-I/o
■o
im
■in
-c-»
iE-
Brez računa in »keš«
na roko str. 2-3
Bo šport pregnan iz
šol? str. 44-45
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
VSAK CETRTEI
Zaupate nam že 68 let

Št. 43 / Leto 68 / Celje, 26. september 2013 / Cena 2,50 EUR
NAPOVEDUJEMO — PRILOGO
Dars ima enega najdražjih arhivov
Družba za avtoceste ima sedež v Celju. Toda v napol prazni stavbi ima enega najdražjih arhivov, v Ljubljani pa za poslovne prostore plačuje drago najemnino. Stara zgodba o nerazumnem ravnanju je ob nedavni podražitvi vinjet vnovič aktualna.
Izid: 3. oktober 2013
Več informacij o zakupu oglasnega prostora na 03/4225 113
Veronika nam je lahko
zgled str. 33 AKTUALNO
Srednje šole in str 2- 17 odpuščanje str. 16
Šoštanj
PRILOGA
Polzel a^cuvutf/s
str. 8-11
Poletele ptice miru
str. 34
Mli/ia ,
ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na zdravniški pregled I A] />•)/» Q7 Ct\ in za informadie na telefon: I U3 OZU 7/ DU
e med vrstniki
2
AKTUALNO
UVODNIK
»Cilj bo dosežen, če bodo ukrepi proti sivi ekonomiji spodbudili spremembo obnašanja posameznikov, ki delujejo kot država, kot podjetja .	. _ „ in kot potrošniki. Cilj sta dvig splošne kulture izpolnjevanja obveznosti
KOSti Za glOdanjG in pravičnejša porazdelitev bremen,« trdi slovenska vlada.
TATJANA CVIRN
Kot da v tej državi še ni dovolj težav, nam oblast vsake toliko časa vrže kakšno kost za glodanje, s katero se malo zamotimo in pozabimo na hujše stvari. Ena zadnjih je pogruntavščina o tem, po kakšnem principu naj bi v prihodnje določali ceno vinjete. Ne po masi vozila, ki je na primer neposredno povezana s stopnjo obrabe cestišča, zaradi česar Dars pravzaprav zbira denar s prodajo vinjet. Tudi ne po moči motorja, kar je prav tako kot masa vozila zapisano v prometnem dovoljenju. Ne, izbrali so bolj zapleten način merjenja višine avta nad prvo osjo. Menda po zgledu nekaterih drugih držav. Zanimivo, da vedno najdemo zglede, ki so najbolj neobičajni... Morda imajo pri Darsu v načrtu tudi dodatno dejavnost prodaje metrov ali palic ustrezne višine, s čimer bodo malo pokrili skoraj 3 milijarde evrov dolgov družbe, bi se lahko vprašali v šali. Ki pa žal ni smešna od trenutka, ko se zavemo, da bomo vse dolgove družbe nazadnje plačali državljani, eni več, drugi manj. Tisti z večjimi vozili, ki so si jih omislili zaradi številčnejše družine in si že s tem nakopali več stroškov, bodo kaznovani še z višjo ceno vinjete. Sicer pa naj bi pripravili razvrstitev vozil v razrede, da bo odpadlo ugibanje in merjenje. Koliko manj vinjet bodo zaradi tega prodali prihodnje leto, verjetno še niso izračunali.
Da bi morda sami v Darsu lahko kaj prihranili in zmanjšali breme za državljane, ki se bodo vse bolj množično prevažali po že tako dotrajanih regionalnih in lokalnih cestah, je seveda bogokletna misel. Ko boste brali današnji zapis o tem, da je v Celju še vedno sedež Darsa, ki pa je že leta neizkoriščen in napol prazen, se vam bo zagotovo dvignil pritisk. Pred desetletji smo bili sicer v Celju ponosni na sklep, da se bo sedež družbe preselil v naše mesto, a kaj, ko so vse to počeli s figo v žepu. Tako je še danes na 1.600 kvadratnih metrih v petnadstropni stavbi sredi Celja udobno nameščena le skupina enajstih uslužbencev, večina ostalih pa dela v Ljubljani v prostorih, za katere vsi skupaj plačujemo mastno najemnino. In kljub časom zategovanja pasu se ne zgodi nič. Najbolj pa človeka jezi misel, da je podobnih primerov v državi še cel kup, medtem ko posluša, da so problem gospodarstva minimalne plače, pokojnine .
Skoraj tako nelogična je tudi nedavna okrožnica šolskega ministrstva, ki se je lotila oglaševanja v šolah. Spominjam se časov, ko so me otroci zasuli s ponudbami zavarovalnic in z naročili za razne otroške časopise, kaj hujšega pa takrat ob začetku šolskega leta ni bilo. Časi so se resda spremenili in šola je za ponudnike vseh vrst pravi raj - če so seveda ravnatelji to doslej dovoljevali. Večina je imela že pred okrožnico dovolj dobro izdelane svoje kriterije, kaj je primerno za predstavitev otrokom in kaj ne. To lahko počnejo tudi v prihodnje, je pa res, da bo marsikdo šel po najlažji poti in se skliceval na okrožnico ministrstva in tako prepovedal vse - tudi takšne predstavitve, ki bi morda otrokom koristile. Zastonj aktivnosti, ki bi bile zaradi tega povsem neproblematične, pa roko na srce skorajda ni več. Za vsako dejavnost se plača, pa naj bo še tako zdrava in za razvoj otroka pomembna. Da si vsi tega že dolgo ne morejo privoščiti, pa tudi ni več novost. In če naj šola po mnenju nekaterih še vedno omogoči predstavitve športnih klubov in društev, zakaj na primer ne tudi jezikovnih šol? Ali znanje jezikov ni vsaj tako nujno kot rekreacija? Vprašanj in dilem je torej veliko, je pa res, da je najlažje udariti na splošno in ne razmišljati o posledicah.
Kot verjetno o njih ne razmišljamo takrat, ko mojstru plačamo storitev brez računa in potem se že čez pol ure zgražamo, kako je v tej državi vse manj denarja za javne šole, zdravstvo ... Vsi smo se kdaj znašli v tej pasti, toda ali bi se pustili vanjo ujeti, če vam družinski proračun ne bi govoril, da je treba varčevati na vsakem koraku? Ali pa če bi sistem deloval tako, da se po tovrstnih ovinkih ne bi bilo mogoče izmuzniti? Dokler ni tako, si obrtniki manejo roke, mi pa zvečer ob pivu razpravljamo, koliko smo tisti dan prihranili, ker nam je mehanik popravil avto kar brez računa. In računamo, koliko nam še manjka do takrat, ko bo spet treba plačati oderuško najemnino za študentsko sobo v prestolnici. Na roko, seveda. Medtem pa po zvezah že iščemo nekoga, ki bi nam poceni popravil še pralni stroj in nam prišel na dom sfrizirat celo družino. Krivi smo. Mi vsi, ki to dopuščamo in pri tem sodelujemo. Toda kdo bo prekinil začarani krog?
Brez računa in »keš« na roko
Vlada v boj proti sivi ekonomiji
Mislite, da je siva ekonomija nacionalni šport samo v Sloveniji? Napaka. Če ste videli videospot, v katerem deklica praznuje četrti rojstni dan, vendar manjka petina torte, potem veste, za kaj gre.
Videospot The missing part oziroma Manjkajoči del je pripravila Evropska komisija. Z njim želi opozoriti, da je zaradi neplačevanja davkov v Evropi vsak dan izgubljena petina javnega denarja. Manjkajoči del je tudi ime akcije, s katero naj bi s sodelovanjem držav Evropske unije zmanjšali neplačevanje davkov.
Vsi vemo, da siva ekonomija uničuje tudi zdravje slovenske ekonomije, povzroča nelojalno konkurenco in izpad prihodkov v javni blagajni. Toda očitno doslej ni bilo politične volje za učinkovit pregon vseh oblik sive ekonomije, dela in zaposlovanja na črno. Zato je vlada pripravila »manjkajoči del« oziroma dokument Ob-
Gospodarska zbornica Slovenije za boj proti sivi ekonomiji predlaga različne ukrepe, od uvedbe davčnih blagajn, e-računov, načela Vsak račun šteje z nagradnim žrebanjem, doslednega izvajanja zdravorazumske preventive s strani inšpekcijskih služb, do povečanja števila inšpektorjev, poostritve sankcij za kršitelje... Po ocenah davčnih strokovnjakov bi na leto lahko realno pobrali 300 do 500 milijonov evrov več davkov, kot jih zdaj.
Kot ugotavlja vlada, se izogibanje obveznostim v času slabšanja gospodarskih in socialnih razmer še povečuje. Ekonomski dejavniki sive ekonomije so gospodarska rast, stopnja brezposelnosti, samo-zaposlenost, obdavčitev in dajatve ter administrativni postopki. K temu dodatno prispeva tudi nezaupanje v kakovost javnih storitev, integriteto države in ustanov.
Če pridobita obe strani
Izogibanje različnim vrstam obveznosti v obliki davkov, prispevkov in drugih vrst dajatev v Sloveniji je razmeroma pogosta praksa. Kljub temu, da poznamo številne tovrstne primere, sta merjenje tega pojava in ocena njegove obsežnosti težavna in povezana s številnimi metodološkimi ovirami, saj gre za dejavnosti, ki
V sindikatih in v delu poslovne javnosti so prepričani, da bi moral predlagani program ukrepov za boj zoper sivo ekonomijo vključevati tudi nadgradnjo sistema davčnih blagajn, tako da bi te dosegle vse poslovne subjekte. Predsednica vlade Alenka Bratušek je napovedala, da bo vlada počakala do konca tega meseca, da bo analizirala učinke julijske uvedbe obvezne uporabe računalniških programov, ki onemogočajo izbris računov (a ne dosežejo vseh poslovnih subjektov).
vladovanje sive ekonomije. V njem so nanizani različni ukrepi, ki so jih posamezna ministrstva že pripravila ali jih pripravljajo, od prepovedi točenja neustekleničenega vina v gostinskih lokalih do spodbujanja inšpektorjev, da bodo manj v pisarnah in več na terenu.
Največkrat sivo ekonomijo spodbujamo tudi sami, ker jo imamo za samoumevno in smo do nje strpni. Preprečevanja se moramo lotiti celovito, tako s spodbudami in z odpravljanjem poglavitnih vzrokov kot tudi s pregonom, z nadzorom in s kaznimi.
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA
		c2s	S III	8^3		C
KlEžjHlEB		Biea	■m	MIH	[H Km	9 1 19E
potekajo izven okvirov, ki bi jih analiza lahko sistematično zajela. Sivo ekonomijo je najtežje zajeti tam, kjer pridobita obe strani: ko je storitev za potrošnika cenejša in ponudnik zato ni obdavčen ter doseže višji neto dohodek »v žepu«.
Najpogostejša področja izogibanja obveznostim so odvetniške storitve, zobozdravstvo, popravilo avtomobilov, frizerstvo, gostinstvo, popravila elektronskih naprav, gradbeništvo, zasebne inštrukcije, varstvo otrok, neregistrirani prevozi, oddajanje stanovanj, pomoč na domu, kmetijstvo ... Največ sive ekonomije je med malimi podjetji v dejavnostih
Po različnih ocenah siva ekonomija v Sloveniji predstavlja od deset do 25 odstotkov bruto domačega proizvoda. Najpogosteje gre za neprijavljene zaposlitve in delo, plačevanje na roko, plačilno nedisciplino in gradnjo brez potrebnih dovoljenj.
končne potrošnje z gotovinskim plačilom, kjer se za opravljeno storitev ne izda račun ali davčni zavezanci naknadno izbrišejo promet. V teh podjetjih je tudi največ primerov plačevanja dela plače v gotovini z namenom izogiba plačila dajatev.
Dodatna kampanja
Slovenski boj proti sivi ekonomiji je skladen z evropskim. Malo gospodarstvo naj bi na primer s poenostavitvami postopkov odvračali od izogibanja plačevanja davkov, organizirane davčne utajevalce pa strožje kaznovali. Tako kot EU si je Slovenija zastavila tudi nalogo »spremeniti zavedanje vseh državljanov o posledicah sive ekonomije ...« Tudi zato bo del vladnega boja proti sivi ekonomiji široka komunikacijska kampanja, ki se bo začela 1. oktobra in bo sporočala, da zaradi neplačevanja davkov izgubljamo vsi. K spremembi ravnanja namerava pozvati po evropskem vzorcu: »Le s spremenjeno miselnostjo vseh državljanov se lahko siva ekonomija zmanjša in s tem izboljša stanje gospodarstva. Na deklaratorni ravni se tega vsi zavedajo in sivo ekonomijo obsojajo, ko pa so sami udeleženi v njej, imajo drugačna merila.«
AKTUALNO
3
Primeri
Dišeča jutranja kava: plačamo evro ali evro in pol, gostinec pa mimogrede pozabi na račun. Zaradi tega mi ne bomo privarčevali, saj smo kavo plačali, gostinec pa te kave (in koliko drugih še?) ne bo prijavil kot svoj promet, ampak bo ta denar dal v svoj žep. Na ta način bo državnim organom prikazoval nižje dohodke od prometa od dejanskih, zaradi česar bo deležen drugih ugodnosti države in lokalne skupnosti (brezplačen vrtec), ki nam, ki smo kavo pošteno plačali, ne bodo dostopne, ker s svojo plačo, ki jo dobimo, presegamo cenzus.
Rojstni dan: boste otroku kupili torto pri eni od domačih pekarskih mojstric, ki ni ustrezno registrirana za opravljanje svoje dejavnosti in torte peče na črno? Ste pomislili na to, da vam ali komurkoli drugemu v primeru, če bo vaš otrok zaradi torte dobil kakršnokoli alergijsko reakcijo, inšpekcijske službe ne bodo mogle na noben način pomagati, ker ne gre za registriran subjekt, ampak boste morali svoje pravice iskati zgolj na sodišču? Po drugi strani bosta v prekršku oba: tako vi kot pekarska mojstrica. Vi zaradi sostorilstva pri delu na črno, pekarska mojstrica pa zaradi dela na črno. Za oba je predpisana tudi globa.
Zamenjava ventilov na radiatorjih:
menjali bomo navadne ventile z bolj varčnimi, termostatskimi ventili. Z obrtnikom se dogovorimo, da nam bo dela brez računa, »s kešem na roko«, opravil za 120, z računom pa bi zahteval 160 evrov. Seveda plačamo cenejšo različico, ki »pije vodo« in upadamo, da ne pride do okvare. V tem primeru pa, v kolikor bi imeli račun izvajalca, bi lahko reklamirali opravljeno storitev in od njega zahtevali tudi povrnitev morebitne škode, sicer pa se lahko obrišemo pod nosom.
Vzdrževanje vozila: mehanik opravi večji redni servis na starejšem vozilu. Ker je brez računa, na oko prihranimo polovico zneska v primerjavi s tem, če bi vozilo peljali na pooblaščeni servis. Po opravljenem servisu se vozimo pol leta, nakar obstanemo na cesti z veliko okvaro, ker na primer zobati jermen ni bil pravilno in dovolj napet. Soočimo se s stroški popravila, ki so preko dva tisoč evrov, in na koncu se potrdi rek, da je najcenejši nakup - najdražji nakup.
ANKETA
Teoretično nesprejemljivo, v praksi pa ...
Da siva ekonomija ni način dela, kot ga veleva črka zakona, ni treba posebej razlagati. A kot so povedali mimoidoči na celjskih ulicah, smo, ko se pojavi vprašanje preživetja, večinoma pripravljeni pogledati na eno oko. A težko pozabimo primere, ko se »dacar-jem« izognejo tisti, ki bi v skupno blagajno lahko prispevali največ.
Pojmi
Prva jutranja kavica nas ponavadi »prebudi« že doma. Pri drugi, v kakšnem od bližnjih gostišč, si bo treba odgovoriti na vprašanje: »Kavico z računom ali brez?«
Mojca Potočan, Celje:
»Siva ekonomija je povezana z delom na črno, ko ljudje ne prijavijo, da so zaposleni, ali opravljajo kakšno dejavnost in s tem ne plačujejo državi davkov. Glede na to, da država po mojem mnenju premalo pomaga ljudem, sploh bolj ogroženim skupinam, ki se borijo z revščino, sivo ekonomijo podpiram. Ljudje potrebujejo denar, da lahko preživijo, zato razumem, da se odločijo za tak način dela. Če bi sama potrebovala obrtnika in bi se z njim lahko dogovorila za storitev brez računa, slednjega ne bi zahtevala. Država nas že toliko >obere<, da se ob tem ne bi počutila, da sem jo dodatno oškodovala.«
Alojzija Maro t, Vojnik:
»Siva ekonomija? Po domače rečeno so to tisti, ki delajo na >fuš«. Zdaj ko sem starejša, ne potrebujem obrtnikov, pred 40 leti, ko sem gradila hišo, pa še ni bilo toliko nadzora in smo tudi mi najemali obrtnike, ki so kaj naredili brez računa. Ko grem v trgovino ali k frizerju, račun sicer obvezno vzamem, a ne toliko, da bi preprečevala sivo ekonomijo, bolj zato, da doma vodim obračun. Po mojem prepričanju s podpiranjem sive ekonomije škodimo sami sebi. Izogibanje plačilu davkov zagotovo ni pravilno ravnanje, a če bi bila država bolj poštena do državljanov, bi bili lahko tudi tisti, ki zdaj delajo na tak način, bolj pravični do nje.«
Boštjan Rančigaj, Celje:
»Siva ekonomija je delo na črno oziroma izogibanje odvajanju davkov. Sam tako ne delam, če pa bi se boril za preživetje, bi verjetno poprijel tudi za tako obliko dela. Najemanje storitev brez računa je teoretično seveda nesprejemljivo, praktično pa pogojno sprejemljivo. Ta zgodba ima dolg rep, najbrž gre pri podpiranju sive ekonomije za samo mentaliteto našega naroda in odnos družbe do države in sistema. Nikakor ne želim prelagati svoje odgovornosti, vendar se velikokrat izkaže, da tisti, ki imajo moč, da bi bili zgled, mastno oškodujejo državo. Zato je težko kriviti nekoga, ki ima minimalen vpliv, storitev brez plačila davka pa ima zanj, sploh če gre za vprašanje preživetja, neprimerno večjo korist.«
Tomaž Koprivc, Laško:
»Menim, da so ljudje, ki delajo na črno, v tako obliko dela večinoma prisiljeni, nekako pač morajo zaslužiti za dostojno življenje. Če bi sam lahko prihranil s tem, da bi do kakšne stvari ali storitve prišel brez računa, bi bil definitivno za. In sicer zato, ker bi bilo to zame ceneje in ker bi bil rezultat na koncu verjetno isti. Konec koncev ljudje večinoma >fušajo< za boljše življenje ob rednem delu. Menim pa, da poleg dela na črno obstajajo druga, mnogo pomembnejša področja, od koder odteka denar mimo državne blagajne, in prav na teh področjih bi bil na mestu večji nadzor.«
Fani Robič, Žalec: »Sive ekonomije ne podpiram, saj menim, da je prav, da vsi enakovredno prispevamo v proračun in enakomerno koristimo storitve, ki jih le-ta financira. Račun vedno vzamem, saj se mi zdi, da lahko tudi s takimi malimi ukrepi podprem tiste, ki se zavzemajo za čisto poslovanje. Pred eno uro sem prebrala obvestilo o posledicah sive ekonomije za državljane in mi je všeč, da potrošnike ozave-ščajo tudi na tak način. Mislim, da razmišljanje o prihrankih na račun utaje davkov ni pošteno, čeprav o tem špekulira marsikdo, a na ta način oškodujemo tako sebe kot državo.«
Vlastimir Bolovič, Užič-ka Požega: »Siva ekonomija pomeni, da ne plačaš davka od storitev, ki jih opravljaš. Pri nas v Srbiji je tega veliko, sploh v kavarnah in restavracijah, sam osebno pa menim, da to ni prav. Treba je plačevati davke, saj so od tega odvisni kakovost javnega zdravstva, vlaganje na področju infrastrukture in druge javne, skupne dobrine ... S sivo ekonomijo pridobijo le tisti, ki goljufajo. Kljub temu, da uživajo koristi iz proračuna, siromašijo državo.«
TINA VENGUST Foto: GrupA
Da nam bo vsem jasno, kaj je delo na črno, kaj zaposlovanje na črno in kaj siva ekonomija ter kako se ta dogajanja odražajo v resničnem življenju, predstavljamo vsak pojem posebej. Čeprav med pojmi delo na črno, zaposlovanje na črno in siva ekonomija obstaja velika vsebinska razlika, je rezultat običajno enak ali zelo podoben - pridobi samo tisti, ki dela na črno ali zaposluje na črno ali izvaja sivo ekonomijo, vsi ostali, potrošniki, javnost in država, pa izgubijo. Ne glede na to, ali gre za delo na črno ali zaposlovanje na črno ali za sivo ekonomijo, takšna dejanja vplivajo na vse nas, na naše pravice, ki jih pričakujemo od države, na naš položaj v družbi in nenazadnje tudi na našo prihodnost in prihodnost naših otrok.
Delo na črno je, ko
posameznik ali pravna oseba ali samostojni podjetnik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določa zakon. Po zakonu stori prekršek tudi oseba, ki je nakup opravila ali storitev naročila.
Zaposlovanje na črno je, kadar podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, z delavcem ne sklene pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ne prijavi v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali če zaposli tujca v nasprotju s predpisi, ali če omogoči delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice.
Siva ekonomija
nastopi, ko pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je sicer registriran za opravljanje dejavnosti, od kupca za prodano blago ali opravljeno storitev sicer prejme plačilo (običajno v gotovini), vendar mu ne izstavi računa. Pojma sive ekonomije zato ni možno enačiti z delom na črno, čeprav bi podjetniki, predvsem obrtniki, to najraje storili. Pojem »siva ekonomija« je najbolj primerljiv s pojmom »neevidentirano poslovanje«. S sivo ekonomijo se srečate, če na vprašanje »lahko brez računa?« odgovorite pritrdilno.
URŠKA SELIŠNIK
NE PREZRITE
__Bo šport pregnan iz šol?
Še en ukrep, ki ne loči med komercialno ponudbo in predstavitvijo športnih panog otrokom.
strani 44-45
4
GOSPODARSTVO
»Z novim dolgoročnim posojilom krepimo finančno stabilnost Skupine Gorenje, kar je v času še vedno težkih razmer na tržiščih in glede na prestrukturiranje, ki ga izvajamo in katerega del so tudi strateške selitve proizvodnje, zelo pomembno,« je poudaril predsednik Gorenjeve uprave Franjo Bobinac.
Pogodbo o dolgoročnem sindiciranem posojilu so v četrtek (z desne) podpisali predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, predsednik uprave Sid banke Sibil Svilan in predsednik uprave NLB Janko Medja, zoper katerega so dan kasneje sprožili odmevne preiskave zaradi domnevne vpletenosti v prodajo Mercatorjevih delnic.
Gorenju dodaten
kapital
Med posojilodajalce se vrača NLB
Gorenje je s podpisom pogodbe pridobilo 30 milijonov evrov dodatnega kapitala, ki sta ga velenjski družbi posodili NLB in Sid banka.
NLB in Sid banka s tem izražata zaupanje v Gore-njevo strategijo razvoja in se predstavljata kot proak-tivna partnerja slovenskega gospodarstva tudi v kriznem obdobju, pri čemer so najpomembnejši zlasti pogoji in ročnost kredita. Ročnost posojila Gorenju znaša pet let, pri čemer prejeto posojilo ne povečuje zadolženosti Gorenja. Banki NLB in Sid bosta v odobreno posojilo prispevali vsaka po polovico zneska. Gorenje bo denar namenilo za investicije v prenos proizvodnje pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev s Švedske v Slovenijo oziroma Velenje in za nadaljnje izboljšanje strukture ročnosti obstoječih virov financiranja.
»Sindicirano posojilo ocenjujemo kot izkaz zaupanja NLB in Sid banke v strategijo razvoja in potrditev, da slovenske banke zagotavljajo financiranje kakovostnih projektov. Gorenje s Sid
Sindicirani kredit je posebna oblika financiranja, pri kateri banka v sodelovanju z drugimi bankami omogoča organiziranje sindikata bank z namenom porazdelitve tveganja med različnimi bankami v primeru visokih zneskov financiranja. S tem se učinkovito porazdeli tveganje med različne udeležene banke, kar za stranko pomeni ugodnejše pogoje od tistih, ki bi jih podjetje doseglo z več dvostranskimi posli.
banko sodeluje že zelo dolgo tako na finančnem kot zavarovalniškem področju, tovrstnemu sodelovanju se s svežim posojilom ponovno priključuje tudi NLB,« je povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, ki je znova poudaril, da v njihovem poslu ponudba že dolgo presega povpraševanje, konkurenci pa se zoperstavljajo še z drugimi ukrepi, ne le z zniževanjem stroškov. »Posebej sem vesel, da se v druščino kreditodajalcev na velika vrata vrača NLB, v Gorenju
pa bomo delali dovolj dobro in učinkovito, da bomo kredit ne le vzeli, temveč ga kot običajno tudi vrnili.«
Tudi za ohranjanje delovnih mest
Predsednik uprave Sid banke Sibil Svilan je dodal, da kot razvojna banka spodbujajo razvoj slovenskih podjetij, tako da jim omogočajo izenačitev finančnih pogojev. »S tem omogočamo večjo konkurenčnost podjetij, ki ohranjajo in ustvarjajo delovna mesta ter prispeva-
jo k trajnostnemu razvoju Slovenije.« Kot je še dodal, so njihovi krediti namenjeni tudi za financiranje poslov, ki so povezani z zaposlovanjem v Sloveniji, Gorenje pa namerava s tem denarjem ohraniti ali celo zviševati zaposlenost v slovenski državi.
NLB na velika vrata
Predsednik uprave NLB Janko Medja je omenil, da si v banki že več kot pol leta prizadevajo za vrnitev na trg podjetniškega kreditiranja: »NLB aktivno spremlja in finančno podpira najbolj vitalen del slovenskega gospodarstva, ki je kljub izjemno zahtevni situaciji doma in ostri konkurenci na tujem razvojno usmerjeno, ima trge, prave izdelke in tudi ustrezen denarni tok. Za dobre družbe, kot je Gorenje, je v NLB vedno interes za sodelovanje; vedno smo veseli, ko lahko investiramo v dobre projekte. Ponosni smo, da smo v konkurenci bank finančni partner Gorenja in da sodelovanje ponovno krepimo.«
US
Kljub minusu brez težav pri poslovanju
Skladno z napovedmi stečajnega upravitelja oziroma direktorja Rimskih term Borisa Dolamiča je zdravilišče v avgustu poslovalo bistveno bolje kot v preteklih mesecih.
Avgusta so v Rimskih termah ustvarili več kot 8 tisoč nočitev, kar je 17 odstotkov bolje, kot so načrtovali. Pri
tem so iz poslovanja zaslužili skoraj 420 tisoč evrov in ustvarili malo več kot 357 tisoč evrov odhodkov. Tudi zato v Rimskih termah ocenjujejo, da je bil avgust zelo dober in predstavlja vrhunec poletne sezone. Žal že za september ocenjujejo, da se bo poslovanje bistveno zmanjšalo, kakšen bo rezul-
tat, pa je težko napovedati. Od začetka stečaja do konca avgusta so v Rimskih termah iz poslovanja ustvarili 110 tisoč evrov izgube, a vseeno Dolamič navaja, da z likvidnostjo zaenkrat nimajo težav in redno plačujejo obveznosti iz poslovanja.
US
NA KRATKO
R	V	V	■
Pomoč ogroženim
VELENJE - Mestna občina ob občinskem prazniku tudi letos pomaga socialno šibkim občankam in občanom.
Tako bodo konec septembra za nakup 310 paketov s hrano in pralnim praškom namenili več kot 4.600 evrov. Pakete bodo občankam in občanom razdelili v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Velenje. Pakete s hrano in pralnim praškom bodo kot vsako leto socialno ogroženim razdelili tudi v decembru, in sicer v prazničnih dneh ob izteku leta.
US
V pomoč ob bolezni
ŠOŠTANJ - Vsako leto po celem svetu v septembru potekajo kampanje za ozaveščanje javnosti o demenci, 21. september pa je dan alzheimerjeve bolezni. V Sloveniji je skoraj 30 tisoč bolnikov z alzheimerjevo demenco, zaradi izrazitega staranja prebivalstva pa bo ta kmalu nacionalni zdravstveni problem.
Zaradi tega so v PV Centru starejših Zimzelen v Topolšici v septembru zasnovali več aktivnosti za stanovalce, zaposlene in obiskovalce na temo demence, promovirali so vaje možganske telovadbe, objavili članke, plakate, letake. Z namenom oza-veščanja javnosti o bolezni demenca je v Zimzelenu v juniju začela delovati skupina za samopomoč svojcem. Skupina je odprtega tipa in vanjo so vabljeni vsi, ki v domačem okolju skrbijo za obolelega in se vsakodnevno srečujejo s problemi te bolezni, kot tudi tisti, ki bi o demenci želeli izvedeti kaj več, se pogovoriti, poslušati ... Srečanja so vsak zadnji četrtek v mesecu ob 18. uri v prostorih PV Centra starejših Zimzelen v Topolšici.
US
Hiše namesto varovanih stanovanj
ŠMARTNO OB PAKI - Občinski svetniki so že nekajkrat obravnavali namere lastnika zemljišča ob železniški progi nasproti šmarške osnovne šole.
Družba Primata iz Šoštanja je želela na zemljišču, ki ga je odkupila že pred leti, zgraditi varstveno-delovni center oziroma socialno podjetje in nekaj varovanih stanovanj, a svetniki z vsebino načrta niso soglašali. Zdaj je družba Primata izdelala za zemljišče nov idejni projekt, v katerem predvideva gradnjo desetih stanovanjskih hiš. Idejni načrt bodo predstavniki šo-štanjske družbe svetnikom predstavili na prihodnji seji.
US
Z žlico po Solčavi
SOLČAVA - Center Rinka je izdelal kulinarični zemljevid, ki vodi do vseh turističnih ponudnikov v občini.
Na zemljevidu je označenih 20 ponudnikov hrane, ki delujejo od Solčave preko Robanovega in Matkovega kota do Logarske doline. Pri vsaki turistični postojanki je zapisano, kakšno kuli-nariko ponuja, seveda pa so v ospredju solčavske in zgornjesa-vinjske posebnosti in tudi tradicionalne slovenske jedi.
US
Knjiga za ljudi
REČICA OB SAVINJI - V občinah Zgornje Savinjske doline se vrstijo predstavitve knjige Gori, doli, sem in tja.
Minuli petek so v dveh knjigah zbrane pripovedi, ki so jih avtorji Marta Orešnik, Vida Štiglic in dr. Peter Weiss zbirali med pripovedovalci iz Zgornje Savinjske doline in jih zapisali v narečjih, predstavili v Gornjem Gradu in na Rečici, še prej pa v Nazarjah. Knjigi je na izviren način likovno opremila Špela Orešnik. Novo knjižno pridobitev Zgornje Savinjske doline predstavljajo ob pogovoru z avtorji in s kratkim kulturnim programom, seveda v zgornjesavinjskih narečjih.
US
Veliko manj krvodajalcev
ZREČE - Zadnje krvodajalske akcije, ki je bila pred nekaj dnevi v Zrečah, se je udeležilo kar 71 krvodajalcev manj kot v istem obdobju lani. Na letošnjo septembrsko akcijo je tako prišlo »le« 218 krvodajalcev, razveseljivo pa je, da je bilo med njimi kar deset novih.
Manjšo udeležbo pripisujejo temu, da je ljubljanski zavod za transfuzijo krvi spremenil dan krvodajalske akcije, saj so jo doslej pripravljali ob petkih. V konjiškem območnem združenju Rdečega križa, ki deluje na območju konjiške, vitanjske in zreške občine, je največ krvodajalcev prav v Zrečah, kjer so velike tovarne Unior, SwatyComet in GKN Driveline, od koder je največ krvodajalcev. Med zreškimi krvodajalci je rekorder Anton Ravnjak, ki je daroval kri - dokler je bil lahko krvodajalec - kar stokrat. Med sedanjimi krvodajalci izstopata z 78 odvzemi krvi Emil Puklavec in s 76 odvzemi Franc Črešnar.	BJ
NA KRATKO
Draga kanalizacija
NAZARJE - Ena prednostnih nalog v prihodnje bo gradnja kanalizacijskega sistema.
Zato so v občini naročili izdelavo treh idejnih projektov, ki jih bodo predstavili občanom. O naložbi bodo odločali na osnovi mnenja občanov, saj je ocenjena vrednost vlaganj v to infrastrukturo precej visoka - kar 1,1 milijona evrov. Na sistem bi se zaradi razpršenosti lahko priključilo le 85 gospodinjstev, vsako posebej pa bi moralo za priključek plačati približno 13 tisoč evrov. Zato v občini razmišljajo o drugih možnostih, tudi o tem, da bi gospodinjstva sama gradila male čistilne naprave.
US
Porast tatvin
LUČE - Ob izjemnem porastu kaznivih dejanj na območju Upravne enote Mozirje so policisti v tej občini v prvih osmih mesecih letos zabeležili najmanj kaznivih dejanj.
V Lučah so preiskovali tri tatvine in štiri velike tatvine, skupno pa so v prvih osmih mesecih v sedmih občinah Zgornje Savinjske doline zabeležili 244 kaznivih dejanj, kar je 78 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, V občini Mozirje, kjer je bilo največ kaznivih dejanj, so skupno zabeležili 38 tatvin. Na splošno policisti opozarjajo na porast števila vlomov, največ pa storilci kradejo barvne kovine in gotovino. Policisti svetujejo, naj prebivalci skrbno varujejo svoje premoženje in naj bodo pozorni na neznance.
US
Zapore ceste proti Rastkam
LJUBNO - V okviru projekta Revitalizacija trškega jedra obnavljajo daljši cestni odsek iz občinskega središča proti zaselku Rastke.
Ob cesti bodo obnovili cestišče in javno komunalno infrastrukturo ter zgradili novo komunalno omrežje. Zaradi del prihaja do občasnih ali popolnih zapor ceste. Za osebna vozila je obvoz urejen ob Ljubnici, za tovorna vozila pa preko zaselka Ter. V občini upajo, da bodo dela dokončali konec novembra.
US
Težko pričakovana voda
VOJNIK - Težko pričakovani vodovod v Tomažu, ki bo služil za potrebe štiridesetih gospodinjstev v vzhodnem delu Vojnika, nameravajo začeti graditi oktobra. Po javnem razpisu bodo v prihodnjih dneh izbrali izvajalca.
Tamkajšnji občani vodovod težko pričakujejo, saj so na tem hribovitem območju zaenkrat brez javnega vodovoda in si morajo zato pomagati na različne načine. V sušnih obdobjih zato gasilci občanom pripeljejo vodo. V občini odgovarjajo, da je bila doslej največja težava pridobitev služnosti in z njo povezana izdaja gradbenega dovoljenja. Po zapletih s služnostmi so tega že pridobili, izbrani izvajalec naj bi začel delati prihodnji mesec. Vrednost naložbe znaša okoli 150 tisoč evrov, ki bodo iz občinskega proračuna.
BJ
Ob prvem rojstnem dnevu
ROGAŠKA SLATINA - Eno leto je minilo, odkar je vrata odprl Anin dvor. Dobro je zaživel, v prihodnosti pa bo treba še več postoriti pri trženju osrednje dvorane.
Anin dvor združuje pet muzejskih zbirk, ki si jih je po podatkih direktorice Javnega zavoda turizem Rogaška Slatina Barbare Plemenitaš v letu dni ogledalo več kot sedem tisoč obiskovalcev. Največ je bilo v dvoru domačih gostov, ki jih niso vabili le z vodenimi ogledi, temveč tudi z organizacijo delavnic predvsem za šolarje, med tujimi gosti pa je Anin dvor privabil največ Rusov in Italijanov, hotelskih gostov, za katere dvakrat tedensko pripravijo vodene oglede muzeja. V osrednji dvorani so se zvrstile tudi številne prireditve, od koncertov, poslovnih srečanj, festivalov in razstav do porok. Prav trženje dvorane predstavlja po besedah Plemenitaševe velik potencial tudi za naprej. Prvo obletnico Aninega dvora so sicer počastili s koncertom šansonov novonastale domače skupine Jeannette in z brezplačnim ogledom muzejskih zbirk.
AD
Lesarska teorija in praksa
Lesarji med obupom in upanjem
NAZARJE - Razvojna konferenca lesarjev je znova pokazala zapletenost problematike, s katero se ukvarja gozdno-lesarska predelovalna dejavnost. Izkazalo se je, da so razmišljanja glede stanja v panogi zelo deljena. Poleg tega so opozorili na različno obravnavno, saj se en sektor ukvarja z gospodarjenjem z gozdovi in osnovno predelavo in drugi z izdelavo končnih izdelkov.
Po oceni razpravljavcev je v veljavnem akcijskem načrtu Les je lep premalo poudarka namenjenega končnim izdelkom. »Problem bo treba rešiti, vendar morajo lesarji sami pripraviti predloge,« je povedal direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik. »Konferenca je tudi pokazala na dokaj deljena mnenja o stanju v panogi - eni so na robu obupa in izrazito pesimistični, drugi le vidijo možnosti, da bo panoga okrevala. Zagotovo to ne bo mogoče brez podpore države. Če lahko verjamemo ministru Dejanu Židanu, lahko lesarji vseeno računajo na pomoč, čeprav lesne industrije v državi ne bomo opredelili kot razvojne perspektive.«
Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan je namreč napovedal, da bo država v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 namenila približno 50 milijonov evrov sredstev za vlaganja v mikro podjetja v okviru goz-dno-lesne verige. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo preverilo možnosti za vlaganja iz kohezijskih
Rok Suhodolnik je na konferenci v Nazarjah opozoril na probleme slovenskega lesarstva.
skladov v okviru 100 milijonov evrov že identificiranih projektov v obdobju 20142020. Pri financiranju bodo največ možnosti imeli dobri projekti gospodarstva, ki bodo imeli velik učinek.
Po slovensko
Med razpravo smo slišali opozorila v smislu, da lesarji ali ne znajo ali pa nimajo kapitala. »Pred tremi leti, ko sem kupil zemljišče na nekdanjem Glinu, je bila tam žaga, ki smo jo želeli znova zagnati, vendar za to ni bilo posluha,« je omenil Rok Su-hodolnik. »Danes je sicer več posluha, vendar smo se obujanja lesarstva lotili po slovensko. Spet se prepiramo in uvajamo dodatno birokracijo, kot so na primer prevo-znice, s katerimi smo stvari samo zapletli. Dejstvo je, da naši žagarji lesa ne morejo plačati v kratkem času, kot to počnejo Avstrijci.«
Suhodolnik je opozoril tudi na plačilno nedisciplino, saj se nekateri lesarji preprosto bojijo svoje izdelke prodajati na slovenskem trgu. »Tudi občine in država niso redni plačniki in to je ključ, pri katerim moramo začeti, da se bodo stvari premaknile. Da pridemo do lesa, ga moramo plačati kot ga tujci, poleg tega si moramo ustvariti zaupanje in plačati na dan, kot smo dogovorjeni. To je globalna težava, ki jo imamo.«
Ob vseh težavah, s katerimi se ubadajo lesarji, je presenetljiv slab odziv na razpis ministrstva za kmetijstvo Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom. Razpis je bil objavljen aprila, a sta s popolnimi vlogami uspešno kandidirala samo dva podjetnika, oba s celjskega konca. Tako je Janez Mazej uspe-
šno kandidiral za sredstva za gradnjo sodobne žage za razrez lesa na Gomilskem. V Nazarjah pa bosta podjetnik Suhodolnik oziroma podjetje Biomasa zgradila nov center za predelavo lesne biomase. »Razpisni pogoji so jasni, a se je vseeno treba pri prijavi precej potruditi - problem je namreč ostala zakonodaja in pojavi se tisoč problemov, ki se jih moraš lotiti in vanje zagriz-ti,« je opozarjal Suhodolnik. »Vseeno je presenetljivo, da ostali lesarji na razpisu niso niti poskušali oziroma da je bilo premalo popolnih vlog. Če objavijo razpis za nabavo novega traktorja, je gneča takšna, da se kmetje skoraj tepejo, ko pa objavijo razpis za 5, 6 milijona evrov za potrebe lesarstva, pa ni popolnih vlog.«
URŠKA SELIŠNIK Foto: US
Toni Breznik, vodja nazarske enote zavoda za gozdove, ki izdaja prevoz-nice: »Te so za nas dodatna delovna obremenitev in tudi dodaten strošek. Prevoznice so bile, vsaj na začetku, v praksi neugodno sprejete, več je kritik kot pohval. Gozdarji sicer menimo, da je še prezgodaj za ocene. Mogoče so res malo preveč zbirokratizirane in zapletene, zagotovo pa bodo prispevale k boljši evidenci in sledljivosti lesa. Sicer pa nobena novost, ki povzroča dodatno delo, ni najbolje sprejeta.«
Nova sezona smeha
RADEČE - Gledališko društvo je že drugo leto zapored pripravilo abonma za odrasle. Minuli ponedeljek je oder tamkajšnjega kulturnega doma zavzela prva od sedmih predstav, in sicer predstava Nežka MaTiček po motivih Antona Tomaža Linharta v izvedbi Kulturnega društva Gledališče Velenje.
Po uspešni lanski sezoni, ko so bili razprodani vsi sedeži rade-škega kulturnega hrama, gledališko društvo nadaljuje abonma, katerega rdeča nit so komedije. Tri pripravljajo domača gledališka društva. Gledališko društvo Radeče in mladinska skupina, ki deluje pod okriljem tega društva, pripravljata predstavo Toneta Partljiča Gospa poslančeva in predstavo Priložnostni zdravnik Jeana Baptista Molierja. Mladinska gledališka skupina Vrhovo pa se bo lotila predstave Razred avtorice Milene Zupančič.
TV
Lokali tudi ponoči
ŠTORE - V občini so se odločili, da bodo poskrbeli za pravno podlago za odločanje o podaljšanem obratovalnem času gostinskih lokalov. Na zadnji seji občinskega sveta so tako sprejeli pravilnik, ki podrobneje določa delovanje teh lokalov v nočnih urah.
Iz občinske uprave so pojasnili, da je pravilnik potreben, ker si podaljšanje obratovalnega časa želi vse več gostincev in turističnih kmetij. Po sprejetem pravilniku bodo lahko različni gostinski lokali ter izletniške kmetije poslovali do treh zjutraj. Še dlje, do petih zjutraj, bodo lahko odprte morebitne diskoteke in nočni bari. Soglasja bo izdajala občinska uprava, ki jih bo lahko zaradi utemeljenih pisnih pritožb občanov in ugotovitev inšpekcijskih služb tudi odvzela. Med drugim jih bo lahko odvzela v primeru, če bo morala policija v obdobju dveh mesecev posredovati več kot trikrat.	BJ
Z mislimi v Bukarešti
GORNJI GRAD - Trije člani Ju-jitsu Kluba Samuraj se pripravljajo na svetovno prvenstvo, ki bo konec novembra v Bukarešti.
Na svetovno mladinsko prvenstvo sta se na osnovi dobrih rezultatov uvrstila Špela Rihter in Matej Debelak, med kade-tinjami pa Brina Kolenc. Mladi tekmovalci se na tekmovanje pripravljajo pod vodstvom trenerja Tomija Stankoviča. Člani gornjegrajskega kluba že več let uspešno nastopajo in dosegajo dobre uvrstitve. Pred štirimi leti so se njihovi tekmovalci s svetovnega članskega prvenstva vrnili z dvema srebrnima medaljama.
US
V domu kulture varčno
SLOVENSKE KONJICE - Za energetsko obnovo doma kulture, kjer so prostori splošne knjižnice, velika dvorana in dve galeriji, je bila podpisana pogodba z izvajalcem. Delo je dobilo podjetje Oder iz Škofje vasi, pogodbo sta pred nekaj dnevi podpisala župan Miran Gorinšek in direktorica podjetja Janja Košenina Ram-šak.
Dela bodo začeli opravljati v začetku oktobra, pri čemer bodo zamenjali stavbno pohištvo, izolirali podstrešje, namestili termostatske ventile in poskrbeli za varčnejšo razsvetljavo. Za konec bo sledila energetska obnova fasade doma kulture. Vse skupaj bodo predvidoma končali do konca maja. Vrednost naložbe znaša 171 tisoč evrov, od tega bo ministrstvo za infrastrukturo in prostor prispevalo 120 tisoč evrov.
BJ
Prenovljena in dograjena Centralna čistilna naprava Kasaze bo poskusno obratovala do konca novembra, ko bo tudi v celoti prešla pod upravljanje žalskega komunalnega podjetja. Ob tej priložnosti nameravajo Žalčani organizirati dan odprtih vrat.
H	Vi g ■ V ■ ■ g ■
Za cistejsi jutri
Petdesetletnica v znamenju konca gradnje čistilne naprave v Kasazah
ŽALEC - Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec, ki zagotavlja vodooskbo, odvajanje komunalnih in čiščenje odpadnih voda na območju vseh šestih spodnjesavinj-skih občin, letos praznuje 50 let. Okrogli jubilej enega večjih komunalnih podjetij v Sloveniji zaznamuje konec gradnje Centralne čistilne naprave Kasaze, največje okoljske pridobitve v zadnjih desetletjih na območju Spodnje Savinjske doline.
Cestno komunalno podjetje Žalec, predhodnik današnjega JKP Žalec, je bilo ustanovljeno marca leta 1963. Njegova glavna naloga je bila oskrba s pitno vodo na območju nekdanje občine Žalec. Takrat v Spodnji Savinjski dolini, razen vodovoda Roje-Vrbje-Žalec in vodovoda v Preboldu, ni bilo večjih javnih vodovodnih sistemov, kar pomeni, da je večina gospodinjstev vodo pridobivala iz vodnjakov in izvirov. Gradnja vodovodne in kanalizacijske
infrastrukture je bila zato za žalsko komunalno podjetje eden ključnih ciljev v zadnjih petdesetih letih.
Projekt se je zavlekel zaradi steCajev izvajalcev
Predhodnica današnje čistilne naprave Kasaze, v okviru katere je bila zgrajena le prva etapa prve faze brez linije balata, je bila postavljena leta 1986 za malo maj kot 19 tisoč populacijskih enot. Zaradi povečevanja proizvodnje Mlekarne Celeia, širjenja kanalizacijskega omrežja in vse večjega priključevanja porabnikov na kanalizacijo je bila obremenitev naprave vse večja, kar je povzročilo, da se je začel v okolici širiti nevzdržen smrad. Novo čistilno napravo z vso spremljajočo infrastrukturo je žalsko komunalno podjetje začelo graditi leta 2004. Projekt je obsegal gradnjo skoraj 29 kilometrov novih primarnih kanalizacijskih vodov, ki so
povezali občine Braslovče, Polzela, Prebold in Žalec v enoten kanalizacijski sistem, ki se končuje v Centralni čistilni napravi Kasaze. Zaradi stečajev več glavnih izvajalcev se je izvedba projekta zavlekla za več kot dve leti. Kanalizacijo je začelo graditi podjetje Vegrad. Zaradi njegovega propada sta na ponovljenem razpisu za dokončanje del posel dobili podjetji CMC Celje in Plima. A tudi tokrat Spodnjesavinjčani niso imeli sreče. Ker je tudi celjsko gradbeno podjetje podleglo krizi, je morala dela dokončati Plima. Glede izvajalcev se je zapletlo tudi pri gradnji čistilne naprave. Po propadu podjetja CPM iz Maribora je bilo na ponovnem razpisu uspešno celjsko podjetje ESOT, ki zdaj tudi končuje dela. Na srečo Spodnjesavinjčanov se projekt, sicer vreden 20 milijonov evrov, zaradi menjave izvajalcev po besedah direktorja JKP Žalec Matjaža Zakonjška ni podražil.
Mokri namesto suhih zadrževalnikov?
Za skupen nastop občin po vzoru kanalizacije
PREBOLD - Na novinarski konferenci, ki jo je na temo Voda - izziv v prihodnjem programskem obdobju 20142020 sklicala Kmetijsko-goz-darska zbornica Slovenije, so kmetje Spodnje Savinjske doline predstavili svoje predloge za boj proti suši in zagotavljanje poplavne varnosti. Prepričani so, da bi z gradnjo mokrih namesto suhih zadrževalnikov rešili oba problema hkrati.
Vreme vedno bolj neusmiljeno kroji kmetijstvo. Kmetje
v Spodnji Savinjski dolini pa so, kot pravi njihov predstavnik Vinko Drča, član odbora za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), siti nenehnega sprenevedanja in poslušanja, kako neuki so v boju s sušo. »Smo strokovno dovolj podkovani, da vemo, kako obdelovati svojo zemljo in kaj ter kdaj saditi,« pravi. Rešitev številnih težav vidijo v gradnji mokrih zadrževalnikov. »Poletje, kakršno je bilo letošnje, ko nas je znova prizadela velika suša,
bi moralo biti dovolj velik argument, da projekt gradnje suhih zadrževalnikov obrnemo in namesto njih zgradimo mokre,« je prepričan Marjan Golavšek, podpredsednik KGZS.
Zdravilo za sušo in poplave
Kmetje so prepričani, da bi z gradnjo več akumulacij po dolini rešili dva problema hkrati. Kot pravi Drča, bi tako lahko zadržali vodo za namakanje, istočasno pa bi z njimi uravna-
NA KRATKO
Najvišje priznanje prizadevnemu gasilcu
ŠENTJUR - Na svečani akademiji s slavnostno sejo občinskega sveta minuli torek je najvišje občinsko priznanje, Ipavčevo plaketo, prejel Jože Županc.
Županc je plaketo prejel za dolgoletno odgovorno delovanje na področju prostovoljnega gasilstva v Prostovoljnem gasilskem društvu Lokarje in v Gasilski zvezi Šentjur, za vzorno vodenje obeh organizacij in požrtvovalnost pri humanitarnih in ostalih dejavnostih. Kot so zapisali v obrazložitvi, je s svojim delom skrbel za napredek gasilstva, kar predstavlja neprecenljiv doprinos k razvoju šentjurske občine. Pisna priznanja s knjižno nagrado so za prizadevno učenje, aktivnosti v organih šole in izven nje, za prijateljski odnos do sošolcev, učiteljev in drugih občanov prejeli učenci in dijaki Barbara Lipnik, Zala Belak, Matic Vertačnik, Jan Škoberne, Jernej Brglez, Neža Zdolšek in David Šket. Timotej Užmah je pisno priznanje s knjižno nagrado prejel za izjemne uspehe na mednarodnem tekmovanju in na državnih glasbenih tekmovanjih ter za prispevek h glasbeni tradiciji občine.
TV
Med bučami
Z bioplinom do električne energije
Nova čistilna naprava Ka-saze je anaerobna čistilna naprava z zmogljivostjo 60 tisoč populacijskih enot, ki bo zadoščala za pokrivanje potreb po čiščenju odpadnih voda na območju Spodnje Savinjske doline. Ključnega pomena je, da pri anaerobnem sistemu čiščenja ne prihaja do popolnega pregnitja blata. Postopek se nadaljuje v velikih gniliščih, kjer kot stranski produkt nastaja bioplin. Del tega po besedah Zakonj ška porabijo v tehnologiji čiščenja, preostanek pa v plinskem motorju za proizvodnjo električne energije. Končni rezultat so čista voda, ki odteče v Savinjo, pregnito blato in plin, ki ga koristno uporabijo in s tem zmanjšajo obratovalne stroške. Čistilna naprava bo dosegla popolno obremenitev šele čez nekaj let, ko bodo dograjeni vsi primarni in sekundarni kanalizacijski sistemi.
ŠO, foto: Arhiv JKP Žalec
MOZIRJE - Kljub tihim pričakovanjem v Mozirskem gaju, kjer so v okviru razstave buč pripravili tehtanje za najtežjo slovensko bučo, gojiteljem buč ni uspelo potolči lanskega rekorda.
V gaju so že tretje leto iskali najtežjo bučo, tokrat po pravilih evropskega združenja GPC, zato se bo lahko zmagovalec v Mozirskem gaju pomeril s svetovno ali z evropsko konkurenco. Tokrat je najtežja buča tehtala 311 kilogramov, vendar je v gaju še vedno na ogled kar 14 buč, težjih od 200 kilogramov. Tekmovanja se je udeležilo kar 26 tekmovalcev. Zato organizatorji ocenjujejo, da je letošnja bera buč kljub neprijaznemu vremenu izjemno dobra. Jesenska razstava buč bo v Mozirskem gaju na ogled do 6. oktobra.
US

VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.O.O._
Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
vali poplavno varnost Savinjske doline, Celja in Laškega vse do Krškega.« Zato, kot pravijo v zbornici, od države pričakujejo, da bo vzdrževanje in gradnjo jezov na vodotokih, gradnjo akumulacij za zadrževanje vode in gradnjo primarnih raz-vodnih vodov s črpališči uvrstila med prednostne naloge pri razvoju kmetijstva in živilstva do leta 2020. Ideja je, da bi v vseh šestih spodnjesavinjskih občinah po vzoru kanalizacijskega omrežja zgradili enoten namakalni sistem. Odziv županov na prvem sestanku je bil po zagotovilih braslovškega Branimirja Strojanška pozitiven. »Odločiti se moramo za sodelovanje za naslednje programsko obdobje 2014-2020 in zagotoviti tudi pripravljavca,« pravi. Občine bi v naslednji perspektivi s projektom kandidirale za evropska sredstva.
LEA KOMERIČKI
O svetu, ki je drugačen
LAŠKO - Društvo Vesele nogice želi ob letošnjem svetovnem dnevu cerebralne paralize ozavestiti in opozoriti na osebe s posebnimi potrebami. Med 2. septembrom in 2. oktobrom organizira več akcij, med drugim dobrodelno razstavo, ki je ta teden na ogled v Kulturnem centru Laško.
Z razstavo je istočasno združilo umetnost, kulturo in dobrodelnost. Poleg umetniških del je na razstavi predstavljenih tudi sedem zgodb otrok, ki so izjemni kljub temu, da zaradi svoje bolezni ne bodo morda nikoli dosegali vrhunskih rezultatov v šoli, športu ali karieri. Razstava je med 2. in 6. septembrom 2013 gostovala v prostorih državnega zbora, od minulega ponedeljka do jutri pa bo na ogled v Kulturnem centru Laško.
TV
Vrsta nepravilnosti
VRANSKO - Nadzorni odbor je tokrat vzel pod drobnogled medsebojno poslovanje občine in Energetike Vransko. Pregledal je izvajanje javne službe in medsebojnih poslov v letih 20l1 in 2012 ter naložbo občine v Energetiko Vransko, kot jo prikazuje občinski zaključni račun za leto 2011. Pri pregledu vseh dokumentov je odkril več nepravilnosti.
Ena pomembnejših je, da javna služba ni urejena v skladu z zakonodajo, kar pomeni, da njeno delovanje ni povsem transparentno. Nadzorni odbor tako predlaga, da občina dopolni odlok o javni službi, zagotovi drugačno ureditev in vzpostavi sistem kakovosti. Prav tako je ugotovil, da je dokumentacija o izvedbi transakcij v zvezi z Energetiko Vransko težko sledljiva. Ko je občina leta 2007 gradila tehnološki center, finančnih sredstev, ki jih je za to porabila, ni prijavila ministrstvu za finance, ki mu je po zakonu treba sporočiti kakršnokoli pomoč iz javnih sredstev. Nadzorni odbor tako predlaga, da občina to stori čim prej.
ŠO
Iz rok zbiratelja v last občine
Spoštovanje do železnice preraslo v edinstven muzej tehnične dediščine v Sloveniji
ŠENTJUR - Pred 15 leti so se začele aktivnosti za postavitev Muzeja Južne železnice, ki je danes ena najbolj obiskanih turističnih točk v občini. Njegov avtor in skrbnik Mihael Bučar je pred dnevi z županom mag. Markom Diacijem podpisal darilno pogodbo, s katero je približno 4 tisoč muzejskih predmetov prešlo v trajno last občine.
Mihael Bučar je vse življenje zvest železnici. Za žele-zničarski poklic se je odločil v četrtem razredu, ko so ga navdušila različna tehnična čudesa v prometnem uradu - zvonjenje telefona, lučke na signalnih napravah in
Kot vodja muzeja Mihael Bučar skrbi za ohranjanje tehnične dediščine v občini in izven, opravlja vodenja po muzeju ter pomaga pri njegovem upravljanju in nenehnem obnavljanju.
druga takrat moderna oprema. Zadnjih 24 let svojega službovanja je bil šef železniške postaje v Šentjurju, železničarske eksponate, ki so razstavljeni v Muzeju Južne železnice Šentjur, pa zbira že štiri desetletja. Pri tem se osredotoča na Štajersko, kamor je vlak prišel leta 1846, tri leta preden so tiri dosegli Ljubljano. »Železnico so naredili ljudje. Brez pomoči tehnike so v pičlih 17 letih zgradili dvotirno progo Dunaj-Trst, dolgo 587 kilometrov, in to preko gorskega hrbta Semmering. Medtem ko že 40 let gradimo drugi tir Divača-Koper,« izpostavi. Za svoje delo, v katerega je vložil vso svojo energijo in ves prosti čas, je bil nagrajen z najvišjim občinskim priznanjem, Ipavčevo plaketo, in krajevnim priznanjem, kipcem svetega Jurija, ter s posebnim priznanjem Slovenskih železnic.
Da je Bučarjeva zbirka naprav, eksponatov, dokumentov in slikovnega materiala primerna za predstavitev, ustrezno dokumentirana in ohranjena za prihodnje rodove, so poleg Občine Šentjur zaslužni strokovni delavci Muzeja novejše zgodovine Celje. Ti so zbirko uredili v skladu z načeli slovenske in mednarodne stroke. Po besedah direktorice MNZC mag. Tanje Roženbergar je Muzej Južne železnice edinstven iz več vidikov - odlikujejo ga tako obširnost zbirke, predmeti, ki jih lahko najdemo samo v tem muzeju, in njegova komunikativnost - vsako leto ga namreč obišče veliko obiskovalcev. Medtem ko je muzej leta 2010 obiskalo približno tisoč obiskovalcev, je lani ta številka narasla na dva tisoč.
TINA VENGUST Foto: GrupA
»Kulturna dediščina se udejanja in osmišlja šele v stiku z ljudmi. Da dosežemo to, moramo prisluhniti, kako nas muzejski predmeti nagovorijo, te zgodbe, spomine in avre posameznih kosov moramo znati predati naprej. Muzeju Južne železnice to uspeva s čudovito zbirko in na drugi strani z odlično interpretacijo zbiratelja Mihaela Bučarja. Obisk tega muzeja tako ni samo ogled, ampak izjemno doživetje,« je dejala direktorica MNZC Tanja Roženbergar.
Prijateljskega druženja ob 15. obletnici začetkov aktivnosti za postavitev Muzeja Južne železnice v Šentjurju so se udeležili ustanovitelji, sodelavci in zvesti sopotniki muzejske zbirke, ki ima pomembno mesto v kulturno-turistični ponudbi našega mesta in občine Šentjur.
Šentjur je dobil železniško postajo vzporedno z gradnjo tedanje Južne Železnice oziroma odseka Gradec-Maribor-Celje. Postaja je bila načrtovana vzporedno s projektom glavne proge in je začela delovati takoj ob odprtju celotne proge poleti 1846. Tako postaja sega v sam začetek gradnje železnic v Sloveniji in je kot taka eden najstarejših spomeniško zavarovanih železniških objektov pri nas.
V Novi Cerkvi o Slomšku
VOJNIK - V okviru vsakoletnih Slomškovih kulturnih dni so v petek v Novi Cerkvi odprli spominsko sobo Antona Martina Slomška, ki je živel in ustvarjal tudi v tem kraju. Prav v Novi Cerkvi je nastala njegova pesem Glejte, že sonce zahaja.
V kraju so želeli urediti vrsto let, letos se je to zgodilo. njegovo spominsko sobo že V spominski sobi, ki je v žu-
pnijski kašči, so med drugim na ogled njegove pridige iz Nove Cerkve, mašni plašč iz obdobja, ko bil Slomšek tam kaplan, različne knjige, ki so povezane z njim, njegovo
Z otvoritve Slomškove spominske sobe v Novi Cerkvi, ki so jo načrtovali vrsto let.
družinsko drevo, gradivo za njegovo beatifikacijo in še marsikaj. Spominsko sobo je, na pobudo župnije oblikoval Drago Medved, ki je krajan Nove Cerkve.
V nedeljo je bilo v tem kraju sledilo še vseslovensko praznovanje Slomškove nedelje, ki jo po njegovi zaključeni be-atifikaciji pripravljajo vsako leto v enem od krajev, povezanih s tem slovenskim blaženim. V Novi Cerkvi je tako v nedeljo maševal apostolski nuncij dr. Juliusz Janusz, z njim so somaševali slovenski škofje in njihovi namestniki ter škofje iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Celjski škof ter apostolski administrator mariborske nadškofije dr. Stanislav Lipovšek je v nagovoru vernikom med drugim opozoril na finančni polom mariborske nadškofije ter svetel vzgled prvega mariborskega škofa Slomška, ki bi moral služiti kot luč.
BJ, foto: GrupA
Ponikva najlepše vaško jedro v Sloveniji
ŠENTJUR - Turistična zveza Slovenije je pred dnevi sporočila rezultate ocenjevanja državne komisije Moja dežela - lepa in gostoljubna. V eni od kategorij je slavila tudi Občina Šentjur oziroma KS Ponikva, saj je Ponikva prvouvrščena med vaškimi jedri.
Spomnimo, da je bila lani oktobra zaključena prva faza projekta Urejanje vaškega jedra na Ponikvi. Z njo je središče kraja po zasnovi arhitekta Marka Mušiča dobilo sedanjo prepoznavno podobo na območju ploščadi pred cerkvijo sv. Martina in z izstopajočim paviljonom. To je bil velik korak k oživitvi starega vaškega jedra in njegove vključitve v turistično ponudbo, prav tako se je povečala prepoznavnost kraja. Občina Šentjur je naložbo izvedla v Slomškovem letu 2012, ki ga je občina razglasila ob 150-letnici smrti Antona Martina Slomška, katerega rodni kraj je bila ravno Ponikva.
Slavnostna prireditev »SLOVENIJO ČUTIM: Moja dežela - lepa in gostoljubna s podelitvijo najvišjih priznanj v turizmu«, bo 8. oktobra v Podčetrtku.
BPT
PRILOGA

tan
Po poplavi še vedno ranjena občina
Ustavili smo se v občini Šoštanj, kjer gradnje bloka 6 ne občutijo
Za občino Šoštanj bi kljub prazničnim časom lahko rekli, da si po katastrofalni poplavi lani novembra občani še ližejo rane. Škoda je bila ocenjena na 5,2 milijona evrov, od države so dobili 272 tisoč evrov pomoči. Za najbolj nujna dela, sanacijo plazov in cest, so porabili več kot 750 tisoč interventnih sredstev.
Še vedno jih čaka urejanje grozečih gmot, ena družina je še vedno brez doma ... Kljub temu župan Darko Menih pravi, da se stanje normalizira, predvsem pa je pomembno, da so za ljudi naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, ob čemer je hvaležen vsem, ki so občanom pomagali v najhujših časih.
V	zadnjih letih so občino prizadeli toča, plazovi, poplave ... Je ljudi strah?
Je. Sploh takrat, kadar se pripravlja h grdemu vremenu, smo vsi kar nervozni. Ljudje vsako slabo vreme pričakujejo z neugodnimi občutki. Vedeti je treba, da se v občini pred petimi leti z naravnimi katastrofami nismo pogosto srečevali, danes pa smo skoraj nenehno v stanju pripravljenosti.
Kljub lanski poplavi, ki se je zažrla tudi v proračun, imate odprtih kar nekaj gradbišč.
V	občini se res veliko dogaja. Uredili smo 150 kilometrov cest, ki jih je voda uničila. Seveda smo ob tem poskrbeli za mostove in brežine, zdaj nam pomaga celjski Nivo, tako da še vedno urejamo vodotoke. Vedeti moramo, da sodelujemo v kohezijskem programu vseh treh šaleških občin, ki je »težak« 42 milijonov evrov. V okviru tega programa se končujejo dela na kanalizacijskem sistemu v Metlečah, v delu Skornega, na Koroški cesti 3a, delamo še odsek v Florjanu. Tudi na vodovodnem delu so se dela začela, večji del se izvaja v Florjanu. Za ta kraj je zdaj malo nerodno, ker je praktično eno samo veliko
Darko Menih, župan Občine Šoštanj
gradbišče. Sicer smo uredili obvoze, ki pa so v nekoliko slabšem stanju. Bi pa izpostavil moteč problem, saj se prepogosto dogaja, da vandali zavrtijo smerokaze v drugo smer, kar je seveda precej moteče za ljudi, ki tega terena ne poznajo.
Ste pa včeraj odprli enega od kanalizacijskih sistemov v Ravnah. Se ljudje odločajo za priključke, glede na to, da vemo, da niso poceni?
Kanalizacija Ravne center je precej pomemben projekt. Priključenih je 60 hiš, tu je 240 populacijskih enot. Sistem bo precej izboljšal okolje, o čemer pričajo že izkušnje iz Lokovice. Kar se tiče prispevka krajanov, smo v občini dogovorjeni, da morajo gospodinjstva za priključek odšteti 813 evrov. Če
se primerjamo z drugimi občinami, se mi zdi, da so občani zadovoljni in se za priklope pogosto odločajo. Kjer javna kanalizacija ni možna, gospodinjstvom pomagamo s 3 tisoč evri, da sami zgradijo čistilno napravo.
Šoštanj smo nekoč spremljali glede na onesnaženost zraka v Zavodnjah, zdaj pa v ospredje postavljate skrb za zrak, tla in vodo.
Moram pohvaliti Termoelektrarno Šoštanj in njeno skrb za okolje. Res se je ogromno spremenilo, okoliški gozdovi so ozeleneli. Tudi ugreznine, ki se pojavljajo pri nas, velenjski premogovnik in Teš zgledno sanirata. Je pa res, da občani opozarjajo, da se jezero proti Gaberkam zelo hitro širi.
Omenili ste termoelektrarno - je Šoštanj zaradi gradnje bloka 6 zelo obremenjen?
Približno 1.500 novih ljudi je dnevno pri nas in kljub temu še ni prišlo do incidentov. Spomnimo se dogajanja izpred 20 let, ko so bili izgredi zelo pogosti. Alstomovi delavci delajo cel dan, nekaj jih sicer prebiva v Šoštanju, veliko pa jih odhaja drugam. Edina nadloga, ki jo čutimo, je parkiranje, zlasti ob menjavi izvajalcev, ki jim očitno ne razložijo dovolj natančno, kje so urejena parkirišča. V Šoštanju smo pričakovali in se pripravljali na šok, ampak očitno ni večjih težav. Delavci so se vživeli, uporabljajo igrišča, odhajajo na veselice .
Med redkimi občinami ste se lotili izziva javno-zasebnega partnerstva, saj s pomočjo velenjskega Esotecha gradite vrtec. Kakšne so izkušnje?
Vrtec smo načrtovali dlje časa, saj delo na petih lokacijah tako iz varnostnih kot iz organizacijskih razlogov ni bilo vzdržno. V občini imamo 370 otrok z oddelki v Šoštanju, Topol-šici in Gaberkah. Nov vrtec bo 16-oddelčni v nekdanji OŠ Bibe Roecka. V začetku je bilo
»Občane bi prosil za malo strpnosti v času izvajanja nujnih sanacij. Mogoče bi kdaj želel malo več medsebojnega spoštovanja in manj negativnega kritizerstva, Ko se dela, se pojavljajo napake. Če je več strpnosti in pozitivne energije, je tudi izvajalcem veliko lažje.«
potrebnih kar nekaj sestankov, papirjev in dodatnih pojasnil, zdaj pa vrtec že gradimo. Kompleks bo zelo lep, s športno dvorano, starši bodo imeli dostop do vrat, malčki izhode za sprehode in na igrišče ... Mene osebno najbolj veseli, da smo izobraževalne vsebine vrnili na prostor, kjer je bil v nekdanji šoli več kot sto let pedagoški proces.
Izstopajo športne dejavnosti, ki jih sofinancira tudi občina.
Vsa igrišča in dvorane so polno zasedeni. V športni zvezi je 25 društev z različnimi dejavnostmi, izstopajo Elektra, odbojka in nogomet . Zdi se mi pomembno, da smo v vseh devetih KS zgradili ali pomagali pri gradnji igrišč. Tako se ne dogaja vse v Šoštanju. Bolj živahen utrip v posameznih zaselkih je tudi zaradi številnih novih domov krajanov. Ta pokritost je dobra, krajanom pa so na razpolago različne možnosti, če se le hočejo organizirati in aktivno preživeti prosti čas.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Mesto z vonjem po usnju
Obiskali smo šoštanjski Muzej usnjarstva na Slovenskem
V muzej usnjarstva vabijo s takšnim neobičajnim vabilom.
Šoštanj je kraj, ki ga že četrt stoletja tako ali drugače preveva vonj po usnju. Njegov vidnejši razvoj od konca 18. stoletja je povezan z družino Vošnjak, ki je v Šoštanju leta 1788 ustanovila svojo prvo usnjarsko delavnico, ki je v začetku 20. stoletja prerasla v enega največjih usnjarskih obratov v Evropi. Razvoju usnjarske industrije in vplivu družine Vošnjak se lahko Šoštanj tudi zahvali, da je leta 1911 postal mesto.
Glede na zgodovinska dejstva seveda ni čudno, da v kraju že nekaj let deluje Muzej usnjarstva na Slovenskem. »Res je, da človek glede na razstave dobi vtis, da je razvoj Šoštanja povezan z razvojem usnjarstva in seveda družino Vošnjak,« je omenil kustos Miran Aplinc. Dejstvo je, da je bilo usnjarstvo na Slovenskem skozi stoletja tradi-
cionalno pomembna obrt. Z razvojem industrializacije je ta obrt ponekod prešla na industrijsko raven in v 20. stoletju predstavljala pomembno panogo gospodarstva. Zaradi krize usnjarstva je v drugi polovici 20. stoletja večina usnjarskih industrijskih obratov propadla.
Pot do muzeja
Nastanek muzeja v Šoštanju je povezan z delovanjem Civilne iniciative za ohranitev kulturne in tehniške dediščine Tovarne usnja Šoštanj. »V bistvu smo želeli ohraniti oziroma rešiti stroje in objekte nekdanje tovarne. V letu 2002 je bila ustanovitev
muzeja bolj kot ne pobožna želja. Nekaj strojev smo iz tovarniških napol razpadlih stavb uspeli rešiti, nekaj izjemnih pričevalcev nekdanjega dela in življenja pa je žal končalo na odpadu,« je pripovedoval Aplinc. Z leti je misel o ustanovitvi muzeja prerasla v idejo, nato so se začela prava prizadevanja za ureditev prostorov, v katerih bi bila prikazana bogata tradicija usnjarstva na Slovenskem.
»Pot je bila dolga, iskali smo različne možnosti, kako bi lokalno skupnost prepričali, da Šoštanj potrebuje muzej,« je nizal Aplinc, ki je v teh letih knjigo o Vo-šnjakih. Zbrali so tudi nekaj
V Muzeju usnjarstva na Slovenskem pripravljajo več izjemno odmevnih prireditev. Tako desetkrat na leto povabijo obiskovalce na klepet pod Pustim gradom, v katerem gostijo kakšno uveljavljeno šoštanjsko ime, zelo dobro obiskani pa so bili tudi letošnji poletni filmski večeri.
»Obisk je po prvem navdušenju malo upadel, kar povezujemo tudi s časom, v katerem živimo. Vendar je pomembno, da so nastali zametki zbirk, ki jih lahko samo še nadgradimo.«
študij in dokumentov in občina Šoštanj je leta 2007 sprejela odločitev o postavitvi muzeja v prostorih nekdanje tovarniške kopalnice. Večino potrebnega denarja je prispevala občina, del so pridobili na razpisu evropskega sklada za regionalni razvoj.
Muzej usnjarstva na Slovenskem je začel delovati 30. septembra 2009, in sicer
ŠOŠTANJ PRAZNUJE
9
SPODBUDNA ZGODBA
»Ko hodim po trgovinah ali nakupovalnih centrih, si rečem, da imam srečo, da imamo svoje stranke. Po cenah, ki veljajo za kakšno oblačilo, mi še blaga ne bi mogli kupiti. Tako pa le upam, da bo konec krize, da bomo splavali, in takrat bo super. Le preživeti je treba.«
Priporočila od ust do ust
Šoštanjsko podjetje Volonte in modna kreatorka Jelena Stevančevic nadaljujeta usnjarsko tradicijo
Modna kreatorka Jelena Stevančevic ima kot Šošta-njčanka najbrž nekoliko prirojeno veselje do usnja. Po delu in nabiranju izkušenj v tekstilnih podjetjih je leta 2001 ustanovila družinsko podjetje Volonte, ki se zadnja leta vse bolj uveljavlja z lastnim oblikovanjem in izdelki.
»Modo spremljam od malega,« se je nasmejala Jelena, ki je študij končala na zagrebški tekstilno-tehnološki fakulteti, smer dizajn. »Zagreb je bil v tistih časih pač bolj napreden. Po šoli odločitev za usnjarstvo ni bila težka. Kot študentka sem delala v Industriji usnja Vrhnika, kjer sem osvojila kar nekaj znanja s področja usnja in krzna. Kljub temu, da sem bila z delom zadovoljna, sem spoznala, da je pot iz Šoštanja predolga, zato sem se zaposlila v nazarskem El-kroju. Tudi tam sem bila z delom zadovoljna, saj sem sklenila veliko poznanstev in pridobila ogromno znanja s področja tekstila. Izdelovala sem kolekcije za ženske in moške, pripravljala modne revije, sodelovala in pripravljala razstavne prostore na modnih sejmih (Düsseldorf, Köln), urejala trgovine in izložbe, svetovala v trgovinah, obiskovala modne sejme tkanin .. .V bistvu sem se izpilila,
da lahko delam, kar delam.«
Po spletu okoliščin sta z očetom prevzela šoštanjski del vrhniške industrije usnja in tudi del dodelavnih poslov, vendar se s tem v tistem obdobju ni dalo preživeti. Tudi na podlagi izkušenj, ki jih je Jelena pridobila v tistem času, je nastal atelje Volonte, kar pomeni volja. »Te imam veliko. Sicer ne vedno, vendar se mi hitro povrne, ker imam dobre sodelavce, ki mi stojijo ob strani.« V podjetju dela z manjšo ekipo, s katero ustvarja modna in vrhunsko izdelana oblačila in dodatke. Ukvarjajo se predvsem z izdelavo usnjenih in tekstilnih oblačil višjega cenovnega razreda, unikatnih izdelkov in izdelkov po meri. Pripravljajo tudi manjše kolekcije, poleg oblačil za otroke, moške in ženske pa poskrbijo tudi za različne modne dodatke.
Kakovost na prvem mestu
V podjetju prisegajo predvsem na kakovost izdelkov in materiala. »Ne rečem, da tudi danes ne bijemo borbe za preživetje, je pa res, da nismo začeli kot ostali. Sama namreč vztrajam pri kakovosti in v bistvu šele zdaj načrtujem prodor na trg.« Jelena na nek način nadaljuje tradicijo šoštanjskih usnjarjev, saj
Modna kreatorka Jelena Stevančevic
ustvarja v nekdanji Vošnjako-vi pisarni v neposredni bližini muzeja usnjarstva.
Ne glede na ljubezen do usnja je morala Jelena v kolekcije oblačil vključiti tudi tekstil, sicer podjetje ne bi preživelo. Poleg oblek za različne priložnosti veliko poudarka namenja modnim dodatkom, sploh torbicam, ki jih izdeluje prijateljica Petra Meh. Oblačila prodajajo v manjši trgovini, lani pa so začeli delati s podjetjem Midas in v njihove trgovine je Jelena že odpeljala jesensko kolekcijo. Večino oblačil pa v ateljeju Volonte izdelajo po meri. »Mnoge stranke ne želijo serijsko izdelanih oblačil, raje imajo edinstvene izdelke. Tako se dogovorim z njimi, narišem skice, izberem materiale, svetujem barve ... Imam super stranke, večino iz Celja in Ljubljane, ki same spremljajo modne zapovedi.«
Kot pravi Jelena, ki je od blizu doživela propad slovenske tekstilne industrije, preživijo le manjši butiki, ki stavijo na kakovost. »Ko hodim po trgovinah ali nakupovalnih centrih, si rečem, da imam srečo, da imamo svoje stranke. Po cenah, ki veljajo za kakšno oblačilo, mi še blaga ne bi mogli kupiti. Tako pa le upam, da bo
konec krize, da bomo splavali, in takrat bo super. Le preživeti je treba. No, ja, kakor mi je namenjeno, se bom pa vsekakor trudila,« je omenila šoštanjska modna kreatorka, ki je še izpostavila, da pri njenem delu še vedno velja reklama od ust do ust. »Pohval in priporočil strank pač ne moreš kar naklikati kot na internetu.«
Modne zapovedi
Po poletju, polnem barv, Jelena za jesenski čas priporoča veliko živahnih vzorcev, v modo se vračajo usnje, naravno krzno in netki, veliko zlata ter vijoličasta barva. »Obiski sejmov in modnih prestolnic mi pomenijo največji užitek in dajejo energijo za ustvarjanje. Takrat se tudi prepričam, da sem na pravi poti, poleg tega pa seveda kupujem. Nekaj blaga kupim v Italiji, nekaj v Sloveniji, še najtežje je dobiti modne dodatke.«
Jelena v prihodnost gleda optimistično. Ima pa tudi kar nekaj načrtov. Med drugim želi nadaljevati projekt Biseri maturantskih plesov, seveda pa je z mislimi že v zimski sezoni. Dodatni cilji so zagotovo modne revije in večja prepoznavnost blagovne znamke Volonte.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
V muzeju delajo štirje zaposleni, ki imajo veliko dela na strokovnem področju, vendar (pre)malo financ, kar predstavlja precejšen problem.
pod okriljem Javnega zavoda Muzej Velenje. Še pred tem so pripravili simpozij, na katerem so pregledali zgodovino usnjarstva, hkrati pa je takratno dogajanje pomenilo prve začetke resnega raziskovalnega dela o pomenu usnjarske industrije. Leta 2011 je prerasel v vseslovenski muzej, v katerem nenehno dopolnjujejo muzejske zbirke.
Od zbirke do novih idej
Prva urejena zbirka v muzeju je Usnjarstvo v Šoštanju, ki predstavlja razvoj usnjarske obrti v veleindustrijo in pomembno gospodarsko panogo, ki je imela vpliv na družbeni in demografski
Po muzeju nas je vodil Miran Aplinc.
razvoj prebivalstva. »V sklopu te zbirke je predstavljen kronološki pregled 210-letne tradicije usnjarstva v Šoštanju vse od ustanovitve Vošnjako-ve usnjarije leta 1788, vzpona v veleindustrijo do ukinitve tovarne leta 1999. V razstavi sta poudarjena pomen družine Vošnjak in vpliv tovarne na gospodarski razvoj Šoštanja, ki nosi svojevrsten pečat mesta z vonjem po usnju,« je razložil Aplinc.
V drugem delu razstave so postavili delavsko stanovanje, direktorjevo pisarno, Lu-jekovo čevljarsko delavnico, utrinke iz življenja industrial-cev Vošnjakov. Z delovanjem društev je predstavljeno kulturno in družabno življenje Šoštanjčanov, na ogled pa je tudi življenjski vsakdan delavca in njegove družine.
Usnjarski stroji in naprave za predelavo kož v usnje so
razstavljeni v zunanjem paviljonu. Segajo v začetek 20. stoletja, v čas razmaha industrializacije na Slovenskem. Predstavitev zajema ogled in prikaz delovanja strojev ter pregled industrijske proizvodnje usnja.
Seveda načrtov in idej glede urejanja muzeja ni zmanjkalo. »V načrtu je drugi del, v okviru katerega bi predstavili usnjarstvo na Slovenskem in zbirko Od kože do usnja. Gre za dodatno predstavitev obrti, povezanih z usnjem, na primer pasarstva in sedlarstva, načrtujemo manjšo obrtno delavnico ... Čaka nas veliko dela, vendar imamo zdaj potrebne osnutke in ideje, kako bi morali zastaviti muzejsko zbirko,« je načrtoval Aplinc.
URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv muzeja
V muzeju so v ponedeljek pripravili celodnevni simpozij z naslovom Usnjarstvo na Slovenskem. V razpravah so govorili o usnjenih mostovih in gradovih ter razvoju usnjarske obrti na območju Mežiške, Dravske in Mislinjske doline. Posebej so predstavili usnjarsko dejavnost na Ptuju v 19. in 20. stoletju ter čevljarstvo v Mirnu pri Gorici. Predstavnik gostiteljev Miran Aplinc iz šoštanjskega muzeja usnjarstva je govoril o postopkih, strojih in napravah v usnjarstvu, ki jih zbira in hrani muzej, pozornost pa so namenili usnjenim oblačilom in dodatkom v oblačilni dediščini Slovencev. Prisluhnili so tudi zgodbi usnjarja in predstavili knjižnico industrije usnja Vrhnika ter zgodovino usnjarskega šolstva v Domžalah.
Med nagrajenci
V okviru prireditev ob prazniku Občine Šoštanj bodo jutri dopoldne položili temeljni kamen za nov vrtec, ob 19.30 pa pripravili srečanje folklornih skupin Plesi naše dežele.
Živahno dogajanje napovedujejo za sobotni Šmihelov sejmu, slavnostna seja s podelitvijo priznanj pa bo v ponedeljek bo 19. uri. Priznanja občine bodo prejeli Miran Šumečnik, Jožef Jančič in Anton Spital, plakate občine pa bodo podelili Dragu Šumniku, Območnemu združenju RK Velenje in Karitas Župnije Šoštanj ter Hermanu Pergovniku. Priznanje župana bosta prejela oktet Teš in Romana Sevčnikar.
Stavba, v kateri je šoštanjski muzej.
PRILOGA
Priložnost so mala in srednje velika podjetja
Letošnja jesen na Polzeli v znamenju uvedbe uličnega sistema - Cicibani že prihodnji september v dozidanem in energetsko obnovljenem vrtcu
Polzela je ena od šestih spodnjesavinj-skih občin, ki je nastala leta 1998 po razpadu enovite občine Žalec. V petnajstih letih samostojnega delovanja je dosegla zavidanja vreden razvoj na različnih področjih. Če se sosednja naselja danes srečujejo s pomanjkanjem šoloobveznih otrok, si na Polzeli v zadnjih letih belijo glavo, kako v vrtcu in šolskih klopeh zagotoviti dovolj prostora za vse. Prav tako z zavodom za kulturo, turizem in šport počasi, a vztrajno razvijajo turizem in bogatijo družabno življenje. Na žalost je slednje po mnenju občanov v senci zaostrenih gospodarskih razmer in v primerjavi z državnim povprečjem nadpovprečne stopnje brezposelnosti.
Z županom Jožetom Kužnikom smo se pogovarjali o aktualnih projektih, problemih in nenazadnje priložnostih, ki se odpirajo in obenem narekujejo življenje v občini.
Na Polzeli je vedno več mladih družin in s tem tudi vedno več vrtčevskih otrok. Prav ti so poskrbeli, da vrtec poka po šivih. Prostorsko stisko je občina želela rešiti z gradnjo novega vrtca. Ker sama ne more izvesti finančno tako zahtevnega projekta, se ga je odločila lotiti v obliki javno-za-sebnega partnerstva. Zaradi slabega gospodarskega stanja v državi se na razpisa ni prijavilo nobeno podjetje. Kako boste prostorsko stisko reševali sedaj?
Razmišljamo o rezervnih možnostih. V igri je namreč več možnosti. Najverjetneje je, da bomo obstoječi vrtec dozidali in v tem delu uredili dodatne prostore ter ga nato v celoti še energetsko obnovili, kar pomeni, da bomo uredili fasado, zamenjali okna in izolirali streho. Kljub temu, da ne bo novega vrtca, bodo naslednje leto septembra vsi otroci v vr-tčevski zgradbi. Trenutno so namreč kar štirje oddelki nastanjeni v prostorih polzelske osnovne šole, ki bo te učilnice v prihodnjih letih potrebovala za lastne potrebe.
Letošnjo jesen v občini Polzela zaznamuje uvedba uličnega sistema. Zakaj ste se odločili, da na Polzeli, v Ločici ob Savinji in na Bregu pri Polzeli uvedete ulice?
Polzela je, odkar je postala samostojna občina, dosegla zavidanja vreden razvoj. Število prebivalcev se je povečalo s takratnih 4.800 na sedanjih dobrih šest tisoč, kar je za tako majhno občino izredno veliko. Sedanji sistem hišnih številk na Polzeli, v Ločici ob Savinji in na Bregu pri Polzeli je povsem neurejen in s tem z logističnega vidika povsem neuporaben. Kljub temu, da se na občini zavedamo, da smo z uvedbo uličnega sistema predvsem zaradi stroškov, ki jih bodo krajani imeli s spremembo dokumentov, zagrizli v kislo jabolko, smo prepričani, da je bilo stvar nujno treba urediti. Veseli smo, da ni bilo nasprotovanj, a so bili, kar je edino pravil-
Jože Kužnik je bil za župana izvoljen na nadomestnih volitvah lani spomladi. Do takrat je nepoklicno opravljal funkcijo podžupana.
no, določeni pomisleki in dopolnila glede poimenovanja posameznih ulic. Ljudje se namreč zavedajo, da je bilo hišne številke treba urediti. Sosednji Šempeter je bistve-
no manjši kraj kot Polzela in ima ulični sistem urejen že trinajst let.
Kakšne so bile pripombe na javni razgrnitvi?
Največ pripomb je bilo glede poimenovanja ulic. Te smo tudi v veliki večini upoštevali. Šlo je zgolj za manjše spremembe. Eden od primerov je bilo poimenovanje trga pred občinsko cerkvijo. Občani so želeli, da predlagan Marjetin trg spremenimo v Trg sv. Marjete, kar smo seveda upoštevali. Prepričan sem, da bomo na koncu z uličnim sistemom zadovoljni vsi. Kolikor kaže, bo ulični sistem končan do 1. novembra.
Garant in tovarna nogavic nekoč nista zagotavljala dela le domačinom, temveč tudi okoliškemu prebivalstvu. V najboljših časih sta namreč skupaj nudila kar dva tisoč delovnih mest. Danes sta bledi senci preteklosti. Garant je lani podlegel gospodarski krizi, tovarna nogavic se nekako še bori. Lahko Polzelo doleti podoben scenarij, kot je pred leti Prebold, ko je brez dela ostalo veliko občanov?
Upam, da ne. Občina bo pomagala po najboljših močeh. V mislih imam oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in spremembe zazidalnega načrta, da bo tovarna nogavic lahko prodala določena zemljišča.
Kaj je po vašem mnenju dolgoročna rešitev?
Menim, da je rešitev v malih in srednjih podjetjih. V občini imamo namreč kar nekaj manjših podjetij, ki odlično poslujejo. To so Bastl-Reduktor, Kočevar & Thermo-tron in Dat-Con. V Ločici ob Savinji imamo tudi poslovno cono, v kateri je nenazadnje tudi nekaj podjetij. Občina je kot spodbudo majhnim podjetjem znižala korekcijski faktor za izračun komunalnega prispevka z 1,3 na 0,8, kar pomeni, da je podjetnikom za 20 odstotkov znižala stroške komunalnega prispevka, v kolikor želijo postaviti halo ali kakšen drug gospodarski objekt.
ŠPELA OŽIR Foto: ŠO
Nekoč grmovje, danes športni park
Ločica ob Savinji v zadnjih letih povsem spremenila podobo - Športno društvo Savinja 2000 eden glavnih buditeljev rekreativno-družabnega življenja
Zadnji dve pridobitvi športnega parka Športnega društva Savinja 2000 sta odbojkarsko igrišče na mivki in otroško igrišče, kjer ob lepih popoldnevih mrgoli najmlajših Ločičanov. Predsednik društva Bojan Krivec je vesel, da je park zaživel.
Polzela je ena tistih občin, ki ji je z ugodno politiko priseljevanja in s komunalno ureditvijo uspelo privabiti veliko novih mladih družin. Po številu novih priseljencev še posebej izstopa Ločica ob Savinji, ki je še pred desetletji veljala za redko poseljeno in pretežno kmetijsko območje, danes pa o travnikih, obrečnem gozdu in gramoznicah ni več ne duha ne sluha. Ob Savinji so namreč zrasle stanovanjske soseske, v katerih je polno najrazličnejših modernih hiš in - kar je najpomembneje - življenja.
Ločica ob Savinji je s številnimi novogradnjami postala spalno naselje, kjer so si bodisi zgradile bodisi kupile hišo številne mlade družine iz večjih okoliških mest. Nekoč zaspano vaško območje je tako postalo živahen del občine ne samo zaradi številnih majhnih otrok, zaradi katerih vrtčevski in osnovnošolski oddelki na Polzeli pokajo po šivih, temveč tudi zaradi različnih interesov. Če so se nekoč ljudje na podeželju družili pod lipo, ki je nenazadnje tudi predstavljala vaško jedro, središča novo-
dobnih naselij, med drugim tudi Ločice ob Savinji, postajajo športna igrišča. V njej sta poleg tekaške in sprehajalne poti ob Savinji kar dva športna parka, v katerih je še posebej živahno ob sončnih sobotah in poletnih večerih. V prvem, s katerim upravljata tenis klub in Nogometno društvo Polzela, sta teniško in nogometno igrišče, v drugem, ki je pod okriljem Športnega društva Savinja 2000, osrednjega društva v Ločici ob Savinji, pa lahko Ločičani uporabljajo odbojkarsko, košarkarsko, badmintonsko in otroško igrišče.
Dnevna soba za Ločičane
Športno društvo Savinja 2000, ki ga zadnji dve leti vodi predsednik Bojan Krivec, je pred trinajstimi leti nastalo na pobudo petih družin iz Ločice ob Savinji. V neposredni bližini avtoceste, ki se dotika naselja na južni strani in tako prebivalcem omogoča dostopnost večjih zaposlovalnih središč, so na povsem neuporabnem zemljišču ob Savinji uredili športni park. Najprej so posekali in počistili gr-
movje in tako napravili prostor za brunarico, pred katero so se nato v naslednjih letih širila športna igrišča. Najprej so zgradili košarkarskega, nato odbojkarskega na asfaltu in v nadaljevanju še ostalo
športno infrastrukturo. Brunarica, ki so ji aktivni člani Športnega društva Savinja 2000 pred dvema letoma dozidali še nadstrešek, tako danes služi tudi kot piknik prostor in nenazadnje vaška dnevna soba,
kjer se ob poletnih večerih družijo Ločičani.
Za piko na i otroško igrišče
Zadnji pridobitvi športnega parka sta otroško in odbojkarsko igrišče na mivki. Zanju so člani pridobili denar z nekaterimi tradicionalnimi projekti, ki jih pripravljajo pod okriljem športnega društva, in lokalnimi donatorji. Športno društvo Savinja 2000 namreč vsako leto spomladi sodeluje pri vseslovenski čistilni akciji, pripravi kresovanje, jeseni kostanjev piknik in vrsto tekmovanj - od tradicionalnega turnirja v košarki do nogometa na milnici. Nenazadnje igrišča celo leto niso na voljo le Ločičanom, temveč tudi ostalim občanom. Da bo ponudba športne infrastrukture celovita, bodo člani društva v kratkem uredili še nogometno igrišče in tako športni park še dodatno utrdili kot središče Ločice ob Savinji in kraj za sestajanje tako domačinov kot priseljencev.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
POLZELA PRAZNUJE
11
SPODBUDNA ZGODBA
»Konkurenčno prednost si želimo ustvariti z vedno svežimi izdelki, ki jih v malih količinah pečemo ves dan,« pravi Dul Temaj.
Ko iz »pošte« diši po svežem kruhu
V prostorih bivše pošte že leto domuje pekarna Forteza
Slovenija kot najbolj razvita nekdanja jugoslovanska republika je z uspešnim gospodarskim razvojem in s prostimi delovnimi mesti dolgo privlačila prebivalce drugih delov Jugoslavije. Val priseljencev sta nekoliko zaustavila gospodarska kriza in dejstvo, da so bili nekateri imigrantski delavci v Sloveniji dodobra izigrani. Kljub vsemu se je nekaterim le uspelo prebiti iz klavrnega povprečja in uresničiti otroške sanje. Eden takšnih je tudi Dul Temaj s Kosova, ki je pred letom v bivših prostorih pošte na Polzeli odprl pekarno Forteza.
Življenje na Kosovu, ki se je leta 2008 odcepilo od Srbije in tako postalo suverena država, po njegovih besedah še vedno ostaja težko in negotovo, saj prebivalstvo pestijo revščina, korupcija in brezposelnost.
Po nekaterih podatkih naj bi bilo na Kosovu brezposelnega še vedno več kot polovico aktivnega prebivalstva, več kot četrtina ljudi, predvsem moških, pa si kruh služi v tujini. Tako je bilo tudi pred šestimi leti. Dul Temaj ni okleval, ko se mu je ponudila priložnost za delo v eni od velenjskih pekarn. Z obema rokama jo je zgrabil in se preselil v Slovenijo.
Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača
V pekarni je dan za dnem pridobival izkušnje in se privajal na slovensko tržišče. Ker si je že vse od mladosti želel, da bi nekoč imel tudi lastno pekarno, je bil vedno bolj pozoren na morebitne priložnosti. Do Velenja ga je pot nemalokrat vodila skozi Polzelo, kjer je lastnik oddajal v najem zgradbo, v kateri je še
pred leti domovala pošta. Ker je ta v neposredni bližini glavne ceste, osnovne šole in v središču naselja, se je Temaj odločil, da bo v njej odprl lastno pekarno. Za ta korak je bilo, kot pravi novopečeni Polzelan, potrebno kar nekaj poguma in iznajdljivosti, še posebej zato, ker ni imel na razpolago veliko začetnega kapitala. S pomočjo prijateljev je tako poiskal rabljeno opremo, kot so peči in mešalni-ki, in se lotil peke.
Najslabše preste, najbolje sirove štručke
Polzelanom so zadnje leto sveži pekovski izdelki na voljo tako rekoč ves dan, kar je, kot je prepričan Tomej, tista konkurenčna prednost, s katero se lahko ob bok postavi nekaterim tradicionalnim pekarnam v Spodnji Savinjski dolini. V
»ysr»*"y im^	wan —I	-—
Kot pravi Dul Temaj (levo), v pekarni Forteza stavijo na vedno sveže izdelke, zato izdelke pečejo ves dan.
Kljub temu, da Spodnjesavinjčani veljajo za ljubitelje piva, jim preste, ena tradicionalnih pivovih spremljevalnih jedi, kot opaža Temaj, ne dišijo ravno najbolj. Prav te se namreč prodajajo najslabše. Se pa zato toliko bolj priljubljene sirove štručke, po katerih še posebej posegajo osnovnošolci tako pred poukom kot po njem. Slednjim prav tako diši burek, brez katerega po besedah Temaj Slovenci nikakor ne moremo. Poleg tega v pekarni ponujajo še kifeljčke, slanike, krofe, različne vrste kruha in izdelkov iz listnatega testa.
Priznanje tudi inovatorju
Občina Polzela praznuje svoj praznik kot spomin na 2. oktober leta 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov. V počastitev praznika je v petek zvečer na gradu Komenda pripravila slavnostno akademijo, na kateri sta župan Jože Kužnik in direktorica občinske uprave Alenka Kočevar podelila občinska priznanja.
Grb je prejela Olga Hočevar za požrtvovalno in predano delo na humanitarnem področju ter nesebično pomoč socialno ogroženim. Plakete so prejeli David Krk za izjemen prispevek k delu pri prostovoljnem gasilstvu in ugledu in razvoju občine, Zlatko Hribernik za visoke dosežke na regijskih in državnih tekmovanjih v spretnostni vožnji s kamionom nad 5 ton ter Franjo Jelen za prispevek k razvoju kraja in vsestransko aktivno delovanje v društvih. Letos prvič je občina podelila tudi priznanje »inovator«. Prejel ga je Blaž Brezovnik za dosežek na področju inovacijske dejavnosti - namestitev senzorske naprave in izvedba naleganja tipala na različne pokrivalke.
Fortezi namreč začnejo peči ob 1.30 in pri tem vztrajajo vse do večera za razliko od ostalih pekarn, kjer pečejo le ponoči. »Konkurenčno prednost si želimo namreč ustvariti z vedno svežimi izdelki, ki jih v malih koli-
činah pečemo ves dan, kar pomeni, da je tudi pekarna odprta vsak dan od 5. ure do 22. ure,« pravi Dul To-maj, poleg katerega v pekarni delajo še štirje ljudje - dva peka in dve prodajalki. Razširjen delovni čas na
vse dni v tednu se je po letu delovanja izkazal za ustreznega, bo pa v letošnjem zimskem času najverjetneje obratovalni čas skrajšal za kakšno uro.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
MESNICA IN DELIKATESA
Simon Strojanšek, s.p.
PON.: 8.00-15.00
TOR.: 7.00-13.00 /14.00-18.00
SRE.: 7.00-18.00
ČET.: 7.00-13.00/14.00-18.00
PET.: 7.00-18.00 SOB.: 7.00-13.00
Dobitniki občinskih priznanj z županom Jožetom Kužnikom.
ELPROF
ELPROF PROIZVODNJA ELEKTRIČNIH STROJEV IN NAPRAV, d.o.o.
Polzela 122 C, 3313 Polzela; Telefon: +386 (0)3 7000 780; Fax: +386(0)3 700 781; E-mail: info@elprof.si
	w
	ML
•	GRAFITNE ŠČETKE ZA EL. STROJE
•	GRAFITNE LAMELE
•	ŠČETKE ZA EL. MAGNETNE SKLOPKE
•	GRAFITNA TESNILA IN LEŽAJI
•	DRSNI OBROČI
•	KOLEKTORJI
•	TOKOVNI ODJEMALCI
IN ODPRTI VODI MOSTNIH ŽERJAVOV
•	GRAFITNA VODILA
•	DRŽALA GRAFITNIH ŠČETK ZA ELEKTRIČNE STROJE
•	PLOŠČA PRIKLJUČNA ELEKTROMOTORJA
Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občanom in občankam in sezahvaljujemoza vaše zaupanje
www.ELPR[Q]F.si
Po oceni Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije že zdaj, ko je odkup odpadnega papirja in kovin od zasebnikov nezakonit, na črnem trgu ponikne okrog 15 milijonov evrov, številka pa bi bila ob morebitni legalizaciji zagotovo še večja. V Simbiu ocenjujejo, da bi bili letno ob 300 do 400 tisoč evrov prihodkov, ki bi jih morali s plačilom višjih zneskov na položnicah kriti občani.
Iz javnega žepa v zasebne
Država je uzakonila načine ravnanja z odpadki, končno ceno pa bodo v vsakem primeru morali plačati uporabniki
CELJE - V javnem podjetju Simbio, ki skrbi za odvoz odpadkov z območja 12 občin ožjega celjskega območja in zbiranje ter obdelavo odpadkov z območja širše regije, znova opozarjajo, da bi uveljavitev uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki prinesla veliko škodljivih posledic - zlasti pa višje položnice občanom.
Besedilo uredbe so pripravili na okoljskem ministrstvu in je bila do minulega tedna v javni obravnavi. Čeprav je v njej več nedoslednosti, so se v Celju odločili, da bodo opozorili zgolj na t. i. droben odkup sekundarnih surovin iz gospodinjstev. Po oceni Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije že zdaj, ko je tak odkup odpadnega papirja in kovin od zasebnikov nezakonit, na črnem trgu ponikne okrog 15 milijonov evrov, številka pa bi bila
ob morebitni legalizaciji zagotovo še večja. Okoljskemu ministru Dejanu Židanu so zato iz Simbia poslali odprto pismo, v katerem izpostavljajo zgolj težave, ki bi jih izvajalcem obveznih javnih gospodarskih služb prinesel ta droben odkup. Odpadni papir in kovine iz gospodinjstev, ki jih ljudje odlagajo na ekološke otoke ali pripeljejo v zbirne centre, so zdaj del sistema ravnanja z odpadki, z novo uredbo pa naj bi ta dobičkonosni del prepustili tudi drugim zasebnim podjetjem. Kot poudarja direktor Simbia Marko Zidanšek, se bo to seveda poznalo na položnicah, ki jih plačujejo občani, saj v podjetju ocenjujejo, da bi s sprostitvijo trga letno izgubili med 300 in 400 tisoč evri prihodkov.
Na plečih občanov
V javnem podjetju Simbio so ogorčeni tudi zato, ker to-
kratno opozorilo ni prvo. Že večkrat - tako prejšnjemu okoljskemu ministru Francu Bogoviču kot zdajšnjemu Dejanu Židanu - so namreč razlagali, zakaj na področju ravnanja z odpadki pravil igre ni mogoče spreminjati vsakih nekaj mesecev. Če je novembra še kazalo, da so bili uspešni, je zdaj v uredbo znova vključen droben odkup sekundarnih surovin. »Komunalci« nimajo nič proti, celo podpirajo, če to počnejo v šolah in humanitarnih organizacijah, a drugače je, ko se denar steka v zasebne žepe. Direktor Marko Zidanšek pravi, da so glede tega »zaslužkarstva« najbolj aktivni v dveh ali treh podjetjih, zagotovo pa v družbah Gorenje Surovina in Dinos, kjer sicer lahko sekundarne surovine odkupujejo od industrije in podjetij, ne bi jih pa smeli od gospodinjstev. Cena za
tono odpadnega papirja je minuli teden znašala 117 evrov, v zadnjih osmih letih je nihala od 10 do 160 evrov, zaslužek pa je seveda tudi s prodajo odpadnih kovin. Javna podjetja z izkupičkom krijejo stroške, ki nastajajo z zbiranjem in obdelavo odpadkov, saj po novem tako ali tako ne smejo poslovati z dobičkom. Razliko, ki bi z izpadom teh prihodkov nastala izvajalcem obvezne javne gospodarske službe ravnanja z odpadki, bi seveda morali krili občani s plačevanjem višjih zneskov na položnicah. Kajti država je obvezno vključenost gospodinjstev v odvoz odpadkov uzakonila in »komunalcem« z metodologijo o oblikovanju cen komunalnih storitev tudi določila, kako naj to storitev zaračunavajo. Kot zaenkrat kaže, pa je tudi zatisnila oči tam, kjer »nastaja« denar.
IVANA STAMEJČIČ
Po Švicarskem še Slovenski vrt
CELJE - V šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti so lani v okviru slovensko-švicarskega projekta odprli Švicarski oziroma Carski sonaravni vrt. Med letom so uredili še učilnico na prostem za področje krajinarstva, minuli konec tedna pa so slovesno odprli Slovenski vrt. Projekt, s katerim so uspeli na mednarodnem razpisu, je bil vreden 45 tisoč evrov, od tega je petino prispevala šola, ostalo je podarila Švica.
Šola uporablja vrt za izobraževanje svojih dijakov in študentov, ob tem promovira zelene poklice ter naravi prijazne vrtove s slovenskimi avtohtonimi rastlinami in tistimi tujini, ki so v našem okolju v prijaznem sobivanju z njimi. Vrt je namenjen tudi izmenjavi znanj in druženju širšega kroga
ljudi, ki želijo spoznavati hortikulturo. Kot pravi v. d. ravnateljice in direktorice Štefanija Kos Zidar, želijo, da šola bolj kot kdaj prej sprejme sodobne izzive in postane v Savinjski regiji povezovalec med vladnimi in nevladnimi organizacijami ter most med ljudmi, ki se ukvarjajo z oblikovanjem in hortikulturo in drugimi. »Šolski park je lahko stičišče, traj-nostni poligon za učenje vsega, kar smo morda že pozabili,« poudarja, »saj ima lahko hortikultura pomemben prispevek z vidika gospodarstva tudi v času krize.«
V petek so tako po otvoritvi vrta pripravili še zaključno konferenco projekta Carski vrt z različnimi strokovnimi predavanji, v soboto pa festival rastlin.
TC, foto: GrupA
Slovenski vrt sta odprla celjski župan Bojan Šrot in učiteljica v šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Mojca Sodin, nato pa so si gostje ogledali novo pridobitev.
NA KRATKO
Največ škode na koruzi
TABOR - Občina je v drugi polovici septembra zbirala prijave škode na posameznih kmetijskih kulturah zaradi letošnje suše. Nastalo škodo je na terenu popisala včeraj.
Skladno s poročili Arsa in padavinsko karto so strokovnjaki za datum nastanka kmetijske suše določili letošnji 20. julij, zato so pri naboru kultur, kot so hmelj, koruza, pšenica, krompir ..., upoštevali vse poljščine, ki jih kmetje niso pospravili pred tem datumom. Ugotovili so, da je ocena poškodovanosti za travnike med 40 in 70 odstotki, za koruzo kar med 60 in 100 odstotki in za hmelj med 60 in 90 odstotki. Zbrane in pregledane podatke so po vnosu v aplikacijo posredovali Upravi za zaščito in reševanje Republike Slovenije.
ŠO
Petelinje dirke spet navdušile
POLZELA - Turistično društvo je v okviru praznovanja občinskega praznika v soboto na parkirišču pred občinsko stavbo organiziralo že tradicionalni jesenski sejem, na katerem so sodelovale različne kmetije in društva. V spremljevalnem programu so razglasili prejemnike priznanj za najlepše ocvetličene hiše, kmetije in objekte kulturne dediščine.
Gobarsko-mikološko društvo Polzela je poleg tega, da je pripravilo razstavo, na kateri je predstavilo kar 152 različnih gob, za vse obiskovalce skuhalo gobovo enolončnico, domače čebelarsko društvo pa je sejemsko dogajanje popestrilo z razstavo medenih izdelkov. V duhu jesenskega časa so člani društev podeželske mladine in malteške konjenice uprizorili star kmečki običaj - ličkanje koruze. Za vedro sejemsko vzdušje so organizatorji poskrbeli z 8. petelinjimi dirkami, na katerih so se savinjski petelini pomerili z žlahtno pasmo iz Šentjerneja. Zmagal je petelin Koko z Dolenjske, na drugo mesto se je uvrstil petelin Hitri, ki je tekel pod vodstvom Borisa Turka iz Ločice ob Savinji.
ŠO
Po stoletju spet s streho
BRASLOVČE - Braslovčani so prejšnji četrtek kot osrednjo prireditev ob praznovanju občinskega praznika pripravili odprtje delno obnovljenega obrambnega stolpa na gradu Žovnek, ki so ga Braslovčani, povezani v Kulturno-zgodovinsko društvo Žovnek, začeli obnavljati pred dvajsetimi leti. Po stotih letih je grad le dobil pokrit prostor na vsaj enem grajskem objektu.
Do zdaj je grad pomagalo obnavljati okoli 250 prostovoljcev in članov društva. V zadnjih dveh letih so na stolpu opravili obsežna zidarska dela z nadzidavo zidov in ureditvijo fasade, postavili novo streho in v celoti uredili električno napeljavo v stolpu. Obe lastnici - do leta 1999 Občina Žalec in od takrat naprej Občina Braslovče - sta s finančnimi sredstvi krili velike gradbene posege, kot so obnovitev zunanjega obzidja, postavitev novega vhoda in mostu, obnova delov palacija in nenazadnje posegi na obrambnem stolpu. Slednji bo zdaj namenjen predvsem kulturnim prireditvam, kot so razstave, glasbeni nastopi, predavanja in delavnice. V četrtek so v njem odprli prvo fotografsko razstavo Oživljanje gradu Žovnek avtorja dr. Borisa Skalina.
ŠO
Rebalans zaradi gledališča
CELJE - Mestni svetniki so po hitrem postopku sprejeli drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna, ki sicer ostaja tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani povsem enak. Tako naj bi se do konca leta v občinski blagajni zbralo okrog 55 milijonov evrov, odhodki pa naj bi znašali malo manj kot 59,5 milijona evrov.
V občinski blagajni je šlo tokrat zgolj za prerazporejanje denarja med posameznimi proračunskimi postavkami. Razlog, da je bilo treba rebalans sprejeti po hitrem postopku, je načrtovana obnova dela stavbe Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Potem ko so mestni svetniki potrdili rebalans občinskega proračuna, je bilo treba prostore v stavbi na Gledališkem trgu 6, kjer je bil pred leti oddelek za odrasle bralce Osrednje knjižnice Celje, razglasiti za javno infrastrukturo na področju kulture in za predvideno naložbo potrditi še investicijski program. Čas za prijavo na razpis, s katerim si želi mestna občina zagotoviti sofinanciranje evropskega sklada za regionalni razvoj in domačega kulturnega ministrstva, je namreč le do konca prihodnjega tedna. Tretjino od malo manj kot 1,1 milijona evrov, na kolikor so ocenjena dela, bodo do leta 2015, ko naj bi bila tokrat predvidena obnova zaključena, v Celju zagotovili sami.
IS
IZ NAŠIH KRAJEV
13
Da ne bi pozabili
Obudili vrednote slovenske osamosvojitve
PREBOLD - Slavnostne prireditve ob ustanovitvi Območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Spodnje Savinjske doline so se udeležili vidni člani prve slovenske vlade.
Pretekli teden so se v Preboldu na ustanovitveni seji zbrali člani novonastalega Območnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Spodnje Savinjske doline. Za predsednika je bil izvoljen Alojzi Cilenšek, ki je ob tem dejal, da gre za pomemben korak in mejnik o beleženju slovenske zgodovine v dolini iz za-
četka 90. let. »Za ustanovitev odbora smo se odločili zato, da te stvari obelodanimo, saj do zdaj ni nikjer nobenih obeležij in zaznamkov, da je prav Demos naredil prve korake k političnim spremembam v dolini,« je pojasnil Cilenšek.
Zbornik namesto učbenika?
Osnovni cilji združenja so ohranjanje vrednot slovenske osamosvojitve, krepitev domoljubja in narodne zavesti ter ohranjanje pristnega zgodovinskega spomina na dogodke iz obdobja osamosvojitve. Cilenšek je prepri-
čan, da o najpomembnejšem slovenskem dogodku, to je nastanku lastne države, premalo vemo. Predvsem mladi so po njegovem mnenju povsem neuki in nevedni, zaradi česar izgubljajo stik z domovino. Zato je med drugim naloga združenja, da čas osamosvajanja in rojstvo slovenske države približa mladim generacijam. »Ker o tem ne morejo ničesar prebrati v učbenikih, bomo o takratnem dogajanju v naši dolini tudi mi izdali zbornik,« pravi Cilenšek.
Slavnostni prireditvi, ki je sledila ustanovni seji, so prisostvovali nekateri vidni
člani takratne Demosove vlade. Prvi predsednik Lojze Peterle in takratni obrambni minister Janez Janša sta ob tem predstavila tudi pred nekaj meseci izdan zbornik Bela knjiga slovenske osamosvojitve. Podelili so tudi že prva priznanja združenja, ki so jih prejele družine z območja doline, ki so leta 1991 v svojih domačijah tajno skladiščile orožje Teritorialne obrambe. Posebno priznanje za zasluge je prejel takratni komandir policijske postaje v Žalcu, danes prvi mož slovenske policije Stanislav Veniger.
LK
Prizorišče
državnega pomena
ZREČE, LJUBLJANA - Spominsko območje Frankolo-vo, kjer je med drugim grobišče stotih žrtev nacizma, je vlada pred nekaj dnevi razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. To je storila z utemeljitvijo, da predstavlja pomembno zgodovinsko lokacijo, med drugim z ostanki drevoreda, kjer so talce obesili na jablane.
Na prizorišču zločina sta prav tako skupna grobova talcev, ki so ju začeli urejati v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Med talci je bil najmlajši star 16 in najstarejši 64 let, poboj frankolovskih žrtev pa je med okupatorjevimi zločini zabeležil tudi inštitut Simona Wiesenthala na Dunaju. V javnosti sta se uveljavili pojmovanji frankolovski zločin in frankolovske žrtve, vendar je prizorišče zločina na sosednjih Stranicah, v občini Zreče.
Razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena je predlagala celjska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za kulturni spomenik velja varstveni režim, ki med drugim določa varovanje zgodovinskega prizorišča z ohranjanjem drevoreda jablan in simbolično zasaditev novih jablan iste vrste. Prav tako sta zavarovana grobova z nagrobnikoma.	BJ
NA KRATKO
Spomenik že na novem kraju
ŽALEC - V sklopu prenove starega mestnega jedra v Žalcu so gradbinci prejšnji teden uspešno prestavili spomenik posvečen padlim v Narodnoosvobodilnem boju (NOB). Ta zdaj stoji na mestu med novim platojem na zahodni strani trga in parkiriščem na vzhodu.
O selitvi in izbiri novega kraja za spomenik se je občina predhodno uskladila in dogovorila tudi z Zvezo borcev za vrednote NOB. Pripravljalna dela je opravilo kamnoseštvo Amon, ki je odstranilo marmorne plošče s podstavka in jih namestilo na novo mesto. Selitev spomenika na drugo stran trga je bila kljub kratki razdalji izjemno zahtevna. Najprej so odstranili zgornji del spomenika, skulpturo partizana, ki tehta nekaj sto kilogramov. Nakar so na nov prostor premestili še nosilni steber, ki po oceni strokovnjakov tehta več kot tri tone. Bronast kip partizana s puško v roki je posvečen 34 padlim borcem, talcem in internirancem. Po zamisli Zorana Didka ga je v petdesetih letih izdelal kipar Božidar Pengov.
LK
M	a v	w v«
Brezplačna nemščina
DOBRNA - Občane, ki na trgu dela niso dejavni, zanima izobraževanje. Zanje so spomladi pripravili tečaj angleškega jezika, v začetku oktobra bodo začeli tečaj nemščine, januarja pa nadaljevali računalniški tečaj.
Vsi tečaji so za udeležence brezplačni, pripravlja jih Ljudska univerza Celje v sodelovanju z društvom upokojencev in občino, ki odstopi prostor v kulturnem domu. Namenjeni so predvsem starejšim občanom, ki se jim lahko pridružijo vsi ostali. Spomladanske ure angleščine je tako redno obiskovalo štirinajst udeležencev, skupaj z občasnimi jih je bilo devetnajst. Podobno zanimanje pričakujejo za 40-urni tečaj nemškega jezika, ki je bil v dobrnski šoli dolgo prvi tuji jezik, zato se številni občani še spomnijo vsaj osnov tega jezika. Tečaj bo ob torkih in četrtkih popoldne. Vse tečaje pripravljajo v okviru projekta Razgibajmo življenje z učenjem.
BJ
Občina dobrega življenja
PREBOLD - V občini, kjer se trudijo občinsko službo čim bolj približali ljudem, so prejeli lepo priznanje - certifikat Zlati kamen.
Tega prejme občina, ki po metodologiji ISSO dosega standard občine dobrega življenja. Prejmejo ga torej tiste občine, ki prebivalcem ponujajo kakovostno raven življenja in jih odlikuje solidna ter uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Kot pojasnjuje preboldski podžupan Franci Škrabe, so izhodišča za dodelitev certifikata konkretni in merljivi podatki. »Indeks ISSO je sestavljen iz 43 kazalnikov, izvedenih iz statističnih, finančnih in gospodarskih podatkov o občini. Meri doseženo stopnjo razvitosti, spremlja demografska gibanja, učinkovitost delovanja občine, dinamiko gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela in na področju izobrazbe, življenjski standard, stopnjo socialne kohezije ter okoljsko osveščenost,« je pojasnil Škrabe. Certifikat Zlati kamej je veljaven eno leto, kar pomeni, da se bodo morali v Preboldu še naprej truditi za blagostanje občank in občanov.
LK
V
I	■■■ v	"V v
Šolarji iz župnišča
VITANJE - Letošnji prvi del energetske obnove osnovne šole, stare zgradbe s tremi novejšimi prizidki, se bliža h koncu. Tako končujejo izolacijo fasade pročelja najstarejšega dela zgradbe, ki je spomeniško zaščitena. Tam bo toplotna izolacija opravljena z notranje strani.
Pred tem so vitanjsko šolo med poletnimi počitnicami energetsko obnovili z nekaj kosi novega stavbnega pohištva, poskrbeli za hidroizolacije in toplotne izolacije ter nove radiatorje. Zaradi pomanjkanja prostora so se učenci v začetku šolskega leta morali preseliti v nadomestne prostore v župnišču. Pet učilnic v osnovni šoli je po opravljenih delih znova na voljo, ena, kjer imajo podaljšano bivanje, še ni uporabna. Energetska obnova šole bo povsem dokončana prihodnje leto, ko bodo ogrevalni sistem na kurilno olje nadomestili z ogrevanjem z lesnimi peleti in izolirali strope. Zaradi izolirane fasade naj bi ogrevanje to zimo stalo za petino manj, potem ko bodo menjali peč, naj bi bili stroški nižji do štirideset odstotkov.
BJ
Priprave na jubilej
ROGATEC - Folklorna skupina, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Antona Stefanciose, je po poletnem oddihu že začela vaje in pripravo novega programa. Prav letošnja sezona je sicer nekaj posebnega, saj bo skupina obeležila 30-letnico.
Skupina že tri desetletja združuje ljubitelje folklore, ki so se ta mesec začeli pripravljati na pomlad, ko bodo jubilej proslavili z velikim koncertom. V skupini pleše in poje enajst parov, ki jih spremljata dva muzikanta. Kot nam je povedal Blaž Kramberger, se je skupina prav pred začetkom letošnje sezone okrepila s šestimi novimi člani, posebej spodbudno je, da so vsi najstniki. Tudi sicer gre za mlado skupino, saj je najstarejši član star 40 let, najmlajša članica pa 14 let. Da skrbi za podmladek ni, skrbi tudi eden od članov, ki vodi folklorni krožek v rogaški osnovni šoli. Folkloristi se sicer srečujejo enkrat tedensko, redno se predstavljajo na različnih dogodkih v Rogatcu in okolici, dvakrat letno se udeležijo katerega od slovenskih festivalov, z veseljem pa slovensko ljudsko glasbo in plese predstavijo tudi na gostovanjih v tujini.
AD
Trgatev za vsakogar
BISTRICA OB SOTLI - Na Roblekovi kmetiji v Črešnjev-cu je bila v nedeljo dopoldne javna predstavitev trgatve in predelave grozdja v vino. Prav tako si je bilo v okviru državne akcije promoviranja lokalno pridelane hrane mogoče ogledati pridelavo zelenjave v rastlinjaku in čebelnjak.
Akcijo je za potrošnike pripravilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, kjer poudarjajo pomen lokalno pridelane hrane. Tako je prišlo do odpiranja vrat kmetij in zadrug za vse obiskovalce, ki si lahko na licu mesta ogledajo, kako nastaja lokalno pridelana hrana. Najprej so na eni od kmetij na Goriškem predstavili obiranje fig in odprli vrata mlekarne v Kobaridu, zadnji konec tedna sta bili pokušina mesnih in mlečnih izdelkov v zadrugi na Gorenjskem, pripravili so tudi trgatev v Bistrici ob Sotli. Predstavitve v Bistrici ob Sotli so se udeležili nedeljski izletniki, občani iz bližnje okolice in župan Franjo Debelak.
BJ
V Olimju slikarji
PODČETRTEK - V Olimju so v nedeljo odprli razstavo likovne kolonije štirinajstih likovnih ustvarjalcev iz različnih krajev Slovenije. Med njimi je bil slovenski slikar Miro Zupančič, ki živi v New Yorku, svoj drugi dom pa si je ustvaril v kraju Sveta Ema.
Likovniki so ustvarjali na temo Olimja in njegove okolice v svojem domačem okolju, v nedeljo so še postavili razstavo nastalih likovnih del. Izkupiček od prodanih slik bodo namenili Karitas. Likovno kolonijo, ki je bila šesto leto, so pripravili v sodelovanju med likovnim ateljejem Toplice Ignjatoviča iz Olimja, tamkajšnjim samostanom in kmetijo Jelenov greben. Ustanovitelj kolonije je Toplica Ignjatovič, ki se poleg slikanja ukvarja s keramiko in steklom ter živi zadnje desetletje v Obsotelju. S kolonijo so prav tako počastili krajevni praznik Olimja.
BJ
Prenovljena steklarska zbirka
KOZJE - Na gradu Podsreda so pred nekaj dnevi uradno odprli prenovljeno stalno steklarsko zbirko Ujeta prosojnost. V njej so predstavljeni predmeti iz starih kozjanskih »glažut« iz sredine 19. do začetka 20. stoletja.
Zbirko so po novem prestavili v primernejši prostor, jo na novo postavili in dodali še nekatere predmete iz bogate zbirke Kozjanskega parka. Uradno odprtje prenovljene steklarske zbirke je popestril prikaz steklarskih veščin, ki so jih predstavili graverka, oblikovalec stekla na odprtem ognju in brusilec stekla. V okviru projekta so še izdali katalog o steklarstvu, izdelali krajši film o steklarski tradiciji, postavili dve občasni steklarski razstavi in organizirali dve steklarski delavnici. Vse to je nastalo v okviru projekta Steklarstvo - kulturna identiteta in razvojna priložnost Kozjanskega in Obsotelja.	BJ
Podpirajo ljubiteljsko kulturo
DOBJE - Na občinski razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov s področja ljubiteljskih dejavnosti, ki je trajal do minulega ponedeljka, je prispelo pet prošenj.
Predmet razpisa je sofinanciranje javnih kulturnih programov in dejavnosti, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju knjižne, glasbene, plesne, folklorne, gledališke, likovne, lutkovne in literarne dejavnosti in jih bodo izvajalci uresničili v letu 2013. Občina je v proračunu za leto 2013 za to zagotovila sredstva v višini 4.900 evrov.	TV
Kmalu še večja
ŠMARJE PRI JELŠAH - Knjižnica se že več let sooča s prostorsko stisko. Do konca leta naj bi le dočakala širitev.
Šmarska knjižnica je sicer moderno opremljena, a je postala nekoliko premajhna. Razširili jo bodo v prostore, kjer je nekoč bival Radio Štajerski val, med drugim pa bo dobila dodaten prostor za knjižne police, manjši prostor za domoznansko zbirko in mirno sobo za študij. Občina je za naložbo v proračunu rezervirala okoli 170 tisoč evrov, dela naj bi se začela v začetku oktobra in se predvidoma končala že do konca letošnjega leta. Uradno naj bi nove prostore namenu predali ob februarskem kulturnem prazniku. Za prihodnje leto občina po besedah župana Jože Čakša načrtuje še energetsko obnovo dela knjižnice z novimi okni in fasado.	AD
14
KULTURA
Keramika s svetovnim slovesom
Z navdihom antike in narave
V 19. stoletju se je v Spodnji Savinjski dolini zaradi zalog ustrezne gline razvila proizvodnja beloprstene keramike. Schützova tovarna v Kasazah je bila ustanovljena leta 1870 in je poleg bogatega posodja izdelovala tudi druge bogato okrašene predmete v različnih zgodovinskih slogih. Pokrajinski muzej Celje je v torek v Stari grofiji odprl razstavo izdelkov in kalupov, ki jih je v tistem času za Schütza zasnoval oblikovalec in kipar August Kühne.
Njegovo prvo sodelovanje s Schützovo tovarno keramike sega v leto 1878, ko je Kühne za svetovno razstavo v Parizu za podjetje Gebrüder Schütz oblikoval vrč s Tritonom, dve skledi in skodelico. Sodelovanje se je nadaljevalo tudi med letoma 1885 in 1894. Slednje dokazujejo izdelki, ki so se ohranili v depojih tovarne Kili v Kasazah. Avtorica razstave, kustosinja Rolanda Fugger Germadnik, je v občasno razstavo v Stari grofiji uvrstila 22 Kühnejevih izdelkov in modelov, ki jih hrani Pokrajinski muzej Celje, lastnik ene največjih zbirk Schützove keramike v Evropi. Osrednja pozornost na tokratni razstavi je namenjena vrču s Tritonom na podstavku. Gre za bogato reliefno okrašen izdelek, pri katerem osrednjo pozornost predstavlja Triton, bog morja, ki ima vlogo ročaja. Za Kühneja sta namreč neizčrpen vir navdiha predstavljali prav antika in narava.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
Vrč s Tritonom na podstavku, ki naj bi bil po razpoložljivi dokumentaciji prvo delo, ki ga je August Kühne oblikoval za potrebe Schützove tovarne beloprstene keramike, je po besedah avtorice razstave Rolande Fugger Germadnik eno najbolj znanih njegovih del.
Ko zašepeta kamen
Sara Stropnik in Luka Mancini sta se v petek predstavila s krajšo različico plesne predstave Šepetajoči kamen, ki sicer v originalu traja 40 minut.
V dvorani Celjskega mladinskega centra sta v petek zvečer zaplesala Sara Stropnik in Luka Mancini. Predstavila sta se s plesno predstavo Šepetajoči kamen, ki sta jo premierno uprizorila aprila v Hiši Acman v Grižah pri Žalcu. Plesalca, ki pri projektu sodelujeta tudi v vlogi koreografov, v predstavi prepletata sodobne plesne gibe z elementi različnih gibalnih oziroma plesnih tehnik, kot so tai-chi, hatha joga, zdravilna pacifiška haka, metoda plesa petih ritmov, biodanza, magične kretnje po Castanedi in salsa.
Vsaka od naštetih tehnik je po njunih besedah projektu dodala svojo noto in predvsem nov način strukturne vsebine v koreografski in idejni zasnovi plesne predstave. Vse začimbe omenjenih tehnik namreč dodajo klasičnemu sodobnemu plesnemu izrazu nov element tako v strukturi kot pomenu sodob-
ne plesne predstave. Obogatijo ga na način, da le-ta postane bolj pristen v doživljanju in domač do gledalcev. Predstava zato v njih vzbuja zavedanje njihove notranje moči in celovitosti. Sara Stropnik, ljubiteljica joge in plesa, se je po končani plesni akademiji SEAD v Salzburgu lotila različnih projektov, predstav in delavnic doma in v tujini. Trenutno je vodja plesnih in joga delavnic v Hiši Acman, sodeluje tudi v Kulturnem društvu Gorenje Velenje, Igenu Celje in Plesnem centru Zgibanka. Luka Mancini, prejemnik številnih nagrad s področja oblikovanja tako doma kot v tujini, je profesionalno pot začel kot oblikovalec vidnih sporočil in še danes deluje v oblikovalskem tandemu Lukatarina. Obenem se vseskozi ukvarja tudi s sodobnim plesom.
ŠO
Foto: GrupA
Zvoki harfe uvedli novo sezono
Hiša kulture Celje bo tudi v letošnji sezoni postregla s štirimi koncertnimi cikli, med katerimi prav posebno mesto zavzemajo Vesperae Musicae oziroma Glasbeni večeri. Pripravlja jih vsak mesec v sodelovanju s številnimi partnerji na različnih lokacijah v mestu, namenjeni pa so komorni glasbi.
Na prvem koncertu tretje sezone Večernic je prejšnji četrtek v dvorani pod Celjskim stropom v Pokrajinskem muzeju Celje nastopila mednarodno priznana slovenska harfistka mlade generacije Tina Žerdin. Glasbeno pot je začela v rodnem Velenju, končala podiplomske študije na Dunaju in se postransko intenzivno izobraževala pri številnih znanih tujih profesorjih, predvsem predstavnikih visoke francoske šole igranja harfe. Za celjski koncert je pripravila zanimiv izbor del sklada-
teljev Srebotnjaka, Petriča, Bajžlja, Grandjanyja, Faureja, Rousseauja in Salzeda.
Mnoga dela so v Celju zazvenela prvič, prav tako je bil to prvi samostojni recital mlade umetnice v knežjem mestu. Vesperae Musicae se bodo nadaljevale 12. oktobra z orgelskim koncertom madžarskega umetnika Petra Kövaryja v stolno-opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju in teden dni kasneje s koncertom nove celjske zasedbe - Trobilnim kvintetom Hiše kulture Celje, ki se bo javnosti prvič predstavil 17. oktobra v Celjskem domu. Do konca maja se bo zvrstilo še sedem koncertov, med katerimi je potrebno izpostaviti tudi marčevski izbor iz Bachovih Pasijonov po Janezu in Mateju v izvedbi Orkestra in solistov Hiše kulture Celje pod vodstvom Simona Dvoršaka.
ŠO, foto: GrupA
Velenjčanka Tina Žerdin je lavreatka vrste tekmovanj v Sloveniji in tujini ter harfistka številnih domačih in tujih zasedb. Kot pedagoginja sodeluje z zasebno glasbeno šolo na Ptuju in z orkestrskim kampom Styria v avstrijskem Leibnitzu.
KULTURA
15
V sklopu festivala se je v Žalcu poleg uveljavljenih glasbenikov in plesalcev predstavilo veliko mladih ukrajinskih talentov.
Zaplapolale ukrajinske zastave
V mestu zelenega zlata je minuli konec tedna Društvo Ukrajincev v Sloveniji Bereginja v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec pripravilo 1. mednarodni festival ukrajinske kulture v Sloveniji Bereginja.
Z željo, da bi Slovencem predstavili bogato, a premalo znano ukrajinsko kulturo, se je idejna vodja in pobudnica festivala, predsednica društva Bereginja Galina Malovšek, lotila
zahtevnega projekta. Ma-lovškova pravi, da želijo v društvu povezati obe državi in kulturi, saj sta si naroda precej podobna. Čeprav kulturna ustvarjalnost ne pozna meja, so za uspešen začetek pomembni stiki. In o vzpostavitvi ustvarjalnih stikov med ukrajinsko in slovensko kulturo, o razvoju umetniške in ustvarjalne vizije in iskanju ter dajanju podpore nadarjenim izvajalcem so udeleženci govorili na uvodni okrogli
mizi. Besedam so sledila dejanja.
V kulturnem programu uradnega odprtja festivala so se na žalski tržnici predstavile folklorne skupine iz Slovenije, Ukrajine, Litve in s Hrvaške. Ukrajinska narodna pevka Lesia Gorlicka je zbranim predstavila uradno pesem festivala. Drugi dan je bil nekoliko bolj tekmovalno obarvan, saj so se za čim boljše ocene komisije potegovale nastopajoče plesne, vokalne in inštrumen-
talne skupine iz Rusije, z Madžarske, iz Ukrajine in Slovenije. Za konec prvega mednarodnega srečanja so pripravili gala koncert, na katerem so poleg ukrajinskih pevk nastopili še fol-kloristi iz Slovenije in s Hrvaške. Veliko pozornosti in bučen aplavz je za svoj nastop prejel Ukrajinec Ostap Stahiv, ki je zaigral na tradicionalen ukrajinski narodni inštrument banduri.
LK
Foto: TT
Pika vabi v umetniške četrti
Pika Nogavička je v nedeljo v Velenju že 24. leto zapored za teden dni prevzela oblast velenjskemu županu. Letošnja osrednja tema Pikinega festivala je Zdrav duh v zdravem telesu - po Pikino, zato ni nič nenavadnega, da festivalsko dogajanje zaznamujejo številni znani športniki, med njimi tudi častna pokroviteljica festivala Petra Majdič, športni poligoni, ustvarjalne delavnice in predstavitve športnih klubov. Še vedno pa je dobršen del festivala namenjen kulturno obarvanim vsebinam.
V Pikinem svetu je letos odprtih sedem umetniških četrti. V Filmski četrti je poleg kina še temnica za fotografski studio in filmski studio. Otroci se v četrti vsak dan pod mentorstvom strokovnjakov prelevijo v režiserje, scenariste, igralce
in maskerje. V Lutkovni četrti Pikini gostje spoznavajo različne tipe lutk, pripravljajo pravljični poligon, vsak dan pa si lahko v njej ogledajo tudi lutkovno predstavo. Slikarske tehnike obiskovalci preizkušajo v Likovni četrti in v Knjižni vsak dan prisluhnejo pogovorom z znanimi športniki ter se preizkusijo v različnih aktivnostih, kot so Grimmov pravljični labirint, izdelava mini knjige, rimanje in pravljice v tujih jezikih. V Hiši glasbe spoznavajo različne zvrsti muziciranja in v družbi Mozarta izdelujejo različna glasbila. V Plesni četrti se učijo plesati klasični in džez balet, ljudske plese ter seveda Pikin ples. Zanimiva je tudi Muzejska četrt, v okviru katere je na ogled mastodontov zob, afriška maska, viteška čelada in ščit.
ŠO
Glasujte za naj knjigo Bukvarne Novega tednika
Karel Jurkošekje na našem spisku izbral pesniško zbirko Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad. In katera knjiga bo vas popeljala v pravo koledarsko jesen?
Samo še do 30. septembra bomo zbirali vaše kupone za naj knjigo Bukvarne Novega tednika.
Kupon in spisek predlaganih knjig na strani 37!
BUKVARNA
Prinnročamo
Komuniciram, torej sem
Komuniciramo tudi takrat, ko molčimo. Izdaja ali bogati nas neverbalna govorica. Ta velikokrat potrjuje ali še večkrat na laž postavlja tisto, kar govorimo. To sta le dve od večnih resnic komuniciranja, v sveti preproščini rečeno posredovanja sporočil od osebe a do osebe b preko različnih kanalov, po možnosti s čim manj šumi.
Vendar komunikacija že dolgo ni več enosmerna, živimo v času dinamičnih komunikacij, ko tudi oglaševanje ni ali vsaj ne bi smelo biti to, kar je bilo v času zajčkov. Saj veste, zajčki ob 19.15 kot risanka za lahko noč in oglasi, ki jih še vedno kot nemi opazovalci lahko spremljamo po vsakih petih minutah filma, po možnosti ravno ob kakšnem zapletu in brez možnosti, da bi na ponujeno in sfrizirano stvarnost kakorkoli vplivali. Igor Arih nas v šaljivem, strokovnem in prodornem delu pouči o osnovah dinamičnih komunikacij. Polet za svoj razmislek poišče kar pri dobrem starem Bruceu Leeju, ki naj bi razkrival vso skrivnost in moč dinamičnih komunikacij z besedami: »Izprazni svoje misli, bodi brez oblike, brez okvirjev kot voda. Daj vodo v kozarec in postala bo kozarec, daj vodo v čajnik in postala bo čajnik. Ampak voda lahko teče. In lahko močno udari. Bodi voda, prijatelj.«
Knjiga strokovnjaka iz oglaševalske stroke, ki ji avtor nastavlja ogledalo, je namenjena prav vsem, ki kdaj odpremo usta, torej komuniciramo. Kajti, kot pravi Arih, ustvarjalnost v komunikaciji izhaja iz popolnega razumevanja sedanjosti. Prav pri tem ima naša družba trenutno velik primanjkljaj. To lahko vidimo tudi sami pri sklicevanju tiskovnih konferenc za medije, pošiljanju sporočil za javnost, kjer gostitelji in pisci velikokrat ne odgovorijo na temeljna vprašanja o tem, kdo predstavlja občinstvo, kaj počne v danem trenutku, ga ponujene informacije sploh zanimajo ...
Klasično oglaševanje ni slabo, pravi Arih, samo rok trajanja mu je potekel. In nam mimogrede ponudi tudi recept, kako je lahko kriza priložnost, pa naj se to sliši še tako oguljeno: »Preprosto. Vsak naj se vpraša, kaj je tisto, kar dela resnično dobro, tisto, kar dela z ljubeznijo, in kje je pri tem njegova edinstvenost. Pozabite na ustaljene principe. Vprašajte svoje uporabnike, kako se jim zdi, da bi stvari obrnili drugače, kaj cenijo in kaj pogrešajo pri vaši ponudbi ...«
Arih obračuna z jaro gospodo v oglaševalskem in me-nedžerskem svetu ter nalije čistega vina o tem, zakaj je klasično oglaševanje preživeta oblika in zakaj dinamično komuniciranje prihodnost, na simpatičen, zelo berljiv, hudomušen in poučen način ves čas vabi z mislijo Paula Ardena, nekdanjega kreativnega direktorja agencije Saatchi&Saatchi: »Vse, kar veš, obrni na glavo.« In medtem ko klasično oglaševanje in tisti, ki prodajajo čas, prostor, ne pa tudi zgodb konkretnim naslovnikom, ki imajo možnost odgovarjati nanje, še vedno cilja na sto ljudi, da bi dobilo enega potrošnika, so dinamične komunikacije usmerjene k temu, da ciljajo na enega, da bi jih dobile sto.
Zapletena matematika ali le vsem znan, a pozabljen ključni pogoj za to, da bo naše sporočilo sprejeto?! V pomoč je po Arihu tudi zavedanje o sedmih smrtnih komunikacijskih grehih. Napuh ali velika želja po ugledu predstavljata prvega. Pohlep ali neobvladljiva želja po materialnih dobrinah drugega. Pohota oziroma neobvladljiva želja po seksu v posredovanju sporočil tretjega. Jeza kot greh neobrzdanega temperamenta je na četrtem mestu. Požrešnost je problem prevelikega apetita vseh vpletenih, kar prepoznamo kot ustvarjanje navidezne potrebe po vedno večjih količinah izdelkov za vsakdanjo uporabo. Zavist ali neprivoščljivost sreče drugim v smislu nedopustnega sovraštva in klevetanja se uvrščata na šesto grešno mesto. Lenoba je po Arihu sedmi, zadnji nedopustni greh. Komunikacija namreč ni enkratna akcija, zatorej ne za-spite! In se zavedajte, da je sporočilo prav vse. Tisto, kar ne koristi, praviloma škodi.
BISERKA POVŠE TAŠIČ
16
AKTUALNO
Srednje šole na trgu
Zadnja leta vse manjše generacije srednješolcev se bodo krčile še do leta 2016 - Ohranjanje delovnih mest z dopolnjevanjem učne obveznosti v drugih šolah
Vzporedno s krčenjem dijaške populacije se srednje šole že leta spopadajo tudi s težavami, kako ohraniti delovna mesta zaposlenih. V Celju in tudi širše v regiji si srednje šole med seboj pomagajo z dopolnjevanjem učne obveznosti učiteljev v drugih šolah, zadnja leta se je to sodelovanje vzpostavilo tudi z osnovnimi šolami.
Če je še poldrugo desetletje nazaj veljalo, da slovenske srednje šole dobesedno pokajo po šivih, in je edino rešitev za všolanje novincev v marsikateri šoli predstavljal dvoizmen-ski pouk, je zadnja leta drugače. Številčno zmanjševanje generacij, ki končujejo osnovnošolsko šolanje, je sovpadalo z odpiranjem novih srednjih šol - zlasti se je po državi gostila mreža gimnazij - poklicne in srednje strokovne šole pa so izgubljale dijake. Letos je na nek način dosežen preobrat; ne sicer še glede številčnosti generacije, zato pa je med mladimi občutno naraslo zanimanje za vpis v izobraževalne programe, ki ob koncu šolanja mladim dajejo poklic. Kaj vse to pomeni za delovna mesta učiteljev? Koliko učiteljev v celjskih srednjih šolah je ostalo brez službe?
Ob javno veljavnih srednješolskih izobraževalnih programih vse bolj aktualne postajajo tudi druge oblike izobraževanj in sodelovanja z okoljem. Tako so jo srednješolski kolektivi v knežjem mestu glede določanja tehnoloških viškov in posledično odpuščanja učiteljev v tem šolskem letu še kar dobro odnesli.
V tovarni kadrov brez presežnih delavcev
Če si izposodimo prispodobo iz gospodarstva, je največja tovarna kadrov v knežjem mestu Šolski center Celje, ki združuje kar pet srednjih šol. Kot pravi direktor centra Igor Dosedla, so vsi učitelji zaposleni v zavodu in ne v posameznih šolah, zato bi tudi morebitne kadrovske težave reševali najprej znotraj zavoda. A jih ni, saj imajo letos samo v 1. letnikih vseh šol vpisanih 974 dijakov oziroma 35 več kot lani in skoraj sto več kot predlani. Gibanje vpisa je pozitivno skoraj za vse srednje strokovne in poklicne programe, kar potrjuje podatek, da so imeli letos kar za sedem programov omejitev vpisa. Posledično seveda tudi presežnih delavcev v ŠC Celje niso imeli in jih tudi v prihodnje ne predvidevajo. Ob rednem pedagoškem delu so učitelji aktivni še pri različnih projektih, kjer dodatno zaposlujejo tudi kader s posameznih strokovnih področij, v ŠC Celje pa s ponudbami dopolnjevanja učne obveznosti pomagajo tudi drugim srednjim šolam.
Vrata odprta še drugim
Med redkimi srednjimi strokovnimi šolami, ki so že v preteklih letih pogosto imele omejitve vpisa, je tudi Srednja zdravstvena šola Celje. Kot pravi ravnateljica Katja Pogelšek Žilavec, so tako njihovi programi s področja zdravstva in socialnega skrbstva kot tudi program kozmetični tehnik za mlade zanimivi in tako so tudi letos ponovno zaznali veliko zanimanje osnovnošolcev za šolanje pri njih. V prav vse programe imajo vpisanih več prvošolcev kot lani, zato tudi število vseh dijakov v šoli rahlo narašča. S problematiko presežnih delavcev se tako ne srečujejo, a zato v šoli pri pouku svoje obveznosti dopolnjujejo učitelji iz drugih srednjih šol celjske regije.
tako imajo v letošnjem šolskem letu 550 dijakov oziroma 20 več kot lanskem, v 1. letnike pa je vpisanih 200 novincev. Kot pojasnjuje ravnatelj Iztok Leskovar, je v celjskih srednjih šolah problematika presežnih delavcev aktualna že vsaj pet let, bila pa bi še veliko hujša, če šole med seboj ne bi tako dobro sodelovale in si pomagale z dopolnjevanjem učne obveznosti zaposlenih. Posledično je odpuščanj veliko manj, kot bi jih lahko bilo.
in lani vpisani ekonomski tehniki. Vsi letošnji 1. letniki, z izjemo ekonomske gimnazije, in vsi lani vpisani dijaki pa obiskujejo pouk v Kosovelovi ulici. Pouk je vseeno organiziran tako, da pri določenih predmetih, kot so biologija, kemija ali športna vzgoja, dijaki in seveda tudi učitelji prehajajo iz ene šole v drugo. V 1. letnike imajo letos vpisanih 159 dijakov, kar je malo manj, kot sta jih imeli obe bivši šoli skupaj v lanskem letu.
Odpuš kot bi jih
ij manj la
>ušcanj
lahko '
bilo
V Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje porast vpisa beležijo že tretje leto,
Tako vse »rezerve« v osnovnih in srednjih šolah popol-nijo z viški kadrov iz šol, kjer beležijo manjši vpis. Pri tem seveda pazijo na strokovnost in ustreznost kadra, a vseeno ta solidarnost med šolami pomeni, da so zaposlitve mladih novopečenih učiteljev prej izjema kot pravilo. Novih zaposlitev v šolah ni tudi zaradi navodil ministrstva in trenutne zakonodaje, ki to prepoveduje. V šoli tako dobro sodelujejo tudi z osnovnimi šolami, dopolnjevanj učne obveznosti za svoje učitelje pa v preteklosti niso iskali le v Celju, temveč so jih našli tudi v Velenju, Mariboru, Slovenskih Konjicah, Laškem in še kje.
PreveC uCiteljev zaradi združitve šol
Kot je bilo pričakovati, je bilo največ težav z iskanjem dela za zaposlene v Ekonomski šoli Celje, v kateri sta se 1. septembra tudi v pedagoškem delu združila kolektiva nekdanjih Srednje ekonomske šole Celje in Po-slovno-komercialne šole Celje. Šola sicer še vedno deluje na dveh mestih, v Vodnikovi ulici so v celoti ostali program ekonomske gimnazije
»Pri nas uveljavljeno financiranje po dijaku pomeni veliko težavo pri manjših oddelkih, kot so pri nas za programe vrtnar, cvetličar in hortikulturni tehnik, in še zlasti pri strokovnih modulih, kjer je res malo dijakov, za izvedbo pouka pa so potrebni sorazmerno drag repromaterial in ostali materialni pogoji. Zato moramo iskati dodatne vire financiranja tudi s tržno dejavnostjo,« pravi v. d. ravnateljice SŠHVU Celje Štefanija Kos Zidar.
»Z vpisom se za zdaj uspešno borimo, a ni lahko,« pravi ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc in dodaja, da brez težav vedno napolnijo športni oddelek, pri glasbenikih pa je »ponudba na trgu omejena«, saj morajo prej dijaki končati glasbeno šolo na osnovni stopnji in narediti sprejemni izpit. Premalo profiliran program in zato tudi ne dovolj premišljen predmetnik pa ima po Šepetavčevem mnenju klasična gimnazija, ki je dijakom izhodišče »za vse«, tako za študij jezikov, družboslovja, naravoslovja ali medicine.
V Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja Celje izobražujejo za poklice praktično celotnega gradbeništva. Ob uvajanju novih tehnik so morali dodatna znanja iskati učitelji, dijaki pa so se v gradnji energetsko varčne hiše lani v praksi preizkusili kar na šolskem dvorišču.
Slabši od pričakovanj je bil zlasti vpis v program ekonomske gimnazije. Posledica združitve šol in manjšega vpisa dijakov so bile seveda kadrovske težave, ki so se sprva zdele skoraj nerešljive, saj je kazalo celo, da bo 30 presežnih delavcev. »Na koncu se je izteklo tako, da smo se morali šestim učiteljem odreči in jim vročiti odpoved zaposlitve, dva sta se prezaposlila, če bi preračunali v ure, pa je za 16 učiteljev dopolnjevanja učne obveznosti v drugih šolah,« pojasnjuje v. d. ravnateljice Bernarda Marčeta, ki se ob tem znova zahvaljuje vsem tistim srednjim in osnovnim šolam, ki so omogočile dopolnjevanja.
Dopolnjevanje uCne obveznosti drugod
V I. gimnaziji v Celju letos drgne klopi 879 dijakov, od tega je 237 prvošolcev v 9 oddelkih splošne, kombinirane umetniške in splošne, klasične gimnazije in v športnem oddelku. Od leta 2009, ko so imeli kar 1.082 dijakov, se je torej število zmanjšalo za več kot 200. Kot pravi ravnatelj dr. Anton Šepetavc, je to posledica administrativ-
nih ukrepov države, ki je v letih 2010-2012 šoli vsako leto odvzela po en oddelek. Ob siceršnji prostorski stiski v šoli se za dodatne oddelke niso pretirano potegovali tudi zato, ker želijo ohranjati kakovost šole. S presežnimi delavci v šoli nimajo težav, čeprav so se v preteklih letih komu tudi že morali odpovedati. A ni šlo za t. i. viške, temveč za vračanje s porodniških dopustov ali za upokojevanje brez nadomestnih zaposlitev, saj država od šol zahteva na letni ravni krčenje števila zaposlenih za en odstotek. Posamezni učitelji dopolnjujejo svojo učno obveznost tudi v drugih šolah, a več je takšnih, ki si svoj kos kruha dopolnijo v I. gimnaziji.
Ohranili vsa delovna mesta
Tudi v. d. ravnateljice Gimnazije Celje - Center Mateja Glušič Lenarčič pravi, da so v šoli v tem šolskem letu ohranili vsa delovna mesta, čeprav je skupno število dijakov nekoliko manjše, kot je bilo v lanskem. Nenazadnje so imeli že v razpisu za vpis v gimnazijski program oddelek manj. Zato pa je bilo letos toliko več zanima-
nja za program umetniške gimnazije - likovna smer, ki po desetih letih obstoja kljub zahtevnosti programa pritegne veliko likovno nadarjenih osnovnošolcev. V šoli so nadštevilčni trije oddelki v programu predšolske vzgoje, vsi trije oddelki 1. letnika tega programa pa so povsem polni, kljub temu, da letos vpis ni bil omejen. V šoli tudi v preteklih letih ni bilo učiteljev, ki bi se zaradi pomanjkanja dijakov in posledično premalo dela morali posloviti.
Vse veC dela tudi izven šole
Po številu dijakov je med srednjimi v knežjem mestu najmlajša Šola za hortikul-turo in vizualne umetnosti Celje. Kot pravi v. d. ravnateljice Štefanija Kos Zidar, imajo v šoli letos sicer 3 dijake več kot lani, a vseeno je v vseh programih vpisanih
le 186 dijakov in dijakinj. Kadrovska problematika seveda tudi njim ni tuja in ob iskanju dopolnjevanja učne obveznosti v drugih šolah je letos vseeno zmanjkalo dela za dve učiteljici. Šola z izjemno tradicijo in pred desetletji v Sloveniji vodilna na svojem področju vse bolj išče za obstoj tudi delo izven rednega izobraževanja. Tako pripravljajo različne tečaje s področja hortikulture in oblikovanja, tečaje za uporabnike kartice FFS (fito-farmacevtskih sredstev, op. p.), priprave na traktorske izpite, tečaje varnega dela s traktorjem in delavnice za odrasle in šolajočo mladino ter predšolske otroke. Ob tem na trgu ponujajo tudi številne storitve, od urejanja okolja z rastlinami in prodaje špargljev, do oblikovanja notranjih prostorov.
IVANA STAMEJČIČ Foto: arhiv NT (GrupA)
novi tednik
AKTUALNO
17
Stavbo v Ulici XIV. divizije v Celju, kjer ima Dars kar 1.600 kvadratnih metrov lastnih prostorov, je že pošteno načel zob časa. Edini novosti v dvajsetih letih sta napis z imenom družbe in zastava z geslom Povezujemo Slovenijo.
Dars ima enega najdražjih arhivov
Družba za avtoceste RS ima v Celju napol prazno stavbo, v Ljubljani za poslovne prostore plačuje drago najemnino
Ali veste, katero je največje celjsko podjetje? Če ste odgovorili, da sta to cinkarna ali Tuš, se motite. Največje podjetje je Dars, saj ima kar 2,4 milijarde evrov kapitala, 316 milijonov letnih prihodkov, dobrih 23 milijonov evrov čistega dobička in več kot 1.200 zaposlenih. Vendar Celje od tega nima nič. Dars je v Celju le navidezno, tu ima le sedež podjetja. Večji del njegovih uradnikov in strokovnih služb skupaj z upravo namreč vse posle že skoraj dve desetletji opravlja v Ljubljani.
V stavbo na elitnem mestu v središču Celja hodi v službo le enajst uradnikov. Trij e referenti, dva samostojna strokovna delavca, višji referent, specialist področja, vodja oddelka, vodja službe, direktor projektov in kurir skrbijo za izvajanje plačilnega prometa, nadzirajo pobrane cestnine in opravljajo recenzije ter revizije projektne dokumentacije. Nekaj zadolžitev imajo tudi na področju gospodarjenja s cestnim svetom in prostorom ob avtocestah, so pojasnili v Darsovi službi za odnose z javnostmi.
Več kot milijon za celjsko stavbo
Dars je stavbo v Ulici XIV. divizije kupil leta 1995 od Slovenskih železnic, pred tem jo je dve leti imel v najemu. Za nakup je plačal
malo manj kot 270 milijonov tolarjev oziroma dobrih 1,1 milijona evrov. Skupna površina prostorov znaša približno 1.600 kvadratnih metrov in če preračunamo, je to 145 kvadratnih metrov na zaposlenega. Res je sicer, da skoraj polovico prostorov zaseda arhiv podjetja, a ima kljub temu vsak zaposleni za
jih plačujejo državna podjetja. V ljubljanskih pisarnah dela malo več kot 130 uradnikov z upravo.
Delajo v asketskih razmerah
Računsko sodišče je Dars že leta 1998 opozorilo, da s tem, ko ima v Celju lastne poslovne prostore, hkrati pa
Na vprašanje, ali zdaj, ko je večina avtocestnega programa zgrajena, razmišljajo o dokončni selitvi v Celje, so v Darsovi službi za odnose z javnostmi »jasno in razumljivo« odgovorili. Zapisali so namreč, da »>v okviru reorganizacije že izvajajo optimizacijo izkoriščenosti lastnih prostorov in da se pripravljajo rešitve, ki bodo sledile cilju dodatne optimizacije stroškov«. Smo v uredništvu razmišljali, da bi jih morda zaprosili še za »podnapise« njihove izjave.
svoje delo na voljo zavidljivo veliko površino.
In medtem ko je stavba v Celju napol prazna, Dars za svoje delo v Ljubljani že ves čas najema poslovne prostore. Najprej je bil v Einspielerjevi ulici, že nekaj let je v stavbi IMP na Dunajski cesti 7, kjer za 2.700 kvadratnih metrov po zadnjih dosegljivih podatkih na mesec plačuje 53 tisoč evrov najemnine. To naj bi bila ena najvišjih najemnin, ki
Dars ima v Celju 1.600 kvadratnih metrov lastnih prostorov za enajst zaposlenih. Vsak od njih ima torej na voljo kar 145 kvadratov.
jih v Ljubljani najema, ravna negospodarno. Poleg tega, zato ker ima sedež v Celju, večino poslov pa dejansko opravlja v dislocirani enoti v Ljubljani, krši določila svojega statuta. »Dars bi moral svoje posle voditi pretežno v Celju, prav tako bi moralo vodstvo družbe opravljati posle tam,« je zapisalo sodišče.
Dars je ugotovitvam sodišča ugovarjal, češ da organiziranje izpostave ni prepovedano z nobenim predpisom. Na pripombo, koliko kvadratnih metrov ima na voljo vsak zaposleni v Ljubljani in Celju, je odgovoril, da svojo dejavnost opravlja
V devetdesetih letih, ko je upravo Darsa vodil Jože Brodnik, so v Celju celo pripravili Darsov ples. Zabava je bila v Celjskem domu, udeležila sta se je takratni prometni minister in vsa gradbeniška smetana. Mnogi so bili prepričani, da bo dogodek postal tradicionalen, vendar so plesali samo eno sezono. »Kako dolgo bo še trajalo trošenje denarja za enega najdražjih arhivov v državi, medtem ko se cene vinjet zaradi vse višjega dolga v poslovanju Darsa ponovno zvišujejo?« se sprašujemo v aktualni temi.
»Res sem bil prepričan, da se bo Dars sčasoma preselil v Celje. In če tega ni storil do zdaj, je res že skrajni čas, da po dvajsetih letih končno izpolni svojo obvezo. Celje potrebuje takšno ustanovo, tudi zaradi delovnih mest z višjimi plačami,« pravi Jožef Zimšek, ki je pred dvema desetletjema najbolj lobiral za celjski sedež Darsa. Vendar se boji, da je za spremembe bolj malo možnosti, zlasti zaradi velikega ljubljanskega ega.
V celjski izpostavi Agencije za javnopravne evidence in storitve, kjer vsako leto pripravijo pregled poslovanja regijskega gospodarstva, Darsa ne vključujejo v vse svoje analize. Če bi ga, pravijo, bi to krepko zameglilo pravo sliko regije. Dars ima na primer za kar 2,8 milijarde evrov dolga.
v »naravnost asketskih razmerah«. Računsko sodišče, ki je tudi zapisalo, da je sedež Dar-sa v Celju fiktiven, je ugovor v celoti zavrnilo. Vendar se od takrat ni prav nič spremenilo. Pomagala niso niti vprašanja državnozborskih poslancev, ki jih je vsake toliko zanimalo, kaj je s stavbo v Celju in koliko znašajo najemnine v Ljubljani. V statutu Darsa, ki nosi letnico 2011, je seveda še vedno zapisano, da je sedež družbe v Celju.
Vsega je »kriv« Zimšek
Jasnega odgovora na vprašanje, zakaj se Dars nikoli ni preselil v Celje, ni. Glavni »krivec«, da je Dars v mesto ob Savinji sploh prišel, vsaj formalno, pa je Jožef Zimšek. Danes upokojenec in predstavnik stranke DeSUS v mestnem svetu, pred dvajsetimi leti pa vidnejši načrtovalec cestnega omrežja na Celjskem in predsednik takratnega celjskega izvršnega sveta. »S podpredsednikom izvršnega sveta Damjanom Vrečkom sva o tem, naj Celje dobi Dars, začela lobirati na mednarodnem obrtnem sejmu jeseni 1993. Takrat so bili namreč poslanci v državnem zboru zelo na-strojeni proti centralizmu in bila je priložnost, da se v Celje preseli ena od najpomembnejših državnih družb,« je pojasnil Zimšek za Novi tednik.
Sprva je dobro kazalo
Ko je konec istega leta zakon o Darsu prišel v držav-
ni zbor, je celjska pobuda dobila med poslanci veliko podporo. Celje je tako dobilo sedež Darsa, celjsko je bilo tudi vodstvo družbe. Prvo upravo je namreč vodil Jože Brodnik, prvi nadzorni svet pa Jožef Zimšek. Sedem let kasneje je Zimšek prevzel še pomembnejšo funkcijo, postal je namreč namestnik predsednika uprave Darsa. In zakaj se ob tako visokih položajih ni bolj vneto boril, da bi se Dars tudi res preselil v Celje? »V prvi fazi, to je v prvih desetih letih, ko so se v Sloveniji načrtovale in gradile avtoceste, je bilo nujno, da je čim več kadrov v Ljubljani, blizu vlade, pristojnih ministrstev, upravnih organov in drugih. Odkar pa je večina avtocest zgrajenih, potrebe, da so vodstvo in vse službe v Ljubljani, res ni več,« pojasnjuje Zimšek. Kot trdi, so v Darsu v času, ko ga je vodil Tomislav Nemec, resno razmišljali o selitvi v Celje. Pripravljali naj bi celo
projekt za sanacijo stavbe, ki naj bi stala približno 2 milijona evrov. Stavbo v Celju je namreč že pošteno načel zob časa, zato bi bilo treba zamenjati električno napeljavo, urediti ogrevanje, zamenjati okna, polepšati pročelje ... A iz vsega skupaj ni bilo nič.
Bo ob dveh rešitvah obveljala tretja?
Dars ima torej dve možnosti, kako rešiti farso, imenovano »sedež družbe je v Celju«. Vladi lahko predlaga, naj spremeni zakon o Darsu, izpostavo v Ljubljani končno registrira kot svoj sedež in v prestolnico preseli svoje celjske uslužbence, skupaj z arhivom. Lahko pa končno začne poslovati v Celju in tja preseli vse svoje službe, uslužbence in upravo. Seveda pa žal obstaja še tretja možnost. Da vse ostane tako, kot je bilo doslej.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
ZADNJA NOVICA
Občinam manj denarja
V	Združenju občin Slovenije so se včeraj, v sredo, na predsednico Vlade RS Alenko Bratušek obrnili z odprtim pismom. V njem ostro nasprotujejo temu, da bi se v državnih proračunih za leti 2014 in 2015 zmanjšal oziroma odpravil delež za sofinanciranje naložb po 21. členu Zakona o financiranju občin.
V	združenju so pripravili izračun, kolikšen delež prihodkov občin pomeni denar, ki ga lokalne skupnosti dobijo po tem členu. Predlog zakona o izvrševanju državnih proračunov za prihodnji leti predvideva zmanjšanje sofinanciranja investicij na 2 odstotka skupne primerne porabe občin oziroma ukinja denar za naložbe za leto 2015. To bi najbolj prizadelo najšibkejša območja Slovenije, saj se 4 odstotke denarja za primerno porabo razdeli med posamezne občine po indeksu razvojne ogroženosti. S Celjskega bi tako Občina Solčava izgubila kar 23 odstotkov prihodkov.
V	združenju še opozarjajo, da tak način varčevanja za občine ni sprejemljiv. V veljavnem Zakonu o financiranju občin so namreč med seboj soodvisni členi, ki določajo, koliko denarja dobijo občine s t. i. povprečnino in investicijskimi transferji. Zato bi se s spreminjanjem enega člena rušila razmerja ter večal razkorak med občinami ter območji v državi, kjer so razvojne razlike že zdaj zelo velike. IS
in	rnPiDT	novi tednik
18	OfUnl	Št. 43, 26. september 2013
V štirih dneh: zmaga in poraz Celja s 4:0!
Idealen razplet ob jubileju Arene Petrol - V soboto lokalni derbi v Velenju
Nogometaši Celja so v štirih dneh zmagali in izgubili s 4:0, najprej doma v pokalu proti Zavrču, nato pa so klonili v prvenstvu v Domžalah. Visoka zmaga (Zavrčani so pri 1:0 zadeli prečko) in poraz (v Domžalah so Celjani večino tekme imeli igralca manj, pri 2:0 pa je Centrih zatresel prečko) imata tudi malce drugačna obraza, kot se zdi na prvi pogled.
Bistveno je prejšnji teden bilo, da so se celjski nogometaši uvrstili v četrtfinale pokala NZS in obenem navdušili občinstvo, ki je pozdravilo najbolj zaslužne za izgradnjo štadiona.
Zahvala štirim
V Areni Petrol se je ob proslavi desete obletnice štadiona razpletlo idealno, proti trenutno drugi ekipi v prvenstvu, Zavrču. Celjsko moštvo je ob odmoru vodilo s 3:0, nato pa je predsednica kluba Alenka Obrul podelila priznanja najbolj zaslužnim za izvedbo projekta, županu Mestne občine Celje Bojanu Šrotu, tedanjima vodilnima možema v klubu, predsedniku Marjanu Vengustu in direktorju Darku Klariču, ter Stanku Raku, predstavniku podjetja Petrol, po katerem je kasneje štadion dobil ime.
Žreb: Rudar - Celje
Za Igorjem Jugovičem, Draganom Čadikovskim in Andražem Žurejem je v drugem delu s prostega strela zadel še kapetan Sebastjan Gobec, ki je 12. septembra leta 2003 podal (Simonu Sešlarju) za prvi gol na novem štadionu: »Če bi vselej igrali tako kakovostno, kot smo v sredo proti Zavrču, bi bilo super. Na roko nam je šla tudi izključitev gostujočega igralca, potem pa smo rutinirano izpeljali tekmo do konca.« Rdeči karton je Majer prejel pri izidu 2:0. Prvič je v celjskem dresu v Celju igral William Franklin Vicente in prejel aplavz, ni se pa izkazal. Sledil je žreb parov četrtfinala
Z leve stojijo Alenka Obrul, Bojan Šrot, Marjan Vengust, Stanko Rak in Darko Klarič.
pokala. Celjsko območje bo imelo polfinalista, kajti spopadla se bosta Rudar, ki je s 4:0 izločil Krko, in Celje. Prva tekma bo 23. oktobra v Velenju, povratna pa teden dni kasneje v Areni Petrol. Preostali pari so Olimpija - Domžale, Aluminij - Gorica in Šenčur proti zmagovalcu para Kalcer - Maribor.
Precej presenečenj
Dolgo je trajala pridobitev vseh dovoljenj za začetek prvih del pod Golovcem, štadion so potem gradili v več fazah. Neutruden je bil Marjan Vengust, dolgoletni predsednik NK Celje: »Ni bilo lahko. Šele ko smo prepričali ljudi, da Celje potrebuje tak objekt, je bilo lažje. Potem je projekt stekel. Spominjam se spremembe prostorskih aktov, nato umestitve celotnega objekta v prostor, nakar smo naleteli na ostanke komunalnih in gradbenih odpadkov. Precej je bilo presenečenj, ki so zahtevala nove posege, ti posledično denar, tega pa praktično ni bilo. Prvi spon-zorski denar smo namenili uvodnim zemeljskim posegom, da je območje Opekar-niške jame dobilo osnovno podobo. Trava je bila posejana leta 2002, temeljni kamen za tribuno smo postavili
v začetku leta 2003. Pol leta kasneje so bili dani vsi pogoji za izvedbo prve tekme.«
»Sodnika ne razumem«
V zadnji tekmi 10. kroga je Zavrč doma premagal Maribor z 1:0 in prav Zavrč, trenutno drugi na lestvici z le dvema točkama zaostanka za državnim prvakom, je sinoči spet gostoval v Areni Petrol. Celjani so bili v soboto zelo razočarani nad izjemno nezbrano sodniško šesterico. Že v 16. minuti je moral igrišče zaradi rdečega kartona zapustiti Matic Žitko. Vse skupaj je bilo sporno z več vidikov. Toda, kar je morebiti poglavitno, prepovedanega položaja ni bilo. Slobodan Vuk ni bil pred celjsko obrambo, zamudil je namreč Krajcer. Vuk je stekel proti golu, Žit-
ko ga je povlekel za majico. Vuk ni padel, temveč streljal mimo celjskih vrat. Sodnik
Slavko Vinčič je Žitku pokazal rdeči karton, nato pa do-sodil prosti strel Domžalam, česar ni nihče razumel, saj je prej pustil prednost.
Celjani torej le niso bili tako oškodovani, »ofsajda« ni bilo, Žitko je kot zadnji igralec vlekel Vuka. Za pojasnilo smo pobarali celjskega branilca: »Lovil sem ga, pred kazenskim prostorom je sledil kontakt. Če bi Slobodan padel, bi si jaz zaslužil rdeči karton. Sodnik je pustil prednost in zdelo se mi je samoumevno, da je žoga naša in bo igra normalno tekla naprej. Potem pa se je sodnik iz neznanega razloga odločil, da me izključi. Tega ne razumem.«
Vajeni krivic
Po visoki zmagi Domžal je njihov trener Luka Elsner še enkrat dokazal, kako je - za razliko od njegovega predhodnika - vzgojen: »Če želim biti objektiven, moram biti tudi skromen. Rezultat je visok, glede na vsebino pa bomo na zmago morali gledati skromno. Do izključitve smo bili v podrejenem položaju, res pa je, da Celjani niso uspeli izkoristiti podaj, ki smo jim jih podarili. Veliko faktorjev je
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	9	7	1 1	22: 5 22
ZAVRČ	10	6	2 2	16:13 20
GORICA	10	5	3 2	17: 9 18
LUKA KOPER 10		5	3 2	13:12 18
RUDAR	9	5	1 3	13:10 16
OLIMPIJA	9	4	1 4	17:16 13
DOMŽALE	10	3	3 4	13:12 12
CELJE	10	2	2 6	8:18 8
KRKA	9	1	1 7	8:19 4
TRIGLAV	10	1	1 8	6:19 4
bilo na naši strani. Morda smo tudi zaradi tega prišli do zmage.« Če večino tekme igraš z nogometašem manj, potem je jasno, da je bila izključitev usodna. Tudi to je poudaril trener Miloš Rus: »V tej sezoni smo že vajeni, da večino tekem začenjamo >hendikepirani<. Upam, da bo tudi za nas posijalo sonce. Menim pa, da se določene stvari, zaradi katerih trpimo, ne bodo spremenile ...« Ena izmed teh je vsekakor kazen treh tekem prepovedi igranja Tadeju Vidmajerju.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Številni igralci, ki so bili pred 10 leti člani kluba, so se odzvali vabilu: Aleksander Šeliga, Marko Križnik, Andrej Pečnik, Mitja Brulc, Matej Šnofl, Andrej Kvas, Dejan Plastovski, Gregor Helbl, Denis Srša, pomočnik trenerja Herbert Klančnik, ekonoma Irena in Milan Turnšek ... Na igrišču sta bila Gobec in Čadikovski, zaradi obveznosti so manjkali Pušnik, Koren, Budimir, Lungu, Sešlar, Fornezzi, Brumen, Plaznik, Vršič, Maletic, Robnik, Čelofiga, Kelhar in Urbanč.
gm	v	■	I v ■ ■	■ -
Smarčani vzdrzujejo ritem
Dvakrat ničla z bele točke
Andraž Žurej je zadel za 3:0 po podaji Čadikovskega.
Lokalni derbi v 7. krogu 2. slovenske nogometne lige med Šampionom in Šmartnim 1928 je pripadel varovancem trenerja Oskarja Drobneta, ki ostajajo tik pod vrhom lestvice. Zasedba Janija Žilnika pa ostaja prikovana na predzadnjem mestu.
Šmartno (16 točk) za drugouvršče-nim Dobom, ki ga vodi Damjan Romih, zaostaja le za točko, za vodilnimi Rado-mljami še za dodatni dve. Šampion je s štirimi na devetem mestu, za njim je le še Bela krajina, ki je brez točk.
Šmarčani bi lahko v 14. minuti pove-dli z 1:0, vendar je Aljaž Krefl zapravil enajstmetrovko. Zadel je vratnico. Dve minuti kasneje so se gostje vendarle veselili, ko je domačega vratarja ukanil Lovro Bizjak. Isti igralec je v 25. minuti povišal na 2:0. Zaostanek gostiteljev je znižal šele 16-letni Erik Gliha. Šmarčani so svojo prednost podvojili v 14. minuti nadaljevanja. Natančen je bil Marcel Vindiš. Zasedbi Šampiona se je zatem v 69. minuti ponudila priložnost, da se vrne v igro, a je gostujoči vratar Peter Jesenek ubranil
strel z bele točke Milku Kovaču. Šmartno bi lahko še občutneje slavilo. Zadnjo večjo priložnost je imel Iztok Močivnik, ki ga je posodil NK Celje, ko je preigral dva igralca, na koncu pa vratarju meril v naročje. Močivnik po poškodbi hitro napreduje. Gostje so na koncu zasluženo slavili, ko se je pokazalo, da gre za kvalitetnejše moštvo, ki lahko v letošnji sezoni preseneti vsakogar.
Žalost ...
Domačega trenerja Janija Žilnika za izjavo po tekmi nismo dočakali, smo pa zato še kako slišali njegov glas, ki je odmeval praktično po celotni Areni Petrol, potem ko je bil sila jezen zaradi predstave svojega moštva. Na pomoč nam je priskočil Bojan Arčan: »Čestitke Šmarčanom za zasluženo zmago. Izkazali so se za zelo dobre nasprotnike, ko smo mi na domačem terenu želeli zmagati. Pri zaostanku s 3:1 bi se lahko vrnili, a se nam ni izšlo. Naša želja ostaja, da smo v sredini lestvice, čeprav nam trenutno ne kaže dobro. Verjame-
mo v svoje delo. Želene zmage bodo zagotovo prišle.«
... in veselje
Povsem drugače je bilo seveda v gostujočem taboru, kjer so se po sedmi tekmi veselili že pete zmage. Trener Oskar Drobne je v letošnji sezoni dokončno preporodil moštvo. »Vedeli smo, da bo težko in da bo osredotočenost na maksimalni ravni, saj je šlo za lokalno rivalstvo. Najpomembneje je, da smo tekmo dobro odprli, ko smo dvakrat zadeli, na žalost pa zapravili strel z bele točke. Sledil je padec, zatem še prejet gol, potem pa smo bili v nadaljevanju veliko bolj čvrsti, dobro smo stali, imeli kup priložnosti in pa na koncu zasluženo zmagali. Gremo naprej. Vsaka zmaga pripomore k dodatni samozavesti. Sledi zahteven razpored, tekmeca bosta Aluminij in Dob, treba bo odigrati v podobnem ritmu.« Šampion bo v soboto gostoval v Veržeju, dan kasneje bo Šmartno v derbiju kroga gostilo Aluminij (16).
MITJA KNEZ
novi tednik	C DOPT	1Q
Št. 43, 26. september 2013	ŠTORI	19
Klasičen zaplet in razplet
Celjski rokometaši vnovič iz primeža izpustili velenjske
Rokometašem Gorenja je pripadel prvi letošnji derbi s Celjani. Velenjčani so slavili s 30:28. »Pivovarji« so ponovno s slabim drugim polčasom nasprotnikom dovolili, da na začetku sezone vpišejo pomembno zmago.
Prvi polčas tekme v Rdeči dvorani je pripadel Celju Pivovarni Laško s 15:14.
Tesno
Do rezultata 10:10 je bil tudi izid desetkrat izenačen, skupno pa kar dvajsetkrat, kar dokazuje, da je bila tekma izjemno izenačena. Celjani so v 43. minuti povedli z 22:19 in si posledično priigrali občutnejšo prednost, ko se je zdelo, da gostitelji ne bodo več uspeli slediti. Vendar niso popuščali in so na krilih Janeza Gamsa, Klemna Cehteta in Senjani-na Burica izničili zaostanek. Po izenačenju na 27:27 so tri minute pred koncem za domače zadeli Cehte, Dujmovic in Gams, pri Celjanih pa le Sebastjan Skube. Na koncu so se gostitelji zasluženo veselili. Za Gorenje je Marko Dujmovič dosegel 7 golov, na drugi strani je Ivan Sli-škovic prispeval še enega več.
Hitra prilagoditev
Domači trener Ivan Vaj-dl ni skrival navdušenja: »Več kot zadovoljni smo s to zmago. Fantom čestitam za garanje, predvsem v zadnjih minutah, ko so dali iz sebe vse atome moči. V drugem polčasu smo uspešno zapirali prodore gostov, dobro smo igrali v obrambi. Uspelo nam je preobrniti re-
V velikem derbiju se je z učinkovitostjo izkazal Marko Dujmovič.
zultat. Naslov prvaka? Vsi so pričakovali, da bomo po številnih spremembah v ekipi Gorenja potrebovali določen čas za prilagajanje, a fantje so se hitro vklopili. Bo pa prvenstvo še dolgo in presenečenja se bodo še dogajala. Zagotovo bo še zelo zanimivo, ko je še vse odprto.«
Drugi polčasi
Drugače je bilo v taboru Celja, kjer so bili vidno potrti. V trenutku so zapustili igrišče in odšli proti garderobi. Zatem je spregovoril Luka Žvižej: »Vse smo imeli v svojih rokah, a potem spet naredili preveč napak, ki so nas stale točk. V prihodnje bo treba več narediti za zbra-
Po zmagi poraz in obratno?
Velenjski rokometaši so na prvi tekmi v ligi prvakov zmagali, celjski pa izgubili.
Gorenje je bilo v Rdeči dvorani boljše od švedskega Drotta s 35:33. Izstopala sta Klemen Cehte z dvanajstimi in Mario Šoštarič z osmimi goli. Že drevi bodo Velenjčani gostovali v Hamburgu pri evropskem prvaku in vse kaže, da bodo doživeli prvi poraz v novi sezoni.
Ekipa Celja Pivovarne Laško je v Zagrebu izgubila s 24:21. Pred 6.500 gledalci so Maticevi varovanci vse
možnosti za ugoden izid zapravili v začetku 2. dela, saj so po šestih minutah nadaljevanja zaostajali za šest golov, 18:12. V celjski ekipi sta bila najbolj učinkovita Gašper Marguč in Nema-nja Zelenovic s po petimi goli. Čeprav se kritike nad celjsko igro kar vrstijo, pa rezultatsko ni zamujenega nič, kajti s Slovanom so »pivovarji« srečno izvlekli celoten plen, v Velenju in Zagrebu pa so doživeli nizka poraza. Sinoči so gostovali v Ribnici, saj bodo v soboto v 2. krogu lige prvakov pri-
čakali St. Petersburg, proti kateremu pričakujejo zanesljivo zmago.
Žreb šestnajstine finala slovenskega pokala za roko-metaše je določil dva prvoli-gaška para, Slovan - Sevnica in Maribor - Trimo. Pokalni prvaki Celjani bodo v sredo, 2. oktobra, gostovali pri Po-murju v Murski Soboti, velenjsko Gorenje pa v Slovenj Gradcu. Oba kluba s Celjskega bosta brez preglavic napredovala med šestnajst najboljših moštev.
DŠ
Foto: SHERPA
nost in odgovornost. Rezultat je treba znati držati in izkoriščati priložnosti, ki si jih ustvarjamo. Iz teh napak se moramo nekaj naučiti in pokazati, da smo na pravi poti.« Sebastjan Skube je pristavil: »Spet smo zgrešili kar nekaj >zicerjev<. To se nam že nekaj časa ponavlja. Smo pa imeli tekmo že nekako v svojih rokah, ko smo vodili za tri gole in si spet privoščili padec, ki si ga nikakor ne bi smeli. Gremo naprej. Druge polčase bo treba popraviti. Glave gor, nič še ni izgubljeno.« Celjani so že včeraj zvečer v 4. krogu gostovali v Ribnici, Gorenje bo Trimo gostilo v nedeljo.
MITJA KNEZ Foto: arhiv NT
Novinec Ivan Sliškovic je štirikrat zatresel mrežo Zagrebčanov.
Prvi lokalni derbi bo v Žalcu
Približevanje svetovni konkurenci
Svetovnega prvenstva v nemškem Bochumu so se v velikem številu udeležili plesalci Plesne šole Urška Celje.
Od 110 slovenskih predstavnikov jih je bilo skoraj polovica, 52, iz Celja, Laškega in Zasavja. Zelo uspešna je bila pionirska mala skupina Ultra super cvetke, ki je osvojila 13. mesto. Dobra je bila tudi velika formacija mladincev Feel this moment in v hudi konkurenci zasedla 20. mesto. Par Maja Ocvirk in Ula Dobovičnik sta v kategoriji disco dance pari pionirji kljub poškodbam osvojili 22. mesto. V solo kategoriji sta se predstavili članici Tamara Tavčar (24. mesto) in Siria Karlatec (31.). Večina rezultatov je potrdila, da Slovenija napreduje in se približuje svetovni konkurenci, tako plesno kot tudi kostumsko in idejno.
DŠ, foto: arhiv šole
Vse tri ekipe s Celjskega so na začetku 1. slovenske lige za rokometašice zmagale, Žalčanke v Piranu, Celjanke v Ajdovščini, Ve-lenjčanke pa doma proti Krki.
Celjanke so ogromno pridobile s povratkom Alje Jan-kovič, odlične organizatorke
igre, ki se je kalila pri Krimu. Novega trenerja v primerjavi s prejšnjo sezono imajo tudi v Žalcu, kjer dekleta vodi prekaljeni Niko Markovič. Žalčanke so sezono začele z visoko zmago (40:21) proti Ptujčankam. Zapustila jih je vratarka Miša Marinček, okrepila pa jih je povratnica
Patricija Feldin. Proti Ptuju so bile najbolj razigrane Jasna Turnšek (9 golov), Patricija Korotaj in Nives Ahlin (obe po 8). V soboto bo sledil prvi lokalni derbi, v Žalcu bodo gostovale Ve-lenjčanke.
DŠ
Foto: arhiv kluba
Maja Ocvirk in Ula Dobovičnik
Žalske rokometašice vodi trener Niko Markovič, ki stoji desno.
On	ČDHDT	novi tednik
20	OfUnl	Št. 43, 26. september 2013
Hopsi v sezono z izvrstno ekipo
Pogovor z organizatorjem igre Danielom Vujasinovičem
Do začetka državnega prvenstva za košarkarje ostaja še 24 dni. V soboto, 19. oktobra, bodo odigrane tekme 1. kroga. Polzelani bodo gostovali v Grosupljem. Pri Hopsih ostaja Goran Jagodnik, a tudi 24-letni organizator igre Daniel Vujasinovic, čeprav je imel nekaj ponudb, vendar ne konkretnih.
Vujasinovic nam je zaupal pričakovanja pred novo sezono.
Kako potekajo priprave na Polzeli?
Sprva smo vadili individualno, zdaj pa že slabe tri tedne treniramo skupaj. Priprave se bodo stopnjevale, iz dneva v dan bodo bolj intenzivne, tudi prijateljskih tekem bo kar nekaj. Seveda že komaj čakamo novo sezono, saj je od prejšnje minilo že precej časa.
S trenerjem Boštjanom Kuharjem že dolgo sodelujeta. Kakšni so treningi?
Treningi so super. S trenerjem se odlično razumemo. Dobro se nam prilagaja, nameni nam počitek, ko vidi, da smo utrujeni. Težav s poškodbami ni in vsi gledamo pozitivno naprej.
Ekipa ostaja praktično ista, prišla sta le nova temnopolta košarkarja. Večjih sprememb ne bo?
Ne. Res je, ekipa bo skoraj ista in to je zelo dobro, kajti vsi se med sabo zelo dobro
poznamo. Kot zadnja sta prišla center Richard in branilec Robertson. Pridružil pa se nam je še Samo Udrih. Ekipa je zdaj odlična.
Predvsem drugi del prejšnje sezone je bil dober. Se da narediti letos še kaj več?
S takšno ekipo, kot jo imamo zdaj, bi skoraj zagotovo morali priti med štiri najboljše ekipe po prvem delu sezone. Najpomembneje je, da se do prve tekme dobro uigramo. Cilj bo zagotovo uvrstitev v ligo za prvaka in verjamem, da nam bo uspelo.
Verjetno spremljate tudi kadrovanje preostalih pr-voligaških ekip. Zdi se, da bo sezona zelo izenačena.
Ja, to bo izenačena sezona. Zdi se mi, da ima Rogaška v tem trenutku na papirju najmočnejšo ekipo. Kot vedno bosta nevarni ekipi Zlatoroga in Heliosa, kot po običaju bosta neugodna še Elektra in Tajfun. Pričakujem izjemen boj za uvrstitev med najboljše.
Kdo sta favorita za vrh po prvem delu prvenstva?
Glavna sta Zlatorog in Helios. Če že zaradi drugega ne, potem tudi zaradi tradicije. Nato sledimo ostale ekipe. Definitivno bo zanimivo.
MITJA KNEZ Foto: arhiv NT
Daniel Vujasinovic je med prejšnjo sezono zapustil Laško in se vrnil med Hopse.
NA KRATKO
Led prebili na domačem ledu
Celje: S tekmami prvega kroga se je začelo skupno hokejsko tekmovanje slovenske, italijanske in avstrijske hokejske zveze, mednarodna liga INL. Celjani so na domačem ledu morali priznati premoč Triglavu s 4:1. Častni zadetek je dosegel Žan Jezovšek. Bistveno je, da so mladi celjski hokejisti po 15 letih posta v članski konkurenci prebili led. V soboto bodo imeli ljubitelji hokeja novo priložnost, da si ogledajo mlado in poletno celjsko moštvo, in sicer ob 18.00 proti Slaviji.
Boljše le eno moštvo!
Celje: Kegljačice Celja so dobile uvodni tekmi v 1. slovenski ligi in s tem napovedale pohod proti novemu naslovu državnih prvakinj. V prvem krogu so bile v gosteh s 6:2 boljše od Konstruktorja, ko je Eva Sajko podrla 582 kegljev, nato pa so varovanke Lada Gobca gostile Adrio in jo ugnale z 8:0. To je bila rekordna zmaga v kegljih, z razliko 444, poleg tega je Celje doseglo drugi najvišji ekipni rezultat 2. kroga v vseh ligah, moških in ženskih! Za to je bila najbolj zaslužna Barbara Fidel z dosežkom 635. V soboto bodo Ce-ljanke gostovale v Litiji.
Tudi Kroflič
Andorra la Vella: Slovenska reprezentanca v dvoranskem nogometu je v Andori proti gostiteljici odigrala pripravljalni tekmi. Varovanci selektorja, Celjana Andreja Dobovičnika, so sprva zmagali z 8:0, nato pa celo z 12:0. Dva gola je k visoki drugi zmagi prispeval član Dobovca Uroš Kroflič. Pred reprezentančno akcijo je Dobovec v uvodnem krogu 1. slovenske lige doma izgubil z Litijo (2:6).
All-in edini neporažen
Celje: Derbi vodilnih v 1. celjski ligi malega nogometa na Skalni kleti med Intercomom in All-inom je bil preložen. Izidi 14. kroga: Amaterji Občina - Hudinja Champion pub 2:8, Bolnica Celje - Maček tisk 3:1 in Novem - Šargi&Kralj 2:14. Intercom in All-in imata po 31 točk, Šargi 28. Ponedeljkovi pari: Engrotuš - Amaterji (18), Šargi - Hudinja (18.45), All-in - Bolnica (19.40), Maček tisk - Novem (20.30).
DŠ
Za Hopsi sta prvi pripravljalni tekmi. Za pet točk so premagali Zagreb, nato pa po podaljšku za točko izgubili z Mariborom.
V množični ligi slavil Kos
Liga Teniškega kluba Celje se je končala z mastersom, v katerem je slavil Iztok Kos. V rednem delu je sodelovalo 21 igralcev. Bili so razdeljeni v tri skupine in igrali vsak z vsakim.
V	zaključne boje se je uvrstilo 16 igralcev. Skupno je bilo odigranih 78 tekem v 123 urah, uporabili so 234 žogic ...
Različna polfinala
V	četrtfinalu je Iztok Kos izločil Matjaža Zupanca s 6:0 in 6:3, Marko Štor s 6:3, 3:6 in
10:6 Alena Rakito, Uroš Omerzu s 4:6, 7:5 in 10:2 Matjaža Hribernika ter Staš Stermecki s 6:3 in 7:6 Boštjana Čerenjaka. V polfinalu je bil Kos boljši od Štora s 6:0 in 6:3, Omerzu pa od Stermeckega s 6:3, 4:6 in 10:8. Boji v polfinalu in finalu so v celjski Mestni park privabili lepo število gledalcev, ki so bili priča dobremu tenisu in še boljšemu vzdušju tako na kot tudi ob igrišču. V nedeljo je masters pripadel Iztoku Kosu, ki je v finalu ugnal Uroša Omerzuja s 6:1 in 6.2.
DŠ, foto: arhiv kluba
Z leve stojijo polfinalisti Uroš Omerzu, Iztok Kos, Staš Stermecki in Marko Štor.
Panorama
NOGOMET
1.	SL, 9. krog: Rudar
-	Olimpija 1:2 (2:0); Raduj-ko (43); Omladič (55-11 m), Šporar (84), Domžale - Celje 4:0 (1:0); S. Vuk (35), Parker (47, 80), Kous (83), Zavrč -Maribor 1:0 (1:0), Krka - Koper 0:1 (0:1), Gorica - Triglav 3:1 (1:0).
2.	SL, 7. krog: Šampion
-	Šmartno 1928 1:3 (1:2); Gliha (34); Bizjak (16, 25), Vindiš (58). Vrstni red: Radomlje 18, Dob 16, Šmartno 15, Aluminij, Veržej 12, Krško 10, Šenčur, Ankaran 7, Šampion 4, Bela krajina 0.
3.	SL - vzhod, 5. krog: Drava - Šmarje 2:0 (0:0), Šentjur
-	Odranci 1:7 (1:3); Tuhtar (3), Martjanci - Dravinja 2:3 (1:1); Čander (26, 61), Čere-nak (87). Vrstni red: Drava, Dravinja 13, Nafta 10, Maleč-nik, Beltinci 9, Grad, Rakičan 8, Odranci 7, Šmarje 5, Ljutomer 4, Bistrica, Tromejnik 3, Čarda 2, Šentjur 1.
Štajerska liga, 5. krog: Kovinar Štore - Fužinar 1:2 (1:1); O. Drobne (20), Mons Claudius - Peca 1:0 (1:0); Polajžer (40), Žalec - Radlje 0:1 (0:1), Zreče - Pesnica 1:0 (0:0); Boček (48). Vrstni red: Fužinar 13, Dravograd, Radlje 10, Zreče 9, Kovinar, Lenart, Šoštanj, Slovenj Gradec 7, Peca, Pohorje, Žalec 6, Monc Claudius, Pesnica 4, Marles hiše 3.
MNZ, MČL Celje, 5. krog: Vojnik - Radeče 3:2 (0:0);
Sokolovski (60), Hodžič (71, 85); Ribič (69), Pukl (89), Krško B - Kozje 5:1 (2:1); Levstik (37). Vrstni red: Rogaška 12, Krško B 10, Mozirje 9, Vojnik 7, Radeče 4, Kozje 0.
MALI NOGOMET
1. SL, 1. krog: Dobovec
-	Litija 2:6 (1:3); D. Kugler (7, 25).
ROKOMET
1. SL, 3. krog: Gorenje
-	Celje Pivovarna Laško 30:28 (14:15); Dujmovič 7, K. Cehte 6, S. Burič, Šoštarič
4,	Gams 3, Skube, Papež 2, Medved, Oštir 1; Sliškovič 8, Skube 6, Zelenovič 4, Poteko 3, Marguč, Lekai, Žvižej 2, Žabič 1.
Liga prvakov, 1. krog: Zagreb - Celje Pivovarna Laško 24:21 (13:10); Mandalinič 7, Horvat 4; Marguč, Zelenovič
5,	Sliškovič 4, Lekai, Žvižej 3, Poteko 1, Gorenje - Drott 35:33 (19:16); K. Cehte 12, Šoštarič 8, Papež, Skube 4, N. Cehte, Medved, S. Burič, Dujmovič 1; Halen 7, Adolf-son 5.
1. SL (ž), 1. krog: Velenje -Krka 24:17 (13:5), Piran - Žalec 27:29 (12:14), Ajdovščina
-	Celje Celjske mesnine 21:23 (11:12). (MiK)
Športni koledar
Četrtek, 26. 9.
ROKOMET
Liga prvakov, 2. krog: Hamburg - Gorenje (20).
Petek, 27. 9.
MALI NOGOMET
1. SL , 2. krog: Sevnica
-	Dobovec (20).
Sobota, 28. 9.
NOGOMET
1.	SL, 10. krog, Velenje: Rudar - Celje (18).
2.	SL, 8. krog: Veržej
-	Šampion (16).
3.	SL - vzhod, 6. krog: Šmarje - Rakičan, Slovenske Konjice: Dravinja - Grad (16).
Štajerska liga, 5. krog: Radlje - Zreče, Dravograd
-	Žalec, Šoštanj - Slovenj Gradec, Fužinar - Mons Claudius, Marles hiše - Kovinar Štore (16).
MNZ, MČL Celje, 6. krog: Radeče - Rogaška, Mozirje
-	Kozje, Krško B - Vojnik (16).
ROKOMET
Liga prvakov, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - St. Petersburg (20.30).
1.	SL (ž), 2. krog: Žalec
-	Velenje (18), Celje Celjske mesnine - Krka (19).
Nedelja, 29. 9.
NOGOMET
2.	SL, 8. krog: Šmartno 1928 - Aluminij (16).
3.	SL - vzhod, 6. krog: Bistrica - Šentjur (16).
ROKOMET
1. SL (ž), 4. krog, Trebnje: Trimo - Gorenje (19).
RADIO, KI GA BEREMO
21
90.6 95.1 95.9 100.3
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	ANS. POLJANŠEK: Tvoja trma
2.	POSKOČNI MUZIKANTI: Objemi me
3.	ANS. BRATOV AVBREHT: Čez Graško goro
4.	ANS NEMIR: Da bi nekdo
5.	ZLATIH 6: Zlata polka
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	BURN - ELLIE GOULDING (3)
2.	AFTER ALL - MICHAEL BUBLE FEAT. BRYAN ADAMS (3)
3.	LET THERE BE LOVE -CHRISTINA AGUILERA (2)
4.	WAIT FOR ME - KINGS OF LEON(4)
5.	THINGS WE LOST IN THE
FIRE - BASTILLE	(1)
6.	APPLAUSE - LADY GAGA (5)
7.	I NEED YOUR LOVE - CALVIN HARRIS FEAT ELLIE GOULDING (4)
8.	BIG WHEN I WAS LITTLE -ELIZA DOOLITTLE
9.	FROM HERE ON OUT - THE KILLERS
10.	LOVED ME BACK TO LIFE -CeLINE DION
(5) (2)
(1)
(4)
(3)
(1)
(2) (2)
(3)
(4)
(5)
DOMAČA LESTVICA
1.	POJDI V STILU - I. C. E.
2.	PRAVLJICA - PREPROSTO ČRNI (6)
3.	GREM - FLIRRT
4.	MUZA TVOJ'GA BLUZA -NEISHA
5.	BOJNA ČRTA - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV
6.	NOVA DVAJSETA - GUŠTI
7.	KO VIDŠ SVOJ OBRAZ -FLAMIE
8.	NAZAJ K MAMI - EVA BEUS
9.	PAŠE MI - APRIL
10.	ČAO LEPA - JAN PLESTENJAK (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
WRECKING BALL - MILEY CYRUS ROAR -KATY PERRY
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
ISKRE - BIG FOOT MAMA NOVI SVET - SIDDHARTA & SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLO
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Sodelavci Radiu Celje želimo še veliko uspešnih let.
Vse najboljše, Radio Celje!
Radio Celje je 19. septembra obeležil 59 let neprekinjenega oddajanja, kar je za radijsko postajo zavidanja vredna obletnica. Da se lahko pohvalimo s tako dolgo tradicijo, gre v prvi vrsti zahvala poslušalkam in poslušalcem, ki nam zaupajo, nas podpirajo in ostajajo zvesti vsa ta leta, ter številnim sodelavcem v minulih desetletjih, ki so svoje delo opravljali z vso predanostjo, ljubeznijo in s ponosom.
Številne čestitke in spodbudne besede poslušalcev ob radijskem rojstnem dnevu so nepre-
cenljivo darilo in ogromna spodbuda za naprej ter hkrati dokaz, da smo na pravi poti.
Kljub praznovanju pa na Radiu Celje nismo pozabili na delo. Kot ste, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, verjetno opazili, smo informativni program Radia Celje opremili z novo zvočno podobo. Sicer pa pripravljamo še nekaj posodobitev in kljub zaostrenim razmeram z optimizmom zremo v prihodnost. Obljubljamo, da se bomo še naprej trudili za vas!
BA, foto: IŠ
V nedeljo se bo izpovedala Pia Zemljič
Kdaj je izvedela, kaj pomeni petelinji zajtrk, kaj je počela med snemanjem velike uspešnice, zakaj se na plažo v zadnjem času ne odpravi brez kopalk, kako je uživala v pripravah na zadnjo premiero Krči in še na precej drugih vprašanj bo odgovorila prvakinja Slovenskega ljudskega gledališča Celje Pia Zemljič, razpeta med Slovenj Gradcem, Velenjem, Celjem in Ljubljano. Ob 10.10 bo intervju z njo začel Dean Šuster. Ponovitev pogovora bo v ponedeljek ob 18. uri.
Pia Zemljič
Kako odgovorni smo v prometu?
V tokratnem Odmevu, ki bo na sporedu v četrtek ob 12.15, si bomo skupaj zastavili vprašanje, s kakšno odgovornostjo sedemo za volan. Koliko imamo v (pod)zavesti misel, da smo že v naslednji minuti lahko žrtev nesreče ali njen povzročitelj? Pogovarjali se bomo z 22-letno Veroniko Škrubej, ki je hudo poškodovana preživela lansko majsko nesrečo v Medlogu, v kateri je izgubila mamo. Kakšno je njeno sporočilo pijanemu povzročitelju nesreče? Govorili bomo tudi s strokovnjaki, reševalci, gasilci in policisti, ki vsak dan vidijo posledice nesreč. Kaj opažajo in razmišljajo, ko rešujejo življenja ali le - pobirajo trupla? So morda zaradi tega, kar vidijo, tudi sami bolj pozorni v prometu?
VSAK ČETRTEK ob 12.15
ictigri'lje
>1S.1 I 95.<t ! 1110.3 I 90.6 HHi
POGLED!
www.raritoceljc
■ ■ im n
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 26. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PETEK, 27. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Univox)
SOBOTA, 28. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox)
NEDELJA, 29. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Pia Zemljič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 30. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Pia Zemljič, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje)
TOREK, 1. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 2. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
22
KRONIKA
Kupljeni meseci za Klasje
Finančni izvedenec nad nove podatke
Petkov narok za obravnavo ugovorov proti vodenju postopka prisilne poravnave v celjskem Klasju se ni končal, saj so se odločili, da bo posle Klasja pregledal izvedenec finančne stroke.
Ugovora sta vložila upnik upravitelj Kristijan Anton Kon- da je stopnja verjetnosti, da Zlati klas v stečaju in prisilni tarščak. Upravitelj ocenjuje, bo Klasje postalo kratkoroč-
Odvetnik Franci Ježek po prihodu s sodišča
no in dolgoročno plačilno sposobno, nižja od 50 odstotkov, zato predlaga stečaj. Po njegovi oceni načrt finančnega prestrukturiranja temelji na napačnih izhodiščih, poleg tega v poročilu niso ustrezno prikazane vrednosti zemljišč in zgradb ter terjatev do družbe Toming Consulting.
Na petkovem naroku je bilo slišati nekaj novih podatkov, zaradi katerih so soglašali, da se imenuje izvedenec finančne stroke, ki bo pregledal posle. V ospredju so bile trditve, da naj bi lastnik Klasja Tomaž Ročnik, ki je hkrati lastnik družbe Toming Consulting, ki je dolžnik Klasja, v zadnjem času sklenil več kupo-pro-dajnih pogodb v vrednosti več milijonov evrov. Mnogi ocenjujejo, da je s tem Klasje pridobilo nekaj časa. Kdaj naj bi bila znana usoda tega celjskega mlinsko-predelovalnega podjetja, stečajni upravitelj Zlatega klasa Franci Ježek ni upal napovedati: »Za insolventnega dolžnika je zagotovo na voljo nekaj dodatnega časa, nekaj mesecev so pridobili, vendar se zaupanje upnikov zelo slabša.« Kot je še dodal Ježek, so glede poslovanja Klasja zadeve jasne in pri pregledu poslovanja ne bo težav, do večjih problemov pa bo prišlo v povezanih družbah, kjer ni nadzora.
URŠKA SELIŠNIK, foto: SHERPA
Škoberne ni kršil sodniške dolžnosti
Rezultat disciplinskega postopka v prid Milku Škobernetu
Na ljubljanskem okrožnem sodišču še vedno ni končano sojenje celjskemu okrožnemu sodniku Milku Škobernetu, ki mu očitajo domnevno jemanje podkupnine. Končal pa se je disciplinski postopek, ki so ga zoper njega uvedli, ker naj bi kršil Zakon RS o sodniški službi. Vendar je ta postopek pokazal, da je Škoberne delal dobro in očitanih kršitev ni storil.
Podrobnosti disciplinskega postopka niso znane, saj je bil tajen, znano pa je, da so ga krivili, da kot sodnik ni reševal zadev po vrstnem redu kot bi moral in da je s tem kršil sodniško dolžnost. Po naših podatkih pa je disciplinsko sodišče I. stopnje zdaj negiralo vse očitke zoper njega in ugotovilo, da je kazenske zadeve reševal pravilno in opravil vsa procesna dejanja, ki jih je moral, pravočasno in točno. Še več. Pri tem naj bi celo ugotovilo, da je ob svojem rednem delu rešil še dodatne primere, kar po mnenju sodišča kaže na njegovo doslednost.
Disciplinski postopek so zoper njega uvedli takoj po njegovem prijetju zaradi domnevnih podkupnin, kar je Milko
Škoberne že takrat označil kot poskus, da bi očrnili njegovo ime in ugled. »Izid postopka je pričakovan, saj ni bilo praktično ničesar - razen zelo uspešnega dela - kar bi utemeljevalo kakršen koli postopek zoper mene. Ker pa je bilo potrebno upravičiti več tedenski izpad treh sodnikov, ki so pregledovali goro spisov, je bila uvedba disciplinskega postopka nuja za varovanje ugleda pravosodja v javnosti. Izkazalo se je, da je šlo za jalovo delo in upam, da mi bo tudi v drugih postopkih, tako kot v tem, korektno dovoljeno dokazati neutemeljenost obtožb,« meni Škoberne.
Vrhovno sodišče je na svoji spletni strani 11. aprila leta 2011 javno objavilo obvestilo o pregledu Škobernetovih spisov, ki ga je opravilo celjsko višje sodišče. Takrat so v izjavi za javnost navedli tudi, da bodo predlagali uvedbo disciplinskega postopka. Bodo javno objavili tudi rezultat? »Če je bila uvedba disciplinskega postopka javno po-spremljena na spletnih straneh sodišča boste izid postopka tam zdaj zaman iskali ...,« še pribije Škoberne.
SIMONA ŠOLINIČ
»Če ne poznaš jezika mladih, pogoriš že na začetku!«
Bojan Kodelja, vodja projekta Ne-odvisen.si, o tem, kako mlade obvarovati pred oblikami odvisnosti
V Sloveniji že nekaj let deluje skupina strokovnjakov z različnih področij, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami kemičnih in nekemičnih zasvojenosti, v katere se ujamejo otroci, mladi in tudi odrasli. Strokovnjaki so povezani v tako imenovan vseslovenski družbeno odgovoren program Ne-odvisen.si. Vodja programa je Bojan Kodelja, ki se je z interaktivnim pristopom in s predavanji izjemno približal mladim in njihovim staršem. Pretekli teden je gostoval v OŠ Ljubečna, a tudi sicer ima največ srečanj z mladimi ravno v šolah. Tam pripravlja srečanja za učence 1., 2. in 3. razreda, nato ločeno za 4., 5. in 6. razred in še za 7., 8. in 9. razred. Na koncu sledi še srečanje s straši. Zakaj? Zato ker ima vsaka generacija svoj jezik, svoj način komuniciranja, svoje razumevanje, pravi. To pa je pri vsej zadevi najpomembnejše. Da ljudje slišijo.
Kodelja ima nekoliko drugačen pristop k delu. Strokovnjaki, ki poleg njega predavajo, dajo mladim širši pogled, njegova naloga pa je mlade motivirati, da vzamejo zadevo resno. Kadar govori o nevarnosti tobaka, drog, alkohola in drugih vrstah odvisnosti, jasno zavrača standardno preventivo in šok terapije, saj meni, da je to »že zdavnaj mimo«.
»Šok nikoli ni bil >in< pri teh zadevah. Preventiva pa je preživeta. Ko pogledam nazaj, k našim začetkom, vidim, da smo tudi mi delali
Temelj programa Ne-odvisen.si je namenjen ozaveščanju o različnih pasteh zasvojenosti, o pomoči pri zoperstavljanju tem pastem in o zdravem življenju. Kodelja je v preteklih letih po vsej Sloveniji organiziral že več kot 530 srečanj z mladimi in njihovimi starši. Kodelja in različni strokovnjaki, ki jih na predavanjih gosti, se z mladimi in njihovimi starši ne pogovarja samo o nevarnosti drog, ampak tudi o sprejetosti v družbi, odgovornosti, medsebojnih odnosih, kakovostnem starševstvu in postavljanju meja pri vzgoji.
iste napake. Danes pa trdim, da preventiva ni več učinkovita. Tvegano početje je tudi prenos t. i. dobre prakse iz tujine v Slovenijo. Ta dobra praksa pomeni, da samo skopirajo in prevedejo tuje preventivne projekte in jih vnesejo v naš prostor na katerem koli področju. To se mi zdi zelo neodgovorno početje. Slovenski otrok oziroma mladostnik ne živi v situaciji, v kakršni živi otrok iz naprednejše države. Situacije so drugačne, zato enačenje vsega ni dobro. Upal bi reči, da tako kopirani programi vnašajo celo negativne trende k nam! Mladi danes vedo zelo veliko. Če ne poznaš njihovega jezika, pogoriš že na začetku. Če nisi kos njihovim vprašanjem - postavljajo pa
zelo resna in modra vprašanja - si lahko hitro deležen posmeha ali preideš v moraliziranje, kar je narobe. Zato je treba danes pristopati do njih tako, da si mladostniki z vprašanjem in odgovorom odgovorijo sam.
Danes ni dovolj samo vedeti?
Točno. Mladi morajo ne le poznati nevarno situacijo, kadar pride na primer do možnosti odvisnosti od tobaka, mamil ali od novodobnih »drog«, kot so splet, spletna omrežja in igrice, ampak jo prepoznati! Pravočasno prepoznati te nevarne trenutke in pravilno odreagirati. To je bistvo. Na eni strani imamo starše, ki so zaradi dela in vsega ostalega preobremenjeni, na drugi strani je svet prepojen z nevarnimi vsebinami in mladi so prepuščeni njihovi ponudbi. To nekateri komercialni lobiji zelo dobro izkoriščajo in s tem zapolnijo primanjkljaj, ki ga ne znajo zapolniti starši.
To se sliši tako, kot da starši prelagajo odgovornost na otroke!
Zavedanje oziroma stopnja odgovornosti se po mnenju stroke začne šele pri 15. letu. Prej je sploh škoda govoriti o kakršni koli odgovornosti. So pa pozitivni dejavniki do takrat zdrava družba, dobri prijatelji in sin-hronizirana družina in ni pomembno, ali je eno- ali dvostarševska. Do otrokovega 15. leta so absolutno odgovorni starši. Toda kje nastane problem? Poglejte primer: starši so zelo
dober sogovornik otrokom, ko jih poučujejo o uporabi ceste, ki je zelo nevarna. Ker poznajo te nevarnosti, so kos tej razpravi in otroku podajo informacije, kako varno uporabljati cesto. Do tu je vse lepo in prav. Težava nastane, ker nekateri starši ne znajo otrokom govoriti po istem principu o nasilju, drogah, zabavi, spolnosti, posilstvu, nevarnostih interneta in pasteh socialnih omrežij. Zakaj tega ne počnejo? Ker te stvari slabo poznajo!
Vam to priznajo na teh srečanjih?
Še celo več! Nastane grozljiv presežek, ko povedo, da mladi učijo starše glede teh stvari. To je katastrofa! Starši danes nimajo izoblikovanega mnenja o marihuani, potem jim o njej razlagajo mladi in to tako suvereno, da starši enostavno utihnejo. Mladostnik jim prenaša tako imenovano ulično znanje, ki je nepreverjeno in mladim všeč, zato je logično, da bo mlad človek te informacije zaobjel in jih vzel za resnico.
Kaj narediti?
Neučinkovito bi bilo s prstom kazati na starše, ker moramo razumeti tudi njih. Sami so se znašli v situaciji, ki ji niso kos. Tehnologija se je čez noč tako razbohotila in mnoge prehitela. Veste, koliko staršev danes na primer sploh ne ve, kako deluje Facebook in kaj to sploh je? Spet: narobe! Vsi bi morali imeti danes Facebook profil, raziskovati bi morali to spletno omrežje. Da bi razumeli, kaj to
KRONIKA
23
Vladimir Vodušek (desno)
Začetek postopka zoper novinarja
Vladimir Vodušek se bo zagovarjal zaradi domnevnega izsiljevanja
Kmalu naj bi na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča sedel novinar Vladimir Vodušek. Lani so ga kriminalisti prijeli na Trojanah z denarjem, ki naj bi ga dobil na podlagi izsiljevanja.
Kot je znano, naj bi Vodušek izsiljeval nekdanjega vodilnega v Uniorju Gorazda Korošca, od katerega naj bi zahteval denar, v nasprotnem primeru naj bi v svo-
jem mediju objavil dokumente o domnevnem spornem poslovanju podjetja. Poleg njega so ovadili tudi 61-letnega Stanislava Gaber-ca, ki naj bi Vodušku pri vsem pomagal. Gaberc naj bi bil pred leti že ovaden zaradi izsiljevanja.
Po lanski aretaciji na Trojanah so se zvrstile še hišne preiskave. Pri Vodušku so našli pištolo, za katero je sicer imel dovoljenje.
Vodušek, ki je nekaj časa zaradi kaznivega dejanja prebil tudi v priporu, dejanje ves čas zanika. Bo pa imel možnost zdaj dejanje priznati in si s tem znižati kazen. V primeru obsodilne sodbe mu namreč grozi več let zapora. Pre-dobravnavni narok naj bi bil po neuradnih podatkih že v torek.
SŠol
Foto: arhiv NT (GrupA)
Birokracija upočasnila postopek
Drago Funkel o krivdi kdaj drugič
Pretekli teden bi se moral na celjskem sodišču začeti predo-bravnavni narok za Draga Funkla, ki naj bi leta 2000 preko svojega podjetja oškodoval več upnikov. Slovenski policijski in pravosodni organi mu očitajo več kot 200 kaznivih dejanj, tudi v sostorilstvu z drugimi osumljenci, za njim je bila razpisana tudi tiralica.
Pred dvema letoma je bil zaradi goljufije obsojen na osem let zapora, a je prebegnil v tujino. Letos poleti so ga izsledili na Hrvaškem in ga izročili Sloveniji. Postopek se tokrat ni začel, ker se je Funkel odpovedal tako imenovanemu načelu specialnosti. Gre za to, da ga je Hrvaška Sloveniji izročila na podlagi zahteve za sojenje samo v določenih primerih kaznivih dejanj. V dokumentaciji, ki govori o tem, pa ni bilo navedenega kaznivega dejanja, za katerega bi moral biti predobravnavni narok. Drugače povedano: gre le za birokratski zaplet, ki ga mora rešiti slovensko sodstvo. Le to mora namreč zaprositi hrvaško pravosodje za soglasje, da lahko začne Funklu soditi tudi v tej zadevi. Ta postopek je potreben, ne glede na to, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v Sloveniji in že pred obtoženčevim begom na Hrvaško.
SŠol
Kmalu konec sojenja?
Osmega novembra naj bi na sojenju Esadu Čehajicu, ki mu obtožnica očita posredovanje pri prostituciji, zaslišali zadnjo pričo. Če vmes ne bo prišlo do kakšnih zapletov, je takrat možno pričakovati zaključne govore in konec sodnega postopka, ki se vleče že vrsto let. Kaznivo dejanje namreč sega še v leto 1999.
Postopek traja tako dolgo tudi zato, ker je Čehajič do zdaj že večkrat predlagal prenos pristojnosti za ta primer na drugo sodišče in izločitev sodnice. Obtoženi namreč meni, da mu v Celju ne morejo soditi nepristransko, ker je ravno zaradi njegove prijave celjski okrožni sodnik Milko Škoberne v postopku zaradi domnevnega jemanja podkupnine. V torek so med drugim zaslišali kriminalista Roberta Mravljaka, ki je leta 1999 vodil preiskavo, v kateri so Čehajiču odvzeli prostost in ga ovadili. Večine stvari v povezavi s tem primerom se Mravljak ni spomnil, saj je od tega minilo že vrsto let. Niti tega, kaj se je zgodilo z dekleti, ki so jim za kratek čas zaradi preiskave odvzeli prostost. Je pa govoril na splošno o pooblastilih, ki jih je takrat imel, in o tem, kako je potekalo sodelovanje z drugimi policijskimi upravami. Na enem preteklih sojenj je namreč pričal policist z območja Ljubljane, ki naj bi bil prav tako vključen v preiskavo.
SŠol
»Mladi in starši začutijo, da pri teh srečanjih ne gre za moraliziranje ali izobraževanje, ampak za iskreno druženje z informacijami o pasteh, ki jih okolje, v katerem živimo mi in ne v tujini, nastavlja in v katere se lahko zaplete vsakdo,« pravi vodja programa Ne-odvisen.si Bojan Kodelja.
spletno mesto njihovim otrokom ponuja, v kakšnem svetu živijo njihovi mladostniki. Starši so dolžni poiskati pravo resnico, preverjeno znanje o neki zadevi - ne preko
forumov, ne preko mladostnikov ali preko nekih stvari, ki so komercialno naravnane - ampak sami. Tako si bodo oblikovali lastno mnenje in lastno stališče o stvari, ki lahko ujame njihove otroke v odvisnost. Ker bodo le s preverjenim znanjem in z lastnim stališčem lažje vstopili v učinkovito komunikacijo z otroki. Toda pazite: ključno je zaupanje. Če tega med staršem in otrokom ni, je vse to, o čem govoriva, zaman.
Ampak kako lahko mladostnik dobi zaupanje v starše, če ti zaradi tempa skoraj ne najdejo časa za pogovor? Večina staršev sploh ne ve, kaj otroci počnejo na računalniku ...
Tega se vsi zavedamo in ljudje najdejo 1001 izgovor, zakaj ni časa. Izgovori pa so beg pred realnostjo. Zato sem omenil: ne beg, ampak ena in edina pot, ki otroka ubrani pred nevarnostjo vseh zasvojenosti, je zaupanje. Normalna komunikacija z visoko stopnjo zaupanja. Poleg tega pa razumevanje trenutne situacije in jezika mladih. Ne samo starši, ampak vsi, ki delajo z otroki in mladimi, tudi učitelji, morajo poznati današnji jezik mladih in to, kaj je danes med mladimi »in«, kaj jim je pomembno, in se znati z njimi pogovarjati o določeni temi.
Omenili ste učitelje. Veliko šol si še vedno ne prizna, da je droga problem, ki v njihovi okolici preži na šolarje in dijake ...
Tu je pogost odgovor v Sloveniji, da bi se moral spremeniti sistem ali da bi ga morali nadgraditi, kar je najlažje reči. Na drugi strani se vedno bolj zapira učiteljski prostor. S tem želim povedati, da imajo vedno manj pristojnosti in vedno več obveznosti. Tako opravijo samo tisto, kar jim sistem dovoljuje in predpisuje, in seveda jih je za razumeti, da niso motivirani narediti kaj več. Pomembno vlogo ima predvsem ravnatelj šole. Na vseh dosedanjih srečanjih smo namreč ugotovili, da imajo mladostniki in starši bistveno manj težav tam, kjer je ravnatelj motiviran in v šolski prostor vnaša svojo energijo in del svojega življenja.
SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA
INFO 113
Poškodbe so bile prehude
V	petek se je nekaj minut čez poldne v križišču Mariborske ceste in Ulice frankolo-vskih žrtev zgodila prometna nesreča, ki se je končala tragično.
43-letni voznik kombiniranega vozila, ki je vozil iz središča Celja proti Vojniku, je pri zavijanju levo v Ulico frankolovskih žrtev izsilil prednost 67-letnemu vozniku motornega kolesa z območja Maribora. V silovitem trčenju je 67-letni motorist dobil hude poškodbe, zaradi katerih so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Moški je kasneje poškodbam podlegel.
Na cestah območja Policijske uprave Celje je letos umrlo 19 ljudi, lani v enakem obdobju 16. Ravno Savinjska regija spada v vrh po številu mrtvih v prometu v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji. To je namreč ugotovila v svojem statističnem pregledu Agencija za varnost v prometu. Med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče s smrtnim izidom so še vedno neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Poslabšanje prometne varnosti je bilo letos predvsem v spomladanskih mesecih, v poletnih mesecih pa se je stanje izboljšalo, najbolj v avgustu. Splošno gledano se po podatkih agencije prometna varnost v zadnjih petih letih izboljšuje.
Gradbeno razpoloženi tatovi
V	ponedeljek so v Velenju neznanci vlomili v gradbeni zabojnik. Odnesli so agregat, motorno žago, kotno brusilko, škarje za rezanje železa in še več drugega orodja ter posodo z nafto.
Škoda, ki so jo povzročili, znaša najmanj šest tisoč evrov. Kradli so tudi iz ograjenega prostora podjetja v Pongracu. Na zadnji strani skladišča je storilec prerezal žično ograjo, si tako omogočil vstop in ukradel več kot 50 bitumenskih izolacijskih rol.
Ostala brez motorja in pnevmatik
V	Celju je v ponedeljek neznani storilec izpred Doma ob Savinji odpeljal motor Tomos automatic zelene barve s svetlo rjavim večjim sedežem.
Na vozilu je bila tudi črna čelada, ki jo je seveda prav tako ukradel. V Pohorski ulici v Celju pa je nekdo z osebnega vozila znamke Audi snel vsa štiri platišča s pnevmatikami vred.
Prišel, videl, odnesel
V Braslovčah je v ponedeljek prišlo do drzne tatvine. Neznani storilec je vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo in ukradel žensko torbico. Z njo je odnesel tudi denarnico z dokumenti in gotovino ter stanovanjske ključe.
Na Cesti v Dobrovo so konec preteklega tedna prav tako vlomili v stanovanjsko hišo. Storilec je ukradel različno električno orodje, vredno okoli 600 evrov. Vlom se je zgodil tudi v Malih Dolah. V soboto je namreč v stanovanjsko hišo prišel skozi okno. Odnesel je večjo vsoto denarja in zlatnino. Policisti iščejo tudi vlomilca, ki je pred dnevi vlomil v hišo v Tratni pri Grobelnem. Tudi tam je v prostore prišel skozi okno. Odnesel je za okoli 1.200 evrov zlatnine.	SIMONA ŠOLINIČ
24
INFORMACIJE
Pijača, ki odgovarja na izzive in zahteve sodobnega človeka
Sexes je stimulativna pijača na pohodu. Pogovarjali smo se z Mirjano Frankovič, nutricionistko in ustanoviteljico prehranske svetovalnice Valeo, ki je pijačo Sexes pomagala razviti.
Za Sexes pravite, da je stimulativna pijača. Kaj to pravzaprav pomeni?
Stimulirati pomeni povzročiti, da je nekdo bolj delaven, prizadeven, da se nekaj ali nekdo hitreje razvija, poveča svojo dejavnost. To dela Sexes, ki je brezalkoholna in osvežilna pijača, a hkrati prvi proizvod v svoji kategoriji in edinstven proizvod na svetovnem tržišču, v regiji je celo absolutno prvi. Kar Sexes loči od klasičnih energijskih pijač, ki velikokrat vsebujejo umetne sestavine, so številna superživila, vitamini in minerali. Sexes je edinstvena pijača, ki vsebuje kombinacijo super mi-krohranil, vitaminov in mineral cink. Vse te sestavine nas spodbudijo, da delujemo optimalno, aktivneje, krea-tivneje in vsestransko bolj funkcionalno. o Lahko te trditve o super-dil hranljivosti pijače Sexes in En njenem ugodnem vplivu na ,2 telo podprete s konkretnimi
okznanstvenimi izsledki? ^ Zakonodaja je na področju o označevanja živil, zlasti z vi-g dika njihovega blagodejnega £ vpliva na zdravje in počutje,
zelo stroga in prepoveduje navajanje katerih koli zdravstvenih trditev o živilskih izdelkih ali povezovanju živil z zdravjem ljudi. Izdelki imajo lahko označene le tiste trditve in učinke, ki jih odobri evropska agencija za varno hrano, ali če za to živilo obstajajo dobri znanstveni dokazi. Zadnjih pa je zares malo.
In pijača Sexes je ena teh. Vsebuje namreč kombinacijo naravnih rastlinskih izvlečkov, vitaminov in mineralov, za katere obstajajo dobri znanstveni dokazi in za katere je evropska agencija za varno hrano izdala pozitivno mnenje, se pravi, da je v sklopu svojih pristojnosti in delovanja preučila vse uporabljene sestavine in odobrila navajanje posameznih zdravstvenih trditev za posamezne sestavine. Na primer: za cink vemo, da je pomemben antioksidant in da ima tudi številne druge pomembne vloge v organizmu, kar je s svojim mnenjem izkazala tudi evropska agencija za varno hrano in potrdila tudi Evropska komisija z uredbo 432/2012.
Povedali sva, da stimulativna pijača Sexes vsebuje številna superživila in hranljive snovi. Če sva čisto konkretni, kaj lahko najdemo v njej in na kakšen način nam pomaga?
Sexes vsebuje mnogo vitaminov iz skupine B, med njimi so tudi takšni, ki so po pomenu že prerasli okvir B-kompleksa in so poimenovani s svojimi lastnimi imeni. To so na primer niacin, pan-totenska kislina, kobalamin. Posebno pomemben je tudi mineral cink. Niacin (prej vitamin B3) pomembno prispeva k sproščanju energije pri presnovi, prav tako prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanost. K zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti prispeva tudi pan-totenska kislina (nekoč smo ji rekli vitamin B5), ki poleg tega prispeva tudi k umskim zmogljivostim.
Cink prispeva k vzdrževanju kognitivnih funkcij, to je mišljenja, pomnenja, učenja, povezovanja ... temu, čemur po domače rečemo, da »kli-kerji hitro delajo«. Prispeva tudi k normalni ravni testosterona in ima pomembno
vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Maca in gvarana sta super živili, ki ju spoznavamo v našem delu sveta v zadnjih letih in močno pridobivata na pomenu. Maca, ki jo v Južni Ameriki uživajo že stoletja, vsebuje mnoga mikrohranila, ki so za človeški organizem izjemno koristna, in gvarana, ki se je kot naravni vir kofeina uveljavila po svetu in tudi pri nas, sta izjemno hranilni za organizem. Melisa in ginseng ... kaj novega še lahko povemo? Meliso so stoletja uporabljale naše mame, babice in prababice in z njo »zdravile« oziroma pomagale pri tisoč in eni težavi, Njuna najpomembnejša vloga je ravno vzpostavitev ravnovesja znotraj sebe, povezava vseh notranjih tokov čustev in misli.
Poudarjate tudi, da je Sexes pijača, narejena iz naravnih sestavin. Zakaj?
Ja, potrošniki vse bolj razumemo naravno tudi kot bolj zdravo. In vedno raje posegamo po izdelkih, ki vsebujejo naravne sestavine. Ta težnja je opazna v celotni prehranski indu-
striji. In to je dobro. Nekatere sestavine ali živila niso dovolj dobro preučevani in njihov vnos v organizem morda sploh ni potreben, za nekatere niti ne vemo, kaj se zgodi ob dolgotrajnem (prevelikem) vnosu v organizem. Morda so zares povsem nenevarni in tudi blagodejno vplivajo na zdravje, a to je treba dokazati. Za razliko od tradicionalnih energijskih pijač, ki vsebujejo številne umetne sestavine, ki jih potrošniki ne poznamo dobro, vsebuje pijača Sexes samo dobro znane sestavine. Rastlinski izvlečki so naravni, tudi nekatere druge sestavine, med njimi kofein in inositol, so prav tako naravne. Se pravi, da v organizem ne vnašamo nobenih hranil, ki jih ne bi tudi sicer z zdravo in uravnoteženo prehrano. Tega za tradicionalne energijske pijače ne moremo trditi. Na prvem mestu je torej varnost. Vse sestavine so dokazano učinkovite, uporabljene so priporočene količine, kot jih opredeljuje EFSA ali kot so izkazane v številnih znanstvenih
študijah, ki so jih izvedli proizvajalci posameznih sestavin.
Za projekt Sexes pravite, da je bila to za vas neprecenljiva izkušnja. Katera so bila vaša temeljna izhodišča pri razvijanju te nove stimulativne pijače?
Na eni strani smo reševali problem ljudi v sodobnih, izredno zahtevnih časih, ki kličejo po dodatnih naporih in prizadevanjih, po drugi strani pa smo želeli pomagati vsem nam, da se imamo možnost dobro regenerirati, osvežiti in primerno spočiti. Počitek je namreč enako pomemben kot dejavnost.
Pri razvoju pijače, ki bi odgovorila na sodobne izzive in zahteve, smo upoštevali sledeče zahteve potrošnikov: pijača naj bo varna, v čim večji meri naravna, učinkovita in z odlično znanstveno podlago, ugodnimi mnenji evropske agencije za varno hrano in ima naj možnost uporabe odobrenih zdravstvenih trditev. In naj bo »sinergistična«. To slednje smo dodali sami. Se pravi, da bodo vse uporabljene sestavine v skupnem delovanju blagodejno učinkovale na zdravje in počutje ljudi. Razvoj je trajal kar dolgo in je plod sodelovanja strokovnjakov različnih ved. In mislim, da nam je uspelo. Želeli smo ponuditi dobro in zdravo izbiro osvežilne pijače, ki resnično pomaga pri zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti, zbistri misli, pomaga k večji prizadevnosti, a tudi sprosti .
DARILO ob nakupu
J
i

TI
i STIMULATIVNA PIJAČA
r	z naravnimi sestavinami
^IJ/S-f /jj-
v
IEMIUM STI'. \TIOS DÜNK 11	r^n
Več informacij o akciji na www.sexes-drink.com in f Sexes.
ZANIMIVOSTI
25
Na klepet v urbano dnevno sobo
CELJE - Dnevna soba namesto parkirnega prostora v središču mesta? No, ja, verjetno večina ne bi želela takšne rešitve svojega stanovanjskega problema. A to tudi ni bil namen akcije Kolektiva 1451, ki je v petek za dve uri zakupil parkirni prostor pred upravno enoto in izpeljal prvo akcijo Park(ing) Day. Z njo so namreč želeli opozorili na visoko vrednost mestnega prostora, ki ni namenjen le parkiranju avtomobilov.
Kolektiv 1451 je že z izbiro imena, v katerega je vključil leto, ko je Celje dobilo mestne pravice, pokazal, da mu ni vseeno za mesto. Sestavljajo ga mladi angažirani študenti arhitekture in drugih smeri, kot so sociologija, pravo, glasba ... Organizirali so se, da bi ljudi osveščali o vrednosti urbanega prostora in dediščini, ki jo ima mesto. »Ne smemo pozabiti, da smo mesto in da se moramo tako tudi obnašati in razmišljati,« pravi Matija Kovač, eden od članov kolektiva. V tem duhu so pripravili tudi prvo akcijo, ki je nastala po zgledu podobnih v svetu, ko za en dan umetniki, arhitekti in občani zasedejo parkirna mesta in jih spremenijo v začasne javne parke. Celje je ta dan dobilo dnevno sobo na prostem kot prostor druženja in izmenjave mnenj o tem, kako ljudje gledajo na urejenost mesta. Po mnenju Kolektiva 1451 namreč ni namenjeno le parkiranju, saj je prostor v mestu dragocen in bi moral biti stičišče za druženje in različne dejavnosti. Kot ugotavlja Matija Kovač, je Celje s prenovo dobilo osvežitev in drugače deluje, vsekakor pa so ljudje in programi tisti, ki mestu dajejo utrip. Problem po njegovem mnenju je, da v Celju ni mladih, ki bi mu vdahnili drugačen utrip, saj odhajajo iz mesta, ker zanje ni programov in služb. Člani kolektiva bi radi delali in živeli v mestu, zato jim ni vseeno, kaj se s Celjem dogaja, zavedajo se problemov in z akcijami, ki bodo še sledile, bi radi, da bi tudi someščani bolj kritično razmišljali o upravljanju in upravljavcih mestnega prostora.
TC, foto: SHERPA
»Zapirati mesto za promet je v tem trenutku preveč radikalno, je pa treba staro mestno jedro osvoboditi avtomobilov. Gre predvsem za zavedanje ljudi, da prehoditi nekaj sto metrov ni tak problem. V Ljubljani to že deluje.«
Kavica in glasbena točka v živo na parkirnem prostoru sredi mesta. Akcijo so kot spodbudo za razmislek o dragocenem mestnem prostoru, ki je običajno zatrpan z avtomobili, pripravili člani Kolektiva 1451.
Čas omili še tako hudo bolečino.	Foto: SHERPA
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
KUPIM
MOTORNA
VOZILA
TRAKTOR Deutz, Zetor, Ursus, Imt, Store, Tomo Vinkovič, Univerzol ter ostale priključke, lahko v slabem stanju, kupim. Telefon 041 678-130.	p
POSEST
PRODAM
PRODAM
NISSAN patrol 2,8 td, letnik 1992, prodam. Telefon 031 596-722. 3189
KUPIM
V LAŠKEM, 1 km iz centra, prodamo montažno hišo, zgrajeno leta 1984, na zemljišču 405 m2, stanovanjske površine 110 m2, obnovljeno leta 2007, prodam za 18.000 EUR. Telefon 051 207-170.
3162
OSEBNO vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497. 2834
STROJI
PRODAM
STISKALNICO za sadje in grozdje, tehtnico Libela Celje, do 150 kg in dva elektro motorja, 1,5 Kw, 3 faze, prodam. Telefon 031 841-800.	3017 STISKALNICO za grozdje prodam za 120 EUR. Telefon 040 367-220, Laško.
3112
HIDRAVLIČNO stiskalnico z el. motorjem, 230 l, izdelava Osat Šentjur in enofazno tristopenjsko črpalko s cevmi za pretakanje vina oziroma tekočin, prodam. Telefon 041 983-800.Š 242 LUŠČILNIK koruze, šrotar in mali novi zmetalnik za seno prodam. Telefon 031 442-443.
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
u-mmiim-NJH,!
IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Znider's d.d.O., Lil. Vita Kraigherja 5, Maribor
SVET ZAVODA
Šole za HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI Celje,
Ljubljanska cesta 97, 3000 CELJE, na podlagi 35. člena Zakona o zavodih
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA-DIREKTORJA*
Izvoljeni kandidat bo opravljal funkcijo ravnatelja Srednje poklicne in strokovne šole in direktorja zavoda Šole za hor-tikulturo in vizualne umetnosti Celje.
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja-direk-torja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D;).
Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Predvideni začetek dela je dne 1.1. 2014.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev:
•	dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu,
•	opravljenem ravnateljskem izpitu,
•	delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju,
•	potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku
•	kratek življenjepis,
•	program vodenja zavoda za mandatno obdobje pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
SVET ZAVODA ŠOLE ZA HORTIKULTUROINVIZUALNE UMETNOSTI CELJE, Ljubljanska cesta 97,3000 Celje, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/direktorja«.
Komisija imenovana za izvedbo postopka razpisa in imenovanja ravnatelja organizacijske enote Srednje poklicne in strokovne šole in direktorja zavoda Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje bo obravnavala samo popolne prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev.
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku.
*Moška slovnična oblika se v celotnem tekstu nanaša na oba spola.
POSLOVNO stavbo v Celju, ugodna lokacija, stavbno parcelo, približno 900 m2 in približno 900 m2 nestavbno, z gospodarskim poslopjem, poslovni prostor (125.000 EUR), ob cesti Ar-clin-Ljubečna, prodam. Telefon 041 262-063.	3212
GRADBENO parcelo, 550 do 600 m2, v Smarjeti, Skofja vas, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5412-322, 051 873-056.	3215
VIKEND za bivanje, na relaciji Celje-La-ško, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722.	3219
KUPIM
ODDAM
EMB
MANJŠE zemljišče, primerno za vikend ali počitniško hišico, prodam. Telefon 5793-337.	Š 239
V LEPEM in mirnem okolju prodam zaradi bolezni bivalni vikend, voda, elektrika, centralna in telefon. Telefon 031 786173.	3195 MED Ptujem in Ormožem prodamo objekt z vodo in elektriko, na parceli 4.400 m2, s 140 trsi grozdja in obilo sadnega drevja, ob asfaltni cesti, lep razgled, za 16.000 EUR. Telefon 031 611-559. p STANOVANJSKO hišo, letnik 2003, veliko 130 m2, parcela 8.000 m2, Bovše pri Ljubečni, prodam. Telefon 041 709684.
fUGODNO
/JEKLENA STREŠNA KRITINA] I OD 6,60 EUR z ddv l GSM: 040 349 992 www.lindap.si
STANOVANJE
PRODAM
3202
KUPIM
ODDAM
fKMnE
astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
3 0 GA , sprememb
Vabimo vas na brezplačno predstavitev in na »Osnovni tečaj po sistemu:
SAVININE JOGE OBRAZA«,
ki je tri mesečni program. Za vse od 20. do 80. leta. *CELJE, v dvorani Zlatorog, dne 30. 9.13 ob 19.30 uri *ŠENTJUR, Ljubljanska 33, dne 1.10.13 ob 19.30 uri
A K C I J A Prijave na tel.: 040 158 843
joga.sprememb@gmail.com / www.joga-sprememb.si
MENJAM
V CELJU kupim hišo do 120.000 EUR, lahko je tudi v slabšem stanju in potrebna obnove. Telefon 041 866-822. 3087
GARSONJERO, 31 m2, v Celju, menjamo za večje stanovanje, 60 do 80 m2. Telefon 051 648-478, Urška. 2742
STAREJŠO hišo, Mestinje, prednost imajo upokojenci, oddam v najem. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407. 3207 TRAVNIK za vzrejo dveh krav oddam v trajno uporabo. Telefon (03) 5824611, 030 252-407.	3207 POSLOVNI prostor, približno 60 in 6 m2, v Celju ob trgovskem centru, oddam. Telefon 041 262-063. 3212
Do 36 mesecev na osnovi €D, pokojaine:
PE CELJE, Ul. XIV. dhrinja 14. : 03/4257000	1
02/23410 OO PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16,03/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenska 27,1000 ljubljana
NUDIM
ODDAM
TRISOBNO stanovanje, 82 m2, v Celju, Škapinova 11, II. nadstropje, prodam za 72.000 EUR. Telefon 041 495-217.
3075
NOVI garsonjeri v Štorah ali Šentjurju prodam. Telefon 041 368-625. 3053
PRODAM
V CELJU kupim stanovanje od 40 do 60 m2. Telefon 041 866-822. 2987
NA Hudinji v Celju, pritličje, oddamo kompletno opremljeno stanovanje, velikost 47,5 m2, velik balkon in klet. Telefon 051 339-894.	3035
DVOSOBNO stanovanje, opremljeno, na Ljubljanski cesti 27, oddam v najem. Cena po dogovoru. Vse ostale informacije po telefonu 031 350-875. 3109 STANOVANJE v Kersnikovi ulici, 45 m2, opremljeno, oddam. Telefon 031 692-879.	3184
GARSONJERO, opremljeno, na Lavi, 28 m2, shramba v kleti, blizu banka, trgovina, oddam. Telefon 040 544-166, 040 822-555.	3198
ENOSOBNO opremljeno stanovanje, Ulica frankolovskih žrtev, Celje, oddam. Telefon 041 966-240.	3206 V ŠMARJU pri Jelšah oddam ali prodam manjšo opremljeno garsonjero, vselji-vo takoj. Telefon 051 813-731. 3208 KONJICE. Oddamo dvosobno opremljeno stanovanje, primerno za eno osebo ali par. Najemnina 250 EUR, stroški 130 EUR. Telefon 051 415-091. 3210 STANOVANJE, 56 m2, v Laškem, oddam v najem. Telefon 031 868-201. 3218
KUPIM
PRODAM
PRODAM
DVOSOBNO manjše stanovanje v bližini celjskega gradu nudim za delo v vinogradu oziroma na manjši kmetiji. Telefon 041 983-114. 3201
GARAŽE
GARAŽO na Otoku, Malgajeva 18-20 oddam ali prodam. Telefon 041 227-815.
3063
PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 kg naprej, izločene svinje, breje in nebre-je mladice linije 12, domača hrana, možna dostava, prodamo. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061.	3086 TELIČKE simentalke, stare 3 tedne in 1 mesec, prodam. Telefon 031 840-282.
3068
TELIČKO simentalko, težko preko 250 kg, lepe rasti, prodamo. Telefon 070 726816.	3176 BIKCA simentalca, 380 kg, prodam. Telefon (03 ) 5774-683 . 31 86 PRAŠIČE, mesne pasme, težke od 40 do 80 kg, prodam. Telefon 031 544-653.
Š 240
DVA bikca simentalca, težka približno 300 kg, prodam. Telefon 031 705-771.
3190
DVA bikca, sivega in simentalca in teličko simentalko, vse stare 14 dni, prodam. Telefon 070 267-032. 3211 TELIČKO simentalko, težko 200 kg, staro 4 mesece, prodam. Informacije po telefonu (03) 573-8177, 041 926-539.
3216
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje, domača hrana in dostava, prodamo. Prodamo tudi bikce simentalce in sivce. Telefon 031 311-476.	p
TELIČKE, čb, stare od 10 dni in več, prodamo. Telefon 031 397-583. 3222 BIKCA simentalca, starega 4 mesece in 100 kg sivca, prodam. Telefon 041 596-475.	3221
TRI omare, starejšega tipa in novejšo kredenco, prodam po simbolični ceni. Telefon 5824-611, 030 252-407. 3207 ZAMRZOVALNO skrinjo Elektrolux, 216 litrov, energijski razred A, prodam za
80 EUR. Telefon 041 804-189, Laško.
p
KUPIM
RABLJEN štedilnik Gorenje ali peč kuppers-busch kupim. Telefon 031 509-687.
3110
AKUSTIKA
PRODAM
60-basno klavirsko harmoniko Melodija, primerno za začetnike, prodam za 400 EUR. Telefon 041 987-864. 3122
PRAŠIČE, težke od 30 do 90 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, domača hrana, dostava, prodam. Telefon 031 524147.	30 24 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodam. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03 ) 5471-244, 041 763800, (03) 5472-070. p BIKA za zakol, nad 750 kg, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 228-363. 3198 TELIČKI simentalki, težki 220 in 180 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 3209
VZGOJA IN PRODAJA CIPRES SMARAGD
-	zelo ugodne cene cipres Smaragd _različnih velikosti
-	letna vzgoja jireko 200D0 cipres _za zlve meje
- vzgoja ostalih rastlin za žive meje -. smreke omorike, tise, tarikovec, L češmin, pušpan, [iguster...
Drevesnica Zlatko Novak
Sentrupert 35,33D3 GomLlsko Tel.: D3 5726113,083 835 534,031585848
500 kg belega grozdja, mešanih sort, samo cepljeno, prodam. Telefon 5795592.	3058 BELO in rdeče grozdje ugodno prodam.
Telefon 031 237-193. 30074 VINO laški rizling prodam. Telefon 051 822-360.	3114
GROZDJE jurka, približno 400 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 949-140.	3161
GROZDJE jurka, bio, na brajdi, prodam.
Telefon 051 621-738. 3159 GROZDJE, 800 kg, žametne črnine in 800 kg, laški rizling, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 829-772. Š 234 PRIBLIŽNO 300 l namočenih breskev za žganjekuho in 10 sadik vinogradniških breskev prodam. Telefon 070 777-923.
3174
PIRO v zrnju in neoluščeno ter pirino moko prodam. Telefon 051 233-559. 3172 GROZDJE modra frankinja, žametka in belo mešano, prodam. Možna dostava. Telefon 031 478-841, 041 886-935, (03) 580-5209.	3185
GROZDJE jurka, šmarnica, okolica Šentjurja, na sončni legi, prodam. Telefon 041 831-102, (03 ) 5740-520 . 3196 BELO grozdje, laški rizling, renski rizling, sauvignon, možna dostava, prodam. Telefon 041 836-745. Š 238 GROZDJE modra frankinja, približno 300 kg, v okolici Šmarja pri Jelšah, prodam. Telefon (03) 5821-139, 041 264-336.	3194
RT	TR	m\
astrologin] jasnovidno BI0TERAPIJ		srnin
		U GSM 041404 935
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 VSE vrste krav in telic za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 2821
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operateija
V OKOLICI Celja prodam grozdje jurka. Informacije po telefonu 031 499-038.
3203
SLIVOVKO, 7 EUR/ in hruškovo žganje, 6 EUR/l, iz neškropljenega sadja, prodam. Telefon 051 303-477. 3204 GROZDJE, belo in rdeče, v šmarsko vir-štanjskem okolišu, prodam. Telefon 031 575-777.	p
BELO mešano grozdje, v Cmereški gorci, ugodno prodam. Telefon 040 238-844.
3213
GROZDJE jurka, izabela, prodam. Šmartno, telefon 041 736-229. 3220
PODARIM
GROZDJE, mlado vino, mošt, belo in rdeče vino, žlahtnih kakovostnih sort, virštanjski okoliš, prodam. Možna dostava. Telefon 041 407-130. 2978 CIPRESE, navadne in smaragd ter kmečki pušpan ugodno prodam. Telefon 041 573-863.	2982
NA Tinskem prodamo mešano in sortno belo grozdje. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 5795-535 ali 070 897-014.	3016
JABOLKA za prešanje prodam. Telefon 031 831-764.	3121
RDEČE grozdje prodam. Možnost prevoza. Telefon 041 476-176.	p
HLEVSKI gnoj, okolica Frankolovega, podarim. Telefon 031 705-771. 3193
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205.	2843
JARKICE, rjave, črne, sive, grahaste, jere-bičaste, beli susex, leghorn, črne, težje nesne pasme, mlade peteline ter bele in rjave kokoši, enoletne (po naročilu tudi očiščene) prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Večje količine tudi dostavimo. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske bele piščance. Nudimo vse vrste visoko kakovostne perutninske krme. Telefon (03) 700-1446.	2999
BELO žlahtno grozdje, mešano in hrastova drva, prodam. Telefon (03) 5798-718.
3115
ŽARNI grob, sanke, komat, okovje za kočijo Viktorija prodam. Telefon 031 580-128.	3107
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
Ne jokajte ob mojem grobu,
privoščite mi večni mir, izčrpal sem vse svoje moči, zaprl sem trudne oči.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil dragi mož, oče, dedi
IVAN PIRNAT
iz Zagrada (18. 2. 1944 - 14. 9. 2013)
Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično
pomagali in stali ob strani. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
NADSTREŠEK, 5 - 5 m in 100 ploščic za tla, 40 - 40 cm, prodam za 300 EUR. Telefon 040 203-171. 3064 ZIMSKE pnevmatike na platiščih, 75-6014, prodam. Telefon 031 400-386.
3169
BUKOVA drva prodam. Telefon 040 982118.	Š 237 BIKA simentalca, težkega 120 kg, dve kozi, srnaste pasme, brez rogov, od dobrih molznic, malo rabljen pralni stroj in malo rabljen masažni pas, prodam. Telefon 5716-516. 3117 NERJAVEČO cisterno, 100 l (Jaklič) in PVC kad za grozdje ugodno prodam za 70 EUR. Telefon (03) 5461-724 ali 051 663-628. 3178 2.000 l cisterno za kurilno olje, afriške lilije in okrasne trave prodam. Telefon 031 287-258. 3179 SMREKOVE deske, 20 mm, prodam. Telefon 031 511-188. 3187
ŠPIROVCE, smrekove, še stoječe, prodam. Telefon 5824-611, 030 252-407.
3207
METRSKA suha bukova drva prodam. Telefon 031 507-408. 3217
Za večno je zastal tvoj dih, srce ti je prenehalo biti, spomin na te ostal bo tih a žalost se ne da prekriti.
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila draga sestra in teta
BERTA PETEK
z Graščinske ceste 15, Prebold (13. 4. 1924 - 5. 9. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala Domu starejših občanov Prebold za oskrbo in nego, g. župniku Damjanu Ratajcu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, praporščakom, pogrebni službi Ropotar za organizacijo in izvedbo pogrebne slovesnosti, ge. Ivanki za besede slovesa ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Počivaj v miru!
Žalujoči vsi njeni
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold
Iščete izvajalca gradbenih del, zunanje ureditve ali izvedbe fasade?
Pokličite nas!
GSM: 041 653 646
MD GRADIENT, d. o. o., PE Šlandrov trg 23, 3310 Žalec
ČE si dekle ali mamica, stara od 25 do 35 let, razočarana v življenju ali trpiš ob izgubi najbližjega, se mi javi. Če storiš ta korak, obljubim, da se bom trudil, da ti ne bo nikoli žal. Pisne ponudbe pošlji na Novi tednik pod šifro SRCE.
3170
48-letno dekle išče fanta, starega od 45 do 50 let, z vozniškim izpitom, ki bi prišel živet k meni na dom. Alkoholiki, kadilci, ločenci, avanturisti izključeni. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro LJUBEZEN V DVOJE. p
PREPROST, delaven, 56-letni vdovec, samski, kmečki, s svojo hišo, iz okolice Celja želi spoznati iskreno, pošteno žensko ali mamico, staro od 45 do 55 let. Telefon (03) 577-3339. 3197
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim na njihovem domu, čiščenje pisarn, pomoč v kuhinji. Telefon 041 857-309.	2779
IŠČEM delo: varstvo otrok na mojem domu, starost ni pomembna. Po izobrazbi sem pomočnica vzgojitelja, sem iz okolice Celja. Telefon 041 546-936.
3183
IŠČEM delo: pomoč pri pomivanju oken, sesanju, pranju zaves, preoblačenju postelj, v Celju. Telefon 070 999-810.
3199
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n PREMOG lignit in visoko kalorični premog, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n

AGM NEMEC, d. o. o.
Sedraž 3, 3270 Laško
Zaposli:- voznika kamiona
-	strojnika gradbene mehanizacije
-	zidarja, tesarja, pomožnega delavca
Za informacije pokličite:
03 56 48 841« 041 322 889
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA I NAROČILNICA I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev y
✓
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let-
novi tednik
ZVJEZDANI
(21. 9. 2009)
Ti si moj život bila, Ti si ga ispunila i oplemenila, svjetlost i smisao si mu dala u njemu si poput zvijezde sjala.
Bila si ispunjenje svih mojih želja i nada, moja duša je puna Tebe bila a sada zjapi praznina.
Ti si bila moje življenje, Ti si ga izpolnila in požlahtila, svetlobo in smisel si mu dala, v njem si kot zvezda sijala.
Ti si bila izpolnjenje vseh mojih želja in upanja, moja duša je polna Tebe bila, a sedaj zija praznina.
Jovica
GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje, Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 5415-011, 041 531-796. 3098 UREJANJE in zasaditev grobov, košnja zelenic, hišniške storitve, čistilni servis.
Apretura, Kvedrova 39, Šentjur, telefon 031 633-966.	3175
DVAKRAT tedensko, skupaj sedem ur v dopoldanskem času, potrebujemo pomoč pri čiščenju hiše v centru Vojnika. Dodatne informacije po telefonu 040 796-363.	3188
www.radiocelje.com
Poroke
Celje
Poročila sta se: Karmen KARDOŠ iz Velenja in Darko ŠVIGELJ iz Cerknice.
Laško
Poročili so se: Saša HRO-VATIČ in Peter PAJNKIHAR, oba iz Prapretnega pri Hrastniku, Ksenja BRLEC in Rok KLANŠEK, oba iz Laškega, Ines DOLINAR in Alen EBER-LINC, oba iz Trbovelj, Maja KOKIČ iz Trbovelj in Zoran BLATNJAK iz Hrastnika.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Lidija BO-RAK iz Griž in Peter OBLAK iz Šentjurja, Vesna ŠKERGET iz Razborja in David ŠIBAL iz Ponikve.
Žalec
Poročila sta se: Jurij
ERJAVEC in Katarina BRE-ZOVNIK, oba iz Ločice ob Savinji.
Smrti
Celje
Umrli so: Karolina PINTE-RIČ iz Žalca, 90 let, Alojzija REBERŠAK iz Drenskega Rebra, 87 let, Franc LJUBEJ iz Goričice, 75 let, Franc ŠPI-LAR s Polzele, 84 let, Anton SENIČAR iz Šentjurja, 82 let, Roman AMBROŽ iz Grušc, 76 let, Marija PERNOVŠEK iz Ložnice pri Žalcu, 87 let, Jožefa STRNAD iz Ogorevca, 81 let, Ida KOPRIVA iz Slatine v Rožni dolini, 74 let, Viktor ROŽANC iz Dobrne, 62 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Vincencij ŽLEN-DER iz Loke pri Žusmu, 85 let, Enes KOŽELJ iz Jezerc pri Dobju, 49 let, Zdenka DREU iz Celja, 80 let, Stanko SELIČ iz Lažiš, 82 let.
Žalec
Umrli so: Adolf VELER s Polzele, 72 let, Frančiška EBERLINC z Jesenic, 84 let, Antonija LUKMAN iz Ojstri-ške vasi, 85 let.
Mozirje
Umrli so: Alojzija HRO-VAT iz Ljubljane, 80 let, Alojzij KUMPREJ iz Savine, 82 let, Frančiška ANTLEJ iz Velenja, 85 let, Maksimiljan BURJA iz Tera, 83 let.
Velenje
Umrli so: Ivanka STROPNIK iz Topolšice, 86 let, Anton ROČNIK iz Mozirja, 65 let, Ivan OBRETAN s Pre-valj, 65 let, Justina BOROV-NIK iz Strmca nad Dobrno, 92 let, Veronika CAJNER iz Mozirja, 90 let, Marija FER-KULJ iz Kranja, 76 let, Peter GOSAK iz Zagorja ob Savi, 80 let, Amalija ŽIBRET iz Šmar-tnega ob Paki, 88 let, Jožefa ROMIH iz Celja, 83 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI I
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK NA DOMu|
L 141
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ZIDAR, FASADER, ŽELEZOKRIVEC, TESAR
-	M/Ž; ZIDANJE, TESARJENJE, FASADIRANJE, ŽELEZOKRIVLJENJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.10.2013; ENGIRIA, PODJETJE ZA ENERGETSKE IN GRADBENE REŠITVE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE
PLESKAR - M/Ž; PLESKARSKA DELA V AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.9.2013; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE TESAR
TESAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI -M/Ž; VSA TESARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETO-VA ULICA 18, 3000 CELJE ZIDAR
ZIDAR - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI
-	M/Ž; VSA DELA ZIDARJA, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETO-VA ULICA 18, 3000 CELJE
FASADER - M/Ž; IZDELOVANJE FASAD, DOLOČEN ČAS 12, 3.10.2013; GRADBLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO DRŽAVAH EU, SKRB ZA VOZILO, TOVOR IN TRANSPORTNO DOKUMENTACIJO, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.9.2013; RIBIČ TRANSPORT MIHEC RIBIČ S.P., SLATINA V ROŽNI DOLINI 15 A, 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; DELO NA TERENU, KLJUČAVNIČARSKA, CEVARSKA IN VARILSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.10.2013; SIMES SERVIS IN MONTAŽA ENERGETSKIH SISTEMOV, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 2 C, 3000 CELJE ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; DELO V AVSTRIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 3.10.2013; GRAD-BLES ESPG SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN GRADBENIŠTVO D.O.O., IPAVČEVA ULICA 32, 3000 CELJE AVTOLIČAR AVTOLIČAR - M/Ž; SAMOSTOJNI AVTOLIČAR
-	AVTOLIČARSKA POPRAVILA VOZIL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.10.2013; AVTOSTORITVE ČEPIN JANKO ČEPIN S.P., POT V LEŠJE 1, 3212 VOJNIK
ŽERJAVAR
ŽERJAVIST - M/Ž; DELO NA VELIKEM ŽERJAVU V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2013; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 18, 3000 CELJE ELEKTRIKAR
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI - M/Ž; VEZAVA PROIZVODNJIH LINIJ - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.10.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (ŠVEDSKA, NEMČIJA, AMERIKA) - M/Ž; VEZAVA PROI-ZVODNJIH LINIJ, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV OZ. DOKONČANJE PROJEKTA, 19.10.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE "ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (NEMČIJA)
-	M/Ž; SKRB ZA NEMOTENO DELOVANJE VSEH ELEKTRIČNIH NAPRAV IN INŠTALACIJ. SKRB ZA IZVAJANJE REDNIH VZDRŽEVALNIH DEL." DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTOV, 4.10.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
STAVBNI KLEPAR - KROVEC - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE KROVSKO KLEPARSKIH DEL NA STREHI (DELO NA VIŠINI, TERENU), DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 26.9.2013; STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE ANCLIN S.P., LOPATA 48 B, 3000 CELJE
PROGRAMER - M/Ž; PROGRAMIRANJE KUKA ROBOTOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.10.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.9.2013; JANEZ SOVINC S.P.; MOTO BAR, JANEZ SOVINC S.P., LJUBLJANSKA CESTA 7, 3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KURIR, DOSTAVLJALEC, RAZNAŠALEC ČASOPISA - M/Ž; KURIRSKE STORITVE, HITRA POŠTA, DOSTAVA POŠILJK, RAZNOS IN DISTRIBUCIJA ČASOPISA, LETAKOV ..., NEDOLOČEN ČAS, 2.10.2013; TEMPO - KURIRSKE STORITVE JOŽE ČOPER S.P., GORIŠKA ULICA 6, 3000 CELJE PEK
PEK - M/Ž; DELO V PEKARNI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.10.2013; VALIPEK D.O.O., PODJETJE ZA TRGOVINO IN PROIZVODNJO, ULICA BRATOV VOŠNJAKOV 1, 3000 CELJE EKONOMSKI TEHNIK
SERVISNI SPREJEMNIK - M/Ž; SPREJEM VOZIL NA SERVIS, PREVZEM MATERIALA, REŠEVANJE REKLAMACIJ, FAKTURIRANJE, DELO S STRANKAMI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.10.2013; ČEPIN TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., CELJSKA CESTA 49, 3212 VOJNIK GRADBENI TEHNIK
GRADBENI DELOVODJA - M/Ž; VODENJE TER NADZOR GRABIŠČA V NEMČIJI, NEDOLOČEN ČAS, 9.10.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE ELEKTROTEHNIK
KOMERCIALIST ZA TUJI TRG - M/Ž; IZDELAVA TRŽNIH RAZISKAV, PROMOCIJA PODJETJA, PRODAJNE AKTIVNOSTI SKLADNO S POSLOVNIM NAČRTOM DRUŽBE, PRIDOBIVANJE NAROČIL IN OSTALE TRŽNE AKTIVNOSTI PRI AKTUALNIH KUPCIH, VZDRŽEVANJE STIKOV S POSLOVNIMI PARTNERJI, KOMERCIALNA POGAJANJA S KUPCI S PRIPRAVO KOMPLEKSNE PONUDBENE DOKUMENTACIJE V SKLADU S PREDPISI, PRIPRAVA POGODB, KALKULACIJA LASTNE IN PRODAJNE CENE, IZDELAVA TERMINSKIH PLANOV, ... , DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.9.2013; HERMI, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., TRNOVELJSKA CESTA 15, 3000 CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA
PROGRAMER - M/Ž; PROGRAMIRANJE - OSNOVNO ZNANJE PROGRAMSKEGA JEZIKA JAVA, SPLETNE TEHNOLOGIJE, NEDOLOČEN ČAS, 27.9.2013; BILUMINA, INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE
INFORMATIK - M/Ž; INFORMATIK: DELO S PODATKOVNIMI BAZAMI, POSLOVNIMI PROCESI, DELO Z UPORABNIKI, NEDOLOČEN ČAS, 27.9.2013; BILUMINA, INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 25, 3000 CELJE
FINANČNI SVETOVALEC KAPITALSKIH NALOŽB NA TERENU OBMOČJE CELJA - M/Ž; SVETOVANJE PRI ZNANIH STRANKAH, NA TERENU CELJSKEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.10.2013; FINANČNA HIŠA, ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽBA D.O.O., ULICA TALCEV 15, 2000 MARIBOR
UE LAŠKO
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
SAMOSTOJNI MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; SAMOSTOJNA PREDPRIPRAVA IN MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.9.2013; KMP, KLJUČAVNIČARSTVO IN MONTAŽE PO-TISEK, D.O.O., CESTA ZA GRADOM 5 A, 1433 RADEČE
EKONOMSKI TEHNIK
POSLOVODJA TRGOVINE - M/Ž; PRODAJA PISARNIŠKEGA MATERIALA, NAROČANJE BLAGA, VODENJE ZALOG, KOMUNICIRANJE S STRANKAMI, PRIDOBIVAJNE POGODBENE KUPCE, VODENJE TRG.EVIDENC, DELO V DVEH IZMENAH, SAMONINICIATIVNOST, ORGANIZACIJSKE SPOSOBNOSTI, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 29.9.2013; SLOPEN TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., TOMŠIČEVA ULICA 3, 2380 SLOVENJ GRADEC
UE MOZIRJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
STROJNIK ZA OBDELAVO KOVIN IN PLASTIKE - M/Ž; NASTAVLJANJE STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE (ZNAMKE ARBURG, IPD.)VPENJANJE IN IZPENJANJE ORODIJ V STROJE ZA BRIZGANJE PLASTIKENASTAVLJANJE STISKALNIC IN PRIPADAJOČE OPREMEVPENJANJE IN IZPENJANJE ORODIJ ZA PREOBLIKOVANJE PLOČEVINEPREDELAVA ORODIJ ZA POSAMEZNE TIPE IZDELKOV PRIPRAVA MATERIALAIZ-VAJANJE KONTROLNIH POSTOPKOV V SKLADU Z MERILNIMI METODAMI DNEVNO POROČANJE REALIZACIJEZAGOTAVLJANJE NEMOTENEGA
POTEKA DELOVNEGA PROCESA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.9.2013; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTROKO-VINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
KMETIJSKI POMOČNIK - M/Ž; SKRBNIK ZA ŽIVALI, UREJANJE OKOLICE NA KMETIJI, KOŠNJA TRAVE, CEPLJENJE DRV, .., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.9.2013; KDM PRO, SONČNA ELEKTRARNA, D.O.O., LIPOGLAV 1, 3215 LOČE
VOZNIK TOVRNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 3.10.2013; MEDNARODNI PREVOZI IN POSREDOVANJE ANTON GRM S.P., POLAJNA 4, 3206 STRANICE
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.10.2013; ZIDARSTVO IN TESARSTVO, MURAT MUSA S.P., MESTNI TRG 9, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
ZIDAR
POMOŽNA DELA PRI IZDELAVI FASAD - M/Ž; POMOŽNA DELA VKLJUČUJEJO: MEŠANJE LEPILA, NOŠENJE IZOLACIJE, POMOČ PRI POSTAVLJANJU IN RAZSTAVLJANJU GRADBENEGA ODRA IN OSTALA MANJŠA DELA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 1.10.2013; BINI, ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, ANDREJ KOVAČIČ S.P., ŠKARNICE 15, 3224 DOBJE PRI PLANINI
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI HIDROGRADNJAH, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV, VRTANJU IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH, POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A,3230 ŠENTJUR VOZNIK
VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH VOZIL IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIN V SKLADU S PREDPISI, DELO NA GRADBIŠČU, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A,3230 ŠENTJUR
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
ORGANIZATOR PREVOZOV - M/Ž; DISPONI-RANJE VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 27.9.2013; AVTOPREVOZNIŠTVO MIRKO TOVORNIK S.P., PODGRAD 15 D, 3230 ŠENTJUR
STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV(KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEVM, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL IN DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR GRADBENI TEHNIK
DELOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE SKUPINE DELAVCEV, SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE NALOG STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE ALI KATERIH DRUGIH NALOG, SKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV IN NADZIRANJE UPORABE ZAŠČITNIH SREDSTEV, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV, DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
FASADER - M/Ž; IZDELAVA FASAD, PRIPRAVA MATERIALA, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 29.9.2013; KAMENŠEK J IN D ZAKLJUČNA GRADBENA DELA JANJA KUŽNER S.P., BRE-STOVŠKA CESTA 23, 3250 ROGAŠKA SLATINA DELAVEC BREZ POKLICA
GRADBENA DELA - M/Ž; GRADBENA DELA PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 29.9.2013; METEK, GRADNJA STANOVANJSKIH IN NESTANO-VANJSKIH STAVB, D.O.O., PODPLAT 10, 3241 PODPLAT
STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; DELO S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.9.2013; KIT-AK, GRADNJE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 28, 3250 ROGAŠKA SLATINA NEZNAN NAZIV
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI - M/Ž; VOZNIK V MEDNARODNI ŠPEDICIJI NA RELACIJI SLO-HU-UA-BY-RUS-
KZ+EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.10.2013; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA KLJUČAVNIČAR
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ,VARILEC - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, VARILSKA DELA, TRANSPORT, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZIDAR
ZIDARJI-DELO SE OPRAVLJA V TUJINI - M/Ž; VSA ZIDARSKA DELA (ZIDANJE, VGRADNJA, TESARSKA DELA, ITD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.10.2013; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA
ZIDARSKA DELA - M/Ž; DELO N AGRADBIŠČIH PO SLOVENIJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 29.9.2013; METEK, GRADNJA STANOVANJSKIH IN NESTANO-VANJSKIH STAVB, D.O.O., PODPLAT 10, 3241 PODPLAT VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA MOTORNEGA VOZILA M/Ž - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.10.2013; ŠMARJETRANS CVETKO JEZOVŠEK PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN TRGOVINO, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
PEK
PEK - M/Ž; PRIPRAVA IN MEŠANJE MASE PRI MEŠALCU, OBLIKOVANJE, PEKA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.10.2013; DPR PEKARNA RESNIK, PROIZVODNJA KRUHA IN SLAŠČIC, D.O.O., KOZJE 85, 3260 KOZJE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE - M/Ž; PROJEKTIRANJE, NEDOLOČEN ČAS, 11.10.2013; ISV ELE-KTRO INŽENIRING, D.O.O., SPODNJE NEGONJE 11 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA PROFESOR FLAVTE
UČITELJ/ICA FLAVTE - M/Ž; POUČEVANJE FLAVTE, DOLOČEN ČAS, 27.9.2013; JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD GLASBENA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 26 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž; POMOČ PRI OPRAVLJANJU KROVSKO-KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDRO-IZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 7.10.2013; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE KLEPAR-KROVEC
KROVEC - KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKO-KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 7.10.2013; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE SNAŽILKA
ČISTILKA - DELO V VELENJU - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.9.2013; GRUPA 8 ČIŠČENJE, GOSTINSTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., VUR-NIKOVA ULICA 2, 1000 LJUBLJANA KUHAR
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNO KUHANJE, NEDOLOČEN ČAS, 27.9.2013; GOSTILNA KRIŽNIK ANDREJ KRIŽNIK S.P., GABERKE 252, 3325 ŠOŠTANJ
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.10.2013; LM PROJEKTI, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., GOTOVLJE 72 B, 3310 ŽALEC
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOŽNJA TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA PO SLOVENIJI IN DRŽAVAH EU; SKRB ZA UREJENOST VOZILA, SKRB ZA TOVOR, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.10.2013; AVTOPREVOZNIK BORISLAV STOJA-KOVIČ S.P., LIBOJE 42, 3301 PETROVČE KUHAR
VODJA KUHINJE - M/Ž; VODENJE KUHINJE, NEDOLOČEN ČAS, 19.10.2013; GOSTINSTVO DAVID VRŠNIK S.P., STUDENCE 46, 3310 ŽALEC
KUHAR - M/Ž; DELO V KUHINJI, NEDOLOČEN ČAS, 19.10.2013; GOSTINSTVO DAVID VRŠNIK S.P., STUDENCE 46, 3310 ŽALEC
PICOPEK-KUHAR - M/Ž; PEKA PIC, NEDOLOČEN ČAS, 28.9.2013; SPD SAVINJSKE PEKOVSKE DOBROTE D.O.O., PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 59, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
CETRTEK
20.00 Več kot med - dokumentarni
PETEK in NEDELJA 19.00 Več kot med - dokumentarni
21.00 Nerodna tajnica - komedija
SOBOTA
19.00 Nerodna tajnica - komedija
21.00 Več kot med - dokumentarni
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Odrasli 2 - komedija 19.00 Še enkrat Camille - komedija
20.00 Ognjeni obroč - akcijski
pustolovski, ZF
SOBOTA
18.00 Ognjeni obroč - akcijski pustolovski, ZF
20.00 Še enkrat Camille - komedija
Spored od 26. 9.-2. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
2 na muhi - akcijski, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.10, 20.20 petek, sobota: 18.10, 20.20, 22.40
Abeceda seksa - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.15, 20.05 petek, sobota: 18.15, 20.05, 22.20
Avioni - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30 Avioni - animirani, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.15 sobota: 14.15, 16.15, 18.15 nedelja: 15.00 Diana - drama
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 18.00, 20.10 petek, sobota: 15.45, 18.00, 20.10, 22.45 Drzna igra - triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30, 20.15 petek: 15.30, 17.30, 20.15, 22.15 sobota: 13.30, 15.30, 17.30, 20.15, 22.15
nedelja: 13.30, 15.30, 17.30, 20.15
Elizij - akcijski triler, znanstvena fantastika petek, sobota: 23.10 Jaz baraba 2 - animirani, 3D nedelja: 17.00 Jobs - dokumentacija od četrtka do srede: 20.15 Kronike podzemlja: Mesto kosti - akcijski, fantazijski, avant. petek, sobota: 23.00 Mi smo Millerjevi - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.50 petek, sobota: 20.50, 22.50 One Direction: To smo mi 3D - dokumentarni, glasbeni film od četrtka do srede: 18.20 Razredni sovražnik - drama od četrtka do srede: 19.45 Skozi čas - drama, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.30 petek, sobota: 20.30, 22.00 Smrkci 2 - animirana komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 17.40 sobota, nedelja: 13.30, 15.45, 17.40
Smrkci 2 - animirana komedija, 3D
od četrtka do srede: 16.10 Turbo - animirana avantura četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00 Turbo - animirana avantura 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.40 sobota, nedelja: 13.45, 14.10, 15.40, 17.40
PRIREDITVE
ČETRTEK, 26. 9.
18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Matej Krajnc: Ciganska kri
premierna predstavitev monografije o glasbi Ota Pestnerja; z njim in avtorjem knjige se bo pogovarjal Tone Kregar
18.00 Osrednja knjižnica Celje Stoletni bor
predstavitev monografije Mihaela Glavana; pogovor vodi Marijan Pušavec
19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje
Kiparstvo danes
četrti (zadnji) del serije razstav
19.00 Knjižnica Laško
Tasmanija
potopisno predavanje Štefana Reharja ob projekciji fotografij
PETEK, 27. 9.
9.00 do 17.00 Muzej Laško
Dan odprtih vrat
brezplačen ogled razstav ob svetovnem dnevu turizma
9.00 do 18.00 Kvartirna hiša
Celje_
Dan odprtih vrat Kvartirne hiše
vstop prost ob svetovnem dnevu turizma
9.00 do 20.00 Stari grad Celje
Celodnevni brezplačen vstop
ob svetovnem dnevu turizma
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
predstavitev obrtnika urarja Boža Godnika
10.00 do 18.00 Grad Podsreda Dan odprtih vrat
brezplačen ogled ob svetovnem dnevu turizma
15.00 do 19.00 Ribnik Vrbje Milan Vogrin
fotografska razstava ob svetovnem dnevu turizma
17.30 Stari grad Celje_
Voden ogled Starega gradu Celje
zbirno mesto: TIC Stari grad
18.00 Krajevna knjižnica Petrovče
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
18.00 KUD Svoboda Zidani Most Moje pesmi, moje sanje ...
prireditev v spomin na ljudsko pesnico Hedviko in odprtje razstave 19.00 Galerija Nika Ignjatiča
Celje_
Slovo poletju
odprtje razstave del Jane Kvas, Danijela Bedrača in Braneta Mihajloviča Koste
19.00 Galerija Mozirje
Predstavitev knjige Gori, doli, sem in tja
folklorne pripovedi iz Zgornje Savinjske doline
20.30 Odrasli 2 - komedija NEDELJA
10.30 Ali-Ali - mladinski film 16.00 Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta - anim. pustolovščina, sinh. 18.00 Še enkrat Camille - komedija
19.00 Ognjeni obroč - akcijski pustolovski, ZF 20.15 Odrasli 2 - komedija PONEDELJEK
20.00 Samo Bog odpušča - kon-troverzni triler
St. 43, 26. september 2013	VODNIK	29
Vabljeni k vpisu narodno-zabavnega abonmaja ZKŠT Žalec!
•	5 koncertov,
•	na vsakem dva priznana ansambla
in posebni gost večera,
•	po koncertu pogostitev in druženje,
•	cena 50 EUR,
• obročno odplačilo, gotovinski popust, ™ • popusti za upokojence in za mlajše od 30 let
Ä JL1 JBL i
/fipw^f1
Trio Golte	Hg J
Til^f Prodaja: TIC Žalec, tel. 710 04 34 TT TT 1 Program na: www.zkst-xalec.si
19.00 Galerija KD Bistrica ob
Sotli_
Gozd v štirih letnih časih
odprtje fotografske razstave
19.00 Galerija Zgornji trg Šentjur Poletni ex tempore Dolga gora 2013
odprtje razstave likovnih del udeležencev ex tempora
19.30 SLG Celje_
Neil Simon: Govorice
abonma Petek večerni in izven
21.00 Branibor club Celje_
Okroberfest v Celju
prava bavarska veselica v Knežjem mestu
21.00 Celjski mladinski center Break the silence 6
alternativni koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
Seventeen Evergreen Weekend
koncert
SOBOTA, 28. 9.
10.00 do 12.00 Branibor club
Celje_
Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice
19.00 Skomarska hiša Skomarje Jaz mam en star znucan koš
literarni večer
19.30 SLG Celje_
Mike Bartlett: Krči
Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven
20.00 Center konjeniškega športa Celje
Kulturni galop
večer gospela in kantrija z Majdo in Marjanom Petanom ter zasedbo Longfield
20.00 Kulturni center Laško Bitka med spoloma
komedija; Polona Požgan in Sašo Papp
21.00 eMCe plac Velenje_
Seventeen Evergreen Weekend
ponovitev dogodka
NEDELJA, 29. 9.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
PONEDELJEK, 30. 9.
16.00 Mladinski center velenje Inkubus
popoldanski mladinski center
17.00 Vila Bianca Velenje
Dnevi evropske kulturne dediščine
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Vodnjaki na Slovenskem
predavanje in odprtje fotografske razstave Francija Horvata
18.00 Krajevna knjižnica Liboje
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
TOREK, 1. 10.
9.00 do 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Naredi si svoj klobuk
brezplačna delavnica z Željkom Tomažinom 9.00 do 17.00 Galerija Mozirje
Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani in Zbirka Aleksandra Videčnika
dan odprtih vrat
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje živeti v Celju
predstavitev obrtnice frizerke Tatjane Frajle Maslo
16.00 Mladinski center Velenje Inkubus
popoldanski mladinski center
17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturno in umetnostno zgodovinska zbirka
javno vodstvo
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
namenjene otrokom od 5. leta starosti
17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in starše
19.10 Knjižnica Velenje Lirikonfestova trinajstinka - degustacija lirične umetnosti
literarni večer
18.00 Dvorana celjske ljubiteljske kulture
Srečanje s pesnikom Zoranom Pevcem
pogovor z njim bo vodila Ljudmila Conradi
18.00 Galerija Mozirje
Evropski zaplet in I. svetovna vojna
predava ddr. Igor Grdina
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Kaj je teozofija in kakšna je razlika med teozofijo in ezoteriko
torkovi večeri s Tilijem Havličkom
SREDA, 2. 10.
9.00 do 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Naredi si svoj klobuk
brezplačna delavnica z Željkom Tomažinom
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Mavrična joga s pravljico in Adriano Dellapicca Vučer
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
pripovedovala bo Edita Prah Šincek
19.10 Knjižnica Velenje
Harmonizacija energetskega in fizičnega telesa - pot do kvalitetnega življenja
predava Sonja Auberšek
24. PIKIN FESTIVAL Velenje
22. - 28. september
ČETRTEK, 26. 9.
9.00 do 18.00 TRC Jezero
Pikin pisani svet ustvarjalnih delavnic
9.00 do 19.00 TRC Jezero - zunanja prizorišča
Dogajanja v Pikinem mestu
16.00 do 18.00 TRC Jezero Dan borilnih veščin
19.30 Glasbena šola Velenje
Kočoperitis - izvesne dame u pubertetu
mladinski muzikal
PETEK, 27. 9.
9.00 do 18.00 TRC Jezero Pikin pisani svet ustvarjalnih delavnic
9.00 do 19.00 TRC Jezero - zunanja prizorišča
Dogajanja v Pikinem mestu
9.00 do 19.00 TRC Jezero Gobarska razstava 16.00 do 18.00 TRC Jezero Dan gimnastike
17.00 TRC Jezero - Knjižna četrt
Klepet s športniki: Miro Cerar
SOBOTA, 28. 9.
10.00 do 19.00 TRC Jezero Pikin dan
najbolj živahen dan festivala
10.00 do 17.00 TRC Jezero
Pikin pisani svet ustvarjalnih delavnic
10.00 do 19.00 TRC Jezero - zunanja prizorišča
Dogajanja v Pikinem mestu
10.00 do 18.00 TRC Jezero
Dan atletike in srečanje s Primožem Kozmusom
10.00 do 15.00 TRC Jezero Psi reševalci
10.00 do 19.00 TRC Jezero Gobarska razstava, razstava malih živali
15.00 TRC Jezero - Rumeni oder
Zmelkoow glasbeni nastop
17.00 TRC Jezero - Zeleni oder Zaključna svečanost festivala
koncert In & Out
Društva vabijo
ČETRTEK, 26. 9.
20.00 Celjski mladinski center
Celje_
Okusi in doživetja sveta: Divja hrana v vsakodnevni kuhinji
PETEK, 27. 9.
8.00 do 19.00 Šotor na parkirišču na Vrečarjevi ulici, Žalec Razstava malih živali in specialna razstava pritlikavih kuncev
Savinjsko društvo malih živali občine Žalec, od petka do nedelje
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev
16.00 do 21.00 Citycenter Celje Noč raziskovalcev SOBOTA, 28. 9.
8.00 Ploščad Centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
9.00 do 12.00 Tržnica Žalec
Podeželska tržnica 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje
Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti.
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice.
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari.
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša.
NEDELJA, 29. 9.
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice
Dobrodelne prireditve
SREDA, 2. 10.
18.00 Kulturni center Laško Naš svet je drugačen
dobrodelna prireditev ob svetovnem dnevu cerebralne paralize in dobrodelna prodajna razstava, ki bo na ogled do petka med 8. in 15. uro
Razstave
Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvor: Kelti na Celjskem in razstava Kozarci mesta Slovenske Konjice avtorja Zlatka Magdiča, do 17. 10.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Vodnjaki na Slovenskem Francija Horvata, do 31. 10.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Puške in pisma, do 31. 12.
Galerija Niko Ignjatič Celje: razstava Pozdrav poletju Braneta Mihajloviča - Koste, Danijela Be-drača in Jane Kvas, do 26. 10.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj portret za muzej, do 22. 10.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike v različnih tehnikah s celjskimi motivi), ustvarjenih na XIV poletnem slikarskem Ex-temporu: Celjske poletne vedute 2012, do 30. 10.
Kvartirna hiša Celje: kiparska razstava Skulpture Ljubo-mirja Melanška, do 4. 10.
Galerija Mercator centra Celje: razstava Glavate vrbe, fotografije Zavoda za varstvo narave OE Celje, do 8. 10.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava Približna krajina, Polonce Kitak, do 17. 10.
Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Idrija - zibelka naravoslovja, do 4. 10.
Cerkev sv. Leopolda Loka pri žusmu: Glažute na območju Žusma.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje:
likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje -Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
zvočne slike kulture
um j
9 0
C u
VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15
radio. |g
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80
Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike
Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejcic, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejic Mlakar,
Marjan Brečko
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
Preberite aktualno ponudbo!
r v\
i
OKNA - VRATA - STEKLO
eimmm;las
OD PROIZVODNJE, DOBAVE DO KVALITETNE MONTAŽE
Odločite se za Term oglas, ker jamčimo za: Energetsko varčna okna lastne proizvodnje Energetsko varčna stekla lastne proizvodnje Kvalitetno lastno montažo Certificirano kvaliteto in garancijo BSSj
POLICIST! NAM TOKRAT NIČ NE PRIKRIVAJO!
Letna policijska poročila razkrivajo zaskrbljajoča dejstva o strmo naraščajočih kaznivih dejanjih. Saj lahko tudi sami vsak dan zasledimo številne vlome, kraje in poškodovanje tuje lastnine, V teh časih so vlomilci čedalje bolj predrzni in ne ogrožajo samo lastnine, temveč tudi ljudi.
KOLIKO PA STE VI PRIPRAVLJENI NAMENITI VARNOSTI SVOJEGA PREMOŽENJA IN VARNOSTI SVOJIH NAJBLIŽNJ1H?
Statistika nam dokazuje, da se največ vlomov zgodi skozi okna in skozi steklene površine. S pravilno preventivo lahko že sami zmanjšamo ali onemogočimo tatovom, da bi vstopili v naše domove. S Termoglas okni vas do konec septembra zaščita s protivlomnim okovjem nič nastane..
Se še spomnite vrat na starih katrcah in hroščih?
Panti so bili vidni. Vrata so se sicer odpirala in zapirala, lepi pa takšni pa nti niso bili. In ob nje seje človek lahko tudi zataknil. Sedaj znamo v Termoglasu vgraditi tudi skrita okovja za okna. Glavna prednost takšnega okovja je lepši izgled in tudi čiščenje je lažje. Ampak j to še ni vse. Takšna okovja imajo daljšo življenjsko dobo, nosilnost je večja, do povešanja oken pa ne prihaja. Skrito okovje s protivlomnim zapimikom je tudi garancija, da bodo Imeli tatovi pri vas zelo težko delo. Če se bodo sploh lotili takšnih oken. Z našim J skritim okovjem boste zadovoljni - lepši izgled, lažje čiščenje, povečana nosilnost in . zaščita proti vlomom so njegove odlike.
W ISfgS&BM @ ^(ilMliKEMis 17-15 «Mame,

POVEČAJTE VARNOST VAŠEGA DOMA t SKRITO in VARNOSTNO OKOVf GKATISüT
IZKORISTITE UGODNOSTI DO 30.9.2013 GENERALNI SEJEMSKI POPUST 25%
DODATNO POVEČAJTE VARSOST VAŠEGA DOMA! "SKRITO i« VARNOSTNO OKOVJE" GRATISIII
fei* flLJäjVfi ^IBlftfiMH
Če želite oglaševati v rubriki Vsi naši mojstri pokličite:
031692-860
sSN- STROJNE INSTALACIJE I ivan markl s.p.
^^^ E-mail: instalaclje.marhi@t-2.net
Pod gozdom 4	. TOPLOTNE ČRPALKE - SOLARNI SISTEMI
3230 Šentjur	PLINSKE INSTALACIJE KOTLI NA LESNO BI0MAS0
foH3/7492237	" ADAPTACIJE K0PLANIC-VODOVODNE INSTALACIJE
mob: 041 587407	- OGREVANJE (RADIAT0RSK0 IN TALNO)
VSE NA ENEM MESTU
tJ?
ZDRAVILIŠČU LAŠKO
M
IMERMANA
IttŠktt
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dk, A. VERfjlNIN ortoped revmatolog
F1TEX D.O.O.., Dunaiska 120 A, 1000 LJUBLANA TtU 03 /734-57-00,031 566 262; SPLET: WWW.FTTEXJI; E-POSTA: FiTExgT-2fJEi
^ÖLXANizACÜ^ ^OPBAUW»
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
03/749 1710
jMIULEJ DEJAN s.p. Ul. Točite Čečeve 17. 3230 ŠENTJUR
Q popravila Q letni pregledi prodaja
UGODWE
CEHE W
Plač,lm
POGOJI
m
serviser za;
♦ Immergas IVdiildiil
tSTRARENZ PUMI
ISTRA&EW2 PLINI d.o.o. PE «hodna Slovenija PlinarniSka 1.300Ü Celje
t- "HtxrxLa. /*a Pitn**,
^ Anika Martinerc s.p, | Stanetova 1 | 3000 Celje
Prodajalna z oblačLLL
za vse generacije;
□d športnih do visoke elegance blagovne znamke Luna
JESENSKA KOLEKCIJA
že čaka na vas!
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KDVIN
HITRO, KVALITETNO IN UGODNO! Mario Kukovič s.p*	, . , . , . , , ,
^Kozjartte^reda«,	P rofesionafna pred obdelava glede
,„i.f„..n, ramm	na vrsto matenala
telefon: 03574 03M	. barvanje pD RAL-lertviti- POSEBNI EFEKTI!
- izdelava v enem dnevu- predhodno naročilo! •ugodnosti za stranke
gin: 041 741094
www.strojeplastika.si
BREZPLAČNO SVETOVANJE
Lepotni center Ba Mercator center Store	v m
Vstopile v enega najlepše opremljenih frizerskih salom, I kjer so vam na volja številne kozmetične storitve I in novosti po ugodni ceni	
041/675-556 HPMI OMR BARBARA BARBARA CAHlEKSP, UMA UtlCA3,322BŠWRl	
STRIŽENJE BREZPLAČNO, pri barvanju las vseh dolžin.	
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
Nataia Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
PRI UREDITI/I GROBOI/, DFLO BREZPUČfl/O!
1 <®> i ^	KIA MOTORS avtd)hiša škorjanec Tt)e Power to Surprise™ Mariborska 115, Celje. 03/426 08 84,031 609416
	Posebna ponudba: Kontrolni pregled vašega vozila pred dopustom: Xu€ . * Pregled zajema 12 kontrolnih točk. | -BREZPLAČNO- B Prevzem izrabljenih vozi! in izdaja ' potrdila o uničenju. Pokličite 051 G43 781
IgorGOMINSEKsP.
Ložnica pri Žalcu 118, 33tc Žalec GSM: 031 592 573; e-mail: igor.skg@gmail.com
AKCIJA! Do-35% popusta
na i/so kritino
VSI NAŠI MOJSTRI
31
m o f i n a I
GSM: 041 756 668 ~ - krovstvo BHstavbno kleparstvo
-tesarstvo
- montažo Veluxoken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK
.vP
' & _ i	„	CENJ ENE STAAMKE
I V) /N	V OPTIKI TERŽAN 1
J—'I lf\[-\	• STROKOVNI PflEGLEO VIDA ZA OCMA
1 "	. KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE y^ „ 2A KOREKCIJSKA OČAU*
r^tl/ttV	" STROKOVNI PSEGLEC ZA KONTAKTNE LECE ■ KVALITETNE KONTAKTNE LEtE
MARJAN TERZANsp • čistila za kontaktne leče Mariborska 54	" sohcma očala priznanih proizvajalcev
p.p. 1013, 3102 CELJE	- usten pabkisni prostor ia sthanke optike ■
Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03*491-38-01
DELOVNI ČAS: delavnik) od 8.00-16.00, sobota od 8.00-12.00
2m strešnih cevi I//IM PODARIMO	10% DOpUSt + ob nakupu
pri zamenjaui strešne kritine.	ij|Sfc> | ^M	* korekcijskih ifl sončnih očol
IÜMA0JE ¥1
Z vami že 20 LET.
n n n □! IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH uult 1 NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
KTIUCUK IEBJBvSh d.M. Pražlnska vas 34/d, Štote. gsm:04l G82 907
Kupon za 25 EVROV
Pri naroČilu storitev nad 500 evrov
Izolacije
nega podstrešja. Ali je izolacija podstrešja neustrezna, lahko ugotovimo že s pogledom na zasneženo streho s t. i. toplotnimi mostovi (to je površina s povečanim toplotnim tokom). Zaradi hitrejšega ohlajanja na tem mestu pride do večjih razlik med temperaturo p o vr Sine in temperaturo zraka. Na teh predelih prihaja sčasoma do plesni, oplesk ali celo omet začneta odstopati.
Izolacija podstrešja
Skozi slabo izolirana podstrešja uhaja ogromno toplote. In ker smo v zadnjem obdobju priča nenehnemu naraščanju cen energentov, je treba toplotne izgube zmanjšati. Eden od možnih načinov je vsekakor, da bivalne stavbe maksimalno dobro zaščitimo s toplotno izolacijo, s čimer bomo zmanjšali porabo energije za ogrevanje in ohlajanje. Delež strehe pri toplotnih izgubah stavbe znaša približno 20 do 30 odstotkov celotnih izgub, zaradi česar je izolacija podstrešja zelo pomemben segment pri gradnji hiše. Streha pa ima tudi zelo pomembno vlogo pri kvaliteti bivanja. Streha ščiti stavbo pred zunanjimi vplivi, kot so sneg, dež, mraz in vročina. Kako bo izvedena izolacija podstrešja, je odvisno od njegove namembnosti. V primeru, da gre za nebivalno podstrešje, je izvedba izolacije zelo enostavna. Izolacijske plošče enostavno položite po tleh, pohodnost pa omogočite s tako imenovano brvjo (plohi) čez izolacijo. Nekoliko zahtevnejša je izvedba izolacije bival-
Stiropour ali stiridur
Stiropor je sinonim za ekspandirani po list ir en. To je lahek, vendar čvrst izolacijski material, izdelan iz drobnih kroglic polistirena, ki med postopkom izdelave povečajo prostornino za 40- do 50-krat. Je odličen toplotni in zvočni izolator, prav tako je odporen na vlago, prepusten za paro, obstojen in trajen. Stiropor plošče izdelujejo v različnih volumnskih težah in temu ustrezno služijo različnemu namenu. Stiropor se v gradbeništvu lahko uporablja tudi kot dekorativni fasadni element (zaključki, okenske obrobe ...). Stirodur
pa pomeni ekstrudirani polistiren. Namenjen je predvsem za uporabo tam, kjer klasični toplotno izolacijski materiali tehnično ne ustrezajo - tam, kjer je neposredno okolje vlažno in kadar so izolacije izpostavljene velikim obremenitvam. Struktura stirodur plošč iz ekstrudiranega polistirena daje izolacijski plošči izredno visoko tlačno in natezno odpornost, zato ga uporabljajo tam, kjer je poleg toplotne zaščite treba zagotoviti tudi veliko trajno nosilnost tal ali nosilnost fasadnih površin.
Izolacija iz mineralne volne
Mineralna oziroma kamena volna je kompaktna izolacija, ki omogoča dobro toplotno, zvočno in požarno zaščito. Mineralna volna je dobro paroprepustna zaradi prisotne vlaknaste strukture. Je negorljiva, saj je njeno tališče nad 1000 stopinj Celzija. Ima visoke sposobnosti vpijanja in dušenja zvoka. Zaradi posebne impregnacije, ki jo ima izolacija, ostanejo vlakna trajno vodoodbojna. Kamena volna je zdravstveno in ekološko neoporečna. Mineralna volno proizvajajo v obliki plošč, različnih velikosti.
M

m MMijguiM®
T3 FASADE
040 42 73 11
SlVlLjm SERVIS" FLIICCA
ISUKOPLESKÄRSTVO I
tel,/fax:03 705 33 44 w w w. sit ko pleskarstvo, e u info@slikopleskarstvo.eu
\JL M. Qrtvenfovuh 1I Nov« vas, W00 Ulji
Tel.: 011 m 02?
>OLNl ^VKTBcrrlLN IN USNJENIH OgtAcfL
pen. -fct.
.: od t d? V-urv in M . ure;sob:, odi. d
un
ŽLEBOVI GRIČ i*-	PROIZVODNJA iN PRODAJA VSEH VRST1 UNIKATNIH IN STANDARDNIH KR0VSK0- KLEPARSKIH IZDELKOV
www. g ric-z.corn^^^® ŽLEBOVI GRtC d.o.o., trgovina - proizvodnja CrtaiSteridUi SerijtoiriGoifcUefcK/Ji 11 Murnih	oviijftial .ntl
ŽLEBOVI, OBROBE. CEVI, KOVINSKE STREHE, VIJAKI, KOVICE, SILIKONI, ORODJE...	
poslovalnica
CELJE
izbirate lahko med itevtfnlmt materiali (aluminij, baker, cinkoiit, Inox, pocinkana prfoievrfna, barvana pJodevina) i« rasdünimi barvami in vzorci.
Gaji 42/b tel; 08/20 57 210 fax: 08/ 20 57 211 e - ma i I: zlebovi.g ric.trgovj n a @siol .n et
"»«ft,..
Okrasni strešni elementi
Proiinska vas 57
3220 Store
Internet: www.streha-metalko.si
GSM:+386 (0)41331613
Pri nakupu strehe /L/IHMK0 prejmete (epo darilo!
Iščete mojstra, pa ga še niste našli?
Dovolite, da ga namesto vas poiščemo mi!
Pokličite nas! 031 692-860
32
INFORMACIJE
Norman
i
i i
Soba VIOLET, 4 kosi, vsebuje
Posteljni okvir 90x200cm + podposteljni predal na kolesih 1x garderobna omara, 90x203x54cm, pisalna miza, 96x75x50.
ODPRODAJA ZALOGE
IN EKSPONATA!
i *
Sesalnik SENCOR
1600 W moči, teleskopska cev iz nerjavečega jekla, oranžne ali bele barve, sencor svc 530 / svc 530wh
Splošni plačilni pogoji so na voljo v trgovini. Celje, Kidričeva ul. 26A, 3000 Celje, tel.: 03/425 00 50. Od ponedeljka do petka od 09.00 do 21.00 ure, ob sobotah od 09.00 do 20.00 ure www.harveynorman.si
Mišičasto telo ni le strast
stran 39
NOVI TEDNIK
Zgodbe s Celjskega
Št. 43 <2f 26.9. 2013
Z žepnim herbarijem na pot
stran 36
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
Izjemna notranja moč premaguje ovire!
22-letna Veronika Škrubej, ki je lani preživela hudo nesrečo v Medlogu, je lahko zgled vsem
Zlom ključnice, zdrobljeno koleno, štirje prelomi medenice, poškodovana tri vretenca, hude poškodbe notranjih organov, opečena pljuča, opekline po celem telesu. Mesec in pol kome, nato še šestmesečno negibno ležanje zaradi celjenja ran. Odstranitev prstov na roki, ušesa in nosu, večkratna presaditev kože. Številne že opravljene operacije, na nekaj jih še čaka. To so posledice hude nesreče 11. maja lani pri Medlogu, ki jih je pijani povzročitelj z brezvestno vožnjo povzročil komaj 22-letni Veroniki Škrubej iz Lok pri Taboru.
In ne samo to. Veronika je v nesreči izgubila tudi mamo. Prvo vprašanje, mimo katerega ne moremo, je, kakšno je njeno sporočilo povzročitelju. Spremenil ji je življenje, njeni mami pa ga je vzel. »Ne vem ... Sploh ne vem, kakšni so moji občutki v povezavi z njim ... Ni jeza. Morda pot k odpuščanju. V napačnem trenutku sva bili na napačnem mestu. Če ne bi bili midve, bi bil nekdo drug,« pove. Močne besede, ki kažejo na veličino Veroni-kine osebnosti. Moč, volja, vztrajnost in pozitivizem, ki jih premore kljub tako hudim posledicam, so absolutno največji zgled vsem. »Že pred nesrečo sem vedno razmišljala, da če se v življenju zgodi kaj hudega, moraš vedno naprej,« doda.
Posledice nesreče so ji prinesle ogromno ovir. Vendar ovir v očeh ostalih, ne v njenih. Včasih je igrala citre, tudi danes, kljub temu, da nima prstov, sede k njim in iz njih izvabi melodijo. Na citre je zaigrala tudi na dobrodelnem koncertu na Taboru, ki je bil organiziran zanjo pred meseci. Za našo ekipo je sedla celo za klaviature. Obvladala je violino in kljub invalidnosti se poigrava z mislijo, da bo enkrat znova zaigrala tudi nanjo. »V nadaljnji rehabilitaciji bom to željo postavila kot izziv zdravnikom,« se nasmeji.
Ni je stvari na svetu, ki bi zmanjšala njen izjemen čut za umetnost in glasbo.
Zapor za povzročitelja
Dragan Živkovic, povzročitelj nesreče, v kateri se je maja 2012 Veronika hudo poškodovala, njena mama Marija pa umrla, je bil obsojen na šest let zapora.
Nesrečo je povzročil močno pijan. Decembra 2012 bi mu moralo sodišče odvzeti vozniško dovoljenje zaradi številnih drugih kršitev v prometu in vožnje v vinjenem stanju, a so odvzem dovoljenja preložili za nekaj mesecev, kar se je očitno izkazalo za usodno napako. Če bi mu dovoljenje takrat odvzeli, se morda ta nesreča ne bi zgodila ...
Ker je bilo dosedanje zdravljenje zelo obsežno in naporno, zahtevalo pa je tudi veliko časa za obnovitev telesa, predvsem kože, Veronika še nima protez za roke. Trenutno ji je sloven-
Veronika pred nesrečo.
Takole si pri pisanju pomaga s posebnim pripomočkom. »Saj gre, samo pisava ni tako lepa,« se poheca. V ozadju dedek Stanko Zupančič. Med našim obiskom se je večkrat nasmejal zaradi Veronikine pozitivnosti, a so ga oblile tudi solze. Veronikina mama Marija je bila namreč njegova druga hči. Pred njeno smrtjo pa je zaradi bolezni izgubil že eno hčerko ...
Pomagajmo skupaj
Ker bo Veronika, pred katero je še vse življenje, za rehabilitacijo in dodatne pripomočke ter prevoze na preglede v UKC Ljubljana in v rehabilitacijski inštitut Soča potrebovala denar, ji je na pomoč priskočil tudi Rdeči križ Žalec.
Številka računa za nakazilo denarja za Veroniko je TRR: 06000-0007474828 (Banka Celje), s pripisom Donacija za Veroniko. Doslej se je na računu nabralo 1.700 evrov. Krajevna organizacija RK Galicija je pod vodstvom predsednice Dragice Tratnik s postavljenimi skrinjicami na treh mestih v Pernovem, Mali Pirešici in Galiciji zbrala kar 1.500 evrov in denar že izročila Veroniki. Do konca leta načrtujejo še organizacijo dobrodelnega koncerta. »Vsak evro dam na stran. Vem, da bom pri zdravljenju to potrebovala, saj je vprašanje, kakšne osnovne pripomočke mi bo krilo zdravstvo. Vsem sem neizmerno hvaležna, ker mi pomagajo,« doda Veronika. Uporabniki Mo-bitela in Simobila lahko pomagajo tudi s SMS-spo-ročilom VERONIKA na številko 1919. S SMS-sporoči-lom darujejo 1 evro.
»Ali sedete še kdaj v avto,« smo vprašali 22-le-tnico. »Seveda. Ni me strah zaradi nesreče, če to mislite. Vozim tudi,« doda. »In to zelo dobro in zelo previdno,« doda njen dedek Stanko. Še en dokaz, da ovir zanjo enostavno - ni.
sko zdravstvo omogočilo samo osnovne pripomočke, ki jih uporablja za prijem žlice med jedjo ali pisala med pisanjem. Pri vsakodnevnih opravilih ji pomagajo oče, brat, dedek in stric, vendar
je skoraj popolnoma samostojna.
»Na vse ostalo glede zdravljenja moram še počakati, saj bo sledilo še kar nekaj operacij, enako tudi odhod v rehabilitacijski inštitut Soča. Tam bom videla, kako naprej,« doda. Ob tem omeni, da bo poskušala navezati stik tudi s kirurgi v tujini, ki bi ji morda lahko pomagali. A Veronika ne počiva. Do konca študija predšolske vzgoje ji manjkajo samo še trije izpiti, trenutno že piše diplomsko nalogo.
Njena notranja moč in ravno prava mera pozitivne trmaste ženske vztrajnosti ji tlakujeta pot do neslutenih možnosti v življenju. Ni dvoma, da ji ne bi uspelo!
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
34
REPORTAŽA
»Mir je svoboda. Svoboda zate in zame. Svoboda, da govorim, pišem in mislim tisto, kar čisto zares čutim.« Poslanico ob mednarodnem dnevu miru je zapisal Sergej Omerzu, učenec 6. razreda OŠ Lava.
Poletele ptice miru
Zgovorne misli, pozitivna energija
Ob mednarodnem dnevu miru sta se po celjskih ulicah razlegala pesem in otroški smeh. Mladi so med ljudmi delili lepe misli in širili pozitivno energijo.
Minulo soboto je bilo v knežjem mestu mogoče čutiti še posebej veliko pozitivne energije. Mladi so v okviru vsakoletnega projekta Pozdrav ptic miru, ki ga že šesto leto vodi Osnovna šola Lava, med ljudmi delili lepe misli, širili pozitivno energijo in nas s pesmijo opozarjali na pomen miru. Tokratna osrednja tema je širjenje pozitivne energije, zato se bodo učenci celo šolsko leto spraševali, kaj lahko sami storijo, da bo svet okoli njih boljši in prijaznejši. Kot pravi ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko, lahko vsak posameznik k boljšim medsebojnim odnosom in posledično k prijaznejši družbi ogromno prispeva.
Zanimivo je, da se pomena malih korakov na poti velikih dejanj bistveno bolj zavedajo otroci kot odrasli, zato bi jim morali večkrat prisluhniti. In tokrat smo jim prisluhnili v središču Celja, kjer so s prisrčno kulturno prireditvijo povezali svoje delo in predstavili lasten prispevek k lepšemu jutri. Z učitelji in s starši so na delavnicah ustvarjali lepši in bolj pisan svet. Pri rajanju v središču mesta so se učencem OŠ Lava,
kjer se je pred leti projekt rodil, pridružili tudi učenci in dijaki številnih šol iz regije. Še več je bilo tistih, ki so svoje izdelke predstavili v lokalnem okolju. »Moja ocena je zelo pozitivna, saj menim, da smo uspeli mnogo ljudi seznaniti z idejo miru.
V obeh knjigah miru so nam obiskovalci zapisali izjemno pozitivna sporočila. Vedno bolj sem ponosna na naš projekt, imamo pa še mnogo možnosti in priložnosti v prihodnjih letih, da bo september živel z našo idejo povsod po Evropi
Morda gredo besede kdaj težko z jezika, zato so učenci na veliko »rolo« sliko svoje želje zapisali in narisali. Tako jih tudi čas ne bo izbrisal.
in da se bodo ljudje pozitivnih sporočil preprosto navzeli,« je dejala Kolenkova.
Svoboda zate in zame
Projekt Pozdrav ptic miru je v Osnovni šoli Lava nastal na osnovi ugotovitev, da šolski programi ne ponujajo dovolj možnosti ozaveščanja učencev o temeljnih vrednotah in kot odgovor na pred leti ukinjen projekt Knjigobube, ki je učence združeval ob mednarodnem dnevu miru. Idejo so najprej širili znotraj šole, nakar so k sodelovanju pritegnili ostale celjske javne izobraževalne zavode. Kasneje so projekt razširili na regijo in pred tremi leti na celotno Slovenijo. Že tretje leto zapored pa pri projektu sodeluje tudi Mestna občina Celje, ki pomaga idejo miru širiti med pobratena mesta. Poslanico, ki jo je zapisal Sergej Omerzu bodo v angleškem prevodu poslali tudi v Bruselj na sedež Evropskega parlamenta. Ta se glasi: »Mir je svoboda. Svoboda zate in zame. Svoboda, da govorim, pišem in mislim tisto, kar čisto zares čutim«.
Kaj lahko naredim jaz?
Ne pravim, da moramo biti pozitivni v vsakem trenutku, vsak dan. Ljudje imamo padce. Umetnost se je pobrati in nadaljevati pot. Če si jezen, to pokaži, če si žalosten, pokaži. Ne sme te biti strah razkriti čustev. V današnjem svetu je tako, da se ljudje strašno bojimo razkriti čustva drugim. Bojimo se, da nas bodo prizadeli, bojimo se bolečin. Zato skrivamo vse in preden se zavemo, na obrazu nosimo masko. Naj bo to večen nasmeh ali pa hladnokrvnost. Ne eno ne drugo ni dobro. Maske moramo sneti, preden bo prepozno. Maske moramo zažgati, preden se popolnoma pritrdijo na naše obraze. S preprostim nasmehom lahko nekomu
polepšamo dan, spremenimo življenje in tako preprosto poskrbimo za svoje dobro počutje, vedoč, da smo naredili nekaj dobrega. S pozitivno energijo, pristnim nasmehom in obdani z ljudmi, ki jih imamo radi ter jim zaupamo, lahko dosežemo neverjetne stvari. Vprašanje pa je, ali smo res pripravljeni nanje? In ali je res dovolj samo to? Je dovolj. Zdi se malo in preprosto, ampak - poskusi, lahko ti uspe, ker imamo vse potrebne sestavine, le malce moramo pobrskati po zaprašenih delih. Recept je dan, sedaj si na potezi ti. Ti odločaš, koliko pozitivnega boš poslal v svet in ga spremenil v nekaj neverjetnega.
MAŠA BORINŠEK, dijakinja 3.
letnika Gimnazije Celje-Center
Nadarjeni mladi glasbeniki so na tolkalih pripravili odlično glasbeno podlago, ki je marsikoga »prisilila« da vsaj za trenutek postane in jim prisluhne.
Mili
VT
Tako sta mladi dami iz OŠ Boštanj mimoidočim delili ptice miru, ki so nosile lepa sporočila. Pogosto smo slišali ali prebrali tisto znano misel, ki jo je izrekel Mali princ: »Če hočeš videti, moraš gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.« A vprašanje je koliko odraslih to, sicer preprosto misel resnično razume.
III. osnovna šola Celje se je projektu pridružila že četrtič. Svoje misli in izdelke so v soboto, na mednarodni dan miru razdelili med someščane in tako med ljudmi zgradili tanko vez miru.
Projekt »Pozdrav ptic miru« že vsa leta podpira tudi medijska hiša Novi tednik in Radio Celje, za kar je v zahvalo radijska urednica Bojana Avguštinčič iz rok ravnateljice osnovne šole Lava Marijane Kolen-ko prejela letošnjo poslanico.
REPORTAŽA
35
Uspela Zelemenjava
Nini Kozlevčar je pri organizaciji pomagala mama, obe pa z veseljem vrtnarita na domačem vrtu v bližini velenjskega gradu.
Iz srca vzgojeno in podarjeno
V enajstih slovenskih mestih, tudi v Velenju, so pripravili Zelemenjavo
Mestece v malem
Prvo velenjsko Zelemenjavo so pripravili v sklopu rokodelske tržnice, ki so jo z namenom oživljanja trškega jedra pripravili v KS Staro Velenje.
Kot je omenil predsednik KS Andrej Kozlevčar, so v starem trškem jedru letos pripravili več prireditev, saj imajo po dolgem času nekaj novih pridobitev. »Namen teh prireditev je, da se krajani družijo, ob čemer je dobrodošla vsaka ideja, kako naprej. Na stari trg želimo pridobiti stare obrti, ki so nekoč tu že živele. Gre za rokodelce, kot so kovači, kolarji, mizarji ... Upam, da bodo te stare obrti živele in preživele, seveda pa je veliko odvisno od odziva udeležencev.«
V Starem Velenju je sicer veliko zgradb, vrednih ogleda, od Velenjskega gradu do hiše mineralov in Vile Bianca. Mestece v malem, skorajda. »Problem je le v tem, ker je treba ogromno skakanja in urejanja papirjev. Če bi bilo manj birokracije in administracije, bi lahko v središču postorili še veliko več. Posluh v občini imamo, vendar je denarja bolj malo, želja in idej je veliko. Predvsem bi radi ustavili propadanje posameznih zgradb in oživili staro trško jedro,« je dodal Kozlevčar.
Andrej Kozlevčar
V soboto, ko je bil tudi v Velenju dan D za prvo Zele-menjavo, smo z organizatorko Nino Kozlevčar nekoliko razočarano pogledovali proti obiskovalcem, ki so namesto pričakovanih vrtičarskih viškov mimo stojnici hiteli praznih rok. Toda ni trajalo dolgo, ko so se opogumili prvi - nekateri zaradi prijateljev, drugi zaradi radovednosti, tretji s košaro solate ... in živahna menjava se je začela.
Tako je tudi v Velenju zaživela Zelemenjava, ki so jo v soboto izvedli v enajstih slovenskih mestih. Tako so nove lastnike našli sadike, semena, presežna zelenjava ali kakšna uporabna izkušnja vr-tičkarjev. Valuta? Nekateri so paradižnike menjali za buče, druge suha semena za zdravilne rastline, tretji solato za bučkin kompot ... Možnosti, ki so jih tudi v Velenju dodobra izkoristili, so neomejene.
Iz stanovanja na stojnice
Zgodbo o Zelemenjavi je začela Darja Fišer, ki v
domačem stanovanju kar naenkrat ni vedela, kam s presežkom semen in sadik in jih je podarila prijateljicam, s katerimi so se nekega večera dogovorile in si izmenjale nekaj vrečic. Že prihodnjo sezono so se spet srečale z istim namenom. »Zdaj smo se že tako razširili, da menjamo tudi kuharske knjige, po novem pa tudi lahko nekdo, ki pridela preveč hrane, če želi, to podari v solidarnostne namene komu, ki nima vrta,« je omenila Fišerjeva.
Za druženja so počasi izvedeli tudi drugi znanci, ki so vsi želeli sodelovati, zato so se iz domače kuhinje preselili v KUD Franceta Prešerna v Ljubljani, nato na povabilo ekipe ProstoRož v park Tabor, kjer so poleg semen in sadik začeli izmenjevati tudi pridelke, recepte in izkušnje.
Tako je nastal projekt Ze-lemenjava, ki je namenjen prostovoljni izmenjavi vrtnin oziroma presežkov doma pridelane zelenjave in sadja. Tako lahko vsi, od popolnih vrtnarskih začetnikov, nade-
budnih ljubiteljskih kuharjev do prekaljenih vrtičkarjev, izmenjajo vse od sezonske zelenjave, sadja, raznih semen in sadik do izdelkov, namenjenih za ozimnico, domačih zelišč in čajev, gob, orehov ... »Zelemenjava naj bo tudi spodbuda za vse tiste, ki sicer nimajo prostora za pridelavo večjih količin pridelka, z veseljem pa bi kaj pridelali - ali morda to že počnejo - na okenskih policah, balkonih, terasah ali najetih manjših gredicah,« je omenila velenjska koordinatorka Nina.
Tudi za velenjsko Zeleme-njavo so postavili stojnico, ob njej pa so se kasneje znašli gajbice, košare, prti, stol in tudi manjša miza, ki so jih vrtičkarji prinesli kar s seboj. Seveda niso odgnali nikogar, ki je prišel po zelenjavo,, se je pa na stojnicah znašlo pecivo, da o receptih ali idejah, ki so deževali z vseh strani, niti ne govorimo.
Tudi preko spleta
Pobuda je v času, ko po statistikah evropske agen-
cije za okolje zavržemo ali izgubimo tretjino pridelane hrane, več kot smiselna. »Narobe je, da mečemo stran pridelke. Najprej vložimo veliko truda v pridelavo, potem jih vržemo na kompost. S tem, ko podarimo, česar ne potrebujemo, v zameno pa dobimo drugo živilo, naredimo več kot koristno delo,« pravijo Nina in tudi druge vrtičkarice po Sloveniji, ki so začele množično sodelovati v tem projektu. Zelemenjava namreč ne pomeni zgolj zamenjavo, temveč opozarja na zdravo prehrano, samooskrbo, ohranjanje domačih semen in skrb za okolje.
Pobuda združuje vrti-čarske navdušence tudi na spletu: na Facebooku ima po dveh tednih e-življenja 400 članov, njihovo število raste iz dneva v dan. S spletnimi orodji pa je Zelemenjava dobila še socialno razsežnost. Sporočilo Fišerjeve, da presežke solate, ki bi šla sicer v cvet, preprosto podarja, je privabilo ljudi z nizkimi po-
Ljubica Donjko iz Šoštanja: »Prinesla sem semena muškatnih buč in sveže goji jagode, ki so odlične za zdravje. Vzela bom posušen ori-gano. Valute ne bomo določali, saj je iz srca vzgojeno in tudi iz srca podarjeno. Sama seveda vrtičkam, nekaj zemlje za vrt imam tudi v najemu pri prijateljih. Na vrtu delam z velikim veseljem. Večino pridelkov porabim v domači kuhinji, seveda pa kar nekaj viškov podarim prijateljem. Počasi se bomo morali zavedati, kako pomembna in potrebna je domača hrana; da bomo ohranjali slovenska semena, ne kupovali kitajskih, in vso osnovno prehrano pridobivali na domačem vrtu. Malo testiram, malo pomaga prijateljica, res je zanimivo in sproščujoče. Letos sem pridelala ogromno buč in prve šparglje. Skratka poskušam in vse, kar uspe, je dobro.«
kojninami, brezposelne in družine s sedmimi otroki. Zdaj so tudi drugi uporabniki začeli objavljati novice o presežkih na Facebooku, tako da je dogodek dobil še socialno noto.
Čeprav se mogoče zdi, da v Velenju stanovalci v blokih niso tako zagnani za novo idejo, se je vseeno našlo dovolj posameznikov, ki so menjali in v smehu baranta-li. »Se pač splača doma pridelovati zelenjavo. Ne le da
so časi takšni, še za zdravje je treba skrbeti,« je omenila gospa, ki je v košari prinesla kozarce z marmelado, iskala pa je fižol. »Nekomu pač več pomeni marmelada, ki jo imamo doma na pretek. Se bomo že dogovorili, je bilo mogoče slišati, Nina pa je dodala, da je najbolj pomembno, da vsak nekaj dobi in zadovoljen zapusti stojnico.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Izkoriščanja sistema, da bi kdo samo jemal na zalogo in nič prinesel v zameno, se pobudnica Fišerjeva prav nič ne boji. Nasprotno, dosedanje izkušnje kažejo, da Zelemenjava deluje čisto drugače: vsakomur, ki samo vzame, je neverjetno nerodno in v opravičilo obljubi, da bo že prihodnjič kaj prinesel.
V okviru prve velenjske Zelemenjave so pripravili tudi dobrodelno košaro, v katero so lahko obiskovalci po svoji želji podarili presežke doma pridelanih vrtnin ali kakšen odvečen kozarec za ozimnico. Prejeto so namenili družinam v stiski v Velenju.
5. 6. - 31. 12. 2013
Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
PUŠKE & Pisma
PROST!
Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
36
REPORTAŽA
Z žepnim herbarijem po Spodnji Savinjski dolini
Poiščite hmelj, ajdo, vinsko trto, jablano ... in izdelajte herbarij kulturnih rastlin
Kolikor je prebivalcev in obiskovalcev Spodnje Savinjske doline, toliko je različnih interesov in oči, s katerimi ljudje opazujejo pokrajino. Eni posebno pozornost namenjajo kamninam, drugi cerkvam in spet tretji okoliškim vzpetinam. Ker je skupina mladih Bra-slovčanov želela opozoriti tudi na bogat rastlinski svet, ki je značilen za dolino in njeno obrobje, se je pred petimi leti lotila izdelave prvih dveh žepnih herbarijev, ki sovpadata z gozdnima učnima potema pri gradu Žov-nek in Braslovškem jezeru. Zaradi odličnega odziva, so prejšnji teden izdali še herbarij kulturnih rastlinskih vrst za celotno Spodnjo Savinjsko dolino.
Se še spomnite, kako ste kot osnovnošolci nabirali travniške cvetlice, jih sušili pod goro težkih knjig in jih nato posušene lepili na liste papirja, ki ste jih potem vstavljali v velike mape? Ker smo danes ljudje zaradi hitrega
tempa in naglice, s katerima se soočamo na vsakem koraku, vse bolj časovno omejeni in nam za tovrstne podvige vse bolj zmanjkuje časa, je skupina mladih diplomantov z Urbanom Jerihom na čelu izdala serijo žepnih herbarijev, s katerimi lahko do 50-krat hitreje kot običajno
polju in jih vlagajo v pripravljene obrise listov. Z iskanjem ujemajočih oblik ljudje hitro prepoznajo rastlinske vrste, način pa spominja na zbiranje sličic v albume, kar otroci in odrasli z veseljem počnejo. Po končanem nabiranju se celotna knjižica hitro posuši z likalnikom.
»Herbarij Spodnje Savinjske doline predstavlja najznačilnejše kmetijske rastlinske vrste v dolini, med katerimi je potrebno izpostaviti hmelj, koruzo, krompir, sončnice in nekatere sadne drevesne vrste, kot sta jablana in hruška,« pravi Urban Jeriha, vodja projekta.
naredimo zbirko posušenih rastlin, ki je ena osnovnih metod učenja biologije. Ljubitelji narave tako s pomočjo žepnih herbarijev nabirajo tako drevesne liste kot liste kulturnih rastlin med sprehodom v gozdu oziroma po
Poudarek na drevesih in grmih
V prvih dveh herbarijih, ki so jih Braslovčani izdelali že leta 2009 in se navezujeta na območji pri Žovneškem gradu in Braslovškem jezeru, so
Med najpogostejše kulturne rastline v Spodnji Savinjski dolini spadajo tudi žita.
»Moj žepni herbarj je namenjen ^ turistom in domačinom, še posebno osnovnošolcem. Njegov namen je namreč predstaviti kulturne in etnografske značilnosti Spodnje Savinjske doline,«pojasnjuje urednik herbarijev Urban Jeriha.
Herbarij lahko obiskovalci uporabljajo kjerkoli v Spodnji Savinjski dolini, je pa v njem priporočenih nekaj poti, ki vodijo do 11 turističnih kmetij in na katerih lahko popotnik najde prav vse kmetijske vrste.
zbrane in predstavljene zgolj drevesne vrste, ki so značilne za prvo oziroma drugo območje. Poleg vseslovensko prisotnih vrst, kot so bukev, smreka in hrast, so opisne še divja češnja, mali jesen in nenazadnje trepetlika. V tretjem, splošnem herbariju, ki ga je neformalna skupina povezana v društvo za traj-nostni razvoj Preboj izdala leta 2010, so drevesa, ki rastejo povsod po Sloveniji in so hkrati najbolj pogosta v srednji Evropi.
Zadnji herbarij, ki se imenuje Moj žepni herbarij Spodnje Savinjske doline, je del projekta Potep po Spodnji Savinjski dolini, katerega nosilec je Razvojna agencija Savinja. Namenjen je predstavitvi doline na podlagi kmetijskih rastlin, ki so del kulturne krajine. Z njim lahko namreč obiskovalci in domačini lažje in bolj poglobljeno spoznavajo pomen kmetijstva, tradicionalnih kultur in pridelave hrane, ki v dolini ni zanemarljiva. Najdejo ga lahko na različnih vstopnoinformacijskih točkah, kot so zavodi, turistično informacijski centri, muzeji in druge tovrstne organizacije, ki delujejo na področju spodbujanja turizma in izobraževanja.
Kulturne rastline kot del identitete
Kljub temu, da je osrednje poljščine v dolini - hmelja -čedalje manj, ima ta zaradi tradicije in prepoznavnosti v herbariju, v katerem je vsega skupaj predstavljenih 10 kulturnih rastlin, osrednji pomen. V njem so poleg njega opisni tudi koruza, ajda, žita, sončnica, krompir, jablana, hruška, vinska trta in buča. Avtorji herbarija so izbrali tiste, ki so najbolj pogoste oziroma tiste, ki so bile nekoč najbolj značilne. Pri raziskovanju so se zanašali na zgodovinske vire, pri čemer jim je na pomoč priskočil Pokrajinski muzej Celje, strokovnjaki z etnološkega področja, poznavalci kmetijstva in nenazadnje tudi kmetje. Tako so dobili izbor rastlinskih vrst, ki najbolj odražajo življenje in delo v dolini nekoč in danes. S herbarijem, ki lahko nenazadnje služi kot turistični vodnik, saj je v njem predlaganih 11 poti, po katerih se lahko podamo, da najdemo vse rastlinske vrste, tako tudi ohranjajo in krepijo identiteto Spodnje Savinjske doline v povezavi z ostalimi elementi kulturne krajine, kot so sušilnicami za hmelj, kaščami in kozolci.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Mladi so najprej herbarije izdelovali v okviru neformalne skupine Gozd, v zadnjih letih so povezani v društvo za trajnostni razvoj Preboj. Ekipa je sestavljena iz mladih diplomantov različnih ved - od arhitekture, biologije do etnologije, zato so pri izdelavi upoštevani različni strokovni vidiki.
INFORMACIJE
37
Do vključno ponedeljka, 30. septembra, še lahko glasujete za naj knjigo Bukvarne Novega tednika in si prislužite nagrado - knjigo.
v Novem
Izberite naj knjigo Poletne bukvarne!
Objavljamo spisek knjig, ki smo jih novinarji naše medijske hiše v letu 2013 že prebrali in predstavili v rubriki Bukvarna.
Karel Jurkošek je na našem spisku izbral pesniško zbirko Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad. In katera knjiga bo vas popeljala v pravo koledarsko jesen?
Izberite svojo knjigo iz spiska Poletne bukvarne Novega tednika
Glasovanje se zaključuje
ZAP. ŠT.	AVTOR	NASLOV	PRIPOROČA
1.	Alma M. Karlin	Urok Južnega morja	Biserka Povše Tašic
2.	Arto Pasasilinna	Prikupna struparka	Saška T. Ocvirk
3.	Berta Bojetu	Filio ni doma	Tatjana Cvirn
4.	Dan Ariely	Predvidljivo nerazumni	Anja Deučman
5.	Dr. Miro Cerar	Pamet v krizi	Ivana Stamejčič
6.	Drago Jančar	Severni sij	Brane Jeranko
7.	Florjan Lipuš	Zmote dijaka Tjaža	Branko Jeranko
8.	Franc Saleški Finžgar	Sama	Šplea Ožir
9.	Frank B. Gilbert ml., Ernestine G. Carey	Za ducat ceneje	Anja Deučman
10.	Gari Kasparov	Kako življenje oponaša šah	Urška Selišnik
11.	Hans Hellmut Kirst	Noč dolgih nožev	Biserka Povše Tašic
12.	Ivan Cankar	Na klancu	Simona Šolinič
13.	Ivan Minatti	Nekoga moraš imeti rad	Urška Selišnik
14.	Kathryn Stockett	Služkinje	Tatjana Cvirn
15.	Kerstin Gier	Klub vražjih mamic	Saška T. Ocvirk
16.	Lee Carroll	The Yourney Home (Potovanje domov)	Simone Šolinič
17.	Maruša Krese	Vsi moji božiči	Urška Selišnik
18.	Mila Kočevar	Bel oblak	Saška T. Ocvirk
19.	Nada Gaborovič	Objokuj jutro	Biserka Povše Tašic
20.	Stephan S. Stepsky-Doliwa	Sai Baba govori zahodu	Biserka Povše Tašic
21.	Zora Tavčar, H. Glušič, M. Jevnikar	Pod južnim križem	Branko Jeranko
22.	Zorko Simčič	Poslednji deseti bratje	Urška Selišnik
23.	Žarko Lauševic	Leto mine, dan nikoli	Tatjana Cvirn
nmMM> živite cenejeJ
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba	pnpncn n pdcfrnih
naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih	ccčtcua
oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti AKCIJ SE WE SESTEVAJO
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
S POPUSTOM NA KARTICI
pizz&Ua/
^V&uma/
SKINAUT
smučarska SOLA
CELJSKA
informacije 041 616 464
SLADA
TRGOVSKO PODJETJE, d o. o.
GOMŠIEA BRDA
golte
Slovenija
avt(j)hiša škorjanec CjClTD KIA MOTORS
<pTIKN
MARJAN TERŽAN.sp.
SlikopleskArstvo Veter Ocvirk
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na nase lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL. Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si. 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunceva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O., Ipavceva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai. Tajska masaža Kenika Sripanha. s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN. Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p.. - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. - 20% popust za vse upokojence na njihove storitve.
-	ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
-	SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328
38
PORTRET
Slatinčan spregovoril o svojih ljubicah
Že desetletja predan čebelarstvu
Branko Padjan iz Rogaške Slatine večino svojega časa posveti čebelam. Kot pravi, so njegove ljubice. Že 46 let jim je hvaležen za med, propolis in medico. Za uspešno čebelarjenje je Slatinčan prejel že več priznanj.
Branko Padjan je začel če-belariti bolj ali manj po naključju. Eden od prijateljev je namreč delal nov čebelnjak in Branko se je odločil, da bo od njega odkupil starega, manjšega. To je bilo davnega leta 1967 in od takrat je čebelarjenje pomemben del življenja Slatinčana.
Nikoli prebrana knjiga
Kakšno leto je trajalo, da je prijatelj Branku predal čebelnjak. Branko ta čas ni počival. Kupil je zemljo v Zgornji Rjavici, ki je še danes njegov drugi dom, in prebral kup literature o čebelah. Obiskoval je tudi številne izkušene čebelarje, ki so najboljši vir znanja. Hitro je spoznal, da je teorija tudi na tem področju marsikdaj drugačna od
»Čebele so najboljše opraševalke, zato jih je treba spoštovati. Tudi sadjarji bi morali to upoštevati in rastline škropiti šele zvečer, da se insekticidi zgubijo v rosi in ne pobijajo čebel. Je pa že Einstein povedal, da če izumrejo čebele, bo človeštvo izumrlo v prihodnjih štirih letih,« poudarja čebelar.
prakse in da največ prinesejo prav izkušnje. Ogromno se jih je nabralo v skoraj petih desetletjih druženja s čebelami, a to še ne pomeni, da je Branko že povsem spoznal svet čebel. »To je nikoli do konca prebrana knjiga. Ves čas se je treba izpopolnjevati,« pravi. Naredil je vse potrebne izpite, ponaša se z nazivom čebelarski preglednik, pridobil je nacionalno poklicno kvalifikacijo za čebelarja, svoje znanje pa prenaša tudi na mlajše rodove, saj je na pot čebelarjenja kot mentor popeljal več kot deset čebelarjev.
Branko Padjan je na začetku svoje čebelarske poti občudoval svojega mentorja, ki je čebelaril pomanjkljivo oblečen. Da bi sam odgnal čebele, je mahal z rokami, a ga je mentor hitro podučil, da bo z mahanjem eno odgnal, a jih deset privabil. Danes se tudi Branko k čebelnjaku poda brez majice, koliko pikov je dobil v več desetletjih, pa raje ne šteje. Na srečo nobeden od njih ni bil nevaren. (Foto: osebni arhiv Branka Padjana)
Pri panju najde sprostitev
Koliko ur Branko preživi pri čebelnjaku - leta 1978 je postavil novega z 38 panji - ne ve, je pa dela, kot pravi, veliko, od skrbi za zdravje čebel in skrbi za pridelek do skrbi za panj in priprave čebel na zimovanje. Čebelarjenja ne dojema kot delo, temveč mu predstavlja sprostitev. Ne le zadnjih 15 let, ko je v pokoju, tudi po službi je še kako rad zavil k čebelnjaku. Pravzaprav je bila takrat kljub obremenjenosti skrb za čebele nekoliko lažja kot danes, ko ga pri opravilih že malce ovirajo leta. Tako je število čebeljih družin s 70 zmanjšal na 33, sam vzgaja tudi matice, na leto pa pridela približno 500 kilogramov medu - cvetličnega, akacije-vega, kostanjevega in lipovega. Večino ga proda, nekaj pa ga ostane v domači hiši. Branko namreč vsak dan poje žlico medu, imunski sistem pa si krepi tudi z ostalimi čebeljimi pridelki. Poleg medu prideluje še propolis in medeno žganje, pridobiva tudi cvetni prah.
Boljša letina od lanske
Branko Padjan je za čebele vedno dobro skrbel in jih redno pregledoval, tako jih na srečo niso nikoli napadle kakšne hujše bolezni. Pridelek pa je seveda v veliki meri odvisen tudi od narave, ki čebelam ni vedno najbolj naklonjena. Lanska sezona je bila na primer izredno slaba, tudi letošnja suša je poskrbela, da pridelek ni takšen, kot bi si čebelarji želeli, a je vseeno precej boljši kot lani. Za piko na i svoji dolgoletni predanosti je Branko letos prejel še pomembno priznanje, odlikovanje Antona Janše prve stopnje, najvišje priznanje, ki ga podeljuje Čebelarska zveza Slovenije. Kot pravi
»Med ima veliko vitaminov in rudninskih snovi in za imunski sistem je zelo pomembno, da ga ljudje uživajo. A ne šele takrat, ko že zbolijo, temveč vsak dan kot preventivo,« pravi Branko Padjan in dodaja, da medu nikoli ne smemo dati v vroč čaj, saj pri temperaturi nad 40 stopinj Celzija izgubi zdravilni učinek. (Foto: GrupA)
»Tako kot za določene družine praznik predstavljajo na primer trgatev in koline, je pri nas praznik, ko se toči med. Kljub temu naslednika na žalost nimam, nihče od sinov nad čebelarjenjem namreč ni tako navdušen, da bi prevzel skrb za čebelnjak,« pravi Branko Padjan.
Padjan, ki je bil dva mandata tudi predsednik Društva čebelarjev Rogaška Slatina, mu priznanje pomeni veliko, ne
predstavlja pa si, kako bi ga lahko osvojil brez podpore in sodelovanja z ostalimi člani društva. Enako priznanje je
sicer prejelo tudi društvo, ki prav letos obeležuje 90-letni-co delovanja.
ANJA DEUČMAN
PORTRET
39
Bodybuilding ni le strast, je znanost
Do mišičastega telesa brez prepovedanih snovi
Celjan Benjamin Radič je bil že od nekdaj navdušen športnik, navduševal se je predvsem nad odbojko in judom. Pri približno 16 letih je prvič prestopil prag fitnesa. Redno dvigovanje uteži in pridobivanje mišic na takšnih in drugačnih napravah sta kmalu postala njegov način življenja. Sredi septembra se je okitil z zmago na tekmovanju v Londonu in postal profesionalni tekmovalec ameriške organizacije Musclemania, ki pripravlja tekmovanja, kjer so tekmovalci podvrženi doping kontrolam.
Prvi stik s fitnesom je bil nujen, saj je moral zaradi juda pridobiti mišično maso. Po poškodbi je judo postal zgodovina, fitnes pa je postajal vse pomembnejši del Benjaminovega življenja. Zasvojili so ga spremljanje napredka, vidno spreminjanje oblike telesa in zasledovanje vedno novih ciljev. V tistih časih informacije o sestavi urnika vadb in pravilni prehrani in prehranskih dodatkih še niso bile tako dostopne kot danes, zato je bil v veliki meri samouk, sledil je svojemu telesu in svojemu počutju, po letu 2002 pa je znanje poglabljal tudi z izobraževanji in postal trener fitnesa.
Ohranil trezno glavo
Priznava, da se je na svoji poti, še kot najstnik, srečal tudi s prepovedanimi substancami, kot so anabolični steroidi, diuretiki in narkoti-ki. »A na srečo sem zelo hitro prišel k pameti in videl, da to ni bistvo fitnesa in da to ni pravilna pot, ki vodi do mojega cilja,« pravi Benjamin in dodaja, da je zdravje vedno na prvem mestu in da se da izjemne rezultate dosegati tudi z lastno vztrajnostjo in disciplino, katerih osnova so pravilni in redni treningi. Ko dosežeš določeno stopnjo, je napredek počasen, a v ogledalu vseeno viden, kar daje Benjaminu vedno nov zagon za ure, preživete v fitnesu, ki ga sicer kombinira tudi s kardio vadbo v naravi. Tekmovalnost, razen s samim seboj, ga ni kljub številnim pozivom nikoli preveč mikala. Tako je tudi odklonil povabilo ameriških agencij,
ki so že pred kakšnimi osmimi leti opazile fotografije na njegovi spletni strani.
Prvo tekmovanje, prvo mesto
Ko je presegel sto kilogramov in je bil v vrhunski formi, se je vendarle odločil, da se preizkusi na tekmovanju. Lani oktobra je tako v Parizu prvič stopil na oder na evropskem tekmovanju natural oz. naravnega bo-dybuildinga, na katerem morajo, v nasprotju s klasičnim bodybuildingom, tekmovalci opraviti doping kontrolo. Prvo štiri tedne pred tekmovanjem in drugo na dan tekme. V svoji, težki
drate, kako jih kombinira, pa je odvisno od težavnosti treningov. Za zajtrk Benjamin praviloma na primer poje deset beljakov, 150 gramov ovsenih kosmičev, tako imenovane MCT maščobe, ki jih najdemo na primer v kokosovem olju, za okus pa doda proteine. Prav poseben je ritual pred tekmovanjem. Zadnji teden pred tekmo v prehrano vključi naravne di-uretike, kot so šparglji, špi-nača in zelena, ki odvajajo vodo iz telesa, tri dni pred tekmo začne zmanjševati količino popite vode, večer pred tekmo in na dan tekme se ji popolnoma odpove. Poveča vnos ogljikovih
»Kot najstnik sem prebiral vse mogoče revije o fitnesu in bodybuil-dingu. Poznal sem treninge vseh, ki so bili takrat najboljši na svetu, s prijatelji smo ocenjevali njihove trebušne mišice. Tudi sam sem preizkušal njihove treninge in videl, kaj mi ustreza in kaj ne. Tako dobiš rdečo nit, ki ji kasneje le dodajaš določene elemente,« pravi Benjamin Radič.
»Če imaš tako imenovani steroid izgled, za katerega sta na primer značilna bolj štirioglat obraz in slaba koža, dobiš na tekmovanju natural bodybuilding minus točke,» pravi Benjamin Radič, Celjan, ki danes sicer s svojim dekletom živi v Šentjurju, kmalu pa bo postal Slatinčan. Podal se je namreč tudi na samostojno podjetniško pot in tam pred nekaj meseci odprl fitnes center.
»Trening je na primer sestavljen iz desetih ponovitev določene vaje. Sam začnem na primer teh deset ponovitev šteti šele takrat, ko začutim rahlo bolečino v mišici. Tu gre za preseganje lastnih mej, ko je treba stisniti zobe in dati vse od sebe. Vsak trening mora biti 110-odstoten, drugače ni napredka, seveda pa si je nujno vzeti tudi kakšen prost dan. Brez počitka ne gre,« razlaga bodybuilder.
kategoriji je sicer neizkušeni Benjamin osvojil prvo mesto. Na letošnjem junijskem tekmovanju v Rimu je bil drugi, pred slabima dvema tednoma v Londonu pa je zmagal tako v svoji kategoriji kot med zmagovalci vseh kategorij. Zmaga ga bo oktobra vodila v ameriški Las Vegas in še zdaj težko dojame, da bo stal ob boku s številnimi svojimi vzorniki, zvezdami natural bodybuil-dinga, katerih plakati visijo na njegovi steni.
Bistvo skrito v prehrani
Bistvo bodybuildinga pa ni le trdo delo v fitnesu, še kako pomembna je pravilna prehrana. Benjamin je šestkrat na dan, hrana je posebej izbrana in vsebuje predvsem beljakovine, zdrave maščobe in ogljikove hi-
hidratov, da mišice dobijo volumen, tik preden stopi na oder, pa si privošči nekaj pregrešnega. »V Londonu sem pojedel hamburger in učinek je bil izjemen, žile so postale zelo lepo vidne,« razloži in doda, da se tudi sicer na njegovem jedilniku tu in tam znajdejo kakšna pica, tortica in sladoled. Dodaja pa Benjamin, da pri fitnesu na tako visoki ravni ne gre brez določenih prehranskih dopolnil, ki pa niso na listi prepovedanih snovi. To so na primer proteini, kreatin in določene aminokisline. »Izkoristek treninga je tako kar se da visok, je pa prava znanost, kako to jemati, kdaj in v kakšnih količinah ter v kakšnih kombinacijah z vsakodnevno prehrano,« še razlaga Radič.
ANJA DEUČMAN
Foto: osebni arhiv
Am
'''/v—r.
VSAK ČETRTEK ob 12.15 95.1 [ 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz WWW.radiocelje
r m
rrarliocelje
POGLEDI IUB.
40
FOTOREPORTAŽA
»Čedne in fletni«
Prikaz zgornjesavinjske oblačilne kulture
Na Slomškovo nedeljo se je končal tridnevni Festival ovčje volne Bicka, ki je med drugim pokazal na izjemno oblačilno kulturo Zgornje Savinjske doline. Slomška so omenjali zato, ker ga je ena zadnjih poti vodila ravno v Solčavo, kjer je nastala tudi oda Žolcpaškim planinam.
Za predstavitev oblačilne kulture je poskrbel Center Rinka, vsa oblačila pa je na podlagi istoimenske knjige dr. Marije Makarovič več let izdelovala kostumografinja starih oblačil Helena Troben-tar. Pri predstavitvi »čednih in fletnih«, kot se je izrazil moderator Franci Podbre-žnik, sta o svojstvenih narodnih nošah spregovorila avtorica predstavitve in etno-koreolog Tomaž Simetinger.
Oblačilna kultura je z gospodarskimi, družbenimi, s političnimi in kulturnimi razmerami povezan oblačilni vi-
dez ljudi. Izraz noša pomeni vse, kar nosimo, kar imamo na sebi. Noša je po izvoru kmečka praznična obleka, ki se je v 19. stoletju prikradla v modno oblačenje. Nekaj vzrokov lahko najdemo tudi v poudarjanju slovenske zavesti. Seveda ima narodna noša svojo obliko in vsebino, namenjena je za posebne slovesnosti in določene namene.
Modne zapovedi
Tudi Zgornja Savinjska dolina je sledila modnim smernicam, čeprav so se posamezna oblačila ali mo-
dni dodatki razlikovali od kraja do kraja. Obiskovalci so si lahko ogledali modele oblačil iz konca 18. stoletja in prve ter druge polovice 19. stoletja na Rečici in Ljubnem ob Savinji ter v Bočni, Lučah in Solčavi. Večinoma so se predstavili člani turističnih oziroma kulturnih društev, saj izdelana oblačila uporabljajo ob tradicionalnih prireditvah v domačih krajih.
Sicer so se v Solčavi po modni »pisti« sprehodile tudi manekenke v oblačilih domačih kreatork, ki so ustvarjale s pomočjo filca in recikli-
ranih materialov. Seveda je festivalsko dogajanje minilo predvsem v znamenju ovac. Takšna je bila razstava V filc ujete slike, ki jo je v Centru Rinka postavilo Društvo solčavskih filcark Bicka. Sobotno dogajanje se je začelo že ob pol sedmih zjutraj, ko so se od kmetije Knez odpravili po ovce na Strelovec. Potem ko so jih prignali v Solčavo, so jih ostrigli in pripravili vse potrebno za nadaljevanje festivalskega dogajanja, v katerem ni manjkalo okrogle mize, delavnic za otroke, kulinaričnih sprehodov, delavnic polstenja in seveda priložnostnega sejma.
URŠKA SELIŠNIK Foto: US
Lučke noše je Helena Trobentar izdelala po motivu iz grba Občine Luče, v katerem je predstavljena ženska, ki je v Ljubljano nosila ribe.
Pražnje oblečena kmeta in kmetico z Rečice ob Savinji sta predstavila Tomaž Simetinger (levo) in Helena Trobentar (desno).
Bogate vezenine, več slojev spodnjih kril, čipkaste rute ... Iz noš se je dal razbrati tudi socialni stan.
Po starem so oblekli tudi ljubenske »flosarske« gospodinje in trško otročad.
Solčevani v najbolj prestižnih kmečkih oblačilih iz začetka 19. stoletja.
REKREACIJA
41
Tek tudi, ko pritisne mraz
Temnejša in hladnejša jutra, krajši dan
Dobrodelnega teka Migaj z mano Žalec, kjer so lahko udeleženci prvič premagali tudi 21-kilometrsko razdaljo, se je udeležilo več kot 150 rekreativnih tekačev iz vse Slovenije. S svojo udeležbo so podprli tudi mladostnike z rakom. V štipendijski sklad Fundacije Utrip humanosti se je steklo več kot 1.100 evrov.
Fundacija Utrip humanosti je v soboto organizirala že tretji letošnji dobrodelni tek Migaj z mano. Po Celju in Velenju so tokrat migali še v Žalcu. Tekači in pohodniki so se izpred Grajske Mege v parku Novo Celje podali na 2-, 4- in 8- ter letos prvič tudi na 21-kilometrsko traso, ki jih je peljala po hmeljskih in poljskih poteh ter nabrežju Savinje. Na vseh razdaljah je skupno teklo več kot 150 ljubiteljev teka in gibanja nasploh. Še več je bilo tistih, ki so lepo jesensko vreme izkoristili le za druženje, zabavo. »Proga je bila odlična. Užitek je teči v naravi,« je bil po prihodu v cilj navdušen domačin Gregor Audič.
Organizatorji so pripravili tudi številne stojnice s športno in z drugo opremo, animacijo in delavnice za otroke, različne vadbe, plesne nastope in zabavno rajanje.
Čeprav rezultati tokrat niso bili v ospredju, so razglasili in bogato nagradili absolutno najboljše ženske in moške na vseh štirih tekih. S konkurenco je na polmaratonu pometel Sandi Sever, med dekleti je bila na najdaljši progi najhitrejša Viktorija
Modrijan.
Dobrodelni tek in še posebej prvi polmaraton je organizatorjem uspel, v štipendijskem skladu za mladostnike z rakom pa so s prijavninami uspeli zbrati več kot 1.100 evrov. »Bil je lep, sončen, dobrodelen in zabaven dan v
duhu zdravega, aktivnega in naravnega življenjskega stila, ki bo štipendistom Fundacije Utrip humanosti omogočil še kakšne sanje več,« je ob koncu dejala glavna organizatorka Jasmina Roter Jager iz Fundacije Utrip humanosti.
LEA KOMERIČKI
Jutra so vse hladnejša. Toda tudi jesen in zima tekačem ponujata prijetno vadbo. Le primerna oblačila in obutev potrebujemo. Upoštevati je treba le, da posamezna letna obdobja pri marsikomu povzročajo različne sezonske motnje.
Najbolj znana je na primer melanholija, ki naj bi nas obiskala zaradi manj svetlobe in posledično sprememb v aktivnosti možganov. Poznavalci pravijo, da vadba v slabših razmerah le še bolj razvija našo trdnost, vztrajnost, žilavost. Razvijanje trdne volje v vse krajših dnevih nam lahko le koristi.
Za tek v hladnejših zimskih dneh potrebujete še zimske tekaške čevlje, ki so trdnejši in se težje premočijo. Pri izbiri oblačil je treba prisluhniti vremenu, torej obleči lahka, večplastna oblačila, da ohranjamo telesno temperaturo. Obleči pa se ne smemo preveč, da se ne bi pretirano znojili in izgubljali toploto. Med dodatna zimska oblačila tako sodijo zimske pajkice in nogavice. Da vas ne bi zazeblo v roke je dobro, da si nadete rokavice. Tek v hla-
dnem vremenu zahteva še kapo ali naglavni trak. Eno izmed preprostih in pogosto slišanih pravil je:« Oblecite se tako, da bi vas v mirovanju že v nekaj minutah začelo mraziti. Nosite udobna oblačila iz lahkih materialov!«
Prekaljeni tekači pravijo, da je bojazen, da se bomo prehladili med tekom po hladnem vremenu, povsem odveč. Dokler je namreč naše telo dejavno, si z gibanjem ustvarja in vzdržuje toploto. Obstaja pa nevarnost, da se prehladimo po končanem teku, če ostanemo v preznojenih oblačilih. V hladnem vremenu se je dobro med tekom izogibati vetru, kar pomeni, da izberemo kakšno tekaško progo v zavetrju.
Lepi in sončni jesenski dnevi nas prijazno vabijo na plan. Nikar si najbolj deževnega in mrzlega dne ne izberite za dolg tek ali morda za začetek vaše tekaške kariere. Le pot pod noge torej! Organizatorjem s Celjskega pa vabilo, da nam še naprej pridno sporočate kje organizirate kakšne tekaške prireditve.
BPT
e radi pišete in fotografirate.
Na najkrajšo, dvokilometrsko progo se je podalo veliko mladih nadebudnih tekačev. Starši so se morali precej potruditi, da so jim lahko sledili. (Foto: TT)
Migaj z mano še večji
Zadnji tek letošnje trilogije
Največ rekreativcev se je podalo na 8-kilometrsko progo. Mnogi so že obljubili, da se bodo do prihodnjega septembra pripravili tudi za nastop na 21 kilometrov.
Kolesarski vzpon na Paški Kozjak
Mestna občina Velenje je preteklo soboto v sodelovanju s Triatlon klubom Velenje organizirala že drugi kolesarski vzpon na Paški Kozjak, ki je potekal v sklopu Evropskega tedna mobilnosti.
Letos so pripravili dva kolesarska vzpona. Rekreativnega kolesarjenja se je udeležilo 32 kolesarjev, v tekmovalnem delu pa je sodelovalo deset kolesarjev. Ob tem dogodku se je na Paški Kozjak vzpelo tudi deset pohodnikov. V konkurenci cestnih koles je s časom 25 minut in 35 sekund zmagal član Kolesarskega društva Radenska Tilen Glinšek, v konkurenci gorskih koles pa je prvo mesto s časom 25 minut in 45 sekund osvojil Dejan Slemenšek.
BPT
Priporočamo
V soboto, 28. septembra 13. tek po ulicah Žalca, info: ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, www. zkst-zalec.si/sport
42
PODLISTEK
I h ^^ ^^ ^^ h m0m ^^ I a	■	^^	■	Objavljamo zadnji del podlistka na temo Vreme in kme-
^L^k I I	mT I ^T I	I	■ ■ ■ I J gmm	I	tijstvo. Našemu vabilu k sodelovanju so se prijazno od-
m ftl I to^	% I I B ^b^ I ^b^	I I ^Bi ^^	M	zvali v Agenciji Republike Slovenije za okolje.
spreminjajo?
Kraj	Zima	Pomlad Poletje Jesen	Leto
Po vročem poletju je ob prihodu astronomske jeseni Slovenijo zajela vremenska motnja, ki je prinesla nizke temperature zraka, dež in v višje ležečih predelih tudi sneg.
V drugem desetdnevju septembra so marsikje po Sloveniji temperature zraka padle pod 10 stopinj Celzija. Jutra so bila hladna, 18. septembra je bilo v Kočevju le 2,9 stopinje Celzija, v Ilirski Bistrici in Črnomlju 3,0, v precejšnjem delu Slovenije se je živo srebro spustilo na približno 5 stopinj Celzija (Celje 5,2), najnižjo temperaturo zraka, -4,1 stopinje Celzija, so izmerili na Kredarici. Ob hitrih spremembah vremena ob prelomu letnih časov se vedno pojavijo vprašanja, ali se spreminjajo. Je pomlad zgodnejša, poletje toplejše, jesen bolj mokra in zima z manj snega?
Vedno topleje
Ugotovitve slovenskih kli-matologov kažejo, da temperatura zraka narašča na
Mag. Andreja Sušnik se ukvarja z agrome-teorologijo, in sicer s posebnim poudarkom na sušah, in je vodja Oddelka za agromete-orlogijo v Uradu za meteorologijo pri Arsu.
vseh podnebnih območjih, večinoma statistično značilno. Zanimivo je, da je hitrost ogrevanja od zime do poletja podobna, porast temperature jeseni pa je majhen ali ga sploh ni. Na splošno se je dnevni hod temperature zraka (razlika med minimalno in maksimalno temperaturo) nekoliko zmanjšal, pri čemer zaradi bližine morja izstopa submediteranska regija.
Opazna je tudi razlika med mesti (Ljubljana, Celje, Novo mesto) in podeželjem (Bilje, Rateče, Postojna in Murska Sobota-Rakičan). Dvig temperature zraka je zaradi vpliva toplotnega otoka v mestih nekoliko večji kot v ruralnih območjih.
Poletne suše in ...
Spremembe glede količine padavin večinoma niso velike, vendar so že statistično značilne. Trendi po sezonah nakazujejo, da se je spremenil padavinski režim. Opažamo, da se v večjem delu Slovenije, razen Gorenjske, jesenski višek padavin povečuje (za Celje je trend poletnih padavin 8 mm na desetletje na podlagi linearnega trenda v obdobju 1950-2010), poletni pa se manjša. Pozimi in pomladi se količina padavin bodisi manjša, bodisi ostaja enaka. Letna količina padavin se zmanjšuje tam, kjer jesenski porast ni velik in je upad v ostalih letnih časih prevladal.
Ljubljana	0,4
Celje	0,4
Murska Sobota	0,3
Novo mesto	0,4
Spremembe oblike in časovnega pojavljanja padavin, od katerih so odvisni pretoki rek in gladine podtalnice, povzročajo spremembe značilnih rečnih režimov. Višje temperature zraka, njihov vpliv na količino snega in dvig snežne meje v visokogorju povzročajo spremembe rečnih režimov. Nižanje in krajšanje pomladanskih viškov zahteva dodatno skrb za zagotavljanje zadostnih količin vode za kmetijstvo tudi v pomladnih mesecih, v katerih trenutno še ne prihaja do pogostih primanjkljajev.
... jesenski padavinski viški
Zaradi manjše količine in počasnega taljenja snega se dinamične zaloge podzemne vode slabše obnavljajo. Omeniti velja, da se z vodo deficitarna kmetijska območja in porečja z najmanjšimi pretoki v poletnih mesecih večkrat ne prekrivajo. Analiza podatkov o povprečnih mesečnih pretokih slovenskih rek kažejo na tri glavne komponente, ki najbolje opisujejo spreminjanje pretokov rek skozi leto, in sicer:
-	da se srednji letni pretoki rek v večini zmanjšujejo,
-	da je v poletnih mesecih v vodotokih vedno manj vode,
-	da so jesenske visoke vode vse višje.
Ker jesenske visoke vode običajno nastopajo po ve-
0,4	0,5
0,4	0,5
0,3	0,4
0,4	0,5
getacijskem obdobju, bodo imele največji vpliv na kmetijstvo daljša poletna obdobja z manjšimi količinami razpoložljive vode kot tudi vse manjše količine vode, ki bi jo
0,2	0,4
0,2	0,4
0,1	0,3
0,2	0,4
lahko uporabili za namakanje. Z vse večjim deležem vode, ki odteka iz Slovenije v jesenskih konicah, postaja osrednja problematika tudi umetno zadrževanje vode v tem času.
Zgodnejša pomlad
Na snežne padavine in snežno odejo vplivajo tako temperaturne kot padavinske razmere v hladnem delu leta.
Zniževanje višine novega snega (za Celje - 9 cm na desetletje na podlagi trenda 19512010) je posledica zmanjšanja količine padavin in naraščanja temperature pozimi. Manj novega snega in milejše zime imajo za posledico tudi krajše obdobje, ko so tla pokrita s snežno odejo. Pomemben pokazatelj spremembe letnih časov so poleg merjenih meteoroloških podatkov tudi podatki o razvojnih fazah rastlin, ki jih imenujemo tudi fenološke faze. Podobno kot to navajajo številni tuji strokovni viri, so tudi proučevanja časovnih vrst fenoloških podatkov, zabeleženih v Sloveniji, pokazala, da spomladanske fenofaze v zadnjih letih nastopijo bolj zgodaj, kot so še v začetku petdesetih let, in da so odkloni odvisni od sprememb temperature zraka. Nedavna evropska študija vpliva spremenjenih podnebnih razmer na rastline v širšem evropskem prostoru kaže na podoben trend. Strokovnjaki so s proučevanjem 125 tisoč podatkovnih nizov za 542 rastlinskih vrst nesporno dokazali, da globalno segrevanje spreminja nastop spomladanskih in poletnih fenoloških faz. Spomladanske fenološke faze v povprečju nastopijo 7,5 dni prej kot pred 30 leti.
VEC KOT
Mestni kino Metropol 26.-29. 9. 2013
Sprememba temperature zraka na desetletje (°C/10 let), izračunana na podlagi linearnega trenda v obdobju 1950-2010(vir:ARSO).
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami
Za manj bolečin
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin
Stanje na računu dne 25.9,2013: O O O C
w w	J	U w w
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Našemu vabilu se je odzvalo tudi braslovško podjetje Termo-tehnika. Za nakup ultrazvočnega aparata je doniralo tisoč evrov.
Vodstvo podjetja smo povprašali, zakaj so se odločili za sodelovanje v dobrodelni akciji Za manj bolečin. Prokurist Rudi Kro-novšek je povedal: »Odločitev za finančno pomoč pri nabavi opreme za protibole-
činsko ambulanto za nas ni bila težka niti ne prva. Pomagali smo že bolnišnici v To-polšici, še več pa Splošni Bolnišnici Celje. Ker se naše podjetje ukvarja s proizvodnjo toplotnih črpalk, smo dnevno priča zelo hitremu razvoju tehnike. Verjamemo, da se enako dogaja z diagnostičnimi aparati v zdravstvu. In prav je, da se za lažje delo zdravnika in zanesljivejšo diagnostiko na-
bavlja najnovejša oprema, ki bo slej ko prej tudi nam koristila.«
Tako Termo-tehniki kot vsem ostalim dosedanjim donatorjem, poslovnim partnerjem in bralcem Novega tednika se za sodelovanje zahvaljujemo tudi v uredništvu, kjer smo akcijo organizirali. Vabljeni k sodelovanju tudi ostali!
UREDNIŠTVO
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
PODLISTEK
43
Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (21)
Vkuhano in sušeno sadje
Sezonskost prehrane je bila neločljivo povezana s podnebjem in z letnimi časi, dokler je niso presegli medregionalni transport, preobrat v organizaciji trga in uporaba sodobnejše tehnologije hranjenja ter kemičnih sredstev pri pridelovanju in predelavi hrane.
Na ta način so si ljudje bistveno olajšali organizacijo preživetja. Številni so se zanašali le na tisto hrano, ki jo je bilo mogoče konzervirati. Pri tem so imeli v prvi vrsti prednost žita, stročnice in tudi sušeno sadje. Osnovni namen konzervacije je torej vedno bil z nakopičenjem zalog prelisičiti naravo in ohraniti enako raven porabe skozi vse leto. Tudi za revne je bila tehnika konzerviranja hrane eden redkih načinov, s katerim so lahko premagali letne čase, saj je bila poraba
svežih in pokvarljivih živil vedno obravnavana kot razkošje. Preseganje omejitev, ki so jih postavljale pridelovalne sezone, je bila torej stalnica tovrstnih prizadevanj, spreminjali so se le postopki za dosego tega cilja, ki so postajali vedno dražji in so zato simbolizirali moč in bogastvo uporabnika.
Za ozimnico predvsem jabolka in hruške
Že naslov prispevka »Nekaj za gosposko kuhinjo in
Modelčki za izrezovanje keksov in peko peciva
Posoda za praženje kave
za vse tiste, ktere pozimi in spomladi po sirovim sadji mika« pove, kateri sloj prebivalstva si je sredi 19. stoletja lahko privoščil takšen način hranjenja sadja za zimski čas. Ozimnice, kot so jih poznali tedaj, so bile sestavljene predvsem iz svežih jabolk in hrušk, kaj drugega je bilo zelo težko dobiti. V steklenico je
hranske rezerve za zimski čas so uporabljali tudi prebivalci podeželja na Celjskem. Sušili so slive in češplje ter krhlje jabolk in hrušk. Pred sušilnicami so bile v uporabi posebne pletene lese, ki so jih nato s sadjem naložene dajali v peči
ali jih zlagali nanje. Suhe slive so bile za celjsko območje tudi pomemben izvozni artikel, saj so Novice sredi 19. stoletja zapisale: »Še hudega leta 1815 so se ladje s slovenskimi slivami od Celja po Savinji prepelja-vale.«
premožna gospodinja za ozimnico lahko shranila češnje, višnje, marelice, breskve, mirabele, češplje, hruške ... Večina gospodinj je marmelade kuhala le, če je bilo sadje dovolj sladko.
Na podeželju je bilo bolj v navadi sušenje sadja za kasnejšo uporabo. Ta stoletja znan način zagotavljanja pre-
SE NEKAJ RECEPTOV
»Platički«
Suhe jabolčne krhlje operemo in skuhamo v sladki vodi do mehkega. Nato jim dodamo malo cimeta. Hladne ponudimo poleti s črnim kruhom za malico ali samo tekočino pijemo za žejo. (Elizabeta Cesar, Mozirje)
Kutinova marmelada - »Kitn zolzn«
Kutine olupimo, jih narežemo na rezine in dobro skuhamo, da jih bo mogoče pretlačiti. Potem sok stehtamo, dodamo sladkor in dolgo ter počasi kuhamo. Ko postane masa dovolj gosta, jo ohladimo in z njo napolnimo kozarce. Ta marmelada je zelo dobra za omlete. (Elizabeta Cesar, Mozirje)
Slive v kisu - »češple v jeshi«
Na 1,5 kg sliv damo 1 kg sladkorja in 3,5 dl vinskega kisa. Sladkor skuhamo v kisu in ga trikrat prevretega vlijemo na slive, vedno ob istem času. V kis damo cimet in klinčke in ko kis tretjič prevre, mu dodamo slive, ki morajo enkrat prevreti. Ko vse skupaj zavre, slive odstranimo in sok grejemo še nekaj časa, da se nekoliko zgosti. Slive zložimo v kozarce in zalijemo z dobro ohlajenim sokom. (Elizabeta Cesar, Mozirje)
Slivova marmelada - »Cvečken rester«
Iz sliv odstranimo koščice, dodamo veliko sladkorja in zmes kuhamo toliko časa, da se slive na pol skuhajo. Maso ohladimo, z njo napolnimo kozarce, potem pa kuhamo kozarce še v sopari. S sladkorjem pri tem ne smemo varčevati. (Elizabeta Cesar, Mozirje)
Rdeča nit v modi je mešanje
Materiali, stili in časovna obdobja se prepletajo in prehajajo iz enega v drugega. Retro je na pohodu, kot še nikoli. Pa saj ga imamo radi, kajne?
Barve
Opazimo lahko tri jesenske barvne sklope: svetle, pastelne tone z zimskim sivim pridihom, zelo temne barve, ki so blizu črne in seveda kontrastne bele ter močne barve.
V rjavi lestvici je še vedno zelo moden odtenek konjaka, malce novejša pa sta čokoladni in temno rjavi odtenek (po možnosti v kombinaciji s črno).
Nova za zimo je živo do srednje roza barva, ki našo garderobo lahko zelo lepo poživi.
Lesku kovin, še posebej starega zlata in bakra, se še ne bomo odpovedali, spet pa prihaja srebrna bar-
Kraljica barv ostaja rde ča, od neonsko rdeče, barve brusnice, pa vse do globokih vinskih tonov. Še vedno so tu odtenki od kraljevsko modre, vijolično modre do prelepe črno modre. Med novejšimi odtenki velja omeniti zeleno modre tone, kot so barva petroleja in steklenično zeleni toni.
Izbira materialov
Pri izbiri materialov bodo osnovne smernice: nežno, padajoče in mehko, kar poudarja ženskost. Bogastvo
in raznolikost idej v oblikovanju naravnih materialov (razen sintetičnih materialov za šport), ki izhajajo iz živalskega in rastlinskega sveta, se kažeta v naboru mehkih volnenih tkanin, tvida, svile, pravega in umetnega krzna, usnja ali imitacije le-tega. Čipka še ostaja, čeprav je bo malce manj. Tudi enostavnega bombaža je manj. Skupna zapoved je, naj bo zgornja plast obdelana - brušena, voluminozno napihnjena, potiskana, odtisnjena z vzorcem, sestavljena kot »patchwork«...
Zelo »in« so karirasti materiali, pravi škotski karo, »Prince of Wales« karo ali pa vzorec »kokošje nogice« ter materiali v stilu »ribje kosti«.
Štirideseta leta
Ko se odločamo glede kroja, imejmo v mislih, da so štirideseta eden glavnih ključev v letošnji jeseni. Figura peščene ure, malce povešena ramena, stisnjen pas in krilo na »glokn«, kot smo ga včasih poimenovali, so skorajda prva modna zapoved. Večno je krilo na A, malce novejše pa je letos »svinčnik« krilo - ozko in krojeno zelo navznoter.
Obe se končata malce pod koleni.
Kostim in plašč
Obvezen kos naše garderobe, ki je obenem zelo praktičen, naj bo kostim iz tvida ali volne. Sestavljajo
ga lahko krilo ali hlače »pa-lazzo«. Le-te imajo visok pas, čez boke so ožje, nato pa širše navzdol. Lepo pristajajo vsaki postavi.
V začetku hladnejšega obdobja naj nas greje tvidast plašček, v spodnjem delu rezan na zvon, v pasu pa stisnjen s širokim pasom. V usnju ali imitaciji le-tega se pojavljajo vsi vrhnji kosi oblačil in ne samo motoristična jakna. K njej se bosta zelo lepo podala »svinčnik« krilo ali 7/8 hlače - se-
u
01
veda tudi iz usnja oziroma ^ imitacije. V osnovo naj bo vtisnjen živalski vzorec. |
Plašči so bodisi široki in S stisnjeni s pasom enakega materiala. Lahko so tudi brez pasu in ožji. Zraven se podajo jesenski salonarji s paščkom, mokasini z debelo peto, zelo modni pa so derby čevlji (poznamo jih kot klasične moške čevlje na vezalke), Škornji, če le lahko, naj segajo do sredine stegna.
Dnevne in poslovne torbe so še vedno velikosti XXL, za večerni izhod v gledališče pa vzemimo manjšo babi-čino torbico. Kosi nakita so veliki, veliko je križev, nakita v obliki ikon ter brošk. Slednje so ponavadi v obliki kakšnega pajka, kačjega pastirja ... Najbolj »in« bo, če bodo pripete kar ena zraven druge na isti strani.
Ljubljanska 3 a - pasaža, 3DD0 Celje, studiotm@slol.net
Kostim iz tvida je nepogrešljiv kos jesenske gerderobe.
I SVILENE, VOLNENE, ČIPKASTE TKANINE,
BOMBAŽNE, ILANENE,
UMETNA KRZNA itd.
Delovni čas: pon- pet: 9-18, sob: 9-12 tel.: 03 490 44 50, studiotmpslol.net
44
NAŠA TEMA
Bo šport pregnan iz š
Iz šole brez oglasnega gradiva - Še en ukrep, ki ne loči med komercialno ponudbo in predstavitvijo športnih panog otrokoi
Zaradi prepovedi oglaševanja v šolah bodo učenci prikrajšani za številne predstavitve obšolskih dejavnosti. Če bodo starši otroke želeli vključiti k posameznim aktivnostim, jih bodo morali motivirati sami.
Učiteljem so »prepovedali« učencem razdeljevati promocijska gradiva, ki so jim jih dostavili ponudniki zavarovanj in storitev ter obšolskih, športnih, kulturnih ali izobraževalnih dejavnosti. To ne pomeni le, da otroci domov ne bodo več nosili kupov oglasnega materiala, ki ga v večji meri tako ali tako nikoli niso pregledali, temveč bodo ostali tudi brez zanimivih predstavitev številnih, predvsem športnih dejavnosti. Predlog je kot odziv na akcijo »Za šolo brez oglasov« v okrožnici izdalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je akcijo sprožila lani poleti na pobudo staršev, ki jih je zmotila (pre)velika količina oglaševalskih materialov, s katerimi so se otroci predvsem ob začetku in koncu leta vračali iz šole. Pri tem ne smemo prezreti tega, da je večina pripomb prišla iz osrednje Slovenije oziroma Ljubljane, kar priznavajo tudi v ZPS.
Je oglaševanje blagovnih znamk in je šport
Po navedbah Jasmine Bevc Bahar, vodje odnosov z mediji pri ZPS, je oglaše-
vanje v šolah v zadnjih letih, sploh v času krize, prišlo do skrajne meje. »Nagovarjanje otrok in njihovih staršev se ponudnikom očitno splača, v oči pa bode to, da vrata vseh šol niso enako odprta. Starši se zato povsem upravičeno sprašujejo, kdo odloča, kateri ponudnik lahko uporabi učilnico za trženje svoje dejavnosti. Zavedamo se, da zaradi krize ponudniki bolj pritiskajo na šole, vendar tudi starši postajajo vedno
Oglasi le v roke staršev
Akcijo že ves čas podpira tudi pristojno ministrstvo, ki se je pred začetkom novega šolskega leta vanjo tudi aktivno vključilo. Sicer že zakon določa, da se dejavnosti, ki niso povezane z vzgojo in izobraževanjem, lahko v šolah izvajajo le z dovoljenjem ravnatelja. Med te sodi tudi oglaševanje, so zapisali v direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolo. Z
»Z letakom ne boš prepričal nikogar, še posebej ne, če starši niso ravno športno usmerjeni. Otrok mora videti in preizkusiti. Spoznati mora, kako vadba poteka in kdo jo bo vodil,« pravi Peter Bevc, vodja judo šole Jaka.
bolj občutljivi, številni tudi zaradi socialne stiske,« pravi Bevc Baherjeva.
V ZPS so prepričani, da oglaševanje ne sodi v šolo, sploh ker so otroci preveč dovzetni za te stvari. »Otroci si želijo šolske potrebščine, ki jih vidijo v katalogu, oziroma si želijo obiskovati dejavnost, ki jim je predstavljena v šoli. A ker si starši tega ne morejo privoščiti oziroma ocenijo, da otrok tega ne potrebuje, pogosto pride do neprijetnih situacij v medosebnih odnosih,« je še pojasnila Bevc Baherjeva.
letošnjim šolskim letom naj tako otroci v šoli ne bi prejemali nikakršnih sporočil z oglasno vsebino. Je pa za ta gradiva zdaj v vsaki šoli točno določeno mesto in tam starši lahko sami vzamejo letake, ki jih zanimajo. Poleg tega naj bi odslej storitve, ponudbe in izdelke otrokom v šoli predstavili le ob predhodnem dovoljenju staršev. Če šola kakšno ponudbo oceni kot »nepogrešljivo«, naj jo predstavi le staršem. A ob tem na ministrstvu pravijo, da je okrožnica zgolj navodilo in priporočilo, a nikakor ne obveza.
Ob zgoraj zapisanih omejitvah ministrstvo šolam nalaga še, naj bodo učenci z ustreznimi izobraževalnimi vsebinami deležni osnovne medijske vzgoje, ki jim bo omogočala presojanje oglasnih sporočil, in vzgoje osveščenega ter informiranega potrošnika.
Pomešali jabolka in hruške
Da se je oglaševanje v zadnjih letih po šolah preveč razpaslo, je jasno tako rekoč vsakomur. Da je treba na tem področju vzpostaviti red, se strinja tudi ravnateljica celjske Osnovne šole Lava Marijana Kolenko. »Te okrožnice smo bili po eni strani izjemno veseli, saj smo se s tem rešili silnega pritiska številnih ponudnikov. Vsak je želel tržiti preko otrok, šole pa smo postale kot trgovine, kar zagotovo ni bilo dobro in tudi ne prav. Po drugi strani smo šole zaradi posplošenih pravil in uravni-lovke v precej neprijetnem položaju. V enakem položaju so se namreč znašli tisti, ki so po šolah tržili in prodajali, enako tudi vsa športna in kulturna društva, ki so za otroke tudi veliko naredila. Omejitve oglaševanja so vsekakor nujne, a bi jih morali določiti selektivno, posledično v to vložiti več dela in dejavnosti med seboj ločiti,« pojasnjuje.
Da je predstavitev športnih panog potrebna, se strinja tudi ravnatelj III. osnovne šole
Celje Aleksander Verhovšek:
»Športne ali druge prostoča-sne dejavnosti, ki so bile morda zapostavljene, lahko klubi in društva na naši šoli še vedno predstavijo otrokom, ki se na podlagi predstavitve lahko sami odločijo, ali se bodo vključili v dejavnost. Kar se tiče oglaševanja podjetij, ki ponujajo plačljive izdelke in storitve, pa je to odločitev staršev in prav je, da se z njimi seznanijo. Za to imajo pri nas vso možnost, otrok pa s tem ne želimo po nepotrebnem obremenjevati.«
Otrok mora videti in preizkusiti
Podobno menijo tudi v številnih, predvsem športnih klubih in društvih, ki so enkrat letno z nastopom otroke od prvega do četrtega razreda usmerjali na športno pot. Eden takšnih je vodja judo šole Jaka Peter Bevc, ki je prepričan, da je ministrstvo s to odločitvijo povsem zgrešilo. »Nikakor ne moremo reči, da športni pedagogi svojega dela ne opravljajo dobro. Ga, vendar v okviru možnosti, ki jih imajo v šoli. Za dober motoričen in posledično psihofizičen razvoj otrok je vsekakor dobro, da med tedenske obveznosti vključijo še dodatno športno aktivnost. Tisto, ki jim bo všeč,« je prepričan Bevc, ki v svet športa uvaja otroke v kar 26 osnovnih šolah. Prepričan je, da je pri otrocih najpomembnejša prav
Tudi judoistka Lucija Polavder, nek svojo športno pot začela prav na po osnovnih šolah predstavlja judo. Ko' letos v številnih osnovnih šolah v ri športa. Tudi fotografija in avtogram
predstavitev športne panoge: »Z letakom ne prepričaš nikogar, še posebej ne, če starši niso ravno športno usmerjeni. Otrok mora videti in preizkusiti. Spoznati mora, kako vadba poteka in kdo jo bo vodil.« Kot pravi, lahko le z neposrednim izkustvom otroka tako
ANKETA
Kaj o zadnji okrožnici ministrstva in omejitvi oglaševanja in predstavitev v šolah menijo starši, smo poizvedovali na celjskih ulicah.
Nataša Kovač, Celje
Splošno omejevanje vsekakor ni dobro, tudi če gre za oglaševanje. S tem se lahko izgubijo tudi koristne informacije. Omejitev oglasov da, vendar ne za vsako ceno in za vse enako.
Sebastjan Lošter, Bukovžlak
Z omejitvami sicer nisem seznanjen, a se mi zdita kakršno koli omejevanje rekreacije in pre-povedovanje predstavitev športa otrokom nesmiselna.
Marko Krušnik, Griže
To vsekakor ni dobro. Klubi in društva bi morali biti v šolah dobrodošli. Le tako bomo lahko otroke navdušili za različne športe in ostale aktivnosti, da ne bodo prepuščeni ulici, ampak se bodo lahko s pomočjo staršev ukvarjali z različnimi obšolskimi dejavnostmi.
Vedno v debelih ■
Še en birokratski ukrep, ki ne loči plev od zrnja, pomeša zdravo, športno aktivnost otrok z drugimi komercialnimi ponudbami ... Ravnateljem je praviloma najlažje prisluhniti navodilom oziroma priporočilu matičnega ministrstva, razen redkih razmišljujočih izjem, ki zadnje zelo sporne okrožnice ne spoštujejo »po papeško«. Pri tem se znova zastavi vprašanje, ki ga je izpostavil že judoistični trener Peter Bevc: se bodo s športom res lahko srečali vsi otroci ali zgolj tisti, katerih starši so športu bolj naklonjeni?
Statistike zavodov za zdravstveno varstvo in inštituta za varovanje zdravja kažejo, da je v Sloveniji vedno več debelih in celo predebelih otrok. Naš sogovornik Peter Bevc, ki je svoje življenje posvetil športu, danes pa ljubezen
NAŠA TEMA
45
ol?
n
»Ko daš otrokom letak in jim omeniš tabornike, nimajo predstave, kaj taborništvo sploh je in kaj taborniki počnemo. Še največ vedo iz filma Gremo mi po svoje ...« pravi tabornica Mia Zupančič.
danja evropska prvakinja in nosilka bronastega olimpijskega odličja, je dlagi predstavitve juda v osnovni šoli. Danes tudi sama v imenu kluba po t pravi, za zdaj na srečo še niso naleteli na zaprta vrata. Tako bodo vsaj še ;giji spoznali judo in se fotografirali z največjimi svetovnimi mojstri tega i sta lahko zanje velika spodbuda.
motiviramo, da bo staršem predlagal, naj se z njim udeležijo prve vadbene ure, ki je ponavadi brezplačna.
Žrtvujemo talente?
Na ministrstvo in v ZPS smo posredovali vprašanje, ali se jim ne zdi ta ukrep vendarle
nekoliko pretiran in ali morda s tem ne izgubljamo tudi številnih talentov. Nenazadnje je veliko slovenskih olimpijcev, tudi dobitnikov olimpijskih odličij, svojo športno pot začelo ravno zaradi predstavitve športne panoge v šoli. Natančnega odgovora sicer nismo
dobili, a so oboji prepričani, da je informacij za starše o ob-šolskih dejavnostih dovolj in da so s tem le zaščitili otroke pred vse bolj vsiljivimi načini oglaševanja.
Pri tem se znova pojavi vprašanje, ki ga je izpostavil že judoistični trener Peter Bevc: se bodo s športom res lahko srečali vsi otroci ali zgolj tisti, katerih starši so mu bolj naklonjeni?
Tudi gasilci na tnalu
Precej nejevolje in začudenja nad novo uredbo je bilo tudi med taborniki, ki so zaradi hitrega ukrepanja Zveze tabornikov Slovenije uspeli doseči, da so jih izvzeli iz skupine tržnih dejavnosti. To jim omogoča, da lahko svoje delo in poslanstvo še naprej predstavljajo tudi v šolah. »Neverjetno je, da so taborniško dejavnost, kjer vsi delujemo prostovoljno, otroke pa učimo veščin in vrednot, ki jim bodo pomagale dosegati zastavljene življenjske cilje, umestili med ostale tržne dejavnosti. Pri nas letna članarina znaša 35 evrov in se v celoti nameni za izvajanje programa,« je presenečena in ogorčena načelnica rodu Društva tabornikov Rod II. grupe odredov Celje Mia Zupančič. Kot pravi, so imeli srečo, da se je njihova krovna zveza dovolj hitro odzvala in »pritisnila« na ministrstvo, ki je nato odločilo, da je taborniška dejavnost
pomemben del izobraževalnega procesa s humanitarno vlogo. Kljub temu, da so bili ravnatelji o tem obveščeni, so tabornikom vrata posameznih celjskih šol še vedno zaprta. A bodo, kot pravi Zupančičeva, tudi to najverjetneje v kratkem rešili.
Pri tabornikih je podobno kot pri ostalih športnih in kulturnih dejavnostih, pri čemer je po besedah načelnice celjskih tabornikov bistvena prav predstavitev. »Ko daš otrokom letak in jim omeniš tabornike, nimajo predstave, kaj taborni-štvo sploh je in kaj taborniki počnemo. Še največ vedo iz filma Gremo mi po svoje, kjer so številne zadeve prikazane po svoje. Zato je bistveno, da otrokom pokažemo, kaj in kako delamo, in da jih ob predstavitvi k temu tudi aktivno povabimo,« je prepričana Zupančičeva.
Čeprav imajo v naši družbi izjemno pomembni vlogo in čeprav je tudi njihova dejavnost vse prej kot tržna, se vsaj za zdaj v šolah ne bodo mogla predstavljati gasilska društva. »Gasilcem so otroci vedno z veseljem prisluhnili, spoznali njihovo opremo in če so imeli srečo, sedli tudi v gasilski avtomobil,« pravi ravnateljica Marijana Kolenko. A ker pravila, razen redkih izjem, veljajo za vse enako, se bodo morali tudi gasilci znajti drugače. Prav tako je s šolami.
LEA KOMERIČKI Foto: Arhiv NT
LEA KOMERIČKI
OB ROBU
Namesto prepovedi raje prava vzgoja
Vsak želi za svojega otroka le najboljše. Resda starši nemalokrat v želji, da bi otrokom dali vse in še več, pozabimo na njihove želje. Res je tudi, da so postali prav otroci v zadnjem času tisti tržni kanal, ki še prinaša uspeh. In res je tudi, da je naloga odraslih ne le da z omejitvami te tržne kanale ustavimo, temveč da otroke vzgojimo v odgovorne potrošnike. Pomembno je, da že otroke naučimo, kaj je zanje dobro, kaj zares potrebujejo in da si v vsakem trenutku vsega enostavno ne moremo privoščiti. Želimo ali ne, živimo v potrošniški družbi in prej kot se bodo mladi navadili na pasti potrošništva, lažje jim bo. Dejstvo pa je, da morajo glavno vlogo voditelja in učitelja odigrati starši in ne izobraževalni zavodi. Po eni strani šolam prepuščamo vso odgovornost za vzgojo svojih otrok, po drugi jim z najrazličnejšimi omejitvami, ne le oglaševalskimi, vežemo roke. Kaj sploh storimo in pridobimo, če v določenem starostnem obdobju umaknemo vse dražljaje? Današnji trend je, da se otroku prihrani vsaka frustracija, čeprav tako majhna, kot je želja po nečem iz reklam. Zakaj je otroku tako težko reči ne?
Z zadnjo potezo, za katero bo čas pokazal, ali je bila smotrna ali ne in ali je dosegla namen, smo vsaj za nekaj časa šole očistili reklam. Kaj pa televizija? Številni otroški programi, ki so s pojavom digitalne televizije rasli kot gobe po dežju, vrtijo veliko oglasov. A ne oglasov za knjige, zavarovalnice ali plačljive obšolske dejavnosti. Oglase za igrače. Če otrokom ne bomo znali razložiti, da vsega enostavno ne morejo imeti, in jih ne bomo naučili, da je največ, kar lahko drug drugemu podarimo, čas, potem je najbolje, da začnemo med oglasi ugašati televizorje.
Ne glede na to, kaj otroci v šoli vidijo in slišijo, smo še vedno starši tisti - in prav je tako - ki bomo odločili, kaj je za našega otroka dobro in kaj ne. Je pa res, da je treba znati otrokom tudi prisluhniti in jim omogočiti, da sami odkrivajo in spoznavajo stvari. Ne moremo in ne smemo vselej odrasli zgolj na podlagi lastnih vedenj in znanj odločati v imenu svojih otrok. Vsaj takrat ne, ko jim želimo res najboljše.
v
ec
otrok ...
do gibanja skuša prenesti na otroke, je prepričan, da bomo z zadnjim ukrepom statistiko le še poslabšali. »Tukaj ne govorimo o profesionalnem športu, gre za razvoj in igro. Tudi največji športni asi so preizkusili več športov, preden so našli tistega, v katerem so ostali,« pravi Bevc. »V tem pogledu je ravno judo podobno kot gimnastika idealna osnova za vse ostale športe. Otroci pridobijo koordinacijo in se naučijo pravilno pasti, s čimer se zmanjša možnost poškodb. S športom nasploh pa si otroci dvigujejo samozavest in oblikujejo delovne navade. Vse to je izjemno pomembno za uspehe na vseh ostalih področjih.«
In kaj menite vi? Svoje mnenje, odmev na članek nam lahko pošljete na e-na-slov tednik@nt-rc.si.
UREDNIŠTVO

S

Brez izkušenj ne gre. Otroci izberejo športno panogo po zanimivi izkušnji, morda po obisku znanega športnika. Le kako bodo, na primer motorično bolj okoreli starši, učenca v osnovni šoli navdušili za dodatno vadbo gimnastike, le z »okornim« vabilom v roki? (Foto: SHERPA)
A
A
. A

i
I
F

i
i \
46
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
1	Spoštovani uporabniki poštnih storitev! wwwpostasi
f Obveščamo vas, da bo pošta 3221 Teharje, 4. novembra 2013 pričela delovati kot I pogodbena pošta na naslovu Biro Meka, Marjetka Teršek s.p., Teharje 11, 3221 Teharje. Delovni čas pogodbene pošte:
J ponedeljek, torek, sreda, petek:	7.30-16.30
- četrtek:	7.30-17.00
sobota:	8.00-10.00
Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti:
•	oddate pisemsko pošiljko ali paket,
•	dvignete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti,
•	vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Dines Club ali Visa,
•	kupite znamke, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice, razglednice in srečke Loterije Slovenije.
<7 POŠTA SLOVENIJE
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Prejeli smo
Pravičnost
Včasih sem verjel, da je sodišče kraj, kjer lahko vsak, ki se mu godi krivica, najde pravico in zadoščenje. Z leti je to moje prepričanje kopnelo, saj sem ugotavljal, da si vsaka oblast skuša pravico podrejati in jo krojiti po svojih željah in potrebah. Ne vem, kako tisti, ki se odločajo za ta poklic, to lahko sprejmejo, saj je pravičnost lahko samo ena.
Nekje sem prebral, da je v sodstvu pol preveč zaposlenih, zaostanki pa so izjemno dolgi. Poleg tega so tam zaposleni tudi vse preveč zaščiteni. Ko je prejšnja vlada namenila nekaj denarja za nagrajevanje po delu v javnem sektorju, je naslednja vlada to takoj ukinila. Torej se tudi delaven ne splača biti. Če kakšnih zakonov ali predpisov ni ali niso dobri ali pravični, bi moralo biti sodstvo prvo, ki bi opozarjalo in predlagalo spremembe. Če bi imelo sodstvo dovolj velik ugled, bi se to zagotovo upoštevalo. Včasih berem, da je na sodišču ta ali oni primer zastaral, ker so s pritožbami in z drugimi triki zavlačevali postopek. Ne vem, kako lahko prekršek oziroma pravica ali krivica zastara? Če že mora biti rok za zastaranje, bi sodstvo že moralo poskrbeti, da primer reši pravočasno.
Vprašanje je tudi, kako so naši pravniki usposobljeni, glede na to, da so se izobraževali v nekem drugem času in nekem drugem režimu, ki bi mu težko pripisal pravičnost. Verjetno je tudi večina državljanov zato preveč socialno in premalo delovno usmerjena in mnoge mika pridobivanje denarja brez truda in poštenja, tako kot so videli in še vidijo, da delajo tisti, ki so pri koritu.
Na šolskem področju je bilo glede vzgoje o poštenju in pravičnosti žal zelo veliko zamujenega. Nedavno so profesorji ocenjevali diplomsko nalogo neke političarke in jo ocenili pozitivno. Če bi isto nalogo napisal nek drug človek iz iste stranke, bi bila ocena zelo verjetno drugačna. Dvojna merila pač ne bi smela biti pravična.
Zgodba zase so tudi zapori, ki jih imamo premalo in so prezasedeni. Mislim, da imamo v Sloveniji manj kot odstotek zaporniških mest, medtem ko jih imajo v ZDA približno štiri odstotke. V naših zaporih se tudi dogajajo mamilarske in druge nečednosti, tako da pridejo zaporniki ven večji faloti, kot so šli noter. To se ne bi smelo dogajati, saj so zapori namenjeni temu, da človeka kaznujejo za nek prekršek, in tam ne bi smeli imeti veliko stikov z drugimi zaporniki in še raznih drugih nepotrebnih ugodnosti. Razkošen zapor v Kopru so veljaki najbrž zgradili za ponašanje pred tujci ali morda celo zase. Dejstvo je, da so naši zapori tudi več kot enkrat dražji, kot stane bivanje v domovih za starejše. To se malo čudno sliši, saj je skrb za starejše v Sloveniji kar na visoki ravni, tudi v svetovnem merilu (16. mesto).
Naši organi pregona pravijo, da so kar uspešni pri raziskovanju kaznivih dejanj. Ko se delikt pojavi, že vedo, kdo bi to lahko bil in kje ga lahko najdejo, saj so ga enkrat ali že večkrat ulovili, a je bil spet spuščen na prostost.
Vsak človek, vsaka ustanova in tudi država si svoj ugled in spoštovanje ustvarjajo sami s poštenim, pravičnim in z marljivim delom. Denar in poznanstva na to ne smejo vplivati. Če ljudje komu ne zaupajo in mu ne verjamejo, mora pač pri sebi začeti odpravljati napake. Zadnje čase se stvari nekoliko spreminja-
<7 POŠTA SLOVENIJE
jo na bolje in upam, da se bo to tudi nadaljevalo.
MIRKO RUTAR, Celje
Zahvale
Hvaležna za pomoč
Ker sem betežna in bolna, sem odvisna od postrežbe. Zato se zahvaljujem vsem, ki mi pomagajo, najprej seveda domačim, a tudi dobrim sosedom Vrhovškovim. Naj omenim še Cvetko Hrastnik iz Slivnice, gostilničarko, ki je sočutna do mene. Vsem hvala!
CILKA KLADNIK, Gorica pri Slivnici
Modri telefon
Starševske pravice
Bralka je skrbnica polnoletnega sina s psihičnimi težavami. Center za socialno delo Žalec naj bi dal na sodišče predlog za odvzem njenih starševskih pravic brez pridobitve mnenj strokovnih ustanov, bralka pa meni, da zaposleni v centrih za socialno delo niso dovolj usposobljeni za delo in odločanje o občanih s takšnimi težavami. Želi pojasnilo.
Direktorica Centra za socialno delo Žalec Helena Bezjak Burjak odgovarja: »Konkretnega odgovora vam zaradi zaščite uporabnikov ne moremo posredovati, lahko vam le predstavimo delo, ki na področju razmerij med starši in otroki (roditeljske pravice) poteka v okviru naših nalog. Zakonsko so razmerja med starši in otroki urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki v členih 116., 117. in 118. govori o odvzemu, prenehanju in podaljšanju roditeljske pravice. Roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka ali če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo. Sodišče jo lahko na predlog staršev ali centra za socialno delo podaljša po otrokovi polnoletnosti, če otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice.
Roditeljska pravica se odvzame roditelju, ki jo zlorablja, če je otroka zapustil ali s svojim ravnanjem očitno pokazal, da ne bo skrbel za otroka, oziroma drugače hudo zanemarja svoje dolžnosti. Odločanje o odvzemu roditeljskih pravic je v pristojnosti sodišča. Center za socialno delo lahko predlaga odvzem roditeljske pravice staršem po uradni dolžnosti, če na podlagi strokovne obravnave družine oceni, da obstaja kateri od naštetih razlogov. O predlogu odloča sodišče v nepravdnem postopku.
Poudarjamo, da center za socialno delo ni pristojen organ za vodenje postopka in odločanje o odvzemu roditeljskih pravic in da sta postopek in odločitev o odvzemu roditeljskih pravic v pristojnosti sodišča. Na kakšen način o predlogu odloča sodišče, je seveda njegova pristojnost, zato se v postopkih potem samostojno odloča, koga vse (zunanje inštitucije, strokovnjake) bo vključilo v obravnave za pridobitev določenih strokovnih mnenj. Na njihove postopke in odločitve center za socialno delo ne more vplivati.
Za druge naloge, za katere je center za socialno delo na podlagi zakonov pristojen in pooblaščen, so v Centru za socialno delo Žalec zaposleni strokovni delavci, ki izvajajo socialno varstvene storitve na podlagi 69. člena Zakona o socialnem varstvu. V tem členu je določeno, kakšno izobrazbo mora imeti strokovni delavec za opravljanje svojih nalog. V CSD Žalec so zaposleni ljudje z ustrezno izobrazbo in znanjem, ki ga dnevno vključujejo v svoje delo z uporabniki.
V primeru, da uporabnik naših storitev ocenjuje, da strokovni delavec svojega dela ne opravlja strokovno in odgovorno, da ni zadovoljen z opravljeno storitvijo, lahko zoper delo strokovnega delavca vloži ugovor, in sicer v osmih dneh od opravljene storitve. Vsak uporabnik pa ima pravico do svojega mnenja in v primeru nezadovoljstva lahko zoper inštitucijo poda zahtevo za izredni nadzor, ki ga izvajajo različne inšpekcijske službe glede na podano zahtevo posameznika.
Kako deliti parcelo
Bralka ima večjo parcelo (kmetijsko zemljišče), ki jo želi s parcelacijo razdeliti na dva dela. Zanima jo, kakšen je postopek in kakšni so okvirni stroški.
Direktor Urada za nepremičnine pri Geodetski upravi RS Franc Ravnihar odgovarja: »Postopek parcelacije izvede geodetsko podjetje v okviru geodetske storitve na osnovi naročila lastnika. Rezultat geodetske storitve je elaborat parcelacije. Nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje se evidentirajo v zemljiškem katastru na podlagi upravnega postopka. Zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije se vloži v Geodetski upravi RS. Vloži jo lahko lastnik parcele oziroma druga oseba, ki jo ima po zakonu pravico zahtevati. Pri solastnini ali skupni lastnini morajo vložiti zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije vsi solastniki oziroma skupni lastniki parcele skupaj.
Zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije je treba priložiti elaborat parcelacije, ki ga izdela geodetsko podjetje. Pred evidentiranjem delitve parcele mora biti urejen del meje, ki se je dotika novi del
meje, ki nastane z delitvijo. Postopek evidentiranja urejene meje in upravni postopek evidentiranja parcelacije se lahko izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije. Če v postopku evidentiranja urejene meje ni doseženo soglasje med lastniki sosednjih parcel oziroma parcel, ki se jih dotika del meje, ki nastane z delitvijo, in se začne sodni postopek ureditve meje, se upravni postopek evidentiranja parcelacije lahko opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku.
Geodetska uprava odloči o zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije z odločbo. Stroški parcelacije so stroški geodetske storitve. Ti stroški so odvisni predvsem od količin - velikosti in števila parcel (od tega je odvisno število postavljenih mejnikov in strank, ki sodelujejo v postopku). Cene geodetskih storitev se oblikujejo na osnovi cenikov geodetskih podjetij (bolj podrobno na spletnem naslovu: http://www.izs. si/maticne-sekcije/msgeo/ cenik-geodetskih-storitev/). Za evidentiranje parcelacije se plača tudi upravna taksa v znesku 22,66 evra.«
BRANE JERANKO
I	Spoštovani uporabniki poštnih storitev! wwwpostasi
i? Obveščamo vas, da bo pošta 3261 Lesično, 4. novembra 2013 pričela delovati kot I pogodbena pošta na naslovu Kmetijska zadruga Šmarje kmetijstvo, trgovina in gostinstvo, ž z.o.o., Lesično la, 3261 Lesično. J Delovni čas pogodbene pošte:
t
J ponedeljek, torek, četrtek, petek:	8.00-16.00
sreda:	8.00-17.00
sobota:	8.00-12.00
Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: •	oddate pisemsko pošiljko ali paket, •	dvignete pošiljko, ki vamje pismonoša ni uspel dostaviti,	
• vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Dines Club ali Visa,
• kupite znamke, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice, razglednice in srečke Loterije Slovenije.
Setveni koledar ^	
Čas za presajanje je od 26. septembra ob 5. uri do 9. oktobra ob 14. uri.	
26. čE	korenina do 16. ure, od 17. ure cvet
27. PE	cvet
28. SO	cvet
29. NE	list
30. PO	list
1. TO	plod
2. sR	plod
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
SPREJEM NAJBOLJŠIH
47
Rekordno število najuspešnejših
CELJE - V veliki dvorani Narodnega doma je župan Bojan Šrot pred dnevi sprejel najboljše maturantke in maturante ter najuspešnejše dijakinje in dijake srednjih šol v Mestni občini Celje v preteklem šolskem letu in dijake, ki so bili izjemno uspešni na tekmovanjih znanja - olimpijadah.
»Lani smo zabeležili 102 ma dijakinji, letos vas je med najuspešnejša dijaka oziro- nami kar 25 več, kar je največ
v vseh petnajstih letih mojega županovanja,« je najuspešnejše nagovoril Bojan Šrot. »Kamorkoli vas bo vodila želja po znanju, ne pozabite, kje se je vse skupaj začelo, od kod prihajate. Ideje, ki spreminjajo družbo, tok zgodovine in s tem naše človeštvo, da stopa po poti razvoja, so vedno drzne, ljudje ki stojijo za njimi, pa samoiniciativni in ambiciozni, na nek način drugačni od večine. V mnogih izmed vas je zagotovo takšen potencial.«
Generaciji najuspešnejših dijakinj in dijakov je popotnico poleg župana izrekel tudi vodja aktiva ravnateljev celjskih srednjih šol Iztok Leskovar. Sprejema so se udeležili tudi ravnatelji in ravnateljice srednjih šol in tudi predstavniki sosednjih občin, iz katerih prihajajo najuspešnejši dijaki in dijakinje.
Najboljši so prejeli knjižne nagrade. Prireditev so zasnovale in izvedle Gimnazija Lava, Srednja šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje ter Srednja šole za turizem in gostinstvo Celje.
GV
Velenjski zlati maturanti
VELENJE - Župan Bojan Kontič je v Vili Bianci sprejel velenjske zlate maturante in jim čestital ob izjemnem uspehu. Naziv zlati maturant si je z odlično opravljeno splošno maturo v šolskem letu 2012/13 prislužilo devet dijakov Šolskega centra Velenje.
Velenjski zlati maturanti so Polona Barber (gimnazija), Urška Bider (šola za storitvene dejavnosti), Rok Dacar (gimnazija), Jerica Drev (rudarska šola), Eva Hrovat (gimnazija), Urška Kok (rudarska šola), Tadeja Mlinšek (rudarska šola), Veronika Slemenšek (gimnazija) in Katja Šopar (gimnazija).
Velenjski zlati maturanti so kot spominsko darilo župana prejeli medaljon iz ksilita in cvet sončnice. Za glasbeni program na sprejemu je poskrbela učenka tretjega letnika Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje Naja Mohorič.	AF, foto: JM
Štirje dijaki pri županu
ROGAŠKA SLATINA - Že tradicionalno je župan Občine Rogaška Slatina Branko Kidrič sprejel najboljše dijake Šolskega centra Rogaška Slatina, ki so postali zlati maturanti oziroma so končali vsa leta šolanja z odličnim uspehom. Sprejema so se udeležili štirje od petih najuspešnejših dijakov.
Župan je povedal, da se zaveda, da je za takšen uspeh treba mnogo učenja, odrekanja in trdega dela, so pa to zagotovo lastnosti, ki jim bodo dobra popotnica pri nadaljnjem študiju in življenju.
Tokratno priložnost je župan izkoristil še za zahvalo za dobro opravljeno delo zdaj že bivši ravnateljici Aniti Pihler, ki je bila na tem delovnem mestu devet let in je med drugim orala ledino gimnazijskega programa, novi ravnateljici Dubravki Berc Prah pa je zaželel uspešno vodenje šolskega centra. Dijakom je izročil spominska darila.
Sprejema so se udeležili Barbara Volarič, Tadej Ulčnik in Dejan Očko iz programa gimnazija, ter Nina Golob, ki je obiskovala program tehnik optik.
PGK
48
BRALCI POROČEVALCI
Gamsi in Šentjurski korenjaki
Šentjurčani osvojili drugo mesto
Končalo se je državno prvenstvo v vleki vrvi za leto 2013. Novi državni prvaki so postali Gamsi iz Sevnice, ki so za točko premagali dvakratne državne prvake Šentjurske korenjake.
Tretje mesto so zasedli Veterani z Gorenjske, četrto Ilirska Bistrica, peto pa Veliki grizli iz Ribnice. Sezona je tako uspešno končana. Poleg državnega prvenstva smo v Zvezi društev vrvašev Slovenije izpeljali še nekaj uspešnih projektov. Od mednarodne vleke vrvi čez reko Kolpo s Hrvati do vleke vrvi čez reko Muro med Prleki in Prekmurci, tekmovali smo na Radgonskem sejmu za naziv Najmočnejši slovenski fantje, kjer so Šentjurski korenjaki zmagali že četrtič zapored. Šentjurski korenjaki so tekmovali tudi na olimpijadi Marijana Matijevica v hrvaški Rakovici in premagali vse hrvaške ekipe.
LADISLAV LEVART
Bilo je nekoč, pri Juneževih
Društvo Gaja, ki ohranja slovenske narodne jedi in običaje občine Rogaška Slatina, je 14. avgusta obeležilo deset let upravljanja Juneževe domačije.
Omenjena domačija leži v nekdanji vasi Tržišče pri Rogaški Slatini. V lasti družine Junež je bila od konca 18. stoletja, leta 1983 pa jo je od moževe sestre Ane podedovala Marija Junež s sinom Miranom. Ob pomoči etnologov dr. Vita Hazlerja in dr. Janeza Bogataja, dr. Franca Pohlevna, profesorja na biotehniški fakulteti, in Občine Rogaške Slatina je
bila domačija obnovljena in 10. septembra 2003 slovesno odprta.
Z etnografsko prireditvijo Pri Juneževih doma je deseto obletnico delovanja domačije obeležilo društvo Gaja. Sobotno popoldne je minilo ob prikazu starih običajev in delavnic. V krušni peči so pekli jerpice in žulike, pletli so košare iz šibja in testa ter izdelovali rože iz krep papirja in izdelke iz ličja. Društvo je prikazalo tudi mlačev pšenice s cepci, vejanje (čiščenje pšenice od pleveli) in mletje pšenice na žrmlje. Na koncu
so se vsi zbrani lotili lička-nja koruze.
Cvetka Koražija, predsednica društva Gaja, je v kratkem nagovoru predstavila desetletno dogajanje na Juneževi domačiji. Trikrat so bile koline, veselo je bilo na vasovanju, prikazali so tudi »kožuhanje«, mlačev žita in ostala kmečka opravila. Društvo je izvedlo tudi delavnice peke velikonočnih dobrot, poročne štruce in krašenja medenjakov. Posebej so ponosni na izvedbo mlečnega dne leta 2011, ko jih je obiskala mlečna kraljica.
POLONA BERCKO
Gostovanje zbora v domu starejših
Na »kožuhanju« je bilo zelo živahno, zlasti zato, ker so se v koruzi skrivala sladka presenečenja.
Jesenske prireditve v Domu starejših Šentjur je s svojim nastopom obogatil moški pevski zbor iz Vojnika pod vodstvom Emilije Kladnik Sorčan.
Program koncerta z naslovom Pa da bi znal, bi vam zapel je vseboval pesmi skladateljev Ipavcev, sledilo je nekaj slovenskih narodnih in na koncu - brez tega ne gre - še ljubezenskih pesmi. Mogočno in ubrano petje je donelo po domu, pri čemer je bilo nastopa deležnih tudi nekaj tistih stanovalcev, ki se prireditve niso mogli udeležiti. Stanovalci so bili navdušeni nad nastopom,
po odzivih sodeč, pa so se v Domu starejših Šentjur dobro počutili tudi nastopajoči.
Sicer pa se v domu pospešeno pripravljajo na dan odprtih vrat z imenom Sonce v jeseni, ki je posvečen mednarodnemu dnevu starejših. Druženje stanovalcev, njihovih svojcev in zaposlenih v domu bo ob skupni otvoritveni prireditvi, predstavitvah aktivnosti po posameznih enotah doma in Kneippo-vega parka ter razstavi izdelkov, nastalih v delovni terapiji. Prireditev bo 28. septembra dopoldne.
BARBARA JAZBEC
Upokojenci na Okrešlju
Člani Društva upokojencev Šentjur so se povzpeli do Frischau-fovega doma na Okrešlju.
Že ko je sonce vzšlo, so se odpeljali v lepo Savinjsko in dalje v Logarsko dolino. Slap Rinka, ki prosto pada 90 metrov, ne da bi se dotaknil stene, je bil tokrat zaradi suše malo bolj skromen, a vendar občudovanja vreden. Občudovanja vredni so bili tudi vsi okoliški vršaci, ki so objemali lepo sončno dolino. Po ogledu so pot nadaljevali bolj resno, kajti pot dalje je bila tudi bolj zahtevna. Tudi skupina se je mnogo bolj raztegnila in počasi ter previdno se je vzpenjala še vedno ob Savinji do njenega izvira. Po uri hoda so prispeli do doma na Okrešlju (1396 m). Tam so utrujeni posedli po klopeh, se okrepčali s sendviči in pijačo iz nahrbtnikov in se ozrli v stene, ki kot amfiteater obkrožajo Okrešelj. Na severu se vidi lepo nazaj v Logarsko dolino, desno nad njo vidimo Krofičko in Ojstrico, na jugu se vrstijo vrhovi Lučke Babe, Planjave, Brane, Turske gore in proti severu Mrzla gora. Nato so se še sprehodili do spomeniškega obeležja ponesrečenih gorskih reševalcev in nekaterim planincem. S prijetnimi vtisi so se popoldne počasi vrnili v dolino. V Ribiškem domu na Ljubnem smo se sprehodili okrog jezer, si ogledali ribogojnico, se postavili pred fotografa in se okrepčali s postrvmi. Sonce je že zahajalo in vsa družba je zadovoljno odšla na avtobus in nadaljevala vožnjo proti domu.	IVAn STRAŽE
Srečanje bratrancev in sestričen
Ponovno, že četrto leto zapored, smo se zbrali vsi bratranci in obiskali Franca iz rodbine Krajnc. Zaželeli smo si še na mnoga leta, da bi ostali trdni in zdravi in se prihodnje leto spet videli.
TONE KRAJNC
Na fotografiji stojijo Jože, Zofka (poročena Kundek), Ivan, Jože, Viki. Klečijo Maksi, Tone, Franc, Stanko in Regina (poročena Če-pin). Naše vrste so se malo že razredčile, saj so med pokojnimi že štirje bratranci.
BRALCI POROČEVALCI
49
Pod streho tudi 7. mlinarska nedelja
Tudi letos je bilo drugo nedeljo v septembru pri Pungartnikovih, po domače Vovkovih, v Lokovini 36 živahno. Gostili so namreč 7. mlinarsko nedeljo, družabno prireditev, ki jo organiziramo člani KUD Dobrna, TD Vinska Gora in Pungartnikova kmetija.
Letos smo se vrnili k izvirnemu scenariju prireditve in program začeli pri zgornjem mlinu, kjer so zapeli pevci Moškega pevskega zbora KUD Dobrna. Domačini iz zaselka Loka so skrbeli, da ne bi poslušalcem zaradi žeje in lakote popustila zbranost. Ob glasbeni spremljavi harmonikarjev Janeza Jako-
ba in Žana Majcena smo se nato selili k srednjemu mlinu, kjer so zapele pevke Ženskega pevskega zbora Korona, in nato k spodnjemu, Vovkovem mlinu, kjer nas je pričakala godba KUD Dobrna.
Vaške pevke z Dobrne so z venčkom ljudskih pesmi na temo pranja perila pospremile postavitev table TD Dobrna, ki mimoidoče opozarja na dva perilna kamna na bregu potoka pri domačiji Vovkovih. Manjkala ni niti demonstracija pranja v potoku na perilnem kamnu. Kulturni del prireditve so končali ljudski pevci skupine Reber iz Vinske Gore in Folklorna skupina Dobrna. V zabavnem
delu pa so za dobro voljo skrbele mlade glasbene zasedbe iz ožje in širše okolice.
Mateja Golčer je s poljudnim napovedovanjem povezovala prireditev. Pri zgor-
njem in srednjem mlinu ji je to odlično uspevalo tudi brez zvočnikov. Obisk je pokazal, da se je prireditev med prebivalci Dobrne, Vinske Gore in okolice »prijela«. Je nekakšen
konec poletja. Mlinarske nedelje ne bi bilo brez prostovoljnega dela pri pripravi prizorišča, pripravi jedi in pijače ter številnih opravil glede ozvočenja, oglaševanja ...
Seveda ni bilo vse tako, kot bi želeli. Verjetno tudi nikoli ne bo. V tem je tudi čar, da smo lahko prihodnjič še boljši.
ALEŠ ŠTEPIHAR Foto: BOJAN VREČER
Grajsko popoldne na gradu Lemberg
Letos grad praznuje že 800 let od takrat, ko je bil prvič omenjen. Zamenjal je kar 30 lastnikov, po drugi svetovni vojni je bil precej izropan in je neslavno propadal. Svetla luč je zanj posvetila s prihodom zadnjega - zdajšnjega lastnika Francija Zidarja.
Novi lastnik se je zelo dobro povezal tudi z lokalno skupnostjo, predvsem s Turističnim društvom Nova Cerkev, ki s svojimi člani rade volje pripo-
more pri organizaciji različnih kulturnih prireditev. Ena bolj odmevnih je zdaj že tradicionalno grajsko popoldne vsako leto prvo nedeljo v septembru. Zaradi visoke obletnice smo se letos še posebej potrudili. Pripravili smo razstavo slik lokalnih amaterskih slikarjev, Zoran Slatinek je izdal in predstavil knjigo Lemberg, grad in trg, grajsko popoldne pa se je začelo v čudovitem okolju in ob velikem številu obiskoval-
cev. Pred gradom je bilo polno stojnic z različnimi domačimi izdelki in dobrotami, v senci obzidja pa je nestrpno čakalo veliko nastopajočih. Na žalost nam letos vreme res ni bilo naklonjeno. Kmalu po nastopu prvih skupin sta nas pregnala močan dež in toča.
Ob tej priložnosti se želim iskreno zahvaliti vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri izvedbi prireditev.
ZVEZDANA STOLEC
Bogat pridelek
Novakovi z Dobrove pri Celju so dokaz, da je kljub neugodnim vremenskim razmeram na vrtu ob obilici dela in nege mogoče pridelati bogat pridelek. Vajeni so ga že iz preteklih let, letos pa sta se posebej razbohotila predvsem paradižnik in paprika.
Za tako veliko in debelo zelenjavo je, kot pravi izkušeni Anton Novak, potrebnih več pogojev. Sorta paprike ali paradižnika sama po sebi ne pomeni prav dosti, rasti mora na primerni zemlji, potrebno je pravilno gnojenje, a tudi z zalivanjem je veliko dela. Sploh letos je zaradi hude suše zalivanje vzelo ure in ure ter okoli 1.500 litrov vode skoraj vsak dan. Na srečo Novakovi sami poskrbijo za zalogo vode, je pa Anton zalival že ob petih zjutraj. Skrb za vrt je predvsem v Antonovi domeni, ki pravi, da tudi brez veselja do dela na vrtu pridelek ne bi bil tako bogat. Še veliko zelenjave je zraslo na 500 kvadratnih metrov velikem vrtu. Veliko je sveže pristane na domačem krožniku, še več je vložijo, nekaj pa je Novakovi tudi prodajo. In od kod nabiranje znanja o skrbi za vrt? »Predvsem iz strokovnih
Anton Novak je del pridelka prinesel pokazat v naše uredništvo. Paradižnik se je pošteno odebelil, paprika, kalifornijsko čudo, pa v dolžino meri kar 21 centimetrov.
Stoletnica v Domu starejših Laško
V Domu starejših Laško so proslavljali stoti rojstni dan Frančiške Go-ričar. Njena življenjska pot se je začela v Postojni, pot učenosti pa jo je zanesla v Ljubljano, kjer si je ustvarila družino.
Slavljenka se je vse življenje trudila živeti v sožitju z naravo, zelo veliko so ji pomenile slovenske gore, ki jih je rada obiskovala. Je soustanoviteljica Mozirskega gaja, parka cvetja, saj je sodelovala pri mnogih udarniških akcijah, na podlagi katerih je gaj nastal.
Ob častitljivem dogodku so ji poleg svojcev in osebja doma, kjer biva že od leta 2004, voščili tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek, predstavnik urada za družbene dejavnosti Dimitrij Gril in predsednik uprave Thermane Andrej Bošnjak.
JPK
revij, je pa tako, da če človek nekaj rad počne, črpa znanje iz vseh koncev. Nekaj izveš
tu, nekaj tam,« še pravi Anton Novak.
AD, foto: TC
50
MLADI ZA MLADE
Druženje generacij ob 101. obletnici
Maturantska himna ob uradnem začetku praznovanja
Pa je za nami! Večer druženja generacij in obujanja spominov, ki je zopet povezal vse, ki nas druži mogočna secesijska stavba v Kosovelovi 1 v Celju.
Na Naših 100+1, kot smo poimenovali drugo tradicionalno druženje nekdanjih dijakov ter profesorjev II. osnovne šole, učiteljišča, srednje pedagoške šole, pedagoške gimnazije in sedanje Gimnazije Celje - Center, se je na jasen petkov večer zbralo približno tisoč ljudi. V zraku sta bila splošno navdušenje in nostalgija, v ospredju srečanja nekdanjih sošolcev, ki jih je življenje razneslo po različnih koncih sveta. Po uvodni himni Gaudeamus Igitur in začetnem delu v parku za šolo sem se znašla med številnimi generacijami nasmejanih ljudi, ki so se z zanimanjem sprehodili skozi šolo in učilnice, ki smo jih za ta namen preuredili v zani-
Droga, medosebni odnosi, družabna omrežja, zasvojenost ... Teme, ki so del našega vsakdana, pa vendar o njih premalo govorimo popolnoma iskreno in na glas. Na OŠ Ljubečna smo v četrtek, 19. septembra, preživeli nadvse poučno dopoldne z izzivalcem ulice Bojanom Kodeljo in vodjo Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica Miho Kramlijem, najmlajši pa tudi z Jako, bernskim planšarskim psom, ki pozna vse skrivnosti skrbi za zdravje in dobro počutje.
Po končanem predavanju, ki je potekalo v treh delih, in sicer za učence 1.-3. razreda, učence 4.-6. razreda in učence 7.-9. razreda, smo zbrali nekaj vtisov učenk in učencev.
Karin Suhovršnik, 3. b: »Najbolj mi je bilo všeč, ko je Jaka šel na vrh stolpnice, ko je tekel po progi, se peljal z avtobusom in šel v mesnico po meso. Poslušali smo strokovnjake, ki so govorili o zdravju, gibanju, prijateljstvu in učenju. Vsaka tema je bila predstavljena s pomočjo Jaka.«
David Kolar, 3. b: »Ogledali smo si več posnetkov. Peli smo tudi pesmico. Gospod nam je povedal, da bomo spoznali psa po imenu Jaka. Pogovarjali smo se o zdravju. Gospod je nekatere otroke poklical k sebi. Vsakemu, ki je povedal
mive kotičke. Džez kavarna, zeliščni kotiček, delavnica priprave dišav in kozmetičnih pripomočkov, debatni klub in impro liga, tekma v odbojki med bivšimi dijaki in profesorji, angleška ter ruska delavnica, pa Eurobasket kotiček, novinarsko središče Spletka, literarni kotiček, prostori za druženje generacij ... Obiskati je bilo mogoče tudi najsvetejši del vsake šole - zbornico. Pestro dogajanje, kot je bil pester tudi pogled na različne generacije, ki so se na pobuda alumni Društva GCC po lanski odmevni prireditvi Naših 100, v čast stoletnici zgradbe naše šole, ponovno zbrale tudi letos.
Po glavnem programu je v parku za šolo sledil tudi glasbeni del in lahko smo prisluhnili različnim zasedbam, ki jih je povezala naša šola. GCC Band, GCC Jazz projekt, GCC Narodnjaki, Oktet 9, The Šlagers, Koma in izvrstni vo-
I
kaj o zdravju in je imel prav, je gospod podaril plakat.«
Filip Cokan, 5. a: »Najbolj zanimivo mi je bilo, ko smo se pogovarjali o drogah in govorili, da to škodi življenju. Naučil sem se, da nikoli ne smeš neznancem dajati svojih osebnih podatkov in da nikoli ne smeš pustiti, da te neznanec pelje z avtomobilom. To je bila res zanimiva predstavitev.«
Zala Vrečer, 5. b: »Na tej prireditvi mi je bilo všeč.
kalistki Sandra Feketija ter Nuša Ofentavšek so navdušili tako mlade kot mlade po srcu. Sledil je še after party
' 'fiW 1 - Tffi
7y
Veliko novega sem izvedela o neodvisnosti. Ko smo se vračali, sem razmišljala, da je odvisnost taka bolezen, da se je težko odvadiš. Ampak to sem vedela že prej. »
Vita Peserl, 5. b: »Zdravnik nam je razložil, česar nismo razumeli, ter odgovarjal na razna vprašanja. Nastopala sta tudi Zarja in Svit in videli smo njune dogodivščine. Bila sta zdrava in prava prijatelja.«
Janja Jelovšek, 8. b: »Prej si nikoli ne bi mislila, da so dro-
v bližnjem klubu Branibor, sicer priljubljeni lokaciji za jutranjo kavo dijakov in profesorjev. Ni še dolgo, odkar
ge tako škodljive. Sem pa tudi prepričana, da bo zaradi tega predavanja mnogo najstnikov trikrat premislilo, preden bodo posegli po drogi. Všeč mi je bil tudi humor, ki ga ni manjkalo v dvorani in primeri iz resničnega življenja. »
Nika Banovšek, 9. b: »Predavanje mi je bilo všeč, saj sem spoznala, kako droga škoduje človeškemu telesu in povzroča zasvojenost. Vendar sem bila zgrožena nad tem, kaj vse nekateri ljudje naredijo, da zasvojijo druge. Nekateri celo zasvojijo ljudi, ne da bi žrtev to vedela.«
Klementina Zavšek, 9. a: »Priznam, da pred začetkom nihče ni bil pretirano zainteresiran nad predstavitvijo, ampak smo bili veseli predvsem zato, ker je odpadel pouk. Vendar smo kmalu začeli vedno bolj uživati. Kar mi je bilo najbolj všeč, je bilo to, da Miha Kramli in Bojan Kodelja nista podatkov samo razlagala, ampak sta se res vživela, nam prikazala resnične dogodke ter vključevala tudi smešne prizore ali komentarje. Ob koncu predstavitve sem svoje mnenje o kajenju in drogah še bolj izoblikovala. Verjamem, da je hudo tistim, ki z drogi-ranjem ne morejo prenehati. Na žalost ne morem pomagati njim, lahko pa sebi na način, da ponujene droge ali cigarete ne sprejmem.«
sem sama prestopila prag gimnazije in ne predstavljam si še čisto, kako je, ko novi obrazi postanejo stari obrazi.
Se pa že veselim, da jih bom srečala na Naših 100+50. KATJA GOBEC, 4. letnik Gimnazija Celje - Center
Tisti dve besedi: ne-odvisen.si	Drevo miru
Dijaki štiriletnih programov okoljevarstveni tehnik in gradbeni tehnik v Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje, so se s svojimi učitelji v ponedeljek, 23. septembra, ob svetovnem dnevu miru, vključili v virtualno globalno spletno šolo s sedežem na Finskem in posadili svoje tretje drevo miru.
ENO dan sajenja dreves - mir je zelen je vsakoletna kampanja za okolje in prostor, v kateri sodeluje na tisoče šol v sto petdesetih državah na vseh celinah.
Nataša Sotlar, dijakinja 2. letnika, je v svojem govoru poudarila, da je drevo simbol narave in okoljevarstvene zaščite, simbolizira pa tudi sodelovanje šol vsega sveta, kulturno različnost, strpnost - zato je drevo, posadili sta ga mladi okoljevarstvenici Aleksandra Lubej in Andreja Kovač, imenovala drevo miru. Ob tej priložnosti sta mlade nagovorila ravnateljica Irena Posavec in gost Miloš Milovanovič, ki je pomagal izbrati pravo drevo. Lili Frece je sovrstnike razveselila s pesmijo Drevesa so prijatelji.
KARMEN SOTOŠEK, 2. letnik GT Foto: KLARA BARBARA KRAJNC, 3. letnik GT
ŠTIRINOŽCI
51
Prvi trije najlepši psi razstave ter kinološki sodniki, organizatorji in gostje
Ivan Glušič iz Velenja, član LKD Celje, je s Colom zmagal na prvi specialni razstavi za nemške prepeličarje pri nas. Ob njem eden od sodnikov.
Državna razstava psov lovskih pasem
Lovsko kinološko društvo Celje je v Braslovčah s pomočjo tamkajšnje občine in lovske družine pripravilo prvo državno razstavo psov lovskih pasem z mednarodno udeležbo, imenovano CAC Savinjske doline 2013.
V Kinološki zvezi Sloveni- športnih kot lovskih pasem. je so združeni tako lastniki Slednji so povezani v 17 dru-
DELOVNI ČAS
pon.-pet.7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstva 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si
štev. Različne oblike lova terjajo uporabo pasemskih skupin, kot so jamarji, goniči, krvosledci, prinašalci, šarivci in ptičarji. »Naša želja je, da izšolamo našega štiri-nožnega tovariša v čim bolj uporabnega pri lovu, ga izkoristimo pri delu, sam videz pa je že drugotnega pomena. V očeh lastnika ali vodnika pa je njegov pes vselej najlepši,« pravi predsednik celjskega društva Janez Šumak. Kot
organizator tekmovanja je zato imel kar nekaj težav, da je člane prepričal za sodelovanje na prvi državni razstavi. Nazadnje se je predstavilo 170 psov 41 pasem, večinoma iz Slovenije, nekaj tudi iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Srbije in Češke. Tekmovali so v več kategorijah, izvedli pa so tudi posebno razstavo za nemške prepeličarje.
Med našimi predstavniki so se nekateri odlično odre-
zali. Med ptičarji je drugo mesto osvojil nemški kratkodlaki ptičar Joj Svetilo-vrenc Čedomirja Vogrinca s Polzele, v pasemski skupini šarivci, retriverji in vodni psi pa je tretje mesto zasedel nemški prepeličar Col Ivana Glušiča iz Velenja.
Pri mladičih je bila druga Bara, hanoveranska barvar-ka Mirana Purnata iz Gornjega Grada. Med najmlajšimi je prvo mesto zasedla
weimarska ptičarka Katje Požgaj Frida iz Mestnega loga (vodil jo je Martin Ri-bar s Polzele). Med veterani je bila Peggy vom Baerental, weimarska kratkodlaka ptičarka, druga, njen lastnik je Anton Savorgnani iz Žalca. V specialni razstavi nemških prepeličarjev pa je bila najlepša samica Čarna prepe-ličarska Vojka Križnika z Vranskega.
TC, foto: LKD
TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED
Četrtek, 26. september:
Luna bo v dobrem aspektu z Uranom prinašala optimizem in aktivirala nove ideje. Ob 21.26 bo vstopila v znamenje raka. Venera bo v trigonu z Jupitrom, kar bo odličen aspekt za ljubezen, denar in napredovanje. Aspekt bo dejaven nekaj dni.
Petek, 27. september: Sonce in Luna bosta v kvadratu, zato bo prejšnji vpliv nekoliko obremenjen z blokadami. Z mirno vestjo boste lahko napredovali, potrebna bo le prodorna energija. Luna bo v popoldanskem času v napetem kvadratu s Plutonom, zato bodite previdni. Pojavile se bodo lahko blokade, nemir bo večji, obstajala bo nevarnost negativne avtoritete. Aspektu bo nasproto-
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologinja Cordana
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si
val tudi kvadrat med Luno in Uranom, zato ne izzivajte sreče.
Sobota, 28. september:
Luna se bo v jutranjih urah srečala z Jupitrom, kar bo prineslo prelep vpliv, zato bo treba narediti nekaj zares konkretnega, da se bo sreča obrnila v pravo smer. Venera in Mars bosta v napetem kvadratu v popoldanskih urah. Bodite malo bolj previdni. Izogibajte se nepotrebnim razpravam in prepirom.
Nedelja, 29. september: V dopoldanskih urah bo Luna v napetem kvadratu s Plutonom, zato previdno pod tem vplivom. Luna bo ob 9.58 vstopila v znamenje leva. Merkur bo vstopil v škorpijona v opoldanskem času. Močnejša bo želja po napredovanju, pridnost in delavnost bosta veliki, pojavili se bosta lahko večja kritičnost in potreba po čustveni varnosti. V kolikor slednja ne bo realizirana in občutena, se bodo lahko pojavile težave, kot so ljubosumje, posesivnost in celo maščevanje ...
Ponedeljek, 30. september: Luna bo v dopoldanskem času v napetem kvadratu s Saturnom, zato bo dobro v delovanje vnesti več previdnosti. Kasnejši aspekt Lune z Neptunom bo prinašal nekoliko lepšo,
boljšo energijo, vendar bo še vedno pretila nevarnost napačnih odločitev.
Torek, 1. oktober: Luna bo do večernih ur potovala po znamenju Leva. Domišljija bo delovala na vso moč, kreativna energija omogoča prepoznavno ustvarjanje na želenem področju. Merkur v skladnem odnosu z Neptunom bo dvignil tudi moč intuitivne zaznave. Kljub temu dan ni najbolj idealen, da bi uveljavljali večje spremembe, posvetite se raje rutinskim.
Sreda, 2. oktober: Luna v znamenju device bo odlična spodbuda k pridnemu delovanju in opravljanju vseh obveznosti. Dan bo odličen za dogovarjanje in sodelovanje, kar maksimalno izkoristite. Trigon Lune s Plutonom bo v veliko pomoč pri regeneraciji telesa, kar bo zelo dobrodošlo.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
radiocelje
",^^95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Nde toiktrskt Mye m Mo pri trn vjmc!
za uelihß in male ^oipodinji
rnarihe buk
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
3
o> o.
£8
^J^uharihe bub ve slovens kk go&podinj
t *
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-8
naslov:
[NAROČILNICA
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
kompletov trah knjig » AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaoanie, shranjevanje in zamrzovania živil po ceni 7,93 EUR za izvod!
(+ poštnina). \
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).	!
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000

Podpis:
52
ZA ZDRAVJE
Ko kožo prekrijejo luske
Predsodke o luskavici je nujno treba preseči
Približno odstotek in pol do dva odstotka ljudi se sooča z luskavico, s kronično vnetno boleznijo kože. V Sloveniji je tako od 30 do 40 tisoč oseb z luskavico, nekateri zaradi izredno malo simptomov sploh ne vedo, da jo imajo, pri drugih se kaže v zelo hudi obliki. Je pa bolezen, kot poudarjajo strokovnjaki, v širši javnosti še zelo slabo znana, zato se okoli nje spletajo predsodki, zaradi katerih so bolniki pogosto odrinjeni na rob družbe.
Povsem natančnega vzroka za nastanek luskavice oziroma psoriaze znanstveniki še niso dognali. Kot poudarja specialistka dermatovenerologije iz celjske bolnišnice Nataša Koser Kolar, je neizpodbitno, da bolezen ni nalezljiva. Luskavico je namreč treba pripisovati genetiki. Ali bo bolezen pri človeku, ki ima genetsko predispozicijo za nastanek, izbruhnila, je odvisno tudi od dejavnikov iz okolja. Zunanji dejavniki so lahko stres, okužbe in določena zdravila ter tudi mehansko in kemično draženje kože. Izbruh bolezni je sicer najpogostejši med 20. in 40. letom, a luskavica lahko izbruhne že tudi pri otrocih. Pri tem je Koser Kolarjeva obravnavala že tudi primere,
Luskavica lahko izbruhne na različnih delih telesa. Marsikateri bolnik prizadeto kožo skriva, saj je odnos okolice zelo odklonilen. Nekateri ljudje se bolnikov z luskavico celo bojijo, a je strah popolnoma odveč. (Foto: GrupA)
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
»Luskavico sem dobila že v otroških letih. Kot otrok sem jo imela na kolenih in na komolcih, ko sem začela hoditi v službo, pa je izginila. A kasneje se je pojavila praktično po vsem telesu, včasih je bolj, včasih manj vidna. Življenje s to boleznijo ni enostavno, zelo je treba paziti na kožo, pri vsakem opravilu moram na primer natakniti rokavice. Mene osebno okolica sicer ni nikoli zavračala, ampak težava je, ker se sam počutiš drugačnega in neprestano skrivaš prizadeto kožo. S tem se je pač treba sprijazniti,« je na predstavitvi luskavice pretekli konec tedna v Celju povedala Laščanka Anica Krajnc.
ko se je luskavica prvič pojavila po 70. letu.
Blažje in hujše oblike
Pri luskavici se pojavijo značilne kožne spremembe, ki se kažejo kot pordela, zadebeljena in s srebrno sivimi luskami pokrita koža. Žarišča se pojavljajo na nekaterih pogostejših
mestih, kot so lasišče, komolci, kolena in ledveni predel. Lahko pa se luskavica pojavi tudi na manj pogostih mestih, recimo v pregibih, na dlaneh, podplatih, in tako onemogoča delo, normalno hojo in ostale fizične dejavnosti. Redkokdaj lahko luskavica prizadene skoraj vso kožo, takrat po besedah dermatologinje
Pri premagovanju tako telesnih kot čustvenih težav bolnikom podporo med drugim nudi Društvo psoriatikov Slovenije, ki deluje tudi na Celjskem. V društvu poudarjajo pomen zdravega načina življenja bolnikov z luskavico. Mastna, nezdrava hrana in čezmerno uživanje alkohola lahko luskavico poslabšata. Priporočljivega je čim več gibanja v naravi, saj se tako vzdržuje telesna kondicija, zmanjša se stres, krepi se imunski sistem. Potrebnega je tudi dovolj spanja in počitka. Pri vsakodnevnih opravilih bolnikom v društvu svetujejo, naj se pri kopanju izogibajo kopelim, milom in šamponom, ki izsušijo kožo. Izbirajo naj udobna oblačila, predvsem iz bombaža, lanu in svile, saj dihajo in ne dražijo kože.
Javna vodstva v Pokrajinskem muzeju Celje
KULTURNO ZGODOVINSKA ZBIRKA Torek, 1. oktober 2013 ob 17.00 Torek, 15. oktober 2013 ob 17.00 Torek, 29. oktober 2013 ob 17.00
GROFJE CELJSKI
Nedelja, 6. oktober 2013 ob 11.00 Nedelja, 20. oktober 2013 ob 11.00
ALMA M. KARLIN - POTI Torek, 8. oktober 2013 ob 17.00 Torek, 22. oktober 2013 ob 17.00
CELEIA - MESTO POD MESTOM
Nedelja, 13. oktober 2013 ob 11.00 Nedelja, 27. oktober 2013 ob 11.00
O K T O B E R
govorimo o psoriatični eri-trodermiji. Takšni bolniki so močno prizadeti in potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Pri 30 odstotkih bolnikov se bolezen pojavi tudi na sklepih in v tem primeru se v proces zdravljenja vključi tudi specialist revmatolog.
Več načinov zdravljenja
Za to kronično sistemsko vnetno bolezen sicer obstajajo številne možnosti zdravljenja, ki je pri nekaterih bolnikih tako uspešno, da psoriatične spremembe na koži povsem izginejo. Ker je mogoče luskavico kljub sodobnim načinom zdravljenja, ki se jih poslužujejo tudi na dermatološkem oddelku celjske bolnišnice, le zazdraviti, po prekinjenem zdravljenju luskavica na žalost
pogosto ponovno izbruhne. Ob pojavu luskavice bolnik praviloma sicer že od osebnega zdravnika dobi lokalne pripravke, kot so kreme, vendar samo ti vedno ne zadostujejo. Pri dermatologu tako pogosto sledi fototerapija, obsevanje v posebnih kabinah z ultravijoličnimi A- in B-žarki in ob dodatku določenih zdravil. Če tudi to ne zadostuje, obstajajo zdravila v obliki tablet ali injekcij, za najtežje primere so zadnja leta na voljo tudi biološka zdravila. Ta so po besedah naše sogovornice visoko učinkovita, ampak primerna le za ožji krog bolnikov.
Nenalezljiva bolezen
Prizadeta mesta na koži nekatere bolnike sicer srbijo, le redkokoga tudi bolijo.
Glasujte za naj knjigo Bukvarne Novega tednika
Karel Jurkošek je na našem spisku izbral pesniško zbirko Ivana Minattija Nekoga moraš imeti rad. In katera knjiga bo vas popeljala v pravo koledarsko jesen?
Samo še do 30. septembra bomo zbirali vaše kupone za naj knjigo Bukvarne Novega tednika.
Pri blagi obliki luskavice življenje ni skrajšano, ker pa je luskavica večplastna bolezen, se ji lahko pridruži tudi psoriatični artritis, torej vnetje sklepov. Pogosteje kot pri ostalih osebah so pri bolnikih z luskavico pridružene tudi ostale bolezni, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen in povišan holesterol. Znanstveniki v zadnjih letih ugotavljajo, da imajo bolniki s težko obliko luskavice, ko je prizadete več kot 20 odstotkov telesne površine, skrajšano življenjsko dobo v povprečju za tri do pet let.
Bolj kot fizična bolečina je pri marsikaterem bolniku prisotna psihična. Ne le da so omejeni pri nekaterih vsakodnevnih aktivnostih, zaradi videza številni prizadeto kožo skrivajo pred okolico, ljudje se z bolniki na primer ne upajo rokovati, s problemi se nekateri srečujejo tudi na delovnem mestu, pri iskanju partnerja, nemalo otrok se počuti zapostavljenih ob prehodu v šolo. »Kljub številnim akcijam se o tej bolezni namreč še vedno ne sliši dovolj in ustvarjajo se stereotipi. Zato ob podpori Društva psoriatikov Slovenije poskušamo seznanjati ljudi, da luskavica ni nalezljiva bolezen in da je treba bolnikom dati priložnost za enakovredno vključevanje v družbo,« pravi Nataša Koser Kolar.
HUJSANJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/51935 54
www.pirnat.si
Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29, Maribor

Kupon in spisek predlaganih knjig na strani 37!
Ste vedeli?
Luskavica se lahko pojavi v različnih oblikah.
Kot razlagajo v Društvu psoriatikov Slovenije, je najpogostejša oblika luskavice tako imenovana luskavica v plakih, ki se kaže v obliki obsežnih plošč. Kapljičasta luskavica se pojavi z majhnimi okroglimi žarišči, ki so raztresena po celem telesu in se najpogosteje pojavi pri otrocih in mladostnikih. Za pustulozno luskavico so značilni gnojni mehurčki in močno luščenje kože, inverzna luskavica pa se pojavlja v kožnih gubah in pregibih. Eritro-dermična luskavica prizadene celo telo. Luskavica na lasišču je pogosto prvi znak pojava bolezni, lahko pa prizadene tudi nohte.
NA KOLESIH
53
Tale družinski avto za letno vinjeto ne bo plačal 220 evrov. Višina vozila nad sprednjo osjo je komaj nekaj več kot meter.
»Z možem sva se pred rojstvom drugega otroka odločila za nakup enoprostorca, ker sva načrtovala večjo družino. Enoprostorci niso le bolj varni, ampak je v njih res veliko prostora za prtljago, ki je pri treh majhnih otrocih ni malo, saj sva dobila še tretjega otroka. Poleg tega v limuzino težko - ali sploh ne - postaviš tri otroške sedeže. Pri enoprostorcih teh težav praktično ni,« je povedala Celjanka, ki ima tri otroke in v podražitvi vinjet vidi le nepotrebne stroške.
Policijska kombinirana vozila ne potrebujejo vinjete, ker so vozila s prednostjo. Za policijo, ki tako ali tako zadnja leta nima denarja niti za popravila službenih vozil, je to dobro. Če bi vinjete morali imeti, bi imeli denarja še manj. Višina nad sprednjo osjo je namreč krepko več kot 150 centimetrov.
Vinjete: ste tudi vi merili?
Rešitev za Dars, udarec večjim družinam in invalidom
Zdaj je že znano, da se 1. decembra ne bomo izognili višjim cenam vinjet. Novosti, ki jih prinaša Uredba o cestninskih cestah in cestnini in jo je sprejela vlada, bodo namreč začele veljati takrat. Letna vinjeta bo za vozila z višino nad prvo osjo do 1,30 metra in katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kilogramov, znašala 110, mesečna 30 in tedenska 15 evrov. Če bo višina nad prvo osjo večja, bo letna vinjeta znašala kar 220, mesečna 80 in tedenska 40 evrov.
Višje cene vinjet naj bi omogočile stabilno poslovanje Darsa, saj naj bi se na podlagi njihove prodaje v Darsov proračun nateklo kar nekaj denarja. Hkrati bodo višje cene vinjet omogočile finančno nestabilnost največjih slovenskih družin in tistih, ki skrbijo za gibalno ovirane člane družine. Oboji največkrat za prevoze uporabljajo večja vozila ali kombije.
Ogorčena družina
Marsikateri starši, ki imajo več otrok in za prevoz uporabljajo enoprostorce ali tudi kombije, so te dni v rokah imeli metre in se motovilili okoli sprednje osi vozila, da bi ugotovili, v kateri razred vozil bodo »padli«. Vozilo, ki ga z možem uporablja naša bralka kot družinski avto, ima predpisano razdaljo nad prvo osjo višjo od 130 centimetrov. »Čakamo na nadaljnja pojasnila iz Darsa. A se kljub temu sprašujem, kaj bo to prineslo družinam, kjer je otrok še več. V t. i. enoprostornih vozilih se lahko prevaža največ sedem ljudi. Kaj pa tiste družine, ki imajo več kot pet otrok in se vozijo s kombiji? Sploh me je
ta predlog o višji vinjeti presenetil zato, ker sem bila do zdaj prepričana, da na obremenjenost ceste vpliva teža avtomobila in ne njegova višina! Vsekakor sem prepričana, da se bomo v prihodnje raje vozili po lokalnih cestah, če bomo - ker smo državi >pridelali< tri davkoplačevalce - morali dvakrat več plačati za vožnjo po avtocesti,« je ogorčena mama treh otrok.
Naj plačujejo več?
Javnost je najbolj zmotilo ravno to, da bo cena vinjete odvisna od višine vozila nad prvo osjo. Toda v Darsu mirijo, saj naj bi višje cene veljale le za vozila, ki jih proizvajalci uvrščajo med gospodarska in
Kako bodo Darsovi nadzorniki vinjete preverjali, še niso povedali točno. Razen tega, da pripravljajo tako imenovane strokovne podlage in ukrepe, ki bodo omogočili klasifikacijo vozil v vinjetne razrede. Takšen seznam bodo nadzorniki nato uporabljali pri svojem delu.
s katerimi se pretežno opravlja gospodarska dejavnost. »Promet s temi vozili na slovenskih avtocestah se stalno povečuje, na kar močno vpliva to, da ta vozila trenutno sodijo v isti cestninski razred kot osebna vozila in da jih za isto ceno vinjete veliko dodatno uporablja še prikolice. Pred uvedbo vinjet so vozila drugega cestninskega razreda s prikolico sodila celo v tretji cestninski razred. S tega vidika je stališče Darsa, da je smotrno in upravičeno, da se za to vrsto vozil uvede dodatna vrsta dražjih vinjet, utemeljeno,« so za Novi tednik odgovorili v Darsu. O tem so pred odločitvijo vlade o podražitvi potekali tudi razgovori s predstavniki gospodarske zbornice, ki je tudi opozorila na nelojalno konkurenco in z Darsom ugotovila, da se je uporaba kombiniranih vozil, s katerimi se opravlja gospodarska dejavnost, od uvedbe vinjet izrazito povečala, zato
so predlagali, da je za to vrsto vozil smotrna in upravičena uvedba dodatne vrste vinjet.
Mejnih primerov - kot so vozila za večje družine in za gibalno ovirane - pa se zavedajo na Ministrstvu RS za infrastrukturo in promet, kjer z Ministrstvom RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že iščejo rešitve. Problem, ki bi nastal, če bi za ti dve skupini veljale nižje cene, je, kako potem urediti cene za tujce, ki prav tako spadajo v ti dve skupini.
Kopiramo
Znano je, da je Slovenija svoje cestninske razrede povzela po ureditvah v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Podobno klasifikacijo imajo urejeno tudi v drugih evropskih državah, ki cestninijo vozila na klasičen način (kjer ni vinjet). Države, ki merijo višino glede na prvo os, so Italija, Hrvaška, Portugalska (tam velja višina 1,1 metra), medtem ko v Franciji
Nov vinjetni razred bodo uvedli z začetkom prodajnega obdobja vinjet z letnico 2014, to je s 1. decembrom 2013. Vse vinjete, kupljene pred 1. decembrom 2013, so veljavne do izteka veljavnosti. Letne vinjete do 31. 1. 2014, polletne pa 6 mesecev od dneva nakupa. Mesečnim se veljavnost izteče - razumljivo - mesec dni po dnevu nakupa, tedenske vinjete veljajo 7 zaporednih dni, vključno s prvim dnem veljavnosti vinjete. Zadnji dan luknjanja tedenske vinjete je 30. 11. 2013.
uporabljajo merilo višine vozila. Ta je s predpisi določena kot višina med podlago in najvišjo točko vozila.
Merilo višine »simetrale nad prednjimi kolesi« pa je pogosteje uporabljeno iz razloga, ker uporabnik v tem primeru vnaprej ve, kje izmeriti višino vozila, še dodajajo v Darsu. Pri tem se morajo v drugem primeru odločati, kje je najvišja točka - je to raven strehe ali morda prtljažnika ali celo antene na vozilu ...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Iz poškodovanega avta moderno električno vozilo
Dijaka šole za storitvene dejavnosti in logistiko ter ravnatelj Igor Lupše se veselijo novega delovnega izziva - predelave vozila v električnega.
V Šolskem centru Celje bodo v tem šolskem letu dijakom omogočili, da sodelujejo pri izdelavi električnega avtomobila. Šola tako želi iti v korak s časom, saj so vozila na alternativne oblike pogona vse bolj prisotna tudi na naših cestah, za njihovo vzdrževanje in popravila pa so potrebna posebna znanja.
Gre za projekt, pri katerem so združile moči tri šole ŠCC: višja strokovna, srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ter srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko. Pri rednem praktičnem pouku bo 20 učencev iz programa avtoservisni tehnik preuredilo avto v električnega. Nekaj delov bodo kupili,
nekatere pa bodo izdelali v delavnicah šolskega centra. Projekt, ki je vreden okrog 20 tisoč evrov, je lahko zaživel ob pomoči sponzorjev, saj so že na začetku priskočili na pomoč Avtotehnika Celje, ki je za predelavo dala poškodovano vozilo Dacia, Zavarovalnica Triglav in Metrom inštitut s svojim znanjem, saj je vodilni pri izdelavi električnih avtomobilov pri nas.
Kot je povedal ravnatelj šole za storitvene dejavnosti in logistiko Igor Lupše, se zavedajo, da je danes dijake težko motivirati, saj zahtevajo konkretno delo in rezultate. Zato so učitelji prišli na zamisel, da bi izdelali električni avto. Pri izobraževanju učiteljev je na pomoč priskočil Metrom inšti-
tut. Na tihem računajo, da bi poškodovano dacio lahko preuredili do konca januarja, ko bo šola ob 130-letnici pripravila slavnostno akademijo. Sicer naj bi bil avto končan do konca šolskega leta. Uporabljali ga bodo kot dostavno vozilo, ki z enim polnjenjem prevozi od 150 do 200 kilometrov. Hkrati bo še vedno na voljo za učenje, saj ga bodo lahko nadgradili.
Projekt je zanimiv tudi za Avtotehniko Celje, je povedal njen direktor Nenad Milosa-vljevic. Vsako leto sprejme na prakso vsaj deset dijakov in kot lokalno podjetje je zato podprlo šolo v svojem okolju. Nenazadnje je tak projekt tudi priložnost za izobraževanje serviserjev, ki morajo svoja znanja prav tako nenehno dopolnjevati.
TC, Foto: SHERPA
VfflQ^ffltMIßßW® ®[Büö®Wl
(HBsffll® ffifflEXl
▼	d.o.i
SEnTIURo.ie.no Dobrotin/ko 17 Rogaška cejta 16
S mflRJE
/o 3 j 746 11QO|
Več kotSOletz
54
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Nepogrešljiv
»Rekla mi je, da sem zanjo tisto, brez česar rože ne morejo živeti.
Kasneje sem izvedel, da je to gnoj.« Grozen dan
Oče je hodil mimo sinovih vrat in slišal: »Bog, blagoslovi mamo, očeta in babico. Zbogom, dedek.« Oče pomisli, kako čudna je otrokova molitev, vendar kmalu pozabi na ta dogodek. Toda naslednje jutro dedek umre.
Čez mesec dni oče ponovno sliši sinovo molitev: »Bog, blagoslovi mamo in očeta. Zbogom, babica.« Naslednje jutro babica umre ...
Očeta zaskrbijo sinove nadnaravne sposobnosti. Ta čez dva tedna spet moli: »Bog, blagoslovi mojo drago mamo. Zbogom, oče.« Očeta skoraj zadene kap ...
Naslednji dan vstane zgodaj, gre v službo in se z nikomer ne pogovarja. Ko tako v strahu preživi dan, se pozno zvečer vrne domov in pove ženi: »Draga, danes sem imel grozen dan!« Žena mu odgovori: »Ti si imel grozen dan? Kaj šele jaz, zjutraj mi je poštar umrl pred vrati!«
Oglas
Prodajam ledvico. Šifra: kamni zastonj!
Ulična prodajalka
Pogovor prijateljic:
»Slišim, da si se zaposlila.«
»Ja, delam kot ulična prodajalka.«
»In koliko stane meter?«
Šalo nam je poslal bralec Jože Jurc iz Slovenskih Konjic.
Zdravilec
Zaljubljenca na klopi v parku. Ona: »Dragi, boli me glava.« On jo poljubi na lice in ona pravi: »Čudovito, dragi, bolečina je izginila.« Ker se fant še kar obotavlja, dekle reče: »Dragi, zdaj me bolijo ustnice.« Fant jo sramežljivo poljubi na ustnice in ona reče: »Pa ti si čudodelnik, ustnice me ne bolijo več.« Vse to posluša možakar na sosednji klopi in vpraša fanta: »Čuj, a mi lahko pozdraviš hemoroide?«
Spraševali smo vas, kaj pomeni beseda »štajgar«, ki smo jo zapisali v reportaži o nekdanjem rudarjenju v Trobnem Dolu. Pravilen odgovor se glasi: delovodja. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejel Franc Vengust, Vodruž 4, Šentjur.
NAGRADNO VPRA7ANJE
V soboto je bila v Celju tradicionalna prireditev, ki jo pripravljajo otroci. Kako se imenuje?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Pripravljen na Osir
Urška Selišnik: »Kateri tehnik bo danes snemal Osir?«
Branko Ogrizek - Poljapke: »A se ne vidi?« P. S.: Kot je razvidno s fotografije, je imel Branko oblečeno oddaji primerno majico .
(Ne)mir v glavah
Ivana Stamejčič in Bojana Avguštinčič med polemiko, kdaj je mednarodni dan miru:
Bojana: »To je bilo v soboto!«
Ivana: »Ampak drevo miru so sadili danes, v ponedeljek!«
Bojana: In zakaj to ne piše v tvojem prispevku?«
Ivana: »Saj piše! Ali je v tvoji glavi vse v redu?«
Bojana: »Poglej na internet!«
Ivana: »Na internetu piše, da je v tvoji glavi vse v redu!« (Prevod: dan miru je res bil v soboto, drevo pa so posadili v ponedeljek.)
ANEKDOTE
Anekdoto je poslala bralka Martina Žužek z Dobrne:
Na večjem ljudskem zborovanju je hotel govoriti tudi Demosten, toda ljudje ga niso hoteli poslušati. Tedaj je dejal: »Povedati sem vam hotel zabavno zgodbico.« Ljudje so utihnili in začel je: »Mlad mož je na vroč poletni dan najel osla, da bi na njem jahal do Aten. Med potjo se je utrudil in legel v oslovo senco. Temu se je uprl gospodar in trdil, da je potniku posodil samo osla, ne pa njegove sence.« Po teh besedah je Demosten zapustil govorniški oder. Poslušalci so ga začeli nestrpno spraševati: »Stoj, kako se je končal prepir?« Demosten je vzdihnil: »Kako da se za to oslovo senco tako zanimate, nočete pa poslušati tistega, kar bi povedal v korist našega mesta?«
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 1. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
9					2			
						7	1	5
	5		6		4			
				6	1			2
2	7	3		4	9			
						8	4	7
						9		8
	8	6	5					
		5	2					3
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Dom je tam, kjer se praši
Priznam, odkar sem pred nekaj leti prestopila prag stanovanja mladega para, kamor se je ta preselil po nekaj letih stiskanja v mali sobici, sem sanjala o svoji rezidenci. O svetlem domu, kjer je prostora dovolj, da po dnevni sobi plešeš fok-strot v plesni smeri in imaš prav vse pri roki. Kjer je vse po tvojem okusu, kjer vsaka stena in polica nosi tvoj podpis. In potem se je začelo. Predračuni, tekanje od ene trgovine do druge, ogledovanje, izbiranje, risanje načrtov. Opravila, ki sem jih nestrpno čakala, no, ja, če le vmes ne bi bilo tiste bolj umazane, gradbene faze.
Da sva z dragim porušila eno samo steno, sva vrata v vse ostale prostore oble-pila in zaščitila kot najbolj skrit bunker talibanov, tla pa prekrila do zadnjega milimetra. Povem vam, skoraj bi si prislužila diplomo v »abdekanju«. Tudi odprtina za ključavnico ni ušla lepilnemu traku! A glej ga, zlomka, prah si je kdove kod čudežno utrl pot na drugo stran. Z belimi lasmi, prekritimi od umazanije, sem v mikrosekundi presegla podobo mlade in mične gospodinje in se z metlo v roki sama sebi zdela bolj kot čarovnica. Pa ko bi vso pometanje in sesanje vsaj kaj pomagalo. Če me vprašate, imajo ostanki ometa vgrajen svoj kompas, kata-pultirajo se prav tja, kamor ne bi bilo treba.
Potem pride izravnavanje sten, pa brušenje, beljenje, vmes pa spet veliko druženja z metlo in s krpo. Ko je domače gradbišče poleg postelje in delovnega mesta dan za dnem tvoja edina realnost, na katero misliš še med spanjem, se zdi izbiranje zaves, posteljnine, okvirjev za slike in cvetličnih lončkov še neskončno daleč. V oblakih prahu kreativnost pač ne pride najbolje do izraza.
Eden od čarov gnezdenja v hiši, ki bi ji z letnico 1983 težko rekli novogradnja, so
REŠITEV SUDOKU 68
5	2	1	3	6	4	7	9	8
6	9	8	5	7	2	1	4	3
7	4	3	8	9	1	6	2	5
4	8	7	1	3	5	2	6	9
3	5	6	9	2	7	8	1	4
2	1	9	4	8	6	3	5	7
8	6	4	7	1	9	5	3	2
1	3	5	2	4	8	9	7	6
9	7	2	6	5	3	4	8	1
tudi vsakodnevna presenečenja. Le da so za razliko od slavne čokoladne jajčke, ki v sebi skriva igračo, nekoliko bolj grenka kot sladka. Prav vsak poseg namreč pokaže, da bo treba zraven postoriti vsaj še eno ali dve stvari, da bo treba v goste poklicati še kakšnega mojstra in kar je najpomembneje, da bo treba še bolj na široko odpreti denarnico. Čeprav si človek, realist kot je, po najbolj črnem scenariju dokončanje del planira tako, da bi se načrt vendarle uresničil pravočasno, se postavljen rok z vsakim dnem odmika kot fatamorgana.
Med neprecenljivimi trenutki, ki te navdihnejo še za leta, ko bo spomin luknjast kot švicarski sir, je zagotovo še vožnja po kuhinjo pri 35 stopinjah Celzija s kombijem brez klime. Na cilju bi bilo bolje kot v trgovino s pohištvom zaviti v tisto s konfekcijo po suho majico in hlače. Ali pa spomin na dan, ko med zlaganjem sendviča v slabe pol ure prostega časa v dnevni sobi skozi zaprte ventile radiatorjev prihrumi cela poplava. No, ja, živemu človeku se vse zgodi. Tudi to, da se po petih dneh barvanja radiatorjev, ko že odložiš čopič in si sila ponosen na svoje umetniško delo, najde nekdo, ki si upa razkriti, da si namesto prednje polepšal hrbtno stran. Kje pa je bil ta nebodigatreba prej? Da bi ga koklja brcnila!
Do konca srednje šole je bil moj svet majcena sobica, potem so bili moja oaza miru stanovanja in študentski dom v prestolnici, zdaj imam v žepu ključe lastnega stanovanja. Ne vem, če bom še to leto skuhala prvo kosilo v novi kuhinji ali na počivalniku v dnevni sobi prebrala kakšno knjigo. A ena zmaga je že za mano. To nedeljo sem prahu pokazala, kar mu gre. Od silne vneme so gobice frčale levo in desno, z vsako potezo so se pod plastjo belih delcev slikale izvirne barve. Zdaj je znova nastopil čas za sanjarjenje, prostori namreč čakajo, da se stene spremenijo v dom. In z vsakim malim napredkom bom toliko lažje potegnila z metlo, saj je dom tam, kjer je srce, pa tudi če se zraven malo praši.
ZIDARSKA POMOČNICA
www.radiocelje.coni
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za kitajsko medicino v Celju in majica NT&RC
2.	nagrada: bon za gostišče Bohorč v Šentjurju
3.	nagrada: bon za pico v piceriji Hochkraut v Tremerju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 1. oktobra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 42
Vodoravno: LAMAIZEM, URAVNAVA, IKRE, LEJ, LIGAŠ, ZORA, AKIRA, IZIDA, AMEN, NORDKAPP, ALEL, SJ, ALI, ALAIN, DANTE, NINO, INTES, IGO, ABAKUS, LISTAVEC, SA, OTON, INK, LANA, VRANEC, JANE, ON, OGENJ, TIPIZACIJA, POD, AR, MONET, RED, ADUT, ANORAK, CECA, NATO,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Ona: Prekosili boste samo sebe, še posebej kar se tiče poslovne plati življenja. Finance bodo sicer še malo škripale, vendar lahko že kaj kmalu tudi na tem področju pričakujete precejšnje izboljšanje.
On: Po začetnih spodrsljajih na poslovnem področju se boste končno podali v vode uspeha in podjetnosti. Ljudje okoli vas bodo sicer precej začudeni, od kod takšne spremembe, vi pa se boste samo sladko smejali.
Cast, van, klanCar, aspirata, ea, cinik, tvar, or,
SULEC, EVRO, ROB, PRIAM, SPECIALKA, KARTA, IST. Geslo: Riba smrdi pri glavi.
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za kitajsko medicino v Celju, prejme: Jožica Cokan, Goriška 6, Celje.
2.	nagrado, bon za gostišče Gušt v Žalcu, prejme: Zdenka Podvornik, Sodinova 10, Ljubečna.
3.	nagrado, bon za pico v gostišču Diavolo v Celju: Marinka Kralj, Kolodvorska 40, Šmarje pri Jelšah.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
žepne TEMATSKE *
slikovne v	■mMm
KRIŽANKE—k
Ona: Partner vas bo uspel spraviti v izredno dobro voljo in kar naenkrat boste pozabili na skrbi, ki v resnici sploh niso tako velike, kot si domišljate. Odločila se bosta za obisk prijateljev, ki vaju že dlje časa pričakujejo.
On: Partnerka vam bo želela z molkom nekaj povedati, vi pa se boste obnašali, kot da vas vse skupaj sploh ne zanima. Na poslovnem področju se boste spoprijeli z nalogo, ki ste jo predolgo odlašali.
DVOJČKA ^
Ona: Vaši konkurenti si bodo prizadevali za nekaj, kar bo že od začetka obsojeno na propad, saj boste o vsem dogajanju obveščeni že prej. Tako se boste ob vsem skupaj prav prijetno zabavali.
On: Trenutno boste izredno privlačni za nasprotni spol, kar boste tudi izkoristili. Od začetka bo vse skupaj še najbolj podobno vroči avanturi, vendar se vam lahko hitro zgodi, da se boste pošteno zaljubili.
Ona: Uspeh bo sicer prišel, vendar ni še nič dokončno. Za kaj več se bo treba še zelo potruditi, vendar naj vam to nikar ne vzame poguma. Proti koncu tedna se vam obeta nepričakovan obisk, ki ne bo prinesel nič dobrega.
On: S partnerko se bosta odločila za precejšnjo popestritev ljubezenskega življenja, ki je bilo zadnje čase kar malce ogroženo. Spremembe bodo več kot prijetne, vprašanje pa je, kako jih bo sprejela vajina okolica.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Srčni izvoljenec vam bo skušal pomagati iz nastalih težav in bo pri tem precej uspešen, saj mu bo uspelo tisto, kar ste sami do zdaj zaman poskušali. Poskušajte se oddolžiti na način, ki vama je obema najbolj všeč.
On: Ljubosumni boste, vse dokler ne boste našli načina, kako uresničiti svoje hrepenenje. Hitite počasi in delajte bolj z glavo kot s srcem. Je že res, da je ljubezen presneto lepa stvar, vendar je to le ena plat medalje.
msm
Ona: Počutili se boste dobro kot že dolgo ne in se tako odločili za teden, poln aktivnosti in doživetij. S prijatelji se boste domenili glede podrobnosti za preživetje dopusta, ki ga že dolgo načrtujete.
On: Presenečenje bo sicer uspelo, toda to še ne bo dovolj za popoln uspeh. Poskusite raje z majhno ukano, ki vam utegne prinesti veliko več kot še tako premišljena poteza. Zaupajte osebi, ki vam bo dala nasvet.
STRELEC ^
Ona: Še vedno se ne boste mogli odločiti, ali naj tvegate in sprejmete ponujeno priložnost ali pa se držite zanesljivega posla. Vsekakor pa brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi vam prišel še kako prav.
On: Ravnajte karseda zvito in kaj hitro vam bo uspelo napeljati vodo na svoj mlin. To zadeva predvsem vaše ljubezensko življenje, kjer ste tik pred tem, da osvojite srce osebe, ki vam zadnje mesece ne da miru v vašem srcu.
KOZOROG
Ona: Nič se vam ne bo zdelo pretežko, saj boste kar sijali od energije in želje po doseganju stvari, ki se jih še pred kratkim niste upali lotiti. Tokrat se boste izkazali v svoji najboljši izvedbi, kar bo marsikoga pošteno presenetilo.
On: Sodelavci vam bodo pripravili manjše praznovanje zaradi uspehov. Lahko si boste privoščili malo bolj sproščen teden, kot ste imeli v načrtu. Spoznali boste osebo, ki je zlahka ne boste pozabili.
M *
i
160 »N
Jt « * 3K ^
Ona: Če boste na celotno zadevo gledali s smešne plati, vam bo vsekakor veliko lažje, saj boste pozabili na manjši spodrsljaj, ki se vam je pripetil. Za nameček boste spoznali tudi osebo, ki vam bo še veliko pomenila.
On: Ko boste blizu zmagi, se je boste skoraj ustrašili. Nikar ne omahujte - vse to ste si zaslužili in to več kot pošteno. Tako boste imeli zdaj več časa zase in za svoje zasebne načrte, ki so vse prej kot skromni.
DEVICA
Ona: Prišel bo nekdo, ki ga že dlje opazujete, a se mu nikoli niste upali približati. Ponudil vam bo povsem konkreten predlog, ki ga boste z veseljem sprejeli. Nekomu pa to vsekakor ne bo všeč.
On: In vendar ni vse tako črno, kot si predstavljate. Življenje je vendar lepo in živahno, zato nikar ne obupavajte in se ne smilite samemu sebi. Udeležite se zabave, ki jo pripravljajo vaši prijatelji - veselo bo.
VODNAR
Ona: Potrti boste, saj vam bo ljubosumje pustilo globoke rane. Pričakujete lahko obisk, od katerega bo odvisna še marsikatera stvar v vašem poslovnem življenju. In tudi za zdravje bi lahko malo bolj poskrbeli.
On: Obujanje spominov je resda prijetno, vendar ni potrebno v ničemer pretiravati, kajti kolesa časa se enostavno ne da zavrteti nazaj. Posvetite se raje življenju v sedanjosti, čaka vas prijetno presenečenje.
Ona: Postavljeni boste pred odločitev, a vam nobena alternativa ne bo povsem ustrezala. Še najbolje bo, da tvegate, saj lahko v najslabšem primeru ostanete tam, kjer ste zdaj. V najboljšem primeru pa...
On: Nekatere stvari so se rahlo zapletle, a ni razloga, da bi se zaradi tega jezili. Vse lepo in slabo mine in potem je, kot je bilo na začetku. Ostanejo le še spomini na dolge zimske noči, ki jim vsekakor ne boste pobegnili.
56
RUMENA STRAN
Opazite podobnost?
Celjsko tržnico pogosto obišče tudi novopečena Celjanka, nekdanja tabujevka Nina Vo-dopivec. Tokrat smo jo opazili s štirinožnim prijateljem, ki jo pogosto spremlja na potepu po mestu. Po tekaški vadbi sta šla po zdrav priboljšek. Oba imata tako odlično kondicijo in lepo atletsko postavo.
LK, foto: SHERPA
Naša četica koraka ...
Takole je pred časom vodja Bio parka Nivo Jani Štusej (prvi z desne) popeljal po stezah parka gosta Dolfeta Naraksa, nekoč direktorja žalske Žane, in Ervina Časa, žalskega podjetnika, katerega izdelke cenijo ljubitelji mesa. Ker energijske točke v parku menda dobro vplivajo na zdravje in počutje, to gotovo ni bil njun zadnji obisk.
NC, foto: GrupA
»Flosarski« par
V Solčavi, na predstavitvi oblačilne kulture Zgornje Savinjske doline, sta v oblačilih »flosarja« in pražnje oblečene Ljubenke blestela župan Občine Ljubno Franjo Naraloč-nik z ženo Brigito. Večina predstavljenih oblačil je v lasti posameznih društev, oblačila županskega para pa so domača last. Verjetno zato, ker jih oblečeta pogosteje kot samo na kakšni predstavitvi.
US
Da je uprava Slovenskih železnic šentjurskemu muzejskemu projektu vseskozi zelo naklonjena, je dokazala pomočnica direktorja in članica poslovodstva Jelka Šinkovec Funduk (skrajno desno), ki se je Mihaelu Bučarju za njegovo delo zahvalila z doživljenjsko karto za prevoz z vlakom. »Velja za v nebesa tudi?« se je ob tem pošalil Bučar in dodal, da je ne bo uporabljal predolgo, da podjetje ne bi znova zabredlo v rdeče številke. Na fotografiji sta se jima pridružila še šentjurski župan Marko Diaci in Jožica Kristan Filič, ki se je kot uslužbenka na železnici odlično izkazala kot Bučarjeva desna roka.
Zgodbe preteklosti in sedanjosti
Vodja Muzeja južne železnice Mihael Bučar pravi, da je njegova zbirka nikoli končana zgodba. Pisati jo je začel iz spoštovanja do železnice, ki mu je dajala kruh, nadaljuje pa jo tudi danes, ko je v pokoju. Ob 15-letnici začetkov aktivnosti za postavitev muzeja so se v Šentjurju rodile tudi simpatične sodobne zgodbe.
TV, foto: GrupA
Dve direktorici, isti stil, smo si rekli, ko smo v objektiv ujeli direktorico Muzeja novejše zgodovine Celje Tanjo Rožen-bergar in direktorico Izobraževalnega centra Teharje Slavico Glavan. Modna policija bi bila navdušena!
Po konjiškem Starem trgu
Otvoritev prenovljenega Starega trga v Slovenskih Konjicah je bila nekoliko posebna. Zbrani Konjičani in Nekonjičani so se na prizorišče otvoritve na Stari trg sprehodili v povorki, med njimi so bili štirje pomembni udeleženci. In kaj so se v povorki pogovarjali konjiški župan Miran Gorinšek, slovenska vinska kraljica Neža Pavlič, konjiški podžupan Bojan Podkrajšek ter predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, ki je župan Podčetrtka (na fotografiji od desne proti levi)? Mogoče o letošnji trgatvi, ki je zaradi vinorodnih območij domača tema vsem. Ali pa so kakšno rekli o obrtnikih in podjetnikih, ki so se jezili zaradi večletne obnove Starega trga. Čeprav so običajno ob takšnih slovesnostih težave pozabljene v duhu pregovora konec dober, vse dobro.
BJ, foto: GrupA