15. številka. Ljubljana, v četrtek 19. jaiuivarja. XV. leto, 1882. Izhaja vsak kr., če se oznanilo jedenkrat. tiska. p<» B kr . 6« m dvakrat, in po 4 kr., če sr trikrat aH v., ki.,t tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Knlmana hiši »Gledališka itolbft". EpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamarije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. "V LJubljani 19. januvarja. —.r.— Kranjska kupčijska zbornica je v zad njej svojej seji sprejela resolucijo, v katerej se poslancema dr. Adolfu Schnfterju in Aleksandru Dreotu izreka kratka ali jedrnata nezaupnica. Vlada morala je v letošnjem zasedanji kranjskega deželnega zbora boriti neokusen boj z gospodom dr. pi. Schreyjem in njegovo večino. Ta gospod plemenitnik z glasno svojo večino opazoval je vsak najmanjši korak vladnega zastopnika, in naj je napravil gospod Andrej Winkler to ali ono, ničesar nij bilo všeč našim ponarejenim Nemcem. Majorizirala in terorizirali se je manjšina, a večina živela je v bogatijah in pri polnih skledah ter z inzulti plačevala vladi katera te večine nij razgnala na vse štiri svetovne strani, kakor bi se bilo to zgodilo povsod drugod. Mej večino sedela sta tedaj tudi gospoda Schafter in Dreo, in glasovala sta z dr. Schreyjem in vladi delila nezaupnice ter prodajala ponos, kakor da bi imela monopol na zaupanje tistega zavoda, katerega sta vsaj pri lanskem zasedanji tako slabo zastopala. Die schbnen tage in Aranjuez sind nun zu ende! Naša gospoda zastopnika postala sta čez noč vojskovodja brez armade, čez noč sta politično po gorela, in sedaj nosita na svojem čelu globoko vsekan pečat globokega nezaupanja. Ko bi nemška naša stranka imela količkaj pojma o pravem liberal-stvu, ko bi spoštovala avtoriteto volilcev ter poznala forme parlamentaričnega življenja in tista prvotna načela, katera glede spodobnosti veljajo tudi v političnem življenji, tedaj bi gospoda dr. Adolf Schafter in Aleksander Dreo vedela takoj, kaj jima je storiti. Povsod drugod postalo bi parlamentarnemu zastopniku stališče nemogoče, če bi vkljub ogromnej večini in vzlic takej grenkej neza-l upnici, kakor jo je kranjska trgovinska zbornica izlila na svoja quasi-zastopnika, oklenil se svojega j mandata ter bi tudi po prejetej nezaupnici s silo j hotel zastopati korporacijo, ki o njegovem za-stopništvu ničesar vedeti neče. Ali naša nemška Btranka pokazala nam je še vse drugače eksperimente, tako, da nijsmo prav nič v dvomih, kako se bodeta sedaj obnašala ostavljena poslanca dr. Adolf Schafter in Aleksander Dreo. Na svojih poslanskih sedežih obsedela bodeta gospoda, kakor bi nosila svinec v telesu, ter se malo brigala za zaupanje ali nezaupanje trgovinske zbornice kranjske ! In če bi tudi odstopiti hotela, morala bodeta stranki na ljubo ostati ter igrati komično-žalostno rolo, katero igrajo sploh taki poslanci — brez zaupanja. Gospod Aleksander Dreo, v privatnem življenji vse časti vreden mož, popustil bi gotovo rad nenaraven svoj mandat; isto tako prepričani srrto tudi o dr. Adolfu Schatierji, kojega kri se je uže davno ohladila in ki je zdaj le senca onega nekdanjega fanatičnega Nemca, da bi rad zapustil svoje poslanstvo, če bi mu le stranka dovolila. Oba gospoda sta jako olikana naša someščana, in konečno je čut do spodobnosti razvit pri vsakem človeku, ki tiijma niti polovice iste omike, s katero se po vsej pravici ponašati smeta gospoda dr. Adolf Schafter in Aleksander Dreo. Ali stranka izrekla bode svoj non possumus in njena volja hode obveljala! Vsekako pa si je kranjska trgovinska zbornica s svojim možatim činom za narodno našo zavest pridobila velike zasluge in hvalo jej bodemo ved« li, če tudi vsled njene nezaupnice ne odstopita nemška njena poslanca. Grof Chorinsky! Greh bi bil, da ne spregovorimo tudi o njem nekoliko besedic. Po „fakcijoznej opoziciji" dal se je voliti v ljubljanski mestni zastop in z vsemi koreninami političnega svojega mišljenja tiči v prsti fhkcijozne te Opozicije. Kot vladni za- stopnik moral je hvaležno kvitirati visokej vladi izrečeno zaupanje, kot člen fakcijozne opozicije v tej krouovini prepovedal pa je vsako debato o predla-ganej resoluciji. Hotel se je vsesti na dva stola, a zadela ga je usoda takovih ljudij, da je padel na tla mej oba! In zdaj ne bodo niti naši fakcijozni oponenti zadovoljni z njim, niti mi ne bodemo napihovali lic, da bi slavo trobili gospodu grofu, ki je sicer pred kratkim ali z jasno veliko smolo stopil na oder političnega našega življenja! Oemu pa je grof Taafle tudi tako neusmiljen, da toliko časa odstopiti neče! Politični razgled. Notranje üVxelc. V Ljubljani 18. januvarja. Razmere im mgn. v Dalmaciji in Hercegovini, so Belo vznemirljive. Naj navedemo tu, kaj poročajo razni listi. „Deutsche Ztg." poroča iz Boke: Število vstjijnikov v Krivo* jah znaša 1300 mož, mej temi 800 Ilercegovcev, kater) spadajo k roparskej drohali Kovačevičeve/. — Iz Hercegovine dohajajoče vrsti poročajo o povečanji vstajnoga gibanja. — „Pre se" poroča iz Dubrovnika: Pred 8 dnevi razpršila se je žandarmeruska straža pri Uloku iz strahu pred vstaši. — Kupčevulei iz Fokše pripo-vedajo, da je v zgornjej Hercegovini mej Fokšo, Gaöko in Nevesinjem druhal 1000 mož s Stojanom Kovučevičem na čelu. Ta druhal napala je žandar-merijsko stražo in jo razpodila; ver žandarmov se je baje pridružilo tej druhali. — „N. Fr. Pr." poroča: V prvih dneh tega meseca vzdignil se je Stojan Kovačevio s 70 možmi in se podal v Hercegovino. On je dobil od tam poročilo, da pride iz Trebnja v Uilek velika svota cesarskega denarja za vojake. Kakor se čuje, napala je roparska druhal vojake, 42 mož pobila in si prilastila več tisoč goldinarjev. Tega napada BO je udeležilo tudi 30 Kri-vosijaneev. — „Pester Lloyd'' porofia: Situvacija v Bold je vedno bolj preteča, nastavljeni ne za- LISTEK. xr o v. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) 3?X*V*l Umi-. VIL (Dalje). Prve spomladi gorkota prebudila je speče rožice ; ves vrt je cvetel. Nadležnih poletnih mušic še nij bilo; mlado listje ščebetalo je rahlo in tu in tam oglasil se je kakšen ščinkovec; tudi grlice sedele so po drevesih; sem ter tja culo se je tudi kukavičino kukanje. Na drugej strani potoka, mlin gonečega, vpile so kavke; da bi človek mislil, kmet 8kih vozov kolesa tako cvilijo. Nad vzbujeno naravo plavali so beli ali svetlo sivi oblaki, ki so izgledali ko velike ptice s širokimi prsmi. Neždanov se je oziral, slušal in čisti zrak po odprtih mrzlih ustnicah v se srkal . . . In srce postalo mu je laglje; mir in pokoj je v njem zavladal. Mej tem govorilo se je spodaj v spalnej sobi tudi o njem. Sipjagin pripovedoval je svojej ženi, kako se je ž njun seznanil, kaj mu je knez G. o njem povedal in kako sta se na potu zabavala. r Bistra glava"! poudarjal je Sipjagin, „ki ima mnogo znanja. Istina, da je pristaš „rudečih", toda, saj veš. kaj to pri meni znači; ti ljudje so vsaj slavohlepni. Vrhu tega je Kolja še premlad, da bi ga on zapeljal." Valentina Mihaj lovna poslušala jo svojega moža pazljivo, a ustnice nabrane so jej bile v prijazen in ob jednem nekoliko zaničljiv smehljaj. Videlo se jej je, da nje seigneur et inaitre, inače tako soliden mož in visok uradnik vender Še časih kakšno bedarijo napravi, baš kakor da je dvajset let star. Pred zrkalom v belej srajci stoje, češi j:: I se je na anglešk način z dvema krtačama, a Valentina Mihajlovna sedela je na malem turškem počivalniku ter mu o raznih hišnih stvareh govorila; da papirnica nij več takšna, kakeršna bi imela biti; da je treba druzega kuharja ; da je v vaškej cerkvi apno raz stene padlo; o Marijani; o Kolomej cevu . . . Mej njima vladalo je popolno sporazum -ljenje; živela sta v ljuba vi in slogi in ko jo je Sipj?»gin po završenej toileti za nje roko prosil, dala mu je obe ter se ljubeznivo in ponosno nasanjala, ko jej je ou jedno za drugo poljubil. Čuvstvo, ki ja je navdajalo, bila je 8re6a, akopram je imrtla ona oči, ki hi jih Rafael vesel bil, a on navadne oči svetnega tajnika. Točno ob petej uri šel je Neždanov k obedu, h kateremu se pa nij poživljalo z zvonom nego s kineškim „ gongom". — Crio društvo zbrano jo bilo uže v salonu. Sipjagin pozdravil je Neždanova zopet iz vi-socega BVOJega zavrninika ter mu odkazul sedež mej teto Ano Saharovno in Kol jo. Teta bila je stara devica, sestra Sipjaginovega pokojnega očeta; duh-tela je vedno po kafri ko stara obleka, ki je dolgo v omari ležala, ter je bila nemirne nravi. V hiši ligurirala je kot nekakšna pazilka malega Kolje; nje grbavi obraz izraževal je nezadovoljnost, da so mej OJO in Kol jo posadili Neždanova Kolja oziral se je s strani na svojega novega soseda; dečko uganil je koj, tla jo učitelj v zadregi, saj nij skoro nič jedel ter vedno na svoj krožnik gledal. To je bilo Kolji drago; do tega trenutka se je hal, da bode novi učitelj strog. Tudi Marijana pogledala je nekaterekrati skrivno na Neždanova. „()n izgleda kot dijak", mislila je ona, „a mej ljudmi še nij živel; obraz njegov je pak interesan-ten in barva njegovih las je tako originalna, ko dostujejo več. Zveza mej Hercegovino iu KHvošijami nij popolnem pretrg¡ina. Vsekako te je to nalaič zgodilo. To je bil slednji poskus, da bi vstaše za sé pridobili, a nij nič izdalo. — Obnašanje Črne gore je baje vedno negotovejše. V Cetinjah so teh miálij, da so te druhali U* politi«"ni zločinci, ne pa roparji. Naše čete za zdaj ne mislijo poprijeti se ofenzive. Le kordon se bode povečal. Telegram iz Zadra v , Politik" pu poroča: Poročil« i/. Hercegovine slikaio tpmošnj" razmere kot jako slabe. \ nanje države. nJournal d«1 St. Petersbourg" govori o ru*Itili financah in prav z zadovoljstvom konstatira, tla se blagostanje vedno večja. Finance so se po večjem uže zboljšale, a to se bode doseglo še bolj a tem, da se prihranijo obile svote pri vojaštvu. Ta list meni, da se bode Rusija v malo letih popolnem oprostila državnega dolga. V IrskeJ trajejo nemiri vedno tlalje, da si je uže 463 sumnjivih v ječi. Tudi liga gospij deluje vedno naprej, ne menté se zh vladno prepoved in ne ozinjoč se na to, da so uže več njenih članov zaprli. Iz Amerike pričakujejo 50 mladih Amerikank, ki se bodo pridružile ligi. Kmetje ovirajo posestnike pri lovu lisic in večkrat love jih sami in jih pošiljajo zaprtim. Vlada je poslala vojake, da bi kmete za drŽavah pri lovu, a na mnogih krajih so se vojaki pridružili jim in z njuni peli irske pesni. Turčija protestirala je proti postopanju Anglije in Francije v Egiptu iu to drugim velesilam naznanila. Kaj bosta Turčiji odgovorili Anglija in Francija, to hoté počakati druge države, predno izrekó svoje mnenje o tej zadevi in pokažejo smer svoje politike. (Glej denašnji telegram.) Dopisi. Iz Kanala |lzv. dop.| (Mladeniči, bodite pazljivi z orožjem!) Valentin Medvejšček 20letni sin krčmr.rice „ Urške" pri „&kalabonu", to je dobre četrt ure od trga Kanala na državnej cesti proti Tolminu, je imel to grdo navado, da je brez orožnega lista in brez dovoljenja na lov hodil in tihotapno streljal zajce. Večkrat so mu žandanni sledili, da bi mu puško vzeli, ali on je bil bolj zvit in nij puške nikdar domu nesel, ampak jo je vselej skril pod kako grivo ali mej kako skalovje. Včeraj zjutraj pa, to je 13. t. m., sta on in njega 18letni brat Anton blizu hiše in blizu državne ceste delala na njivi, ko se Valentin dela naveliča in hoče za kratek čas, ker je bil lep dan, iti na lov. Brat Anton ga prosi, naj ne gre, ker delo nij še končano, ali on ga ne uboga, ter gre po puško, ki je bila skrita blizu hiše in njive pod nekim robom. Kmalu potem čuje mlajši brat pok puške in h krati vpitje brata Valentina: „() joj, puška me je ostre-lila!" Anton leti koj k Valentinu, katerega najde v nezavesti na tleh močno krvavečega iz trebuha. Valentin je namreč prejšnji dan puško tako pod rob skril, da je kopito pod robom mej kamenjem in mej korenikami tičalo, cev puške pa je ven molela. Prijel je gotovo za ven molečo cev, a korenika okolo kopita zamotana, je petelina napela ter sprožila, tako, da je šel celi strel v trebuh. Brat Anton prinesel je takoj iz bližnjega potoka v klobuku vode ter ga začel prati. Mej tem pride tudi neki mu/ po cesti, kateri mu pomaga brata vsaj nekoliko obešati. Jeden mož hiti v bližnji Kanal po duhovnika in zdravnika, katera sta prepolno prišla, kajti mladenič je v 20 minutah dulo izdihnil. Kmalu potem so prišli /andarmi, si žalostni prizor ogledali ter puško, po katerej so uže dolgo sledili, konfisei-rali. Kaka sreča bi bila za čvrstega mladeniča, da bi mu žandanni vzeli puško uže popreje. Pred 14. dn^vi je tudi 22letni kupec G...... iz Kanala na lov šel, ter blizu Avč, ker se zajec nij prikazal, streljal na kavko, ker je bila pa puška preveč nabita, je cev se razletela ter ga močno na levej roki ranila in le spretnej roki domačega zdravnika se ima zahvaliti, da nij prsta na roki izgubil. Izpod IVKoskve. [Izv. dop.J Prva in glavna novica denašnjega pisma : Tudi pri nas letos na božič nijsmo redno kurili peči j. V prvej polovici preteklega decembra bil je ljut mraz, dosegavši časih 25 0 R.; druga polovica je bila južna in pomladanska, termometer se je vzdignil precej nad 0, in v sobah smo le tam in sem umetno podpirali to toploto, katero čuti človeški organizem, podkrepi vš i se z redilno tvarino, kakeršne so svinske krače in druge podobne domače stvari. Srečni severjani, se je vsaj tudi njih spomnil Helij ne v svojem času! Tako si morebiti marsikdo izmej vas misli; sever-jani pa se božične toplote prav nič ne veselijo: riba uleže, zopet počuje se kak „pljunecu . . . Da i brez „pljuncev" ume hudoba dosegati svojih namenov. Denes poči sluh, da vlada namerava ustanoviti posebno ministerstvo policije, alias: hoče vrniti se k nedavno odpravljenemu strašnemu „111. oddeljenju" ; jutri razglasijo kako novo veleizdajo; po juteršnjem izmislijo radi primera sledečo pripovedko : V Moskvi na najvitlnejšej ulici — kuzneekem prospektu — stoji velikansK dom s 5 nadstropji. Policija je uže davno sledila za tem domom, pa gotovega nič nij mogla najti. Neko prekrasno noč pa bližnji policijant sliši strašen šum na dvoru tega doma. Pozvoni, dvor-nik mu odpre in sredi dvora najdeta velikanske peruti: nihilist se je učil letati! Pa zapazivši grozečo mu nevarnost, vrgel je peruti in hrezsledno zbežal v jedno bivzbrojnih stanovanj v domu. Kar se tiče perut, pribavlja. lažnik, predavaje prostaku divjo domišljajo, penite bo plod najnovejše tehnike ... Še drug primer: V znamenite] petro-pavlovskej trdnjavi na pravem bregu Neve je prekrasna cerkev — usi-palnica ruskih carjev od Petra Velikega, v katerej leži tudi Aleksander II. Ta cerkev se je popi avljala vse prošlo leto in jesen, in poprava se je zakončila še le v začetku minolega decembra. Sploh vsi sklepi (sarg) zahtevali so restavracije, posebno pa je bilo treba uporediti na priličnem kraji vse zlate in sre-berne vence in druge predmete bogatega kiuča, katere so tako obilno nanosili in še vedno prinašajo ljudje vseh stanov na gomilo Osvoboditelja narodov. Pa domišljija preplašenega ljuda našla si je drug uzrok restavracije. Stražniku cerkve sanjalo se je, da je prišel sin poklonit se prahu svojega očeta, pa | v trenutku goreče molitve prebodel ga je nihilist na bodalo, katero je presunil skozi granitni tlak! onega aposteljna, ki ga italijanski slikarji skoro vedno z rudečerujavimi lasmi slikajo, in — roke ima čedne." Sploh so vsi navzočn? novega gosta gleduli, ali ga za sedaj pustili v miru. On je to dobro čutil, ter s tem nekako zadovoljen bil, ali se veuder nad tem jezil, dasi sam nij vedel zakaj. Pri obedu govorila sta Kolomejcev in Sipjagin skoro sama; menila sta se o okrajnem zboru, o guvernerji, o potnih davkih, o svojih kmetov odkupovanji, o znanih prijateljih v Petrogradu in Moskvi, o liceji gospoda Katkova, ki je baš tedaj zaslulo, o težavah delavce dohiti, o Bismarku, o vojski I. 1866 in naposled o Napoleonu III., katerega je Kolomejcev »prebrisanim" človekom nazval. Mladi kamer-junker razkril je tu vrlo retrogradivne nazore ter svoje blebetanje s tem završil, da je necega, njemu znanega gospoda napitnico ponavljal: „Jaz napijem jedinim principijem, katere pripoznam: batini in Ro-dererjevemu šampanjcu!" Valentina Mihajlovna se je namrgodila in rekla, da je citat vsakako „de tres mauvais goiit". Sipja-ginovi nazori tu razkriti, bili so jako liberalni; z nekaterimi opazkami, mimogrede povedanimi, ovrgel je Kolomejceva, da, se celo malo iz njega šalil. „Vaša bojazen emancipacije, dragi Semeon Petrovič", dejal je Sipjagin, »spomina me neke razprave, ki jo je naš velečislani in dobri Aleksej Iva- ljubi hladno vodo, Rusi ljubijo mrzlo zimo. Zakaj j Precej drugi dan straža s strahom pripoveduje svoje čudne sanje arhimandritu usipaluice. Ta z vsem du-hovtnstvom opravi velike mrtvašnice po ubitem carji, a oskrbnik trdnjave ogleda podrobno ves hram božji in pod sklepom carja-mučenika našel je — podkop, a v podkopu nibilista, pričakovavšega z bodalom sedanjega carja ! Nij treba mnogo uma, da bi v tacih in podobnih pravlicah uvideli čiste predpustnice, in zato vam jih tudi poročam ravno denes. O njih celo ne moremo reči: si non e vero, e ben trovrto, in ven-der da neobrazovana praznoverna ljudska masa v njih ne smatra golih predpustnic, svedoči nam jasno to, da si jih je preresno predavala v tacih svetih časih, kakeršni so komaj miuili. Da, celo leto kroži se jih po obširnej Rus\ji na stotine! Mnogo jih izmišljava preplašena narodna fantazija, mnogo jih trosijo hudobni ljudje, a glavno zlo v tem oziru je zamejno novinarstvo, vnoseče k nam vsacega roda lažnjivi tovar. Črpa ga, se ve da z znanim namenom, nekaj iz listov rusko-poljske, najsovražnejše nam emigracije, nekaj pa ga dobiva od svojih dopisnikov, katerih je po stolicah legijon. Porečete: zakaj pa domače časopistvo ne vstaje energično proti takej agitaciji? Domačim novinam je z blagim namenom veleno, o nihilističuem gibanji pisati, kar je najmenj mogoče. Pa ta naprava ne dosega za vsem svojega blagega namena. Res je, da se je v poslednjih letih razplodilo praznih in polunihili-stičnih listkov po vsej Rusiji, kakor gob v lesu po toplem, spomladucm dežji; res je, da ta cenzurna naprava silno obuzdava yso to govorljivo golazen, pa itak je res, da od njo nič menj ne trpi tudi jedrnata narodna žurnalistika, kakeršne, slava Bogu, še tudi povsod več ali menj nahajamo. „Pravit. VGst." in njegovega mladiča „Selsk. Vest.", katera bi jim neki bili inače kožuhi, kateri bi na tehtnici ne redko potegnili celo mršavo kravo slovenskega reveža Pohorca. Nedavno sem vam poročal, da je gromadna kraja Meljnickega na račun moskovske najdenišnice celo po poročilih nekaterih jako zanesljivih novin bila v nekakej zvezi z nihilistično propagando. Denes vam moram iz bolj zanesljivega vira povedati, tla je bil ta sluh samo sluh Car je osobno poslal v Moskvo svojega pobočnika g. Seliverstova, da bi to delo preiskal posebno vestno. Preiskava tekla je poldrugi mesec in še le pred nekimi dnevi vrnil se je g. Seliverstov nazaj v Gatčino, prepričavši se popolnem, da pri tej kraji političnega prav nič nij primešano. Se ve, da je ta vladina izjava vplivala na patrijotični del ruskega občinstva preblagodejno. Pa polni spokoj — no skoro ga bo čutila ruska zemlja ! Ljudstvo je zbegano, preplašeno in pretrpelo je preveč srčnih muk, da bi se moglo skoro umiriti. Komaj se strah in trepet nekoliko nič Tveritinov 1. 1800 pri vladi vložil ter v vseh salonih v Petrogradu čital. Osobito zanimljiv je bil ta-le stavek »osvobojeni naš kmet stopal bode gotovo z bakljo v roci po domovinskih tleh". In kako je dobri naš Aleksej Ivanič z napihnenima licema in svojimi malimi usti kričal besede : baklja! baklja ! — No, kmetje so osvobojeni ... a kje so kmetje z bakljami v roci?" • „Tveritinov", odgovoril je Kolomejcev nezadovoljno, „se je samo v toliko zmotil, da teh bakelj ne nosijo naši kmetje, nego drugi ljudje!" — Pri teh besedah pogledal je Neždanov nasproti sedečej Marijani na oči in ona isto tako njemu. A ta pogled preveril je Neždanova, da sta oba, ta tem-DOgleda devojka in on sam, jednih nazorov. Ko mu jo je Sipjagin predstavil, nij nobenega utiska nanj naredila; zakaj se je tedaj baš na njo ozrl? Koi na to stavil si je tudi sam vprašanje, nij-li sramotno, tako mirno sedeti in slušati razvijanje takšnih nazorov, ter s svojim molčanjem drugih misel, da je on istih nazorov ko pripovedovalec, potrditi. Neždanov pogledal je drugič Marijano in videlo se mu je, da iz njenih očes svojemu vprašanju odgovor čita: „ Čakaj še malo . . . zdaj še nij čas zato . . . tudi nij truda vredno . . . kesneje; prilike bodeš se dosti imel." (Duljo prih.) tam in sem rečeta kako krepko o podobnih „racah brez nog in glave", je premalo, da bi mogla izdatno pobijati laž in goljufijo. Ista, v principu dobra naprava silno paralizuje moč iu vpliv vladnih oporek, a tujemu časopistvu v očeh topega mestjanstva pri-dava nekak areol nezaslužene privilegije in svobode. To in to čital sem v zamejnih novinah, šepeta hudobni naučnik, a naivni posiušnik misli si: Naši ne smejo pisati . . . zamejni več vedo — torej je istina! če vrhu tega še pripomnite, kar sem vam nedavno pisal o naših „liberalnih" policijskih vlastih prošlo spomlad propalega „ liberalnega" režima, lehko razvidite, kak trudna je notranja delavnost sedanje vlade, mi radi pritrdite, da narodna množina podobne razgovore v nekaterem zinislu po pravici navadno okončava s skeptičnim vzdihom: More biti, da je zdaj bolje; a Bog jih ve! . . . . —f—. Izpred porotnega sodišča na Dunaji. Vesteneck proti ,,Tribuniu. (Dalje.) G. deželni predsednik pa je na objavo litijskega županstva velel preiskavati g. vladnemu svetniku grofu Chorinskiju. Tudi o tem vršda se je preiskava, je li je istinita trditev ljubljanskega dopisnika, da „ ustavo -verni kumpaui" po noči v davkarijskem uradu pi-jančuiejo. Ta preiskava vršila se je baje natanko. A v čem je obstal ves ta škandal, pri katerem udeležen ie bil okrajni glavar Friinzl-Vesteneck? vzklikne dr. Kopp v zatožbi. „Društvo državnih in privatnih uradnikov ter žandarmerijski straž-mešter „durchaus gebildete deutsche Miin-ner aus Littai" (l!?), mej temi tudi g. okrajni glavar, v celem 11 osob, bili so v sosednej vasi Št. Martina na večer 6. febr. 1881 (nedeljo v pustu) v posebnej sobi neke krčme v veselem razgovoru pri vkupnem obedu. 11 mož pilo je samo 10 ali 11 litrov vina, tako, da pride na jednega k večjemu jeden liter, kar je za mrzlo noč za skupen shod, ki je trajal 3 do 4 ure, gotovo zelo zmerno, tako, da jednoglasna trditev, da nobeden iz društva nij bil pijan, ne more biti dvomljiva. Gostov jeden, okrajni komisar Del Cott, odšel je bil najprvi. Njegov prijatelj Fridrik Werhan (privaten uradnik) pa ga nij pustil in grozil mu je v šali, da mu bode pobil okna. Del Cott je v to pristal; ker je bil zaspan, moral je oditi. Cela stvar opisuje se tako, kakor da sta samo dva mlada človeka pobijala okna; ljudje pa, ki so to videli, rekli so takoj, da je to samo šala mej dobrimi prijatelji. Samo okrajni sodnik in njegova žena sta se probudila, ker sta pa slišala smeh, niti iz postelje nijsta šla gledat na okno. Psi v hiši se niti zmenili nijso. Okrajni glavar Friinzl-Vesteneck pa ni, kakor nij bil udeležen pri tej šali mej prijatelji. On se je bil naprej peljal s starim možem, ter slišal ctoprv drugi dan o pustnej šali. Tri priče hoté sicer vedeti, da je okrajni glavar ta dogodek videl ali o njem vsaj čul. Priča Martin Hačin je delovec brez porla; nihče ga nij hotel vzeti na delo, odkar pa se je ono dogodilo, daje mu posla župan in njegov duševni vodja, prvi občinski svetnik, beležnik in slovenski straiikovodja, in ta priča je sama obstala, tudi je to dokazano, da je zapeljana po občinskem slugi vedé lažnivo pričala. Druga priča je kočijaž, nepoboljšljiv pijanec, ki se vsak dan uže dopoludne napije žganja ; istega večera radi pijanosti niti stati nij mogel, ko pa je prišel pred sodišče, bil je do nezavesti pijan. Tretja priča je sin ponočuega čuvaja ter je bil v istem trenutku tako pijan, da mu je helebarda pala iz rok. Tako sramotno smel je opisati dr. Kopp slovenske priče! To so jedine priče, kojih izpovedbe se z drugimi povse ne ujemajo, ki pa vender o celem škandalu, kakor je bil v ovadbi županovej opisan, ničesa ne vedo. Župan in njegov svetnik pa tudi afere nijsta sama videla niti cula o njej. Kar je stalo v „Tribiiniu, o tem omenjene priče tudi nič ne vedo. Kar se tiče pijančevanja v davk;irskem po-Blopji, je popolnoma vse ovrženo po preiskavi. Okna so po noči samo radi tega svetla, ker v njih re-flektira se plinova luč od kolodvora kot v zrcalu. Preiskavale so politične oblasti in okrajno sodišče. Graška nadsodnija delegovala je okrajno sodišče v Ljubljani za to preiskavo; proti Frideriku Werhanu ter Avgustu Ungeru pa je ista takoj prestala radi pomanjkanja objektivnega dejanja. Silno obrekovan (!!) stražmešter Karl Wagner tožil je g. župana, a slednji je od sodišča druge instance obsojen bil v 60 gld. kazni. Vse to je razvidno iz spisov. MacIJonalnl sovražniki g. okrajnega glavarja šli so celo tako daleč, da so njega najboljše priče dol žili zločina prevare, da bi iste napravili neškodljive, a dol-ženje bilo je tako brez temelja, da državno pravd-ništvo n>j hotelo preiskavati. G. okrajni glavar, ko-jemu se je kot poštenemu in velepoh valj enemu državnemu uradniku zadostenje od one strani, od koje jo je imel službeno zahtevati pravico, odreklo, bil je torej primoran, časopis, ki je trikrat na najhu-dobnejši način napal na njegovo čast kot državnega uradnika in državljana, tožiti. Odgovorni urednik „Tribiineu, ki pri preslu-šanji nij hotel povedati imena dopisnikov, temveč sam prevzel odgovornost, šel je v drznosti tako daleč (!!), da je podvzel dokaz resnice. Pristal je torej sam osobno krivdo v člankih, da pa hoče dokazati resnico, je svoj41 krivdo se povečal. Dr. Kopp konča svojo zatožbo s trditvijo, da je po sodnijskih spisih dokazal neresnico vsega, kar se je očitalo njegovemu klijentu. Tako glase se uzroki zatožbe. Dr. Kopp je po prečkanji zatožbe zahteval pozvanje državnega poslanca barona Tauflererja. Dr. Porzerse temu ustavlja, češ, postavni obrok za pozvauje prič je uže prešel. Nodisče pa razsodi, da se baron Tauf-ferer ima pozvati za pričo. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Gospod Albert Levic ni k,) bivši c. kr. okrajni sodnik v Ptuji, imenovan je mini-sterijalnim tajnikom pri justičnem minister-stvu, kjer je uže nekoliko mesecev služboval. Čestitamo iz vsega srca! — (Razpisano) je mesto c. kr. sodnijskege pristava v Rogatci do 29. t. m. in c. kr. zemljišč-nega knjigovodja v Rudolfovem. Prosilci morajo dokazati znanje slovenskega jezika „in vrort und sehrift". Čudo! — (Narodna čitalnica v Novemmestu) imela je 6. t. m. ivoj občni zbor, pri katerem je bil voljen za predsednika zopet g. notar dr. A1 b. P ozn i k, odbornikom pa gg. Barbo Mih., vitez Fichtenau, Kastelic Fr. st., Kastelic Fr. ml., K i n d 1 V i n c, Kramar P a v., O b 1 a k Val., R u d ež K. Seidl, F. Verbič. L. Žura J.-Veselic se je sklenilo napraviti predpustom 4 in sicer: 22. jan. Venček, 5 .februvarja Svečanost Vodniku na čast, koje program se bode izdal posebej; 19. februvarja Tombola s plesom; 21. februvarja maškerada. Razen teh veselic je vsak ponedeljek in četrtek zvečer prosta zabava. Začetek je vsakokrat ob 8. uti zvečer. Obžalovati je le pri našej čitalnici, da tako bridko pogrešamo petja, brez katerega nij ^koro nobena, tudi manjša čitalnici«, kakor naša, katera šteje sedaj 98 udov. Treba bi bilo le nekoliko več veselja nekaterim narodnjakov, in vse bi se dalo izvršiti, a z zaspanostjo ne dojdemo nikamor. — (Posojilnica v Celji) ima 22. t. m. popoludne ob 1. uri v gostilnici „Zur Stadt C raz' svoj občni zbor. — (Popravek.) Gospod Janez Šare nas prosi, notico v 13. številki našega lista o roparskem napadu popraviti, kajti on nij bil roparski napaden, ampak reč je bila tako-le: „ Vozil sem se 14. t. m. zvečer okolo 9. ure; — komaj od Teličarja poženem, kar konj, ki se je bil neke meni nevidne reči prestrašil, s tako silo skoči v stran, da se je kolo nad nekim ondu stoječim oduašalcem popolnem zdrobilo; konj se je vsled tega v cestno grapo prekucnil, jaz pa sem z voza padajoč pri vsem tem znatno poškodoval se na glavi. — Resnica je, da so kmalu potem trije, in sicer dva delovca in jeden vojak došli ter meni pomagali konja iz cestne grape izvleči ; zalega pa mi teh treh, kakor tudi drugi nobeden nič storil nij." — Nas prav veseli, da se nam iz zanesljivega vira poročani napad nij uresničil, kajti javna varnost je vsekako lepa reč. — (Rokovnjaški G rog a) v Vojvodinem (Udnem) borštu se, kakor se nam piše i/. Nakia 18. t. m., z nova oživlja; tisto noč pred sv. Antonom je poslal svojo tatinsko četo v Naklanski farovž; vratica, ki drže proti cerkvi, so bila kmalu izpahnena in zdajci so jeli prazniti klet; pobrali so meso, klobase in špeh od treh prašičev, prisvojili si sladkorja, kruha in nekaj steklenic vina. V jedilnici so vzeli do sto gld. starega srebernega denarja, dve urebernl /lici, nekaj vilic in nožev. Ubili so uže prej farovškega psa ter ga zunaj vasi na nek kozolec obesili. Vse se čudi njih drznosti; prišli so /. vozom po plen; nakladali so na jasnej ces. cesti pr. znanem Karbouarijevem vodnjaku; malo pred dvema po polunoči ao mirno odrinili v svoja skrivališča, naredivši škode za kacih .'¡00 gld. Telegrami ..Slovenskemu Narodu". Dunaj. „ FremdenblattM je izvedel, da se bode od delegacij zahteval izvenreden kredit 3,100.000 gld. in izvenredna potrebščina za tri mesece po 1,200.000 gld., vkup torej 6,700.000 gld. Praga. Zbor ustavovernega odbora veleposestnikov je sklenil, da ne sklepa nobenega kompromisa z avtonomisti. Carigrad. Vlada vzprejela je o svojej noti od 13. t, m. glede Kgipta odgovore iz Kima, z Dunaja in iz Petrograda, kateri se smatrajo zadovoljivimi. Bismark nij še odgovoril. Belgrad. Skupščina se je sešla. Vršile so se volitve provizornega predsednika in ve-rihkatornih odborov. Razne vesti. * (Statistika štajerskih nižjih šol.) Štajerska je imela konec lanskega leta 73K javnih, 7 fi.br iški h in 37 privatnih nižjih šol; v vseh skupaj je bilo 1518 razredov, razen teh je bilo 10 meščanskih šol, izmej teh dve osmorazrednici. — Od ljudskih šol je bilo 46 °/„ jednorazrednic, 22\r> °/„ dvo-razrednic, 18% trira/rednie, 7*5 °/0 štirirazrednic, 4'7o petrazrednic, le 8 fiestrazrednice in jedna sama sedeiurazrednica. — Od 151.662 otrok, ki bi morali šolo obiskovati, jo je obiskovalo samo 130.239; 14°/0 otrok se ;e torej odtegnilo šolskej dolžnosti. Poučevalo je 361 nadučiteljev in 5 nadučiteljic; 491 učiteljev in 44 učiteljic; 254 podučitelfev in 11 podučiteljic; 129 pomočnih učiteljev in 10 po-močnih učiteljic; 852 učiteljev /.a verouk in 387 učiteljic za ročna dela. izmej pomočnih učiteljev jih je bilo samo 8'5°/oi izmej učiteljic za ročna dela pa 62°/() izprašanih * (Češke železnice.) Dolgost čeških železnic je znašala konec I. 1880 3734 13 kilometrov; 1 kilometer žele/.nic je prišel torej na Češkem na 139 O kilometrov zemlje in na vsakih 1 -iss prebivalcev — Na 1 □ km. zemlje pride torej 0 071 km. železnice. — Dolgost avstrijskih železnic sploh znaša 11.41818 kilometrov; torej pripade Českej samej uže 32,73"/o «li skoro tretjina avstrijskih železnic. * (Bogastvo mesta Pariza.) Pariška mestna občina ima v svojem rajonu posestva, vrednosti jedne milijarde 60 milijonv frankov. Mej istimi so pomenljiva: Mestna hiša (Hotel de Ville) vrednosti 35 milijonov frankov, nadalje 20 okrajnih mestnih hiš 127 milijonov fr.. 64 cerkev 169 milijonov fr., 9 tempeljnov H milijonov frankov. 2 sinagogi 4 milijone fr., 37 farnih hiš 9*5 milijonov fr., 2 konzistorijalni hiši 685.000 frankov, zivod des pompes funehres 45 milijonov, 3 višje šole 11 milijonov. O srednjih šol 29 milijonov, 143 mestnih in ljudskih šol 65 milijonov, 3 mestnih gledališč 11 milijonov, 20 vojašnic 28 milijonov in 46 dobrodelnih zavodov 50 milijonov frankov. * (Prebivalstvo Pariza.) Pariz ima po najnovejšej štetvi od 18. decembra lanskega leta 2,225.910 prebivalcev, torej je priraste! od I. 1876 za 237.104 ljudij, to je za 100%. ali za 2 1 °/0 v jednem letu. Prebivalstvo Pariza raste torej za tretjino hitreje kot prebivalstvo Dunaja, kjer se je pomnožilo število ljudij od 1. 1869—80 za L4*2°/0 ali za 1*3 °/0 v vsakem letu. LiNliiicH upruriiiHtvtt. Plačano dO 80. aprila t. 1. Gtosp. dr. i. K \ Castvi. Meteorologično poročilo. (l*i-<»«i'l«Mi ("•(»/, preteöenl teden.) Barometer: Btanje barometrovo jo Lilo oel teden zelo visoko in sploh za 1.T20 mm višje, kot srednje stanje celega leta; znaSulo je namreč 748 50 mm in je bilo vaak dan nadnormalno. Z ozirom na povprečno številko celega tedna je bilo stanje v petek, soboto in nedeljo nadnormalno, v ponedeljek, vtorek, sredo in četrtek pa podnormalno. Naj nižje, za t 27 mm pod normalom, je bilo v ponedeljek; naj višje, za 9 31 mm nad normalom, v nedeljo; največji razloček v srednjem stanji znaša torej 16*58 mm. Najvišje v celem tednu sploh, 75**87 mm visoko, je stal barometer v nedeljo zvečer; najnižje, 710*2 mm visoko, v ponedeljek zvečer; razloček mej maksimom in minimom znaša torej 17-55 mm. Največji razloček mej stanjem jednega dne, za 5'33 mm, je bil v ponedeljek; najmanjši, za 0 85 mm, v nedeljo. Termometer: Srednia temperatura celega tedna je znašala — 20° C, to je za 0\>° C nad normalom. Temperatura je bila samo v soboto in v nedeljo podnormalna, vse druge dni pa nadnormalna. Najvišjo srednjo temperaturo, -j- (j- 1,J <\ ali za 2-7" C nad normalom, je imel petek; najnižjo, — 4"0° 0, ali za 2-5° 0 pod normalom, nedelja; največji razloček v srednjej temperaturi znaša torej 52" C. Najvišja temperatura celega tedna sploh, -|- 3-()u C. je bila v četrtek opoludne; najnižja, — 8 8° C, v nedeljo zjutraj; Dftjveejl razloček sploh torej 118° C Pozitivna je bila temperatura vselej opoludne, razen nedelje; negativna vsako jutro, vsak večer in v nedeljo opoluiln Največji razloček v temperaturi jednega dne, 82° (!, jo imel četrtek, najmanši, 4-4° C, petek. Vetrovi zadnjega tedna so bili sicer nekoliko močnejši, kot vetrovi predzadnjega tedna, vender se zmirom precej slabotni; severni in vzhodni vetrovi so splošno prevladovali nad južnimi in zahodnimi prejšnjega tedna. Z največjimi, namreč s 43°/0 jo bil zastopan „ vzhod", s 24% potem „burja", s 14°/0 „gorenjecu, a 14°/0 tudi „brczvotrije" in slednjič s samo 6°/o „bover". Vreme jo bilo vslod izredno visocega stanja baro-metrovega zelo stanovitno in suho; d-žja ali snega ves teden ni j palo nič. Nebo jo bilo vsled tega večinoma, namreč v 81°/0, popolnem jasno, v le 95% deloma jasno in deloma oblačno in tudi v ravno tolikih °/0 popolnem oblačno. dne 19. januvarja. (Izvirno telografično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 74 gld. 75 Enotni državni dolg v srebru .... 76 „ — Zlata renta........... 92 w 85 , 1860 državno posojilo....... 132 , 25 „ Akcije narodne banke....... 831 „ — „ Kreditne akcije......... 310 ,25 , London............ 119 „ 30 , Srebro............ — ■ — * Napol.............. 9 „ 47 „ C, kr. cekini........... 6 , 60 , Državne marke......... 58 „ 35 , Poslano. Podpisani s temi vrsticami očitno izjavijo, da nijso v nikakeršnej zvezi z dopisom iz Idrije v „Slovenskem Narodu" št. 11, Se menj pa je kdo izmej njih omenjeni dopis pisal. Sicer so pa isti bili navzorni, ko se je orne njeno pobiranje pričelo in pozvani bili v ta namen kaj subskribirati; pa izrazili so se, da bi bilo bolje tukajsnjej revnoj šolskej mladini kaj darovati, izmej katere najrevnejši še zdaj v tako ostrem mrazu bosi v šolo hoditi morajo. (34) V Idriji, dne 18. januvarja 1882. Anton Levstik, učitelj na idrijskej petorazred-nici; Ivan Pleško, učitelj; Leopold Žorž, učitelj; Alojzij Novak, učitelj. kr. Cvet zoper trganje po dr. Malici, (335—17) je odločnoUnujboljBo zdravilo zopor protin tor rermoHzem, trganj* po udih, bolečine, v krizi tor miveih, oteklino, otrple tule in kile itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem tr-Kanjo, k.h- ilni,.1 ■ 11»- obilno zahviil. Zahteva naj ho ■amo ,, kilogramov vkup. Po tej coni je tn.ii nialinčna in grozdjična (ribezeljeva) sadlina._(2->—2) Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če im:i človek krč v želodci, migreno, febor, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro seisti. V bramorjlh razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosl in vročino, če se zavživajo po '/i žličko vsako uro, ter varujejo nalez-Ijivosti. Človeku diši zopet jed, če jo imel bol jezik. Naj so poskusi z inajhcuim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. volj. (247—62) c« Ü bD iS tí m M a B I- 1 PL, n a as o ä.9 i ^ 35 i o 1 0 . si 'SP O _ P 1 « ■a s =« iT.4 % P" g>e^ ¡a jIgf I i rt bo •c |^ •c — r biTo Oh H » rt .a B S li j«*vo kina - železno- in kina-iualuga-vino zalito vajo. Kina-železno-malaga-vino je je«lin popolnem zanesljiv in neškodljiv na zobe vplivajoč dober pripripomoček za napravijunJe in eišeenje krvi, za hitro odpravo i»l«-«liee in /.a odpravo pomanii|ka)a krvi, proti boleznim v /eloilei. iiiiurcui. |»<»tlgroiuu, Nkru-t'uio/.iio*!.'. proti boleznim v jubolkii, g<»ltuiiei iu na plueuli. ina-malaga-vino, posebno kropilen pomoček za slabotne otroke« in ž«>ii*ke jio prestanih težkih boleznih,1 osobitu po otročjoj postelji. Spričevala: V raznih slučajih rliahUi.se, »kroluloze, anemije rabil sem kuui-ždrzHo-tnalatpt-rino od g. lekarja ./. Nusubanmcr-ja; uspeh je bil zelo lujotlen in jaz morem to vino zaradi bhL>- prebaptfivosti, okusnosti in izvrstnega učinka uajtopleje priporočati. Na Dunaji, v decembru 18H0. (441—7) Dr. Fiirili. C. kr. vseučiliščni docent, predstojnik odd. obč. polikliniko. Potrjujem, da sem v kina-zclezno-tnahif/a-vinu lekarja g. ./. Xussbau»icr-ja v Celovri dobil izvrstno in lehko prebavljivo zdravilo, katero smem vrlo priporočati. Line na h, lsno. Prof. dr. .1. «. Thaler s. r. Radostno potrjujem podpisani, daje kina-ž> t>:>n>-»ia>ftga-vino lekarja g. J. Nuss-baunier-ja preparat izvrstne dohrosti in vplivnosti ter svoj tj lastnosti mnvžitelj krvi in pospešujoč }irebuvfjeiije iu da vse. druge železne preparate zelo prekosi. Line na D. Dr. I;. Winteruitz. Pošljite mi s prihodnjo pošto 10 steklenic Vašega kina-železno-malaga-vina, kateri je mojo ženo, ki več let trpi na spodnjem telesu, smrti rešil. Na Dunaji, 18. oktobra 1880. 13r. Ig. U «-i*s. Razpošiljal na zaloga: J. Nussbaumer, lekar v Cel ovci. Zaloge za HraiiJNko. V Ljubljani: «. Pleeolt, lekar. V Metliki: » a.liu, lekar. V Radovljici: A. Koblek, lokar. F. T emeljita po m o 6 vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja naslanja se večjim delom na čiščenje in snaženje sokrovice in krvi in na pospeševanje dobrega prebavljenja. Najbolje to sredstvo jo dr. Roža živi jonski balzam. Zivljenski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vso prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gajus do jedi, kislo riganje, napetost, "bljcvanjc, kri v želodci, zaslinjenest, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo. 1 velika skloniva M j*of slelenieet . Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja so na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Spoštovani gospod Fragucr! Hvaležen vam moram biti, da ste mi poslali dve steklenici dr. Hozovega živ-ljenakega balzama, kajti od onega treiiotka, ko ga je moja soproga zavžila, lign bila je svoje bolečine in krč v želodci, za katerem je trpela 3 leta. S tem potr-jujem samo istinitost. Trosim vas, da mi s poštnini povzetjem pošljete zopet 6 steklenic dr. Kozovega življenskega balzama. Rogatec, 15. oktobra 1880. Se spoštovanjem tiiiia»-1 Sliklavil«« h. št. 44, občina II um, zadnja pošta Rogatec. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno ur. Kozov živlieiiHki balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zivljenski balzam, in no izrecno dr. Rozovega ŽivljenBkega balzama. vi dr. Rozov zivljenski balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca II. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke dor Sporncrgasse Nr. 205—8. V Ljubljani: Vilj. Mayr, lekar; G. Piccoli, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozv, lekar. V Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar. V Kamen i ku: Jos. Močnik, lekar. JtfT Vse lekarne in večje trgovine z materija] ni m blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskega balzama. Isto tam: Praško vseobeno domače mazilo, gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in nlesa. Dobro rabi zopor prisad, ustavljanje mleka In če postajejo ženske prsi trdo, kadar se otrok odstavi; zopor absceso, krvava ulosa, gnojne mozoljčke, črmasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper obuatavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajenji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če se noge pote in zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; zoper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zopor stare rane in take, ki segnoje; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožieo na kosteh itd. Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, uapihnenje so kuialu ozdravi; kjer se je pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. ■ s t. it t tj i nt h po 2.% in -i* kt: (209—23) Balzam za uho. Skušeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše srodstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skleuica 1 gld. av. velj. Izdutelj in odgovorni urednik Makso Arraič. Lastninu in tisk »Narodne tiskarne".