54. flevilKo.
0 imuimL«torek. 3. mu nos.
XII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po pošti prejema** za avatro-ograko dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za~poIgletaU2 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za y*6 drage deiele in Ameriko «io leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošlljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln npravnlštvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon it 34. Posamezne številke po 10 k. Upravnifttva telefon št 85.
Pirova zrnata?
Uničiti narodno-napredno stranko, to je os, okoli katere se že desetletja vrti vsa klerikalna politika.
Toda vsi poskusi, iztisniti napredno stranko iz njenih pozicij, so se dosedaj še vedno klaverno ponesrečili.
Vkljub najbesnejši borbi, v kateri so se klerikalci posluževali naj-nizkotnejših sredstev, da dosežejo svoj cilj, ni narodna in napredna misel med ljudstvom nazadovala, marveč ideje, ki jih oznanjuje in za katere se bori narodno-napredna stranka, si pridobivajo med narodom vedno več tal in ni ver daleč čas, ko se ImmIo tako mogočno okrepile, da jim bo možno na vsi črti započeti zmago-nosno bitko z elementi reakcionar-stva in klerikalizma.
Kar se klerikalcem ni desetletja posrečilo, da bi vdušili v naši deželi napredno gibanje, to so upali doseči letos, ko so se združili v enotno falango z vsemi elementi, ki so nasprotni napredku in svobodnemu razvoju slovenskega naroda.
V din j ali so svojim namenom vlado, stopili so v najožji stik s tako-zvanimi naprednimi disidenti in sklenili so zvezo z Nemci, vse to v svrho, da bi z združenimi močmi vrgli ob tla narodno-napredno stranko, ki je edina zapreka in zavora, da ne morejo zagospodovati na vsi črti v deželi in uveljaviti v njej svojega neomejenega gospodstva.
A navzlic temu, da se je pri pravkar končanih deželnozborskih volitvah združilo proti napredni stranki vse, »kar leze in gTede«, vkljub temu, da se je naprednjakom bilo boriti na štiri fronte, vendar je izšla narodno-napredna stranka iz te težke borbe kot zmagovalka.
Zaman so se klerikalci zvezali z Nemci, zaman so klicali na pomoč napredne uskoke in si vdinjali vlado, dosegli niso ničesar, zakaj njihova politika se suče še vedno ob isti točki, kakor ob času, ko so pričeli borbo proti napredni stranki.
Niti koraka niso napredovali, vsi naskoki združenih so vragov na napredne utrdbe so bili zmagonosno odbiti in s krvavimi glavami so nasprotniki pobegnili izpred obzidja naprednih trdnjav.
Še nikoli niso bili klerikalci tako ljuto tepeni, kakor pri končanih
deželnozborskih volitvah. A vendar si upa »Slovenec« vzprieo tega naravnost uničujočega poraza, ki ga je doživela klerikalna stranka v mestni skupini, trditi, da si je narodno-napredna stranka to pot po mestih in trgih izvojevala Pirovo zmago.
S svinčnikom v roki, pravi klerikalno glasilo, se že sedaj lahko izračuna., kdaj bo konee narodno - napredne stranke
Tako je »Slovenec« govoril še ob vsakih končanih volitvah. Kolikokrat je že polagal v grob napredno misel v Slovencih!
A vendar smo še slovenski na-prednjaki vkljub zlim prerokovanjem čili in čvrsti in se veselimo krepkega življenja.
Neštetokrat je že klerikalno časopisje vleklo za vrv mrtvaškega zvončka in nam pelo »requiem«, a narodno-napredna stranka še stoji vedno neomajana in kljubuje z uspehom vsem sovražnim navalom in naskokom.
In sedanja naša zmaga v mestni skupini bi naj bila Pirova zmaga?
Število naših pristašev se je skrčilo, pozicije naše so že tako izpodko-pane, da zadostuje samo še eden naskok, da se porušijo v prah!
Le počasi gospodje! Klerikalci zatrjujejo, da so se v zadnjem času v mestih in trgih njihovi glasovi silno pomnožili. To je res, toda pripomniti je treba, da to ni pripisovati privlačni, sili klerikalne stranke, marveč edino reformi zakona o osebni dohodnini, vsled katere je znatno naraslo število volilcev. Toda ti volilci niso prirasli samo klerikalcem, marveč v istem razmerju tudi napredni stranki.
Navidez so seveda pri teh volitvah klerikalci pridobili tal, a to je samo navidezno. Znano je, da so se pri končani volilni kampanji klerikalci zvezali z Nemci in vlado proti napredni stranki. Prirastek klerikalnih glasov, ako ga je sploh kaj bilo, je torej šteti na rovaš nemško - klerikalno - vladne koalicije.
Nemci, kakor vladni organi so šli ne samo v Ljubljani, nego tudi po vseh drugih mestih in trgih, v ogenj za »neodvisne« reete klerikalne kandidate. Baron Schwarz je izdal tajno navodilo na svoje podrejene uradnike, da naj povsodi glasujejo za razne Verbiče, Pavšlarje, Hafnerje, Detele in kakor se že imenujejo ti vladno-klerikalni kandidatje.
In tega navodila so se podrejeni
politični uradniki tudi z malimi častnimi izjemami držali.
Znani pa so nam slučaji, ko so politični uradniki, ki so doslej veljali za dobre Slovence, neposredno pred volitvami izstopili iz čitalnice, prekinili vsako občevanje s slovenskimi krogi in volili — recimo — Verbiea.
Pod takimi pogoji ni prav nič čudno, ako so klerikalci po mestih in trgih dobili precejšnje število glasov, čuditi se je le, da je vzpričo takega pritiska od vseh strani vendarle iz-vojevala narodno - napredna stranka sijajno zmago, dasi so se proti nji složili vsi sovražni elementi ter jo obkolili od vseh strani krog in krog.
Da je vse te ljute naskoke združenih sovragov zmagoslavno odbila, to dokazuje, da ima narodno - napredna stranka v sebi toliko življen-ske sile, da se lahko z uspehom bori proti štirim frontam.
In da taka stranka ni posvečena smrti, marveč ima še najlepšo bodočnost, to je več nego gotovo.
Saniranje deželnih financ.
Dunaj, 2. marca. Včeraj se je pričela predkonferenca zastopnikov vseh deželnih odborov avstrijskih kronovin za saniranje deželnih financ. Kranjsko zastopata deželna odbornika Peter Graselli in grof Barbo.
Deželnozborske volitve na Češkem in Gališkem.
Praga, 2. marca. V praški trgovinski in obrtni zbornici so bili izvoljeni v deželni zbor Mladočeha Krejči in Krejčik ter Staroce-ha T i c h v in J e r o u š e k. V kla-tavskem kmečkem volilnem okraju je bil izvoljen pri ožji vol it v i pristaš državnih pravašev Primar, v Vis. Labi pa češki agrarec D o r -n i k. Skupno je bilo pri današnjih ožjih volitvah in iz trgovinskih in obrtnih zbornic izvoljenih: 6 Mlado-čehov. 2 Staročeha, 3 agrarci, 1 ra-dikalec, 1 realist ter 7 nemških na-prednjakov. Razmerje v bodočem češkem deželnem zboru bo sledeče: 31 Mladočehov, 3 Staročehi, 43 agrar-cev, 4 radikalci, 1 realist in 1 pristaš katoliške ljudske stranke. Skupino imajo Cehi 83 poslancev. Nemci imajo 64 poslancev, in sicer: 18 naprednih, 8 pristašev ljudske stranke, 14 agrarcev, 14 radikalcev, 3 Vse-nemce, 2 krščanska socialista, 4 sa-mnstojne naeionalce in 1 divjaka.
L v o v , 2. marca. Pri današnjih volitvah v kmečkih občinah je prišlo na mnogih krajih do krvavih spopadov. Pred volilnim lokalom vse-poljske stranke v Lvovu so napadli delavci poslanca Battaglio in tehnika Maklovskega, ker sta jim branila vstop. Oba sta streljala med delavce ter štiri ranila, a delavci so ju s palicami tako pretepli, da sta na mestu obležala.
Zedinjene nemške stranke*
Dunaj, 2. marca. Ceško-nem-ško jezikovno vprašanje je združilo nemške stranke. V imenu krščansko-socialne stranke je izjavil minister G e s s m a n n , da so krščanski socialisti pripravljeni v jezikovnih vprašanjih složno korakati z ostalimi nemškimi strankami, a vodstvo prepuste svobodomiselnim nemškim strankam. Istotako bodo že pri bodočem glasovanju v proračunskem odseku vse nemške stranke o čisto narodnih stvareh glasovale složno.
Zvišanje častniških plač.
Budimpešta, 2. marca. Ogrska vlada je odposlala odgovor na nuncij avstrijske delegacije glede zvišanja plač častnikom in dnevnine moštvu. Odgovor pravi, da .ogrska delegacija ne more razpravljati o predlogu v plenumu, ker bi glasom ogrskih zakonskih določb se bila morala vršiti poprej pogajanju med obema vladama. Še odločilneje pa je to, da v proračunu ogrskega državnega zbora ni skrbljeno za take izdatke. Iz vseh teh vzrokov mora ogrska delegacija obžaluje odkloniti sicer upravičeno zahtevo.
Penzijsko zavarovanje privatnih uradnikov.
D u n a j , 2. marca. Danes se je v ministrstvu notranjih del konstituiralo predsedstvo zavarovalnice za privatne uradnike. Predsednik, bivši minister grof A u e r s p e r g , je v daljšem govoru razložil pomen zavarovalnega zakona. — Za podpredsednika sta bila izvoljena H. V e t t e r in A. B 1 e c h s c h m i d t. Potemtakem je tudi ta naprava že sedaj nemška domena. Glede podružnic glavne zavarovalnice bodo baje merodajne meje že obstoječih delavskih zavarovalnic, tako da se ustanove za planinske dežele tri podružnice, ki pa bodo tako prikrojene, da se Slovenci napravijo za onemogel privesek Italijanom in Nemcem.   Sicer   pa se o
tem še ne more definitivno sklepati, dokler ne pošljejo deželni odbori svojih izjav centrali.
Hrvaška po saborskih volitvah.
Zagreb, 2. marca. Grof Miroslav K u 1 m e r , ki ga pr lasa j o madžarski časopisi za izbranega, da prevzame v bližnji bodočnosti odločilno vlogo na Hrvaškem, je izjavil nekemu dopisniku, da s sedanjo vlado sploh ne more nihče iti na Hrvaškem, zato mora ogrska vlada, ki ji je sploh na tem, tla se ohranijo na Hrvaškimi mirne in prijateljske razmere, sama vedeti, kaj ji je storiti. — Dr. pL N i k o 1 i č je izjavil, da je nujno potrebno, da ban Rauch čimpreje izgine s svojega mesta ker se bodo sicer strasti še bolj razvnele ter se konflikt še bolj poostril. Zaradi sobotnih demonstracij na zagrebškem kolodvoru proti banu Rauchu je izdala vlada naredbo na rektorat, da se pri najmanjših zopet-nih izgredih takoj zaključi vseučilišče za celo leto.
General Stossel pomi-loščen.
P e t r o g r a d , 2. marca. Car je pomilostil generala Stossla v enoletni lahki zapor. Pokojnina in redovi mu ostanejo.
Poraz nemške vlade.
Berol in , 2. marca. Komisija državnega zbora je odklonila vladni predlog, s katerim je vlada hotela prepovedati rabo vsakega drugega kakor nemškega jezika pri javnih zborovanjih.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 3. marca.
— Vesteneek redivivus. Pod baronom Sch\varzem se lepo vračajo lepi stari časi! Z nemškimi praktikanti, ki niti slovenske besedice črhniti ne umejo, oglašajo se zopet Veste-neeki, ki »Sclnveinespraehe« sovražijo ter se čutijo omadeževane, ako prihajajo ž njo v dotiko! Zopet se upajo na dan birokrati, kateri javno kažejo besno sovraštvo jeziku tistega naroda, kateri jih živi in pas". In sicer za dela, ki niso dosti vredna! Po Ljubljani — prav natančnega nismo mogli izvedeti, pa bomo že še iz-
LISTEK.
Državno pravo.
(Burka z moralo.)
IVrev Maxim, sin iznajditelja strojne puške, je iznašel pripravo, vsled katere se da pri topovih pokanje strelov zmanjšati, da se v daljavo sliši samo še kol šumenje.
Rapidno razvijajoča se tehnika pa je iznašla novo puško, ki pri strehi ne poči, temne le komaj slišno za-šumi. V zvezi z brezdimnim smodnikom provzročila je ta iznajdba totalni prevrat v oboroževanju. In države so se vsaka po svoje jele kosati med s<*boj glede novega oboroževanja.
Da bi se ne moglo reči, da vlada nima dovolj smisla za napredek in da niti najvažnejših momentov v kulturnem razvoju narodov ne uvažuje s tisto energično resnobo in resnobno eneržijo, ki je za resnični proevit narodov neobhodno potrebna, je vlada vsled energičnega pritiska kulturnega ministrstva, ki je bilo takrat v rokah še ne dekori ranega generala vojnega ministra, takoj ob prvi pe-tindvajsetletniei te znamenite iznajdbe sklenila, da se ima nemudoma v vseh literaturah njej podrejenih kraljevin in dežela besedilo prizadetih tiskov in spisov izpremeniti v toliko, da se odslej povsodi na mestu »paska poči, puške pokajo« pravilno čita in piše: »puška zašumi, puške šume; nasprotno pa se mora odslej
pravilno pisati in govoriti: »Valovi reke pokajo«, »veter je poknil čez plan.«
In od tistihmal v vsej državi ni počila niti ena puška več. Namreč oficialno.
Kar se godi neoficialno, torej za očmi vlade, za to pa ona ne more biti odgovorna.
In tako se je zgodilo, da je vzlio ofjejalnemu kulturnemu napredku prišlo v fleželo resnično nekaj novo-iznajdenih pušk, iz katerih se je dalo streljati tako, da se ni prav nič slišalo strela.
Ampak tako preprosto se ta stvar ne sme povedati, da bi jo končno vsakdo lahko razumel. Kajti vprašanje o puškah, torej tudi o pokanju in o nepokanju alias šumenju njih, je uradna in celo pravniška stvar, da, celo državnopravnišku stvar je.
In zato je neizogbno potrebno, da se o njej govori državnopravniški znanstveno, to je, da jo odenemo v sicer težko umevne in zavozljane, zato pa tembolj pravnoznanstvene besede.
Zgodilo se je torej, dt\ je prišlo Vzlie oficialno poudarjanemu kulturnemu napredku v dežili resnično nekaj novoiznajdenih pušk, ki so po oficialnem, torej istinitim razmeram nikakor ne odgovarjajočem terminu pokale, dočim so po neoficialnem, torej resnici odgovarjajočem dejanj-skem stanju samo šumele.
Pokajoče puške pa so bile v tisti
državi vsled napominjane ministrske naredbe uradno odpravljene.
Torej in ergo v tisti državi ni bilo pušk, ki bi pokale.
Namreč oficialno jih ni bilo.
Kajti v tisti državi so bile oficialno znane samo pnške. ki so šumele, dočim so v istini, ki z državnim pravom in z uradnostjo nima prav nobenega stika, pokale, kakor so pokale še tiste slavne dni, ko so se še turške žene jokale. Toda te puške, kakor že ugotovljeno, uradno niso pokale, ampak so šumele.
Zgodilo pa se je tiste dni, da so se nekje v tisti državi vršile volitve.
In ker so volitve vsikdar svobodne, je že štirinajst dni poprej kon-signirano vojaštvo streljalo na množico volilcev. Sicer se ni bilo zgodilo nič posebnega, ampak ljudem treba dokazati, da so volitve resnično svobodne, na način, da si stvar zapomnijo.
Rajnike, posebno če so nam dragi, pa hrani vsakdo najraje in naj-vztrajneje v spominu. In tako mora tudi misel na volilno svobodo ostati najdalje in v najbolj živem spominu, če je spojena s spominom na dragega rajnega.
Zato se je streljalo, namreč na volilce. Uradni brzojav pa je poročal, da je med volilci nekaj zašumelo.
Vsled politične konstelacije je že tako naneslo, da vrhovni voditelj volitev ni imel na razpolago uradnikov. Zato je bil primoran, imenovati za voditelja volitev v dot i enem okraju, o katerem govori   pričujoče dr-
ža v nopravniško modrovanje, nekega svojega zaupnika, ki je bil zaeno okrajni predstojnik.
Mesto okrajnega predstojnika je bilo dobro dotirano: neslo je v.-va-ko leto nekaj uradnih nosov in brc, spojenih z izvenuradno izrečenim zagotovilom, (hi taki uradni nosovi niso bogvedi kolikega pomena in da se bo že dalo narediti, da dobi gospod okrajni predstojnik na svoj grob z zlatimi črkami lično izveden napis: N. N. svetnik ad personam extra sta-tum ad honores-taxfrei.
Neizogibno je bilo, da je napo-minjani predstojnik in zaupnik vodi! volitve in pazil na volilno svobodo z vso pristojno natančnostjo in ri-goroznostjo.
Komaj se je prikazala gruča volilcev, jej je s salvo iz vojaških pušk poklical volilno svobodo v spomin. In ko so mu gumbi na hlačah prešteti zanesljivo razodeli, da treba to stvar še enkrat poklicati v spomin, že ni bilo tri kilometre okrog volišča videti nobenega volilca več.
V svesti si, da je točno izvršil zanpani mu ]K>sel, je odšel v brzojavni urad in brzojavil osrednjemu voditelju volitev:
»Volitve v našem okraju končane. Na volišče sploh ni prišel nihče, dasi se je volilna svoboda varovala strogo po uradnih predpisih.«
Ko pa je stopil iz brzojavnega urada, se je nenadoma zgrudil, iz srca pa mu je skozi majhno luknjico privrela vroča kri. In izdihnil je.
Njegova   vdova,   mati osmerih
otrok, vse nepreskrbljeno, pa je naperila proti vladi tožbo na odškodnino za moža, ki ie padel ob izvrševanju uradno poverjenega mn posla.
Nižje instance jej niso hotele pripoznati ne pokojnine, ne odškodnino, ker njen mož niti ni bil uradnik in je bil s tistim hipom, ko je brzojavno naznanil konec volitev, državnopravno konec njegovega zadevnega poverjeništva, vsled česar vlada m more biti odgovorna za sluc i je, ki so ga doleteli kot privatno, to se reče v njenih uradnih šematiz-iii i 11 ne nahajajočo se osebo.
Najvišja instanca pa je razsodila sledeče:
Vaš mož je ustreljen.
Sodnijsko-zdravniški izvid kon-štatnje, da je bil ustreljen v desno srčno izbo.
Zaprisežena izvedenca sta izpri-čala, da je mogel na tako daljavo biti ustreljen edinole iz pnške.
Po neštevilnih zapriseženih pričah je dognano, da takrat, ko se je zgrudil Vaš mož, ni bilo slišati nobenega strela, niti se nikjer ni videlo smodnikovega dima.
Torej je bil Vaš mož ustreljen z brezdimnim smodnikom iz puške na pok.
Pokajoče puške pa so v naši državi vsled napominjane ministrske naredbe uradno odpravi jene in ne ekv.istirajo več.
Ker pa je po zdravi logiki nemogoče, da bi bil kdo ustreljen iz puške, ki ne eksistira, ki je torej ni, je prav no jasno, da Vaš mož živi, da je
vedeli — kroži tale mična pri povest. Vladni svetnik pl. Laschan ima lakaja, ki je nekje v slovenskih krogih napravil nekaj dolga. Ker ni plačal, se mu je zaplenila plača ter se je o tem, kar je bilo neizogibno, dostavilo sodno obvestilo vitezu Lasehanu. Dotično obvestilo je bilo v slovenskem jeziku pisano, a sodni sluga je je gospodu vladnemu svetniku dostavil v njegovem uradnem biroju pri deželni vladi. Komaj je nemški vitez opazil, da se mu dostavlja slovenski odlok, zapenil se je od jeze. Raztrgal je dostavnico in odlok ter oboje vrgel pred noge sodnemu slugi, kričeč: Wie kann sich das Gerieht erfrechen, mir in dieser Sprache etwas zuzusicl-len! Dobro! Mi uradniku, naj si je Slovenec, naj si je Xemec, radi pri-zanesemo, neizprosni smo pa vsikdar, ako kak birokrat, ki živi od slovenskega naroda, izkazuje sovraštvo na sproti jeziku, katerega govore naše matere. Danes samo vprašamo: se je v ti zadevi vršila kaka preiskava in kako zadoščenje se je dobilo za to nečuveno postopanje vladnega svetnika? Prosimo hitrega odgovora, ker si ga drugače poiščemo sami!
— Volitve v kmetskih občinah in volitve v mestih. Silni poraz, ki je zadel vladno - klerikalno - nemšku-tarsko koalicijo v mestni skupini, boli premagance tako, da se od bolečin kar zvijajo. V tolažbo svojih pristašev pripovedujejo gorostasne bajke in očitne norosti in napenjajo svoje možgane kar je mogoče, da bi svoj poraz postavili vsaj v milejšo luč. »Slovenec« izigrava malone vsak dan volitve v kmetskih občinah proti volitvam v mestni skupini. A ta primera šepa na obeh nogah. V mestni skupini je bil boj, v kmetskih občinah pa razen v Belokrajini sploh ni bilo ni e b o j a. V mestni skupini so so pod vladnim vodstvom združili klerikalci in nemčurji na najsrditejši boj zoper narodno-napredno stranko, da ji odvzeme nekaj mandatov, v kmetskih občinah pa se narodno - napredna stranka sploh ni udeležila volitev in tudi ni ničesar storila za kandidate, ki jih je kmetska stranka postavila v nekaterih okrajih. Kandidat je kmetske stranke so bili popolnoma prepuščeni sami sebi in niso imeli ne agitatorjev, ne sredstev za agitacijo. In vzlic temu so klerikalci komaj in komaj rešili svojega Šukljeta. V desetih kmetskih okrajih pa sploh ni bilo protikandidatov. Zato je pa naravnost smešno, če govori »Slovenec« o »zmagah« v kmetskih občinah. Kjer ni boja, tam ne more biti zmage. Naravno je torej, da se živa duša razen c. kr. ko-respondenčnega urada ni zmenila za »zmage« klerikalcev v kmetskih občinah. Tudi klerikalci sami niso bili nič kaj veseli svoje »zmage«, ker jim je Belokrajina pokvarila vse veselje. Zmage narotlno-napredne stranke v mestni skupini pa se resnično vesele vsi naprednjak i. Volitev v mestni skupini je bila »Kraftprobe« kakršne še ni bilo na Kranjskem. Vsi hudiči so se zarotili zoper narodno - napredne kandidate. Na čelu koaliranih sovražnikov je korakala zakonolomna vlada, a vkljub največjemu naporu je narodno - napredna stranka treščila ob tla nasprotniško koalicijo. To je res zmaga, prava zmaga, izvojevana v najljntejšem boju in kdor čuti narodno in misli napredno, ta se te sijajne zmage po vsi pravici od srca veseli. »Zmaga zagotovljena« je še pred volitvami oznanjala nemčur-sko - klerikalna koalicija — potem pa je bila na celi črti potolčena in pobita, da se v svoji onemoglosti kar lase puli vsled jeze in obupa.
— Fajmošter iz Selc se je pripeljal nalašč zato v Ljubljano, da je Coeovega žlahtnika Simončiča obdelal za klerikalno-nemčursko stranko in mu popisal glasovnico.
— V volilni komisiji v Novem mestu je sedel 28. t. m. tudi g. Jožef Bergmann, hišni posestnik in lekarnar »Pri kroni« v Novem mestu. Mož je rojen Novomeščan, ki se je nemški šele v šoli naučil, pa se gre i*ad velikega nemškutarja. Še slovenske dekle ne mara v hiši, le Kočevarice, in če prirede Kočevci kako slavnost, da izzivajo Slovence, je vselej zraven. Samo slovenske kronce mu diše. Pri volitvi dne 28. t. m. se je zgodilo tole: Okrajni glavar je kakor vse člane komisije, tudi Bergmanna pozval, naj odda glasovnico. Bergmann je najprej rekel, da je nima, A ko mu je župan drugo glasovnico ponudil, je pa rekel, da se zanjo zahvaljuje, ker ima svojo v žepu, a ne mara iti ponjo. Če bi bil imel Plantan kakega m mškutarskega protikandidata, bi bil Bergmann seveda z navdušenjem glasoval za nemškutarja. Slovenci naj pa le še nosijo svoj denar nem-škntarju Bergmannu.
— Volilno gibanje na Goriškem. Kler i kale i res ne znajo drugega nego lagati. Kar izmislili so si zvezo slovenskih naprednjakov z laškimi liberalci, jo tiskali debelo ter razna-šali okoli po listih. Tisti čas pa, ko so po svoji stari navadi nesramno lagali, so se sami pehali z vso silo za laške klerikalne kandidate v splošui kuriji, ki je volila včeraj. Včeraj je bilo videti v Goriei slovenske klerikalce, kako so hodili volit kar po vrsti laške klerikalne kandidate. Tako so delali; sedaj pa bodo izprijenci najbrže lagali po svojih Ustih, da so volili včeraj slovenski napredjaki hiške liberalce. — Vse uredništvo »Primorskega LisUi« je bilo na nogah za laške klerikalce, lazili so okoli slovenskih volilcev ter jih nago-varjali, naj gredo volit hiške klerikalne kandidate. Brata odgovornega urednika »Primorskega Lista« so aretirali radi prehude agitacije. Tako so se vezali slovenski klerikalci z laškimi klerikalci. — Od strani na-prednjakov ni šel nihče volit, s čemur je najsijajnejše ovržena podla klerikalna laž. Laž o zvezi so razna-šali tudi laški socialisti. Ti so postavili, seveda brez upa zmage, zadnji trenotek svoje kandidate za splošno kurijo: Al. Cej iz Gorice, Cesare Tess iz Krm ina in Fr. Marega iz Gradišča ob Soči. — Včeraj se je bil na Goriškem ljut boj proti klerikalizmu. Ta boj nam je pokazal, da je napreden živel j na Goriškem tako močan, da ga klerikalizem nikdar ne ugonobi. Le dela je treba in zopet dela! — V furlanskem delu dežele je klerikalizem v najbujnejšem cvetju.
— Pastirski list lavantinskega knezoškofa dr. M. Na potnika, ki ga izda za tekoči post, povabi j a tudi slovensko ljudstvo v slavljenje »lurške matere božje«, torej v romanje v — Lurd. Tozadevne oklice so že objavili klerikalni listi! — Ta škofov postni list proslavlja tudi papeža Pi-jči X. ter izrazu je nado, da bode »dobro« naše ljudstvo pokazalo »svojo radodarnost napram sv. očetu.« — Tako ljubijo cerkveni voditelji ubogi naš narod. Nič ko skrajno ožemanje!
— Budalost. Iz Spodnjega Šta-jerja se nam piše dne 29. februarja t. 1.: »Narodna stranka za Štajersko« bode morala iti v šolo h klerikalni krščanski socialni zvezi, da se priuči pravim mislim o preosnovi volilnega reda za Štajersko. Tako piše mariborskega   »Slovenskega Gospo-
darja« 9. številka z dne 27. m. m. na uvodnem mestu ter resno govori svojim »bravcem«, da inteligenca »Narodne stranke« — le te najboljši ljudje! — ne presegajo politične izobraženosti, ki jo dobi pri »Kmetski zvezi« vsak obiskovalec njenih socialnih kurzov!! Zdaj pa vemo. Kdor še ne verjame, da je »Slovenski Gospodar« res list ljudstvu v pouk, naj kar bere ta citirani uvodnik. Navajeni smo že »Gospodarjevih« budalost i, a večje bedastoče, ko je ta, še nismo kmalu zasledili pri Koroščevem trobilu.
— »Straža«, list, ki ga mislijo izdajati štajerski klerikajci kot ne-nekako glasilo njihovih »inteligen-tov«, ne bode pričel izhajati 1. marca t. 1., kakor je bilo nameravano, marveč pozneje -— enkrat. — Še niso vsi pogoji v zadovoljivi meri izpolnjeni,« pravi tozadevno »Slovenski Gospodar« z dne 27. februarja t. 1.
— Promocija. Včeraj je bil na dunajskem vseučilišču promoviran za doktorja medicine gosp. Ludovik Jenko, sin tukajšnjega zdravnika g. dr. Ludovika Jenka in njegove gospe soproge Terezine. Čestitamo!
— Iz železniške službe. Kako spravljajo nemške uradnike v naše kraje, svedoeita zopet dva slučaja: Karel P a c h e r , pristav avstr. drž. železnic drž. žel. direkcije v Inomo-stu, je premeščen v področje drž. železniške direkcije v Trst, kamor pride tudi Karel G r e i p e r , strojni asistent avstr. drž. železnic obratnega vodstva v Črnovieah.
— Učiteljske vesti na Štajerskem. Šolski vodja v Resniku Matevž Z g a j n e r je menovan za nad-ucitelia v Št. Jungerti na Pohorju. Učitelj Al. E p p i e h in učiteljica Marija E p p i c h v Vojniku pri Celju sta dobila službi pri Sv. Ani v La vanteggu.
Iz gledališke pisarne. V petek (p&O se uprizori tretjič v sezoni priljubljena angleška opereta »G e i-s h a«, ki je dosegla tudi na slovenskem odru popolen uspeh. — Prihodnjo nedeljo popoldne se uprizori kot dijaška in ljudska predstava ob znižanih cenah Sehillerjeva žaloigra »K o v a r s t v o in 1 j u b e z e n«, zvečer pa se poje četrtič v sezoni Dvofakova lirična opera »R u s a 1 -k a z gospico Jarmilo G e r b i e e v o kot gostom v naslovni vlogi.
Nenavaden glasbeni užitek bodo imeli obiskovalci »Sokolove« ma-škarade, kajti nastop Buonapartove armade se vrši ob zvokih »naskočne koračnice«, ki jo je prvi konzul Bu-onaparte dal komponirati v spomin bitke ob piramidah, in ki so jo vsa poznejša leta med drugimi zgodovinskimi koračnicami svirale godbe cesarskih gard Napoleonovih. »Sokol« je naročil glasbeno gradivo posredno od nekega založništva v Li-onn. Imeli smo priliko čuti to koračnico, ki se francosko nazivlje »Pas de charge dela Garde republicaine a. la bataille des Pyia: tiides«, in reči se mora. da ta šum 'a majestetična glasba naravnost izraža ekspanzivno silo tedanje francos: • države in mogočnost njenega genialnega gospodarja. Tudi komando nad francoskim vojaštvom bo francosko; potrebne poveljne stavke je dobilo društvo iz Pariza s prijaznim posredovanjem tukaj živeče dame. Napoleonova armada ima pristne puške in bajonete iz tedanjega časa, ljubeznivo dane na razpolago iz neke tukajšnje zasebne zbirke. Ponovljeno bodi, da je skrbljeno za to, da se bo impozantni nastop, za kojega so »Sokoli«  imeli  mnogo   utrudljivih sku-
čil in krepak in torej docela usposobljen z delom lastnih rok preživiti — to ste naglasili samr — svojo devet-glavo rodbino.
Državljan pa, ki z delom lastnih rok preživi devetglavo rodbino, mora imeti dokajšnje sredstvene dohodke.
Vsled česar se Vaš mož s tem pod pretnjo nasilnega dogona nujno poziva, da se tekom treh dni v lastni osebi oglasi pri o tem že obveščenem pristojnem davčnem uradu, da bo zaslišan glede pritajen j a svojih dohodkov odnosno namenoma krive fasije. Če bi temu uradnemu ukazu na kakršenkoli način izognil, se ima nad njegovim premičnim in nepremičnim premoženjem razglasiti konkurz.
_ Šr.
ilu&ezen Konfonove Klare.
(Darje.)
XIV.
Marki Charles d' Aureville se je dolgočasil. Rana na roki se je sicer kmalu zacelila, a marki tudi po preteku zaradi bolezni dovoljenega dopusta ni nastopil svoje službe, ker ni hotel iti v Ljubljano, dokler ni bila njegova afera s princezinjo Dietrich-steinovo in z baronom Gallom pozabljena. Prosil je za podaljšanje dopusta in prošnji njegovi se je seveda ngodilo. Upal je, da mu sploh ne bo več treba ostati na Kranjskem, kajti
pisaril je vsem svojim znancem v Parizu, naj že izposlujejo, da bo povišan in premeščen.
Bivanje na Kušljanovem gradu mu je že čez vse mere presedalo. Vajen je bil veselih in velikih družb, ki jih je zdaj pogrešal, kajti dokler sam ni* zahajal v družbo, tudi ljudi ni mogel vabiti k sebi. Ljubil je posebno žensko družbo in zdaj je bil navezan na svoje ljudi, kar se mu je zdelo kmalu neznosno.
Potikal se je ves dan po gozdih, ali pa jahal po cele ure daleč, samo da mu ni bilo treba potikati se po gradu. Celo s preprostimi tržani in tržankami se je zdaj včasih pomenil, zaradi česar se je čudil sam sebi. Ni jih sicer zaničeval ali preziral, kakor drugi aristokrat je, nasprotno, imel je zanje simpatije, ker mu je imponirala njih delavnost, njih žilava vztrajnost in njih resnoba, lastnosti, ki jih sam ni imel. Spoštoval je pravzaprav vse resne, delavne ljudi, samo občevati ni maral ž njimi. A sedaj, ko se je dolgočasil na smrt, je bil včasih zadovoljen, če je mogel vsaj med vrhniškimi tržani in tržankami prebiti nekaj ur.
Naravno je, da je v teh razmerah zapazil tudi Klarico, ki je bila poleg markize Helene edina mlada ženska na gradu.
Marki je bil v svojem življenju toliko doživel, da ga je mogla zanimati samo ženska, ki se je na kateri-
koli način odlikovala med drugim ženstvom. Klariee doslej marki res še ni bil prav zapazil. V družbi se je Klarica iz ozirov na podrejeno stališče svojega moža vedla vedno jako skromno. Ni bila plaha, a zavedala se je, da ji je pristop v marki je vo družino dovoljen le iz dobrohotnosti in zaradi tega je bilo njeno vedenje vedno reservirano. Marki ni imel prilike spoznati, da je Klarica zgovorna in zabavna, izobražena in duhovita in seveda ni slutil, da nadkri-ljuje skromna Klarica v teh ozirih mnogo odličnih dam iz prvih rodo-vin. Iz navade, izogibati se pripro-stejšim ljudem, se za Klarico ni zmenil že zaradi tega, ker je bila soproga njegovega gozdarja, ki je bil po njegovi sodbi povsem nizek in brezpomemben človek. Pa tudi Klaričino lepote ni zapazil, ker ni imel prav nič pozornosti ne za ljudi, ne za dogodke v svoji hiši in ker se je Klarica vedla tako skromno in se markiju tako skrbno umikala, da marki ni prišel v položaj si jo natančneje ogledati.
Šele zdaj, ko je bil marki prisiljen živeti brez družbe, je z velikim začudenjem spoznal, da prebiva pod njegovo streho jako lepa mlada žena, ki zna biti prav ljubezniva in zabavna. Zapazil je to pri obedu in je kar strmel nad tem, kar mu je žena pozneje povedala o Klarici.
(Dalje prtmodajifta ,
šenj pozno v noč, vršil zares točno ob 9. zvečer. Torej pravočasno priti! »S okoli« se še enkrat opozarjajo, da na današnjo maškarado ni priti v sokolskem kroju, ker bi to motilo enotni značaj kostumov. Za nema-skirance je obleka promenadna, pri blagajni pa bodo na razpolago turške čepice.
Občni zbor »Političnega, gospodarskega in izobraževalnega društva za vodmatski okraj« je bil 22.m. m. v gostilniških prostorih g. A. Bizjaka v Bohoričevih ulicah. Navzoče je pozdravil predsednik gospod Bizjak in se zahvalil vsem podpirateljem društva. Tajnik gospod T o m a ž i č omenja v svojem temeljitem poročilu potrebo društva. Storilo je, če se pomisli, da se je ustanovilo šele 9. septembra lanskega leta, ogromno. Knjižnica, ki jo je urejeval požtvo-valni član g. J. Mulaček, šteje nad 800 knjig. Članov ima društvo 109. V bralni sobi je članom na razpolago 22 časopisov-. Društvo je priredilo Miklavžev večer, na kojem je obdarilo 23 otrok ubožnih staršev iz vodmatskega okraja z obleko in obuvalom, neoziraje se na to, kateri politični stranki pripadajo starši teh otrok in žrtvovalo za to človekoljubno delo čez 250 K. Tudi požrtvovalnost nekaterih članov, kakor tudi gospa, je pripomogla, da so bili ti otro-čiči tako obilo obdarjeni, ker so dame napravile brezplačno oblekee za deklice, za kar jim izreka odbor na tem mestu najprisrčnejšo zahvalo. V društvenih prostorih je lep društveni inventar, ki reprezentuje vrednost 300 K. Odbor je imel redno vsak četrtek sejo. Društvo se je zavzelo pri občinskem svetu za regulacijo in kanalizacijo Vod mat a ter izposlovalo s požrtvovalnostjo občinskega svetnika gospoda Turka kanalizacijo v Rav-niknrjevih, Bohoričevih in Jenkovih ulicah, za kateri trud moramo na tem mestu g. obe. svetnika Turka in slav. obč. svet najprisrčneje zahvaliti. Sestavila se je tudi prošnja do občinskega sveta v svrho podaljšanja roka za davčno prostost hišnonajem-ninskega davka za tiste stavbe v Vodmatu, ki so bile zgrajene po potresu. Ta prošnja se je izročila gosp. županu T. Hribarju, ki je obljubil, da bo vse storil, kar je v njegovi moči, da zaprošeno podaljšanje doseže. Društvo je priredilo veo veselio, katere so donesle lep čisti dobiček in le tako je blo moč napredovati dru-š vu. Govornik končno apelira na vse člane, da pridno pridobivajo članov »H podpor, da bo moč društvu delovati v smislu društvenih pravil, ki pravijo: »Društvo ustanavlja človekoljubne ustanove, iz katerih podpira podpore potrebne prebivalce vodmatskega okraja«. Blagajnik gospod Mrak poroča, da je imelo društvo do 31. decembra 1907 891 K 36 vin. dohodkov, 673 K 25 vin. stroškov, torej 218 K 11 vin. prebitka. Gosp. I. O r a ž e n kot revizor predlaga, da se da g. blagajniku absolutorij in se mu zahvali za požrtvovalno delo. Članarina se je zvišala za 10 vinarjev mesečno in znaša za leto 190S. 40 vin. na mesec. V odbor so voljeni gospodje: Bizjak Ivan, Mlakar Ludovik, L u š i n Dominik, V e r o v-šek Miha, Oražen Ivan. Tomaži« Ivan, Mrak Veličan, K a v -č i č Fran; namestnika gg.: Zidan Mihael in B a b n i k Karel; revizorja gg.: Rebolj Pavel in D r a -š e e k Anton ; arhivar g.J. Ši r e e 1 j, namestnik g. T u r š i č. Obljubila sta svojo pomoč v arhivu gospoda G h e r b a c in W a g n e r. Nadalje je sklenil občni zbor na predlog gospoda Verovška napraviti v poletnem času večjo veselico na korist »Sokolskoga doma« vodmatskega »Sokola«. G. Ton i j se zahvali odboru v imenu Novega Vodmata, Zelene jame in Most, da se je spomnil le-ta tudi pri Miklavževem večeru na uboge otroke teh okrajev. G. Verovšek predlaga tudi, da se odbor pooblasti, da stopi v dotiko z izvrševalnim odborom na-rodno-napredne stranki1, da mu ta prepusti, da si izvoli vodmatski okraj enega zastopnika v občinski svet. Dalje predlaga za zaupnika društva, in sicer za Zeleno jamo gospoda Še meta, za Novi Vodmat in Moste pa gospoda Tonija, katera zaupnika sta zavezana pohajati k odborovim sejam in imata posvetovalni glas. Nadalje predlaga zahvalo vodmatskim damam in izreka nado, da bodo dame tudi nadalje tako naklonjene, kot so bile dosedaj. Vsi predlogi so bili z navdušenjem sprejeti. Gospod Iv. Oražen predlaga, da se izvoli častnim elanom društva g. župan Ivan Hribar ter omenja njegove velikanske zasluge za slovenstvo. Ko je dal predsednik predlog na glasova nje, je bil sprejet z nepopisnim navdušenjem. G. Mlakar prinaša pozdrave , »Trnovskega prosvetnega društva«. Vsi navzoči so bili vzrado-ščeni, da se jih je spomnil delavni trnovski brat. Gg. Oražnu in Verov-šku se je izrekla zahvala za požrtvovalno delovanje v prospeh društva. Na predlog g. O r a ž n a bo odbor skusil dobiti znižano vstopnino za člane v panorami in v kinematogra-
fu, na predlog g. F o r t i č a pa v dp. želnem gledališču.
SlovenSko gledališče.   Ko fie
je v Parizn na gledališču „Renais. sanceu prvič vprizoril Bern s tej. nov „Tata, tedaj je stala cela pari. ška kritika pod globokim vplivom tega energičnega dela, ki ga je Ca* mille Le Senne vsled njegove na<J vse enostavne in enotne zasnove, iz katere se dvigne dejanje, ve kipi do vrbnnoa in splahne kot nagel val, primerjal vzblestelemu meteorju. Iq res, ko se dvigne zavesa in se ie. menjajo prvi za dramo pomembni dijalogi, že čutimo nad igralci trdno železno roko avtorja, ki jih pelje brez ovinkov preko leikoČ psiholo. gije in značaja z elementarno silo dramatskim dogodkom nasproti. Zdi se nam, kot da bi pri vsaki etapi silovitega svojega duševnega oresoenda klicala uboga mučenica Marija Lujiza! „Jaz ne morem drugače, v enajstih urah mora biti moja drama dokon-Čana." V nervozni naglici se bližajo Bernsteinove drame peripetiji, brez valovanja, premočrtno svojemu cilju nasproti, kot da bi samolastno znale, da je to njih namen, pa bodisi že, da se zove ta drama „le De ton r-, „la Rafale", nla Griffeu, ali pa, kot najnovejše njegovo delo, nSamsonu. V tej naglici ni izgubljati časa s psihološkimi unesami in filigranskimi detajli v značaju; površno modelira-nega postavi Bernstein igralca na oder: „Tu imaš glavne konture svoje psihe, njeno psihologij o si igraj sam!" — In zato sem se razveselil Fijana v vlogi Rio bar d a! Kaito lepo je razumel tehniško posebnost Bernsteinovih dram; ali ni bil njegov organ kot vijolina, ki pod veščo roko vzkipi iz lahnega „pijana" v silovit nfor tissimo44 drugega dejanja; paralelno z dramo se je razgibala njegova igralska agilnost, paralelno z njo so se odpirali vrelci njegovega melo-dijoznega govora m tam na vrhunca d ugega akta si je postavil smelo dramatično .korono" — za trenotek ga je veselilo obstati na tej telko do segljivi, lepi višini teatrabke — in že je, pokoren autor ju, zaprl preglasne registre svoje duše. In Fijan ne molči, dokler je na odru; kadar mu avtor veli molčati z jezikom, tedai govori z gestami in mimiko in vsaki malenkosti na odru posveti svojo pozornost. Občinstvo se mu je zahvalilo za lepo igro s freneti enim ploškom in cvetliČnimi darovi. Ia g. Kreisova kot Marija Lujiza je staia svojemu partnerju enakovredno ob strani, koliko pristnega divjega trpljenja ji je ta večer kipelo iz prsi, koliko globokočutnib, žalostno ponosnih akcentov je nasla njena duša, s takim divjem ognjem je igrala mogočno sceno drugega akta, da mi ni mogla iz spomina beseda, s katero je označil Sorbet igro Marije Lujize v Parizu: Bune petite panthere en fureuru G. NuČiČ je svojo malo vlogo podal tako lepo m precizno, da zasluži vso pohvalo; da je g Borštnikova izvrstno absol-virala svojo, stvar se ume samoobsebi, kakor tudi g. Danilo, ki je s pri merno umirjenostjo igral detektivsko vlogo Gondoina. Dr. P. G
Družbi sv. Cirila In Metoda Je POSlal g- Fr. Majer iz Maribora 108 K. v* to lepo vsoto je vštetih 18 K za narodni kolek, 1 K dar g. Z. Lamprechta, Kumen, 89 K pa ie narodni davek. Imena teh častitih rodoljubov naj izve slovenska javnost: V. Bahoveo, V. Berdajs, dr. V. Kao, V. Karba, prof. L. KoprivŠek, dr. Fl. Kukovec. Fr. Majer, dr. A. Medved, dr. Lj. Pivko, Fr. Pišek, dr. L. Po-ljanec, dr. Fr. Rosina, dr. VI. Sernec, M. Stajnko, Iv. Šoštarič, Št. Šuo, Z. Veras, E. Weixel, M Reicher Jos. Volčič, prof. Ivan KoŠan. Fr. Bureš, Fr. Lichtenwalner, dr. Fr. V« ušek, prof Fr. JerovŠek (plačal kar 20 K za to leto), neimenovan, dr. R. Pip S, A. Ausenek, M. Pogačnik (Ruše). I? Lampreoht ml. — Nekateri imenovanih gospodov so plačali narodni da vek za pretekla meseca prosinec in svečan, drugi zopet za več meseoev, za celo leto naprej. Hvala iskrena trudoljubivemu gospodu nabiralcu, hvala enaka požrtvovalnim rodoljubom, želimo pa, da dobi prvi, da dobe drugi mnogo posnemaloev.
Nova podružnica družbe sf. Cirila In Metoda za Rajhenburg, Videm in okolioo deluje prav živahno. Odbor je v krepkih rokah zavednih rodoljubov, ki so nam jamstvo, da bode podružnioa vrlo uspevala m rodila sadov glavni družbi, pripo mogla pa tudi k narodni probuji v oelem okolišu. Kaj pa dela desni breg Save od Radeč do Krškega?!
Dražbi sv. Cirila In Metodi
je poslala „Moška podružnioa v Žalcu skupiček zdražbane Miknševe „fajioe" znesek 21 K, darovan na častnem večeru gosp. Edvarda Kukc» 27. februarja in od njegovih ženit-vanskih gostov pri Sen ou pa 27 & 10 v za zdražbeno kito ovetja iz nevestinega šopka dne 29. februarja
Uprava  „Matice Slovenske' javi:   1. Knjige „Matice Slovenske za 1. 1907. se razpošiljajo.   Ker jemlje vezava ilustriranih „Kamni-
jfefh planin" več časa in Matičina oprava ni dobila is kuj igo veznice vseh izvodov naenkrat, ne morejo vsi £8 poverjeniki dobiti knjig i sto-5asno. 2. Matičarji, ki so se za prošlo leto prijavili po 14 jannarju 1908, ae morejo več dobiti „Zbornika", {Jar. pesmiu in rLetopisa", ker se je vs ed lanske odredbe teh knjig tiskalo le po 3800 izvodov. Sicer so pa letošnje publikacije (za 1907) mnogo obsežnejše, nego so bile prejšnja leta. — 3. Gg. srednješolski dijaki, ki so si naroČili letošnje knjige za polovično ceno, jih žal sploh ne morejo dobiti; ako dopošljejo še po 2 K, so jim knjige za L 1908. osigurane. Vsekakor pa je iz upravmh vzrokov želeti (in tako je bilo izprva tudi določeno), da se gg. dijaki s polovično naročnine oglašajo šele potem, ko so knjige Članom že razposlane. 4. Ako bodo p n. gg. Matičarji, prejemajoč knjige za 1 1907., obenem plačali članarino za leto 1908, bo Matioa dovolj rano znala, koliko izvodov ji ie tiskati, in ne bo več označenih ne-prilik.
Slovensko učiteljsko društvo
ima svoj redni mesečni, poučno-zabavni sestanek z gosp učiteljiŠčniki četrtega leta v četrtek, dne 5 maroa ob pol 8. zvečer v hotelu „Seidelu pri Južnem kolodvoru. Predaval bode učitelj gosp. Janko Likar o temi: „LT Čitelj in socijalne razmere na kmetih". Gostje učiteljice in učitelji dobro došli!
Deželni zvezi za tujski promet na Kranjskem je sporočilo vodstvo avstrijskega Llovda, da dovoljuje članom „Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem" 20% popusta pri vozni ceni na progah Trst-Benetke in na dalmatinskih progah in sicer cene L in II. razreda. Od pristojbin za spalnice in hrano pa Lloyd ne dovoljuje nobenega popusta. Kdor se hoče poslužiti gori omenjene bonifikacije, se mora izkazati z legitimacijo, da je član „Deželne zveze za tujski promet na Kranjskem". Najnižja Članarina našega društva je letnih 5 K.
Poročil se je včeraj gospod Fran Sopčič, brivski mojster Pod Trančo, z gdč. Albino T ram puž. Bilo srečno!
Obrtno zadružništvo. Meseca
marca bodo zborovale različne zadruge v namen, da preurede svoja pravila v zmislu novega obrtnega reda. Določena je naslednja vrsta zborovanj: 8. marca: Občni zbor kovinske zadruge v Ljubljani, predpol-dcdm ob 10 uri. Zvečer ob osmi uri odborova seja zadruge krojačev, kro-jac«c itd. v Ljubljani v Ferličevi gostilni. 15 marca: Občni zbor zadruge vseh obrtnikov v Kamniku ob 10. uri predpoldne. Ob 3. uri popoldne občni zbor zadruge stavbnih obrtov v Kamniku. 16. marca: Predpolduem ob 10. uri občni zbor zadruge trgovcev v Kamniku. Ob 3. uri popoldne občni zbor zadruge gostilničarjev v Kamniku. 17. marca: Predpoldnem ob 10. uri občni zbor zadruge rokodel skih in dopuščenih obrtov v Dobu. Popoldne ob 3. uri občni zbor zadruge svobodnih obrtov, gostilničarjev in mesarjev v Št. Vidu pri Dobu. 19. marca: Popoldne ob 2. uri občni zbor obrtne zadruge na Bledu v B ej-skem domu. 22. marca: Predpoldne ob 10. uri občni zbor zadruge rokodelskih in dopuščenih obrtov na Krškem. 23. marca: Popoldne ob 2. uri odborova seja gremija trgovcev v Ljubljani. 29. marca: Popoldne ob 3. uri občni zbor zadruge trgovcev in rokodelcev v Mokronogu. Opozarjamo vse člane teh zadrug, da je ministrstvo izdalo vzorna pravila za preuredbo zadrug, ki so na prodaj v „Narodni knjigarni" v Ljubljani. Ondu se dobe tudi pra-ila za pomočniške zbore. Se/eda v slovenskem jeziku. Zadrugam ni treba nič drugega storiti, kakor da na vrh teh pravil zapišejo naslov zadruge — in vsak član bo imel zadružna pravila v rokah. Ker obsegajo nova pravila važne določbe je pač neizogibno potrebno, da ima ta pravila vsak zadružnik. V „Narodni knjigarni" se dobe vzorna pravila za obrtne zadruge po 50 vin., s poŠto 60 vin. in vzorna pravila za pomočniške zbore po 30 vin. s poŠto 40 vin.
Izginil je pred šestimi tedni iz Šmarja pri Grosupljem 50letni posest nik Fran Kračman.
¥ vrelo vodo le padel 5 letni
Benedikt Šusteršič, mizarjev sin v Vižmarjih. Dobil je take opekline, da je umrl.
Prijet cerkven tat. V župni cerkvi v Kamniku so prijeli kajigo-veškega pomočnika Henrika Sorca iz Trgoviča pri Ptuju, ko je pobiral denar iz nabiralnikov. Soreo je bil že večkrat zaradi enake tatvine kaznovan.
Potres« Iz Postojne se nam poroča, da je bil tam 1. marca popoldne ob 3 uri 5 m. potres. Sunek je bil bolj slab in je trajal iy2 sekunde čez pol minute, drugi sunek je bil precej močan in je trajal dobri dve sekundi. Oba sunka sta prišla od juga.
Drsat sta ae ila v Palčjem pri
Postojni 9V2 letni Leopold in 61/* letni Lovrenc Česnik na vaško napaja-lišče. Fantoma pa se je udri led in sta oba utonila.
Obrtno nadaljevalna šola se je ustanovila v Radečah pri Zidanem mostu.
Štajerski deželni od tor je na
intervencijo g. Ježovnika k stavbi nove ceste od okrajne ceste U. razreda čez Št. Andraž na Polzelo dovolil 50% prispevka s pristakom, da morata okrajna odbora šoštanjski in vranski po zgradbi to oesto vzdrževati.
Maskarada celjskega „Sokola", ki se je vršila na pustno nedeljo pod naslovom „Na Balkanu- v prostorih „Narodnega doma" v Celju, se je sijajno obnesla, kakor se nam piše od ondot. Mask je bilo mnogo in krasnih, tako posameznih, ko tudi v skupinah. Poset od strani občinstva bil je mnogoštevilen, gmotni uspeh vrlo dober. Čestitamo celj skemu „S%kolu" na tej prireditvi!
Dovoljenje za rudosledbo v rudarskem okraju  celjskem sta
dobila Ivan Smreka r, veroučitelj iz Ljubljane in Franc Žužek, župnik v Kopanju
Poročil se Je dne 2. marca g. Ivan R a d e j , veleposestnik na Bregu pri Celju z gospo Marijo vdovelo T a Š i e r Bilo srečno !
Na vinorejski in sadjarski deželni Šoli V Mariboru vrši se sadjarski kurz za ljudske učitelje od 2. do 14. maroa t. L, ki pa se bode nadaljeval poleti od 15. do 20. junija. Udeleži se ga 20 učiteljev ki dobivajo za to dobo po 100 kron odškodnine.
Pravi svinjar je 351etni ožeujeni viničar Martin Skrinjar, ki je uČinil hudodelstvo proti nravnosti na svind. Obsojen je bil pred mariborskim sodiščem na 4 mesece ječe.
Ustrelila se Je v Ptuju žena lelezničnega uradnika Pavla Bind-1 e c h n er.
Na c. kr. obrtni šoli v Gradcu priredi se za ljudske učitelje, ki poučujejo na obrtnih nadalje-alnicah, tečaj v izvezbanje v trgovinskih učnih predmetih. Ta tečaj bode trajal od 27. aprila do 9. maja t. 1. ter pose-čalo ga bode 30 udeležencev, ki bodo dobivali po 30 K (!) podpore. Naša učna uprava je res splendidna!
Akad. tehniško društvo „Triglav11 v Gradcu priredi v nedeljo 15. marca v Mariboru v „ Narodnem domu" gledališko predstavo, katere Čisti dobiček je namenjen Ciril-Metodovi družbi. Uprizori se 5. dejanska Gogolova komedija „Revizor".
Ubil SO Je v Stomažu na Goriškem 511etni Jožef Trampu ž. Padel je z drevesa.
Uboj* V Šebreljah na Goriškem so ubili fantje 22ietnega Jakoba C e r m a 1 o g a r j a.
Smrtno se te obstrelil v Gorici 221etni vojak 47. polka Josip Walgrober, ker kot vrtnar po poklicu ni mogel več prenašati življenja v zaprtih prostorih vojašnice.
Konec pijanca. V Sedvoru na Goriškem se je Štefan Maddu tako napil da je obležal na cesti in umrl. Petletni sin, ki je bil z očetom, je pri mrtvem zaspal.
Tržaške podružnice ,, Slo renskega planinskega društva" občoi
zbor bo v soboto, dne 7. t. m. v dvorani „Trgovsko - izobraževalnega društva", ulica S Francesoo štv. 2, L nadstropje.
VOZ Je padel na 301etnega J o-žefa Preloa iz Naklega, ko je peljal iz Muj v Trst. Prelcujezlom 1 j enih več reber in  tudi znotraj je težko poškodovan.
Zastrupil Se Je v Trstu 501etni Franc Ceresina, ki je spil steklenico solitarjeve kisline. Umrl je eno uro nato.
Vlom* Pri zakonskih P e t r i č v Trstu so vlomili v stanovanje neznani tatovi in odnesli za 3000 kron razne srebrnine in zlatnine.
LlZOi Je pil v Trstu 301etni delavec Anton Krištof hoteč se usmrtiti. Našli so ga že nezavestnega, a so ga še rešili. Krištof je izvršil ta čin v pijanosti.
PolOŽaJ v Ameriki. Iz Amerike dobivamo od različnih strani kaj žalostna poročila. Denarna kriza je silno huda in stališče delavcev skrajno slabo. Več kakor milijon ljudi je brez dela, drugi delavci pa imajo le po en, po dva ali kvečjemu po tri dni na teden dela, ostale dni pa morajo počivati. Lahko si je torej misliti, kaka beda vlada med delavci. O vzrokih krize se je že dovolj pisalo tudi v „Siov. Narodu".
81ovenci v Ameriki. V rudniku je ubilo v Orientu Antona Cajnerja, doma iz Homeloa pri Gornjem gradu. — Društvo „Triglav" seje ustanovilo v Johnstownu. — Skala je ubila v rudniku v Da-lagni Fr. M oh ar j a, doma iz Žalne pri Grosupljem. — Nogo je zlomilo v Calunetu v rudniku Matiji Spreitzerjn. — Lastno tiskarno si ustanavlja v Čikagu list „Glas Svobode*1.
Tujci v LJubljani meseca svečane 1008. M seca svečana 1908 je prišlo v Ljubljano 3403 tujcev; torej 184 več kakor prejšnji mesec in 122 več nego meseca februarja lanskega leta. Nastanilo pa se jih je v hotelu „Union" 817. „Slon" 674, „Lloyd" 309, „Malič* 261, ^Avstrijski oesar" 200, .Grajžer" 165, „Ilirija" 142, „Juini kolodvor" 112. „Bavarski dvor" 112, „Štrukelj" 97. V ostalih gostilnah pa je prenočevalo 514 tujcev.
Iz e t v Beko in Opatijo napravimo ta teden za par krajcarjev, ako gremo v panoram o-kosmo-ramo na Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno". Ker je serija prav lepa in slike Čiste in jasne, je tatedenski obisk najtopleje priporočati.
Zanimivi zimski športi v pla-ninskib deželabf kakor sankanje, kegljanje na ledu, tekmovanje s skiji itd. so videti ta teden v mednarodni panorami pod Trančo, in sicer iz tistih krajev na Tirolskem, Predarlskem in Gor. Avstrijskem, kjer se ti lepi in zdravi športi najbolj goje.
Za Cirkus. V nedeljo popoldne je nek mlad dečko zadobil Čeznaravno veselje za cirkus. Ker pa k predstavi ni mogel, je skočil naglo k neki stojnici in ukradel slašČioarici 16 K denarja nato si pa šel takoj kupit vstopnico za predstavo v cirkuzu. Fante pa ni imel srečo, kajti kmalu so ga „zmotili" uslužbenci in oddali stražniku.
Aretovana Je bila predvčerajšnjim na južnem kolodvoru Ivana Sii-kova, katero je sodišče zasledovalo v policijski tiralnioi zaradi tatvine. Nameni ena je bila na Dunaj, pa je prišla v zapor.
Oče in sin — zob za zob. Ko sta se v nedeljo ponoči povrnila oče J. in njegov sin s hčerkinega, oziroma sestrinega ženitovanja, sta se doma sprla. Oče, kot glava hišnega gospodarstva, je začel obdelovati sina z nožem, nakar mu je tudi ta pokazal svojo umetnost in mu is t o tak o z nožem voščil lahko noč. Oba bode skoraj gotovo ozdravilo sodišče.
Delavsko gibanje Včeraj se je
z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Hrvatov in 4 Slovenci, nazaj je pa prišlo 100 Hrvatov in Macedoncev in 140 štajerskih. Slovencev. 60 Hrvatov je šlo v Bregenc, 40 slovenskih tesaČev se je pa povrnilo s hrvaških šum.
Izgubljene in najdene reči.
Posestnikov a hčerka Terezija P o nik -varjeva je izgubila denarnico, v kateri je bilo do 56 K denarja. — Zasebni uradnik g Lavoslav Kopač je izgubil 24 K vreden zlat Ščipalnik. — Gospa. Zofija Bernardova je izgubila zlato brožo, vredno 80 K. — Gosp. Jakob Jereb )e izgubil 10 K vreden prstan. — Najdena je bila na Karolinški zemlji denarnica z nekaj vsebine, katera se dobi pri najditelju na Karolinški zemlji hišna štev. 7.
Velika slanikova pojedina je
jutri v sredo v kolodvorski restavraciji g. Josipa S o h r e y a. Toči se novo došlo priljubljeno „salvator-sko pivo".
Velik mesarski pes, bel, z rjavimi lisami se je zatekel. Dobiti ga je v  Kolodvorskih  ulicah  štev. 26,
H. nadstr. pri g. Pavlu Vrtačniku, krojaškemu mojstru. Lastnik se naj oglasi do 8. t. m., sicer ae bo pes oddal.
Domača plesna veselica bo
danes zvečer v restavraciji pri „Levu". Začetek ob 7., vstop prost.
Meteoroligieni mesečni pregled.
Minoli mesec svečan je bil mil, suh, proti koncu moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsi-ievih stopnjah: ob sedmih zjutraj —1.2°, ob dveh popoldne 4.8°, ob devetih zvečer 1.6", tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca
I. 7°, za 1.9° nad normalom; največ 11.4° dne 7., najmanj *—6.4° dne 5. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 735.4 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 0.6 mm pod normalom; najvišje 748.4 dne 11. zvečer, najnižje 718.2 dne 29. opoldne. — Mokrih dni je bilo 6; padavina dež in sneg, znaša 57.2 mm; največ 32.3 mm je padlo dne 29. — Meglo smo imeli ob osmih dnevih. — Med vetrovi sta prevladovala jug in jugozahod; vreme je bilo milo in prijazno ter dalo čutiti bližajočo se pomlad, celo sv. Matija, ki nam je hotel pokvariti zadnje zimske dni, ni mogel s svojo pravico prodreti, kajti sneg, ki nam ga je opetovano z nebes poslal, je komaj padel tudi že izginil. — Tekočega meseca sušca pride luna dne 24. proti polnoči v Zemljino obližje.
Drobne novice.
— Obesili so včeraj v Petrogra-du sedem zarotnikov, med njimi tudi navideznega italijanskega čarni-karja Cal vino, ki so hoteli umoriti velikega kneza Nikolaje vica in ju-sticnega ministra.
— Poroka bolgarskega kneza Ferdinanda s   princezinjo Eleonoro
Reuss-Kosiritz je bila v nedeljo po evangeljski ceremoniji vgraduOster-stein. Vsled izrecne knezove želje ne bo v Sofiji nobenih svečanosti, vendar so bih« javim poslopja v zastavah.
— Angleški ministrski predsednik Campbell - Bannerman leži v agoniji ter je vsak čas pričakovati njegove smrti.
— Snežni plaz je porušil v Gop-pensteinu v Švici velik hotel. Pri tem je bilo ubitih 13 oseb, med njimi neki zdravnik, dva inženirja in dva otroka. Dvanajst oseb je hudo ranjenih.
K slovesni inštalaciji novega srbskega metropolita Letice v Sarajevu niso prišli Srbi, ker ni Letica domačin. Tudi slavnostni obed se ni vršil, ker so Srbi izjavili, da ne marajo sedeti pri skupni mizi z avstrijskimi častniki in uradniki.
— Poljedelski minister dr. Eben-hoch je prišel v Lovran obiskat bolnega župana dr. Luegerja.
— Tri milijone dolgov je napravila v Liibeku trgovska tvrdka Leib-holz pri 800 upnikih. Vse tri brate Leibholz so zaprli.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Uboj. Že dne 29. novembra lanskega leta sta sedela na zatožni klopi pred porotniki današnja obdolženca in sicer 22 let stari Janez Weithau-ser, konjaški hlapec in 19 let stari delavec Jakob J era j, oba iz Smlednika zaradi hudodelstva uboja. Ker se je pa pri razpravi dognalo, da je za točno pojasnitev cele zadeve Še potrebno zaslišanje novih prič, zato se je na predlog drž. pravd, obravnava preložila na danes. O tem se je tu-krat obširno poročalo, zato hočemo za danes podati le kratko sliko o celem dogodi jaju. V nedeljo, dne 1. septembra in. L je pilo v Bohinčevi gostilni na Brodu več fantov iz Smlednika in Zbilj, med njimi tudi Smle-denčana, današnja obtoženca. Ker obstaja nekako nasprotje med fanti teli dveh vasi, zato sta se domenila AVeithauser in Jeraj, da bosta Zbi-ljane napadla ter se v to svrho tudi z oklešeki oborožila. Sklenila sta jih napasti iz zasede. Skrila sta se ob cesti, tam kjer je na obeh straneh z gosto hosto obraščena. Okoli 9. zvečer so se domov vračali Zbiljani, in sicer fantje Juri Kalan, Luka Šetina in France Jenko, ob levi strani ceste pa jih je spremljal oženjeni Janez Roz-n an. Vsi so bili zidane volje, in da so lažje korakali, igral jim je Jenko na male ustne orgljice. Ko pridejo, nič hudega sluteč, mimo te zasede, planeta bliskoma obdolženca iz boste ob levi strani ceste na mimoidoče ter jameta mahati z okleščki po njih. Kalan je bil udarjen na levo roko, šetina na glavo, da je takoj padel in tudi Jenko je dobil tak udarec po glavi, da se je opotekal. Vsi trije so zbežali, le Rozman ni mogel uteči, ker je bil na tla pobit; šele kasneje se mu je posrečilo prilesti v Zbilje, kjer je domačim fantom pripovedoval, da je bil tako tepen, kakor še nikdar ne popreje. Akoravno je šel Rozman v terek na delo, vendar je vedno tožil O glavobolu, v četrtek je pa umrl. Zdravniki so našli na levih sencih razpoko, skozi katero je prišla nesna-g;i v lobanjsko votlino, nakar je sledilo akutno vnetje možganske opne. Obdolženca ne tajita udeležbe napada, marveč le to odločno zanikujeta, da sta pretepla Rozmana, marveč trdita, da sta mahnila le po onih fantih, ki so šli ob desni strani ceste. To tajenje pa je bilo po zaslišanih pričah ovrženo.
Zagovornik dr. Krisper predlaga, da naj se v bodoče izvidi in mnenja zdravniških izvedencev v slovenskem jeziku sestavijo — in zahteva, da se mu v svrho zagovora svojega klienta, v slovensko prestavljen izvid in mnenje do popoldne ob 4. uri vroči. Sodni dvor ie za sedaj ta predlog" odklonil z motivacijo, da je tudi nemški jezik deželni jezik, in da je predsednik zdravniški izrek v domačem jeziku do eela umi j ivo raztolmačil. Priča Jakob Jeras je izpovedal, da sta obdolženca pričam prigovarjala, naj ničesar ne izpovedo. Oba sta bila spoznana za kriva hudodelstva uboja in hudodelstva napeljevanju h krivemu pričevanju. Weithauser je bil obsojen na 2 leti, Jeraj pa na 15 mesecev težke ječe.
Telefonsku in nrzolro Mrofllu
Odmevi volitev na Kranjskem. Cerknioa, 2. maroa. Slava na-rodni-napredni stranki! Nazdar! izvoljenim naprednim poslancem kliče iz nekdanje zavedne Meni šije petorica na-prednjakov s geslom: Propadi, kdor narod slovenski taji, še tla ne bodo pila njegove krvi! — Zavedni Me-niševci, Begunje nad Cerknico.
Ponikvo priTolminu2 marca. Slava, gromovita slava beli Ljubljani! Niso te omadeževali nemčurji, Nemci in črni, brezdomovinski klerikalci. Živeli napredni poslanci: dr. Tavčar, dr. Triller in drž. poslanec Hribar! Pereat protikulturni klerikalci! Živela svoboda, omika in napredek! — Klub zaupnikov narodno-napredne stranke na Ponikvah.
Sarajevo 3. marca. Radujemo se zmage napredne stranke nad združenimi sovražniki Slovenstva! Živeli slovenski napredni deželni poslanci! — Sarajevski Slovenci.
Deželnozborsfc* volit** na Goriškem.
Gorica, 3. marca. Včeraj so se pričele deželnozborske volitve v splošni skupini. Do danes 1 ,11. dopoldne so bili i azen iz 21 znani rezultati iz vseh slovenskih občin. V teh občinah so dobili napredno agrarni kandidatje Š t r e-kelj 7077, Križnic 6984 in dr. Franko 7016glasov; klerikalci dr.Pavletič 6861, dr. A Breoelj 6856, drž. posl. Fon 6939, socialisti Verčon 503, Leban 472 in Bevk 468 glasov. Ako dobe naprednjaki v 21 občinah se 400 glasov, so brez o/je volitve izvoljeni napredni kandi-datje. V občini Kojsko je naprednjakom zagotovljenih 200 glasov, pričakovati je torej, da dobe v ostalih 20 občinah več nego 200 glasov. Ako ne, pride med naprednjaki in klerikalci do ožje volitve, pri kateri bodo odločevali socialisti. Napredni volilci so trdno stali kakor skala, vendar pa na Krasu ni bila takšna udeležba, kakor pri driavnozborskih volitev. Nabrežina se to pot n i odlikovala.
Gorica, B. marca. V bovškem okraju je dobila napredna lista 9 glasov veČine nad klerikalno.
Gorica, 3. marca. Vlaški splošni skupini so zmagali z ogromno večino klerikalni kandidatje dr. Faidutti, Lippizzer in Clemente.
Gorica 3. maroa. Do \/23. popoldne je bilo znano, da so dobili napredni kandidatje Štrekelj 7847, Križnic 7841 in dr. Franko 7799 glasov, dočim so dobili klerikalci dr. Pavletič 7576, dr. Breoelj 7529, Fon 7653, sooialisti Vrč o 565, Leban 534 in Bevk 530 glasov. Razcepljenih je pribižno 50 glasov. Naprednjakom Še manjka do absolutne večine 250 glasov. Rezultat še ni znan iz 10 občin. Ker so te občine večinoma klerikalne, najbrže napredmaki ne dobe potrebnih 250 glasov, da bo torej treba ožje volitve. Vsekakor pa je Goriška pokazala, da je v pretežni veČini v naprednem, proti-klerikalnem taboru! Goriški na-ro dno-napredni stranki čestitamo na sijajnem uspehu. Goriška naj bo za zgled Kranjski! če pride do ožjih volitev, bodo najbrže v ponedeljek, 9. t. m.
Stavka učiteljišnikov v Kopru.
Kopers 3. marca. Slovenski in hrvaški učiteljišniki so sklenili si potom stavke, s katero so danes pričeli, poiskati si svoje pravice. Učite-ljiŠniki zahtevajo, da se naj na zavodu poučujejo vsi predmeti v materinščini. Podrobnosti o tem štrajku in o njega neposrednih vzrokih se sporoča kasneje.
Ogrski minister Andrassv pri cesarju.
Dunaj, 3. marca. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci ogrskega ministra notranjih del grofa An-drassvja. Minister je cesarju poročal o reviziji poslovnika in o volilni pre-osnovi.
VVekerle in Andrassv. Dunaj, 3. marca. Grof Andrassv je imel po avdijenci pri cesarju dol$ro konferenco z ministrskim predsednikom Wekerlejem Nato sta oba prišla k seji ogrske delegacije. Ob 5. popoldne se Andrassv vrne v Pešto.
Prihodnje zasedanje delegacij. Dunaj, 3. marca. »Reichspost« javlja, da bo prihodnje zasedanje delegacij šele v pozni jeseni ali pa začetkoma zime.
Kršeansko-socijalna stranka.
Dunaj, 3. marca. Krščansko-so-eijalno stranka bo imela 14. in 15. t. m. plenarno sejo, na kateri bo razpravljala o svojem razmerju napram drugim nemškim strankam.
Dunaj, 3. marca. Parlamentarna komisija krše. socijalne stranke je imela danes konferenco, katere se je udeležil tudi minister dr. G e s s -m a n n. Poljedeljski minister dr. Ebenhoch je bil odsoten, ker je odšel v Lovrano obiskat dr. Luegerja.
Deželnozborske volitve v Galiciji. Lvov, 3. marca. Skrutinij o volit v i v Lvov u je bil še le danes končan. Lvov voli 6 poslancev. Izvoljeni so bili samo 3 in sicer župan dr. Ciuhcinski (poljski demokrat), drž. posl. dr. L6wenstein (polj. dem.) in dr. Globinski. V ostalih 3 okrajih je treba nove volitve.
Carica    - vdova na Angleškem.
London, maroa. Iz Dowera jav-lja, da dospe jutri tjakaj ruska eari-oa-vdova Marija Feodnrovna. \a Angleškem ostane ver tedr.ov. S kraljico nato napravita izlet v Sredo zemsko morje, kjer se sestaneta s kraljem ECdvardom.
Roosevelt ne bo več kandidiral?
New York, marca. Soproga predsednika Koosevelta se trudi, da bi pregovorila svojega moža, da bi ne kandidiral več za predsednika. Najbrže se ji posreči, dn ga prego ▼ori.
Zahvala.
Vsem narodnonaprednim vo-lilcem mestne skupine TržiČ-Kamnik-Radovljica se najtopleje zahvaljujem za izkazano mi zaupanje, da so me izvolili "svojim deželnim poslancem. Ravno tako se zahvaljujem vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k tej sijajni zmagi.
Slednjič se na tem mestu naj-prisrČnejše zahvaljujem vsem onim, ki so mi povodom izvolitve iz vseb slovenskih pokrajin kakor tudi iz bratske Hrvatske poslali brzojavne in pismene Čestitke, ker je število teb Čestitk tako veliko, da ni mogoče, da bi se vsakemu posamezniku zahvalil.
V Radovljici, 2. marca 1909.
Dr. Janko Vilfan,
deželni poslanec.
km vlaknasta m
od gld. 1135 do gld. 43*25 za blago za popolno obleko. Pošilja se poštnine prosto in ie ocarinjeno na dom. Bogata izbira vzorcev obratom pošte. Tovarna za »vilo Henneherar, Zurleh.   5  90 1
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v LJubljani'.
Uradni kurzi dan. borze 3. marca 1908
ntiojse-: papirji. ; Blago
4?% majska renta. . . . MVa srebrna renta . . . a% avstr. kronska renta . .
f7. » zlata » • • 4tyv ogrska kronska renta .
„    zlata „
posojilo dež. Kranjske
*^tVo posojilo mesta Spljet
^V/#      ■ » Zadar
wHt*U bos.-herc. Železniško
posojilo 1902 .  .  .     98 60j  99 60 Ctška dež. banka k. o.     9775   98 75
w      ,       ,     ž. o.      97 75   98 75 •Vt*/« **st- pisma gal. dež.
hipotečne banke . . |   99*50 10050 tHf*/§ pešt. kom. k. o. z
10°/„ pr......;' 103.10 104* K
sašt pisma Innerst. E
hranilnice..... 99—100
♦V/, zast. pisma ogr. eentr.
dež. hranilnice ... j 98 - 99— •V. pis. ogr. hip. ban. :| 99 25 100*25 JV/« obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 98 50 99 50 Ig,obl. češke ind. banke 9975 100 75 t% prior. lok. želez. Trst-
PoreČ......
fN4 prior, dolenjskih žel. . mjt prior. juž. žel. kup. 1 y/, •Vt*/« avstr. pos. za žel. p.
Srečke.
artčke od 1. I86OV1  .   . •
,    od 1. 1864 ....
9 tizske......
'   9    zem. kred. I. emisije
»     ■       . *": ,* _    ogrske hip. banke .
.   .    srbske a frs. 100--
turške.....
lika        srečk« .  . .
jditne ■    •  • •
»moške 9     •   - •
_akovske » • . ljubljanske » . . Avstr. rdeč. križa , ...
97 80 99 75 97 75
116 80 9445
112 30 97 75
100 10 9985'
98 —
99 95
97 95 117 —
94 65 112 50
98 75 101-10 100 85
Sud'«
. idolfove . ...
talcburške » . . Dunajske kom. ,    . ■
DelnlM.
lužne železnice . . . . Državne železnice . . Avstr.-ogrske bančne delu. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske    „ • Zivnostenske , Premogokop v Mostu (Brfix) Alpinske montan   .   .   . . Praške žel. ind. dr.   .  . .
funa-Muranvi .... rboveljske prem. družb? Avstr. orožne tovr. druztK Češke sladkorne družb«
ValvM.
C. Kr. cekin *> franki . »arke . »vcreigni.
Id bankovci
99*50 103 10 99 —
98 -
99 25
98 50
99 75
99.5o! 9875' 299 50 99 20
151-262 — 149 85 273 25 270 50 247 50; 10150 187 75 21 50 353 —
m—i 102—1
64 50
51.50 28 50' hO-—' 220-
508-1
I
14115
672 25 1719 — . 642 75 776-—i 1 239 75 740—. 646-' 2617 — 538 50 263-54 -154 —
11 35 1914 235) 2406 11762 95-70 250 484
99 75 301 50 100 20
155 -2 6-153 85 279 25 276 50 253 50
107 50 188 75
23 50 463 —
108 — 68 50 Si-SO 50 76-
230-— 518—
14215
673'25 1729- -643 75 777 -240 75 744 — 647 — 2627 — 539 50 266'-54i-
156 -
11 37 19 17 23 55 2412 117 77 »590 251 5-
žitne cene v Budimpešti
Dne 3. muca 1908.
Term 11 «._._ -» april . . . . rff !■■ aa oktober . . . Bš ii april .... sa maj 1908 . . sa april
EObtlv.
Nespremenjeno.
aa 50 kg K 12*22
aa 50 kg K 9 97
sa 50 kg K 1072
sa 50 kg K ' 74
aa 50 kg K 8 —
odliAio naravno
ODVAJAJOČE SREDSTVO
HeteorolosKno porodio.
/.1.3» nad  morjem 806. |Srednji aračni tlak 786 8 ar«
P3
5
2 3
Čas opazovanja
Stanje baro metra ▼ mm
9.      ! 731 7
7. aj. ; 728 9
8. pop   728 4
2b
9 g
Vetrovi
Nebo
1*5 sr. ssahod oblačno
0*6   slab jug 44
Srednja ▼čerajSnja temperatura: 2 4° normalna 1*5°. — Padavina v mm 126.
V bližini nove gimnazije na Poljanah
«>«A«taa tako|
mesečna so d
mm
Lep suh lokal
sa kOČi|6| svetal in prostoren, v mestu, -pripraven za one gospodarje, ki nimajo lastnih shramb za vozove, ae odda aa majev termin. 799—1
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
Inteligenten
793-1
mladenič
ki je služboval več let kot sluga, želi dobiti mesto laboranta ali kot sluge
pri gospodi. Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
1
s posebnim vhodom in električno raz- 1 svetljavo. Naslov  v upravništvu  „Sloven- j skega Naroda". 798—1
MeMirono sobo
s posebnim vhodom brez ali a brano
HT i*<V ~*fM goapica takoj za dobo do 1. aprila.
Ponudbe pod „ Zmerja cena"
na uprav.
,Slov. Naroda".
h 00 1
Trgovino
z mešanim, oziroma z mešanim in manufakturnim blagom prevzamem v najem. Refiektujem na manjšo toda dobro obiskovano trgovino bodisi v mestu ali n a deželi. Ponudbe pod ..Trgovka" na upravništvo „Slov. Naroda" do najdalje 10. marca t L 79/— 1
para konj
rabljiva za koč jo in težo in
dua landauerja
sta naprodaj. Več se izve v glavni trafiki v Radovljici. 7 6 *
Najboljši
in najmodernelfti
KLOBUKI
vseh vrat v najbogatejši izberi po gL 1-20 in vise
kani
Klobuki ae sprejemajo v popravo.
6e*. kr. avstrijske
e
i^vod «2 voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta.
adnod U Ltnbltaae |nz. seL;
* s zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Ce-;«jvcc, Prago.
07 zjutraj.  Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-To p lice, Kočevje. * OB  predpoldne.   Osebni vlak v smeri: '^senice. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
?*rago,
140 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel., Tre drž. žel- Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje, i 45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. že =, Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
,*očer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, kudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 36 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Hrafca.
>«c po no 61. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
ddnod is L|-abltaae ari. kolodvor 1
s G zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. I-OĐ popoldne. Osebni vlak v Kamnik '■iO wo£er. Osebni vlak v Kamnik ~r so ponool. Osebni vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
noaod v Ljnollsato {ni. ieLs
e-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jui
žel., Trbiža, Jesenic, Grrice, Trsta. a-34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevjn, Straže
Toplic, Frdolfovrat, Grosuplja, 11-16 predpoldne.   Osebni vlak   iz Prage
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčict
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne.   Osebni vlak  iz Kočevja
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-36  popoldne. Osebni vlak la Beljak?
juž. žel., Trbiža. Celovca, Beljaka (čei
Podrožčico) Gorice drž. žel., Trste drž
žel. Jesenic. 6-50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže
Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 8-46 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jui
žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod
rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel*
Jesenic.
II-SO ponoAl. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v L Jn bi lan o dri. kolodvori
6-46 rjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-69 predpoldne. Osebni vlak iz Kamniti 60 z veder. Osebni vlak iz Kamnika. 9*69 ponool. Osebni vlak Iz Kamnika. iS*-* ■ ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.]
(Odhodi in dohodi so naznačeni v src-i^v evropejskem času.)
G. ar, a-rsateljstvo a>ia?nih želesnic • ffSta
Restavracija na kolodvoru
(JOS. SCHEEY). ::   ::  Usojam si vljudno naznanjati, da bodem imel
na pepelnično sredo, 4. marca 1.1.
ji
4
5
pojedino slonlhou.
Obenem bodem tudi točil slovito Salvatorsko pivo, in znamenito  plzensko pivo (prazdroj) u -  Meićanake pivovarne
Sodeluje vojaška godba pešpolka kralj Delgijcev ši. 27.
Začetek ob 8. zvečer. Vstopnino 60 vin.
K obilnemu obisku vljudno vabi 795
JOS. SCHREY. restavrater.
|U|S^ Aoa   z vefi let dobro idočo
H IVn P*****.** ae odda ta I I l|\U  k°l v nalem z vsem ~B*wW ^Pel  pekovskim orodjem, oziroma proda pod ugodnimi pogoji v večjem trgu na Dolen|skem.
Natančnejša pojasnila daje uprav. „S!ov. Naroda" 7 2 3
Blagajne,
proti poi&rn in vlomu, „F o xtt pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagaflia, delničarsko društvo Zagreb, Ilica 22. 3424—63
BBsMMsvsssMaeJeVMMBeflSaf?'
varne
Na ljubljanski konjski semenj
postavi podpisano oskrbništvo
v sredo dne 4. marca
par
konj
Kopi ae dobro ohranjena
steklena stelaža, pudel 7 in blagajna.
Ponudbe na upravništvo „Slov Naroda". 788-?
Lepa nova hiš
(vila) na Vrhniki s 6 sobami, ob. Bežnim vrtom, v lepi legi, se jako ugodno proda. Pojasnila daje Ivan OffHn m fiarlovski cesti št 5 718 a
Pekarija
a proda|alnlco in stanovanjem se
daje v zakup.
Vprašanja np g Antona Bizjaka
c kr. paanika v Idriji. 7 7 4
za kočijo (plavca), oba po 6 let
stara. 151/2 pesti visoka, dalje
voz break
za Sest OSOb} nakar gg. interesente opozarjamo.
Graščinsko oskrbništvo Ruperčvrh (Ruperts-hcf) pri Novem mestu. ?68-3
Vabilo
na 791 t
elilco -
slonibovo pojedino
katera se bo vršila
na pepel&ično sredo, dne 4. snšca
v restavraciji
„pri Maliču".
Pri pojedini svira ljublj. sekstet.
Začetek pojedine ob 5. uri, koncerta ob 7. ari.
Za  obilen obisk se priporoča
Kupi se
kobila za pleme
čistokrvne ali polkrvne kakšne dobre, najraje angleške pasme. Ponudbe je poslati pod „Kobila za pleme" na upravništvo „Sloveo skega Naroda". 741-4
Nova, lepa enonadstropnal
1    *  v z zelo lepimi sobami
M 1 W        in   prodajalno, pri ■■■Kav vW pravna za gostilno ter druge trgovine, ker je tik železnične postaje na Gorenjskem, se iz proste roke proda. Ponudbe na uprav. n Slovenskega Naroda" pod „Nova blia".     778-i
Kavarno ;
MERKUR
vsako sredo, sobota in nedeljo
oso noč odprto.
Proda se tudi
biljard
loko pripraven za na deželo.
Viktor Izlakar.
Otvoritveno naznanilo.
vinske trgovine. Šeloaburgove ulice »t. 6.
Podpisani si usoja p. n. obČinitvu najvljudneje naznaniti, da je z dnem L marca t. 1 o tvoril v Šelenburgovih ulicah štev. 6
trrrnvinnzzajamć8no
MgUlIllU pristnim vinorr
Cene vinu:
K —-8* 90 •96
Teran, steklenica iiter       K —'64   V sanec rdeč( stekl. liter Opolo, fini h —'64 j Vissnec bel u
Namizno, belo u —84 j Refoiko M
Tirolsko Groppello brdsko H —472    Pe«inkovec, najfin. stekl. 7 l0 „ 1« Rebulja, najfinejša „ —"76   Maršala najfin M   7 l0 „ 1'50
Trgovina % vinom v steklenicah je kar najbolje založena z najfinejšimi pridelki briouskib otokov, nadalje konjak; šampanjec, samos malega« vino santo, troplnovec itd. itd.
Tu na edeni pridelki se dobe tudi v trgovini z vinom v steklenicah v Židovski ulici štev. 3.
Vsa ta vina so dobiti tudi v aodih po znanih cenah.
Z v^lespoŠtovanjem
734-1
rancesco Cascio
Šelenburgove ulic« 6. — tldovaka alte« 9-
Ji
Ml
I
podružnica o spueta. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Celovcu
00.000.     Stvltavjovo nlioa *t. 8.
rond
komunalne srčike Tiske srečke
marca do K 15'/,
k K 300.000
vloge na knjižice in na tekoči račun
proti 4^ ^nim obrestim.
IadajateJj in odgovorni urednik: Raato Funtoilemiek«
Lastnina in t&ak »Narodne tiskarna*.
M8