Naše ljudstvo upravičeno terja vse pogoje za gospodarski in kulturni napredek!
Uspela proslava 30-letnice Slovenske kmečke zveze in 10-letnice kmetijske šole v Podravljah
Bi! je pravi kmečki praznik, manifestacija neomajne zvestobe, ki jo naše kmečko ljudstvo dnevno izkazuje v marljivem obdelovanju zemlje. Kljub lepemu poletnemu dnevu in obilici dela doma so se zbrali naši kmetje, gospodinje in mladi kmečki naraščaj, da skupno obhajajo »svoj dan" in proslavijo 30-letni jubilej svoje stanovske organizacije — Slovenske kmečke zveze ter dokumentirajo živo povezanost s svojim strokovnim izobraževališčem — slovensko kmetijsko šolo v Podravljah, ki je obhajala svojo prvo deseletnico.
V okviru proslave je bil dopoldne jubilejni občni zbor Slovenske kmečke zveze, na katerem so najprej počastili spomin umrlih ustanoviteljev in odbornikov SKZ, tistih naših požrtvovalnih delavcev, ki so v zadnjih desetletjih poleg poklicnih dolžnosti nesebično vlagali svoje sile in sposobnosti tudi v delo za splošne koristi našega ljudstva. Tajnik SKZ Blaž Singer je v obširnem referatu nakazal razvoj kmečkega vprašanja na Koroškem in posebej poudaril vlogo Slovenske kmečke zveze tako v preteklosti kakor tudi v današnjem času. Pri tem je ugotovil, da si je Slovenska kmečka zveza s svojim delom priborila določeno mesto v agrarni politiki na Koroškem in je po svojih prizadevanjih v resnici postala tolmač koristi vseh južnokoroških kmetov v njihovem boju za enakopravnost, gospodarski razvoj in splošni napredek.
Po p ročilih U' ra c ja in nadzornega, odbora je občni zbor, na katerem je bil posebno častno zastopan mladi kmečki naraščaj z absolventi podraveljske kmetijske šole, izvolili novo vodstvo Slovenske kmečke zveze. Udeleženci občnega zbora so razpravljali še o raznih organizacijskih in aktualnih kmečko-gospodarskih vprašanjih, poleg tega pa so si ob tej priložnosti ogledali vzorno urejeno gospodarstvo šole, kjer jih je vodil upravnik šolskega posestva inž. Nace N a c h b a r.
Kmalu po kosilu so začeli v Podravlje prihajati novi gostje. Vedno več jih je bilo in ko se je začela slavnostna prireditev, je bila dvorana pri Mačku mnogo premajhna, da bi niogla nuditi prostora vsem, ki so prispeli na proslavo 30-letnice Slovenske kmečke zveze in 10-letnice kmetijske šole.
Uvodoma je spregovoril ravnatelj podraveljske šole inž. France Einspieler, ki je kratko orisal delovanje Slovenske kmečke zveze v preteklih treh desetletjih. Kot največji uspeh tega dela je poudaril ustanovitev slovenske kmetijske šole v Podravljah, katera se je kljub ogromnim težavam iz skromnih začetkov razvila v osrednjo u-stanovo naše kmetijsko-strokovne dejavnosti. Ko obhajamo jubilej naše šole — je med drugim dejal — pa ne moremo mimo ugo-
30-letnica Slovenske kmečke zveze in 10-!etnica slovenske kmetijske šole v Podravljah — dva pomembna jubileja slovenskega kmetijstva na Koroškem, važna za vse Koroške Slovence. Zato se je nedeljske proslave v Podravljah udeležilo tudi razveseljivo veliko število naših ljudi, v prvi vrsti seveda kmetov in kmečke mladine iz vseh predelov južne Koroške. Prišli pa so tudi številni častni gostje: zvezni svetnik Hermann Wetschnig kot osebni zastopnik deželnega glavarja Wedeniga, sekretar koroške sekcije Zveze avstrijskih delovnih kmetov Erhart Wurmitzer, zbornična svetnika Mirko Kumer in Janko Ogris (predsednik koroške kmetijske zbornice Gruber je poslal pismene čestitke), vicekonzul Branko Čop kot zastopnik generalnega konzulata SFRJ v Celovcu, medtem ko je iz Slovenije prispela močna delegacija, ki so jo vodili podpredsednik Glavne zadružne zveze Andrej Petelin, dekan biotehnične fakultete ljubljanske univerze prof. inž. Vinko Sadar, predsednik Zveze kmetijskih inženirjev in tehnikov inž. Miklavec, direktor Kmetijskega inštituta dr. France Adamič in predsednik SZDL občine Kranj Vili Tomat. Razumljivo pa so biti navzoči tudi predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in vseh v njej včlanjenih organizacij koroških Slovencev.
tovitve, da naše desetletno strokovno- izobraževalno delo še do danes ni bilo deležno razumevanja in še manj priznanja s strani pristojnih oblasti. Kmetijska šola v Podravljah še danes nima pravice javnosti, čeprav ima za to vse pogoje, naša šola pa doslej tudi ni bila deležna javne pomoči. Zato s te svečanosti apeliramo na pristojne oblasti, da v duhu demokratičnega razumevanja priznajo upravičeno težnjo našega ljudstva po gospodarskem in kulturnem napredku ter po desetih letih neumornega in uspešnega delovanja končno podelijo naši šoli pravico javnosti in s tem v zvezi tudi ustrezno javno podporo. To terjamo tembolj, ker smo si koroški Slovenci to pravi-
co priborili z ogromnimi žrtvami, ki jih je naše ljudstvo doprineslo v odločnem boju za osvoboditev Avstrije izpod nacističnega jarma.
Čestitke deželnega glavarja Wedeniga je na prireditvi posredoval zvezni svetnik Hermann V/etschnig. V svojem pozdravnem govoru je opozoril na važno vlogo, ki jo ima kmetijstvo v današnjem razgibanem času ter poudaril, da je tudi pred kmeta postavljena najvažnejša naloga skrb za strokovno izobraževanje, kajti le če bo oborožen z znanjem, se bo lahko uveljavil in obdržal na svoji zemlji. V tej zvezi je izrekel priznanje Slovenski kmečki zvezi in podra-veljski šoli za dosedanje uspešno delo ter
Vedno bolj prodira mnenje:
Vzhodna Nemčija je enakopravna država
in ima iste pravice ter enake obveznosti
Adenauerjevi vladi je v zvezi z moskovskim sporazumom o delni prepovedi jedrskih poskusov sicer še enkrat uspelo, da je od Amerike in Velike Britanije izsilila formalno izjavo, po kateri se s podpisom moskovskega sporazuma stališče zahodnih držav do Vzhodne Nemčije ni spremenilo. Vendar v svetu čedalje bolj prodira mnenje, da vzhodnonemške vlade ni več mogoče ignorirati, marveč se je treba sprijazniti z dejstvom, da obstojata dve nemški državi, ki sta enakopravni in imata zato iste pravice ter enake obveznosti.
To mnenje je sovjetska vlada jasno izpovedala v svoji najnovejši noti ameriški in britanski vladi ter poudarila, da pretenzije Zahodne Nemčije, da bi v mednarodnih odnosih predstavljala celotno Nemčijo, zaradi tega nimajo nobene osnove. Sovjetska vlada vsekakor smatra Vzhodno Nemčijo, ki je podpisala moskovski sporazum, za polnopravnega udeleženca z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki iz tega sporazuma izvirajo.
Podobno stališče je bilo ob tej priložnosti zelo odločno zastopano tudi v ameriških in britanskih političnih krogih in zlasti v vodilnem tisku obeh zahodnih velesil. Končno pa je to mnenje začelo prodirati tudi v Zahodni Nemčiji sami, kjer je vedno pogosteje slišati pozive Adenauerjevi vladi, naj enkrat trezno presodi današnji položaj in opusti svoje trdo-
vratno vztrajanje na preživeli Hallsteinovi doktrini. Prišel je čas, da se enkrat resno vprašamo — piše ugledni hamburški »Štern« — kaj pričakujemo od nadaljnjega ignoriranja druge nemške države, saj le-te s tem ne moremo spraviti iz sveta. »Bremer Nachrichten« pa poudarjajo, da je prav vztrajanje na načelu nepriznavanja Vzhodne Nemčije krivo, da v nemškem vprašanju v vseh teh letih niti za korak nismo napredovali.
izrazil upanje, da bo tudi slovenski kmetijski šoli v Podravljah čimprej podeljena pravica javnosti. Hkrati je čestital v imenu Zveze avstrijskih delovnih kmetov in dejal, da se mora tudi ta organizacija, ki združuje male in srednje kmete, boriti s podobnimi problemi kot Slovenska kmečka zveza, saj teh problemov ni mogoče deliti po jeziku ali narodnosti. Slovenski kmečki zvezi in podra-veljski kmetijski šoli je želel obilo uspehov pri nadaljnjem delu.
V imenu delegacije iz Slovenije je spregovoril podpredsednik Glavne zadružne zveze Andrej Petelin, ki je izrekel Slovenski kmečki zvezi priznanje za njeno delo v korist in dobrobit kmečkega življa na južnem Koroškem. Kot posebno važno ustanovo pa je nakazal kmetijsko šolo, katera vzgaja mladi kmečki naraščaj, da bo obvladal sodobno tehniko kmetijstva, ki je prvi pogoj uspešnega gospodarjenja. Z zadovoljstvom je opozoril na dobro sodelovanje med kmetijskimi ustanovami Koroške in Slovenije ter izrazil željo tudi po nadaljnjem sodelovanju v dobrobit vseh, ki se prizadevajo za boljše uspehe kmetijstva in s tem tudi za boljše odnose med narodi.
Slavnostni govor je imel član nadzornega odbora SKZ Janko Ogris (glavne misli njegovih izvajanj objavljamo na drugi strani današnje številke — op ured.), medtem ko sta v kulturno-prosvetnem delm sporeda sodelovala moški pevski zbor SPD »Svobo-da" iz Loge vasi in recitatorska skupina SPD „Bilka" iz Biičovsa. Logavaški pevci so pod vodstvom svojega pevovodje Hanzija Aich-holzerja zelo ubrano zapeli vrsto slovenskih pesmi, skupina mladih prosvetašev iz Biičovsa pa je izvajala zanimivo reportažo „Naš kmet skozi stoletja zgodovine". Prav tako pa je bilo poskrbljeno tudi za razvedrilo in zabavo, saj se je priljubljeni godbe-no-pevski ansambel „Veseli planšarji" s pevcema Silvo Vetrih in Janezom Jeršinov-cem predstavil s pestrim sporedom svojih poskočnih melodij.
Jugoslovansko-sovjetski razgovori
med obiskom predsednika sovjetske vlade Hruščova v Jugoslaviji
Letno poročilo o delu Združenih narodov
U Tant: „Ne izneverimo upanja"
Na sedežu OZN je bilo objavljeno letno poročilo o delu Združenih narodov, v katerem generalni sekretar U Tant zlasti poudarja pomen moskovskega sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov, ki so ga tri velike sile dosegle ob pomoči razoro-žitvenega odbora.
Če bodo moskovskemu sporazumu sledili še nadaljnji sporazumi ali ukrepi, katerih cilj je predvsem popuščanje mednarodne napetosti in povrnitev zaupanja med državami — je med drugim rečeno v poročilu — bi to lahko pomenilo začetek novega obdobja razumevanja med državami, ustvarjanja ugodnega ozračja za napredek na poti k popolni in splošni razorožitvi ter k miru in trajni mednarodni varnosti. Pač Pa je U Tant v tej zvezi izrazil željo, da ne bi izneverili upanja, ki ga je ustvaril moskovski sporazum, kar bi se lahko zgodilo, če bi splošne interese podredili ozkim nacionalnim interesom.
V svojem poročilu omenja generalni sekretar OZN tudi razne druge mednarodne probleme. Zlasti izraža zadovoljstvo zaradi izboljšanja odnosov med Ameriko in Sovjetsko zvezo ter pravi, da so potrebni „napori in modrost” vseh članic svetovne organizacije, če hočemo ohraniti elan nedavnih pogajanj, dokler ne bi dosegli skupnega končnega cilja — popolne varnosti pred vojno.
Na koncu svojega poročila U Tant opozarja na resnost finančnega položaja, v katerem se je znašla svetovna organizacija zaradi nasprotovanja nekaterih njenih članic, d<> bi prispevale k stroškom operacij v Kongu in Palestini.
Po dvodnevnih uradnih razgovorih na o-toku Brioni med predsednikom SFR Jugoslavije maršalom Titom in predsednikom sovjetske vlade Hruščovom, ki so se jih udeležili tudi drugi visoki predstavniki obeh držav, je bilo v Beogradu in Moskvi objavljeno uradno poročilo, v katerem je rečeno, da so predstavniki obeh držav v vzdušju odkritosti in popolnega medsebojnega razumevanja prijateljsko izmenjali mnenja o raznih mednarodnih problemih in posebej o odnosih med obema državama. Pri tem so dosegli soglasje v vseh glavnih vprašanjih.
Konkretno so na razgovorih izmenjali mnenja o trenutnem mednarodnem položaju, o dejavnosti obeh držav za ohranitev in utrditev miru v svetu ter o nadaljnjih tozadevnih možnosti, o aktualnih vprašanjih politike miroljubne koeksistence med državami z različnimi družbenimi ureditvami, o nadaljnjih prizadevanjih za splošno in popolno razorožitev, o jugoslovansko- sovjetskem sodelovanju v podpori državam v razvoju, o dokončni likvidaciji kolonializma in o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na mednarodni položaj in na krepitev konstruktivnega sodelovanja med narodi. Hkrati so obravnavali tudi aktualna vprašanja mednarodnega delavskega gibanja, utrjevanja enotnosti socialističnih in drugih naprednih sil v boju za mir, demokracijo in socializem ter s posebnim poudarkom seveda vsestranskega razvoja odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Med svojim bivanjem v Jugoslaviji je predsednik Hruščov v spremstvu predsednika Tita obiskal razne kraje v državi, v Splitu pa je imel pred veliko množico ljudstva
govor, v katerem je najprej poudaril, da je napravilo nanj največji vtis »vztrajno delo jugoslovanskega ljudstva, ki si gradi srečno prihodnost". Pri tem je dejal, da gradi Jugoslavija socializem v svojih konkretnih pogojih in zato ni treba, da so metode, ki jih uporablja, obvezno podobne onim, ki jih uporablja Sovjetska zveza, kajti reševanje gospodarskih in kulturnih vprašanj mora imeti nekaj svojstvenega, česar nikjer drugje ni mogoče v celoti posnemati. Velik del svojega govora pa je Hruščov posvetil mednarodnim problemom in poudaril, da je razorožitev najvažnejša naloga človeštva.
Mogočna manifestacija
za enakopravnost ameriških črncev
V sredo je Washington doživel demonstracijo, kakršne v ameriški prestolnici še ne pomnijo. Namesto predvidenih 100.000 ljudi se je manifestacije za enakopravnost ameriških crncev udeležilo okoli 250.000 oseb, ki so ne glede na barvo kože zahtevali pravice za vse državljane Amerike. »Mi svoje svobode v Berlinu tako dolgo ne moremo braniti, dokler to svobodo sami zatiramo pri nas doma,« je dejal na velikem zborovanju predsednik ameriških sindikatov in s tem opozoril na dvoličnost ameriške politike, ki drugim narodom pridiga demokracijo, sama pa svojim lastnim državljanom kruto odreka enakopravnost. Predsednik Kennedy je pod vtisom mogočne manifestacije ponovno pozval ameriško ljudstvo, naj okrepi prizadevanja za dosego popolne enakopravnosti vseh državljanov.
Hrana za prebivalstvo sveta
ena izmed glavnih nalog znanosti
Od raziskovalnih uspehov in rezultatov nase znanosti je odvisna bodočnost sveta. Mi smo poklicani, da ustvarimo, da omogočimo ustrezne količine hrane, ki jo bo prebivalstvo Zemlje, glede na svoje čedalje večje število, nekoč potrebovalo. Mnogo je govora o nevarnosti jedrske vojne, toda nič manjša ni tudi nevarnost, ki jo predstavlja prenaseljenost, kajti svetovno prebivalstvo se množi z naravnost grozljivo hitrostjo. Danes nas je okrog tri milijarde, toda že v štiridesetih letih nas bo blizu šest milijard, torej dvakrat več.
To so besede, ki jih je bil izrekel eden od učenjakov udeležencev mednarodnega kongresa mikrobiologije, ki je pred nedavnim v Stockholmu zaključil svoje delo. Na njem se je zbralo nad 300 učenjakov z vsega sveta, hkrati pa je bil to eden od redkih skupnih sestankov Nobelovih nagrajencev, saj se ga je udeležilo kar 21 oseb, ki so bile deležne tega visokega mednarodnega praznanja.
V poročilih in diskusiji je večkrat bila poudarjena velika potreba po znanstvenem sodelovanju, in to ne glede na številne umetne pregraje, s katerimi je razdeljen svet, zakaj samo, če bodo vse sile združene za dosego enega in istega cilja, bo mogoče rešiti nekatera pereča vprašanja, med katera sodi tudi vprašanje prehrane, to se pravi eksistence milijonov ljudi.
Predsednik kongresa, švedski profesor in Nobelov nagrajenec Arne Tiselius, je med drugim poudaril: Svetu je potrebno racionalno načrtovanje, ki bo omogočilo ravnovesje med prirastkom prebivalstva in za življenje potrebnimi razpoložljivimi zalogami hrane. Samo mobilizacija vseh virov hrane, ki ostajajo na biološkem področju, bo lahko ljudi rešila pred današnjimi in bodočimi strahotami lakote. Mednarodno sodelovanje se že uresničuje na številnih področjih, od sodelovanja na področju jedrske energije do onega pri vesoljskih raziskovanjih, vendar se pri tem pozablja, da je še v mnogih deželah doma lakota, kakor tudi, da je število podhranjenih ljudi od dne do dne večje .
Ameriški znanstvenik J. G. Hoare, ki ima precejšnje zasluge pri odkritju penicilina in je trenutno predsednik ameriške Rockefellerjeve ustanove, je zbudil na kongresu veliko zanimanje s svojim referatom »Sreča in blagostanje za vse človeštvo*. Primerjal je današnji svet z onim pred šestdesetimi leti in ugotovil, da je prišlo v teh desetletjih do temeljitih sprememb, zlasti še na področju znanosti in njenih metod. Posebej je govoril o vprašanju prenaseljenosti in prehrane ter ugotovil: Če se bo obenem z mikrobiologijo nemoteno razvijalo tudi vzdušje svetovnega sodelovanja, bo moč rešiti številna vprašanja. Upoštevati je namreč treba, da znanost v pogledu svojega razvoja nima meja in da je vse le vprašanje časa. Časa pa vsekakor pramanjkuje, da bi mogli opraviti vse, kar bi z današnjim znanjem sicer morali opraviti.
Tudi profesor Bergostroen z univerze v Michiganu je povedal več zanimivih stvari v zvezi z vlogo in stopnjo današnje znanosti: Znanstvena raziskovanja, ki se vodijo danes, so veličastna. Lahko rečemo, da okrog 80 odstotkov učenjakov, kar jih je svet imel od svojega nastanka, živi in dela danes. Naša generacija je generacija učenjakov, ker je usmerjena na študij raziskovanj in odkritij, do kakršnih nikoli v preteklosti ni prišlo. Vendar so velike države bolj zaintresirane na izstreljevanju umetnih satelitov v vesolje, kot pa na raz-izkovanjih, s katerimi bi mogli tri četrtine ne-prehranjenega človeštva rešiti pred lakoto.
Japonski delegat je opozoril, da na svetu ne žive samo tri milijarde ljudi, temveeč tudi 18 milijard domačih živali, ki jih je tudi treba prehraniti. Pri tem pa se ne sme pozabiti dejstvo, da je hrana, ki jo rabijo ljudje, pogosto ista, kot ona, s katero se hranijo živali.
Sovjetski učenjak profesor A. Imšenitski, delegat Akademije znanosti, je govoril o pomanjkanju beljakovin v človeški prehrani. Zaradi tega bo treba čedalje večjo pozornost posvečati hrani, ki se bo pridobivala iz mineralnih olj, naravnega plina in iz različnih odpadkov proizvodov kemične industrije.
Francoz Champagnat je bil konkretnejši in je povedal, da mu je uspelo iz petroleja pridobiti neko materijo, ki jo bo moč uporabljati za hrano odnosno kot pomožno sredstvo v proizvodnji živil. O podobnih poskusih sta poročala tudi ameriški in britanski delegat ter je eden od njih ugotovil: Tistega dne, ko bomo uspeli hrano pridobivati iz petroleja in zemeljskega plina, bo v življenju človeštva prišlo do preobrata, ki ga bo moč primerjati samo z iznajdbo pluga. Profesor P. Starr s kalifornijske univerze pa je v tej zvezi ugotovil, da živi danes na svetu ogromno ljudi, ki bi dali v usta kar si bodi — tako so namreč lačni.
Končno je o vprašanju prenaseljenosti govoril tudi profesor J. Birkenland z univerze Ohio, ki je naglasil: Znanost ni nikoli bila tako razvita kot danes, nikoli pa se tudi ni znašla pred težjimi nalogami. Nova cepiva in zdravila so spremenila ravnovesje med življenjem in smrtjo, ki je milijone let urejalo
»Ohranimo zvestobo narodu, jeziku in domači zemlji"
iz govova Janka Ogrisa na proslavi v Podravljah
Ko je pred več sto leti nasilje graščakov dosegalo višek, je vzplamtel po naših vaseh upor. Klic po stari pravdi je razgibal množice naših davnih prednikov, ki so se združili v kmečki zvezi, da bi s skupnimi močmi prisilili grajsko gospodo, naj končno preneha s krivičnim in nenasitnim izžemanjem kmetov. Čeprav ta podvig naših prednikov ni uspel, je ideja takratne kmečke zveze živela naprej in dobila svojo novo obliko.. Leta 1932 smo koroški Slovenci na listi »Slovenske kmečke zveze" izvolili svoje prve zastopnike v kmetijsko zbornico in leto kasneje — torej pred tridesetimi leti — je Slovenska kmečka zveza postala stanovska organizacija slovenskega kmečkega življa na Koroškem.
Njeno dobro započeto delo pa je kmalu začelo hirati, kajti v Avstriji je prevladala diktatura, ko je tako imenovana Domovinska fronta prevzela vso oblast v svoje roke. Kmalu je sledil nov višek nasilja — nacizem, ki je na Koroškem obsodil na smrt vse, kar je bilo slovenskega. Oropali so nas zemlje in doma, prepovedali so nam našo govorico, vzeli nam dostojanstvo in nam teptali človečanske pravice. Toda uničiti nas niso mogli, ker tudi v tistih dneh smo verovali v zmago pravice. Kot nekdaj naši predniki smo se tudi mi uprli nasilju, gozdovi so zaživeli in vzeli v svoje okrilje junaške bojevnike za našo in tudi naše države svobodo.
Po zmagi nad nasiljem je tudi Slovenska kmečka zveza stopila v novo življenje in v povojnih letih bistveno doprinesla k obnovi in razvoju kmetijstva na naši zemlji. Zlasti ji gre zasluga za strokovno izobraževanje našega kmečkega človeka in neprecenljiv je njen delež pri ustanovitvi slovenske kmetijske šole v Podravljah. V desetih letih je le-ta iz skromnih začetkov zrasla v ustanovo, ki je in tudi v bodoče bo v ponos vseh slovenskih kmetov širom naše koroške domovine, saj je danes na ravni, da se lahko primerja z vsako deželno kmetijsko šolo.
Na jubilejni 25. tiskovni konferenci v Celovcu je predstavnik dunajskega velesejma tolmačil zastopnikom koroškega tiska podrobnosti letošnje 78. velesejemske prireditve na Dunaju, ki bo v času od 8. do 15. septembra. Kot najvišja tovrstna prireditev Avstrije dunajski mednarodni velesejem ni bogat le po tradiciji, marveč se ponaša z izredno veliko udeležbo iz inozemstva. Poleg 2700 domačih razstavljavcev — med temi 16 koroških — bo na letošnjem jesenskem velesejmu zastopanih tudi 1946 inozemskih podjetij iz 24 držav, razen tega pa bo v Hali narodov še 16 kolektivnih razstav tujih držav.
Jesenska velesejmska prireditev, ki se od pomladanskega velesejma razlikuje zlasti v fem, da na njej ni zastopana lesna industrija s pohištvom, bo tudi letos dajala poudarek kmetijstvu. V tem okviru bo prirejena vrsta posebnih razstav kot so razstava
in usmerjalo življenje na Zemlji. Ustvarilo se je določeno neravnotežje, ki se je odrazilo tudi v odnosu med proizvodnjo hrane in njeno potrošnjo. Naloga znanosti pa je, da podaljša trajanje življenja vsakega posameznega človeka.
Zato tudi za slovensko kmetijsko šolo v Podravljah zahtevamo enake pravice in ugodnosti, kot jih uživajo vse ostale sorodne ustanove v deželi!
Lepo je število absolventov, ki so v minulih desetih letih na tej naši šoli črpali strokovno znanje za svoj kmečki poklic. Današnji čas zahteva od vsakogar veliko mero znanja in naša kmetijska šola stremi za tem, da nudi našim bodočim gospodarjem izobrazbo, ki je prilagojena našim razmeram, naši zemlji in velikosti naših kmetij. Zato skrbimo, da bo ta šola tudi v bodoče vsako leto polna ukaželjne mladine, ki bo z veseljem in s hvaležnostjo dojemala nauke in navodila, kateri so ji potrebni, da bo lahko po sodobnih načelih uspešno gospodarila na svojih domovih.
Mladina! Ohrani zvestobo staršem, domu in rodni zemlji, ki je posvečena z žulji in znojem ter s krvjo tvojih prednikov. Mnogo vab je v današnjem svetu, ki obetajo trenutno morda lepše življenje in marsikaterega odbijajo od kmečkega dela, ki je baje premalo rentabilno. Toda dolga vrsta rodov na naših kmetijah je tudi v minulih stoletjih preživljala težke čase, z železno in odporno voljo pa so vzdržali in nam očuvali dom. Tudi današnje težave bomo prebrodili, ves svet išče pota in načine, kako rešiti pereče kmečko vprašanje in gotovo se bo našla pot, da bo tudi kmečkemu stanu spet odmerjeno tisto mesto, ki mu po njegovi važnosti pripada v splošnem gospodarskem razvoju. V Slovenski kmečki zvezi in v naši kmetijski šoli imamo ustanovi, ki nam bosta dajali ustrezne smernice in posredovali potrebno znanje. Zato se jih oklenimo še trdneje in naša pot ne bo zgrešena.
H Vsem pa velja poziv: Ohranimo zve-I stobo narodu, naši govorici in domači I zemlji. Skrbimo, da bodo tudi naši otro-I ci ohranili naš jezik, ga poznali in Iju-| bili ter še naprej izročali svojim potom-jj cem kot dragoceno dediščino!
»Boljše sadje", razstava semenja, eksportna razstava plemenske in porabne živine, poučna razstava perutnine, razstava vin z vinsko pokušnjo ter razstava kmetijskih strojev z rednimi predvajanji.
Prav tako pa bodo s posebnimi razstavami zastopane tudi druge gospodarske panoge da omenimo najprej razstavo »Trgovina v službi ljudstva", ki bo prirejena ob stoletnici ustanovitve dunajskih trgovcev, nadalje posebna razstava embalaže ter prvič tudi skupna razstava avstrijskega elektrogospodarstva z udeležbo posameznih podjetij za proizvajanje električne energije iz vseh zveznih dežel. Končno je treba omeniti še posebno razstavo »Vse za dojenčka", ki je na dunajskem velesejmu že prav tako tradicionalna kot razstava »Tehnika v go-spodinstvu”. Razen tega bodo na sejmu zastopane vse panoge gospodarstva od tekstilne industrije mimo umetne obrti in športnega orodja do gradbenega materiala in strojev vseh vrst.
Da igra Dunaj važno vlogo kot most med Vzhodorrt in Zahodom, kaže tudi dunajski mednarodni velesejem, na katerem bodo tokrat sodelovale — ali na splošnem sejmu ali pa s kolektivnimi razstavami v Hali na-
osi rokco) svecu
VICHI. — Pri belem dnevu so Štirje roparji odnesli za 800 tisoč frankov draguljev iz najbolj znane zlatarne v Vichiju. Vse je trajalo le nekaj minut. Zakonca Caucherand sta spravljala dragulje v blagajno, da bi Sla h kosilu. Tedaj so Štirje roparji s ponarejenimi nosovi in z brzostrelkami vstopili in s klicem .roke kvišku" držali v Šahu gospodarja in dva uslužbenca. PriSel je sicer mimo paznik, ki varuje zlatarno, ko je zaprta. Opazil je, da se nekaj dogaja in tekel je klicat pomoč. Roparji so vendar imeli čas, da so pobegnila z avtomobilom, ki jih je že čakal.
BERN. — V Bernu so javili, da je Švicarska vlada sklenila podpisati moskovsko pogodbo. Dokončno odločitev pa morata sprejeti obe zbornici konfederacije. V posebni izjavi pravi Švicarska vlada, da je mnenja, da mora prevladati psiholoSka in človečanska plast Švicarske pridružitve. To je za zvezni svet odločilno spričo dejstva, da ni zaradi Švicarske nevtralnosti nobene ovire za podpis sporazuma. Vendar pa si Švicarska vlada pridržuje pravico odločati o svoji jedrski oborožitvi. Samo nadaljnji razvoj položaja bo vplival na njene odločitve.
OSLO. — NorvcSki parlament je odrekel zaupnico laburistični vladi Oerhardsena. Proti zaupnici je glasovalo 76 poslancev, za zaupnico pa 74. Laburisti so imeli nepretrgano oblast na Norveškem 28 let. Do nezaupnice je prišlo pri glasovanju o resoluciji opozicije, ki je obtoževala vlado, da ni sprejela novih potrebnih ukrepov za varnost v rudnikih na Spifz-bergenu, kjer je lanskega novembra zgubilo življenje 21 rudarjev, ter da je prikrivala pravo stanje v rudnikih.
WASHINGTON. — Predstavniški dom ameriškega kongresa je zmanjSal za približno 1 milijardo dolarjev ameriSko pomoč tujini. Po predloženem zakonskem osnutku naj bi znaSala 4,5 milijarde dolarjev. Agencija Reuter sporoča, da prevladuje v vladnih krogih prepričanje, da bo ameriški senat razveljavil znižanje ameriških kreditov. Kennedy je pozval ameriške senatorje, da glasujejo za zakon o ameriSki pomoči tujim deželam v viSini, kot je bila predlagana, namreč 4,5 milijona dolarjev.
REKA. Londonskima ladijskima lastnikoma grškega porekla bratoma Lemos je ladjedelnica .3. maj" dobavila motorno tovorno ladjo „Fraternity” s 14.400 tonami nosilnosti. Svečani izročitvi ladje je razen solastnika ume prisostvoval konzul republike Liberije v Londonu Silvester Jerett. Ladjo „Fraternity" so dogradili dva meseca pred rokom, zato je ladijska družba sklenila, da bo ladjedelnico .3. maj" nagradila s 5000 funti. Ob svečanosti dobave ladje je Lemos izjavil, da sta brata sklenila podariti milijon dinarjev za ponesrečence v Skopju.
RIM. — Vest o bližnjem poizkusu z raketami, ki ga nameravajo na Sardiniji izvesti zahodnonemSki vojaški strokovnjaki, je v Rimu vzbudila ostro reakcijo. .Unita” piSe, da je izgovor o .prenaseljenosti Nemčije" navaden cinizem. Trdijo, da gre za meteorološke raziskave, toda generali, piše list, gotovo ne proučujejo vremena, ampak preizkušajo rakete.
ŽENEVA. — Centralni komite Švicarske stranke dela je sprejel resolucijo, s katero popolnoma odobrava moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov. V resoluciji obsoja staliSče kitajskih voditeljev, ki ne odobravajo tega sporazuma.
MOSKVA. — Sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov so v Moskvi podpisali predstavniki novih Setih držav. K sporazumu so s tem pristopile tudi Kostarika, Peru, Cejlon, Indonezija, Mali in Salvador. S tem se je Število podpisnikov tega sporazuma v Moskvi povzpelo na 69. Kot poroča agencija AP iz Washingtona, sta v glavnem mestu ZDA podpisali sporazum že dve državi — Mali in Peru. Število držav, ki so podpisale sporazum v Washingtonu, zna-Sa 73.
ATENE. — Zvedelo se je, da bo vrhovno poveljstvo NATO sklicalo sestanek z grSkimi, turskimi in Italijanskimi predstavniki, da bi proučili predlog, po katerem bi na jugovzhodu Sredozemlja oziroma na Egejskem in Jadranskem morju uredili sistem plovnih radarskih naprav, ki bi naglo in uspeSno odkrile prelete nad temi področji. To naj bi bil ukrep proti .nenadnemu napadu".
BEOGRAD. — Po podatkih Štaba za pomoč Skopju zvezne gospodarske zbornice so gospodarske organizacije sklenile doslej pogodbe za zgraditev kakih
300.000	kvadratnih metrov stanovanjskega prostora v montažnih hiSah, ki jih bodo gradili v predmestnih naseljih Skopja. Samo za skopske fakultete bodo zgradili 40.000 kvadratnih metrov. Začeli so tudi že sklepati pogodbe za zgraditev Se kakih 360.000 kvadratnih metrov stanovanjskega prostora.
AMAN. — Jordanski tisk je z zadovoljstvom sprejel vest o ponovni vzpostavitvi diplomatskih stikov med Sovjetsko zvezo in Jordanijo na ravni veleposlaništev.
MADRID. — Po vesteh iz Španije kaže, da se bo stavka asturskih rudarjev, ki traja že nad 35 dni, razSirila tudi na druge industrijske panoge. Parilki listi poudarjajo, da Francovi vladi ni uspelo zaustaviti stavke. Štiri rudnike,	ki jih	je	vlada	ponovno
odprla, je morala spet zapreti, ker	se je	vrnilo lo
neznatno Število rudarjev.	Vlada	je	zaprla	tudi veliki rudnik La Camocha,	čeprav	v	njem	lani niso
stavkali.
rodov — naslednje države: Belgija, Češkoslovaška, Danska, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Finska, Francija, Velika Britanija, Iran, Izrael, Italija, Jugoslavija, Japonska, Liechtenstroin, Maroko, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Švedska, Švica, Španija, Madžarska, Sovjetska zveza, Združene države Amerike, Brazilija, Bolgarija, Kamerun, Ciper, Turčija in Južna Afrika. V tem mozaiku narodov in držav se bo zrcalilo pestro mednarodno sodelovanje ne glede na državne meje ali ideološke pregrade. Podobna pestrost pa bo manifestirana tudi z obiskovalci, saj bodo v dneh velesejma obiskali Dunaj in njegovo prireditev interesenti iz vseh delov sveta.
Nad sedem milijard dinarjev
so Jugoslovani prispevali za Skopje
Kakor smo že poročali, vsi jugoslovanski narodi v bratski solidarnosti pomagajo lajšati gorje težko prizadetemu prebivalstvu Skopja. Poleg raznih drugih oblik pomoči je bila takoj po potresu uvedena po vseh republikah zbiralna akcija, ki je imela res lep uspeh. Po nepopolnih podatkih republiških odborov za pomoč Skopju je bilo namreč že do srede avgusta zbranih v ta namen 7.311,000.000 dinarjev. Največ so doslej zbrali na Hrvaškem — 1,4 milijarde, v Srbiji so zbrali 994 milijonov, v Sloveniji 907 milijonov, v Bosni in Hercegovini 612 milijonov in v Črni gori 85 milijonov dinarjev. Zbiralna akcija pa se še nadaljuje tako v Jugoslaviji kot tudi v številnih drugih državah, iz katerih so že doslej poslali visoke denarne vsote in druge potrebščine za pomoč skopskemu prebivalstvu.
Potres v Skopju je močno prizadel tudi tamkajšnje šolstvo, saj je bila večina šol hudo poškodovana ali sploh popolnoma porušena. Od osnovnih šol, ki jih je obiskovalo 36.000 otrok, so za pouk sposobne ostale le tri šole, v katerih se lahko šola le 1200 otrok. V predmestju Skopja bodo začasno postavili montažne šole za 10.500 učencev, nekaj šol pa bodo začasno premestili v druge kraje Makedonije. Skrb za šolanje tistih otrok, ki so po potresu ostali brez staršev, je pa prevzela Zveza mladine Makedonije.
Od 8. do 15. septembra na Dunaju:
78. mednarodni jesenski velesejem
v-e-cvc/rbc«
Mali ljudje
v velikih časih
Prometno-vzgojna akcija
Letalec, ki bi hotel danes s primitivnim letalom iz »pionirske« dobe letalstva preleteti ocean, namesto da bi sedel za krmilo letala na reaktivni pogon, bi bil bolj sodoben kakor so tisti ljudje na Koroškem, ki nasprotujejo temu, da bi se njihovi otroci učili obeh deželnih jezikov. O takih ljudeh je res treba ugotoviti, da capljajo za duhom časa, da so to mali ljudje v velikih časih. Kajti sporazumevanje in medsebojno sodelovanje si čedalje uspešneje utira pot v velikem svetu. V malem, med dvema narodoma, ki živita v skupni domovini, pa naj bi umetne pregrade ločile človeka od človeka, celo od sovaščana?
Sredstvo sporazumevanja med ljudmi je njihova govorica, je jezik, katerega osnove spoznamo in si osvojimo že doma v družinskem krogu, izpopolnitev pa nam posreduje sola. Ker pa živita na Koroškem dva naroda, sta v deželi razširjena tudi dva jezika. Zato bi morali, če si iskreno želimo mirnega sožitja in medsebojnega razumevanja, pač stremeti za tem, da bi na ozemlju, kjer se dnevno srečujejo in živijo eden poleg drugega pripadniki obeh narodov, tudi čim več ljudi razumelo in obvladalo oba jezika.
Tega cilja seveda ni mogoče doseči s tem, da je z bolj ali manj pravično zakonsko ureditvijo teoretično dana možnost učenja obeh jezikov v šoli. Po manjšinskem šolskem zakonu iz leta 1959 sme namreč dvojezični pouk obiskovati le tisti otrok, katerega njegovi starši h temu posebej prijavijo. Torej je v prvi vrsti od staršev odvisno, ali bodo otroci na južnem Koroškem obiskovali samo nemško šolo, ali pa se bodo v dvojezični šoli učili tudi drugega deželnega jezika. Pri slovenskih otrocih je ta odločitev razumljivo še posebno važna, saj gre za njihov materni jezik. Važna pa je tudi pri nemško govorečih otrocih, katerim Znanje slovenskega jezika ne bi dajalo le možnost boljšega razumevanja v okviru ožjega sosedstva, marveč bi jim odpiralo tudi pogled v prostrani slovanski svet. Poleg tega pa tudi čedalje živahnejša turistična izmenjava, ki se je zlasti z maloobmejnim prometom začela uveljavljati med Koroško in Slovenijo, dnevno opozarja na potrebo in koristi znanja obeh jezikov. Končno naj še omenimo, da je tudi pot do združene Evrope možna le v postopnem zbliževanju med narodi, predvsem med narodi-sosedi, katerim v tej perspektivi pripada odgovorna vendar plemenita naloga, da na svojih skupnih mejah zgradijo mostove medsebojnega razumevanja in plodnega sodelovanja.
Činiteljev, ki govorijo za učenje obeh jezikov, je torej dovolj. Izkoristimo zato priložnost, ki nam jo daje zakon in nudimo otrokom vse možnosti, da se bodo razvili v ljudi jutrišnjega dne. Veliki časi zahtevajo velike ljudi, velike po duhu in znanju, predvsem pa velike po numanosti in strpnosti. Kajti tistega, ki velikemu času ne bo dorasel, bo pustil razvoj ob strani, kakor že danes gre — v malem in še posebno v velikem — mimo onih, ki so preveč obremenjeni s preteklostjo, da bi se lahko vživeli v sedanjost.
V okviru prometno-vzgojne akcije 1963 bo v mesecu septembru iin oktobru posvečena glavna pažnja zadevam: šolska pot, zaščitna pot in alkohol. K temu sporoča ministrstvo za promet in obnovo med drugim naslednje:
Začetek pouka na šolah zahteva ukrepe, ki bodo čimbolj omejili nevarnosti za življenje in zdravje učencev na poti v šolo in iz šole. V ta namen bodo otroke na kraju mesta, ki je lahko prometno-nevarno, poučevali in opozarjali na napake, ki so v cestnem prometu zelo pogoste. Preverili bodo tudi, če so pred vsako šolo, otroškimi vrtci in igrišči opremljeni cestnoprometni znaki, ki šoferje opozarjajo na bližino navedenih otroških zbirališč. Za večjo prometno varnost na šolskih poteh bodo postavili še dodatne zadevne cestnoprometne znake. Sporazumno med šolskimi oblastmi in starši bodo v prav nevarnih krajih izbrali najvarnejšo pot, ki vodi ik šoli, če bi ta tudi ne bila najbližja. Starše opozarjajo, naj pošiljajo otroke tako pravočasno v šolo, da jo bodo lahko dosegli brez živčne naglice, kar je tudi lahko vzrok nesreče.
Temeljito bodo poučevali otroke o pra-
Q Na Cetinju so začeli snemati film o Njegoiu pod naslovom .Ukresana iskra”. Režiser in scenarist sta si za« mislila film tako, da bi v filmu o Njegoiu govorilo ljudstvo — kmetje, mladina, izobraženci itd. Po vsem tem sodeč to ne bo navaden dokumentarni film ali reportaža.
0 Slikarsko razstavo slovenskega akademskega slikarja Ferda Majerja iz Ljubljane, ki jo je v celovikem Damu umetnikov priredilo Avstrijsko-jugoslovansko druitvo, so prejinji teden prenesli v Beljak. V »Paracelsovi dvorani” beljaike Mestne hiie bo razstava odprta do 2. septembra.
% Pred nedavnim je obhajal svoj 50-letni življenjski jubilej slovenski tržaiki pisatelj Boris Pahor, ki je v svojih črticah, novelah in romanih postavil trajen spomenik svojemu domačemu mestu ter predvsem njegovim slovenskim prebivalcem. Med najbolj znanimi knjigami Borisa Pahorja naj navedemo Mesto v zalivu. Moj tržaški naslov, Na sipini. Kres v pristanu. Vila ob jezeru in obsežni roman o povratku taboriščnikov .Onkraj pekla so ljudje”.
vilnem zadržanju v prometu, posebno pri prečkanju cest in poti ter hoji po prostih cestah. Predvidena je tudi prometna vzgoja za šolsko mladino, ki se vozi s kolesi.
Nadalje bodo organi za prometno varnost posvečali meseca septembra posebno pozornost onim določbam cestnega prometnega reda 1960, ki zadeva zadržanje udeležencev prometa pri zaščitnih poteh.
V primeri z letom 1961 je leta 1962 znatno naraslo število prometnih nesreč, ki so jih povzročili pijani šoferji. Leta 1962 so vozači pod vplivom alkohola povzročili 3720 prometnih nesreč, pri katerih je 280 oseb prišlo ob življenje, 1352 oseb pa je bilo poškodovanih. Največ prometnih nesreč zaradi alkohola so ugotovili v mesecu septembru. Zaradi tega bodo letos varnostni organi v mesecu septembru in oktobru skrbno in odločno pazili na uveljavljanje cestno prometnih predpisov iz leta 1960 prav na tem področju, da bi čim bolj zajezili naraščanje alkoholnih deliktov v cestnem prometu.
Meseca novembra in decembra pa bosta v prometni vzgojni akciji namenjena predvsem »razsvetljavi cestnih vozil" in »brzini vožnje".
O Pod pokroviteljstvom vartavske univerze je bil v VarSavi in Krakowu odprt 18. mednarodni slavistični seminar, na katerem sodelujejo profesorji in slavisti iz 15 držav. Udeleženci seminarja se bavijo med drugim z nekaterimi problemi znanosti o poljskem jeziku, pa tudi z zgodovino poljske literature in kulture. Ob tej priložnosti so bodo seznanili s kulturnim življenjem na Poljskem.
#	Na mednarodnem tekmovanju pevskih zborov v Arezzu je prejel prvo nagrado (200.000 lir) komorni molki zbor iz Celja, ki je pri ocenjevanju zbral 140 od 150 možnih točk. Drugo mesto je zasedel zbor .Giuseppe Verdi” iz Ronk, tretje pa kraljevski možki kvartet iz Eupena v Belgiji.
#	Letožnje XIV. dubrovniške letne igre so se zaključile s 131. reprizo Shakespearovega .Hamleta”, medtem ko je dan poprej z velikim uspehom nastopil Slovenski oktet, edini redni gost dubrovniškega festivala iz Slovenije, ki ga je vodstvo povabilo tudi za prihodnje leto — na deseti jubilejni nastop.
Objava slovenske gimnazije
Na državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence so v ponedeljek, dne 9. septembra 1963, ponavljalni izpiti. Vsi prizadeti se zberejo ob osmi uri.
V	torek, dne 10. septembra, so sprejemni izpiti. Začetek ob osmi uri. Prijave so možne vsak četrtek od 8. do 10. ure v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundesreal-gymnasiums und Gymnasiums tur Slo-wenen, K I a g e n t u r t, Lerchenfeld-gasse 22.
V	sredo, dne 11. septembra, Je v času od 14. do 16. ure vpisovanje za vse razrede.
V	četrtek, dne 12. septembra, je ob deveti url v cerkvi novega bogoslovja začetna služba božja in ob 13.10 url
prvi redni pouk. _	,	,
Ravnateljstvo
Skladateljice so redke
V zgodovini svetovne književnosti in likovne umetnosti poznamo veliko žensk, ki so se močno uveljavile, nasprotno pa so zelo redke žene, ki bi se uveljavile kot skladateljice. Vendar pa s tem ni rečeno, da ženske ne bi bile tudi na tem področju »enakopravne« odnosno enakovredne z moškimi. To je pokazal tudi posebni mednarodni natečaj, ki so ga priredili predvsem z namenom, da bi odstranili stare predsodke, ki so bili zelo močni celo v strokovnih krogih. Komisija je prejela 263 del iz 31 držav, kar je vsekakor lep dokaz, da je glasbena ustvarjalnost močno razširjena tudi v ženskem svetu. Ob zaključku natečaja pa je bil festival, na katerem so predvajali izključno skladbe, ki so jih zložile ženske. In glej: tako kritiki kot občinstvo so zadovoljivo ocenili skladbe ter jih imeli za »enakopravne« ostalim glasbenim stvaritvam.
»Visoška kronika" v Škofji Loki
Tudi Škofja Loka ima zdaj svoje »poletne igre«, začele so se letos, ob 40-letnici smrti Ivana Tavčarja, avtorja »Visoške kronike«, ki jo uprizarjajo na škofjeloškem gradu. Seveda pri izvajalcih ne gre za poklicne gledališčnike in ravno v tem je največja privlačnost teh iger, da sodelujejo le domačini-amaterji, kot se podobno že dvajset let dogaja v Brežah pri nas na Koroškem.
Za »Visoško kroniko« je bilo treba izbrati kar 52 ljudi, ki so prevzeli večje vloge. Njim se je pridružilo še veliko število tistih, ki sodelujejo v godbi, pri petju in pri plesu ter cela vrsta onih, kateri v nemih vlogah predstavljajo loške meščane iz časa ob koncu 17. stoletja. In noše, razsvetljava, tehnika — za vse je bilo treba najti ljudi, ki so polni veselja do lepe igralske umetnosti in tako je res upravičena ugotovitev, da je »Visoško kroniko« pripravilo vse mesto s ponosom in z ljubeznijo.
Začetek je vedno težak in tako tudi poletne igre v Škofji Loki v prvem letu še ne morejo biti popolne. Vendar je režiser Polde Polenec s svojim mnogoštevilnim ansamblom že tokrat pokazal, da je škofjeloška »Visoška kronika« dober začetek, ki obeta lep razvoj.
Slovenska kultura v knjigah
£ ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA, 3 knjige skupno 1244 str. ilustr.
pl., posamezna knjiga 126 šil.
^ France Kidrič: PREŠERNOV ALBUM, 266 strani slik, opombe k slikam in
imensko kazalo, 342 str. polusnje 156 šil. ^ Josip Vidmar: DR. FRANCE PREŠEREN, esej, 80 str. br.	3 šil.
# Miha Maleš: PODOBA IVANA CANKARJA, spominski zbornik, 244 str. in
32 slik. prilog, ppl. 44 šil.
£ Lajz Kraigher: IVAN CANKAR, študije o njegovem življenju in delu, dve
knjigi skupno 1500 str. in slik. priloge, ppl. 100 šil. 0 Marijan Brecelj: BEVKOVA BIBLIOGRAFIJA, 76 str. ilustr. br.	18 šil.
O Avgust Pirjevec: LEVSTIKOVA PISMA, 354 str. pl.	28 šil.
^ Franc Grivec: Slovenska blagovestnika sv. CIRIL IN METOD, 246 str. in 9
slik. prilog, pl. 78 šil.
O NARODOPISJE SLOVENCEV, oba dela skupaj 620 str. ilustr. br.	56 šil.
„Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse
KuiruRoe drobci tv
Iz zgodovine Ljubeljskega predora
V zgodnji spomladi 1943 se je ričelo graditi novo taborišče. Poleg arak za civilno delavstvo in tehnično upravo so se na levi strani posta-yile barake za jetniško taborišče, ki je bilo obdano z bodečo žico in štirimi stražnimi stolpi. Električni tok je dobivalo od daljnovoda šentanske centrale, ki je bil čez ljubeljski prelaz Povezan z boroveljskim vodom. Vodo je taborišče dobivalo iz posebnega vodostana pod Košuto, s katerim je bil zajet Mošenik. Poleg velikih barak za internirance so imeli Nemci posebno barako za SS-ovsko posadko in posebni bunker v velikosti 1.2 krat 4 metre za mučenje internirancev. Blizu je bil zasilni krema-t0rij, to je v zemljo skopana luknja, obložena s kamenjem, preko katere Je bila položena mreža.
Taborišče je imelo tudi »kapalko«, betonsko jamo, v katero so postavili kaznovanega in ga mučili s tem, da mu je na glavo kapala voda.
Delovno silo je dajalo uničevalno taborišče Mauthausen, kamor je bilo taborišče v Podljubelju vojaško podojeno.
Taborišče je imelo mizarsko, mehanično in gradbeno delavnico ter kovačijo. Nad njim je bil nameščen drobilec. Poleg se je izdelovalo betonske kvadre za oblogo predora. Ob vhodu v predor je bila montirana naprava za čiščenje zraka v predoru. Delalo se je v treh izmenah po ca 20 ujetnikov naenkrat. Vrtali so s tremi zračnimi kompresorji iz obeh strani, to je iz koroške in kranjske strani. Za odvoz materiala je bila zgrajena posebna poljska železnica z eno električno in dvema parnima lokomotivama. Pogoji za delo so bili izredno težki. Ljudje so mnogo trpeli zaradi mraza.
V poldrugem letu je bil zgrajen predor v zadostnem obsegu za najpotrebnejši motorni promet. Predor tunela je bil v decembru 1944 z vsemi svečanostmi okupacijskih oblasti proslavljen. Ob umiku se ga je nemška vojska v polni meri poslužila.
Po končani vojni je ostal predor nedokončan. Neizgrajeni so ostali o-porniki na avstrijski strani, kanalizacija ni bila urejena in cesta ni bila tlakovana. Celotni predor je dolg
1570 m, najvišja točka predora je 1069 m. Ker je izrednega pomena za dotok turistov iz alpskih dežel in severa na Jadransko morje, bo letos dovršen in predan prometu.
ŽIVLJENJE V JETNIŠKEM TABORIŠČU V PODLJUBELJU
Kako je potekalo življenje v »uničevalnem« taborišču, si moremo zamisliti že po pripovedovanju preživelega interniranca Slovenca, ki ravi, da je skupino internirancev, s atero je bil tudi navedeni tovariš poslan v internacijo Ljubelj, pozdravil SS Hauptsturmfiihrer Winkler takole: «Tu ni delavsko taborišče, to je uničevalno taborišče!« V Podljubelju je bilo na travnikih bivšega Bornovega posestva postavljeno edino nemško koncentracijsko taborišče v Sloveniji.
Prvi interniranci so pričeli prihajati že meseca julija leta 1943. Tako so 18. julija 1943 pripeljali SS-ovci iz Mauthausena okoli 100 političnih internirancev na železniško postajo v Tržiču. Prebivalstvo jim je skrivaj dajalo hrano in cigarete. Bili so večinoma Francozi. Eden od njih, Gas-ton G. Charlet, pripoveduje o tem dogodku v svoji knjigi »Karawan-
ken« takole: Prebivalstvo, čigar ponos in dostojanstvo bi bilo lahko vzgled drugim evropskim narodom, nas je sprejelo z bolestno naklonjenostjo kljub temu, da so nas SS-ovci navajali kot nevarne zločince. S kamioni smo se odpeljali proti višavju... bil sem samo številka 26866, brez pravic, opsovana, pretepena, krvaveča.« Obleka internirancev je bila modro-sivo progasta, ista za zimo in poletje, na nogah pa so nosili lesene cokle in lase so imeli popolnoma ostrižene.
Prvi interniranci so začeli plesti žične ovire okoli taborišča in postavili štiri visoke stražarske stolpe, od koder so SS-ovci prežali nanje kot psi na svoj plen. Zlasti nadzor nad delom je bil preračunan za mučenje ljudi. V ta namen so SS-ovci postavili za preddelavce nemške kriminalce, obsojene zaradi ubojev, tatvin, nemoralnega življenja itd. Le-ti so morali vsak dan prijavljati komandi SS obsojence, ki so jih potem mučili.
TABORIŠČNI VALPTI
O tem piše Gaston Charlet takole:
Jetniških blokov je bilo šest. Eden je rabil za ambulanto. V enem so bile kuhinje. In še majhna baraka, kjer
je bila hkrati umivalnica, kopalnica in pralnica . ..
Vsakemu bloku je načeloval nemški interniranec, bodisi iz matične ali iz anektiranih dežel... Imeli so pravico do črnega trikotnika (tisti, ki so bili obsojeni na smrt) in do zelenega trikotnika (potepuhi in roparji). ..
Oboji so sodili v isti kos. Eni in drugi niso bili nič prida.
Rešili so jih vislic in naredili iz njih rablje. Ukazali so jim, naj nas mučijo, s čimer koli morejo. Niso se zmotili o njih.	s
Na čelu 1. bloka je bil Eddi. Ni bil tak sadist kakor drugi iz te bande. Če pa je njegova pest koga podrla na tla, se je dolgo poznalo.
Šef drugega bloka je bil na pol blazen alkoholik, ki je dobival deli-rijske napade. Imenovali smo ga »Brljavec«, ker je bil na eno oko slep. Imel je mačko, ki pa je nekoč nekaj požrla in crknila — in tedaj si je utešil bolečino s tem, da je razbil nekaj glav in premlatil s svojo pestjo — to je bila pest rejenega rablja — kakšnih deset ljudi, ki se niso mogli braniti.
(Nadaljevanje)

Železna Kapla
V	nedeljo je bila v Železni Kapli velika slavnost. Praznovali so dogotovitev več koristnih del v trgu. Svojemu namenu so izročili novo občinsko hišo in otroški vrtec, hkrati pa so proslavili tudi zaključeno delo asfaltiranja ceste in naprav boljše razsvetljave. Župan, deželni poslanec L u b a s , je v svojem govoru dejal, da so proslavo združili ob zaključku vseh teh del. Pri gradbenih stroških je bila z velikim odstotkom udeležena občina sama. Vse nove pridobitve pa bodo končno koristile vsemu prebivalstvu v trgu. Župan je izrekel zahvalo vsem, ki so kakor koli podprli občino pri njenih prizadevanjih.
Kot zastopnik deželnega glavaraja je imel slavnostni govor namestnik Sima, ki je med drugim naglasil tudi pomen izgradnje obmejne ceste, kjer gradbena dela dobro napredujejo. Izvedbo te ceste smatra kot ugoden pogoj za napeljavo vzpenjače na Obir, da bi tudi to goro sredi Podjune bolj odprli današnjemu turističnemu gibanju. V ostalem se je v svojem govoru dotaknil več perečih vprašanj spodnjega dela naše dežele ter obljubil, da bodo nadaljnjemu razvoju teh krajev s strani deželne vlade tudi v bodoče posvečali svojo naklonjenost. Take namere je gotovo treba pozdraviti in
Škocijan
V	zadnji številki smo spomnili na škoci-janskega župnika Vinka Poljanca, ki je kot odločen pobornik za pravice koroških Slovencev pred 25 leti prerano legel v grob kot prva vidna žrtev nacističnega nasilja nad našim ljudstvom.
V	hvaležen spomin za vse njegove velike zasluge je v nedeljo, 25. t. m., delegacija Slovenske prosvetne zveze položila na njegov grob na pokopališču v Skocijanu prekrasen venec z napisom »Svojemu nekdanjemu predsedniku — Slovenska prosvetna zveza".
Zahomec
V	sredo prejšnjega tedna je divjala nevihta v občini Straja vas. V Zahomcu je strela udarila v gospodarsko poslopje kmeta Janeza V/iegeleta, ki je popolnoma pogorelo. Ogenj je uničil vse pridelke letošnje letine. Domača in vrsta sosednjih požarnih brarnb so sodelovale pri gasilni akciji. Gasilcem je uspelo, da so pred ognjem obvarovali sosednja poslopja. Pri prizadetem kmetu cenijo požarno škodo na okoli 150 tisoč šilingov.
Drobole
Baško jezero je sprostilo in naplavilo truplo utopljenca, ki je zgubil življenje v jezeru v drugi polovici meseca julija. Gostje ob jezeru so videli, da se je kopal in plaval po vodi letoviščar Johann Schmitz iz Diisseldorfa. Ko se pa le ni vrnil, so domnevali, da ga je morda dohitela kopalna nesreča. Izvedli so več iskalnih akcij, pri katerih so bili udeleženi tudi potapljači. Iskanje je poteklo brezuspešno. Te dni pa je jezero sprostilo truplo, ki so ga potem prepeljali v njegov domači kraj.
prav bi bilo, da bi se upravičene želje in zahteve prebivalstva v uradno priznanem gospodarsko zaostalem predelu dežele čim-prej in čim hitreje uresničevale, da bi se pokrajina približala gospodarsko bolj razvitim krajem v deželi.
Razen te proslave so v nedeljo v Železni Kapli odkrili spomenik mrtvim vseh bojev od leta 1914 do danes. Osnutek za spomenik je napravil dipl. ing. Rohner iz Celovca. Pri odkritju spomenika je imel domači župnik govor v obeh deželnih jezikih.
Ta dan je bilo v Železni Kapli še okrajno zasedanje požarnih bramb. Ob tej priložnosti so počastili in odlikovali vrsto starih zaslužnih gasilcev.
Enosmerne ceste v središču Celorca
Pred nedavnim so sklenili uvesti vrsto enosmernih cest v centru celovškega mesta. Od ponedeljka dalje je že v veljavi nova praksa. Zaenkrat je enosmerni promet v veljavi na cestah: Herrengasse, Pfarrplatz, Goessgasse, zvezi Landhaushof—Sternallee, Fleischmarkt, Domgasse do Paradeisergasse, Burggasse—Novi trg—Stauderplatz, Pernhartgasse—Paradeisergasse in vzhodna stran Kardinalplatza. S tem je približno polovica načrta uresničenega, ostale ceste pa bodo sledile do konca septembra.
Prometne znake za označbo enosmernih cest so postavili že prej, v ponedeljek pa so jih odkrili. Kakor vse prometne določbe na cestah in ulicah je tudi ta uredba za vse šoferje strogo obvezna in prekrške občutno kaznujejo. Vozače opozarjajo, naj ne vozijo slepo mimo teh znakov, če se hočejo izogniti kaznim. Policisti že zdaj strogo nadzorujejo promet na novih enosmernih cestah in pravijo, da so zaenkrat še prizanesljivi, v bodoče pa ne bodo več poznali obzirnosti.
Prometni minister v Podjuni
Prometni minister P rob st se je prejšnj teden mudil v Podjuni. V spremstvu generalnega direktorja avstrijskih zveznih železnic S c h a n t l a si je ogledal Kazaško jezero in napravil po jezeru tudi krožno vožnjo z ladjo „Klopein”. Prijetna okolica je nanj napravila ugoden vtis. Potem je obiskal nekatera gradbena mesta podjunske železnice.
Slovensko prosvetno društvo »Bilka" v Bilčovsu
Vabilo
na
GODBENO-PEVSKI KONCERT
ki ga bo na povabilo SPD »Bilka” izvajala »Godbeno-pevska skupina Pavle Kernjak” iz Št. lija.
Koncert bo v soboto, dne 7. septembra 1963, ob 8. uri zvečer v Miklavževi dvorani v Bilčovsu. Po koncertu bo družabni večer s prosto zabavo in plesom. Za ples bo igrala imenovana godbeno-pevska skupina.
Vsi prisrčno vabljeni!
Društveni odbor
Pliberški letni sejem na travniku
Stoletja dolgo zgodovino ima za seboj Pliberški letni sejem na travniku. V sivi pradav-nosti, leta 1393, je vojvoda Albrecht III. podelil Pliberku sejemsko pravico in stavil za sejem na razpolago travnik na zahodni strani mesta. To se pravi, travnik je dal za čas sejma v najem, za kar so mu morali mestni očetje v slovesnem aktu in viteških opremah plačati tudi najemnino in sicer simbolično drobec od takratnih redkih začimb kakor popra, muškata in začimbnih žebeljčkov, kakor tudi po tri vsakokrat veljavne novce najmanjše denarne vrednosti. Ta običaj se je ohranil do danes.
Prvotno je bil sejem določen na ponedeljek po sv. Egidiju, vendar so sejmarili pred tem
KOLEDAR
Pefek, 30. avgust: Roza Sobota, 31. avgust: Rajmund Nedelja, 1. september: Egidij Ponedeljek, 2. september: Stetan Torek, 3. september: Doroteja Sreda, 4. september: Rozalija Četrtek, 5. september: Lavrencij
ponedeljkom in po njem v prejšnjih stoletjih kake tri tedne. To pa zaradi tega, ker so bile takrat prometne možnosti zelo okorne in počasne. Sejem se je uveljavljal in trgovci ter prekupci so ga začeli obiskovati iz daljnjih krajev in dežel. Sejem je imel tako rekoč že davno neke vrste mednarodni značaj. Z zboljšanjem prometnih komunikacij so sejem določili na ava dni, na nedeljo in ponedeljek. Pred nekaj leti je občina dosegla, da se sejem začne že v soboto opoldne in traja do vključno ponedeljka.
Pliberški letni sejem se je razvil in postal prava vsakoletna največja ljudska slavnost v Podjuni, ki obsega trgovanje in razveseljevanje. Udeležba na sejmu je iz leta v leto večja, danes v okviru malega obmejnega prometa tudi iz sosednjega zamejstva.
Če bo vreme ugodno, pričakujejo tudi letos veliko udeležbo na sejmu, ki se začne jutri opoldne. Ob tej priložnosti opominjamo na nekaj, kajti že se je primerilo, da so bile ob tem zgoščenem motoriziranem prometu, posebno Še v nočnih urah, prometne nesreče s hudimi posledicami, da vsi, ki so odgovorni na svojih vozilih, vozijo skrajno previdno in da se — milo rečeno — varujejo prekomernega uživanja alkohola.
RADIO CELOVEC	RADIO LJUBLJANA
I.	PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti
—	9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano —
18.55	Lokalni šport — 19.30 Odmev časa.
Sobota, 31. 8.: 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Glasba mojstrov — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 »Mali brat', roman
—	15.50 Za filateliste — 16.15 Ljudske pesmi — 16.30 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Veseli konec tedna z glasbo — 18.25 Ljudske pesmi — 19.20 Mešano za vse — 20.15 Iz Solnograda: Verdijeva opera .Trubadur*.
Nedelja, 1. 9.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke —
11.00	Koncert v zelenem — 12.45 Gledališko ogledalo
—	13.00 Operni koncert — 14.30 Koroška lovska ura —
14.30	Pozdrav nate — 16.30 Skozi svet, skozi čas — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Veselo petje, veselo igranje —
19.00	Šport — 20.10 .Nočni vlak", radijska igra — 21.18 Ob lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 2. 9.: 8.15 Komorna glasba — 13.05 Veliki orkester radia Dunaj — 13.30 Majhne melodije avstrijskih komponistov — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba zate — 18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Desetletnica konvencije o človeških pravicah — 20.15 Ekspedicija v Ka-f i r ista n — 20.30 Veseli ljudje so veselje — 21.15 Veselo petje, veselo igranje.
Torek, 3. 9.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Oddaja mladinskega referata —
15.00	Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 17.00 Koncert v graškem mestnem parku — 18.00 Mesec dni deželne politike — 18.25 Ce mene vprašate — 18.35 Francija včeraj in jutri — 19.00 Srečna Avstrija — 20.15 Radijska igra — 21.10 Pesem za lahko noč.
Sreda, 4. 9.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Komorni koncert — 15.00 Vesele počitnice — 15.15 Švabske narodne pesmi in plesi — 15.45 Radioaktivnost — 17.00 Glasba, ki se nam dopade — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Orkestrski koncert.
Četrtek, 5. 9.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 15.45 Koroški avtorji: Hermann Lienhard —
18.05	čez Vetrinjsko močvirje — 18.20 Oddaja zbronice kmetijskih delavcev — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dunajski mednarodni velesejem — 20.15 Lovska ura —
21.00	Zveneča alpska dežela.
Petek, 6. 9.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 17.00 Koncert v graškem mestnem parku — 18.00 Koroška ljudska univerza — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 Biseri lepote — 20.15 Večerna glasba — 21.00 Orkestrski koncert.
II.	PROGRAM
Sobota, 31. 8.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.30 Svet je okrogel in pester
—	9.45 Ti in žival — 10.00 Poletje, sonce in glasba —
11.00	Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije —
13.55	Agrarna politika — 14.40 Tehnični razgled — 15.15 Vsaka stvar ima dve strani — 16.00 Za delovno ženo —
16.30	Glasba na tekočem traku — 17.40 Mednarodna radijska univerza — 18.00 Južni zvoki — 19.35 Pariški ABC
—	20.00 Glasba ne pozna meja — 21.30 Iz Straussove operete »Noč v Benetkah".
Nedelja, 1.	9.:	7.05	Godba na pihala —	8.15 Kaj	je
novega — 9.00 Operni koncert — 10.15 Glasbena pestrost
—	11.00 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Dunajski filharmoniki igrajo Straussove valčke —
15.00	Ljudstvo in domovina — 15.40 Ljudska glasba iz Av-
strije — 16.00 Glasba iz vsega sveta — 18.30 Pariz in njegove zvezde	—	19.10	Teden dni svetovnih	dogajanj	—
19.30	Melodija za nedeljski večer — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže — 21.15 Tisti, ki ne živijo v državi blagostanja.
Ponedeljek, 2. 9.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce In glasba — 11.00 Na plesišču —	13.30	Za prijatelja opere	— 14.35	Mednarodna
radijska	univerza	— 15.00	Poletje, sonce	in	glasba —
16.00	Otroška ura	— 17.40	2enska oddaja	—	19.30 Kon-
cert dunajskih filharmonikov — 21.15 Stole! mednarodnega Rdečega križa — 22.15 Tisoč taktov plesne glasbe.
Torek, 3. 9.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Glasba na tekočem traku	—	9.00	Iz ustvarjanja velikih	mojstrov	—
10.00	Poletje,	sonce in	glasba — 11.00 Od planine do planine —	13.20	Teden pri Združenih	narodih	— 13.30 Po-
membni orkestri — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.30 Življenje	se začne	pri šestdesetih — 17.15	Znanje za vse
—	17.50	Esperanto	— 19.30	Nežna glasba	—	20.00 Ope-
retni koncert — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 4. 9.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske viže —	13.30	Za prijatelja opere	— 14.15	Sodobni av-
strijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba —
16.00	O	dolgočasju resničnega —	17.40 Lepa pesem —
19.30	Vam v veselje — 21.10 Večerni koncert.
četrtek, 5. 9.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske pesmi — 13.30 Zgodovina velikih oper — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.30 Koncertna ura — 17.40 Oddaja za žene — 18.00 Dobro razpoloženi
—	19.30 Srečanje v Linzu.
Petek, 6. 9.: 8.10 Prosimo, prav prijazno -- 9.00 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opere
—	14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonco in glasba — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Od plošče do plošče
—	19.30 »Otroci", komedija — 20.45 Michael Danziger s svojimi ritmiki — 21.25 Tretje znamenje.
Dentistka Helena Gale, Celovec, Bahnhofstrafje 38 B, se je vrnila z dopusta.
Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Oddaja na Stednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz
Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddoja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan
za vas — 18.00 Aktualnosti doma in	po	svetu	—	19.00
Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 31. 8.: 8.35 Ob glasbenem avtomatu — 9.10 Lepe melodije — 10.15 Pojo zabavni zbori — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Od popevke do popevke — 14.05 Znamenite operne vloge v interpretaciji jugoslovanskih pevcev — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.50 Hitri prsti — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu —	18.45 Novo v znanosti	—	20.00 Po	do-
mače ... — 21.00 Za konec tedna — ples.
Nedelja, 1. 9.: 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Jutranji koncert — 9.05 Voščila — 10.00 Še pomnite, tovariši .. . —	10.30 Pisano glasbeno dopoldne	—	11.50
Tisoč pisanih	taktov — 12.05 Voščila	—	13.30	Za	našo
vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Operne melodije — 15.15 Godala v ritmu — 15.30 Danes popoldne
—	20.00 »Pod lipo zeleno ..." — 20.40 Zabavni orkester Les Baxter — 21.00 Iz galerije opernih likov.
Ponedeljek, 2. 9.: 8.05 Pri vodnjaku na gori, romunske zborovske pesmi — 8.30 Glasba ob delu — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Glasbena oddaja za otroke — 9.25 Narodne pesmi — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.45 Igra pihalni orkester — 13.30 Na obisku v Pragi in Budimpešti —
14.05	Morda si želite to poslušati? — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Glasbene uganke — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Pisana paleta — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Melodije za predvečer — 21.00 Koncert orkestra Slovenske filmharmonije.
Torek, 3. 9.: 8.35 Plesne melodije — 9.10 Mojstri simfonije — 9.45 Klavir v ritmu — 10.15 Operetne melodije —
12.05	Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Za oddih in razvedrilo — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 17.05 Koncert po željah — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Planinska oddaja — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Orkestra Mantovani in Gino Me-sceli — 20.20 Radijska igra — 21.05 Serenadni večer.
Sreda, 4. 9.: 8.05 Opera in balet — 9.25 Popevke —
10.00	Človek in zdravje — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.45 Mokedonski zvoki — 13.30 Pojo francoski pevci — 14.05 Mali koncert zabavne glasbe — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Amaterji pred mikrofonom — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Promenadni koncert — 18.10 Od skladatelja do skladatelja — 18.35 Bojan Adamič — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Wolfgang Amadeus Mozart: Gledališki ravnatelj, opera — 21.10 Zabavna glasba.
Četrtek, 5. 9.: 8.40 Pojeta Vice Vukov in Marijana Deržaj — 9.10 Vesele počitnice — 9.35 Popevke in ritmi Latinske Amerike — 10.15 Operni spored — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Od tod in ondod — 14.05 Priljubljeni operni dvospevi — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba — 15.35 Orkestralni zvoki — 17.35 Zabavne melodije — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Igra orkester Jackie Gleasen — 21.00 Literarni večer.
Petek, 6. 9.: 8.05 Iz starejše slovenske glasbe — 8.30 Igrajo veliki zabavni orkestri — 10.15 Od popevke do popevke — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Domači napevi
—	12.45 Pesmi raznih narodov — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Skladbe za igranje in petje — 15.15 Napotki za turiste — 15.40 Od Volge do Dona — 17.05 Dragulj iz oper — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Zabavna ruleta — 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana
—	20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 Chopinov nokturno — 21.00 Zabavni orkester RTV Beograd
—	21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
Televizija
Sobota, 31. 8.: 18.30 Kaj vidimo novega — 19.30 Poročila — 19.40 čas v sliki — 20.00 Otok na popotovanju
—	20.15 »Lunapark 63' — 21.45 Poročila.
Nedelja, 1. 9.: 17.00 Za otroke od 11 let — 17.20 Svet mladine — 17.50 Za družino —- 19.00 Sedem dni svetovnih dogajanj — 19.20 Zanimalo vas bo — 19.30 Sebastjan Kreipp, življenjepis — 20.00 Poročila —■ 20.15 Hotel Vik-toria — 21.15 Poročila.
Ponedeljek, 2. 9.: 19.00 šport — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Poročila — 19.40 Oknar — 20.00 Kratki film
—	20.15 Privatni detektiv, televizijska igra — 21.15 šport
—	21.55 Poročila.
Torek, 3. 9.: 19.00 Leteča policija ISAR 12 — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Poročila — 19.40 Oknar — 19.45 čas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.15 Enaindvajset
—	21.00 Carlos Montoya igra — 21.30 Poročila.
Sreda, 4. 9.: 17.00 Za otroke od 5 let: Pavliha — 17.45 Piccolo, film — 17.55 Za družino: Pri zdravniku rož —•
19.00	Slike iz Avstrijo — 19.25 Zaboložono za vas — 19.30 Poročila — 19.45 čas v sliki — 20.00 Otok na popotovanju — 20.15 Enkrat biti milijonar, komedija — 21.30 Poročila.
Četrtek, 5. 9.: 19.00 šport — 19.30 Poročila — 19.40 Oknar — 19.45 čas v slikki — 20.15 »Svilen boben"# operni film japonsko televizije — 21.00 Človek in zemlja
—	21.45 Poročila.
Petek, 6 .9.: 19.00 Televizijska kuhinja — 19.25 Zabeleženo za vas — 19.30 Poročila — 19.40 Oknar — 19.45 čas v sliki — 20.00 Kratki film — 20.15 »Poročnik Gustl"» televizijski film — 22.00 Poročila.
MAČICA IN IGLE PLETILKE
Revna žena je šla v gozd nabirat dračje. Ko se je vračala z butaro suhljadi na hrbtu, je zagledala mačico, ki je bolna ležala za plotom in vekala. Usmiljena žena jo pobere v predpasnik in odnese domov. Naproti ji prideta otroka in jo vprašata: »Kaj pa imaš v predpasniku, mama!« in sta ji mačico hotela kar vzeti. Toda žena se je bala, da ji storita kaj hudega in je ni dala. V kotu je postlala mehko posteljo iz mehkih cunj in natočila skodelico mleka. Ko se je mačica pozdravila, se je nekega dne brez slovesa potepla in se ni več vrnila.
Spet je odšla žena v gozd po dračje. Ko se je vračala z butaro domov, je zagledala tam ob plotu, kjer je takrat našla bolno mačico, prelepo gospo. »Nastavi predpasnik!« je rekla gospa in ji vrgla pet igel pletilk.
Žena sicer ni vedela, kaj bi z njimi, domov jih je pa le odnesla in položila na mizo. Ko je zarana vstala, glej, na mizi par novih nogavic. Žena se je temu čudila. Na večer spet položi igle na mizo in zjutraj je tam spet par novih nogavic. Sedaj je razumela, da so čudežne igle nagrada za njeno usmiljenje. Igle so pletle noč za nočjo in žena je nogavice prodajala in z otroki ni nič več stradala.
Bila sta cigan in ciganka, mož in žena. Cigan je bil miren človek, žena pa huda in iznajdljiva. Oštevala ga je, zakaj se tudi on ne laže kakor drugi, da bi dobro živela. Cigan se je izovarjal, da se ne zna lagati. Žena mu je rekla:
»Če drugega ne znaš, pa bodi hodža!«
»Kako naj bom hodža, ko nisem pismen?«
»Lahko si hodža, čeprav nisi pismen!« je rekla ciganka.
»Saj tudi obleke nimam, kot jo nosi hodža.«
»Prava reč,« je odvrnila ciganka in šla v soseščino, v bogato hodžino hišo, in prosila za
tove, ki so mi pokradli denar. Če jih ne najdeš, ti rabelj odseka glavo.«
Cigan se ustraši, odide domov in pove ženi, kakšna nesreča ga je doletela.
»Če je že tako, da boš ob glavo, pa zahtevaj prej od carja, naj ti da enainštirideset puranov. Vsak dan pojejva enega, tako se bova vsaj dobro imela.«
Cigan posluša ženo, zahteva od cesarja enainštirideset puranov in car mu jih da.
Ko so tatovi zvedeli, da je car poklical k sebi cigana hodžo, so se ustrašili, da bi jih ne izvohal. Poslali so zato enega izmed svoje
Cigan hodža
C i g
a n s
prav
l j i c a
staro hodžino obleko. Sosedje ji dado obleko, cigan pa se — hočeš nočeš — obleče in tako postane hodža. Potem si vzame majhnega bratranca in oba sedeta k mostu. Ljudje so hodili mimo in ga vpraševali, kaj zna. Odgovarjal jim je, da zna brati knjige, da izdeluje vražne reči in da zna ozdravljati. Po malem zaslovi kot pameten in učen človek. Še car izve zanj.
Tisti čas vlomijo tatovi v carske blagajne in zakopljejo zaklade na carjevem vrtu. Tatov je bilo enainštirideset. Car pozove takoj vse hodže, naj po knjigah ugotovijo, kdo je ukradel denar. Hodže so se otepali, češ:
»Svetli car, mi tega ne vemo. To bi utegnil vedeti samo tisti cigan, ki je šel za hodžo.«
Car pokliče tudi njega in mu reče:
»Hvalijo te, da največ znaš, pa mi najdi ta-
Sl&nicu in uš
Neki kralj je imel zelo lepo posteljo. V tej postelji je prebivala sredi med snežno-belimi rjuhami bela uš, Mandavisarpini (to je: počasi lezoča) po imenu. Dobro se ji je godilo, saj se je hranila s kraljevo krvjo. Nekega dne pa je prišla v to posteljo potepuška stenica, ki ji je bilo ime Agnimuhka. Ko jo je uš zagledala, je rekla žalostnega obraza:
„0, Agnimuhka! Od kod si prišla sem na tale kraj, kamor nikakor ne spadaš! Kar hitro jo odkuri, preden te kdo opazi!"
Stenica je odgovorila:
„0, nesrečna tovarišica! Niti s hudobnežem se ne spodobi takole govoriti, ampak pozdraviti ga je treba: ,Dobrodošel! Pozdravljen! Prosim sedi! Zakaj te nisem tako dolgo videl! Kako se imaš! Si morda bolan! Kako sem vesel, da te vidim!' Tako se spodobi dobremu gospodarju, tudi če pride v hišo nižji človek. Razen tega sem pokusila različno kri mnogih ljudi, ki je zaradi njihove hrane imela slan, oster, grenek in kisel okus, nikoli pa še nisem okusila medeno sladke krvi. Če mi hočeš izkazati milost, me pusti uživati srečo, da bom z jezikom lizala sladko kri tega kralja, ki se mu je zaredila, ker uživa začinjene jedi, dobre pijače in slaščice. Lakoto trpim, zato sem morala priti v tvojo hišo, da bi te poprosila za hrano: ni prav, da bi samo ti pila kri tega kralja."
Medtem ko sta se tako pogovarjali, je legel kralj v posteljo in zadremal. Stenico pa je premagala poželjivost jezika: ugriznila je kralja, ko je še bedel. Kralj, ki je začutil bolečino, kakor da ga je kdo zbodel s šivanko, je zapustil posteljo in zaklical:
„Hej! Poglejte, preiščite posteljo! V tejle odeji je gotovo stenica ali uš."
Prihiteli so haremski služabniki, brž odgrnili odejo in začeli preiskavo. Medtem je stenica z vso naglico zbežala na konec postelje. Uš Mandavisarpini pa je zlezla v gube odeje, kjer so jo opazili ter jo pokončali, temu ne daj pribežališča.
Zato pravim: čigar značaje ne poznaš,
srede, naj se skrije pri ciganu pod streho in naj posluša, kaj se bosta cigana, mož in žena, pogovarjala.
Cigan je prvi dan zaklal purana in rekel ženi:
»Ej, žena, enega imava, še štirideset jih je.«
Tat je mislil, da je cigan njega videl pod streho, ko je tako rekel, in je brž ušel med svoje pajdaše in jim povedal, da cigan ve, da jih je bilo enainštirideset, pa da je njega hotel ujeti, toda je srečno ušel. Naslednji dan so poslali tatovi dva iz svoje srede na ciganovo podstrešje, naj bi poslušala, kaj se bosta menila cigan in žena.
Cigan zakolje drugega purana in reče ženi:
»Zdaj sta dva, še devetintrideset jih je.«
Tatova uideta in povesta pajdašem, kar sta slišala.
Ttretji dan pošljejo tatovi tri pajdaše k ciganu. Cigan zakolje tretjega purana in pravi
v
ženi:
»Zdaj so trije, še osemintrideset jih je.«
Tudi ti trije povedo pajdašem, kar so slišali. Zdaj se začno posvetovati, kaj bi. Eden izmed njih pravi:
»Ta hodža nas bo vse našel. Pojdimo rajši in mu povejmo, kje je denar.«
Tatovi pristanejo na to in odidejo naslednji dan k hodži. Reko mu:
»Če že tako vse veš, ti priznamo, da je denar na carjevem vrtu. Na kraj, kjer je zakopan, bomo zasadili kol, pa ga boš lahko našel.«
Ko cigan to zasliši, gre k carju in mu reče, naj skliče vse hodže, on da bo bral, oni pa naj odgovarjajo, pa bo našel kraj, kjer je denar zakopan.
Car skliče vse hodže, cigan pa odpre knjigo in se začne delati, kakor bi bral iz knjige, vmes pa hodi po carjevem vrtu. Hodže so stopali za njim in vpili »Amen!« Ko je cigan prišel do kraja, kjer je tičal kol je zaklical:
»Tu kopljite, tu je denar!«
Carjevi služabniki so začeli z motikami in krampi razkopavati tla in so odkopali denar. Car je dal ciganu polno culo denarja. Odtistihmal je bil cigan prvi in najbolj učeni hodža v deželi.
Čez nekaj časa je car jedel ribe. Po naključju se mu je zataknila ribja koščica v grlu. Vsi doktorji so jo poskušali izvleči, a zaman. Car
qOonotxxxooc •
Prebrisani Peter
Ko je bil zviti Peter še otrok, ga je nekega dne zabolel zob. Denarja ni imel, da bi še! k zobozdravniku in si ga dal izdreti. Hodil je po ulicah, da bi pozabil nanj. Ustavil se je pred pekarno, v kateri so ravnokar vzeli preste iz peči. Poleg pekarne je bil zobar. Dečku so se kar oči svetile, ko je gledal preste. Pek mu je v šali rekel:
„Kaj gledaš, deček?"
„Nič."
„Bi jedel preste?"
„Bi, a nimam denarja!"
„Pa bi lahko vse pojedel?"
»Bi!"
„ln če ne poješ, kaj naj ti storim?"
„Zob mi izruj!"
„Prav. Ne boš zbežal? Počakaj, pokličem še zdravnika, naj pripravi klešče."
Pek je poklical zobarja in mu dejal:
„Če tale deček ne bo pojedel vseh prest, mu boš izruval zob. Srednjega, zadnjega, katerega koli bo izbral. Jaz pa plačam!"
Mali zviti Peter je začel jesti tople preste. Jedel je, jedel in se najedel. Nehal je in dejal:
„Ne morem pojesti vsega. Izrujte zob!"
Zobar je zob pregledal, videl, da je bolan, in ga izruval. Mali navihanec si je splaknil usta in rekel:
„Ostani živ in zdrav, pek! S prestami si me nahranil in bolnega zoba si me rešil."
Bolgarska pravljica
Matej Bor
Jhi(aJk
Zajci, kure, goske, pure, spat, ko leže mrak! Če ne, iz boste, črne, goste, pride k vam lisjak!
Glej falota! izza plota blisne ves rdeč. Malce ravsne, malce kavsne, pa ni zajčka več.
se domisli cigana, ga da poklicati in mu naroči, naj ga ozdravi. Cigan se ustraši in reče carju:
»E, moj svetli car, moram ti priznati, da ne znarti ničesar in da sem počel vse, kar sem naredil, samo zaradi svoje revščine.«
Car se nato zasmeje in koščica mu skoči iz grla. Ko cigan to vidi, pravi:
»Svetli car, jaz vse znam, samo rekel sem, da ne znam, da bi tebe pripravil v smeh in bi ti koščica skočila iz grla!«
Car je cigana bogato nagradil in cigan je vesel odšel domov.
A n d r i č	72
Travniška
kronika
Vrnil se je z Davno, ki je gledal po strani in zviška, ko mu je možic razlagal, da se imenuje Lorenzo Gambini, doma iz Palerma; doslej je živel v Romuniji kot trgovec, sedaj se pa vrača domov, ker ne more več vzdržati v Levantu. Ogoljutali so ga, izropali, mu uničili zdravje. Potrebuje potni list za Milan, pa so mu rekli, da ga bo dobil tu, v Travniku. Ima neki zastareli dokument Cisalpin-ske republike. Takoj, neutegoma hoče potovati dalje, kajti nori huje z vsakim dnem, ki ga mora preživeti med 'erni ljudmi, in ne more jamčiti ne zase ne za svoja deja-nja, če bo moral ostati še kak dan.
Davna ni poslušal potnikovega regljanja in je posredoval pri hadžiju, da jim priskrbi sobo in hrane.
V pomenek je posegla tudi žena z jokavim, utrujenim 9lasom igralke, ki čuti, da se stara, pa ne more tega niti trenutek pozabili ali se sprijazniti z usodo. Dekletce je vpilo z zabojev, da je lačno. Zdaj so govorili vsi hkrati, hoteli so sobo, hrano, počitek in vizum, da čimprej od-'dejo iz Travnika in iz Bosne. Vendar se je zdelo, da jim i® največ do govoričenja in prepira. Nihče ni nikogar po-slošal ne dobro razumel.
Mali Italijan ni pozabil na hadžijo, obrnil hrbet Dav-nu in vpil ženi, ki je bila dvakrat večja od njega:
„Nikar se ne vtikaj vmes! Nikar mi ne čvekaj! Prekleta bodi ura, ko si prvo pot bleknila in ko sem te prvo pot slišal. Zavoljo tebe se je tudi zgodilo vse to!"
„Zavoljo mene? Zavoljo mene? Ah!" je vreščala ženska, pogledovala v nebo in v navzoče, kot bi jih klicala za pričo. »Ah, moja mladost, moj talent, vse, vse, kar sem mu dala! Ah! Sedaj pa: zavoljo tebe!"
„Zavoljo tebe, lepotica, da; zavoljo tebe, sonce ti nebeško! ... Zavoljo tebe trpim in poginjam in zavoljo tebe se bom končal, glej, na tem mestu!"
In z vajenim gibom potegne možiček iz preohlapnega potniškega plašča veliko pištolo in si jo nastavi na čelo. Zenska zavrisne, skoči k možu, ki še mislil ni na strel, pa ga začne objemati in poljubljati.
Zgoraj na zabojih je sedelo rejeno dekletce in mirno prežvekovalo rumen arnavtski kolač, ki ji ga je nekdo dal. Davna se je čehljal za ušesom. Italijančič je že pozabil na ženo in pretnjo s samomorom. Strastno razlaga Davnu, da mora jutri zjutraj dobiti vizum, maha z nekam pomečkanim potnim listom in psuje dekletce, ker je splezalo na zaboje in noče pomagati materi.
Davna je uredil zadevo s hadžijem, obljubil, da bo zgodaj zjutraj sporočil odgovor in se napotil v konzulat, ne da bi še gledal čudno družino in poslušal Italijana, kako strastno se roti in moleduje.
Pred hanom je stal trop radovednežev, ki so začudeno in nerazumljivo opazovali tujce, njihovo nošo in čudno vedenje, kakor da je tu gledališče ali cirkus. Turki trgovci in mimo idoči poslovni ljudje so jih gledali mrko izpod čela in takoj obrnili glavo proč.
Komaj se je Davna vrnil, sporočil konzulu, kakšne nenavadne goste so dobili, in mu pokazal Gambinijev
potni list fantastičnega porekla, poln pečatov in priporočil, ves prešit in zlepljen, že je odjeknil od vrat ropot in krič. Gambini je prišel osebno in vpil, da hoče govoriti s konzulom med štirimi očmi. Kavaz ga je podil od vrat. Čar-šijska otročad je od daleč sledila Italijana, sluteč, da mora biti povsod, koder se giblje ta tujec, nemir, kričanje in razburljivi prizori. Prišel je Davna in ostro zavpil nad večno razburjenim možakom, ki je trdil, da ima zasluge za trancosko stvar, da bo povedal svojo besedo v Milanu in v Parizu. Nazadnje je Italijan ubogal in se vrnil v han, trdeč da se bo usmrtil na pragu konzulata, če jutri zjutraj ne dobi potnega lista.
Daville je bil preplašen in razkačen; gabilo se mu je. Naročil je Davnu, naj stvar čimprej uredi, da ne bo čar-šija gledala takih prizorov ali celo še hujših. Davna, po-popolnoma neobčutljiv za podobne ozire in navajen, da šteje prepir za vsakdanji pojav, ki spremlja opravke na Vzhodu, je suho in stvarno miril kozula:
„Ta se ne bo nikoli počil. Ko bo videl, da mu potnega lista ne damo, bo odšel; kakor je prišel."
Tako se je tudi zgodilo. Že tretji dan je družina zapustila Travnik po divjem prepiru med Davno in Lorenzom. Italijan je zdaj zagrozil, da se bo na mestu ustrelil, zdaj da bo osebno zatožil Napoleonu travniški konzulat, medtem ko je njegova zastavna žena zapeljevala Davno z najnevarnejšimi pogledi odcvetele lepotice.
Daville, večno v skrbeh za ugled svoje dežele in konzulata, se je oddahnil iz dna duše. Toda tri tedne kasneje je v Travnik prispel nov neljub gost.
V velikem hanu se je ustavil neki Turčin, nenavadno čedno oblečen; dopotoval je iz Carigrada in takoj poiskal Davno. Imenoval se je Ismail Raif, dejansko pa je bil poturčeni alzaški Jud Mendelsheim. Tudi ta je hotel osebno govoriti s konzulom in je trdil, da prinaša tehtna spo-
V sodobnem gospodinjstvu moramo vedeti
Nakupi in družinski proračun
Staro pravilo pravi, da se pri nakupu najdražje blago navadno izkaže kot najcenejše, ker najdlje vzdrži. Tako naj bi bila kvaliteta pri nakupu poglavitna zahteva. Iz vsakdanje prakse pa vemo, da pri nakupu ne odloča le kvaliteta, temveč vprašanje, ali je blago glede na svojo svrho — uporabnost res vredno denarja, ki ga izdamo.
Pa vzemimo nekaj primerov: potrebujemo površnik za desetletno deklico, ki naj ne bi bil samo lep, ampak tudi trajen, tako da se bo nakup »izplačal«, kot pravimo. Kvalitetno blago je drago. Ali se draga »investicija« v tem primeru izplača? Nikakor ne! Po dveh letih ali še prej je plašč premajhen, kjlub vsem popravilom in »kvaliteti«. Imamo pa izdelke, ki jih uporabljamo trajno. Ti naj bi bili kvalitetni (konfekcija odraslih, kuhinjska posoda, posteljnina itd.) Vidimo, da se kvaliteta ne izplača pri »hitro živečih« ali modernih stva-
Vsako leže znova
V vseh tistih družinah, kjer imajo pri hiši šolarje, pojema počitniško razpoloženje. Otroci se pogosteje ustavljajo okoli izložbenih oken trgovin, kjer prodajajo šolske potrebščine, starši pa z zaskrbljenostjo razmišljajo o svojih denarnicah, ki se bodo občutno izpraznile.
Vsako jesen ugotovimo, da so otroku lanske obleke premajhne in bo treba njegovo garderobo dopolniti z novimi. Izdatki za otroško garderobo pa so lahko tako veliki, da jih v enem mesecu ne zmoremo. Predvsem ne mislimo, da mora imeti prav vse novo. Preglejmo raje naše in moževe obleke, že odslužene srajce, stara krila itd., in skušajmo iz njih prekrojiti oblačila za otroke.
Čevlje nesimo takoj k čevljarju, da ne bomo slabe volje, ko jih bo moral otrok obuti za v šolo in bomo videle, da ima izrabljene pete ali podplat. Tudi težje zimske čevlje ali gojzarice naj pregleda čevljar in popravi, kar je raztrgano.
Pokrpajmo tudi otrokove nogavičke in, če je potrebno, nabavimo nove. Te naj ne bodo bele barve, temveč drap ali sive, da ni treba otroku pretirano paziti nanje. Deklicam nabavimo kratke pletene hlačke, ki jih oblečejo v hujšem mrazu. Tako nas tudi mraz ne bo presenetil. Tudi toplim volnenim jopicam posvetimo več pozornosti. Če so rokavi strgani, kupimo istobarvno volno, lahko pa je tudi nasprotnih barv, le da se lepo ujemajo. Tako si bomo prihranile izdatek za novo jopico, stara pa bo še prav tako lepa in uporabna.
Na plašček bi skoraj pozabili. Tudi tega lahko predelamo iz starega, če pa kupimo novo blago, ga vzemimo nekaj centimetrov več, da ostane še za rob, ki ga kasneje lahko podaljšujemo. Prav praktične pa so za šolarje vetrovke, tja do zime. Lahko pa jo otrok obleče tudi pozimi, le da ima spodaj še toplo jopico.
Vsaka mamica bo vedela, kaj pripraviti otroku, vendar je namen tega sestavka opozoriti tiste, ki se jim zdi, da z vsem tem lahko še odlašajo.
reh, pri hitro rastočih otrocih. Razlikovati in razsojevati moramo, ali se nakup za trajno res izplača?
Ko govorimo o nakupih, je nujno, da spregovorimo nekaj besed še o »načrtovanju nakupov«, o štednji in družinskem proračunu. Naše gospodinjstvo lahko imenujemo »država v majhnem«. Kot v državi je potreben tudi v družini red v »finančnih odnosih«, potreben je načrt o razdelitvi razpoložljivih sredstev in pa malo »gospodinjsko knjigovodstvo«, iz katerega bo razvidna uporaba razpoložljivega denarja. Rekli bomo, da nimamo časa za vodenje take evidence, da se s tem količina denarja tudi ne bo povečala itd. Na splošno pa je potrebno v družini sistematično razdeljevati denar in bedeti nad izdatki. Družinski proračun izdelamo zelo lahko. Po vrsti zaslužka (tedenski, mesečni) je ta proračun mesečni, lahko tudi letni. Obsegal pa bo:
■ stalne izdatke: najemnino, naročnino za radio, časnike, prevozne stroške na delo in z dela, odplačila obrokov morebitnih kreditov,
denar za male izdatke in sredstva za razvedrilo.
■ menjajoče se izdatke: prehrano, plin, elektriko, vodarino, ogrevanje, sredstva za higieno, nakupe (po planu nakupov v tem razdobju), popravila, .rezervna sredstva za primer bolezni, obiskov in za darila.
Ko napravimo ta proračun, lahko izračunamo, koliko odstotkov predstavlja posamezna postavka in katero postavko lahko oškodujemo (zmanjšamo) in za koliko. Ob tem lahko izdelamo potem tudi plan nakupov, ki bo obsegal nakupe v tem razdobju (običajno letni načrt). Pri tem bomo pozorni tudi na nakupe, ki so v določenih letnih razdobjih ugodnejši, ko nam je zagotovljen popust pri ceni (kurjava poleti itd.).
Rezultat tega načrtovanja pa dobimo iz »knjige gospodinjskega knjigovodstva«, v katero vpisujemo vsak dan vse izdatke z navedbo povzročitelja izdatka.
Uspeh je zagotovljen le, če bomo vztrajno vsak dan beležili in se po potrebi držali začrtanih okvirov. Malo dobre volje na tem področju nam bo omogočilo , da bomo laže krili izdatke za prehrano, kulturno razvedrilo in večje nakupe in končno nam bo ostalo še nekaj za letni oddih.
NASVETI
■	Sadje ne umaže prstov, ako pomočimo prste v vinski kis in jih osušimo.
■	Presoljeno juho popravimo, ako denemo vanjo košček sladkorja ter jo nekaj časa kuhamo.
® Gorčica se ne posuši, ako jo prevežemo z vlažno krpico in nakapljamo nanjo vsak dan vodo.
■	V prekislo marmelado vmešajmo malo jedilne sode.
■	Moko hranimo na suhem in temnem; včasih jo presejemo, ako je imamo več na zalogi.
Ali ste dobra gospodinja?
Naslednji test vam bo povedal, kakšna gospodinja ste, vendar le v primeru, če boste na odgovore povesm pošteno odgovarjali. Za vsak „da" si zapišite 2 točki, za »včasih" 1 točko in za „ne" nič točk.
1.	Če ugotovite na kateremkoli gospodinjskem predmetu ati obleki napako ali madež, ga oz. jo takoj odstranite?
2.	Ali si takoj, ko dobite denar za gospodinjstvo, naredite razpored, kako ga boste porabili?
3.	Si zapisujete gospodinjske izdatke?
4.	Radi vidite, da družina vse poje, kar ste skuhali?
5.	Raje kupite tisto, kar je trenutno najceneje?
6.	Ali imate denar, namenjen za posebne, izredne izdatke, shranjen posebej?
7.	Ali hranite denar za razna darila kot novoletna, rojstna že nekaj mesecev prej?
8.	Ali se po velikem gospodinjskem čiščenju preoblečete?
9.	Premislite, kaj bi se dalo preurediti iz starih oblek?
10.	Ali radi večkrat potarnate, koliko imate dela in skrbi?
11.	Ali imate radi svoj dom in gospodinjstvo?
Ste si napisali točke? Seštejte in poglejte! Če imate 19—22 točk, ste prav idealna gospodinja, skorajda preveč natančna.
Pri 13—18 točk ste normalna gospodinja, ki pravzaprav gospodinjstva ravno ne ljubite, vse posle pa zaradi družine, ki vam veliko pomeni, opravite.
Pri 9—12 točkah je stvar malce težavnejša. Vaši družini vedno godrnjate, da imate preveč dela in da ste ji prava sužnja.
Od 5—8 točk res niste preveč skrbni in vam je urejeno gospodinstvo deveta briga. Če ste si pa odkrito nabrali 1—4 točke, je pametneje, da se lotite drugega dela, ker za gospodinjstvo res niste rojeni.
Paprika tako in drugače
Paprika v kisu, olju in sladkorju
5 kg paprike, nekaj je lahko tudi rdečih, operite, zrežite na polovico, odstranite seme, zavrite medtem 2 do 2Va I kisa za vlaganje, 2 žlici soli, 1 osminko litra olja in 15 dkg sladkorja. Ko to zavre, polagajte vanj papriko, ko ponovno zavre, naj vrejo le 2 do 3 minute, nato, poberite papriko iz kisa in skuhajte na ta način vso papriko. Ko je ohlajena, polagajte papriko v kozarce In zalijte z ohlajenim kisom, v katerem ste kuhali paprika in zavežite s celoanom. Ta paprika je izvrsten dodatek k narezku ali namesto solate.
Paprika polnjena z zeljem
Paprike operite, zrežite ven pokrovčke, odstranite seme in napolnite z naslednjim nadevom: Zrežite sveže zelje na drobno, kot za zeljnato solato, osolite, dodajte malo popra in kumine in pustite stati 2 uri, nato zelje rahlo iztisnite ter s tem nadevom napolnite papriko in jo naložite v kozarce, zalijte s prekuhanim kisom za vlaganje, ki ste mu dodali 3 žlice sladkorja. Te paprike lahko serviral k mesu in dal kot solato na mizo.
Srbska solata
Očistite 2 kg paprik, 1 kg zelenih paradižnikov, 1 srednje veliko glavo zelja, 2 čebuli in 2 stroka česna. Vse to narežite na drobno, osolite po okusu in postavite čez noč. Drugi dan to meSanico rahlo stisnite, napolnite kozarce in zalijte s prekuhanim kisom za vlaganje. To je izvrstna solata za zimo, lahko jo date na mizo kot dodatek topli krompirjevi solati.
Vsak dan boj zobnemu kamnu
Da si bomo ohranili zdravo zobovje in zdravo ustno votlino, se bomo borili vsak dan proti nadlogi — zobnemu kamnu, ki povzroča razna obolenja, kot: različna vnetja dlesen, krvavitve iz dlesni, slab duh iz ust in tudi paradentozo.
Znano je, da ima več kot 80 odstotkov ljudi zobni kamen, torej so le redki tisti srečniki, ki so brez njega.
Nastajanje zobnega kamna je povsem normalen fiziološki pojav, a posledice so vsekakor bolezenske. V vseh dobah človekovega življenja pa ne nastaja na zobeh samo zobni kamen, temveč tudi razne obloge. Barva oblog je različna, odvisna pa od bakterij, ki se jim pridružijo. Obloge se pojavljajo na zobeh vsak dan, a posebno ponoči. Na robovih dlesni jih navadno opazimo zjutraj. Obloge so navadno bledo-rumenkaste, vlečljive in zaudarjajo. Zobozdravniki opažajo, da imajo tisti ljudje, ki hrano dobro žvečijo in redno umivajo zobe, dosti manj oblog, kot tisti, ki uživajo v glavnem mehko hrano in ne umivajo zob.
Bela obloga je dobra podlaga za nastajanje zobnega kamna, zato je važno, da že otroka naučim očistiti zobe, zvečer pred spanjem in zjutraj.
Največ zobnega kamna se nabere na mestih, kjer so izvodila žlez. Zato je predvsem ob spodnjih zobeh ob zobnem vratu, raste proti korenini in draži dlesen.
Proti zobnemu kamnu se najuspešnejše borimo s tem, da ga preprečujemo. Otroka moramo opozarjati na to, da bo hrano vedno dodobra prežvečil. Z žvečenjem se otrokovi zobje avtomatično čistijo.
Vsaj vsako leto moramo iti na pregled k zobozdravniku, da nam mehanično odstrani zobni kamen, še preden se začno pojavljati posledice njegovega kvarnega vpliva.
ročila za francosko vlado. Bahal se je, da ima razpredene zveze v Turčiji, Franciji in Nemčiji, da je član prve francoske prostozidarske lože in da pozna mnoge načrfe Napoleonovih sovražnikov. Bil je atletske postave in močan, rusolas in rdečih lic. Nastopal je drzno in veliko govoril. Oči so mu pijano sijale. Davna se ga je znebil s prevaro, ki jo je večkrat uporabil. Resno mu je nasvetoval, naj nemudoma, brez izgube časa nadaljuje pot v Split in vse, kar ve, sporoči tamkajšnjemu vojaškemu poveljniku, ki je edino pristojen za take stvari. Jud se je upiral in tožil, da francoski konzuli nikoli nimajo razumevanja za stvari, ki bi jih angleški ali avstrijski konzul pograbil z obema rokama in plačal s suhim zlatom, čez nekaj dni je pa vendar odšel.
Že drugi dan je Davna zvedel, da je bil pred odhodom pri von Pauliču in mu je ponudil svoje usluge proti Napoleonu. Daville je to takoj sporočil poveljniku v Split.
Minilo je komaj deset dni, ko je konzul prejel obširno pismo iz Bugojna. Ravno isti Ismail Rait mu je sporočil, da se je ustavil v Bugojnu in stopil v službo Musfafa paše Sulejman pašiča. Sedaj piše po Musfafovi želji in ga prosi v njegovem imenu, naj mu pošlje vsaj dve steklenici konjaka, calvadosa ali kakršno drugo francosko pijačo, »samo, da je močna".
Mustafa paša je bil najstarejši sin Sulejman paše Skopl-jaka, razvajen gospodič, vdan mnogim slabostim, posebno pijači, v ničemer podoben svojemu očetu, zvitemu, toda pogumnemu, poštenemu in delavnemu možu. Mladi pašič je živel prazno in potratno življenje, nadlegoval kmetice, pijančeval z lenuhi in jezdaril po kupreškem polju. Stari Sulejman paša, sicer strog in spreten v občevanju z ljudmi, je bil slab in popustljiv do sina in je vselej našel izgovor za fantovo lenobo in slaba dejanja.
■-> v..' p
Davna je komaj razumel zvezo teh dveh ljudi. S konzulovim dovoljenjem je odgovoril naravnost mlademu pa-šiču, da mu bo poslal pijače ob drugi priložnosti, za zdaj pa mu sporoča, naj ne zaupa temu Ismailu, ki je klatež in verjetno avstrijski ovaduh.
Ismail Raif je odgovoril z dolgim pismom; v njem se je branil, opravičeval in dokazoval, da ni nikakršen ovaduh, temveč dober Francoz in državljan sveta, nesrečen človek, blodnik. Pismo, ki ga je navdihnilo kupreško žganje, se je končalo z meglenimi stihi, v katerih je objokoval svojo usodo.
O ma vie! O vain songe! O rapide existence!
Qu‘amusent les desirs, qu'abuse 1'esperance.
Tel est done des humains l'inevitable sort!
Des projets, des erreurs, la douleur et la morf!*
Tako se je Ismail oglasil še enkrat, se opravičeval in razodeval v alkoholični prozi, pomešani z verzi, se podpisoval s svojim prejšnjim imenom in dozdevnim prostozidarskim činom Cerf Mendelsheim, Chev . . . d'or... do-kljer tudi njega niso odplavili iz Bosne pijača, potepuštvo in dogodki.
Kakor da si slede po domenku, je takoj za tem Judom prišel drug francoski potnik, neki Pepin, droban, pedantno oblečen človek, nadišavljen in napudran, piskljavega glasu in živahnih gibov. Razložil je Davnu, da prihaja iz Varšave, kjer je imel plesno šolo, pa se je ustavil v Travniku, kajti spotoma so ga okradli. Vrača se v Carigrad, kjer je prej živel in kjer ima tudi neke dolžnike. (Kako je zablodil v Travnik, ki nikakor ne leži na poti Varšava—Carigrad, ni pojasnil.)
Ta drobni mož je bil predrzen ko pocestnica. Ko je Daville jezdil skozi čaršijo, je Pepin skočil pred njegovega
konja in ceremoniozno zaprosil konzula, naj ga sprejme in zasliši. Boječ se škandala pred ljudmi, je Daville obljubil. Toda doma je drhteč od razburjenja in jeze takoj poklical Davno in ga rotil, naj ga reši tega vsiljivca.
Konzul, ki je celo v sanjah videl angleške agente, je trdil, da ima ta človek angleški naglas. Vedno neomajno mirni Davna, brez fantazije in sposobnosti, da bi videl, kar ni, ali olepševal, kar vidi, si je bil o tem popotniku že na jasnem.
»Prosim vas, pazite na tega človeka," je konzul razburjeno rekel Davnu. »Prosim vas, spravite mi ga s poti: očitno je agent, poslan, da kompromitira ‘konzulat, ali pa s kakim podobnim namenom. To je provokator..."
„Ne," je suho odgovoril Davna.
»Kako da ne?"
»On je pederast."
»Kaj?"
»Pederast, gospod generalni konzul."
Daville se je prijel za glavo.
»O, ooo! Kaj bo še prišlo nad naš konzulat. Pederast je, pravite? Oooo!"
Davna je miril svojega šefa in že naslednji dan rešil Travnik gospoda Pepina. Ne da bi komu kaj povedal, je nagnal pederasta v kot njegove sobe, ga prijel za neoma-deževani žaket, trdo potrese! in mu zapretil, da bo takoj jutri pretepen sredi čaršije in ga bo turška oblast zaprla v trdnjavo, če nemudoma ne pobere šila in kopita. Ir* plesni učitelj je ubogal.
Daville je bil srečen, da se je rešil tudi tega potepuha, toda sam pri sebi je že trepetal in ugibal, kakšne družbene odpadke in brodolomce mu bo še naplavila motna bedasta igra naključja v to dolino, kjer že tudi brez njih težko živi.	(Se nadaljuje)
Cingerlov Polde je bil delavec v Kemični tovarni na Selu. V jamo za tovarniškim obzidjem je odvažal s samotežnim vagončkom boksitno blato, zato ga nikoli ni nihče videl drugačnega, ko poprhanega z rdečim prahom, če izvzamemo nedelje, ko se je preoblekel; a še takrat ni mogel povsem izmiti z rok in obraza lepke rdečine, ki se mu je zazrla v kožo. Četudi je opravljal najtežje in najgrše delo, je bil najslabše plačan med vsemi tovarniškimi delavci. Nikoli se ni zaradi tega pritoževal, ganljivo pa je skrbel za ostarelo mater, s katero sta stanovala v pritlični bajti na Starem Selu, v soseščini stare selske žrebčarne, kamor so se v letih okupacije vgnezdili fašisti, ki so po selski delavski četrti vohljali za komunisti in na selski ulici pretepali delavce, ki niso pozdravljali s fašističnim pozdravom.
Tako je nekega jutra, ko je Polde hitel na' delo, tudi njega ustavil tenente — obkrožen s patruljo fašističnih vojakov — ter zarežal vanj: »Si tudi ti komunist?«
»Ne vem, kaj mislite,« se mu je Polde zasmejal v odgovor. »Ampak rdeč pa sem, rdeč, kot vidite.« In potegnil je z rokami po delovni obleki — prekriti s prisušenim boksit-nim blatom.
Po zlomu fašistične Italije so se v žrebčar-no vselili švabski vojaki. Nekje so zvedeli, da je Polde razdelil med delavce v Kemični tovarni nekaj izvodov Slovenskega poročevalca. Sredi noči so obkolili dvoriščno bajto, kjer sta v vlažni, plesnivi sobi stanovala Polde in njegova mati. Vodja švabske patrulje je z ob-kovanim škornjem sunil v pregnita vrata, da so s treskom odletela. Mati je zajokala, sin pa je bosonog in v samih sviticah skočil s postelje ter obstal pred zvermi, ki so bevskale vanj. Spehali so ga iz zadušljive izbe na dvorišče. Niti toliko časa mu niso pustili, da bi se oblekel. Takšnega, kakršen je še minuto prej spal, so odgnali v žrebčarno in ga zaprli v kletno celico.
Tamkaj je obždel v temnem kotu, sedeč na vlažnih cementnih tleh, in prezeblo drgetal, nikogar ni bilo k njemu. Pustili so ga v dvomih in strahu. A ko je v bližnjem zvoniku karmeličanske cerkve odbila ura polnoč, so prihrumeli ponj in ga odvedli na zasliševanje.
Ves premražen, da je šklepetal z zobmi, je obstal pred nacističnim lajtnantom.
_ »Povej, kdo ti je dal komunistične časopise, ki si jih razdelil v tovarni!«
Polde je vedel, kaj ga čaka. Švabi so srepeli vanj z lačnimi, zvedavimi pogledi, pričakujoč, da bo izdal tovariše. Molčal je ko grob.
»Govori, pes!« Lajtnant je skočil s stola ko gad in ga s stisnjeno pestjo sunil v obraz, da se je opotekel. V ustih je začutil sladki priokus krvi.
»Govori! Govori, svinja boljševiška!«
Ni vedel, kaj je lajtnant pograbil na mizi m mu vrgel v glavo, a sredi čela je začutil pekočo bolečino in lepko kri, ki se mu je iz prebite rane pocedila čez obraz. v Molčal je. Mislil je na mater in bridko za-custvoval v zavesti, da je zdajle sama na vsem širokem svetu, da joče v temno, neusmiljeno noč.
»Molčiš? No, prisilili te bomo, da boš govoril!«
Za osebni prevoz z avtobusi in prevoz tovorov s tovornimi avtomobili se priporoča
AVTOPODJETJE
Štefan Sienčnik
DOBRLA VAS — EBERNDORF telefon 219
Pri črpalki za bencin in trgovini z vsakovrstnimi vozili in potrebščinami za vozila postreže v zadovoljstvo vsem
Ljudmila SlGKČIlik
DOBRLA VAS — EBERNDORF
ELEKTR0 MICHAEL HOLLAUF
mm pliberk-bleiburg
električne instalacije - popravila - trgovina električnih potrebščin - gradnja preskrbovalnih naprav za tok in zaščit-nih naprav proti streli
Stal je pred mizo z vkljenjenimi rokami. Za mizo je sedel tuji človek, zver z zabuhlim, rdečim obrazom, in se penil od jeze, da ne more in ne more spraviti besede iz njega. Bos, v samih spodnjicah in srajci, je nemočni delavec s trdovratnim molkom zmagoval nad
LOJZE ZUPANC
Ni izdal
njim in njegovimi jalovimi poizkusi, da bi ga strl. Za njim so stali vojaki, ki so ga iz celice privlekli semkaj, v to svetlo sobo, kjer ga je oslepljiva luč ščemela v zaspanih, utrujenih očeh. Stali so tesno za njim, da ga je na tilniku žgala njihova vroča sapa. V sobi je bilo toplo, njega pa je zeblo, četudi se je potil.
»Govori!«
Molčal je, saj je vedel, da je po njem.
Takrat je lajtnant pomignil vojakom, ki so stali za žrtvijo.
Hotel se je ozreti, a že so se po njem usuli udarci ko toča. Divje so zamahovali z bikov-kami, dokler ga niso zbili na pod, da se je povaljal v lastni krvi.
»Govori, bandit!«
Pretepeno telo je drgetalo na podu, a niti besedice niso mogli spraviti iz njega.
Do jutra se je ta divja igra še nekajkrat ponovila. Sinje jutro, ki je pričelo z drobnimi, nežnimi prsti rahlo trgati temo z razmazanih okenskih šip, ga je našlo na prašnih, s krvjo oškropljenih podnicah. Bolečine so izžigale pretepeno telo, da je obležal ko pohojen črv in nemočno hropel v vstajajoči dan. To je bilo vse, kar so slišali od njega.
Lajtnant je vstal izza mize, se zaspano pretegnil, si nažgal cigareto in ga brcnil v križnico, mrmraje v trdi nemščini:
»Prekleto ljudstvo! Kakšen človek je to, sa-krament! Lahko ga ubiješ pa ne bo spregovoril.«
Držal je že za kljuko vrat, ko se je obrnil k vojakom z ukazom:
»Končati! Kakor običajno.«
Mlad podčastnik je udaril s petami in vprašal:
»Takoj?«
»Da!« je zarenčal lajtnant. Vse ostalo se je zgodilo z blisovito naglico. Pograbili so ga in ga sesuvali pred žrebčarno, kjer je stal tovornjak. Ko ožeto cunjo so ga vrgli na avto, ki je odropotal proti Taškarjevemu borštu. Na robu gozda so ga vrgli s tovornjaka v rosno travo. Padel je na obraz in Videli so, kako se je s presušenimi, izžganimi ustnicami vsesal v rosne trave. Nič ni videl, kajti podplutbe pod očmi so mu zatekle in mu prekrile vid. Šele zdaj so zaslišali njegove prve besede, 'ko je zaječal:
»Vode! Žejen ...«
Podčastnik je zalajal povelje. Planili so, ga dvignili z mesta, kjer je obležal, in ga za noge obesili na vejo starega hrasta, da se je z glavo skoraj dotikal s pajčevino prepredene praproti pod drevesom. Zbral je vse moči in posrečilo se mu je za spoznanje odpreti eno oko. Videl je, kako si nažigajo cigarete in kako se reže v nasladi prizora, ki so ga pričakovali. Tako obešen je nihal nad mlado gozd-
no podrastjo. Jutranji veter mu je hladil pekoče rane. A preden je vstalo sonce izza hribovja nad Lazami, je zaslišal ostro povelje:
»Wolf! Rolfi!«
Zdajci sta se dva psa volčjaka zagnala proti obešencu ter ga oklala z ostrimi zobmi, da mu je vroča kri zalila obraz in oči in mu napolnila usta.
Šele zdaj se je ovedel, kaj se dogaja z njim. Zarjovel je nečloveško, da so se vojaki za trenutek zdrznili.
Po prvem napadu sta se psa umaknila ter se s krvamimi očmi vdano zagledala v podčastnika, ki se je s tenko palčico tapljal po golenicah in čakal, da sta se dodobra razvnela. In že je znova zakričal z žolčnim glasom:
»Rolfi! Wolf! Beifi!«
Praščila sta proti žrtvi ko dve izstreljeni puščici. V krogu sta tekala okrog obešenca vse bliže in bliže, divje popadala, se zagrizla v vklenjene roke, vrat, prsi, obraz ter trgala, trgala, trgala živo meso z zvijajočega se telesa. Napad je bil tako nagel in spremljan z divjim renčanjem ter laježem, da nihče od prisotnih ni več slišal rjovenja žrtve, ki se je zvijajoč krčila in umirala v agoniji mučeni-štva. Ko pa sta psa zasekala globoko rano v vrat obešenca, da se je iz rane pričela mehu-riti rdečkasta pena, se je viseče telo pričelo krčiti ko pohojena gosenica. Skrčil se je in še
m
DOBROVOLJC
Učitelj: »Kako pravimo človeku, ki neprestano govori in govori, čeprav ga nihče ne posluša?«
Učenec: »Učitelj.«
*
»Meni na primer zelo ugaja, če nosi molki, ki ima črne lase, črno obleko, tisti, ki ima rjave lase, rjavo itd.«
»Dobro, ampak kakšno obleko naj nosi tisti, ki je plešast?«
enkrat poskusil, da bi dvignil glavo in se ubranil divjih psov. Usločil se je proti nategnjenim nogam, a moči so ga zapuščale. Grlo mu je zalivala kri, poslednjič je kriknil, da je preglušil pasji lajež:
»Mati!«
Potlej se je iz razmesarjenega vratu vlila kri in zadušila v njem vse misli. Drgetanje telesa je pojemalo, dokler se ni umirilo, dokler ni mlahavo obviselo na veji.
Podčastnik je zažvižgal. Psa sta priskakljala k njemu, ki ju je z orokavičeno roko potapljal po'okrvavljenih gobcih.
Pod hrastom je zrasla gomila.
Mscd.no prijateljstvo
O prijateljstvu med psom in gospodarjem je napisanih veliko knjig. O psih učiteljih — prav tako. Toda prevelika vdanost psa lahko človeku tudi škoduje. O tem govori naslednja resnična zgodba.
Hennry Louw, slikar iz južne Afrike, je prišel na obisk k svojemu prijatelju Edmundu Kalveru. Njegova zelo lepa vila je stala ob bregu reke Berg.
Slikar je imel 5 seboj tudi svojega zvestega psa Fodžija. Fodži je bil nenavadno vdan svojemu gospodarju in ga je venomer spremljal. Nepoznanih ljudi ni nikoli puščal v gospodarjevo bližino, dokler ni dobil dovoljenja.
Vreme je bilo lepo in toplo in slikar se je takoj ob prihodu odločil, da se okoplje v bistri reki Berg.
Hennry je bil slab plavalec in se ni dosti oddaljil od obale. Vendar je znal v vodi dalj časa ležati na hrbtu. Pes se je na to tudi navadil. In medtem ko se je gospodar kopal, je Fodži plaval okoli njega in se igral.
Tistega dne je Hennry ležal v vodi nekoliko dlje kot navadno. Njegovo telo je mirno počivalo na vodni površini in Fodži zato ni bil v skrbeh; čez nekaj časa je zlezel na obalo in čakal gospodarja. Slikarju je postalo hladno in je odplaval proti obali. Toda nekaj metrov pred obalo ga je zgrabil krč in pričel se je potapljati in klicati na pomoč.
Vse to je opazil mimoidoči možak in se v obleki vrgel v vodo. Ko je pes videl, da je neznan človek držal gospodarja, se je v prepričanju, da mu hoče zlo, pognal za reševalcem. Ta je na vse načine odganjal in
Trgovina - gostilna ANGELA IN VALETIN BLAŽEJ ZGORNJE LIBUCE -OBERLOIBACH telefon 302 Na sejmu na travniku velika izbira hladilnikov - skrinj za globoko zmrzovanje - radioaparatov - šivalnih strojev - koles - mopedov in Joka-izdelkov. Plačila na obroke po lastnem kreditu		URAR Fritz Nedved PLIBERK, Telefon 277 Ure - optika - radioaparati Kupujte pri domačem strokovnem trgovcu!
		
Negovane pijače, izborna kuhinja, tujske sobe, solidna postrežba v gostilni LAM M		DOLFE PRIMOSCHITZ SPODNJE LIBUCE - BUBERK UNTERLOIBACH - BLEIBURG črpalka za bencin — TOTAL — v Libučah, zadnja pred mejo
		
GOSTILNA		Trgovina
ŠERCER - BRUCKENVVIRT		Johan Lomšek
V PLIBERKU		ŠT. L 1 P š
zahajamo v gostilno BRUCKENWIRT		
V ŠMIHELU		Obiščite našo razstavo vseh vrst kme-
obiskujemo gostilno pri ŠERCERJU		tijskih strojev, motornih koles, šivalnih
Gostilničarka Milka in mož Albin skrbita za		strojev, glasbenih instrumentov, radio-
gostoljubno postrežbo z odličnimi kvalitetami		aparatov in električnih potrebščin
0 V obeh gostilnah udobni in prijetni prostori		na sejmu na travniku v Pliberku
miril psa, ko pa mu je zasadil zobe v ramo, je uvidel, da se pes ne šali. Zapustil je slikarja in psa nagnal iz vode. Nato se je ponovno vrnil, da bi pomagal potapljajočemu se človeku, vendar slikarja ni bilo več na površini vode. Tok reke je odnesel slikarjevo truplo proti morju in niso ga več našli.
Šele ko je voda pogoltnila slikarja, je Fodži spoznal, kaj se je zgodilo z njegovim gospodarjem, a bilo je prepozno. Fodži je žaloval za svojim gospodarjem in kmalu poginil.
Iščemo za Švico (St. Gallen) spretne šivilje po možnosti z dobrim predznanjem. Priučitev mogoča. Smo moderna oblačilna tovarna s petdnevnim delovnim tednom in lastno hišo za svoje nameščence. Dobra plača. Povrnitev potnih stroškov. Starost 18 do največ 38 let.
Prošnje je treba poslati na: W. Kriese-mer & Co. A. G. Wassergasse 23, St. Gallen (Schtveiz)
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava:	Celovec - Klagenfurt, Gasometer-
gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2, Postfach 124.
Gostilna N iemetz
Franz in Maria Schwarzl
Pliberk - Bleiburg
Vzorno opremljena mesnica — kvalitetni mesni izdelki
Odlična znana gostilna — dobra kuhinja — negovane pijače — solidna postrežba Na travniku dobre klobase, hrenovke, čevapčiči
V trgovini s stroji
Maks Traun
Pliberk - Bleiburg
vse poljedelske stroje — šivalne stroje — radioaparate — kolesa in motorna kolesa po ugodnih cenah in plačilnih pogojih
Anton Mader’s Nachf.
PLIBERK - BLEIBURG
Od davno priznana trgovina pisalnih in šolskih potrebščin, šolskih knjig in molitvenikov, šolskih torb, aktovk, najrazličnejših igrač, kakor tudi vsakovrstnih drugih vsakdanjih potrebščin
Postrežba solidna in ugodne cene
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiii!! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiim uiiiiiiimiimiiimimimimimmiiiiiiimimiimimiiiiiimmimMiiimiiiiMmiimiMmiiiMimiiimmiimmiiimmimimiiimiimmiir
31. 8.
Obiščite tradicionalno ljudsko slavnost v Podjuni
Pliberški letni sejem na travniku	2-9-1963
iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiininiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiimiim
Gostilna
Železnik
HERTA IN SIMON MARIN
Libuče pri Pliberku Loibach bei Bleiburg
Priznana in priljubljena gostilna sredi vasi, v njej se počutijo gostje od blizu in daleč prijetno in domače
Gottfried in Ignaz Glavvar
Libuče pri Pliberku-Loibach b. Bleiburg
Zimmerei, Sage- und Parkettenwerk
Erzeugung und Vrelegung von Normal- und Mosaikparketten in Buche und Eiche Tesarstvo, žaga in izdelava parkefov Proizvodnja ter polaganje navadnih in mozaičnih parketov, bukovih in dobovih
Pri vatih gradbenih podvzemih se obrnite na nas — radi Vam svetujemo neobvezno in brezplačno
•	povrtnina
•	rože © venci
Vrtnarstvo ® šopki (buketi)
HZcfija Ule s
Blibcrb - ‘Bleiburg
Bahnhofstrafie 17
GOSTILNA
HRUST
RICHARD STAUDEGGER
Prva pred državno mejo - obnovljeni gostinski prostori - odlična naravna klet - negovane pijače in okusne jestvine
Podjetje Friedrich Kraut
m- Erhard Kraut
Bistrica pri Pliberku Feistritz bei Bleiburg
Holzhandel — Sage	Lesna trgovina — žaga
Erstklassig modem	Prvovrstno moderno
eingerichtete Caststdtte	urejena gostilna
Idealer Fremdenverkehrsort	Idealen turistični kraj
Peči, štedilnike, premog, vse za vodovode in elektriko, radio- in televizijske aparate, zmrzilnike, pralne in šivalne stroje, parilnike, barve, stenske slike, postelje, šipe, talne obloge (Bo-denbelage), krste, otroške vozičke — vse dobavi in dostavi
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
bratje Rutar & CO.
DOBRLA VAS — EBERNDORF
Pliberška cesta 7, teleton 281
Vse za šolo in kuhinjo ter gospodinjstvo dobite pri
F. & M. Rutar
hotel in trgovina
DOBRLA VAS — EBERNDORF
Kapelška cesta 12, teleton 220
TRGOVINA KRAUT PLIBERK
Naše sejmske posebne ponudbe
!
4 dnevi znižanih cen
od 31. avgusta do 3. septembra 1963
DAMSKE PERLON-NOGAVICE
brez šiva, brez napak .
DAMSKE PERLON-NOGAVICE
z močnimi petljami..........
DAMSKE RAZTEGLJIVE NOGAVICE
s finimi petljami, v kaseti .	.
DAMSKI DEŽNIKI
iz klota ali umetne svile .	.	.
DEŽNI PLAŠČI IZ PERLONA
ženski in moški.............
DAMSKA KRILA
svilena, plisirana..........
MOŠKE SRAJCE
iz poroznega nylona, bele .	.
KLJUČAVNIČARSKE IN ZIDARSKE OBLEKE .........................
S 6.
MIKADO RIO KAVA
m vi ^	•
NIZOZEMSKI KAKAO
13.50	1/4 ks
s 13.50 s 59.— s 179.— s 85.— s 89.— s 79.—
j ŽVEČILNI GUMI
7 zavojčkov...................S
ČOKOLADA
Bensdorp, 3	tablice...........S
TERPENTINOVO MILO
V: kg.........................S
BRITVICE ZA BRITJE
znamke „Luxor", „Aufbau",
10 komadov....................S
SOLSKE TORBE IZ USNJA
z nahrbtnim	jermenom .... S
BLAGO ZA RJUHE, BOMBAŽ
zelo močno,	154 cm............S
16.90
5.50 3.—
10.—
3.30
5.50
65.—
17.50
Na Pliberškem sejmu nimamo prodajne stojnice!
»Petzenkonig« gostilna Fr. Neubersch PODKRAJ NAD BISTRICO PRI PLIBERKU Krasna lega - odlični, moderni in udobni gostinski prostori - idealno letovišče ob vsakem letnem času		Krojaštvo B 1 3 Ž O p 6 t n i k PLIBERK ■ BLEIBURG Priznana delavnica moških in ženskih oblek - zaloga in izbira vseh vrst blaga po nizkih cenah čevljarstvo Gregor Opetnik PLIBERK - BLEIBURG Delavnica in trgovina čevljev vsake vrste. Najugodnejše cene v okolici Predmete in izdelke razstavljamo in prodajamo tudi na sejmu na travniku
		
Josef Reiter-jev naslednik PLIBERK - BLEIBURG •	trgovina z lesom •	žaga © Izvoz lesa		Špecerija t.	•	_ železnina Trgovina manufaktura Karl Ferra "sr gradbeni Pliberk - Bleiburg material Bahnhofstrafie 16 — Postgasse 13 Tel. 219 in 220
V —
•' "m r*
Braustdtte der Gosser Brriuerei AG Bleiburg im Kdrnfner Grenzlarid
Ob sejmih
in ob vsakem letnem času pijemo priznano odlično in osvežujoče pivo pivovarne
Sorgendorf
Mizarstvo
HERMANN KUSCHEJ
KoschatstraBe 1, PLIBERK
h. h. izdeluje vsa mizarska dela jiijjij: jjjjj!;:	v popolno zadovoljstvo od~
jemalcev in naročnikov
Mesarija
Alojz Vauti
PLIBERK - BLEIBURG
Vedno okusno sveže meso in trajne klobase v moderno opremljeni mesnici
Na sejmu na travniku dobre kranjske klobase in hrenovke
MIZARSTVO
Josef
Grauf
PLIBERK BLEIBURG
Priznana delavnica za vsakovrstno pohištveno opravo ter gradbeno mizarstvo
Vsa v tesarsko stroko spadajoča dela izvaja v zadovoljstvo
Štefan Potočnik
tesarski mojster
BLIBERK - BLEIBURG
TESARSKI MOJSTER
VALENTIN
KROF
PLIBERK - BLEIBIJRC
izvaja vsa v tesarsko stroko spadajoča dela v zadovoljstvo vseh naročnikov
Kmetje, vaša nakupovalnica je
Kmečka gospodarska zadruga Pliberk
Zadruga prodaja po ugodnih pogojih vse kmetijske stroje - orodje - semenja -ostale potrebščine
Kupuje žita in druge kmetijske pridelke
Domači denarni hranilni in kreditni zavod je
Hranilnica in posojilnica Pliberk
Živinorejska zadruga za Libuče in okolico
Živinorejska zadruga se prizadeva za napredek naše živinoreje
II	,		
	Gostilna in kavarna BREZNIK PLIBERK - BLEIBURG	Za ples in zabavo igra ter poje KRANJSKI KVINTET	Obiščite tudi lepo izletniško točko • i anci na razn|u	Dofc)M Zn3nCi“	»Hotel Turnersee" na Zablalniškcm jezeru! Sendviči	Vsi prisrčno vabljeni! „GRINZING NA TRAVNIKU" in »VELIKA POSKUŠNJA VIN	'	'