110. številka. Ljubljana, v torek 13. maja. XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan «ve*er, izlmSl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 10 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vHe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae za 10 kr. za mesec, po ao kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit-vrBte po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". ijpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilna agitacija v Medjimurji. Pod t* in naslovom priobčuje „Pozor" z dne 9. t. m. volilni oklic zmerne ogerske opozicije, katerej je na čelu grof Appouv. Oklic je zanimiv v prvfj vrati zaradi tegn, ker ga je zmerna ogerska opozicija izdala v kajkavskom narečji, ker se v njem celo naglasa materinski jezik in ker kaže, kako svobodno se rbzvija v Ogerskej volilna agitacija. Ta oklic, numeujen Medjimurcem, Kaj kavčem, slove: „Poštuvani zbiratelji! Hodiju i prebodiju okolo Vas gusto gospoda. Kak su Vam najenput dobrimi prijatelji postali, koji se predi niti ogledali na Vos nisu, denes, puk morti još dva mesecn — dok ne-mioe zbiranje — ponizno pred Vami Škerlake doli jemali, ruke vam pružili, kaj više, dojde ono vrieme, da Vas gerlili i kušuvali budu. Ali Vi znate, da su /bininja blizu, a onda je Vas zbirače Biloo treba. Ova gospoda korteši se vezda Cisto drugač s Vami spominjaju, vezda nste sluge, s kojimi se samo plužiti mora. Denes i vnogi go i)on, ako se z Vami lide, najprije Vam ruku pruži. Kak pak gospodin sudec i gospoda netariuši, kak da su Vam otci, tak Vam Be miluju, skorom da njih človek nepozna, morti niti nisu oni — koji pri Vas eksekvirajo, Va« s goroicom i foršpantom teršiju. Vidimo, da ste tak rekuc osupjeni nad ovom premenbom, ali se nebo)te, prejde zbiranje, zgineju ovi dobri prijatelji, vse bude pak pri starem. Vnogo dobra obečuju ta gospoda i vnogi drugi, koji 81« njimi pod moraš hodiju. S vnogi m Vam se i nagražaju, ako bi se podufali na levu stranku vo-tuma dati. Na obećanja naj te nikaj dati, ar ova vezdašnja vlada več devet let obečuje, ali samo se naglednite vu onu malu plavu knjižicu, koju vsaki fertal vu obćinsku bižu nesti moratp. iz one morete vun čteti da devet let — leto na leto — porcija i občinski domet raste, a rasteju i varmegjiuski težaki. Z ovemi dobročinstvi nas Tiszova vlada obsipavlje a ovo dobročinstvo kaj ili nikaj Vam nerodi, prez milošće nas eksekviraju, tako i zadnju blazinu dati moramo. Vezda to se ražnje, to obečuju, da bude vsaki zmed nas mali kralj na svojem grunt'šću, i sigurno LISTEK. Knez Serebrjani. (Kuski spisat grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXIII. Poglavje. Pot. (Dalje.) — Vzemi tudi moj dar! — rekel je in vrgel polno pest cekinov v Trifonovo kapo. — Tu so vsi moji denarji; meni jih ni treba, a ti bodeš še mnogo potreboval za kapelico. — Bog ti povrni, Maksim Gregorjevič! S tvojimi denarji bodem lahko sezidal ne le kapelico, ampak celo cerkev! Ko pridem v slobodo, plačal bodem sveto mašo za tvoje zdravje! Vedno bodem tvoj hlapec, Maksim Gregorjevič, ukazi mi, kar hočeš! — Poslušaj, Trifon. Stori mi neko uslugo, ki pa ne bode težka : ko prideš v slobodo, nikomur ne pravi, da si me srečal; a čez tri dni pojdi k mojej ljubi materi, povej jej, njej samej, da nikdo ne je, da do zbiranja se nemoramo bojati, porciju, ce-sarinu i druga takva naplačanja nebudu od nas terjali. Ali pazite dobro; samo naj prejde zbiranje, Sito nam još na polju pod šekuciju zemeju i od-vlečeju. To i Vi znate, da porciju vsaki platiti mora, čim bi bil naplaćeni orsački službenik i soldat, čim bi ae zderžavale orsačke odredbe, ako porcije nebi bilo. Ali nekakva mera mora i vu porciji biti, i ono nepotrebuvat;, kaj je nemoguće. Osobito pak naj ne kortešuju varmegjinska gospoda, ili ovih službe-niki s t in, da ako zbirači na levo votuma daju, budu porciju eksekvirali i v Medjimorju fercerunga povekšali. To nije pošteno delo, niti nije iat'na, od takvoga kaj vlada niti nežna nikaj, to se samo na-rodilu vu kortešu prešiknjenomu. Izsmebavajte takva n;ak silnim načinom k nam privezati nečemo, ako Vaša želja s našom se sjedini, onda itak sami od sebe z uami poj dete. Mi to hoćemo, da vlada naše s težki i žulji naplaćene porcije nerazjirudi na takva dela, koja orsagu Mimo su na kvar, nt-go noj upotrebi na takva dobra dela, koja imetke ljudstva pripomažeju, da tak vre razmetane porcije — koje već skorom niti podnašati Demremo, naplatiti mogući budemo; — povekšanje porcije naša stranka nigdar pod nikakov način dopustila nebu, kaj više moramo se za to brinuti, da zeinljarinu koju poljodelavce na nikaj spraviti se nagraža — na koliko moguče bud-% na menje spravimo. Želimo, da naše političko ravnanje tak dobro bude, da kaj se dotiče sigurnosti peršone i imetka, nebude j>otrebno vsaki čas vu jedni ili drugi var-megjiji štataribma oglasuvati. /elimo, da politički službeniki budeju pazitelji reda, naj hranim vsakoga pojedinoga žitelja slobošćinu, ali ne kak vezda, da svoju službenu jakost i moć upotrebiju zastran vlade i s tim još zbiranja zkvariju. — Kakor te je volja, Maksim Gregorjevič, a jaz denarja vzeti ne morem. Dobro bi bilo, ko bi ti šel domov. A tako naj bi tebe oroj)aI na potu, kakor kak razbojnik! Kakor hočeš, če me tudi ubiješ, ne vzamem. Maksim je zmajal z ramama in vzel iz Tri-fonove kape nekaj cekinov. ■— Ako jih ti ne vzameš, — rekel je, — bode jih morda pa kdo drugi, meni jih ni treba. Poslovil se je s sokolarjem in potoval je dalje. Solnce se je bližalo zapadu. Sence so se vedno daljšale in pokrile so kmalu cele poljane. Poleg Maksimu Šla je njegova senca, kakor temen velikan. Šla je po travi, kjer je gozd bil pri potu, se je pa spe-njala po drevji in po grmih. Bujanova senca bila je podobna ogromnej basenskej zveri. Malo po malu je senca Bujanova, konjeva in Maksimova zginila s trave, z grmov in dreves; nastopil je mrak; sem ter tja prikazovale so se bele megle; večerni hrošči uzdignili so se s tal in brneli po zraku. Mesec se je pokazal izza gozda: zvezde zamigljale so druga za drugo na nebu; v daljavi se je zasrebrilo raz-prostrano polje. (Dalje prita.) Vu ovom pismu nemamo nakanu Vam veliku politiku predstaviti. — bude Vam Be več predstavil naš kandidat, i budo Vam z riečmi povedal vse ono, kaj stranka naša za dobro ljudstva vun speljati nakani, i kaj speljala bude, kada vu spravišču orsačkom večinu postigne. Tu smo Vam samo nekoje puoktume vu kratkom šteli napre donesti, da se od kortešov desne stranke, nebudete dali na krive pute speljati". — Potem opisujeta se oba kandidata: Profesor Hoffman vladin kandidat, i subotićki župnik Štefan Mol nar kandidat opozicije. OHoffmanu se — mej drugim pravi: „Pak i preveč bi mu bilo od dobroga, on je profesor, herzega Esterbazy-a, hskaliuš, i tak već dve službe ima, a vezda još i tretju hoče imeti; dvem gospodarom je već težko služiti, trem pak čisto nemoguće." O kandidatu leve stranke gospodu Štefanu Molnaru veli proglas: »Gospon Stefan Molnar, kad dojde k uam vu svoje rodno mjesto, tu se vsak pospomiuati more, more ga opomenuti na vsako pojedine pitanje, vsaki po svojem materinskom Jeziku k njemu govoriti, i on s takvem odgovoril bude. Gospon Huffman pak jako malo se brini z nami „MegjimorĆani". Ako ovo Vbe na vagu denete, nije moguće, da Vas kakvo obećanje ili groženje od gosp. Molnara odvernuti more, — nije moguće, da Vas gostbe desne stranke tak zbludiju, da Vaše lastovito osve-dočenje zatajite, od Vasth domorodcu v se odvernete i tudjemu Človeku votuma daste. Sledite one ljudi, koji ne samo vu vremenu zbiranja, nego navek svami skup živeju, delaju i terpiju avami, i ako njim je samo moguće Vam i na pomoć jesu. — Viknite s ovemi sjedinjeno na vubo desne stranke ako dojdeju kvain skakvom mitom — „Živio Štefan Molnar protivne stran ke ablegat". Mi se vu Vas ufamo, starinska medjimorska dika — skup deržanje i batnvnost nije još skrčeno, pomočjom ovih budemo nadvladali — nadvladati moramo — ar na naši strani je istina. Živila domovina! Živila protivna (opo-zicijoualna) stranka! Živio Štefan Molnar, naš ablegat! U Čakovcu, dne 1. maj usu 1884. Protivna (opozicijonalua) stranka. Naloga častitega odseka bode tedaj, vse potrebno ukreniti, da se pospeši zaželjena železnična zgradba, da se vender jedenkrat izpolni že dolgo gojena želja naše dežele. Morda bi bilo koristno, da se postavi pododsek, ki bi v tej zadevi stavil predloge, ki bi so zdeli umestnimi. Tem povodom mi je čast omeniti, da se je preteklo leto na progi Ljubljana-Trbiž dovolila postaja v Radovljici. Prejšnje zasobno ravnateljstvo je skozi 14 let to postajo odbijalo, še le, ko je železnica prišla v državno upravo, premenili so se nazori interesentom na korist. Jaz sam sem posredoval v tem zmislu in prijetno se preveril, da sedaj državnim železnicam na čelu stoji mož, kateri se razen drugih izvrstnih lastnostij odlikuje tudi v tem, da ima pravi razum in blagohotno3t — in to utegne Častiti odsek pri njegovem domoljubnem podjetji ohrabriti in ukrepiti." Potem govoru kostituiral se je železnični odsek. Načelnikom izvolil se je per acclamationem deželni glavar gosp. grotThurn, načelnika nambstni-kom g. župan Grasselli. Navstala je potem jako živahna de6ata, pri katerej bo razni zastopniki dolenjskih občin izraževali svoja mnenja. Zlasti poganjalo se jo za to, bi se li dolenjska železnica potegnila p i Temeniškuj dolini čez Trebnje na Novo-mesto, ali pa čez Žužemperk, Dvor itd. Naposled sklenilo se je: „Uvažuje, da se za sedaj glavna proga iz Ljubljane v Rudolfovo v zvezi z ogersko-hrvatsko-dalmatinskimi železnicami doseči ne da, treba se poganjati za zgradbo lokalnih Železnic na Dolenjskem ter voliti eksekutivni komitet 5 članov, kateri naj o raznih progah, lin amo vanj i in doneskih interesentov poizvedavA in od slučaja do slučaja poroča." V ta komitet izvolijo se po listkih gg. Karol Luckmann, vodja kranjsko obrtne družbe, cesarski svetnik Murni k, J. Kušar, trgovinske in obrtne zbornice predsednik, nadinženir vitez W e-nuscb in inženir T orne k. V zadevi dolenjske železnice. (Konec.) Tehnična pričetna dela, trasirauju železuičnih prog, ki bi Dolenjsko preprezale, vršilo se je že 1872. 1. in predložil se je dotični splošni in podrobni načrt, na kar je sledil tehnično-vojaški pregled. Katerej trasiranih črt iu varijant bi se priznala prednost, o tem se deželni zbor Še ni izrekel, temveč prepustil je dotično odločbo kompetentnemu trgovinskemu ministerstvu, oziroma pridržal si je za poznejše obravnave, izreči avoje mnenje. Pogled na zemljevid Avstrije nas uči, da je naša kranjska domovina glede železnic nasproti drugim kronoviuam na slabšem. Vsi napori naše domače dežele za zgradbo dolenjske železnice bili so do sedaj brez zaželjenega uspeha. Danes, po 18 letnem prizadevanji, imamo pred seboj odredbo uzvi-ienega gosp. trgovinskega ministra, katero odredbe bode častiteinu odseku uvažati iu pretresovati, bi se li in na kak način blagovoljne namere gosp. trgovinskega ministra mogle jemati v postev ter nameravana železnica z združenimi močmi države, dežele in zasebne udeležbe dogotoviti. Glavna točka je v tem, kako dobiti kapital za podjetje. Pri tem spominjam se besed, katere je neki govornik izrekel v parlamentu rekoč: S predlogi in debatami se ne zidajo železnice, k temu treba denarja in zopet deuarja. Da bi se popoluem razvil prevozni promet, bi vsekako trebalo železnice z normalnim tirom, tedaj železnice prve vrste. Z ozirom na naše razmere pa bi utegnilo za železnico druge vrste, tedaj za lokalno železnico, biti več upanja. V malej meri more se zidati tudi ceneje. Pri vicinalnih železnicah more se uporabljati obstoječe javne ceste in pote, predmetov ni toliko in vsa uprava prometa ni toli draga. Nizka cena pa je v tem slučaji važen faktor, na katerega bi se vsestranski priporočalo jemati ozir. Misliti je tudi, da bi oni posestniki, katerih zemlje in posestev bi se tir do tikal, svoje odškodniuske zahteve kolikor možno znižali, ali pa niti ničesar ne .ahtevali. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 13. maja. Kakor oficijozi naznanjajo, bode v prihodnjem zasedanji državni zbor budget za 1885. leto rešil še pred novim letom, da ne bode treba dovoljevati provizorija. Želeti bi bilo to, pa vender ni upati, da bi se res izpolnilo, kajti ogerski državni zbor bode se le po volitvah jeseni volil v delegacije; delegacije bodo pa letos zborovale v Pešti, tedaj avstrijski državni zbor ne bode mogel zborovati dokler se ne zaključi njih zasedanje. Pri konferenci ogcrsklli Srbov, ki je bila predvčeraj v Ulmi prišlo je do krvavega boja. In ogerske oblasti so zopet pokazale svojo brezobzirnost proti Slovanom. H konferenci |e bilo prišlo blizu 3000 volilcev, večidel nasprotniki Kikindskega programa in ogerske državnopravuosti. K konferenci je pa bilo dopuščeuo samo kakih 800 volilcev, ki so BS mogli izkazati z legitimacijami. Večina je izvolila Jola Markovića predsednikom, na kur se je stolni sodeč, Palffv, izjavil, da on določno ve, da ta ni volilec, če tudi se je izkazal z legitimacijo. Večina je temu s hrupom ugovarjala, na kar so žan-darji z nasajenimi bodali pridrli v sobo in ven izrinili protestujoče volilce. Zunaj so stali husarji na konjih, mej katere je zašla vun pridrla tolpa. Husarji so s svojimi konji več oseb pohodili, pet so jih pa ranili s sabljami. Razdražena tolpa začela je narejati barikade, in le težko se je nekaterim previdnejšim in veliavnejšim možem posrečilo odvrniti še večjo nesrečo. V tem je pa dr. Kasipiuović v zaprtem prostoru razlagal vladi prijazni Kikindski program, katerega je potem jednoglasno vsprejelo 300 še notri ostalih volilcev. Vitanje države. Rusija je zmagala pri nazvanji novega vzhod-njoriimelljskega governerja. Nobena velevlast ni ugovarjala kandidaturi Krestoviča. Pa tudi Dri-galski paša, načelnik rumelijske milice, ki je sovražnik Rusije, bode odstranjen, poklican je že v Carigrad iu govori se že, da se več ne vrne na svoje mesto. Bivši veliki vezir in prvi minister turškega cesarstva, Midhad paša je umrl v Taifu v Aiabiji, kjer je živel v prognanstvu. Kdaj in kako je bil rojen se dobro ne ve. Že mlad je vstopil v turško državno službo. Pet let je bil guverner v Bolgariji, kjer je narod silno pritiskal in žulil, a to se mu pa mora priznati, da tega ni delal samo iz sebičnosti, kakor drugi turški dostojanstveniki, a se je vsaj malo oziral na deželne koristi. Dal je napraviti več cest, vsled česar se je trgovina povzdignila v deželi. Leta 1867 postal je minister javnih del, pa kmalu je bil od svojih sovražnikov primoran odsto piti. 1872. je pa postal veliki vezir, pa le za dva mesecu, in ko se j-> začela ustaja na Balkanu, po klical ga je sultan zopet v ministerstvo. Nekaj časa je bil minister brez listnice, potem je pa bil imenovan velikim vezirjem, in v to dobo apada ono delovanje tega državnika, ki je toliko škodovalo turškej državi. Ko je tedaj v Carigradu zborovala konferenca poslanikov in sklepala, kako bi Be dale mirnim potom urediti in zboljšati razmere na Balkanu, je Midhad zavrgel vse njene sklepe in tako nakopal nesrečno vojsko svojej domovini. Ob jed-nem je izdal znane reforme za turško drŽavo, osnoval parlament. Te reforme so jako liberalne, a neso primerne za Turčijo, tedaj tudi ni bilo nobenega upanja, da bi se izvele. Najbrž tudi on sam ni mislil na to. a je hotel a tem le drugim državam metati pesek v oči. To kaže to, da je k reformam pridal tak volilen red, ki je zagotovljal ogromno večino mahomedancem v parlamentu. Ta parlament se je sešel samo jedenkrat, a njega delovanje bilo je neplodno. Midhadova slava bila je tedaj kratka, kmalu so ga spodkopali njega nasprotniki in bil je poslan v prognanstvo. 1878 leta je pa bil zopet imenovan za Sirijskega governerju pa kmalu so ga nasprotniki očrnili zopet pri sultanu, češ, da mu streže po življenji. Vsled tega je bil dejan v zapor iu obsojen na smrt z večjimi tovariši, pozneje pa pomiloščen in na vse življenje poslan v pregnanstvo. Po poročilih francoskega ohcijoznega lista „Pariš" je Anglija neki že pripravljena razširiti program egiptovske konference na vsa vprašanja, ki se tičejo Egipta, in se tudi ne bode ustavljala temu, da se upeije mejuarodna finančna in politična kontrola v Egiptu. Sicer je pa še treba počakati, ali se ta vest francoskega lista obistini. — Kakor „Ob-server' ve povedati, je Anglija odbila khedivovo zahtevanje, da bi tudi E^ipet poslal jednega zastopnika h konferenci. Turčija se je neki še le izrekla, da pojde k konferenci, ko se je dogovorila z drugimi vlastmi, ter jej je Anglija zagotovila, da njena vrhna prava v Egiptu ostanejo nedotaknena. Sicer pa Turčija še sedaj ustane pri zahteva nji, da se konferenca skliče v Carigradu. Še celo vladi prijazni angleški listi priznavajo, da sedanje postopanje vlade v Sudanu ni bilo pravo. Tudi vlada sama najbrž prihaja do tega spoznanja, in neki sedaj se že resno pripravlja, da pošlje ekspedicijo v Chartum Gordonu na pomoč, ta ekspedicija otide 12 junija iz Kajire. Angleške vojaške oblasti dobile so povelje, pripraviti, kar je potrebnega za ekspedicijo. Položaj Gordonov pa mora biti jako obupen, neki Grk, ki je 12. aprila odšel iz Chartuma in prišel v Kajiro, poroča, da je Gordon okrog palače, v katerej biva, dal skopati jarke, da je zavarovan pred sovražnim prebivalstvom. Tedaj je on oblegovan od zunaj iu od znotraj. V Londonu se misli, da se bode mogel držati še kakih sedem tednov. Po poslednjih poročilih je pala Dongola. Ves Egipet na jugu od Dongole se punta. Zibar paša je aeki sklenil, umoriti Gordoua. Dopisi. Iz Ljubljanske okolice 8. maja. [Izv. dop.) Jako redkokrat čuje se v dopisih naših slovenskih listov kako veselo poročilo bodisi v političnem ali v mnterijalnem oziru. Kolikrat primem ta ali oni list v roko, vedno ga, prečituvši to ali ono tužuo novico, žalostno od sebe odložim. Nikjer napredka! Niti na narodnem polji uiti na socijalnem se ne čuje vesele novice o kakem živahuem napredovanji te ali one stroke. Vse leze rakov pot. Kmet preobložen z davki, malo poučen v kmetiji in gospodarstvu, vedno huje zabrede v dolgove, iz kojih rešiti se mu je že skoraj nemogoče. Obrtniki tožijo zopet čez neznosni stan, v katerem se boj za obstanek vedno s hujšem orožjem bije. Tako bi imel snovi vsak dan dovolj, da bi Iamentiral v dopisih in ne v listku, kateri je že od jako spretuega pisatelja okupiran, se ve o stvareh, ki se tičejo bolj narodnega blagostanja. Ozrimo se najprvo v naši prelepi Ljubljanski okolici ia videli bomo takoj, da blagostanje že tukaj rapidno propada. Tudi tu ni naprepka v kmetijstvu; vedno tisto orodje, vedno jednako ravnanje z gnojem in gozdom. Toda o tem se je že pri vsaki priliki tolikrat govorilo, da bi sedaj bilo odveč še jedenkrat te žalostue prikazni kmetskega ljudstva ponavljati. Namen tem vrsticam je še druga senčna stvai oviranja blagostanja ljudstva, katero hočem malo obelodaniti. Leto za letom moledovala je občiua za občino na Savskih bregih ležečih vasij za regulo-vanje Save. Silno deroča reka pobrala je leto za letom kos rodovitne zemlje, ter jo prestrojila v kamenito pustino. Rodovitna polja so zginola vedno bolj iu bolj; kmetovalcu jemala je, ter odnesla voda rodovitno zemljo po širni svoji strugi. Ako primerjamo strugo Save z drugimi večjimi rekami, moramo priznati, da je nečuveno, da se je vlada toliko časa pripravljala izvesti regulovanje Savskih bregov. Se ve, da od prešuje liberalne večine iskati pomoči, bilo bi vodo v Savo nositi. Vse druge manjše reke in potoki bili so prej na vrsti, kakor Suva jedna najvećih rok v državi. Hvaležni smo pa v toliko većoj meri sedanji vladi, da je vender se ozirati jela na toliko zapuščeno Savo. Državni zbor votiral je vaako leto 30.000 gld. v ta namen. A kdaj bode delo dokončano? Kdaj pride na vrsto občina B i čevo in Dol? Tu trga reka silo veliko zemlje; grunti bo nekateri po vodi splavali, drugi so pa mnogokrat po povodnji nesposobni za obdelovanje. Silno potrebno bi bilo, da bi se delo požurilo, kajti predno pride ti ti občini na vrsto, bo Že malo rešiti. Naj bi ae gospod državni poslanec potrudil v tej zadevi potrebne korake storiti, zahvala ljudstva mu gotovo ne bode odSla. Ali bi se ne moglo morebiti malo več votirati namesto prej omenjene svote? Gotovo. Saj denar ni brez obresti vržen v vodo, pač bo pa lepe obresti donašal državi. Če je kje pomoči potreba, je tu v jako velikej meri. Drugo zlo, katero tudi te občine silno razjedava — je žganje. Ako se ta bolezen ne bode omejila, postaue neozdravljiva. Vsi poboji n»vstanejo vsled te nesrečne pijače; revščina in stradanje je vedno večje. Naj piše „Laib. Wochenblatt", da ni krivo žganje pobojev kmetskih fantov na deželi ali ne, s tem kaže le svojo veliko nevednost o naših razmerah. Značaj našega ijudstva ni tako podvržen pobojem, kakor ga slika ta listič, pač pa vidimo da se fantje vedno, pijani žganja, pretepavajo. Kako zatreti to zlo se je že mnogokrat razmotravalo, a nič hasnilo. Zopet jeden žalosten zgled žganjepitja. Včeraj popoludne obesil se že prileten mlinar na Pešati, Napil se je žganja, ter rekel krčmar j u: „Zdaj se bom pa obesel." Krčmar mu odgovori: „Dobro, ti dam pa vrv, če je nemaš u Mlinar ga prosi naj mu jo da, a krčmar se je šalil, ter ga zapodil iz krčme. Doma prišedši, reče svojej hčeri, da naj gre ž njim pod streho, da bo videla, kako se bo obesel. Se ve da mu ni verjela. Vrvi ni imel, a obesil se je z verigo. Bil je prej zelo premožen, a zadnji čas je tako žganje pil, da so mu hoteli gospodarstvo vzeti, in to ga je pripravilo do nesrečnega sklepa. In tako se nadaljuje uesreča za uesrečo vsled — žganja. Iz Trsta 10. m*ja. [Izv. dop.] Zopet nam je mestno starešinstvo uriuilo jedno italijansko šolo. Skoro bi se bila razbila na prevelikih mestnih tro Skih za ljudski pouk, ki iznašajo že ogromno vsoto. Namerasana je ta šola v predmestji Rocolj, kjer je večinoma slovensko prebivalstvo. S pomočjo te šole hote oni pozabljeni okraj hitreje poitalijaoč.ti. Velika je ondu potreba šole, kakor tudi cerkve, a ne italijanske, marveč slovenske. Kaka osoda je zadela ono prošnjo za slo ven ske šole, na katerej je bilo nad 1300 podpisov, o tem se nič positivnega ne čuje. Odposlati bi se bila morala na državno sodišče, kar se pa baje ni zgodilo in tako bo vse pri starem ostalo. A če se je tudi storila kaka hiba, bi veuder bilo treba, da se ta hiba poravna, poj>ravi. Pri nas v Trstu obstoji lepa navada, da se ob smrti kacega bogatina ali dostojanstvenika da par sto goldinarjev v dobrodelne namena. Vsakemu zavodu se kaj nakloni, le naših delavskih društev se nihče ne spominja in vender so izredno koristna iu dobrodelna. Naj bi se naši imoviti rojaki pri jednakih povodih spominjali tudi nekoliko naših zavodov! Nadvojvoda Albrecht je pri zadnjem pohodu v Trstu pregledoval vojake ter poklonil dva cekina Ivanu Vibčiču, uadlovcu v 19. batalijonu, ki je pri Banjaluki in Ključi posebno hrabro boril se, za kar je dobil srebrno svetinjo. Ta gospod je vrl narodnjak in, dasi vojak, se rad druž: z našimi krogi. Iz Krškega 11. maja. [Izv. dop.] V bližnji vasi Drnovo, kjer je stalo nekdaj mesto MNo-všodunum", dobivajo se v novejšem času zopet znameniti starinski ostanki, katerimi se omikani možje čudijo. Te dni so odkrili menda rimski gro b, v katerem so našli malerije z dobro ohranjenimi barvami, morebiti je „fresco-maleriju." — Ako ae to obistini, sedaj bi bil ta grob 1. jednake vrste na Kranjskem. — Grob si je ogledal tudi g. vitez Schueid, ki je po naključji tod hodil. Omenjeni blagi gospod je radi tega tukajšnje omikauce spodbujal, da bi v Krškem osnovali društvo „Novio-dunum, ki bi ostanke iz tega mesta nabiralo, shranjevalo in varovalo ter svetu o najdbah poročalo. Iz Šturije 5. majnika. [Izviren dopis.] O priliki vinske razstave sti uapravili „Slovensko bralno društvo v Gorici" iu „Ajdovsko podporno Tokodelsko društvo" včeraj izlet v prijazni Doruberg, kateri je bil svojim gostom na Čast prav lepo okiu-Čan s slavoloki in zastavami. Okoli 3. ure popoludne došlo je Goriško društvo z zastavo in bilo je slovesno vsprejeto od županstva in druzih, ki so mu šli z vrlo veteransko godbo naproti. Prišleci in domačini podajo se potem skupno nasproti Štursko-Ajdovskemu društva, katero je že čakalo na mostu s svojo krasno zastavo. Po bratovskem pozdravu obeh 7astav, stopi predsednik Goriškega društva, g. profesor Po v še, pred predsednika Ajdovskega društva, g. D. Šaplo, mu poda desnico, ter pozdravi z donečim glasom in pi »-lepimi besedami bratovsko društvo. Gosp. D. Šapla se mu zahvali za lep v .prejem in iz tisoč grl donijo rslava" in „živio"-klici, mej tem ko godba svira: „Hej Slovani'. To je bil prav lep in ganljiv prizor. Komaj došli v lepo okinčani vrt gostilne g. Šinigoja, stopijo pevci obeh društev na oder in zapojejo skupno „U boj" tako dobro, da so bili vsi poslušalci navdušeni. Na to stopi g. Povše na oder in se zahvali v imenu Goriškega društva občini Dornberg in Ajdovskemu društvu za srčen vsprejem in tako obilen pohod. Gosp. Casagraude se v imenu Štursko-Ajdov-skega društva (naprošen po g. predsedniku Šapli) tudi srčno zahvali Goriškemu društvu za lep vspre jem, navdušuje delavce za napredek na narodnem in ekonomičnem polji, kajti „v delu je močlu G. prof. pl. Kleinmavr poudarja v lepem govoru zasluge obče spoštovanega gosp. profesorja in vodje Fr. Povše-ta, kateremu vsi navdušeno kličejo „živio". Gosp. Kerševani se zahvali gostom v imenu občine; potem se vrši srečkanje, godba svira lepe komade in pevci, zdaj vsak oddelek posebej navdušujejo jioslušalce z lepim petjem. Posebno je dopadala pesen „Danes tukaj, jutri tam", katero ho Šturski pevci Ajdovskega društva prav izvrstno peli. Ko se je zmračilo, bil je konec prelepe veselice, katera se je vršila v popolnem redu; dokaz, da se tudi priprosto ljudstvo pod dobrim vodstvom zua lepo obnašati. Omeniti je še, da se je tega izleta udeležilo tudi lepo število gospode iz Gorice, Ajdovščine in Vipave. Mej drugimi smo zapazili gg. prof. Gregor-čič-a, dr. Toukli-fa, dr. Rojc-a, nadzornika Vodo-pivca. vodjo Ajdovske prejnice H. Hdbn-a itd. Želeti bi bilo, da bi se taki shodi pogostoma uapravili in sicer v korist podporne denarnice. Domače stvari. — (Dopolnilna volitev v L razredu.) Pri današnjoj dopolniluej volitvi prišlo je glasovat 57 volilcev. Od teh dobil je kandidat narodnega volilnega odbora gospod Henrik Hllčmaii 5 6 glasov, je tedaj skoro jednoglasno izvoljen. — (Presvitli cesar) podaril je občiui Dragasiski na otoku Čres za poprave cerkve in nakup cerkvenih potrebščin 200 gld. — (T o p n i č a r s k i stotnik gospod H e i s-sik) vodja puškarne v Borovljah, prišel je včeraj v Kranj, kamor se je odpeljal tudi g. cesarski svetnik Murnik, da se z njim posvetuje o uvedenji puškarske industrije v Kamnigoriciv Železnikih iu Kropi, kakeršna je že sede.j v Borovljah na Koroškem. — (Obrtne šole na Kranjskem.) V seji budgetnega odseka dne 9. t. m. pri razpravljanji resolucij, nanašajočih se na učno upravo, stavilo se j« tudi vprašanje glede naprave obrtnih šol na Kranjskem. Na to odgovoril je sekcijski načelnik dr. K. Fidler, da je vlada na Kranjsko že odposlala strokovnjaka, ki ima na mestu proučiti razmere in okoliščiae; kar bodo pokazala ta poizvedeuja, po tem se bode ravnalo, kje, koliko in kakšnih obrtnih šol se bode postavilo v naši krouoviui. — (V zadevi zemljiško-odveznega zaloga Kranjskega.) V budgetnega odseka seji dne 9. t. m. poročul je poslanec Zeithummer o osnovi postave za davkovski naklad za zemljiško-odvezui zalog. Predlogo se je odobrilo brez izpremetnbe. Pri tej priliki pa je vladni zastopnik min. sovetuik Auerhammer izjavil, da se vlada na podstavi novih zemljiškodavkovskih propisov peča s tem, znižati najmaujšino nakladov za ta zalog na Kranjskem po-btuvno določenih — (Nov pot v Šiško,) kateri je, kakor smo že poročali, ditl izpeljati odsek za olepšavo mesta po mestnem gozdu in po gozdu bratov Koz- lerjev bode ta teden popolnem gotov. Izpeljan je tiko lepo ravno kakor doslej še nobeden drugi gozdni pot v okolici Tivolskega grada. Poleg tega pa je zanimiv tudi zato, ker pelje skozi krasne gozdne dele in ima jednajst lično izdelanih mostov. Posebno visok in zanimiv je oni, ki pelje čez tako zvano Hipokreno, katera se tudi o najbujšej vročini nikdar popolnem ne posuši. — Svoje someščane opozorujemo tedaj še jedenkrat na ta nov pot in prepričani smo, da bode vsak, ki ga obišče, vedel hvalo mestnemu odboru in njegovemu odseku za olepšavo mesta. — (Iz Zagreba) se nam piše: V korist slovenskemu „Narodnemu domu" v Ljubljani priredilo je društvo „Češka beseda" v Zagrebu v nedeljo 11. t. m. kegljanje za dobitke, katero je prineslo čistega dohodka blizu 26 gld. — V nedeljo 18. maja bode se v isti namen zopet kegljalo. Razen zelo prijaznega ravnateljstva „Češke besede" zasluži največ pohvale uradnik banke „Slavije" gospod Birk, ki se največ trudi, nabira dobitke in vodi celo podjetje z redko spretnostjo in elasticiteto. Naj bi ga posnemali rojaki po naših mestih in trgih! — (Za trak zastavi podpornemu društvu v Gorici) nabranih je do sedaj 49 gld. — (Goriška posojilnica) vrlo posluje. Za posojila oglaša se toliko ljudij, da se ne more vsem pravočasno ustrezati. Za kapitaliste ugodna prilika, naložiti je na dobre in gotove obresti. — (V otroški vrt v Gorici) upisanih je 56 otrok. „Sloga" imenovala mu je nadzorstvo, obstoječe iz društvenega predsednika, blagajnika in prof. Erjavca. — (Umrl) je včeraj v Pragi slavui čeBki skladatelj Bedrich Smetana, nekaj nad 60 let star. Pokojnik zložil je vsega vkupe 8 čeških oper. Prva bila je „Brani borci" (1865), jiotem „Prodana nevesta" (najbolj priljubljena), „Dalibor", „Udovi", „Poljub", „Skrivuost", „Hudićev zid" in „Libuša". Zadnjih 5 oper zložil je Smetana, ko je bil že popolnem oglušel (oktobra 1874). Najbolj dovršena je opera „Libuša", ki je krasna izpeljana in se je v novem gledališči že tolikokrat predstavljala. Veliko skladeb imel jo še zasnovanih, a predno je začel izpeljavo, omračil mu je duh. Bratovski Češki narod zadela je bridka izguba z ujegovo prerano smrtjo. Slava njegovemu spominu! — (Samomor — ka-li?) Pred par dnevi skočil je maček, ki je slul kot najlepši v mestu, v Lingerjevih ulicah izjiod strehe na tla, da je pri tej priči mrtev ostal. Nekateri menijo, da je bila brez-nadna ljubezen uzrok nesrečnemu koncu. Telegram „Slovenskomu Narodu": Trst 18. maja. Ruska kor veta „ Strel ok" priplula iz Volo v Trst. Komandant Skridlov, 7 kationov, 160 mož. Razne vesti. * (Umrl) je v 8. dan t. m. v Parizu Mihael Stourdza, bivši „Hospodur" Moldavije 90 let star. Njegova hči je omožeua s knezom Konstantinom Gorčakovom, sinom bivšega ruskega kuncelarja. Pokojnik bil je ujec rumunskemu ministru Dimitriju Stourdzi. * (V Peterburgu) so baje slavnega ruskega pisatelja Saltikovn, pozuatega pod pisateljskim imenom „Ščedrin" deli v zapor, ker je na sumu, da je pri nihilističnih listih sodeloval. * (Prusko pravosodje.) Dva mladn Be-rolinca sta na svojem sprehodu zašla v kraljevi gozd pri Potsdamu ter sta oudu iz usmiljenja pet v zanjke ujetih brinjevk vzela iz zanjk in izpus'ila. Zaradi tega prišla sta na zatožno klop. Prva sod-nija v tem činu ui našla znakov tatvine, a kazeiiLka zbornica bila je druzega mnenja, zavrgla je prvo razsodbo ter obsodila zatoženca zaradi tatvine vsa-cega na jeden dan zapora. Proti protinu in (r-iuijii. pri otrpneuji in vsakovrstnih imetjih pokazalo bo je posebno uspešno Moli-ovo „Francusko žganje iu sol". Steklenica z navodom rabe stane 80 kr. Vsaki dan #a razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvomi založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in pod-nisom. 11 («90-5) Meteorologiftno poročilo. a «i —\ Čas opa-ZOVUIlja S tanj o barouietr.' v mm. temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua v min. 90 5? S s>5 7. zjutraj U. pop. y. zvečer 740*36 mm. 738-11 mm. 738'3l> mm. -J- 13-6" C 4-24-9° C 4-ltf-8«C al. vzh. si. vzh. brezv. jas. jas. "jao. O'OO mm. Srednja temperatura -f- 18*4°, za 5*0° nad normalom^ ^-ci23.ajs:3ca, borza dne 13 maja t l. (Iivirno telegr&nčno poroci 1» ., Papirna ren a.......... 80 t? I d. 8;"» Srebrna renta .... .... 81 . 4f> Zlata ren.......... 101 . 60 B*/, marčna renta......... M * V Akcije narodne banke ...... HS5 . — Kreditne akcije........ 321 „ 80 London........ 121 „ 60 Srebro............ — » Napol.. ........... 9 , «8 C. kr. cekini.......... „73 Nemške marke...... '^9 „ 50 40/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. 124 , — Državne srečke iz 1. 1964. 100 gld. 173 „ 75 4°/,, avstr. zlata renta, davka prosta. . 101 , 50 Ogrska zlata renta 6°'..... 122 , 55 . .... 92 „ 50 „ papirna renta 5°/0..... 89 » 50 5°/0 štajerske zemljiSč. od/ez. oblig. . . 104 „ 50 Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 . 20 Jako potrti od žalosti naznanjati podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti svojega presrčno ljubljenega, nepo-zabljivcga sina, oziroma brata, gospoda EMILA SMUKAVCA. absolviranega slušatelja na usu kij soli za obdelovanje zemlje in jednoletnega prostovoljca, kateri je danes ob 2. uri popoludne, po dolgej hudej bolezni, previden s sv. zakramenti za umiraj oče, v Gospodu zaspal. Pozemeljski ostanki dražega umrlega se bodo 13. maja ob Va^. uri popoludne vzdignili v hiši na Št. Peterskem nasipu 5t. 37 in pokopali ua pokopališči pri Sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Sv. Petra. Predragi pokojnik se priporoča pobožnemu spominu. V Ljubljani, dne 11. maja 1884. Marija Smukaveo, Marija Smukaveo, uradniška vdova, sestra. mati. (324) Polna srčne tuge in bolečine naznanjava vsem našim prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo, najinega jedinega preljubljenega sinčeka Leopolda, v četrtem letu njegove starosti, nenadoma in po komaj dvadnevnej hudej bolezni poklicati k sebi. Truplo predrazega se bode v sredo 14. t. m. ob treh popoludne iz mrtvašnice pokopalo. V Ljubljani, 18. maja 1884. Dr. Jakob Kavčič, Tereziua Kavčič, stariši. {330) h Trsta ? Kovi-Jork in Brazilijo. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Erlta.aaia.ia,", 4200 ton, v 15. dnu maja. „ „E3ast -A-ng-lia/', 3400 „ v 10. „ junija. Kajuta za potnike 20o gld. — Vmesni krov «o s;ld. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d' Ant. ?oglayen, gencrani agent. Potniki naj so pa obrnejo na J. TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli'Arsenale Nr. 13, Ton tro Coinuriale, v Tretu. (291—7) V „NAR0DNEJ TISKARNI" sti ravnokar izšli knjigi: Tta.:na,l£ nažeg'a čsisst- Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Potem: llubrovskl. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. NAJBOLJŠI vo\R ZA CIGARA * Jo pristni C # t « n< /vfA ftiUt'i kat Cawley-jev & Heiirv-iev v Parizu PRED PONAREJANJEM SE SVARI 11! Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOTJBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in Bignaturo. iT Tujci: dne 12. maja. Pri Nlonn : Weinher-ger z Dunaja. — Baroninja Frohlich iz Gorice. — Vi-dic z Dunaja. Pn »« il i <■ i: Lupini z Dunaja, — Vitez pl. Gut-maiinsthal iz Trsta. — Sin-ger iz Gradca. — Landeker Steinharter, Goleš, Wetzl z Dunaja. Deželna Rogaška slatina. »Tempeljski vrelec". Uspešni lek za želofcne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (142-5) Dobiva so pri g. NliM, Kas #«<•#•-./». kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-u, J. Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos Schlaffer-ji, Schuss-nigg-it tP Weber-ji, Josipu Ter dini v MtfuUlJani. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ X ♦ ♦ : : : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ . g**« Icr.tlJ. najvišje priznanje. Zlata kolajna Pariz 1878. — Zlata kolajna Amsterdam 1883. CuNtni diplomi: Radgona 1877. — Furatenield 1878. — Gradec 1880. — Trst 1882. Kopališče G-leichenberg, i na štajerskem. Jedno vozno uro od postaje Feldbach ogrske zapadne železnice. £5J^ Začetek sezije s 1. majem. 5g Alknlhno-murijatične in železne-kisline, inhalacije smrećevja in razpršene vrelčeve slanice, veliki respirncijski aparat, jeklene, studenene in kopeli smrekovih bocek, mrzla kopanja in hvtlronatična zdravila, kozje itdeko, gorko kravje mleko v posebno zato zgradjonej zdravilnici z mlekom. Podnebje: stanovitno in zmerno vlažno toplo. Visnrina nad morjem: :;no metrov. Stanovanja, mineralne vode in vozovi naroeajo se pri vodstvu Cilelvlienber* likih kopeli. (232—4) iti instrumentov na sap. V soboto dne 17. maja f. i u I nt j ob 1». uri se na dvorili lungiHintliiogu poslopfn već dobro ohranjenih godbenih instrumentov na sapo po javnej dražbi proda in se bodo oddali največ potiujajočemu proti takojšnjem plačilu. (321—2) Kateri žele kaj kupiti, se prijazno vabijo. (306—4) Ces. kr. izklj. r„y,. privilegovani univerzalni prašak se posebno priporoča vsem skrbnim gospodinjam zaradi vsestranske por»l»«» pri liisi. kot odlično in posebno ceno sredstvo za ollrunje9 umivanje in Niiaieu|e. Kemična tovarna, Wien, Brigittenau. 1 kilo zavitek praNks zn otlrmije io kr., 1 kilo v kovinskih Skatljicah l> Kdel »n-iss 6(> kr. Dobiva se v Ljubljani pri IE^. X_i. "Wencel-ri-a. Prospekti iu nakazila, kako rabiti, zastonj. 1 ■BK9 za frančiškansko cerkvijo, v g. J. Vilhar-jevej hiši, pleskar za stavbe in hišno orodje, lakirar in slikar flrmnih tabel. oljnatih barv, flrnižev in lakov na. drobno in l>elo, ter vsega v to stroko spadajočeija orodja, kakor copićev (pinzelnov) itd. — Prevzame pleskanja za vsa stiivl>eil«t dela in [i |>»;c> e v mestu kakor na deželi po najcenejših cenah in zagotavlja točno in dovršeno izvrševanje svojega dela. Za mnogobrojna naročila se priporoča v 288-3) HUGO EBER-L v Ljubljani. Plznsko uležano pivo. Uiojamo si s tem naznanjati, da se je tocar«*nf<- naiegra piva pričelo v S. dan maja t. I.. ter pričakujemo z veseljem obilnih naročil. Meščanska pivovarna v Plznu, uisitfi.iiovljeiia lota, XS-4:3. Glavna zaloga v Gradci pri F. SCHEDIWY, Annenstrasse 35. (323—1) Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*. 696353