VENEC
Abbonamenti: Mese 12 Lire; Estero, mese 20 Lire, Edizione domenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P j Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.349 per le inserzioni.
Izhaja T«ak dan sjntra| razen ponedeljka In dneTa po prazniku«	Filiale!
| Uredništvo in npravai Kopitar|eva 6, Ljubljana. g	Novo mcst®
| Redazione, Ammlnistrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. I Concessionaria esclusiva per Ia pubblicita di provenienza italiana Š	Teleion 4001-4005.	f	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Karoftilna mesečno tt Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja ce* loletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnical Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo št. 506:
Sovražni napadi pri Tobruku odbiti
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil
Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku so bili razbiti sovražni poskusi za napad in sicer zaradi hitrega nastopa naših čet. Nemški lovci so sestrelili eno angleško letalo.
Sovražnik je izvedel letalske polete nad Benghazi in Tripoli. Majhna škoda. Sovražna letala so tudi priletela nad Acireale (Cata-nia). Nekatere hiše so bile zadete. Med civilnim prebivalstvom jo bila ena oseba ubita, pet pa ranjenih.
Dve naši torpedovki, ki sta pluli po srednjem delu Sredozemskega morja, sta so potopili najbrže zaradi tega, ker sta zavozili na mine. Skoraj vsi člani posadke so bili rešeni.
Vzhodna Alrika: Na raznih delih pri Gondarju izvidniško delovanje naših oddelkov, ki so vzdržali razne spopade. Sovražnik je bil povsod odbit z izgubami. Zaplenjeno je bilo orožje in strelivo.
Med poleti nad Gondar in Ualar sta bili setreljeni od našega protiletalskega topništva dve letali.
Odlikovani [unaki z grškega bojišča
Rim, 21. okt. AS: V zvezi z boji na grškem bojišču so bila poverjena naslednja odlikovanja zaradi vojaškega junaštva:
Srebrne kolajne so dobili: Fernando Chief-fi, Giuseppe Antonini, Luigi Cfuacjuarelli, Guido Riaggianti. Tem trem je bila podeljena kolajna »In Memoriam«. Isto odlikovanje pa je bilo podeljeno še naslednjim: Alessandru Arnetoli, Oraciu Cova, Aliliu Zancrisloforu, črnosrajčniku Luigi ju Silvestru, črnosrajčniku Paolu Neriju in črnosrajčniku Donatu Coni ju.
Poleg tega pa je bilo podeljenih 14 bronastih kolajn in sicer od teh štiri »In Memoriam« in osem vojnih križev.
Italijanske čete so zavzele Stalin
Sovjeti so na ta način izgubili eno najvažnejših industrijskih središč
Rim, 21. okt. as. Posebni dopisnik agencije Štefani z vzhodnega bojišča poroča danes zjutraj, da se je uspešno končala bitka na enem najbolj važnih odsekov na sredini južnega bojišča. Ta napad se jc sedaj končal z zasedbo pokrajine in mesta Stalin.
Snoči so kolone hitre edinicc italijanskega ekspedicijskega zbora dosegle mesto pri železniški postaji, nemški oddelki pa so dosegli mesto z nasprotne strani. Napade, ki so privedli do zasedbe mesta, katero nosi Stalinovo ime, so izvedle do konca čete italijanskega zbora s sodelovanjem nemških edinic. Ta uspeh je hud udarce za. sovražnika, ki je s Stalinom izgubil eno od največjih industrijskih središč na ozemlju ob Doncu.
Ta zmaga ima tudi viden političen pomen.
Kako ie potekal napad na Stalin
Vzhodno bojišče, 21. okt. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Italijanske čete prodirajo dalje in napadajo važno industrijsko središče, ki je tudi v vojaškem in političnem pogledu postojanka izrednega pomena. Italijanska vojska napreduje kljub vremenskim težavam in kljub slabim cestam. Te težave postajajo vedno večje. Italijanski ekspedicijski zbor je pred tem, da izvede občudovanja vredna dejanja. Naši vojaki dajejo dokaz, ki nima primere, o svoji trdni volji, premagati tudi te težave in poraziti sovražnika, ki se zdaj še srditejše upira, kakor pa se je v preteklih dneh. Kljub takšnim oviram pa se prodiranje ni ustavljalo in naši oddelki so nadaljevali tudi v pretekli noči svoje prodiranje proti določenim ciljem ter so napadali in premagali nasprotnikove sile, ki so nanje naleteli. Več oddelkov je moralo zapustiti motorna vozila in nadaljevati pot peš. Izvedli so tako utrudljive
TVlftArlft	la.	i	.1 (- TI ^	- ---------—_1
---I'	r— ... .	. . C, IU....J UllUUlJl.O
pohode ter istočasno preprečili vse sovražnikove poskuse, ustaviti prodiranje. V srditih spopadih so naši pehotni oddelki prizadejali najhujše izgube rdeči vojski, katere oddelki
Amerika še ne more pomagati
še noben tank ni bil poslan v Anglijo ali Rusijo
so bili v premoči, ter jo prisiliti spričo naših napadov zapustiti bojišče, tnako nezadržen je bil pohod enega naših hitrih oddelkov, ki je prav tako vzdržal enako srdite in zmagonosne boje.
V zadnjih dneh je bilo ujetih mnogo sovjetskih vojakov, motornih vozil in drugih vojaških potrebščin. Po zaslugi vrlega vedenja
naših vojakov in po zaslugi njihovih naporov je bilo možno polastiti se vseh ciljev. Nadaljuje se zdaj pohod še proti drugim. Že več
v J — - ~ j	f*"., ... .. f,.....
din je tudi poveljstvo ekspedicijskega zbora in vsa poveljstva podrejenih oddelkov na po: hodil in živi življenje vojakov iz prve bojne črte. Tako vzdržuje vedno tesnejše in neposredne vezi s poveljstvi drugih prodirajočih oddelkov. Volja našega moštva do zmage je tako neomajna, da jih danes ne more ustaviti nobena stvar več. Kar je bilo dozdaj ustvarjenega, dovoljuje trditev, da bodo kljub oviram vojaške operacije, ki so bile zaupane našemu ekspedicijskemu zboru, potekale zmagovito dalje.
Uspešno delovanje italijanskih čet na vzhodu
Budimpešta, 21. okt. AS. Tukajšnji vojaški krogi posebno pozorno spremljajo potek bojev na južnem odseku vzhodne fronte. Poudarjajo, da se načrt vrhovnega poveljstva v redu izvaja, zlasti pomemben pa je delež, ki ga imajo pri operacijah proti Donecu italijanske čete. O teh bojih izjavlja madžarska brzojavna agencija še posebej, da so zavezniške čete v nezadržanem prodiranju. Madžarske čete so zasedle izredno važne postojanke ob nekem mostu ob Donecu.
Madžarski listi pišejo, da so boji za območje pri Donecu prišli do viška. Sovjetske čete so so morale preorganizirati ob doljnem teku Doneča zaradi hitrosti napada nemških, italijanskih in madžarskih čet. Letalstvo neprestano razbija sovražno ozadje.
Nemško vojno poročilo:
Siloviti boji pred Moskvo in ob Azovskem morju
Nemške podmornice potopile sedem angleških parnikov
Berlin, 21. okt. lp. Berlinski tisk objavlja novico, ki pravi, da je londonski »Daily Mail« objavil poročilo, ki je izzvalo senzacijo po vsem svetu. To novico je londonski list objavil pod največjim naslovom, češ da do prvega septembra letošnjega leta ni Amerika poslala v Anglijo ali drugam niti enega tanka. »Daily Mail« piše s tem v zvezi:
»Združene države so šele sedaj začele izdelovati orožje v veliki meri. Proizvodnjo pa ovirajo stalne stavke ameriškega delavstva. Kar se sedaj lahko izdela, bo najbrž moralo ostati v Ameriki, ker se je razmerje z Japonsito po-alabšalo.«
Dopisnik lista >Ne\vyork World« objavlja poročilo, ki potrjuje trditve »Daily Maila«. List piše:
»V Anglijo so bile poslane uradne številke o vojnem gradivu in te številke so brez dvoma zelo visoke, vendar pa gre pri tem za številke samo Ba papirju. Resničnost pa je zelo drugačna in lato se ne smemo čuditi, če ameriška letalska proizvodnja velikih bombnikov do septembra ni presegla deset do petnajst letal na mesec. To se pravi, da so v Ameriki na mesec izdelali toliko bombnikov, kolikor jih po nemških uradnih poročilih angleško letalstvo izgubi v eni noči.
Ameriški graditelj letal Sikorsky pa je objavil v revijah članek, v katerem zelo ostro napada ameriško vojno in mornariško ministrstvo ter pravi, da obe ustanovi nista razumeli pomena letalstva. Nad petsto ameriških lovskih letal je že več mesecev v angleških skladiščih, to pa zaradi tega, ker so ta letala nesposobna in neprimerna za sedanji način vojskovanja v zraku. To je tembolj čudno, ker se v Ameriki stalno širi propaganda, da je ameriška letalska proizvodnja najboljša na svetu. Ameriška lovska letala pa so pomanjkljiva, ker so preslabo oborožena. Ameriški prostovoljci, ki so v službi pri angleškem letalstvu, ne marajo ničesar vedeti o teh ameriških letalih in stalno zahtevajo dodelitev k angleškim letalom.
Chicago, 21. okt. AS. Nadškof Beacham je poslal radijski poziv svojim vernikom, v katerem jih vabi, da naj protestirajo proti ponovnim poskusom, da bi se ukinil zakon o nevtralnosti.
V svojem proglasu opozarja nadškof svoje vernike na razdejanja, ki bi jih povzročila vojna v Združenih državah.
Včeraj popoldne so trije republikanski senatorji VVrigtes, Ausen in Gurney uradno vložili pri vladi predlog, da naj se ukine zakon o nevtralnosti.
Vodilni zastopnik organizacije »Amerika najprej« je izjavil, da je mornariški minister Knox ukazal, da naj ameriške ladje plovejo po blo-kadnem območju, da bi tako nastali incidenti, ki naj bi ameriško ljudstvo potegnili v vojno. »Izzivamo sovražnika«, je rekel, »in ker ta ne pride dovolj hitro, smo sklenili oborožiti trgovske ladje, ukiniti zakon o nevtralnosti in poslati oborožene ladje v angleška pristanišča«. Tako postaja ameriško ljudstvo žrtev vojnih hujskačev, ki hočejo z vsemi sredstvi izzvati vojno.
Washington, 21. okt. as. Roosevelt je sprejel * Hyde Parku Harrimana, voaiieija ameriškega
zastopstva na moskovski konferenci. Harriman je Rooseveltu štiri ure razlagal izide svojega potovanja in pride danes v Belo hišo v VVashingtonu, kjer bo posvet voditeljev vladne večine. Te voditelje so sklicali na konferenco, da bi se hitro proučil položaj in ugotovil potek razprave v senatu, ki stremi za tem, da se spremeni zakon o nevtralnosti, ki ga Rooseveltova skupina hoče popolnoma ukiniti.
»Črna lista« uradnikov v Ameriki
Washington, 21. okt. AS: V Ameriki so najprej imeli »črno listo« trgovcev, sedaj pa so sestavili še »črno listo« uradnikov. Državnemu tožilcu so namreč prijavili 1123 visokih državnih uradnikov, za katere pravijo, da niso naklonjeni Rooseveltovi politiki. Državni tožilec je uvedel proti njim preiskavo, najbrž zato, da bi dokazal, da pušča Roosevelt popolno svobodo misli svojim državljanom.
Amerika izziva Peru
Berlin, 21. okt. AS. Nekaj dni po državnem udaru v Panami javljajo nov poizkus Združenih držav terorizirati Južno Ameriko. 18 letal, ki jih je peruansHa vlada kupila v Kanadi, je bilo v Newyorku zaplenjenih in bodo izročeni Sovjetski Rusiji.
Hitlerjev glavni stan, 21. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Nemški in italijanski oddelki so včeraj zavzeli ozemlje ob Stalinu, ki je med najvažnejšimi industrijskimi središči ob Doncu. Stalin so zavzeli planinski lovci. Na eni najvažnejših industrijskih naprav v mestu vihra nemška vojna zastava.
Pri čiščenju bojišča vzhodno od Brijanska je padel vrhovni poveljnik 50. sovjetske armade general Petrov, član vrhovnega Sovjeta, s številnimi častniki svojega štaba.
Bojna letala so bombardirala važne naprave v Moskvi in v Petrogradu.
V boju proti angleškemu oskrbovalnemu brodovju so podmornice na Atlantiku potopile sedem sovražnih trgovskih ladij s skupno 58.200 tonami. Velika angleška matična ladja za kito-lov »Svend Foyn« je bila s torpedom močno noškodovana.
""jna letala so scvemovzhodno od Hulla potopila trgovsko ladjo s skupno 10.000 tonami. Neka druga velika ladja je bila poškodovana z bombniki zadetki.
Ponoči je nemško letalstvo napadlo važno oskrbovalno pristanišče Liverpool in pristanišča in vojaško važne naprave na angleški vzhodni in jugovzhodni obali.
Angleški bombniki so t noči na 21. oktober metali eksplozivne in zažigalne bombe na mnoge kraje v severozahodni in zahodni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo izgube na mrtvih in rs* njenih. Bilo S© nekaj tvarne škode, štiri napadajoča letala pa so bila sestreljena.
Helsinki, 21. okt. AS. Dopisnik lista »Uosi Suomi« 6e je vrnil iz Petroskoja in piše, da so Finci kmalu po zasedbi Petroskoja ugotovili, da 60 Sovjeti blizu mesta gradili ogromno tovarno letal. Sovjeti 6o zgradil že deset paviljonov, po 100 dol50mv6ak paviljon drug od drugega. Blizu pa so imeli v načrtu zgraditi tudi pri6tajališče za vodna letala in cesto, ki bi vodila do finske meje.
Ženeva, 21. okt. AS. V Londonu smatrajo, da je položaj zlasti nevaren ob Azovskem morju, kjer so Nemci zasedli Taganrog, ki je 60 km pred Rostovom. Zasedba tega mesta je spravila v veliko nevarnost eno najvažnejših industrijskih 6redišč v južni Rusiji, prav tako pa so odprte ce6te, ki vodijo proti petrolejskim poljem pod Kavkazom.
Stokholm, 21. okt. AS. V nedeljo zvečer je prišlo na otok Sandhan pri Stokholmu deset so-
Bolgarija in njena politika
O zadržanju Bolgarije piše sofijski list »Mir« sledeče: »Mnoge inozemske radio postaje razširjajo neprestano vsa mogoča poročila iz Bolgarije. Iz teh poročil bi se moglo sklepati, da je Bolgarija pred vstopom v vojno. Mi pa moramo sledeče povedati: Bolgarija je trdno odločena, da ostane izven sedanje vojne in da se izključno posveti organizaciji svojih notranjih sil, da se bo tako mogla zoperstaviti vsem tistim težavam, katere je izkusila že v zadnji vojni.«
Sofijski dnevnik »Zora« pa piše: »Bolgarija je sedaj združena. Uresničen je ideal vseh bolgarskih pokolenj. Bolgarski narod pritiska na svoje prsi svoja sinove iz Macedonije, iz Tracije in iz Do-brudže. A bolgarsko veselje je pridušeno, ne more se izraziti, ker smo še polni skrbi za bodočnost. Naša naloga je sedaj, da se notranje krepimo in da se granitno trdno ustavimo slehernemu pritisku katere koli zunanje sile. Pot, ki nas je vodila do zedinjenja, je bila dolga in trpljenja polna ter nas je stala neizmernih žrtev. Dvakrat smo bili na tem, da se bomo nepopravcljivo zrušili. Toda zvesti prijatelj ob naši Strani nas ni zapustil in ob njegovi strani smo končno nosegli svoj cilj. Kaj naj pričakujemo od bodočnosti?
Bolgarska država je brez dvoma poklicana, da izpolni odločilno vlogo v bodoči evropski politiki, Vendar moramo reči, da je rečenlca: Balkan balkanskim narodom, prazna beseda, ki so jo rabili za obkoljevanje Nemčije. Mi ne smemo nadaljevali z iiuzorično poiiiiko, ki si je domisijaia, da je
I mogoče doseči skladnost interesov vseh dežel, ki leže med Trapezuntom in Alpami, ter med Karpati in Kreto, medtem ko vemo, da so želje velikih držav razdeljene med Dardanelami in Bližnjim vzhodom. V interesu našega naroda moramo voditi stvarno politiko. S tem pa ne rečemo, da morajo balkanski narodi živeti v trajnem sovraštvu. Takšnega stanja ne moremo ne hoteti, ne si ga želeti, čeprav ne moremo pričakovati, da bomo kar v trenutku dosegli bratstvo med balkanskimi državami.
Da si zagoovimo pohod v bodočnost, nam je v prvi vrsti treba boriti se proti vsemu, kar ovira naš razvoj. Na drugi strani pa je treba, da se borimo z zemLjo, da jo napravimo rodovitno, da bomo tako premagali siromaštvo in da bomo mogli braniti na vsak način svojo domovino.«
O bolgarski politiki piše madžarski »Pester Lloyd«:
»Izbruh nemško-ruske vojne je imel v Bolgariji drugačen odmev, kakor pa so pričakovali določeni krogi. Novica o tem je bila v Bolgariji sprejeta zelo mirno in s popolnim zaupanjem v nemško vojaško silo. Odnosi med Rusijo in Bolgarijo so se popolnoma spremenili. Ni več caristične Rusije, osvoboditeljice Bolgarov, za katero so imeli Bolgari nenkakšno mistično razpoloženje. Zadnja svetovna vojn« je Bolgarijo prisilila, da se je obrnila drugam in da je s pomočjo" drugih uresničila svoje nacionalne težnje v sedanji vojni. Vsi Bolgari priznavajo, da jim je samo Os mogla dati Dobrudzo, Egejsko Tracijo in Macedonijo.«
vjetskih vojakov v uniformi, ki so pobegnili iz sovjetske vojske na motornem čolnu. Drugi ruski ubežniki, vsi v vojaških oblekah, so prišli z ribiškimi ladjami in so se izkrcali na raznih krajih švedske obale. Vsi so bili takoj aretirani.
Stokholm, 21. okt. AS. Švedski list »Aften-bladet« poroča, da je Stalin odpotoval iz Moskve v oklopnem vlaku in v tem oklopnein vlaku namerava sedaj bivati. Tako ne bo imel stalnega sedeža.
Rim, 21. okt. AS: Ameriška radijska postaja »Waca« je objavila naslednjo izjavo: »Ameriški dopisniki so zapustili Moskvo. Objavljamo, da bomo, sedaj morali objavljati samo poročila pristojnega sovjetskega urada.«
Rim, 21. okt. AS. Neki angleški vojaški kritik proučuje položaj na ruskem bojišču, ki je nastal po nemških in zavezniških zmagah. Ta kritik je precej optimističen-in pravi, da se bo boljševiška armada ohranila. Poudarja pa, da Rusi ne bodo mogli sami preobrniti položaja in zato morata Anglija in Amerika združiti vse svoje sile ter podpreti Rusijo tako, da bi se obnovila njena vojaška moč. Zato pa so potrebne tri stvari: moštvo, vojno gradivo in čas. Zelo verjetno je, da si Angleži zamišljajo, da bo Rusija nudila moštvo, Amerika vojno gradivo, Angleži pa — čas.
Nepopisna zmeda v Moskvi
Helsinki, 21. okt. as. Poročila z bojišča pri Petrogradu pravijo, da so ujetniki, ki so jih snoči zajeli, izjavljali, da so prišla iz Moskve poročila, ki pripovedujejo., da je zmeda v sovjetski prestolnici na višku. Zbeganost pa še narašča zaradi nemškega prodiranja. Dasi je bilo prepovedano seliti se iz mesta, so vendarle dolge kolone premikajo proti vzhodu in jugovzhodu, zlasti pa v smeri proti Nižjemu Novgorodu in Kujibiševu— Samari.
Sovjeti dovažajo čete iz Sibirije z letali
Berlin, 21. okt. lp. Sovjetska vojska moru biti pri Moskvi silno razredčena, ker so boljševiki sklenili hitro prepeljati z letali sveže čete iz Mongolije in s skrajnega konca Sibirije.
Ameriško priznanje
Washington, 21. okt. AS. Ameriški časnikar Feliks Morley piše v »Wa6hington Stan o vzhod-
nem bojišču in pravi, da je na hujši eovjeleki odpor odgovorila Os vedno še z močnejšim napadom. Potem daje pregled o gospodarskih izgubah Ru-
sije in ugotavlja, da je Sovjetska Rusija izgubila svoja glavna industrijska središča, s katerimi 6e ona, ki jih še ima, ne morejo primerjati. Ne sme se prezreti, pravi pisec, da imajo čete Osi v 6voji poseti ukrajinsko žitnico, rudna bogastva Doneča, pristanišča v Baltskem in v Črnem morju ;n bodo v kratkem imeli še petrolej na Kavkazu. Vsr te pridobitve pa izredno povečajo vojaško spočobnosl Osi.
Odesa priključena romunskemu ozemlju
Bukarest, 21. oktobra. AS. Antonescu je s posebnim dekretom Odeso z vso okolico priključil upravi transdnjestrske pokrajine, ki obsega vse ozemlje med Dnjcstrom in Bugom. Odesa je določena za glavno mesto te pokra-
i	—------n*" ' "" iiiv^oh/ iv- t r^j ivi n
ime. V mesto je prišel že začasni upravitelj, kakor tudi pomorska in suhozemska romunska vojaška poveljstva. Za župana je imenovan general Panteja. Denar, ki kroži v tej deželi, so ruski rublji in nemške marke (Reichskredit-kassenschcine). Zamena je določena deset rub-ljev za marko.
Lizbona, 21. okt AS. Iz Londona se je izvedelo, da je v rudniku blizu Doncastra nastala eksplozija, pri kateri ie bilo ubitih nel ©seb, mnogo pa ranjenih. Rudnik so zaprli.
Uradni razglasi
Omejitev avtomobilskega prometa
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino "lede na komisariatske naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX št. 13, 12. julija 1941-X1X št. 65 in 24. septembra 1941-XIX št. 111 in
na podstavi iiena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291.
odreja:
Člen 1. V naredbi št. 111 z dne 24. septembra 1941-XIX določeni rok veljavnosti posebnih prometnih dovolil za potniške avtomobile ter motorna kolesa brez prikolice in z njo, na becinski pogon, se podaljšuje do 15. novembra 1941-XX.
Člen 2. Od 16. novembra 1941-XX dalje preneha z vsemi učinki veljavnost posebnih prometnih dovolil za potniške avtomobile z bencinskim pogonom, izvzemši za imetnike posebnih prometnih dovolil, glaseČih se na:
1.	Visoki komisariat,
2.	državna, pokrajinska, občinska oblastva,
3.	Nacionalno fašistično stranko,
4.	škofe, upravitelje škofij,
5.	sanitetne uradnike in pogodbeno sanitetno
osebje,
6.	inozemske časnikarje,
7.	na avtoizvoščke in avtonajemščke, toda z omejitvijo na en potniški avtomobil za vsakega obratovalca.
Člen 3. Imetniki prometnih dovolil za potniško avtomobile na bencinski pogon, pripadajoči zgoraj navedenim kategorijam, morajo do vštetega 15. novembra 1941-XX prositi pri uradu za civilno motorizacijo Visokega komisariata za novo prometno dovolilo in nov spoznavni znak, in to ločeno za motorna vozila v zasebni uporabi in za motorna vozila v javni uporabi (avtoizvoščke in avtonajemščke).
Člen 4. Da bi smeli še po 15. novembru 1941-XX uporabljati vozila, morajo javne ustanove in zasebni imetniki prometnih dovolil za motorna kolesa brez prikolice in z njo do omenjenega dne pri uradu za civilno motorizacijo z redno obrazloženo prošnjo prositi za novo prometno dovolilo in ustrezni spoznavni znak.
Člen 5. Od 16. novembra 1941-XX dalje se Imetnikom posebnih prometnih dovolil strogo prepoveduje s potniškimi avtomobili na bencinski pogon prevažati osebe svoje družine ali tuje osebe, če ni za to upravičenega službenega razloga.
Oblastva javne varnosti in organi, ki jim je poverjeno prometno nadzorstvo, bodo kar naj-strože nadzorovali, da se preprečijo kršitve navedene prepovedi.
Kršiteljem se brezpogojno odvzame posebno prometno dovolilo in se bodo zanje uporabljale kazni, ki jih določa člen 7. naredbe št. 65 z dne 12. julija 1941-XIX.
Ljubljana, dne 14. oktobra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Določbe za legalizacijo javnih listin
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno urediti le-galiziranje javnih listin,
odreja:
Člen 1. Podpisi javnih funkcionarjev in javnih uradnikov katere koli vrste kakor tudi podpisi oseb svobodnega poklica na listinah, potrdilih, izpiskih in prepisih listin, ki se žele predložiti kateremu koli uradu zunaj krajevne pristojnosti, območja ali občine bivališča podpisnika, se morajo legalizirati.
Člen 2. Fakultativna pa je legalizacija podpisov javnih funkcionarjev ali javnih uradnikov na listinah, potrdilih, izpiskih in prepisih listin, ki naj se uveljavljajo v isti občini ali na ozemlju, pod redno pristojnostjo funkcionarja ali v območju javnega uradnika, ki je podpisal.
Člen 3. Predsedniki okrožnih sodišč in starešine okrajnih sodišč legalizirajo potrdila, ki se nanašajo na osebni stan in so jih izdali javni uradi s sedežem na ozemlju njih pristojnosti in ki naj se predložijo uradom Ljubljanske pokrajine zunaj tega ozemlja.
Okrajni načelniki pa legalizirajo vse druge listine, potrdila, izpiske in prepise listin, ki so bili izdani in se predlože kakor navaja prvi odstavek.
Člen 4. Listine, potrdila, izpiske in prepise listin, ki se žele predložiti kateremu koli javnemu uradu Kraljevine zunaj Ljubljanske pokrajine, legilizira Visoki Komisar ali funkcionar Visokega Komisariata, ki se za to pooblasti.
Člen 5. Prevode slovenskega besedila v italijanski jezik na vseh listinah po prednjih členih, za katere je po določbah člena 6. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 predpisana dvo-jezičnost, overja načelnik kabineta Visokega Komisarja, če se nameravajo predložiti javnim uradom kraljevine zunaj Ljubljanske pokrajine, krajevno pristojni okrajni načelniki pa ako se nameravajo predložiti v pokrajini zunaj njihovega območja.
Člen 6. Legalizacija listin, potrdil, izpiskov in prepisov listin, ki so jih izdali javni funkcionarji ali javni uradniki bivše dravske banovine pred 3. majem 1941., se opravlja enako, kakor je določeno v členih 3. in 4.. le da se mora slovenskemu besedilu priložiti overjen prevod v italijanskem jeziku po določbi člena 5.
Člen i. Vse v tej naredbi omenjene listine se morajo, ker bi bile sicer nične, kolkovati skladno z veljavnimi taksnimi predpisi, na vseh pa se mora nalepiti kolek 5 lir za legalizacijo.
Na listinah, potrdilih, prepisih ali izpiskih sta za njih veljavnost v Kraljevini zavezani taksi največ le dve legalizaciji.
Legalizacijska taksa se ne plačuje, če je po veljajočih zakonih listina, na kateri je podpis, ki naj se legalizira, oproščena taks. Ista ugodnost se priznava listinam oseb. ki s jiotrdilom svoje občine izkažejo svoje siromašno stanje.
Člen 8. Za listine, potrdila, izpiske in prepise listin, izdane v drugih pokrajinah Kraljevine, ki naj bi se predložili v Ljubljanski pokrajini, veljajo legalizacije po tamkaj veljajočih predpisih.
Člen 9. Ta naredba, ki nadomestuje prejšnje, njej nasprotujoče določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 30. septembra 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EIviiLIO GRAZIOLI.
Ameriške spletke proti Italiji in Nemčiji zavrnjene
Kakšne neresnice govore ameriški državniki
Rim, 21. okt. AS. Z angleške in ameriške strani neprenehoma prihajajo j>oskusi za motenje trdne zveze med Italijo in Nemčijo. Zdai širijo zlobne vesti zoper Italijo, zdaj pa zoper Nemčijo. Zadnji tak poskus je naredil ameriški državni podtajnik Long. Vsi ti poskusi so nesmiselni in se lomijo ob razumnosti nemškega ter italijanskega ljudstva, ki v nej>osrednem stiku s stvarnostjo dobro vesta, kako stvari stoje. Nemčija in Italija sta si od prvega boja pomagali, kar sta mogli in 6e skušali čim manj motiti. Obe vojni gospodarstvi ?ta se izpopolnjevali, kar je bilo mogoče in se bratsko pomagali, koder ni bilo mogoče. Geslo »Dva naroda, ena vojna« je bilo do skrajnosti uveljavljeno na vojaškem, političnem, diplomatičnem in gospodarskem jx>dročju z najboli brezpogojno s\urnostjo in brez najmanjšega pridržka. V vojaškem pogledu vodi Nemčijo in Italijo misel, Ja je vsak udarec, ki ga je katera izmed obeli držav dala skupnemu sovražniku, bil dan tudi od druge države. Italijanski vojaki so se žilavo borili v najhujših okoliščinah jx> Abesiniji, Albaniji, in Libiji. Vedeli so, da 6e bore za Italijo in za svojega nemškega zaveznika. Prav tako 60 tudi mogočne nemške vojske v boju jx> Balkanu in v Rusiji vedele, da 6e bore za Nemčijo in za prijateljsko Italijo. Angleška in ameriška podtikavanja kažejo samo, da Angleži pozabljajo, da so italijanske oborožene sile in nemške oborožene sile, sile ene idealne revolucije. Kjerkoli ta revolucija zmaguje, tam zmagujeta obe državi, ki s svojimi združenimi zastavami predstavljata novo politično in socialno miselnost.
Berlin, 21. oktobra, s. Na včerajšnji seji zastopnikov tujega tiska v nemškem zunanjem ministrstvu so z odločnimi besedami bile obsojene izjave ameriškega državnega podtajnika Longa. Ta je trdil, da je Hitler zahteval od Mussolinija, naj mu da na razpolago novih milijon mož, in sicer 660.000 mož za nadomestitev nemških sil v Franciji in Srbiji, ostalo pa za vzhodno bojišče. Long je dejal, da misli Hitler s tem vsaj malo zamašiti strahotne luknje, ki so mu jih povzročile sovjetske vojske, hkratu pa oslabiti itaiijansko vojno silo v toliko, da bi Italija ne bila več sposobna odbijati nove nemške zahteve in bi bila na milost in nemilost izročena Berlinu.
Na nemškem pristojnem mestu pripominjajo, da pomeni ta izjava nesramno spletko brez primere. Cilj te spletke je čez vse jasen. Z njo skušajo vzbuditi kruto sumnjo, da bi bila Nemčija pripravljena izdati in zabosti v hrbet lastnega prijatelja in zaveznika. V vsej nemški zgodovini pa ga ni primera, ki bi tudi le od daleč mogel opravičevati samo misel, da bi bili Nemci sposobni take nesramnosti in zahrbtnosti. Vse drugače je seveda z Anglijo.
Visoki zastopnik nemškega zunanjega ministrstva je porabil to priliko da ie izrekel občudovanje za italijanske vojake, ki se povsod bore z velikim junaštvom. Dejal je, da se mora svet prikloniti pred vojaki, kakor so tisti, ki jim v Gondarju uspeva, da v zares neverjetnih okoliščinah kljubujejo premočnim nasprotnim silam in so odločeni biti se do zadnjega.
Vojna na zahodu
Berlin, 21. okt. AS. Angleška letala so ponoči od ponedeljka na torek metala zažigalne in eksplozivne bombe na razne kraje, kjer so bombe zadele civilna bivališča. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj žrtev. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo tri sovražna letala.
španski parnik rešil angleške mornarje
Madrid, 21. okt. AS: španski trgovinski parnik »Urolo« je na Atlantiku rešil 17 članov posadke anglešjiega parnika »Baron Keriii«. Parnik je torpedirala neka podmornica Osi. Štirje angleški mornarji so nato umrli na krovu ladje, ostali pa so pripovedovali, da so bili v vodi osem ur, kjer so se morali ves čas boriti z razburkanim morjem.
Slovaški prosvetni minister v Sofiji
Sofija. 21. okt. AS: Slovaški prosvetni minister Poljak je prišel v Sofijo, kjer bo v prihodnjih dneh podpisal prosvetni sporazum med Slovaško in Bolgarijo.
Izgon židov iz Slovaške
Bratislava, 21. oktobra. AS. Slovaška vlada je izdala odlok, ki ukazuje izgon V6eh judov iz Bratislave in iz vseh mest, ki štejejo Več kot 5000 prebivalcev.
Irska se čuti ogroženo
Berlin, 21. okt. AK. Predsednik De Valera je imel govor, v katerem je irskemu narodu sporočil, da je Irska ogrožena in da jo hočejo zapletv v vojsko. Prav tako je predsednik opozoril na pomanjkanje živil in rekel, da je treba letos obdelati na novo 150.000 ha. V nemških krogih nro nad govorom De Valere presenečeni, ker iz Amerike stalno prihajajo poročila, da je treba napravit* čisto mizo in da Irska predstavlja politično oviro.
Bolgarski tobak za Italijo
Solija, 21. okt. AS. Večje število bolgarskih trgovcev s tobakom je sklenilo pogodbe z Italijo v smislu katerih bodo v Bolgariji dobavili Italiji en milijon sedemsto tisoč kg tobaka iz Stare Bolgarije in ravno toliko iz novo zasedenih ozemelj.
V Palestini nabirajo Žide za angleško vojsko
Carigrad, 21. okt. AS: V preteklem tednu se je začela v Jeruzalemu živahna propaganda za vstop židov v angleško vojsko. Propagando vodi posebna židovska pisarna, iti je po raznih mestih nalepila letake, na katerih piše: »Vojna Anglije je tudi vojna židovstva.< Na letaku še piše, da je položaj v Angliji kritičen in zato se morajo židje odločiti za aktivno sodelovanje v vojni. V Telavivu so židje priredili posebno vojaško parado, da bi se propaganda za vstop in sodelovanje v vojski tem bolj razmahnila.
D*Annunziieva pisma Mussoliniiu izšla v knjigi
Berlin, 21. okt. AS: V tedenski reviji »Das Reich« je objavil Erich Stock članek, pod naslovom »Mussolini in d'Annunzio« ob priliki nedavne izdaje »Pisem d'Annunzija Mussoliniiu«, ki so nedavno izšla v knjigi pri Monda-doriju. Clankar osvetljuje prijateljstvo, ki je vladalo med obema in je srečno prebredlo vse viharje. Ko se je d'Annunzio vrnil v Italijo iz francoskega izgnanstva in sicer pred posegom Italije v vojno, se je vrnil tako v Italijo najvažnejši predhodnik fašizma. Mussolini je v listu »Popolo dTtalia« opravljal najboli bleščečo nalogo, pesnik pa je s svoje strani deloval v istem smislu. Oba sta nato izvršila svojo dolžnost vojaka, po vojni pa se je med njima postavil duh, ki je d'Annunzia povedel na Reko, Mussolini pa je začel organizirati prve oddelke fašističnega gibanja. Kakor je d'Annunzio na Reki predslavljal duha Italije, tako se je v Mussoliniiu duh Reke uveljavljal v Italiji. Ce ne bi' bilo pohoda na Reko, tedaj se ne bi tako kmalu začel pohod na Rim. Kajti pohod na Reko je najbrž pospešil tudi pohod na Rim. Delo enega je zajeto v delu drugega. Duce sam je vedno priznaval, da je reško dejanje v italijanski mladini dvignilo duha, kakor je to bilo potrebno za oktobrsko dejanje. Torej je bilo neizogibno, da sta se oba povezala v nerazdruž-no zvezo, ki jo je pretrgala samo pesnikova smrt. Pisma, ki so bila objavljena, popolnoma jasno dokazujejo in rišejo pomen tega sodelovanja in dobe, ki je tako pomembna za Italijo.
Razprava proti vohunom v Sofiji
Sofija, 21. okt. AS: Včeraj se je pred vojaškim sodiščem v Sofiji začela razprava proti revolucionarni in vohunski organizaciji, ki sta jo ob začetku tega leta v Bolgariji ustanovili angleško in bivše jugoslovansko poslaništvo. Med 35 obtoženci sta dva Angleža in sicer bivši vojaški odposlanec v Bolgariji polkovnik Ross in član tiskovnega urada istega poslaništva Daviš ter dva nameščenca bivšega jugoslovanskega poslaništva. Med obdolženci je tudi nekaj Rusov in mnogo Bolgarov, med temi pa znani agitator Jurij Dimitrov. Obdolženci so tudi pripravljali sabotažna dejanja, zato pa so prejemali navodila od angleških in srbskih diplomatskih agentov v Sofiji. Namen organizacije je bil pripraviti državni udar v Bolgariji, ta pa naj bi spravil na oblast Dimitrova. Državni tožilec zahteva za vse smrtno kazen.
Francozi gradijo avtomobilske ceste
Lille, 21. okt. DNB. Francoski prometni minister Berthelot je izjavil, da bo v Franciji zgrajena avto-cesta, ki bo imela zvezo z nemškim cestnini omrežjem. Misli se na tri avtomobilske ceste, ki bi severno Francijo vezale s Parizom. Ena bi šla čez St. (Juentin na Liege, druga iz Lilla v Pariz in tretja iz Calaisa v Pariz. Iz Liege bi bila zveza z nemškim cestnim omrežjem. Francoska vlada je določila za gradnjo štiri miljarde frankov. Prometni minister Berthelot je izjavil da se pri tako obširnem progra-1 mu ne bo mogoče ozirati na 40iimik.
G&SpodoMtvo
železniške tarife za Ljubljansko pokrajino
Državne železnice so po poročilu iz Rima te dni dale vsem jsostajam v Kraljevini tabele, v katerih je označena vozna cena v lirah za železniške prevoze v Ljubljanski pokrajini in v zoni, ki je bila priključena reški pokrajini z izhodnb točko Postojna.	i
Istočasno je železniško glavno ravnateljstvo, ker je opazilo, da mnoge postaje ne porabljajo pravilno in v celoti predpisov gled potniških in prtljažnih tarif z bivšimi jugoslovanskimi ozemlji v Ljubljanski pokrajini in v zoni, priključeni reški i>okrajini, objavilo odločbo, po kateri morajo vse biljetarnice pustiti kumulativno notranjo službo tudi za bivše jugoslovahske železnice za potniške vozovnice navadnih vlakov po normalni tarifi, za povratne karte, navadne karte za dru-
Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani ima svoj občni zbor v četrtek dne 23. oktobra ob 17.30 v Trgovskem domu. V primeru nesklepčnosti bo ta občni zbor istega dne ob 18.30 v istih prostorih.
Nove cene ovčjega in kozjega mesa ter jajc. Na osnovi predloga osrednjega odbora za disciplino in kontrolo cen je ministrstvo za kmetijstvo odredilo nove cene ovčjega in kozjega mesa. Te cene so različne po kategorijah in znašajo v prvi kategoriji 12.35—13.30 lir, v drugi 10.95—12.35 lir, v tretji 9.05—11.90, v četrti 7—9.50, v peti kategoriji pa 5.70—6.20 lir. Kategorije so razdeljene po kakovosti mesa in veljajo za plačilo producentom za meso mrtve teže Nadalje so določene nove najvišje cene jajc, in sicer na debelo, na detajlni trgovini in za prodajo konzumentom. Slednje cene so naslednje: domača jajca, konzervirana 1.20, domača sterilizirana jajca 1.30, jajca iz hladilnic 1.25, inozemska jajca 1.10 lir
Osrednji zavod za ljudske banke v Rimu je imel pretekli teden svoj sestanek, ki je obravnaval vsa aktualna vprašanja ljudskih bank. Izvoljen je bil tudi novi ravnatelj zavoda.
Trgovinska pogajanja Italija—Slovaška. Pričakovati je, da se bodo v najkrajšem času začela trgovinska pogajanja med Italijo in Slovaško.
Blagovna izmenjava Italija—Madžarska. Potem ko je Madžarska znižala ažijo za liro in ko je Italija zvišala tečaj pengSja od 385.30 na 468 lir, se pobira na Madžarskem od 1. oktobra dalje davek 20% na vsa Vplačila, ki jih opravlja Madžarska Italiji.
Konkurzna stvar Here, r. z. z o. z. v Ljubljani.
Za namestnika konkurznega upravitelja dr. Ce£U-dra je bil postavljen Fran Majcen.
Lesne uzance. Uzance za trgovanje z lesom (obnovljene) v italijanščini in v slovenščini je pravkar izdala Ljubljanska borza za blago in vrednote. Knjižica stane 12 lir in je naprodaj v vseh večjih ljubljanskih knjigarnah ter pri borznem tajništvu.
lz trgovinskega registra. Pri tvrdki Intra, d. e o z, za proizvajanje in razpečevanje gradbenih potrebščin, Ljubljana, se izbrise poslovodja Plažer
žine v skupinah, posebne popuste, ki so v veljavi na državnih železnicah.
Taksiranje vozovnic v kumulativni službi se mora izvršiti s porabo pristojnih tarif za prevoze v Italiji in s porabo tarife na anektiranih linijah bivšiii jugoslovanskih železnic. Otroci do 4 let se peljejo zastonj, tudi v anektiranih conah, pod jx>gojeni, da so spremljani od odraslih oseb, ki imajo karto, in da ne zavzemajo enega mesta. Otroci od 4—10 let plačajo za italijanske prevoze pol tarife, dočim plačajo pri prevozih na progah v anektiranih conah pol cene normalne tarife za odrasle, ki je našteta v tabeli.
Kar se tiče prtljage, je vpis zaenkrat omejen na prtljago, ki spremlja potnika, in tudi te cene za prevoženo prtljago so vpoštevane v tabelah, ki so jih dobile vse postaje v Kraljevini.
Leo in vpiše Jerebič Franc. Poslovodja Deutsch Celestin je spremenil ime v Deutsch-Hrašovec Ce-lestin. — Pri Kuverti, konfekcijska tvornica, d. z o. z. v Ljubljani je bil izbrisan poslovodja Srebre Egon, vpisan pa Guzelj Milan. — Pri tvrdki I. Ma-gušar & Co., d. z o. z. na Vrhniki je bil izbrisan zaradi smrti poslovodja Magušar Ivan.
Ustanovitev ljudske banke v Gornji Radgoni.
V Gornji Radgoni je bila ustanovljena ljudska banka v obliki zadruge z omejeno zavezo, ki bo začela poslovati še ta mesec. Za predsednika je bil izvoljen Anton Fiirst iz Cmureka, za podpredsednika Jožef Heiter iz Gor. Radgone in inž. Franc Stark iz Gradca. Za upravitelja sta bila izvoljena Maks Kielhauser in Alfred Mačke, nadalje za člane uprave Roman Tenčer, Cmurek in Oskar Weg-schaider, Radgona.
Belgrajski Siemens spremeni ime. Belgrajska podružnica Siemensa spremeni ime v Siemens, srbska električna družba. Glavnica nove družbe znaša 3 milij. din.
Angleška imovina v Zedinjenih državah.
Nedavno je ameriški zakladni podtajnik Daniel Bell navedel zanimive številke o angleškem premoženju v Zedinjenih državah. To premoženje je znašalo 1. septembra 1941 1527 milij. dolarjev, dočim je v začetku vojne znašalo 4483 milij. dolarjev. Od skupne imovine odpade na borzne papirje 227 (vštevši 145 milij. dolarjev, ki so založeni pri Refico kot varstvo za britanske kredite), v začetku vojne je bilo papirjev za 950 milij. dolarjev zlato 151 (2038), uradna dolarska dobroimetja 54 (50), zasebna dolarska dobroimetja 310 (545) in naravnostne naložbe 785 (900) milij. dolarjev. Naialjnje angleške izdatke do 1. marca 1942 ceni Bell na 1035 milij. dolarjev.
Nova nemška oblačilna nakaznica. V kratkem je pričakovati, da bo izdana tretja oblačilna nakaznica v Nemčiji. Kot smo že svoje-časno poročali, bo obsegala nova oblačilna nakaznica samo 120 točk, namesto dosedanjih
150 in bo trajala njena veljavnost do 31. decembra 1942, torej za 15 mesecev. Nakaznice bodo izdane naslednje: za ženske in moške, zn' dečke in deklice od dopolnjenega 3. do dopolnjenega 15. leta in nakaznica za otroke v 2. in 3. letu starosti. Zapadlost posameznih odrez-kov ali točk bo različna, ali od 15. oktobra ali od 15. novembra dal je. Večje predmete, kot na primer obleke in plašče, je mogoče kupiti šele po zapadlosti števila točk, katerega je treba oddati za tak nakup. V ostalem pa se količina predmetov, ki se do dobila na posamezne od-rezke, ni znatno izpremenila.
Obiranje koruze v Srbiji. Hrvatski listi pri-občujejo naslednjo vest iz Belgrada: Ker služijo koruzna polja kot zaklonišča za komuniste, je izdal vrhovni poveljnik v Srbiji ukaz, da se mora takoj začeti z žetvijo in sekanjem koruze. Kdor bo kršil to naredbo, bo kaznovan s smrtjo, v lažjih primerih z ječo.
Iz Hrvatske
Hrvatska sladkorna industrija. Osješka sladkorna tovarna, ki je last Prve hrvatsko-slavonske sladkorne industrije d. d., izkazuje za poslovno leto 1940-41, ki neha z 31. marcem, 2.3 milij. kun dobička, dočim je za 1939-40 znašala izguba 0,3 milij. din, Dividenda znaša 5%,
V zagrebški Schell, ki se je iz Jugoslovanskega pretvoril v Hrvatski Shell, je bil namesto odsto-pivšega upravnega odbora izvoljen nov upravni odbor. Za predsednika je bil izvoljen E. v. Klass, za podpredsednika pa Ivan Mošinski, nadalje sta bila izvoljena v odbor: dr. Branko Pliverič in dr. Matthias. Za edinega člana ravnateljstva je bil izvoljen dr. Rudhard Duisberg, Komisarična uprava je prenehala. Družba se peča s predelavo proizvodov mineralnega olja.
Hrvatska Union banka v Zagrebu sporoča vsem svojim upnikom, da je dne 15. oktobra stavila na razpolago upnikom svojega specialnega rezervnega sklada vsoto 14,762.262 kun, kar je ostanek njih terjatev in so s tem prenehali razlogi za zaščito. Nadalje je bilo sklenjeno izenačiti delnice stare emisije in prvenstvene delnice. Poleg tega pa bodo vse delnice zamenjane v nove delnice imenske vrednosti 200 kun. Končno je bilo na občnem zboru banke sklenjeno, da se zviša glavnica od 60 na 100 milij. kun, podrobnosti pa so prepuščene sklepu upravnega odbora.
Osijek dobi podružnico državne kreditne banke. V najkrajšem času bo v Osijeku odprta podružnica Hrvatskega državnega veresijskega (kreditnega) zavoda.
Trgovski promet Hrvatska—Španija. Iz Zagreba poročajo, da je v kratkem pričakovati trgovinskih pogajanj med Hrvatsko in Španijo.
Ustanovitveno gibanje na Hrvatskem. V teku meseca avgusta je bila na Hrvatskem ustanovljenih 7 delniških družb z glavnico 123 5 milij. kun, nadalje 73 trgovskih tvrdk in 43 zadrug, izbrisanih pa je bilo: 2 delniški družbi z glavnico 0.12 milij. kun, 22 tvrdk in 5 zadrug, nadalje je prišlo v konkurz: 3 delniške družbe z glavnico 96.75 milij. kun in 3 ostale družbe.
Železniški promet Švica-Hrvatska. V kratkem odpotuje posebna hrvatska gospodarska delegacija v Švico, da se pogovori s švicarskimi oblastmi glede obnove direktnega železniškega prometa Švica—Hrvatska.
Vsesvetska akcija v Ljubljani bo tudi letos
Eadnja leta Je priredil akcijski odbor vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane za Vse svete vsesvetsko akcijo, ki naj bi hkrati s počastitvijo dragih ranjkih in okrasitvijo njihovih grobov za praznik Vseh svetih in Vernih duš dan pomagala ljubljanskim siromašnim slojem zlasti pa brezposelnim. Prav lepa misel, odkupiti se od razkošja na grobovih z zneski, ki naj bi prišli v korist akciji za zimsko pomoč, je zadnja leta našla med Ljubljančani lep odziv. Pa ne samo med premožnimi sloji, ampak tudi med tisoči in tisoči drugih Ljubljančanov je vsesvetska akcija, ki je razprodajala sveče in vence našla mnogo razumevanja, tako da je vsako leto vrgla akcija v celoti do 100.000 din v korist zimski pomoči.
Ker se bliža praznik Vseh svetih, ko bo zopet večina Ljubljančanov pohitela na grobove svojih dragih, je akcijski odbor vrhovnega socialnega sveta za mesto Ljubljano sklical v ponedeljek sejo odbora v dvorani mestnega poglavarstva. Seje so se udeležili zastopniki in zastopnice številnih ljubljanskih organizacij, ki so že prejšnja leta velikodušno sodelovali pri vsesvetski nabiralni akciji. Sejo je vodil podžupan dr. Ravnihar, navzoč pa je bil tudi načelnik socialnega odbora mestne občine stolni župnik in arhidiakon dr. T. Klinar. Poročilo o vsesvetski akciji v lanskem letu je dal zastopnik socialnega urada dr. Mrak, ki je povedal, da so dohodki lanske vsesvetske akcije znesli vsega skupaj 122.983 din. Stroški vse akcije so zahtevali 22.252 din, tako da je ostal Čisti dobiček nekaj nad 100.000 din. V okviru akcije je bilo izpeljano tudi nabiraaje ostankov voska na
Tudi vaščani Jz Grma pri Gradcu so pozdravili Eksc. Graziolija na poti skozi Belo Krajino
grobovih. Takih ostankov je bilo prodanih za sku-kaj okrog 5000 din. Od lanske akcije je ostalo v zalogi 1186 malih sveč vsesvetske akcije, dalje šest velikih, kilogram težkih sveč in 150 svilenih in 400 papirnatih trakov za vence. Lani je bilo sicer prodanih nad 8000 sveč, ker pa zaloge ni mogoče obnoviti, bi bilo treba razprodati le zalogo in prodajati vence. Ker bi nakup sveč, kakor tudi vencev vsesvetske akcije pomenil za vsakega kupca odkup od razkošja na grobovih, predlaga, naj se male sveče prodajajo po 20 lir, velike po 200 lir, veliki venci po 50 lir, 600 malih vencev pa po 20 lir. Sveče bi vrgle v tem primeru vsega skupaj 24.000 lir, venci pa 19.500 lir. Vence bi zopet pletli v Iški vasi in sosednih vaseh, pri čemer bi bila nagrada za pletenje malega venca 3.50 lir, za pletenje velikega venca pa 5.50 lir. Pletenje in vsi ostali stroški akcije bi zahtevali okrog 8000 lir stroškov, tako da bi mogli pričakovati od akcije vsega skupaj okrog 30.000 lir čistega dohodka.
Po poročilu se je razvila živahna debata, v katero so posegle zastopnice in zastopniki raznih karitativnih društev. Dogovorjeno je bilo, da se bodo venci prodajali na stojnicah pred pokopališči 1., 2. in 3. novembra. To zaradi tega, ker je 1. sobota in je 2. nedelja, tako da pride praznik Vseh vernih duš na 3. november. Sprejet je bil tudi predlog, da naj se malih vencev naredi vsaj 1200; ker bodo gotovo Ljubljančani radi posegali po njih. Predlog, naj bi se prodajali venci in sveče na vseh ljubljanskih pokopališčih, torej tudi v Dravljah in v štepanji vas, je bil spremenjen v toliko, da bi letos prodajala vsesvetska akcija le pri Sv. Križu, pri Sv. Krištofu in na Viču. Morda bo upoštevano tudi Navje. Osvojen je bil predlog, naj se veliki venci prodajajo namesto po 50 po 100 lir, saj jih bo malo in bo gotovo toliko premožnejših, dobrosrčnih Ljubljančanov, ki bodo ra-devolje priskočili zimski akciji na pomoč z večjim zneskom. Zastopnice in zastopniki karitativnih društev so se nato še podrobno razgovorili o načinu in organizaciji sodelovanja in o predprodaji nakaznic za nakup vencev in sveč. Vsesvetski akciji bodo pri njenem delu poleg zastopnic in zastopnikov karitativnih društev pomagali tudi nekateri brezposelni, kar je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem. Pisarno vsesvetske akcije bo tudi letos kakor prejšnja leta vodil g. Jagodic, vele-sejmska uprava pa je dala na razpolago prostore, kjer bodo lahko shranjeni venci, ki bodo vsi narejeni že do konca tega meseca. Podžupan dr. Ravnihar je s prisrčno zahvalo vsem požrtvovalnim sodelavkam in sodelavcem vsesvetske akcije zaključil sejo z željo, da bi tudi letošnja vsesvetska akcija našla med Ljubljančani tako razumevanje, kakor smo ga navajeni iz prejšnjih let.
Fašistična nadzornica v Ljubljani
Ljubljana, 21. oktobra.
V	preteklih dneh je nadzornica Narodne Fašistične Zveze za delavke in gospodinjske pomočnice, tovarišica Licia Abruzzese obiskala Žensko Fašistično Zvezo v Ljubljani.
Najprej je pozdravila hksc. Visokega komisarja, nakar je pregledalo delo v pisarnah ter se živo zanimala za izvršeno delo, predvsem za delo. ki zadeva delavke in gospodinjske pomočnice, ki so žene iz naroda.
V	spremstvu zaupnice Ženskega fašija in drugih sodelavcev je obiskala tovarne, šole in meščanske zavode, kjer se je povsod zanimala za delo ter se prisrčno razgovarjala z delavkami ter se zanimala za njihove družinske razmere. Obiskala je tobačno tovarno, papirnico Vevče, tovarno Saturnus, kuhinjo, obednico in spalnice Delavskesa doma, Mestni zavod za žensko obrt, gospodinjsko šolo, kakor tudi kmetijsko gospodinjsko šolo v Mali Loki.
V	tobačni tovarni je, obkrožena od velikega števila delavk, govorila o delu in o cilju, ki ga je Duce postavil fašističnim ženam: pot proti narodu, aelo za narod.
Nadzornica je nato obiskala še velesejem ter sedež Ženskega fašja, kjer je sprejela več delavk, s katerimi se je pogovarjala ter se zanimala za njihove uspehe, obljubljajoč ljubljanskim tovarišicam svojo solidarnost in podporo.
Znančevemu Franceljnu v spomin
jNovo mesto, 21. oktobra. Ko so zapeli žalostno pesem šmihelski zvonovi, smo vsi zadr-hteli v žalosti. Ko je zarumenel gozd, poslavljajoč se od poletne obleke, si se, dragi Francelj, začel poslavljati tudi ti. Z vedrino na obrazu in z rožnim vencem v rokah si prenašal trpljenje. Komaj 32 pomladi ti je naštela kukavica, pa si v groznih bolečinah zaprosil: Molite, lepo vas prosim, da me Bog čim prej rešil — Trpeli smo s teboj, misleč na čase, ko si še veder in čil stal na peronu in z uro v roki odpravljal vlak za vlakom in v 6voji vestnosti železniškega uradnika v težki in odgovorni službi, dobil kal smrtonosne bolezni. Danes te ni več med nami, a vodna kolesa domačega mlina nam šumeč še vedno kličejo v spomin, da tu je živel Znančev Francelj, naš nepozabni prijatelj. Tu je hotel živeti, a so ga odnesli nebeški krilatci v večno srečo ob večnih potokih.
Tvoji prijatelji.
športna manifestaciji novomeške posadke
Novo mesto, 19. okt.
Da bi tudi na zunaj poudarilo skrb, ki jo imajo vojaški poveljniki za športno vzgojo italijanskih vojakov, je poveljstvo divizije »Isonzo«, ki ima svoj sedež v Novem meitu v soboto 18. okt. in nedeljo 19. okt. priredilo na lepo pripravljenem Stadionu v Kandiji, ki je kakor je pokazala prireditev, čeprav še nedovršen, kar pripraven za take atletske prireditve, efektno športno manifestacijo, pri kateri so sodelovali vsi oddelki soške divizije v vseh panogah lahke atletike, v vlečenju vrvi in v patrolnem teku z metanjem bomb.
Pri tekmah je sodelovalo izredno veliko tekmovalcev, po številu 464, in sicer pri tekih 147,
Jesen na kočevskem Rogu
Kočevje, 18. oktobra.
Kočevski svet nam je po večini malo znan. Le tu in tam je zanesla pot našega človeka v te kraje in te gore. V njih je odmevala le sekira pridnega drvarja in oglarja, ki si je svoj kruh služil s težkim delom. V te kraje, ki jih pokrivajo naši največji gozdovi, je zahajal lovec in iskal svoj plen, med njimi našo največjo zver — medveda.
Danes so nam te gore naše najvišje gore. Njihovo bogastvo nam je danes vir in sila vse naše industrije. One so danes naše in postajajo z vsakim dnem bolj in bolj naše, ko bodo morda skoraj res samo ijaše z vsemi svojimi dolinami in vrtačami, s svojimi polji in vodami, s svojim neizmernim bogastvom na lovu kakor tudi s svojimi lepotami, ki se nam danes vedno bolj odkrivajo in katere vedno bolj spoznavamo in jih ljubimo.
Kakor je v pesmi: Za svet hrib se za hribom vrsti, z visokim je drevjem zarasel. Med njimi kraljuje Rog, ki gleda po vsej Dolenjski. Pot nanj me je peljala skozi Kočevje in mimo Želn z znanimi kraškimi jamami ter po pustih gmajnah, kjer so pašniki in deloma zapuščeni kmečki gozdovi do širnih gozdov začasne uprave razlaščenih gozdov, koder se pot v lepih izdelanih serpentinah vzpenja svišku mimo velikih zalog lesa in grmad oglja v vrečah proti vrhu, kjer so stale svojčas velike žage prejšnjih lastnikov teh ogromnih kompleksov, knezov Auer-spergov. Danes so na vrhu upravna in okusno obnovljena stanovanjska poslopja imenovane uprave, podobne malim planinskim hotelom. Pot do tu se vleče in dober pešec jo opravi v treh polnih urah. Planinsko cvetje, gozd v svojih jesenskih barvah, splašena divjad, a potem oni temni in prekrasni gozdovi z visokimi jelkami in ogromnimi bukvami in redko posejanimi javori.
Na žagi — blizu 900 m nadmorske višine se odcepi steza na vrh Roga. Nekaj nad pol ure hodil 6kozi mogočni kočevski gozd, te pripelje pot mimo Malega Roga na Veliki Rog (1100 m), ki ima na vrhu 18 m visok razgledni stolp.
V oko zaplava čez kočevske hribe: Strojne, Male in Velike gore do Goteniških gora z belim Snežnikom. V dalji uzreš onstran Krima in Mo-kerca Julijske, medtem ko pokriva jutranja megla doline, iz katerih se dvigajo posamezne gore, tako tudi Šmarna gora. Oko ti obstane na Kumu, na katerem se v jutranjem soncu beli in vabi Sv. Neža in ti zavede pogled onstran Save na Mrzlico, za katero leži Savinjska dolina z Oljsko goro, Kunigundo; a dalje uzreš še Konjiško goro in Pohorje v ozadju. Pogled ti gre nazaj na Mrzlico in mimo nje na širje, čez zarezo v Zidanem mostu, kjer se steka bistra Savinja v široko Savo na .Veliko Kozje in dalje na Lisco
— še Tovst v ozadju — ln dalje proti hrvatski strani na Bizeljske gore v Zagorje, da se povrne čez Gorjance nazaj v kočevske gore: Mirna gora, Travna gora. Kopa i. dr. po neizmernih gozdovih, polnih jesenskih krasot in lepot in velikega miru, ki vlada v njih. Iz njih se dviga Sv. Ana, a daleč onkratj Kolpe moli v nebo svoje gole čeri bajni Klek.
Jesensko sonce sije na to lepoto naše zemlje. Oko se ti zazre še v dolino proti reki Krki z njenimi pritoki. V to smer se spušča Rog strmo navzdol, pokrit s temnimi gozdovi, ki jih skrbno upravlja šumska uprava razlaščenih gozdov in čuva njih bogastvo za naš slovenski rod. Pogled nam obstoji na gorski vasici Podstenice — pod stenami —, da se potem razširi in razgleda nad lepimi dolenjskimi vasicami v dolino Krke in obstoji nad metropolo dolenjske zemlje — ponosnim Novim mestom.
Iz nizkih višav Roga sem objel s pogledom vso našo zemljo, zazrl se čez njene meje v nje lepote.
Mir vse naokoli: Jesen v deželi. V zraku se vrtinči list za listom, ki pada na zemljo, jo pokrije, da bo tudi njega nekega dne pokril beli sneg in se bo pod njim odpočila naša zemlja do lepe, zelene pomladi.
pri skokih in meitih 135, pri patrolnih tekih in metanju bomb 84.
V soboto popoldne so se vršile izločilne in semfinalne tekme, v nedeljo popoldne pa finalne tekme, ki so na stadion privabile veliko množico gledalcev, med katerimi zlasti imenujemo poveljnika soške divizije, dio. generala Friderika Ro-mera, na katerega pobudo je ta športna manifestacija bila prirejena, in okrajnega političnega komisarja dr. Ottona Grisellija. Zanimivim tekmam so prisostvovali mnogi častniki in vojaki tukajšnje posadke ter lepo število civilnega prebivalstva.
Iz napete borbe v vseh panogah lahke alte-tike je kot zmagovalec izšlo moštvo I. topniškega polka z 78 točkam. Na drugem mestu mu sledi moštvo 24. peš. polka s 75 točkami in na tretjem 111. bataljon mitraljezcev z 49 točkami. Moštvo inženircev je doseglo 48 točk, 14. bataljona »Mor-tai« 41 točk, 9. bataljona finančne straže 30, 23. pot. polka 10 in moštvo 98. legije Črnih srajc 3 točke.
Celotna prireditev je povsem uspela ln ko-kazala, kako je v italijanski vojski razvita moderna telesna vzgoja, ki ji poveljstva posvečajo kar največjo pozornost in ki jo vojaštvo z največjim veseljem goji. Prireditev je bila prvovrstno organizirana in je bilo jasno videti, da so v italijanski vojski možje, ki so mojstri v organizaciji tovrstnih prireditev.
Otroško okrevališče na Rakitni
Higienski zavod — oddelek za zdrav. zašč. mater, dojenčkov in otrok v Ljubljani odpre s 1. novembrom 1941 na Rakitni okrevališče za zdravstveno ogrožene predšolske otroke v starosti od 2—6 let. Namen okrevališča je okrepitev in utrditev bledih, slabotnih otročičkov, zabrisanje sledov prestane rahitide, dvignjenje teka in splošna pospešitev razvoja telesno zaostale dece. Premnogim otrokom ne prija meglena zimska klima v Ljubljani in bolujejo zaradi tega pozimi na kroničnih katarjih nosu, žrela in bronhijev. Vsem tem otrokom bi prijalo bivanje v okrevališču kar najbolj. Izredno zdrava, sončna klima na Rakitni, dobra prehrana in strokovna nega pod vodstvom oddelka za zdrav. zašč. mater, doj. in otrok jamčijo za kar najboljši uspeh. Da bi se ta res do-
			■V ..........._	
■ .:;< ■-■; t, ,<" 5*1 -"/.'V:;- ■■■■■■ ~ !. . .:; ... : ' *■ /; : fi : z,;-^ ' / l • ' li ' MM	/ i«;:.;:;«:*mi- * ' f ' ' * ' \\ ■ A < • V -	.f *■ * * v|§ v; .#■ 7	* <\ \ X ■ - ■ . 'i.:', '	^mmmmm : llpll t iRlgi
	: aJM -mi	t 4	m iiPTI, JE* Hffior v^^^HB®5 AlJ&SVI	*
	¥ *	f	: * /t	' 1
m j	I d			'i ■' "
Iftnožica med govorom Lkscelence Graziolija v Adlešičih
Vera in nova Evropa
List »L'Osservatore Romano« z dne 19. oktobra objavlja članek z zgornjim naslovom, ki ga je posnel po razpravi Oh. Davvsona. V pričujočem priobčuje naš list nekaj slavnih misli iz tega članka:
»Kolikokrat spregovorimo besedo Evropa, in vendar te Evrope skoraj nič .ie poznamo! Skoraj smo že začeli misliti, kakor da bi to Evropo vodile same strankarske razprtije in bi bilo vse skupaj nekako pod pokroviteljstvom komunizma. Vendar se po globljem spoznavanju človek prepriča da takšno mnenje prav nič ne ustreza resničnosti. Saj ni mogoče misliti, da bi vladal v Evropi kak mednarodni red in da bi bilo moči vse gospodarstvo podvreči vladanju proletariata. Vendar tudi to ne more hiti res, da bi vse evropsko življenje temeljilo na narodnostnem vprašanju.
E\ropn ni bila nikoli kaka plemenska enotnost. Saj ji za to manjka tudi enotnost po zunanjem ustroju zemlje. V predzgoilovinskih časih je bila Evropa nekakšno preizknševališče različnih plemen in kraj za zbirališče kulturnih tradicij najrazličnejših izvorov. Tiidi glede na zemljepisni položaj Evrope ni nikjer prave enotnosti. Pa čeprav tozadevno vidimo nekako enotnost, ki se vleče od severa proti vzhodu in nekako prehaja v azijsko področje, vendar ne moremo govoriti, kot da bi se tod raztezala pristna evropska kultura. Kaj je torej Evropa prav za prav? Evropa je občestvo narodov, ki so deležni skupne duhovne tradicije. Podlagu evropske enotnosti torej niso plemena in mednarodnost, pač pa je to vera, Evropa je lai-zirano krščanstvo.
Krščanska miselnost je prežela vse evropske narode in jim je dola tudi podlago za kulturo. Res je, da se je v poslednjih 200 letih ta krščanska miselnost izmaličila, da so sc postavljali temelji raznih laži-kultur na drugačne podlage, da se je krščanstvo umikalo in uniak. nila iz najrazličnejših področij, vendar je ostala živa poglavitna smer in večina in ta je zvesta krščanskemu duhu in je tu praktično krščanstvo.
V tem delovanju (da namreč iščemo pota za zveze vseh kristjanov in jih iščemo po vseh kotih) pa so na površju katoličani, ki je njih delo to, da zbirajo kristjane in jih skušajo privesti v eno skupnost, že naši slavni predniki so v duhu krščanske vzajemnosti delovali na to, da bi bila versko vsa Evropa enotna. Mi nismo nič manj kot tozadevni dediči in nasledniki Konstantina in sv. Leona, sv. Cirila in Metoda, sv. Benedikta in sv. Jurija, sv. Bonifacija in Karla Velikega, sv. Štefana Ogrskega in sv. Ludvika Francoskega. In prav ničesar se še ni zgodilo v Evropi, kar b! ne bilo izoblikovano in preoblikovano v duhu vplivov katoliške miselnosti. Vsi razkolniki in prekucuhi so bili spočetka tega duha in so si v svoji razvrat-nosti tudi izposojali misli pri katoličanih.
Zatorej imajo katoličani v vseh časiih zgodovinsko poslanstvo, da ščitijo in ohranjajo enotnost vzhodne kulture spričo vseh razdiralnih in uničujočih sil, ki skušajo vse pogazitf. Samo katoličani imajo temelj za pravilno skupnost in enotnost in le katoličani morejo duhovno združiti evropske narode. Res je, da smo katoličani, ki praktično živimo v katoliškem duhu in v tem duhu delujemo, dandanes v manjšini in da je dandanašnji tako, kot je bilo v časih apostolov, ko so začeli poučevati! vse narode. Vendar je katolištvo tako zasejano med narode in so posamezne države manj ali več podvržene katoliški miselnosti, da ostane katolištvo vendarle prava mera za Evropo in more oživeti in se razmahnit! evropska kultura edinole v duhu krščanstva, ki se njegove kore-nike raztezajo prav po vseh evropskih državah.
Upamo in verujemo, da so temelji slehernega reda narodov zmeraj duhovni temelji. In samo duhovnost bo mogla vplivati na novo preureditev Evrope, pa bodi to v politiki ali gospodarstvu ali kjer koli. Duh Evrope na je le krščanski — navzlic vsemu. Samo vera je tisto, kar more vplivati na enotnost Evrope, čim bo krščanska miselnost spet na višku in na praporu Evrope, takrat bodo narodi zadihali v novo življenje. Vse drugo, kar nas bega in moti, je Ie začasnega pomena.«
segel, je potrebno, da traja bivanje v okrevališču vsaj 4 mesece, ker krajši rok navadno nima posebnega učinka.
Večina stroškov se krije iz javnih sredstev. Prostih je še nekaj plačljivih mest v višini 200 lir mesečno. Prijave se sprejemajo na oddelku za zdrav. zašč. mater, doj. in otrok v Ljubljani, Li-pičeva ul. vsako dopoldne od 9—11 ali pismeno. Istotam se dobe vsa nadaljna pojasnila.
Sodne obravnave zoper navijalce
Ljubljana, 20. oktobra
Na okrožnem sodišču pred kazenskim sodni-kom-poedincem so 6e danes dopoldne vrstili mnogi navijalci cen, obtoženi, da so različna živila, posebno jajca, meso, kruh in druge stvari prodajali po višjih cenah, kakor so bile od pristojne oblasti določene. Nekateri so bili obsojeni, drugi oproščeni in več razprav je bilo prekinjenih, da se zaslišijo razne priče in izvedejo še drugi dokazi.
V oktobru je bilo po podatkih splošnega pregleda v dvorani št. 79 na okrožnem sodišču že 35 kazenskih razprav, ki 60 obravnavale navijal-ske in verižniške zadeve. Bilo je v oktobru obsojenih 17 obtožencev, mesarjev, gostilničarjev, pekov in drugih pridobitnikov na skupno 163 dni zapora, dalje 6106 lir denarne kazni in na 1577 lir povprečnine, ki g re v sklad za vzdrževanje sodišč in jetnišnic. Oproščenih je bilo 12 obtožencev, v 6 zadevah pa so bile razprave prekinjene.
Mlad ljubljanski mesar ima veliko smolo. Ze v začetku^ tega meseca se je moral zagovarjati pred obtožbo, da je prodajal meso na stojnici po mnogo višjih cenah, kakor jih je določeval cenik. Včeraj je moral podajati svoj kratki zagovor še zaradi dveh drugih ovadb, k! pa datirata še od dejanja, zaradi katerega je bil mesar obsojen s prvo sodbo. Mesar je kratko navajal, da je vedno prodajal meso po maksimalnih cenah in da se nikakor ne spominja stranke, ki bi ji prodal meso po višjih cenah. Sodnik je upošteval prvo sodbo in jo združil v novo tako, da je bil mesar sedaj obsojen zaradi prestopka navijanja cen na 10 dni zapora, 700 lir denarne kazni ali v nadaljnjih 31 dni zapora in v plačilo povprečnine po 114 lir.
Na okrajnem sodišču je bilo ta mesec 88 zanimivih, kratkih ovadb zaradi navijanja cen, skrivanja blaga in veriženja z živili. O teh zadevah bo kazenski sodnik te dni razpravljal. Ovadenih je v prvi vrsti mnogo trgovcev, ki niso imeli na raznih predmetih določenih cen, kakor določajo uredbe in zakoni o pobijanju draginje.
te novice.
Koledar
Sreda, 22. oktobra: Kordula, devica in muče-nica; Vendelin. opat; Melanij, škof.
Četrtek, 23. oktobra: Klotilda, devica in mučenica; Ignacij, škof; Servand, mučenec; Roman, škof.
*
—	Klanje prašičev. Prevod opozarja vse svin-jerejce na čl. 2 uredbe o klanju prašičev (SI. list 83 z dne 15. oktobra 1941), po katerem je vsako klanje prašičev brez dovoljenja prepovedano. Oblasti bodo zaplenile vse prašiče, ki boUo zaklani brez dovoljenja. Vsi rejci naj prašiče prijavijo na obč. uradih po stanju opolnoči 25. t. m. Za klanje naj 6i interesenti preskrbe dovoljenje po čl. 3 uredbe.
—	Zdravstvena kolona v Fari in Banjaloki. Sanitetna avtokolona, ki jo je dala na razpolago naši pokrajini fašistična vlada, je prispela 17. t. m. v Faro pod vodstvom zdravnika-šefa dr. Duceja. Prvi je pozdravil goste Sangiorge Riccardo kot poveljnik tukajšnje fašistične stranke; v imenu občine je sprejel goste župan, za šolsko mladino in učiteljstvo pa je pozdravil šobki upravitelj. Zdravniki so takoj pričeli z delom. Pregledali so šolsko mladino, pa tudi odrasle. Skupno jc bilo po 6 specialistih opravljenih 800 pregledov. Gg. zdravniki so bili z zdravjem občanov zadovoljni; prebivalstvo je hvaležno fašistični vladi in gg. zdravnikom za skrb in trud. — V Banjaloko jc prispela avtokolona popoldne. Bila je lepo sprejela od šolske mladine in prebivalstva. Avtololoni je po specialistih pregledala šolsko mladino in odrasle. Vseh pregledov je bilo 848. Po končanem pregledu se je avtokolona poslovila od hvaležnega prebivalstva, nadaljujoč svoje delo po p>okrajini.
—	Dogon klavne živine. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za govejo živino: v ponedeljek, 17. oktobra t. I. v Črnomlju; v ponedeljek. 17. oktobra t. 1. v Novem mestu; v sredo, 29. oktobra t. 1. v Ljubljani; v sredo 29. oktobra v Žužemberku. Strokovna mesarska združenja naj iz vsakega okoliša pošljejo na dogon po enega ali dva pooblaščena zastopnika v svrho prevzema dodeljene živine.

ŠIVALNI STROJI
IGN.VOK
V; LJUBLJANA TAVČARJEVA?
Ljubljana
1 Kupčije s hišami in zemljišči. Zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča je do 20. t. m. zaznamoval že 57 kupnih pogodb, s katerimi so bile prodane odnosno kupljene različne liiše in zemljiške parcele v mestu in okolici za skupno vrednost 1,643.709 lir. Zadnji čas je postalo na takozvanem nepremičninskem trgu prav živahno. Zaznamovane so bile večje kupčije. Po-sestnica Marija Brunčičeva v štepanji vasi (Na Gmajni) je prodala inž. arh. Milki Bahovčevi v Ljubljani nepremičnino vlož. štev. 1034 k. o. Pe-tersko predmestje I. del (nezazidana hiša v Ilirski ulici z vrtom) za 167.200 lir. Prometna banka v Ljubljani je prodala inž. Štiglicu in Albini Štigličevi. oba v Kočevju, parceli 137/43 in 137/44 k. o. Spodnja Šiška v skupni izmeri 481 ms za 60.317.10 lir. Dečman Anton, posestnik in tovarnar v Ljubljani. Ambrožev trg št. 10, je prodal Hermanu Pečenku in Karlu Pečenku, trgovcema v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 39 parceli štev. 186/16 in 63 3 k. o. Poljansko predmestje v skupni izmeri 850 ni2 za 150.000 lir. Prodano je bilo drugače več stavbnih parcel v vrednosti 23.000 lir naprej. Narašča zanimanje za zidanje novih vil in hiš.
1 Pianist Carlo Vidusso, ki bo koncertiral
prihodnji ponedeljek v veliki Filharmonični dvorani, je rodom iz Južne Amerike, in sicer iz Či-leja. Začetke svojega glasbenega pouka je dobil v Buenos Airesu in prišel pozneje na konserva-torij Giuseppe Verdi v Milano, kjer jih je dokončal z največjo pohvalo. Ko je bil 20 let star se je posvetil koncertnemu življenju in dobil na mednarodnih tekmovanjih v Budimpešti, in posebno še v Varšavi prvo in največjo pohvalo. Takoj za tem je konkuriral tudi v Italiji in bil med 42 pianisti prvi. Njegova koncertna pot je zelo bogata, vodila ga je po vseh znamenitih kulturnih središčih vse Evrope. Trenutno je mojster klavirske igre na konservatoriju v Parmi. — O sporedu, ki ga bo izvajal, prihodnjič. Vstopnice so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Gledališče
Drama. Sreda, 22. oktobra: »Dva bregovac.
Bed Sreda. Začetek ob 18.15; konec ob 20.30. — Četrtek, 23. oktobra: »Nocoj bomo improvizirali«:. Izven. Začetek ob 18.15, konec ob 20.45.
Opera. Sreda, 22. oktobra: »Aida«. Red A. Začetek ob 17 30, konec ob 21. — Četrtek, dne 23. oktobra: »Netopir^ Red Četrtek. Začetek ob 18.15, konec ob 21. '
Rad:^ Ljubljana
Sreda, 22. oktobra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi in napevi, vmes ob 8 napoved časa. — 8.15 Radijska poročila. — 12.15 Koncert tenorja Janeza Lipuščka in kitarista Karla Hladkyja. — 12.40 Simfonična glasba. — 13 Napoved časa; radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Vokalni kvartet Lumbar in Ljubljanski kvartet. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Glasbena fantazija pod vodstvom Petralia. 11.15 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Koncert sopranistke Ksenije Vidalijeve in basista Toneta Petrovčiča. — 19 »Parliamo 1'italianoc, prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Koncert saksofonista '.iloša Ziherla. — 20 Napoved časa; radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Koncert ritmo-simfoničnega orkestra in zbora nod vodstvom Alberta Sempri-nija. — 21.30 Anton Sladovljev poje, pri klavirju
Marjan Lipovšek. — 21.50 Godalni orkester pod vodstvom Mannoja. — 22.20 Pisana glasba. — 22.45 Radijska poročila.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta 48.
Poizvedovanja
Reven doseljenec je zgubil v ponedeljek	ob
3 popoldne v bližini Gorenjskega kolodvora	6iv
pleten jopič z rokavi. Prosim najditelja naj	ga odda proti nagradi v upravi »Slovenca«.
Iz Gorenjske
Govejo živino kradejo. Živinski tatovi 60 zdaj močno na delu, kakor poročajo nemški listi. Te dni je bila kmetu Francetu Lotriču iz Dražgoš spet ukradena 2 leti stara telica, ki je vredna 150 mark.
Kolo je bilo ukradeno izpred neke gostilne v Hrušici delavcu Francetu Perču, ki je doma iz vasi Tabor v občini Naklo pri Kranju.
Smrt na cesti. Na cesti blizu Mošenj pri Radovljici je kap zadela 38 let starega hotelskega slugo Franca Ctevalda iz Ptuja. Pokopali so ga v Mošnjah.
Žensko zborovanje v Kamniku je bilo preteklo nedeljo, kjer 60 prepevali tudi šolski otroci. Zborovanja se je udeležila zvezna voditeljica Ooričnik,
fovorila pa ie Gregorijeva iz Kamnika, med tem o je Olga Lamb vodila otroško petje.
Zborovanja Koroške zveze 60 bila pretekle dni na Gorenjskem, in sicer med drugim tudi v Železnikih, na Trati in na Jezerskem. Povsod je govoril okrajni vodja iz Kranja Samonig.
Iz Spodnje Štajerske
V	Ljutomeru je umrl tragične smrti 28 let stari fant I. Babič iz Krapja, ki je bil poprej predsednik okrožja FO. Naj v miru počiva!
V	mariborski bolnišnici so umrli: 46 let
stara železničarjeva žena Helena Tratnik., 72 let stari prevžitkar Jnkob Ulec iz Št. Janža na Dravskem polju ter 75 let stari posestnik Ivan Stanič. — Dalje je v Mariboru umrl 70 let stari krojaški mojster Filip Koman na Koroški cesti št. 45.
Ljudsko gibanje v Mariboru. V prvi polovici tega meseca se je v Mariboru rodilo 56 otrok, umrlo pa je 24 ljudi. — Poslej je tam treba vsako rojstvo takoj naznaniti stanovskemu uradu, kjer se bodo sklepali tudi zakoni. Prva civilna poroka pred županom je bila dne 18. t. m. Drugih porok doslej še ni biio.
Hudo se je ponesrečil špediterjev sinček Joško Goleš iz Tegetthofove ulice. Da bi svojemu očetu mogel brž izročiti neko stvar, je fantek hitel v hišo, kamor je baš zavil naložen
voz. Fantek je skočil na voz, je pa padel in "el pod kolesa. Prepeljali so ga v bolnišnico. Nevaren lov za vlomilcem. Dne 7. t. m. je
bilo v Rošpohu pri Mariboru vlomljeno v klet posestniee Johane Fleissinger, odkoder je pomožni delavec in znani vlomilec Windisch odnesel zvrhan vrč svinjske masti. To mast je nato začel prodajati okoli Tezna. Tamkašnje orožništvo je to brž izvedelo ter začelo \Vin-discha zasledovati ter je mast zaplenilo. Izkazalo se je, da je ta mast res bila ukradena Fleissingerjevi. 15. oktobra je neki delavec AVindischa srečal v Mariboru ter ga pobaral, kako je s tisto mastjo. Ta pa je dejal, da mu jo je bil prodal neki kmet iz Rošpoha. Delavec je Windischu dejal, naj ga vodi k tistemu kmetu, nakar sta res odšla. V Rošpohu pa je Windisch zbežal, nakar so ga začeli loviti. Pri tem je za njim streljal lovec Rajmund Fritz. Končno so ga prijeli. Toda Windisch se je za^ čel ruvati. Na pomoč je prihitel viničar Alojzij Rojko, katerega je Windisch z dolgim nožem tako hudo ranil v roko, da je moral v bolniš-
Iz Goriške pokrajine
V 12 urah dva družinska člana na parah. V
Vo.jščici na Krasu se je prigodil ta žalosten primer. Umrla je stara Zavadlalova mati, katero smo spremili k zadnjemu počitku precej pozno zvečer. Takoj po pogrebu je najmlajši petletni vnuček potožil svoji mami, da ga močno boli noga, v katero se je zbodel. Že drugo jutro je otrok po kratkih, a mučnih bolečinah j>odlegel zastrupljenju. Vsa vas je sočustvovala z nesrečno družino in se v lepem številu udeležila pogreba novega angelčka. Bridkost nesrečne gospodinje je tem večja, ker je že itak letos izgubila moža, katerega je pjovozil avto doli v Mačjem rebru pod Opatjim selom. Bog daj žalostnim preostalim svojo tolažbo!
Obdelati vsako ped zemlje! Goriški prefekt je izdal odlok, s katerim je začasno podelil upravo kmetije, ki je last Tomaža Vidica z Nekovega nad Kanalom, njegovemu bratu Jožefu Vidicu, kmetovalcu. Posestvo, ki obsega 7 hektarjev zemlje, je popolnoma opuščeno in zanemarjeno, lastnik pa biva v ino/enistvu. Prefektura je izdala ta ukrep na podlagi pooblastila vlade, ki določa, da se morajo v6e pušče in zanemarjena zemljišča obdelati.
Sklep vinogradniškega tečaja. V sredo se je v Fojani v Brdih slovesno zaključil vinogradniški tečaj in so se med najboljše učence razdelile nagrade. Tečaj se je vršil vso preteklo zimo pod vodstvom ravnatelja kmetijska šoli v Št. Lovrencu pri Moši, prof. Lucijana Golina. Za naša vinorodna Brda je bil ta tečaj zelo potreben. Nagrade in diplome je prejelo 17 obiskovalcev tečaja.
Svinjska klavnica. V Gorici so odprli poleg mestne klavnice delavnico za zakol prašičev in predelovanje svinjine, ki 6e je ustanovila z dovoljenjem ministrstva za poljedelstvo. Ta delavnica naj po načrtu obla6tev zalaga civilno prebivalstvo s svinjino, klobasami, gnjatmi, mastjo in drugimi mesnimi izdelki.
Smrtno zadel od elektrike. Desetletni Drejček
govarjati pred kazenskim tribunalom v Gorici, obtožen, da je zakrivil smrt svojega 6inčka, ker je deloma sam sestavil svetilko in so bile žice nezavarovane. Pri razpravi 6e je ugotovilo, da je deček bolehal na 6rcu in da je bil zelo občutljiv za vsako razburjenje. Sodniki so nesrečnega očeta radi pomanjkanja dokazov oprostili.
Deželna hranilnica (Mont) v Gorici uraduje odsedaj od 8 do pol 12 dopoldne. Ker imajo mnogi naši kmetje opravke pri tem zavodu, jim sporočamo novi urnil*
Iz Trsta
Tatovi so okradli Madono Zdravja. V cerkvi sv. Jakoba v Trstu se nahaja čudodelni kip Marije, ki jo Tržačani nazivajo Madonna della Salute — Mati božja zdravja. Ta kip častijo zlasti od leta 1850., ko je divjala v Trstu strašna kolera ter pobrala na tisoče žrtev. Spomin na rešitev pred to morilko obhajajo v fr-stu vsako leto 21. novembra in tedaj je v cerkvi sv. Jakoba velika slovesnost. Letos pa bodo verniki, ki se zatekajo k Mariji zdravja, žalostni, ker ob tem velikem prazniku kip Madone ne bo več blestel v svojem lesku. Doslej nepoznani tatovi so ga ukradli v noči od četrtka na soboto. Hvaležni verniki so darovali Mariji v zahvalo za njeno pomoč raznovrstne dragocenosti — od preprostih verižic in križcev na do bleščečih dragotin iz zlata in dragega kamenja ter se je sčasom zbral velik zaklad. Najlepše dragocenosti se seveda hranijo na varnem, veliko zlatnine, zlasti verižic in prstanov, pa je bilo na kipu, ki je zaradi varnosti zavarovan z železno rešetko. Vse to okrasje so sedaj odnesli tatovi ter povzročili občutno škodo. Najbrž so 6e zvečer skrili v cerkvi, pio-noči so z odpiračem odprli ključavnico na rešetki, ki ščiti kip ter pobrali dragocenosti, nato pa so za glavnim oltarjem pristavili lestev do okna ter se skozi odprtino spustili na streho župnijske pisarne, od koder ni bilo težko doseči varna tla ter izginiti v temi.
Prva slana na Krasu. V torek 14. oktobra so se zjutraj prebudili Kraševci pod belo odejo — prva slana je pobelila hrib in dol. Po kratkem deževju je mrzla burja razgnala oblake ter zjasnila nebo, ozračje pa je tako ohladila, da je prinesla slano. Zjutraj je izgledal Kras, kakor da je zapadel sneg, sonce pa je slano kmalu piobralo. Sedaj se ni še ponovila, bila pa je resen opomin, da je treba pohiteti s pospravljanjem na vrtovih in poljih.
Ajdo žanjejo na Krasu. Kraševci so bili letos v strahu za ajdo, ki ni in ni hotela pri-zoreti. Bilo bi res škoda, če bi jo bila zalotila slana še v cvetju ter jo pomorila, ker je letos zaradi obilne moče ajda j>oganala tako kakor že dolgo let ne ter so Kraševci z njo obsejali vse razpoložljive njive in doline. Na srečo pa
je slana prizanesla in ajda je lepo dozorela. Prejšnji teden je bilo na njivah povsod po Krasu polno pridnih ženjic. ki so žele ajdo.
Žetev je sedaj že pospravljena in ajda se suši v stavah, da 6e bo dala lažje mlatiti. Zrnje je lepo in kleno ter bo pridelek ajde prav dober.
Pridelek medu je na Primorskem letos srednji. Spomladanske paše je manjkalo čebelam, poletna pa je bila prav obilna in sedaj na jesen so dotjile še veliko cvetoče ajde, da so si izpopolnile svoje zaloge. Med je letos zelo iskan, čebelarji ga z lahkoto doma prodajo po 20 lir kilogram.
Iz Srbije
Prostozidarska razstava v Belgradu. »Donauzeitung« poroča iz Belgrada, da bo tam v kratkem času odprta prostozidarska razstava, ki naj seznani srb6ko javnost z delom prostozidaretva. Razstava ima pet velikih delov: prvi del obsega pravo p ros to zidarstvo. Tu je zbranega največ gradiva. V pritličju in prvem nadstropju bo ponazorjen prostozidarski tempelj z vsemi predmeti iz teh templjev, poleg tega pa bodo zbrani in javnosti dostopni vsi dokumenti belgrajskih lož. V drugem delu bo razstavljeno gradivo o judovstvu v Srbiji, kjer bo razstavljena tudi delovna 60ba belgrajskega založnika Geze Kohna. Tretji del bo prikazoval delavnost kominterne, četrti paviljon pa bo »Vik-toria« paviljon, kjer bodo na vpogled uspehi nemškega boja proti prostozidarjem, Judom in komunistom.
Preskrba Belgrada z živili in kurjavo. Srbski minister za prehrano Mihael Oljčan je dal daljšo izjavo o preskrbi Belgrada z živežem in kurjavo, v kateri pravi med drugim: neodgovorni komunisti 60 v sedanjih težkih razmerah povzročili, da je prva 6krb gospodarskega ministra 6krb za živež in kurjavo Lieigrajčanov. Zaradi bojev med komunističnimi ter viauii'irci m ernSkimi četami je bilo zlasti nekaj časa skoraj nemogoče dobiti v Belgrad živež iz podeželja. Minister za gospodarstvo da se je sam večkrat 6 puško v roki udeležil teh bojev. Sedaj je položaj toliko boljši, da mleko in mlečni izdelki že prihajajo v mesto. Zadnje dni je orožništvo zasedlo vse ceste, ki vozijo v Belgrad, da lahko po njih nemoteno dovažajo les. Les dobe v prvi vrsti jjekarne, da lahko pečejo kruh. Oblasti skrbe tudi za to, da les ni predmet prekupčevanja. Precej lesa bo prišlo za Belgrad iz Romunije.
Stroge kazni za raznašalce lažnih vesti. Ker so se po Belgradu začele širiti lažne govorice, da bodo zasedbene oblasti začele rekvirirati tople plašče, odeje in posode za marmelado, je izdal upravnik mesta Belgrada etrog opomin meščanom, da bo vsak razširjevalec lažnih govoric kaznovan z zaporom, v težjih primerih pa s prisilnim delom.
Meso v Belgradu. Diris je uvedel knjižice in spiske za meso. Vsak mesar ima prijavljeno število strank in dobi temu odgovarjaočo količino mesa, ki ga sme prodati satno pri njem prijavljenim strankam. Meso se srne prodajati v soboto in nedeljo. Vsak družinski član dobi 200 gramov mesa. Kolikor ga mesarji ne razdele med stranke ob sobotah, ga lahko razdele ob nedeljah.
General Nedič preganja špekulante. Ker nekateri trgovci in špekulanti otežujejo preskrbo prebivalstva z živežem, je odredil predsednik srbske vlade general Nedič, da morajo imeti vse trgovine javno nabite cene, da morajo imeti vse osebe, ki opravljajo trgovino z življenjskimi potrebščinami, posebna dovoljenja, vsi tisti pa, ki prodajajo po višjih cenah, skrivajo blago ali prekupčujejo z njim in se bavijo s trgovino življenjskih potrebščin brez dovoljenja, bodo strogo kaznovani, blago pa bo zaplenjeno od oblasti. Ce to ne bo zadostovalo, bodo internirani.
Govor generala Nediča. General Nedič je imel po radiju velik govor srbskim kmetom. Rekel je med drugim: »Ko mi je bilo pred mesecem dni ponujeno, da sestavim vlado, da b' poskusil z razumom preprečiti nespamet, ki bi končno pahnila srbski narod v proijast, sem se zavedal, kako težko breme sprejemam na ramena. Imel sem izbiro: ali da gledam, kako se naš narod medsebojno iztreblja v državljanski vojni in da ga potem pohodi kazenska ekspedicija, ali da zastavim ves 6voj ugled in zaupanje, s katerim me je narod odlikoval in storim, kar je v moji moči, da ga rešim končnega jropada. Zakaj se borite? Koga poslušate? Prišla
kazenska ekspedicija, požgala vasi in gozdove, nedolžni bodo trpeli prav tako, kakor krivi. Odvzeli vam bodo vso hrano. Kako boste prezimili? Niste mogli z milijonom bajonetov in tisoči topov braniti zemlje, sedaj pa mislite, da boste pregnali
Iz Hrvatske
Nemci so počastili Milana Begoviča. Nemški poslanik v Zagrebu je izkazal veliko čast hrvatskemu pesniku Milanu Begoviču. Njemu v čast je priredil na nemškem poslaništvu čajanko, kjer mu je izročil krasno izdajo Gothejevih del kot darilo nemške vlade. Begovič je deloval delj časa kot dramaturg na nemških odrih. Prevedel je tudi več nemških del. Kmalu bo prevedenih nekaj njegovih del v nemščino.
Kdor preveč pije, mora na prisilno delo. Da bi se na področju velike župe Lašva in Glaž preprečilo prekomerno uživanje alkoholnih pijač, jc veliki župan prepovedal točenje alkoholnih pijač na V6e praznike in 6ejmske dneve. Tudi še ne smejo več izdajati dovoljenja za odpiranje novih točilnic. Oblastva pijance strogo preganjajo. Tiste, ki 6e nočejo spametovati, bodo poslala na prisilno delo.
To in ono z zagrebškega živilskega trga. Iz
poročila zagrebškega mestnega tržnega odseka je razvidno, da je na trgu veliko povpraševanje p>o jajcih, mnogo večje, kakor pa ponudba. Tudi ponudba govejega mesa je bila pretekli teden občutno manjša kakor prejšnji teden, svinjine zadnjih 7 dni 6ploh niso pripeljali na trg m tudi masti ne. Vendar pa pravijo, da 6e bo to vprašanje uredilo tako, da bo mesa zadosti in da ne bodo uvedene karte za meso. Teletina je prodana že v zgodnjih jutranjih urah. Dovoz mleka je slab, sira je dovolj, pa le svežega kravjega. Maslo zdaj nadomešča ma6t in je zalo razumljivo, da je povpraševanje po njem veliko. Ker 60 cene maksimirane, je 6laba ponudba žive in zaklane perutnine, ki je je sicer dovolj.
Obsojen od vojaškega sodišča. V torek je vojaško sodišče v Zagrebu obsodilo na smrt Nikolo Perkoviča, ki je v Zagrebu iz zasede streljal na nemške vojake in dva ubil, enega pa težko ranil.
Zagreb hitro narašča. Kakor je naš list že poročal, je Zagreb napolnjen in 60 oblasti strogo omejile novo naseljevanje in celo potovanja v mesto, ki so omejena na najnujnejše primere. Od leta 1918. pa do danes se je priselilo v Zagreb okoli 200.000 prebivalcev. Res je, da so mnogi odšli ali pomrli, toda mesto vedno raste. Novi naseljenci so mestu lahko v breme, zlasti, kar se tiče stanovanj, zadnje čase pa tudi prehrane. Od leta 1921 do 1932 je zgradila zagrebška občina 75 pritličnih stanovanjskih hiš, 27 enonadstTopnih, 17 dvonadstropnih, 22 trinadstropnih in 1 štirinadstropno ter še 142 zgradb, v katerih je bilo 1047 stanovanj za eno osebo, 253 stanovanj za dve osebi, 22 za tri in 1 za štiri osebe. Tudi zasebna gradbena delavnost je bila velika. V istem času so namreč zasebniki postavili 3.882 hiš s 16.359 stanovanji za 31.069 06eb. Pozneje je občina zgradila še v Cankarjevi ulici 8 trinadstropnih hiš s 120 stanovanji.
Mišek in Miška sta nadaljevala pot.
»Jutri je zadnji dan, da odpotujeva!« se je 6pomnila Miška Netopirjevih svaril.
»Ne bo me pregnal odtod!« je zamahnil Mišek z jahalno palčico.
»Upajval« je vzdihnila Miška. »Toda, Mišek, ne bom ti več prikrivala nemira, ki me tare...«
»To je prazen strah, Miška. Stavim kar hočeš, da se Netopir ne bo več zaganjal varne, ko se bo prepričal, da se ga ne bojim!« je tolažil Mišek svojo družico, ko 6ta jahala v mrak.
Jahača sta bila tako zatopljena v pogovor, da nista opazila črne 6ence Netopirja, ki se je pojavila na črnem konju v svitu vzhajajoče lune.
V zagati.
Mišek je zgodaj vstal. Pretegnil je ude in zadovoljno vzkliknil:
»Kakšen krasen dan je danes! Z Miško bova kam jahala, da 6e razvedriva in pozabiva na roparja.«
Miška je bila s predlogom takoj zadovoljna. Na mah je bila oblečena in pripravljena za izlet. Toda, ko sta stopila z Miškom čez prag, sta presenečena obstala. Kamor koli 6ta se ozrla, 6ta za-
pozivam v imenu srbstva srbski narod, da vstane, ■ brani svojo zemljo pred komunisti in razbojniki.
gledala lepake z napisom: »Danes je zadnji dan!« Lepaki so 6e belili na zidovju gospodarskih poslopij, na avtomobilu in celo Miškov konj je imel na sedlu nalepljen lepak z znakom Netopirja.
»Torei še do polnoči ima časa!« ie rekel Mišek stricu Jurčku.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska Drama: »Hamlet«
a
Prav tako pa jc bistveno pripomogla k novi podobi »Hamleta« skoraj popolna prezasedba posameznih vlog. Predvsem velja to za osrednji lik Hamleta, ki ga to pot igra g. Slavko Jan.
Gotovo ni med igralci v naši Drami nikogar, ki bi bil za zdaj bolj upravičen, da prevzame to vlogo kakor Slavko Jan. Po don Carlosu, Orliču, Romeu, pa tudi po raznih drugih njegovih pomembnejših igralskih uspehih je vsakdo lahko pričakoval, da nam bo sčasoma dozorel v njem tudi novi Hamlet. Zadnja leta žal le prevečkrat ni imel prilike za globlji razmah svoje igralske nadarjenosti, v danskem kraljeviču pa je zopet našel klasično vlogo, ustrezajočo njegovemu posebnemu nagnjenju.
Janov Hamlet je v bistvu usmerjen v pravcu Kreftove zamisli »Hamleta«, tako da je njegovo igralsko prikazovanje te Shakespearove podobe skladno z okvirom celotne uprizoritve. Njegov danski kraljevič je postavljen na trdna zemeljska tla ter podrejen okolju tako, da ne le izključuje sleherno misterioznost, ampak je celo v monologih, ki se v njih Hamletovo razklano srce pogovarja s samim seboj in z večnostjo, zavestno realistično poudarjen. Podoba te osebnosti, kakor smo jo skušali označiti spredaj, sicer že sama po sebi sili iz tako zamišljenega okvira. Omenili smo že, da je bil celo režiser prisiljen, pa čeprav za ceno majhne nedoslednosti, tu in tam odstopiti od te osnovne linije v pojmovanju, Kljub temu pa je tudi Janov Hamlet oprt v glavnem na njegovo dramaturško pojmovanje in je poudarjen prvenstveno v pravcu tiste navzven usmerjene dejalnosti, ki v smislu naročila zavratno umorjenega očeta budi v sinu željo po maščevanju. Posledica tega je, da je prišlo bolj do izraza njegovo razmerje do okolice, medtem ko je ostal bolj ali manj zastrt svet njegove bridke samote, iz katere je vendar do zadnjih odtenkov šele razumljiov vse drugo: ne le Hamletova obupna ironija, ampak tudi njegova bolestna odpoved celo od najdražjih, ki se je bil nad njimi tako strahotno razočaral. To pojmovanje pa je tudi vzrok, da je Hamletova navidezna blaznost prikazana predvsem kot zavestna igra, ki naj zakrije pred okolico njegovo odkrivanje zločina; a ta ironična krinka vendar ni samo delo Hamletovega intelekta, ampak je obenem tudi druga podoba njegove tragične razbolelosti. To se najbolje vidi ravno v razmerju Hamleta do Ofelije in menda ni slučaj, da ravno ta odnos, ki ni za Hamletovo osebno tragedijo nič manjšega pomena kot groza razočaranja nad materjo, ni prišel v novi uprizoritvi do polne veljave ter se ni pokazal v vsej svoji pretresljivo lepi podobi. Tem bolj moramo zato podčrtati razmerje med njim in materjo, ki je od začetka do konca podano nadvse intimno ter doseže višek zlasti v prizoru po igri z mišnico. V tem pogovoru z materjo je Janov Hamlet resnično topel in pretresljiv, tako da njegova prevladujoča igra skorajda pogreša ustrezajoče notranje krče-vitosti z materine strani.
Sicer pa je njegov Hamlet prepričevalen zlasti v dveh smereh; v prikazovanju borbe med neodločnostjo in dejalnostjo ter v polemični kretnji, ki z njo varuje samega sebe pred zunanjim svetom. Pri tem pa vendarle silneje zaznavamo psi-ho^ško strukturo Hamletovega značaja kakor pa njegovo tragiko, in to se mi zdi ena izmed značilnih potez Janove interpretacije, ki je morebiti bolj polna v svojem igralskm izrazu kot brezdnovita po vsebinskih poudarkih. Priznati mu je treba, da je podal nikakor ne enostavni Hamletov lik z veliko prožnostjo in smislom za mnoge preobrate, kakor jih zahtevajo bodisi spremembe v njegovem čustvenem in miselnem svetu, bodisi zunanji položaji. V tej menjavi je Janov Hamlet naravnost presenetljiv: živahen, a vendar čudovito naraven, ko se razgovarja s prijatelji ali z igralci, pomilovalno podsmehljiv ter skrajno besen, ko ima opravka z dvornimi zoprniki in pretvarjalci, topel in plameneče uporen v razgovoru z materjo ter rahlo otožen v bridki pogreznjenosti vase. Kdaj pa kdaj je morda za spoznanje presilovit in prehaja v zanos, ki utegne biti bolj schillerjanski kakor shakespearski. Tudi se zdi, da je do podrobnosti dognana igra tu in tam vendarle ušla v preveč zavestno teatralično kretnjo. Po dosedanjih predstavah pa lahko sklepamo, da bo Janov Hamlet, ki je sad resnega umetniškega prizadevanja, sčasoma še bolj dozorel. Pa tudi že sedaj predstavlja stvaritev, ki pomeni ne le viden mejnik v njegovi osebni rasti, ampak je obenem pomemben uspeh našega igralstva sploh.
Prav taJko je na splošno ugodna nova zasedba ostalih vlog, dasi pomeni v posameznih primerih morda bolj prijetno spremembo kakor absolutno poglobitev shakespearskih likov. Tako se je na primer podoba Klavdija v interpretaciji g. Levarja
premaknila bolj v poudarek smehljajočega se lopova; skorajda sentimentalna sladkoba se druži s cinizmom, a pod to hinavsko krinko čutimo hkrati strah in osredotočeno skrb za svojo varnost. Kraljica ge. M. Danilove je bila predvsem izrazita knežja postava; v razmerju do Hamleta pa je bila premalo materinska, prav tako si jo predstavljamo vedrejšo, še vso v opojni sili, dokler ji igra, zlasti pa Hamletovo izpraševanje vesti ne postavita pred dušo ogledala, v katerem se njen lik prelomi. Popolnoma nov je bil Laert g. Severja; ne mil mladenič in dobro vzgojen plemič, ampak odločen, usodi kljubujoč duh, ki je bil zlasti v doživetju družinske tragedije elementaren in kakor izruvan iz bolečine. Pri reprizi in kasneje je nastopil v tej vlogi g. Stupica, vendar je ostal njegov Laert na splošno v okviru zasilne improvizacije. Prav tako je bila morda premalo izvirna tudi Ofelija, ki je v prvem delu na splošno prepričevalnejša kot pokorna hči, kakor v ljubezenski skrivnosti; vse priznanje pa zasluži njena blaznost, ki je bila prikazana s pretresljivim smislom za tragično občutje te podobe. Polonija igra sedaj g. Cesar; poudaril je predvsem njegov življenjski formalizem in puhlo samozavest, ni pa segel v komične odtenke te tipično shakes-pearske figure. Prav je, da je režiser bolj poudaril
najljubšega Hamletovega prijatelja Horacija; njegovo plemenito vitettvo ter stoično uravnovejenost je naravno in toplo podal g. Nakrst; vendar bi bilo zanj dobro, če bi vsaj nekoliko omilil ostrino v izgovorjavi samoglasnikov, predvsem pa sičnikov. Poseben poudarek je dobil v novi uprizoritvi tudi Fortinbras; g. Gregorin ga ni predstavil samo v učinkoviti zunanji opremi, ampak je lepo združil v njem patos zavojevalca ter značilno prirodno vi-teštvo tega nikakor ne tako »nežnega« kraljeviča, kakor ga označuje Hamlet. K najučinkovitejšim prizorom spadajo nedvomno vsi nastopi z igralci, kar bi bili morali bolj podčrtati že pri označitvi Hamletove igre. Tudi igra »Mišnica«, ki so jo predstavljali gg. Ukmarjeva, Skrbinšek, Raztresen, Brezigar in Boltarjeva, je res prav lepo uspela. V tej zvezi naj omenimo, da je zlasti prvi igralec g. V. Skrbinška ena najsimpatičnejših podob v celi uprizoritvi. Isti igralec je srečno in v skladu z režiserjevo zamislijo predstavljal duha, ki pa bi bil lahko še učinkovitejši, 6e bi ga ne spremljala moteča senca, ki je vrhu tega gola zunanjost. Sočno in izvirno je izoblikovan nadalje prvi grobar g. Lipaha, medtem ko se je dosedanji odlični oblikovalec tega tipa gosp. J. Plut to pot umaknil v skromnejšo vlogo drugega grobarja. Prav tako pa so ustrezali tudi nosilci manjših vlog, tako zlasti častnika gg. Presetnika in Tirana, dalje istega Gil-denstern in Rosenkranz (g. Gale), Voltimand g. Potokarja, Osrik g. Pečka ter ostali.
Novi »Hamlet« se potemtakem ureja v vrsto tistih predstav, s katerimi naša Drama v resnici izpolnjuje svoje umetniško poslanstvo; zato smo tudi nekoliko obširneje poudarili njegov pomen.
France Vodnik.
Šport
Opombe k nedeljskim športnim dogodkom
Slovenski šport še vedno čaka na jezikoslovca, ki naj bi očistil naš športni jezik nepotrebnih tujih izrazov. Morda se bo med mlajšimi jezikoslovci, katerim športno področje ni tuje, le našel človek, ki bo vsaj za polovico tujih športnih izrazov ustvaril domače. Po teku čez zapreke smo slišali na Stadionu značilno opazko »forlaga mi je falila«. Atlet je menda hotel reči, da je tekel preveč pokončno, da se ni dovolj nagnil naprej. Podobno izražanje slišimo iz dneva v dan. Ni čudno, ko pa smo večino športnih panog sprejeli od tujih narodov. V našem telovadnem in športnem jeziku je resnično preveč tujega duha in tujih izrazov. Da jih omenimo le nekaj: offside, start, sprint, fi-nish, cross countrv, derbv, single, double, serija, turnir, rezultat itd. Prav bi bilo, če bi se Slovenska športna zveza lotila tega vprašanja in imenovala komisijo strokovnjakov, ki bi poskrbela za lepe domače izraze. Zavedamo se, da je skoraj nemogoče očistiti športni jezik vseh tujk. Nekaj izrazov pa bi bilo gotovo mogoče zamenjati z domačimi.
*
Od športnikov zahtevamo, da so odporni in utrjeni proti mrazu in vročini, bolečinam in utrujenosti, skratka proti vsem telesnim ne-
všečnostim. Čisto razumljivo je, da pride pri nogometu do težkih udarcev in padcev, pa tudi, da morajo tekalci na srednje in dolge proge prenašati hude napore, ki povzročajo izredno utrujenost, združeno z bolečinami. Vsega tega pa športnik ne sme pokazati! Premagati se mora in možato prenašati nevšečnosti. Pri akademskem lahkoatletskem prvenstvu smo videli dva tekalca, ki sta pokazala na cilju preveč izčrpanosti. Zbrati bi morala poslednje moči in teči mimo cilja vedrejše in bolj obvladano. Tudi to spada k športni vzgoji. Opozorili pa hočemo tekmovalce še na eno dolžnost. Po lek-mi je navada, da premaganci čestitajo zmagovalcu. To je lepa športna navada, na katero
tudi pri manjših prireditvah ne smemo pozabiti. *
V včerajšnjem poročilu o nedeljskih nogometnih tekmah se je zgodila neljuba pomota. Objavili smo, da je bil izid med Marsom in Jadranom 6:1, v resnici pa je bila razlika za en gol manjša. Da ne bo pomote, ponavljamo rezultat, dosežen na tekmi Mars : Jadran 5:1. Dodajemo še, da drugi gol ni bil dosežen po »nesporazumu« med Fajonom in Slaparjem, temveč po sporazumu, kar je razvidno že po uspešnem zaključku.
Turnir namiznega tenisa na Kodeljevem
Po daljšem odmoru so se tudi igralci malega tenisa javno pokazali. V soboto in nedeljo so imeli v dvoranah Mladike svoj prvi jesenski turnir, katerega so se udeležili predstavniki Ko-rotana, Hermesa, Mladike in Slavije. Izid turnirja, katerega je organizirala Mladika, je bil naslednji:
V tekmi moštev si je priboril prvo mesto Korotan I, drugo Mladika I, tretje Mladika II, četrto Korotan II.
Za prvenstvo poedincev se ie borilo 25 igralcev. V semifinalu je Roman Strojnik premagal Lacknerja z 2:1, Aleš Strojnik Blažiča 2:0, Medved Bradeška 2:0, Krečič pa Recka 2:1. Finalne borbe so dale taie vrstni red: 1. Medved (Mladika), 2 R.. Strojnik (Mladika), 3. Krečič (Mladika).
Med juniorji sta vzdržala konkurenco do konca Tršinar in Bogataj. Zmagal je Hermežan Bogataj z rezultatom 2:0.
Najboljši par je poslala v borbe Mladika. To je bil par Krečič—Belak, ki je v finalu premagal par Recek—Tršinar.
Razveseljiva je bila tudi udeležba neveri-ficiranih igralcev, za katere so bile na turnirju posebne točke. Sodelovalo je 25 poedincev in štiri moštva. Med moštvi so zmagali Šiškarji (Sedej—Bus), med poedinci pa Bajec (Mlad.).
Organizacija turnirja je bila dobra. Korotan, kot prvak moštev, je prejel lep prehodni pokal.
& Deledda: Marianna Siroa
»Slovenčeva knjižnica« je v drugem zvezku prinesla prevod ene najbolj znanih italijanskih pisateljic, katere slave je postala znana vsemu literarnemu svetu tedaj, ko je dobila pred leti Nob-lovo nagrado, najvišjo nagrado za literarna dela. Prej je bila brana vse bolj 6amo v svoji domovini, predvsem v Sardiniji, katere prava pesniška slikarka je postala prav ona, ter se je 6vet 6prva začudil, da je bila odlikovana ta pisateljica; toda ko jo je pozneje spoznal, je lahko ugotovil, da ustreza vsem pogojem, ki jih Noblova ustanova terja od 6vojih nagrajencev: da so idealističnega značaja ter polnokrvni umetniki. In to Deledda je. V njenih delih živi Sardinija v vseh barvah, z vsemi zahodi sonca in planinami, z V60 lepoto narave ter tudi z vso romantiko njenih ljudi: tu žive pastirji in razbojniki, plemiči in duhovniki resnično 6vojsko, prav samo sardinsko življenje. V bistvu vsen zgodb, ki jih opisuje, pa je čutiti veliko in močno ženo, ki vse dogajanje motri z etičnega in globoko religioznega življenja. To se vidi zlasti iz njenega najboljšega dela »Beg v Egipt«, ki je dobil tudi Noblovo nagrado in ki globoko sega v najgloblja dna zločina, razvrata in vere.
Tudi »Marianna Sirca« kaže vse odlike velike pisateljice, ki je prišla do svoje slave 6ama iz sebe, 6 svojim lastnim najiorom brez kakšne sistematične izobrazbe, le po svojem talentu in izrazni moči. Je tu jx>lno lepih in sočnih opisov 6ardinske I>okrajine in njenih gora, ter življenja med ovčarji, pa tudi med razbojniki, 6 čimer pride njena romantika do veljave. Saj je glavni motiv te — ne toliko r>ovesti kot novele, — ljubezen med p>onosno Marianno, župnikovo sorodnico in jx>božno deklico ter razbojnikom Simonom, izobčencem iz človeške družbe. Rahlo in komaj vidno se razvija jx>vest naprej, toda tako, da je videti plamen ljubezni, ki na eni strani podira ponos, na drugi pa vodii zio-
Športni spored prihodnje nedelje. V I. nogometnem razredu bodo nastopila sledeča moštva: Jadran—Svoboda, Ljubljana—Elan in Mars—Grafika. Če bo ostalo pri besedi, bomo imeli tudi dve manjši lahkoatletski prireditvi: interni miting Planine in dijaško prvenstvo ljubljanskih srednješolcev.
Italijanski kolesarji so dirkali v nedeljo po znameniti krožni krogi po Lombardiji. Start in cilj sta bila v Milanu. Na 217 km dolgi progi je
zmagal Mario Ricci v času 6 ur 26 minut in 41 sekund. Povprečna hitrost zmagovalca je bila 33.670 km na uro. Drugi je bil Cinelli, tretji Bini.
Nurmijevo ime in njegovu slava sta še vedno zabeleženi v listi lahkoatletskih rekordov. Pred 13 leti je postavil v Berlinu svetovni rekord v eno-urnem teku. Doslej se mu ni mogel še nikdo približati, kakor vidimo v sledečem pregledu:
10.210 km Nurmi, Finska, 1028.
10.021 km Bouin, Francija, 1014.
18.753 km Zabala, Argentinija, 1936.
18.741 km Scrubb, Anglija, 1904.
18.718 km Csaplar, Madžarska. 1939.
18.651 k m Syring, Nemčija, 1937.
18.555 km George, Anglija, 1884.
18.548 km Kolemainen, Finska, 1914.
18.518 km Backman. Švedska. 1918.
18.448 km Siefert, Danska, 1936.
Najboljši letošnji rezultat v enournem teku je postavil Italijan Padovatii: 18.204 km.
Na finsko-rtiski fronti je padel finski rekorder v skoku s palico Lahdesmaeki. Njegova najvišja znamka v skakanju s palico znaša 4.16 m. Lahdesmaeki je spadal med najbolj znane skakalce v Evropi.
Ragnhild Hveger, najhitrejša plavalka vseh časov in posestnica petnajstih svetovnih rekordov, ima samo eno željo: da bi dočakala čase, ko bo lahko nastopila na olimpijskih igrah. Na olimpi-jadi v Berlinu 1. 193G je bila še premlada, 1. 1940 jo vojna preprečila olimpijado, 1. 1944 pa, ko bo — upajmo — prva povojna olimpijada, bo brhka Ragnhild najbrž že prestara... Dodajmo še to, da ima ta čudovita plavalka vse svetovne rekorde v prostem stilu razen enega: na 100 m prosto velja še vedno znamka prikupne Nizozemke Willi den Oudenove 1:04.6.
25.063.99 m je pretekel v dveh urah Nemec Herrmann Grittner in postavil s tem nov svetovni rekord. Prejšnjega je imel Letonec Dahlinsch, veljal pa je polnih osem let.
Tri smuške skakalnice so začeli gradili Slovaki ob Cirmerskem jezeru. Stale bodo milijon kron.
Profesionalni drsalci so sc organizirali. Iz Nemčije poročajo, da so ustanovili Zvezo profesionalnih drsalcev, katero je priznal in odobril von Tschammer und Osten. V novo zvezo bodo sprejeli le najodličnejši drsalci, stari čez 21 let, dekleta pa nad 18. 2e v prihodnji sezoni bodo organizirali prvenstvene tekme poklicnih drsalcev.
Dva nemška alpinista padla v prepad. Alpinista W. Kiihn in H. Gahrmann sta se odločila za vzpon na Illimani. Ko sta krenila na pot, sta sporočila, da se nameravata vrniti čez tri dni zopet v bolivijsko mesto La Paz. Ker jih ni bilo nazaj, so organizirali rešilno odposlanstvo, ki pa ni našlo drugega, kot nekaj sledi o pogrešancih. Sestavili so novo rešilno ekspe-dicijo, ki je ugotovila, da sta se alpinista povzpela vse do predzadnjega vrha Illimanija, kjer jih je po vsej verjetnosti neurje pahnilo v prepad.
Sezona zimskih plavalnih tekem se je že pričela. V dunajskem kopališču Dianabad so priredili veliko tekmovanje naraščajnikov, ki je dalo nekaj lepih rezultatov. Na 100 m prosto so dosegli zmagovalci posameznih skupin čase 1:13.5, 1:14.1 in 1:16.6 sek. Omembe vreden je tudi čas juniorke Seibold v prsnem plavanju na 100 m — 1:34. — Tudi v Monakovem so imeli v pokritem 20 m dolgem zimskem plava-lišču zanimivo prvenstvo mornarjev, pri katerem je plaval Schroder na 100 m prosto 1:00.1. Isti Schroder je zmagal tudi v hrbtnem plavanju z 1:07.8.
Amaterski boksarski dvoboj med Italijani m Švicarji so rešili Italijani odločno v svojo korist. Razmerje po točkah znaša 12:4 v prid italijanske reprezentance.
Eamon de Valera
činca k očiščevanju in rednemu življenju. In v tem je bistvo te novele: da pripravi tla med dvema tako različnima značajema za ljubezen ter za zakon v Bogu. Vmes pride ljubosumnost Marianni-nega sorodnika, ki ustreli njenega zaročenca, tedaj ko je prišla njuna ljubezen sicer v retardirajoči in odmikajoči se položaj, da ob 6mrti še bolj vzpla-meni živa in prava ljubezen. Tako se ob smrti, ko se razbojnik povsem spravi z Bogom, tudi zaključi njuno iskanje ter se simbolno poročita. »Poroka v smrti«, bi se lahko imenovala ta novelica, ki bi 6e s tem tudi lahko končala, kajti zaključek novele, ko na jx>1 strani pove pisateljica, da je Marianna vrnila ukradeni prstan Mariji in pri tem srečala novega snubca, ki ima Simonu podobne oči, ter 6e zategadelj z njim poroči, je rajši v slabo noveli kakor v dobro, kajti Mariannina ljubezen je s tem zmanjšana. In učinek konca vpliva prav nasprotno kakor pa je pisateljica morda hotela.
Vsekakor pa je novelica lepa in dobra ter kaže I zrelo umetnost te italijanske pisateljice. Svoj čas, ko je izhajala v podlistkih našega dnevnika, jo je motil slab prevod. Prevedla je povest Marija Fer-jančič. Sedaj je popravljena ter se lepo bere.
Dodana pa je tej povesti še novela Skušnjave iste pisateljice, ki jo je že nekoč prevedel dr. Joža Lovrenčič. V njej je na psihološko zanimiv način opisana skušnjava, v katero pade bogoslovec, da 6e da zapeljati v čarovništvo in zagovor, kar vpliva nanj usodno, pa 6e kaznuje tudi s kaznijo zaf>eljiv-ca. Novela je močna ter tudi po motivu zanimiva ter za Sardinijo 6vojska.
Tako je drugi zvezek »Slovenčeve knjižnice« tudi podal našim bralcem lepo povest iz italijanskega slovstva.
Naslovna slika Jele Vilfanove je lepo zajela razpoloženje lega svojskega otoka po njega pokrajinski motivnosii.	td.
Borba za samostojno irsko državo je v tesni zvezi z imenom Eamona de Valere, voditelja irskega naroda in predsednika Irske. Letos obhaja ta mož šestdesetletnico. Rodil se je 13. oktobra 1881. v New Yorku. Oče mu je bil Španec, mati pa Irka. Do 34. leta se ni mešal v politiko. Bil je profesor matematike. Zato nekateri pravijo, da se ta mož v politiki drži trdih matematičnih načel in da je zato tako vztrajen in nepopustljiv v svojih političnih zahtevah. Kadar nekaj preudari, reče in odloči, potem to drži, pa naj bo, kar hoče. Tisti, ki so vajeni gledati politiko skozi zastor neštetih zahrbtnosti, spletk in hinav-ščin, ga težko razumejo. De Valera je politik idealist. Zato Angleži tako težko razumejo njegovo politiko. Tu se križata dva politična sestava, angleški politični realizem in irski politični idealizem, ki je utelešen v De Valeri. Jez med obema so poskušali premostiti Griffith in Collins, De Valerova sodobnika iz časa bojev za svobodo in pa njihov naslednik Cosgrave, pa niso uspeli. Irska in Anglija sta dva povsem različna svetova.
De Valera se je prvič pojavil v politiki o veliki noči 1. 1919, ko so se Irci v Dublinu uprli Angležem. Upor je bil zadušen, nekateri uporniki ustreljeni, de Valera pa obsojen na smrt. Po končani svetovni vojni so Angleži razpisali volitve na Irskem. Zmagali so sinfeinovci, ki so ustanovili samostojni irski parlament, okli-cali samostojno irsko republiko ter izvolili zaprtega de Valero za njenega predsednika. Ker pa de Valera ni mogel iz ječe v Lincolnu, je na-čeloval irski vladi Griffith in glavni pomočnik Collins, ki je organiziral novo irsko vojsko. Nazadnje se je de Valeri posrečil dramatični beg iz ječe. V svečanu 1. 1919. je bil že na Irskem.
Po njegovem povratku je zavladalo na Irskem veliko veselje. On sam pa se ni nikjer pokazal v javnosti, marveč je iz skrivališča nadaljeval z vodstvom irske narodne revolucije. Pozneje je odšel v Ameriko, kamor koli je prišel, so Irci in Amerikanci gledali v njem osvoboditelja Irske.
V Ameriki je ostal de Valera do januarja 1920. Ze 1. 1919. so se borili irski rodoljubi z Angleži za samostojnost pod vodstvom generala Collinsa. Po daljših bojih se je začel Lloyd George pogajati z de Valerom, ki je po trimesečnih pogajanjih poslal Griffitha in Collinsa na ustne razgovore v London. Ko je nastal zastoj v pogajanjih, je prišel v London tudi de Valera. Konec pogajanj je bil ta, da sta Griffith in Collins proti de Valerovi volji podpisala z Anglijo sporazum, po katerem postane Irska svobodna, toda pod angleškim kraljem in brez Ulstra. De Valera ni hotel slišati o tem sporazumu. Spri se je z dotedanjima sodelavcema. Uprli so se tudi njegovi pristaši ln na Irskem je nastala državljanska vojna. Med državljansko vojno je umrl predsednik vlade Griffith (1. 1922), kmalu nato pa je padel še Collins. Predsednik vlade je postal Cosgrave, ki je bil skupaj z de
Valerom od Angležev obsojen na smrt in pozneje pomiloščen. Kot predsednik vlade je de Valero zaprl. V ječi je ostal de Valera do 1. 1924. Da bi ustavil nadaljnje prelivanje krvi, je de Valera prenehal z boji in se je odločil za nekrvavo borbo na političnem polju. Pri volitvah 1. 1932 je dobil večino. Cosgrave je moral po 10 letih prepustiti vlado de Valeri.
Takoj po izvolitvi je de Valera ustavil Angliji vsa plačila, ta pa mu je odgovorila s carinsko vojno. Irska je bila poljedelska država. Ves izvoz žita, od katerega je irska živela, je med carinsko vojno zastal in irsko kmetijstvo je zašlo v veliko krizo. De Valera je skušai temu odpo-moči s tem, da so začeli po celi deželi naglo pospeševati živinorejo. Podpiral je tudi razvoj male obrti in je nazadnje zmagal. Razveljavil je prisego angleškemu kralju in prekinil personalno zvezo z Anglijo. L. 1937. je uzakonil novo irsko ustavo, po kateri je Irska samostojna republika z lastnim predsednikom.
Anekdota
Mark Twain in resnica
Slavni humorist Mark Twain je bil nekega dne jjovabljen na slavnostno kosilo. Gostitelj mu je za mizo določil mesto poleg neke dame, kateri se je med kosilom hotel Twain malo prikupiti. Dejal ji je, da je zelo lepa. čeprav ta' trditev ni ustrezala resnici. Dama mu je takoj odgovoril« z besedami: »žal vam, gospod Twain, ne morem vrniti iste pozornosti. Kako noj se vam torej oddolžim?« Twain ni bil niti malo v zadregi in ji je dejal: »Storite isto, kakor jaz, zlažite se.«
šolska matematika jn življenje.
* ,UeJJe,!j : ',Če 1,0 kdo posodil tvojemu očetu 500 lir pod pogojem, da mu vsako leto vrne sto lir, koliko bi bil še dolžan po petih letih?«
Učenec: »Pet sto lir.«
Učitelj: »No, no, Pomisli malo in potem odgovori. To, kar si povedal, ni mogoče.«
Učenec: »Je. je, gospod učitelj. Dobro poznam svojega očeta «
Udobno je hotel sedeti.
Ravnatelj Gumpelj je bil tako debel, da je na potovanju vedno plačal dve mesti, samo da je udobnejše potoval. Nekega dne je poslal na postajo po vozovnico svojega slugo. Še posebej mu je naročal: »Pazi dobro in mi vzemi dve numeri-rani mesti, ker hočem dobro potovati.« — Sluga se je kmalu vrnil In prinesel vozovnico svojemu ravnatelju. Izročil mu Jih je z besedami: »Gospod ravnatelj, tu sta vozovnici. Kupil sem dva nasprotna sedeža, ker mislim, ua radi sedite Dri ok*ut.<
Prva partija
20
»Torej tu je Matula,« je pozdravljal Pepek. »Zdravo, Matula! Kaj ti je rekla tvoju stara? Te je pustila?«
»Zakaj bi me ne pustila?« je dejal Matula in se zvrnil na stol z vso težo svojega telesa. »Pustila me je. Poglej,« je vzel iz žepa polno nest denarja; en novec se mu je pri tem zatr-klial iz težkih, debelih prstov, toda zidar Matula še pogledal ni na tla. Bil je kakor obsežen štor, tako komodno ie sedel na stol. In Stanko je hitro zasikal, ko je videl njegove zlomljene nohte, podlite s krvjo. — ni bilo prsta na teh rokah, da bi ne bil kakor koli pohabljen.
»Pa kje si pustil čepico?« je brezčutno vpraševal Pepek.
»Čepico?« je mrmral Matula in mežikal. »Jaz čepice sploh ne potrebujem.«
»To ti je vzela, kaj ne?« ga je zbadal Pepek. »Da bi ne mogel v krčmo, no, ne?«
»Jaz jo bom vprašal!« je godrnjal Matula.
»In kaj ti sploh misliš o ženskah, Matula?« je nadaljeval nagajivo Pepek in mežikal Stanku.
»Kaj bi mjslil,« je momljal orjak in se izogibal.
»Kaj misliš, ali so pridne?«
»Da, pridne.«
»Ampak, če pridejo po človeka v krčmo —. Tega bi ne smele delati, prijatelj! Ali ne misliš?«
»Zakaj pa ne?« je godrnjal Malula. »One-vendar vedo —.«
»Jnz mislim, da bi pri tem ne smele pso-vati,« je zbadal Pepek.
»Drugače ne gre,« je dejal Matula in dvignil svoje buldoške oči. >Kaj noj počnejo, no, ne? Kaj pa ti veš, prijatelj, kakšno ženo imam jaz!«
»Pridno?«
»Pridno.«
»Pa je res, da moraš doma klečati?«
Zidar Matula je zasinel. Zdaj bo zletel kozarec, se je prestrašil Stanko, brcnil pod mizo Pepka, naj že preneha dražiti.
»Ni res,« je jecljal Matula. »To... iskal sem na tleh samo gumb, veš! Gumb.«
»Aha. Potem pa nisi mogel vstati.«
»Da. Potem nisem mogel vstati. Nimam moči v nogah.«
Pepek je ulovil pod mizo Matulov novec in šel k orkestrionu. »Tak jaz ti zaigram, hočeš?« Orkester je zaigral italijansko pesem; Matula je kimal v takt s svojo razkuštrano glavo.
»Zdravo, fantje,« je rekel mehak glas, in tesar Martinek je udaril s široko pestjo po mizi.
»Ti si prišel?« je bil vesel Stanko.
»No seveda.« Tesar je zadovoljno sedel. — »Torej, kaj je?«
»Kaj pa doma?« je spraševal očka Suchanek.
»Saj veš, otroci,« je rekel zadovoljno tesar. »Preden se človek odtrga od njih —.«
»Ti imaš otroke?« se je začudil Stanko.
»Dvoje otrok imam. Hčerko, ki je stara pet in poi leta, pa dečka, ki mu bo leto dni —.«
»Toda saj si se javil kot neoženjen!«
»No, kajpak, tam,« je zamahnil Martinek z roko. »Kaj jim bora pripovedoval! če so hoteli neoženjene, dobro, sem pa neoženjen, no, ne? Pa že sedem let sem oženjen, prijatelj,« se te bahal in oči so se mu svetile kakor dečku, ki je nekoga za nos potegnil. »Hčerka že sama bere —. Saj bi tj lahko kdaj k nam prišel.«
»Zapoj nam kaj, Martinek,« je predlagal Pepek.
»Kar sam poj, če te je volja,« je rekel tesar in drgnil z debelim prstom po kozarcu. »In fant — in trinajst kil ima, tega bi moral ti videti, Stanko. To ti je tiči Saj mu dajemo
korenje in špinačo in vse; in vsak teden zapisujem, koliko tehta, da bo imel pozneje v življenju 6pomin —.«
»Držite me!« je rekel Pepek in zrl presenečeno proti vratom. Tam je stal Daznik Andres, se prijateljsko kremžil in dvigal roko h klobuku. »Srečno, partija!«
XIV.
»Srečno, partija!«
»Srečno!« je rekel Suchanek in hotel vstati; toda Pepek ga je potegnil za 6uknjič nazaj na stol.
»Le sedite, Suchanek!« se brani Andres in se bliža mizi. »Le nikar se ne da jte motiti; jaz sem prišel sem kar tako na skok... da bi se pomenili, kaj bomo jutri —.«
»Dobro, dobro,« pravi tesar Martinek mirno in odmika svoj stol, da bi mogel paznik prisesti.
»Dajte mi... dajte mi — recimo — pivo!« je dejal paznik in prisedel k drugim. Nasproti njemu sedi Matula; ima stisnjene pesti na mizi, požira psa Andresa s krvavimi očmi in nekaj mežika, Pepek se v srcu zabava in tesar upira modre oči v Matulo. Andres se dela, kakor da nič ne vidi, je pa očitno napet.
»Najprej sera vam hotel reči,« je začel malo prenagljeno, »namreč... to je moja dolžnost, da vam vsem povem... da 6te danes pošteno delali... naravnost vzorno. To bom tudi gori javil. Delali ste za svoje... za naše zasute tovariše, kar ste mogli. Upam, da bomo tudi jutri vsi tukaj... da bo naša prva partija spet pokazala, da je na svojem mestu... s svojimi rokami... in s svojim srcem. Tore j to sem vam hotel povedati... kot vaš tovariš.«
Nekaj časa je bilo tiho. »No, saj veste,« se je slednjič oglasil tesar, »mi bomo skrbeli, da...«
»Za naše tovariše,« je ponavljal paznik. »Naša partija se je prva prijavila in mora
ostati prva... do konca. S svojim delom..» in s svojo požrtvovalnostjo...«
»Kajpak, seveda,« je rekel tesar za vse. »Nam je vseeno; če to mora biti, mora biti.«
Pepek je vstal in se šaral k orkestrionu, da bi si tam pošteno ogledal naslikano boginjo z liro v roki.
»Hvala vam!« je iskreno rekel paznik. »Jutri torej spet stopimo v boj —.«
Orkestrion je zaigral Castaldo-marš. Andres je umolknil. Pepek se je obrnil proč od orkestriona in se bedasto kremžil. »Ah tako, jaz sem mislil, da je gospod paznik svoj govor že končal. Zdaj se to že ne da več ustaviti,« se je opravičeval in sedel.
»Sakra, po tej melodiji bi se marširalo!« je dejal tesar. »Tram tara ram tam tada! Ah, fantje!«
Paznik se je v srcu jezil, a začel je trkati z nogo ob tla. »Ali ste bili radi pri vojakih?« je nenadno reke! Martinku.
»No, še kako!«
»Kje ste služili?«
»Pri pionirjih. Bil sem korporal.«
»Jaz tudi, pri osem in dvajsetih v Pragi. In ti?«
»V Pardubicah, mestni polk.«
Andres se je kar raztajal, dvignil kozarec in pomežiknil Martinku. Tesar je razumel in se tudi napil. Pepek je nekako otožno zasopel; zdaj pa imamo, pes Andres bo imel zaveznike; to nam je še manjkalo! Išče Martinkove modre oči in mu daje z glavo znamenje, prrr, s tem ne začenjaj ničesar! Toda tesar se tiho smehlja in si misli svoje. Castaldo-marš se bliža koncu.
V tem je Pepek skoraj otrdel. »Pa sakra, Adam!«_ Med vrati res stoji dolgi Adam; z vpadlimi očmi se razgleduje in, ko vidi Andresa, zmajuje, čudeč se, z glavo.
»Adam, sem pridi, prijatelj!«
»Kaj? Adam? No, tole!«
Kijev pod Sovjeti
Sedmič v teku četrtstoletja je ukrajinska prestolnica snela zastavo in sedmič je visoko na drogu belega carskega dvora in pozneje na vladni palači visoko ob strmi obali Dnjepra zaplapolala zastava zmagovalca. Potem, ko je v revolucionarnem letu 1917. pričel ukrajinski narod borbo proti boljševizmu, je v to lepo, toda nesrečno mesto vedno znova udarjal ropot orožja. Mlada ukrajinska republika je obstajala komaj nekaj tednov, pa je že petrograjska sovjetska vlada sporočila kijevski vladi, »da je zaradi svojega protirevolu-cionarnega udejstvovanja prišla v stanje odkrite vojne s sovjetsko vlado«. Približno kot lačni volkovi, so se s severa vrgli boljševiki na toplo in dobro preskrbljeno Ukrajino. Januarja meseca leta 1918. so po ostrih borbah zasedli glavno mesto. V samem Kijevu je tedaj padlo kot žrtev zmagovalčevega terorja nad deset tisoč ukrajinskih rodoljubov. V naslednjih časih je mesto vedno znova menjalo svoje gospodarje, dokler niso končno pri četrtem sunku ostali kot gospodarji boljševiki.
Od 14. junija 1920 je plapolala na visoko ležeči kijevski vladni palači sovjetska zastava. Po krvavih letih strahu ni mesto ostalo več staro, lepo in čisto evropsko kulturno središče, kakor je bilo nekdaj. V petih letih državljanske vojne je bilo mesto zaradi bombardiranja zelo opustošeno in je močno spremenilo svoj lice. Cele ulice, številna poslopja in cerkve, so bile spremenjene v razvaline. Pogorišča in razdejanja so odstranili šele tekom desetletja. Število prebivalstva je od 515 tisoč leta 1917. padlo do leta 1920. na 366.COO. — Kmalu potem ko se je utrdila sovjetska oblast, je leta 1921. pritisnila lakota. Staro ukrajinsko žit-nico so novi gospodarji brezobzirno izropali. V tem razdobju vojnega komunizma so iz Moskve postavljeni ljudski komisarji prenesli sedež vlade iz Kijeva v Harkov, ki je glede prebivalstva zelo mešan in v katerem je ruski element dajal centralizmu krepkejšo oporo. Kijev je zato postal še bolj središče ukrajinske narodne misli, to, kar je bil vedno po svojem zgodovinskem stališču.
Odločen nastop in upor ukrajinskega kmet-skega ljudstva in izobraienstva je prisilil končno moskovsko osrednjo vlado, da je proti njim iznašla nov način borbe, ki se je skrivala za Leninovimi navideznimi gesli »Ukrajina Ukrajincem«. Medtem ko je na eni strani precej popuščal ukrajinskemu partikularizmu, je na drugi strani GPU dejansko iztrebil vse nacionalno-ukrajinsko misleče vo-dilne kroge, med njimi tudi samega ljudskega komisarja Skrupnika, ki je baje pod precej čudnimi okolnostmi izvršil »samomor«. Slično, kakor več let pozneje šef ukrajinske vlade Ljubčen-ko. Organi notranje oblasti so v letih od 1926. do 1934. odkrili ali boljše povedano inscenirali tri obsežne upore. Odkritje »protirevolucionarnih gnezd nacionalistične vrste«, je načrtno decimiralo
ukrajinsko vodstvo, upravo in ukrajinsko izobra-
ženstvo.
Ta madež je danes odstranjen. Na kijevskem arzenalu se danes vije nemška zastava. Visoko zgoraj v mestnem delu Pečerskij (Leninov okraj) je bila nekdaj v carski dobi jetnišnica za politične krivce. Rumeni zidovi in poslopja 6tare trdnjave še danes opozarjajo ukrajinstvo na carsko ohrano. Tu so danes vojaška šola, vojaška bolnišnica, vojašnice, predvsem pa visoko zgoraj od jarkov obdan arzenal z visokimi stolpi in strelnimi linami, ki obvladajo vse nekdanje trdnjavsko področje. Že v državljanskih vojnah so bile za ta arzenal krvave in srdite borbe. Sovjeti so ga uporabljali za strojno tovarno. V tem delu mesta, v katerem so se bile že tako srdite bitke in ka je bil večkrat popolnoma razrušen, na tem visokem mestu stoji tudi beli carski dvor, ki je bil pozneje tudi sedež ukrajinskega vrhovnega sovjeta. Leta 1934. se je namreč zopet vrnila vlada iz Harkova v zgodovinsko metropolo ob Dnjepru. Z njo pa tudi vodstvo ukrajinske stranke, ki je kot druga najmočnejša strankina organizacija lahko imela svoj politični urad. Modernega dela vladne četrti, ki bi bila morala nastati v mestu lip, sredi razkošnih vrtov, nasadov in drevoredov palm, ne bo več mogoče dokončati. Kot dragocen okrasek mesta pa sega čez zelenje Dnjeprovega griča stari samostan Lavra, z zlatimi kupolami in čebulastimi stolpi s 26 kapelami, cerkvami in katedralami. Sovjeti so vse to spremenili v protiverski muzej. Nepopisno lep je pogled s te višine na spodaj ležeče mesto z dimniki, na kilometre dolg jekleni železniški most, na lesketajoče se Dnjeprovo vodovje z otoki in odcepki in končno na brezmejno ukrajinsko širino in daljavo.	(Frankfurter Zeitung.)
Kako stare so rokavice
Na zimo že gre, in vsi gledamo, da bi ei za zimo omislili čim toplejše, po možnosti lepe volnene rokavice, kajti ostra zimska sapa nam bi sicer večkrat neprijetno obrila občutljivo kožo na rokah. Pri tem pa najbrž nič ne mislimo, kal#o stare so rokavice in kako dolgo jih že ljudje uporabljajo. Rokavice so poznali že v starem veku. Sicer nam ni znanega nič točnejšega o njih, le to vemo, da ljudem v 6tarem veku niso služile 6amo kot obramba pred mrazom, marveč tudi kot okrasek. Rokavice, ki so 6lužile v 6tarem veku za okrasek, so bile vedno okrašene z raznobarvnimi trakovi in slikami, ki so imele vedno nek pomen. Danes nosimo rokavice le kot zaščito pred mrazom, pa se vendar ne branimo, če so tudi lepe in okusne.
Haročajte »Slov. koledar«
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstav« ob 16. In 19. url. ob nedeljah In praznikih pa ob 10-30. 15.. 17. In 19. url
Zgodba, ki Jo Je ovekovečil mojster G. Puccini v svoji nesmrtni operi
TOSCA
Film o tragični ljubezni krasne pevke Tosee ln ln mladega silkarla Cavaradossija
KINO UNION - TEL. 22-21
Odličen, zanimiv in nad vse zabaven film
Lo£IU se bomo
LILIA SILVI, AMADEO NAZZARI. VIVI GIOI Predprodaja vstopnic ob delavnikih od 11,—> 12. in od 15. ure dalje
KINO MATICA - TEL. 22-41 Dvojni spored! — Wray Bellamy v filma SLUGA. SMRTI
Boris Karlof FRANKEN STEIN KINO SLOGA - TEL. 2 7-30
B Službe B
istem:
Mesarski pomočnik
mlad, išče službo. Naslov-v upravi »Slov.« št. 12129.
Molž oglasi
V malih oglasih velja pri iskanfa službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjških oglasih |e beseda po L1,—, pri vseh ostalih malih oglasih po Je beseda po L 0.60. Davek se račune posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo.
Podgane
zanesljivo uniči inž. Prez-ljev »Mikrotan«, Ljubljana, Wolfova 3, tel. 34-73.
7 prašičkov
1 tednov stare, prodam. Čamernlk Ivan, Drago-mer 18, p. Brezovica. j
Berite
\S/oUenca-
in oglašujte v njem!
B umore B
Za oddajo sob
mora vsakdo voditi predpisani register, tudi oni, ki Imajo žo podnajemnika (tudi sorodnike). -Vsa pojasnila ln posredovanje dobite v pisarni »Realiteta« - Prešernova ulica 54, I. nadstr. r
Filatelisti, pozor!
Najugodneje "kupite ln vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
uran una
ŽELOD
kupim vsako količino, plačam 110 lir za 100 kg franko vagon. - Hitre ponudbe na »Slovenca« pod »Želod 100«._
Sode
lesene,' rabljene ln nove, od 26 do 400 litrov, vsake vrste, kupim. Homan,-Sv. Petra cesta 81. k
ORA
TORINO* 1835
VERMOUTH CORA
oltre 100 anni di farna slovit že nad 100 let
LIOIIORE	: ^ LIKER
S	T R € G H
, ..T0NIC0	. JE KREPČILEN IN
D IG E S TIV 0	VAM URAVNA PREBAVO
Dolarske hijene
>Ko bi minili že ti dnevi!« pravi večkrat očetu. Ob takih željah se ji oče zadovoljen po-smeje, pokima in potrpežljivo pravi: »Le potrpi, Gizela, kakor hitro bodo izginili obrtniki iz hiše, boš imela še čas, da boš preuredila vse po svojem okusu!«
Tudi Jonny ima precej dela, zato se le malokdaj pokaže. Gizeli je dolgčas, čeprav bi lahko poklicala na pomoč prijateljice, ki bi ji dale več ko preveč dela s samimi vprašanji. Toda Gizela noče izdati vseh številnih presenečenj, ki čakajo goste na dan poroke. Ce jo pa dolgčas le preveč mori, začne ogledovati arhitektove slike in načrte. Zimski vrt bo trikrat večji, kakor je bil doslej. Razkošno bo razsvetljen. Žarnice bodo nameščene tako, da bo z njimi mogoče doseči prav posebne svetlobne učinke. V tleh slavnostne dvorane bo vgrajen poseben oder, dolg deset metrov in širok pet metrov. Ta oder se bo spuščal iz pritličja v klet. V kleti bodo vstopali na oder razni umetniki in se prepeljali kakor po dvigalu pred goste. V štirih kotih slavnostne dvorane bodo postavljeni močni žarometi, ki bodo metali na oder snope raznobarvnih žarkov. Ko Gizela Morton tako pregleduje podrobnosti načrtov, postane zopet dobre volje in komaj čaka, da bi doživela ta veliki dan.
Prav za prav moti Gizelo le to, da Jonny Grill ne kaže skoraj nobenega zanimanja za podrobnosti teh priprav. Sicer jo vedno potrpežljivo posluša, včasih pove tudi kako novo domislico, ni mu pa videti, da bi se poroke posebno veselil. Gizeli Morton se včasih zdi, da se Jonny poročnega dne prav za prav boji.
»Včasih je Jonny res čuden, očka!« pravi Gizela večkrat Mortonu. »Imam vtis, da se prav nič
no veseli bližnje poroke z menoj. Čisto vseeno mu je, kako bo slovesnost potekla.«
Morton tolaži hčerko. »Gizela, ne smeš tega razumeti napak... Upoštevaj, da njegov boj z Rackleyem ni bil lahek. Ali je kaj čudnega, če se mu to tudi po nekaj tednih še malo poznale
»Toda stari Raokley mu vendar ničesar več ne more, očka!«
»Motiš se, otrok! Upoštevaj, da bo v kratkem prispel v New York ta dvojnik Palmer. Dozdeva se mi — sicer mi Jonny o tem ni še ničesar povedal — da bo Jonny zadevo s Palmerjem temeljito izkoristil in dokončno obračunal z Rackleyem in Južno unijo.«
»Kaj se to mene tiče, očka!«
»Tebe ne! Za Jonnyja pa je to vprašanje življenjskega pomena. Mislim, da bi Jonny rad vrnil milo za drago in .. .<
»Ali se bo vrnil ta Palmer še pred najino poroko?«
»Ne! Prav gotovo ne.<
»Oh!« vzdihne Gizela. »Potem bo pa Jonny tudi na dan poroke tako slabe volje in neraz-položen!«
Harley Morton skomigne z rameni. Dobro razume svojega bodočega zela in mu da prav, ker hoče izkoristiti priložnost za dokončni obračun z Rackleyem. Gizela pa naj se vživi v dejstvo, da je Grillova družba neprimerno bolj važna, kakor pa slovesna poroka. Morton je medtem začel listati po časopisih.
»Čuj, Gizela, tukaj v časopisu piše, da je policijski komisariat sporočil, kdaj pride aretirani Franck Palmer v New York. Štiriindvajsetega septembra ga lahko pričakujemo!«
»Kaj, šele štiriindvajsetega ... Najina poroka pa je že devetnajstega!« pravi Gizela. Nato dvigne telefonsko slušalko in pokliče zaročenca: »Halo, Jonny... Da, tukaj Gizela ... Čuj Jonny, pravkar sem zvedela iz časopisa, pa lo najbrž ti že veš... Kaj, še ne? Torej štiriindvajsetega septembra bo prepeljan dvojnik Palmer v New
York. Ti, Jonny, zadnje čase si tako strašno resen. Povej mi no, ali misliš biti tudi devetnajstega septembra takšen? Jonny, glej, da mi ne boš pokvaril veselja! Obljubi mi, da si boš vsaj devetnajstega septembra izbil vse druge skrbi iz glave.«
Jonny je moral dobro potolažiti Gizelo, saj čez nekaj časa s srečnim smehljajem na ustih odloži slušalko. Franck Palmer pa medtem mrko gleda izza pisalne mize svoje delavne sobe in še ves čas drži slušalko v rokah. Ellen Counter sedi ob svoji mizi in ga opazuje. Dobro ve, s kom je pravkar govoril.
»Franck!« ga tiho pokliče. Palmer se zdrzne m položi slušallko na vilice. »Moja zaročenka me je klicala,« pravi z grenkim posmehom. »Veruj mi, tega ne bom mogel zdržati. Strašno mi gre ta komedija na živce. Pri tem pa moram biti pri vsaki besedi na preži in paziti, da se ne izdam. Vse skupaj se mi gabi!« Polmerja se polašča obup. Že večkrat je razmišljal o tem, če ne bi bilo najbolj pametno, da bi na dan Gril-lovga prihoda v New York kar pobegnil. Po te-jefonu bi lahko policiji povedal resnico in nato izginil. Javnost bi lako sicer zvedela za vso prevaro, toda Grilla bi morala policija takoj izpustiti. Stari Rackley v tem primeru tudi ne bi imel priložnosti, da bi se lotil Grillove družbe. Toda, kaj mu pomaga ves ta načrt, ko pa je poroka določena kar celih pet dni pred Grillovim prihodom? V teh dnevih do poroke se bo moralo sedaj vse odločiti. To je zadnji milostni odlog, ki mu ga je dovolila usoda. Palmer namreč dobro ve, da ne bo mogel igrati Grilla pri poroki in da bo zato že prej vsega konec.
»Naj bo kakor koli, Ellen, devetnajstega se bo odločilo tako ali tako. Včasih mislim, da bom znorel.«
Ellen skuša tolažili Palmerja. »Nikar ne izgubljaj živcev, Franck! Vse mogoče rešitve sva že razmišljala. Dobro, premišljala bova še na-
prej, morda se nama bo vendarle odprl kak izhod. Mislim, da nikakor ne smeva obupati. Končno, Franck, če ne najdeva prav nobenega izhoda, potem vem, kaj mi je storiti. V zadnjem "trenotku bom sama šla k Gizeli Morton in ji vse povedala.«
»To je nemogoče!«
»Zakaj? V najhujši stiski bi se ta poskus izplačal. Mislim, da bi me Gizela razumela. Uvidela bi, da drugače nisi mogel postopati in da ...«
Palmer nestrpno prekine Elln. »Dobro, prav imaš! Toda meni se zdi, da nama tudi ta načrt ne more pomagati. Kar čutim, da nas bo nesreča že prej dohitela. Ali še nisi zapazila, da se je stric Paddy čisto spremenil?«
>Da, to je res!« pokima Ellen.
»Ko je zadnjič prišel od razgovora s tistim Kinleyem, — kdo je ta človek, še sedaj nisem mogel zvedeti — me je tako čudno pogledal. Od tedaj me stric Paddy neprestano opazuje. Na vsako mojo kretnjo preži, vsaki besedi takorekoč prisluškuje... Tega ne prenesem več!« Palmer si prižge cigareto in razburjen pihne dim v zrak. »Prepričan sem, stric Paddy nekaj sluti.. .<
»Morda pa je postal nezaupen, ne da bi imel utemeljen razlog za to.«
»Seveda je postal nezaupen! Na to so ga napeljala protislovja, za katera sem že jaz s svojim nerodnim vedenjem poskrbel. Večkrat se mi je zdelo, da me stari Morton in stric Paddy kar preizkušata. Kadar koli srečam starega Mortona, vedno me začne takoj spraševati o Rnckleyu in Palmerju.«
»Kaj pa, če bi govorila s stricem Paddvjem,« predlaga Ellen.
»Ne. nel če bi bilo že treba govorjti, potem mu bom povedal jaz sam. Saj me ni strah! Toda«, Palmer udari pri tem s pestjo po mizi, »jaz nočem, da bi šlo k vragu zopet vse to, kar sem Grillu s tolikimi napori rešil!«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarft
Urednik: Viktor Cenčič