petih članov, ki so bili v torek a-retirani zaradi podmite. Ali ga imajo? Iz Detroita, Mich., se poroča, da je ondotna policija vjela Rev. “fa-tra” Lojza Faynes, ogrskega duhovna, advokata, zdravnika in br-zo-pisca, za katerim so oblasti v Johnstown, Pa. izdale tiralnico radi poneiverjenja svote $8000.00 in sicer je ta zločin storil pred o-koli osmimi meseci. O tem vele-častitem smo pisali bred dobrim pol letom mično zgodbico, kako je prevaril nesrečno dekle, jo poročil, zapustil s dvema otrokoma, kako jo je pretepaval itd. Poleg te nesrečne mladenke je pripravil v nesrečo tudi poročene žene. Waukizani pozor! V nedeljo, dne 23. t. m. bo javno zborovanje v prid Slovenskega Narodnega Doma v AVaukega-nu. Zborovanje se vrši pri rojaku Ivanu ¡Stražišar na 611 Market St. Vsak je dobrodošel. Glas Sv.” — Proglašena za obre-kovalko in lainjivko! Izmed neštetih lažij, ki jih teden na teden producira “Glas ■Sv.” smo zgrabili samo dve in smo obljubili 1800 dolarjev, ee “Sv.” v teh dveh slučajih dokaže svoje trditve. 'Tega pa ni mogla, povsod se je udala, napovedala je konkurs ali bankerot, vtisnili smo ji pečat lažnjivca na predrzno obrekljivo čelo — in to je kar smo hoteli doseči. Takega lumpa, kakor je “Sv.” mora odslej torej vsak količkaj razsoden človek — prezirati.” Tako piše dični Am. Sl. v 11. št. 22tega letnika svojega rojstva. Kako so gospodje pri “resnicoljubnim” A. S. zmešani kaže že to, ko sedaj pišejo, da so $1800 obljubili medtem, ko mi vemo samo o $1000. Tedaj g. urednik “A. S.” nam dolguje po laistnem pri-poznanju $1800 in ne samo $1000, ■kar nas veseli. Toda vrag je v igri, ko trdi o-m en j eni “Resnicoljub”, da mi nismo ničesar dokazali, marveč kar povprečno lagali. In s tem mislijo gospodje, da smo plačani! Da mi nismo nikoli verovali v resnost urednikove pisave v A. Sl, to si je lahko vsaki mislil, kajti obljuba popa iz vršite škribantov ■omenjenega lista, nam velja toliko, kot če bi nam uajisvetejše oo-ljuibil kakšen cigan. “Namen posvečuje sredstva”; ta rek ne velja samo za jezuite, marveč za vso dično duhovščino, ki pozna, samo grablje, nikdar pa vile. Kar se pa tiče v ostalem, naj bodo goispodje prepričani, da iim bomo še olbilokrat postregli hi, nad katerimi si bodo zobe lomili. Mi smo še vedno brezvestne hum’bugarje vgnali in tako bomo tudi tem posvetili z bengalično lučjo, Le-ti ljudski ponenlmnovalci ne Morejo nikdar spisati dve vrstici, da ne bi bilo v njih trojne laži. V •zadjnjem odstavku pravijo, “da takega .lumpa, kakor je “Sv.” mora odslej torej vsak količkaj razsoden človek — prezirati”. Sedaj je kar naenkrat Glas Svobode lump, a doslej je bil M. V. Konda tako počaišeen. Od kod ta nenadna izsprememba titula,ture ?! “Bogoljuba” želja gospodov zaradi preziranja Gl. 'Siv. se ne bo izpolnila, je premalo blagoslovljena, pač pa smo trdno prepričani, da baš ta želja nam bo prinesla v teku 14 dneh najmanje 30 novih naročnikov. To je zanesljivo in .pribito! Konečno naj še omenimo, da s takimi figa-moži še nismo imeli o-pravka, toda kar smo zgoraj obljubili, bomo do pičice izpolnili. Kranjc, če ste poštenjak, plačajte nagrado! Samoglavnost v kongresu. Washington. — Hišni- in senatni člani so razljučeni, ker je predsednik zavrgel Burnett-Dill-inghamovo predlogo (predloga o izobrazbi priseljnikov) in se sedaj trudijo, da bi predlogo preko veto spravili v veljavnost. Na vse pretege ,se dela v prilog ino-zemcem sovražni predlogi. Dober svet. Washington, D. C. — “Departement of Agriculture” pravi, da močvirnat svet, ki je za poljedel stvo neiporaben. se ga lahko naredi dobiček nosnega in sicer z nasadi vrbe. Da se farmerje iz-podhudi za to novo kulturo, pošle na zahtevo poskuševalna farma v Arlington, Pa. vsakemu farmer. ju 100 potaknjencev. Wilson odstopi. Trenton, N. J. — Woodrow AVilson je v četrtek v Trenton-u naznanil, da s 1. marcem odstopi urad govemerja države New Jer-seya. Naslednik bo avtomatično James Fielder predsednik državnega senata. ŽIDJE IN KATOLIŠKA CERKEV. ¡Ne dolgo tega je nek slovenski .duhoven zaupil: Žid, daj svoje o-troke krstit, nič ti ne bom računih Prepričani smo, da tisti rimski duhovnik ne bi morda nič računil, ako bi mn kak nevernik pustil krstit sivoje otroke, saj plačilo zato dobi od druge strani. 'Statistika, ravno kar izdana, kaže, da je rimska katoliška cerkev v Združenih državah prejela v letu 1912 nič manj kot 500 milijonov dolarjev v velikih darilih. Med darovalci je bilo nič manj kot 27 krivovercev. Če toliko upijete proti Židom in krivovercem če jih toliko mrzite, zakaj pa sprejmete denar od njih? Ali vas ni sram prejeti denar iz židovskih rok? — Da bodejo naši čitatelji še bolj spoznali značaj rimsko katoliške hierarhije navedemo tu nekatere darovalce. Žid Max Pam, ni samo Ustanovil žumalisticni odsek na Notre Dame Vseučilišči! v Indiana, ampak je še posebej daroval $25,000 katoliškemu vseučilišču pod pogojem, da se tam proučava prati socijalizmu. Cerkvene oblasti so sprejele ta denar. Povdari-mo še enkrat, da je tisto darilo za to, da se učencem zabije v dušo mržnjo do socijalizma. . Državni tajnik, Philander C. Knox je daroval $500 St. Regis Home v Pittsburg, Pa. J. J. Hill, železnični vizard je poslal nadškofu Irelandu ček za $100,000 za semenišče, katero je on zgradil. Hillova hči, Clara, je darovala nekim nunam $110,000. Darilo Viljema. K. Vanderbilta znaša $100,000. ¡Nek venski fanatik z imenom Ryan je celo daroval cerkvi en milijon dolarjev. Kaj ne, kaj vam mar iz katere roke pride denar, samo da je denar, pa rnagar je bil isti izprešan iz znoja in pota vernih ovčic-trpi-nov delavcev ali iz rok nasprotnikov rimsko kat. vere. Tako je! — Zato ni čuda, da bi kar brezplačno krstili židovske otroke. Sram vas bodi! ~ . ZAHVALA. 1 ------ » \ Podpisani naznanjam, da sem se po štiri mesečnem potovanju po državah Ohio in Pennsjdvanija povrnil med svojce v Chicago. Zaeno se tem potom zahvaljujem vsim ondotnim gostoljubnim rojakom, ki so mi na ta ali oni način pomagali pri agitaciji za “Glas Svobode” in mi radi šli na roke. Martin V. Konda. Naznanilo. Vsim članom in članicam društva št. 107 S. S. P. Z. v Yukon, Pa. naznanjam, da odslej se bodo redne mesečne seje vršile vsako prvo nedeljo v mesecu ob pol dveh popoldan v John ¡Pulfrod dvorani v Yukon, Pa. Vsi člani in članice se vljudno prosijo, da se vsake seje polnoštevilno vdeležijo in s tem pripomorejo k napredku in razvoju društva. Z bratskim pozdravom John Prešeren, dr. taj. DENARJE V SUHO DOMOVINO poilljamo: za $ 10.30 ................... 50 kron, za $ 20.40 .................. 100 kron. za $ 40.80 .................. 200 kron, za 8 81.fO........ ......... 400 kron, Za $ 102.00 ................ 500 kron, Za $ 203.50 .............. 1000 kron za $ 406.00 .............. 2000 kron’ za $1015.00 ................ 5000 kron’ Poštarina je všteta pri teh nvotah. Doma se nakazane svote pooolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dDeh. Den-arjenam poslati je najprilitne je do *50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Bank Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Ootzlsnd St, N«w York tOtat.Clstr At*., H. E. Oisvalsa«. Oslo tajnika oziroma direktorij S. Z., rOD PLUGA DO KRONE ZGODOVINSKI SOMAN. S°ISAL JAKOB BEDENEK. J*__________________-___________J OOOOOOOOOO O 00000000000000000000 O 0000000000 o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o Hripavost iti kašelj ■ po navadi sledita prehlad, ampak olajšba od jednoga ali dnizega, li od obeh sledi, ako bolnik uživa Severov Balzam za pljuča (Severa’s Balsam for Lungs) Takoj po prvom popitku preneha kašelj, isblju-vanje postane prosto, in dihanje lahko. Dober je sa odrasle kakor tudi za otroke. Cena 25 in 50 centov. OTHOCI desetih let trpe včesih vsled zapeke. V takih slučajih bi jim mogla slabna mati dati uživati Severovega Laxotona (Severa’s Laxoton) kakor navedeno v navodilu. Je milo in prijetilo za užiti. Priporoča se za otroke in ženske in druge nežnega ustroja, zoper zapeko, napihovanje, kisel želodec, n «prebavo in mrzaličnost. Cena 25c. Detetovo jokanje je ponavadi znamenje kake notranje neprilike, kakor sapne koliko, krča itd. Skrbne matere imajo pri roki in dajo otrokom Severove kapljice za otroke (Severa’s Soothing Drops) ki so zvesti prijatelj mater in zanesljivo zdravilo za otroke. Cena 25 centov. O O O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o> O' c o- o o o o o c o o c o c o o O' o o o o o o c o o o o o c c o o c o o o o o o o c c o o o o o o o o o c 1 * I Solidna slovenska trgovina § V ialogi imam vso zlatnino in srebrnino, bar jo-spada v to stroko. Popravljam trdi ure in drugo. V za'cgi imam tudi gramofone, slovenske, brvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamčim. FRANK ČERNE 6034 St. Clair A ve. CLEVELAND, 0. $ GLAS SVOBODE CO. 3622 W. 26. STREET, CHICAGO. POŠLJITE ml ........ brošur: “Škof proti župniku", za kar prilagam ................. ..................$..... POŠILJAM podporo za lastno tiskarno .............$..... NAROČNINO za Glas 8vobode.........................$.... 6 kup........................$.... Im* priimek ........................................... Naslov ........................................... Mesto in država .......... Sem star ali nov naročnik IX. (Nadaljevanje.) Po'zíio zvečer zapusti mestni sodnik Skrinar svoje stanovanje in gre na Tranco k Nandetu. --4 ‘IPredranež, kaj si storil, da gres vtikat vrat v zanjko za kmetiško dekle, ko bi ne pogrešal izobraženih bogatih mestnih nevest?” “•Strijc,. ljubim jo in moral sem jo rešiti,” odgovori Nande. “Ali imaš že pismo v žepu, da si jo res rešil? Ali ni tem bolj verjetno, da bodeš tudi ti obsojen, ker si razžalil sodišče ? Ali veš, da verjamejo sodniki tebi in Mateju ná besedo, ¡če -cigana ne bode? — Vse to pomisli. Stari Radič bode zahteval strogo obsodbo, to mi je povedal že danes, in od tega človeka ne pričakuj ¡milosti. Jutri ne morem ničesar več storiti zate, pač pa ti lahko pomagam še danes. Na zavitek praška, človek mahoma po njem zadremlje in trdno zaspi. Ko odidem, pokliči paznika. Nocoj je na vsi Tranei le jeden, vsi drugi so šli na šentjanževko. Naroči mu, naj ti preskrbi večerje in vina. Steklenko dobrega vina in čašo sem ti prinesel žc sedaj, da ne bodeš žejen. To popij seda j; dočim odide paznik >po večerjo, vkuj v čašo spalni prašek in počakaj, da se paznik vrne. Ko ti izroči večerjo in pijačo, natoči hitro čašo vina, da ne zapazi prej praška, in mu jo ponudi, naj jo spije za šentjanževieo, kar bode izvestno storil prav rad. Toliko, da ima vino v želodci, že se mu tudi spanec obesi na obrvi, ki bodo vedno težje in težje. Vpričo tebe ga bode zmagalo, in spal bo do jutra. Ta trenotek porabi in pobegni. Več ti ne morem storiti.’ “Strijc, tudi to je preveč! Ne ganem se od tod, ako ne gre z mano nevesta moja, Poloniea. — Rajši ž njo vred na grmado, nego brez nje po svetu misleč, da bi jo bil menda vendarle rešil grozne smrti, če bi se bil prav potegnil zanjo. Strijc, ali ž njo prost, ali pa ž njo vred na grmado, drugega si ne volim! ’ ’ “‘Nande, ne vem, ali bi se ti čudil ali te pomiloval, ker ne pomisliš težavnega mojega stališča. — Sam zase sem popolnoma prepričan, da je dekle nedolžno in zaradi tega naj gre v božjem imeni s tabo, kamor ji drago. Tretja ječa od tu je njena celica. Srečno hodita v novi dom in bodita srečna. Ob Ljubljanici pod Tranco vaju bode čakal čoln. Sedita vanj, in voda vaji nesi brez šuma in trušča, kamor in dokler se vama zdi umestno. Vendar dalje nego do Fužin se ne vozita po Lij ubij anici, temiveč pojdita rajši peš do Zaloga. Ondu so malone vsak dan ladje, ki plavajo do Zagreba in Siska po Savi. Tamkaj sedita na ladjo in rešena bodeta.” Dobremu strij-cu se zarosi oko, dalje ne more govoriti. Poslovi se od strijčnika in hitro odide. Kake pol ure pozneje zaškripljejo zopet vrata 'Nandetove ječe in vanjo stopi jetniški paznik, mož zabuhlega obraza in rdečega nosu, znamenje, da ne more videti vina — pred seboj namreč. — “AR si morcja gospod želi večerje in morebiti polilček dobrega vine-ka, a?” vpraša birič priliznjeno, vedoč, da če pojde po večerjo in pijačo, tudi njemu ne odide kozarec vina. “Da, res, prav ustregli bi mi, ako mi kalj prinesete,” pravi 'Nande in mu da dvajsetico. Birič odide in se ne vrne tako hitro, kakor bi si kdo mislil. Vse drobiž, kar mu ga je dal krčmar pri “¡zeleni lipi” iz dvajsetice za Nande-tovo večerjo in pijačo, smuknil je njemu v žep, zajedno privoščil si je mož tudi dobro večerjo in bokal vina. Za dobro uro, okolo jed-najstih, primaje se paznik z večerjo — mrzlo pečenko in poličem vina v Nandetovo celico. “No, če se Vam ljubi, ga stisnite kozarec na čast sv. Janeza, katerega danes povsod proslavljajo s šentjanževkami.” “Ob, kaj bi ga ne!” pravi paznik že nekoliko vinjen, “saj sem ga tako potreben,” in resk, čaša sto ji prazna na klopi. - ; ■». «• “Ali ga znam, kaj?” mrmra pijanec in se opoteče. Zajedno se mu pa že tudi začne dremati. “Gospod, veste kaj, zaspance me sili; žal da ne smem zaspati! Povejte mi kaj, zakaj so Vas vtaknili, da mi preženete zaspanec. — ¡Nekoliko že smem posedeti, zaradi tega se Tranča še ne podere, četudi že visi na vse kraje, kaj ne da me?” To so bile poslednje besede, katere je izipregovoril paznik. Sedel je, trdno zaspal in jel smrčati kakor medved v brlogu. •Nande nekako plašno gleda, kako vpliva prašek, potem pa hitro vzame pazniku ključe. Tretje duri takoj najde. Vedoč, da spi jedini stražnik, ki je danes tukaj, spanje pravičnega, niti ni kaj prida pozoren. Hitro odpre duri za-1 tolkle ječe, vzame luč iz hodnika in posveti v Poloničino ječo. 'Na tleh pod oknom vidi ljubljeno nevesto svojo spečo. Tudi v ječi se spi dobro, toda ne vedno! INande jo vzbudi. Poloniea skoči kvišku, zardi se, ko ga spozna, zajedno pa se ga oklene, rekoč: “ Oh, INande, ali si prišel pome, da me oslobodiš tega groznega kraja? Beživa, beživa od tod, povem ti, da je gro'zmo!” “Da, draga duša, pote sem prišel, da zbežiš, in sicer še to uro, ta trenutek! Mudi se nama, kajti dolg pot naju čaka.” Že sta zunaj. “¡Semkaj v kot se stisni,” pravi Nande, “takoj se vrnem, nekaj sem pozabil.” Kolikor mu dopušča gosta tema po ozkih stopnicah, hiti gori v ječo, kjer ga čaka večerja in vino. Niti ne zmeni se zanjo, pač pa si zadene spečega paznika *in hajdi ž njim doli pred ubod, kjer ga položi na kamenito klop poleg vrat. “Tu-le počivaj, da te vzbudi petelin ob jutranji zori!” •Nande zapre težka železna vrata, zaklene jih in vtakne ves šop ključev spečenu pazniku v žep, potem pa hiti s Polonico nekoliko korakov niže, kjer res najdeta trden čoln privezan. Odvežeta ga in se izročita valovom zelene Ljubljanice. X. ¡Velikanski trud, po katerem se je odlikoval Petelinov Janez pri požaru, ni ostal brez nasledkov. Kakor je bil Janež sicer trden, — ali sila je le sila — neprimerni napor razvnel je tudi njegovo kri, da je vse teklo po njem. Janez, že izza mlada vajen vročine in potu, ni se kaj prida varoval in se je prehladil." Hote ali nehote je moral prositi takoj zjutraj brodnika, da ga je peljal po Ljubljanici domov in da je mesto njega v mestu razprodal apno. Šest tednov se Janez niti ni ganil iz postelje; visel je takorekoč na nitki med življenjem in smrtjo. In ko je vendar zopet vstal, kako je oslabel! Da bi šel v Ljubljano in morda celo k Selanu, na to mu ni bilo niti misliti. Anica bi se ga morala ustrašiti, takšen je bil. Ostal je torej nekaj dnij doma, kjer je dobro jedel in pil, le kaj malega delal in se obilo iapreha-jal. V štirinajstih dneh pa je bil že zopet malone prejšnji korenjak, vsaj na videz, ako že ne dejanski. “¡Sedaj se pa že smem pokazati v Ljubljani,” pravi Janez, ko se o-gleda v polnem škafu vode, “snedli me ne bodo več.” In odšel je. Prva pot bila mu je k Selanu, k Anici. Bilo je popoldne, in Anica je sedela sama v hiši, ko je u-stopil. Oh, kako se je izpremeni-la! Žalostni dogodki od požara semkaj so skoro popolnoma potrli čvrsto in pogumno dekle. Bleda in objokanih ooij je sedela pri mizi. šivanje počivalo ji je v naročaji. Nemo je zrla skozi okno. Kar se zaslišijo v veži znani ji težki koraki, kakeršniih že ni slišala osem tednov. “Moj Bog!” vzklikne vsa preplašena, “kaj bode, Janez je tukaj! ’ ’ Janez vstopi, takoj za njim pa tudi stari Selan, na katerega je-dinega niso prav nič vplivali hudi dogodki poslednjih dnij. Selan pozdravi Janeza in ga povabi, naj sede, kar Janez tudi stori. K mizi gre, kjer šiva Anica, in ji molče seže v roko. “Kaj se ti zdi, Anica, ali nisem vsaj toliko vreden kakor on? Lahko rečem, da sem tako dokazal svojo moško veljavo, kakor bi je morda niti on sam ne bil. Kaj praviš? Ali mi ne odgovoriš ničesar?” Abica res ni vedela, kaj bi odgovorila, Ali v tem hipu pride Ve-ha, ki je tudi že zapustil bolniško posteljo in gostoljubno Selanovo 'hišo, prelselivši se v novo- stanovanje. Danes se je namenil prvič zopet priti k Anici, da se ž njo in očetom dogovori zaradi bodoče poroke. 'Ne sluteč, kdo je v 'hiši, hiti v sobo in nevesti svoji naproti, toda Anica se mu umakne — prvič, od kar ju je združila ljubezen. Veha ostrmi in upre svoje žareče oko v Anico, ki stoji žalostna, bleda in popolnoma potrta pred njim. Od Anice se ozre na svojega rešitelja, potem pa na o-četa Selana, rekoč: “Kaj se je tu zgodilo? Anica, kaj ti je?” “Jiurij,” prajvi stari Selan, “za rešitev tvojega življenja iz požara 'žrtvovala je Anica svojo ljubezen in sama sebe. Obljubila se je drugemu in le za to ceno si bil rešen.” “Kaj je storila Anica? Ne ume-jem Vas, ali pa se mi blede,” vpraša mladi inžener začuden in zvedavo pogleduje drugega za drugim. “Iz ljubezni do tebe je žrtvovala, kar ji je bilo najljubše. Nihče je ni silil, kakor le grozna nevarnost, v kateri si hil; da te reši. obljubila je rešitelju tvojemu svojo roko. Ali si razumel?” “To je storila?” vpraša inžener. “To je storila?” poudarja iz nova, “ko bi bil slutil kaj takega, planil bi skozi duri na goreči hodnik in -stopnice, ne glede na to, ali se rešim ali zgorim! Na mojo vero, rajši nego pa čakal, da se jedino bitje, katero ljubim, tako žrtvuje zame! Ali so res moški na svetu, ki le za tako ceno pomagajo svojemu bližnjiku?” obrne se Veha silno zaničljivo do Petelinovega Janeza. Janez plane kvišku. V srce ga je zadelo to očitanje. “Kdo pravi,” zakriči srdit in tolče ob mizo, “kdo pravi, da sem šel za to ceno po Vas v ogenj? Ali nisem bil takoj pripravljen, ko me je A-niea pozivala na rešitev? Da pa ne porečete, kako sem samogol-ten, razsodi Anica sama, na koga jo veže večja dolžnost.” Anica se strese po vsem životu in ne da bi se kaj pomišljala, hipoma odgovori s tresočim glasom: “Izvestno nate, Janez, kajti ti si tvegal življenje zanj; tvoja ho-dem!” To da Janezu zopet prvotni pogum. Obrnivši se do Vehe, jako zaničljivo pravi: “Sovražim Vas, ker ste skrije, postopač, človek brez pravega namena! Dokažite mi, ki pravite, da ste inžener, da res kaj znate, da ste res človek na svojem mestu, in prostovoljno se odpovem Anici, ker sem prepričan, da Vas ima izdatno rajši od mene! Dokler mi pa tega ne morete, ne umaknem se Vam za ves svet!” “Za Boga svetega!” vzklikne inžener nejevoljno, “kako naj ti dokažem? Z niveliranjam ljubljanščine struge te vendar ne morem rešiti smrti! Kaj misliš?” “Štiri leta že merite vodo okolo mesta in po barji, rišete in pišete ter gledate na rešpetlin,” nadaljuje Janez, “videti pa ni ničesar, in vsako pomlad in vsako jesen nam zaliva Ljubljanica barje, da nikamor ne moremo. Dajte, storite kaj! Ako s pomočjo svojih .rešpetlinov in računov odpeljete Ljubljanico le jedno pomlad in jedno jesen z barja, odkrijem se -Vam in porečem, da ste res uče-pjak in mož na svojem mestu, da pelo Anico Vam odstopim za tako ceno.” “Ali res ne zahtevaš več?” vpraša inžener Veha. “Tukaj moja roka! Velja! Oče Selan, Vi ste priča, -da se Janez odpove vsem pravicam do Anice, ako se mi posreči le jedno pomlad in jedno jesen, ali rečimo, le jedno leto obdarovati barje povodnji!” “Ne bode Vam mogoče!” zatrdi Janez iz nova in neverjetno gleda mladega inženerja. “To bodi moja skrb,” reče Veha, “samo da pogodba velja!” ■— Nato se priporoči in odide. “Kaj pa da velja,” roga se Ja-pez, ki je tudi vstal. “-Saj ne bode ,mogel zvršiti tega,” mrmra odhajajoč sam zase, “in če bi res mogel — no, potem je več vreden, nego mi vsi, kar nas prebiva na .barji.” (Dalje prihodnjič.) DOPISI New England, N. Dak. 'Pošiljam celoletno naročnino, zraven pa tudi $1.00 pod(pore za list G-las Svobode. Preteklo leto smo imeli farmarji v North Dakoti jako dobro letino. Naravno je, da je tukajšnji glavni pridelek pšenica. Mlatva je bila jako zanimiva in farmarji so z zadovoljnimi obrazi merili kupljenih za ku-ljenikom zlata zrna. ¡Ne daleč od tu, kake tri do štiri milje je lepa hrvaška naselbina, kjer smo tudi pomagali mlatiti. Razume se, da nismo rabili navadnih cepičev, pač smo mlatili s modernimi stroji. Ko se je dan nagibal k zatonu smo se navadno odpravili vsak proti svojemu domu. In pripetilo se je, da smo neko jutro prišli za rana na delo, a 'bili smo skrajno presenečeni. Kurjač, ki je moral biti vedno prvi na nogah, da je pripravil paro v stroju, ras je pozdravil s temnim obrazom in nam povedal, da v kotlu nima pare, ker mu je nekdo po noči vihral ves premog. Drugo ni kazalo, kot da se odpravimo v mesto po premog in da čakamo dokler istega farmar pripelje. Ker je pa farmarjem nekako prirojeno, da ne pasejo lenobe, se je eden zmi-slil, da gremo po sledu iskat tatu. Šli smo. Nismo iskali nobene pol ure, kar pridemo na sled. Premog smo našli v šenti protestantovske-ga popa. On ima tri sinove in ti so pomoči ukradli premog in ga zmetali v šento. Zares fin pop! Če on ne more svoje družine pošteno vzgojit, kako naj potem vzgaja otroke drugih ljudi j. Iz tega je razvidno, da vsi popi so si podobni, pa naj bodo isti katoliški, protestantovski, vlaški, turški ali hebrejski. Vsak krokar je črn. Pozdrav na vse rdeče! L. Stimac. - Roundup. Mont. Imam poročati zelo zanimive stvari, namreč, da je tudi tukaj izbruhnila vojna. Uf, uf, pa še kakšna vojna je to! Res kri ne teče kakor na Balkanu, zato pa gromi in treska tem hujše. Tega si vam ni treba misliti, da se gre tu pri nas za kako Drinopolje. O ne, tukaj gre za vse kaj druzega. Veste, gre se za neko nežno bitjo in če ste tako nagajivi, da me Vprašujete po vzroku vam tiho na uho povem tako, kakor se je zgodilo. Rdeče lica mladenka je prišla pred kratkem iz stare domovine in se je kmalu zaljubila v — kako bi rekel — hudiča, ne smem reči, ker nima repa, rogov tudi ne in parkljev pa še celo ne, toraj — enostavno zaljubila se je v Nebom-povedal in na to je bila vojska napovedana. Sedaj se bijejo in napadajo trdnjave, katerih pa se niso lotili na pravem koncu. Kak bo izid te vojske bom že še poročal, če -prav bom moral iti skoz peklenski ogenj po novico. Rogač. KNJIGA “CVETKE IZ PAPEŽEVEGA VRTA” je izšla v zalogi A. H. SKUBIC, 2740 S. Clifton Park Ave., Chicago, 111. Stane 50c. Naročite jo še danes, ako hočete vedeti o početjih rimsko-katoliš-ke duhovščine. Kaj so cvetke, kaj je .plevel? Vse cenjene naročnike Svobodne Misli najuljudneje prosimo, da nam takoj pošljejo zaostalo naročnino za V. letnik, ker zastonj lista ne moremo pošiljati. Prosimo tudi, da se nam naznani vsaka iz-prememlba bivališča, da cenjeni naročniki naš list gotovo dobe. — Celoletna naročnina za Ameriko znaša 4 K. Upravništvo “Svobodne Misli” Praga-Vinogradi-Češko. Groceristi in mesarji pozor! Mladenič, pošten, treznega mišljenja in čednega, značajnega vedenja in zelo priporočljiv bi rad nastopil kje kako službo v groce-riji ali mesnici. Fant do sedaj še' n) delal v štoru, a v resnici je pričakovati od njega prav lepe uspehe, ker je zelo pripraven, delaven in pošten. Za naslov pišite na u-pravništvo tega lista. 2-28 f Slovenskim gostilničarjem in t $ trgovcem priporočam f ¡BINGO CIGARE | f CHARLES HLAVA, izdelovalec » 2342 So. Kedzie Ave., Chicago. ^ 1 Telefon Lawndale 561G Ustanovljena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St., Chieago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio. JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa. JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St.. Michigan City, Iad_ POMOŽNI ODBOR: ANTON SLOGAR. 4144 W. 16. St., Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111. JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, 111. FRANK GODINA, 1441 FullertonSt., Chicago, 111. MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOI8 M. ZAHORIK. 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsapistaa in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Soa Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja zadno sredo v mesecu, v Wel«ky-•ri dvorani, 1805 Blue Island are. POT V VEČNOST. Theodor Brunnecker. 'Med dogmami vseh ver je ena, Iti zažsluži vsled svoje nesmiselnosti posebno pozornost. To je dogma o posmrtnem življenju. Misel o nebesih se je rodila obenem z vero v bogove. 'Prvotni ljudje si marši katere naravne dogodke niso mogli pametno razložiti. (Zato je vstvarila njih domišljija nevidna, silna bitja, ki urejajo vse ■čudne naravne iprikazni, kakor so blisk, grom, vulkani, ¡potres, dež, vihar in človeška usoda. Ta bitja so si predstavljali neizmerno velika, silna, popolno in modra. Kakor so bile naravne prikazni človeku koristne ali škodljive, so i-menovali bogove dobrotljive ali sovražne. Tako je vstvaril človek v svoji omejenosti svoje bogove, svojega ¡Boga in se valjal v prahu in strahu pred njim. Ko so pa bili vstvarjeni bogovi, se jim je moralo izmisliti tudi njih bivališče in ljuldje so jih vmestili v “nebesa”. Tej veri se je (pridrulžila še druga. Samozavest je rodila v človeku misel o nesmrtnosti in o posmrtnem življenju. In tudi to posmrtno življenje so premestili v nebesa, kjer bodo večno srečni in enaki bogovom. ¡Ako primerjamo nebesa z tre-notnimi zemeljskimi razmerami, zapazimo, da so nebesa vseh ljudstev .precej enaka svetu, v kte-rem se gibljejo. Kajti človek si ne more izmisliti ničesar, česar ni na zemlji videl, slišal, čutil. Zato so nebesa le podoba 'zemeljskih teženj in želj. like šuime z obilno divjačino, prebivalec afriške puščave kot cvetočo oazo, avstralski zamorec, Pa-tagonec, Ind., Kitajec in Japanec vsi si mislijo nebesa po zemeljskem vzorcu. Turek prispodobu j e svoja nebesa veliki, obširni, sijajni in udobni dvorani, kjer bo čepel na diivanu, pušil pipo in užival obdan Od vedno lepih in vedno nedolžnih lepih deklet večno življenje. Na zemlji ne sme Turek piti vina, v nebesih pa ga je povsod v obilici in dober bode, da se ga človek nikdar ne upijani. Naj so nebesa raznih ljudstev že kakoršna-koli. v tem so si vsa enaka, da tam ni skrbi j in bolečin. Kakor ličijo fajmoštri, mora tudi kristjan verovati v nebo in peklo. V nebesih vlada večno veselje, v peklu pa so muke in škripanje s zobmi. In kdo pride v nebesa? Po nauku prižnice oni, ki niso bogati, ki se ne protivijo krivici in se dado podjarmiti, zaničevati, vsi, ki so zadovoljni in pohlevni in se dado izžetnati, trpijo la- koto, žejo in mraz, vsi, ki so pobožni in se ne brigajo mnogo za zemeljsko življenje, za zemeljsko srečo in napredek, vsi, ki so lahko verni in verjamejo vse, kar jim povedo fajmošter, vsi, ki so ubogi na duhu in ne marajo znanosti in ljubijo nevednost. Vsi ki delajo tako, bodo deležni večnega uživanja, ki pa mislijo drugače, se bodo pekli med hudiči v peklenskem ognju. ¡Cerkev uči, da pride za enkrat samo duša v nebesa. To je bilo treba povedati, kajti da bi šel človek v nebesa s cilindrom in lakiranimi čevlji, z frakom in žiletom, monoklom in palico, tega bi ne verjelo največjo budalo. Ampak duša je netelesna in nevidljiva. To pomeni za mislečega človeka toliko kakor nič, kajti kar je nevidno in netelesno, to za nas ne more obstojati. Užitki in muke so mogoče le potom delovanja živčevja, mozga. Vsi užitki, telesni kakor duševni, temeljijo na funkcijah čutnih živcev in čutnih organov. Ravno tako vse bolečine, telesne kakor duševne. Brez vida, duha, posluha, okusa in čuvstva ni užitka in ne muike. Ali more potem duša, — ki ni “nič” — uživati v nebesih medene napoje? — Ne! — Ali more duša gledati Boga? — Ne, kajti o-na nima očes in Bog je mvnotako nevidljiv in netelesen. “¡Nič” ne more ¡videti “nič”. — Ali more slišati duša angelje peti in igrati na harfe? — Angelji so netelesna bitja, ki nimajo goltanca in prstov za igro. — In ali more občutiti duša v ipeklu vročino? — Ne, kajti ona nima čutnih živcev. — Ali jo morejo hudiči ščipati s kleščami? re od muke škripati s zobmi? — Ne, ona jih nima. — Vidi se, da so nebesa le sanje. In kje so ta nebesa? Mnogi ve-¡rujejo še dandanes, da so nebesa onstran velikega modrega pokrova, ki pokriva zemljo, ko stekleni cilinder kvarglje v štacuni. Cerkev je mnenja, da se nahaja peklo v zemeljski notranjosti. K tej piisli so jo privedli najbrž ognjeniki, ki bljuvajo Ogenj in lavo. Amipaik ta lava obstoji povsem iz pozemeljskih znanih snovij in ni se še čulo, da bi priletel na dan kakšen peklenski kotel, kakšne klešče, verige, drogi in enaka mučilna orodja. IPa poskusimo zračunati z matematiko, kje bi neki mogla ležati nebesa, Pri tem se moramo vmisli-ti v ogromne časovne in prostorne razmere. Že na zemlji so velike daljave, n. pr. ekvator s svojimi 40000 km. Ampak ta daljava izgine v primeri z razdaljami med svetovnimi telesi. Že meseč, ki je nam najbližji, je oddaljen od zem- lje 50,000 milj. A kaj je ta daljava v primeri z 20,000,000 miljami, ki leže med zemljo in solncem! In še ta daljava je malenkostna z razdaljami posameznih najbližjih zvezd. Tako je oddaljen od solnca Jupiter 1(M miljonov milj, Saturn 190 mil. milj. Uran/us 386 mil. milj in Neptun 605 mil. milj. — Kakšina razdalja! 605 mil. milj. In vendar je to malenkost proti razdaljam med zvezdami nepremični-cami. Naš solnčni siste mobstoja iz števila nebeških teles, ki se ne razidejo in vplivajo na medsebojne pozicije. Daleč zunaj v svetovnem prostoru je še nešteto takih gruč, v sredi katerih se nahaja njih solnce ali zvezda nepremičnica. Veda je merila njih medsebojna razdalja in ni mogla več izhajati z merilom od milijona milj, kajti sicer bi morala računati s tako dolgimi številkami, ki se ne dado več «povedati. Zato se poslužuje zvezdoslovje nove enote, tako zva-nega svetlobnega leta. Svetloba premeri namreč v kratki do«bi zelo velike prostore in sicer 42,000 milj v sekundi. V mihuti prepotuje toraj 2,520,000 milj, v uri 151.200.000 milj, v enem dnevu 3.628.800.000 milj, in v enem letu 1,324,512,000,000 milj, t. j. en bi-ljon tristoštiriindvajset tisoč pet-stodivanajst miljonov milj. Ta razdalja služi kot enota, s ktero se merijo razdalja med zvezdami in se imenuje svetlobno leto. Razdalje med zvezdami so zelo različna. Zvezda Alfa, ki je našemu solničnemu sistemu najbližja, je oddaljena od nas 4 sveti, leta, Kapela 10 sveti, let, Arktur 24 sveti, let, polama zvezda 48 sveti, let. Ampak te zvezde so nam še razmeroma ¡blizu. Kajti mi vidimo tudi take, ki so oddaljeno po stotine sveti, let in učenjaki so zra čunali take, ki so 1700 sveti, let daleč. In koliko biljonpv je zvezd, ki jih radi prevelike oddaljenosti niti ne moremo videti! Prostor je neskončen, nebes ne more biti. In pojmo enkrat na pot na najbližje zvezde. Izvolimo električno železnico, ki prevozi 100 milj — 742 kilometrov na uro. To je gotovo velika hitrost. Vozimo se noč in dan. Dnevno bi premerili 2400 milj. V dveh dneh bi se pripeljali okoli zemlje. Da pa pridemo na mesec bi se morali voziti že 21 dnij. Na solnce bi potrebovali s .takim vlakom 23 let, na Neptun pa 690 let. A mi bi bili še vedno v našem lastnem solnčnem sistemu. Ako bi hoteli prevoziti daljavo e-nega svetlobnega leta, bi rabil «naš brzovlalk z 742 kilometri na ur«o en milijon 520 tisoč let. Na najbližjo zvezdo Alfa bi se vozili 6 milijonov let, na Kapelo 15 mil. let, na Arktur 36 mil. let, na polarno zvezdo pa 72 miljonov let. Ampak naš vlak lazi prepočasi. Vsedimo se na hitrejšega. Recimo da prevozi 1000 milj na uro. Tedaj bi bili na najbližji zvezdi Alfa v 600.000 letih. Ako pa leti vlak s hitrostjo 100.000 milj na uro smo tam v 6000 letih, s hitrostjo 1 milijon milj na uro pa v 600 letih. Ako se peljemo z hitrostjo en milijon milj na uro, smo v 7200 le tih na polarni ‘zvezdi. In koliko ¡bi rabili na zvezde, ki so oddaljene na tisoče in stotisoče svetlobnih let? Leta bi šla pri «zgorajšnji hitrosti v milijone lot in večje hitrosti si vendar ne moremo misliti. ■Sveto pismo pa uči, da je zemlja stara še le 7000 let. Ako bi bile toraj leteli duši Adama in Eve s hitrostjo 1,000,000 milj na uro. kar se ne da misliti, bi dospeli dandanes še le do polarne zvezde, kaj še le v nebesa. In preteklo bo še milijone let, predno dospela do nam znanih zvezd. V nebesa toraj še nista mogli priti, tem manj pa duše n jih naslednikov, ki se častijo kot svetniki in satan bo prežal še dolgo zastonj pri peklenskih vratih, predno se prikaže prva duša na onem svetu. Kje je, ljudstvo, tvoje nebo, tvoj raj?! Čemu se ■zgubljati v daljihe. ko je sreča ta ko blizu? Bodimo dobri in pravični in mi imamo nebesa na zemlji. “Sv. Misel”. ČE NE PREJMETE prihodnje številke Glas Svobode in če dolgujete na naročnini, je to znamenje, da smo Vam list ustavi- li. Ponovite naročnino še ta teden JEZUVITI MORAJO ITI. Iz “Menace”. Jezuvitizem je gol meč v papeževih rokah, ki je nastavljen na prsih naše republike. Jezuviti trdijo, da so iz neba poslani učitelji človeškega rodu. V tej jezuvitski družbi najdemo trgovce, vladne uradnike, razne strokovnjake, častnikarje, učitelje, zdravnike, odvetnike, sodnike, duhovne in ta družba je preskrbela bodalo ali pištolo za zavratni napad na vsakega imenitnega državnika, ki je bil umorjen o‘d leta 1543 naprej. Zapomnite si, da morilci Lincolna, Garfielda, Carterja Harrison in McKinleya so bili rimokatolieani. Družba jezuvitov je ena najbolj zdražbarskih. pokvarjenih in in-famnih verskih sekt na svetu. —• Mnoga mesta in dežele jih niso mogla prenašati. Sledeča enume-racija izgonov in pregnanstev te družbe, kakor jo je pripravil “Hypatia Bruno” je podučljiva in zgodovinsko pravilna: Izgnani so bili iz Italije in sicer iz Beneškega v letu... .1606 in 1612 Neapolja v letu................1622 potem v letu......1810 in 1848 Sicilije v letu......1776 in 1860 Parme v letu...................1848 Iz celega italijanskega kraljestva, vštevši mesto Rim leta.............1848 in 1859 Iz Španije: Iz Saragoze v letu... .1555 in 1578 Iz Glaicije v letu.............1848 Iz celega kraljestva v letih ...........1767, 1820 in 1835 Iz Portugalskega: Iiz celega kraljestva v letih .................1578 in 1843 Iz Francije: Iz republike.............1901—3 in (La Palatine)............1558 Iz Avignona v letu.............1570 Iz Bourdeaux v letu............1589 Iz kraljestva v letu...........1594 Iz Toulon v letu...............1597 Iz ¡Savoi v letu...............1729 Iz kraljestva v letih.... ... .1754, 1804, 1881, 1845, 1880 Iz Bresta v letu...............1819 Tz Rheims v letu...............1838 Iz Rouen v letu................1825 Iz Holandskega v letu..........1596 Iz Danskega v letu.............1606 Iz Nemčije: Tz Saksonskega v letu..........1831 Iz Bavarije y letu.............1848 Tz celega cesarstva v letu... .1872 Iz Avstrije: Iz Dunaja v letih... .1566 in 1848 Tz Ogrskega v letu.............1588 Iz Transilvanije v letu........1588 Iz Češkega v letu..............1618 Tz Moravskega v letu...........1619 Iz Štajerskega v letu..........1848 Iz celega cesarstva v letu... .1848 Iz Belgije: Tz Antverpa v letu.............1578 Iz celega kraljestva v letu.. .1818 Iz Nizozemskega v letu.........1622 Iz Švice: Iz Brna v letu.................1597 Iz «Soloure v letu.............1816 Iz Lucerne v letu. .. .1842 in 1845 Iz Rusije: Iz celega carstva v letih............1723, 1776 in 1820 Tz Moskve v letu...............1816 Iz Kitajskega v letu...........1623 Iz Japonskega v letu...........1613 Iz Paraguay in Mehike v letih...........1733 in 184S Iz teh krajev pa jih je ljudstvo tolikokrate že napodilo, da sploh ni mogoče našteti letnic. Iz Ekvadora v letu.............1896 Iz Velike Britanije: Iz Angleškega v letih.... ... .1579, 1581, 1586, 1602, 1604 Iz Britanije in Irskega v letu 1829 Iz Indije v letu...............1623 Iz Malta y letu......1634 in 1768 Iz Canade v letu...............1774 Postavodaje v raznih republikah v Južni Ameriki delujejo na to, da izženejo Jezuvite. Ni mogoče da bi vsi ti izgoni jezuvitov ne bili posledica jako važnih vzrokov. Papež Klement XIV. je razpustil ta red leta 1773, to je pregnal jih iz sveta in v njegovi buli najdemo sledeče besede: “Ne dani svojih vzrokov za razpustitev reda jezuvitov, ker njihova dela so tako infamna in demoralizirajoča, da ne morem rabiti besed, s katerimi bi jih popisal. Po štiriletnem, skrbnem prevdarku in po preiskavi resni- Eiskiimo iz visokega severa opisuje svoja nebesa kot razsežne«—- Ne — kam? Ona je nič. Ali snežene in ledene planjave, sever-j more vpiti od bolesti? Ne, ona no amerikanski Indijanec kot ve- nima goltanca in pljuč. Ali mo- če,. sem se odločil, da razpustim« ta red. Morda me bo ta čin stal moje življenje, toda neglede na to moram storiti svojo dolžnost pred Rogom napram cerkvi in svetu. f a red ne sme več eksistirati.’ Kmalu na to je Klement XIV. dobil plačilo. Našli so ga zastrupljenega. Kdo ga je zastrupil? To nam lahko« pove “kunštni” urednik jolietske plenice. To nam lahko pove tudi tisti “učeni”'pater, ki je prepričan, da Lincoln, ffarri-son in McKinleva in druge s« pobili protestantje, odpadniki in bogotajci. DELO SE DOBI «v gozdu «za “ ker-le” in «drva. sekati. Plača za eno klaftro je $1,15 in od 'kerlov pa od 1000 čevljev $1.00. Delo se dobi pri I. Stephenson Co., «Čamp 4, Ralph, Midi. Pišite v slovenskem jeziku na Val, Candoni, Čamp 4, Ralph, Midi. 2-21 Tel. Cenil 1386 Dvorane za vi« priložnost:. VODAKOV BUFFET 1825 So. Loomis st. vogal 18, Pince. CHICAGO Naj bo lakoalitako, eno: je res. ‘Ko bi bili jezuiti to, za kar jih mala katoliški urednik, jih ne bi vlade 'preganjale in tudi nezmotljivi papež ne bi tak0 daleč posegel med to bando in jih razgnal. Ne bo dolgo, k«o jih bo spoznala tudi naša republika in jih tirala čež meje. Vprašanje je kam bodo šli. Prepričani smo, da revna, od redov preplavljena Avstrija jih bo z odprtimi rokami sprejela. Na Kranjskem je še veliko studenčkov. DOPIS. Marianna, Pa. V tukajšnji slovenski naselbini imamo tri slovenska podporna ■društva, katera so vsa na svobodomiselni napredni podlagi in kojih namen je podpirati bolne in potrebne sobrate in sestre, njih soproge in otroke. Eno izmed teh naprednih društev je št. 71 S. S. P. Z., ki je do sedaj prav lepo napredovalo in pravilno držalo svoje mesečne seje, ki so se vršile v najlepšem redu in miru. Sedaj pa se je pojavil v društvu zdražbar F. S., ki hoče kaliti društveni mir iln se je začel zaletavati v mene spodaj podpisanega društvenega tajnika in sicer radi pravil tičočih se bolnih bratov. Dragi sobrat, «vzemi v roke pravila S. S. P. Z. in čitaj poglavje IX, točka 67 na strani 20 in dobro premisli kaj bereš. Ne pozabi se tudi tako daleč da nima društvo pravice ukrepati o bolniških podporah v smislu pravil naše Zveze. Ni lepo, da praviš, primerjaš in tako blatiš društveno čast, ko se izražaš, da je naša društvena seja podobna pikniku« ali veselici ali edo saloinu. Glej tudi poglavje XiV., točka 116 na strani 28 in se sam prepričaj, kaj pravila govore. Nadalje se mi je tudi očitalo ,da nisem pravočasno naznanil bolnih bratov in njihovih bolezni na redni mesečni seji. Vprašal vas bi, kje ste pa imeli «ušesa? Če pa elani, katerim se je dala naloga za obisk bolnih bratov, niso slišali, kaj se jim je u-kazalo, to vendar ni tajnikova krivda, kakor to meni očita brat Sedminek. Priporočal bi, da bi br. člani v prihodnje malo bolj pazili na sklepanje pri društvenih sejah in da upoštevajo tisto, kar društvo sklene, da ne bo nepotrebnega prerekavanja. Jaz si lahko svoje roke umijem, ker nisem naredil ničesar, kar bi nasprotovalu sklepanju društvene seje, jaz seim sluga društva in ,se tega držim, kar mi društvo naroči. Vsak član, ki pride na sejo, naj ne pozabi svojih ušes doma, pa bo vse drugače, ker brez ušes se ne sliši in toraj ni moči slediti društvenim sklepom. Toliko v blagohotno pojasnilo in brez zamere. M. Čebašek, tajnik. J. F. HALLER gostilna prro Tut«. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domaji in importirani likerji. Tel. Canal 3096, 2103 Blue Island Av. cor. 21.St Tel Canal 3764 RUDOLF SMRČEK Edina slovenska knjigoveznica v Ghicagi 1412 WEST 18th STREET Se priporoča rojakom. Najnižje cene. NAJEMNIK k VANA, IZDBLOTALOA aodovioe mineralne rode in dragih neopojnih pijač, 82—84 Pisk St, Tel. Oanal 1405 Telefon: Canal 3014 NAZDAR! S A L O O N s kegljiščem kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna preuo čiftč*. Potzrežem vsakemu točno in izborno. MARTIN POTOKAR 1625 S«. Center Ave., Chieago, DL JOHN TANCL Pogrebnik in balzamovač. Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd. Telefon Canal 1101 1921 Blue Island Ave., Chicago, Ul. Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: $10.35 .................. K. 50 $20.50 .................. K. 100 $80.85 .................. K. 160 $41.00 .................. X. 200 $61.60 .................. K. 300 $102.50 ................. X. 600 $204.50 ................. X. 1000 $1020.00 .................X. 5000 S temi cenami so vračunjeni vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKABTE . ▼ dombvino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski Kaspar State Bank 1900 Blue Island ave., Chicago, m Grozno dejanje blaznika. — Iz Mlade Roleslave na Češkem poročajo; Hlapec Franc Havlas je napadel v nedeljo svojo ženo in svojega poldrugoletnega otroka in ju mučil na strahoten način. Havla-sova žena se je po«stavila možu po robu in klicala na pomoč, a to ga je tako razkačilo, da je tolkel toliko časa po ženi in otroku, da sta se vsa okrvavljena zgrudila na tla. Nato je zblazneli mož vrgel ženo in otroka v veliko peč, čeprav še nista bila mrtva, in zanetil močan ogenj. Mati in otrok sta zgorela. Havlas je nato razbil vso hišno opravo, potem pa zajezdil konja in odjahal na pod svojega gospodarja, kjer se je zabarikadiral. Na podu je ostal Havlas ves dan. Med tem so izsledili gro«zno dejanje in kmetje so se odpravili, da poiščejo zblaznelega zlo«činca. Ko so ga dobili na podu, je pričel Havlas streljali na svoje zasledovalce. Potem je pa užgal pod in sam zgorel v gorečem poslopju. — Ce Še niste bili v tej prodajalni sedaj je čas, d«a pridete in se sea-na-mite z nami. Tu dobite vedno “najmodernejše” moške klobuke, perilo in drugo moško opravo. AGENCIJA ZA “LAUNDRY”. Čistimo obleke. Izdelujemo obleke po meri. Obleke od $15 do $40. Delo garantiramo. 'Slovenci in naročniki tega lista, o-meni.te, da ste videli ta oglas v tem listu. Če bodete Vi mene podpirali, podpiral bom« tudi jaz Vas. Če hočete dobro blago, po zmernih cenah in hočete biti postreženi v vs«eh ozirih, tedaj kupujte svoje potrebščine pri nas. Maurice E. Wolfe, 21 f. Pile St CAMSBUM, Pa- Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega ljudstvu. **Glas Svobode” lT»K Voicb 01? Lsbkbtt) weekly P~ablt»heti hy M V. KONDA (SL CO 3622 W. 26 Siioet '¿Mcago. Illinois._ S«b«??ip?ioo $2.00 per yeer. AdvfvMaement» on »gre«ra eni /krvi svobodomiselni lisi za slovenski narod v Ameriki.___________________ ■ fl, te Svobode’ izhaja vsaki »stek -------- ln volj» ■ 1 - ....... «A AMERIKO: Zn celo leto..........¡J-J® en pel lete...........••■°® ■A »TBOPO: , Znoelo leto...........J®-”® ee pol lete...........el.ee Naslov «A »opre« nt foIilsattb j« GLAS SVOBODE 3622 W. 26 St«. CHICAGU, ILL Fil «p*« mam bi bivališča prosimo naročnik 6* un nafeanino nacnanljo pol« jr Not »ea tud f **■! na*lov. PREVRAT V MEHIKI. Vlada predsednika Ma.dero v Mehiki je ;po vojaški retvoluieiji strmoglavljena. Madero sam je baje na ‘begu v inozemstvo, in nečak: dolgoletnega predsednika Poiifirio Diaz, Felix Diaz ima v rokah moč. Vise kaže, da se je me-hikaimska kača v rep ugriznila in kolobar je Sklenjen. iS trinog lavij eni predsednik Madero je dne 20. novembra 1910 izdal proklamacijo proti predsedniku Diaz, v kateri je ljudstvo pozval, trinoga strmoglaviti, da se zamore v republiki uvesti svobodna institucija. Več mesecev po-pred bil je Madero 'kandidat za predsednistvo, v opoziciji proti staremu Diaz-u. To je vjezilo trinoga in dal je vreči Maldera v ječo, kjer je moral prebiti do oktobra 1910. Podal se je po tem preko meje v Texas, ter tam pripravil revolucij onarsko zaroto proti Diazu. Kmalu je ¡prišlo do bojev, v katerih so bili Madero in njegovi privrženci večinoma zmagoviti. Preteižna večina meillikanskega naroda je bila do grla sita gospodarstva starega Diaz-a. Diaz in neka duhal finančnih sleparjev je veliko let ljudstvo na najnesram-nejši način izkoriščalo in tlačilo. Davki so bili vedno večji in korupcija uradnikov je bila splošna. INi bilo govorniške-, tiskovne- ali zborovalne svobode, in o pravici v sodnijah iza siromaka ni bilo niti govora. Diaz in njegovi ministri so naredili neštete milijone iz prodaje zemljišč, rudnikov in pode-l.jitev železničnih koncesij, s komur so bili privabljeni mnogi inozemski špekulanti in “grafterji” osobito Amerikanci. Veleposestniki so držali na milijone ljudi v sponah nekega sistema, ki se ni mnogo ločil od suženjstva, ’’ 'Tu je prišel Madero in delal vse mogoče obljube, katere so narod napolnile z novimi nadami. V teku malo časa se je skoraj vse ljudstvo „izjavilo za “osvoboditelja” in po tem. ko so bile vladne trupe v večih bitkah poražene ali pa k vstašem prestopile, bil je stari trinog prisiljen, se odpovedati in deželo zapustiti. Kmalu po tem je bil Madero izvoljen predsednikom in ni dolgo trajalo, ko je narod izsjprevidel, da je prevaran v svojih nadah. On je bil obljubil malim najemnikom in poljedelcem, da bo veleposestnike prisilil, njih zemljo razdeliti, je obljubil, daivke odpraviti od koruze, fižola, .živine in soli ter delavcem obljubil, da bo njih plača podvojena.. Toda niti ena obljuba ni bila izpuljena, tedaj se ni čuditi, da je kmalu pričelo vreti na vsih koncih in krajih dežele. iMadero in njegova rodbina pripadajo k največim in uajiboga.tej-šim posestnikom dežele; njih plantaže in s temi zvezane industrije so vredne $60,000,000. On sam je baje resnično imel namen zboljšati usodo “peonom” in mezdnim delavcem, bil pa je zadržan po njegovih bratih in ministrih. V političnih razmerah je bilo uvedeno več reform, in zopet vpeljana govorniška- in tiskovna svoboda, kot tudi svobodna volitev. Ker pa je gospodarstveni pritisk ostal nespremenjen, ni bilo, nezadovoljstvo odpravljeno ali vsaj omejeno. Prevarani delavci, rudarji, Icmetijski delavci, Indijanci in polfcrvni sužnji so se br-izo odlvmili od Madera. Tudi prebivalstvo mest je čim- delj postajalo nezaulpncjše proti novemu gospodarju. Oho je reklo, da vse mastne in vplivne službe podeljuje svOjim sorodnikom, da njegovi ministri plenijo javni zaklad, da njegove kreature pričnejo z nogami teptati zopet pridobljene politične svobode, da straši kongres in pusti volilne zaključke ponarejati. Povsod so nastajale nove revoliucijonaitne armade. V državi Puebla postal je Zapata vodja nezadovoljnežev in kmalu si je bil pridobil vso državo. Oroz-co je bil v Juarez-u in na severovzhodu vspašen in kmalu je bil Madero od svojih .sovražnikov tako pritiskan, da je bilo njegov gospodstvo omejeno samo še nad nekaj malih državic ob vzhodnem obrežju. Zapata in Orozeo sta prišla vedno bližje glavnemu mesrbu in če se je Maderi tudi posrečilo vjeti Fe-lixa Diaz in Reyesa, tedaj je vse eno imela no,v a revolucija že toliko razmer, da je njegov padec bil le še Vpraišanlje zelo kratke dobe. S sedanjo všpešno revolt o, je prišel konec novega in malega trinoga, kakor se ga imenuje v nasprotju s starim trinogom Diazom. Na čelo nove vstaje je stal prejšnji vojni ministr general Reyes in Felix Diaz. Prvega označujejo kot pomembna oseba; in bržkone bi on bil moč za prestolom Felixa, toda on je padel in sedaj ima Felix Diaz nož in ročaj v rokah. Ali misli vladati po vzoren njegovega strica? Y tem slučaju bo tudi njegove slave kmalu konec, kajti Mehika je zrastla že preko tega. Upati je, da. bo to izvršil, kar je Madero obljubil, in osobito po zemljištem reformi v velikem obsegu, kar bi ustvarilo strajne odnošaje. RIMO - KATOLIŠKA CERKEV KOT ROPARICA TUJEGA IMETJA. Mnogekirati smo dobili pisma, v katerih nas povprašujejo naši čitatelji, kako je prišla rimska-ka-toliška cerkev vendar do tega, da se je polastila premoženja “nevernikov-’ in “copernic”, katere je sežgala na grmadah ali na kak drug način spravila iz sveta. Jed-noistaven odgovor na to bi bil, da se je cerkev krivično polastila tujega premoženja. In tako je tudi bilo. Razume se, da imajo zagovorniki cerkve in inkvizicije ne-broj jalovih izgovorov. Tisti, ki so mnenja, da je rim-ško-katoliška cerkev odjpravila inkvizicijo se jako motijo. Najboljši dokaz zato najdemo v kanoničnem pravu papeža. Tam najdemo zapisano ipod zaglavjem: Proces-sus Criminalis contra Haeretieos (Kriminalna obravnava proti krivovercem) sledeče: “Dasiravno sveta cerkev ne pošilja več posebnih inkvizitorjev po raznih krščanskih deželah, da sodijo nevernike oziroma krivoverce, kakor se je to prej zgodilo, vendar hi bilo nepravilno misliti, da je diskuzi j a o načinu postopanja proti krivovercem od strani tribunalov inkvizicije popolnoma nerabna in nepotrebna v seda.j-nijem času, ker škofje so še vedno v svojih škofijah “ex officio” jnikvizatorji (inquisitores nati) v vsih zadevah krivoverstva in so zalvezani v svojih obravnavah proti krivovercem upoštevati goltove formalnosti ali posebne forme procedure, predpisane od cerkvene postave za kaznjenje zločinov proti katoliški veri.” Iz tega je razvidno, da inkvizicija še vedno obstoji in da tozadevna odredba papeža Inucemta III. glede inkvizicije še današnji dan ni preklicana. Y tolžbah proti krivovercem radi krive vere ali takega prestopka je tožiteljica rimska cerkev sama. Toženi je krivoverec. Sodnik je inkvizitor, 'kateri kot sodnik i-ma pravico določiti toženčevega zagovornika. Toženec si sme na podlagi cerkvega prava najeti zagovornika, a sodnik pa ima pravico določiti, ako sme tisti 'zagovornik zagovarjati toženca ali ne. Navadno se je zgodilo, da je moral imeti toženec za zagovornika kakega diuhoVna, ker krivo verniki niso bili opravičeni zagovarjati pri cerkvenih sodiščih. ■Cerisveno pravo pravi, da imena priče ni bilo potrebno naznaniti toženteu, toraj toženec tudi ni vedel, kedo ga je ovadil cerkvi,' da je krivoverec ali odpadnik. V ! 'kljiub temu ,da sedanji cerkveni zagovorniki trdijo, da se je dala vsakemu obtožencu pravica zagovora in da so se obravnave vršile pravilno, ne morejo trditi, da je .toženec vedel kedo priča proti njemu. Take obravnave imenujemo zavratne, in se bi ravno tako lahko izrekla obsodba brez vsake priložnosti zagovora. Iz tega sledi, da je imel obtoženec prokleto malo priložnosti, da bi se izkazal nedolžnega. Prvič ni vedel kedo ga toži, drugič pa si je smel izbrati samo takega žago-vernika, ki mu ga je dovolila cerkvena sodnija, tretjič pa kar je najpoglavitnejše, je cerkev ob e nem tožniea in sodnik. [Res je, da cerkveno pravo trdi, da obtoženih se ne more obsoditi samo na podlagi sumničenja, temveč na podlagi neizpodbitih dokazov (probatio plena). Toda kaki iso bili ti doikazi, nam najbolj sve doči to, da so copemice žgali na grmadah, ker se jim je “dokazalo”, da so napravile točo, ker se jim je “dokazalo”, da so na brezovi metli po zraku švigale, ker so baje našli pri njih cepec, svinjski rep ali kaj podobnega. Tem in podobnim “dokazom” se dandanes svet smeje. Kakor je razvidno, je imel obtoženi jako malo nlpanja, da pride živ iz krempljev inkvizitorjev, in vendar se je skušal zagovarjati, kar pa je na vsezadnje toliko pomenilo, da je nalašč delal zapreke in stroške rimski cerkvi oziroma njenemu sodišču. Umevno je, da se bo vsak zagovarjal, potem bodisi da je kriv ali nedolžen. 'Cerkveno pravo pravi nadalje, da obsodba se mora izreči po nasvetu izvedencev (periti), ‘ker drugače obravnava ni veljavna.” Kdo so ti izvedenci? Ti izvedenci so zopet bogoslovci in cerkveni dostojanstveniki in tem se mora predložiti vse sodno postopanje, podrobnosti obravnave itd. Na to zopet čitamo v cerkvenem pravu, kaj pomeni gori omenjena beseda “nasvet” in pridemo na to, da sodnik lahko izreče obsodbo ne o-■ziraje se na to ako so izvedenci “dovolili obsodbo ali ne”. Toraj škof ali inkvizator ima vso pravico izreči obsodbo nad tožencem. Krivoverec je bil obsojen brez vsakega pardona in ker se je zagovarjal, ker ni mogoče prišel ob določenem času (a(ko je bil na prostem) k obravnaivi, ako je ugovarjal obtožnici, ako se ni pokuril ukazom sodnika itd. in je na ta način zavlačeval obravnavo in delal stroške tožnici, to je rimsko-kat. cerkvi, tedaj je moral krivim spoznani, toženec trpeti stroške procesa. Cerkveni sodnik ima pravicu že pred obsodbo določiti, da mora toženec plačati stroške, potem ee je spoznan krivim ali ne. Navadno pa se je zgodilo, da je tožniea predložila sodniku svoje stroške, ki so bili navadno jalko visoki in oderuški in da je cerkveni sodnik izrekel sodbo v sledečih besedah: N. N. obsodimo, da plača stroške. Na ta način je cerkev prišla do tega, da se je polastila premoženja obsojenih nevernikov in tako pokrila svoje stroške. REV. SOJAR IN NJEGOV POJEM O ČLOVEŠKI DUŠI. Veliko je ljudi na svetu, ki bi bili radi bogati, pa niso, ker ne morejo hiti. Princip lastninske pravice je tak, da kdor si prej kako nevtralno reč usvoji, je tudi njen neomejeni gospodar! Mnogo je Adamovih otrok ■ na zemlji, ki bi bili radi lepi. Pa če jih je mati narava rodila ne-lepe, ali celo grde, si sami z vsem trudom in vsem .bogastvom ne morejo kupiti lepote. Mnogo pa je ljudi, ki bi bili radi učeni, pa žal ki se s svojo modro učenostjo le prevečkrat grozno blamirajo. Tako se na primer g. Sojar dela v amerikanski cunji veleučenjaka, ki je že vse svobodomiselce in socialiste pohrustal, da. mu kar histerične babnice in prismuknjeni svetohlinci slavo pojo in lavorike vijejo. Če pa hoče človek iz oči v oči g. Sojarja potipati za žilico u-eenoiSti, se pa takoj prepriča, da je njegova učena žila že zelo zvo- denela — najbrže radi preveč zaužite pijače — in da dragega dosti ne zna, nego poštene svobodomiselce pitati s psovkami in verižiti člalnike iz možgan drugih učenjakov. ¡Zadnjič smo se za trebuh držali, da se nismo na vse grlo smejali, ko nam veleučeni doktor blamaže ni mogel dati povoljnega odgovora, kaj je človeška duša. (Da bo g. Sojar vedel, da smo mi lajiki, od njega zaničevani in v dno pekla pokopani svobodomisel-ei, v verskih zadevah morebiti bolj učeni, mu na vsa usta povemo, da je on popolni materijalist. Kajti peteri čuti (užitek teatra in pa ljubice) Iniso nikaki proizvodi ali učinki duše, marveč so čisto telesna delovanja. ‘Če se še prav spominjamo, smo nekoč čitali neko teologično razlago, ki pravi, da j duša popolnoma duhovno bitje, ki se zazna in kaže svoje delovanje samo v dveh učinkih, namreč v razumu ali pameti in v prosti volji. Tako torej duše ne more nobeden pojem določiti ali difinirati ali pa celo prijeti, pač pa se lahko vidi in Opazuje njeno delovanje v pa metnem človeku z dobro voljo! To bi moral g. Sojar vedeti, pa žalibože (kakor Hrvat pravi) on kot materijalist bolje pozna delovanje šampanjca in okusnega roast-beefa nego zmožnosti nesmrtne duše! Mi smo toliko galantni in dasi svobodo m ¡.selci radi priznamo, da delovanje razuma in proste volje ni samo delovanje materijalnega telesa, marveč neke nadtelesne moči, ki je pa Spojena s telesom; zato pa je tudi po telesu v svojem delovanju večkrat močno ovirana. Tako je Sojarjev razum in njegova volja večkrat pohabljena, kadar njegova duša pregloboko zagazi v lužo šampanjca! Tukaj tedaj, dragi čitatelji in ¡naročniki “Glas Svobode” je naše polje! Mi imamo še ledino, ki jo bo treba orati, da bomo resnično svobodni. Bogati ne moremo biti vsi; srečo lepote imamo samo nekateri; boginja učenosti pa tudi ni bila preveč radodarna, saj še celo našim Reverendom ni bila zelo naklonjena. Svobodni pa mo-rEmo biti, hočemo biti in tudi mo-rAmo biti. To je inaš namen, to je naš cilj. To so naša nebesa že na zemlji! Izpopolnujmo se! Svobodni hočemo biti vseh pogubnih strasti; kakor bedastega pijančevanja ali sploh vsega, kar kvari naše telesne moči in nas tira v prerani grob. Svobodni pa hočemo biti tudi tistih zunanjih sil, ki hočejo naš razum zamračiti s takimi o-slarijami, kakor dela Amerikam-ska Jolietska povojnica in njeni trije zibači. Mi priznamo s svojim zdravim razumom neko višje bitje, ki je stvaritelj vsega življenja in maga-ri recimo, da je to bitje: Bog! To bitje je dalo prost razvoj vsemu življenju, da vsako bitje doseže svoj namen! Mi kot Glas Svobo-dovei smo si nadeli namen, da bistrimo glave manj nadarjenim delavcem, da znajo svobodo rabiti v življenju, da pridejo kolikor mogoče do časne sreče. Naš namen ni, delati delavce srečne za “oni svet”, to nalogo imajo naši Reve-rendi, katero pa prokleto slabo vršijo. Zato pa mi polasamo tako radi one Reverende, ki se preveč udajajo Bahusu in Veneri, da zanemarjajo svoj vzvišen poklic; in to mi smemo delati, ker smo si dali za napis svojemu listu: Glas Svobode —! 'ne pa versko — katoliško mazalo! Tedaj bog je dal prost razvoj, in naši dični Reverendi učijo, da je prišla duša naravnost od boga; torej bog sam hoče, da smo mi trpini razumni in svobodni zemljani. Mi nimamo nič proti tem; in tudi naš časopis ni nikdar zoper lepo čisto vero. a smo bili, smo ih bomo vedno zoper izrodke vere, ki kuje naše ljudstvo v verige sleparij pod krinko katoliške vere. Smo in bomo vedno zoper one kupčevalee vere,- ki imajo manj vere nego priprosti težaki, pa sc trkajo na. prsi: mi smo katoličani — mi smo katoliški duhovniki! branitelji sv. vere!----- Rojaki! Delavci! Svoboda je raša bojna, tromba in trobila bo, da bo zasijala zmaga in svoboda vsem dobroniislečim zeljanom! cork tip CIGARETE Dobra kakovost Lahke Tarske Cigarete 10 5c Za dobiti v vsih opaldnh Najbolše na sveto. Največja in najstareja lekarna v Chicigi C. G. FOUČEK H Lekarnar 25 let 1801 Center ave. vogal 18. cesta Kedar potrebujete zdravila, aM le- karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem. V moji lekarni uradujejo skušeni češki-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno. V moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov kron. Prejemam hranilne vložke In plačam 3% obresti. Denar dvignete kedar hočete. C. G. Fouček 1801 Centre Ave. CHICAGO Prodajam šifkarte za vse linije In izdelujemo vse notarske posle, kot: pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, potrdila itd. Vselej se obrnite do nas z zaupanjem. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA ' 2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. TEL4CANAL 445 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. ; BROŠURA ŠKOF1PROTI ŽUPNIKU stane samo 35c poštnine prosto. Za dobiti pri; GLAS SVOBODE C0. 3682 W. 26. St., Chicago. Na naročila brez denarne vrednosti, se ne ozira. Dajte zdelati »voje tiskovine pri ‘SPRAVEDLNOST” w 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 Cene zmerne —o— Delo solidno “SPRAVEDLNOST” IE‘N‘ČEiK|. unuski dnevnik *"7r l'r' 1 STANE 10C. NA TEDEN. Slovenska Delavska Podporna in Penzijska Družba Ustanov. 21. nov. 1909 Inkerp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR : PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemangh, Pa. PODPREDSEDNIK : J. Zakrajšek, R. R, 3 Box 57 Coîumbitt, Karns. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 140, EDarragh, Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adamsburg, Pa. BLAGAJNIK : John Gantar, Box 286, North Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa. MATH PETRLOH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT &VAJ1GAR, II. Box 146, Livingston, 111. JOHN GOMILAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR: MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa. MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo.Boehm, Arona, Pa. Glasilo je “Glas Svobode.” Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. NEKOLIKO IZ POTNE ČRTICE ni mar 0|ua Jolietska prismodari-IN DODATEK K ODPRTEMU 'ja”. No, počakajte, da izustim po-PISMU GLEDE — SLOVEN- /polnoma svoje misli. Veste, to so SKEGA ZAVETIŠČA. ; one vrste duhovni voditelji, ki so ----- nekako pred jednim letom skuša- Veste, oni dan, ko je bilo lepo li dokazati in baje tudi “dokazali” (?), da ima človek neumirajm eo dušo, a sami so pa popolnoma vreme in ko sem nekoliko okreval Ipo hudem prizadet ju od “revmatizma”, sem se podal radi gotovih opravkov, že več let znano, prijazno mesto — Joliet, 111. Priznati moram, da na prvi pogled ni velike spremembe opažati vendar pa je v resnici mesto v več ozirih spremenjeno, olepšano in povečano v zadnjih 10 letjih. Posebno pa je to opažati v slov. naselbini. Kakor običajno pri vsih narodih tako je tudi pri meni navada, da obiščem svoje prijatelje in znance, kadar ini prilika v to dopušča in kako bi torej ne obiskal onih (?), ki jih !ze nisem videl najmanje eno desetletje, ter se veselil ž njimi par uric in pogovoril to in brezdušni in kar po toloVajsko napadejo svojega “nasprotnika” ali pa stanovskega sobrata, Fej Vam Ibodi! Torej je potreba, da se jim pokaže njih zmote, kajti če bi nikoli ne slišali ali videli “zasluženih ” mož”, hi nikoli ne vedeli, da jih imamo med seboj. Če ¡bi osel nevidel svoje sence, bi ne vedel kako dolga ušesa ima. Če bi bili vsi ljudje pametni, bi ne mogli razločevati blaznih med seboj. Raziskovalci severa, juga, kakor oni afrikanskiih puščav, so vse natančno poročevali in so zato slavni postali, zakaj bi torej tudi farmer “slaven” ne postal? O kmetijstvu smo že zadosti sli-ono. Toda v tem sem pač našel ve- j šali in seveda nikoli ne preveč, za-liko spremembo. Eni so pomrli, to nam je pač potreba naklonila drugi so se preselili in tretji so ‘Našega Gospodarja”, da kaj zgrešili svojo pot, Že prvi pogledj zvemo o kmetijstvu, katerega bi je bil dokaj žalosten; žalostna je | tudi Slovencem priporočil. On je pa tudi naselbina sama pod vod- j tudi eden prvi med drugimi neka- iStvom “praktičnega” klerikalizma od strani slovenskega duho-venstva. Pred vsi m pa naj omenim še na tem mestu, če tudi brezpomembno in brezkoristno za širšo javnost — vendar je britka resnica, da so složni med seboj, kar mi svobodomisleci in socialisti čestokrat pogrešamo. Tn prepričajmo se, da je res talko. Ko prideš naravnost ali po o-vinkilh med glavno slov. naselbino N. Chicago ulica, — se ti že od teri-mi slov. časopisi, ki se dokaj zanima za sveto stvar — Slovensko Zavetišče. Čitajte december-sko številko! Prej pa, ko postanem sam svoj lastni slepar in lažnik, kakor laž-nik in slepar cele javnosti in bi priporočal farme v takšnem tonu, kakor ji'h priporočajo nekateri “naši” pa bodi odkritosrčno po-I vedano, da raji videm, da me prva megla odnese tako daleč, da ne bode ne duha in ne sluha več po meni. V tem in v vsakem oziru je daleč nudi “veličasten” pogled, skušnja najboljša učiteljica, tako na novo, veliko, zdvema zvonikoma opremljeno poslopje, katerega nazivlja jo slov. “svetišče” ali cerkev. Da imajo tudi svojo šolo in zraven še druga “potrebna” poslopja, kakor n. pr. farovž in ¡hišo za “usmiljenke” —-sestre, to menda ni potreba še posebej pov-darjati. Torej v ti zadevi dokaj naJpredka; koliko je pa ta napredek koristen v splošnem, to naj si pa vsak sam presodi. Kar se pa duševnega napredka tiče, je pač drugo Vprašanje, za kar naj služi sledeči dokaz: Bilo je baš nekaj dnij minulo, ko je neki “odpadli” duhoven v “A. S.” prekliceval javno svojo “zmoto” in ta “pomembni” in veseli prizor bi Vi g. ured. morali gledati in poslušati samo za pol ure in več kakor zadosti bi si nabrali smeha — za pol leta, a pa tudi “sveta jeza” bi ne zaostala za vse 'žirve dni. Upitje pa talko! Duhovni vodja je ‘‘¡prepel” in •prekričal v “A. S.” s svojo navadno pesmijo — “sursum eorda” (srca dvignite se) vso naselbino in od vsih ¡strainij pa so odmevali glasOvi kakor: Gloria, hosana in naposled vsi skupaj —'‘Te deum’. No, za takšni brezplačni “teater” pa prav lepa hvala! Mogoče mi gosp. ured. poreče na takšne potne črtice: “Kaj me- pravi pregovor m ta je resničen. Žalibog pa, da navadno kričači iste (skušnje) nimajo. Talko' čitam poročila v oglasih ali dopisih od različnih izkoriščevalcev — agentov, žalibog, da so tudi Slovenci med njimi, kakor sledi: Teksas-a, da se pridela od 75—300 dolarjev vrednostnih pridelkov na alker; iz Mišigana 300 bušijev krompirja; iz Wiskonsin-a 6 tonov krme in iz Illinoisa 200 bušijev korulze na aker. ¡Pravičen človek, če se je res ke-daj tako daleč zmotil ali ni imel prave pameti bode obžaloval, kadar se bode srečal ž njo (namreč pametjo) ter vzdihnil rekoč: ‘Gospod bodi mi milostljiv ubogemu grešniku! ’ (Mimogrede pa mi naj bode še dovoljeno, da omenim še nekoliko glede ¡Slov. Zavetišča, to kar najbolj potrebujemo, kljub temlu, da je dopis Yže sam na sebi predolg. 'Zanimanje med rojaki za S. Z. je v splošnem velika. Tudi v Jo-lietu je med pametnimi in trezno ¡mislečimi Slovenci — katoličani precej zanimanja. Le “praktični” ¡socialisti in “praktični” katoličani so tega mnenja, da slov. narod v Ameriki nikakor istega ne potrebuje. Vzrok: Prvi se zanašajo na državo in drugi na boga. Če pa pogledamo stališče prvih in drugih iz gospodarskega vidika in to ne samo med Slov. pač pa med drugimi narodi in če hočemo pravično soditi, tako, da nam ne bode mogel nikdo očitati, da smo sleparji in ničveniči — da imajo ti ljuidje dokaj omajano stališče. Za-/pomnite si vi nasprotniki, ovira v. odbor kak korak glede zavetišča, oziroma zemlje, da se informira še pri drugih — umnih ali vsaj pametnih in izkušenih slov., ali pa pri drugih če se tem ne.'zaupa, kmetovalcih ali agentih, kakor je n. pr. naš rojak g. Fr. Gram, v Naylor, Mo., da se popolnoma utrdi o celi stvari tikajoč se kmetijstva. Zapomnite si pa, da ‘kdor vam bode ta nasvet odgovarjal istega le obsodite, da ni izkušen kmetovalec in vprašajte ga za vzroke in natančna poročila. Isto sem vam jaz na razpolago v vsih vprašanjih tikajočih se kmetijstva in voljan priti .z dokazi na dan, da je tako in nič drugači ne. Vsi nauki naj se pa vzamejo na-znanje, kateri so podobni, naukom in potem vse skupaj prerešetajte in kar bodete spoznali za najbolje tega se poprimite. Varujte se pa ¡nasprotnikov in obračajte vstran svoj obraz, svojo slov. poštenost in ponos, ki neprestano čakajo kje vas dobe v svoje mreže. 'Poživlja pa naj se na prebujo in k zavesti za slov. zavetišče vse slov. občinstvo do nagibov radodarnosti za blagor celega človečan-stva, da naj ne pozabi posnemati gg. darovalcev kakor onih, ki nameravajo darovati in podpirati zavod. Z nabavo zavetišča pa ne bodo pokazali samo svojo radodarnost in delo vsmiljenja, ampak delo države in pokazali, da nas je ona nevidna moč iizbudila iz našega spanja, ki združuje narode v bratstvo in ljubezen, katero nas pripelje enkrat do ciljev, sicer počasi a sigurno, v naročje pravega — socializma. Pozdrav! Slovenski farmer. Za zunanje oglase m odgovorno uredništvo ne upravništvo. ZASTOPNIKI “GLAS SVOBODE”. ARKANSAS. Za Alix: F. Krefel. Za Huntington: J. Zupančič. Za Jenny Lind in Fort Smith: J. Zajc COLORADO. Za Denver: B. GorSe. Za P"«blo: M. Kochevar, B. Kirn. P. Stupar. Za Somerset: F. Ernožoite. Za Sopris: F. Lukan tč. ILLINOIS. Za Bradley: G. Staudohar. Za Brereton: I. Petje. Za Chicago: Victor S. Skubic. J. Horržen. Za De Pue: D. Badovinac. Za La Salie: M. Brgles. Za Livingston: F. Krek. Za Lovingtom: F. Plazzotta in A. Zupan Za Pullman: J. Tisol. Za So. Chicago: F. Klobučar. Za Springfield: A. Pekol. Za Staunton: J. Klaužar. Za Waukegan in North Chicago: J. Gantar. Za Witt: D. Sanuškar. IOWA. Za Buxton in okolico: A. Pirnat. INDIANA. Za Clinton: J. Albrecht. Za Indianapolis: J. Broder. KANSAS. Za Breezy Hill: J. Lekše. Za Dunkirk in Radley: L. Lekše. Za Frontenac: J. Kolar. Za Girard in Franklin: J. Žager. Za Mineral in Stone City: P. Jurše. Za Skidmore: J. Zakrajšek. Za Yale in Pittsburg: L. Cvetko. KENTUCKY. Za Browder: L. Jeras. MINNESOTA. Za Aurora: J. Rožanc. Za Biwabick: J. Delak. Za Buhi: Joe Drobnič. Za E!y: J. Judnič. Za Eveleth: J. Pogačnik. Za Hibbing: R. Kure. Potujoči: Louis Wef.se!. MISSOURI. Za Naylor in okolico: F. Levar. MICHIGAN. Za Baltic in okolico: M. Likovič. Za Calumet: Peter J. Špehar. Za Detroit: Joe Kotar. MONTANA. Za Bear Creek: Jos. Jerman. Za Butte: Jos. Kozan. Za East Helena: F. Smith in Miss. M. Stainer. Za Red Lodge: A. Kozlarič. Za Roundup: J. Cerovšefk. OHIO. Za Barberton: J. Balant. Za Cleveland: Ig. Smuk in F. Mež-narich. Za Coilinwood: F. Požel, J. Potočar Za E. Palestine: S. Čuk. Za Girard: A. Strah. Za Lorain: F. Ažman. Za Newburg: J. Križmanič. Za Youngstown; Struther in Lowell-ville: Math Slabe. PENNSYLVANIA. Za Adamshurg: M. Pompe. Za Bessemer: J. Ser jak. Za Brougton: J. Žitnik. Za Burdine, Federal in Presto: J. Tauičar. Za Canonsburg in okolico: B. Godec. Za Imperial: M. Mladkovič. Za Claridge: A. Praček. Za Conemaugh: F. Dremelj. Za Darragh: J. Hauptman. Za Forest City in okolico: F. Leben Za Greemsburg: F. Matko, bartender. Key Stone Hotel. Za Dunilio in okolico: L. Strle. Za Cliff Mine: M. Petrich. Za Johnstown—Cambria: J. Pavlovčič. Za Johnstowi}—Moxham: J. Kocjan. Za Lloydell: J. Culfcar. Za Manor in okolico: F. Demshar. Za Fitz Henry in okolico: F. Juvan. Za 'CasseUman, Garrett in Rock-wood: L. Kveder. Za Herminie No. 1 in okolico: Ign. Kolar. Za Wick Haven: Jos. Lenček. Za Wi'Mock: Jos. Maček. Za McDonald: F. Mitklaučič. Za Export: J. Prostor. Za Marianna: M. Čebašek. Za Moon Run: Jos. Seme. Za Morgan: J. Pleteršek. Za Pittsburgh: F. Starman, A. Sker. betz in A. Zidanšek. Za Reading: I. Križan. Za Sharon: J. Pavlenich. Za West Newton: B. Vertačnik. Za Yukon: J. Widmar. Za Jerome: J. Rozman. Za Trwin, Herminie II. in Wendel: F. Šefcs. Za Midway in okolico: M. Strupek. UTAH. Za Koenilworth: J. Juvan. Za Sunnyside: J. Lončarich. Za Winterquanters, Scofield in Clear Creek: J. Zajc in Mike Kerstnik. WASHINGTON. Za Black Diamond: J. Plaveč. Za Taylor: R. Gradišnik. WISCONSIN. Za Milwaukee: John Lenko. Za Sheboygan: F. Stan ¡car. WYOMING. Za Rock Springs: M. Batič in A. Justin, L. Demišar. Za Sublet in okolico: F. Koiar. W. VIRGINIA. Za Thomas: M. Hribar. POTUJOČI: Za Vzhod: M. Kranjc. Za Zapad: A. Jeram. Za Severo zapad: J. Keržič. Za vzhod: Bombač. AVSTHO-AMERIKANSKA-LliflJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OQER8KE V NEW YORK In OBRATNO Ž5JF ' W PARNIKI PLUTE To IZ NEW YORKA: ■^ice ......,...... 19. marca Martha Washington, 22. mar. Oceania..................5, marca Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne is priatanilEa Buah’a Storea, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu. . Ž«le«niike cene na teh otemljah so najceneje in imenovana priatantlfin najbliija Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje ae t SLOVENSKEM JEZIKU •la vin ZA8TO» ZA AMINIH« Phelp’s Bros. Si Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Kempf gl«vni zast. na zapad u 120 N. La Salle St. Chicaga Nasa nova spomladna in letna zaloga obleke, klobukov in spodnjega perila za vas in vašega sina je tu. Zmerne cene za vse enako. V naši veliki zalogi dobite vse. Mi vas v vsem zadovoljimo. JELINEK in MAYER, Imitelja vogal Blue Island Ave in Iß cesta ET M. À. WEISSKOPF, M. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Avo., Chicago, 111. tel. c anal 17$ Uraduje na svojim domu: V lekarni P, PL.it, od 8,—10. ure predpoludnc 814 Ashland Ave.: od 1—3. ure popoiudne in od 4.—p. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludna doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih, DB. vVEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. ATLAS BKEWING C0. sinje na dobrem glasa, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena, LAGER | MAGNET | GRANAT ~~g Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Compagnie Générale Transatlantique Iz New York v Avstrijo ¿ez . Havre Basel. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesu & jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New Yorfe Cit? HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj: S. S. France novdvovijak) 8. S. La Provence S. S. La Lorraiee s. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. razredu. Odplujejo vsako soboto ob 3, pop. S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. La TouraU« Glavni z atop na 19 9tate St., New York. MAURICE W. KOZMlMKi. glavni aastopnik za zapadu. 139 N. Dearborn St. Chicago, ill. DOBITE DOBRO URO Z LAHKA/ To elegantno imp. RAILROAD URO s 21 kamni, navijakom, ročajnim opuščalom, patentiranim regulatorjem in s mnogimi dragimi stvarmi, absolutno natančno in zanesljivo, 20 LET GOLD FILLED hunting pokrov, ki lepo zrisan. Ta ura je nalašč zdelana za železničarje, ki , morajo imeti zanesljiv čaisomer. Oboje velikosti, POSEBNA PONUDBA: To uro pošljemo na vaš naslov C. O. D. $5.75. Ekspres plačate sami. Če ni ura talka, ko je preiščete, ne rabite plačati niti centa. Pozlačena verižica in privesek zastonj z vsako uro. EXCELSIOR WATCH CO. 505 ATHENAEUM BLDG. CHICAGO, ILL. U444444444444444444444!444«444444 44*44444444(*f 1 * * it dr * * * ttr * *S * it Biwabik, Minn. Pošiljam Vam naročnino za se in ¡mojega brata v staro domovino. — Ob enem naj mi bode dovoljeno tudi opisati delovanje gosp. Kleipoa, oziroma zastopnika A. S. Omenjeni g. je bil pri nas 2. januarja z namenom, ¡da nam proda ono Jolietsko fliiko, toda menim, da je bil uspeh jako majhen. !Pa naj že bo uspeh velik ali ma ii, ni moja briga. Opisal bodem raje, kako omenjni gospod psuje o ne, kateri nočejo trobiti v rog njegovim pristašem. (Op. ur. Ali Vaša hiša nima vrat?!) Pri nekem rojaku na Pineville je tudi ponujal svojo fliko. Ker se je dotični rojak branil naročiti, z opombo, da imajo že več listov v njih hiši in tudi Glas Svobode. Na to je začel g. Klepec udrihat, češ, da so vsi čitatelji in naročniki Glas Svobode bolj divji, ikot živina Juižni Afriki. Ali ni to govorjenje brezmiselno ? Vprašam kdo pa čita g. Klepcu Glas Svobode? Ali mate slugo, da vam naprej čita? Če ga sami čitate, potem ste vi divjak z nami vred! Da ga citate je gotovo, ker drugače bi ne vedeli za batine, katere dobivate po zasluže n ju od Glas Svobode. Toda to ni še vse: G. Klepec je tudi velik nasprotnik S. Zavetišča. Na vprašanje zakaj vendar nasprotujejo tej prekoristni ideji; rekel je, da katoličan se ne more strinjati ¡z edlnakim brezverskim delovanjem. Ko mu povem, da nas Rev. F. Šalavan je tudi daroval $5.00 in vprašam, je li tudi on brezverc? Odgovoril je: Te vam je dal samo zato, da se iznebi nadlegovanja. Izvedel sem pa od nabiratelja g. J. D., da je Rev. F. Šalovan daroval $5.00 v hiši g. J. 1). brez vsakega nagovarjanja. — Zato pa vso čast Rev. Šalavanu in želimo, da bi (ga posnemali še drugi slovenski duhovniki. Halo! Kranjc, Sojar, ki vedno upijete, da delate v korist slovenskih delavcev v Ameriki, posnemajte katoliškega duhovnika kot je Rev. Šalovan! Ako darujete 25'c izkazali se bodete kot ljubitelji Slovenskega naroda; dokler pa bodete pisarili ter pobijali imenitne ideje zavednih slovenskih delavcev, je vse Vaše upitje brezpomembno. Rojake pa opozarjam, kjer koli bode g. Klepec hodil, naj mu pokažejo vrata, ker za njegovo de-Lovanje ne zasluži druzega. Iskren pozdrav vsim zavednim Slovencem; tebi cenjeni list pa o-bilo novih naročnikov. F. Mahnič. Dostavek uredništva; Kaj je z Vami g. Klepec? Ali bodete še a-pelirali na našo lojalnost? Ali i-mate še kaj za preklicati ?! — Mi Vam toliko povemo, pazite, da nam ne mine potrpljenje. O Vaši skrajni nesramnosti imamo dosti dokazov in če se Vam lepega dne pripeti kaj neljubega, pripišite tisto Vašemu dolgemu jeziku ! Black Diamond, Wash. Posebnih novic nimam poročati širni jalvnosti. Z delom gre precej dobro, delamo vsaki dan in tudi delo se dolbi kdor zna toliko Angleško, da lahko sam za delo vpraša in kdor ima malo potrpljenja, da včasih počaka kak teden. Delo je pa precej nevarno, ker se nahaja v tukajšnjih premogokopih veliko struipenih plinov; seveda po kapitalistični malomarnosti in njih požrešnosti za dolarjem. Kaj pa, da so plače odvisne od prostora v rovu. Kar se tiče na društvenem polju vedno pomalem napre dujemo. Zimo imamo prav slalbo, je prav neugodno vreme in hudo vpliva na zdarvje. Ljudje precej bolehajo. Naznanjam vsem tukaj živečim -Slovencem, da je društvo “Zastava ¡Slave” št. 4 spadajoče k S. S. P. Z. sklenilo na redni seji dne 2. fdb. 1913, da se skliče vse tukaj in v okolici živeče -Slovence na skupni sestanek dne 23. tega meseca, na -katerem se bo razgo-varjalo v prid “Slovenskega Zavoda” in se namerava ustanoviti društvo za “Slovenski Zavod”. — Toraj valbim vse tukaj in v okolici živeče rojake, da sc udeleže tega shoda ne oziraje se na osebnost, politiko, vero ali pripada h kateremu društvo, ali ne. Vsakega je sveta dolžnost, da se vdeleži tega shoda. Toraj še enkrat vljudno vabim rojake tu in v okolici, da se mnogoštevilno vdeleže tega shoda. Zborovanje se prične, kakor že povedano 23. tega meseca ob 1:30 popoldne v Masonic dvorani. Toraj pridite vsi. Rojakom po širni Ameriki pa kličemo na delo za “Slovenski Zavod”; ne odlašajmo in ne poslušajmo otaih, ki so tem-u prepotrebnemu zavodu nasprotni. Vsaki, ki malo misli, mu je takoj lahko jasno, zakaj so Kranjc, Sojar in več njim podobnih možieelnov tako nasproti Slovenskem Zavodu. Zato, ki ne bodo .smeli blizo blagajne, za kar jim je gotovo več, kot za vse pohabljence in vnemogle rojake v Ameriki. Ako bi -ne bilo tako, bi se gotovo z vso unemo poprijeli agitacije za 'Zavod; saj bode njim prosta pot,-ako jih bode kateri v Zavodu živečih zahteval in bodo tako lahko spolnili svojo dolžnost. Ali vraga, ko tam ne bodo mogli komu nare-koValt, kako bi delali oporoko in ne bo nič za njih nikdar nasičeno bisago. Rojaki in rojakinje, agitirajte in nabirajte milodare, da se prej ko mogoče postavi dom za v|nemogle rojake. Pomislite kakšna je njih usoda: lačni, na pol zmrzli tavajo od hiše do hiše, da si izprosijo pri usmiljenih ljudeh košček kruha. Toraj naj bode tudi tukaj izrek, .ki ga rabi v stari domovini družba sv. Cirila in Metoda : Položi dar, domu na altar. Matt. Petchnick. Junction City. — Cenjeno uredništvo: — Vam pošiljam $4.00, d>va za naročnino lista Glas Svobode, enega listu v podporo in enega pa za prepotrebno “Zavetišče”. Silno rad bi vam poslal kakega novega naročnika, a Vam v resnici povem, da za enkrat ne morem, ker kjer sem Jaz ni mnogo Slovencev. Želim, da bi drugi se kaj bolje požurili, katerim. je kaj bolj pripravno, kakšnega pridobiti. — Novega ne vem kaj pisati; delamo tako po malem, da se preživljamo in da ne prezebamo. Tistih pri nas ni, ki pravijo ra-dovoljno uboštvo, ve-dno devištvo, vedno pokorščino p-od duhovnim p-oglavarjem; ker sem se pa jaz že v starem kraju temu privadil, zato pa tu v Ameriki ne morem drugače in se mi zdi, da vedno slišim besede: radovoljno uboštvo itd. Lepo pa je citati list Glas Svobode, -ko človek čita kaj prijaznega, posebno ko se vidi, kako jih se-gačkajo duhovniške prisege in kaka druga zanimiva pripovedka. Le tako naprej! Iskreni pozdrav vsepi zavednim delavcem po širni naravi, onim pa, ki pravijo, da Glas Svobode laže, pa obilo po'prike pod nos! Anton Dolinar. Staunton, 111. Prosim odmerite mi nekoliko prostora za sledeče vrstice. Z delom gre tukaj bolj po srednje, no pa saj smo že temu vajeni, vendar pa v časih kot človek premišljuje -se vpraša, zakaj je temu tako, da eni ljudje zmrzavajo vsled tega ker ¡nimajo kurjave, premogarji pa zopet -žive v večnem pomanjkanju vsled malega zaslužka, ker so zaposljeni le po tri ali štiri dni na teden ali pa še toliko ne. Ta vprašanja so nastala v zadnjem času bolj številnejša, odmev teh vprašanj doni po celi deželi, odgovor temu je pa 901,062 glasov pri zadnjih predsedniških volitvam Toraj delavci, kteri nismo zadovoljni s sedajlnimi razmerami, agitirajmo in dpodpujajmo, da se tem prej uresničijo naše ideje. IV tukajšnji naselbini je kakih 40 Slovencev, kteri so, brez male izjeme, vsi zaposleni v premogoko-pib, v bližini so štirje rovi in v ’kratkem prične delati zopet eden, ki je bil dalj časa zaprt. ¡Posebnega nazadnjašitva ni tukaj, za kar se imamo zahvaliti naprednem časo|pisju; večina rojakov je naročenih na Glas Svobode in Proletarca. Na društvenem polju smo tudi precej dobro preskrbljeni, imamo tri društva in sicer št. 11 S. S. P. Zveze, št. 84 sv. Barbare in št. 17 S. D. P. in P. Družbe ravnokar m stanovljenb. To zadnje društvo nudi vsaki osebi stari od 16 do 45 leta priliko za vstop brez ozira na narodnost ali versko prepriča- nje, ¡vstopnina je razdeljena po starosti prosilca, in sicer od 16 do 25t©ga leta $1.50; od 25 do 35tega leta $2.00; od 35 do 45tega leta pa $3.00, mesečni asesment je, za oženjene elane $1.25, za samotne člane $1.00. Ako se pa hoče Slan zavarovati samo za bolniško podporo in smrtnino plačuje samo 75 centov mesečno. Družba plačuje bolniške podpore $1.00 na dan, smrtnine $100.00 in penzijo za razne poškodbe in popolno onemoglost. Ako kateri izmed tukajšni-h rojakov želi več pojasnil, naj se obrne na društvenega tajnika Fr. Jerkiča, ki bo vsakemu ustregel. Tudi na kulturnem polju smo začeli nekaj gibati, nedavno temu smo ustanovili društvo, kterega smo imenovali “Slovansko Delavsko Izobraževalno in Pevsko Društvo Vrli Slovani”; glavni namen tega društva je gojiti petje; v ta namen se je ustanovil mešan zbor na čelu njega je Gos. Martin Janežič, kateremu gre tudi vsa hvala, da se je ustanovilo društvo. če bo društvo uspevalo ali ne, je ležeče na tukajšnih rojakih, a-ko bi podpirali društvo tako kot govorijo, tedaj je Obstanek društva zagotovljen; simpatija ne plača nobenih računov. Toraj rojaki, ki ste mišljenja, da bi to društvo pomagalo k izobraževalnem in kulturnem razvoju naše naselbine, pristopite k društvu, i!n pokažite, da ste res za idejo. Konečno pozdravljam vse razredno zavedne delavce! Jos. Mostar. Sopris, Colo. Le redko kedaj se bere kak dopis iz naše naselbine, zato sem se namenil tudi jaz enkrat oglasiti v upanju, da ne bode potoval moj dopis v neusmiljen koš. Trika jštaih razmer ne bodem dosti opisoval. Dela se vsaki dan, zaslužek je pa različen. Kakor -povsod, tako čutimo tudi mi neprenehoma mogočno roko kapitalizma na naših plečih. Kako dolgo nas -bode tlačila ta neusmiljena roka ne vemo, osvobodili se jo bodemo le, ako pridno prebiramo in razširjamo delavske liste, ker le ti e-dini zastopajo naše interese. Štirinajsto leto se klatim po svetu s trebuhom za kruhom, in v tem času sem vedlno prebiral napredne delavske liste, in z veseljem opazoval razvijanje socijalizma. Rojakom, ki tavajo še v temi kličem, vzdramite se, oprostite se tistih debelih desk, ki so jih vam lažnjivi farizeji priklopili na vaša čela. Naročite se na Glas Svobode, ali vsaj na kak drug napreden list, čitajte vsebino delavskih časopisov ih kmalu bodete sprevideli kdo piše resnico. Tiste fa-rovške cunje pa, ki se človeku gnjusi, kadar jih prebira, razstri-ži-te na koščke, in jih porabite v nek drug namen!! Naj sežem nazaj v moja šolska leta. Čestokrat se spominjam besed č. g. kateheta Ant. Veternika, ki nas je učil v Trbovljah na vodi. “Vi se ne smete nikdar upirati svojim predpO: stavljenim, ker to bi bil greh.” Z drugimi besedami rečeno, ti moreš vbogati in storiti vse brez ugovora, kar ti veli tvoj predpostavljeni, če ne te bode “hudič” vzel. To so pač “strašno” lepi nauki, katere uičijo farizeji še dandanes, in to s tako spretnostjo, da jim verjame še na tisoče m tisoče backov. Upajmo, da bi se ti backi čim prej tem bolje, zbudili iz trdega spanja, v katerega so jih zazibali ti črni frakarji. Iz dopisov iz raznih pokrajin, ki sem jih čital zadnji čaš v Glas Svobode se lahko sfpre-vidi, da se duhovščina dandanes poslužuj,e vsakovrstnih sredstev, kakor laži, obrekovanja itd. samo da obdrži še tiste svoje backe in ‘butine” na svoji vrvici. Zatoraj rojaki naročajte se na delavske časopise in jih prečitajte do pičice, ker le potom teh listov bomo prijadrali do zabeljenega nam cilja — do svobode. Pozdrav vsem svobodomiselcem širom Amerike, tebi Glas Svobode pa obilen napredek. Alexander Jahn. Miami, Ariz. Ker nas je malo Slovencev tukaj na tem prijaznem Miami kjer sipimo spanje pravičnega in ker se od vseh strami sliši samo od našega kraja ne, zato pa sem se jaz na- menil napisati kako se nam godi. Zaposleni smo v bakrenih- rudnikih in plača je po navadi. Delamo 8 ur na dan; delo je dokaj težko, ker lopata je na dolgem ročniku in še tista noče sama delati. Zaradi ječmenov-ea nam hodi bolj trda, ker moramo plačati po 15c za kozarec pive, ki je prav majčken, a slovenska duša pa hrepeni po vel-kem kozarcu. Nekaj nas je tudi, ki si sami pečlarimo • kuhati znamo in se dobro imamo. Za zajtrk ocvremo jajca in kruh, z kavo pa zalivamo; za južno pride že kak štejk s koruznimi žganci za dezert, zvečer pa si malo boljše privoščimo s kako perutnino, toda ne kokoši, ker zato se nam je želodec pokvaril še gori v Minnesoti. Zgodilo se je, da je šla gospodinja k maši in naročila dekli, da pripravi za južno kokoš in dekla ne bodi lena je hitro kokoš pobarala, malo perje po-‘skribla in ha.jd v kastrolo in peč. Ko je gospodinja prišla o-d maše, je našla kokoš z vsiimi pritiklinami opečeno. Duh, ki je uhajal iz peči in nam, bordarjem, udarjal na nos je bil jako “lep” in vsi smo komaj čakali j užine, toda reveži, čikna pa le nismo jedli, ker pobo'žlna gospodinja je isto rajše privoščila štir-inogatemu čuvaju hiše. Radi tega pa se še današnji dan upiramo kokošji pečenki. Omenim naj, da črnih slovenskih sukenj nimamo tukaj in da nas prav nič ne spomina po njih. Sicer pa nas je premalo da bi redili kakega postopača itn gada na lastnih nedrijih. Mi vsi smo mne n ja, da v peklu smo itak vsaki dan, kaj nam je potem še treba, da bi nas kedo plašil s peklom na onem svetu. S. Kurent je nas pustil na cedilu m v tem svetem postnem času ugibijemo kako bi zvabili slovenska dekleta v ta prijetni kraj, da bi nas rešile pečlarskega življenja, ker vsaki od nas ima vsaj po 17 časovnih kljuk na vsaki strani. Vinko Kocmut. Sp-riiogfield, 111. IV tej kapitolni naselbini prav nič ne spimo, tega vam ni treba misliti, če prav so delavske razmere nekako klaveme v tem času mraza, ko bi moralo biti največ dela, pa ga ni. Da pa ne bomo dolg čas prodajali zmislil se je naš častiti gospod ,da nam nekaj priredi, kar nas bo kratkočasilo, njemu pa prineslo nekaj okroglega. Misi joln bomo imeli, misijon! Celo en “gaspud” iz Chieage bo prišel k nam. (Op. ured.: Da vendar ne mislite, na Mr. Sojar? Ej, ta Vam bo lahko povedal kaj je krvava rrrr evolucij a in kaka je duša, kje so nebesa, kje je pekel in kje so vica!) Že sedaj se čuje govorica, da gospod misijonar bo delal čudeže, ker je pa mraz pa bodo morali kuriti v cerkvi, ker naš gospod se bojijo, da ne bi čudeži kar sproti zmrznili, zato pa že sedaj kolektajo za premog. Spomlad se približuje in ljube ptičice se zopet vračajo iz gorkih krajev, prišla bo tudi šoja. Ali navadne šoje imajo sivo obleko in črn Zavratnik. Ta šoja, ki pride k nam pa ima čisto drugo perje. Po životu ima črtno perje po vratu pa belo. Navadne šoje se zadovoljijo s hrošči, ta šoja, ki bo prišla k nam pa se bo mastila pri pohanih piščancih, katere znašajo v fa-roviž verni grešniki. Rdeč naprednjak. ZAHVALA. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, naznanjam žalostno novico, da je ugasnila luč življenja naši preljubi soprogi oziroma materi Tereziji Ermenc, dne 28. januarja t. 1. po jako kratki bolezni. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti (288 Grove St.) dne 30. januarja 1913. Tem potom izrekamo iskreno zahvalo vsim sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so se v tolikem številu zbrali in spremili ra-njco k večnemu počitku. — Posebno se zahvalimo Slov. Pevskemu društvu “Zvoin” za njegov nastop, ki je za|pel dve ža-lostinki pri krsti pokojne, po kateri občutno žaljujemo. Gregor Ermenc, soprog. (John (in njegova soproga) Josi|p in Marija Ermenc, otroci. Milwaukee, Wise., dne 15 febr 1913. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1719 So, Centre Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči sa pristnost in okusni izdelek naročenih potrebščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. G VOKOUN 1411 W. i8th St., Chicaga. V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela. Slovenci, oglašajte se pri meni! Telefon Canal 2301 Popravljal-nicadežnikov in pip Dobra Unijska Gostilna, ii dobi mriel in gorak prigri- IftQ C CfaQtnv zek. : Pod vodstvom OlAolUJ 2005 Blue Island Ave. veliki Dvor&ns za druitvens in unijske sej«, in druga dvorana za konoert«, ženitve la isbsve, M. KARA 1919 Se. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo inske ii mm oteče. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanicli, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prostgorak in mrzel prigrizek vaak dan. SLOVENSKA GOSTILNA kjer se toči vedno sveže Schoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše linijske cigare. Kegljišče. ANTON MLADIČ -2348 Bine Island Ave. Chicago. The Konrad Schreier Co. Shebojrgnn Wln. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. ODVETNIK PATENTI URL STROVER (Soba stav 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL T*l, im» main GOSTILNA kjer je največ zabav» in majvel v žitka za par centov ■ biljardno mizo na razpolago. Voo to co v gostilni John Košiček 1807 8. Centre Ato. Chicago, 1 Telefon Canall439. “The Roosevelt Saloou” ROCK SPRING3, WYO. A. Justin, lastnik in trgovec z vinom, cigarami, malhi pivom itd. — Se priporoča Slovencemf trgovina s novodobnim obuvalmo Vatanovljena let. 1181 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno nizkih cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kaaparjeve Bank. Social Club Saloon — Edina slovensk „ tv-dka v mestu — J, KlancM is J. PnnprM 312 Garrison Ave. lastnika in prodajalca likerjev na debelo. Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKANSAS. ~rr • ' ' '• ■ ; : ■' - \ ^ T*' ■ - -v"' GtLAjS SVr>T%nnp. RAZNO IN DRUGO KRANJSKO. Pomiloščen morilec. Pri zadnjem lanskem porotnem zasedanju o-krožue sodnije v Novem’mestu je ■bil obsojen na vešala Maks Er-hardt, doma iz Zgornjega Štajerskega, ker je umoril in oropal dne 24. junija 1912 okolo 80 let staro ženo. Zdaj ga je pa cesar pomilostil in najvišji sodni kot kasa-cijski dvor ga je obsodil na 20 let ječe, poostrene vsako leto dne 24. junija s temnico in trdim ležiščem. Strahotna nezgoda. Iz Dobrniča poročajo : 28. m. m. se je v Terbovcu št. 28 pri Lojzetu dogodila grozna, nesreča. V hiši za pečjo so greli dinamit, ki ga rabijo pri napravi nove ceste proti Mirni peči. Domači mlajši sin Janez je prišel od ženitovanjskega vogljarjenja omoten od pijače domov. Nekaj časa je ležal v podstrešju, nato je prišel v zapeč. Sedel ali legel je v svoji omamljenosti na dinamit in grozen ¡pok raztrga njega, peč, del hiše in podstrešje. Y hiši sta bila dva mala otroka v postelji, zelo sta poškodovana, ker ju je omamil puh in se je strop na nju udrl. Oče je delal pri zgradbi nove ceste, mati je pa šla slučajno po drva za peko. Janezu je odtrgalo obe nogi, srednji del telesa raztrgalo, zgornji del vrglo v stran. Ogenj so omejili. Uropana “ljubezen”. Iz Trnja pri Št. Petru na Krasu poročajo: Tukajšnjo klerikalno kliko je zadel precej hud udarec. Eden glavnih klerikalnih veljakov in županski kandidat se je 25. m. m. pregrešil nad svojo služkinjo, ki je mola zavoljo agresivne “ljubezni” ovadila sodišču. Z afero se sedaj peča postojnska sodnija. Roparski napad. Dne 27. m. m. je kmet iz Št. Mihela pri Sv. Petru na Krasu peljal kravo in tele na semenj v Divačo. Domu grede je bil napaden od doslej neznanih zlikovcev, ki so ga na vratu z nožem ranili in ga oropali. Nezavestnega so roparji nato položili na železniški tir, da izbrišejo zločin. Na srečo je ranjenca našel premikaš, ki ga je odstranil s tira in ga o-tel gotove smrti. Demon alkohol. Anton Milharčič, občinski tajnik na Razdrtem, je bil strastno vdan pijači. Umevno je, da kot tak ni mogel posebno vestno izpolnjevati svojih službenih dolžnosti. Baje mu je prišlo na ušesa, da išče župan drugega tajnika. To ga je še bolj razburilo in sklenil je, najbrže v pijanosti, končati svoje življenje. V. občinski pisarni je dobil na neki omari steklenico z lizolom, ki se je raibila za razkuževalne namene. To je vzel in izpil ter umrl. moža objelo, medtem pa mu je druga potegnila iz žepa denarni co, v kateri je imel Šiljak 506 K denarja. —- Nato sta pustili lju bežni žejnega moža v temni veži in pobegnili. — Tekom dneva so obe punci in njunega kavalirja a retirali Aretiran vojaški begun. V Sta rem mestu v Trstu so aretirali neki hiši plačane ljubezni 241et nega Rudolfa Pulura iz Trsta, ki je pobegnil pred neikaj dnevi od trdnjavskega polka v Kotorju. Uporni mornarji. Pet mornarjev laškega parnika “Olga” se je ukradlo v Trstu v pristanišče kjer so hoteli pokrasti več desk Zasačil jih je nočni čuvaj, ki je po hudem boju enega mornarja a-retiral. Ko je šla drugi dan policijska patrula na parnik “Olgo”, da bi aretirale ostale tatove, se je posadka uprla kapitanu. Mornarji so potisnili stražnike raz parnik in zaprli vhod z laško zastavo. Šele po posredovanju laškega generalnega konzula se je posrečilo, po miriti mornarje in aretirati tato ve. Ciganski dvoboj. Iz Reke poročajo : Cigan Franc in ciganka Ka tra Hudorovič sta se strašno spr la. -Po daljšem prepiru sta sklenila, da mora eden umreti. Oboro žila sta se s sekirami in se začela pretepati. Boj je bil strašen. Končno je presekal cigan svoji nas protnici tilnik in je ta obležala mrtva na mestu. Toda tudi on je dobil nevarne poškodbe in so ga morali odpeljati v bolnišnico. PRIMORSKO. Dva zaboja zlata, Angleška na-cijonalna banka v Londonu je poslala novembra meseca 40 zabojev zlata v Aleksandrijo. Na nemškem parniku, ki je peljal zaklad, sta bila tudi dva uradnika, da čuvata pošiljatev. Kljub temu se je posrečilo neznanim tatovom, da so zamenjali dva zaboja zlata z dvema popolnoma sličnima zabojema, ki sta bila napolnjena z natanko isto težo kamenja. Tatvino so opazili šele v Aleksandriji. Angleška banka je razpisala 10,000 K nagrade za onega, ki pride ua sled tatovom. Dosedanje preiskave so dognale, da se je tatvina izvršila bržkone v Trstu, ali pa na Reki. Zastrupil se je z ogljikovim plinom 551 etni delavec Franc Kuder v Trstu. Izvršil je samomor v zmedenosti misli. Zapeljiva ženska. V neki gostilni na Androni del Canape je sedel za mizo pri kozarcu vina 62-letni kurjač Šiljak. — Pri sosednji mizi pa sta sedeli 211etna Ita-lia Longo, 221etna Ivana Jarčeva v družbi 211etnega delavca Batta. — Podjetni ženski, ki stanujeta v Starem mestu, sta kmalu zapazili, da ima Šiljak precej napolnjeno denarnico. — Kmalu nato se je njihov kavalir odstranil in punci sta začeli koketirati s starim možem, katerega sta pripravili s svojo ljubeznivostjo tako daleč, da se je napotil ž njima. V neki veži, bilo je precej temno, je eno dekle ŠTAJERSKO. V Nečloveški starši. Iz Sevnice poročajo: Zakonska Požun sta imela petletnega gluhonemega fanta, ki sta ga toliko časa pretepala in slabo hranila, da je fant dne 18. jan. umrl. S to zadevo bo imela o-praviti sodnija. Tatinska nevesta. Iz Ljutomera poročajo, da je ukradla posestniku Jelenu v Logarovcih hrvaška rejenka Henčič 1610 K. Dekle se je mislilo možiti in denar porabiti za doto. Tatico so zaprli, denar je pa dobil Jelen nazaj. Zaradi dekleta. V Gaber jih pri Celju sta se tovarniška delavca Godec in Robnik zaradi neke deklice skregala in stepla. Pri tem je bil Robnik težko ranjen. Spravili so ga v bolnišnico. Trda sodba. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal te dni 471etni kmetovalec Vincenc Karneker iz ormoške okolice. Pred tremi leti si je izposodil od ¡zakonskih Martina in Uršule Se-njar par volov za vožnjo. Vola je prodal in z denarjem odšel v A-meriko, kjer je ostal do decembra lanskega leta. Kakor večina izseljencev se je vrnil iz Kanade domov in se javil ormoškemu sodišču zavoljo svoje goljufije. Karne-¡ikerja je mariborsko sodišče obsodilo na dva meseca ječe, dasi je vola plačal z obrestmi vred z ame-rikanskimi prihranki. Dve delavski nezgodi v Ljubnem. Dne 27. m. m. zjutraj je zasulo v rovu “Schutzengel” v Seegrabnu rudarja Amanna. Šele po dvanajsturnem napornem delu so ga izkopali. Bil je že mrtev. — Rudar se je bil zadušil. Amann zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. — Ravno isto dopoldne je odtrgal stroj 261etnemu mizarskemu pomočniku Ivanu Weidin-gerju štiri prste na levi roki. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. Premog so začeli iskati v Št. Vidu pri Grotoelnem. Podjetje je v rokah neke velike češke premogo-kopne družbe, ki išče na raznih krajih novih skladov premoga. Smodnik v peči. Posestnica Jera Guncer v Šmarju pri Jelšah je v lončeni peči svojega stanovanja zakurila. Kmalu je sledilo dvoje ¡močnih pokov. Pri drugem poku je razneslo peč. Nastal bi bil lahko požar, in tudi življenje zakonskih je bilo v nevarnosti. Sumijo, da sta Guncerju sovražna soseda Štefan Žider in Bezdenšek položila v drva smodnik. Orožništvo ju je a-retiralo. Mrtvega so našli v Črnem vrhu ob Taboru v Savinjski dolini v nekem gozdu mladeniča Nikolaja Rožanca. Bil je božjasten. Ubil se je v Solčavi v Savinjski dolini posestnik Jakob' Gervolj, ipo domače Arlovenik. Šel je na hlev po seno. Na lestvi mu je spo drsnilo in padel je tako nesrečno, da je loua lu nato vsled dobljenih poškodb umrl. KOROŠKO Požar. Okoli polnoči je izbruhnil ogenj pri posestniku Eichler-ju v Jugolu. Prebivalci so se zbudili, ko je bilo že vse v ognju. Gospodar ni mogel več skoz vrata, ker so že goreli podboji in je moral vlomiti okno, da se je mogel rešiti. Hiša je popolnoma pogorela, prebivalci si niti obleke niso rešili. Zgorelo je tudi 800 K denarja v bankovcih. Pri gašenju se je blajpec tako opekel, da je drugi dan umrl. Posestnik ima veliko škodo, ker je bil zavarovan le za malenkostno svoto, pogorelo pa mu je vse in še celo denar. Aretiran ropar. Iz Voglič poročajo, da so v tamšonji okolici aretirali nekega neznanca, ker ni hotel plačati zapitka. Našli so pri njem dva vinarja. Končno so dognali, da je ta 301etni Furlan iz Vidma, ki je meseca decembra napadel nekega Giacomelija in ga oropal za 190 K. Ponesrečen rešilec. — Mizarski pomočnik A. Eger v Celovcu je skočil pri mostu čez Glino v vodo iskat neko 51etno deklico, ki se je 'že potapljala. Posrečilo se mu je deklico rešiti, toda pri tem se je ranil na roki ob nekem zarjavelem žeblju in si je zastrupil kri. Obešeneg’a so našli v okolici Dole 521etnega Josipa Wieserja. — Mož je izvršil samomor bržkotne v zmedenosti misli. Na vojaškem vežbališču v Celovcu se je ustrelil 191etni pek Fr. ¡Stessl. Bil je zvečer v gledališču, »rali so “Tristan in Isolda”, ta-ioj iz gledališča pa j^šel na vež-bališee in izvršil samomor. Ustrelil se je dvakrat, odpeljali so ga v brezupnem stanju v bolnico. RAZNO. Ruski spij on, ki stane Avstrijo 5000 kron. — Kakor ¡poroča “No-oje Vremja” se je avstro-ogrška vlada opravičila pri ruski radi a-retacije ruskega inženirja Aleki-ma in je pripravljena plačati zahtevano odškodnino 5000 K. Ale-kim je bil aretiran kot špijon. O-vadil ga je bil neki. policijski a-gent Weisman. Izkazalo pa se je, da je bil Alekim. čisto po nedolžnem v zaporu. Stotnik samomorilec. Iz Olomuca poročajo, da so našli težko ranjenega stotnika Evgena Ada-movskega. Ležal je v postelji v nezavesti z rano v glavi. Ustrelil se je z revolverjem. V bolnišnici e umrl. Zopet vlak raztrgal vojaško stražo. Iz Lugoša na Ogrskem poročajo, da je vlak na velikem železniškem mostu prijel vojaka ¡Stefana Berta, ki je stal na straži, a prevrnil in razmesaril. Nova zgradba se je podrla v Varšavi in ¡pokopala pod seboj več delavcev. Takoj so potegnili 5 trupel izpod ruševin. Vse premoženje je zaigral v loteriji. Iz Olomuca poročajo : V četrtek zvečer se je ustrelil v skladišču za smodnik 261etni rezervni infanterist EJngelbert Sirsoh 54. pešpolka. V pismu, ki je je zapustil, sporoča, da je vse premoženje izgubil v loteriji. Zoper predolge igle na ženskih klobukih. Na seji dunajskega občinskega sveta je župan dr. Weis-kirchner povedal, da so morali sprevodniki mestne cestne železnice v zadnjih štirih mesecih 747-krat posredovati zaradi ¡predolgih igel na ženskih klobukih. Doslej morajo sprevodniki glasom predpisa damo le opozoriti, da iglo primerno potegne nazaj ; sedaj pa ravnateljstvo cestne železnice pripravlja predlog, po katerem se vsaki dami s predolgo iglo v klobuku zabrani vstop na cestno železnico. “Uboga” cerkev. V Smihovu je umrl župnik Svehla. Zapustil je: praškemu nadškofu 90,000 K, 40,000 K redemptoristom v Plznu in smihovski župniji tudi 40,000 K, 70,000 K za zgradbo cerkve v Smihovu, 98,000 K svojim sorodnikom, 48,000 K češkim klerikalnim društvom. Pet delavcev pod žarečim ogljem. Iz Most na Češkem poročajo: V rovu Eleonora se je zgodila strahotna nezgoda. Pet delavcev KNJIŽIC Pove kako zamorete ozdraviti doma. \ sak moški, katari je bolan, bi moral pisati po to zanimivo broznlačnA y^naje ?1?;00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knfiž“^ ako Mt :,ettre?a -U.Tatl b° ?zm’ Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, bo profitiral’ aKO cita to knjižico. Ako trmi« «o . ’ r _ . *Aai» f2 i!i i kako zadobiti Utro in stalno zdravfe tajno in pmatuo na vasem domu. Pove razumljivo zakaj trpite in kako zam™-- alfC i' Vsebule,take st.vari; katerebi moral znati vsakVoški, mLd aH star ali bogat, samski ali oženjen, bolan ali zdrav - - -- ’ ZASTONJ razumljivo zakaj trpite in kako zamorete j"01-3.1 znati vsak moški, mlad ali star, reven -~ —^ dete v tej knjižici, so velike vrednosti. ^ Ako se nfcfruim^dravnikom ^ stkareb' Dobri nasveti, kiji nai- ne obupujte, temveč pišite še danes po ta kažipot k zdravju. posrečilo ozdraviti vas, ne plašite se radi tega PC??L,JITE KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠF ...... ,®teP:da nain piSete, nimate niti najmanjših obveznosti „„_J "" UANEi. Poginilo za knjižico pTaSmï'Z^lièmo^ov, čena in plačani DR. JOS. LISTER & CO.. AUS. 801, Z08 N. FIFTH AVE., CHICAGO ILL vam g?edePka^nih1!io\\?oi”lPrei brez<’1**„° knjižico na vašo stroške. Razume Ime..... zaprtem zavitku* tako da nihče ne ve ¿aj ¿e aotn. se, da s tem jaz nisem niti malo obveza r aaprasc. Naslov . $#•$ §#® #« • S Hranitev ljudstva m m m V teku zadnjih par let so zdravniki posvetili največjo pozornost vprašanju hranitvi telesa od zgodnje mladosti do zrele starosti. Sporazumeli so se na tem, t iriLb0leT SC *abko Pre?rečl 111 ozdravi 2 pravilno hrano. Tako zdravljenje molih l Ug0dn°; P°trebno Je le lzbrat hran°. ki vam ugaja in dokončati gotovo rabitek * m°rete m Sm6te ZaVZitL C® je VaŠ apetit Slab in Prebava počasna, X£jnciJcvo_ameri^ko zdravilno grenko vino. To doDro znano zdravilo bo ojačilo oslabele prebavne organe in bo reguliralo njihovo delo. Isto bo osnažilo čreva in jih ohranilo čista in močna. Priporočamo ga za: JOSEPH TBINHE‘8 .RECJST.ER&Ô ZAPRTJE, BOLEČINE IN GRIZAVICO, NEPREBAVNOST, GLAVOBOL, BLEDOST IN SLABOST, NESPEČNOST, ZGUBO TEKA, SLAB POČUTEK PO OBEDU. Rabite Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, ko hitro zapazite najmanjši nered. Dajte to zdravilo dekletom in ženam, ki trpe vsled glavobola in bolečin v križu; dajte ga nervoznim, revmatičnim in slabotnim ljudem! Za dobiti v lekarnah in pri JOS. TRINER 1333-1339 So. Ashland A ve. Chicago, lil. —j je zasul visok kup žarečega oglja, j Križev pot bivšega katoliškega Takoj so bili na me-stu nezgode re-j duhovnika. Hz Olomuca poročajo: Šilci in odkopati delavce. Eden je 'Peter Vlasanek je bil pred leti ka-bil mrtev, ostali štirje imajo pa' toliški duhovnik na Moravskem. Izstopil je iz cerkve ter postal protestant, da se je lehko poročil z dekletom, s katerim je imel o-troka. Nato je napravil izpit za učitelja in dlje časa poučeval na protestantevskih šolah po Nižje Avstrijskem. Ali njegovi bivši duhovniški sohratje so ga zasledo- tako nevarne opekline, da najbrže ne bodo okrevali. Truplo mrtvega delavca je popolnoma zoglje-no. O vzrokih strašne nezgode se še ne vedo podrobnosti. Nepravi dedič. Lansko leto je umrl grof Nikolaj Wolanski, ki je zapustil več miljonov. Za njego- vo dedščino se je vnel hud prepir - vali povsod in mu odjedali kruh. med sorodniki. Ta prepir je. iziko- j Olomuški konzistorijat ga je ova-ristil 441etni krojaški pomočnih| dil in sodišče je izreklo, da je Jožef Wo!anski in zahteval tudi j njegov zakon neveljaven. Seveda del dedšeine, češ da je nezakon-jje moral zapustiti zaradi tega ski sin rajnega grofa. Dejal je, da ¡službo. Nato je prestopil Vlasa- je njegova mati grofica Wolan-ška. Iskal je denar pri lahkovernih ljudeh, da bi lahko sodnijsko nastopil za dedščino. Kupil je v Badnu pri Dunaju popolnoma o-pravljeno vilo za 750,000 kron, ne da hi bil en vinar plačal zanjo. — Takoj po nakupu si je izposodil 150,000 kron. Sedaj so pa prišli na sled njegovim sleparijam in ga aretirali na Dunaju. Goljuf in zažigalec. Stavbeni podjetnik Pallos iz Ludimpešte, ki so ga aretirali, ker je goljufal za več miljonov, ima na vesti tudi več požigov. Imel je opekarno, ki jo je v teku treh mesecev dvakrat zažgal. Seveda je bila zavarovana za visoke svote. nek k starokatoliški veri in se iznova poročil s svojo ženo. Zopet so ga klerikalci naznanili in ovadili sodišču, a sodišče je razsodilo, da je Vlasanekov zakon veljaven. Dobil je zopet službo in sicer pri odvetniku v Visovicu. Klerikalci so uprizorili sedaj gonjo proti odvetnikovi pisarni in jo bojkotirali, Vlasanek je moral iti iz službe. — Potem je delal kot dninar pri re-igulačnih delih Ostre in sedaj je tovarniški delavec v Novi Paki in zasluži po dve kroni na dan. Njegova družina — osem oseb — živi v najvecji bedi in “Pokrokove ¡Noviny” poživljajo sedaj javnost, naj pomaga družini preganjanega duhovnika, ki vkljub sijajnim po- nudbam cerkvenih oblasti ni hotel zapustiti žene in otrok. Seveda, ko bi bil bivši duhovnik zapeljal ie dekleta in jo potem zapustil ter ■potem ogorčen grmel nad pokvarjenostjo in nenravnostjo, to bi bilo kaj drugega. Ali on ni hotel posnemati sobratov, ki delajo tako, temveč je sprejel tudi posledice-svojega dejanja. Zato se mor» zdaj silno pokoriti. Tragedija proletarske družino. Dninar Štefan Fleek v Budimpešti je več tednov zaman iskal dela. To ga je tako užalostilo, da je ¡sklenil upioriti sebe in svojega sina. V nedeljo zvečer, ko je odšla žena z doma, je ustrelil najprej 131etnega ¡sina, nato pa še sebe. — Deček je bil takoj mrtev, njega pa so v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico. Fleeku je bilo najhujše to, da je preživljala vso družino njegova žena, ki je bila služkinja. Sin nadvojvode. “A Nap” poroča : Sin 1889. umrlega nadvojvode Ernsta iz njegovega morga-natičnega zakona z Lavro Skublie, baron Ernst Wallburg, je zopet prišel v Budimpešto, kjer je bil pred časom natakar. Baje je v naj večji bedi in mora s svojo rodbino vred živeti od milodarov. — Prav kavalirsko! s REGISTER JOKELNA KRTAČE. Šikoro sem 'pozalbu predstavit slavnim brau-cem mojo skromno malenkost. Veste moj ime je Jokel, včasih so me klical za Jokelčka. Moj oče je bi n tud Jokel, sosedje pa so ga zvat Jaka Krtača. Moja ranj-oa mama je prišla tam od nekod iz Krasa. 'Njen stric se je pisau Jaka Strigel in kakor sem zvejdu je šu njegov ta mal sin v Lameriko kjer nič druizega ne dela ko samo bike strigla. Veste on [prau: Saperlot, ti lamerikanski bikci pa imajo kosmato kožo, pa prau majhne roge. Kar nič se jih ni treba bat, ker te ne morejo na rog mateknit; njihov rep pa je zlo nevarn, ker u njem imajo tako moč, da kar pride podenj prau gotov smrt stri. Enkrat se je vsela konjska muha na bikov rog, pa jo je ta bikova zver kar z repom dosegla in po muheu je bio. Ino, potem mi je pa ta mal Štriglov Jaka pisou, de naj pridem za njim v Lameriko, da mu bom pomagou bike krtačit. No potem sem rejs ššu v Lameriko in ko sem prisu v Najork sem precej za-čeu gledat okot kje bi kakega bika vidu. Kaku se mi je v Najork godil in kaj sem tam vidu in ob-'čutu, bom že še en drug krat po-vejdu. Za dons naj sam rečem, da me je en londsman v kut prestrej-gu in me pelu na svoj dom, kjer imajo nalašč napravljene cimre za take griuhorne, ki še ne vejo po enigliš 'govort. Tam sem prespan eno noč; sapermiš, kaku me je nekaj žečkalo. Kar eejla noč sem se prasku, taku da sem biu ves opraskan drug dan; kar rdeč sem zgledu in kar po sil sem si mislu: Ej Jokel, nis več grinlhom, sedaj si pa rdeokar postan. Kaku sem potem rajžaiu po Lamerik, po Špits-Iburg, po lamerikanskem Žužemberk, po Badberton. po Calumet, po iPuebli, po mal in velik Cikag in Žoljet in drugih krajeh ko sem iskau -Striglo vga Jakca imam vse popisan u mojem registru. Kar vam ,'bom napisan je vse resnično, ker taku stoji zapisan v mojem registru in ne more bit drgač. Da ne boste mislil, da nimam registra pa poglejte moja pornografija na tem píatele. Na tem píatele imam zapisan lejpo štorijo, ko sem biu u Žoljet ravno ko so žegnal oivtar sv. Jožefa. Bla je nedela in čkašk g o sp ud so preli v Žoljet predgat. Kaku lepa driga so napraul prot čikaškm rdečkarjem, tulk da se nisma vsi jokal od samga veselja ko znaja gaspud iz velke Cikage taku lejipo predgat. Komaj so predgo sferti-)kal pa so 'hitr sli nazaj v Čikaga, ker so se ¡bal, da neb žoljet s k kaplan nekaj Ičikagarjev poročil in 'denar po,basal. Ko so tiste ceremonije najpraul so šli s gaspudom kaplanom nazaj na žegnanje. Tist-ga čikašfcega gaspuda moj ,bra-tranc dobr pozna, ker sta skup pure pasla po ilblanskem marost. Jas pa poznam vse žoljetčane, ker so vsi iz tistga kraja doma ko moj oče Jaka Krtača. Še tistega žoljet-skega krala poznam, ki je pršu enkrat v velka Cikaga in se tam po-bahau, da ima sirotišnica na vrh svoje štale. Zvečer so se -čikašk gaspud in žoljetsik kaplan ajtagehenk pripeljal v bruri in ko sta not stopila se je čikašk gašpud globoko priklonu žoljetskemu kralu in se mu predstavu: Se predstavim za bedaka. Potem so vsi šli k bari kjer so prav pošten nalival vase in se prijazno pomenkVal. Govor je pršu tud na tistga Kalana, za kater-ga je reku kral, da ga je treba spodrinili iz Vaukna in čikašk gaspud Bedak so reki, da ravno zato so prišl k p-iketovmu gošpud, ¡da se o tem mal pomenijo. Žoljetskemu kral pa tud ni blo p o volji, da bi žoljetska kuharea gospodarla v Žoljet in zato bi jo mogl zapodit in moškega kuha postavt. 'Prot moškemu kuharju pa so ikoj protestiral in čikašk gaspud so reki, da oni imajo vsake-sorte deklet, samo povejo mu naj in preč jim eno peštela. Ko so govoril o mladih 17 letnih dekleftah in kuhareah je čikašk gaspud roke izmiraj v luft držal in tist krogeln mu je v ušesa lezel, da mu ga je mogel kaplan dol tiščat. — Kral se je prav po kraljevsko držal in sempatam pozibal in počasi praznil šerimgarjevo pivo, ki jih ni nič koštalo. Tist gaspud, ki se je predstavu za bedaka se je-zrni-raj 'bol razburjal in ker ga ni htu noben več poslušat je pa reku tolstemu kralu: Le poglej kako debelo glavo imaš, kar čez prste poglej in ko se je kralu zadosti vidio mu je odgovoril: Le gavori kaj češ, saj te poznam kak tič si. Kaj takega pa gaspuldu ni bilo prav zato je zapovedal kaplanu naj privali poln ahtele, da žnjim kraljevo betico razbije. Gaspud kaplan ni tega stura zato je čikašk gaspud vr-igu pred kraleve noge poun glaž ¡pira. To je krala taku vjezilo, da je rekel farju: Kaj pa ti misliš da ,si? pa. boš ti meni, očetu 25 otrok, glavo razbijal z ahtelcom? Ti-prokl . . . antipater. Za tista kroge le te zagrabim ji te raztrgam na i maj ne koščke. Ta kraljeva grožnja je bla za-dost. Čikašk gaspud so glavo obesil na bara in na zadnje so rekel: Al se nism predstavu ko sm not prišu, da sem bedak? In njegova vzvišenost so rekel: Aj don tok •vvilč ju. Okol polnoč prideta oba gaspuda v farovž in čikašk gaspud so začel prau po iblansk rogovilit in se prduševat in na korajža klicat, tako da se je fajmoštr in kuharea zbudila. Drug jutr pa je kraljeva konkurentijna napravla čikaške-mu gaspud taka lepa pred ga, da bse ¡bil gaspud kmal zjokal. S KRANJSKEGA. V št. 3 cenjenega lista “Glas Svobode” z dne 17. jan. t. 1 je po ročilo, da je neki klerikalen Lst, ■uenda “A m er'kanski Slovenec”, “pikantno opisal neko zgodbico o župniku Bereetu”. Meni je g župnik Bere oset-no znan več kot 30 let iu mi je znata njegov značaj popolnoma, zato lahko javno pri bijem, da. g. Berce ves čas, kar je duhovnik, ni zagrešil nikakega dejanja. katerega bi se moral sramovati. Kranjski klerikalci so ga preiskali na duši in telesu, preiskali iu pregledali so celo njegovo duhovniško življenje, a niso našli na ujem madeža. Jaz ne čitam “Am. Slovenca”, torej tudi ne vem, kaj piše o g. Bereetu, zatrdim pa energično, da more le kak klerikalen “smrad iz pekla” izmisliti si o njem “pikantno zgodbico”. Da se bo vprašanje časti g. župnika Berceta rešilo korenito, predlagam, naj vsak kdor ve o njem kako “pikantno in nečastno zgodbico”, tisto pove g. Bereetu v obraz na javnem prostoru vpričo dveh prič! Jaz šem (pisal knjigo “¡Škof proti župniku*’, pisal sem jo na podlagi dejstev, pisal sem jo s toliko mirnostjo in prizanesljivostjo glede na hudobne klerikalce, da se mi poznavalci razmer čudijo. Danes pa izjavljam, da i-mam v zalogi tudi zelo ostra in strupena peresa in da znam postati tudi dokaj brez ozir en. Gg. “misijonarjem” in drugim klerikalnim kreaturam in človeškim iz-vržkom morda ne bo posebno všeč, ako začnem pisati “Decameron” iz brloga klerikalnih kanali j”. — Vsem rojakoma pa priporočam, naj .berejo mojo knjigo “'Škof proti župniku”, pošljejo naj jo svojim znancem v staro domovino, da spozna naše ljudstvo hudobijo klerikalnih rabeljev. Kmalu pišem zopet in najbrže o bivšem p. Engelbertu, sedaj “misijonarju” Jožetu Polaku, kateremu velja moj “fantovski” pozdrav. Pavel Svetlin. Mraz. Tz Buidiejovie poročajo: Vsled prevelikega mraza sta zmrznili dve osebi, neki železniški di-urnist in neki 80detni berač. Dva avstrijska častnika aretirana na Ruskem. Iz Petrograda poročajo: “Novoje Vremja” objavlja brzojavko, da s'o v guberniji Čarika aretirali dva avstrijska častnika, ki sta v zrakopla-vu preletela rusko mejo. NEKAJ ÖRTIC O IZSELJEVANJU. Dr. Slane. (Nadaljevanje.) Oblačijo se Slovani kako» Američani. Narodni noši bi se v Ameriki smejali in posnemanje je pač velik činitelj. Slovan se hitro a-merikanizira. V Ameriki se vidi, kako fant s svojo nevesto po šta-cunah. hodi, kupujoč jej balo. Ponosno vesela hodita od štacune do štacfime. In potem uravnavata svoje stanovanje. Kriiži svetih treh kraljev ne smejo manjkati nad vratmi, okoli na stene obesijo podobe svetnikov in svetnic v prav bujnih barvah in v cenenih okvi rili. To vse se je kupilo pri tr-go vcih-rojakih. “To domovanje ne kaže reve, ne blagostanja, ali nekaj zdržuje ravnotežje med obema. Narodni okus se kaže v tem domovanju, v katerem je videti pretiravanje dekoracije, olepšanja stanovanja; hišni bogovi Slovanov so red in okraski. Preobilo je cvetlic iz papirja in obilo se najde čipk, draperij preprog na oknih, ki pa kažejo spretnost slov. žen v tej narodni industriji. Fino izdelane preproge na oltarji 1. v cerkvah Slovanov in krasni cerkveni plašči so ročna dela t ;h Slo vank in posebno Poljakinj.” K stanovanju je najti kak muzikalni instrument, če drugega ne, harmonika; v stanovanju Hrvatov tamburica. Slovani ljubijo vrtnarsko delo. Nekaj zelenja morajo imeti okolo svojih hiš. Cajba s tičkom nad vežnimi vratmi daje ubogim bajtam nekaj vabljivega. Glede snažnosti zavzemajo Slovani v Ameriki prvo mesto. Misliti moramo, da so Slovani še le v razvoju k večji omiki. Kako so bili umazani Irlandci, prvi Nemci, ki so prišli v Ameriko! — Slovani v Ameriki hitro napredujejo v omiki. tukaj jih ne zadržujejo razni boji za ohranitev narodnosti in se lažje v gospodarstvu gibljejo. Zdaj ne morejo dosti domu pošiljati prihrankov, zdaj se hitro privadijo večjim zahtevam življenja, boljše štanujejo, boljše se hranijo. Zdaj imajo svoje cerkve, svoje časopise. To stane dosti denarja. Sami si morajo pripraviti Vse, država ne da dosti. Pred 10 Jeti je stanovalo do 25 fantov pri kakem 'zakonskem paru, zdaj k večjemu- osem in prej so ležali na lesenih pričnah, zdaj dobi vsak dobro postelj. “Utis, ki ga človek dobiva, je, da so Slovani v Ameriki prizadevno ljudstvo, ki je spodobno, da se višje popne, ker je v ¡njih zdržna moč, ki tudi najtežje • delo opravlja. Omikanejši Slovani živijo kakor drugi Američani v ednakih gmotnih razmerah, le 'bolj priprosti so in diči jih prav srčno družinsko življenje; muziko ljubijo, stremijo po znanosti omiki.” Telesno so Slovani po večjem krepko ljudstvo, posebno v mladosti. Pod američanskem obnebjem ne trpijo dosti, navajeni so v Ev ropi na zimo in vročino. Huda zima j'd na Poljlskem, vročina na Krasu jugoslovanskih krajev, Slovani prihajajo prav krepki v A-meri-ko, njihovi v Ameriki rojeni otroci pa niso taki-, kakor bi se dalo pričakovati oid podedovan j a .lastnosti starišov, da bi bili jaki; ib-ledi so. ¡Seveda ne živijo tukaj v zdravem zraku, v mestih celo ne; preveč jih živi v edni hiši. Jetiki zahteva marsikatero žrtev; slabokrvnost je razširjena med otroki 'Slovanov v Ameriki. Iz otročje ¡postelje vstajajo Slovanke hitro. Američanke so v tem oziru- raz-cartane. Pa ker prebijejo Slovanke toliko porodov, se starajo že .zgodaj. ¡Slovenka je odgovorila na vprašanje, kaj misli o Američankah, da so iste za nič, ker ima jo le malo otrok. Jako zanimivo je v življenju slovanskih izseljencev v Ameriki, da so jako trdno sklenjeni po društvih. Slovani se družijo v manjših društvih, pa tuldi v razšelžnih, velikih. Revni, nevedni večinoma prihajajo v 'Ameriko, pa koristi združenja, organizacije v tujini preteej razumejo in slovanske organizacije ipOStajaljo vedno večje. Slovanski izseljenci še le v Amerika pridejo do spoznanja svoje narodnosti. — “Ja, der letz.te Kneekt, der an den Hond der Va-tengotter streifte, ist uns in frem- den Landen hoehwiUkommea.” “Zadnji hlapec, ki ee je dotaknil domačega ognjišča, nam je v tujini dobro došeL” Za bolne oči ni boljšega zdravila Pego je Seve-govo Zlato mazilo za oči (Severa’s ¡Golden Eye Salve). Mrs. Frances Kađla, iz Tulisville, Sask., Canada, piše o njem tole: “Severovo Zlati mazilo za oči je veliko pomagalo mojemu bratu. Odkar ga je začel rabiti se njegovi oči lepo zdravijo in postajajo močneje .vsakidan.” Poskusite ga za rude-Če, bolne, vnete oči in vejice. Cena 25 centov v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. Premagan človek. Če nimaš nobene zaupnosti v samega sebe, če nimaš eneržije in moči, si lahko misliš, da si premagan predno začneš boj. V našem življenju moramo zreti v o-braz mnogim bojem in moramo biti nanje pripravljeni. Neprestan boj se vrši v našem telesu, Jboj med zdravjem in boleznijo. — če obuipamo, ni za nas nobene pomoči, če se pa neustrašeno protivimo, pa lahko vedno upamo na zmago. Prvo pozornost moramo dajati naši prebavi, katera mora biti regulirana. Naljboljše zdravilo za isto je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. ki prežene iz našega telesa vso nesnago, ki stimulira in ojači vse organe. Isto je neprecenljivo za vse bolezni v želodcu in črevih. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Poskusite Trinerjev Liniment za revmatizem. (Advertisement.) • Pozor! Obsežen koledar je izdal “Slovenski Ilustrovani Tednik” za svoje naročnike, ki ga dobe zastonj in poštnine prosto. Koledar ,viselbuje poleg običajne koledarske vsebine razne tabele, par pesmi in povesti, tudi zelo mnogo slik in popolen odvetniški tarif, ki bo marsikomu dobrodošel. — Novi naročniki “Slov. Ilustrova-nega. Tednika” še tudi lahko dobe ta koledar. Priporočamo. Pozor! “Za svobodo in ljubezen”. Za ta izviran roman z Balkana vlada vse-obče zanimanje. Celo srbski in bolgarski časopisi so opozorili svoje čitatelje nanj, tembolj bi naj zanimal nas Slovence, ker bo izhajal v “Slov. Ilustrovaoem Tedniku”. Priporočamo vsem. da se naroče na ‘Slov. Ilustr. Tednik’, ki priobčuje razun tega velezani-mivega romana “Za svobodo in ljubezen”, obilo slik, povesti, črtice itd. Za Ameriko stane celoletno le 3 dolarje. — Kdor se zanima za roman “Za svobodo in ljubezen”, dobi v našem uredništvu I. zvezek zastonj. IŠČEM dobro in delavno dekle za domača opravila. Mora -umeti oba jezika, slovensko in nemško, ali pa slovensko in angleško. Dobra plača in dober dom. Naslovite vsa ¡pisma' na Mrs. Jos. Kandlihofer, Diamondville, Wyo. 2-14-21 ------a------ JOHN WEIS, 233 Hopkins St., Brooklyn, N. Y., izdeluje najboljše in glasne harmonike po starokrajskem načinu in obenem tudi sprejema harmonike v popravilo. V zalogi ima tudi že izdelane harmonike. Izdelujem tudi nemške harmonike po naročilu. 2—28 SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bohemio” kjer se toči izborno impor ti rano plzensko, Aahenser Bush in Olympia piro. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Pina vina 1« smodko. i Za obilen poset se priporoča. CYRIL FÏALA, Prop. j Loomis Str. v neposredni bllži-j ni Blue Island Av. in zap. 18. ni. BERNARDOVA VIHARNA 1 y Y ▼ ▼ T » W' W W y ♦ V T T t in veletrgovina S Cal iforni jakim i in Import ¿ranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na 1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina. Specijaliteta: /Rt. JBtancbe Champagiie. Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na JOS. BERNARD, 1903 Bine Island ave. Chicago, Dl. Možjcozdravljeniv5dnehS BOLEČIN. Ozdravim vsacsfa, kdor trpi na Varloocell, Structuri; dalj« ozdravim naI«rUivo zaatrupVJeevJe, živčno nezmožnost, vodenico tn bolezni tičočieh se molkih. Pridite k nam vsi, ki ste se nerspel^o *dra»ili p»i drupih zdravnikih. Moja IS letna praksa vam je na razpolago in jamči pop lino ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivne želodec, pljuča, ledice In neprilike v Jetrih. (Za meuapeino »d ra.v ljenje ni treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI GUBA NAGONA, BOLEZ-ZIV LEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno ln tajno. Živčen« onemoglosti, slabost, na. por, zastrupljanje la zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchltl». srčne bolezni ln pljučne zdravim po moji najno-veJSl metodi Nasvet zastonj. SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE. ZASTRUPLJEN-JE KRVI ln veeh drugih kožnih bolezni, kakor prtiče, ltuclje, onemoglost Itd1. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine ▼ oza-ture. garje, otekline, podju ln drug« organske bolezni zdravim za stalno. Preiskovaaje zastonj. DR. ZINS, 183 ShâSkS: Chicago Odprto od 8 g| j trs j do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop. Pilsen Auditorium Restavracija in Bufé JOS, FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chicaga. Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r'-viitirvedno na čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 4250. Rojaki po Ameriki sosebno pa slovepoki gostilničarji ki kupujejo od mene doma izdelana vina, »e gotovo dobro poznajo in v ta namen se jim, kakor tudi drugim rojakom in gostilni čarjem priporočam za obila naročila. MRS. FRANCES LAUSCHE ^0% 6121 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO --------------.J S Pijte najboljše pivo B Peter Schoenhofen Brewing Co. PHONE: CANAL 9 CHICAGO, ILL. Hrani der es*! Imel boš jutri! Prični še to večer! 44 polletno izplačevanje obresti na hranilnih vlogah. Obresti bodo kreditirane 1. januarja, in bodo izplačljive ali pa pripisane glavnici gori omenjenega dne. Nove hranilne vloge, ki pridejo do 15. januarja nesejo obresti od 1. januarja naprej. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto v sobotah večer oh 6 do 8 ure. — Gotovina nad pol milijona. i « i