Stev. 122 (Posamezna itevtlka 8 vinarjev.) V Traku« • torek 7, majnttm W Letnik AliH. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah ta praznikih. — Ulica sv Franttlka Asiškega It 90, 1. nadsir. — Denisi n*J se poWJeio Uredništvu. — Nefrankirana pisma ti nt sprejem »jo, roko piti te nevraeaf* — I^diijatelj in odgovorni urednik SUfin Oodlnt. — Ustnik kenaorefliiata LCdlnosti'. — Tisk tiskarne 2dinoati*, vpisane zadrigt z omejenim ponKvom, t Trstu. ttlka sv. FranCi&a Attikcga Št — Ttlefoo tirednWv» ta nprira *. 11-57. — Naročnina znala: U celo Me K »l-afcfol tata KIJM ciNct K 7 80, za nedetjake izdajo at cdo Ido K «20, po! teta K m EDINOST Poaamezne Kavilk« po t vm., zastarela 13 vin Oglcst se računajo na —---„ v Srokoati ene koioae. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 v ta j osmrtnice, zahvale, poslanice, vabita, ogUal denarnth zavodov pim po 36 rlni eg!a* v tekstu Usta do prt vrat K 28.—; vsaka nudaijna vrata K 2.-. p oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema InserAtnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. PlaCujo se izključno te upravi »Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratnl odddak ta nahajata v ttLsv. Frančiška As. 20. PoŠtnohranUnlčn? račun 3t. ZVEZNA ARKADNA POROČILA. , AVSTRIJSKO. DUNAJ, 6. (Kor.J Uradno sc razglaša: Jugozapadno bojišče. — Živahno topovsko delovanje traja dalje. Načelnik generalnega Štaba. i NEMŠKO. BEROLIN, 6. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armadi kraljeviča Ruprelita In nemškega ccsarjevlča: V flandrskem .bojnem ozemlju smo izvršili uspešne akcije. So-vražen delni napad južno Lokerja se ie izjalovil. Zgodaj zjutraj začasno srdit topovski boj med Ypernoin in Dailieidom. Če? dan je bil le hrib Kemnie? močneje obstreljevan. Na severnem bregu reke Lys, ob prekopu La Bassee In v posameznik odsekih bojišča na obeh straneh Sommc je zvečer ožfvc-Io topovsko delovanje. Poizvedovalni boji in sunki v sovražne črte pri Tfan?ardu In Jugozapadno Brimontn so nam prinesli več ujetnikov. — Armada vojvode Albrehta: Tekom bojev z Amerikanci"v sprednjih ozemljih jugozapadno Blanionta In s Francozi na HartinannsweiIerkopfu smo t'JcTI več mož. Na drugih bojiščih nič novega. BEROLIN, 6. (Kor.) Večerno poročilo: Na bojiščih rič novoga. Prvi generalni k v ar tir mojster pl. Ludendorlf. TURSKO. - CARIGRAD, 5. (Ker.) Iz Slavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Tudi drugi sunek Angležev na vzhodnem bregu Jordana se je končal s težkim porazom sovražnika. Izvršene so bile obsežne priprave in zbrane številne čete, da bi se skupno z uporniki polastile vzhodne jordanske pokrajin« in tamkajšnjih važnih zvez. Pod zaščito močnega topovskega ognja* je pognal sovražnik 30. aprila zjutraj svoje napadalue valove preko Jordana proti našim postojankam na obeh straneh ceste Jeriho—Es Salt, doCIni so bile močne konjeniške mase s topovi In strojnicami pri prodiranju proti severno določene v svrho, da nas napadejo za hrbtom. V sled odločnosti naših voditeljev In neomajne hrabrosii naših čet v težavnem položaju, ki so se borile ramo ob rami z nemškimi tovariši, so se načrti nasprotnika izjalovili. Petdnevne, z veliko energijo proti naši fronti izvajane divje napade so odbile nase žilavo vztrajajoče sile polkovnika Ali Fuak beja. Prodirajoči sovražni konjenici so z velikimi pohodi naglo zbrane čete polkovnika Bohma in do ranitve hrabro vztrajajoči polkovnik Esad bej na Čehi svojih hrabrih konjenikov prizadejali uničujoč poraz. Čete polkovnika Bohtna so odvzele neki sovražni konjeniški diviziji vse topove. Naši letalci so neumorno napadal! sovražnika kljub srdih protl-obrambi. Vsled delavnosti poročevalske lu železniške službe je bilo mogoče pravočasno izdati potrebne ukaze glede ojačenja čet. Z Izgubo številnih ljudi in številnega materijala so pobegnili Angleži nazaj proti Jordanu, v neprestani nevarnosti pred našimi zmagovitimi četami. Posamezno še nI mogoče ugotoviti plena. Na zapadnem bregu Jordana živahno topovsko delovanje lu nase uspešae patruljne akcije. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo. Na ostali irositi je položaj nespremenjen. CARIGRAD, 6. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Tudi včeraj so se Izjalovili na vzhodnem bregu Jordana vsi napadi Angležev na naše postojanke ob težkih izgubah. Odrezani od umikalnih cest. so naleteli severno bojišča poraženi in razpršeni sovražni konjeniški polki v težavnem ozemlju povsod na naše boja-željne čete. Ujeli srno nekaj mož ln uplenili par strojnic ln en oklopni voz. SIcer nič novega. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko -poročilo. 5. majnika. — Pogosto močnejše sovražno topovsko delovanje v dolini Lagarine, v dolini Asti-ca in v odseku Fossalte. Naše topništvo je razpršilo nosllske oddelke pri Stelviu, bombardiralo z uspehom kolodvor v Roveretu, zadelo več vlakovna postaji Conegliar.o in povzročilo velike raz-strelbe na levem bregu Piave nasproti Nervese. Patruljne akcije med Brento in Plavo. Naši letalci so bili fako delavni. Capronijevci in angleški letalci so v spremstvu številnih lovskih aparatov z izvrstnimi uspehi zmetali 9 ton bomb na električne naprave v Cavedinu severno Morija. Tekoin tega rajda so ponovila draga letala napad na sovražno letališče v Campo Maggiore. V zadnji noči so se naša letala pojavili nepričakovano nad Primola-nom in Bolzanora in ju obmetala uspešno z bombami. Isto noč je bombardiral neki zrakoplov na pohodu nahajajoče se čete onstran Tagliamenta-Sestrellli smo 3 sovražna letala, katerih dve ste padli v gorečem stanju v naše Črte. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 5. (Kor.) V severnih vodah je bilo uničenih zopet 12.000 ton. Med potopljenimi ladjami se je nahajal tudi neki angleški parnik s petrolejem. KOPENHAGEN, 5. (Kor.) Zunanje ministrstvo naznanja: Danska motorna ladja »Samso« je bila 1. majnika ob obali Sunderlanda potopljena. Letalski boji ob itandrskl obali. BEROLIN. 6 (Kor.) Uradno se poroča: Tri nemška letala so sestrelila dne 4. majnika ob flan-drski obali 4 sovražna povodna letala. Dva letal ca, ki sta bila tekom boja težko ranjena, sta bila rešena. __ Ainer!ška socljallstična deputacija v Franciji. Slovesen sprejem. PARIZ, 5. (Kor.) Ameriška misija je bila danes dopoldne sprejeta v vojaški šoli od maršala Jof-fra. Uradni sprejem sc je vršil na borzi. Imenom upravne komisije je izražal njen predsednik Gui-bert nado, da bo jutršnja konferenca koristna za socijalistično stranko in deželo. Voditelj misije James VVilson je izražal željo, da bo jutrišnji sestanek simbol prisrčnega združenja socijalistov obeh dežel. Odposlanstvo se je podalo nato v zunanje ministrstvo, kjer je priredila splošna delavska zveza na čast gostom slavnostno pojedino, ki telji razffftrtocijaiističnih strank Francije. V napit-nici ie izražal Wilson voljo ameriških socijalistov, da se toliko Časa ne bodo pogajali a Nemci, dokler ho kak nemški vojak na francoskih tleh. Neresnične vesti o nemški miroval ponudbi AfiflUL BEROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: Od »Telegraphen Union« z dne 5. majnika iz Amsterdama razširjano poročilo angleških listov, da je predlagal neki Nizozemec po naročilu državnega tajnika dr. Kuhlmanna neki visoki osebi angleške vlade določne mirovne predloge, je popolnoma izmišljeno. POLOŽAJ V UKRAJINI. BEROLIN, 6. (Kor.) Glavni odsek rajhstaga je danes nadaljeval razpravo o dogodkih v Ukrajini. Najprej je podal baron Bussche na podlagi neke brzojavke veleposlanika v Kijevu, barona Mumma izjave o novem kurzu.-Gre za delavsko ministrstvo, ki obstoja iz odličnih mož. Vsi so se postavili na stališče idej hetmana in podpirajo narodno samostojnost Ukrajine v ozki zvezi z osrednjima vlastima, posebno z Nemčijo, izključivšl veliko-ruska in poljska stremljenja. Nato se je cela vrsta poslancev pritoževala nad uradnimi poročili, ki komaj omenjajo govore poslancev v soboto. Zahtevali so vsi svobodno poročanje. Posl. Haas (napred.) je kritiziral politiko generalov v Ukrajini in zahteval enotno, od državnega vodstva vodeno politiko v zasedenih ozemljih. Posl. Strese-inann (nar. Iib.) je odobraval, da je državno vodstvo odredilo odredbe za izpolnitev pogodbenih določb, vendar pa kraja in načina, kakor se je to zgedilo, posebno areiaaje vladnih članov, nikakor ne more odobravati. Govornik je zavračal očitanja proti vojaškim oblastim. Posl. baron Gamp (nemška frakcija) je izražal željo, da naj se mir z Romunijo ne sklene tako prenagljeno kakor 'i Ukrajino. Naglašal je potrebo, da naj se upošteva samoodločevalna pravica, Ukrajine. Nadaljno posvetovanje se bo vršilo jutri. NOVO UKRAJINSKO MINISTRSTVO. DUNAJ, 6. (Kor.) Glasom ukrajinskega lista ^Zadnje vesti« je novi ukrajinski kabinet že sestavljen. Le vprašanje ministrskega predsedstva še ni rešeno. V poštev prihajata Lysogub in Va-siljenko. Slednje imenovani ie prevzel predsedniško mesto ie provizorično. Novo ministrstvo je sestavljeno sledeče: uk in začasno zunanje stvari — Vasiljenko (kadet); notranje stvari in začasno poŠto in brzojav — Lysogub (oktobrist levice); trgovino in obrt — Gutnik; finance — Rehebecki; poljedelstvo — Wagner. bivši profesor na politehniki; aprovizacijo — Sokolovskl; lavno zdravstvo — dr. Lubinski, ravnatelj bakteriološkega zavoda v Kijevu; justico — Cubinski (kadet); bivši profesor na petrograjskem vseučilišču; vojno — SH-binski, načelnik generalnega štaba: državno konti olorstvo — Afanaziiev ~ bivši profesor narodnega gospodarstva na vseučilišču v Kijevu in pozneje ravnatelj državne banke. KIJEV. 5. (Kor.) Dne 30. aprila je sprejel het-man Skoropadski zastopnike časopisja, ki jim Ie izjavil, da ie navdušen pristaš misli neodvisne samostojne Ukrajine, toda noben šovinist. V Ukrajini ??.morejo svobodno delati vsi državni elementi. Napel bo vse sile, da vzpostavi mirno Življenje, da potlači anarhijo in. zagotovi mirno in neovirano procvitanie države. Kakor hitro bo prepričan, da je anarhija končana in da vladata zopet v deželi red in zakon, bo takoj odložil neomejeno oblast in prešel k parlamentarnemu režimu. Za enkrat pa je težko prorokovati, ali se zgodi to kmalu, čeprav se bo skrbelo za to. Zato je njegova prva naloga, da zatre anarhijo ln napravi red. Da so bile za nekatere narodnosti nameravane gotove omejitve, je napačno. On nikakor ne bo trpel, da bi se del prebivalstva dvignil proti drugemu in tudi ne dovolil narodnega hujskanja. On je konsti-tucijonalist in pristaš svobode časopisja. Kongres ukrajinskih kmetov. KIJEV, 3. (Kor.) Dik: 29. aprila je imel vse-ukraiinski kongres ukrajinskih kmetov sejo, na kateri je bila sprejeta sledeča resolucija: Posest zemlje na podlagi kake druge pravice kakor lastnine ne odgovarja zgodovinskemu razvoju in razmeram ukrajinskega poljedelstva. Zato zahtevamo takojšnjo vzpostavitev pravice svobodnega razpolaganja z zemljo. Zahtevamo takojšnje odredbe za vzpostavitev oslabljenega kmetijstva in istotako v prvi vrsti odpravo vseh deželnih in vseh drugih odborov, ki hočejo ovirati svobodno delovanje kmetovalcev Agrarna reforma je neobhodno potrebna. vendar pa stojimo na staliSČu, da Ista ne sme biti predmet poizkusov vladnih organov, ampak naloga prihodnjega delovanja zakonodaje. Vse delovanje ukrajinske vlade v agrarnem vprašanju je temeljilo sedaj na zanikovanju vseh naših zahtev in uvajanju ukrajinskemu narodu tujega socijalizma, kar je povzročilo popolno uničenje gospodarskega .življenja v državi. Zato Je dosedanja vlada izgubila, vpliv na narod, ki je prepričan, da ta vlada uikakor ne more rešiti Ukrajine iz težavnega položaja. Kongres pozdravlja padec osrednje rade. V svrho konstituiranja vlade in njenega nadziranja je treba sestaviti novo zakonodajno korporacijo, ki bo obstojala iz vseh ustva-rjajočih in državnih elementov Ukrajine na podlagi razreda volilne pravice. Volitve v konstituan to, ki so se vršile v vrvenju državljanske vojne, sredi požiganja in umorov, se ne morejo smatrati kot izraz volje ukrajinskega naroda Vpoklici na Grškem. AMSTERDAM, (). (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista poročajo »Times« iz Aten, da so bili vpoklicani na Or?kem pod orožje vsi vojaški zdravniki letnikov 1904 in 1905 in vsi topniški častniki letnikov 1901—1904. Kaznovani Italijanski generaL CHIASSO, 5. (Kor.) Oeneral Carignani, poveljnik armadnega zbora v Jakinu, je bil glasom uradnega lista odstavljen in prestavljen v rezervo Samomor oddelnega načelnika italijanskega munlcijskega ministrstva. CHIASSO, 5. (Kor.) Radi poneverb aretirani štrstva Bonamico ie bil v njegovi jetniški sobi i mora polagoma priti do izpoznanja, da c. kr. v lana jden obešen. Časopisi govori sfcer o samomo-1 dl ne zaupajo — noben narod in noben človek v ru, vendar pa obstoji veiikar podobnost bistva ta zunanjosti dogodka a slučajem Ahnerajde. Oeaml Aa4rew - iei generalnoga jtaia aaw-fflHdb čet. PARIZ, 5. (Kor.) Glasom listov je bil sa načelnika generalnega Štaba ameriških čet v Franciji Imenovan general Andrew. Craoorarsfco brodovje. BEROLIN, 5. (Kor.) Z zanesljivega vira se poroča, da se je del črnomorskega brodovja, o katerem se že nekaj časa ni vedelo, kje se nahaja, vrnil sedaj v Odeso in se stavil na razpolago novi vladi. Car prepeljan r Jekaterinograd. AMSTERDAM, 6. (Kor.) Reuter poroča: Bivši car. carica in hčerke bili prepeljani na ukaz sovjeta v Jekaterinogj nd, ker so jim kmetje v okolic Tobclska in monarhisti poskušali omogočiti beg. O care viču brzojavka ne govori. Seja Poljskega kluba. DUNAJ, 6. (Kor.) Pod predsedstvom izvrševal-nsga načelnika Bavarovskega se Je vršila danes seja Poljskega kluba, ki 30 se je udeležili člani gosposke zbornice Badeni, Bilinski, Jedrzejewicz, Kozmian in StarzynskL Sestavljena je bila komisija, ki naj odgovori na dopis nacljonalno-demo-kratične skupine, ki napoveduje izstop Iz Poljskega kluba. Podnačelnlk Kendzior je poročal o delovanju predsedstva po zadnji seji poslanske zbornice s posebnim ozirom na zadnje politične dogodke. Seja se bo nadaljevala jutri. Preobrazenje nemške delavske stranke v nemško nacionalistično stranko. DUNAJ, 6. (Kor.) Dne 4. in 5. majnika v navzočnosti več poslancev vršeči se strankin zbor nemške delavske strankevza Avstrijo je sklenil, da izpremeni ime v »Nemško nacionalistično delavsko stranko«. Za načelnika ie bil izvoljen zopet posl. Knirsch. DRUG! KABINET WEKERLE. Cesar za prvotni votlin] načrt. BUDIMPEŠTA, 6. (Kor.) Cesar ie izdal sledeče lastnoročno pismo: Ljubi dr. Wekerle! Poleg rešitve važnih socijalnih in finančnih in gospodarskih vprašanj, k! Jih ni mogoče zavlačevati, nam preostaja ob sedanjih težkih razmerah velika naloga izgradnje ogrske narodne države in varovanja njenih interesov. Dosega tega velikega cilja zahteva razvoj vseh sil naroda in zato smatram v interesu produktivne delavnosti zaželjeno, da se razširjenje volilne pravice, ki toliko razburja vse politične in družabne kr>ge. resi čimprej sporazumno v smislu, kakor sem označil to 29. aprila 1917. 2eHm, da ostane zakoniti vpliv MoJe ogrske vlade na vodstvo skupnih stvari nedotaknjen ln zahtevam, da se potom Moje vlade postavljeni in od Mene odobreni program popolnoma uresniči. Ako bi tega ne btto mogoče doseči, potem pooblaščam Vas in Mojo vlado, da zamorete v interesu varstva vprašanja voiikie pravice in programa vlade poseči po norih volitvah. Na tej podlagi Vas imenujem vnovič za ogrskega ministrskega predsednika, oziroma. Vas potrjujem v dosedanjem Vašem mesta in pričakujem Vaših predlogov glede sestavitve nove vlade. BUDIMPEŠTA, 6. (Kor.) Usti poročajo, da bo ministrski predsednik dr. Wefcerle glede državne pripadnosti Bosne ia Hercegovine podal vladno izjavo. Avstriji. Ker 2e pomanjkanje na Živilih prebivalstvo muči In je navdaja s strastno nevoljo, odslovila vlada Se parlament kot sadnje, v kar je stavljalo ljudstvo svoje nadel In nasilstvo, s katerim se večata nemir hi jeza ln se ogorčenju dovaja nove hrane, Je po bistrovidnem uverjenju g Seidlerja probatno sredstvo, da se po deželi razširita mir in zadovoljstvo, da postanejo ljudje tih? in srečni! (Zaplenjeno). Vse se dogaja le zato, da dado nemškemu meščanstvu neki videz narodnega uspeha — saj več nego prazen videz ne bo in ne more biti. Le otročje olepšavanje je, če hoče vlada svojo enoletno — nedelovanje predstavljati kot smotTeno prizadevanje. Pravi, da si je dovolj prizadevala, da bi to stvar prevedla iz stadija notranjih posvetovanj v stadij parlamentaričnih razprav«. V Čem je pokazala to »prevajanje«? V smešnih apelih! Ak«> je g. Seidler res mislil, da ogorčene in zagrenjene stranke same iz sebe porode sporazum, potem je vreden, da se ustanovi zanj poseben red za — politično najivnost. Vsak razumeti človek ve seveda, da se stranke in narodi morejo sporazumeti lena kakem konkretnem predlogu, ki ga mora — to je vendar jasno —_poskrbeti vlada. Tega. in sploh, ne kakega krepkega povspcševania ni bilo nikoli opažati pri Seidlerjevi vladi. Ce hoče Sel-dlerjeva vlada rešiti narodne probleme, jej je dano le eno postopanje: predloži naj poslanski zbornici predlog za ustanovitev okrožij in uvedbo okrožne ustave v vsej drŽavi. Seveda bi moral ta predlog odgovarjati tudi zahtevam demokracije! A kaj napravlja vlada Iz te plodne ideje, ki daja dobro možnost za razčiščenje narodnih vprašanj v Avstriji? Kompromitira |o nepopravljivo! Napravlja iz tega dekorativen uspeh za nemško meščanstvo, — ki mu v resnici da le prazen strok brez vsebine — in pa kazensko ekspedicijo proti Cehom! Ali ne rasume, da naravnost legitimira odper Cehov, in sicer vsak odpor, s tem, da se odmika od zakonite poti in da pripravlja narodno uravnavo brez njih in proti njim?! Ali, kaj naj rečemo vladi, ki se nadeja, da izpreobrne Jugoslovane k avstiijstvu s tem, da pride nad nje s političnimi preganjanji? Očitno je, da ta izvrstna vlada niina še dovolj na češkem eksemplju; in potem, ko so s triletnimi preganjanji izgnali iz Cehov vsak dih bajnega avstrijskega patrijotizma, nočejo mirovati, da si na jugu države pridobe isto-take — uverjene Avstrijce! Nemško meščanstvo pa, ki je očividno zasnovalo ves načrt, že izkusi še, kaj je napravilo s tem, da opušča narodne potrebe Nemcev na Češkem le zato, da more pred svojimi razjarjenimi volilci paradirati z — navideznim uspehom! Držoonl zbor Je oftoflen! Arbelter-Zeltung« je izrekla kar najuničeval-nejo obsodbo tega koraka g. Seidlerja. Uvod je ccnzor odtegnil javnosti. Potem pa čitamo: Zakaj vlada noče imeti državnega zbora? Ker hoče storiti nekaj. • čemur ie prepričana, da bodo — kar je postalo jasno na konierenci načelnikov — vsi nenemiki narodi občutili to kot napad na njihovo dostojanstvo, bodi že po pravici, ali krivici. In potem, ko je vlada tako izdatno pripomogla k poojstritvi narodnih nasprotatev, pričakuje — preotročje Je to — da se duhovi pomirijo, da se uvelavi trezno la nestrastveno razpoloženje, da težave, ki stoj« sedaj pred parlamentom, izginejo s tem. da si jih neizmerno —pooistruie! AR se Je videle 5e kedaj take politične ©trote na delu? In temu dOetantizrmu, ki niti ne razume, *aj počenja, ie izročena vlada veirke države! Čitajte le grozljive slike, ki Jih .valjublja la ministrski predsednik! Odpira nov prepad med državno oblastjo in aavoA In med narodi sandal — ter beseuići, kako da je s tem dana prava prilika, da se »politični vozel rarvozlja«, ki ga pa v resnici Se bolj zapleta; kako da se ustvari parlamentarično možna situvacija, ki Jo poojstruje on sam do ne-možnosti; da bo dalte pfel »izvesta© politične ai-.ti«, ki pa jih trie končnoveljavuo! V strašnem vojnem času, Id tira ljudi v obup, odpravlja ministrski predsednik parlament, edino, kar drži še Avstrijo kolikor toliko skupaj, ter utemeljuje to s tem, »da je možno^ da se položaj v nekoliko tednih zboljša«, češ, da Je to »pripomoček ,da se pride preko moraentanne situvacije«. To Je utemeljevanje tega tosodepolnega podjetja! Da vlada Seldlerjeva, ki jo je le krivo sočutje toliko časa trpelo, ne ve, kako bi in kaj bi, ker ne vidi, kaj naj bi počela, ker noče storiti tega, fcar bi bila morala že davno storiti, namreč — odstopiti, pošilja proč državni zbor, povečuje razburjenje, gromadi novega netiva in se odreznje na brezvesten način vsaka možnost, da bi prišli kdaj do urejenih razmer! TI ljudje pač ne vedo, kako je v Avstriji, če ne, bi si ne upali take lahkomišljene Igre z ognjem! Sedaj prehajamo — pravi vlada — čas najresne-jih izskušenj — kar Je pač le bojazljiv izraz za to, kar mora prebivalstvo prenašati sedaj. In kaj izvaja Seidlerjeva vlada iz dejstva, da zahteva vlada sedaj od prebivalstva neizmernega potrpljenja, da stavlja do njegove požrtvovalnosti največe zahteve? Naj se Ijodstvo oropa parlamenta, torej ustanove v državi, do katere edine imajo narodi SKa zveza UU ^aai suoium Jiu.uuoiuu F«|VUIUU, n.i vinno^v/, \.w../ "v--- ---------- —7---- ------------. t-ajj.; „ C^j^l^- Cnm so se je udeležili bivši minister Thomas in vodi-oddelni načelnik italijanskega municijskega mini- in ljudje še kaj zaupanja, Kajti ruoi g. »eitncr sam Veliko manifestacija« Postojni. Postojna ie metropola Notranjske. Notranjska pa si Je Že v prvih začetkih našega narodnega vzdra-mljenja in političnih borb našega naroda proti tujerodnim sovražnim silam priborila častni naslov »zavedne«. Kadarkoli so naši Ustt-govorlll o njej, ali politična vodstva apelirala na narod v njef — so govorili vsikdar o zavedni Notranjski. Nikdar niso mogli tujerodni nasprotniki in njihovi stari in tesni zaveznik — vladni režim — pridobiti tal v naši Notranjski in narod v njej se ni nikdar izneveri! samemu sebi. zvestobi do narodne stvari. Ta stvar je imela v Notranjski vsikdar svote ^elitne čete in v tem pogledu so notranjska tla zares klasična. In v nedeljo si jc Notranjska vnovič sijajno potrdila ta Častni naslov In pokazala, kako ga je vredna, kako ga zaslužuje. V nedeljo se Je vršilo v metropoli Notranjske veliko protestno in manlfe-stacijsko zborovanje, ki je bilo res veliko v najširšem pomenu te besede: narod Notranjske je na imponujoč način pokazal, kako zaveden narod nastopa proti krivicam, ki se mu gode in kako ma-nifestujc za pravice, ki mu gredo po človeškem in božjem pravu. Vršil se je javen shod, na katerem so govorili poslanci dr. Korešcc, dr. Ravnihar, dr. Pogačnik in dr. Ryb£F o političnem položaju, o naši deklara-cijski politiki in uhstt tudi o postopanju sedanje vlade proti nam Jugoslovan -m. 2e vnanje lice Postojne je govorilo, da je danes za Notranjsko in za ves naš narod in njegov sedanji boj velcpomembien dan: mesto je bilo v narodnih zasfkvait. Na kolodvoru so prvo imenovanim trem poslancem pripredilJ sJovesen Časten sprejem. Sprejel jih je župan, na čelu Številnega občinstva. Dekleta, odeta v narodno nošo. so jih obsipala s cvetjem. Poslanca dr. Korošec in Pogačnik sta bila gosta tamošnjega gospoda .dekana, poslanec Ravnihar pa župana, g. Lavrenčiča. Poslanec dr. Ryb6f pa je dospe! šele popoldne. Shod se Je vr?il v veliki bivši oiicirski obed-nlci Bor^viČevega poveljstva. Dvorana je bila nabito polna, v stranskih prostorih je bil stisnen mož pri možu, a mnogi so morali stati zunaj. So-dijd? da se je udeležilo zborovanja do KM0 ljudi in zastopana je bila vsa Notranjska. Ljudje so prihajali na vozeh, odičenih z zelenjem in zastavami; oživljal se je spomin na klasično dobo slovenskih taborov. Shod je začel ob 4^ uri popoldne. Predsedoval je župan Lavrenčlč. 2e začetkom zborovanja je prečitala gospa Pe tričeva resolucijo, ki jo priobčujemo niže doli ih ki je bila soglasno sprejeta ob velikanskem navdušenju. Dolgih govorov ne moremo seveda podati danes v izčrpnem obsegu, ker nam ne dopušča skromno odmerjeni prostor. Omejiti se moramo na to, da jih očrtamo na kratko. Poslanec dr. Korošec je v dolgem, krasnem in z vsem ognjem govorjenim govorom podal sliko o sedanjem političnem položaju, nastalem sosebno vsled odgoditve parlamenta. Opozarjal je, kako Je vlada klonila pred zahtevami Nemcev, ker se je ustrašila njihovih groženj z — veleizdajo! V svoj govor je vpletel parabolo, ki drastično označuje avstrijsko vladno politiko. Te dni so se prerekale živali v Avstriji, katera da je največ storila za državo. Konj je trdil, da je on storil največ ker je prenašal generale in topove. Potem se je bahal vol, da je on največ storil, ker je on s svojo močjo je menil, da je ou stori! največ za državo, ker ji Je dal — diplomacijo! Ko Je govorni* omenjal iva-Se razmerje do Nemčije, ga ?e da! zastopnik oblasti, okrajni glavar sam, po predsedniku dvakrat opozoriti da napadi na zavcznlco niso ' puščeni. Sploh ?e ves govor spremljalo napeto zanimanje zborovalcev, ki so zopet In zopet preklmali govornika z glasnimi vskliki pritrjevanja !n odobravanja. Ko je končal. Je vsa ozromna množica zapela »Hej Slovani!« Poslanec dr. Ravnihar Je imel krasen, na široko rasnovan govor v dovršenf obliki. Vzrok za sedanje nasilno nastopanje Nemcev vidi v tem. da so se začeil bati. da je njihovo nadvladje v nevarnosti. Dočim so poprej nas obsipali z očitanji ve-Ieizdajstva. so kar hitro sami odrekli zvestobo do države in djnastije! Govornik Je razpravljal o maj-niški deklaraciji, o našem sedanjem gibanju za naredno ujedinjenje, o navdušenju, s katerim Je ves narod pozdravil nove smeri naše slovenske politike, in o delu za uresničenje našega ideala. Narod slovenski se je strnit v eno falango. Zato nas prav nič ne plašijo vse tteto odredbe, s katerimi žuga sedaj g. Seidler. Poslanec dr. Pogačnik je povdarjal. da s sedanjim skupnim nastopom ne prenehuje razdeljesa-nje po strankah, ker 69 ui možno. Pač pa naj preneha za vedno tista gaferlženost, ki h zastrupljala doslej naše medsebojno razmerje in provzročala koliko škode narodni stvari. Omenjal- je napade na knezoškofa ljubljanskega hi jih zavračal najostreje. Pozival je vse stranke na složno delo za skupne narodne iutorese. posebno pa za uresničenje zahteve naše v ®ajniSkl deklaraciji — za zmago naše slovenske Ifobojnice. Občinstvo, vzhiče-no po tem pozivu, fte zapelo »Naprej zastava slave!« Poslanec dr. Rlbaf Ja govoril najprej o tržaških razmerah, tafcstl o našem Šolskem vprašanju, ob k:.terem so drastično kaže vse postouanje vladnega zlstcma proti nam. Koliko let se že borimo, prosimo, zahtevamo, a nismo mogli doseči niti ene ljudske Šole. Ko so se pa Nemci sedaj zmislili, da zahtevajo nerusko navtično akademijo, že hiti vlada, da ustreže tej zahtevi Nemcev. Govornik Je dokazal na podlagi zgodovine, kako nehvaležna Je bila Avstrija vsikdar napram Jugoslovanom. ki so Jo reševali: z odbijanjem turških navalov. leta 1S48 (Jelačič) in v italijanskih .vojnah. In kaj so dobili v zahvalo za to zvestobo, za reke prelite krvi, za vse neizmerne žrtve?! V za-bvdo so leta 1867 Hrvate izročili Madjarom na milost ln nemilost, nas Slovence pa Nemcem! — Govornik je apeliral na okrajnega glavarja, na) sporoČt na više mesto vso resnico o vsem, kar je danes tu čul in videl. Posebno pa resnico, da deklaracijo ne zastopajo samo poslanci in voditeiii. ampak tlsuči tu zbranih — glasniki vsega naroda. Tudi izvajanja poslrd..jih treh poslancev je ogroniiia mnoilca o dkrepljala z. viharnimi vskliki in burnim odobravanjem. Sploh je bil najveselejši in najnadebud^- ji prjav na tem velikem zborovanju: vvJcr'e In nastor naroda, tisto živo razume vanje sedanje velike dobe in njenih dogodkov. Postolrskl shod Je pokazal, kako se }e naS narod osvestil, vzdraml* in *>ko ga je prešinil« nend-kloni; va energija in volja za uresničenje velikega postulata. P c vaje narodne pesmi se Je množica razbijata, a 5-: na ulicah je s pesmijo dajala irraza svojim vznesenim čustvom In so ljudje s pesmijo in vzldlki manifestirah za veliko idejo našega ujedinjenja. Sploh Je narod Notranjske manifestan-tno pokazal, kako stoji kot neporušen zid za svojimi poslanci: pripravljen za nadaljnjo borbo, za žrtve, bre vsakega strahu pred grožnjami, ?n z neomajno vrfjo za zmago! Razpoloženje Je bila naravnost slavnostno. Bi! je res velepomemben dan v sedanjem političnem inetežu. donašajoč nam trdno vero. da dosežemo svoj cilj. NarOd je ujedinjen v eni misli in eni volji. Samo složno naprej! Naprej zastava bodoče naše Jugoslavije! Sprejeta resolucija se glasi: Na narodntm taboru 5. majnika 1918 v Postojni zbrane množice slo venskih mož ln ženi: 1. NavduSeno pozdravljajo z jugoslovansko deklaracijo započeto borbo za samostojno dr.Iavo SliS, izrekajo zaupanje »Jugoslovanskemu klubu«, zlasti pa -navzočim poslancem: dr. Koroicu. poslancu dr. Lovru Pogačniku, dr. Vladhnirju Rav-niharju in dr. Otokarju Ryb*fu, poživljajoč poslance, na) vstrajaio v tem boju za naio državo^ brez ozira na desno in levo. Obsojajo vse tiste in jim izrekajo zaničevanje, ki hočejo narodu In njegovemu vodstvu streljati v hrbet in kaliti slogo; 2. Obsojajo vse poskuse Seidlerjcve vlade, ki boče na severu reševati narodnostno vprašanje v prid Nemcem, a na jugu države pustiti vse pri starem. Obsojajo, d« Seidlerjeva vlada z enostranskimi koncesijami Nemcev v prilog ruši vsako možnost kakega narodnega sporazuma, zlasti tudi z obetan jem nemške navtlčn© akademik v Trstu. V času, ko naš preko 1000 let v Trstu In Primorju živeči narod v tržaškem mestu nima ni ene javne ljudske šole, kamo-Ii srednjo aH strokovno šol o. obeta vlada Nemcem navtično šolo, ki naj odje kruh jugoslovanskim mornarjem. S to obljubo ie vlada pokazala z nova. da z nami noče poravnate, ampak le boj, ki ga sprejmemo In za Izvojnjemo do konca brez strahn pred preganjanji; 3. Odločno obsojamo, da se vlada odkrižuj« parlamenta. t. i. edine kontrole, ravno v času, ko je slad že'v hiši, ko se razdelitev živil krivično vrSI in ko vojno trpljenje narašča do vrhunca. Odklanjamo vsako odgovornost za posledice. 4. Zahtevamo, da se . se začno pogajanja za mir, ki naj reši. kar nam je še ostalo živega ln kar še Imamo, vojno za vselej onemogoči, a z uvedbo samoodločbe narodov tudi za vselej vstvari podlage za resničen, trajen mir med narodi. Razne poIlSKne vest!. Jugoslovanski klub in navtlčna šola v Trstu. Jugoslovanski klub je poslal vladi pismenim potom protest proti izpremenitvi navtične šole v Trstu izvlekel voz, če Je težko zašel v blato. Osel pa v nemški zavod. Spomenica opozarja na to, da bi Stran li. »f.CHNOST- Stcv. 122 ¥ Trstu On« 7. m»yHkm lil* Imelo prur prerr' " ' r: » 1/ - . . T •t . . J 'l J: . i :u i-eje li r- i.-J «i-:« v srmsh: -j.-itvs t. ii _ . nst;»:iG\ : - :• . .. 9 če>kif r n*.! • gp. sc v f s-t pov.ijnr' -.! t Ceškeni bo ri-upnesa ministi-- ..rožni!; glavarjev :.* v'm h oblasti in sic^r krboifc , . i t- Fenvvtv slnars g. Bukovnik si. g. Vončina g. Gorjup g. l.ukovnik mL g. Požar g Pregirc i . s-, vrši prc-c1 vojnim časom; prvo dejanje pri foi'.c: S^fit-Servanskl v Neuillyu, drugo v pisarn/ CbuJe Lebten.a, tretje v nekem pariškem hoteli CENE: Lože 20 K. Parterni sedeži: L do V. vrste 4 K VI. do. X. vrste 3 K, XL do xV. vrste 2 K. — Stojišča v parterju in na galeriji 1 K. * . ^Uo-isbakc kc- JKiie. 3*« tiašeai azacajn je kri- .» ker r.T zuafct takoj n-^opft? s prime: r:* Kandidaturo, uinp:;k Je storila vj neko-iko prc'rasno. Krivo !e brez U v oma tudi to, d? dr Ivaučii, k? služI kot oficir na Dunaju, ni «no ^eJ obiskati okraia in de razvije svoj Jugoslovanski proAr^m. Sodimo, da bi bili potem vsi zaledni Srbf so glasoval« zanj. Vsakakc je interesantno Jeistvo, da »Hrvatske Riječ«, no^ens. voleas Kla-hrvatsko-srbsKe Voalic'Je, slavi volitev v sb-tinsl^ir okraju kot Idcjlc naro 7. 5. ul. Bachi 1, (84 vin. za kg). — Sv. Jakob: St. 226— 525 (ob. 11) 7. 5. ul. Madonnina 39, št. 526—585 (ob. 11) 7. 5. nd o'.r;'jerr iTSše 01?sHene Matice najboljša češka koncertna in t rpmat^čn?! pevka — alti-sr:r;a gr.spS Ofga Borova-Vniotiliiova svoj KONCERT, kolesa spored obsega najboljše skladbe češke in svetovne literature. 2 njo pride tudi češki sUadateli in klavirski virtuoz Jaroslav Jere-tsitaš. Danes Javljamo ta izredni umetniški koncert našemu občinstvu in je uljudno vabimo, da ga posgti v največjem številu, ker bo nudil prvovrstni glasbeni užitek. Sedeži za koncert so v preprodaji pri vratari=i Narodnega doma od danes naprei. Podrobnosti objavimo jutri. Predaja ko* za rejo. V četrtek, 9. t m., se prične prodaja koz za reje po 5 K kilogram žive vage, prištevši vžitnino in sicer pri čistilnici riža v Sv. Soboti. Prodaja se prične ob 8 dopoldne proti plačilu in takojšnjemu prevzetju. Poi-'a! promet z avstrijskimi fn ogrskimi državljani v Kijevu In v Žinerin*?. Poleg vojnopoštneta urada 255 sta pripusčena k omejenemu zasebnemu postnemu prometu avstrijskih in ogrskih državljanov (bosenskih-hercegovinskih deželanov) pod pogoji, ki veljajo za etapnopoštni urad 255 v Odesi tudi etapni poštni urad 258 v Kijevu in etapno poštni urad 443 v Zmerinki. Čitalnica pri sv. Jakobu vabi vse pevce !n pevke nocoj (torek 7. maja) ob 8 na sestanek v Del. kons. društvo. Vabijo se tudi vsi drugi, ki imajo veselje do petja in žele pristopiti k zboru. Svetolvansko gospodarsko društvo »Narodni dom« bo imelo svojo sejo v sredo 8. t m. ob 8 zvečer. Tajnik. i-J jc 1 :IO b« ao ir. <.bčl*istv<,> u!ot\ zlasti > olpt raše^a y}tfven-skega ^'.-uališCn v Trst« n.ijiep^v obetajc-čega večera. - —f. f;; iu, ki je t.1..:., t.;h~>!'».raz;»roca- prcist.v.iU.-uu da\T.ih j »Pefjd^icaa se ponovi i.a istim osobjem. Vstopnice so \ predpTo^ali vr^-nricl N^r. dema. go«pej BiČek-RazborniUovi praznik dnrfio Z pri Slovensko gledallšfe. PERJANICA. Igrokaz v treh dejanjih. Spisal D. Niccodeml. Naše slovensko gledališče v Trstu Je, kakor smo Že na kratko omenili, doživelo s sobotno uprizoritvijo te Igre ne samo najlepši zunanH. temveč, uaravnost povedano, sijajen notranji uspeh. Vse nekaj drugega Je* če Imamo pred seboj na našem gledališkem odru do vseh potankosti izcizilirano delo dramske umetnosti, kjer je treba, da je vsaka posamezna sodelujoča moč kot taka bistven del celote, de!, brez katerega, pa naj bi bil kate-riKoli, pada cclota: ali pa. da imamo pred seboj lahno, če tuoi najfinejšo veseloigro ali burko, v kate-i dosega največkrat zunanjost "več, kot najgloblja misel. V »Perjanici« te Niccodeml ustvaril delo, katero zaliteva za vsako uloso, pa naj je tudi najmanjša, celega človeka, da ne rečemo naravnost, pristnega umetnika. O glavni ulocri je pravzaprav težko govoriti: ali Je Leblanc. ali ic Suzana, njegova žen t. ali grofica Saints-Servanska, ali njen sin? Vse te uloge tvore tako nerazdružljlvo, medseboj se izpopolnjujoče ce'otu. ne moremo govoriti o tej ali oni ulogi brez druge, pri čemer pa je treba prav posebej poudarjati, da so bile gotovo pisane in U'f.erjene za umetnike prve vrste. Leljlanc — Skrbinšek kot gost |e postavil na naš oder tako naravno, a vendar tako umetniško dovršeno, tako do vseh najmanjših podrobnosti, do najmanjše kretnje, do zadnje poteze v licu, do vsake besedice mojstrsko Izobličeno delo, kakor je še nismo videli na našem odru, odkar moremo govorili o slovenskem gledališču v Trstu; Niti najmanjše pretiranosti nikjer, vse tako, kakor bi v resnici živela, snovala in delovala oseba tega de-namičarja pred namf, dasiravno v marsičem neverjetna. ampak vendar popolnoma resnična. Res mojster vsepovsod, ki 31 zna vkljub največji zahtevi čustvenega izraza prihraniti toliko rezerve, da mu je nikdar ne manka, kadar le treba, da vse izbruhne, kar more Eakrivatl človeško srce. In še nekaj drugega je v^gospodu Skrbinšku: gospod Skrbinšek nI umetnik samo zase, temveč zna s svojo visoko umetnostjo pridvignltl k sebi tudi svoje soigralce, tako, da vidimo v njem ne samo prvega in najboljšega akterja, temveč tisto središče, okoli katerega se morajo nujno zbirati in do umetniške sovlšlne, povzdigniti vsi sestavni deli celote. Tako smo videli, da «e Je gospodična Kavčičeva, vojena po krepki umetniški osebnosti svojega soigralca, povzdignila povsod tamkaj, kjer je stala pod vplivom mojstrske Skrbinškove igre, skorajda na njegovo lastno višino. Lepa zares je bila ustvaritev te njene Suzane, kvečjemu, da bi rekli, da še nima v tisti oblasti potez svojega obraza, da bi tudi Ie-te V polni meri odgovarjale čustvom, katere hoče Izražati. V ostalem pa vsa čast: moremo ji le častitati na njenem lepem uspehu. OdČ. Brežičeva —- ne vemo, Če smo Jo 2e ke-daj videli na našem odru — je podala grofico Saint-Sefvansko sicer precej umerjeno in skromno, tod?, vendar s dobrim umevanjem uloge, pri čemer bi male nedostatke, kakor na primer premalo gibanja in zlasti proti koncu pešanje ustvarjalne sile zapisali na račun aačetništva. Vsekakor pa dobra, porabna moč, ki se pod Skrbinškovim vodstvom razvije gotovo v dobro oporo našega gledališča. Gospod Krat) kot Henry Saint-Servanski ni dosegel tiste višine, katere bi bili teleli za enotno umetniško Izvedbo glavnih ulog. Priznavamo, da je uloga v resnici težavna, da zahteva najrutini-raneiSega Igralca, ki edini more podati v vsakem pogledu dovršen Hk vseh tistih tako si dijametralno nasprotujočih čustev, ki izbijajo na dan pri tem mladem, vsekakor naiavno še visokostoječem mladeniču. Kretnje gospoda Kralja so vedno enake, in ne odgovarjajo onenu, kar izraža beseda. Vsekakor Je bil v tretjem dejanju veliko boljši, kot v drugem, pri čemer pa je gotovo na nepopolno izvedbo uloge v precejšni meri vpllvaln popuščanje obeh njegovih soigralk. Brez dvoma pa se je gospod Kralj potrudil kar najpošteneje, da zadosti svoji nalogi, in smo prepričani, da ran v Skrbin-škovl šoli »časoma Izginejo sedanje razumljive In nipuMljlve nupake. Osifl-r uu.ice šo manjšega pomena In le Izp"'-njciek i»avr?h Oo-podlčna Telezulko*» Vnt vojvodinja Fronten3-3 in gospodična Qradisa:ie-va kot njena vnnk:nu *t€ bili v vsakem oriru i.t svojem mestu, (n prav take vsi ostali gospodii kakor Bukovnik, Požar, VonSina šn drugi Vnania oprema Igre Je bila za naše razmere kar najdostojnejša, in moremo tud! v tem pogledu kakor tudi glede režije le častitati gospodu Skr- Ceško Butijevička Restavracija (Bosš-kova uzorna češka gostima v Trstu") se nahaja v ul. O. Oalatti (zraven slavne pošte.) Slovenska u*>strežba in slovenski jedilni listi. MAL8 C^LUŠI Kurjača iiče tovarne, pive Adria. Pcnudbe do staliti v uL Cologna 4. 3186 Chauner St. 4. za tovorni anto se spr jme takoj. Ponudbe je dostaviti ulica Cologna 3187 DPf**^f'Fi1 vo^a za delo T-riblilao 7 q težkega. riUUu!!l Vp.aiatl v kavarni Acquedotto pri blaeaini Benedettich. 2138 R^til^M al: zamenjam z živili bele nsnjate riCUUlii ženske Čevlje St 37—38. Ulioa Edm. d*Amici» 17, I1L vr. 10. 2136 Posti t-vino ^lift z za dve osebi zamenjam za jlpJ belo moko ali zabelo. Piazaa del San-T, IV. Fabo^a. 2135 Prođu se bakrenova Škropilnica xa trte. Ul. S. Micbele 26 pntL 2142 Naftalinu prve vr-te prodaja mirodllnica Cillla ulica delte Pos e 6. D 13 Zsmsnlam 3, IV za živež bele moške obleke ter velik do potni koš. Ulica Amaiia 2143 Kupujem Edinosti. obSirne senožeti v bližini mesta. — KasUv pove Inser. oddelek 2140 Predam SicgeijeT bivalni stroj. Ulica Lioiita-nea 5. Hlača, 2137 Prodam uhana z briljanti in naprsno iglo. — Ulica Borvevič 31, II. 2127 BreJ * vsake vrste kupuje Babič Fran Moliao S grande 20. 2017 DGKI j| za hišna in poljska dela išče g ajd^ak U baron Marenzi ▼ Odolini, pošt i Mate ij a. 3183 NADOMESTILO MILA za pranje perila, i-borno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t j. 5 ke K 12 —, 1 zavoj z 10 kg K 23 — Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. — Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč. 1 zavoj 32 kosov K 18.—. — Toaletno milo s fi iim vonjem, roz i barve, 1 zavoj 24 veL kosov K 18.—. RazpošiJja po povzetju. Pri večj m n uro čilu naj se pošlje polovica zneska _ naprej. >Tsjrnartj re naročita en zavoj v«?ake vrste- Izvozno podjetje M. JOnker v Zagrebu št *3 Petrinjska ulica S, lil., teleton 23-27. SI rj o KI M untfi Čudovito hitro stenice. Vzoree, stekleniea • . K ' 4. Večja steklenica ... K Brizgalniea.......K 2. MT" Dobiva se povsod Glavno pošiljalno mesto lekarna k wNadi*' „Zur Hoffnung" v Budimpešti, Ogrsko. Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik Trsi, dL nodvol. Frap Josipa 13, a Ordinira od 9 pred \ do 6 zvečer. Deželni and za oskito MM M PrliBOBtem. Naznsnja se slavnemu meščanstvu, da je criprl goriimenovanl urad Mito u MiljUš! oblek in 10 m ii02f i« ,.«wJ?iiaije mm obe v nlici Economo št. 2, I. na istr. Ti delavivci, ustanovljeni v smislu mi nistrske naiedbe z dne 27. septembra 1917 dr. zak. §t. 383 in z dne 12. decembra 1917 drž. z niso popolnoma čisti sc ne sprejmejo. stf cigaretni papir in druge potrebščine za tobakarne dobi se v veliki zalogi ANTONA S TARY, 7rstf iglica deiristria St. 12 — Pošlljatve na deželo po povzetju. — A liaiHl is 1011110.^1», rt Hi k^toi: iaelj*)3 v a iO cin'i« i.a oajftuoj^o mrko. dobavlja n.irao teškr tTvd'.a- ^Jiri Findre Praga II—1957 - Tr,mra veliki pstu^ - KONJAK Za oslabele vsled starosti, za slabo«:'' v želodcu in proti izgubi telesne moči je si rt vlno-konjak ž^ več stoletij znan kot priznano krepčilno sredstvo, ki oživlja duh i>. telo. Pršilja 4 pollitereke steklenice franko za K 88.—. Vino belo id rdeči bur^tnd a od 58 1 naprej dokler je še kei z?!oge i< K 6.80 liter. BENEDIKT HERTSL. valeposestolK, giađ Golte pri KonjictiH. $Taj. I0i3 mk\ Trsi - Clži Staiiion M - Trsi Odprt os 8'2 zi^raptf?! OStDpnlfll K 2 mrrttd lijo se tapteiiii katere so vešče popolnoma llovenščlne In nem-i£lne ter nekoliko hrvaščine, k« pisarno v tovarni, ▼ malem mestu« na Hrvaškem. Ponodbe v obeh Jezikih, s sliko, s spričevali ter navedbo plače. Naslov E. V. Feller, Zasreb Jnrlevska nHca 31-A. HrvaŠko. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermšk v Trstdr ull^a Poste vecchls 12 vogal ulice dilie Poste. Izdiranje zobo\/ brc^ bolečin. — Plombiranje. ~ UMETNI ZOBJE — JADRANSKA BANKA Trst, Via Cassa di Risparmlo 9 (lastno poslopl«) Kapital In rezerva K 13,^00.009.- FTLIJAL.KE: Dunaj Tegethofstirtsse 7 9, Dubrovnik. Kotor, Ljubljana, Metković, Opadja Split, Šibenik, Zadar. VLOGE NA KVI1ŽICE 31 O , a o -- Zlatarnico ^ G. Pino ▼ Trsta §t Je preselila na Corso it 19 v bi vio ifatarnfco G. ?errowff2 & Flgfla. Veffkfli fzbem srcbmf^ fn zlat?u ur, uhanov, prstanov, verižic }td Cene zmerne. Cene zmerae. a Prodajalno vsaHrurstnihl oMeK k i od dneva vlo^e do dneva vzdiha. Hentni davek * plačuje banica, svojega. Obratovanje vleg i-v tekočem in žiroraĆunu po ao^ov »ra - A cre sati • čeki in Dakaznie na v» tu-ia inoiamska trtuaa KUPUJE IN PROD T A: vr^lnos ae papirje rente, obligacije. «a-tavna pi-m^, prioritete delnica, srećke, vala ^ de vire. promet - itd Daje PREDUJME na vr inos^ne Paj^e m b'^ l^Žefc v §kl i.-Vl^. - AF ' Ph,POST!3 PBOMESE. — ja s;■>< airtMne i- rje ^a-ArovtQ;e T*aknvr«*vSi .»-rj^v prot-knriDi izffllhi. re.i.-iji ire . nj . srHSk i. t d bretplačno k-rht. r« • r, *re i Kor-ii^ " T jfiii i i tk« o menj- F.-:: ->ar vi:mc Telefoni: H63. in 2o7d Urada« arti od 9 do 1 popoldna Brzojavi: J AJ)ItAiJ{SKA. Klica BarriBra vecchia 13, | [zgotovljene ženske obleke | spodnja krila, bluze, halje, f obleke zj lavcc i. L (i sc proJi po ni/v" izkaznici, ker .-r p rocajalrri. tadi za žiuež. \