96. StnlHBL
I IMIiMl. t V*. 2L ««l U)!.
uui. im

.Slovenski Narod* velja v L|aM|aat sa dom dostavljen:               .           v upravniitvu ptejemin: :ek> leto napr«$   .   .   .   .   K 24-— 1 ćelo Icto naprcj   .   t   .   .   K 22w pol leta       „       ,.*•.... 12-— 1 pol leta        m       #   .   .   .    . U«— četrt leta     m       •£.•*£•    •    6-— 1 četrt leta      m       .....    .    550 na mesec    m      .-,  /%   .   2-— 1 na mesec    m      ..'•♦.   1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vređatftoo: KnaHoTm mlftea *t 5 (v prttHc>i le*o,) filil— ŠL M.
tasenti veljajo:  peterostopna petit vrsta u enkrat po  16 vin., za dvakrat po U vi«., za trikrat al! većkrat po 12 vta. Parte in zahvala vrata 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri već [ih inaercijah po dogovora.
Upravniitvu naj se pošiljnjo naročnine, reklamacije, inserati Lti,
to je administrativne stvari
——   Pommmn itevllka v«l|a t# *lMwfm,   —^——
Na ptMMM afliottla bmz istodobne vpotUtve narotaiae se at adam.
„!Ur»«M tiskano« MUn 4t M.
.Slovenski Narod" v»l|a po pottli za Avstro-Ogrsko:               .                   za Nem8jo! odo leto sknpaj naprej     .   K 25-— I ćelo leto naprej       .   -   ♦   K 30--* četrtCleta    Z        2    *!   I    1 Vio I    M A««n» »n «• druge deiele: na mesec    „        „     ...   230 ■ ćelo leto naprej   ,   .   .   .   K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov te naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UprtrraMtTO (spodaj, dvorttče levol Kultova ulica ftt 5, taltlMi *t m»
Ob otvoritvi delegacij.
DunaJ f 28. aprila.
Danes popoldne se je pricelo v Budapešti delegacijsko zasedanje. Avstrijska delegacija se je konstituirala, zaslišala bo jutri opoldne presrolni govor in njenemu odseku za zunanje zadeve predloži grof Berchtold skoraj takoj nato svoj politični ekspoze. Na svojih klopeh pa najdejo delegati že danes debele zvezke z napisi »skupni proračun za leto 1914/15« in zunanji minister jim povrh obljublja >rdečo knjiga«, zbirko diplomatičnih dokumentov iz polpreteklega časa.
Ne poznamo se prestolnega govora in ne vemo. kaj bo povedal grof Berchtold. Kakor pravijo ^podučeni« bodeta prestolna beseda in ministrov ekspoze optimističen uvod v delegacijsko kampanjo, obe državnički manifestaciji bođete kazali delegatom »boljšo bodočnost« in gotovi krogi tuđi že dejansko agitirajo za to, da naj delegacije ^>brez rekrimi-nacij, brez brezplodne kritike pretek-losti« posvetijo vso pažnjo mnogo obetajoči bodočnosti. Preteklost je mrtva, živela bodočnost! Samo da je preteklost v naši državi vedno tuđi bodočnost. Isti sistem, iste hibe, isti pogreški, ista nezmožnost in — isti rezultati. Od leta do leta se to vedno ponavlja. Od leta do leta zahteva-io patrijoti od vsakega delegata po-sebej, da v interesu države mol ci o tem, kar je bilo in kar se popraviti ne da ter veruje v to, kar mu ministri obečavajo in vladni listi razlagajo. In čim boli molčijo delegati, čim lo-ialnejši, prizar.esljivejši so v svojih kritikah. čim rajše verjamejo lepim besedam izza vladnih klopi, tem več-ja so razočaranja, tem — večji so računi. Kdo se ne sporninja obljub in dobrih namenov. katere je vlada iz-povedovala pred lansko delegacijo. Berchroldov ekspoze je bil kakor la-hen vetrič, in njegova poštena beseda se je z velikim uspehom borila proti nezadovoljnežem. kritikastrom, godrnjakom. In mnogo obetajoče je izzvenel ekspoze v opomin o nujnosti notranje konzolidacije države. Mnogim se to ni zdelo samo opomin, tem-več naravnost napoved velikih akcij
za konzolidiranje monarhije, njeno ojačenje potom moderne v duhu narodne ideje izvedene reorganizacije njenega ustroja. Pri nas Jugoslova-nih jih je bilo osobito mnogo takih, katerim se je zdelo, kakor da jim pada težak kamen od srca. Govorili so, da je spoznanje dejstva, kak trden temeljni kamen monarhije da je jugo-slovanski rod, končno le prodrlo do najmerodajnejših faktorjev in da priđe doba priznanja za vse one veti-kanske žrtve ki so jih doprinašali avstrijski Jugoslovani baš v zadnjih časih, ko je zaplapolala zastava narodne svobode na bratskem Balkanu, med tem ko je v monarhiji nad njimi dvigalo svoj bič od države podpira-no nemštvo, reakcijonarstvo in policijski režim. Beseda o konsolidaciji je izzvenela. dejanja pa so ostala in prorijugoslovanski sistem je bil kro-nan v Opatiji. — Ćuli smo obećanja o novem kurzu na Balkanu, slišali željo po prijateljskih stikih s Srbijo, kateri bi rada vzela naša diplomacija danes (če bi mogla) solunske privilegije, in katere katolikom so naši državniki s vso svojo diplomatično umetnostjo hoteli uzkrariti ureditev cerkvenih razmer potom konkordata med Srbijo in Vatikanom, samo da preprečijo »nevarnost>. ki bi za njihov kateliški protektorat izvirala iz tega. če se pokaže, da vlada v Srbiji verska svoboda in da upropastijo slo-vansko liturgijo, ki bi bila »slab vzgled-- za avstrijske katoliške Ju-goslovane.
Le dva primera smo navedli, ki nas posebno imeresirata. Kamorkoli pogledamo, povsodi vidimo, da je >>avstrijska politika^ v onem pome-nu besede, kaker jo izgevarja z ne-kakim ogorčenjem inozemska jav-nos: — ostala stara, da so naši državnik}, njihova ideologija, njihove metode ostali tam, kjer so bili. To je letos posebnega poudarka vredno. Kajti lanski ekspoze grofa Berchtol-da je kazal v marsičem, da so naši državniki vsai nekatere pojave in činjenice, nekatere svoje grel e in hibe spoznali — dogodki pa so pokazali, da spoznanje ni rodilo sadu. da je bil oreh piškav. Z neodoljivo ogiko pa izvira iz tega dejstva vpra tnje: za-kaj se navzlic spoznanju , ničesar zgodilo? Le dvojen je odgov(;r ali iz nezmožriOsti ali pa iz namena. V obeh
slučaiih pa more biti stališce narod-nega, ljudskega zastopnika, ki hoče varovati interese svojega naroda pa tuđi interese države le eno: da treba odstraniti državnike, ki spoznavajo, kaj je državi nujno potrebno, pa ven-dar ne morejo ali pa noćejo te,M sto-riti. Delegat, ki je pošten zastepnik narodnih interesov, se bo povihu se vprašal, ali je pravično, da zahteva država po svojih ministrih od njego-vega naroda vse, mu predpisuje vedno nove velike dolžnosti in žrtve, sama pa ne izpolnuje napram r.jemu niti svojih najsvetejših 6bvez. Zlusti naši jugoslovanski zastopniki v delegaciji bi se morali že venđar enkrat preriniti do spoznanja, da se hinjeni« ce ne dajeto otibiiati z besedami, tem-več le zopet s cinjenicarai in da je v poiitiki edino uspešno in tuđi pravo načelo: kakor ti meni, tako jaz tebi. Prepričani smo, da bi se naši de?e-gati po tem, kar smo povedali, ravnali, da jim je narodni uspeh prvo in glavno medio za njihovo delov^nje. Toda pod krinko hinavskega patriio-tizma, ki kriči ono staro mad/arsko laž vitam et sanguinem pro rege no-stro, da mu je mogoče zadostiti strankarskim in osebnim aspiracijam se pri nas dogajajo tište stvari, kate-rih efekt je — današnja Avstrijs. . . .
Berchtoldovega ekspozeja se ne poznamo. Račune njegove politike pa imamo že pred seboj: strahovito zvišanje vojnih izdatkov in — dispo-zicijski fond za podkupovarne albanskih prijateljev. Ako bi vsi oni, ki so .spoznali kani nas ta politika vede in ki bodo niorda o tem tuđi na dolgo in široko govorili, imeli moralicni po-gum izvajati posledice usque ad fi-r>em, do takrat, ko se bo glasovalo o budgetih, potem bi letošnje delegacije pornenjale res začetek nove dobe za Avstrijo. Ne le nezmožnost naših državnikov, tuđi moralična straho-petnost in propadlost ljudskih zastop-nikov vede državo v pogube
Stiod nar. pol. društva „Maribor" v Mariboru.
V M a r i b o r u , 27. aprila.
Mlado naše    narodno    politično društvo »Maribor-    je   včeraj prvič
nastopilo z večjmi javnim shodom v tukajšnjem Narodnem domu. Ude-ležba je bila za naše razmere več ko povoljna. Živimo tu v središču spodnještajerske nemškutarije in v glavnem taboru slovenskega klerikalizma. Da je prišlo na shod čez 150 ljudi iii da je bilo na njem vzorno raz-položenje, je gotovo veselo in nam dela upe za bodočnost. Politično življenje na severnem Sp. Štaierskem mora postati intenzivnejše in živah-nejši; narodnemu napredku to ne bo škodovalo.
Otvoril je shod društveni pred-sednik dr. Karl Koderman, po-zdravil navzoče in omenil žalostno dejstvo, da počiva v Mariboru in v obmestju vse politično življenje. Temu je pripisovati dober del vzroka, da so naše pozicije ob severni jezi-kovni meji tako slabotne. A te razmere se morajo končati, treba je začeti z vstrajnim političnim delom, treba je postaviti pro:i nernškemu Mariboru slovenski Maribor.
Prvi govornik dr. Vladimir Ser-n e c se je uvodoma spominjal oOOlet-nice zadnjega slovenskega ustoličenja koroških vojvod in je podal potem kratko in markantno sliko naše zgodovine. Omenil je pokristjanjenje Slovencev po nemški duhovščini, na-seljevanje Nemcev v naših deželah, naše podložništvo Bavarcem, Frankom in kasneje raznim nemškim vladarskim rodom, turske boje, kmečke upore, reformacijo in protireforma-cijo, Napoleonovo in Metternichovo dobo. dogodke 1. 1S4S. Bachovo dobo, dualizem in najvažnejše pojave v novejši politični zgodovini. Koncal je: Naša dosedanja zgodovina je zgo-dovina trpečega naroda. Ako bi ne bili tako sveži, nepokvarjeni in žilavi, bi bili morali že davno izginiti. UniČili nas nišo nemški graščaki, uničili nas tuđi danes Nemci ne bodo in naj jim gredo avstrijske vlade se toliko na roko. Burno odobravanje je sledilo lepemu govoru.
O političnem položaju sta raz-pravljala državni poslanec dr. R a v-n i h a r in dež. posl. dr. K u k o v e c.
Deželni poslanec dr. Vekoslav K u li o v e c je razpravlial o tem, koliko so se naši narodni postulati napram štajerski deželi v štajerskem deželnem zboru načeloma razprav-ljali. Interesanten je bil boj. ki se je
bil za koristi sloja, ki priđe pri sploš-nem napredku spodnještajerskih Slovencev, prav zelo v poštev, t. j. naše obrtništvo. Od pamtiveka so sicer priznavale avstrijske vlade in pa vla-dajoči Nemci naš narod kot kmečki, nočejo pa ničesar slišati o sloven-skem obrtništvu na Sp. Štajerskem. Z vso ljutostjo se bore proti njemu, zapostavljajo ga, kot kažejo imenovanja v državni obrtni svet, imenovanja obrtnih instruktorjev, sestava graške trgovsko-obrtne zbornice. Z veliko težavo smo Slovenci dosegli nekaj obrtniške organizacije za Sp. Štajer. Vsi priznavamo važnost obrtništva in varovati bi torej imeli njegove pravice kot punčico v očesu. Zato bi slovenski deželni poslanci ne smeli nastopati proti obrtništvu, tuđi če bi se jim strankarsko in demago-gično obetali še tako krasni uspehi. Naša narodna politika zahteva varo-vanja obrtništva. Seveda naši kleri-
kalci poznajo vedno svoje strankar-ske itnerese kot najvišji zakon in zato so tuđi z neverjetno zagrizenostjo so-delovali pri boju nemških kierikalcev zoper stavbno obrt. Bilo je jasno, da gre za udarce po vsem obrtništvu. Zato sem jaz protestiral proti take-mu perfidnemu nastopanju zoper obrtništvo. Klerikalci so vedno rekli, da cbstruirajo v Gradcu za narodne pravice. In sedaj naštevajo med pridobitvami« za obstrukciio tuđi udarec po — slovenski stavbni obrt!. To je najlepša slika »narodnih prido-bitev« prečastitih mojih od Slovencev izvoijenih tovarišev v štajerskem deželnem zboru! (Burno odobravanje.) Govornik omenja, da je poudaril naše stališce k Jugoslovanstvu prav odločno tuđi v Štajerskem deželnem zboru, a obžalovat] je, da so skuŠali klerikalci v tej korporaciji ocrniti slovenske narodnjake kot »prenapet-neže« in »veleizdajalce«. (Na to in-famijo je dala slovenska javnost zna-nemu čarostrelcu iz Wagnitza Roš-karju vse premil odgovor. Op. po-rocevalca.) Govornik se je na to še bavil z odporom Nemcev proti stu-denški soli in našimi sodnijskimi raz-merami in omenjal. da si vlada upa toliko bolj zapostavljati slovenske sodnike, ker vidi klerikalce, kako se plazijo po Dunaju za pomiloščenjem raznih obsojenih kaplanov. (Dolgo-trajno pritrjevanje.)
LISTEK.
Kristalni zamaSctt.
Roman. Prancoski spisal M. Leblan c.
—  Kaj res misliš, da bo tako, se Je obupano ljutil Daubrecq. Ti misliš, da se mene    tako zadavi,   kakor pi-ščanca in da se ne znam braniti, kakor bi ne imel ne krempljev   ne zob. E, moj mali,   če bom že jaz zletei v brezno,   eden    pojde prav gotovo z menoj ...   to   bo  gospod Prasville, zločinski kompanjon Stanislava Vo-renglada,   čigar   pisma zadostujejo, da si v eni uri   spravljen v ječi.   Ot moj dragi, jaz te držim in hodil boš, kakor    bom jaz ukazoval.    O, Dau-brecqa čakajo še lepi dnevi. Kaj — ti se smeješ.   Mar misliš, da ta pisma ne eksistirajo?
—  Pisma že eksistirajo,   je ravnodušno rekel Prasville, toda Voren-glade jih nima več.
—  Od kdaj jih nima?
— Od danes zjutraj. Prodal jih je pred dvema urama za štiridesetti5»oČ frankov in za isto   ceno sem jih potem kupil jaz.
Daubrecq je zarjul, da je kar gr-melo po sobi.                              A
—  Ah, kako si ti neumen! ^tiri-
desettisoč frankov si plačal. Ciospo-du Nicoletu, kajne, tistemu, ki ti je tuđi prodal listo. Ali pa tuđi veš, kdo je ta gospod Nicole? To je Arsen Lupin!
—  To veni že davno!
-— Mogoče! Tega pa ti. 'epce vseh tepcev, ne vcš, da prihajam jaz ravnokar od Stanislava Vorengladea in da Stanislava Vorengladea že stiri dni ni v Parizu. Ah, ah, ah, ti tepec, kako te je Lupin vjel. Prodal ti je vrag vedi kak star papir za šari Ie-settisoč frankov. Tepec, tepec!
Daubrecq se je smejal, Prasville je molče vanj strmel.
— To ni mogoče ... to ni mogoče ... je končno   rekel Prasville . . . Saj   mi je izročil   pisma v zapečate-nem zavitku ... Tu je ... Zavitka še odprl nisem . . .
Segel je po zavitku, ga odprl in našel v njem — štiri bele liste pa-pirja.
—  Ni še vse izgubljeno! je rekel po hitrem preudarku.   Lupin ve,  da pisma   eksistirajo in upa,   da mu jih Stanislav Vorenglade proda. Ker pa Vorenglada ni v Parizu,   si je Lupin pomagal na način,   ki je primeren le njegovi predrznosti.
Prasville je spoznal. da je zdaj njegova naloga, prehiteti Lupina in od Vorengladea dobiti dotična nevar-na pisma, da bo torej zmagai, kdor bo prej prišcl.
Frasville   se je še tišti trenotek
odpravil iz pisarne in se z avtomo-bilom peljal na Vorengladeovo stanovanje.
Odgovorili so mu, da se pripelje bivši poslanec ob šestih zvečer iz Londona.
Zdaj je bilo dve popoldne. Prasville je torej imel dovolj časa, da pripravi svoj nacrt.
Ob petih popoldne se je Prasville peljal na severni kolodvor in je tam na vseh koncih in kraiih razpo-stavil detektive, ki jih je bil tja po-klical.
—  Zdaj je vse preskrbijeno, si je mislil.   Če bo Lupin poskusil se Vo-rengladu približati, ga borno aretirali in zaradi varnosti borno aretiraii vsakega, kdor bi bil sumljiv, da je Lupin ali Lupinov odposianec.
Prasville je osebno pregledal vse kote in kotičke na kolodvoru in je bil jako zadovoljen, da ni niČ sum-ljivega našel. Deset minut pred Šesto uro je stopil nadzornik Blanchon k Prasvilleu in mu je rekel:
—  Glejte, Daubrecq je prišeL Prasville   se   je pri pogledu na
svojega največjega sovražnika tako razburil, da bi bil Daubrecqa najraje aretiral, toda mandata za to ni imel in prave pretveze tuđi ne. Pač pa mu je Daubrecqova navzočnost prav jasno pokazala, kako velikanska Je nevarnost v kateri se nahaja, Vse je bilo zdaj odvisno od Stanislava Vo-renglado. Vorenglade ima pismajkdor
jih dobi, je zmagai. Kdo jih dobi — Daubrecq, Lupin ali on. Prasville?
Lupina ni bilo na kolodvoru, Daubrecq se sploh ni mogel spustiti v boj. Iz tega je zajemal Prasville upanje. da dobi vendarle on pisma in se ž njimi ubrani Daubrecqa in Lupina ter ju potem ugonobt.
Vlak se je pripeljal. Po Pras-villeovem naročitu ie bil službujoči uradnik ukazal, da ne srne nihče dru-god oditi, ko pri navadnem izhodu. Prasville se je z nadzornikom Blan-ehonom in večjim številom detekti-vov postavil kraj vlaka in čim se je ta ustavil. je že zapazil v kupeju pr-vega razreda Stanislava Vorengladea. Bivši poslanec je izstopil iz vagona in je dal roko staremu gospođu ki se je pripeljal ž njim, da bi mu pomagal na tla.
Prasville je hitro stopil naprej in |e naglo rekel:
—  Vorenglade, jaz imam s teboj nekaj važnega govoriti.
V istem trenotku se je prerinil tuđi Daubrecq do vagona in je za-klical:
—  Vorenglade,   jaz   sem   dobil tvoje pismo in sem ti na razpolaga-nje.
Vorenglade je spoznal Dau-brecqa in je spoznal Prasvillea na prvi pogled ter se je nasmehnil.
— Ah, ah, kakor vidim, sta me z nestrpnostjo pričakovala.   Za kaj pa gre? Mar za neko koresi>ondenco?
— Seveda . .. seveda . . . sta odgovorila dva moža, ki sta oba čutila, da   jima gre za življenje in za smrt.
—   Prepozno,    je    dejal Vorenglade.
—  Kaj? Kako?
—  Korespondenco  sem  že pro« dal.
— Prodal? Komu?
—  Temu staremu   gospodu,  Je dejal Vorengladcu in je pokazal   na svojega spremljevalca. Ta gospod ie bil mnenja, da je že vredno, se za to korespondenco malo potruditi in se mi je do Amiensa nasproti pripeljal.
Stari gospod, ves pohabljen in bolehen, ie prijazno pozdravil.
—  To je Lupin, si je rekel Pras-ville. nihče drugi, kakor Lupin.
Z naglim pogledom je Prasville opozoril policijske funkcijonarje, naj bodo pripravljeni na vse slučaje.
— Da, se ie zdaj pokašljuje ogla-sil stari gospod, meni se je zdelo, da je ta korespondenca že vredna nekaj ur železniške vožnje in dveh vožnjih listkov za tja in nazaj.
—  Dveh voznih listkov?
—  Da! Eden je bil zame, drugi za mojega prijatelja.
—  Kakega prijatelja?
— Skokonog je in hiter. Zapustil naju je pred nekaterimi trenotkL Ker se mu je mudilo, je skočil iz vagona na drugi strani še predno se ie vlak ustavil.
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 39. aprili 1914,
96. štev.
Končno so bite sprejetc sledeče resolucije:
* I. Slovenci, zbrani dne 26. male-ga travna 1914 na javnem shodu v Narodnem domu v Mariboru rasu-mevajo položaj mariborskih Siovca-cev kot najmočnejša scverna slovea-ska straža slovenskoštajerske zemlje. Spominjajoč se leta 1414, ko je bil zadnjikrat v slovenskem Jeziku ustoličen vladar karantanskih Slovencev se zborovalci dobro zavedajo, da so v zadnjem 500Ietju bile teptane pravice slovenskega naroda in sloven-skega jezika, Razumevajoč in pravilno ocenjujoč zgodovinski razvoj slovenskega in sosednjega nemškega naroda vidijo Slovenci, zbrani na tem shodu, rešitev in boljšo bodočnost slovenskega naroda v poglobitvi ab-solutne narodne misli, narodne zavesti, v kulturnem in gospodarskem razvoju ter pozivijajo ves slovenski narod, da se upre z vsemi zakoniti-mi sredstvi in z najodločnejšim bojem proti nadaljnemu ponemčevanju obmejnih Slovencev. Smatrajo, da so Slovenci važen činitelj na jugu monarhije, najboljši stražnik proti najne-varnejšemu sovrazniku habsburške dinastije na jugu. Zato trde, da je slovenski narod kot čuvaj ob ključu k Jadranskemu morju upravičen za-htevati od države, katere del je i slovenska zemlja, da ga ne ovira v nje-govem narodnogospodarskem, kulturnem in narodnem razvoju. Trde, da je dolžnost države v interesu ce-lokupnosti pospeševati razvoj slovenskega naroda. Z ozirom na seda-nji težavni notranje-politični položaj smatrajo za potrebno, da se v okvir-ju avstrijske drža\Tie polovice, slovenske dežele in pokrajine združijo v eno upravno celoto.
II.  Slovenci, zbrani dne 26. mal. travna 1914 na javnem shodu v Narodnem domu v Mariboru zahtevajo, opirajoč se na obstoječi zakon v čle-nu XIX. osnovnih zakonov, da se od-pravijo kričeČe krivice krivice, ki se gode    slovenskemu narodu na polju šolstva in uradovanja   ter se izvede popolna    ravnopravnost.    Zahtevajo zlasti, da se pri vseh slovensko-šia-jerskih javnih uradih    nastavljalo Ie uradniki,   ki   so  popolnoma zmožni slovenskega jezika v govoru in pisa-vi.   Zahtevajo.   da   se v bodoče pri vseh  slovensko-štajerskih    državnih in deželnih   uradih in zlasti   tuđi pri osrednjih uradih sprejernajo uradniki slovenske narodnosti po razmerju s številom    slovensekga prebivalstva. Zahtevajo,   da   se v deželni   službi štajerski    da   Slovencem    primerno število   uradniških mest.    Zahtevajo čimprejšnjo razširitev celjske slovenske nižje gimnazije v slovensko višjo gimnazijo: zahtevajo, da se ustanovi v Ljubljani   nadsodjšče za Kranjsko in   slovenski    del Štajerske    in Ko-roške.   Zahtevajo,   daše v spodnje-štaierskih avtonomnih mestih uvede proporcionalni volilni red.
III.  Slovenci, zbrani dne 26. ma-lega travna 1914 na javnem shodu v Narodnem domu v Mariboru   zahtevajo, da pristojne oblasti občinskega predstojnika   v   Studencih    prisilijc, spoštovati   zakone,   naj   mu    takoj zaukažejo.     razpisati    komisijonalni ogled za stavbo slovenske sole. ki jo bo v Studencih zgradila C. M. D. Zahtevajo. da se mestnemu magistratu v Mariboru zaukaže, da mora dovc-liti nalepljenja    slovenskih plakatov na javnih, v to določenih prostorih.
Bolezen našega cesarja.
O zdravstvenem stanju našega cesarja je bil snoči izdan sledeči bu-letin:
Znaki suhega kašlja so precej ne-izpremenjeni. Srce deluje močno, apetit in splošno razpoloženje dobro. Cesar je prebil tri četrt ure v mali galeriji.
Dr. Kerzl, dr. Ortner.
Privatno se poroča se iz Schon-brunna sledeče: Cesar je prebil vče-rajsnji dan mnogo bolje, kakor je bi-Jo pričakovati po preteiđi noči. ko ga je kašelj hudo mučil. Da se kašelj no-če omehčati in dejstvo, da ie prišlo popolnoma nepričakovano, da cesarja zopet sili h kašlju, zdravniki ne smatrajo za slabo znamenje. Pre-vladuje mnenje, da je razlagati vzrok tako, da je bil cesar vsled številnih sprejemov včeraišnjega dneva zelo utrujen. Kljub temu, da je po noči slabo spai, je bil cesar čez dan čil in dobro razpoložen ter je kakor po navadi, izvršil svoje delo. Sprejel je razne državnike, med njimi zunanje-ga minist. grofa Berchtolda, Nadvojvoda prestolonaslednik Fran Ferdinand je ostal pol ure pri cesarju ter je konferiral z njim o otvoritvi dele-gacij v Budimpešti. Dočim se je cesar do včeraj sprehajal samo v mali galeriji, je včeraj prišel tuđi v veliko galerijo, ki je bila dobro prezračena. Očividno dobro je učinkovalo solnee na cesarja. Cez dan je bil kašelj lažji in tuđi izbliuvante laiko. UDravičeno
se da upati, da bo ozdravljenje __
sarja sedaj hitro napredovalo. Tuđi oba zdravntfca sta gadovotftia s po-tekotn cesarjeve bokzni.
Pisn iz BilprijL
V Sofiji. 27. aprila.
Sklep sokolske sveze »Junak«, da izstopi iz Vseslovanske sokolske zveze in da se ne udeleži sokolske ga sleta v Ljubljani, ni napravil posebno velikega vtiska na našo javnost, to pa zategadelj ne, ker se je s takšnim sklepom v danih okolnostih ie v na-prej računalo, zlasti Čim se Je izve-delo, da takšen sklep favorizira vlada sama.
Zato je tuđi većina Hstov ta sklep samo zabeležila, ne da bi ga kakorkoli komentirala.
Samo vladni listi so napravili v tem oziru izjemo. Tako je list »Volja«, oficijozno glasilo vlade dr. Ra-doslavova, priobčil pod zaglavjem »Bolgarski junaki in slovansko So-kolstvoc ta-le komentar:
»Bolgarski narod je v resnici obdarjen z izrednim potrpljenjem, to-da to potrpljenje se nikdar ne podre-ja ponižanju. Zelo veliko žrtev zahtevajo od bolgarskega naroda oni, ki ga pozivajo, naj poljubi usta, ki so nanj pljuvala, in naj stisne krvavo roko bratomorilcu, krvniku naših krvnih bratov v Makedoniji.
Dokler bo srbski narod vz*rajal v svoji krvniški vlogi napram makedonskim Bolgarom, dotlej ne more imeti nobena stvar, pri kateri bodo udeleženi tuđi Srbi, za nas slovan-skega lica, se manj pa da bi bila ta stvar izraz    slovanske vzajemnosti.
Nedavna preteklost ie pokazala, da ne moremo od njihovega sodelo-vanja pričakovati nicesar drueega, kakor izdajstvo in sramoto. Najko-ristneje je torej za nas, ako se irli-mo kolikor mogoče dalec *>d njih__«
Torej glasilo tistih pohlikov in tistih strank, ki so Bolgarijo nagnale v bratomorilno vojno, govore o bratomorilcu in o krvavih rokah!
Kako že pravi vaš neumrli AŠkerc v svoji baladi »Boj pri Piro-tu -. ki sem jo prav kar čital v ruskem prevodti: »Kdor brata mi ščuje na brata, ta bodi,    ta bodi — proklet!«
In zdi se, da to prokletstvo že lebdi nad našo vlado, oškiupijcno od bratske krvi, kakor sem to že poka-zal v dopisu pod zaglavjem: »Kdo je gospodar v Bolgariji?
Izvajanj oficijoznega lista si ševe nihče ne upa odkrito zavrniti, samo glasilo narodne stranke »Mir« priobčuje to-Ie z žgočim sarkazmom prepojeno beležko:
»Imamo dve Bolgariji: carja in vlado na eni strani, bolgarski narod pa na drugi strani.
Nepomirljiva borba se vodi med tema činiteljema.
Prijatelji ene Bolgarije so so-vražniki druge in obratno.
Ko je bila Bolgarija velika, ko so pravi prijatelji sverovali bolgar-skemu narodu, naj v miru uredi spore z zavezniki, takrat so voditelji strank, ki imajo sedaj krmilo vh de v rokah. prirejali shode — za vojno proti zaveznikom, za vojno pro* »iz-dajalcem«, ki so, čuvajoč mir, ugro-žali veliko Bolgarijo.
In vojna se je pričela s po očjo državnega prevrata in proti volji ta-kratne vlade.
Izvršilo se je »veliko patrijotič-no delo« — razgrom Bolgarije.
In v tem pogromu je našla seda-nja vlada dr. Radoslavova — prijatelje Bolgarije, car Ferdinand pa je brzojavno izrazil romunskemu kralju zahvalo in priznanje.
Toda Bolgarija bolgarskega naroda ni razumela, čemu je treba izre-kati zahvalo onim, ki so jo izsesali, ponižali in oropali.
Vlada pa je rekla, da je to — visoka politika, češ, da so prijateljice Bolgarije Avsrrija, Romunija in Tur-čija.
Videli smo to »prijateljstvo«!
Razbita je bila balkanska zveza in Avstrija si je umila roke.
Romunija si je prisvojila pravico, da nastopa kot skrbnik Bolgarije in da oropa Bolgare v podjarmljeni Dobrudži vseh človeških prav.
A Turki izganjajo Bolgare iz svojega ozemlja,
Toda mi smo vkljub temu — prijatelji in razpravljamo o »visoki poli-tiki«__
Tako piše »Mir« in ironizira na fin način »patrijotično« delovanje tistih faktorjev, ki imajo sedaj vladno krmilo v rokah in ki so v svojem »patrijotizmu« tuđi povzročili znane sklepe naših »Junakov«!          —I.
Istija i Olitn.
Sedem dreadnoughtov, ena krl-žarka, dva rušilca in ena bolmflca ladia stoie v Lamlashu na  SkoUkem
vtckm ArrM. Pri Lami stoji pat kri-žark. V Dublinu in okolici |e pripravljenih pet pottcov z artilerMo, trenom in saflilalnimi oddclki. da sa odpalie-jo v Ubtar OtMral Mac Rcady ic bil imeaovan ia ffavncfa ntirovnega sodnika v Ulstru. To te razlaca tako, da namerava vlada proglasiti nad Ulstrom obsedno stanje in preki sod. Včeraj se je vršil v Londonu mmistr-ski svet, ki je trajal poltretjo uro. Temu posvetovanju Je sledilo ie drugo posvetovanje. PreJ pa Je bil ministr-ski predsednik Asquith pri kralju v avdijenci. Da doslei Se ni prišlo do kakih sklepov, se da razlagati s tem, da doslei še nišo dospela z Irskega zanesljiva poročila. V Ayru na Škot-skem so zadržali mali parnik »Roma«, ki je v petek ponoći pripeljal v Ulster orožje. Kapitan trdi, da so ga k tej službi Ulstrci naravnost prisilili.
Doslej še ni znano, kaj bo ukre-nila angleska vlada, da prepreci vti-hotapljenje orožja v Ulster. Ulstrski prostovoljci se nemoteno pripravlja-jo za nadaljno vstajo ter razdeljujejo orožje in municijo. Onih pet polkov, ki so bili namenjeni za Ulster, še nišo odposlali. Opozicijonalni listi pravijo, da se to ni zgodilo, ker se častniki branijo korakati proti Ulstru. Gotovo je Ie, da vlada doslej ni storila niče-sar drugega, kakor da razsvetljuje ulstrsko obal z velikanskimi reflektor ji.
V zbornici lordov je vprašal lord Lansdowne, ali je vlada res odposla-Ia, kakor so to listi poročali, iz Dub-lina in Curragha v Belfast Čete in Če se boji resnih nemirov v Ulstru. Lord of Crevve je nato odgovoril, da vlada nicesar ne ve o takem dislociranju cet in da v kakem tozadevnem povelju vojnega ministrstva ni govora. Poleg tega pa je premikanje čet tuđi popolnoma odvisno od dogodkov samih. Kar se tiče bojazni, vprasa lorda Lansdowneja, če se on boji. Vlada bo storila vse, kar se ji bo zdelo na podlagi izkušenj potrebno. Več ne more povedati.
Vojna med Zedinjenimi dr-žavami in Hehiko.
Iz New Yorka poročajo, da so se vršili v Tampicu hudi izgredi proti Amerikancem v trenutku, ko so amerikanske vojne ladje menjale svoje stališče ob obali. Med drugim so ba-je zaprli Mehikanci ameriškega konzula Schmutza. V mestu Mehiki je dovolil Huerta Amerikancem prost odhod, ko mu je angleški poslanik dal zagotovilo, da smejo tuđi Mehikanci zapustiti Veracruz. Admiral Fletcher je proglasil nad Veracru-zom vojno stanje ter nasvetoval ne-kombatantom, da naj zapuste mesto. Amerikanci v Veracruzu trde, da je dal mehikanski general Maas usmrtiti sedem vjetih Amerikancev. Baje je zahteval mehikanski vstaški general Villa od Zedinjenih držav, da naj odpošljejo njegovo vojsko 20.000 mož čez Galveston v Veracruz in naj mu potem prepuste vse nadaljne korake. Da bi Amerikanci ne mogli sumiti o njegovi dobri volji napraviti red, je pripravljen odrediti, da njegova vojska odloži orožje in je dobi sele v Veracruzu nazaj. Ameriški konzul v Sonori v Mehiki poroča nadalje, da sta izdala mehikanska vsta-ška generala Obregon in Alvaredo na svoje čete povelje, ki grozi za protiameriške demonstracije s smrt-jo. General Carranza je odredil, da morajo vstaši sedaj zbrati vse sile, da zavzamejo Tampico. Obenem je obvestil tuđi vjete mehikanske čast-nike, ki so napadli Amerikance, da pridejo pred vojno sodišče.
Iz Mehike je poslal Huerta sle-dečo brzojavko listu »Newyork Times^: Mehikanska republika je ved-no izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti in bo na vsak način branila svoje pravice, ki jih hoče vlada Zedinjenih držav pogaziti.
Kakor poročajo iz Mehike, je Huerta spodil vse inozemce, ki so bili nastavljeni pri železnicah. Splošno pa je opažati med mehikanskim pre-bivalstvom zadnje dni prijaznejše postopanje napram inozemcem. Vstaši namreč pozivijajo ljudstvo, da naj Amerikancem ne stori nicesar žalega, marveč naj spodi Huerta, ki je provzročil, da so se amerikanske čete izkrcale. Z druge strani zopet poročajo, da se pripravljajo vstaši k novemu boju proti Huerti in da so dobili v ta namen zadnje dni od Zedinjenih držav 36.000 pušk. 10 mili-jonov patron in 24 topov. Taktika Amerikancev, da ostanejo ob obali, je naiboljša in podpira revolucijo. Vstaši širiio vest, da je trditev vlade, da Je prišlo do konflikta t Zedinjenimi državami, laž in da hoče vlada na ta način samo odvrniti pozornost od notranjih dogodkov.
Pri zavzetju mesta Montereya so imeli mehikanski vrstaši 100 mrtvih in 200 ranjenih, viadne čete pa so imele 300 mrtvih. V bliiioi glavsega
mašta se vrši boj med vstaši in vlad-nimi četami. General Velasco, ki je bil v tem boju dvakrat ranjen. Je do-«pcl s 400 ranjeatmi vladnknt voiakt v Mehiko. Oeneral Pena Je v tem boju padeL       irW    m
Iz WilsonoM okorfee poročajo, da pričaknje vlada Zedinjenih držav Huertove definitivne protipredloge tekom 72 ur in bo v soboto prekinila pogajanja. Državni tajnik Đryan je izrazil angleškemu, franeoskemu in nemikemu veleposlaniku svojo željo, da bi imelo posredovanje uspeh. Dejstvo, da govore pri posredovanju tuđi evropski diplomati, je v južni Ameriki močno neprijetno učinkovalo in ni izključeno, da bodo južno-ameriške repubike morda ćelo odpo-vedale nadaljnje sodelovanje. Dasi-ravno obstoja upravičen dvom, da bo imelo posredovanje kak uspeh, pa je odredila vlada Zedinjenih dr-Žav, da se za sedaj ustavijo nadaljne operacije.
Staiersho.
O »napredovanju štajerskih Slovencev« je govoril zadnjo nedeljo v Ljubljani človek, ki ga na naše nai-večje začudenje trpe Kranjci za de-žeinega glavarja. Dr. Susteršič je se-veda o tem »napredku« tako govoril, kakor da ga je opažati še Ie od tiste-ga časa, kar je »pomedel dr. Korošec celjsko kliko« in so »stopili štajerski kmetje na lastne noge«. Dr. Šuster-šič nima pojma o naših štajerskih razmerah in se briga za nas samo toliko, v kolikor podpirajo naši štajerski poslanci njega častilakomno politiko. On ne ve, da se vrši pri nas na Štajerskem glavni narodnostni boj v mestih in trgih, ne na kmetih. In v mestih in trgih ni daša duhovščina že več ko ćelo desetletje storila za narodni napredek niti koraka. Kar je tod slovenskega, so ustvarili »libe-ralci«. Ravno »celjska klika« je Še dokazala uspehe v narodnostnem boju, žrtvovala zanj stotisoče. kje so pa kaki stotaki, ki so jih žrtvovali klerikalni kolovodje za narodno stvar? Dr. Korošec, dr. Verstovšek, govorka! V mestih in trgih vodimo ves narodnostni boj mi, trudimo se in delamo, zato da nas kakšni Šusterši-či zmerjajo. će pa se kakšen kaplan-ček vtakne v kaki hribovski vasici v občinske volitve in tam »premaga« kakega posameznega nemškutarske-ga župana, je to -»narodni napredek«. Vsiljujejo nam nemško uradništvo na vseh koncih in krajih, klerikalci ne store nič — krivi smo pa tega mi, ki nimamo na Štajerskem niti enega dr-žavnozborskecra mandata. Pa kdo bi se prepiral s Šusteršiči in njegovo žlahto! Političen falot je političen fa-lot, pa ga postavi na glavo ali na noge.
Celje. Zelo so nas razveselili pohvalni dopisi iz Slov. Bistrice in Št. Pavla, da so dobili slovenske zdrav-nike. katerih poljudno in narodno delo razveseljuje in zadovoljuje prebi-valstvo. V Laškem trgu, v osrčju dr. Benkovičevega političnega teritorija, katerega okoliš je do zginljive manj-šine popolnoma katoliški in slovenski, vživa in izvršuje zdravniško prakso znani zagrizenec nemškutar-stva in protestant dr. Zangger. V okrožju petih slovenskih in ene nem-^kutarske občine, na sedežu slovenske bol. blagajne, si je vsled naše le-nobe pridobil ta Človek distriktno mesto in sedaj nemoteno pašaluje če z delom ali brez dela. Kot strastnega ribarja in lovca se ga najde povsod, razven pri stokajočem bolniku. Kaj je njemu mar, če se zgode nesreČe ali težki porodi, g. doktor sedi s svojo »akademično« družbo pri »kneip-tailnu« in dobro se mu godi. In zakaj ie tako? Ali je malobrižnost naših občin, ali manjka poklicanih pospe-šiteljev. tega ne bodemo tukaj raz-pravljali. Mi Ie prosimo javnost in poklicane činitelje, naj zadevo pre-iščejo in potem sodijo. če bodo sto-rili dolžnost in LaŠkemu trgu dali slovenskega zdravnika, bodemo poklicane in novodošlega zdravnika, katerega čakajo vsestransko, javno pozdravili in hvalili.
Med Grobelno-Brežicami   še ne
vozi avtobus. Vlada ovira to prevažno prometno podjetje, ker je slovensko. Da zavfeče izdajo koncesije, je sedaj povzala občine, skozi katere naj vozi avtobus, naj se potom sejnih sklepov izrečejo za ali proti namera-vani vožnji, dobro vedoč, kako bodo glasovali mnogi kmečki občinski odbori v svojem strastnem nasprotstvu napram avtomobilom. Ko je pa lani ravnateljstvo Slatine uvedlo redno avtomobilno zvezo med Poljčanam in Slatino, se ni vpraSalo obCin za njih mnenje, marveč Ie priiadete okrajne odbore. Dr, Jankovič, pora-bite to!
V Snarlu pri JeBak Je župan prepovedal iidajati živinske potne liste za svinje, ker je mrhar javil, da Je od neketa občana dobit za rdečo bo-lcaiijo poginjeno svinjo.    Na toza-
devno uradnq sporočilo bi moral okrajni živinozdravnik takoj priti, dognati istinitost trditve ter potrebno ukreniti. Po preteku več dni bil ie pa sem poslan šentjurski deželni živinozdravnik, ki je dovolil promet s svi-njami, ker je ta slučaj kužne bolezni samcat ostal. Več svinorejcev pa med tem ni moglo svojih, že prej prodanih ščetinarjev izročiti kranjskemu prekupcu, je torej oškodovano. Tega ševe ni kriv župan, zakaj po zakonu je postopal, marveč glavarstvo, ker ni takoj odredilo Ogleda. Na uho bodi pa povedano, da je v Šmarji tuđi deželni živinozdravnik, ki je gotovo tuđi v stanu spoznati rdečo bolezen, in da bi bil njegov ogled ceneji za državni zaklad.
Drobne novice. Im e n ov a n je računski podčastnik 87. pešpolka Martin Šmigoc za namestniškega kancelista pri Ijutomerskem okraj-nem glavarstvu. — Prestavlje-n a je poštarica Ana Niefergall iz Planine v Braslovče. — Zel'ez-niška nezgoda. V Spilfeldu Je zgrabil vlak 301etnega premikača Ru-dolfa Pukla, mu odtrgal levo roko in ga ranil na glavi. Nesrečnega železni-čarja so spravili v graško bolnico. — Poneverba. Pri poštnem uradu v Froiachu je poneveril postni ekspe-ditor Herman Pirkmaier 1400 K in pobegnil. — Iz P t u i a. Ob Dravi so našli mrtvo neko dekle, ki jo je ne-znanec umoril z nožem ali pilo in potem vrgel v reko. Dekle je bilo 18 do 20 let staro in boljše oblečeno.
Kopošho.
Radi    ropa    obsojena     vojaka.
Meseca novembra lanskega leta sta na Ljubljanski cesti v Celovcu na-padla dva vojaka nekega civilista, ga vrgla na tla, mu vzela uro z verižico in nekai drugih stvari v skupni vred-nosti 40 kron ter zbežala. Napadenec je takoj napravil ovadbo, toda zlo-čincema ni bilo mogoče priti na sled. Sele meseca februarja so po naključju izsledili, da sta oni rop izvršila dva vojaka 17. pehotnega pol-ka in sicer neki infanterist in četo-vodja pri 7. stotniji Zima. Oba so are-tirali in izročili garnizijskemu sodi-šču. Nedavno tega se je vršila obrav-nava in sodišče je obsodilo infanteri-sta na 9 let težke ječe, četovodjo Zimo, ki je bil obenem tuđi degradiran, pa v 5Ietno ječo.
Tatvine. Iz Beljaka poročajo, da se tamkaj v zadnjem času množe tat-vine raznih vrst. V zadnjem času so se spravili zlasti na kolesa. Tako je bilo te dni ukradeno na odprti cesti izpred hiše g. Stadlerja kolo, vredno 120 K. Seveda o tatu ni nobenega sledu. Skoraj ob istem času zmanj-kalo je nekemu poštnemu uslužben-cu kolo izpred kolodvora. Tuđi o tem tatu nimajo sledi. — Na kolodvoru v Beljaku pa se dogajajo v zadnjih ča-sih več ali manj predrzne žepne tat-vine, a o storilcih ni nikdar dobiti sledi. Biti mora to izvežbana tatin-ska družba.
Drobne novice. Izobupa. Od 19. aprila t. 1. pogrešajo v Savodju 261etnega sina posestnika Kochbau-erja. Po dolgem in napornem iskanju so ga končno našli v bližnjem gozdu obešenega. Izvršil je samomor vsled tega, ker je imel kostno jetiko in je obupal nad svojim z-dravjem. — V Volšperku je ukradel neznan tat iz zaprte omare v hiši nekega posestnika večjo vsoto denarja. Tat je moral biti o domačih razmerah dobro poučen, ker ie tatvino izvršil spretno. Do sedaj nišo še nikogar areti-rali, a leti sum na nekega hlapca, ki je bil odpuščen pred kratkim časom iz službe pri tem gospodarju.
Primorsko.
V  Gorici je preminula po dolgem mučnem    trpljenju   gospa Frančiška K 1 u n,   soproga   posestnika v ulici Rossini št. 6. gospoda Antona Kluna. Pogreb je jutri ob pol 6. Blag ji spo-
min!
V  SHvJi   Je   umrla   70 let stara občespoštovana   gospa Uršula Bub-nič,   soproga   g. Ivana Bubniča, posestnika in trgovca. Pokojnica je bila vzor pridne in skrbne   gospodinje in dobre matere. Blag ji spomin!
Neprijetno presenećen je bii predvčerajšnjem čevljar Josip Man-delj v Trstu, ki si je ležišče izbral ob nekem zidu v ulici Silvio Pellico. Ob tem zidu je sladko zaspal, zbudil se je pa okrog dveh po polnoči. Hotel je pogledati na uro, da bi vedel* koliko časa je spai, segel v žep, a ure ni bilo. Ko je prršel mimo neki redar, mu je Mandel povedal, kaj se mu Je pripetilo, a mirno dostavil: »Sicer se mi Je pa v Trstu zgodilo še tnarsikaj hujšega, kot to, da so mi pobrali uro,« — O tatu nimajo Še nobene sledi.
V  svrto tatvlne vprizorfeii pre-i9Q na tmmvaj«,  V nekem tramvaj-skem vozu v ulici Carducci v Xntn
96 štev.
»SLOVENSKI NAROD-, dm 26. april* 1914.
Stran &
nastal je v soboto zvečer pretep med tremi možmi. Na bližnji postaji pokliča! je sprevodnik stražnika ter mu izročil pretepače. Ta je odvedel navedene tri na policijo, kjer so pa pred komisarjem izjavili, da so se prepirali vsled neke malenkosti in da radi eden drugemu odpuščajo. Nato so bili miroljubni pretepači izpuščeni. Ko-maj pa so bili dobro iz policijskega poslopja, že sra se zgiasila dva gospoda, ki sta bila na onem tramvaju, kjer je nastal pretep, okradena. Ene-mu so tatovi odnesli iz žepa listnico, v kateri je imel 280 K denarja in zlato kravatno iglo z briljantom, vredno 1200 K, drugemu pa listnico, v kateri fe imel nad 300 K denarja. — Jasno je, da so oni trije miroljubni pretepači vprizorili pretep le za to, da so lažje okradli radovedne gledalce. — Policija je pričela takoj one tri pretepače iskati. a dosedaj je bii ves njen trud zamani.
Tatovi železne skrinjice konzum-ne zadruge s 15.000 K. Kakor znano, bila je na zagoneten način ukradena 6. aprila t. 1. skrinjica konsumne zadruge v Trstu. V tej skrinjici je bilo 15.000 K. Par dni po tatvini je bila aretirana Marija Mahorčič, uslužben-ka zadruge. Kljub dejstvu, da je tat-vino tajila, pridržali so jo v zaporu. Policija pa je med tem časom natanč-no poizvedovala rer izvedela, da žive trije nevarni tički zelo potratno. Aretirala je 321etnega težaka Angela Doviera, 221etnega Marcela Jamnika in 241etnega Karla Trampuša. Vsi trije so zeio priporočljivi tički, ki imajo že davno svoje fotografije in življenjepis na policiji. — Ti zreli tički so pa v zadnjem času kar čez noč obogateli. Na stanovanju Do-vierja našli so 420 K denarja in vlož-no knjižico tržaške *Cassa di Rispar-mio«. na katero ie bilo vloženih 240 K. Na stanovanju ostalih dveh ta-tričev policija sicer ni našla mnogo denarja, a oba sta imela seveda zlati uri in verižici. Izvedelo se je tuđi, da se je Dovier v zadnjem času večkrat peljal v Benetke. — Skrinjico so našli na vrtu poveljništva c. in kr. vojne mornarice v dvorcu »Necker«, in sicer pod ulico Massimiliano, kamor so jo gotovo tatovi sami vrgli. da se ie rešijo. — V kaki zvezi so ti trije uzmoviči in aretiranka. se se ni dalo dognati.
Prebrisan slepar. Dalmatinec Milo Radonović je hotel včeraj zve-jzer v Trstu zmenjati 120 K v fran-coske zlatnike. Ker pa ni bil se nikdar menjal tak đenar, je naprosil svojega znanca Kerpana. naj mu ta to pre-skrbi. V družbi Kerpana pa je bil neki vojak bosensko-hercegovinskega polka št. 4, ki se je sam ponudil, da preskrbi francoski denar. Res se je čez nekaj časa vrnil in oddal Rado-noviču 6 zlatov. nato se pa kmalu poslovil. Radonović je kmalu i.ato spoznal, da je bil ogoljufan za teh 120 K, kajti francoski zlatniki so bih navadne — igralne marke. Naznanil je ćelo zadevo policiji, ki je oi.ega vojaka kmalu izsledila ter ga oddaia vcjaškim oblastem.
Iz Opatije. Nemški princ Joahim, sin nemškega cesaria, se je več časa niudil tu in je minoli teden odpoto-val na Nemško. Pri slovesu ie g. dr. Bruno Staretu podaril za spomin svojo fotografijo.                   .        „
Drobne novice. 201emi težak Atilij Roman in 36letni Fran stor-chio sta se v neki gostilni v Trstu skregala. Pri prerekanju sta se oba na raznih mestih života ranila z nožem. — Na zdravniško postajo v Trstu je prišel včeraj zjutraj 31 letni težak" Ivan Rossi in prosil zdravnika, naj mu obveze več ran, ki iih ie za-dobil v nekem pretepu ponoči v neki gostilni v starem mestu. Zdravnik je konstatiral. da ima dve globoki ram na prsih, prodirajoči do droba ter dve lahki rani na obeh rokah Rossi ni hotel povedati, kdo ga je ranil. Pre-peljali so ga na zdravnikovo odredbo v deželno bolnišnico. — Iz starega mesta. 261etni magistrat™ uradnik Evgen Golob oddal je včeraj ponoči v pijanosti v tržaškem starem mestu v neki zloglasni mši na mehanika Avgusta Bergerja dva strela iz brov-ninga. Prvi strel ie svoj cilj zgresil, drugi pa Bergerja lahko ranil na glavi. Goloba so aretirali ter oddali so-dišču.
Klic slovenskega delavstva.
Narava se je vzbudila \z svojega mrtvila, iz zimskega spania In spet klije in raste in cvete. Tuđi človcka se poloti spomladi novo veselje do življenja, nova energija ga žene do novega dela. Par let že tožimo Slovenci, da se nas je polotilo neko mrtvilo, da nazadujemo namesto da bi napredovali. Ni več istega navduše-nja, čilega dela, temveč poiotilo se je našega naroda neko mrtvilo in naši zunanji in notranji sovražniki so si že veseli meli roke, kajti njihovo delo ie
napredovalo- Tujci so se zaiedB v Mp
Se narodno telo. pritisnili na našo narodno mejo, naskočiii naše narodne postojanke ter izpodrivajo naše ljudi raz rodne   grude   ter   Jim odjedajo
kruh.
Ne le naše zemlje se polašča tu-jec, temveč iz vseh služb hoče izpod-riniti Slovenca. V točan r&zrednega boja pa pomagajo našim najliujšim sovražnikom Nemcem in Italijanom rdeči internacijonaiisti -- socijalni demokrati in y Imenu vere pa crni internacijonaiisti — klerikalci. Kako dosledno pomagajo socijalni demokrati Nemcern, kaže sto in sto sluča-jev v Mariboru, Studencih, Celju, Trbovljah itd. pa tuđi v beli Ljubljani, na jugu pa pomagajo Italijanom. Kolikokrat se je že izpodrinilo slovenskega delavca, slovensko delav-ko baš radi tega, ker je narodno zaveden, ozir. ker ni hotel trobiti v in-ternacijonalni socijalnodemokraticen rog. — Ker je soc. demokracija v svojem jedru in delovanju protislo-venska, ni in ne bode dobila med slovenskim delavstvom trdnih tal. Koliko so si že prizadevali, koliko tisoča-kov so že denarja izdali, a vse za-man, ker slovenski delavec in slovenska delavka predobro čuti, da tu-jec in naj govori tuđi domači jezik ni in ne more biti njegov pravi prijatelj. V neštetih slučajih so bile izdane koristi slovenskega delavstva, v neštetih slučajih je bilo oškodovano slovensko delavstvo na korist tujcem. In naj imajo še tako namazane jezike, naj govore še tako slađko, deja-nja pa izdajajo njih bistvo in pravi namen.
Klerikalci se sicer hvalijo, da so veliki prijatelji delavca, a gre jim le za politično moč. Delavstvo jim je le sredstvo, koristi delavstva pa deveta briga, Videli smo to v Vevčah in v sto in sto drugih slučajih. Ti bi naj bili prijatelji slovenskega delavstva, ki kar na debelo prodajajo slovenske narodne koristi vladi, ki so odprli vrata v vse boljše službe pri sodniji, financi. pošti itd. tujcem Nemcem; klerikalci, bi naj bili prijatelji slovenskega delavstva, ki odda-jjao vsa večia dela tujcem, ki potem privabijo ćele trume tujega delavstva, Slovenec pa mora s trebuhom za kruhom v širni svet.
Ker postajalo razmere čedalje bolj neznosne, da koncem ne bo več skorje kruha za slovenskega delavca na slovenski zemlji, če bodo še nadalje gospodarili taki »prijatelji« je-robi delavstva, je zadnji čas, da po-vzdigne slovensko delavstvo svoj glas ter protestira zoper krivice in se osamosvoji.
Tuđi med slovenskim delavstvom se je pričelo novo gibanje, prišla je nova pomlad. Vsaka sila do vremena in vsak pritisk do gotove meje.   Dovoli je krivic in jerobstva!
Majniška proslava, ki se vrši v nedeljo 3. majnika v Ljubljani naj pokaže ne le Ljubljani, temveč vsej slovenski domovini, da se je slovensko narodno delavstvo vzbudilo iz mrtvila, da se hoče bojevati za svoje narodne in socijalne pravice. Protestirati hočemo zoper krivice, ki se gode slovenskim železničarjem in sploh slovenskim delavcem, ožigosati in razkrinkati tište, ki so zl rivili te neznosne razmere, ki odpira-> tujcem na stežaj vrata, ki zatirajo slavensko delavstvo ter protežirajo tuice, protestirati pa moramo tuđi zoer tište, ki dražijo najpotrebnejša zivila z neznosnimi davki in dokladami ter manifestirati, da na slovenski zemlji i bodi   kruha za slovenskega delavca.
Dnevne vesti.
— Konfisciralo je državno pravdništvo včerajšnjo naso notico zaradi dogodkov pri 17. pehotnem polku v Celovcu. V notici so bila navedena zroIj suha dejstva in na pod-lagi teh dejstev smo izrekli oštro, a vsekakor v objektivnem oziru upra-vičeno kritiko. In radi te kritike nas je zaseglo državno pravdništvo. Dru-god bi bili veseli stvarne kritike, pri nas pa se je boje. Dvomimo, da bi bilo to pravo sredstvo, da se odpra-vi zlo, ki razjeda naš državni organi-zem.
4- Nemške trdniave na Kranj-skera. NaŠteli smo zadnjič znamenite pozicije, ki so si jih pridobili Nemci na Kranjskem, odkar je nanesla nesreća, da so klerikalci dobili moč v roke. Nemško napredovanje je res velikansko, a če se klerikalci sedaj izgovarjajo, da so nastale te nemške trdnjave preko S. L S. ta proti aferi volji, je to predrzen udarec resnici v obraz. Vse, kar so dosegli Nemci na Kranjskem, to *o dosegli z vedaofttjo in s privo4iwjem floveasklh klerlkal-cev. Ustajiovitev nemške gimnazije v Ljubljani n. pr. je bila sad kompromisa med vlado li ktertkald, in so se klerikalci s tem še hvalili; in ljubljanski občinski volilni red, po katerem je prišlo $edem Nemcev v občinski sveti UoeUI ttikter oaeUl, dt aiso
klerikalci sami tega sprožill Tako le tuđi z vsemi drugimi pozicijami, ki so jih Nemci pridobili; vse uspehe so dosegli le vsled tega, ker so klerikalci bili s tem zadovoljni. Seveda — za-stoaj nišo klerikalci delali Nemcem koncesij, ainpak so si vse pustili plaćati s protikoncesijami strankarske-ga značaja. Za strankarske uspehe so prodajali obče narodne koristi in vsled te izdaialske kupčije so Nemci prišli do svojih narodnih pozicij. Vse se je vršilo po načelu: roka roko umije in levica naj ne ve, kaj desnica v žep vtakne. »Slovenec« pravi, da so klerikalci skoro vse, kar imajo, dosegli v boju z vlado. En sam boj so imeli klerikalci z vlado. Cilj tega boja je bilo, strmoglavljenje barona Hei-na. To so klerikalci dosegli z bojem
—  od tedaj pa sploh nišo imeli nobe-nega boja več z vlado, ampak so ho-dili ž njo z roko v roki in ž njo delali samo kupčije.   In ravno v tem času, kar so klerikalci v tako vznlknih prijateljskih stikih, da se proti   njihovi volji ničesar ne zgodi, ko so mogoce ćelo tako nezaslišane stvari,   kakor je podelitev vodne sile na LjubljanTcl deželnemu odboru, ravno v tem času so Nemci pridobili vse pozicije, vsleđ katerih so nam poslali tako nevarni. V teh letih, odkar je šel baron Hein, je vlada postopala po načelu,   da se zgodi    v    narodnostnih    stvareh na Kranjskem samo to, na kar se dome-nijo klerikalci in Nemci, in klerikalci in Nemci so se vedno tako domenili, da so klerikalci dobili    strankarske, Nemci    pa    narodnostne    koncesije. Zdaj seveda, ko postaja    klerikalce strah pred posledicami njihovega iz-dajalskega početja, bi to radi vtajili in zasenčili, a tu ne pomaga nobeno zavijanje in nobena laž. Nemške trdnjave na Kranjskem so zgradili klerikalci.
4- Ljudsko sovraštvo zoper brez-vestno gospodarstvo klerikalcev na-
rašča tako, da je to družbo, ki vlada danes na Kranjskem, po vsi pravici strah. Obupno se brani in ker druga-če ne more, da si poskuša pomagati s pristranskim in zvijačnim primerja-njem nekdanjih in sedanjih časov. Priljubljena fraza teh grobokopov dežele je na pr. ta, da so liberalci ^slovenskega kmeta ob tla pritiskali«. Saj je bedasta ta fraza, posebno bedasta iz ust ljudskih pijavk, a priljubljena je klerikalcern. Resnica je sicer, da je nekdanja liberalna veči-na vestno, pametno in pošteno gospodarila, da je pospeševala kmetij-ske koristi z vsemi močmi, saj sta bila vendar dva klerikalca, Detela in Povše, ki sta v vseh kmetijskih stvareh cdločevala; resnica je tuđi, da so liberalci obnovili kranjsko vino-gradništvo, zidali ceste in vodovode
—  a takrat ni bilo nobenih Lončarl-Čev in njihovih tajnih kompanjonov
—  in sploh vsa deželna sredstva po-rabljali za blagor dežele, a to klerikalcev nič ne ženira. Vse to taje in zaničujejo, ker bi pač radi premotili javnost, da bi njihovega početja ne sodila po zasluženju.   Nekdaj   se   je vestno in pametno gospodarilo in zato je dežela izhajala s svojimi    do-hodki  in  ni  imela nepotrebnih    đol-g^.v. A danes? Kaj pa so klerikalci storili? Kar so napravili, to ni v no-benem razmerju s porabljenim    de-narjem. S tem denarjem, ki so ga po-rabili, bi bili vestni in pametni    go-spodarji lahko trlkrat več napravili. Ali  so klerikalci  v teh  doigih letih, kar so  gospodarji  v  deželi, mar  za kmečki stan kaj reelnega storili? Samo šušmarstvo in šarlatanstvo je vse to gospodarsko pospeševanje   kmet-skega stanu, ki je uganjaio klerikalci. Stotisoče izdaja deželni odbor    pod naslovom »deželna    kultura«, a sad tega dela je malenkcsten in v nobeni primeri z izdanimi vsotami. Šušmarstvo in šarlatanstvo kamor pogledamo. Tuđi električne naprave spadalo sem. Vsi strokovnjaki, ki imajo vendar odločilno besedo, priznavajo brez ovinkov, da je Lampetova električna akcija za vožena, da se ne bo nikdar rentirala, da bo iz tega za deželo izvirala trajna izguba,  da so milijoni proč vrženi, a vendar razglašajo klerikalci to nesrečno    akcijo za eminentno   važno    narodnogospodarsKo podjetje. Pa zvišanje   deželnih   do-klad!    Klerikalci imenujejo to brez-vestno obremenjenje ljudstva »urav-nanje deželnih financ«.    Tako urav-nati deželne finance, da se ljudstvu nalože novi davki in deželi navale novi doigovi, ni prav nobena umet-nost. In kako je deželni odbor »urav-nal« deželne   finance?    »Slovenec« pravi: »Deželni odbor Je uravnal deželne finance in zvrnil večje breme na veliko industrijo, ki   je   pri nas nemška,   in   varoval     slovenskega kmeta.« Tak skandal! Deželni odbor je obremenil van deželo, vs* prebi-valstvo, podražil vsa živila in stanovanja, povečaJ vsa bremena in povrh zadal   dolenjskemu vinograđni-štvu tako škodo, da bodo kmetje tr-peli leta in leta. Kjc je neki »Slovenec« vzel pogmn, da ie zapisa! svoje gorostasne trditve?   Pomagano   pa Ucrikaicca s tem pa£ ot bo nK.
+ Odpor proti germanizaciji na sodiščii. Proti germanizatoričnim aluram predstojnika ljubljanskega okrajnega sodišča so se v zadnjem času pošteno postavili po robu tuđi duhovniki ljubljanske okolice. Tako je prav, samo želimo, da bi duhov-ščina krepko vztrajala v tej borbi in se ne dala morda oplašiti na kake niigljaje ali ukaze od zgoraj. Na so-diSču imajo sedaj ćele kupe nemških tiskovin, ki jih je svetnik Šturm po-slal župnim uradom in ki so jih le - ti vrnili z zahtevo, da se jim pošljejo slovenske tiskovine. Šturm je sedaj v veliki zadregi in piha kakor gad, to tem bolj, ker je nemške tiskovine hotel vsiliti zgolj na svojo roko. Znano je nam namreč, da je svoječasno vi-Šja sodna oblast naravnost ukazala, da mora ljubljansko okrajno sodisče z mestno občino ljubljansko, z žu-panstvl ln z župnimi uradi dopisovatl izključno v slovenskera jeziku. Svetnik šturm je preko tega ukaza skusal vtihotapiti nemško dopirovnnje z iav-nimi korporacijami Čemu? Samo, da bi se prikupi! na zborni in da bi za to čim preje dobi! nagrado in plačilo. Toda stvar mu je za sedaj izpodlete-la in nadejamo se. da bodo tuđi v bo-doče naše javne korporacije dosledno vztrajale v odporu rroti vsakemu nadaljnemu poskusu, omejiti veljavo slovenskega jezika v uradnem poslovanju.
4- To Je razloček. O časih, ko so imeli liberalci večino v deželnem zboru, pravi »Slovenec«, da so »samo kakemu ultraliberalcu pomagali do hitrejšega napredovanja. - Na to imamo le malo odgovoriti: Kar je za Časa liberalcev pri deželi bilo nastav-ljenih uradnikov in kar jih je napredovalo hitreje ali nehitreje, vsi so še danes pravi stebri in glavne moči deželne uprave, dočim so vsi koritar-ji »strokovnjaki« in slabi uradniki pri deželi prišli po zaslugi klerikalcev na svoja mesta, ker klerikalci ravno nič ne vprašajo, kaj kdo zna, ampak le, če je vnet klerikalec. Brez tistih uradnikov, ki so bili nastavljeni, predno so prišli klerikalci na krmilo, bi deželna uprava danes sploh ne mogla izhaiati, dočim so vse tište moči, ki so jih klerikalci akvirirali, take kvalitete, da so pametni klerikalci že sami nevoljni.
-f- Kako si predstavljalo sioven-sko-nemški sporazum? »Marburger Zeitung« pripbčuje uvodnik o dr. Ravniharjevem govoru na maribor-skem shodu in se norčuje iz njegove trditve, da mora preje ali sleje priti v Avstriji do narodnostnega miru na podlagi sporazuma med posameznimi narodi. List pravi, da narodni sporazum ni ničesar drugega, kakor »pan-slavistične bodočnostne fantazije čisto posebne vrste, v katerih bi naj počasi izzvenele mrtvaške pesmi nemstva na jugu«. Zato so štajerski Nemci proti vsakemu takšnemu sporazumu, češ da nimajo ne v gospo-darskem, ne v narodno-političnem oziru prav nobenih — diferenc s slovenskim kmetskim prebivalstvom. Sicer pa so oni za narodnostni mir na Spodnjem Štajerskem, ki pa bi $e moral po njihovem receptu izvesti tako-le: »Vsi panslavistični agitatorji in Nemcem sovražni slovenski du-ho\Tiiki naj se skozi deset let vzdrže vsakega hujskanja proti Nemcem, naj ne netijo narodnega sovraštva in vi-delo se bo, kako se bo zopet povrnil mir in pokoj v deželo, kakršen je via-dal popreje.^ — Ali ni to izvrsten recept za narodni sporazum? Slovenci se naj kar enostavno odpovedo vsem svojim narodnim pravicam, naj se iz-roce na milost in nemilost Nemcem, pa bo takoj mirna Bosna! Tako bi res zavladal na Spodnjem Štajerskem popolen mir, toda to bi bil mir groba, a za takšen mir se Slovenci prav lepo zahvaljujemo. Nismo malo-dušni, da bi se bali borbe, saj v borbi ne moremo nič izgubiti, marveč samo vse pridobiti. Ako smo vkljub temu vneti za narodni sporazum, nas vodi pri tem tnisel in prepričanje, da je narodni mir v interesu celokupne države, da je edini spas za to državo. O tem so prepričani tuđi Nemci sami, a prav radi tega, ker so o tem prepričani, nečejo o narodnem spo-razummu ničesar vedeti, ker taočejo, da vlada v Avstriji popoln kaos, ra-čunajoč s tem, da bodo potem av-strijske nemške pokrajine kakor zrelo jabolko padle v naročje matere Nemčije. Tako kalkulirajo naši prijatelji Nemci, toda lahko se jim zgodi, da se bodo temeljito zmotili v teh svojih računih!
4- Kakor pri nas! Kakor prepo-veduje pri nas škof Anton Bonaven-tura čitanje naprednih listov, tako zabranjuje tuđi škof dr, Mahnič na otoku Krku naročanje in Čitanje svo-bodomiselnih listov. Škof Anton Bo-naventura se v prvi-vrsti bori proti »Stovenskemu Narodu«, škof Mahnič pa proti »Riečkemu Novemu Listu«. Kakor nas skušnja uči, je borba Antona Bonaventure ostala proti našemu listu toliko, kakor brezuspeš-na in ni dvoma« te tuđi gonja škofa MaludCa proti »Novtma listu« ^ie bo
imela pravega uspeha, dasi se proti čitanju tega lista tuđi zlorabljajo spo-vednice. Tako je šel o velikonočnem času v Baski na otoku Krku k spo-vedi neki ugledni trgovec. Spoved-nik ga je vprašal, ako čita tuđi liste ki kake. Ko je trgovec navedel, da čita »Riečki Novi List«, je kaplan zrohnel nad njim, da je čitanje tega lista smrten greh, ter ga jel pestiti, da bi lista več ne čitai in ne naročal. Ker mu ni hotel tega obljubiti, mu je grozil, da mu ne da odveze. Trgovec se ni dal ugnati in je raje odšel od spovednice brez odveze, kakor da bi se uklonil spovednikovi zahtevi. Mož torej ni opravil v redu velikonočne spovedi, a kdo je temu kriv? Spo-vednik sam, ki ga je v svoji strasti odgnal od spovednice. A kdo bo imel škodo? Čisto gotovo samo cerkev, ker si bo dotičnik pač desetkrat pre-mislil, predno bo zopet šel k spovedi k takšnim zelotom, kakršen je baški kaplan. Tako odtujujejo ljudi cerkvi duhovniki pri nas na ukaz škofa Jeg-liča, na Krku pa na ukaz njegovega bratca Mahniča. .
+ Kranjsko mlekarstvo b! bilo lahko velik in trajen vir znatnih do-hodkov kmečkega ljudstva, da nišo čutili klerikalci potrebe, tuđi v to stvar utakniti svoje organizacijske kremplje. Napravili so seveda samo škodo. Mlekarska organizacija je že tako zavožena, da je klerikalce same že strah. Govori se, da je dr. Grego-rič o tej stvari na pristojnem mestu prav krepko obsodbo izrekel in da se je tuđi dr. Šusteršič hudo jezil zlasti še ker je dežela prizadeta s kakimi desettisoč kronami. Borno videli, če se bo na občnem zboru povedala resnica, ali pa bodo članice zopet tako nafarbali, kakor je navada pri kle-rikalcih. Klerikalci nišo enih misli: pošteni hočejo likvidacijo, so pa seveda tuđi tiči, ki bi radi »naprej de-lalL« tako kakor dozdaj.
—  Velik iaven shod, ki se vrši v nedeljo, 3. maja, v Mestnem    domu, ima namen tuđi protestirati proti kri-vicam, ki se gode Slovencem in proti neznosni draginji, katera je po   zadnjih deželnih đokladah   postala   ne-vzdržljiva. Javno in glasno   hočemo protestirati, zato naj vsakdo, ki ob-čuti težo draginje, pohiti na shod, ki se vrši ob 10. ura dopoldne v Mestnem domu.   —   Na shodu govori jo: državni in deželni poslanec    gospođ dr. VI. R a v n i h a r.    deželni poslanec g. Adolf R i b n i k a r in zastop-nik jugoslovanskih železničarjev go-spod Iv. š k r j a n c iz Trsta.
4- Klerikalna vzgoja. Ko je včeraj popoldne pri pogrebu polkovnika Paića opravljal pravoslavni duhovnik svoje molitve, so se nekatere klerikalne babnice prav nesramno nor-čevale iz teh mDlitev. Pač sadovi frančiškanske vzgoje!
—  Zvišanje stanarin v Ljubljani.
Veliko hišnih gospodarjev je že zvi-šalo strankam najemnine zaradi zvi-šanja deželnih doklad. Dobivamo po-rocila, da v nekaterih slučajih povi-ški daleč presegajo ono povišanje, ki so ga stranke spričo razmer pričako-vale. Poznamo slučaje, ko so gospodarji zvišali najemnine za 10fc, 15^?, ćelo za 20/ć. Naravno je, da se v strankah pripravlja proti takemu ne-pričakovanemu in tuđi neopraviče-nemu povišanju moćan odpor. Marsi-kateremu gospodarju se bo moglo očitati, da je položaj strank brezsrč-no izkoristil, ko si stranke zaradi pomanjkanja stanovanj ne morejo pomagati, in bo morala marsikatera rodbina priti naravnost na beraško palico.
—  Umrla je v Ljubljani po daljši bolezni  gospa  Marija K r e j č i, rojena Svete 1, soproga trgovca gosp. K r e j Č i j a.     Pogreb je danes ob 5. uri popoldne. Blag ji spomin!   Priza-deti ugledni rodbini naše iskreno so-žalje!
—    Radi razžaljenja časti gospe Franje Kavčičeve- Dne 28. aprila t. I. je bil pri tukajšnjem kazenskem so-dišču obsojen neki Franc Kambič na osem tednov zapora, poostrenega s postom, radi razširjanja   neresnične govorice in skrunjenjna časti   gospe Franke Kavčič, soproge trgovca g. Edmunda Kavčiča v Ljubljanu
—  Prispevke za spomenik gosp. Josipu Počivalniku sprejema gospica Jerica Dolenčeva, trafikantinja, Pre-šernova ulica.
Smrt Radeckega veterana. Kakor je bila vedno njegova srčna in večkrat izražena želja češ: »le dolge bolezni se bojim in želim mirno umreti«, tako je tuđi mirno in tiho zaspal za vedno 27. t. m. ob 4*30 zjutraj v 86. letu svoje dobe c. in kr. polkovnik v p. g. Adam P a i ć. Pokojnik je bil med ljubljanskim občm-stvom zelo markantna in obče znana osebnost. Adam Paić — pravoslav-nega veroizpovedanja — je bil rojen 23. septembra 182a leta kot sin Čast-nika v Vrginmostu na Hrvaitskem. Dovršivši kadetno solo v Građen je prišel 1846. leta k domaćemu polku št 17, kile odšel že te* lM7.y&t*
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD-, <toe 29, aprila 1914.
96. Stcv.
Šijo na Laškem. Ko je izbruhnila leta 1848. revolucija Je bii Paić imenovan za poročnika in prestavljen naza] v Ljubljano; odšel pa je zopet koncem leta 1848. v Italijo, kjer se je udeležil bitk leta 1849. pri Gambolu, Borgo-Btu, Ciro de Piemontu in pa pri oble-govanju mesta Ankone in Bologne. Nadporočnik je postal z 21. in stotnik II. razreda s 26. letom; leta 1859. je bil rajnik, dne 24. junija v bitki pri Solfermu pri prostovoljno napravlje-nem napadu kot poveljnik divizije (pol bataljona) ranjen. Leta 1866. je bil kot stotnik pri Sadovi na Ceškem radi izredno hrabrega in vspešnega delovanja od cesarja odlikovan, do-bil je cesarsko priznanje, kolajno, ki se nosi na traku zaslužnega križca (belo-rdeče). Dve leti potem (1868.) je postal umrli veteran pri polku štev. 26. major in leta 1873. je bil prestavljen zopet k domačemu pešpolku št. 17, kjer je bil poveljnik nadomest-nega okraja in je 1. 1875. postal pod-polkovnik. Leta 1877. je bil prestavljen k pešpolku št. 70 v Petrovardin, kjer je postal polkovnik in je bil leta 1878. kot »invalid« vpokojen. — Pokojni polkovnik Paić je bil izredno duševno delaven in je prouči! vso vojno zgodovino od najstarejsih Ča-sov. Kot sad tega dolgoletnega in na-pornega duševnega dela je izdal Paić že tu v Ljubljani bivajoc knjižico pod naslovom: »Veliki vojskovodje«, kjer slika v kratkih, a pomembnih stav-kih največja in najslavnejša dela naj-imenitnejših vojskovodij vseh časov in narodov! Čez 80 herojev ima navedenih, ki so se dičili z neumrjočo slavo; v malih, krepkih in kritičnih izvajanjih poudarja pisatelj dejstvo, da je bila vselej in povsod zmaga od-visna od osobnega vpliva dotičnega vojskovodje. Dodatek ima več izgle-dov in strategično-taktičnih notic. ki segajo ćelo do rusko-japonske vo]ne leta 1904—1905. Sedaj je polkovnik Paić sam šel v vrste velike armade. od koder ni povratka! Rajni polkovnik je bil zvest sin srbskega naroda in navdušen jugoslovanski rodoljub. Naj mu bo lahka zemlja domača!
Z Vica nam pišejo: V zadnjem času je nekemu tukajšnjemu gospo-darju udarila kobila hlapca. Nesreč-neža so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu izdihnil. Pošten človek obža-luje in pomiluje v takem slučaju uso-do človeskega življenja. Ne tako pa naš župnik, prior Avguštin, kajti v njem je že davno ugasnila vsaka iskra poštenja in pravičnosti. Na ostuden način je v nedeljo na prižni-ci sramotil ranjkega, gospodarja in družino. »Kazen božja, prst božji!« je zadel neko nišo v blizini zato, ker se tam pase nevera. Tako je sramotil župnik pošteno hišo. In nadalje ]e župnik očital nekemu služabniku te hiše, da ne skrbi za svoje otroke. Na te satanske besede odgovarjamo župniku: Da. res, pase se nevera, in sicer v največji blizini cerkve, v samostanu samem, Tam živi človek, ki daje očitno pohujšanje ne samo ćeli občini, ampak celemu katoliškemu svetu. Za posvečenimi zidovi skrivate Arhangela, ki je storil najostudnej-ši greh sovraštva do bližnjega; preteklo bo kmalu pol leta in Arhange? svojega greha Še ni popravil, marveč v tem grehu vsak dan bere sv. maŠo in tako neprestano vrši božji rop. Odrasli se ozirajo na cesti za njim, otroci pa kažejo s prstom za učiteljem Kristusove ljubezni. Torej go-spod prior, pokončajte gadjo zalego doma, v samostanskih celicah; in če hoćete povsod videti »kazen božjo«, tedaj je p. Arhangel očitna kazen pravičnega Boga za vse tolovajske in zahrbtne napade, katere so zagrešili v mesecu novembru viški patri in ž njimi združenih šest klerikalnih od-bornikov. Naravnost neverjetno je, kako je meseca novembra divjala klerikalna banda na Viču. Napredne in socijalističnc odbornike so denuncirali na deželni odbor, klerikalni časopisi so pisali o aretaeijah oseb, ki nišo imele s policijo niti najmanj-Šega konflikta, viški župnik je razde-lil po Viču nad sto »Domoljubov«, ki so sramotili našega kandidata Kneza, Janez Pance je denunciral uslužben-ce njihovim gospodarjem, Arhangel je pisal nešteto zlaganih reklamacij glavarstvu in vladi. Ćeli tej perse-kuciji so stali na čelu p. AvguŠtin, p. Teodor in p. Arhangel. Ponavljamo še enkrat, da je obsodba p. Arhangela očitna kazen božja frančiškan-skim denuncijantom. — Kar se tiče Župnikovih besed napram onemu očetu, da ne skrbi za svoje otroke, odgovarjamo: Imenovani oče preživ-lja svoje otroke pošteno in sicer z žulji svojih rok, ne pa s farbanjem ljudi, kot župnik svoje klošterske gade. Od šolskih in cerkvenih oblasti pa pričakujemo, da odstranijo z Vica Arhangela in izbrišejo ta največii ma-dež občine Vic. Končamo z evange-listom sv. Matejem, ki pravi: »Slab duhovnik, je kakor izprijena sol, ki se ven vrže in potepta od ljudi.« To zasluži v največii meri   eda   viška
»Slov. Dom« Je y It 14. prioMU dopis v katerem ni imenovano nobeno ime, pa se mestoma napaćno tohna-či. Da ne bo ne sporazuman j, bodi povedano, da je v dopisu oraenjeni premožni klerikalec ht trgovec z le-som Masajaa, po dooutie Orahe, in ne Magajna, p. d. Ovčar.
Preganialec setnuulev. V Bučki je bil 25. aprila semenj, za katerega sta dobila en naprednjak in en klerikalec dovoljenje, točiti svoje vino pod vejo. Ker pa se nahaja sejmišče na cerkvenem zemljišču, je hotel župnik naprednemu kmetu zabraniti, da bi svoje vino pripeljal na ta svet. dasi je sejmiŠČe javno in vsakemu vstop prost in dasi župnik na sejmišču nima nič govoriti, četudi je svet cerkvena last. Ze tri dni pred sejmom je dobil dotični kmetovalec obvestilo, da ni-kar vina voziti na semenj, ker župnik ne bo dal prostora na sejmišču, češ, da bo klerikalni kmet plačal »štongeld« od vsega, za to priprav-Ijenega prostora. Ker pa na semanji dan klerikalni vinotočar iz gotovega vzroka ni hotel nesti za župnika kože na prodaj in župnik tuđi koga druge-ga ni mogel dobiti, se je napotil sam opravljat službo policista. Odpravil je z največjo hitrostjo maso in procesijo, potem pa hajd preganjat liberal-ca iz sejmišča, ko si je le-ta ravno postavi! štant. Zanimivo je bilo gledati, kako je župnik    srdito  rentačil
— »liberalna mrha« se je pa Ie smeja! in ni hotel ubogati. Uvidevši, da sam nič ne opravi,   gre    župnik    hitro k orožnikom.   kričeč že od daleč,  naj gredo  preganjat neubogljivega kmeta. Orožniki pa so župniku povedali, da to ni njihova   stvar in da naj gre k županu, ker on ima take reci ureje-vati. Pri tej priči je pa župnik postal še boli črn, kakor je ponavadi in jo Je sramotno odkuril. Ljudje so se zgražali nad početjem    tega nevrednega župnika.   Bog pa ie pokaza!,   da   ni župniku pokoren, kakor je župnik že večkrat   trdil   (za to imamo   priče), kajti dotični naprednjak je iztočil tišti dan 400 Htrov vina. da ga ni nobeden krčmarjev toliko. Pripomniti pa moramo, da župnik ne sovraži napred-njakov vedno enako, kajti Veliki po-nedeljek nas je povabil, naj se cerk-venega    darovanja    udeležimo    vsi. Kronce so tuđi liberalne dobre?
Zalosten konec pijanca-zaprav-Ijivca. Znanega posestnika Knafelca, vulgo Karnala z Vrha pri Ljubnem so v nedeljo v Ribnici (blizu gore Ljubno) pobili. V tej vaši je bil hud pretep. Knafelc je zadobil take po-škodbe, da je v bolnici umri. Ta človek je imel primerno lepo posestvo, pa je tako popival in zapravljal, da je ravno v zadnjem času spravil posestvo na boben.
Poparil se je. Peček Alojzij Sega v Grahovem se je pred osmimi dnevi igral v kuhinii s kosom kruha. Naen-krat je prišel domači pes v kuhinjo ter hlastnil po kruhu. Deček se mu je nazaj umaknil. Pri tem je zvrnil lo-nec z vrelo vodo ter se tako poparil, da je naslednjega dne umri.
Na potovanju okraden in od pa-peža odškodovan. Tržaški škof mon-signor Karlin se je minoli tede pe-Ija! v Rim. Na potu iz Ankone v Rim se mu je zgodilo to, kar se prmeri malone vsakemu tujcu na italijo nskih tleh, bil je okraden. V okrad nem kovčegu sta bila tuđi škofovsk kri-žec in škofovski prstan monsignora Karlina. Prisedši v Rim 5e Škof Karlin povedal kardinalom, kaj se mu je primerilo in ko je prišel v avdijenco k papežu, je ta že vedel, kaka nesre ča se je škofu primerila. V šali je pa-pež pokaral škofa: AH ne veš, da mora vsak škof stopiti pred papeža s križem na prsih? Papež je na to da-roval škofu dragocen križec na zlati verižici in krasen demantm prsran.
Tvrdka se ženi, veseloigra, ki se je včeraj predvajala v prvič v ki-nemaatografu »Ideal«, je one vrste veseloigra, v katerih se gledalec dobro zabava in nasrneje, in je dosegla tuđi včeraj najlepši uspeh. Gospodična Orla igra očarujoče in ume karakteriziranje iz f. Slike, ki nam kaželo ta film, spadajo med najboljše te vrste in vsi trije deli nam dajejo velik užitek. Tuđi dame se zadovo-Ijijo v tem filmu, ker kaže se ćela vrsta krasnih in najnovejših   toalet
—  Jako zanimiva je tuđi   italijanska drama »Goreči vlak«.
Atlantis, velikanski senzacijo-nalni roman v 6. delih po enakoimen-skem romanu Gerharda Hauptmanna se bo predvajal od sobote, dne 2. maja do torka, dne 5. maja v Bachnud-erjevem Granđelektrobioskopa ▼ Lattermannovem drevoredo. Se nik-dar se ni uporabilo takih sredstev za uprizoritev kakega dela v filmu, kakor pri tem. Nakupljen je bil parnik »Roland« in potopilo se ga je sredi odprtega morja. Inscenacija Je moj-strska, prizori na krovu Udje so nekaj posebnega in nam kalejo življenje in dek»van)e na tem panrato-Cem ortaku, kakor Je toM ortoor ka-
tastrofe neka] izredno naravno-stra-faegu. Originalni tatograffčni posnet-ki teh prizorov se vtdijo od danes naprei v izložbi inodse tffovlae I. Kette, Prasca Jožefa cesta Št 3.
Prleta tatlmka tc*a. V zadnjem času se je izvršilo v mestu, sosebno pa. v bližnji okolici več vlomov !n tatvin. V Ljubljani so tatovi vlomili na Poljanski cesti v shrambo za me-snino pri mesarju Antonu Koprivcu ter pokradli 60 kg sveže slanine, pri Bergmannu pa so odnesli Čez 100 komadov perutnine. Največ so pa crni bratje operirali po okolici. Policija si je pomagala na vse moči In se ji je slednjič le posrećilo priti sto-rilcem na sled. Poizvedela je, da Je gnezdo teh elementov na Predoviče-vem selu pri Francetu Raku. Pri pre-iskavi so dobili Koprivčevo slanino že izevrto, pa tuđi sledovi drugih tatvin so prišli na dan. Raka in njegove pajdase so seveda aretirali in izročili sodišču ter s tem napravili prebivalstvu v mestu in okolici za nekaj časa mir. Rak je sele pred kratkim prišel iz trimesečne ječe, katero je obsedel zaradi tatvine, a je takoj zopet začel svojo staro obrt še v večjem obsegu, kakor poprej.
S trga. Panes je prinesla na trg vrtnarjeva žena Marija Cerarjeva 6 letošnjih kumar ter jih naglo izpe-čala komad po 3 K. Ta novica se je po trgu med ženskami hitro raznesla ter privabila k Cerarjevi precej gle-dalk.
V tnestni klavnic! ljubljanski je bilo zaklanih od 12. do 19. aprila t. I. 55 volov, 6 bikov, 89 prašičev, 102 teleti, 16 koštrunov, 104 kozlići. Vpe-ljanega mesa je bilo 204 kg, 56 zaklanih telet in 43 zaklanih kozličev.
Našla se je denarnica s sređnjo vsoto denarja. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri gospe Antoniji Galle, soprogi mestnega učitelja, Poljanska cesta 31.
Majnikov semeni za kože vršil se bode v ponedeliek dne 4. majnika t. 1. in sicer kakor navadno, v skla-dišču tvrdke »Balkan-, trg. šped. in kom. del. družba, na Dunajski cesti št. 33.
Današnji list ima za cenjene naše naročnike v Ljubljani in na Kran!-skem prilogo »Atlantis« Bachmaier-jevega biskopa.
Harodna obrambn.
Podružnica družbe sv. Cirila In Metoda na Viču vabi na šesti občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 3. maja ob 5. popoldne v gostilni pri Slav-ko Novaku. Vičani! Prosimo vas vljudno, pridite v ogromnem ^številu, da pokažemo, da nas frančiškansko sovraštvo še ni zatrlo!
Društvena naznonila.
III. slovenski vsesokolski zlet v I jubljani leta 1914. Seja finančnega odseka se vrši jutri v četrtek, dne 30. aprila, točno ob 8. zvečer v zvezni sobi v »Narodnem domu«.
»Blagodat«. Dne 18. aprila se je vršil v vrtnem salonu hotela »Ilirija.« prvi redni občni zbor dobrotvoritelj-negn društva »Blagodat«. Občni zbor so elani v velikem številu obiskali, zapaziti je bilo tuđi večie število ne-članrjv, ki so se za razvoj te humanitarne institucije zelo zanimali. Pred-sedoval je načelnik društva gosp. Nikolaj Novakovič, ki je otvoril zbo-rovanje ob pol 9. zvečer. Nato sta podala svoja poročila tajnik in blagajnik, kakor tuđi pregledniki raču-nov. Iz teh poroci! posnamemo, da je štelo društvo koncem I. upravnega leta 1913 že 366 članov, od katerih je vse obveznosti poravnalo do 31. decembra 1913 — 179 članov. Društvo je imelo prometa nad 148.000 K. V začetku se je imelo boriti z ogrom-nimi težkočami, a vzlic temu je do-sežena zadovoljiva rezerva za smrtne slučaje. Računski zaključek za upravno leto 1913 je bit soglasno odobren, načelstvu pa je bil podelien absolutorij z zahvalo. Pri volitvi v načelstvo so bili izvolieni poleg do-sedanjega odbora še gg. Albin L. P e-č a r, Anton Z u p a n č i č in K. A. K r e g a r, vsi v Ljubljani; v nadzor-stvo za dobo enega leta pa so bili iz-voljeni gg. Ivan Magdić, Alfred Stadler in Fran Požar, vsi y Ljubljani. Ob sklepu je načelstvo priredilo predavanje o pomenu posmrt-ninskih društev v primeri z društvom »Blagodat«. Iz zanimivega predavanja navajamo sledeče: Društvo »Blagodat« se ie osnovalo v to svrho, da izplača onemu, katerega je določil član po njegovi smrti, toliko kroti, kolikor članov šteje društvo, oziro-ma tuđi več po razpoložljivih sred-stvih društva. V dosego teh sredstev pa mora vsak Član za vsak slučaj smrti društvenih Članov plaćati eno krono. Ce torej društvo doseže 3000 članov, dobi dedič nmrtega člana, ozirotna tišti, kateref a Je umrli določil 3000 K. Cfauii torej ne prevzameio nftakrinega rizika. Izkazano |e sta* ttstično, da Je amr«ivost od 1000 čla-aov m kto ft-10 stoćaj^f. Dnrftvo
»Blagodatc, kl ni nobena zavaroval-nica. marveč le institucija skozin-skoz humanitarnetfa značaja, bo, ko doseže svol namen, potrebnim članom delila tuđi podpore.
»Sokol« Moste pri Ljubljani opo-zarja bratsko članstvo na pešizlet br. štepanjskega »Sokola«, ki se vrši v nedeljo, dne 3. maja t 1. čez Janče v Litijo. — Ker je ta pešizlet glasom odborovega sklepa tuđi za naše društvo obvezen, pričakujemo polnošte-vilne udeležbe. — Zbirališče točno ob četrt na 6. zjutraj pred kavarno »Mali slon«. Odhod iz Stepanje vasT točno ob tričetrt na 6. zjutraj. — Na zdar!
Telovadno društvo »Sokol« v Novetn mestu vljudno naznanja, da se za 2. in 3. maja t. I. napovedana uprizoritev »Revčka Andrejčka« vsled nastalih ovir preloži na 9. in 10. maja t. L
Bralno društvo y Trebnjem priredi v prostorih gostilne »pri Lipi« v Trebnjem dne 3. maja pevsko zabavo s prijaznim sodelovanjem znanega kvarteta iz Ljubljane. Začetek ob 5. popoldne.
nožne stvori.
*  Kossuth nevarno bolan. Iz Budimpešte poročajo, da je zdravstveno stanje Kossuthovo še vedno kritično. Temperatura    znaša    čez 38 stopinj. Bolnik ne more ničesar zavžiti.
*    Poljski Sokoli.   »Slowo   pol-skie-. poroča, da bodo poljska sokolska društva   izstopila   iz vseslovan-ske sokolske zveze, da s tem prote-stirajo   proti sprejemu ruskih sokolskih društev.
*  Pomorski roparii. Iz Hongkon-ga poročajo:    Pomorski    roparji so pri Kiau-Nort-Makao napadli angle-ški parnik »Taiou«    ter   ga zažgali. Stopetdeset pasažirjev in mornarjev je rešil neki    parnik.    Stoosemdeset oseb pogrešajo.
*  Poneverbe pri sodišču. Iz Sol-nocrrada noročajo:  Pri okrair.em sodišču Mattsee so dognali, da manjka 4500 kron gotovine in za 14.000 kron vrednostnih    papirjev.     Neposredno pred revizijo je izginil kanelist Albert Krach.
*  Žrtev aviatike.  Iz Dunajskega Novega mesta poročajo: Včeraj se je na letalijču pripetila velika nesreća. VojaŠki aviatik   ognjičar Juri Wally je padel s svojim aeroplanom iz viši-ne 60 metrov ter se ubil. Wally je bil prvi podčastnik,   ki si je pridobil diplomo pilota.
*  Češki »Narodni dom« na  Du-naju. Z Dunaja poročajo, da sta bila v upravni svet hotela »Kontinental«, ki je eden najstarejših dunajskih ho-telov, izvoljena dva uradnika Živno-stenske banke. Govori se, da name-ravajo hotel preustrojiti v češki »Narodni dom,«.
*  Roparji na Nemškem. Iz Fran-kobroda ob ^Meni poročajo: 27. t. m. ponoći so roparji napadli v Crainfel-du rodbino trgovca Steina.   Stein ie bil    težko   ranjen in je kmalu   nato umri. Njegova soproga in 211etna hči sta bili težko,   trije sinovi v starosti 10 do 21 let pa lahko ranjeni. Roparji so nato zažgali hišo, ki je popolno-ma zgorela.
+ Sedem misijonarjev poiedli. Iz Sidneva poročajo, da so na Novih Hebridih divjaki pojedli več domaćih kršćanskih misijonarjev. Meseca marca je šio devet misijonarjev na otok Malecula, da bi tam pridigovali. Ko so prišli v neko vas, so divjaki šest misijonarjev obkolili, umorili in pojedli. Dva sta ušla. Devetega pa so privezali k drevesu, da ga pozneje pojedo.
*  Obsojeni   Romu ne i    na   Ogr-skem. Iz Szatmar Nemetija poročajo: Sodišče je izreklo včeraj    popoldne razsodbo glede    povzrociteljev    demonstracije v Kismajthenyžu, kjer so insultirali vikarja    nanovo   ustanovljene grško - katoliške ogrske    ško-fije, Jaczkovicha. Župnik    Jurij   Ma-rosau je bil obsojen na poldrugo leto ječe, ostali pa v zapor od 8 mesecev do 15 dni.
*  Ruski roparii. Iz Varšave poročajo:  Zloglasna roparska tolpa Da-niela Szteferja je izvršila v vaši Vie-hovice nove umore. Roparji so ustre-lili tri židovske trgovce in tri kmete. — Iz Jelisavetpola poročajo: Pri za-sledovanju neke roparske   tolpe   in nekega ubeglega kazrtjenca sta   bila ustreljena policijski častnik in poli-čist, en poheist in dva kmeta pa so bili ranjeni.
*   Nenthi  stavkidočih delavcev t Colorado.   »Daily Chronicle«  po-ročm iz Novega Jorka: 26. t m. je go-relo sedem rovov v okolici Ludk>wa v Colorado.   Iz   rudarskega   mesta Agoillmr Je 2000 preblvalcev pobeg-nilo v naJveCH pairiki. Vlakl, ki pri-hajajo v Trinidad, so prenapolnjeni z ubežniki. Ddavske organizacije zbi-rmjo denar za nakup orof Ja za stav-kujoče delavce,
*  Pmtomcm   voiUv.   Iz Pariza
m*m*Mm%**       ~m     "        ikUfnJ      *******
Maitrot, ki ie v svojem programu za-govarjal davek na inozemsKe dciav-ce, je pri volitvi propadel. Vsled tega je prišlo v Haudainville pri Veidunu do resnih izgredov. Kakih petdeset franeoskih delavcev je napadlo hišo, v kate*i stanujeju italijaruki delavci, zaposleni pri zgradbi vojaškega tabora. Izgredniki so razbili okna ter streljali na Italijane, od katerih je bilo več ranjenih.
*  General jezuitov ne more biti kardinal. Iz Florence poročajo: Mnogo listov je objavilo vest, da bo general jezuitov p. Wens imenovan za kardinala.    Podelitev tega dostojanstva pa je popolnoma izključena. P. \Vens je sam izjavil: General jezu-itov ne more biti nikdar kardinal, ker bi moral potem izstopiti iz reda. Nikdar nisem nameraval izstopiti iz reda in razentega si nisem pridobil ni-kakršnih zaslug, da bi bil imenovan za kardinala.
*  Avstrijski vojak doma in v Albaniji. Naša vlada nima za slovenske sole na Koroškem niti   vinarja,  pač pa ima vedno odprte roke za albansko šolstvo. Tuđi za naše vojake   v Albaniji, ki so prideljeni mednarod-nemu oddelku, mnogo bolj skrbi nego doma. Dočim v Avstriji dobiva prostak na dan 14 vinarjev, za katere si mora nakupovati razne potrebščine, dobiva avstrijski navadni   vojak   y Albaniji ražen normalne plače in običajni dodavek še izvanredno nagrado 5 K na dan. Iz tega moremo raz-videti, koliko dobivaio častniki.
*  Stavka   v Colorado.   Iz New
Yorka poročajo: Vesti iz Colorado so zelo resne. Po hudi bitki so pred-včerajšnjem delavci zopet zavzeli mesto Chander. Štirje rudniški straž-niki so bili usmrćeni, dvaiiajst pa jih pogrešajo. V Washingtonu oficijalno naznanjajo, da je Wiison dovolil, da se odpošlejo državne vojaške čete. Pri izgredih je bilo 54 oseb usmrče-nih, čez 100 pa ranjenih. Brezdvom-no pa je število mrtvih precej večje, ker so rudarji pokopali svoje padle tovariše. V mestu Chander so zaple-nili delavci eno strojno puško in mnogo municije, razentega so jim prijatelji poslali čez tisoč pušk.
*   Grozna najdba pod cerkveno streho. Iz Štrasburga poročajo: Neki pokrivač je popravlja! streho protestantske    cerkve    Saint - Avolda, Ko je odkril par opek, je našel   najprvo človeško glavo, nato pa    ćela trupio, skrito pod stresno opeko. Po^ krivac je takoj naznanil vso zadevo policiji, ki je dognala, da je to truplo nekega dvanajstletnega dečka, ki   je lani meseca julija na skrivnosten način izginil.   Dognali so, da je bil na nesrečnem   dečku   najprvo  izvršen gnusen zločin in nato je bil deček zadavljen. Dozdaj še nišo dognali, kako je mogel morilec zavleči   truplo  na cerkveno streho ter je tam skriti pod streho.
+ Ruski apostel treznosti. Zani-miv bojevnik proti pijanstvu je Rus J. A. Čurikov, znan v Rusiji pod*ime-nom »brat Ivan«, ki si je že 1. 1901. dobil zasluženi naslov »apostelja treznosti«. Samo y Petrogradu si je pridobil 70.000 pristašev, »vegetari-jancev v pitju«. Po ćeli Rusiji ima na stotisoče oboževateljev, prejšnjih notoričnih pijancev in revežev, ki žive zdaj v blagostanju. Pod vodstvom »brata Ivana« so si ti bivši pijanci že 1. 1905. postavili 50 vrst od Petrograda ćelo mestece vzornih hi-šic z sadovniki in plantažami jagod^ katere zalivijo z vodo krasno zgra-jenega vodovoda. Zanimivo je, da so se kmetje iz sosednjih vaši najprej sovražno obnašali napram tem trez-nim kolonistom. Ćelo svoje otroke so zavajali, da so za kolonisti metali kamne ter prirejali pred stanovanjem »brata Ivana« gnusne demonstracije. »Brat Ivan« je opozarjal svoje pristaše, naj ne iščejo varstva pri obla-stih, in je trdil, da bodo neumni kmetje, ko spoznajo abstinente, postali njihovi oboževatelji. To se je tuđi zgodilo. Kmetje so se prepričali, da so »pristaši nove sekte- pravoslavni, da zboljšujejo svoje šolstvo, da so si ustanovili svoje gasilstvo, da so si postavili mostove, popravili ceste in drugo. Zdaj bi dali za brata Ivana svoje življenje. Vidijo v njem svojega svetovalca in rešitelja.
*  Ponoćno življenje v Mehikl. V glavnem mestu mehikanske republike ne najde tujec onega   ponočnega življenja na cestah, kakršno vlada v evropskih glavnih mestih že v večer-nih urah. Na ulicah sreča človek  le ponočne policijske straže, ki hodijo sredi ceste in ki dajejo vsake pol ure z moćnim piskom znamenje   prebivalstvu, da strogo oko zakona ne pozna niti ponoći odpočitka. V Mehiki ni velikih kavarn, ki bi bile   pozno ponoći odprte, kakršnih je po velikih mestih mnoga   Namesto njih imajo majhne bare s par mizicami, v katerih pa ni prav posebno živo.   Tupa-tam je nekoliko živahnejše pred gle-dališči, med predstavami in po predstavih, tocb kmiln mstaaft tuđi tu
95 štev.
•SLOVENSKI NAROD«, dne 28. aprila 1914.
Stran 5»
mir. Nasproti temu pa Je zelo dolgo ponoći živahno v igralnicah, kler igrajo tuđi dame. Pred leti so bite hazardne igre v Mehiki strogo prepo-vedane in so jih smeli igrati le v klubih. Toda sedanja vlada je to pre-klicala, da je mogla pobirati od teh igralnic visok davek. Mehik .nci so strastni igralci in zastavijo lađi po-slednii vinar, ker še vedno upajo v srečo. Da v Mehiki ni ponoč' ega življenja, je vzrok ta, da so mchikanske vlade v prejšnjih časih. da, ćelo zda], lovile ponočnjake, jih oblačile v vo-aško suknjo ter jih odpošiljalc v vo-iaški tabor na severu. Vsled tega moški še zdaj ne prihajajo ponoći na cesto. Samo tujce nahajamo na cesti. Tujec uživa v Mehiki nekak rešpekt vladnih organov.        ______________
* Pri bledičnosti je velike važnosti skrb za vsakdanje izpraznenje telesa. Po sestavi in moči enakomer-na, prirodna Franc Jožefova grenči-ca se že desetletja rabi za podbujo redne prebave. Ta zdravilni vrelec učinkuje zanesljivo. brez težkoč in niti ne vpliva dražljivo na črevesno sluznico, niti ne povzroča potrtosti. Profesor Klein\vSchter v Innsbruku, pisec knjige »Studien der Medizin des Weibes«, potrjuje, da Franc Jo-zefova voda točno odvaja brez neprf-jetnih postranskih posledie in zato-rej med obeinstvom zasluži najboTj-še priporočilo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnl-ini vodami.______________________
Telefonska in brzojavna
poročila.
Bolezen našega cesarja.
Dtinaj, 29. aprila. Oficijozno se poroča danes dopoldne iz Schon-brunna:
Cesar je današnjo noč dobro prebi! ter se čuti čilega. kar je na ves pofav njegove bolezni danes ugodno vplivalo.
Dunaj. 29. aprila.    Privatno   se poroča iz Schonbrunna: Cesar se po-čuti izvrstno in mnogo boljše. kakor katerikoli dan v zadnjih tednih. Delegacije.
Budimpešta, 29. aprila. Vojni od-sek delegacij se sestane prvič 7. maja.
Budimpešta, 29. aprila. Presto-lonasledrrik Fran Ferdinand ie danes oh 10. dopotene sprejel avstrijsko in r,h pof II. ogTsko delegacijo ter na pozdravne govore predsednikov prečital prestolni govor.
Predsednik avstrijske delegacije ?rof Svlva - Tarouca ie uvodoma na-giašal Ijubezen avstriiskili narodov do vladarja ter v kratkih besedah r»značil mednarodno situacijo Avstri-je. pri čemer je naglašal, da ie treba znatnega ojačenja armade. Končno je izjavil:
Avstrija noće agresivne politike. Smatram pa, da'smemo z ozirom na >vojo silo, katere najmočnejša opora je armada, zahtevati. da na naših ineiah one priprave, ki smo jih opa-7ovali in ki nam ne dajo miru, prene-hajo in da preneha Avstriji sovražna propaganda, ki jo delafo razni naši •sosedi, — ali oficijahio, ali neoticijal-no, za to ne gre. — Proti temu moramo nastopiti z vso strogostio, da bodo končno avstrijski narodi dele-žni vseh blagoslovov miru.
Oštri izpad predsednika grofa 5ylva - Tarouce je naperjen očivid-no proti Rusiji ter je napravil na na-vzoče velik vtisk. Nekateri šaljivi dani delegacije menijo, da je Sylva-Tarouca imel v mislih tuđi Italijo, ki, Kakor znano, vzdržuje ob avstrijski meji zelo Številne čete.
Na pozdravu* nagovor je presto-lonaslednik Fran Ferdinand odgovo-ril s prestolnim govorom, ki ga je prebral in se glasi:
Z živim zadovoljstvom sem spreje! zatrdila zveste vdanosti ose-bi presvitlega vladarja. Od zadnjega zasedanja delegacij je mednarodni položaj bistveno popustil v napetosti. V najožjem stiku z zaveznikoma stremi vlada monarhije za tem, da z zaupanjem do vseh kabinetov deluje za vzdržanje miru v Evropi. Zasede-nje prestola albanskega po knezu Vi-Ijemu, daje najsigurnejše garancije za uspešni razvoj te dežele. Najiskre-nejše želje Njegovega c. kr. apostol-skega Veličanstva spremljajo presvitlega vladarja pri njegovem mi-rovnem kulturnem delu. Zahteve vojne uprave se gibljeio v normalnih mejah. Z ozirom na hitri razvoj vojnega brodovja vseh držav, je bila zahteva po vecjih vsotah za nadaljni
razvoj naše vojne mornarice nciz-ogibna. Pričeta gradnja bosansko-hercegovinskih železnic odgovarja neodložljivim strategičnim in gospodarskim zahtevam. PooblaSČen od presvitlega vladarja, izreci vam po-polno zaupanje v vašo preizkušeno požrtvovalnost in patrijotično vne-mo, vas najprisrčneje pozdravljam ter želim vašemu delu najboljega uspeha-
Po prestolnem govoru se ie pre-stolonaslednik delj časa razgovarjal s predsednikom in podpređsednikom avstrijske delegacije ter je tekom razgovora poudarjal, da se je cesarju obrnilo zdravje razveseljivo na bolje.
Budimpešta, 29. aprila. V krogih avstrijske delegacije vzbuja veliko pozornost dejstvo, da se groi Svlva-Tarouca ni niti včeraj pri otvoritvi, niti danes pri sprejemu spomnil cesar jeve bolezni in izrazil željo, da bi cesar čim prej ozdravel, med tem ko je ogrski predsednik tako včeraj, kakor danes to željo ostentativno na-glašal. Grof Svlva - Tarouca pripada onim aristokratom, ki delajo svoje račune z bodočnostjo.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 29. aprila. Nemski nacijo-nalverband bo v konferenci nacelni-kov strank najenergičnejše protesti-ral proti nadaljni vporabi § 14.
Dunaj, 29. aprila. Nemški cen-trutn se bo udeležil konference na-čelnikov strank.
Krakov, 29. aprila. »Novini« po-roCajo z Dunaja, da delujejo krščan-ski socijalci na razpust poslanske zbornice. Kršćanski socijalci žele, da se razpišejo nove volitve v državni zbor po volitvah v nižjeavstrijski de-želni zbor, ki se bodo \TŠile jeseni. Poskusiti hočejo svoj volilni aparat najprej pri deželnozborskih volitvah. Ni izključeno, da se bodo vršile volitve v državni zbor že v prvi polovici  prihodnjega leta.
Dr. Kramar o taktiki Četaov.
Praga, 29. aprila. Dr. Kramar je na nekem shodu na Kr. Vinogradih izjavil, da noben češki politik ne srne nikdar popustiti v jezikovnem vpra-šanju. Tuđi mladočehi bodo, če bo treba, obstruirali in vztrajali pri geslu: »Brez ^eškega deželnega zbora ni državnega zbora.« Čehi so že do skrajnosti popustili. Obstrukciia ni bila zato lu, da bi se kršila ustavnost, marveč ravno za to, da se pr!ć-ne ustavno življenje. Boj proti vlađ-nemu sistemu je postranskega po-mena, pred vsem se bojujejo na Či->kem Cehi z Nemci. Ta boj daje tuđi direktive za stališče Čehov v dele-gacijah.
Nižjeavstrijski deželni zbor.
Dunaj, 29. aprila. Nižjeavstrijski deželni zbor se je včeraj popoldne sestal ter bo obravnaval v poglavit-nem šolska vprašanja. Prihodnja seja v petek.
Potovanje ogrske opozicije.
Budimpešta, 29. aprila. Poslanec Jusrh .se je izjavil napram nekemu poročevalcu, da bo opozicija na vsak način potovala v Petrograd. Dasi-ravno bo apozicija demonstrirala proti trozvezi, bo imelo to potovanje vendar zgol prijateljski znača;. Du-naiski krogi in delavna stranka so se tega potovanja vstrašili.
Petrograd, 29. aprila. Vest, da bodo dobili ogrski opozicijom; ni poslan ci v Petrogradu več ogrs'^ih za-stav iz ruskega vojnega pler,: leta 1849. ie neresnična, zlasti ker opozicija ne prihaja v Petrograd kot ofici-jalno zaseopstvo.
Nadomestne volitve na Hrvatskent. Zagreb, 29. aprila. Pri včeraj-snjih nadomestnih volitvah za hrvatski sabor je hil izvoijen v Ludbregu kandidat seljačke stranke Stjepan Radić, v Garčinu pa koalicijonaš, bivši sekcijski šef Milan Roić.
Bosanski sabor.
Sarajevo, 29. aprila. Prihodnja seja bosanskega sabora je sklicana na 4. maj.
Na škodo Avstrfle.
Pariz, 29. aprila. »Echo de Pariš« poroča, da je prišlo med avstrij-skimi in ogrskimi elani komisije, ki naj izdela nacrt za trgovinsko pogodbo med Avstro - Ogrsko in Qr-ško, do dalekosežnih diferenc. Ogrski elani so proti avstrijskemu stremljenju pridobiti trgovini privilegije v Solunu, ker bi to škodovalo Reki in njenemu eksportu, tuđi so proti prosti vožnji avstrijskega Llovda v Ko-rinskem kanalu.
BsrlB, 29. aprila. Nemški politični krogi trde, da bo izdelala vlada obiiren predlog za moćno ojačenie nemške armade in mornarice, Oficijozno se ta vest dementira.
Uporni JetnlkL
Pariz, 29. aprila. V jetnišnici Aniane pri Montpelieru so revoltirali jetniki. Oseminštirideset jetnikov je pobegnilo in širi strah in grozo po okolici. Kmetje so se oborožili ter za-s'cdujejo jetnike po gozdovih. španska.
Madrid, 29. aprila. V debati o prestolnem govoru je izjavil zunanji minister, da se bo vpošteval predlog, naj kralj potuje v Argentinijo, kajti v Argentiniji živi nad en milijon Span-cev, ki si tega obiska kralja žele.
Angleška poslanka zbornica.
London, 29. aprila. Angleška po-slanska zbornica je v ponedeljek sprejela v drugem branju pluralni volilni zakon s 324 glasovi proti 247 glasovom.
Vstaia v Ulstru.
London, 29. aprila. Iz London-deryja poročajo, da so zadnje tri noči videli pri Donegalu ob irski obali parnik, ki je končno pristal v Longh-Swillyju, ko ie prej izkrcal svoj to-vor na ribiške čolne. Nacijonalisti v Londondervju pravijo, da je pripeljal parnik orožje za irske prostovoljce iz Amerike.
London, 29. aprila. V angleškem parlamentu je prišlo včeraj do zelo oštre debate zaradi Ulstra. Opozicija je zahtevala, da se uvede proti vladi zaradi njenih protiustavnih na-mer preiskava. Minister Churchill je zavrnil to zahtevo kot predrznost ter izjavil: Vlada bo storila vse, da po-tlači revolucijo ter bo vsako tako gibanje energično preprečila. Minister je svaril voditelje ulstrskega gibanja, da naj zadeve ne tirajo do skrajnosti.
London, 29. aprila. Pred Belfa-stom stoji mnogo angleskih vojnih ladij. Močan oddelek je odkorakal v Londonderv.
Vojna med Zedinjenimi državami in Mehiko.
VVashington, 29. aprila. Japonski poslanik v VVashingtonu je izposlo-val pri državnem tajniku Brijanu za Japonce, ki se nameravajo izseliti iz Mehike, dovoljenje, đa se smejo pri-seliti v Zedinjene države. Da se to omogoči, se je začasno suspendirala postava o priseljevanju. Japonci sta-nujejo v Mehiki večinoma na paci-ficni obali.
London, 29. aprila. Kakor poroča »Morningpost«, so Amerikanci zelo zadovoljni z delom svojih letalnih strojev. Aviatiki so iz svojih aero-planov doznali stanje mehikanskih čet pod generalom Maassom ter so tuđi videli, kako so Mehikanci pokvarili železniško progo. Letalci poro čajo o st var eh. ki se dogajajo v od-daljenosti 40 km od Veracruza.
DčČin, 29. aprila. Iz Dečina je odplulo po Labi več ladij, ki so imele skupaj na krovu 5,667.000 patron namenjenih za Mehiko.
London, 29. aprila. Iz Washing-tona poročajo. da je v Veracruzu uvedena civilna uprava. Ameriška vlada se boji, da bo Huerta zlorabil posredovanje južnoameriških držav, katerim se je pridružil sedaj tuđi Uruguav. Zedinjene države so odlo-čene, zahtevati od Huerte odgovor tekom treh dni.
London, 29. aprila. Tz Mehike poročajo, da Huertov vpliv vedno bolj pada in da pridobivata vstaška generala Villa in Carranza vedno več vplr\ra.
New York, 29. aprila. Listi za-htevajo najenergičnejše korake proti Mehiki.
VVashington, 29. aprila. Ker se je državni tajnik Brian obrnil tuđi na evropske velesile za posredovanje, so zastopniki južnoameriških držav užaljenu
•     •     •
Dogodkl na Balkanu.
Albanija.
Milan, 29. aprila. Italijanska rnornariška divizija je pod vodstvom vojvoda abruškega zapustila Drač ter se odpeljala v Valono. Albansko prebivalstvo je prirejalo itali-janski mornarici velike ovacije.
Drač, 29. aprila. Albanska vlada je sklenila poslati 2500 mož milice pred Korico.
Srteka kooMrvadvna siraaka.
Belcrad, 29, aprila. Novousta-novljcna srbska konservativna stranka se odkrito izreka proti naslonitvi na Rusija List »Srbija« pravi, da za-sleduje Rusija samo samopašne cilje na Balkanu.
Grška.
Atene, 29. aprila. Venizelos je svoje potovanje po Makedoniji odlo-žil. V tem hočejo gotovi krogi videti, da je razmerje med Grško in Turčijo zelo resno. Oficijelni časopis Etnos govori o možnosti vojne med obema državama ter dostavlja, da se Oržka tokrat ne bo zatekla za pourjč k ve-lesilam.
Gospodorstuo.
— Uspehi naših diplomatov. Srbska vlada je naročila za svoje že-leznice gramoz, ki ga rabi kot pod-Iago za tračnice. Čeprav so stavila avstrijska podjetja najniže ponudbe, so oddali dobavo nizozemskim tvrd-kam. Samo dovoz je za 15 kron pri kubičnern metru višji. Zopet uspeh naše balkanske politike!
Pročitane časopise v sent-
jakohskem ohraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 25. aprila: Marija Ludovik, užitkarica. SI let, Radeckega cesta 9. — Marjana Malenšek. žena poso-jilniškega uradnika, 23 let, Kopitar-jeva ulica 4.
Dne 26. aprila: Marija Mancini, slašcičarjeva vdova, 78 let, Japljeva ulica 2.
Dne 27. aprila: Rudolf Markoli, sin delavca, 11 dni, Stranska pot 11.
Dne 28. aprila: Marija Krejči, žena posestnika in krznaria, 64 let, Vv'olfova ulica 5. — Viljemina Kuralt, vdova c. kr. sodnega pristava, 59 let, Dalmatinova ulica 5.
V deželni bolnici:
Dne 23. aprila: Fran Železnikar, delavec, 27 let.
Dne 24. aprila: Ivan Mramor, že-fezniški uradnik, 34 let. — Viktor Vran, bivši natakar, 21 let. — Venan-zio Butolo, brusač, 59 let.
Dne 25- aprila: Fortunat Toma-žovič, dninar, 76 let.
Današnji list obseoa 8 strani.
Izdajateli Sn odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Ribič z veliko ribo, oslićem na hrbtu je znak pristne Scot-tove emulzije iz ribjega olja
io samo ta je napravljena na preizku-šen Scottov način, Ker pa je mnogo več ali manj malovrednih ponaredb, katerih zavitki so Scottovi emulziji zmotno enako ponarejeni, pazite pri na-kupu na tanko na našo ribiče vo varstveno rnamko  in  za vračaj te  vse  ponaredbe.
C«na originalni «tekl«nici 2 K 50 v. dobiva se po vseh lakarnah Proti vpoliljatrt "iO v v pUmenlh snamkah dobite od tvrdk« SCOTT & BROWNE d. o. «. na Dunajn VII ■klicevaje se na naS list enkratno vpošiljatcv potskuSnje od kake lekarne.
Brz i¥oma kDltnra postaja finejša.
Cek) živila in zdravila se morajo prilagoditi temu dejstvu, in števila stvari, ki jih dandanes lahko imamo v koncentrirani obliki, ni prešteti. Fayeve pristne sodenske mineralne pa stil je so na tem potu že pred več nego 25 leti hodile naprej. Nndijo nam takorekoč dobrodejne moči sodenskih občinskih zdtavilnih vrekev itev. 3 in 18 v kon-ceatrinnl in gotovo udobni obliki in se tej svoji lastnosti imajo zahvaliti za svetovni fjpves. — Pazite vedno na ime Fay, Skitlja stane samo K 1 25.
aUxMrl«B0 šB—mb* lirsflle. Vedno
večja povpraševanja po „MoP-ot—i faun; •oikiai ifjamf« tn ao11u dokazuiejo aspeš-ni vpliv tega zdravila, zlasti konstnega kot bolesti utecajoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K !•— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo le-karnar A. MOU, c. in kr. dvorili zaloinile na Bvnaftt, Tnchlanben •. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-pisom.                                                    4   25
X Zlata svetinja   .
/^Berolin, Pariz, Rim itd. X
Najboijšc kozm.  ^^j^ ^r ^r;Stritarjeva ilict 7.

Remik dr. ing. Hirsch, Olomnc. Ke-
mično-tehnična preiskava je izprićala, da je lfSeydlin" prav izvrstno uporabna ustna vodat ker so ujeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni   kurzi   dun.  borze <f).   aprila    1914. Maložbem  papirji. 4°o majeva renta.....     8170     8190 4-20 o srebrna renta    ....      8540      85"6O 4° j avstr. kronska renta .  .      81 85      8205 4°'o ogr. kronska renta    . .     8075     8t)*95 4° o kranjsko dež. posojilo  .      — •—     89*— 40 o k. 0. češke dež. banke .      8775     8875 Srećke. Srećke iz i. 1860 '/a ....    432—   442 — „        „ „ 1864......i 670-—    680-— tiske........jj 290'—    300*— zemeljske   1. izdaje . I 276'—   286*— II.      „      • 1 243-    2S3-— „       ogrske hipotečne .   . j 227-—    237-— „      dun. komunalne   .  . i 463*—   473#— avstr. kreditne . . . | 474*—   484*— „      ljubljanske .  .  .  #  . |   5775     6i75 j,       avstr. rdeč. kri2a .   . 1    52-—      56"— „      ogr.        „       „     .  . i   28 25     32*25 „      bazilika......!   25*—     29*— „      turske.......jj 220-—    223*— Delnice.                   H Ljubljanske kreditne banke .!! 402-—   4O5-— Avstr. kreditnega zavoda    . |{ 612 —   613*— Dunajske bančne družbe     . »i 51250    513-50 Južne 5eleznice......t   98*25     99*25 Državne železnice.....1! 70025   701*25 Alpine-Montan.......ti 816*60 i 817*60 CeSke sladkorne družbe .  . i| 300*—   301'— Živnostenske banke . . . . | 269'—   270'— Valuto.                     1 CekFni.....t : ; ; .]     11-38|    U-43 Marke........, .    117*55' 117*55 Lire...........     9505     95*25 Rublji..........252'—   253-— Žitne oene v Budimpefttf. Dne 29. aprila 1914. Termin* Pšenica za maj 1914 .    .   ,   za 50 kg 1319 Pšenica za oktober 1914    .   za 50 kg 11-96 Rž za   okt. 1914    ....   za 50 kg   9*65 Oves za oktober 1914    m   ,   za 50 kg   8*28 Koruza za mai 1914 .   .   .   za 60 kg   7*34 Koruza za julij 1914 .   .   .   za 50 kg   7*42 Meteorolosično porodilo. Viiiot oad morjern SM-2              Srednji inlai ttak 7SS mm ,  !   Čas is'»aiel Š« i               I ■§   opaio-    *{*!    S.; i Vetrovi ;    Nebo -   vaoja   v mm   £2 28   2.popJ 741-3 i    19 8 isr. vzsvzhjbrezobla-* „   9. zv. |7410      13-5 l   si. vzh  1   jasno 29.   7. zj. i 741*2 i    7*2 ! si. jvzh.   soparno :             i Srednja   včerajšnja temperatura   13*3^ norm.   117°.  Padavina v 24 mah mm   O'O
Zahvala.
I Za vse mnogobrojne dokaze I srčnega sočutja povodom prerane I izgube našega iskreno ljubljenega I soproga ozir. očeta, sina, brata, I svaka, gospoda
Jankota ^ramorja
postmlenaćeliilka
bodi izrečena najiskrenejša zahvala vsem onim, ki so na katerikoli način počastiti spomin dragega ranjkega.                                     1646
Osobito se zahvaljujemo gg. dr. A. Schiffrerju, okr. zdravniku v Ribnici, primariju dež. bolnice dr. I. Jenku ter dr. V. Breskvarju za njihovo veliko požrtvovalnost s ka-tero so lajšali trpljenje pokojnikovo, ter tsem ki so spremili svojega prijatelja, znanca ozir. stanovskega tovar iša na njegovi zadnji potu
Ljubljana, 28. aprila 1914.
tataftaH MtalL
■^-^———^——^——— —
Največle neumnosli
h najzoprnejše napake dela človek pod vplivom razburjenih živcev ali spričo v naglici v glavo pritiskajoče krvi. Ob takih slučajih je pa bolje opustiti vsako dejanje in odločitev in se raje prej pomiriti. Tuđi moramo vedno pomisliti,   da nervoznost
in pritisk krvi lahko trajno škodujeta našemu zdravju.
Ako so nam živci razburjeni, ako nam kri vzkipeva ali tišci v glavo, ako ćutimo tesnobo v srcu ali srčne slabosti, moramo gledati, da pridemo zopet v normalno stanje, kar se nam lahko posreći s Fellerje-vim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. Elsafluid^, ker deluje pomirje-valno. o$vcžujočc. hladefie. ia£i liv*
ce, odstrani glavoboi in migreno, dela mimo, enakomemo spanje in se Je tuđi v mnogo drugih slučajih izkazal za dragoceno domače zdravilo.
Gospod tiskarnar Edvarđ Kalous v Brnu, Dr. Karla Reissiga cesta št 4 nam piše, đa mu Je Elsafluiđ izborno služil za odsiranitev zaradi Jedkih kemikalij nastale vnetosti kože, bo-lečine so izginilc in tuđi rane nišo naatak.
Gospod František John, Samara, Rusija, piSe: »Vaš Elsafluiđ se ie sijajno obnesel proti različnim bole-čmam, zlasti proti revmatizmu, krčem, zobobolu, glavobolu, in borno skrbeli za to, da Vaše ceno in dobro sredstvo čim bolj razširimo. SpreJ-mite najsrčnejšo zahvalo!«
Svojim bralcem samo priporoča-mo, naj imajo vedno pri roki to bole-čioe tolaieče,   poživiMote domaće
sredstvo, kar je prav lahko, ker stane 12 steklenic franko samo 5 IC
Obenem se lahko naroče tuđi preizkušene, voljno odvajajoče, kri čisteče rabarbarske kroglice z zn. »Elza kroglice^ 6 škartljic za 4 kro« ne franko in sicer oboje samo pri le*r karnarju E. V. Fellert Stubica, Eteaf trg št. 238 (Hrvaško).
-----------------«*
Stnn 6.
.SLOVENSKI NAROD- dne 29. aprila 1914.
96 štev.
^^1 ^p^ "^ T5^^ ^T!^ "T^ ^STT ^C ^^1   y\      ^= klimatlcn© atdravilisče in morsko ^5
Pri R«kl *fc) JainMlif atrji                                    «*i                     t'h mm ■•■»■like volnje z Rake.
E4I«, Mnb t*a«ta   Ja*mk«ft   Mfja • M* ■•»•* » mi}« IMA «•«• i «|ktJHa M*»- »• «*•   f^1HOt*aClO      flS A      Sli A.l^O'tl^^       O"tl?Ol5:O 1
BVsVftšBjBSaftaaa'        BnaVŠn^aBOaaOiOVAfl        BOB        Ba^BB^slšš^SB^SnaaaSa        OaftVal       ^^k^_^JAU^kl       PA_^^__S^_aOUB(                                                                                                «Oa»»^"™r    ^O^P* ^OS^OaV  ^■■^■^ ^aWV       mSj^OaV ^SSP^™**                                 ^^^^^   ^BaP^"^"*                                                                                                                      .^aBfe   ^■■■^
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorođnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je rasa iskreno ljubljena, predobra soproga, mamica, hči, sestra in svakinja, gospa
FRAHČ1ŠKA SLUH m. PREliliER
danes, v sredo dne   9. i m. ob 5. uri z jutra i po đolgem trpljenju, previđena s sv. zakramenti  za umiraioče, izdihnila svojo  preblago duSo. Pogreb  predrage  rajnice  bo  v  četrtek,  dne 30. t. m. ob 5 Vi popoldne  iz  lastne   hiše  v ulici   Rossini št. 6M na domaće pokopallSče.
V Gorici, dne 29. aprila 1914.
rrmsttika Premer,  mat!,  Anton Kim,  soprog, I*«, IUHea, hčerki, Marila, Eatf, lezi, sestre, Ivan, rraac, Fepft, bratje.
ZAHVALA.
K nenadomestni izgubi naše iskrenoljubijene so-prege, hčerke io sestre, gospe
Horjane Nnlen^eb * Lonter
se za vse   blage   dokaze   iskrenega sočutja tem potom kar najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena vsem daroval-cem krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki so blago pokojnico v tako obilem številu spremili do preranega groba,
V Ljubljai, dne 28. aprila 1914.
Žalujoci rodbini jfalcuek Lurter.
Dflda se takol ili za mm avpl i Dajem:
dobro vpeljana
gostima s prenocisci
na  zelo   prometnem   prostoru   v  Ljubljani.
Več se izve v upravništvu »Slovenskesa
Naroda«.                                                   1581
IŠČem   kupea   za   najboljši,   izredno železa bogati
ideal rudnik
pri Podsredi, okraj Kozje   Da Spod-
njem Štajerskem.                                1654
Interesenti   na?   poŠliejo  natančen
naslov na Jotefa Bfthm, pošta Podgreda, Staferako.
Sden ali dva mir da Slovenca ali Hrvata moreio prevsetl vrlo dobro ićočo in na najprometnejšem   mestu   v Zagrebu   stoječo
trgovino
ftaecerijske ta delikatesne str oke s zajamčenim detajlnim prurr.etom 120.000 kron in lepim izvozom v provincijo, radi večjega podvzetia sedanjega lastnika. Popolnoma resnt reflektanti naj se obrnejo na: fif. Cr-venkovića nasl]., agentura, Zagreb, lriniskl  trg 17.                                  1556
Prešernove slike
predaja ii itfilja n Hititi antiji Iv. Bonačv Ljubljani.
Crna aUkl 9 kr—.         372
lii¥iTif
TflTftccci/ntrn
(orotno  kolo)  najboljše  kolo  m   iarhije doMva ttalao Mitk prMaiov.
KOLO
dobro, ce«o, lfmdsko kolo sploSno radi
kupujejo                              j
Katalog! gratis in franko od zastopnikov na ====      Kraniskem.                   —
jlTstr. orožnotroniika irviba, Stejr9
Ljubljana- Jax In stn, Kostanjevica  Alofsii
Oatack,  Kočevje: Fraa Taaaiakol, Novo-
n esto: Fraa Boada, Bled: Ivssi Rmm.
Anton Bajec
umetni in trgovski vrtntr
KMji 4 f. 1. *6*tn. to m ah* *pi 137
cvetlični salon j
samo J$% Jnab Jte?. 2.   <
pal«l G*vtfar*k*fa BM«ta.       *
Mita dm nHl nm.   I
\vtom sUn. nm. tnsat li 1
Xwatila MuroHIsi toteo%          i
vmvUa u Tnaai cbS 9.34.
SAHATORIUM-EMONAi
ZA M3TRANJE IN KIRURG ICNE BOLEZhQ. [ •PGRODMSNICA
LdUBLUANA • komenskega ulica- h \ sef-zdr^nik pRTiARu DR- FR DERGANC \
Proda]« %%
tri gasila
od katerih se eno vozi na roke, a dve drugi   na   konje;   4   VOZOVI a Mdl|
loaivo ta drago odaoano opromo.                                      1652
Rocco Osvaldella TRST,   Acquedotto   61.
Stranka brez otrok  lšče
stanovanje
za avgustov termin s 3 ali 4 ^obamt in drugimi pritiklinami. Vzame se le kje okrog gledaliŠča ali v kaki vili okrog liceja.                                       1655
Ponudbe poitei prođal 89.
liio ao
vratar
SS pređilJUCO V fcltliL Prednost imajo vpokojeni, oženjeni orožnikt ali dosluženi vojaki brez otrok. Zmožnost slovenske^a in  nemškecja jezika.
Ponudbe     na     prodlloico     ▼ Utifi.                                            1650
Otvoritev
Jfiarijtnega  kopališca.
Slavnemu občinstvu vljudno nazna-njam, da se kakor vsako leto
dne 1. mafa otvori
Marijino Hl
Obilnega obiska vljudno prosi 1647                       rridorik Koftir.
Posestvo v Knkem
hšt. 6. obstoječe iz enonadstropne hiše s tremi veliki mi gospodarskimi poslopji krasno verando, rastlinjakom in ledenico, dalje iz krasnega parka, vrtov in stav bi šč vdelanih vinogradov, njiv in travnikov ter hoste vse najboljšem stanu in ugodni legi. prodam i% prosto rOkO radi preSOlltVO. Posestvo je pripravno za vsako obrt zlasti za vinsko in lesno trgovino, kakor tuđi za letnikovanje. — Natančnejsa pojasnila dajem sam. Dr. Josip Hoćevar.
Vabilo
na
Rdm ottn zfear
*njM birtiin li prajiliiR i Iliriji
roo> *»*r- s: «•••■. sav«
ki se bo vrSil
orili t »aoMli prosUrlli latada
v ♦rtrtok, tao T. Mafa 1914. #•
L mri popahUhia
DNEVNI RED:
1.) Čitanja rcvizijskega poročila od c. kr. dcielocga kot trgorskega sodi-šča v Ljubljani pooblaSčenega revizor« ja in okrepi vsledtega.
2)  Pocoćilo aačelstva.
3)  Porodilo nadiorstva.
4.) Potr|enje račanskega zaključka sa leto 1913.
5.  Volitev načelstva in nadzorstva,
6.  Slučajnosti.
1DRIJA, dne 28. aprila 1914.
■okro vp*ll**a           15S6
nizorsko obrt
s posestvom in vso op-avo se radi družin-skih razmer zelo ugodno tako| proda« Dela je za leto đni vnaprej, tako da je zključeno vsaka izguba. Denarja je treba le 5—6000 K. Naslov     ove upravništvo »Sloven. Naroda«.
Zemtev.
Driavni ustujbenec in hijfrii posestnife 3*1* jnanja s starejso gospodično ali vdovo ? nekolikim premo$en)em ali posestvom v mestu ali na debeli Jafnost zajamčena.
Ponudbe na upravn. „S^v. /taroda" pod „Značajnost 3333!
t653".                                       1553
V dobroznanem letovišču na Gorenjskem kamor prihajajo rujci z vseh avstrijskih dežel in kjer se bo razvil najlepši zimski šport, se pod ugod. pogoji proda dobroznan
hotel
ki je povsem renoviran  in z vsemi  potreb-ščinami   najpraktičneje  opremljen, tako   da zainteresirancem ni potreba skrbeti za nikako    : opravo. Hiša je staroznana in na najbolj§em glasu! — Naslov pove   upravn.  Slov.   Na-    ; roda«.   Eventualno   se   odda tuđi v najem.   ]
^aiholi^e ognke in kraniske salami,
fino, sočno iunko (gnjat), kranlske klo-base, prekafeno meso« slanino s papriko,
najboljši pristni emendolski sir ter sladko ć«lno surovo maslo priporoča tvrdka
J.   BUZZOLINI
delikatesna trgovina Llnblfana,   SMtarfeva   ulica.
IVsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.     1066
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
A. & E. Skabernć
Mcstni trg IO.                                hn
Jf epramOČl|iVOf t   betonske In balega apaa malta.                          3
OmutaajO    vlasalh siđov In prostorov.
Proti   vremena   Odporne stane, kamor lije det In fasade z bellm
**'*T:""7    'rvpo^?  S3K1O
•JH^HPVPIbVH^MPJHo^HPbVb^HssJMHMHH         Netrtrpljiv xa ^^HL^Vfl BI Svi v Bjl ojoI ottsH   vsako sovo stavbo.
ffl^   ^^P   ^Oy    ^^»   ^F   ^^^   ^O^   ^OSSSSSl
BJ^^^BJJB^pjpjB^paBJB^IPJPJHIPJHPJHPJPJpJIP^^^HBHB^BHOMBlO^OlBl   Zahterajte prospekt G od
komične tvornice Tralskirchen pri Dunaju« Liebleln A Co.
FrcAsfa« plsanui la saloga F. P. VUH« * Co. t L«nbi]ani.
Otvoritei vrta restavraclie Mar oa Doleniski cesti v LMIlaoi.
Prijazno naznanjam   slavnemu občinstvu, da 80 OtTOrl V   nedolfo,  dne
3. malnlka t. L vrt saaao reatavraolje Plankar, kjer se bo točilo več
vrst pristnih in dobrih vin, vedno sveže gčssko marČoo pivo in bodo pripravljena ob vsakem času mrzla in gorka jedila, bela kava, čokolada (kakao), sladotok itd. — Za otroke so na razpolago na novo urejene gugalnice, balin-jenje ter prostor sploh za vse zabave.
Obenem   se   priporočam tuđi   gosp.  nadzornikom,  učiteljem  kakor   tuđi uČiteljicam za majniške izlete Šolske mladine.
Za mnogobrojen obisk se najvljudoeje priporoča 1649                                                                    JO3lp Plankar| voditelj gostilne.
Zdravllišče                                                        ^^ ^l^  ^^
GLEICHENBERG
štajersko
Roprokoaljivo urednosti pri vseh bolesnih sopll. Svetovno-
slavnl zdravllnl  vrelci   (Emln vrelac,   Konstantlnov vrelec.)
Pojasnila In  prospekte pri zdrav, komisiji « Glolchenbergu.
Sesija i 15.  maja do 30. septembra«
Naznanllo.
Dovoljujetn si  slav. občinstvu  kakor tuđi  gospodom stavbnikom naznanjati, da imam   TOllkO zalOfO doma                                        1221
::     .zgotovljenih štedilnikov.     ::
Delo je prav solidno  izgotovljeno. Priporočam se tuđi za vsa  druga v  ■
mojo stroko spadajoča dela kakor vrtne, stopniŠčne, balkonske ograje,  I
rastlinjake itd. ter vsa popravila* katera se točno in ceno  izvršujejo.  I
Geae  zaierae«                                                                  Gene  zmerne*  I
RUDOLF GEVER, ključarski mojster         I
Cesta   na   Rud. zeleznico štev. IO, Ljubljana. 1
pomladne novosti
v   izgotovljenih   oblekah
priporoča tvrdka
Hoiek & Ko.
Dracet Meta easto *t 3.
Ww a wifflJ i« iHi
«v m isvri« taia« ta MUte*.
Založoiki c. kr. priv. jnž. ždeznice.
Solidna postreiba.   —  Najniije  cene.
96. štev.
.SLOVENSKI NAROD', dat 29, aprila 1914.
Stran 7.
B        -#§>••  1        ■    Krasne oovotfi spoaladantkai ia potetalh obtek, površnikov    |     |||D|     ||||1
I« A • aa»I    i—ttm liialka. Za ntročili po neri nijvečja izbera   LJUDI.JHIlHj ■   II 1 I   #1    ™™^    ti-in taozewkega btapu    =_—^   mmmmtm**   km   M    IO
Priporočamo našim z   gospodinjam   z
, KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani
Eneza Anersperga    TI*                                  I)   I       •   1
*£s* loplite u Doleniskem.
Dolcnjskih   fckznic   postaja Straža - Toplice. Gorki  vrelec 3** C, čer 30.000 hektolitrov radioakt. termalne vođe  vsak  dan, veliki   basini,  posebne   kopali, atafcovae   kapeli,
elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija.
Zdravi se: revmatlzent,  protln,   neuraigli«  (Uchlas),   aemrasUai|a,   histerija,
tenske bolesni itd. Prospekte razpošilja toplišku ravnateljstvo
Sezlja od 1. maja do 1. oktobra.                               1480
Za vkuhavanje sad|a ln povrtnin
: so   priznano   na|bol]ie   ln  najcraeli«   steklMlc« :
tvrdke   dp.   med.   Bareš   in   mag.   Ph.   K.   Tili.
Ceniki se   dobijo   na   zahtevo   poštnine   prosto   pri   glavni   zalogi za
=    jugoslovanske dežele                                         *
Lovro Peto var, Ivanjkovd, Štajersko.
Sveiovnoznana najboliša
Pnch
▼oua  koleaa  sa j\   dobe    samo    pri
IGN.  V0K
/   tovara! ska   zaloga sIt. strojev ln koiea
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7
(tmvah     iodniii>V
ta^tai* Razmnoževalni aparat „Opalograph".
Opalografični način razmnoževanja potom neizrabhive -eklene fopalne1) plo§Će pomeni ve-Hkanski preobrat na polju razmnoževanj posebno pa lifoera-fije in hektograf ;e Gre se tu za \ -i-kansko iznajdbo ki temelji na pos* ni kombinaciji kem e, litografije in ga   a-
noplastike
Aparat je tako preprost, da lahko vsak revajen takoj napravi već tisoč kopi od ereea orijeinala. ki se piše z tekočim crnilom ali pisaln m strojem. Pri tem apa ^u ne priđe nobena masa, želatina ali gosto crnilo v poStev in tuđi ne zahteva nob ie stiskalnice itd. Zmožnost razmnoževanja na tem aparatu je brezmejna, tako da se lahko napravi vsako število odtisov. Za funkcijo, trpežnost in nczrabijivost aparata se prevzame vsako jamstvo. V najkrajšem času prodalo se je 2e na tisoče aparatov V Liubljani na pr.:   c   kr. dež. vladi,   c. kr. davčnemu   uradu. Mcstnemu   magistratu
in sto drugim uradom, bankom, trgovcem, ^lasbenim dru§tvom itd Aparat se dobiva v vsakem format« že od K 60— dalje.   Brezobvezno razkazovanie.
Cenik in vzorci tiska zastonj na razpolago.                           1077
THE  REZ  80., Ljubljana,  Selcnburgova  alica  itotr. 7,  nasproti
i              flivne pošte (Hotel pri Maliču I. nadstr). Telefon Stev. 38.
_    Sal«0a pit*1"* l« rtzmnoMvainlb strolev, njih potreMčln tor mam. ptMrrnUUdfc tpnr.     ■
Velikanska zaloga oblek
za gospode in dečke
A. KUNC
Ljubljana. Bogata uloga Maga hi
naroćlla po merL
Priznano najfinejša izvriitev. Majni±je oenel
C«niki n« raspolag«.
soli^inihili
M tall#l •**••                         1636
Maste* ▼ trallU Unita.
"HSS  Najboljša in najzdravejSa TZTTT
b ar vas zo lose in brado
je dr. Drallea tfH&Rllm9 ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Steffan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Laaae kite, p+dlaa;* la mroilce vseh vrat; «ladalličae ta tealatao ==   potrebićtae itd.   —=^=
^ 9r. Kajttau graadi Q,
t Tucni na Tinolakem
^ izjavlja, da   je   svojim   bol-   M ^                  nikom                  r,
i  iinkturo   U n za ±elodec u
¥    lekarnarja pkc«Uja   ^ ) v Cjobljani, Duujska cesta t
večkrat zapisoval pri razno-     i vrstnih   boleznih   pn bavnih organov   in    vedno   z   naj-boljšim uspehom.
Steklenica 20 vin.
Proti prahajem, lnskinam in izpađanjn las
«l^lnje ■•|l»«Mšr prisu*««
Taann ctunin Mira
sol la.ao
kater^    okr«o6u)e    laslAć«,    odotranju)« (uske td pr«pr«6u|«  lipadanj« la«.
I atet&lrntea k nav«a1«>in • kroMO*
Raspošilja  te z  obratno poSto  ne mani kot dvo ateklenici.
Zaloga vaah pr«>xkuianlh zdravi), medlc. irll, nn«dietfial. vin, apaciiaU-t*t, naiflnaisih parfumov, kirurciiklh obvayr svožlh mlnaralnih vod Kd.
Dež. lekonM rniom Unsteka
fLinlliil Rul.m cisti it, I.
polecr noToi^rajeneea Fran loiefoTegl
^ubii. mostu                     10
▼  toj   lokaral   «o»lrm|o   maraTlla  taoH
elaal »otalaklk »lsojalB tmimm Motale«,
o. kr. toaa^ao t#var— te *kr. »O)l«liho
blavafso v LtmMlaal.
Prisili Inski ibnJ
Spomladanska in poletna serija I §14. I «■■•■ ai III aalfj \ %kwpm 7kr#1 I
u antiaj inu umi   , k     15 krM i
(Mkija. bUće, tolovBJk)    ik^HkrM I ■     stasa aaaaa     b ] lki*M2tkrM I
Kupon za Crno salonsko oMeko 20 K  I
dalje blaro  za  po vrsnike, turistovski   I
lodcn, svilnate kamgarne, blago za dan-  I
ske oblekc Itd. razpoSitja po tvorniHdh   I
cenah kot solidsa in poštena vrlo znana:  I
Od tega, dm direktno naročajo blago  I
pri firmi Stegcl-lathof na tvorniakem  I
kraj«, iiptjo privatni o4je»aki Ttliko  I
prednost Največja Isbira.  Suine naj-  I
■iije cene. — Tud! najmanjta naročUa   I
te  izvrše aa)pozorae|e ia  natančno  I
po vsorcu.                615  I
BHBa^Ba^B^^^Baa^aaasi
Pri   nakupu   različnega    oblačilnega   blaga   se blagovolite obrniti na tvrdko                                  523
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10.
Na debelo in đrobno.                  Obstoji od leta 1883.                    Izredno nizke cene!
Pozor!                              Pozor!
Na]trpaiae]ie kritje seđanloitl ]e ln oitane
Zaliložki škrilj
————i preizkušen ±e nad 60 let. ————
Kdor   hoće   imeti    dobro in   trpežno   streho,   naj   se   obrne   na tvrdko Urban Weber» nasl. v Zalemlogu p. Zelezniki.
ZahtaTatte vzorec!            %                        Zahtevajte vzorc*!
Modni salon
_ Stuchly - JTiaschke
I   #_^   Ž;iZDOT7"SI2I^^      ULICA   ^^
I   ^^^^   Pripcroča   cenj.   damam    tu   in   na   deželi   vaoh VTSt   ^^^^
I                             naifineiie in najmodernejše
I damske in otroške stamnike kakor tudl športne čepiće
I                                     po znano nizkih cenah.
I                Zalni klobuki vedno v zalogi.
I  Popravila se točno izvršujejo*          208          Cene brez konkurence!
Prostovoljna iavna dražba.
V četrtek 30 aprila, v petek 1. maja in v soboto 2. maja t. 1. od pol g. ure zjutraj naprej prodajale se bodo starine: poredan, ure, slike, okvirji, približno 60 komadov majolik, knjige, različni rogovi,
orožje in pohištvo.                         1613
Proda  se  največjemu  ponudniku  proti  takoj-njemu plačilu in odstranitvi predmetov
f Spoilnii li iv. 89 v steklenem salonu „p Kamenitne ie" pri Vodniku.
^riporočaoaci© žtpedialaao
domsko in otroSko UonfeKcilo
zelo solidne tvrdke
M. Kristofič-Bučar
Lj«bljanaf Stari trg  štev. 9. — Lastna  hiša.
r^mth*«    pt  KOtnmi  -e«    N«tMv«i*«
Dl HTP ' ---0"--' KDIIU
Hl   II f I      Mosko, damsko. pwito.   » ff 11   |1 UliVaVaai   Športne eepice, moderce.   llltllgfft
Itnite iHekite n oita u aliienke.
■gtaalia« fOm ta imM p*tr*MUa« sa ■•T*r»lea«k«.   I
wr PoiHJa na bMro tuđi na desetom ^a
I                                                                                                                                                   ____.^__________                   ■■________________________                          — -------——i----------_^—    ---------—^—^^_ ._, .^^^^.^^^^^.^^.^..ai
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 29. aprila 1914.
96 Stev.
<*W^85^ jTS/tt &P/fcr ""lufaktu"ia tP9Oirilia
^* J$5*   ^ v't */&Jf /&  y/ *V   LJUBLJANA, Mostili trg «6». 22
V"'      *y           >         ^p     V          ">                 ^         <*     =====   Vnanja naročita se točno izvršujejo.   ==
Hiša na prodaj.
V Solkaan pri Oorid na ^lavnem trgu In najlepši legi je na proda] hiša z velikim Šte vilom sob in gospodarskih prostorov pokoj-nega Antona Mozetiča z renomirano gostilno s prostornim vrtom in vinogradom zraven.
Kdor želi to priložnost porabiti v svojo srečo naj se blagovoli oglasiti pri posestniku Ivana Oblokarjn v Sclkann.              1413
»■                                        —.....                                               .       - .
Spreten, starej&i
•^■flew ••   ^Bpai  ^■^MH nV       ^^^9^   I*   ^^ ^V               B^V   ^^bV^   ■*   ^^   •■
0 partijo   spretnih   zidarjev    SB    tako)
spre!nie v đelo-                       1632
Več pove stavbenik Smielow8ki>
Zlata jama za iznrjene peke.
V mcstu s 35 000 prebiva'ci s^ zavoljo družinskih   razmer   talioj   ođđa   era
najstarejših in prvih          1633
pekarij.
Vpra?a se   pod   šifro   „Zlata jama",
LfaMfana, postio leteće.
Mestfil tri H fIlififOt*  I lllhlfffHH n-m fr2
Lastna protokolirana tovarna ur v Svici.
Največja zaloga
uv9 juvelov, zlatnine in srebrnine.
Tovarniška znamka
39UWK%M
Zastopstvo tvornice ur
„ZENITH".
CE1TIKI   Z-A.STO3STJ"   I2ST   E^OSTISTII^E]   PKOSTO
Pozor trgovci I      Pozor trgovci Na glavnom trgu v Kamniku se oddajo v najeia         1603
lepi trgovskl lokali z opravo vrel
Prostor je jako ugoden  za  vsakovrstno trgovino.  Pojasnila  daje  P. Cvek v Kamniku.
Dobro idoca pekanja
z vso opravo se cdda za 1. m i L
na Tržaški cesti štev. 11 v Ljubljani. Izve se pri hišncm posestniku v I. nadstropju.
J. Zamljen
čevlfarski  mojster
v Lfnblfanl, Gradišće 4
izvršuje vsa čevljarska   dela   do   najfi-nejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdelnle  tuđi   prave   gorske  in telovađske čevlje.
Za  naročila z dežele   zadostuje  kot  mera priposlan Čeveli.                 128
P£k "T E IM ^r E
vse^i dežela izcosluje inženir                                         33
i^S« ^^JC^JL«flBlffl^gLVJ§)$*  oblastveno a\1or. in zapriseZent patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahi2?erstrasse St. 37.
r                      i
Modni salon
\ Sit. Sedej-Strnač
priporoča cenjenim damam                 1178
; slamnihe le naj fine jše izvrsbe.  : Zalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešomova ulica. Palača Mesine hranUnice.
I
Fr. P. Zajec
Izpraian opttk,
zalagatelj c. kr.armade, vojne mor* narice, domobrancev itd.     123
Ljubljana, Stari trg št. 9.
O^ala in ščipalniki po strokovnja=kih in zdravniških predpisih. — Z elektr obratom moderno ureiena delavntca MT~ Najnotrpj^i cen-k hre^nla<*no! ~W*m
Krasne spomladanske novosti
dobro blago in po že priznano na]nit]ih cenah dobite
¥ modni    BA4Avi     {54am1f    MaUjaoa trgovini     rvlvl      91171 U-   Stari trg 18
Specijalna trgovina najmodernejših bluzy jutra njih oblek, Ia kakovosti moško, žensko in otroŠko perilo, najmodemejši ntOŠkl Uobukip ČeplcO in Slantnikl. Čepiće za dame, deklice in
otroke, razni   nakiti, vse potrebščine za šiviije itd.
3. Mette
Hiubljana
Franca }   Jozefa cesta št. 3.
Specialna trgovina ; J(LobuKov,  čepić, ; j
i
kravat, pertta in  vseh modnih predmetov 3a gospode in dečfce.
t« j ^—tiSi toencl* motorfo, cloktromotorio, plmge f Slllnr FHill I ln brano, brzoparUsUio, kosllnico ia • 11 Ulll & U III t drago strofe za kofago, itrojo sa roko-delco ln razno orodje, stlskalnloo za sadjo in seno, Mlatllaico bi slamoreiBlce, Tratila, predmete za mlo-karne, dalm. cemeat, travorze Is iolez. iino
nai se obrne na najstarejšo, širom  ćele Kranjske  Štajerske in Primorske dobro znano tvrdko in razpošilj. potjedelskih strojev
fr. Stupica v Ljubljani, parije Jerczije cesta 1.
C. kr. ztložnik smodnika in raznega rars+rcljiva. Zaloga vžigalnih vrnt. Sabra nostrežba ie vsakomur zaiaesćena. Nafnlti« cenel Priznano na|boi;Ai stroii. — Ceniki breiplatao.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
^s^^^iš-^^r-.         m     ~  3*rHari«v. ulio« *«•«. 2.       '             .^^. ^. ^,- m~~ >~>
--------------------------Poslovalniea L c. kr. avstrijske državne razredne lotenje.
Podružnice w Spljetu, Ćelavcu, Tr»tu, Sarajevu, Gorici In Celju.