144 številka. Trst, v sredo 25. maja 1304 Tečaj XX!X. W Iznaja. vtuth dan ob nedeljah is praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. •2vnežne številke se prodajajo po 3 novfi. (6 stotink) 7 mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, 'J»ljJ, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. Oflue In ssroibs sprejema uprava lista „Edinost", a! * ¥ol!n plccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8zvečer. "•M oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON gtv. 870. oooc Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Ifaročnlna znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 Icrcn, 3 mesece 6 kroa, Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne ozira, Vsi dopisi naj ae poSiljajo na uredništvo lista. NefraDktV&M pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajt. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list«. UREDNIŠTVO : Ulica Torre blanca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laatnllt konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcil« lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 2 a Poštno-hranilničui račun Št. 841.6o2. Vojna v vztočni Aziji. (Brzojavne vesti.) Car Nikolaj. PETROGRAD 21. Car Nikolaj in veliki knez prestoicna&leduik sta ee zopet povrnila v Petrograd. Križarka >Bogatir<. LONDON 24. Reuterjev biro je zvedel "z Petrcgrada, da ho Rusi razstrelili križarko »Bcgatir«, ki je pred Vladivostokom zadela na 8 u ho, ker je biio nemegoče rešiti ladijo. Topove eo poprej odstranili. Japonske finance. LONDON 24. »Mor niog Post« so sporočili včeraj iz Tokiia: Poročilo priobčeno od bank glede notranjega posojila določa stroške ( d pričetka vojne do zadnjega marca Da 410 milijonov jenov ; od teh je bila pokrita po lovica s prvim pcsoiilom. Zajete japonske križarke? PARIZ 24. »Lanterne« je prejela iz Pe-trograda poročilo. da se širi tira govorica, da je zajel admiral Jejen v Vladivostoku japonske križarkf, katere je kupila nedavno Japonska v Cdi, (Juž a Amerika). General Pusirevski. VARŠAVA 24. Vojaški pisatelj general Pusirevski, ki je bil nedavno poklican v državni svet, je včeraj tukaj umrl. Novo japonsko posojilo TOKIO 24. Uradno ee poroča : Japonska vlada je izlala z* poplačanje vojnih fctro • škov državne boce v znesku 100 milijonov jenov, ki ee imajo povrniti v 7 letih. Obresti so določene na 5^/g, izdajna cena pa na i'2. Ssupna svota izlanib državnih bonov oi 1(XJ mihjonov jenov prejšnjega notranjega posojila meseca februvarja in zunanjega p030-j la 10 m lijonov funtov Starlingov, ki eo bili izdani me=e?a maia v I^^ndonu ter sedanjega posojila, i:t goe znašati .'300 milijonov jenov. Ta zaesek skupno s prinosom vojnega davka, Katerega je odobril državni zbor meseca marca -e porabijo izki učno v vojne svrhe. Pričakovati je, da bo novo posojilo v popolnem znesku podpisano. (Iz severne Koreje. SEUL 24. Sodi ee, da eo se umaknili kozaki, ki so se bojevali b Korejci pri Ham-i.engu, v Canein. (iuverner v Gea9anu, major Takagi heče f' . ioslati na sever črte, najbrž kakor posadko za Hamheng. Iz ogrske delegacije. «Brz. porofilo.) BUDIMPEŠTA 24. F naneni odsek cgrske delegacje je sprejel proračun skup-nega finančnega ministerđtva, skupnega najvišega računskega dvora ter carinski proračun za leto 11'0."). Na razpravi o carinskem proračunu je povdarial finančni minister med i^ugim, da se ju za cm glo pro.ačuniti carinske dohodke v večjem znesku, ker je znatno povišal uvoz italijanskih vin minolega kta in je ta uvoz naraščal .še januvarja t. 1. Z ozirom na to pa, ker se bo ta uvoz v tem letu zmanjšal, ni hotela vlada postaviti večega proračuna. PODLISTEK. Gosli. Iz naie vasice. — SI. Vllinsky. liho v France je bi čuden fant. Samoten je hodil svoje poti in mislil reči, katerim so se ljudje smejali, ako jih je povedal. Zato se je i« gibal vašcanov, ki ga bj umeli, in ca vsa vprašanja je odgovarjal le Kratko, odurno. Še bolj pa nego odrastlih ee je ogibal 1 ifih otroČajev, ki so ga jezili in zmerjali, kjer so le mrgli. »Cigan, cigan, cigan !....« so vpili, ko so Z£gledali na cesti, in jeli metati kamenje blato za njim. Francetu pi so se vselej taki priliki za-vetile oči, kri mu je vzki-a in spustil se je v tek zanj.mi. Gor; baje po kratki su-marični preiskavi takoj progoal:. Predsednik Lonbet v Arrasu. ARRAS 24. Včeraj popolu lne se je pedal predsednik L)ubet v meseno hišo. Občinstvo je njega in minister-kega predsednika Combesa živahno pozdravljalo. V odgovoru na pozdrav županov, ki je omenjal potovanje j predsednikovo v Rusijo in Aug.ijo, je izjavil Loubet, da se zunanja politika Franc^zke, kar se tiče njenega smotra, ni spremenila. Vsa ti'ancoika ministerstva so stremila za tem, da krive temu njegove temne, čudne oči, zago-I rela polt i a njegovi črni las'e. Nekaj po njegova obleka. Nosil je zelen jopič s svetlimi, velik;m-; gumbi, ki jih je bil dobil bogvekje in kdaj dobil. Na glavi pa je imel špičast klobuk in za trakom je biio zataknjeno lepo zakrivljeno pero, ki je kimaio ob vsakem ko raku. Franee je nrsil leto in dan prtene hlače, a za čevlje se tudi ni mnego brigal. Poleti je hodil bos, na zimo pa mu je podaril kdo kako ponošeno obuvalo... Nemara se je pretakalo res kaj ciganske krvi po Francetovih žilah, ali pa ni hil prav čiste pameti, kakor so sploh menili ljudje v vasi... Francetovo življenje je bilo kaj borno. Dan na dan je zahajal na delo, zJaj k lemu, zlai k onemu, potil ee vestno in udano de al od zore d > mraka. Na večer pa se je vračal domovr na Podšavlje. Stanovalje tam gori pod hribom pri bratu Tonetu. Ako so mu kje plačali dnino, je prinesel denar zvesfo domov in ga dal Tonetu. Ta se mu je veeiej nasmejal in mu dejal : »No, že prav France...« Več besed ni slišal France v ! zahvalo, a jih tudi ni pričakoval... se ohrani mir in da se utrdć naše zveze in naša prijateljstvo z Rusijo, Anglijo in Italijo in da sklenemo nove zveze z drugimi državami. To delo je republiki na ča^t in predsednik je posvetil vse svoje moči temu delo vanju. Govor predsednikov je bil sprejet z živahno pohvalo. ARRAS 24. Na banketu, ki je bil prirejen na čast L~>ubetu je odgovoril le-ta na napitnico županovo, ki je hvalil prefekte republike, da Be ne more trditi, da so prefekti le polit črn" agent', ampak da skrbe za razširjanje s cija nih idej. Predsednik je ponovno naglašal, da deluje vztrajno za ohranjenje miru, v katerem vidi glavno na'ogo svojega življenja. To po litiko miru pospešuje energično delo. Da se to omogoči, je potrebna dovelj močaa armada in mornarica. Ako smo močni, tedaj smo gotovi, da bodo iskale države naie prijateljstvo. Ob 9. uri je odpotoval predsednik ob živahnih ovacijah prebivalstva. Odpokiie franeozkega poslanika pri Vatikanu. PARIZ 24. Nuncijatura, Čegar nota, pri-občena v »Tempsu* je bila označena od radikalnih liBtov kakor novo razžaljenje Francije, je izjavila danes v »TempiUcT da izraz »izzszivanja« ee ni nanašal na odpoklic Ni-sardov, nego samo na izjave nekih listov. PARIZ 24. Potrjuje se, da ni bilo po-siaDiškemu svetniku de Navenne samo radi tega naloženo, da vodi v odsotnosti poslanika Nisar.la potle poslaništva pri Vatikanu, ker je skušal nasproti nekemu novinarju opravičevati postopanje Vatikana. Več protikleri-kalnih društev je sklenilo oIpo3iati vladi povodom intsrpelacijske debate o papeževi protestni noti dne 27. t. m. resolucije v prilog odprave konkordata iD ločitve eerkve cd države. Železnica y Mali Aziji. BEROLIN 24. >\Volfov biro« je prejel iz Carigrada sporočilo : Minieteraki svet je soglasno sklenil v svoji zadnji seji odkloniti nakup železnics Damask-Mezerib. Kongres. BEROLIN 24. Državni tajnik Posadow-ski je otvoril danes kakor počastni predse i-nik mednarodni kongres za obrtno pravno varstvo. Baron Calice. CARIGRAD 24. Avatro-og raki poslanik baron Calice se je povrnil semkaj. Štrajk. NE\V-YORK 24. Nakladatelji železnice Ne\v Vork - Nova luka - Harford so pričeli štrajkati. Veo t soč drugih delavcev, med temi 1000 voznikov, žugajo s štrajkom, da izrazijo štrajku svoje simpatje. DUNAJ 24. Veliki odsek zadruga stavbenih in kamnoseških mojstrov je sklenil da- nes soglasno vsled včeraj storjenih sklepov, stavbenih delavcev pričeti parcijelni štrajk, to je odpustiti dne 28. t. m. delavce pri vseh stavbah. Tako je potekalo Franeetu enakomerno leto za letom. Pričakoval ni lepših časov, mislil ni mnogi na bodočnost — moj Bog, saj ni imel niti časa za to ! Nekoč pa se je zgodila v Francetovem živijenju velika izorememba. Neke nedelje so prišli cigani v vas. V gozdiču nad ves,o so si po3tavili šatore, potem pa Be je razkropila po vasi cela množica zanemarjenih otrok, od solnci ogorelih žensk in možkih... C gani so imeli tudi gosli, hodili od hiše do hiše, igrali in prosili to in ono. France pa je hodil za njimv Kar zamaknjen je bil v te tožne, zategle glasove, ki so sa naenkrat razpletali v veselo, poskočno melodijo, zopet postajali tišji in počasnejši in slednjič utihali popolnoma, kakor bi izginili nekje v dalji... Potem pa sd zopet začeli od krnja... A France je poslušal in poslušal... GobIi — to je bil cilj in konec vseh Francetovih misli na ta dan. Da, gosli si bo moral pripraviti, naj stanejo, kar hočejo... (Pride še.) Novi liasMi na avstro-ogrsfce Slovane. (Pozor Hrvatom !) I. Avstro Ogrska kaže nekoliko spremembe gledć na zunanjo politiko ; na znotraj ee pa ni čisto nič predrugačila, temveč ša poslabšala gledć na Slovane. Kakor da bi bila čakala, da se sporazume z Rusijo, razkriva sedaj svoje fctare lice na znotraj. Glavno načelo avstro-ogrski politiki ie bilo in je ostalo, ča se noben slovanski narod ne sme okrepljati v svoji celoti, tem manje v smislu take celote z vso zavestjo in energično delovati. Na to stran niso izvzeti niti Poljaki, nj:m prizanaša protislovenski sistem le radi tsga, da sami še nadalje kopljejo grob S.ovanstvu in sebi, in da is:e Poljake uničuje njih stari prijatelj, to je židovstvo, katero ni še nobenega slovanskega naroda uničevalo v toiiki meri, kakor ravno Poljake s pomočjo samega poljskega — plemstva. Ko so bili, rekli bi, Staroslovenci za Bleiweisove dobe kolikor toliko v smislu jedinstva in eloge za jedno in isto politiko, za jedno in hto kulturno delovanje, za jedno in isto gospodarsko stremljenje — ko so bili ti pametni, modri in zmerni politiki začeli takim potom okrepljati in povzdigovati ves narod, torej vse njegove vrste in sloje : začel se je zistem že bati združenja močij tega, da si šibkega in majhnega narodiča. Kaj se je zgodilo ? Upregli so najprej vise pastir-stvo kranjske vojvo line, da je v katoliški ueželi, za izključno katoliško naseljeoje zasnovalo nov »katoliški« list, ki izhaja še danes in sicer kakor mogočen dnevnik 1 In s tem listom je protislovanski Bistem razkroj 1 najprej ntrod na Kranjskem in ga kroji dalje od dežele do dežele, v skupnosti pa slabi isti do popolne obnemoglosti. Ta obnemo-gloet traja in bo trajala dalje, dokler sa narodni politiki ne izmodrijo v tolike, da pridobi narodove množice na svojo stran a tako taktiko, kakoršna je primerna za stopinjo slovanskega razvoja. Na Kranjskem niii narodni pjlitiki niso hoteli umeti, kaj ee pravi to, dajati narodu tudi v cerkvi naredao, slovansko organizacijo !! Zato se tam protislovanski sistem ni bal, da bi Blovenake množ ce strem le k dosezanju staroelovenskega jezika v cerkvi. Na Tržašaem in v Dalmaciji pa so 89 nekateri slovenski in hrvatski politiki zavedali po* mena take narodne organizacije v cerkvi. Zato so tudi delovali v takem smislu. Kaj je storil protislovanski eistem ? P^služil se je nekoliko terorizma laške irredente, katero bi drugače sam rad uničil, in v smislu Bvoje lastne logike je poslal ta sistem v Trst — nemškega škofa ter pritiska nadal;e na skromno število občinarjev v HicmaDjih. S.ovenci v okolici tržaški, kakor ee vidi, so se zbali in držć rajši križem rokn, n* g) da bi se postavili v bran in na delo za slovansko bogosluženje. Ako na Tržeškem tugu-jejo danes, da se jim v mestu in v okolici glede na cerkev godi vedno slabša, naj si zapišejo to za ušesa: narod, ki je speznal pravo pot, a ne hodi jo njej, ne zaslužuje boljše UBode, nego mu je nadevlje vrag njegov. Tako ee bo Slovencem in drugim Slovanom vedno godilo, ako se ne izpametejo in ohrabrijo zato, kar bi pomagalo zavarovati in varovati njih obstanek. No pa obraimo se v Dalmacijo. Narod hrvatski se še ni dobro zganil vsaj za ohranjenje stare dedščine, glagoljske mise, in že mu je protislovanski sistem usiljeval šk( ti neslovenskega mišljenja in povrhu še vsilil nemškega namestnika z namero, da povspe-šuje »Drang« tudi proti jugu, torej oi Trsta dalje naprej! Rusko- vojna. Trst, 24. maja 1904. kovali razvoja stvari, prosači Vb.možnega, da nakloni zmago zastavam slavne ruske vojske. Vaše veličanstvo more bit |u ve rje ao, da je mo- Danes ni vesti o važnih dogodkih na skovsko plemstvo, isto tako kakor vsi Rusi, pri- bojiečj. Nu, iz japonofilskih listov samih je pravljeno slediLi prvemu klieu vašega vel. razvidno, da so se Japonci začeli zavedati ter žrtvovati za domovino svoje imetje in težav, ki jih morajo premagat', predno bodo svoje sinove. Car se je zahvalil na izraženih mogli misliti na zaresao ofenzivo, in da te čutilih ter je izreke^ svojo radost da se more težave ne b do male. Angležki listi n. pr. v tem letu težkih izskušenj, ki so zadele pripovedujejo da morejo Jnponci, ako drago mu domovino, vsaj nekoliko ur pomu- hočejo naskočiti Port Artur, popred vzeti diti v Moskvi. Žapan je nudil carju kruha pozicijo Kinčin, v kar pa da zopet treba in soli ter je rekel: »Čutstvom najglobje kombiniranega napada s kopnega in morja, hvaležnosti in veselja pozdravlja mesto obisk Altro che vee kričanje, kakor da b) Fort vašega veličanstva ob odhcdu hrabrih čet Artur v par dneh v japonskih rokah. Na- na bojišče in pričakuje z gorečo Jtiado onega dalje pripovedujejo, kako ?o Rusi zaeeli Nju- dne, ko mu bo dano, da zopet pozdravi vaše čvan^ s številnim topnšvom in pehoto, veličanstvo, da zikliČete med tem zidovjem kako da se Rusom »nič ne mudi«, da bi se dobrodošlico četam, ki nam jih povrne mir." umaknili severno proti Mukdenu, ker slabe Cdr se je zahvalil županu. Ko se je car ceste otežujejo Japoncem vsako operacijo; udeležil službe božje, Fe je povrnil ob 6. uri kako da Rusi utrjajo s?oje pozicije pri Lia- 20 m nut zvečer na kolodvor ob ponovnih jangu in Mukdenu ; kako nevarna da je sedaj plovba po Rumenem morju, ker je pov-sodi vse polno min. Da, da : tiste mine so postale kar naenkrat prava grozota v očeh Japoncev. Ker si tudi Rusi dovoljujejo isto, kar so ei Japonci dovolili popred, in ker menijo ti poslednji, da je ruska mina povzročila tudi katastrofo oklopnjače »Hatmse« — brzojav-ljajo sedaj iz Tokio, da se tamkaj »pričsku e«, da bodo vlasti protestirale proti polaganju min, ker so iste tudi trgovini nevarne . . Glejte ga ca zavratnega in hinavskega Azi-jata ! Da je japonska mina poslala v zrak ponosnega » Petropavlovskega« in da je uničila na stotine človeških življev, to je entuzijast čnih pojavali množice. Potonuli japonski vojni Indiji »Josliino« in »Hatsnse«. Obe pred Port Arturiem potonuli japonski vojni ladiji, križažza »Joshinoc in oklopnjača »Hatsuse« J-sta bili zgradjeni na Angležkem. »Hatsuse« je stali 1.250.000 fantov sterlingov (1 fuat šterl. 24 kron) ter je bila najmočneja in najcuoderneja japonska vojna ladija. Londonski strokovnjaki pravijo, da katastn fa teh dveh ladij pomenja velikansko izgubo za japonsko mornarico, ker je s tema dvema ladijama ista izgubila deseti del svoje vojne mornarice. »Tirnem« p se, da je ta izguba tsko velika, da bi b la pomorska vojna krenila povsem drugim pravcem, vprašanju, ki sem jih slutil že v naprej, uverjajo me še bolj o opravičenju moje izjave in mojih nazorov. bilo \*3e prav m v Tokiu niso bili nic v „ . , . , r . „ . . . . , da ie ta Katastrofi prej zadela Japonce. Ako skrbeh za trgovino, belaj pa, ko se je jelo . . . . . . vračati z jednako mero, sedaj pričakujejo, ti vrli, ti hrabri, ti uzorni, ti civilizovani Japonci protesta od strani vlasti !! To jih označuje. Ali označuje jih se neki drugi dogodek kakor zavraten, hinavski in nelojalen narod. Da oni skušajo svojo rumeno raso v Koreji in v Gitcju našSuvati proti Rusom, nu to bi bilo umevno. Ali da skušajo člene ruske vojske ščuvati in zavajati v nezvestobo ; to hočejo Japonci popraviti to svojo izgubo, mora,o uničiti vso rusko mornarico v Port Arturju in zavzeti pristanišSe. , Prvi kongres čeških juristov. Predvčerajšnjim je bil otvorjea v Pragi prvi kongres čeških juristov ob veliki udeležbi oficijelnih in znanstvenih krogov. Kon- gres je otvoril najvišji deželni maršal knez je značilno za zavratnost japonsko. V Tokiu L3bkovic žjvj0.kl;C2m na cesarja. V imenu so tiskali poljske proglase, s kater;mi so ho- minj9terakega predsednika kakor voditelja mi- Svoboda na Madjarskem. Državnega poslanca slovaškega, Frana VeBelovskega, je ta dni (kakor smo že javil ) kraljevi stol v Požunu — uničivsi oprostilno razsodbo sodišča v Nevtri — obsodil v leto dni državnega zapora, 1000 K globe in v poplačanje eodnih stroškov. In zločin, ki ga je storil Veselovski ? Će mu vprašujemo ? Š5uval je proti madjarskemu narodu ! Madjarski liberalizem je svoje posebne vrste in njegova določila zahtevajo, da njemu, ki ni Madjar, ne sme biti dovoljena — nikaka svoboda. Madjar sm*» napadati vee ; Bme insultirati krono, psovati vlado, zasramovati javne institucije, uprizarjati revolucije, dovoljevati si najhuja nasilja proti drugače mislečim in ne sme ga radi tega doseči noben paragraf, kajti vse, kar dela priča o njegovem patrijotizmu. Ce pa kdo, ki ni Madjar, izreka le be3edico kritike o krivičnem, brutalnem azijatsko - fanatičnem postopanju madjarske vlade nasproti nema-djarskim narodnostnim; če je kakov Nema djar tako drzen, da ljubi svojo nemadjarsko narodnost in. daja tudi izraza tej ljubezni, potem je to zločinec, ki mora v jeeo. In madjarske oblasti so orodje tej brutalitet', temu azijatskemu besnilu. Rska te madjarske — kolika profanacija tega imena ! — just;ce je zadela sedaj gori rečenega slovaškega poslanca, ob:!_l živš: ga, da je na nekem shodu volilcev ščuval prod madjarski narodnosti ! V resnici pa ni zinil niti besede ni proti madjarskemu narodu, ni proti ogrski državi kot taki, ampak je govoril le proti vladi ! Prva instancija je imela še toliko vesti, da se ni upala izvršiti tacega justičnega zločina in je obtoženca rešila obtožbe. Ker pa madjarski liberalizem ne pre&aša take justice, je druga instancija točno poskrbela za — remeouro. Ali ob enem je tudi poskrbela za nov dokaz, da so madjari azijatsko pleme, ki ne sodi v kolo evropskih civiliziranih narodov. za nekoliko časa od položenja vlade in ista je dobila s tem odduška. A ravno v tem, da je sama pomagala olajšati položaj vlade, ki jej je toli sovražna, je dokaz, da sedanja vatikanska diplomacija ni bila preveč — di-plomatična, ko je sestavljala svojo protestno noto proti obisku predsednika fiancozke republike na kraljevem dvoru v Rimu. Se pač tudi tu uresničuje rek, da je včasih malo manje — veliko več ! teli vojake poljske narodnosti v Mandžuriji nieter9tva za prav0sodje je pozdravil kongres naščuvati na upor, na nepokorščino. Nu se- pred8ednik vi^ga deželnega sodišča knez veda ! Kdor umeje evropsko civilizacijo tako, VeseIy> y imemi me9ta pa župaQ dr> grb> da pred napovedjo vojne v nevtralnih pri- Piedaednikom kongresa je bil izvoljen dvorni stan<šČ h in z veliko premočjo, prav po to- 8yelnik prof pl< R a n d a. lovajski, capada svojega nasprotnika, ta je spos >ben za \sako banditstvo. Tudi vse nadaljnje vesti potrjajo, da so v severni Koreji kozaške in druge čete. ki pcstajajo jako nevarne transportom za prvo jaitonsko armado generala Kurokija in grad- katero železn Spor med Vatikanom in Francijo. Zastopnik Francije pri s/. Stolici je torej že ostavil svoje mesto in ee povrnil v Pariz. Zdi se pa, da posledice temu sporu ns b do tako hude, kakor so menili nekateri. Kajti francozka vlada je svojega zastopnika gosp. Klerikalno gibanje na Hrvatskem. j ^iear la le cdpozvala na nedoločen čas. To Pristaši novega gibanja na Hrvatssem, ! pa ne pomeoja še definitivnega prekinjenja dip'omatičnih odnošajev. Položaj je nekako podoben onemu, ki je navetal, ko so zastopniki vlasti ostavili Beligrad vsled znanih dogodkov, ki so zrušili dinastijo Obrenovicev. Ko ki se zbirajo okolo {novoustanovljenega lista »Hrvatstvo«, raznašajo o bivšem uredniku nji železnice Seul-Vidžn, katero železnico »Katol. lista c v Zagrebu, g. Kc reniću ne- gradijo Japonci v vsej naglici ravno radi do- reBnične vesti, izlasti, da isti obžaljuje da je važen a provijanta. (Je bi se Rusom posreč;lo, jzdal Zuaao i7javo v »Obzoru« in da jo je so vlasti zadobile nekaj, kar je vsaj na vid»z da odrežejo|t0 dovažanje zadela bi prvo ja- že preklical. Vee ta vesti imajo cčividno pomenjalo zadoščenje, so se njih zastopniki ponsko armado katastrofi tudi brez ruskdi namen f da vzamejo g. Koreniču ugled pred zopet povrnili v prestolnico Srbije. Iz vati topov. — Žalostno je završil tudi poskus javnostjo. i kanskih izjav samih je razločevati, kako vati- Japoncev, da Wi severno od Mukdena ne- Nasproti tem sumničenjem je priobčil g. kanska diplomacija sama priznava, da je bil kako zajeli vso pozicjo Kuropatkina. Jako Korenić v Obzoru od 21. t. m. novo izjavo, efekt nje protesta proti oli.ku preds dtika so te morale odposlane čete podvizati nazaj, v kateri piše med drugim: Nekaj mi je pa francozka republike na krtljeven dvoru v od koder so prišle, da niso bile tame zajete ga povdariti, kar je v zvezi s samo stvarjo. Rimu veliko veči, nego je ona sama namero- Dobra prijateljica »Neue Freie Pre3=e« ^svar. Qjede na to, da sem molčal na osebne na- vala. Ali tudi vedenje francozke vlade na- JapoLca pred takimi eksperimenti, dokbr jih pade> širijo izvestne osebe že nekaj dni sem pravlja utis, kakor da Bi tudi ona ne upa ne morejo n*cen rati s primernimi silami — pQ me9tu med svečeniki in lajiki glasove, da iti prav do skrajnega. To je lahko umeti. kateiij pa da nimajo ša za sedaj —, ker zelo obžalujem ker sem obelodanil ono svojo Tudi frateozka vlada — pa bila se tako sicer bi jih megla doletsti katastrofa. vedno tam pri istih elementih: Rusi imajo časa in proBtora in zato morejo namnofciti izjav, v »Katol. listu« ter izrazil znane na- odločna v svoji proticerkveni politiki — ne Položaj na obeh straneh je tak le : Rusi zore 0 strankarsko političnem dnevniku. Ti more prezirati dejstva, da je narod f.aneozki lahko čakajo in vremena jih nič ne ovirajo glasovi se širijo tudi med svečenike z dtžele katoliški in po velikem delu veren starim na čakanju. Japonci pa bi mora'i hitati z fci pohajajo v Zagreb po svojih opravilih, tradicijam, ki ga vežejo na sv. Stolieo. Će bi opersejami, ser ee jim z vsakim dnem manj- Nekemu takemu svečeniku z dežeie, katerega vlada prehudo nategnila vrv, utegnila bi ista šajo šinse, ali tisto slabo vreme jim ne daje ge je hotelo [pridobiti za ..HrvatsLvo" reklo pDČiti, a dtbeleji konec bi mogel zadeti vlado dalje, kako milo tožijo angležki listi. Smo se je mjnolega četrtka: »Korenić je svojo samo. Zato ne izključujemo mi možnoBti, da izjavo in svoje nazore že obžaloval ter pre- ne pride do prekinjenja diplomatskih ednoša-klical z »mea calpa, mea culpa, mea ma- jev in da se najde oblika, po kateri bo omo-svoje število. Japacci pa nimajo ne prostora, xima culpa«. gočena povrnitev zastopnika Francije v Va- ne časa ! V teh e ementih jc zajamčena Xi ttžko uganiti, v kako svrho širijo tikan. Veliko je zavisno seveda od vprašanja, kenčaa zmaga Rusije! dotične osebe take neresnične glasove med da-li bo mogla francozka vlada ostati trdna Car v Moskvi. svečenstvo in lajike. nasproti onim radikalnim elementom, ki že Iz I etrograda javlja o: Povodom prihoda Na t*ke in enake glasove izjavljam en- sedaj glaeno izražajo svojo nevoljo na tem, carja je bilo mesto v zastavah in svečano krat za vselej, da S2 nisem jaz izrazil nikdar, da se je vlada omejila le na odpozvanje odičeno. Na potu od kolodvora do Kremlja pred nikomur, niti ustmeno niti pismeno, niti svojega odposlanika na nedoločen čas in da je b la zbrana velikanska množica. Na dvo- direktno niti indirektno, da obžalujem svoje ni kar jednim mahom presekala vseh vezi. rišču p jstajnega poslopja je bil nameščen 17. nazore in svojo izjavo ob znanem vprašanju. Na vsaki način pa potnenja ta spor precejšnjo ^ . gen;iski batahjon, ki ima oditi na bojišče. Moja izjava in moji nazori ob tem vprašanju nezgodo za sedanjo diplomacijo Vatikana, dar ne potreboval še tiste druge? Ali bi je Car je dospel ob 4 uri 40 min. v spremstvu naslanjajo se na resnico, iskrenost Vidi fe, da sedanji državni tejnik a/. Stolice velikega kneza prestolonaslednika in general- in prepričanje, ki imajo svojo — ni Rampol-.a! ! Vladi Combesovi pa je guvernerja mo3kovakega, kneza Seigja. Pie- podlago v zadostnih in opra- menda ta spor prišel prav v pr.log. Poraz, men ški maršal knez Trubeckoj je pozdravil viče ni h moralnih razlogih. Radi tega ki gaje diživela ta vlada na volitvi v pro-Cirja nigovorom, v {katsrem je rekel : »Srečni nisem jaz svoje izjave in svojih nazorov v računski cdsek francozke komore, priča, da smo, da p< zdravijamo vaše \el;Čanstvo v tem vprašanju niti obžiloval, niti jih ne mo- je nje položaj postal ža precej prekeren, ker imenu plemstva moskovskega ter da iz-a- rem ali smem obžalovati, in torej tudi oni jej je znaten del republikanskih aomiš jenikov zimo v teh za vaše veličanstvo tako tež&ih »mea culpa« ob tem vprašanju ne odgovarja jel odtezati zaupanje. Po spDru z Vatikanom časih, da bomo mirno in z zaupanjem priča- resnici. Nasprotno dosedanja dejstva o j tem pa je pozornost velike javnosti odvrnena vaaj Dnevne novice- Imenovanje. Minister za trgovino je imenoval računarskega svatovalca na deželnem sodišču v Tratu, Karla H u n k e - a, višim računarskim svetovalcem v računarskem oddelku c. k. pomorske oblasti v Trstu. Iz mestne delegacije. C. kr. namestnik je odobril nastopne sklepe mestne de'e-gacije : Natečaj za spopolnjenje službe meščanskega učitelja na meetni ljndaki in meščanski šoli v ulici Ferriera se zopet razpiše. Na računovodstvu se zistemizira mesto druzega kontrolorja in se to novo mesto padeli višemu oficijalu Pompeju Pousche. Okrajni predstojnik Fabij Caligaris ee na njegovo lastno prošnjo stavi v pokoj. Imenovanju dvah viš.h oficijalov in Štirih azistentov, je namestnik za sedaj odrekel odobrenje, Svarilo^ Tukajšnji »Triester Tagblatt« p še : Zopet in zopet treba opozarjati občinstvo na sleparsko počenjanje inozemskih tvrdk s srečkami, ki se naravnost dotika mej kri-minelnega sleparstva. Zopet in zopet treba pjvdarjati, da so kupčije na obroke prepovedane in nemoralične. Kdor ss je dal preslepiti, ne trpi le materijalne škode, ampjk se izpostavlja tudi nevarnost', da pride s kazenskim zakonom v navskr.žje. Ravnokar je okrajno finančno ravnateljstvo na Dunaju izdelalo tezaam znanih inozemskih tvrdk s srečkami n? obroke in sličnimi podjetji, ki delajo v Avstriji prepovedane kupčije. Med 27 takimi navedenimi tvrdkami jih je iz Monakuvega, Norimberka, Stuttgarta, Strass-! burga itd., posebno tudi iz Budimpešte. »Piccolo« — prorok in razlagalec sanj. Neka praviea je, katere ne more in ne | sme vzkračati nikomur noben Človek in nobena oblast. Vsaki človek na svetu ima nedotakljivo pravico, delati se — smešnega pred svetem. Te pravice sa poslužuje naš »Piocoloc v zadnje Č«Be v najširši meri. Pa pleše tudi ne zelo opolzlih tleh, na katerih je nezgoda neznansko lahka. Lotil sa je namreč — razlaganja sanj in vedeževanja. Obojno pa je v danbšajih časih spojeno z velikim nziko, da ee človek — blamira. In »Piccoio* se je te dni kakor razlagalec sanj in kakor vedeževaiee silno blami-ral. Ne treba praviti : radi vojne tam na daljnem Vztokii. Njegovi čitatelji hočejo tako in ker vsled tega „Piccolu" to tu4i — „nese", pa jih taje Ruse dan na dan, da že ne vemo, kako da je sploh ša kak Ru3 na življenju tam v Mandžuriji, v Koreji in na Liiaotucgu. In Če je že kateri dan >smo'ac tako nanesla, da »Piccolo« ne more konstatirati toliko n toliko ruskih porazov, pa jih — prorokuje na podlagi sanj m vraž. Ta dan je bil prinesel imenitno brzo javko, da tega in tega dne pričakujejo v Petrcgradu s »trahom, kajti ta dan bo imendan carjev, a taki dnevi, da so vsikdar dnevi nesreče za Rusijo. In glejte, res : prav tisti dan je b 1 dan prav velike nesieče, kajti zadela je katastrofa .... japonsko brodovje pred Port Arturjem. A, kaj pravite ! Kako dobro je vedel »Piccolo« že v naprej, da l o enega dne nesreča \ ! Zato pa revež res n č ne more ; da je nesreča po pomoti zgrabila druzega, nt» katerega »Piccolo« ni mislil!! In zopet čujte, kako tečno je pr š'o, kakor je vedeževal »Pičoolo« na podlagi grdih sanj, ruskega poveljnika ! Danes je vedeževal Piocolo« in vae naslednje dni so prihajale ve iti, kako se v Mandžuriji Japonci umikajo na vsej črti . . . ! Stojte! Kaj pa, ko bi Kuropatkin ven- ne mogel morda vntopiti našemu »Piccolu< ki bi lahko spravljal vanje svojo . . . svojo lastno smešaost?!! Tudi sanje zna razlagati ntš »Piccolo«. On je te dni prognostiziral žalosten izid la vojn9 — za Ruse namreč. To pa zato, ker je imel general Kuropatkin neko no5 — zel<> grde sanje! Te sanje da s> ga strle popolnoma in mu vzele še ono m^lo nade, kar je 89 imel...! Ali hočete imeti še boljega dokaza : »Piccolo« je pripovedoval — in »Piccolo« ve še in ve calo tisto, česar... ne ve... »Piccolo« je torej povedal, da je Kuropatkin po onih sanjah tako uverjen o svoji pogubi, da že vozi eeboj trugo, v katero naj položč njegovo barbarsko, od japonskih civiliziranih krogelj preluknjano in zrahljano truplo...! Birma. Vladika dr. Nagi je v nedeljo in v ponedeljek delil zakrament svete birme v baziliki sv. Juata, včeraj pa pri sv. Antonu novem. V prvo imenovanih cerkvah je bilo birmacih 1116 dečkov in dekl c, pri sv. Antonu novem pa 137. Kadar se kritizira, tedaj vsi govore! Tako tožita oba naša iBtrska druga »Narodni list« in »Naša Sloga«. Le prerea je, kakor Otroški vrtce družbe sv. Cirila in Me t odi j a na Greti priredi v nedeljo dne 10. Ijulija veselico. — Program objavimo svoječasno. Potres. Iz Podgrada nam pišejo : Dne 22. maja ob 1. uri 20 min. popoludne je bil precej močan, 8 sekund trajajoč potres — škode ni nobene. Razne vesti. Za kratek čas. Nekemu go9podu, kateri je jako rad pil, je rekel nekdo: »Zakaj toliko pijete?« — A jaz delam to za izve ličanje svoje duše«, je odgovoril gospod. — »Kako to ?« — Da, gotovo. Vino pospešuje prebavljenje, dobro prebavljenje dela veselost, veselost provzroSuje dobre misli, dobre Borzna poročila dne 24. maja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06 19.08, angležke lire K — do —.—, London kratek termi« K 239.25 239.60 Francija K 95.20 —95.45, Italija K 95.--95.20 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.15—117.40, nemSki bankovci K —.— —.— avstrijska ednotns renta K 99 30—99.60, ogrski, kronska renta lv 97.20 97.50, Italijanska renta K 101— 101.50 kreditne akcije K 640.— — 642.— državne železnice K 637.--- 639.—. Lombardi E 78.— 80—, Lloydove akcije K 6^3 —655.—. — Srečke: Tisa K 322.--327—, Kredit K 465,- do 475. -, Bodenkredit 1880 K 293 — 305.—, Bo-denkredit 1889 K 292.— 300.—, Turške K 129.50 do 131.50 Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: men", poslednji list: >Da, lahko je kritizirati ! ,, j, misli vedejo k dobrim delom, a dobra dela Ali kdor hoče kritizirati, treba, da se tudi sam izkaže z delom. To velja osobito za našo mlado inteligencijo, ki .e, ali bi morala biti polna vzleta, navdušenca in narodnih idejalov. Dane3 imamo, hvala Bogu svečenikov in učiteljev, vseučilišču: h dijakov itd , ki znajo rabiti pero in ki bi mogli ob le n vedejo človeška dušo v nebesa... Slika iz blažene Italije. Dne 8. t. m. se je pripetil v Palermu sledeči značilni, toda na Siciliji ne redki dogodljaj : Po ulici Villa Reale je šel zjutraj rano v šolo dva najstletni gimnazijalec Albert Giacalone, sin ekoliko pravi volji odičiti bogatih roditeljev. Na sredi ulice pa ga je zgrabil za vrat neki človek, potisnil mu žepno vsako številko našega lista. Naših VBeučilišč-nikov je skoro po vseh vseučiliščih. Ako bi nam ti poročali o važnejih dogodkih v do-tičn h mestih — kakor delajo tako dijaki iz Banovine in Dalmacije večkrat v svojih novi-nah, bilo bi to na veliko kor st za one naše čitatel e, ki ne čitajo svetovnih I stDV. Tudi nekdanji naši vseučiliščni dijaki, pred 25 leti, so poročali našemu listu iz Gradca, z Dunaja in Prage itd. Danes bi bilo ta veliko laglje, ko bi b lo le prave volje. Ali tudi naša domača inteligenc ja, sve-oenstvo, učiteljst. o, uradniki, trgovci iti. bi moraii pogosteje pomočiti pero ter nam priobčiti — pa bilo tudi sarro na dopisnici — ▼aak le količkaj važen dogodek v okraju, v občini, v s?!u. V tem pogledu naj bi jim bili v zgle l nekateri ital janski l-sti v Primorju, ki imajo iz vseh krajev I-tre več ali manje važnin in zanimivih vest/. Lotimo se torej tlela vsi eložao, vsaki iz svojega kraja, da skupaj od.čimo list, da nam bo i3ti vtem skupaj na čafet in ponos. In oni, ki bo pomagal po svojih močeh — naj e kritizira kakor in kolikor hoče strogo in — nepristransko! »Slovenska Matica: bo imela svoj XL. redni občni zbor v sredo dne 8. rožn ka 1904. ob 0. uri popoludne v veliki dvorani »Mestnega doma« v L ubijan'. Vrata raspra vam : 1 ) Predsednikov ogovor. 2.) Letno port čilo tfjnkovo za dobo od 1. rožnika lani 'i) 31. velikega travna letos. 3.) Poročilo olagajnikovo o računskem sklepu za 1. 1993. ruto v usta ter ga potisnil v zaprto kočijo. Na to te je kočija odpeljala v naj ve Čem diru. Vse to se je dogo lilo v par minutah in tolovaji bi bili izvedli svoje razb jniško delo tem gotoveje, ker dečko ni mogel kri-čbti ! Ali na srečo je videl to neki častnik, ki je spremljal svojega sina v šolo. Častnik, videči ta prizor, je takoj slutil, zakaj se gre ter je stekel za razbojniško kcČijo streljeje nanio iz samokresa in kričaje na vse grlo, samo da bi obrnil pozornost na kočijo. To se mu je *udi posiečilo. Kmaio sta stopila pred kočijo dva redarja in sta s samokresi v roki prisilila kočijaža, da je kcč;jo vstavil. Ko so vidili tolovaji, da se jim je nji? ov poskus izjalovil, hoteli mo rešiti vsjj S9be ter so počeli bežat:. Toda kmalu jih je množica ljudi obkolila in so bili aretovani ter odvedeni na policijo. Tu eo našli pri enem cd njih pismo naslovljeno na roditelje dijakove, v katerem jim sporočajo, da jim povrnejo sina, ako jim pošljejo veliko svoto denarja, sicer da ga umorč. Na srečo se je mladi Albert rtš:l ne pretrpevši druzega nego nekoliko minut smrtnega strahu. Razbojniki bodo gotovo ostro kaznovani, ali možno je, da se nji: ovi tovariši maščujejo nad onim častnikom, ki je preprečil ugrabljenje. — Kaj bi rekel »Piccolo«, da se je omenjeni č:n dogodil v kakem slovanskem mestu?! Lepota in dež. Neki angležki učenjak, ki je proučaval vzore lepote v različnih delih sveta, je prišel do zaključka, da je lepota prebivalstva pojedine dežele v zvezi e podnebnimi njenimi okolščinami — z dežjem. Volitev Ireh računskih presojevalcev (§9. . & m Irska, Angležka in Škotska, kjer pada redno lit. a) društven h pravil). 5. Poročilo blagaj nikovo o proračunu za 1. 1904. f>) Dopolnilna volitev društvenega odbora. rsuiiijena srca. Za ubogo mladenko 31 ijo Dodič (stanujočo v uiici Ponzisnino), eri to nogo odrezali v tržišii bolniša ci in bi potrebovala umetne nege, si darovali v »Konsumnem društvu« pri sv. Jakobu sledeči dobrotniki : Andrej Sto.fa, nos^&tnik 2 K, Dragotin Živi© 1 K, Andrej Širok 40 stot. — SeltsF., Josip Bogateč, Peter Štrukel, N. Volanič, vedela družba po 30 stot. — M ha Hrovatin, . dež, so znan-> radi lepote svojih žensk. Temu nasprotna je euha Italija, kjer so tudi lepe ženske, toda njihcva lepota odeveteva, ko so prekoračile 20. leto. V Ittliji so lepi otroci, ali redko je najti lepo žensko v poznejših letih. Iz tega izhaja, da je suša največa ne-prijeteljica lepote. Lspe oči se nahajajo tudi v gorkem pasu, teda glasovito rudečo barvo lica je najti le v zmernem pasu. Gim vlaž-neja je torej dežela, tim lepše so ženske. Idealno življenje (da se ohrani lepola) bi bilo »»mesečno bivanje na deželi, kjer se dobiva sobota danes Državni dolg v papirju 100.— 99 95 „ „v srebru 103.— 99.90 Avstrijska renta v zlatu 118 45 118.40 „ v kronah 4 °/0 99.40 V'9.40 Avst. investicijska renta 31/»7» 90.80 90 65 Ogrska renta v zlatu 47„ 11745 117.45 „ „v kronah 47„ 97.40 97.40 „ renta 3 */, 88.70 88.— Akcije nacijonalne banke 1619 — 16.8.— Kreditne akcije 641.50 644.75 London, 10 Lstr. 239 20 239.17 Va 100 državnih mark 117.27»/, 117.271/- 20 mark 23.48 23.48 20 frankov 19.07 19.06 10 i tal. lir 95.05 95.— Cesarski cekini 11.32 11.32 Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.02, 5°/0 italijanska renta 103.—, Španski exterieur ti3.S2 akcije otomanske banke 579.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnic-—.— Lombardi —.— unificirana turška renta H3 40 menjice na London 251.1.\ avstrijska zlata rone* 99.70 ogrska 4% zlata renta 99.80, LSnderban* —.— turške srečke 12.4.75, parižka banka 11.10 italijanske m^ridijonalne akcije--, akcije Rio Tinto 12.88. Slabotna London. (Sklep) Konsolidiran dolg 9C»3/„ Lombardi 3\s srebro 25ll/i6> špaaska renta 831/*« italijanska renta 1021/*, tržni diskont ll l8, menjice ns Dunaju —.— dohodki banke 8'>.000 izplačila bank<-Trdna. Tržna poročila 24. maja. Budimpešta. Pšenica za maj od 8.30 do 8.35 za oktober 8.61 do 8.62. Rž za oktober 6 6S do 6.70, Oves za maj K 5.40 do 5.45, za oktober K 5.63 do 5.65 Koruza za maj K 5.10 do 5.15, za julij 5.20 do 5.2J. Pšenica : ponudbe srednjo; povpraševanje rezervirano, mirno. Prodaja lč\000 meterskih stot, nespremenjeno. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme : dež. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave race za tek. mesec po 50 kg 40.25 frk, za sept. 41.25. Mirno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoa goo ' average za maj 32.—, za september 33 Vaj za dec. 34 za marec 35—, mirno. — Kava Rio navadna loco 32—34, navadna reelna 35—37, navadna dobra 38—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za maj 19.10, za julij 19.40, za sept 19.65, za oktober 19.40, za dec. 19.35, za marec. 10.70. Stalno. Vreme: oblačno. London. Sladkor iz repe surov 9°/lfl Sii Java 10.4Sh. Trdno. Sladkor tuzemski. Oentrifugalpile, promptne K H6.50 do 68.00, za september K —.-- do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in Melis pil o promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— df —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bcdtče dobave, vzdržano, 5 stot. zvišanja, . . , t »r- » lepo lice, 6me3ečno pa v mestu, kjer se pri- Franjo Primoii«, Andrej P«Pg. Ignac V,d- dobiTa |iijenoBt y nW „. mar, Anton Zadcik, Anrlrej Gorjup, Alojzij Blažič, Ivan Vcuk, 1 ran Gombač, Joaip Fernetič, Ivan Babič, Anton Opara, Anton Družbi sv. Cirila in 3Ietodija so o i do 17. maja naklonili prispevke p. n. gg. Z!ohe*, Fran Krd.ne, Peter Može, Iv. Frank, j }n drugtva . LTpravni^fcvo ,Slovenskega Na- An ir*j Ferluga, Matej Vatov*c. Ivan L ko- ^ rocja< 93 K 18 st<> upravniStvo »Slovenca Vič, Josip Zadmk, X. N.. Anton Dodič, Ivan K 6Q ^ podružnice . žeoska v Ajdov_ Gottkart, Ivan Ger.ica, Fran Bugovic, Ivan §6ini 6 K 60 bL? v polseli 80 K 6Q 8tot^ v 'ajer, Joaip Furlan, Andrej Medved. Ana j Trbovijah 97 K . posojilnice : hranilnica in ilabič, liozalija Babič, Ana Ba'nč. Lrnest po9oj:!nica v Metiiki 20 K, kmetaka posojd-Može, Ivan Kain po 20 s*)t. - I ran S*mec, ^ y L;ubljani 1Q0 pOBOjiInica v Slatilli 100 K ; Fran Perko iz Novfga mesta kot preostanek zbirke novomeških trgovcev za venec na krsto cesarskega svetnika Ado fa Pauserja 12 K 50 stot., Fran Žigar iz Mar-kovca 16 K. Fran Gartner iz Vraaskega 20 K, Ivan Valenčič v Trnovem 10 K, neime novani dobrotniki iz Šmarja pri Jelšah in okraja podarili kot prvo polovico nepričakovanega dohodka 84 K, Frančiška Lavičnik v Lijubljani 5 K, prvo delavsko koosumno društvo v Jesenicah 25 K, elavna mestDa občina ljubljanska prvi obrok letne podpore 500 K; za »Koledar« in vsled oklica 11 K 60 stot. Vsem podporni kem presrčna zahvala ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in M e t o d i j a. Rudolf Može, Antoa Pregar, Josip Mahne, Josip Musaek, Josip Mahne in Štefan Mi-klavc p> lO. Skupno 12 K 20 stot. StoJo tast-o vr^el t rodnjak. V »Sači« čitamo : Pred par meseci ee je bil poročil Avgust Kavč Č iz Lipe pri Komnu. Nevesta ga ni vzela iz ljubezni marveč le, da f-e preskrbi. V hiši je nastal kmalu prepir. Žena in tašča lista mirovali ter sta dražili Kavčiča venomer. Baje sta ga hotsli tudi ^attrupit'. Tako pripovedujejo. Na to pa je sklenil on maščevati se na 1 taš5o. Pravijo, d i jo je počakal, ko e šla k vodnjaku, tam planil nanjo ter jo pahail v vodnjak, :"z kat°rega so potegnili mrtvo truplo. Baje se je Kavče sam prijavil sodniji. Listnica uredništva. G. I. B. v P. Vi nam pišete: >Na podlugi tiskarskega zakona § 19. prosim in zahtevam popravek ca izdani Inserat (Dopis iz P... pri P....) izdan dne 30. aprila 1904. pod št, 121.« Dovolite nam pripombo, da oni »t skar-ski zakon« ne na!aga l:stom, da morajo oni kaj popravljati, ampak nalaga jim, da morajo priob"evati do poslane jim p o ■ .pravke — in še to le tedaj, ako so ieti 'sestavljeni ti ko, kakor prtdpisuje rečeni »tiskarski zakon«. Na to pesetinje Va3 po gebno opozarjamo, da ne bo nepotrebne izgube časa in tioskov za poštne znamke. Goppodu dopisniku iz vipavske doline: Stvar ie znana tudi nam. Govorilo se je o tem tudi v tržaških slovenskih krogih. Ksj čete, Bmo pač še z eno n3go tam v tisti dobi pred 48. letom, ko.... opro stite nam, da nočemo dovrš.ti stavka. Morda je opravičena želja po kaki res potrebni Ž5 lezuiski zvezi prirejala oni vsprejem in gradila filavoLk.... Čujte! Stvar je znaoa tudi v nek: tir h tukajšij h vojaških krogib. Mi pa vemo ;z cajbol e^a vira, da so ti krogi zmajevali z g avo, d^rcavši o onem vspre jemu. A nekdo iz uh kr g.v je menil: »Ce bo vojna uprava emratrala ono na^allevanje železnice potrebnim iz strategičmh razlogov, se potegne tudi zanjo. Ce pa one železnice ne bo smatrala za potrebne, je tudi ne bo priporočala, pa ča bi tudi tam starina Nanos pripomnil svojo sivo glavo v poklon!« In tako je in n č drugače ! Natečaj. Telovadno društvo »Tržaški SokoU v Trstu razpisuje mesto telovadnega učitelja. Plača po dogovoru. Nastap službe 1. septembra t. 1. Ponudbe z potrebnimi prilogami poslati je na društveni odbor. Ulica Kossetti št. 6. VELIK KONCERT 'TKŽASKEGA 0KKESTRA pod vodstvom gospoda F. Majcena Svoboden vstop W Začetek ob 7-30 uri zvečer, v nedeljah in praznikih ob 5'iJO uri popoludne. Vsako nedeljo in praznik Matinee od 1030 do 1 ure popoludne. Gostilniški prostori so popolnoma pjenovljeni. STEINFELDSKO PIVO po 32 nvč. izvrstna == VINA = Štajersko belo po 4S — Istrsko črno po 44. — Opolo 44. Izvrstna kuhinja vedno pripravljena. Mrzle jedi po 12 in 16 nvč., pečenka s prikuto 36 nvč., kosila po 24 nve., teletina in piške pečene aii cvrte po 36 nvč. porcija, volovska pečenka po 24 nvč , gulaš 14 nvč., vampi 12 nvč. Točna postrežba. Zmerne cene. Za obilen obisk se priporoča udana Marija Hutkovič, lastnica. Tovarna pohištva Aleksander Levi z= ulica Tesa št. 52. A. = (v lastni hiSi.) ZALOGA: Fiazza Rosario (šolsko poslopje). Ceuet da se ni bati nlkake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hustrcvan oenlfc brezplačno la frnsiSsa. F I L 1 J A L K A c. kr. privat. AVSTR. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema; IZPLAČILA T KRONAH da blagajniške nakaze > na naslovljena izplačilna pisma proti i dnevni odpovedi 27,7, > 8 > > 2V/, » 30 >• > 37o > 30 - » 37a v z atili nupoljonili na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°l0 „ 3 mes. n 2V/0 n " n n 2 /j U/'„ Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej oJpavedi. Iiaiicoglro t kronah z 21/2% takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napol*oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, t'»ji se stavijo od časa do ćasa in sicer po roka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, iieko, Lvov, Prago, Keichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomo3t, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, tšuaz, csolaograd, prosta stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema i zt i rje vanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' Italia" v italijanskih lirah ali v kronah do dnevnem kurzu. prinoscu proti i dnevni odpovedi 2l 'a 7o Svoji k svojim OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. po domaČe k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. l lica Molin piccolo štv. 2. II,,,. 2s. maja 19114. ojplue ot.sno urpjen innovi brti parobrod 1 m 11 — m 11 GERT7 60(u ton pod vodstvom kapetana F. ZAR z vsemi novici udobnosti in prirejen za potnike III. razreda iz TRSTA naravnost v NGVI YORIC Potnina iz i K^TA v NOVI YUliK I- razred K -4>ilU. III. razi cd K 180.— s poirežl.o n hraao wak dan svež kruh in meso dobro vioo, zdriVaiiks službe. Parniki so električno razsvetljfU! in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2. M lica prsata § (vogal ul. Sap®ne}, IgU?* za moške in dečke. Velik izbor hlač za delavce. Jako ugodne cene. Ulica frcala 9 —minili i iiliii-rrT~rnwin U s 22 m : laDiosio zdravilišče in žvepljene topelji „Ms . (( (stacija Landeck na Tirolskem : jako ro-mantične. urijietno n komfortabel: izvrstna penzija od K 4.— napr-j. Prospekti zastonj od zdraviliščne uprave. Kleparska 9davnica VALENTIN LUZNAR TRST - Ulica Belvedere štv. 24 - TRST priporoča svoje kleparske izdelke za stavbe in gblanterijo. iPosebnost: žlebovi od pocinjenega kositra. Svojim cenjenim rojakom posebno pa sfavbinskim mojstrom se toplo priporoča. prsđajalnica izgotovljenih oblek ^ „lila CM m Trieste" ^ tvrdko edvard kalasch H S X X 3* X Via Torrente št. 40 nasproti gledališču „COLDONI" h krojačnico, kjer aa izvršujejo obltke po meri iti najugodnejših cenah. V prodajalniei ima tudi zalogo perila za delavski stan po izveuredno nizkih cenah I/.bor boljših in navadnih snovij. VELIKI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Avtorizovaua krojačniea. Javno priznanje ..Croatiji" zavarovalnej zadrug v Zagrebu, ki je vearno precedila m jo p.žirao šs -du in pripadajočo mi odškodnino kron 2848 94 kulantno izplaerlala. ULJANIK, dne 17. aprila 1904. Karol Peška, 1. r. izvežhan vseh pisarniških poslih, v k'ij'gi-vodstvu in stenografi i, želi vstopiti v o i ugodnimi pogoji takoj v službo, usstopi t* krafni itr lihki in za poletje. Pri naredb zadostuje do'g03t ali šte. vilka obu\a!^. Pošilja po povzetju ali predplačilu S. W. Loffler, Krakov A. 324. Zamena dovoljena ali pa povrnitev denarja Novi velik dohod snovij za možke obleke iz tu- in inozemnih tovaren za sponiladni in poletni eas. Bogat izbor perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma- nifakturnih predmetov. Velika množina možicih srajc vseh vrst belih, barvani h ali od satena. Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik. Popolna zaloga drobnarij za krojače. ' ALOJZIJ GALPERTI naslednik Fr. Hitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST r o> & o »O d s ož i ^ i ° i h * Ch i 0% IJ Ustanovljeno leta 183 2. priznano najbolfše Oljnate barve zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti. ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah ^dol/ }(auptmann v Ljubljani prva tovarna oljnaib barv, firneža. laka in steklarskega k!eja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predm&tov. Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno. p o cf p o I Zafoga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) z=zzz Pivc = v sodcekih in v boteljkah, kakor tudi = Kvasa = iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu. zaloga jtfattonijeve §iesshubler vedno sveže kisle vode Cenike na zahtevo franko. slovenska zaloga in tovarna pobiSt^a Andreja Jug v Trsti, ulica S. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po) atirnega poišhtva. Najstarejša IVIanja vdova Cokey priporoča svojo dobro /al ^ ženo prodajalnico rm a p0B0a po nizkih -"^»» ili. Piazza Ponterossc si 7, po zmernih, cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. UEAR F. PERTOT v Trstu. ul. Postu ii no ve št, :>. oripor. C-a velki izbor ur: Omt'ga, ^chaff-hausp Lon^fnes, Tavaiines ir