Primorski
novink
Mostnina plačana v gotovini c'________nn l •
Abb. postale I gruppo CiCIIžl "U IlT
Leto XXVII. Št. 249 (8037)
TRST, nedelja, 24. oktobra 1971
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «L>oberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija)) v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA VČERAJŠNJI VLADNI SEJI
Stališče do sprejema Kitajske v OZN Uveljavitev zakona davčne reforme
Rim, 23. —
vlade
Na današnji seji
so razpravljali predvsem o
italijanske delegacije v “Jruzenih narodih glede na gla-° sprejemu Kitajske v dN in izključitvi Formoze iz o uveljavitvi davčne refor-r® ®; še o nekaterih drugih za-^nskih osnutkih, ki’ jih je vlada 'Prejela.
k poročila, 'ki je bilo objavlje-™ Po seji vlade, je razvidno, da .vlada še ni dokončno odločila, Hoi ° sa ^o ravnala italijanska n ,eSacija v New Yorku glede . Jvažnejšega vprašanja, ki je leji-. 113 dnevnem redu glavne skup-tei t združenih narodov: vključi-KR Kitajske in izključitev For-iP 77 y sporočilu je rečeno, da vlada temeljito proučila vpra-vT; sedeža LR Kitajske v OZN s Pe^ike, ki jo je sprejela nav« nanjem Kitajske in z pei. lZavo diplomatskih odnosov s stri ln®orn- Med razpravo so mini-v r.,ugotovdk da je obravnava jan*u ae v *®ku in da bo itali-st j!?„ vlada sprejela dokončno ■sce v primernem času.
brugo važno vprašanje, s kate-Uv].so. se nkvarjali ministri, je Dr HJ,av^ev davčne reforme. Na j„e :og ministra za finance Preti ja ki odobrila zakonski osnutek, «■* med drugim, da bo da-na dodatno vrednost (IVA) sto-ko h Ve^avo julija 1972, medtem bo nova ureditev o neposred-rijm,davku, ki bo nadomestil seda-' narek «Vanoni» in družinski da-197'! Stopila v veljavo 1. januarja . "• To pomeni, da bomo prihodih ® leto plačevali posredne davke n do sedaj in da se bo davčna orma dejansko začela izvajati et® 1973.
Še trije mrtvi v Severni Irski
®ELFAST. 23. - Ulstrski ne-. ® so spet terjali nekaj smrtnih ]	‘ ^ve ženski sta zgubili živ-
il a.Je. ko je policija začela stre-jetT|. Pnoti avtu, v katerem sta še z dvema sopotnikoma; np?° nekaj ur kasneje je umrl znanec, ki je bil slučajno na-pri spopadu med policijo in stnimi gverilci. Dogodka sta Sg, e?a razbur'la javnost, še polj-.®! ko se je izvedelo za oko-
rine, v katerih sta ženski u-uirli.
potnik pa je »izginil*. Neka priča pa je povedala, da je policija začela streljati proti avtu, ker se ta ni ustavil na ukaz in ker bi iz avta streljali. Voditelj «pro-visionals* Joe Cahill je povedal, da sta bili žrtvi vključeni v žensko gverilsko gibanje.
Medtem ko so se v Belfastu nadaljevali manjši spopadi, je skupina upornikov nastavila drugo izredno komplicirano bombo v največji mestni hotel »Evropa*. Bombni mehanizem je zaposlil policiste in vojake za skoraj 10 ur.
Naraščanj« napetosti med Indijo in Pakistanom
KALKUTA, 23.	- Napetost
med Pakistanom in Indijo čedalje bolj narašča. Nekatere indijske agencije so danes posredovale vest, da so ob meji nastali izredno ostri spopadi, med katerimi je izgubilo življenje na desetine vojakov, istočasno pa je
govor tudi o koncentraciji pakistanskega topništva in vojaških enot ob meji. V indijski Zahodni Bengaliji je bilo proglašeno dzredno obrambno stanjem.
Medtem ko je število pakistanskih beguncev v Indiji narastlo po uradnih podatkih na devet milijonov in 396 tisoč enot, je pakistanski predsednik naslovil oster protest na OZN «zaradi nespoštovanja načel mednarodne organizacije s strani nekaterih držav — kot Indija*. Izvedelo se je tudi, da sta ameriška in sovjetska vlada izvedli precejšnji pritisk na pakistansko in Indijsko vlado, da bi preprečili morebitne hujše spopade. Podoben poziv je predsednikoma vlad naslovil tudi tajnik OZN U Tant.
Na vabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bi-jediča je prispel danes na petdnevni uradni obsik v Jugoslavijo premier Singapura Lee Kwan Yew.
iiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuimniuiiiminiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
VČERAJ V LJUBLJANI
Prvo srečanje pravnikov iz Trsta in Slovenije
Tržaško delegacijo je vodil preds. prizivnega sodišča dr. Aldo Rena
(Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 23. — Danes so se v sodni palači v Ljubljani prvič srečali ugledni pravniki iz Trsta in Slovenije. Ljubljanskega uvoda v sodelovanje sosedov na povsem novem področju so se iz sosednje dežele udeležili prvi predsednik prizivnega dvora v Trstu dr. Aldo Renzi, javni tožilec pri tržaškem tribunalu dr. F. S. Santonastaso, predsednik tržaškega tribunala dr. Luigi Gianuzzi, dr. Diego Burat-tini, predsednik tržaške preture dr. Gaspare Pacia, načelnik zakonodajnega urada pri deželni vladi ter skupina tržaških advokatov obeh narodnosti:	dr.
France Tončič, predsednik društva »Pravnik*, dr. Remo Cuca-gna, dr. Bitežnik, dr. Silvano Miani, dr. Agneletto, dr. Mario Berce in dr. A. Kukanja. Slovensko «pravniško zastopstvo* pa so med drugimi sestavljali predsednik zveze društev pravnikov Slovenije dr. Živko Zobec, predsednik vrhovnega sodišča
a ,° policijskih podatkih so iz ta začeli streljati na policijsko patruljo, ki je seveda odgovorila ..ognjem. Avto je trčil ob bliž-J1 zi(l. zaradi česar je tretja žen-a dobila hude poškodbe, četrti
......,„II1il.i1„..„,.,.imii»'i«nin*i....lili<iHMiiiiiiii|i|,*,i*,mii,iii.!i™.i«,,l,*i
V MESTECU HERIRAU PRI ST. GALLU
Srečanje izseljencev iz Beneške Slovenije
Odprtje šestnajste društvene sekcije v Švici
GALL, 23. — V mestecu
jvn,rau' nedaleč od St. Galla, je griistvo slovenskih izseljencev iz oneške Slovenije ustanovilo no-sekcijo, ki je že šestnajsta po j v Švici. Dogodek, ki je nov - kaz nenehne krepitve društva
Pa
tudi
prizadevnosti so proslavili z
njegovih
delovno
s. kostjo, na katera so se pred-j^hiki izseljencev iz vse Švice S p'an* novoustanovljene
predsednik nove sekcije Pio a8naz je v UVodnem govoru po-(^ril osnovno funkcijo društva, fm; narrlreč čim tesneje povezuje V^ante, tako da bodo lahko z učinkovitostjo zahtevali u-Drit'jP*^ev osnovnih pravic, ki jim ,1Cei°, in je na prvo mesto lah V'* P00'5 slovenščine na šo-ga v Beneški Sloveniji, poleg te-
sti {Jf °dpravo vojaških služno-
«edaj”
industrij.
^ uporabo denarja, ki gre v vojaške namene za ures-
Aldo Binutti, ki v dru-§Vj odgovarja za nemški del ie Poudaril, da hočejo e-v i ar|ti' delati na lastni zemlji astni domovini.
hit ir'e Poročilo je imel podtaj-je drostva Dino Del Medico, ki Potinia’ PreS'ed nad prehojeno vPra! . ^ Prodvsem ustavil pri blaa.,anju odnosov do deželnih o-ta nastopa predstavnikov pJVa v konzulti za izseljenstvo. »ta,Ysotne je pozdravil tudi pred-SKGZ, ki je ugotovil zelo *Vejo • razvoj sodelovanja med ta emigranti ter zagotovil
vsestransko podporo SKGZ prizadevanjem društva.
Ob priliki ustanovitve nove sekcije so se izseljenci prisrčno poslovili od dosedanjega tajnika društva Ada Konta, ki po devetnajstih letih dela v tujini odhaja na novo delovno mesto v domovino.
Tito sprejel Jaroszevvicza
BEOGRAD, 23.
Predsednik republike Tito je da nes dopoldne v Belem dvoru v Beogradu sprejel predsednika ministrskega sveta Poljske Piotra Jaroszevvicza in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem razgovoru, Piotr Jaroszevvicz, ki je gost predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča, se je danes vrnil v Beograd po kratkem obisku v Sarajevu in Kragujevcu, ker je obiskal nekatera podjetja in si o-gledal nekatere kulturne in umetniške znamenitosti.
NEAPELJ, 23. - Univerzitetni študenti in srednješolski dijaki so danes priredili v Neaplju veliko demonstracijo proti napovedanemu jutrišnjemu shodu misovskega prvaka Almiranteja. Zbralo se jih je več kot 5000, ki so šli v sprevodu po mestnih ulicah. Sprevodu se je pridružilo še nekaj tisoč delavcev in uradnikov. Demonstracija se je zaključila na Trgu Matteotti z odločnim protestom proti fašističnemu izzivanju.
Slovenije Lojze Piškur, republiški javni tožilec Riko Kolenc, predsednik Slovenskega sodniškega društva dr. Svetozar Polič, pomočnik republiškega javnobra-nilca dr. Miron Bleivveiss, predsednik občinskega sodišča Ljubljana Jože Baloh in sekretar komisije za pravosodje skupščine SR Slovenije Miha Wohinz.
Prvo srečanje se je začelo z obojestranskimi pozdravi in medsebojnimi informacijami o pravosodnih sistemih v obeh sosednjih deželah. Opoldne je goste in gostitelje v prostorah slovenskega parlamenta sprejel podpredsednik komisije za pravosodje skupščine SR Slovenije in nekdanji ambasador SFR v Rimu, zdaj pa sodnik ustavnega sodišča Slovenije dr. Darko Černe j. Po sprejemu so člani obeh delegacij s soprogami odpotovali na krajši izlet na Bled, popoldne ob 18. uri pa jih je v ljubljanski mestni hiši v imenu odsotnega predsednika mestnega sveta Ljubljana pozdravil podpredsednik Sergej Vošnjak. Tako kot uvodni razgovori je tudi ves dan potekal v neformalnih razgovorih in izmenjavah izkušenj ter razmišljanjih o nadaljnjih možnostih prijateljskega in profesionalnega sodelovanja na tem področju.
Pomen ljubljanskega srečanja ne samo za zbližanje ljudi, ki so kakorkoli udeleženi v ustanovah pravnega varstva, temveč za zbližanje ljudstev obeh dežel, sta poudarila v svojih uvodnih nagovorih dr. Renzi in dr. Živko Zobec. Prva osebnost skupine pravnikov iz Trsta je med drugim poudaril, da je prepričan, da bo to prvo srečanje dalo lepe rezultate, predvsem pa utrdilo odnose resničnega prijateljstva ljudi, ki delajo na istem delikatnem in pomembnem področju pravnega varstva.
Dobrodošlica dr. Zobca pa je bila izrečena z naslednjimi besedami: »Zveza društev pravnikov Slovenije ima čast pozdraviti vas, vam izreči dobrodošlico v Ljubljani. Glede na številne stike, ki jih razvijamo na vseh ravneh in področjih med Italijo in Jugoslavijo in ki vsak po svoje prispevajo, da meje med dvema državama ne ločujejo naših prebivalcev, se nam zdi naravno, da se spoznamo tudi pravniki in predstavniki pravosodnih ustanov. I-mamo sicer različne pravne sisteme, vendar tako ena kot druga sodišča dajejo pravno varstvo svojim državljanom in tujcem, ki jih življenjske razmere še posebej privedejo do tega, da so takega varstva potrebni. Oboji si prizadevamo zagotoviti učinkovito sodstvo, pri tem pa v največji možni meri spoštovati procesne garancije vseh, ki sodelujejo v sodnih postopkih.*
Ljubljansko srečanje pravnikov je bilo ob prvi, uvodni izmenjavi informacij, predvsem spodbudna napoved sodelovanja na novem delovnem področju, ki v pogojih odprtih meja ustvarja nova profesionalno teoretična in tudi povsem praktična vprašanja rkup-ga zanimanja.
IGOR GRUDEN
Beseda Slovencem ob letošnjem
ljudskem štetju
Letošnje ljudsko štetje je eden izmed trenutkov v našem narodnem življenju, ko smo Slovenci spet našli skupen jezik. Skupna korist narodne manjšine je našla izraz v izjavah slovenskih političnih, kulturnih in družbenih delavcev, ki jih objavljamo.
Odv. FRANE TONČIČ:
Ne moremo svobodno odgovarjati
Odv. Frane Tončič je v zvezi s popisom prebivalstva izjavil našemu uredniku, da ie način, kako se popis izvršuje, ponoven dokaz, da manjšinskega vprašanja in še zlasti ključnega vprašanja uporabe iezika ni mogoče rešiti brez globalne zakonske zaščite.
Ta način popisa pa tudi dokazuje. da slovenski prebivalci ne bodo mogli prosto in resnično svobodno odgovarjati na vprašanje o njih narodnostni pripadnosti in da zaradi tega izid popisa ne more biti. pristojen in veljaven.
Končno pa je dr. Tončič kljub vsem tem pripombam ugotovil, da .ie dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da izpolni popisno polo v slovenščini in predvsem, da na vprašanje o narodnostni pripadnosti odgovori slovenska-
Posl. ALBIN ŠKERK: Dvojezične popisnice!
Glede ljudskega štetja moram povedati, da sem prepričan, da niso še dozoreli časi za objektivno preštevanje Slovencev v Italiji. Pogoji za tako ljudsko štetje ne bodo dozoreli vse dotlej, dokler ne bomo Slovenci popolnoma zaščiteni z zakonskimi normami in dokler ne bo tudi praksa prepričala ljudi, da so mimo časi fašizma in diskriminacii. Popolna enakopravnost pomeni odpravo vsakega ustrahovanja, zadreg ali bojazni, noootao oživitev na-
Slovencev na Tržaškem, pa bi pozval vse naše l.iudd. naj strogo spoštujejo zakon, po katerem morajo biti odgovori na dana vprašanja resnični. Za nas to pomeni. med drugim, da moramo iskreno zapisati, da smo Slovenci.
Odv. DRAGO ŠTOKA (deželni svetovalec):
Seznanjen je tudi FUEV ■ UFCE
S porblem okrog sedanjega ljudskega štetja sem včeraj seznanjal mednarodni forum FUEV. čigar glavni odbor te dni zaseda v Vidmu pod predsedstvom iužno-tirolskega senatorja Volggerja. Predstavnikom evropskih manjšin sem dejal, da je ljudsko štetje v Italiji pomanjkljivo organizirano, omenil sem diskriminacijsko zadržanje okrog razdeljevanja pol pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti Omenil sem tudi izjavo glede ljudskega štetja, ki smo io sprejeli vsi Slovenci in v kateri izjavljamo, da ne bo slovenska narodna manišina mogla iz ore-
rodnostnega ponosa pri nas in na Goriškem, še posebej pa v Beneški Sloveniji. O enakopravnosti smemo govoriti le tedai. ko bo tudi Benečija zaživela v celoti svoje kulturno, družbeno in narodnostno življenie.
Vemo. da nimamo še zaščitnih zakonov. In vendar tudi ti ne zadostujejo. Pravično štetje bomo izvedli šele tedai. ko se bodo ljudje prepričano in naravno o-predelili za Slovence, ko bo. skratka, enakopravnost prešla v ljudsko miselnost.
Strinjam se z izjavami županov in tržaških odbornikov. Rad bi pa rekel, da bi morale pole. če so nam že vsilili tak popis, biti vsai dvoiezične. kot na Južnem Tirolskem. To bi namreč prihranilo mnogo neplačanega truda popisovalcem. pri naših ljudeh pa mnogo razburjenja.
Še pekai za zaključek. Kljub temu. da tega popisa ne priznavamo, kar zadeva preštevanj*
teklih in sedanjih razlogov priznati rezultatov ljudskega štetja glede števila Slovencev v Trstu (v Gorici in Vidmu sploh ne vprašajo po narodnostni in jezikovni pripadnosti). V tem smislu ie glavni odbor spreiel tudi posebno resolucijo.
LUCIJAN VOLK
(pokrajinski odbornik):
Zahvala potrpežljivi
popisovalki
Načelno stališče do sedanje izvedbe ljudskega štetja, posebno glade na ugotavljanje narodne pripadnosti, ne more biti drugačno od tistega, ki1 so ga zavzeli predstavniki političnih strank, kulturnih in družbenih organizacij, v okviru katerih deluje naša narodnostna skupnost in ki ga je tov. Hreščak utemeljil na radijski okrogli mizi1 prejšnjo nedeljo. Ni torej tudi po mojem mnenju pričakovati verodostojnih podatkov v zvezi z dejanskim stanjem manjšine od tega popisa in vsaj toliko časa (čeprav moramo priznati, da se je vzdušje, v katerem živimo, v zadnjih letih spremenilo precej na bolje), dokler ne bodo v veljavi zaščitne norme za nemoten in skladen razvoj naše skupnosti, kakor vsi zahtevamo ta kot je v tem smislu tudi PSI vložila predlog zakona v državnem parlamentu.
Kar se tiče neposrednih izkušenj moje družine, sem se predvsem dolžan zahvaliti potrpežljivi popisovalki, ki je bila prisiljena celo štirikrat povzpeti se na polovico grebena na Sv. Alojzij, da je končno opravila svoj posel. To dolžnost mi nalagata moje poreklo otroka delavske družine in moj svetovni nazor, zaradi' česar prav gotovo ne uživam ob nalaganju nepotrebnega truda na ljudi, ki si z delom služijo kruh. Čeprav rad priznavam, da nastajajo pri ljudskih štetjih razne težave zaradi nepripravljenosti pristojnih uradov, katerim kakšenkrat tudi predpostavljena dobra volja ne more biti vedno kos, je pa jasno, da — če bi vse popisovalce na tečaju poučili o potrebi, da kar sami vsaki družini ponudijo ie takoj tudi
slovenski prevod popisne pole — bi popisovalcem prihranili mnogo nepotrebnih (plačanih?) poti, nam pa prav tako nepotrebne slabe volje.
V
Župnik
ALOJZ ŽUPANČIČ:
Imeti vse pravice...
Ko smo se pri zbiranju vtisov o sedanjem ljudskem štetju oglasili pri barkovljamskem župniku Alojzu Župančiču, je bil glede tega kaj kratek, zato pa tudi odločen in	Rekel nam je, da
se v svoji župniji poteguje za to, da bd Slovenci imeli vse pravice, ki jim pritičejo kot enakopravnim državljanom, seveda še najprej pravico glede uporabe materinega jezika. Poudaril je, da mu je kot duhovniku nacionalizem tuj, hkrati pa je dobesedno pribil:
«želim, odnosno zahtevam, da imajo Slovenci vse pravice. Pri popisu pa naj se Slovenec zaveda, da je Slovenec v enaki meri, kot se Italijan zaveda, da je Italijan.*
BORIS RACE
(predsednik SKGZ):
Kršenje posebnega' statuta
Potek ljudskega štetja v zvezi s slovenskimi popisnicami ponovno osvetljuje, kako se ne izpolnjuje in ne želi izpolnjevati eden najosnovnejših členov posebnega statuta londonske spomenice, ki govori o enakopravnosti slovenskega jezika v Trstu.
Vse to demantira razna uradna in poluradna zagotovila, da je z izvajanjem posebnega statuta vse v redu.
Primorski dnevnik ,ki je vse te dni beležil primere v zvezi s slovenskimi popisnicami, je dobra dokumentarna osnova za vse. Sicer pa imamo verjetno vsi Slovenci v mestu neposredne izkušnje in vseh Primorski dnevnik ni mogel zabeležiti.
V mojem osebnem primeru se je godilo, da so v odsotnosti žene in mene pustili na domu samo italijanski obrazec, ki sem ga vrnil občini z zahtevo, da mi vrnejo slovenskega in italijanskega. Do petka ju ie nisem do-
bil in sam ne vem, kako bom Izpolnil svojo državljansko dolžnost.
V moji bližnji okolici sta še dva primera, ki sta podobna mojemu. V enem izmed teh je popisovalec na zahtevo, naj prinese še slovensko popisnico, odgovoril, da to ni mogoče.
STANISLAV KLANJŠČEK
(župan):
Občani so ogorčeni!
Popisovalca, ki raznašata pole v Števerjanu za letošnje lju-sko popisovanje, sta mi povedala, da so naši ljudje ogorčeni, ker niso dobili popisovalnih pol v svojem materinem jeziku. Tudi sam sem zelo nezadovoljen s takim početjem in mislim, da je čas, da bi se take stvari več ne dogajale in da je že skrajni čas, da se končno zagotovijo naši skupnosti, ne samo popisovalne pole v sloven-
žinskih poglavarjev zavrnilo o-brazec, ki je napisan le v italijanske,m jeziku. To je bil najboljši odgovor tistim oblastem, ki nas nočejo priznati. Kaj bodo oblasti ukrenile proti tistim, ki so zavrnili popisnice ni še znano. Mislim, da bi bilo najbolje, če bi oblasti porazdelile med našimi ljudmi dvojezične popisnice. S tem bi popravile krivico, ki se nam Slovencem godi v teh dneh.
MARKO WALTRITSCH (pokr. podpredsednik):
Popisnico izpolniti! v slovenščini
skem jeziku pač pa vse tiste pravice, ki jih terjamo že vseh petindvajset povojnih let.
JOŽEF ČEŠČUT (župan.):
Ušteli so se,.«
Kdor je dal nalog, da se med našimi ljudmi porazdele le popisnice v italijanskem jeziku, je gotovo menil, da bo šla stvar mimo brez vsakega protesta. Ta človek, oziroma ti ljudje pa so se ušteli, ker se naši ljudje prav dobro zavedajo svojih pravic in so lepih obljub ter sitnarjenja siti. V Sovodnjah ne moremo pozabi*« da so onečastili naš spomenik padlim, da so na stavbi županstva napisali, da se moramo z naše zemlje izseliti. Časi fašizma so minili, nekateri pa menijo, da živijo še vedno v Mussolinijevih časih. Prebivalci sovodenjske občine kot tudi o-stali Slovenci na Goriškem so se uprli taki diskriminaciji. Zaradi tega bo prav, da izpolnijo popisnice ljudskega štetja tudi v slovenščini.
ANDREJ JARC
(župan):
Popraviti krivico!
Sedanji primer diskriminacijskega načina pobiranja podatkov za splošno ljudsko štetje nam je še enkrat dokaz, da je borba za dosego naših pravic zelo potrebna in da bo treba še veliko truda, predno jih bomo dosegli tako kot nam po naravnih zakonih gredo. Kar me pri vsem tem najbolj zadovoljuje, je dejstvo, da je iniciativa za protest proti takemu načinu popisovanja na Goriškem, kjer nimamo londonskega memoranduma, prišla spontano in istočasno iz vseh plasti našega ljudstva. Ne da bi jim kdo kaj naročil, so naši ljudje protestirali tako v mestu kot na podeželju. Do koordinirane akcije je prišlo šele pozneje. Ta spontanost je dokaz, da so naši ljudje zreli, da jim je boj za dosego naših pravic pri srcu, kot jim je bila pri srcu borba za narodno enakopravnost v hudih časih fašizma in narodnoosvobodilne borbe. Kljub čustvom moramo biti realni. Po tednu dni polemik je za nas, Slovence na Goriškem, jasno, da slovenskih popisnic ne bomo dobili. Zaradi tega moramo svoj protest jasno izraziti s tem, da popisnico izpolnimo, povsod, kjer je to mogoče, v našem, slovenskem jeziku. Birokrati in okosteneli politiki bodo morali to našo voljo u-poštevati.
EDMUND KOŠUTA (tajnik SPZ):
Obljube na preizkušnji
Letošnje ljudsko štetje na Goriškem ima večji pomen kot prejšnja. Opazil sem, da ljudstvo v Doberdobu noče biti ogoljufano z navadnimi obljubami, ampak hoče dejstva. Naše ljudstvo hoče priznanja, da tu živimo Slovenci. Zaradi tega je precej dru-
Izjava predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti, s katero ne priznavamo popisa po narodnosti, se je izkazala pri njegovi praktični izvedbi še bolj utemeljena zaradi diskriminacijskega odnosa do Slovencev. Če izvzamemo malenkostne pomanjkljivosti pri popisu in neinformiranost popisovalcev, kako naj se vedejo po naših mešanih področjih, predvsem v mestu, nam ostane jasno le eno, da ne tam. kjer ščiti Slovence mednarodni dogovor, ne tam, kjer tega ni, nismo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti deležni najosnovnejših pravic, to je, da se poslužimo svojega jezika.
Mislim, da se vse obljube dobre volje in razumevanja naših specifičnih potreb kažejo pri konkretnih akcijah. Ker nam to ni dano od vrha, je toliko bolj u-pravičena zahteva od terena in naših zavednih ljudi. Spoznali smo, da se je ogorčenje zrelo mislečih ljudi manifestiralo v tako številnem odzivu s pismenimi zahtevami po dostavitvi slovenskih popisnic. če ne bomo dobili slovenske pole, bomo vsaj italijansko popisnico izpolnili v sloveni čini
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SINOČNJEM SREČANJU ZVEZE ZA AVTONOMIJE
Poudarjena tolmačev v
nujnost imenovanja rajonskih konzultah
Konzulte koristne tudi v občinah z manj kot 60.000 prebivalci Za večjo demokratizacijo in priznanje večjih pristojnosti konzultam
V dvorani gledališča Verdi je bilo sinoči napovedano deželno srečanje Zveze za avtonomije in pristojnosti krajevnih ustanov. Poverjenik zveze za tržaško pokrajino Ghersi je podal poročilo o rajonskih konzultah v Trstu in o problemih občinske decentralizacije v naši deželi ,ob poročilu pa se je razvila živa! i razprava. v katero so posegli deželni svetovalec Lavriha, predsednik svetoivapske konzulte Švara, občinski svetovalec Boniciolli, občinski odbornik za decentralizacijo Vi-gini, miljski župan Millo, občinski svetovalec Rossetti, predstavnica KPI v konzulti za Kolonjo-Škork-Ijo Uršičeva, prof. Costa in drugi. Med prisotnimi smo opazili pokrajinskega tajnika PSI Pesan-
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Izvršni odbor SKGZ o popisu po narodnosti
Pod predsedstvom Borisa Raceta »e je v Gorici sestal izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze. Na dnevnem redu sta bili dve vprašanji: popis prebivalstva in šolstvo.
Predsednik je uvodoma ugotovil, da nudi popis prebivalstva priložnost Slovencem na Tržaškem in na Goriškem, da ob tem enkratnem dogodku pokažejo svojo pripravljenost boriti se za svoje jezikovne pravice. Gre za odločne in pomembne napore množice naših pripadnikov, prosvetnih, javnih delavcev itd.
Primorski dnevnik pravilno vodi popisno akcijo in jo mora tudi uspešno izpeljati do kraja. Sedanji popis nudi več kot dovolj dokazov, da popisovalci niso dobili obvestil o obstoju slovenskih popisnic. Njegov potek povsem opravičuje odločitev podpisnikov izjave, da štetja po narodnosti ne priznajo.
Razlogov za to opravičilo ne gre iskati samo v fašizmu in njegovih posledicah, ampak tudi podatki o sedanjih diskriminacijah potrjujejo razloge o pravilnosti ravnanja 28 podpisnikov, ko so v imenu vseh Slovencev zavrnili popis po narodnosti.
Še prav posebno spodbudna je akcija na Goriškem, saj je v Gorici, Doberdobu, Sovodnjah in števerjanu domala 600 Slovencev podpisalo izjave, dostavljene občinskim upravam, da zahtevajo slovenske popisnice v skladu z določili ustave.
Izvršni odbor je bil mnenja, da bo potrebno ob zaključku popisa sestaviti oceno njegovega poteka in zaključka.
Pri drugi točki je bil govor o šolskih vprašanjih, ki se pojavljajo na Tržaškem in Goriškem. V prihodnjih dneh se sestane šolska komisija SKGZ, da se o teh vprašanjih pogovori ter v sodelovanju z ostalimi organizacijami poišče najbolj ustrezne rešitve. Gre za možnost, namestitve novih učiteljev na slovenskih šolah na Goriškem v skladu z določili nedavno sprejetega zakona.
teja, predsednika proseške konzulte Sedmaka, predstavnika openske konzulte Vremca, pokrajinskega odbornika Volka, deželna svetovalca Baracettija in Cuffara, pokrajinskega svetovalca Gollija in druge osebnosti.
Na srečanju so obravnavali nekatera vprašanja, ki zadevajo poslovanje rajonskih konzult, med temi zlasti vprašanje njihovih pristojnosti, vprašanje odnosov s krajevnimi upravami (deželo, pokrajine in zlasti občine), nekatera vprašanja organizacijskega značaja in podobno. V tem okviru je stopilo v ospredje zlasti vprašanje slovenskih tolmačev, ki jih večina rajonskih konzult sploh nima, medtem ko opravljajo posel prevajalca pri nekaterih drugih sami tajniki konzult. Med razpravo je prišla dP izraza tudi ugotovitev, da pomenijo sicer rajonske konzulte določen korak na poti postopne demokratizacije javnega življenja, da pa so težave, v ka terih se odvija danes poslovanje konzult tako številne in tolikšne, da bo treba v prihodnje temeljito spremeniti njihov sestav, pravilnik in zlasti povečati njihove pristojnosti. Posebne pozornosti je _ bil deležen tudi primer miljske j občine. Kakor je znano, je občinski svet v Miljah v preteklem juniju sprejel sklep o ustanovitvi rajonskih konzult na področju svoje pristojnosti. Pokrajinski odbor za nadzorstvo nad poslovanjem krajevnih uprav pa je razveljavil sklep, češ da občine z manj kakor 60.000 prebivalci nimajo pravice ustanavljati takšnih teles. Norma, na katero se oblasti pri tem sklicujejo (člen 155 enotnega zakonika o poslovanju pokrajin in občin) sega nazaj v leto 1915 in po mnenju večine ga ni mogoče aplicirati v primeru konzult, saj v zakoniku ni besede o takšnih ustanovah. Deželni odbornik za krajevne ustanove Vicario je v tej zvezi zagotovil, da se bo zavzel za ugodno rešitev miljskega vprašanja, kar je vsekakor potrebno, kajti sicer bodo rajonske konzulte možne samo v petih ali šestih občinah Furlanije - Julijske krajine.
Prisotni so sprejeli dve spomenici, ki ju bodo poslali pristojnim oblastem pri deželi. Prva spomenica, ki jo je predložila Uršičeva, naglaša nujnost spoštovanja člena 5 pravilnika o rajonskih konzultah (prisotnost tolmača za slovenski jezik) in zahteva spoštovanje pravic Slovencev, da se smejo posluževati svojega jezika v vseh odnosih z občinsko upravo. Druga
spomenica, ki jo je predložilo predsedstvo zveze, pa se zavzema za demokratične volitve v rajonske konzulte in za priznanje stvarnih pristojnosti. Sledile so volitve v 19-članski pokrajinski vodilni odbor zveze, v katerem bodo trije predstavniki tovarniških svetov, sindikatov in delavskih organizacij ter naslednji člani: Boniciolli, Costa, Lovriha, Švara, Bordon, Čerini, Clon, De Vescovi, Fabiani, Ghersi, Monfalcon, Panizon, Pe-strelli, Pentič, Romano in Ven-tura.
ESHhNI
Danes moramo izpolniti pole. Slovenci bomo izpolnili slovenske popisnice, če jih nimamo pa italijanske obrazce V SLOVENŠČINI. Vsekakor pa bomo na drugi strani, kjer je družinski list, zapisali v stolpec za »jezikovno skupino, kateri oseba pripada: SLOVENSKA
MNENJE STROKOVNJAKA INŽ. MATJAŽA HMELJAKA
Vse popisnice bodo morali prepisati na posebne liste
Dejstvo, da bodo Slovenci oddali izpolnjene slovenske popisne pole, tehnikom ne povzroča nobenih težav: stroji berejo namreč samo številke
Jutri, ob 20. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. Gep-pa 9), prvi posvet prosvetnih društev s tržaškega področja. Na dnevnem redu so važna organizacijska vprašanja.
Priporočamo točnost.
Slovenska prosvetna zveza
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Prvi koncert GM v sezoni 1971-72
Številno občinstvo navdušeno sledilo izva-
v
janju orkestra in čelista Cirila Škerjanca
Prizadevanju Glasbene matice, da bi svoji koncertni dejavnosti dala značaj rednosti in sistematičnosti, je slovensko občinstvo nagradilo z razveseljivim obiskom na sinočjem krstnem večeru koncertne sezone 1971-72. O lepem odzivu naših ljubiteljev glasbe priča tudi nabirka koncertnih abonmajev, ki se uspešno nadaljuje. Tudi dijaška mladina ni izostala, čeprav je v tem pogledu še vedno ne moremo tako pohvaliti, kot si vsi želimo.
Orkester Glasbene matice se nam je pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra predstavil z delno prenovljenim sestavom. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljamo, da prihodu novih članov odgovarja odsotnost nekaterih sposobnih mladih glasbenikov, ki so se že uveljavili pri tej naši osrednji glasbeni u-stanovi. Pri vsem spoštovanju, hvaležnosti in priznanju, ki ga dolgujemo starejšim in izkušenim orke-strašem, sodim, da je z zornega kota dolgoročnega razvoja zamejskega glasbenega življenja veliko gospodarnejše vključevanje mladih sil, tudi če bi to, spričo njihove neizkušenosti, šlo, pa ni rečeno, na račun kakovosti.
Sicer p a pomeni v umetniški vzgoji in rasti mladega umetnika sodelovanje v orkestru nenadomestljivo izkušnjo. Ko poudarjamo e-notni kulturni prostor, bi tudi ne bilo zgrešeno povabiti k sodelovanju mlade olasbenike iz obmejnih občin naše matične domoiHne. kar bi le še poudarilo vlogo slovenskega kulturnega središča, ki jo Trst ohranja in razvija.
Spored se je začel z Viozziievimi *Quattro momenti za godalni orkester*. ki sicer nimajo visokih umetniških zahtev, so pa vendar prijetna glasba, ki nas ie lepo vpeljala V koncertno doživljanje.
Pri osrednjih dveh točkah, *Vi-valdijevem koncertu za čelo in go-
dalni orkester v D-duru* ter *flayd-novem koncertu za čelo in orkester v C-duru» smo lahko uživali ob jedrnatem in izrazitem izvajanju ljubljanskega čelista Cirila Škerjanca Večer je zaključil Mozartov dtvertimento št- 11 v D-duru*. kjer se je orkester izkazal s svojimi vrlinami, hkrati pa pokazal na nekaj pomanjkljivosti, za katere sem prepričan, da Hh bo z resnim delom 'v kratkem času odpravil.	R. K.
Dr. Matjaž Hmeljak
Več bralcev nas je prosilo, naj jim povemo, katera popisna pola je »uradna* — slovenska ali italijanska. Glede tega vprašanja poteka namreč polemika, v katero so posegli tudi občinski funkcionarji, da o sicer protislovnih priporočilih posameznih popisovalcev ne govorimo.
Mnenja smo, da je na vprašanje možen predvsem načelen odgovor, ki sloni na določilih 5. člena londonskega sporazuma: za pripadnike slovenske narodne manjšine v Italiji je »uradna* tudi slovenska po-pisnica, ker nam namreč posebni statut londonskega sporazuma jamči pravico občevanja z državno oblastjo v materinem jeziku, torej — slovenščini.
Je pa možen, poleg načelnega, tudi tehnični odgovor, ki se ne spušča v pojem »uradnosti*, temveč razglablja predvsem o praktičnih posledicah dejstva, da bo veliko število Slovencev oddalo izpolnjene slovenske popisnice.
O tem vprašanju smo slišali trditve vseh vrst, zato pa smo se obrnili na strokovnjaka, sodelavca računskega centra tržaške univerze dr. Matjaža Hmeljaka, ki je rade volje odgovoril na postavljena vprašanja.
Prvo vprašanje zadeva specifično poznavanje popisnega sistema.
tNimam natančnih podatkov o poteku tega popisa, vendar sodim, da bodo tudi letos obdelali podatke po običajnem postopku. Ni mi znano, da bi zadnja dva meseca izumili kak nov sistem*.
Kako bo torej potekal popis od trenutka, ko bomo oddali izpolnjene popisne pole?
cPopisne liste bodo pobrali in jih pregledali. Odgovore bodo nato ko-dificirali.*
Kaj pomeni — »kodificirali*?
»To pomeni, da bo nekdo (popisovalec. ker je zadeva preprosta) bolj zapletene podatke v besedah «;prevedel» v številčne kodekse.*
Kak primer?
rRojstni datum, kraj rojstva, dokončane šole. poklic in podobno. Za vsak primer ie predvidena številka. ki jo bo popisovalec zabeležil na posebno tiskovino.*
Naše popisnice bodo torei prepisali na drug list?
«Da. Vse ostalo pa je avtomatično. Številke (kodekse) bodo nato prenesli na preluknjane kartice, ki jih prevzame stroj in prebere. Stroj listov ne more brati...*
To pomeni, da ie vseeno, v katerem jeziku in na kateri poli so napisani odgovori, kajne?
«Za stroi je jezik, v katerem je bila pola napisana, popolnoma indiferentna zadeva. Stroj bere številke kodeksov.*
Kaj se torej zgodi, če izpolnimo slovenske obrazce?
«Vsekakor mora oseba, ki bo podatke ’kodificiralarazumeti jezik, v katerem je bila pola izpolnjena. To pa je tudi vse.*
Kdo oa so te osebe?
«Navadno opravljajo to delo sami popisovalci*.
To pomeni, da lahko izpolnimo slovenske obrazce: občina pa nai poskrbi, da bodo osebe, ki .Hh bodo prepisovale, razumele slovenščino.
"“Delo deželnih organov
Na četrtkovi seji druge stalne posvetovalne komisije pri deželni u-pravi, ki jo je vodil svetovalec Dal Mas, so sprejeli tri nove zakonske osnutke v prid kmetijstvu. Prvi zakon predvideva vrsto gospodarskih, tehničnih in organizacijskih posegov v gozdarstvo. Drugi zakon se nanaša na razvoj zadružnega sodelovanja v kmetijstvu in zlasti v živinoreji, tretji zakon pa določa nova finančna sredstva za posege v okviru člena 5 deželnega zakona
Acegat- metan
OBVESTILO
ODSOTNIM POTROŠNIKOM
Direkcija Acegat sporoča, da so se včeraj, v so-boto 23. oktobra, končala dela v zvezi s preureditvijo plinskih naprav, da so primerne za uporabo podzemeljskega plina (metana).
Zato se obveščajo vsi potrošniki, ki so — iz raznih razlogov — bili odsotni v trenutku obiska strokovnjakov za izvedbo del, ali potrošniki, ki jim pred kratkim preurejene naprave slabo delujejo, naj čimprej stopijo v stik, da se dogovorijo za datum za nadaljnji poseg in to po telefonu na številki
750-555 in 750-272
štev. 49 iz lanskega leta, ki se nanaša na gradnjo stanovanjskih hiš za deželane, zaposlene v kmetijstvu. Zakon predvideva v ta namen nadaljnje nakazilo v višini 100 milijonov Ur.
Študijsko srečanje v organizaciji združenja slepcev
Včeraj se je začelo v Trstu študijsko srečanje, ki ga je priredilo italijansko združenje slepih. Trajalo bo do torka, 26. oktobra. Danes so v konferenčni dvorani tržaške bolnišnice v Ul. Stuparich 1 na sporedu predavanja, ki zadevajo okuUstiko. Predavanja se bodo začela ob 9. uri, nadaljevala pa se bodo popoldne ob 16. ko bo na vrsti okrogla miza o jutranjih predavanjih.
Važno za nestalne učitelje
Sindikat slovenske šole poziva nestalne učitelje, da si ogledajo na šolskem skrbništvu ali na didaktičnih ravnateljstvih ministrsko odredbo št. 295, ki je vezana z zakonom o ustroju osnovne šole.
Ker je v interesu prizadetih, da pridejo v lestvico stalnih učiteljev, opozarjamo, da poteče rok za predložitev prošnje s potrebno dokumentacijo (službeni Ust) 30. oktobra letos.
Podjetni tatici
je odklenkalo
Agenti letečega oddelka so včeraj prijaviU sodnim oblastem 24-letno Roberto Tribuson por. Daine-si brez stalnega bivaUšea, ki je dalj časa živela na robu zakona in se preživljala z nepoštenimi dejanji. Ženska, ki so jo pred štirimi meseci odslovili iz tržaške pokrajinske psihiatrične bolnišnice, kjer je bila uslužbena kot bolničarka, naj bi okradla kar sedem družin. S tem naj bi se okoristila s približno milijonom lir. Mnogi od okradencev so bili tudi njeni prijatelji in tako je razumljivo, da ji .ie bila pot do plena olajšana.
Spretno in nadobudno tatico, ki je med zaslišanjem priznala vse, so preiskovalci iskaU dolgo časa. Vedeli so, da se shaja s priložnostnimi prijatelji, da je ločena od moža, da je zaoustila materin dom, Mer je do>eo časa živela, niso pa ji mogli priti do živega. To se jim je posrečilo šele prejšnjo sredo, ko so jo s pomočjo pri ja tel ia izsledili v nekem baru na Oberdankovem trgu.
OSTALE VESTI NA OSMI STRANI
NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiMiniHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Danes, nedelja, 24. oktobra
RAFAEL
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.06. — Dolžina dneva 10.33. — Luna vzide ob 11.49 in zatone ob 19.57.
Jutri, ponedeljek, 25. oktobra DARJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 17,4, najnižja 11,3, ob 19. uri 15,4 stopinje, zračni tlak 1026,2 rahlo raste, veter 2 km vzhodni, vlaga 75 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 17 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23. oktobra 1971 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 4 ure star Michele Orlando, 23-letni Boris Cergol, 73-letna Palmira Sakic vd. Pacco, 68-letna Maria Petrich vd. Prešel, 78-letna Luigia Furlan por. Guastavigna, 80-letna Addolorata Centrone vd. Gallo, 67-letni Antonio Omari, 75-letna Anna Pušpan, 72-letni Antonio Mauri, 85-let-na Valena Steiner vd. Poshar, 61-let-na Hilda Comandini por. Hriaz, 79-letni Cesare Bocchini, 70-letni Feri-nando Bencina, 58-letni Emil čok.
OKLICI: Železničar Alessio Gerdi-na in gospodinja DeUa Fabris, pomorščak Antonio Dambra in gospodinja Maria Lemma, Industr. izvedenec Bruno Bartole in trg. pomočnica Pa-squa Rosa Pizzi, občinski uslužbenec Lucio Benvenuti in trg. pomočnica
Včeraj-danes
Concetta Romano, pomorščak Gianni Dibenedetto in gospodinja Lucilla Bi-loslavo, upokojenec Giovannl Fomi in gospodinja Maria Aurora Fikfak, univ. študent Paolo Ziller in univ. študentka Eva Schalaudek, pleskar Bruno Mottica in delavka Laura Scarpa, zdravnik Paolo Cortivo in gospodinja Gabriella Helletzgruber, industr. izvedenec Giuliano Casalanguida in gospodinja Nadia Antonini, delavec Lu-clano Longo in gospodinja Liviana Pregarz, inženir Claudio Čatalano in gospodinja Adriana Dusatti, upokojenec Carlo Prodan in gospodinja Io-landa Lucarella, častnik Amedeo Ba-diali in uradnica Silva Braida, delavec Carlo Carletti in gospodinja Ma
SKBOKLEX
VSE ZA KINO IN
FOTOGRAFSKI MATERIAL
Irst, Lil Mazzini 53 Tel 733-361
Prijatelje ln znanoe naprošamo da naa obiščejo
ria Fanigliuolo, čevljar Antonino Sci-bilia in trg. pomočnica Livia Rivolt, natakar Franco Colonniello in frizerka Annamaria Duše, delavec Walter Mervich in delavka Serena Gherlani, uradnik Franco Biagini in trg. pomočnica Graziella Stanič, univ. študent Giuliano Zannier in risarka Giu-liana Artico, mesar Alessio Primosi in uradnica Mariagrazia Zambarlin, mehanik Sergio Fileccia in trg. pomočnica Mariella Tirello, komercia-Ust dr. Roberto Sabbati in anaUstka dr. Maria Clara Grego.
LOTERIJA
BARI	74	71	11	36	1
CAGLIARI	79	35	40	75	11
FIRENCE	76	4	22	78	80
GENOVA	22	6	1	87	12
MILAN	76	84	46	42	«5
NEAPELJ	33	86	73	29	65
PALERMO	83	80	32	11	•
RIM	36	44	26	21	a
TURIN	18	82	30	3	62
BENETKE	25	70	56	28	1$
ENALOTTO
222	1 2 X 2X1 I 2 X
Kvote: 12 točk - 14.981.000; 11 točk 288.100; 10 točk - 22.600 Ur.
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cava-na 11; Sponza. Ul. Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Er-ta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
Slovensko gledališče v Trstu
Kultnrni dom
V soboto, 30. t m. ob 21. uri in v nedeljo, 31. ob 16. uri
gostuje
GLEDALIŠČE »KOMEDIJA*
IZ ZAGREBA
z glasbeno komedijo
Goslač na strehi
Po pripovedkah Solema Alejhema Napisal: Joseph Stein Besedilo pesmi: Sheldon Hamick Glasba: Jerry Bock Režiser: Vlado Štefančič Dirigent: Ferdo Pomykalo Scenograf: Željko Senečič Kostumograf: Ljubica Wagner Koreograf: Ray Harrison
Abonenti Slovenskega gledališča imajo 50 */t popusta.
Prosimo cenjene abonente, da rezervirajo vstopnice do vključno srede. 27. t.m. vsak delavnik od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734265.
Prodaja vstopnic od četrtka, 28. t.m. dalje od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma: v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 734265.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
BERTOLT BRECHT
Bobni v noči
drama in komedija
Prevod: BORUT TREKMAN
Zamisel scene in kostumov: MILE KORUN
Režija: MILE KORUN
Danes, 24. t. m. ob 19.30 v MARIBORU »Borštnikovo srečanje*.
V	ponedeljek, 25. t.m. ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gleda lišču v CELJU.
V	torek, 26. t.m. ob 19.30 v LJUBLJANI (Mestno gledab-šče).
m
Kako in kam s prostim časom?
REKREACIJA, ŽIVLJENJSKA NUJA Predava prof. Bojan Pavletič
V Kulturnem domu v četrtek, 28. t. m. točno ob 20. uri
V torek,
26. oktobra ob 20.30
otvarja Slovenski klub svojo 10. sezono. Predaval bo prof. Slavko Zlatič iz Pulja, znanstveni sodelavec Severnojadranskega inštituta JAZU na Reki, o
MUZIKALNEM USTVARJANU V DOBI NOB
Pevski zbor »Igo Gruden* iz Nabrežine bo zapel nekaj priložnostnih pesmi.
Vljudno vabljeni glasbeniki ta prijatelji kluba.
Prosvetno društvo IVAN GRBEC
Skedenj — Ul. di Servola 124 predvaja
v TOREK, dne 26. oktobra 1.1. zadnji del barvnega Hlma
Bratovščina sinjega galeba
Popoldanska predstava za otroke bo ob 17.30, večerna predstava namenjena odraslim ob 20.30.
Vabljen)!
Vstop prost!
OBČNI ZBOR
Združenja staršev dijakov državnega znanstvenega Uceja F. Prešeren v Trstu za letošnje šolsko leto bo v sredo, 27. oktobra 1971 v šolski telovadnici na Vrdelski cesti št. 13/1 z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 19. uri.
Na občnem zboru bo tudi govor o delu v novem šolskem letu, zato pričakujemo, da se bodo starši vabilu vljudno odzvaU.
Odbor
IlLET I LETALOM V SARAJEVO
Ker je bila razstava »Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes* podaljšana do 6. decembra letos, prireja POTOVALNI URAD »AURORA* za nedeljo. 21. novembra 1971 izlet z reaktivnim letalom DC9 v Sarajevo združen z ogledom te nadvse zanimive razstave.
Cena na osebo je 19.000 Ur, v kar Je vključena vožnja z avtobusom od Trsta do Ljubljane • letališča ta nazaj, prevoz z letalom v Sarajevo ta nazaj, avtobusni transferji v Sarajevu, leta-Uške takse, vstopnina na razstavo ta kosilo v Sarajevu.
Prijave sprejema POTOVALNI URAD AURORA v Ul. Cl-cerone 4, tel. 29-243 do oddaj« razpoložljivih mest s akontacijo 5.000 Ur.
Ogled razstave toplo priporočam« I
GLEDALIŠČE VERDI
Pri gledališki blagajni (tel. 23988) sprejemajo prošnje za abonmaje za prihodnjo sezono, ki se bo začela 11. novembra z Verdijevo opero »Simon Boccanegra*. Celotni repertoar gledališča predvideva 12 oper.
Pogoji za abonmaje so isti kot lani. To velja tudi za posebni abonma za dijake višjih srednjih šol in za univerzitetne študente.
Vodstvo gledališča opozarja, da lahko lanskoletni abonenti potrdijo lanske sedeže do 26. t.m.
POLITEAMA ROSSETTI
MoUerovo komedijo »Don Juan*, prvo abonmajsko predstavo letošnje sezone, bo ansambel Teatra Stabile ponavljal do 7. novembra. Današnja ponovitev se bo začela ob 16.30. Jutri počitek.
Pri blagajni v Pasaži Protti še vedno sprejemajo prošnje za abonmaje.
Nazionale 14.00 „ »Love story», Ali MacGravv, Ryan 0’Neai.
Fenice 14.30, 16.50, 19.20, zadnja predstava ob 22.10: »R piccolo grande uomo*. Martin Balsam, Jeff Corey, Chief Dan Georgie.
Eden 15.00: »H »Decamerone*. Barvni film Strogo prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 14.30 «L’uomo di Saint Michael*. Barvni fUm. Alain Delon, NataUe Delon. Isti režiser kot pri »Borsalino*.
Excelsior 14.30 «Qualcuno dietro la porta*. Charles Bronson, Anthony Perkins.
Ritz 15.30 «Andromeda». Kinemaskop v barvah. Fantastični film.
Aiabarda 15.00 «Terrore al London College*. Barvni film. Suzy Kendah. Frank Finlay.
Filodrammatico 14.30 »La mummia*. Klaus Kinsky. Barvni film.
Aurora 15.00 »Sacco e Vanzetti*. Barvni film.
Impero 15.00 »Punto zero*. Barvni film.
Cristallo 15.00 »Attacco a Rommel*. Barvni film.
Capitol 14.00 »H vichingo venuto dal sud*. Barvni film. Lando Buzzanca.
Moderno 14.30 »Uomini e cobra*. Kirk Douglas, H. Fonda. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 14.30 »La notte brava del soldato Jonathan*. Clint East-wood. Barvni film. Prepovedano mladini rod 14. letom.
Ideale 14.00 »R elan dei due Borsalini*. Barvni film. F Franchi. C. In-grassia ta I. Biagini.
Astra 15.00 »II prete sposato*. Barvni film. L. Buzzanca. Rossana Podesta. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 14.30 »Soldato blu*. Barvni film. C. Bergen, P. Strauss. Prepovedano mladini pod 14. letom.
KINO «|RIS» PROSEK
Danes začetek ob 16. uri LA GRANDE FUGA Kinemaskopski film.
Igrata: Steve Mac Queen ta Charles Browson.
SPU1 priredi 3. m 4. novembra dvodnevni izlet v Belo krajino. Avtobus bo peljal Izletnike vzdolž reke Kolpe. Ogled Vinice. Metlike, Črnomlja. baze 20, itd.
PD »S. Škamperle* priredi enodnevni jesenski izlet dne 21. novembra v Vipavo, Ajdovščino, Črni vrh, Logatec in Postojno. Kdor se misli udeležiti izleta, naj se javi čimprej na tel. 70-834 od 9. do 13. ta od 17.30 do 20. ure.
PD »S. Škamperle* obvešča, da ob priliki izleta v Hrastovlje in v Pazin 17. oktobra so pri kosilu izletniki zbrah za društvo skupno vsoto 16.000 Ur. Organizatorji izleta se iskreno zahvaljujejo.
Mali oglasi
»LITKUENi — mehanična delavni, ca Samarittant In Mičen m prodaja nadomestnih delov lil KIUmeyer 4/a
IMATE KEŠEM NAMEN, da sl po-
iščete življenjskega »KtiUAVste
osamljeni, pogrešate (oplih besed m družine? Se želite izogniti avanturam, neresnic m izkoriščanju neuglednemu spoznavanju na cestah m po io. Kallh? Pišite nam, ali pa uas oDiščlte pri naših odgovorih — na Kuverti m oznake našega podjetja. Tajnost vam je zajamčena. POSHEUOVALNICA /.A ZAKONSKE ZVEZE. Ljubljana Pie teršnikova g« a.
UGODNO PRODAM čistokrvne nemške bokserje, stare 8 tednov. Naslov: ŽGANK ANICA, 63000 CEUE, Cankarjeva ul. 3 — Tel. 063-32-22 — JUGOSLAVIJA.
VAJENKO in PRODAJALKO išče trgovina PLASTICA GIOCATTOLI, Ul. Chega 9.
4—ČLANSKA družina išče gospodinjsko pomočnico, ki ima rada otroke za čas od 8.30 do 17.30. Ul. Bonomea - Monte Radio, telefon 764733 Horvie-Marttauzzi Marija.
Razstave
V	italijanskem umetnostnem centru lepih umetnosti v Ul. S. NicoW so odprte kolektivna razstava umetniške skupine Erbese ta osebni razstavi Ise Bighetti iz Benetk i® Mare Chmet Sorentino iz Trsta. K** stava bo odprta do 30. oktobra.
V	umetniški galeriji Barisi v M Rossetti 9 osebna razstava tržaške slikarke Radenke. Razstavlja skupino slik s kraško motiviko.
V	nemškem kulturnem klubu v K* ronejski ulici bo do 31. oktobra razstavljal svoja dela nemški umetni* Martin Zuehlsdorff.
V	umetniški galeriji »La Lantemej Ul. S. Nicolo 6 a, je odprta do >• novembra, razstava del Oresta D* quela.
V	ponedeljek ob 18. uri v Trfa**0 knjigami odprtje slikarske razsU'* nagrajenih del na ex tempore KAS*" pri Piščancih.
Ljudska prosveta
PD »Škamperle* obvešča deklice ® dečke prijavljene za glasbene vaje da se te pričnejo v torek, 26. oktobra na sedežu društva ob dogovora ni uri.
Darovi in prispevki
Zadnje dni septembra sta prazno?* la zlato poroko Leban Štefan in *“■ zahja iz SUvnega št. 10. Ob tej Pn' Uki darujeta 5.000 lir za Dijaško notico in 5.000 lir za šolo spornen* NOB v Cerknem.
Knez Marija daruje 1000 lir za spomenik NOB v Cerknem.
V	spomin na Milana ta Maksa Jf bana darujeta mati RozaUja in °** Štefan 2.500 lir za šolo spom'"1' NOB v Cerknem. Objava je izt 1 21 2. LL
Ob priliki poročne obletnice P°df® sana darujeta 5.000 Ur za Glasben® matico in 1000 Ur za Slovenski kk®- : Zofija in Albert Urdih.
Ob 30. obletnici pokola v KraguieV cu poklanja družina Ernesta Piščanca. ki je sama preživela groZ0'^
2 000 lir za spomenik padhm boTce<l na Opčinah.
V	spomin pok. Josipa Slavca dan* je sestrična Zofija čemeka 2.000 ^ za šolo spomenik v Cerknem.
Družina Ivan Kocjan-Kraščev danj je za spomenik padhm partizanom : Bazovici 20.000 lir.
Stanko Vodopivec, Bazovica št ^ daruje 5.000 lir za spomenik pad®5 partizanom v Bazovici.
Anton Picini je daroval 2.000 ^ tovarišica Špela pa 1000 Ur za menik žrtvam osvobodilnega boja Skednju - Kolonkovcu - Sv. Ani.
V	spomin pok. Janka Guština z čin daruje Franc Brus 5.000 lir šolo spomenik v Cerknem.
Ob 5. obletnici smrti dragega o^!? daruje Dora Caharija 2.000 lir za ™ jaško thatico.	^
Antonija Ozbic, daruje za Dii**L matico 2.000 Ur ter se zahvali1^ vsem dobrim osebam, ki so J1 skromnem delu moralno pomagal
Puntar Jadran (po domače F>°re[j, tino) daruje za spomenik padlim Proseku 10.000 Ur.
Namesto cvetja na grob NojLj Cupina daruje družina Svetina Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina soseda G® na Jankota, darujeta Antonija
nič in Iva Golob 2.000 lir za ^ spomenik NOB v Cerknem. ,u
V	počastitev spomina pok.
Škabar daruje Dominik Bizjak z d žino 10.000 Ur za Dijaško matico-
Sporočamo žalostno vest, da na* za vedno zapustil naš dragi mož, ded ta praded
Franc Brišček
Žalujoča žena Francka, hčeri ** rina In Danica, zet Radi, vnuka ln Vojko z družino.
Opčine - Basel, 24. oktobra 1971
Sporočamo žalostno vest, da n** zapustil naš papš
Miljo Čok
Pogreb bo jutri, 25. t. m. eb * ' ( Iz mrtvašnice glavne bolnišnic* cerkev na Katinari.
Žalujoči otroci ln drugo sorod*
Trst. 24. oktobra 197)
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovanj na kateri koU način pomagaU ob d*1 ki izgubi našega dragega
Stanislava Prosena
se iskreno zahvaljujemo.	-a
Žena, hčerka, staršl> **** in bratje
v l9^
Ilirska Bistrica. Domjo. 24. X- ‘
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovaU ob izgubi našega dragega moža. očeta, sina ta brata
JANKA GUŠTINA
Posebna zahvala dr. Starcu, preč. g. Žerjalu, Pohajaču bi želeju, darovalcem cvetja ta vsem, ki so na kateri koU nadih PočastUi njegov spomin ta nam staU ob strani.
Opčine, 24. oktobra 1971
Družine GUŠTIN ta STUIJLE

l,IUj,|l,ilmin.......iiitiiillllllliiilllliilimilllinniinlllllllllillinilliilllllillllllllilllllllliuilllliiu
^ SESTANKU REPENTABRSKIH OBČANOV
Ustanovili so občinski odbor 2a pripravo kraške obceti 1972
Odbor bo sodeloval z zadrugo «Naš Kras» Program bo izdelan že prihodnji mesec
Prejšnji teden so se v Repmu rali številni' občani repentabrske med katerimi so bili tudi elani občinskega upravnega od-‘jra z županom Mihaelom Gušti-čelu, da bi razpravljali o rinT r^kraški ohceti in kraškem te-d Kratko poročilo je podal naj-^ j Pred,s. zadruge «Naš Kras»,
^^hSotovil, da je zanimanje za
ohcet med občani do neke ^upadlo in da bi morda kaza-ce°lno prireditev v okviru kra-na k *^na prenesti kam drugam b ,rras- Če se občani s tem ne Droi Piali', tedaj naj bi prireditev občina pod svoje okrilje.
2upan Guštin je v razpravi izra-n . ^enje občinskega odbora, da 1 bi prireditev v vsakem prime-estala na področju repentabrske in se je zahvalil zadrugi as Kras*, za njeno prizadevanje . tem področju. Toda istočasno je ugotovil, da občina ne zmore slrc.VZeti tako velikega organizacij-bil t bremena, zlasti še, ker bi' škf 7 zvezano s prevelikimi stresa m -te predlagal, da bi zadru-zirai ,š Kras» še nadalje organi-ii ri? kraški teden, vendar ob več-P°moči občine in občanov, azvila se je daljša razprava, .j** katero so prisotni predvsem owfr'k, da morajo ostati kraška •111 vse ostale prireditve še Pr&afJ v repentabrski občini. Ta V^r°S je bil dan tudi na glaso-Je m je bil soglasno sprejet.
kih 0o„g’as°vanju so prisotni (ka-v 80 oseb) izvolili občinski od-kj l*® Pripravo kraške ohceti 1972, g0 00[najtesneje sodeloval z zadru-jp *Naš Kras*. Odboru predsedu-nik ?2°.vno Emil Škabar, predstavlja ubcinske uprave je Alojz Mi-Mjii/^^stavnika Repna in Cola sta gam-i . r'č in Zdravko Bizjak, bla-2 oh„ ^ Ivan Kutin, člani odbora JojT^urnimi funkcijami pa so še Stan	Milan in Edo Škabar,
Krnžmsn, Mirko Guštin, Šte-Škabar, Milan Škabar ter c|ta in Ida Škabar. šly aku bosta torej prihodnji kraji teden organizirala skupaj za-bo,. a *^aš Kras* in občinski od-Po„ 29 Pripravo kraške ohceti. V tteka'0^ 80 °bpami že predlagali
v ^novosti, ki naj bi' jih vnesli za pri
- n° je tudi bilo,
pl za prihodnje leto. Pred-da bi si še
^Pregra
Je umi bilo, da bi si še dokiot 8 repentabrskih žena in tiiij t umislilo narodne noše, skle-den ba so tudi, da bodo izvedli ki nabirko za kritje stroškov, Prion °° iirn-l občinski odbor za jbravo ohceti.
5ko'XXram za Kraški teden in Kra-lan -bret 1972 bo dokončno izde-26 v prihodnjem mesecu.
IZ NABREŽINE
Svetovalci KPI Za sklicanje seje občinskega sveta
svetovalci KPI Alojz.
Minski ___________ ___ . .
ca k7°vič, Albin škerk, Edi Delu Z°ra Mervič in Stanislav Ca-
harija so te dni poslali županu devinsko - nabrežinske občine naslednje pismo.
»Podpisani občinski svetovalci menimo, da obstajajo razna važna vprašanja (gradnja ljudskih stanovanj, šole in druga javna dela, odprtje igralnice, itd.) o katerih bi bilo nujno razpravjati in sklepati. Menimo tudi, da se naš občinski svet premalo sestaja, kar je v škodo interesov skupnosti in demokratičnega upravljanja. Zaradi tega pozivamo gospoda župana, naj čimprej skliče sejo občinskega sveta*.
Župan dr. Dragomir Legiša nam je sporočil, da bo sklicana seja občinskega sveta v kratkem, vsekakor v prvi polovici novembra.
iiiiiiiiiuimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnmiiinmiTMiiniiiinniiiiHiiiiiiiiinmuuiiiiiiiiiuiiiin
V KRAŠKI DOLINI NEDALEČ OD NABREŽINE
Smučarska proga iz plastike na razpolago ljubiteljem snega
Pohvale in čestitke «Sci clubu 70» v govorih župana D. Legiše in drugih predstavnikov oblasti in športnih zvez
V prikupni dolini v tipičnem kraškem okolju niti streljali od Nabrežine je bil včeraj skromen, a zato prav nič manj pomemben športni praznik. Vodstvo Sci cluba 70 je uradno odprlo »zimskošportni center*, kjer bo moč po plastični prevleki izpopolnjevati vijuganje med vrati kot po snegu ali se celo naučiti smučarske veščine. Kaj se da vse na plavi umetni smučarski stezi storiti sta pokazala učitelja iz Sappade Bruno Pach-ner in Damiano Benedetti z vzporednim vijuganjem ob zvokih valčka in nato še Pachner sam, ki je sicer s kratkimi smučmi, elegantno presmučal še kar položno progo s plesnimi figurami. Skupina mladih fantov in deklet, med katerimi je komaj nekaj pedi visokemu Guidu Rizzianu, pripadla čast, da je po otvoritvi prvi privozil do domnevne ciljne črte, pa je pokazala, da je plastična podla ga krtačne zvrsti primerna tudi za postopno osvajanje slalomske tehnike. Novi športni center pa ne bo služil samo alpskim smučarjem, temveč tudi tistim, ki so jim nordijske discipline, točneje teki, bc«j v krvi. Njim je na razpolago sicer ozka, vendar funkcionalna tekaška proga, ki se skoraj izgublja med drevesi in se zopet pojavi po kratkem vzponu ob vznožju druge proge, prav tako iz plastične mase, kjer deluje kratka vlečnica. Tu je včeraj ek-sibicijsko nastopala ekipa iz Sap pade z večkratno italijansko prvakinjo v smučarskih tekih Anna-mario Samasso. Ko dodamo, da so organizatorji postavili tudi okusno urejeno leseno barako s slačilnicami in shrambo smuči, smemo trditi, da so tudi mestni smučarji obogateli s centrom, ki jim bo nudil izredno priložnost za »suhi* trening, brez dvoma prvi pogoj
zo boljše počutje na snegu, za tekmovalce pa porok za uspešnejši začetek zimske sezone.
Otvoritveni govor pred številnimi ljubitelji zimskega športa in predstavniki oblasti je imel agilni predsednik kluba Livio Manzin, kateremu je podpredsednik FISI (italijanska smučarska zveza) odv. Coen kot nagrado za trud izročil zlato kolajno petdesetletnice FISI. V svojih govorih sta se o novem objektu pohvalno izrazila in čestitala vodstvu in atletom kluba, ki so ogromno dela napravili udarniško, tudi deželni odbornik za šport Romano in deželni predsednik CONI prof. Cum-batti. Novi objekt, katerega je blagoslovil nabrežinski župnik Rojc, je brez dvoma obogatil športne naprave v devinsko - nabrežinski občini. To je izjavil župan dr. Drago Legiša, ki je v italijanščini in slovenščini zaželel Sci clubu 70 obilo uspeha.
Vodstvo kluba je nato prisotne, med katerimi smo opazili tudi repentabrskega župana Guština, odbornika za šport devinsko - nabrežinske občine Zandomenija, pod-odbomika in načelnika oddelka za stike z javnostjo iste občine A. Terčona, bivšega tržaškega župana Franzila in številne ugledne goste, povabilo na zakusko na prostem.
Manzinu in njegovim sodelavcem moramo za uresničitev tega središča »Sneg - sonce*, kakor so ga imenovali, ki bo po besedah predsednika kluba služil tudi okoliškim občinam za pripravo nastopov na mladinskih igrah, kakor tudi šolam in tovarniškim odsekom, vsekakor čestitati.
Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem !
Vzpodbudno in prijetno je gledati naše otroke ko vsako jutro pešačijo s šolskimi torbami na ramenih po pokrajinski' cesti (na obeh slikah).
Pišem o 25 učencih slovenske srednje šole »Fran Levstik* na Proseku, z oddeljenimi razredi v Križu, šolsko poslopje pa je tam nekje v saimoti gozda med Križem in Nabrežino.
Nič koliko je tudi učencev italijanske narodnosti, ki' obiskujejo to šolo. Vsekakor idealna lega in pa predvsem mir, ki ga imajo kriški otroci med poukom, pa ne odtehta nevarnosti, ki je vsak dan ob prometni cesti večja.
Na srečo se tem malim pešcem ni še zgodilo ničesar (in upajmo, da se tudi ne bo), vendar je treba resno vzeti na znanje pregovor »da nesreča nikoli ne počiva*, in kaj bi bilo potem?
Ali se je mogoče že kdo in kdaj vprašal (šolsko skrbništvo ali občina) v kakšnih razmerah in kako pridejo ti otroci v šolo ob zimskem času z burjo, dežjem in v mrazu
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
poziva vse lanske abonente Slovenskega gledališča, da obnovijo, če tega še niso storili, tudi letos svoj abonma.
ter ob stalni nevarnosti, da se mimoidočemu vozilu pripeti' nesreča, ki bi lahko povzročila katastrofo.
Rešitev teh razmer bi mogla biti že zdavnaj mimo, saj so starši sedanjih otrok sami obiskovali to šolo in če upoštevamo s kako birokratsko hitrostjo se rešujejo take stvari pri' nas, bodo mogoče še otroci naših otrok imeli iste preglavice.
Vendar mislim, da bi bila začasna rešitev dolžnost pristojnih oblasti, posebno še, ko se iz dnevnega časopisja izve, da so nekatere občine, _ ki so mnogo skromnejše kot je tržaška, dale na razpolago učencem avtobus in s tem omogočile, da šolarji varno pridejo do šole.
K. Košuta
PD« FRANCE PREŠEREN » vljudno vabi vaščane in prijatelje na 5. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. t.m. ob 20.30 v srenjski hiši v Boljuncu.
JUTRI BO PROSLAVLJALA V KROGU SVOJCEV
PETINOSEMDESETI ROJSTNI DAN MARIJE ZULJAN VD. CERKVENIČ
Kdo je ne pozna. Posebno v južnih predelih našega mesta, pri Magdaleni, na Kolonkovcu, pri Sv. Ani, v Skednju, pa tudi pri Sv. Jakobu, da ne govorimo o Rovtah, kjer je doma. Saj jo pogosto srečamo na cesti, na ulici, ko ovita v svojo črnino, vsa suha in drobna hiti po svojih cpraivkih ali k prijateljem in znancem, ki jih nima malo.
V mislih imamo Marijo Zuljan vdovo Cerkvenič, ki se je rodila na jutrišnji dan pred 85 leti pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji, kjer je bil njen oče vrtnar, mati pa branjevka na Ponterošu. Kot vidimo, izhaja iz stare domače vrtnarske družine, ki je nekoč davno gospodarila na veliko širšem področju, saj je njen stari oče živel in obdeloval svoje njive na jugozahodni strani griča Sv. Justa, koder se danes razteza gosposki' del našega mesta. Njen oče pa se je bil preselil v Log, kjer se je naša slavljenka že v otroških letih morala spoprijeti z delom. V šolo je hodila v Riemamje, koj po šoli pa je morala na «plawto», da bi pomagala očetu ir. materi pri nabiranju zelenjave za na trg. Sicer pa je tudi sama, brž ko je nekoliko odrasla, sledila materinemu zgledu in sleherni' dan nosila na trg zelenjavo in tudi mleko.
Seveda v tisti dobi, ko je bila mati Cerkveničeva še mlada, ni bilo ne avtobusov, niti ne avtomobilov, kot jih imamo danes. Zato je vso pot do Ponteroša in nazaj o-pravljala peš. Pot je bila dolga in zato je bila tedaj naivada, da so se ženske na poti' domov nekoliko oddahnile pri mestnem pokopališču pri Sv. Ani. In tu ob nekem postanku se je mlada Marija Zuljan spoznala s svojim poznejšim možem Ivanom Cerkvemičem iz Rovt, s katerim se je leta 1909 tudi poročila.
Mlada zakonca Cerkvenič sta bila za svojo dobo zelo »napredna*: koj po poroki sta odšla na poročno potovanje do bližnje Lipice, seveda peš tja in nazaj.
Cerkveničeva družina je znana kot zelo zavedna napredna slovenska družina. Zato je v času fašizma doživljala pogoste policijske o-biske. In tudi v času velike preizkušnje je prestajala zlo, kot vse nacionalno zavedne slovenske družine.
Od sedmero otrok, kolikor sta jih imela Marija in Ivan Cerkvenič, so
Stoodstotni invalid
A.T. (Trst): »Ko sem vložil prošnjo. so mi sporočili, da sem stoodstotno invalid. Dobil sem 12.000 lir mesečno. Zvedel pa sem. da ie bil povišek.
Kaj moram napraviti, da dobim povišek?»
Če ste stoodstotni invalid, imate pravico do 18.000 lir mesečno. Znesek pa bi vam morali svoi čas avtomatično povišati od 12.000 lir na 18.000 lir mesečno. To se pravi, da ni treba vložiti nikake prošnje-V primeru, da bi vam zneska ne povišali, kljub ponovnemu pozivu, se lahko zglasite pri nas. ki se bomo pri pristojnem uradu za vašo zadevo neposredno pozanimali.
Možnost invalidske pokojnine
S.S. (Bazovica): *Vse kaže. da nam kmetom prav nočejo pomagati. Že tako smo izgubili vso zemljo. Mladina sploh se več ne bavi s kmetijstvom. In še tisto malo kmetov. ki ie bilo. zapušča zemljišča in se zaposli v tovarnah, delavnicah itd. Kaj pa lahko pričakuje mladina od dela na polju? Samo to, da dela 20 ur na 24 in nato zasluži le toliko kot zasluži navaden delavec v nekaj dneh. Kmet pa za ta znesek mora garati mesec dni. Na polju torej ne dela skoraj nihče. Živine ki je je bilo v naši vasi res veliko, sedaj je še nekaj alav. Poleg tega pa še socialno zavarovanje je za nas zelo slabo. Res je. da plačamo majhne prispevke. Z zaslužkom pa. ki aa imamo, je že precej. Plačujemo in plačujemo, nato pa dobimo le 18.000 lir na mesec. Kaj lahko napravi družina z 18.000 lir na mesec? Naprej mora garati na polju celo življenje. Hotel sem vam povedati vse to. da bodo tudi drugi spoznali, kako mi živimo in kako nas zakoni ščitijo.
Moje vprašanje pa je to. Moja žena je napravila prošnjo za invalidsko pokojnino. Logično: prošnja je bila odbita. Kaj mora človek prav umreti, da mu priznajo invalidsko pokojnino?
« « «
Vaše pritožbe so seveda popolnoma upravičene. Sedanji ustroj ie tako urejen. da za kmeta praktično prostora ni. Zanj ni ugodnosti. Kaj še, da bi mu poskrbeli take pogoje, da hi lahko mirno in brez skrbi delal. Kaj še. da bi mu dali možnost, da bi razvil svoje delo. Kaj še. da bi se s svojim delom prerinil v nov družbeni red in tako odpravil stoletni občutek »manjvrednosti*. kot pravijo številni politični predstavniki na raznih sejah, shodih itd. Le prazne besede! Žal — ostaja kruta resnica, da je beg kmetov v tovarne, v mesta še dokaj pereč in. kar ie še huje. se je do sedaj le malo storilo, da bi ta beg preprečili. Če je drugje v Italiji to vprašanje pereče, pri nas pa ie skoraj dramatično zaradi raz-
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiniiimn
živi sedaj še štirje, in sicer dva sinova, ki živita v Jugoslaviji, ter sin in hčerka, ki živita doma.
Kljub tolikim letom je slavljenka še vedno čila in dokaj zdrava, vsekakor pa zelo podjetna in odločna, saj je prav te dni odpotovala k sinu Ivanu v Maribor, da bi skupno proslavila praznik. Tudi Ivan namreč slavi prav te dni svoj rojstni dan.
Čestitkam otrok, sorodnikov in prijateljev se pridružuje tudi Primorski dnevnik, ki ji čestita k velikemu prazniku, hkrati pa ji želi, da bi še dolgo živela čila in zdrava.
MILKA TOLLOJ
iz Ceroi:elj 38 bo jutri 25. t.m. praznovala 42 let. Ob tem življenjskem prazniku ji sinko Franko in mož Guido voščita in želita skupno z ostalimi sorodniki in prijatelji veliko zdravja in zadovoljstva. Voščilom se pridružuje tudi uprava in uredništvo «Primorskega dnevnika».
PD «Slovenec» iz Boršta danes v Savinjski dolini
Danes popoldne bo prosvetno društvo »Slovenec* iz Boršta gostovalo pri prosvetnem društvu »Ivan Cankar* v Taboru v Savinjski dolini. S tem srečanjem vračamo obisk
društvu, ki je gostovalo in priredilo skupno z našim pevskim zborom koncert ob prazniku vina, 26. junija letos, v Borštu.
Skupno s pevskim zborom, ki šteje 30 pevcev, se bo tega srečanja s Savinjčani udeležilo tudi nad sedemdeset članov našega prosvetnega društva. Naš pevski zbor bo pod vodstvom Draga Petarosa nastopil na koncertu, ki bo ob 15. uri v dvorani v Taboru.
GLASBENA MATICA V TRSTU
RAZPIS KONCERTNEGA ABONMAJA
SEZONA 1971 - 72
6. novembra 1971 Slovenski oktet
KULTURNI DOM
24, novembra 1971 Simfonični orkester RTV Ljubljana Dirigent: Samo Hubad Solist: Aci Bertoncelj — klavir
19. decembra 1971 Orkester in zbor »Consortium musieum* iz Ljubljane
Dirigent: Mirko Cuderman
Januar 1972 Tržaiki baročni ansambel
Zagrebški godalni kvartet in Eva Noviak-Houška — mezzosopran
Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solistka: Pavla Uršič — harfa
Igor Ozim — violina Marijan Lipovšek — klavir
Pevski zbor »Branko Krsmanovič* iz Beograda Dirigent: Bogdan Babič
Februar 1972
Marec 1972
Marec 1972
April 1972
Od 24. oktobra do 7. novembra
Zanimiva razstava ladijskih modelov
Pomorsko združenje Aldebaran bo priredilo v prostorih pomorske postaje razstavo ladijskih modelov, ki bo trajala od 24. oktobra do 7. novembra. Razstava bo obsegala vse ladje italijanske vojne mornarice, grške, rimske in egipčanske ladje ter vrsto drugih jadrnic in parnikov. Priredili jo bodo ob priložnosti 20. obletnice u-stanovitve združenja Aldebaran v Trstu.
Razstavljeni modeli bodo v zelo majhnem merilu, razen nekaterih, kot n. pr. model angleške jadrnice Victory ter španske bojne ladje iz 18. stoletja, ki bo dolg kar dva metra in pol. Ob robu razstave modelov bo tudi razstava znamk s pomorsko temo, za katero je ministrstvo za pošto izdalo poseben žig.
..............................mu..............iiiiiiiiiiiii...............................................m....lin
Pred občnim zborom
VSI KONCERTI BODO V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA
CENE ZA ABONMAJE
Redni:
Članski:
7.000
6.000
lir
lir
Invalidski:
Mladinski:
2.000
2.000
tir
lir
Vpisovanje abonmajev pri Glasbeni matici (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
odbornik za šport Romano Je prerezal trak na ciljni črti proge lz plastične mase
7. velikim zanimanjem sem prečita 1 članek rojaka Srečka Merlaka o pokojnem župniku Mirku Vekjetu. ki je umrl v nacističnem taborišču Dachau. Gotovo je članek vzbudil zanimanje tudi pri druaih čitate-liih Primorskega dnevnika, zlasti na Kolonkovcu in pri vseh tistih, ki so v mladih letih sodelovali z Mirkom v mladinskih in dijaških društvih.
Oglasil sem se. da dopolnim Mer-lakovo informacijo, ko pravi, da je Vekjetovo ime vklesano »za sedaj samo na plošči padlih med NOB idrijske realke*. V resnici pa ie njegovo ime vklesano (žal z na-nako) tudi na veliki plošči na Brezjah. Tam je na levi strani vhoda v romarsko svetišče plošča z imeni vseh slovenskih duhovnikov, ki so postali žrtev okupatorjev oziroma niihovih kolaboracionistov Med temi je tudi Mirkovo ime. žal sta v priimku zamenjani črki in ie vklesano Vejket. Prav bi bilo da odgovorni za ploščo popravijo to napako. Ko je Merlak, napisal «za sedaj» je gotovo mislil, da bo moralo biti ime Mirka Vekjeta vkle. sano tudi na bodočem spomeniku žrtev NOB iz Škednja. s Kolonkovca
PISMA UREDNIŠTVU
in od Svete Ane. Da bi se ta zamisel čimprej uresničila
D. P.
« • •
Vgl.
uredništvo ePrimorski dnevnik*
Ul. Montecchi 6/II.
34137 - Trst
V" zvezi z dopisom Srečka Merlaka, objavljenem v vašem listu dne 21.10.71 glede pok. župnika Mirka Vekjeta, omenjam, da je župnik Vekjet deloval tudi za časa fašizma med tamkajšnjim ljudstvom ter prinašal hrvatske knjige in brošure iz Trsta v Bol jun. ki jih je delil med tamkajšnje Hrvate. Ko sem pred častim šel mimo Brezja na Gorenjskem ter se ustavil vred cerkmio in pogledal spomenik padlim duhovnikom v osvobodilni vojni, tem opazil vklesano ime tudi pok. župnika Mirka Vekjeta.
Štefan Lovrečič • « •
Spošt, uredništvo!
Zelo rad bi si ogledal razstavo
«Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes*, ki je trenutno v Sarajevu. To je želja tudi številnih drugih invalidov NOV tržaškega ozemlja. Ker imajo v Jugoslaviji vsi invalidi 50 odst. popusta pri vožnji z letalom, vprašam, če to velja tudi za izlet, ki ga organizira potovalni urad Au-rora.
Vnaprej se zahvaljujem za odgovor Albin Magajna Križ
• • •
Žal pri tem potovanju ni in ne more biti nobenega popusta. _ ker gre za posebno vožnjo z nalašč za to priliko najetim letalom. Zato je cena izleta tudi tako nizka, kajti v nasprotnem primeru bi tak izlet v Sarajevo veljal dosti, dosti več.
Kar poglejmo: povratna letalska vozovnica iz Ljubljane v Sarajevo velja 58.400 din oziroma 24.000 lir. Če bi k temu dodali še letališke takse, vožnjo iz Trsta v Ljubljano in nazaj, vožnjo i letališča v 8a
rajevu in nazaj na letališče (vključno krožno vožnjo po mestu), vstopnico za ogled razstave in še kosilo v Sarajevu, potem lahko sami izračunate, koliko bi potovanje veljalo — četudi bi imeli na sami vožnji 50 odst. popusta, ki ga uživajo vojni invalidi.
Potovalni urad Aurora
lastitev in drugih težav, o katerih so že toliko govorili in pisali. Tudi glede socialnega zavarovanja so kmetje nekje na zadnjem mestu. Pokojnine so minimalne; z njimi seveda ne ena družina, niti posamezen družinski član ne more živeta.
Glede invalidske pokojnine pa zadeva ni rožnata. Na raznih zdravniških pregledih večkrat ljudem postavijo taka čudna vprašanja, tako da navadno kmetje napačno odgovorijo in jim nato pokojnine ne dodelijo. Za uteho nai vam povem, da je pravkar ustavno sodišče izdalo odločbo, s katero pravi, da ima vsak kmet pravico do invalidske pokojnine, če ie le 50 odst. nesposoben za delo. (Prej ie bilo dve tretjini nesposobljenosti za delo). Le bora uteha med tolikimi krivicami!
• • •
Na kratko . ..
M.T. (Dolina): tVložila sem prošnjo za starostno pokojnino. Odbili so mi prošnjo, ker so mi ugotovili 623 prispevkov. Kai moram napraviti?*
Žal je vsaka možnost priziva nemogoča. ker je potrebnih za starostno pokojnino najmanj 780 »prispevkov*, kar je 15 let plačanih prispevkov. Če nimate dovoli prispevkov, lahko vložite prošnjo za plačevanje prostovoljnih dajatev. Prošnja je enostavna in jo izpolnite na posebnem formularju, ki ga dobite pri INPS ali pri vseh patro
natih. in sicer formular Mod. 0.10.
« « •
Za vse tiste, ki so nam pisali ali so nas vprašali, kako ie glede povrnitve stroškov v zvezi z zakonom za brezplačna zdravila kmetom - upokojencem, smo se pozanimali pri pristojnem uradu pokrajinske kmečke blagajne. Odgovor: na žalost ni še nič rešenega! Je treba še čakati!
• Za podrobnejša pojasnila o socialnem zavarovanju lahko pišete na naslednji naslov: «Socialna vprašanja — Primorski dnevnik — Ulica Montecchi 6 — 34132 Ttst*. ali pa se kar neposredno posvetujete pri patronatu Kmečke zveze INAC. Ulica Geppa 9. tel. 35-458*.
b. 1.
PREKOP GROBOV
Občina sporoča, da bodo prekopali kripte št. XXXIX. XL in XU (polje H.) v katerih ležijo posmrtni ostanki preminulih od 5. oktobra 1961 do 16. decembra 1961.
Kdor želi ohraniti grobove svojcev ali jih premestiti, se lahko obrne v dneh od 17. januarja 1972 do 28. januarja 1972 na paznika pokopališča ali pa na oddelek za pokopališča pri uradu za javna dela tržaške občinske uprave (Prehod Costanzi 2/V, soba št. 536). Prepoki bodo samo ob delavnikih (razen ob sobotah) od 8. do 10. ure.
Po poteku tega roka bodo posmrtne ostanke pokopali v skupni kostnici. medtem ko bodo nagrobni kamni ostali na razpolago občini.
združenja staršev dijakov na liceju
V sredo, 27. oktobra, bo redni občni zbor Združenja staršev dijakov državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu. Sedaj ko so dijaki in šolniki že premostili prve negotovosti in težave novega šolskega leta, je prav, da so se zganili tudi starši naših dijakov. Ponovno hočejo pregledati delo, ki so ga opravile njihove organizacije v preteklem letu v sodelovanju z vsemi tistimi dejavniki. ki na ta ali oni način vplivajo na šolsko življenje naše mladine.
Glede organiziranega posega združenja staršev moramo pripomniti, da je bilo minulo leto še posebno važno, saj je lani novembra izšla znana okrožnica ministrstva za javno šolstvo, v kateri odgovorne oblasti izrecno priporočajo sodelovanje staršev pri učnem procesu njihovih otrok ter pri lem navajajo nekatere nove oblike povezovanja med družino in šolo.
Predvsem je želja šolskih oblasti, da bi povečani stiki med starši in šolniki ustvarili primerne pogoje za skupen odkrit pogovor, na katerem bi kritično, a obenem stvarno poglobili vprašanja, ki se pojavljajo oh težavah ne samo na pedagoškem področju, ampak tudi v zadevah splošnega pomena, kot so na primer šolska blagajna, prevoz dijakov v šolo, ekskurzije, izleti, športno udejstvovanje ter sploh kulturno rekreativno delovanje naše dijaške mladine. Gre za obširno področje, ki v večji ali manjši meri zahteva od vseh, ki se hočejo posvetiti tem vprašanjem, določeno poznavanje položaja ter stvarno voljo za reševanje problemov.
Združenja staršev postajajo z izvajanjem ministrskih priporočil v okviru nove šolske reforme vsak dan važnejša, zato je prav, da tudi starši dijakov na slovenskih šolah sodelujejo v svojih organizacijah, saj so izven okvira dnevne politike ter v izključno korist naši mladini. V preteklem šolskem letu je bilo na slovenskih šolah na Tržaškem vsaj šest združenj staršev, ki so redno delovala. Prav je, da bi se ti odbori v novem šolskem letu obnovili povsod, kjer obstajajo. S tem bi starši še enkrat pokazali, da jim je vzgoja in napredek naše mladine res pri srcu.
— e
I/APPRODO
LA STIVA - DIVIN
VSAK VEČER PLES
V nedeljah plesna čajanka
TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
9 vse fcruje tudi t inmemsfvr
PETROLCHIMICA ADRIATICA
TRST
%
DONIJO 145
CALOR Tekoče gorivo
di F. MALE
%
TELET 817-395
CALOR PLUS Plinsko olja
MOTORNA IN INDUSTRIJSKA OLJA PRVOVRSTNA KVALITETA • UGODNE CENE DOSTAVA V KILOLITRSKIH CISTERNAH
GORIŠKI DNEVNIK
F2
mm
LETOŠNJE LJUDSKO ŠTETJE
NEDELJA, 24. OKTOBRA
TRST A
8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15 in 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Igra pianist Krpan; 10.45 Za dobro voljo; 11.15: Traven: »Zaklad Sierra Madre»; 11.35 Ringa-raja za naše malčke; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi; 13.30 Glasba po že-
Danes popoldne bodo ua radijski postaji Trst A člani Slovenskega gledališča v Trstu podali dramo «Neurje», ki jo je napisal domačin Kontovelec Lojze Cijak.
ljah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.40 Miniaturni koncert; 16.30 Šport in glasba; 17.30 L. Cijak: »Neurje*; 19,10 Parada orkestrov;
20.00	Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Lahka glasba iz naših studiov; 21.20 Semenj plošče;
22.00	Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.20 Zabavna glasba.
TRST
8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Glasba za orkester; 9.30 Maša: 10.30 Tržaški motivi; 12.10 Plošče.
KOPER
6.30,	7.00, 12.30, 14.30, 19.15 in
22.30	Poročila; 6.20 Glasba za do-
bro jutro; 8.00 Pevci; 8.30 Znane melodije; 9.15 Juke-box; 10.00 Ansambel Los Mayas; 10.30 Glasba, sladka glasba; 11.15 Glasbene novosti; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 13.30 Pogovor s poslušalci; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 15.00 Nedeljsko srečanje; 16.00 Vprašanje stanovanj; 16.20 Pojeta zbor iz Brja in zbor »Peter Jereb* iz Cerkna; 16.50 Pisma poslušalcem:	17.00 Prenos RL:	18.45
Nedelja na športnih igriščih: 19.30 Prenos RL: 2?.15 Plesna glasba:
23.00	Prenos RL.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 10.45 Koncerti lahke glasbe; 12.29 »Hit parade*: 13.15 »Su-personic*; 15.30 Prenos nogometnih tekem in izidov; 16.30 Popoldne z Mino; 17.28 »Formula uno»;
18.15	Nedeljski koncert s Herbertom von Karajanom; 19.30 Francoske pesmi; 20.25 Glasbeni variete; 21.20 Koncert tenorista P. Schreierja in pianista E. Werba; 21.50 Radijska nadaljevanka: »Iluzija*.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 9.30, 13.30, 17.25, 18.30 in 22.00 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Plošče: 9.35 Veliki valete; 11.00 »Otto piste*: 12.30 Glasbeni spored s Pippom Baudom;
13.00	Kvizi narobe; 14.30 Najboij
znane pesmi; 15.00 Preizkušajo se diletanti:	15.40 Kvizi o klasični
glasbi: 16.30 športna nedelja; 17.30 Plošče; 18.40 »Canzonissima 71»: 19.02 Pogovor o kompleksih; 20.10 Operni koncert s sopranistko Renato Scotto in baritonistom Dietri-chom Fischer-Dieskauom; 21.00 Lirični skladatelji:	22.00 Dramska
oddaja; 22.40 »Revival*: 23.05 Lahko noč, Evropa.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek: 11.15 Ob orglah Juri Reinberger; 11.50 Folk-glasba; 12.30 Tartinijeva sonata; 13.00 Medigra; 13.50 Janace-kova opera: »Spretna lisica*; 15.30 Radijska tridejanka: »Srečno jabolko*; 18.00 Ital. sodobno pripovedništvo; 18.45 Kulturne novosti;
19.15	Vsakovečemi koncert.; 2015 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija v svetu; 21.30 Radijska priredba: »Zasliševanje Odiseja*.
SLOVENIJA
8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00,
20.30	Poročala; 8.05 Radijska igra za otroke Jožko Lukeš: »Otroci, otroci vsega sveta*; 9.05 Koncert iz naših krajev; 10.05 še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 11.15 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli;
14.05	Igra zabavni orkester RTV Ljubljana; 14.30 Humoreska tega tedna; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.05 Nekaj melodij iz znanih oper.; 17.30 Radijska igra Ciril Kosmač-Mitja Mejak: «Tan-tadruj*: 18.18 Lahka glasba; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*; 22.20 Zaplešite z nami;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Risanke; 12.55 »Canzonissi-ma naslednji dan*; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Fre-nos športnih dogodkov; 18.45 TV za otroke: »Ufo*, (17.30) »Dodo-jeve pustolovščine*; 17.45 Izidi nogometnega prvenstva; 18.00 Nedelja skupaj; 19.00 Dnevnik; 1910 Prenos enega polčasa nog. tekme; 19.55 športni dnevnik; 20.30 Dnevnik; 2100 TV priredba: »Življenje Leonarda da Vinci*: 22.20 športna nedelja; 23.10 Dnevnik.
II KANAL
19 00 Kino in pesmi: 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbeni spored s kvartetom Cetra: »Danes zvečer da»: 22.25 Detektivka v Pragi; »Čevelj drugega para*.
KOPRSKA BARVNA TV
19.45 Kotiček za najmlajše — risanke; 20.00 Lutke iz serije »Kapica na pois»; 20.30 Dolgometrat-ni film.
PONEDELJEK, 25. OKTOBRA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15,
19.15	Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Moch in Kaemp-fertov orkester; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Pacchiorijev ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce, 18.15 Umetnost, književnost in prireditve;
18.30	Slavni dirigenti; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Glasbeni drobiž; 19.40 /bor iz Rude;
20.00	Šport; 20.35 Pesmi brez zatona; 21X0 Socialno vprašanje v slovenskem romanu; 21.45 Poje sopranistka Milka Evtinova; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Pripoved o pesmi; 15.30 Folklorno gradivo; 15.45 Revija furlanskih avtorjev.
KOPER
6.30,	7.00,	10.00, 12.30, 14.00,
15.30,	17.00, 19.15, 22.30 Poročila;
6.40	Glasba za dobro jutro; 8.00 Poje Paolo Mengoli; 8.45 Vi v šoli in izven nje; 9.15 Sodobna ma-užarska poezija; 10.05 Medigra;
11.15	Poje Ray Stevens; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah;
13.30	Long-play ciub; 14.06 Športni ponedeljek; 14.15 Polke in valčki;
14.40	Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Naši zbori pojo; 16.00 Primorski dnevnik; 16.40 Koncert fagotista Vojka Cesarja in pianista Gabrijela Piščanca; 17.10 Vaši pevci; 17.30 Popoldanski koncert; 18.15 Plošče; 19.00 Pop-an-sambel »Resurrection*; 19.30 Pre nos RL; 22.35 Igra pianist Sfia-toslav Richter; 23.00 Prenos RL,
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00,	12.00, 13.00, 14.00,
20.00	Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje .»pevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Hit parade; 13.45 Spored s Paolom Polijem; 14.00 Popoldanski glasbeni spored; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Naši orkestri lahke glasbe; 19.00 Kulturna oddaja; 19.30 Neapeljske pesmi; 20.20 Srečanje petih; 21.05 S polno paro; 22.05 Dvajseto stoletje; 22.20 Jazz.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30,
15.30,	16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Bob Dylan in Dalida; 8.40 Operni odlomki; 9.35 Barve in zvoki orkestrov; 9.50 Zola; »V raju gospa*; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori;
12.40	»Al to gra dimen to*; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem;
15.40	Popoldanski spored; 18.15 Plošče; 19.00 Spored s Carlom Giuffrejem; 20.10 »Supersonic*;
21.00	Kvizi narobe; 21.30 Odlomki iz operet; 22.00 Srečanje z Mahlerjem; 22.40 Radijska igra: »Baraba*; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.00 Schubertove simfonije; 11.45 Italijanska sodobna giasba; 12.20 Arhiv plošče; 13.00 Medigra; 14.00 Liederistica; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.30 Monte-verdijeve skladbe; 17.35 Jazz;
18.30	Lahka glasba; 18.45 Mali planet; 19.15 Opere na ploščah;
20.30	Koncert pianista Glenna Go tilda; 22.00 Rahmaninova glasba.
SLOVENIJA
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.20 Cicibanov svet;
9.40	Igrajo veliki zabavni orkestri; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Glasba Bachovih sinov; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru;
13.15	Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...;	14.10 Iz zbo-
rovske zakladnice finskih skla dateljev; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Glasbeni intermez-zo; 15.40 Lepe melodije z orkestrom in zborom Raya Connif-fa; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Jugozahodnega nemškega radia; 18.15 Ob lahki glasbi; 18.35 »Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom M. Križana; 20.00 Marij Kogoj: »Črne maske*; 22.15 * Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Slovenski ansambli in pevci zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja:	13.00
Anketa o poslih; 13.30 Dnevnik; 17.00 TV za najmlajše: »Igra stvari*; 17.30 Dnevnik; 17 45 TV za otroke; »Slike iz sveta*, (18.15) »Janezek in čudodelni Alvenman*; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šoortni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Celovečerni film: »Bahač*; 23.20 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Srečanje z Remom Brindisijem; 22.05 Koncert pianista Nikite Magalova.
KOPRSKA BARVNA TV
20.00	Otroški kotiček; TV film: »Šest pogumnih mož*; 20 15 Dnevnik; 20.30 Glasbena oddaja v barvah: 21.46 Dokumentarec »Mala puščava*.
Popisnice izpolnimo v slovenščini!
Včeraj so naši zastopniki izročili protestna pisma na županstvih v Števerjanu in v Sovodnjah * Debata v goričkem obč. svetu in v pokrajinskem odboru
Včeraj smo poročali, da so nekateri naši rojaki izročili na županstvih v Gorici in v Doberdobu več sto protestnih izjav državljanov slovenske narodnosti, ki so protestirali, ker niso dobili na dom popisnic ljudskega štetja v slovenskem jeziku. Včeraj zjutraj se je na števerjanskem županstvu oglasil domačin Franc Maraž in izročil 56 protestnih izjav štever-janskih družinskih poglavarjev.
Na županstvu v Sovodnjah je že v petek zjutraj Janko Cotič izročil funkcionarjem na občini 32 podpisov Sovodenjcev, včeraj zjutraj pa se je istotam oglasil dr. Leopold Devetak z Vrha in izročil 49 protestnih izmv. Izvedeli smo, da podobne izjave pidpisu-jejo še vedno tako v goriški kot v drugih občinah in da jih bodo izročili na pristojnih županstvih v prihodnjih dneh.
Svoje stališče je zavzelo tudi slovensko katoliško prosvetno društvo *Franc B. Sedej» iz Šte-verjana. Tiskovno poročilo se glasi takole: «SKPD F. B. Sedej iz Števerjana je zavzelo odločno stališče proti novemu izigravanju Slovencev v Italiji ob letošnjem ljudskem štetju. Vabi vse člane, da na pristojnih mestih izrazijo svoje nezadovoljstvo nad takim početjem in zahtevajo, da se enkrat za zmeraj konča s takim zapostavljanjem našega življa v Itaii-ji*.
O stvari so razpravljali v četrtek zvečer na seji pokrajinskega odbora. Ugotovili so, da je slovensko govoreče prebivalstvo naše pokrajine nezadovoljno, ker mu niso dostavili popisnic ljudskega štetja v slovenskem jeziku. Upoštevajoč resolucijo, ki zahteva rešitev slovenskih vprašanj, ki jo je letos izglasoval goriški pokrajinski svet, so opozorili ustrezne forume o tem nezadovoljstvu z željo, da bi se to ne, ponovilo v bodoče. Tudi na seji goriškega občinskega sveta so v petek zvečer govorili o tem vprašanju. O tem pišemo posebej, v kroniki omenjene seje.
Tudi danes smo dobili nekaj izjav slovenskih političnih in kul turnih zastopnikov. Predno preidemo k tem omenimo še, da so včeraj na področju goriške občine popisovalci nesli spet na dom popisnice tistim našim ljudjem, ki so jih v prejšnjih dneh odklonili. Vsem tem kot vsem drugim našim rojakom svetujemo, da svoj protest izrazijo tako, da izpolnijo,
povsod kjer je to mogoče, popisnice ljudskega štetja v našem, slovenskem jeziku.
Jutri v Sovodnjah seja občinskega sveta
V Sovodnjah bo jutri zvečer ob 19. uri seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je razprava o proračunu za prihodnje leto, razprava o prednostni lestvici prosilcev za študijske podpore, prošnja za deželni prispevek za ureditev preostalih vaških cest. Svetovalci bodo razpravljali tudi o nekaterih vprašanjih, ki se tičejo uslužbencev.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Slovenci so popolnoma upravičeni zahtevati dvojezične popisne pole
V tem smislu so se izrazili župan in predstavniki KPI, PSI in KD Resolucija SDZ - 0 šoli v Podgori in v Ulici Randaccio - Polemika o izdelavi načrta za novo obmejno postajo - V sredo ponovna seja
Poglavitno pozornost so občinski svetovalci na seji v Gorici, ki je bila v petek zvečer, posvetili sedanjemu ljudskemu štetju.
S tem v zvezi so še posebej poudarili, da smo Slovenci v Italiji doživeli ponovno d'skrim;nacijo, ker oblasti- pri razdeljevanju popisnic niso upoštevale naših jezikovnih pravic.
To je ugotovil svetovalec odv. Bat-tello (KPI) in poudaril, da imamo Slovenci pravico do enakopravnosti našega jezika v javnosti ter priporočal županu, naj bi v tem smislu in v skladu s podobnim sklepom pokrajinskega sveta posredoval pri pristojnih organih, ki naj bi od-
pravile to pomanjkljivost.
V tem smislu je govoril tudi dr. Sanzin (PSI), ki je poleg tega u-gotovil, da zadeva tretje učne moči na slovenski osnovni šoli v Ul. Randaccio še vedno ni rešena in da bi bila tam potrebna tudi še ena učilnica, župan Martina je o-bema zagotovil, da je tako kar se tiče popisnih pol, kakor tudi glede šole v Ul. Randaccio storil potrebne korake za ureditev problema, ter da pričakuje zadevne odgovore.
Vedno v zadevi popisnih pol je svetovalec Bratina (SDZ) predložil resolucijo svoje skupine, v kateri predlaga občinskemu svetu naj izrazi svoje nezadovoljstvo spričo
• Sovodenjski župan opozarja vse vaščane, da lahko očistijo grobove na vaških pokopališčih najkasneje do 27. oktobra.
PRED ZAČETKOM GLEDALIŠKE SEZONE
Z Brechtovo dramo «Bobni v noči» v četrtek začetek sezone v Verdiju
V tej dvorani bodo igrali še Ergmana, Lorco in commedio deli arte ■ Ostale predstave bodo v Katoliškem domu • Na podeželju bodo igrali dela, ki so izven abonmaja
V prejšnji sezoni je Slovensko gle-1 večkrat ploskali pri odprtem odru. šuta, Filibert Benedetač, Marko
... -	rr< i	•	>• 1	Z*'- I	n« *lrw«010nin II»Či f 1 Ir IVA \X7 01 f f P /O Vi TTdlVUln/1	Tftil/IO
dališče iz Trsta priredilo v Go- j Čeprav se dogajanje vrši tik po rici in na okoliških odrih 24 pred-, prvi svetovni vojni je tema še ved-
stav in 6 recitacijskih večerov. Te predstave si je ogledalo 7.500 ljudi, t. j. toliko kot je bilo obiskovalcev na predstavah italijanske gledališke sezone. Slovenci smo torej veliko bolj dovzetni od italijanskih sodeželanov za obisk gledaliških prireditev. Ob priliki lanske sezone je SG organiziralo tudi 43 avtobusov, ki so vozili naše ljudi s podeželja na predstave v mestu.
To Je povedal na petkovi tiskovni konferenci v Gorici ravnatelj Slovenskega gledališča iz Trsta Filibert Benedetič. Orisal je tudi letošnjo gledališko sezono, ki se prične v četrtek 28. oktobra. Tržaški igralci bodo igrali Bertolta Brechta dramo »Bobni v noči* v Verdijevem gledališču. Drama je v Trstu doživela zelo velik uspeh, gledalci so
auiiuiiiiiuniiiiuiiiiiitiiiiiiiiMniiimtiimmiumimniimiiiiiuimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiuniiiiiiMiiif
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Mopedist iz Renč žrtev prometne nesreče v Gorici
Še eno trčenje v UL Roma
Včeraj okrog 15. ure je na križišču ulic Roma in Crispi v Gorici 59-letni Giordano Cauzer trčil s svojim vozilom ob neki avto, ki mu je presekal pot. Padel je in z rešilcem Zelenega križa so ga odpeljali v splošno bolnišnico. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobagijo z rano na lasišču ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Ob 15.50 pa so pripeljali v go-riško splošno bolnišnico Vojka Špacapana iz Renč, Podkraj 35, ki so mu zdravniki ugotovili poškodbo na desni ključnici ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju. V Ul. Giustiniani, nedaleč od Rdeče hiše, se je peljal z mopedom, ko je trčil z nekim avtom, padel in se poškodoval. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice. Obe vozili sta utrpeli nekaj škode.
Sindikalne vesti
Tudi delavci slaščičarskih podjetij so po vsej državi v mezdnem gibanju. Na Goriškem so pri tem zainteresirani delavci podjetij Giulia, De Uda, Imca, Ilcea, Carelli & Govoni, Sori ni in Favorita. Že dva tedna delavci teh podjetij ne izvajajo nadurnega dela, sedaj pa so najavili 24-urno stavko za torek, 26. oktobra.
Na zborovanjih so po tovarnah Imca, De Licia in Giulia že dali
svoj pristanek za udeležbo pri stavki, v podjetjih Sorini in Ilcea pa se delavci še posvetujejo.
Poleg slaščičarjev stavkajo tudi tovarne mesnih konzerv in predelovalnice mesa in med temi je na Goriškem tovarna Morgante v Romansu, kjer bodo stavkali jutri, 25. oktobra.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z EMAC iz Gorice
Bertolt Brecht
Bobni v noči
drama in komedija
Prevod: BORUT TREKMAN Režija: MILE KORUN
V četrtek, 28. t. m. ob 20.30 v gledališču »G. Verdi* v GORICI
(Abonma red A hi red B) Pohitite z abonmaji I
Opozarjamo cenjene abonente, da lahko dvignejo abonmajske izkaznice na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2.
no aktualna.
Letošnje predstave bodo izmenoma v Verdijevem gledališču in v dvorani Katoliškega doma. Vsi a-bonenti bodo damti stalne sedeže za vse predstave. Za maremlne izvenabonmajske predstave pa se bodo lahko poslužili drugih dvoran. Na podeželju ne bodo letos igrali tistih del, ki so vključena v abonmajski program.
Drugo delo, s katerim bo SG nastopilo letos v Gorici, bo k ometu ja Jovana Sterije Popoviča »Skopuh ali Kir Janja*. Igrali jo bodo 28. in 29. novembra v Katoliškem domu. V gledališču Verdi bodo nastopili 16. decembra z igro ruskega pisatelja N. R. Ergmana »Samomorilec*. S to igro bo nastopilo prvič v Gorici Mestno gledališče ljubljansko. V prvotnem programu je bila Hiengova igra »O-svajalec*; te ne bodo igrali.
12. januarja 1972 bo spet nastop v Verdiju. Tokrat bo nastopilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s komedijo Federica Garcie Lorce »Dom Bernarde Albe*. 30. in 31. januarja bo v Katoliškem domu »Ameriški večer*, v katerega so strnili dela Thorntona Wil-derja, Tennesseeja VVilliamsa, Le Roy Jonesa. V februarju, 27. in 28., bodo v Katoliškem domu i-grali delo mladega tržaškega pisatelja Sergeja Verča »Ko luna škili z desnim očesom in jaše veliki voz*. 26. in 27. marca bomo imeli spet v gosteh igralce Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ki bodo nastopili z Nušičevim »Pokojnikom*. V aprilu, točni datum ni še določen, bodo v gledališču Verdi igrali commedio delTar-te »Igra o treh rogonoscih*.
Temu bogatemu gledališkemu sporedu bodo dodali, seveda če bodo razmere to dopuščale, še nekaj drugih del. Morda bo v Gorici gostovalo tudi gledališče iz Celja z »Umorom v katedrali* T. Elliota. Na podeželju pa bodo igrali komedijo Jaka Štoke »Trije tički*, Cankarjevo »Jernejevo pravico* v Delakovi priredbi. Miroslav Košuta in Stane Starešinič pa sta pripravila »Večer slovenskih narodnih*. Na sporedu bo seveda tudi otroška igra.
Morda bo letos Slovensko gledališče priredilo, v sodelovajiju s prosvetnimi društvi nekake pred-igrske debate, na katerih bodo i-gralci in umetniški vodje gledališča razložili igre s katerimi bodo nastopali.
Na petkovi konferenci se je razvila tudi zanimiva debata o vlogi gledališča in o repertoarni politiki. Nekateri so zagovarjali tezo, da je treba nJši publiki nuditi lažje domače tekste, drugi pa so bili mnenja, da je naša publika gledališko že dovolj vzgojena. V debati so sodelovali dr. Rafko Dolhar, prof. Kazimir Humar, Miroslav Ko-
VValtritsch, Edmund Košuta, Jožica Smetova, prof. Bavdaž od ZKPO iz Nove Gorice, Marija češčutova.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA poziva vse lanske abonente Slovenskega gledališča, da obnovijo, če te ga še niso storili, tudi letos svoj abonma.
Obvestilo urada za štetje
Pokrajinski urad za ljudsko ste tje pri trgovinski zbornici v Gorici sporoča vsem prizadetim da, kdor želi ohraniti v tajnosti navedbe na vprašalni poli lahko zahteva pri Centralnem uradu za statistiko v Rimu za dovoljenje, da lahko pošlje neposredno v Rim svojo polo. Zadevno dovoljenje mora potem predložiti poverjeniku za štetje.
Občni zbor lovske zveze
Danes dopoldne ob 8.30 bo v sejni dvorani pokrajinskega sveta letni občni zbor pokrajinske lovske zveze za Goriško. Na njem bodo podali poročilo o lanskem delu in se pogovorili o bodočem. Na zborovanje so povabili tudi predstavnike iz Slovenije in Koroške.
Jutri, 25. t.m. občni zbor ŠZ Dom
športno združenje DOM obvešča, da bo redni letni občni zbor združenja jutri, 25. oktobra ob 21. uri v dvorani kluba »Simon Gregorčič* na Verdijevem korzu 13. Odbor vabi vse člane in prijatelje društva, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno.
Športna dejavnost za otroke
Športno združenje DOM bo tudi letos poskrbelo, da bo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13, športna dejavnost za otroke. V prejšnjih letih je bila dejavnost osredotočena v naslednjih panogah: telesna vzgoja in košarka za najmlajše, letos bomo s tema dvema panogama nadaljevali, poleg tega pa bomo pričeli telesno vzgojo za predšolsko mladino. Vaje se bodo pričele v novembru, točen datum bomo sporočili kasneje.
Vpisovanje se vrši vsako sredo od 17.30 do 19. ure v Gorici, Korzo Verdi 13, med treningom minibasketa.
Odbor ŠZ DOM
dejstva, ker ISTAT ni poskrbel za tiskanje dvojezičnih pol in naj zahteva, da bi v prihodnje spoštovali pravico slovenske narodne skupnosti v tej zadevi; občinski svet naj da odboru mandat, da stori potrebne korake v tem smislu. Pri tem se resolucija sklicuje na drugo resolucijo, ki jo je občinski svet sprejel decembra 1969, ki govori o potrebi', da se s primernimi zakonskimi ukrepi priznajo in spoštujejo pravice slovenske narodne skupo-»ti v zamejstvu, s posebnim ozirom na pravico do rabe materinskega jezika.
Tudi predstavnik skupine KD Brancati je dal izjavo, s katero je izrazil soglasje svoje skupine z za htevo po dvojezičnosti popisnih pol in za to, da se tudi na drugih področjih izvedejo ustrezni ukrepi za enakopravnost slovenskega jezika in za izvedbo drugih manjšinskih pravic.
Med debato je bil govor tudi o stanju osnovne šole v Podgori, kjer je svetovalec Jaconcig ugotovil, da je nujno potrebna popravil in naj bi občinski odbor poskrbel vsaj za najnujnejše. Obenem je priporočal tudi ureditev trga pred šolo. Odbornik Agaiti je odgovoril, da imajo že odobren načrt za popravila v znesku 32 milijonov lir in da gre prj tem za birokratsko pot; vseka kor pa bodo čim prej napravili vsaj najnujnejša popravila za manjše vsote.
Govor je bil tudi' o drugih šolskih potrebah in o športnih ob jek tih s posebnim ozirom na novo igrišče v Rojcah, ki še ni kolavdj-rano za redno uporabo.
Po tem «uvodu», ki je trajal pol drugo uro, so prešli na razpravi-o poverilnici za izdelavo načrta za novo obmejno postajo pri Tržašk’ cesti' v štandrežu. Kot je povedal odbornik za javna dela Agati, so izdelavo načrta poverili najprej inž Cuttiniju iz Vidma za 9,3 milijona lir, sedaj pa naj bi mu odvzeli to naročilo in ga poverili družbi »Autovie Servizi* iz Trsta za 33,5 milijona lir. Pri debati, v katero so posegli svetovalci Fomasir, Lup-pieri, Pedroni in še nekateri drugi, so ugotovili, da gre vedno za eno in isto osebo, ker je inž. Cutti-ni' ravnatelj omenjene družbe, ki bi moral plačati globo zaradi od lašanja z načrtom preko določene ga roka po 9000 lir dnevno za za mudo. Končno so predlog odbor? odobrili z večino — vzdržali so se predstavniki KPI in PSIUP, desni ca pa je glasovala proti.
Ker so sejo zaključili nekaj pred 23. uro, so jo ponovno sklicali za sredo, 27. oktobra ob 21. uri, ko bodo nadaljevali razpravo.
CORSO 15.18-22.00: »Grande Ja* J. Wayne m M. O tiara; kinen*’ skopski film v barvan.	|
MODfcKMSSlMO ob 15.00:	,3(lJ
di Fort Camby», C. Bronson in **■ Hamilton. Ameriški kmemaskop* * barvah.
VERDI ob 15.15:	«L’ uomo
due ombre*. Charles Brownson ® J. Mason. Italijanski barvni fO®;
CENTRALE ob 15.00:	»Sen*8
selvaggi*. J. Wayne in V. MO®*' j kinemaskopski film v barvah.
VITTORIA ob 15.00:	«11 dio
mato Dorian*, H. Berger in * Lee; film je v barvah.
/ ržid
lel
AZZURRO ob 16.00: »Scusi, ma paga le tasse?* Franco Francki ® Ciccio Ingrassia.	i
ENCELSIOR ob 14.00:	«11 solita81
del Rio Grande* Gregory Po* PRINCIPE ob 14.00: »Venga a il soldato con noi*. Franco Frane11 in Ciccio Ingrassia. Barvni fil® SAN MICHELE ob 14.00: «Luna J. Olson. V barvah. Dodatek sli*® niča.
\»mi Gorica
SOČA (N. Gorica): «Jaz sem Sart® na — tvoja smrt*, italijanski b*8®" film - ob 16., 18. in 20.	1
SVOBODA: «Avtostoparka», amen®10 barvni film — ob 16., 18. in 20. PRVAČINA: «Postelja» mehiški ban' ni film — ob 17. in 20.
RENČE: »čarovnica iz vražje hostij angleško-nemški barvni film —
17. in 20.	1
DESKLE:	«Sirota s čudovitim
som*, nemški barvni film — ob in 19.30.
ŠEMPAS: »Kdor poje ne misli sla*' jugoslovanski barvni film — ob in 19.30.
KANAL: »Medved in deklica*. coski barvni film — ob 17. in
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI	^
Danes ves dan in ponoči je v
rici odprta lekarna MARZINI. n®* j Italija 89, tel. 2443
V	1R2ICU
Danes ves dan in ponoči Je | Tržiču dežurna lekarna dr. Risnw° Ulica Toti 5/2 tel. 72701.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 24. DO 30. OKTOBRA 1971
NEDELJA, 24. oktobra 9.30 Po domače s Henčkovim ansamblom; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja: Ch. Andersen; Jelka, Svet, v katerem živimo; 11.40 Mestece Peyton: 13.33 Napoved sporeda; 13.35 Reportaža o mnogoboju; 14.00 Boksarska tekmovanja za memorial Sikija Gakoviča; 15.30 Napoved sporeda; 15.31 Rokometno prvenstvo Jugoslavije, v odmoru glasbena medigra; 16.30 Košarka Cr-vena zvezda : Jugoplastika; 18.20 Lepi Humphry — ameriški fiim; 20.00 TV dnevnik; 20.35 »Stare bajte* — humoristična oddaja; 21.25 Videofon; 21.40 športni pregled; 22.10 Poročila.
PONEDELJEK, 25. oktobra 9 05 Odprta univerza; 9.35 TV v šoli: Zgodba o sioiu, Fotosinteza, Koti; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Osnove splošne iz obrazbe: Grmenje in dež. 16.10 Francoščina; 17 00 1’est z glasim: 17.15 Šahovski komentar. 17 46 Kljukčeve dogodivščine — 4. del;
18.15 Obzornik; 18.30 S kamero po svetu; Ljudje ob Indijskem oceanu; 19.05 Mladi za mlade (JRT);
20.00	TV dnevnik; 20.50 A. P. Čehov: Pozne rože — sovjetska TV igra; 22.00 Kulturne diagonale; 22.40 Poročila.
TOREK, 26. oktobra 9.35 TV v šoli: TV vrtec. Jezikovni quiz, Reka; 10.40 Ruščina;
11.00	Osnove spiošne izobrazbe:
Moje knjige; 14.40 Ruščina; 15.00 TV vrtec; 15.15 Rokomet za pokal Karpatov — Jugoslavija:SZ (ženske); 16.15 Angleščina; 17.50 T. Jansson: Čarodejev klobuk — 4. del; 18.10 Obzo-nik; 18.25 Stare krčme; Pri Obrščaku; 19.00 Srčni infarkt — III. del; 19.30 Osebna nega: Lasje: 20.00 TV dnevnik; 2035 Odporniška gibanja v filmski upodobitvi — Dviga noč leta 1943, italijanski film: 22 20 Likovni nokturno:	Zmago Jeraj:
22.30 Poročila.
SREDA, 27 oktobra 8.15 TV šoli: Središče Hrvatske,
Reka, Borba proti Benečanom in Turkom, Sodobna tema, Fotosinteza, Koti, Hrvatski pisani spomeniki; 11-00 Osnove splošne izobrazbe: Grmenje in dež; 14.23 Napoved sporeda; 14.25 Nogomet Jugoslavija : Luksemburg — prenos; 16.50 Test z glasbo; 17.05 Šahovski komentar; 17.50 Andersenova pravljica; 18.15 Obzornik; 18.30 Prijatelji glasbe; 19.05 Od filma do filma; 19.20 Po sledeh napredka: 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 M. Uskokovič: čedomir Ilič — I. del; 21.35 A. Borodin: Knez Igor — I. dejanje; 22.40 Poročila.
ČETRTEK, 28. oktobra 9.35 TV v šoli: Od zore do mraka. Pesmi F. Schuberta, Hidrosta-tični tlak; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 12.00 Francoščina; 17.15 Obzornik; 17.30 Kluž: Rokomet za pokal Karpatov — Jugoslavija ; Romunija (ženske); 18.30 Vse življenje v letu dni; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Svet, v katerem živimo; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.35 Mau-
passantove novele; 22.00 Apoteoza stila: H. oddaja o Igorju Stravin-skem; 22.30 Poročila.
PETEK, 29. oktobra 9.30 TV v šoli; TV vrtec. Obdelava lesa, Funkcija glasov, Ganges, Poklicna usmeritev; 11.00 Angleščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe: Moje knjige; 17.25 Veme-Kohout: V 80 dneh okrog sveta — II. del; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasbeni dnevnik; 19.00 Mestece Pey-ton; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Richard Burton v filmu: /»eksander Veliki; 22.20 Poročila.
SOBOTA, 30. oktobra 9.35 TV v šoli: Sodobna tema, Slavonija, Aktualnosti; 16.33 Napoved sporeda; 16.35 Gimnastika Jugoslavija:ZRN; 17.55 Ptujski festival — lil. del; 18 20 Obzornik; 18.35 Nicholas Nickleby — serijski film; 19.30 TV kažipot; 20.00 TV dnevnik; 20.35 TV magazin; 21.35 Kratki filmi; 22.00 Oddelek S -serijski barvni film; 22.50 Poročila.
Zaprta ulica v Gorici
Z žvoanstva v Gorici sporočajo, da bodo jutri, 25. t. m. začeli z obsekovanjem in obrezovanjem dreves v Ul. XX. septembra. S tem v zvezi bo zaprta ulica za promet po odsekih v skladu z napredovanjem dela, dokler to ne bo zaključeno.
Razna obvestila
Martinovanje S PD bo letos v nedeljo, 14. novembra v hotelu »Soča* v Mostu na Soči. Podrobnosti pri vpisu na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2/1. Pohitite z vpisom!
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cveti1®, na FLORARTE, Ul. XXIV MagS10 '
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN
Dne 22. in 23. oktobra so J? goriškem matičnem uradu P^m li 4 rojstva, 6 smrti, 2 P01^ in 2 oklica.
ROJSTVA: Maria Laura Belijo zo, Francesca Cecchini, DaVI Grusovin in Maja Vrtovec,
UMRLI SO: 66-letna gosL. Čhiarina Sorrentino, 64-letna kojenka Maria Irene Del 58-letni delavec Luigi Piccottii, dn; star Massimiliano Bonato, letna gospodinja Vincenzina metto in 75-letni upokojenec “ rio Marega.	. „
POROKE: Električar Ezio in prodajalka Maria Martin®^ prodajalec Giorgio Godina in lavka Mariarosa Grusovin.
OKLICI: orožnik Giuseppe JJ^ ciarelli in gospodinja Elise cini, podčastnik Francesco GN^ vin in Mirella Marcossi. S

ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na njeni nji poti našo nepozabno
Karmelo Gomišček
d'
se iskreno zahvaljujemo. Posedn® hvalo g. župniku Stanku Premrl®' , rovalcem cvetja in vsem. ki so * stali ob strani.
Družina Gomil®*
Oslavje, 24. oktobra 1971

Preproge, posteljna pregrinjala, odeje Metrsko blago za ženske in moške Zavese Diolen in Te-rvlen
Tkanine za notranjo opremo stanovanja
GORICA
CORSO VERDI 91 TEL. 31-33
Prgovtns
čevlje*
JUREN
GORILA
Largo XXVII Marto » * Palača INPS Vta IX Agnato 1
Velika Itblra čevljev tu torbic po konkurenčnih cenah 1
PRIZNANO MEDNAROOND _
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA
UOKMJA - Ul Uuca d'Aosta IM .	28-tfi _ UOHiCŠ
fUKVgBMAMU t* B K V OiZ VSAKOVRSTNEGA ULAG«
Im
5
KULTURA
g||S|g|
Wk%*
b ............, ..r. .. ,.4... L . .
mariborska jesenska
GLEDALIŠKA POMLAD
^0C0i j« na sporedu nastop tržaškega Slovenskega gledališča z Brechtovimi «Bobni v noči» - Letošnja Borštnikova srečanja imajo ob spominu na velikega mojstra gledališke umetnosti Staneta Severja še poseben pomen
SESTA
BORŠTNIKOVA
SREČANJA
(Od posebnega dopisnika) MARIBOR, petek, 22. - Že pe-~.f.an tečejo šesta Borštnikova recanja, in ves ta čas je, kot ,7. 7 M jesenski in pomladan -““ letni čas zamenjala vrstni wi. Mesto ob Dravi se koplje razkošnem soncu, vinogradi, snoi m vse	je pobar-
io 2 v ^ečdlu jesenskega list-•r Zadllji trgači hite med braj-T*,1> v kleteh pa že pokušajo siadek mošt, ki obeta, da bo kapljica letos taka kot najboljših letinah. Tudi sa-smo ga pokušali, ko nas je gostoljubno vodstvo maribor-i^6fa gledališča povabilo na vj®t v zadružno klet v Slone^0 Ststrico in nato še v t,®-®« kilometrov oddaljeno ovačjo vas, prav kjer se ro-sloviti ritoznojčan. w°’ ta tzlet v mariborsko o-5"100 je bil le kratek inter-sredi teh čudovitih "»stoikovih srečanj, ki jih ^“7 tako kot sonce naravo, !P2Je pristna gledališka nav-™«ost na odru in v dvora-• Presenetljivo za obiskoval-^ gledaliških predstav v za-*?®jstvu je predvsem to, da je .prana SNG, ki premore o-400 sedežev, za vsako predstavo tega intenzivnega in
Prizor j alnega ritma nabito
je if' t>olj presenetljivo pa
v» &a ie thaH nhrSinst.vnm v P-
^ je med občinstvom ve-veliko mladine. Maribor sfj6® lahko postavlja s svojo S eaališko publiko. Postavlja pa v z. njo lahko v prvi vrsti £**tvo SNG, saj to gledališko vaušenje ni pojav samo ob lajanjih Borštnikovih sreča-temveč rezultat njegove v ®uaarne repertoarne politike. . ^a predstave v okviru srednja samega bi lahko dejal, el vse na ravni pristnega sj2rlške§a doživljanja. Za vC^r611 uvod vanje so poskr-- .domačini, ki so s svojim
_a tičkom« zelo visoko zasta-. kvalitetna merila. Tako tako igralsko in mla-, niško odkritosrčnega Matič-ni dano gledati na ka-rem koli odru. Mariborske-Vse ansamblu je usped pred-_ m po zaslugi mladih igral-s katerimi razuolaea v
presenetljivo velikem številu.
Strindbergova ((Gospodična Julija« v izvedbi Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane je pokazala, da raste na tej pedagoški instituciji izredno talentiran in obetajoč igralski naraščaj. Zahtevno dramo so podali z veliko mero intenzivnega izživljanja in z dokajšnjo odrsko sproščenostjo.
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je edino gledališče, ki je na srečanju prineslo slovensko noviteto Partljičevo dramo «Naj poje čuk». Igra na naturalističen način obravnava socialne razmere in z njimi povezano človekovo življenje v hribovskih slov. kmetijah. Navezanost na zemljo po eni in nagel beg z nje v mestno industrijo po drugi strani odpirata mračne perspektive za družbo in posameznike. Partljič se je tej stvarnosti našega časa približal z veliko prizadetostjo, igralci Primorskega dramskega gledališča pa so jo skušali kar najbolj prepričljivo podati.
Mladinsko gledališče iz Ljubljane je spet natreslo v dvorano vrhan koš likov z dramatiziranim prikazom Julesa Verna «V osemdesetih dneh okrog sveta«. Mimo smem reči, da tako mladinske igre v tako povezani in duhoviti režiji še nisem videl. Lahko si samo želimo, da bi bilo z njo Mladinskemu gledališču omogočeno gostovati tudi pri nas v Trstu.
Nocoj bomo gledali Eliotovo dramo «Umor v katedrali« v izvedbi celjskega Ljudskega gledališča. Sobota bo posvečena gostovanju gledališča delovnih ljudi iz Gottwaldova na Češkem, ki nastopa seveda izven konkurence kot gost Borštnikovih srečanj. Popoldne bodo uprizorili Cocteaujeve »Monologe«, zvečer pa dramo čeških avtorjev Alojsa in Vilema Mrsbika «Maryša».
Po lanskoletnem prodornem uspehu s štokovo burko «Moč uniforme« vlada tudi letos med mariborskim občinstvom veliko zanimanje za nastop na-
šega tržaškega gledališča z Bechtovimi «Bobni v noči«, kd bodo na sporedu v nedeljo zvečer.
V	ponedeljek se bo predstavilo Mestno gledališče iz Ljubljane z Erdmanovim ((Samomorilcem«. Za zaključek pa bo v torek nastopila Drama SNG iz Ljubljane z Ustinovo komedijo «Photo Finish«.
V	sredo bo še na vrsti sklepna prireditev, na kateri bodo umetniški program izpolnili nekateri najodličnejših slovenskih in jugoslovanskih igralskih umetnikov, med njimi naša Mira Sardočeva ter komorni zbor iz Celja. Srečanja se bodo zaključila z razdelitvijo nagrad za najpomembnejše dosežke v okviru letošnjega srečanja in pa s podelitvijo Borštnikovega prstana, M se podeljuje za življenjsko delo.
S tem bo sklenjen ta lepi praznik, ki se je pomenljivo začel s poklonom velikemu mojstru slovenske gledališke umetnosti Stanetu Severju, kateremu bodo po odkritju doprsnega kipa v avli gledališke hiše in razstave, posvečene njegovim odrskim likom, v nedeljo dopoldne odkrili še spominsko ploščo v Ribnici na Pohorju, kjer je sam. toda ne osamljen, s svojim gledališčem... na improviziranem odru opravil svoj poslednji odrski nastop in z njim sklenil svojo umetniško in žal tudi življenjsko pot. Letošnja Borštnikova srečanja imajo ob spominu nanj še poseben pomen.
_________ J. K.
Bevkov «Tonček»
Bernu v svet z naslednjo napotnico: «Tonček, vedno pripravljen za kakršnokoli pobalinstvo in uporno dejanje, je živel v slovensko-itali-janskem obmejnem mestu. Njegove zgodbe in dejanja so izhajala iz jezikovne neenakopravnosti, pod katero so živeli slovenski prebivalci. Naša povest naj zbudi razumevanje za vse tlačene narode in ljudi.«
Knjiga je izšla v zelo lepi opremi (120 strani, format 21.5x15 cm, vezana v platno z večbarvnim o-vitkom), s številnimi risbami Hann-sa Langenberga. Prevajalka dr. Else Byhan, pa je s to knjigo posredovala nemškemu knjižnemu trgu že svoj sedmi prevod Bevkovih mladinskih spisov. Ob tem moramo pripomniti, da so prav ti prevodi odprli Bevku pot v nekatere tuje jezike (na pr. v japonščino). Prevedla je že tudi povest »Kaplan Martin Čedermac«, ki je menda že v tisku.
V soboto, 30. t.m. bo v Kulturnem domu v Trstu gostovalo gledališče »Komedija« iz Zagreba z glasbeno komedijo »Goslač na strehi« po pripovedkah Solema Alejhena.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiioviiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MUZEJSTVO NA SLOVENSKEM
v nemščini
Bevkova mladinska povest o go-riškem paglavcu-šolarju v času fašizma, ki jo označujemo kot »mladinski Čedermac«, je dosegla poleg številnih izvirnih izdaj tudi veliko prevodov v tuje jezike, od tega edini prevod Fr. Bevka v ruski, litovski in tadžiški jezik. Pravkar pa je izšel še nemški prevod, katerega je poslala znana švicarska založba Blaukreuz-Verlag v
Letos slavijo Narodni muzej v Ljubljani. Prirodoslovni muze.i Slovenije in Slovenski etnografski muzej 150. obletnico svoje ustanovitve in z njimi proslavljajo vse muzejske in galerijske ustanove Slovenije 150 let muzejstva na Slovenskem.
V okviru tega jubileja se že vse leto vrste prireditve, osrednja proslava pa je bila 14., 15. in 16. oktobra. Narodni muzej je za o-srednjo proslavo pripravil posebno občasno razstavo z naslovom: «150 let Narodnega muzeja«, ki dokumentira nastanek in razvoj Narodnega muzeja. Strokovno je razstavo pripravila kustodinja Grozdana Kozakova, oblikoval pa jo je ing. arh. Branko Simčič.
Na razstavi so zbrani najvažnejši dokumenti in viri, ki ilustrirajo ustanovitev muzeja kot Deželnega muzeja za Kranjsko, njegovo delo in razvoj v 19. stoletju ter delitev ustanove v današnje o-srednje republiške ustanove: Arhiv Slovenije, Narodni muzej v Ljubljani, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej. Arhivsko gradivo na razstavi pestri slikovno gradivo (portreti, ilustracije in dokumentarne fotografije) ter izbor za muzej najbolj pomembnih pridobitev od prazgodovine do začetka 20. stoletja.
Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure do predvidoma 10. novembra 1971.
Ob tem važnem jubileju je bil tudi sedmi kongres Zveze muzejskih društev Jugoslavije, ki je končal delo v soboto. Potekal je v znamenju priznanja številnim prizadevnim muzejskim delavcem ob 150-letnici slovenskega muzejstva. Kongres je začrtal nadaljnjo pot
"""""o..........................................................  «imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii«*tiiiiiiiiiiiiii*iii*ll*l,l,n,,,*,,,,,,**,*,*,,,,,,,,,,,l,i.....
HIŠI V Kepnu Je se Odprta razstava SKUpine minuin sioveuMun siuibijcv ivuiiuaim, avtu e, »etimcui, Volka, Zuliana ta Žerjala. Razstava bo odprta do prvih dni novembra.
Trije slovenski muzeji slavijo letos svojo stopetdesetletnico
V okviru tega jubileja se vse leto vrstijo prireditve, osrednja proslava pa je bila sredi oktobra
NOVOSTI S KNJIŽNIH POLIC
Mira Miheličeva: OGENJ IN PEPEL
čev°Znam° P>sateljico Miro Miheli-brav k* ie slovenskim bralcem ^gotovo ni treba posebej pred-0_	Poznamo njeno dramo
nj in pepel kot kroniko me-Do t6 ‘frn^ine. Poznamo tudi nje-j^etralogijo, romane, ki tvorijo ii,,1^0 slovenske meščanske dru-jo k' se med seboj prepletanj^” 'izpolnjujejo, ki pa vendar loto stavljajo vsak samostojno ce-APril To so romani Mladi mesec, nad	večera in Mavrica
*dat nie**om* romani, katerim se Pridružuje še roman Ogenj ll Le.Pel> W smo ga doslej poznajo odrsko delo. Roman Ogenj **iožK6* je izšel zdaj pri Državni i-. oi Slovenije v nepreobsežni
Jtajigi
taorft strani, ki jo je malce otono opremila Nadja Furlan.
dUjeman Ogenj in pepel pripove-ijigr. 0 usodi slovenske liberalne si(e anske družine, o usodi slovenil^8 senatorja Ravna v prelom-Po”. Vojnem letu 1943. Zgodba ni ob Spletena in niti ne pre-Icj na- Bolehni senator Raven, 8p*ne more več ganiti iz hiše, t>čno 'a 1 t>olntške postelje poli-drj...'“Oisjanje in skuša še vedno Senat V .r°kah niti svoje stranke, živj °r vdovec, ki v svoji vili haja* hčerko Tanjo. Sicer pa pri-kj v n^eSovo hišo nečak Savo, slcuu sPtetel i okupatorji in ki stVo Prevzeti v svoje roke vod-nekdanje stranke. Dejanje se ko pride y hišo napoved-
ni sel iz Londona Martel, ki pa je v resnici partizan. Z njim doživi Tanja svoje prvo ljubezensko srečanje. Toda Martela izda prav senatorjev nečak. Italijani ga ubijejo, Tanja pa Osvobodilni fronti izda Sava, ki pade pod kroglami VOS. To je seveda za bolnega senatorja	preveč	in ob	novici,	da
je prav njegova hčerka prijavila Sava, omahne tudi on. Tudi z o-stalimi protagonisti romana je pisateljica precej »kruta« in prizorišče dogajanja ostane na koncu sha-kespearjevsko prazno. Tudi eden od senatorjevih sodelavcev najde smrt in prav tako italijanski fašistični duhovnik, ki je zaupnik Ovre. Zato pa se na tem pogorišču šele pričenja Tanjina prava življenjska pot.
Roman ima tri dele, ki nosijo naslove Senator, Martel iz Barcelone in Na Tanja, Iris v črnini. V te tri dele pa je pisateljica vključila še več dogajanja, kakor ga prikaže gornji pregled vsebine. Pripoved je pisana neposredno v obliki pripovedi in izpovedi Tanje 25 let kasneje po usodnih dogodkih. Zato	nastopa	tudi Tanji-
na mama, ki je sicer umrla, že preden	so se	zvrstili	usodni	do-
godki iz leta 1943. V romanu sre čarno tudi Tanjinega prijatelja Maksa, ki je padel kot partizan, ki pa je sicer sin senatorjevega hišnika	Roba.	Nastopa tudi	Ta-
nji«A seotričpa, sicer bledo prika-
zana Iris, pa nekaj veljakov iz senatorjeve okolice. Tako nam pisateljica daje zaokroženo podobo senatorjeve družine pa senatorjeve druščine. Meščanska družina in stara liberalna stranka se podirata pod udarci novega časa in ob usodnih svetovnih dogodkih ter prelomnicah. Med to zgodbo pa najdemo tudi meditacije o življenju in smrti, o ljubezni, pa o novem in starem času in novem življenju, ki prihaja in v katero stopa Tanja, ko se istočasno stari svet z njenim očetom, senatorjem Ravnom, pogreza.
Roman se vključuje v ciklus romanov o propadu meščanske družine in senatorjeve stranke ter je njega sestavni del. Skupaj z ostalimi tvori »kroniko slovenske meščanske družbe«, kot je enega svo jih prvih romanov tega cikla označila sama avtorica. Pisateljica, ki je sama izšla iz družbe, katere propad prikazuje, je v ta roman vpletala resnične dogodke, ki pa jih je seveda umetniško prosto preoblikovala. Oprla se je na resnične podatke o koncu Elovenske stranke, katere predstavnik je senator Raven. resnična osebnost predvojnega političnega življenja. Deloma pa so ji iz lastnih doži vetij poznana družinska dogaianja propadajoče meščanske družine. Tako je v obeh komponentah romana, v prikazu propada politične stranke in njenih veljakov ter v
prikazu propada slovenske meščanske družine, lahko dala pristno podobo, ki bralca prepriča. Pozna se tudi, da je Miheličeva postala izkušena pisateljica, ki jasno pozna osnovni koncept romana in ki tudi ve, kaj hoče povedati. Zapleti in razpleti so prepričljivi, o-sebe trdno zasidrane, čeprav nekatere ostajajo blede in nedodelane, kot so to na pr. zdravnik dr. Sonc, politik dr. Bergant in Tanjina sestrična Iris. Zato pa je na pr. Tanjina mati, ki v romanu sploh neposredno ne nastopa, toliko bolj prepričljivo in plastično predstavljena.
Odlika romana je tudi neposrednost pripovedi, saj je večji del teksta napisan v obliki Tanjine pripovedi v prvi osebi. Zato pa je za današnji del morda škoda, da ie pisateljica ostala pri realistični formi tradicionalnega, klasičnega evropskega romana in ni v svojo nripoved niti poskušala vnesti kakih modemih prijemov sodobnega romana. Pričakovati je zato, da bodo slovenski bralci, ki sicer cenijo pisateljsko delo Miheličeve, tudi njen zaključek tetralogije o slovenski meščanski družbi ugodno sprejeli. In da bo zato knjiga dosti brana, čeprav najbrž ne s svojo vsebino ne z načinom prikazovanja usodnih dogodkov nove slovenske zgodovine, ne bo pretresla večine bralcev.
SL Ro.
delovanja, opozoril pa je tudi na nujnost skupne akcije, da bi dosegli zaželene strokovne rezultate na področju muzeologije v posameznih republikah.
Kongres je tudi opozoril javnost, da so muzeji važno in močno sredstvo za širjenje kulture in izobraževanja med najširšimi ljudskimi sloji.
V drugi polovici 18. stoletja je vse bolj živo prizadevanje za pro-svetljevanje čim širših slojev. Temu namenu naj bi služili tudi muzeji. ki so jih začeli ustanavljati po Evropi. V njih so se zbirali predvsem predmeti iz narave in vseh področij človeškega delovanja.
Na tak muzej z enakimi prosvetnimi nalogami je mislil tedaj naravoslovec baron žiga Zois, osrednja osebnost v začetku našega narodnega prebujenja, požrtvovalen podpornik znanosti in umetnosti. Poglavitna naloga domačega muzeja v Ljubljani naj bi bila poleg zbiranja in urejanja gradiva, izobraževanje našega človeka. Svojo bogato zbirko (cca 5000 primerkov), ki jo je zbiral 45 let, bi bil rad podaril deželi kot temeljni kamen takemu muzeju.
Ko so kranjski deželni stanovi 15. oktobra 1821 ustanovili Kranjski deželni muzej, je res postala Zoisova mineraloška zbirka niegov temeli. Kot drugo temeljno zbirko je podaril Kranjskemu deželnemu muzeju niegov prvi ravnatelj, grof Franz Hohenvvart. Zoisov prijatelj, svojo zbirko konhilij (lupin polžev in školjk) in okamenin. Ko so leta 1832 muzei odprli za širšo javnost, so začeli dopolnjevati zbirke s herbariji naših botanikov in rodoljubov, predvsem Baltazarja Hac-aueta, Karla Zoisa (brata Žige Zoisa) in Henrika Freyerja, ki ie takrat nastopil službo prvega kustosa Kranjskega deželnega muzeja: rastlinskim zbirkam so se pridružile še bogate zbirke žuželk te-dai že svetovno znanega našega entomologa Ferdinanda Schmidta ta Henrika Freyerja.
Pod kustosom naravoslovcem Henrikom Freyerjem (1832-1853) je muzej izpopolnjeval predvsem zoološke in botanične zbirke. Tudi drugi kustos Kranjskega deželnega muzeja je bil naravoslovec. To je bil	Karel	Dežman	(1853-1889): tu-
di takrat je muzej napredoval predvsem na naravoslovnem področju. Tako je razumljivo, da je imel Kranjski deželni muzej prvega pol stoletja svojega obstoja glede na zbirke	in	vodilno	osebje, največ
naravoslovni značaj. Ko so prevzeli	po	Dežmanovi	smrti vodstvo
muzeja zgodovinarji, je naravoslovno delo v njem zastajalo, čeprav seveda ni prenehalo. Razmere	so	se	bistveno	spremenile, ko
se je dotedanji kompleksni muzej razdelil na dva samostojna muzeja: Kulturno zgodovinski muzej, ki se je kmalu preimenoval v Narodni muzej, in Prirodoslovni muzej.
Po osvoboditvi se je muzej ob širših nalogah — vzgoji in prosveti našega naroda strokovno izpopolnjeval naprej tako. da ie vsaka veja dobila svojega kustosa za določeno področje naravoslovja. Da bi muzej lahko čim bolje izpolnjeval svoje prosvetno izobraževalne In strokovne naloge, ie popolnoma preuredil in moderniziral rvoje razstavne zbirke (čez 100 dioram). Med drugim si ie muzej pridobil obsežne sntomološke zbirke, ki so danes med najbogatejšimi v Evropi.
Od nekai tisoč obiskovalcev letno se je obisk muzeja dvignil na čez 20.000 obiskovalcev, predvsem
mladina.
Med vsemi, nekdaj številnimi zveznimi muzejskimi sekcijami . e le Prirodoslovna sekcija ostala aktivna od početka (1955) do danes in ima vsako leto plenarni sestanek, ki je vsako leto v drugi republiki, navadno tam, kjer so problemi najbolj pereči. Lansko leto je bil v Črni gori, kjer se snuje prirodoslovni muzej. Na teh plenumih so redno tudi strokovna predavanja kustosov.
Slovenski etnografski muzej je počastil 150. obletnico muzejstva na Slovenskem s posebno občasno razstavo »Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu«. Razstava je seznanila obiskovalce z eno od poglavitnih sestavin panonske ljudske kulture, to je z značilnimi naselji in domovi na tem območju. Predstavljene so oblike vasi, ki so bile ob svojem nastanku in razvoju pogojene z zemljiško razdelitvijo, dalje oblike domov od dimnič-
nega tipa do današnje sodobne stanovanjske hiše ter notranja hišna oprema iz 'vuge polovice 19. stoletja. Zanjo so značilne tesane skrinje, pletene ter lesene ' ’/iol-bene posode raznih obbk in velikosti, raznovrstna keramika in končno nizka stopnja stanovanjske ravni, ki so o njej odločale izjemne gospodarske razmere v preteklosti.
Bevk v ruščini
»Literatumaja Rossija« poroča, da je pred kratkim izšel pri moskovski založbi »Hudežestvvnja literatura« izbor Bevkovih povesti pod naslovom »Sunduk s serebrom«. Knjiga ima 464 strani in je izšla v nakladi 30.000 izvodov. V njej so Bevkove daljše in krajše povesti. Prevajalcev je več. Predgovor je napisala M. Rižova, knjigo pa je ilustriral J. Lobačev.
iiiiiiifiiiiiiiimiiiiniiiiiiiliiiiiiiiiiiimiiiniiiHiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiitiiiiMiftiiiiiHiiiiiumiiiiiiiiiiiii
KULTURNA DEJAVNOST NA OPČINAH
Obsežen program društva Tabor
Združitev obeh naprednih prosvetnih organizacij v skupno Slovensko prosvetno zvezo je nedvomno imela svoje pozitivne posledice. Med najvažnejše lahko štejemo prav oživitev prosvetne dejavnosti v nekaterih krajih, kjer so sicer prej životarila posamezna društva, a zaradi razkropljenosti sil ni moglo priti do večjih pobud. Tako so se tri takrat obstoječa napredna društva na Opčinah (Prosvetno društvo »Andrej čok«, prosvetno društvo »Opčine« ter Mladinski krožek - Opčine) združila v enotno prosvetno društvo »Ta-bor«, ki je zajelo vse napredne prosvetne delavce od mladine do starejših, od delavcev do intelektualcev. Trud vseh teh je kaj kmalu začel žeti precejšnje uspene, ti uspehi pa so s svoje strani riali prosvetnim delavcem še nove spodbude, nove moči in nov elan.
Tako si je tudi za prvo polovico letošnje sezone prosvetno društvo »Tabor« zadalo kar obsežen program. Že lani se je pokazalo, da je baletni tečaj za predšolske in osnovnošolske deklice žel veliko odobravanja pri starših, pa tudi pri drugih vaščanih, saj so o-penske deklice s svojo zaključno produkcijo res navdušile in očarale vso vas. Zato je društvo spet zaprosilo učiteljico Anico Cahovo, ki je baletni tečaj z uspehom vodila že lani, da sprejme to funkcijo tudi za letošnjo sezono. Tako bodo tudi letos mlade baletke lahko pridno vadile, do danes se jih je na tečaj vpisalo že 45.
Eden izmed stebrov openskega društva je tudi dramska skupina. Ta se je lani postavila predvsem z izvedbo Nušičeve komedije »Žalujoči ostali«, ki jo je občinstvo sprejelo z navdušenjem tako dotna kot v krajih, kjer je skupina gostovala. Zdaj dramska skupina pridno vadi Golievo otroško igro »Petrčkove poslednje sanje«, ki jo misli predstaviti enkrat v božičnih počitnicah. Skupino prizadevno vodi gledališka igralka Leli Nakrsto-va. ki redno prihaja na Opčine k vajam.
Tudi pevski zbor kuje svoje na-
črte. Pod vodstvom pevovodje Svetka Grgiča se pripravlja na svoj prvi samostojni koncert, ki naj bi predvidoma bil ob Prešernovi proslavi 1972. Prvič pa bo v tej sezoni nastopil na recitalu, ki ga pripravlja društvo s svojimi recitatorji in sodelovanjem dramske skupine za predvečer odkritja spomenika padlim v NOB. Zbor pa bo nastopil tudi na sami svečanosti odkritja spomenika, ki bo, če ne pride vmes do nepredvidenih zapletljajev, v drugi polovici novembra.
Decembra in januarja pa bo na Opčinah po vsej verjetnosti prosvetni odmor. Ta čas bodo namreč porabili za nekatera popravila v dvorani. Openci namreč zelo uo bro vedo, da Prosvetni dom nekako «pušča» in da zato predvsem pozimi ni v njem (kljub pečem) najbolj prijetno. Pa »cer tudi vhodni prostori kažejo vidne znake o-starelosti in zasilnosti. Zato se je društvo odločilo, da vloži izkupiček poletnih prireditev v popravilo le-teh. Naročili so nova aluminijasta vrata, ki bodo omogočila boljše zapiranje in zaščito pred mrazom, zaradi velikih steklenih površin pa tudi več svetlobe v veži. Tudi stari leseni pod, ki je ze tako izrabljen, da ga še čistiti ni več mogoče, bodo zamenjali z novimi keramičnimi ploščicami. Poleg tega pa bodo potrebne še druge »malenkosti«: beljenje, ureditev električne napeljave, vodovoda Itd. Dela bodo zahtevala velike stroške, ki jim društvo samo s svojimi sredstvi ne bo kos in zato pričakuje od vaščanov, da bodo tudi pri tej stvari priskočili na pomoč. Saj bodo končno z denarjem, ki ga bodo vložili v oo-pravilo Prosvetnega doma (naj o-menimo mimogrede, da so ta popravila v skladu z načrtom, Id predvideva postopno popravilo doma v celoti s potrebnimi dozidavami), pomagali ne samo društvu in vaški skupnosti, ampak bodo od njega imeli tudi neposredno korist, ker bodo tako preurejeni vhodni prostori lahko služili tudi za zbiranje vaščanov, za čitalnico ta kot klubski prostor sploh.
Jože Spacal v salonu Meblo
Predstavlja se s mozaiki na kras ko motiviko
V petek, 15. oktobra so v razstavnem salonu tovarne pohištva Meblo v središču Nove Gorice odprli razstavo mozaikov na kraško motiviko Jožeta Spacala. Začetek razstave so združili z nastopom skupine Consortium musicum iz Ljubljane. Jože Spacal se je tokrat predstavil novogoriškemu občinstvu s 13 deli, ki so nastala v zadnjem času ta predstavljajo novo smer v umetnikovem likovnem iskanju.
čeprav še sorazmerno mlad je Jože Spacal dokaj uveljavljen likovnik. Rojen leta 1939 v Kostanjevici na Krasu, se je najprej šolal v Ljubljani, nakar se je likovno izobraževal ta izpopolnjeval na Acca-demia di belle arti v Milanu, zatem je tri leta prakticiral na RAI v Milanu, in sicer na področju scenografije. Zadnja štiri leta pa je scenograf na ljubljanski televiziji. Doslej je sodeloval na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v Milanu, Padovi, Modeni, Turinu ter v Grožnjanu, na Bledu, v Pragi in seveda v Ljubljani, kjer je med drugim priredil izredno uspelo samostojno scenografsko razstavo.
Izviren način izražanja je Jože Spacal dosegel predvsem v mozaiku, ki mu daje nove likovne dimenzije. Od klasične dekorativne mozaične podobe je Spacal znal razviti mozaik v likovno izrazilo, ki omogoča realizacijo subtilnih likovnih i-dej. Ni slučaj, da se je Spacal, rojen Kraševec v svojih mozaikih spoprijel predvsem s problematiko svoje ožje domovine. V njegovih mozaikih so dobila kraška dvorišča, hiše in strehe nove likovne dimenzije. kakršnih jim ni doslej uspel še nihče dati. Njegova dela so pretkana z mehkobno barvitostjo, ki poudarja plastičnost pokrajine.
Ob odprtju razstave Jožeta Spacala, o katerem bomo gotovo še veliko slišali, je novogoriška zveza kultumo-prosvetnih organizacij izdala ličen prospekt z reprodukcijami več značilnih mozaikov ter študijo o avtorju izpod peresa Staneta Bernika. študija je objavljena v slovenskem in italijanskem jeziku.
Obetajoča izkopavanja nad Novo Gorico
Na zahodnem previsu Sv. Katarine (Kekca) nad Novo Gorico zaključujejo v teh dneh arheološka izkopavanja, ki jih vodi kustos Goriškega muzeja Drago Svoljšak. Sedanja izkopavanja navezujejo na že starejše raziskave, ki so jih opravljali pred prvo svetovno vojno in v katerih so ugotovili, da je bilo na Katarini predzgodovinsko ta po-znoantično naselje. Iz literature je znan grob s čelado, ki je sedaj o-hranjen v zasebni zbirki v Avstriji. Ohranjeni so tudi obsenčni o-bročki m uhani v goriškem muzeju, precej podobni tistim iz okolice Batuj, ki pričajo, da so imeli Slovenci po naselitvi zavzeta južna pobočja Trnovske planote.
Letošnja izkopavanja so predvsem sondažnega značaja. Odkrili so skrajni zahodni rob blizu 100 metrov dolgega severnega obzidja nekdanje utrdbe, ki je kljub zaraščenosti z raznim drevjem še dobro vidno. Po načinu graditve obzidja sodijo, da spada v rimsko dobo. Je pa kul-• turno precej slaba in daje slutiti, da so za obzidjem tedaj prebivali predvsem vojaki. Spričo poznejših naselitev, ko je na južnem pobočju Katarine pod sedanjim gostiščem Kekec nastalo večje naselje, je popolna rekonstrukcija objektov precej otežkočena. Prebivalci so namreč južno obzidje zravnali in kamen uporabili za svo.ie potrebe. Obzidju pa ni prizanesla niti prva svetovna vojna. Še zdaj so vidni prislonjeni k starejšemu obzidju betonski elementi za varstvo vojakov.
Ob letošnjih izkopavanjih so odkrili puščico in kresilo, ki potrjujeta da je bila Katarina naseljena v času Langobardov v drugi polovici šestega ter v sedmem stoletju, zatem steklo, keramiko in sponko ter novec, ki pričata o antiki, in slednjič koščke keramike, ki izhajajo iz prazgodovinskega obdohia.
L. K.
Letošnji 15. festival amaterskega filma Jugoslavije bo v začetku novembra v domu mladih v sarajevski Skenderiji. V konkurenci za nagrade bo okoli 40 del jugoslovanskih filmskih amaterjev, ki so nastala letos. Prikazali pa bodo tudi retrospektivo najboljših filmov jugoslovanskih amaterjev v zadnjih 15 letih.
Tridnevni filmski festival v Sarajevu sta organizirala Kino-savez Jugoslavije in Kino-savez Bosne ta Hercegovine.
PKKJKL1 SMO
PAZ1NSKI MEMORIAL 1970. Katedra čakavskog sabora za noviju povi-jest istarskih Hrvata. Pazin 1971. Uredil Matej Jeličič.
KNJIGA 71. St. 8-9. Izdaja Odbor za založništvo in knjigotrštvo pri Gospodarski zbornici SRS.
GIORNALE CRITICO DELLA FILO-SOFIA ITALIANA. Aprile-giugno 1971. Ed. C. Šansoni, Firenze.
CARTE SEGRETE. Aprile-giugno 1971. Marsilio editori. Rivista trimestrale di lettere e arti. Roma.
LIBRI E RIV1STE DTTALIA Mag-gio 1971 n. 255 Rassegna bibliogra-fica mensile. Ed. Presidenza del consiglio dei ministri, Roma.
PREVODI URADNEGA VESTNIKA dežele Furlanije Julijske Benečije. 30. julija 1971 št. 28, 13. avgusta 1971 št. 30.
VTISI Z OBISKA PO PIEMONTSKIH VINORODNIH KRAJIH
Tudi prebivalci piemontskih «Lang» imajo težave, kot mi z našim Krasom
NA
LJUBLJANSKE TELEVIZIJE
Področja, ki so bogata in se naglo razvijajo, ter področja, ki doživljajo usodo naše Beneške Slovenije - Prizadevanja za zaščito naravnega okolja - Cairo Monte-notte - nekoč koncentracijsko taborišče - Na grobu treh sotrpinov iz naših krajev
Cairo Montenotte — kjer je bilo nekoč koncentracijsko taborišče
Rade volje sem sprejel vabilo in ni mi žal za dolgo vožnjo z vlakom od Trsta do Albe, da sem se v tem prijaznem piemontskem mestecu lahko udeležil (13. t.m.) študijskega dneva o zaščiti naravnega bogastva in predlogih za ustanovitev naravnega parka »Langhe piemontesi». To je bila lepa priložnost, da sem videl in vsaj nekoliko spoznal kraje, kjer pridelujejo svetovno znana vina (Barolo, Barbera, Barbaresco, Asti spuman-te itd.), kjer pod zemljo rastejo dragocene gomoljike (tartufi), kjer so veliki nasadi pitanih lešnikov, pa tudi kraje, ki so bili zibelka italijanskega odporništva. Poleg vsega tega pa me je zelo mikalo, da bi po 28 letih šel malo pogledat v Cairo Montenotte, ki ni prav daleč od Albe, čeprav so vmes hribovite Langhe, katerih o-bronke smo leta 1943, dokler nas niso esesovci odpeljali v Mauthausen, gledali čez žično ograjo koncentracijskega taborišča.
Lepa priložnost za spoznavanje krajev, v katere bi se rad še vrnil. predvsem pa za spoznavanje ljudi in utrjevanja prijateljskih stikov, ki so se začeli na našem Krasu, med letošnjim kraškim tednom. Začelo nas je povezovati nekaj skupnega, vprašanje, kako zaščititi in ohraniti naravo in človeka, naš Kras in Kraševce, Langhe in ljudi na Langah. Iz Albe sta prišla v Repen 'dva časnikarja CRaoul Molinari in Walter Ac-cigliaro), ki sta se udeležila o-krogle mize o ukrepih za zaščito narave in ljudi na Krasu ter kra-ške ohceti, v Albi pa so v okviru 41. sejma gomoljike (Fiera del tartufo) organizirali okroglo mizo o ustanovitvi naravneffa parka, da bi se ohranile Langhe in njene naravne zanimivosti ter lenote, predvsem pa. da bi se zaščitile koristi in izb^lišali živ]teniski po-goii tamkaišniih trdoživih in marljivih hribovcev.
Alba, ki ima 28.000 prebivalcev in leži med griči, ki jih prekrivajo krasni vinogradi, se vedno bolj razvija. Tu je svetovno znana tovarna slaščic »Ferrero*. uveljavlja se tovarna testenin, prav tako tekstilna industrija, da ne govorimo o bogatem pridelku najboljših vin. Velika ovira za hitrejši napredek in večji razvoj turizma so nezadostne prometne zveze, pomanjkanje dobre cestne povezave s Turinom in Alessandrio. langhe, zlasti višji predel, so sicer lepe, nadvse zanimive, toda revne in do sedaj precej zapuščene — usoda zibelk partizanstva. Zato mladina zanušča svoie domačiie in si poišče zaposlitev v bližnjem mestu, ali v emigraciii. Kot v Trstu, tako tudi v Albi ugotavljajo, da brez domačega prebivalstva ni mogoče ohraniti in zaščititi narave, njenih značilnosti in bogastva. Zato so skoraj istočasno kot pri nas začeli razmišljati, kaj in kako bi
bilo treba ukrepati. Zamisel o naravnem parku je sprožil arh. Giam-piero Vigliano, podprli so jo in vneto jo zagovarjajo marljivi časnikarji in sodelavci tednika «La bilancia*. Prebili so led nezaupanja in dvomov, prebujajo javno mnenje, pridobivajo vedno več zagovornikov, pobijajo ugovore nasprotnikov in zbujajo vedno večje zanimanje javnih upraviteljev.
Diskusija za okroglo mizo, katere so se udeležili župan, deželni odbornik za turizem, pokrajinski odbornik za turizem, arh. Vigliano, direktor nacionalnega parka »Gran Paradiso* in drugi strokovnjaki ter precej meščanov, je bila živahna in zanimiva. Med drugim so sklenili, da bo pokrajinska uprava (Cuneo) sklicala sestanek vseh županov, ki naj bi se dogovorili o nujnih ukrepih in o ustanovitvi konzorcija. Toplo so sprejeli pozdravno brzojavko pokrajinskega odbornika Lucijana Volka in z zanimanjem poslušali poročilo.
ki ga je poslal iz Trsta arh. Ber-ni. Zelo jih je tudi zanimalo, kako smo uredili muzej »Kraška hiša*, kako prirejamo kraški teden, kako bomo uredili kraški muzej, kako je pri nas urejeno vprašanje lova, kako bodo urejeni kraški naravni rezervati itd. Ko so zvedeli, da sem urednik slovenskega dnevnika v Trstu — tako me je povsod predstavljal kolega Molinari — so me spraševali o Slovencih, o Krasu, o Trstu, o istrskih »tartufih*, o Jugoslaviji, pravili pa so mi o svojih problemih, o Langah, o svojem vinu, o Albi, o gradovih in kleteh. Prileten možakar, priznan strokovnjak-botanik iz Genove, ki je zaljubljen v naš Kras, pa je dejal: »Eh, fantje, če hočete pokušati dobro, pristno vince: pod obokom »fraska* — osmica: teran, pršut, kos domačega kruha. In skale in burja. To je na Krasu.*
Danes se zaključi 41. sejem »Fiera del tartufo* z lepimi nagradami za najboljše nabiralce, s sprevodom alegoričnih vozov, z izvolitvijo lepotice, z nastopom folklornih skupin in velikim ognjemetom. V dveh tednih (od 10. do 24. t. m.) so se v Albi vrstile razne prireditve, okrogle mize, športna tekmovanja, prikaz srednjeveških o-bičajev in noš, tekma osličev, razstava goveje živine, nastopi folklornih skupin, umetniške razstave (tudi dela jugoslovanskih »naivcev*), večerje z domačimi specialitetami, ljudsko petje, izvajanje objavljenih in neobjavljenih del mladih pisateljev itd. Odprta je bila zanimiva razstava gomoljik, vina, industrije, obrti iz okoliških občin. Na razstavi je bila izredna priložnost za pokušnjo vseh vrst tamkajšnjih odličnih vin, posebnega ovčjega sira »robiola* ter pikantnega »brusa* (ali bruža), ki zares peče in draži, da moraš potem piti, a ne vode.
Vse dni je bilo mesto okrašeno, po vseh ulicah in trgih so plapolale raznobarvne zastave z grbi mestnih četrti (Borg d’la Ranč, Borg S. Martin, Burg dti sagriin, Borg der film itd.). Glavna pa je bila, vsaj za nekatere, kupčija s »tartufi*. Letos je sploh slaba letina, prodajna cena na drobno tali drobceno) pa je bila od 180 do 200 tisoč lir kg. Redki so, zelo dragi in rastejo pod zemljo. Kdor ve za «punte», jih ne izda za nobeno ceno. Pa če bi ga nekdo videl, kje nabira? Kaj takega pa ne! Zato jih nabirajo ponoči, s pomočjo dresiranih psov, ki »tartuf* zavohajo: »specialisti* pa tudi brez psa. Posluh, posluh! Z leseno palico spretno in previdno udarjajo v nočni temi po tleh, da ugotovijo, kje je mala votlina, 10 do 15 cm pod zemljo.
V nobeni restavraciji vam ne bodo postregli s krožnikom »tartufov*. Če bi kaj takega naročili, bi verjetno poklicali rešilni avto, da vas odpelje v umobolnico. To je posebna začimba za specialitete in zahteva posebno vino.
Nekaj prostega časa sem izkoristil za ogled mesta, katerega začetki segajo nekaj tisočletij nazaj, prijazen, bradati študent pa me je popeljal s svojim avtom na o-gled okolice. Na cestah so posebni znaki (zaščitni grb) društva. »Vitezi tartufa in vin Albe* ter napisi «Pot Barola* ali «Pot Barbere*, «Pot Nebbiola* itd. Ob teh cestah so gostilne, ki imajo omenjeni zaščitni znak, kar zagotavlja, da točijo pristno vino " tiste vrste in postrežejo s pristno hrano. Ustavimo se za kratek čas v vasi Grinzane Cavour. Na griču dominira vinorodno okolico masiven grad, v katerem je urejena stalna deželna razstava vin (s pokušnjo ob nedeljah) ter didaktična razstava o gomoljikah. Blizu je strokovna kmetijska šola za vinogradništvo in kletarstvo, ki ima na pobočju griča lepe vinograde, škoda, da meglena koprena zakriva pokrajino, sicer je od tod krasen razgled na vinske griče, gradove, vasi in Alpe. Že ime pove, da je to rojstni kraj znanega italijanskega državnika Cavourja, ki je bil tu nekaj let tudi župan.
Nisem na dopustu, sicer bi se ustavil še nekaj dni in obiskal na pol zapuščene vasice v Langah, pokramljal bi z očanci in ženicami, poslušal njihova pripovedovanja in njihovo petje. Pravijo mi, da je to nekaj edinstvenega. Tokrat se le peljem z avtom po vijugasti cesti, ki se vzpenja in pada, mimo grebenov, jarkov in prepadov. Na hribih se tiščijo kot piščeta ob kokljo, skromne domačije, po pobočjih so dolgi, ozki «paštni» — trte, višje kostanji, gozd, pašniki, njive, gmajna, nižje spet trte in lešniki, lešniki. O-gledam si Cortemilio, nadaljujem pot z avtobusom: dve ženici in sa-
mi šolarji, veseli, razigrani se vračajo iz šole domov. Avtobus se prazni in leze navzgor, potem po ostrih ovinkih navzdol, še bolj revni kraji, razpadajoče hiše, nekatere s kamnito streho. Spuščam se v dolino, pa ni vinogradov, čuti se bližina mesta, industrije, zrak ni več tako čist in svež. Cairo Montenotte, nove hiše, nove tovarne. Kako se je mestece spremenilo, oziroma razširilo. Prijeten občutek, da se po več kot 28 letih vračam — na obisk — na o-gled, prost, brez »vprege* in straže.
Odložim prtljago in pohitim najprej proti pokopališču. V taborišču so umrli trije tovariši: Anton Bončina s črnega vrha, Josip Kavčič iz Lubina in Antun Ban, hrvatski kmet. Pokopali so jih na tem pokopališču, v kotu, kakor da bi bili izobčenci. Po vojni so jih preko pali in jim dali častno mesto med padlimi borci. Lepo in pravilno! Ohranile so se tudi nagrobne plošče, zob časa in vremena pa je skoraj popolnoma zbrisal slovenski in hrvaški napis ter simbol OF. Pogovoril sem se tudi s kamnosekom, ki je izklesal plošče, nato pa krenil proti — taborišču. Sezidali so, in še zidajo, hiše, uredili vrtove, v gornjem delu pa drvijo avtomobili do nori cesti proti Sa-voni. Zravnali so celo grič, kjer je bila komanda.
Kako se je vse sDremenilo — ni se pa spremenila silhueta razvalin gradu na griču, cerkvenega stolpa in hribov, kjer so se začele zbirati prve italiianske partizanske skupine, katerim so Langhe nudile zavetišče in hrano. V teh krajih je poveljeval partizanskim enotam naš proseški rojak Anton Ukmar-Miro. Tudi tam so nacisti pobijali domačine in požigali vasi.
Pozdravljene Langhe! Na svidenje in mnogo uspehov vam, ki se zanje zavzemate.
ALBIN BUBNIČ
Vancinijev film odporniškem gibanju
Na 2. sporedu italijanske televizije ob sobotah zvečer še tri oddaje jugoslovanskih slikanic
Danes, v nedeljo 24. oktobra, ob 18.20 je na sporedu ameriški film Georga Marshalla »Lepi Humphrey». Igrata Bob Hope in Lucille Bali. Bob Hope je znan ameriški komik, čigar komičnost temelji na besednih igrah in zato ne izkorišča posebno filmskega izraza, čeprav je včasih zabaven. Režiser Marshall je še kar spreten v komični zvrsti in kavbojkah. Zgodba nam predstavlja mater in hčer, ki imata velike ambicije. V Evropo odpotuje-
ta, da bi si pridobili nekaj kul-
ture. Pri neki angleški družini spoznata igralca neke tretjerazredne skupine, ki takoj zavoha denar bogatih Američank. Splača se potruditi in igralec Humphreg je galanten osvajalec. Mati je naivna in ga angažira kot spremljevalca, ki bo otesal moža in nerodno hčer v ljudi lepih manir. Čeprav ga nazadnje razkrinkajo, pa jo vendar srečno pobriše z bogato dedinjo.
V torek, 26. ob 20.30 se nadaljuje ciklus o odporniških gibanjih v filmski upodobitvi z italijanskim filmom «Dolga noč leta 1943» ULa lunga notte del 43»; 1960) režiserja Florestana Vancinija. Povzet je po knjigi Giorgia Bassanija, ki so jo priredili za scenarij Ennio De Con-cini, Pier Paolo Pasolini in režiser Vancini. Igrajo lepa in zanimiva umrla igralka Belinda Lee ter Gabriele Ferzetti, Enrico Maria Salerno, Andrea Checchi in Gino Cervi. To je prvi in verjetno najzanimivejši film tega režiserja, ki ga je kritika vzela le za zgodovinsko rekonstrukcijo s polemičnim koncem (ki trdi, da so fašisti ostali nekaznovani in se spremenili v rdobre državljane^. Kritika pa večinoma ni razumela, da je film predvsem zanimiva melodrama in da so režiserja zanimali v glavnem individualni doživljaji. Verjetno se je prav zato v naslednjih filmih Vancini jemal preresno: ni režiral zelo slabih filmov, a je jasno pokazal svoje omejenosti.
aiuiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuniiniiiiiiiil
V petek 29. ob 20.35 je na sporedu ameriški film «Aleksander Velikh (Alerander the Great; 1956; it. naslov «Alessandro il Grande») režiserja Roberta Ros-sena. Nastopajo Richard Burton (ki tedaj ni bil še znan širokemu krogu filmskih gledalcev; bil pa je znan gledališki igralec, predvsem kot interpret Shakespearovih tragedij), Frederic March, Danielle Darrieux, Claire Bloom, Stanleg Baker. Rossen je dober režiser-intelektualec, ki je v tem zgodovinskem filmu poudaril ne toliko zunanje doživljaje kolikor psihologije oseb. Vendar je film manj uspel kot drugi Rossenovi, kot m pr. zadnja dva, ki jih je režiral pred smrtjo (1966); cThe Hustler» («Lo spaccone», v ponedeljek po ital. televiziji) in «Li-lith».
Radi bi opozorili bralce še na oddajo italijanske televizije: od 23. oktobra bo štiri sobote (na drugem programu ob 21.15) oddaja risanega filma «Mille e una sera* posvečena jugoslovanski slikanici Zagreb Filma. Prvi večer bodo predvajali filme Dušana Vu-kotiča, drugi večer pa Vatrosla-va Mimice.
S. GRMEK
			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. ambient — Novi
Sad, 2. piaster — apartma, 3. nart — Vardar — rek, 4. ami — detajl — raba, 5. RI — tirada — tesar, 6. da-i — pakt, 7. spona — Malaka
ma
so-
— F(ranz) K(afka), 8. polk nant — čar, 9. Ake — sestra — Solo, 10. kontakt — simplon, 11. Alceste — Atlanta.
	j	1	V	J	k	5	I	r	7	8	9	I	L	
J	n						U	n					15	L
r													\T	L
							19	n					20		
Sr					22					K	25			
V				25					JE	26				
	rT	28	29						50					r
3		51					S	52					c	1
_J	H						Jk						»	L
RT						37	r-							»
w~					51					K	52	53		
u				V						56				
W~ L			58					S	59					
	ST	5J					n	52					n	r
n		55	—				11	t		. ■		.	r	s
VODORAVNO: 1. uradna pristojbina, kolkovina, 6. primanjkljaj, 11. francoski pisatelj, konservativni nacionalist (Maurice, 1862-1923),	12.
glavno mesto francoske pokrajine Pi-kardije, 14. težko taljiva kovina sivkaste barve. 15. stanje zamaknjenosti spiritističnega medija, 16. kratica za »tehnično šolo*, 18. tovarna testenin v Mariboru, 19. praprebivalci Nove Zelandije, 20. voščena tvorba v čebeljem panju, 21. iranska denarna enota, 22. moško ime, 23. vrsta močnate jedi, 24. vzklik, 25. glasbena oznaka za počasno in slovesno igranje ali petje, 26. v krščanski mitologiji angel v neposredni bližini božji, 27. plodovit italijanski renesančni pesnik (Lodorico), 30. beležnica, 31. velika celina, 32. veliko antično mesto v Dalmaciji, 33. zaslomba, 34. vojskovodja, 36. ime jugoslovanskega filmskega igralca Arandjeloviča,
37.	letovišče na zahodni istrski obali,
38.	tuj dvoglasnik, 40. luknjica v koži, 41. pripadnik ene od ras, 42. hiter dvig, porast, 44. uradni spis, 45. popularni francoski filmski igralec (Jean), 46. tnalo, 47. avtomobilska o-znaka Karlovca, 48. nemška denarna enota, 49. neenakostranični četverokotnik. ki ima dve vzporedni stranici, 50. tip nekdanje gimnazije, 52.
prvenstvo. 53. športna trofeja, ^ moško ime.
NAVPIČNO: 1. mesto v severne® Egiptu v delti Nila, 2. vaška začr® ga v stari Rusiji, 3. značilna slov® ska pokrajina, 4. odposlanec, kunf> 5. igralna karta, 6. ena od držav M*-greba, 7. priznana vrsta aperitiv® 8. ime italijanskega trobentača sa, 9. kesanje, 10. osebni zain®” 11. gorata hrvatska pokrajina t*6: Kolpo in Uno, 13. pravni položaj, “ rimski stenograf, 15. počasen d®1' žabni ples, 17. poveljstvo, vodstv® vojaško organizirane skupine, 19-zeleni okrasni sredozemski grm. ^ alarmne naprave, 22. ime gledal®6' ga kritika Predana, 23. fran«®? filmska igralka (Pascale), 25. tia)’ daljša francoska reka, 26. vrsta P6" civa, 28. vojaško poročilo. 29. m®* 32. pok, »
pri Kopru, 30. blaznež, ime istrskega književnika Keršova® ja, 34. znamka toaletne kreme, zemljemerec, 36. spaček, škrat, ^ , tanka, bela, gosto tkana bombaž®]' na, 39. zapoved, 41. bojevnica, ® posušena žitna stebelca, 43. sad škodljivec, 45. ameriški biokeffl* odkritelj cepiva proti otroški para® zi. 46. močan vzklik, 48. kitajski v0' ditelj, 49. steblo, 51. pripovedna P6 sem, 52. italijanski veletok.
Ena izmed okrašenih ulic v Albi
Veljaven od 24. do 30. oktobra 1971

OVEN (od 21.3. do 20. 4.) Ljubljeno osebo vidite v zgrešeni luči, ker neupravičeno negativno sodite njeno ravnanje. Sploh vidite samo pomanjkljivosti. Tudi v prijateljskih odnosih boste morali pokazati več razumevanja. Z malo dobre volje se bo vse izgladilo. Zdravje dobro.
LEV (od 22. 7. do 22. 8.) V tem razdob-I ju boste lahko popolno-I ma gotovi, da vas neka oseba globoko ljubi. To vam bo prineslo tudi mnogo zadoščenja in notranjega miru. Tudi z znanci in prijatelji bodo odnosi zelo intenzivni in polni razumevanja.
BIK (od 21.4. do 20.
5.) Nekatere čustvene vezi bodo postale bolj resne ter boste sprejeli dokončne obveznosti. Sicer pa boste uživali povsod obilo simpatije, kar vas bo spravljalo v skušnjavo. V stik boste prišli tudi z nekaterimi u-metniki.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Čustveni od-i nosi bodo zanimivi in važni, ker je ta teden primeren za razjasnitve. Za sestanke s prijatelji in za vabila je najbolj primeren prvi del tedna. Pametno bi bilo. da ta teden ne sprejmete večjih gospodarskih obveznosti.
STRELEC (od 22. H-do 20. 12.) Srečah se boste s prijateljem. ^ ga dolgo niste videl] in boste doživeli nekaj prijetnih ur. Trenutki so ugodni, da napravite načrte ® bodočnost, če se boste zanašal1 na svoje sposobnosti, boste lahko dosegli to, kar si že dolgo časa želite.
DVOJČKA (od 21.5.
do 20. 6.) Nova srečanja, nenadne simpatije in dobri odnosi z ljubljeno osebo. Vse to vam bo v prid. V odnosih s prijatelji boste morali biti zelo previdni. V družini vam bodo pomagali rešiti nekatera vprašanja čisto osebnega interesa.
TEHTNICA (od 23.9. do 22. 10.) V ljubezenskih zadevah se bo nekaj spremenilo v vašo korist, toda zato ne bodite ošabni. Posvetite vso skrb svojim osebnim interesom in se pred kolegi tudi postavite. Tu pa tam spreglejte, da slabo govorijo o vas in ne računajte na pomoč tistih, ki so vam bli-
RAK (od 21. 6. do 21. 7.) Nobena sprememba v ljubezenskih in zasebnih zadevah, vse je po starem. Dobili boste novo nalogo in njena izpolnitev vas bo postavila pred predstojniki v novo luč. Srečali boste stare prijatelje, ki vas bodo z veseljem sprejeli v družbo.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Veselili se boste, ker boste v svojo veliko korist napravili dobro kupčijo. Bodite diplomatični v vseh okoliščinah, ko se boste znašli v družbi. Tudi če bo prišlo do nesporazuma v družini, boste doživeli izpolnitev svojih želja.
KOZOROG (od 21. !*• do 20. 1.) V vsakdanjem življenju bodite zelo previdni, sicer n6 boste dosegli, kar si želite. Pazite na svoj® zdravje, ker lahko vse pokvarit® zaradi živčnosti in jeze. čeprav niste naklonjeni radodarnosti, poskusite pomagati tistemu, ki vas prosi pomoči in nasvetov.
VODNAR (od 21- 1 do 19. 2.) V ljubezenskih zadevah so možnosti drugačne, kot s’ jih predstavljate. Doživeli boste neprijetna presenečenja. Raje posvetite več časa svojemu delu, to so za vas ugodni trenutki.
RIBI (od 20. 2. *
20. 3.) Službene razmere se bodo v te® I tednu izboljšale in srečali boste osebo, ® vam bo mnogo koristila. Obeta se vam zanimivo potovanje. Nekdo vam bo nekaj povedal, kar ne bo prijetno za vas. zato se raje izogibajte vsiljivcev in poceni nasvetov.

IB
TUNE SVETINA
218.
VK ANA
DRUGA KNJIGA
Ropot avtomobilov In voz, ki so se vračali, je zamrl med drevjem. Povelja in govorjenje pa je bilo slišati kot zamolkel veter. Včasih so zahrzald konji, natovorjeni s težkim orožjem. Treba je bilo prenesti sto osemdeset ranjencev. Tu so bili zbrani težki ranjenci obeh divizij, ki so prelivali kri od triglavskih snegov do kraških planjav. Nekateri so več kot leto dni plesneli po podzemskih skrivališčih in v bolnicah. Imeli so globoko vdrte oči, bleda lica, toda klonili niso.
Bataljoni Vojkove brigade so prišli prvi po svoje ranjence in jih odnesli kar po gozdu na slabo shojeno pot, kjer se je takoj za predhodnico razvrščala kolona. Borutova četa je dobila šest ranjencev. Posrečilo se jim je, da so jim dodelili Petra, ki se je na ramenih soborcev počutil bolj varnega. Ana jih je pomagala polagati na nosila. Dobili so še orjaškega Rusa, ki so mu prebili telo železni drobci in je zaječal ob vsakem premiku. Mitraljezcu Milanu so se pod Rusovo težo zašibila kolena in je zastokal z njim vred. Zato so ga prevzeli Keča, Jelen in še dva hrusta iz njegovega voda.
Za njim so naložili skoraj oslepelega mitraljezca, ki mu Je ročna bomba zmrcvarila obraz in roke. Eksplodirala mu je v rokah, ko jo je skušal zalučati iz izbe, kamor je skušal vdreti sovražnik. Tu je bil tudi bataljonski komandant z zdrobljenimi nogami in kurir, ki je bil težko ranjen na Jelovici. Nazadnje so naložili borca, ki ga je Vojko poznal: bila sta skupaj na Francoskem. Ranjen je prišel z vzhodne fronte
na dopust in pobegnil v partizane; že po nekaj dneh je stopil na mino, ki mu je odtrgala nogo.
Kot vse druge bolničarke je tudi Ana delila ranjencem tablete za pomiritev in blažitev bolečin. Najtežjim pa so zdravniki vbrizgali marfij, saj so ječali ob vsakem stresljaju.
V mraku so se premaknili. Po zložni poti so se spustili skozi gozd, ki se je redčil. Med vejami so kmalu zagledali osvetljen pas, nad katerim so se utrinjale rakete.
Na čelu kolone so bili divizijski obveščevalci z avtomati. Vodila sta jih šef centra Polde in Tomo. Hodila sta pred skupino mitraljezcev. Tiho kot sence so se bližali progi. Med njimi in glavno kolono z ranjenci je bila precejšnja razdalja, zato so jih povezovali kurirji. Tomu je bilo žal, da ni z njuni Bliska. Med ranjenci je srečal nekaj tistih, ki sta jih bila spravila v nesrečo Grabar in Hrast, ko sta jih pošiljala pred nemške mitraljeze. Vesel je bil, da so iz divizije iztrebili izdajalce. Kljub temu je bil še vedno oprezen, še vedno je pazil na to, da ni imel nikdar za hrbtom neznanega človeka. Hrastova grožnja, da ne bo videl Poljske, je tičala v njegovi zavesti, čeprav jo je odganjal.
Bili so že blizu proge, ko jih je zaslepila hudobna svetloba žarometa. Polde je dal znak. Obstali so in polegli. Čakali so tako dolgo, da so se vrnili izvidniki; ti so se bosi plazili čez progo in poiskali obveščevalce Gradnikove brigade, ki je že obkoljevala utrdbe.
Previdno so se odpravili naprej. V mraku so se v svitu medlih luči zalesketale tirnice in se v blagem loku izgubljale v noč. Drevje je bilo na obeh straneh proge posekano v širokem pasu.
Preden sta šla Polde in Tomo čez progo, sta za hip postala. Grozljive sence so bile nepremične. Sklonjena sta šla čez tračnice in poiskala zvezo z obveščevalci, ki so se potuhnili v grmovje in opazovali utrdbe. Cez čas so zaslišali oddaljeno šuštenje, ki je vse bolj naraščalo, kor bi se proti njim plazila velika žival. Kmalu so razločili trkljanje kamenja, iz lin bunkerjev pa so svetili žarometi in nemirno parali temo. Zagledali so kolono, ki se Je prikazala takoj za pred-
hodnico, se vzpela čez progo in zavila v strmino nasprotnega pobočja. Del kolone je že izginil, ko se ni še nič zgodilo. Napetost je naraščala. Tak hrušč bi prebudil tudi mrliče. V daljavi so se utrinjale rakete na obeh straneh proge. Potem so nekomu le popustili živoi. Nihče ni vedel, ali je bil ta nekdo v bunkerju ali med partizani.
Tedaj je noč zarjovela kot v spanju zadeta zver. Hipoma se je tema spremenila v dan. Roji raket so bruhnili v nebo, snopi žarečih izstrelkov so žvižgaj e napolnili prostor. Toda kolona z ranjenci je lezla naprej kot jeklena kača. V noč so se zarezali krila naskakovalcev, ki so napadli utrdbe z bambami in pritegnili nase sovražnikov ogenj. Posadke v utrdbah so jih morale krepko zadrževati, da se ne bi z minami priplazili do zidov in jih pognali v zrak.
Že celo uro je kolona nezadržno lezla čez progo, ne da bi se zveza pretrgala. Obveščevalci, s katerimi je Tomo takoj vzpostavil zvezo, niso pustili nikomur, da bi se — oslepljen ali preplašen od pokov granat ali min — izgubil in zavil stran od določene smeri.
Sčasoma se je položaj zapletel. Oglasili so se topovi iz Postojne in minometald iz bližnjih postojank. Nihče ni vedel, če ni krenila v napad tudi sovražnikova pehota; v eni url bi lahko prišlo na kraj spopada najmanj tisoč mož.
Ko je Vojkova skupina prinesla ranjence na progo, je v njihovo bližino udarila mina in jih zaslepila z vijoličasto rumenim sijem. Eden izmed nosačev je spustil nosila in se pognal v beg. To je storil tako nenadoma, da je druge tri zaneslo — toliko da niso prevrnili Petra. Čeprav je Travni-karjev takoj zgrabil za kol, se Je zveza pretrgala. Vojko se je pognal za ubežnikom, ki je tekel v smeri nemških utrdb, tam pa ga je na srečo prestregel Tomo in mu pri-solil krepko zaušnico.
«Tu ga imaš, strahopetca,)) je zavpil Vojku. Ta ga je zgrabil in ga pahnil nazaj v kolono. Med žvižganjem krogel je bilo slišati surova povelja in razdražene krike; pridirjal je Orlov in jih ozmerjal s «prekletimi saboterji«. Vojku pa je zabrusil;
«Naj raj e bd te pri priči ustrelil! Namesto da bi P8^ na zvezo, se ukvarjaš z ničvredno babo.«	.
Iz zagate jih je rešil Tomo, ki je vedel, kam je *** la kolona.
«Za mano!« je zavpil.	.
Med bliski in poka so se spustili v tek, ki ga je Ot'°. pospešil s psovkami. Pod težo ranjencev so se na škrb8^ gozdni poti spotikali, bentili in ječali. Toda v nekaj min®^ teka so le naleteli na Boruta, ki se je ves iz sebe vrnil f zvezo, še nekaj minut so tekli. Mislili so, da jim bo razn®8* pljuča, tako so bili upehani. Naposled so le dohiteli kolo^L ki je hitela naprej, v zavetje noči in mogočnega drevja “ obronkih Javornikov.	j
Vojko je zamenjal nosače in tudi sam pomagal S Pajkom sta se menjala pri vodstvu sk ipine. Ranjnce 5 nosili vsi brez izjeme. Pot je bila strma in razdrapan« nalivov. Mestoma Je bila tako ozka in zajedena v zeh1^
da sta namesto štirih nosila lahko samo dva. Med gos'

drevjem, kjer so vrhovi smrek in krošnje bukev zastrli se je noč zgostila kot smola v kotlu. Tu so se morali dr*8 drug drugega, če niso hoteli pretrgati zveze. Mine in topo^ granate so zdaj treskale desno in levo od njih. Nemci v
se pri streljanju ravnali po karti, pri čemer niso raoi**^.
da si je divizija prav zaradi tega izbrala najslabšo in manj primemo pot.	^
Stokajoči Rus, katerega je trenutno pomagal nositi Vo“J
je bil čedalje težji, kot bi se spreminjal v svinec... Ko
V
je Vojko ukvarjal z dviganjem uteži in rokoborbo ,je m1* da Je človek lahek. Odkar pa je prenašal po strminah ranr-h ce, je vedel, da to ne drži. Kot vse druge ga je oblival pot po vsem telesu. Vse kite so se mu boleče nap®.
kol pa ga je žulil v ramo, odrgnil kožo in povzročal ved^
večje bolečine. Stisnil je zobe in si dejal: «Blagor nam- 1 lahko nosimo, in gorje tistim, ki so na nosilih!« Vdam . usodo so tiho ječeli, včasih spodbujali nosače ali pa so iht’8 kleli, če so se na nosilih preveč zibali. Zanje se je vojna ^ čala. Zavedali pa so se, da je od slehernega pripadi1*8
P
prei
dni
vije
neir
Mo;
Wa
Si
Ifek
druj
Hali
plar
CAI
Moj
Pu
Mii
že
sko Belj m p schs
V
del
nem
bleti
Di
gam
jasn
Plat
uda
Ure<
znat
steč
(PE
D
[

di
tl
Ju
D
it
»
kt
o,
2
Sl
Ji
tl
k
h
Si
v
1
k
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
OB SREČANJU V MOKRINAH NA KOROŠKEM
Planince treh sosednjih dežel tarejo v glavnem enake težave
rr!^6^, 30^K>^0 in nedeljo so se zamejskih planinskih ®«tev Avstrije. Italije in Jugosla npm c»Lzbra^i na tako imenova-MmfD^EČANJU TREH DEŽEL v
wSffi).(Passo PRAM0LL0 ~
]ulre^ania v organizaciji PD Be-dmif*6 le udeležilo 16 planinskih Italii V’ S s'<uf,no udeleženci. Za Bi.J° ,so bili prisotni: Slovensko CAMtj0 droištvo Trst in Gorica, CAI Gorica, Pordenone, pTOo m Mandago. Za Jugoslavijo: ji^p^ana, PD Nova Gorica ter Predstavništvo Planinske zvest« ,venije- Za Avstrijo: Sloven-T“nsko društvo Celovec, PD in n !iPE) Šmohor, PD Radenteim Sr.L^ .fiavništvo bAV (Osterreichi-Alpen Verein).
del	Popoldne je bil glavni
nem^T11^3, ker ie bila na dnev-UemS1 .diskusiia 0 Planinski pro-rv, ““ treh omenjenih držav.
^Uisch f predsednik or-iasno - Je v	poročilu
pla^^^azal pereče točke splošne UdariTke Statike s posebnim po-Urerti*?™ i1^ Pomanjkljivi zakonski znatni^F- ^ se °draža tudi v ne-st^j ..bančni pomoči pobudam o-(p^n , planinskih predstavništev CAI in OAV).
“vaarna podpora deželnih oblasti.
jOHflČI ŠPORT
DANES
NEdELJA, 24. OKTOBRA 1971
NOGOMET
J’ »materska liga
;, .30 v Bazovici
ar|a — Flaminio
J4-30 v Dolini 1,0	Sta ra mano
j!?'30 v Križu
u99esana — Vesna
«T““i„vs:„t,snr"
3
•amaterska liga »rt30 v Padričah 'moreč — g. VianI * * *
na Preseku
(b*rt« Barkovlje •
* * *
Vu° na Opčinah
V|tus — Primorie
Q	* * *
lnj3 na Proseku
"*• - Union
* * *
m'*dlncl
f ^ v Padričah
°mtudo — Primorje * * *
i0,.30 v Padričah *'* — Giarizzole
i°’30 v Dolini
*9 — Aurisina
v Pier;s;*
*ri* ~ Mladost
Olimpija
nr
naj bi bila stalna, ne pa priložnostna, kajti samo s stalnim denarnim virom je izvedljivo racionalno planiranje.
Poročilo je zaključil z vabilom posameznim zvezam, naj pri svojih oblasteh posredujejo za zakonsko ureditev.
Opozoril je tudi na problem gradnje in vzdrževanja planinskih koč, zavetišč in bivakov. Gradnja koč je problem zase, saj ne zadeva gradnje kot take, marveč tudi nove arhitektonske načrte, upoštevajoč zahteve bodoče generacije.
Z razočaranjem je poudaril, kako je vzdrževanje koč silno problematično, saj so mu planinske organizacije kos le s prispevki članarine, prostovoljnim deiom in z neznatnimi podporami. Da bi se stvar rešila z «navijanjem» cen v kočah je nesprejemljivo.
Ob zaključku je poslušalec spoznal, da je skupni postopek in iskanje skupne poti do rešitve teh težav skoraj nemogoče, ker so zakonski sistemi v tem pogledu deloma pomanjkljivi in precej teoretični.
Kratek pregled zapisnikov prejšnjih sestankov pa vsekakor ne kaže negativne slike, ker v zadnjih letih ni primanjkovalo raznovrstnih pobud. Najvidnejši rezultat skupnih prizadevanj pa je skoraj zaključen osnutek tako imenovane poti prijateljstva, neke vrste transverzale, ki pa nima značilnosti kontinuitete smeri (z vrha na vrh), pač pa predvideva vzpon na desetino zemljepisno raztresenih vrhov v vsaki posamezni državi (skupno 30 vrhov), katere so tri planinske zveze ocenile kot najizrazitejše in zanimive.
Pot prijateljstva ima že svoj simbol, natisnjen na lepakih, ki bodo razstavljeni v vseh planinskih kočah: isti simbol je na planinski znački. Ta bo šla onemu, ki bo imel na posebni knjižici žepnega formata žige vseh vrhov. Izbrani vrhovi so:
AVSTRIJA: Reisskofel (2371 m), Hohe VVarie (2780), Hochstadei (2680), Petzeck C3283», VeJki Klek (Grossglockner) (3797), Sonnblick (3106), Ankogel (3246), Hafner (3076), Koenigstuhl (2331) in Klom-nock (2326).
ITALIJA: Jof di Miezegnot (2087), Montaž (2753), Viš (2666), Kanin (2587), Monte Cavallo (2332), Creta Grauzaria (2060), Monte Zermula (2145), Monte Coglians (2780), Creta Forata (2463) in Monte Peralba (2693).
JUGOSLAVIJA: Grintovec (2558), Ojstrica (2349), Storžič (2143), Jalovec (2643), Bauški Grintovec (2344), Prisojnik (2547), Škrlatica (2738), Triglav (2863), Km (2245) in Ratitovec (1666).
Srečanje se je zaključilo s krasnim skupnim izletom na Mokriške skale (2195), oz. Gartnerkofel, v kristalno čisti atmosferi in fantastični hoji po novozapadlem pršiču, ki je ponekod segal preko kolen. Vrh so dosegli vsi prisotni planinci. Najstarejši (73 let) je bil podpredsednik slovenskega planinskega društva iz Celovca, Jože Miklavčič, prikup-
na koroška pojava.
Po povratku je bilo še kratko zasedanje, izmenjavanje naslovov itd. SPDT si je zagotovilo bodoče sodelovanje s slovenskim planinskim društvom iz Celovca, s povabilom njihovim smučarjem na prihodnje zimske igre.
Prihodnji skupni izlet pa bo 29. in 30. januarja in sicer turno smučanje na St. Osvvald (tura 2 uri) s spustom v Radenstein — Bad Kir-chencheim (1500 m višinske razlike). Za onega, ki se ne bo udeležil turnega smuka pa bodo na razpolago krasna smučišča v St. Oswaldu
Avstrijska televizija je snemala (tel sestanka. Radio Celovec pa in-tervjuval prisotne osebnosti.
Predsednik CAI Gorica, Lonzar je zasedanje zaključil z vabilom na prihodnje srečanje treh dežel, ki
AFRIŠKA ATLETIKA LETO DNI PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI
Bo Južna Afrika odsotna tudi na OI v Miinchnu?
Rasisti skušajo opravičiti svoja stališča - Trije srednjeprogaši lahko upajo na zmago
Južnoafriški rasisti se v zadnjem času močno trudijo, da bi spremenili odločitev mednarodnega olimpijskega odbora glede izključitve iz te največje svetovne organizacije. Vzrok za izključitev je zatiranje črncev. Južna Afrika je bila zadnjič prisotna na olimpijskih igrah v Rimu 1. 1960, za njen nastop v Miinch-nu pa se trudijo tudi zahodni Nemci, ki od vedno dajejo rasistom vso podporo.
V južnoafriški olimpijski odbor so bili pred kratkim »izvoljeni* kar trije črnci. Očitno pa gre le za taktično potezo ob pomoči treh ljudi, katere so afriški športniki že javno ocenili kot izdajalce, ki so se zaradi osebnih koristi prodali rasi-
bo v Italiji (blizu Pordenona) pod stom. Da bi ustvarili njim ugodno imenom «Mednarodni sestanek — Ju-1 javno mnenje so Južnoafričani le-lijske Alpe».	s m. — | tos poslali v Zahodno Nemčijo do-
kaj številno atletsko ekipo, v kateri je bil tudi en črnopolti predstavnik, v znak »enakopravnosti*, katero naj bi pravi domačini uživali.
Atletika je v resnici edina športna panoga, kjer se Južna Afrika lahko dostojno predstavi na igrah, ker sta tam sicer zelo razvita ragbi in kriket (ki pa nista na olimpijskem sporedu). Na igre bi Južnoafričani lahko pripeljali kakih 5 atletov z možnostjo visoke uvrstitve in kar tri tekače na 800 metrov z velikimi upi tudi na zmago. Izbrani atleti bi lahko bili Lamprecht (1 milja 3'57"8), zelo miad skakalec v višino Roussouvv (2,18 m), Van Ree-nen (krogla 19,81 m in disk 63,65 m), v svetovno elito pa gotovo sodijo tekači na 800 m Van Zijl (ena minuta 45”6), Malan (1’45'T) in
SLOVENSKO
POKAL TRSTA
NAMIZNI TENIS
ŠK Kras in ARAC
glavna favorita
PLANINSKO DRUŠTVO Smučarski odsek
TRST
Danes se začenja italijansko namiznoteniško prvenstvo B lige za moške, v sredo pa bodo poprijele I za loparčke tudi ženske, vendar še ne v okvira ligaškega tekmovanja. Na našem področju se bo namreč začelo tradicionalno žensko namiznoteniško tekmovanje za pckal Trsta. Tekmovanje je zanimivo tudi za slovenske ljubitelje tega športa,	ker	bo med	dragimi	na-
stopala tudi ekipa zgoniškega Krasa.
Organizatorji so že določili urnik posameznih srečanj te?a ekipnega tekmovanja, ki je tak:
sreda,	27.	oktobra
ARAC	—	Julia
FARI - Kras sreda, 3. novembra FARI - ARAC Julia — Kras sreda,	10.	novembra
Julia — FARI Kras — ARAC
Glede	na	trenutno	razmerje	sil
med temi štirimi društvi, lahko rečemo, da sta glavna kandidata za osvojitev prvega mesta Kras in ARAC. Kot je razvidno iz koledarja tekem, bo odločitev padla verjetno šele v zadnjem dnevu. Obe ostali ekipi namreč v prvih dveh kolih ne bi smeli ogrožati Krasa in ekipe ARAC.
Zaradi premajhne društvene dvorane v Zgoniku je vodstvo Krasa (v soglasju z vodstvom Sokola) sklenilo, da bo Kras odigral domači nastop v Nabrežini, v dvorani Sokola.
KOŠARKA
3. kolo
CAGLIARI — CATANZARO Lazzaroni
FIORENTINA — ROMA Barbaresco
INTER — VERONA Pieroni
JUVENTUS — ATALANTA Michelotti
L. VICENZA — MILAN Lo Bello
MANTOVA — BOLOGNA Gonella
NAPOLI — SAMPDORIA Giunti
VARESE — TORINO Bernardis
namizni tenis
?0°ona B '»B«
s,k ° v Nabrežini, PD I. Gruden
91 — Duomofolgore
atletika
m. Fileja
h’ ,v Gorici, na Rojcah 91 dan tekmovanja
dvema ognjema
!oolr 12- «1 Mlad!V Pa.driČah
^ nct in mladinke
KOŠARKA ,
830*1'* Bor — Naraščajniki Mal: «, Trsfu, Ul. Caravaggio
Dnale za 3. mesto
v. Trstu, Ul. Caravaggio
1 finale za 1. mesto
0» odvisno, če bodo srečno prispeli tja, kjer se jim je varnost im z njo upanje, da bodo dočakali svobodo, je so že visoko na pobučju, ko je prišlo obvestilo, da DotL*®®1* progo vsa kolona in da so vsi na varnem. Kmalu brU6 Lazar odredil počitek. Položili so ranjence po tleh s^ftepadaii poleg njih. Vsi so si oblizovali osušene ustnice, hadaP11 ^ voda še davno pošla. Ob progi se je streljanje val o in tudi topovi so neutrudljivo sekali v temo. v z ranjenci v gozdnih strminah Javornika se je vlekla ko^Končnost. Izmed vseh težav na pohodih se je marsi-Od .J. Najgloblje vtisnila v spomin. Žilavi Vojko, ki je imel
*	wLtrdno voljo, ter neuničljivi Pajk sta bila na koncu
80	, 1 Tud! medvedji Keča Je že globoko sopel. Koli
Jih “ J^ zažrll v ramena in jih ožulili do krvi. V noge so h^PDJemali kr«, kopali so se v znoju in omagovali. Mnogi kjjJ. oporni borci so padali pod bremeni kot Kristus pod ho^l * toda poveljniki so jih neusmiljeno gonili naprej. Za tter , so zgrabili tudi bataljonski poveljniki in komisarji. 86 Je 1)110 ^alJe manj vodij, ki bi morah urejati kolono, vaii v2veza večkrat pretrgala in vse bolj pogosto so poči-T&tn , Podzavesti Jim je tičal strah, kaj bo zjutraj na vrhu. ko k lo lahko preseneti sovražnik, in težko se bodo borili,
£0tnaj stojijo na nogah...
*	obvJe skrb©lo tudi poveljnike. Polde Je sicer dobil zvezo
^čevalci VII. korpusa, ki so Jim prišli naproti. Pove-kgj -®0. da niso nikjer opazili sovražnih enot, toda kdo ve, jp ^vražnik ukrenil ponoči... Pemčeva obveščevalna mre-Pt^sicer na široko raztrosila vesti, da se bodo brigade »ec JfT111« na Dolenjsko ln pritisnile proti morju, že me-^vezlu 50 krožile zaupne vesti o možnosti izkrcanja zahodnih h Qv na istrski obali. Poveljniški kader je bil sezna-p °dl s to možnostjo.
Je te,* Jutru, ko utrujenost najbolj napada človekove čute, s&fiej0 v Boščavju tako temno, da so videli pred seboj no-ranjence kot prikazni v blodnih sanjah, hiog]],a Je težko prenašala težave pohoda. Ob množi« one-3X1 mož se Je nehote spominjala Primoža. Vdano je skrbe-
5. kolo
AREZZO - REGGINA Marino
BARI - BRESCIA Menegali
C AT AN LA - MONZA Lenardon
FOGGIA - CESENA Bianchi
GENOA — TERNANA Angonese
LAZIO - COMO Cantelli
LIVORNO — REGGIANA Porcelli
MODENA - NOVARA Francescon
PERUGIA - SORRENTO Vittorio Lattanzi
TARANTO — PALERMO Reggiani
V PRIJATELJSKI TEKMI
Zavadlal, Francia in Sare najboljši
Bor - Ferroviario 43:29 (19:12)
Borova postava: šare 12, Valter Hrvatič 4, Koren 2, Francia 4, Ba-razutti 6, Zavadlal 11, Kapic.
V dragi predprvenstveni t-ening tekmi proti Ferroviariu so tokrat borovci zmagali. Srečanje je biio na splošno na zadovoljivi tehnični ravni in predvsem borovci so pokazali napredek. Med «plavimi» je bil tudi tokrat najboljši Danijel Zavadlal. Dobro sta igrala Šare in Francia. Borovci so bili slabi pri streljanju prostih metov (5:20).
b. 1.
NAMIZNI TENIS
Na lestvicah najboljših evropskih namiznoteniških igralcev so tudi trije Jugoslovani. Pri moških, kjer je na prvem mestu Šved Bengtson, je na 4. mestu ŠUrbčR, 5. je Stipan-čič in 9. Karakaševič.
Med ženskami zaseda prvo mesto Čehoslovakinja Vostova.
Fischer in Petrosjan bosta danes v Buenos Airesu nadaljevala s svojim šahovskim dvobojem, katerega zmagovalec se bo pomeril s sedanjim svetovnim prvakom Borisom Spaskim.
Ker je Petrosjan med srečanjem lažje zbolel, je nekaj dni počival. Trenutno stanje po sedmih opravljenih partijah je 4,5:2,5 v korist Amerikanca Fischerja. Tako velika prednost mu verjetno že zadošča za končno zmago nad Petrosjanom.
Kot kaže, bodo srečan je med s ve J tovnim prvakom Spaskim in zmagovalcem dvoboja v Buenos Airesu, opravili v nekem jugoslovanskem letoviškem mestu.
KOLESARSTVO
BILBAO, 23. — Mednarodna krožna kolesarska dirka po Španiji se bo prihodnje leto začela 27. aprila, •venčni čili bo v Madridu ali pa • .morda) v Bilbau.
V prvem srečanju šestnajstine finala tekmovanja za pokal UEFA je v Moskvi doma« Spartak igral s portugalsko enajsterico Setubal neodločeno 0:0.
ZIMSKI PROGRAM
sezone 1971-72
PREDSMUČARSKA TELOVADBA: redno poteka po objavljenem razporedu:
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME: bo v petek, 12. novembra in v soboto, 13. novembra od 18.00 do 20.30 v prostorih p.d. Cankar (Ul. Montccchi, 6/4.)
Prodajalci naj prineso opremo, sami določijo ceno in prodajo. Na razpolago bodo člani SPDT, ki bodo posredovali tehnične podatke.
SMUČARSKI TEČAJ V TRBIŽU in pri Sv. Antonu: tečaj je rezerviran za mladince do letnika 1954 (vključno). Pričetek predvidoma decembra kolikor bodo dovoljevale snežne razmere.
VPISOVANJE: prednost Imajo mladinci, ki obiskujejo predsmu-čarsko telovadbo. 50 mest je še na razpolago. Prvi se vpišejo pri svojem trenerju, ostali v Tržaški knjigarni. Vsi morajo izpolniti obrazec in plačati 1. obrok (5.000 lir). Ostalo do 6. novembra, ko se bo VPISOVANJE ZAKLJUČILO. Cena tečaja 12.500 lir. V ceni je vključeno: 5 voženj z avtobusom, 10 ur tečaja, značka (500 lir) smučarske šole ob zaključnem testu, izkaznica FISI (1.500 lir), ki je posebno koristna zaradi zavarovanja med urami tečaja.
Za tiste, ki hijtrišli na tečaj z osebnimi vozili, je cena tečaja, značke in izkaznice FISI 7.500 lir.
SMUČARSKI IZLETI: ob priliki tečaja, bo društvo priredilo vsako nedeljo za tečajnike smučarske izlete, za spremljevalce tečajnikov in za ostale smučarje.
CENE: 1.500 lir vsaka vožnja. Abonma za 5 voženj 6.250 lir. Kdor se vpiše za 5-kratno vožnjo mora izpolniti obrazec v Tržaški knjigarni ali pri trenerju predsmučar-ske telovadbe. Navesti kraj vstopa na avtobus.
VPISOVANJE V FISI: od 22. novembra dalje se vsak smučar lahko vpiše v smučarsko zvezo v Tržaški knjigarni, kjer lahko tudi takoj dvigne izkaznico.
CENA: lir 1.500 mladinci (1956, 57, 58 itd.) 1.800 lir letnik 1955 in starejši. Ugodnosti: popusti, revija, zavarovanje itd.
6. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE 1972: bodo februarja v 2 nedeljah, ločene za članske kategorije in naraščajnike. Panoge: slalom, veleslalom, sankanje.
ZIMO VAN JE: NOVO LETO v Kranjski gori.
Broberg (1’44”7). Prvi od teh treh letos sicer ni dosegel izrednih uspehov in je omenjeni čas že iz prejšnje sezone, ostala dva pa sta se izkazala prav v letošnji sezoni, ki se je v Južni Afriki končala že nekje aprila. Malan (21 let) je tekel enkrat tudi v 1’45”3 in premagal Bro-berga, Broberg sam (22 let) pa je med dragim dosegel tudi 1’45"9. Oba sta gostovala tudi v Nemčiji, kjer, je Broberg premagal evropskega rekorderja Kemperja.
Od čmopoltih atletov, ki so doma v «polni enakopravnosti* tekmovali na ločenem državnem prvenstvu, skupno s sotrpini iz Rodezije, je edino sprinter Theodore Moorosi trenutno sposoben nastopati na olimpijskih igrah. Njegova najboljša časa sta 10"3 na 100 in 20”9 na 200 metrov. Slabi rezultati s prvenstva čmopoltih športnikov so najbolj jasen dokaz, kako so črnci enako-p-avni, saj so druge afriške neodvisne države sorazmerno prave velesile.
Težave z nastopom na olimpijskih igrah ima seveda tudi rasistična Rodezija, ki se je pred leti sama proglasila za neodvisno, brez upoštevanja britanskega »ogorčenja*. Baje ima mednarodni olimpijski odbor namen dovoliti Rodeziji nastop na igrah pod pogojem, da bo nastopila pod staro kolonialno britansko zastavo, z britansko državno himno. Vest o tej »rešitvi* je še sveža in popolnoma neuradna. Morda je celo samo mnenje ali predlog kakšnega člana, zdi pa se nemogoče, da bi ga afriške države sprejele. Baje bi v tem primeru rodezijska vlada ne povzročala težav, tudi če bi športniki nastopili v čast britanskega imperija. Od rodezijskih atletov je edino važno ime čr-nopoltega Ari Mandaze, ki je 100 metrov že pretekel v 10”1, strokovnjaki pa menijo, da je velik talent. Tudi Mandaza lahko tekmuje doma samo v dražbi temnopoltih atletov.
Problem Južne Afrike zanima tudi Italijo, saj je znani Marcello Fia-sconaro doma od tam. Atlet je prišel v Italijo seveda na podlagi točnega načrta, da bi za vsako ceno nastopil na igrah, tudi če bo Južna Afrika — kot skoraj gotovo do — odsotna. V primeru, da se bo trenutno stališče medna-odnega odbora spremenilo in bo Južna Afrika lahko tekmovala v Miinchnu, pa bo »patriotizem* Fiasconara končal v črnem dresu Južnoafriške republike.
OBVESTILO
Smučarski odsek Slovenskega planinskega društva Trst organizira danes, 24. oktobra, za otroke in mladince
PREDSMUCARSKI TRENING vzpon na Kokoš. Zbirališče na rekreacijskem zemljišču SPDT v Bazovici (za nogometnim Igriščem) ob 9.30. Hrana iz nahrbtnika.
LJUBLJANA, Titova 10
RESTAVRACIJA ♦ KAVARNA NOČNI BAR ♦ IGRALNICA CASINČ
Tel. 24 601/607 - 24 616/619 Telex:	31254 YU SLON
Telegram: SLON LJUBLJANA
GOSTILNA
«PRI TINETU*
Seča (na klancu — Portorož) št. 81, tel. 73-588 ob glavni cesti proti Pulju
VEDNO SVE2E MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA
A SPLOŠNA PLOVBA piran-jugoslavija
Zupančičeva IA 66330 Piran, pp 1 Telefon (066 ) 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran
Mednarodni pomorska prevozi z modernima ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton
-	LINIJA OKOLI SVETA
-	LINIJA JADRAN ZAHOD NA AFRIKA JADRAN
-	PROSTA PLOVBA
-	POTNIŠKA SLUŽBA
-	SIMEX Ljubljana - samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino in za stopanje tujih firm
Za vse Informacije se prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ah na naša predstavništva s Jugoslaviji ln v inozemstvu
GOLF
Hotel
O
N-]
ca
JUGOSLAVIJA «A» KAT.
TEL. 77591 - 77504
Oglašujte v
Primorskem dnevniku
Cl
LEV
Hotel
LEV
Ljubljana
VOŠNJAKOVA t TELEF 310-555 Telegram LEVHOTEI Telex 31350
KATEGORIJA «A>
Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske terase 'Jan cing kavarna Zabavni In artistični Drogram oles na glasba Aperitiv bai Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ir konferenčne avorane ftl talnica Frizerski saion Menjalnica Taksi siužbs Lasten parkirni prostor Postajališče za ncllkopt* ■ )e Boksa za pse H’a dilnlca za livlačlno
OGLEJTE Sl
POSTOJNSKO JAMO
ln VABIMO VAS v naš novi hotel c J A M A i
GOSTIŠČE <ODDIH»
Plošča toddih* :: Telečje in prašičje krače :: Domači piščanci :: Soške postrvi in vsa jedila po naročilu :: Domača briška vina
NOVA GORICA
TELEFON 21.5.68 Ob torkih zaprto
PORTOROŽ
PORTOROSE
ROULETTE CHEMIN DE FER
baccarA
V HOTELU »PALAČE* PORTOROŽ
Odprto vse leto
HOTEL
RIVIERApopoož
Moderno sobe, moderna kuhinja,
«GIRl BAR.
z modernim programom odprt vio noč
PARK HOTEL
NOVA GORICA - TEL. 21442
MODEREN HOTEL 93 SOB :: 182 LEŽIŠČ :: MODERNA RESTAVRACIJA :: kavarna :: nočni bar :: gostilna pri Hrastu :: gostilna Zvezda :: Vam nudijo kvalitetne gostinske storitve po nizkih cenah
RESTAVRACIJA
UPA
Šempeter pri Novi Gorici
una vedno aa razpolago izbrane jedi t domačimi specialitetami pristen Kraški pršut ut salame ter izbrana domača vipavska In briška vina. SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA S1.AVNMKTNA KOSIM
la za ranjence in jim lajšala bolečine. Zdaj se je čutila neločljivo povezana s to vojsko, bila je njen del. Na vse, kar se je nekoč zgodilo z njo, je gledala kot na zablodo mladega in neukega dekleta. Se vedno se je bala zavratne moči teme. Nekaj strahu je ostalo v njej od prehoda čez goro in od zlo-veš«h pogledov Naca. Proti jutru so Ji veke postale svinčene, roke pa so ji brezvoljno visele ob telesu. Lahko bi bila zaspala kar stoje. Vračale so se Ji podobe iz blodnih sanj, ki so jo še vedno strašile. Lovil jo je visok neznanec brez obraza in segal po njej z orjaškimi rokami. Vsa se Je stresla, če je v temi zagledala ob koloni kakšno temno postavo — pa je bil le kdo izmed vodij, ki so skrbeli za red.
Rus se je začel iznenada grabiti za prsi, hropeti In prositi vode. Po obrazu ga je oblival mrliški pot. V prsih se mu je premaknilo železo in mu povzročalo strahovite bolečine. Ana je bila ves čas pri njem; pa kaj, ko mu ni mogla pomagati.
Ko se je kolona le Izkopala iz koritaste grape na položnejši svet, kjer se je gozd spremenil v goščavje, je prišlo po koloni povelje: ((Bolničarka, nazaj!» Počakala je, da so prišla do nje naslednja nosila — pri njih je bil Vojko, ki je pomagal nositi Petra. Zla slutnja ji je mrtvičdla telo, ko je vprašala: «Kaj naj napravim?« Vojko bi bil najrajši pustil ranjenca in šel z njo. Temna noč, v kateri niso razločili niti obraza, pa mu je to odsvetovala, čeprav Je znova prišlo povelje, naj gre bolničarka nazaj, se ni premaknila nikamor. Lezli so naprej. Kmalu potem je spešil ob koloni visok moški, ki Je vprašal z rezko ukazovalnim glasom: ((Katera četa je tu?« Povedali so mu, nato je odhitel naprej in se izgubil. Vojka je prijelo, da bi prižgal baterijo, pa se Je zbal, da ga ne bi obdolžili, da daje znake sovražnemu topništvu.
Prva rahla svetloba med krošnjami dreves jim Je vzbujala nove upe. Prispeli so na vrh gore. Pot se Je spuščala rahlo navzdol, pa spet nazgor. Ana se je vrnila k Rusu, ki je mukoma lovil sapo. Nemalo so bili presenečeni, ko je spet prišlo povelje, ki se je tokrat glasilo: «Bolnlčarka, na-
prej!« Vojko je sklenil, da Je ne bo pustil nikamor. Stisnila se je k njemu kot preganjana ptica, v strahu, da segajo po njej nevidne roke. Oba sta bila prepričana, da gre za podobno zvijačo kot na črni prsti; če jo hočejo ugrabiti, imajo pač za to najlepšo priložnost na nočnem pohodu...
Počasi Je nebo zbledelo in med drevjem se je medlo zasvetlikala svečava hladnega jutra. Zdaj so že videli drug drugega in kolono, ki se Je vlekla v nedogled. Kmalu se je tako zdanilo, da so opazili sledove prečute noči na obrazih. Rus, ki Je vso noč stokal, je utihnil. Dekle je mislila, da ga je premagal spanec. Ko so se ustavili In ga položili na tla, se je njegov obraz voščeno svetlikal. Obrisala mu je kapljice s čela In se zdrznila: njegov obraz je bil ostudno mrzel, oči pa so ©steklenelo strmele vanjo. Toliko da ni kriknila od groze. Pristopil je Vojko, mu dvignil roko in jo spustil. Padla Je mrtvo kot nihalo, odtrgano od ure. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil smrt. še preden so krenili naprej, so mu Izkopali jamo v razsušeni zemlji in ga zasuli brez besed. Poleg njega so pokopali steklenico z njegovimi podatki, kot po navadi, kadar je kdo umrl na nepoznanem kraju.
Skozi javomiške gozdove so hodili ves dopoldan. Z dnem so strahovi odtavali, vrnile so se Jim moči in tudi počivali so vsako uro. Divizijski štab Je bil Izposloval, da bodo prišli kmetje iz Loške doline z vozovi po ranjence. Sredi gozdov Je divizija polegla na dogovorjenem mestu, čakajoč voznike.
Mučila jih je neznosna žeja. Med potjo so videli več opuščenih italijanskih obmejnih utrdb, obdanih z zarjavelo žico. Iskanje vode so jim prepovedali, češ da so belogardisti ln Nem« zastrupili redke vodnjake v teh gozdovih.
Bataljoni so zaspali kot pobiti. Tedaj se Je Vojko odločil, da bo z domačinom borcem, ki je poznal te kraje, poiskal vodo. S čutaricaml sta odtavala v gozd. čez pol ure sta naletela na opuščeno italijansko karavlo, zaraščeno z grmovjem in malinjem. Njeni zidovi so bili oškropljeni od rafalov. Fant je pravil, da Je njegova četa napadla graničarje ob njej, ko so se bili zbrali za kosilo. Pod ognjem štirih strojnic so v nekaj minutah vsi obležali. Ogledala sta si razbitine in
zidove, poslikane z golimi ženskami in blodnimi spolnimi prizori. Tu je bila z ogljem narisana ženska, ki se pari s psom, in vojak, ki občuje z oslico. Pod temi slikami so bili napisi: «Ewiva Duce, Evviva Italia.» Vojko je pljunil in zapustila sta poslopje. Nedaleč sta v gozdu odkrila jarek, kjer je trava preprezala prestreljene čelade, kosti, strohnelo obleko ln opremo. Dva streljala globlje v gozdu je fant v neki zaraščeni kotanji odkril studenec.
Padla sta na kolena, se hlastno napila sveže vode in natočila čutarice. Vrnila sta se z vodo in jo razdelila po vodih.
Dva dni so bili že na pohodu skozi notranjske gozdove in vasi, preden so zavili proti Dolenjski. Hodili so po ozemlju VII. korpusa, kjer se je zadrževal tudi glavni štab slovenske vojske. Ranjence so »ožili kmetje na vozeh, nastlanih z mehko slamo.
Za njimi Je bila čudovita zelena dolina presahlega Cerkniškega jezera, obdana od polj, vasic, senožeti in gozdnih pobočij. Ostala jim je v spominu prijazna ln sončna. V vaseh so jim dekleta postregla s pijačo in sadjem in jih okitila s cvetjem. Kuharji so spet kuhali, vsi so se najedli in dobra volja se je vrnila v enote. Skozi vasi so navdušeno prepevali, harmonike so vreščale, da nikoli tako. Premagali so utrujenost, pozabili na težave ln hiteli naprej. Prebival« so z občudovanjem ogledovali veliko vojsko, saj so le redko imeli priložnost videti dobro oboroženo partizansko divizijo na bojnem pohodu. Tisti, ki so jim prišepetavali beli, da je partizanov malo to da bodo prišli Angleži, so neverno zmajevali z glavami.
Dve brigadi sta ostali na Notranjskem, tretja, Prešernova, pa je spremljala kolono z vozmi proti jugozahodu — skozi Prezid, čez Kozji vrh in skozi čabar, nato pa proti kočevskim gozdovom.
(Nadaljevanje sledi J
Uredništvo TRST Ul. Montecch! 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	■J SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.—	din, letna	140.— din,
Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 5O1-3-270/J •ADIT. - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 2220'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ‘
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mall og1**11 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo O' upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Itallai’* *''
Stran 8
24. oktobra 1971
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska CTT-M
TRŽAŠKI DNEVNIK
Pojasnilo poslanca Albina Škerka k interpelaciji o habilitacijah
VČERAJ V MILJSKI LADJEDELNICI
Vlačilca «0riente» in «Capo S. Vito» sta drug ob drugem zdrsela s sanišč
Tajništvo Sindikata slovenske šole sporoča, da je poslanec škerk pojasnil takole besedilo interpelacije o kršitvi zakonskih predpisov pri habilitacijah v Trstu: «da ne bi prišlo do napačnega tolmačenja besedila v interpelaciji, sem zahteval izpustitev besed »vsaj delno* (razveljavitev izpita prizadetih kandidatov) tako, da se glasi dokončno besedilo:	»razveljavitev
izpita za prizadete kandidate*.
Po tem pojasnilu poslanca Škerka meni tajništvo sindikata, da je popolnoma jasno in nedvoumno dokazano, da je vprašanje o morebitni umestnosti razveljavitve izpitov samo in izključno v zvezi z izpitom prizadetih kandidatov in ne s splošno veljavnostjo habilitacij drugih kandidatov.
Vendar naj bo še pojasnjeno — če je še sploh treba — da je bila sprememba besedila — izpustitev besed — »vsaj delno* popolnoma nepotrebna, ker so bile le te v zvezi z razveljavitvijo izpitov prizadetih: namreč ti kandidati so bilj že pred kolokvijem opravili prvi del habilitacije ob inšpekciji v razredu, opravili so nato izpit z uspehom vsaj iz nekaterih predmetov na samem izpitu - razgovoru, nekateri pa so bili že prej napravili celo habilitacijo iz nekaterih predmetov in je po zakonu ne bi smeli sploh ponavljati. Prav zato je bil izraz «vsaj delno* (razveljavitev) popolnoma upravičen in utemeljen, ker je bil le v zvezi z razveljavitvijo izpitov prizadetih kandidatov.
Če je po vsem tem še kdo zaskrbljen, ker izidi izpitov še niso bili objavljeni in uradno potrjeni v Uradnem listu, naj išče vzrok za to kje drugje: vsekakor menimo, da ne more odrekati pravice prizadetim, da se pritožijo proti krivici, ki se jim je zgodila ob kršitvi zakonskih predpisov.
Poslanec Škerk pa je s svojo interpelacijo na prosvetnega ministra verjetno opozoril poslansko zbornico na mnenje vse slovenske javnosti, saj je obsodila krivico, ki se je zgodila nekaterim profe-
sorjem, zlasti sindikalistom, vsa slovenska javnost.
Tajništvo sindikata še obvešča profesorje, ki so napravili posebno didaktično habilitacijo, da bo prosvetno ministrstvo v kratkem objavilo potrebne zakonske predpise in uredilo tudi tem profesorjem službeno stalnost.
Seja repentabrskega občinskega sveta
Sinoči je bila seja repentabrskega občinskega sveta, ki je razpravljal o nekaterih upravnih zadevah in odobril občinski obračun za leto 1970. Podrobneje bomo še poročali.
V zvezi z odločitvijo Tržaškega Lloyda, da potegne iz prometa ladjo Risano, ki pluje na progi za vzhodno Afriko so oklicale tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in CCdL - UIL sindikalni spor. V obrazložitvi svoje odločitve ugotavljajo sindikati, da se je tako zopet zmanjšalo število zaposlenih. Poleg tega pa se je izvedelo, da bodo prihodnji teden odpotovali v Rim predstavniki Tržaškega Lloyda, ki bodo razpravljali s Finmare o po-tegnitvi iz prometa drugih dveh ladij, kar bo prizadelo 500 pomorščakov. V nasprotju z načrtom CI PE od 8. julija, pa ni predvidena nadomestitev niti za Risana, niti za ostali dve ladji, da bi obdržali raven zaposlenosti v Trstu nespremenjeno. Sindikalne organizacije pomorščakov napovedujejo ostrejše načine sindikalne borbe, da bi dosegle nadomestitev ladje Risano z modernejšo in hitrejšo enoto, ki bi
",	i.. T-
Včeraj dopoldne je bila v miljski ladjedelnici «Cantieri Alto Adriati-cos> dvojna slovesnost: s sanišč sta drug ob drugem zdrsela v morje dva 200-tonska vlačilca, »Griente* in »Capo S. Vito*, ki ju je svoj čas naročila pomorska družba «Rimor-chiatori Napoletani*. iz Neaplja. Splavitvi so prisostvovali številni predstavniki gospodarskih krogov in oblasti, med temi podpredsednik deželnega sveta Pittoni, miljski župan Millo, predsednik Krožnega sklada Gallopin, predstavnik deželne finančne družbe Friulia Pilotto, predsednik neapeljske družbe Lo Schiavio, generalni vladni komisar Abbrescia, ravnatelj pristanišča Cit-
zagotovila nespremenjeno zaposlitveno raven. Obenem bodo sindikati s svojo pobudo skušali doseči pre-osnovo načrta za posodobljenje državnega brodovja.
Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in CCdL - UIL so poslala dr. Mi-cheleju Zanettiju, predsedniku tržaške pokrajine brzojavko, da bi čimprej sklical sestanek z oblastmi ter z zainteresiranimi ustanovami, da bi skupno določili drotestno akcijo, ki bi prisilila vlado, da spoštuje obveze, ki jih je sprejela 8. julija letos.
Brzojavko so poslali' tudi ministru trgovinske mornarice Attaguile-ju, ministru za državno udeležbo Piccoliju ter ministru za proračun Giolittiju. V brzojaivki zahtevajo sestanek, na katerem bi se dogovorili o načrtu za preosnovo državnega brodovja, s posebnim ozirom na tržaško gospodarstvo.
tadini, predsednik družbe »Cantie-ri Alto Adriaticom Napoleone in druge osebnosti. Med množico povabljencev in gostov je bilo tudi mnogo šolarjev.
Družba «Cantieri Alto Adriaticom je nastala pred nekaj meseci, in sicer na pobudo neke zasebne družbe in deželne finančne družbe Friu-lia. Vlačilca predstavljata zadnje naročilo bivši ladjedelnici »Felsze-gy». Nova družba gradi zdaj dve lŽ.OOO-tanski tankerski ladji. Pretekli petek je opravila poskusno vožnjo 2.800-tonska petrolejska ladja »Angiolina Napoleone*, ki jo je naročila »Compagnia di Navigazio-ne Costiera* iz Palerma. Ladja, katere posadka se je udeležila včerajšnje splavitve vlačilcev, bo odplula danes proti Palermu, kjer bo njena matična luka. Obrat «Can-tieri Alto Adratico* v Miljah bodo v prihodnjih mesecih prenovili, manjšo ladjedelnico na pomolu Fra-telli Bandiera, ki pripada isti družbi, pa bodo uporabljali za popravila in vzdrževanje ladij.
Umrl je Tone Slodnjak
Komaj smo pred dnevi pokopali dramskega igralca Vinka Hrastelja, je davi na pročelju Ljubljanske drame znovič zaplapolala črna zastava. Po nekaj dneh trdega boja za življenje je v ljubljanski bolnišnici preminul prav tako mlad in že uveljavljen gledališki umetnik Tone Slodnjak. S smrtjo Toneta Slodnjaka je slovenska gledališka umetnost izgubila resnega in nadarjenega ustvarjalca, ki je v dobrem desetletju v eksperimentalnem gledališču, na akademiji' za igralsko umetnost, na odru 57 in zadnjih osem let v drami slovenskega narodnega gledališča ustvaril vrsto, k modernemu gledališkemu izrazu usmerjenih igralskih podob. V zavesti so nam mnoge njegove vloge v delih sodobnih slovenskih dramatikov, in v delih svetovne klasične in sodobne dramati-
iiiiiiiiiiiiiiiuimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiimtimiuiifiiimiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiii
PO ODLOČITVI TRŽAŠKEGA LL0YDA GLEDE LADJE RISANO
Sindikati pomorščakov bodo napovedali stavko
Brzojavke Zanettiju, Attaguileju, Piccoliju in Giolittiju
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SINOČI V PRVEM KOLU MOŠKE ODBOJKARSKE B LICE
Tesna zmaga «plavih» proti Intrepidi
MED DVEMA OGNJEMA
DANES V OKVIRU 12. Sšl
Prijavljenih je 13 ekip
Letošnje športne igre se bližajoJ1 koncu. Na sporedu so še zadnja
BOR - Intrepida	3:2
(10:15, 15:9, 5:15, 15:2, 15:7)
BOR: Veljak S. in K„ Grmek, Starc, Neubauer. Plesničar, Može, Fučka. Orel.
INTREPIDA:	Casadei. Carrese,
Valenti, Preti, Conficcond, Monti, Bertini, Mascanzoni. Ballarini. Tosti.
SODNIKA: Nicoletto (PD). Moro (PD) in zapisnikar Milkovič (TS).
Začetek igre «plavih» je bil kar spodbuden. Hitro so »ovedli s 5:1. Toda kmalu ie bilo videti, da jim je primanjkovalo odločnosti in samozavesti. Pričakovati je bilo, da bodo fantje s tem nasprotnikom odpravili kar hitro, toda ni bilo tako. Prvi set so osvojili gostje. V drugem domačini so zaigrali precej boljše, toda njihova igra ie bila precej nestalna. Vsekakor pa so stanje v nizih izenačili. Tretji set ie bil za domačine pravi polom. Nič jim ni šlo izpod rok. saj so osvojili le pet točk. V preostalih dveh setih pa so borovci zaigrali precej bolje. Četrti niz je bil eden najkrajših. Podobno sliko je nudil tudi zadnji, odločilni set. Nekoliko pa se je pričelo zatikati pri stanju 14:5, ko je bila treba opraviti nič manj kot šest menjav za končno in povsem zasluženo, pa čeprav nekoliko težko prvo letošnjo zmago.
Razen obeh Veljakov so vsi ostali igralci zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Izjema pa ie bil pri tem Neubauer, ki se ie dobro vključil v novo sredino, nekoliko slabši dan pa je imel vezni igralec Fučka.
Čeprav smo pričakovali, da prvi nasprotnik Bora za naše fante ne bo preveč nevaren, ie sinočnji nastop pokazal, da bo treba letos krepko napeti sile tudi proti »šibkim* ekipam. Kolikor lahko torej sodimo po prvi tekmi, bo letošnje prvenstvo dokaj izenačeno, zato bo vsak spodrsljaj lahko usoden.
G. F.
NOGOMET
Borussia. ki ie v sredo v .tekmovanju za pokal evropskih prvakov premagala Inter s 7:1. je v okviru nemškega prvoligaškega prvenstva premagala vodečo enajsterico lige Schalke 04 s 7:0 (5:0).
Primorska conska liga
Jadran jesenski prvak?
V	primorski nogometni ligi je v petem kolu Jadran doma premagal Renče, Rudar pa Proleterja, medtem ko so Hrvatini doma zgubili s Taborom, Branik pa s Transportom.
V	preteklem kolu je Jadran v Ilirski Bistrici nepričakovano visoko porazil (4:0) domači Transport, ki doslej še ni oddal nobene točke. Tabor je v Sežani tesno premagal (3:2) idrijskega Rudarja. Renče so na biljenskem igrišču malo pred koncem tekme še vodile s 3:1, vendar so Hrvatini izenačili in odnesli točko. Prvi točki pa so v tem kolu osvojili tudi igralci Vipave s tesno zmago (2:1) nad šmarskim Branikom.
Po zmagi nad Transportom je Jadran sam v vodstvu in ima dve točki naskoka pred zasledovalci. Vodstvo Jadrana je zasluženo, saj je doslej premagal vse svoje neposredne tekmece (Tabor, Transport in Proleterja), prva dva pa celo v gosteh. Dekančani imajo letos spet razmeroma zelo dobro e-kipo in bodo verjetno tudi jesenski prvaki. V zadnjem kolu bodo morali sicer počivati,' vendar sta jim do konca prvenstva preostali le še tekmi s točkovno najrevnejšima e-kipama Branika in Vipave. Če bo Jadran v spomladanskem delu v vsaj približno taki formi, kot je sedaj, ima velike možnosti tudi za končni naslov, saj bo dve izmed odločilnih tekem, s Taborom in Transportom, odigral pred svojim občinstvom.
Drugo mesto si delita z osmimi točkami Transport in Tabor, ki mu ne gre najbolje. Na četrtem mestu je prijetno presenečenje letošnjega prvenstva, idrijski Rudar, ki je med drugimi uspehi edini porazil Jadran. Šele na petem mestu je s petimi točkami največje razočara-
nje prvenstva, postojnski Proleter, ki mu je uspelo premagati le najšibkejši moštvi, Branik in Vipavo. Hrvatini so šesti s točko prednosti pred Renčami, katerim sledita že omenjeni zadnji ekipi.
V sedmem kolu bo verjetno najzanimivejše v Postojni, kjer bo nastopil Tabor. Hrvatini bodo gostili Transport, ki se bo skušal navijačem oddolžiti za nedeljski poraz. V Idriji bodo gostovale Renče, v Dekanih pa Vipava, ki se najbrž za kaj več kot časten poraz ne bo mogla boriti.
B. P.
movanja.
V moški konkurenci se bo turnih* udeležilo 8 ekip. Kot favorita naj “ startala domača Gaja in taborniška ekipa RMV A, ki je žela v vseh n>!*' dinskih športnih igrah dokaj uspel1* Tekme bodo potekale po izločilne® sistemu, nato pa bodo prirediteu1 žrebali kar na igrišču naslednje P81*' Med mladinkami bo nastopilo 1 ekip. Tudi v tej kategoriji se ' Kras-Sokol vpisal z dvema ekipa®*1 Vse tekme, tako za mladince kot ** mladinke, bodo na odbojkarske® igrišču v Padričah.

TURNIR NARAŠČAJNIKOV
Vfinalu Bor-SABA
V	prvem dnevu košarkarskega turnirja za trofejo Bora 1971 je SABA pripravila veliko presenečenje. V prvi tekmi je namreč odpravila favorizirano Servolano.
V	drugem srečanju pa je Bor po predvidevanju premagal Polet. SABA-Servolana 59:56 (27:27) Postavi:
SABA: Pisetta, Potocco (k) 17, Mechi. Checchi. Tosolini 2, Piccini, Barisi 14, German 22, Švara 4, Spal-letti. Martinuzzi.
SERVOLANA: Colonna, Lorenzo-ni 4, Capello, Giraldi 2. Bacchia, Sancin 40, Sivini, Redolfi 8. Giaco-mini 2, Barone D’Aiuto.
SODNIKA: Rudes in Lakovič.
Po lepi in proti koncu dramatični tekmi je SABA za bore tri pike premagala favorita Servolano Bilo je to presenečenje turniraia. Friz-zatijevi igralci pa so si zmago zaslužili. predvsem zaradi borbenosti in požrtvovalnosti. V škedeniskih vrstah torei ni zadostoval odlični Sancin, ki je tokrat sam dosegel kar 40 točk Najboljši v vrstah SABA so bili Barisi. Potocco in German, v vrstah Servolane že o-menjeni Sancin in Redolfi.
Bor-Polet	59:33	(33:12)
Postavi:
BOR: Klobas (k) 25. Košuta Sancin 2, Vatovec 2, Bertok. *<7 žem 17, Peter Žerjal 3, ObersD0, Ervin Žerjal.
POLET: Tavčar (k) 10. Edi sič 15. Kalin. Ivan Sosič 2, Mah lan. Marko Sosič 5. Taučer 1. ™ \ rup. Purič.
SODNIK: Rudes.	_ ^
Bor je potrdil predvidevanja ® ie tako premagal mlajše poletofC" ki pa so zaradi požrtvovalnosti | borbenosti zadovoljili. Najboljša . vrstah Poleta sta bila Edi So® in Loris Tavčar. Med borovci “ Bertok. Ražem in Klobas. NAJBOLJŠI STRELCI Sancin (Servolana) 40. Klob? (Bor) 25. German (SABA) 22. P? tocco (SABA) in Ražem (Bor) ' ’
• * •
Prireditelji so na zahtevo štva SABA nekoliko spremenili “a našnji spored:	^
ob 9. uri finale za 1. in 2. n*65" Bor - SABA
ob 10.30 finale za 3. in 4. ffle®0 Servolana - Polet Sledilo bo nagrajevanje.	^


po vsej Italiji 3150 poslovalnic za hitro rešitev vsakega
vašega problema

TEDEN HRANILNIC od 25. do 31. oktobra 1971
CASSE
Dl RISPARMIO JTALIANE IN MONTI Dl CREDITO
Zavodi, ki opravljajo vse bančne posle in odvajajo dobiček v dobrodelne namene podporne, kulturne in socialne narave.
Tradicionalno občutljivi za javno blaginjo, nalagajo zaupane vloge v razne dejavnosti
na istih področjih, kjer so bila sredstva nabrana, za neposrednejšo valorizacijo krajevnega gospodarstva.
Teden Hranilnic
je prilika za poglobljeno spoznanje, je prisrčna učvrstitev dolgotrajnega prijateljstva, je upanje na nadaljnje sodelovanje z italijanskimi varčevalci za naprednejšo in bogatejšo prihodnost
14.000 MILIJARD ZAUPANIH SREDSTEV
13 MILIJARD V DOBRODELNE NAMENE V LETU 1970
NON Ct CiVILTA SENZA RISPARMIO