^ Logaške v 33. ogaske Mtfebruar 2003. jetnik XXXIII. ^ Nova delovna telesa ^ Vse več fmančn obveznosti \- Industrijska cona vedno bolj Logaške......v 33. leto iT % ; D e - cember je tudi «k to pot natrosil prazničnih radosti v obilju uspešnih pri-I reditev, ki so I nas popeljale v A km I objem novega leta-2003. po Kristusu. V pričakovanju svetlobnega obrata, tako rekoč tik pred božičem, ki je ponujal miru domala v vsa srca, je novoizvoljeni župan Janez Nagode vodil prvo, nekoliko naostreno sejo novo-izvoljenega občinskega sveta; tako so se sprejemali tudi drugačni sklepi od pričakovanih. Samozavest je sicer nujna, preudarnost pa nič manj potrebna. Pričakujemo namreč najboljših in uglednih rešitev z več uglašene drže. Adoramus, ki se je prav ta čas poslavljal od svojega odličnega zborovodje Marjana Grdadolnika, je prav z njim žel laskava priznanja in ugledne nagrade doma in po svetu. Imenitne uglasitve so botrovale uspešnim zborovim odmevom. Dober zgled tudi za naša siceršnja ravnanja. Če je bilo še v decembru snega komaj za slab vzorec, so nam ga prav Trije kralji privoščili v dovoljšnji izdatnosti; nekoliko prepozno za Novoletni tek, za druge snežne radosti (tudi neprijetnosti!) pa ne prepozno; vlečnica na Sekirco je raznašala pravcata mravljišča smučarjev. Skratka, živosti se namerja kar dovolj in vse svetlejših dnevov tudi, še zlasti zdaj, po svečnici. Naj nam bodo vsi dnevi naklonjeni sopotniki. In tako sedaj prelistavamo že 33. leto logaški časopis, ki seje od začetka pa vse do lanskega oktobra naslavljal Logaške novice, odtlej pa samo Logaške - nekako klonirane s šesterimi pikami, vendar ostajajo v temelju zveste ustaljenim programskim izhodiščem: informirati občane z besedo in sliko o dogajanju v logaški občini. Po odločitvi izdajatelja bodo Logaške po novem prihajale na dan vsak prvi četrtek polnega tedna v mesecu. Da bi lahko še temeljiteje pisali o dogodkih iz sleherne krajevne skupnosti, vabimo k pridnemu dopisovanju, saj so Logaške odprte na vse strani, saj želijo, kot bi dejal papež Janez Pavel II. sporočati o dogajanjih po resnici tudi, kadar ta ni koristna, in je ti in oni nimajo za primerno. Namreč - brez resnice ni informacij, so pa lahko bolj ali manj prepričljiva zavajanja... Urednik Referendum in referendum,.. Ko bi odločali samo glasovi z Logaškega, bi obveljal na obeh referendumih ZA Že od novembra sem se nam ponujajo meseci volitev. V nedeljo, 19. januarja (spet je bilo lepo sončno kot na prejšnjih dveh volilnih nedeljah!!!), smo se na Slovenskem in Logaškem odločali o nadaljnji usodi slovenskih železnic in o usodi poravnave računov tistim, ki jim je nekdanja PTT nalagala neupravičena plačila za telefonske priključke. Volilna udeležba je bila kaj skromna: v Sloveniji nekaj nad 31% na Logaškem nekaj nad 35% ZA vračilo preplačil v telekomunikacije: v Sloveniji 76,71% na Logaškem 73,84% PROTI vračilu v Sloveniji 22,17% na Logaškem 24,75% ZA enovitost slovenskih železnic: v Sloveniji 47,16% na Logaškem 51,23% PROTI enovitosti v Sloveniji 50,86% na Logaškem 47,73% Na januarskih referendumih ni bilo pretirane gneče. FotOi./. Turk Na svidenje ob naslednjem referendumu! Martin Koren Kaj pa pripadnost slovenstvu? Razmislek ob Prešernovem dnevu prazniku slovenske kulture Poglavje Katoličani in njihova Cerkev v politični skupnosti iz Sklepnega dokumenta Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem govori tudi o slovenskem jezikovnem in kulturnem prostoru. Besedilo v kratem podčrtuje vprašanje nujnosti enotnega kulturnega prostora Slovencev doma in po svetu, zlasti v času splošne globalizacije, pri čemer so toliko bolj pomembne skupne vrednote na temelju narodne in državne samobitnosti. Vsi smo na svoj način poklicani, da prisluhnemo kulturnim potrebam v domovini, v zamejstvu in izseljenstvu in tako povsod skrbimo za ohranjanje slovenstva, narodne pripadnosti, kije del edinstvene identitete vsakega človeka. Naša posebna pozornost velja besedni zvezi »narodna pripadnost«. Narodna pripadnost je vseobsegajoča prvina narodnosti, ki vključuje prostor, kulturo, jezik, zavest, izročilo. Zato posamične razsežnosti same po sebi še Prešeren tudi za naš čas. ne zagotavljajo narodnosti. Potrebnajc njihova zlitost. Kar poglejmo. Sam prostor jo dosti premalo, je kot prazna čaša, ki jo moramo šele napolniti z žlahtno vsebino narodove bitnosti. Kultura je celo daleč presežnejša od narodnosti - egipčanska kultura je vse v naše dni preživela etnije, ki sojo bile ustvarile, etnij pa že dolgo ni več. Jezik ni vselej določevalec naroda -nemščina, denimo, ni le jezik nemškega naroda. Zavest je lahko nihajoča od povsem pobledele do najbolj skrajne, včasih tudi škodljive zavesti, ki sili v pretirane nacionalizme. Izročilo je preveč in prehitro prilagodljivo, lahko tudi izrodljivo. Vse navedene razsežnosti skupaj pa oblikujejo narodno pripadnost, pripadnost narodu, ki se v mnogočem in na poseben način uravnoveša tudi v religiozni zavesti. Krščanstvo je namreč tako silno zaznamovalo vse evropske narode, med njimi tudi slovenstvo že pred desetim stoletjem, da bi kar smeli tvegati trditev, da bi naši predniki mimo krščanstva celo težko vzdržali, če ne bi celo poniknili, kot seje to v Evropi zgodilo Rimljanom, Obrom, Langobardom, Ilirom, Keltom, Etruščanom ... Prav je tedaj, da narodno pripadanost vse bolj učvršćujemo brez kančka šovinističnega egoizma. Temu nam lahko pomaga tudi razumevanje Prešerna, ki mu je posvečen 8. februar kot slovenski narodni praznik, ne zgolj zato, da bi se ob tem dnevu spominjali le Prešernove smrti, ampak da bi nas vse bolj plemenitila tudi njegova sporočilnost, veljavna za vse dni: »...domu, Kranj'c moj, zvest postan'!« Marcel Štefančič Dobitnika Februarskih priznanj Letošnje priznanje prejmeta za življenjsko delo Andrej Seljak in za izjemne dosežke Janez Švajncer Letos prejmeta Februarsko priznanje občine Logatec Andrej Seljak in Janez Švajncer. Andreju Seljaku gre priznanje za življenjsko delo, saj je najobsežnejši del svojega življenja posvetil pevstvu v Logatcu; prepeval je v več zborih, dobro desetletje je organizacijsko vodil Pevsko društvo Logatec in si kot uspešen predsednik skupščine Kulturne skupnosti Logatec prizadeval za krepitev kulturne podobe naše občine. Janezu Švajncerju gre priznanje za izjemne dosežke na področju muzejske dejavnosti, saj je postavil prvi muzej na Logaškem in sploh edinstvenega o slovenski vojski v Sloveniji; pomemben pa je tudi njegov obsežni književni opus. V.u. Dober dan -gospod župan! Prenova vodovoda v Rovtah bo Projekt SAPARD je naklonjen programu prenove vodovodnega omrežja v Rovtah. V dobrem mesecu bo dokončno potrjeno blizu 20.000 sit, kar bo pokrilo 50% potreb, drugo polovico sredstev bo zagotovila občina. Prenova, ki bo šla od Zajel pa vse skozi strnjeni del Rovt, bo zamenjala dotrajane in slabo pretočne cevovode ter zagotovila primeren dotok vode tudi za požarno varnost. Sprememba dolgoročnega plana v primežu številnih mnenj V pripravi je sprememba dolgoročnega plana, za katerega je bilo treba pridobiti kar 16 mnenj. Doslej še niso dali svojega mnenja Direkcija za ceste, Elektro Ljubljana- (nadaljevanje na naslednji strani) C") CM 2 m SJj o Najprej okolica, Direkcija za gradnjo avtocest in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dokaj naporno je pridobiti mnenje prav Ministrstva za kmetijstvo. V osemdesetih letih so bila takorekoč vsa logaška kmetijska zemljišča opredeljena kot zemljišča I. kategorije, čeprav gre v mnogih primerih le za zemljišča III. in celo IV. kategorije. Vse tako kaže, da bo vladna svetovalna služba za posege v kmetijska zemljišča preverila kategorizacijo in z racionalnim mnenjem podprla prepotrebne spremembe dolgoročnega plana. Čimprej do pozidave Grapovčnika Zazidalni načrt, ki ga je pred nekaj leti pripravil projektivni biro »Božič« iz Idrije, je Uprava za prostorsko planiranje zavrnila zaradi neustreznosti cestne infrastrukture in zahtevala nove programske osnove. Te so tako v pripravi; zazidalni načrt pa naj bi bil sprejet do letošnjega maja. Gre za zazidalno območje, ki bi še z drugimi (npr. Ob potoku, Kalce) zagotovljalo stanovanja za nove zaposlitvene potrebe tudi obeh industrijsko-obrtnih con. Razvoj Logatca je tako intenziven, da utegne logaško občestvo z dograditvijo obeh IOC narasti za kakih 3.500 prebivalcev. Občinski upravi nove pristojnosti Po novem Zakonu o graditvi objektov ni treba več posebnih dovoljenj Upravne enote ne za vzdrževalna ne za investicijsko vzdrževalna dela niti ne za postavitev pomožnih objektov (garaže, drvarnice, nadstreški, zavetišča za živino, rastlinjaki, oporni zidovi, kozolci, silosi, ograje...). V teh primerih zakon predvideva le lokacijsko informacijo, ki jo izdaja občina skladno s svojim odlokom. Za izvajanje novih pristojnosti bo občinska uprava sistemizirala novo zaposlitev s poznavanjem prostorskih planov in ustrezne zakonodaje. Špela Istenič Izza svetniških klopi Nepotrebna navzkrižja Potrjeni mandati svetnikom in županu Na prvi seji novoizvoljenega Občinskega sveta 19. decembra 2002 je šestčlanska verifikacijska komisija v sestavi Jakob Kokalj (NSi), Metka Rupnik (LDS), Stanislav Nagode (SLS), Ladislava Furlan (SDS), Milojka Kolar (NLN) in Damjan Menard (NLM) je skupaj s predsednikom Občinske volilne komisije Tomažem Smrtnikom pregledala poročilo volilne komisije, na osnovi katerega je občinski svet potrdil mandate novim članom občinskega sveta in novega župana. Takoj za tem je svet imenoval Novi župan Janez Nagode je pozdravil 3 nove občinske svetnike. Foto: J. Turk petčlansko Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi: Ladislava Furlan (SDS), Franc Godina (LDS), Dušan Černigoj (NLN), Stanislav Nagode (SLS), Jakob Kokalj (NSi). Nadalje je svet sprejel sklepe o uvedbi postopka za imenovanje Statutarno pravne komisije, Komisije za vloge in pritožbe občanov, Občinske volilne komisije, Nadzornega odbora in drugih delovnih teles. Za 5% višja gradbena cena stanovanj... Občinski svet je nato sprejel predlog o 5% povišani povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za leto 2003. Pri tem je svet upošteval povprečni indeks podražitve za stanovanjsko gradnjo po podatkih Združenja za gradbeništvo (IGM), ki dosega za leto 2002 indeks 105. Komunalni prispevek, nado-mestilo za stavbna zemljišča in aneks k pogodbi o odlaganju vrhniških in borovniških odpadkov drugačni od predlaganih Predloga sklepa o povišanju 5% prispevka, ki se uporablja za izračun komunalnega prispevka na območju stavbnih zemljišč, ki se ne ureja po programu opremljanja in ga je treba poravnati pred izdajo gradbenega dovoljenja ter predstavlja prihodek proračuna občine, namenjen predvsem izgradnji potrebne komunalne opreme (vodovoda, cest, kanalizacije, čistilne naprave, javne razsvetljave, pločnikov,...), občinski svet na pobudo Ladke Furlan (SDS) ni sprejel. Utemeljitev zoper predlagani sklep je šla v tej smeri, da so občani vedno bolj obremenjeni, da njihova kupna moč pada, da imajo nizke dohodke in ni pošteno in odgovorno povečevati njihovih obremenitev. Tako se zmanjšujejo prihodki v proračun za leto 2003. Prav bo tako, če bodo to socialno dejstvo upoštevali tudi izvajalci pri določanju cen za izvajanje posameznih del. Zataknilo se je tudi pri vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2003, ki se določa ob izteku leta za naslednje leto. Glede na dejstvo, da se vrednost točke ni povečevala ne v letu 2001 in ne 2002 kljub inflacijskim gibanjem , je pripravcljcni predlog predvideval, da se vrednost točke Izza svetniških klopi A* poveča za višino rasti cen življenjskih potrebščin v zadnjem letu dni (ne torej za obdobje obeh zadnjih let!), in sicer za 7,2 %. Nasprotovanje svetniške skupine NSi ni popustilo niti pri kompromisnem predlogu LDS, da bi se naj vrednost točke povišala vsaj za 5%. Tako ostaja vrednost točke že tretje leto enaka - 0.0304 SIT. Tudi ta odločitev zmanjšuje prihodek proračuna za slabih deset milijonov tolarjev. Sredstva, zbrana iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, so namenska in se uporabljajo za vzdrževanje občinskih cest (v letu 2002 je veljal ta strošek 57 milijonov tolarjev), za pokrivanje tokovinc javne razsvetljave (9,7 milijona tolarjev), za gradnjo javne razsvetljave, pločnikov, kolesarskih stez, kanalizacije in vodovodov (30 milijonov). Tako se manjšajo možnosti za finančno pokrivanje pravkar navedenih potreb. V vezi s komunalnimi odpadki iz Občine Vrhnika in Borovnica je svet večinsko sprejel sklep, ki je šel tudi v nasprotno smer od predlagane. Namesto da bi svet izglasoval pooblastilo, da lahko župan sklepa aneks do letošnjega 31. marca z ustrezno povišanimi plačili obeh občin za odlaganje odpadkov na deponiji Ostri vrh, je svet pooblastil župana, da pripravi aneks k pogodbi o odlaganju komunalnih odpadkov do 31.3.2003, vendar do potrditve naj župan sklene aneks le za januar 2003, in še to pod enakimi plačilnimi pogoji kot v letu 2002. Le komu je lahko v prid, da ne bi župana pooblastili, da bi pri dovoznikih odpadkov iz drugih občin s podražitvijo lovil vsaj infkacijsko stopnjo že v januarju?!... Zadnji trije sprejeti sklepi so za marsikoga med n(v)ami izzveneli v pravšnje razočaranje. Ali so bili plod nepoznavanja razmer? Skoro da ne, saj so mnogi v svetniških klopeh bolj ali manj konstruktivno sodelovali pri krojenju občinske politike že v prejšnjih obdobjih. Ali so bile take »socialne« odločitve sprejete zaradi predvolilnih obljub? Morda, vendar bodo posledice kaj neprijetno in prav kmalu prizadele občane. Res je lepo razbremenjevati občane. In kdo bi ne podpiral socialnih odločitev? Je pa prav, da župan privošči svojim občanom tudi ustrezno komunalno infrastrukturo, da ohranja nekatere nadstandardne programe v osnovni šoli. Šport in kultura potrebujeta čedalje več sredstev, država pa prelaga vse več finančnih obveznosti na lokalne skupnosti!!! Navsezadnje bo treba kar dovolj modrosti, da bo občinski svet z županom vred uskladil proračun glede potreb in možnosti. In ker je potreb in želja vedno več, bi bilo silno koristno, ko bi ob pravih trenutkih pomislili na možnosti prihodkov, da jih ne bi po nepotrebnem zavračali na škodo uresničevanja potreb in želja občanov, ki so odmerili mandat novemu svetu in novemu županu. Župan Janez Nagode Dovolj opazno, da... Soglasje za soglasjem Občinski svet je na začetku prve seje 19. decembra soglasno potrdil mandate svetnikom in županu brez pripomb. Soglasnost je sploh spremljala vseh prvih 10 točk. Nesrečna številka 13 Potem koje steklo vse gladko in brez vsake razprave - vse do 11. točke -, je Ladka Furlan (SDS) prva načela razpravo, in sicer: v zvezi s predlaganim 5% povečanjem poprečnih stroškov komunalne opreme za leto 2003, in gladko dosegla, daje od 21 svetnikov glasovalo 13 zoper predlog. Z enakim razmerjem glasov je bila na predlog Ladislava Puca (Nsi) zavrnjena tudi za 7,2% predlagana višja vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. In 13 glasov je zavrnilo tudi predlagani sklep, s katerim bi se pooblastil župan za sklepanje aneksa k pogodbi z občinama Vrhnika in Borovnica za odlaganje komunalnih odpadkov na smetišče Ostri vrh. To nesrečno trinajstico bi bilo treba vsekakor preusmeiti tako, da bi se ji sreča primerno nasmihala. Ladka Furlan je prebila razpravljalski led. Občinski svet z obetavnim vplivnim kapitalom Slovenska ljudska stranka je namreč prispevala v občinski svet državnega poslanca Stanislava Brenčiča, Neodvisma lista za Notranjsko pa sekretarko v finančnem ministrstvu Milojko Kolar. To bi kazalo pametno izkoristiti!!! Martin Koren Spoštovane občanke, spoštovani občani! Ob prazniku kulture Vas vabim na OSREDNJO OBČINSKO SLOVESNOST v soboto, 8. februarja 2003, ob 19. uri v Narodni dom v Logatcu. Na slovesnosti bosta podeljeni Februarski priznanji za leto 2002 Andreju Seljaku za življenjsko delo na področju kulture in Janezu Švajncerju za izredne dosežke na področju kulture. V programu prireditve bodo nastopili učenci Glasbene šole Logatec, recitatorja, člana Športno kulturnega društva Vrh Sv. Treh Kraljev in Ženski pevski zbor Tabor. Lepo vabljeni! lupan Janez Nagode Izza svetniških klopi Izvoljena delovna telesa Na 2. seji občinskega sveta 30. januarja so svetniki izmed sebe in občanov izvolili komisije in odbore - delovna telesa, ki so potrebna za učinkovito delo organov občinske oblasti. Statutarno pravna komisija: Stanislav Brenčič (SLS), Boris Hodnik (LDS), Janez Jerina (NSi), Milojka Kolar (Neo -neodvisni), Ivanka Merlak (SDS). Komisija za vloge in pritožbe občanov: Rafael Cepič (NSi), Stanislav Nagode (SLS) in Franc Bogataj (Neo). Občinska volilna komisija: Sonja Mihclčič, predsednica, Tomaž Smrtnik namestnik; Damjana Bogataj Černigoj (Nco)-članica, Primož Godina (LDS)-namestnik; Zvonimir Jerina (SDS)-član, Peter Hladnik (SLS)-namestnik; Ignacij Modrijan (NSi)-član, Janez Loštrek (SLS)-namestnik. Zadovoljni z izvolitvijo delovnih teles: S. Brenčič (SLS), M. Rupnik (LDS), B. Mihevc (SLS). Nadzorni odbor: Anton Antičcvič (LDS), Marjan Gregorič (Neo), Jože Urbančič (NSi). Odbor za gospodarstvo: Milojka Kolar (Neo), Mitja Osterman (SDS), Vladislav Puc (NSi), Franc Rudolf (SLS), Janez Smole LDS), Andrej Kcrmavnar (SLS), Berto Menard (Neo), Sandi Kogovšek (NSi), Janez Petek (LDS). Odbor za zdravstvo in socialno varstvo: Stanislav Brenčič (SLS), Franc Godina (LDS), Zoran Vodopivec ( Neo)), Edi Lamovšek (SDS) Ivana Mihevc (NSi). Odbor za šolstvo, šport in kulturo: Marko Logar (Neo), Bibijana Mihevc (SLS), Metka Rupnik (LDS).Tadej Grom (SDS), Bojan Peklaj (NSi). Odbor za spodbujanje razvoja malega gospodarstva: Dušan Černigoj (Neo), Ladislava Furlan (SDS), Mirko Šemrov (NSi), Aleksander Česnik (LDS), Janez Šebalj (Neo). Komisija proračunskega stanovanjskega sklada: Janez Nagode (SLS), Boris Hodnik (LDS), Damjan Menard (Neo), Bibijana Mihevc (SLS), Mirko Šemrov (NSi). Komisija za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči: Dušan Černigoj (Neo), Vladislav Puc (NSi), Matjaž Kcte (SDS). O izvolitvi delovnih teles pravita: Janez Nagode, župan: Delovna telesa so usklajena s statutarnimi določbami, kar pomeni, da so komisije in odbori oblikovani tako, da so v njih uravnoteženo razporejeni člani posameznih strank. Dela je veliko; statutarno pravno komisijo že čakajo pobude za spremembe statuta, odbor za šolstvo, šport in kulturo pa razpisi za sofinanciranje kulture in športa... Dušan Černigoj, svetniške skupine neodvosnih: Volitve v komisije in odbore so pokazale visoko zrelost svetnikov. Tako je število izvoljenih svetnikov in občanov skladno z določbami statuta, ki veleva sorazmerno zastopanost strank v delovnih telesih. r c ere ET P Med seboj Za narodov blagor Bomo še kdaj gledali logaške amaterske igralce? Zanimanje za gledališče in dramatiko seje v Cankarju že zgodaj prehudih (op. iz Cankarjevih Zbranih del). Žal, o logaškem kulturnem življenju lahko rečemo, da je zanimanje za amatersko gledališče bolj ali manj zamrlo. Zadnja leta lahko gledamo le bolj ali manj posrečeno izbrane abonmajske gledališke predstave »Špas teatra« in temu podobnih. Utihnile so žive besede logaških amaterskih igralcev. Kolikor so še vedno prisotne, so v odlomkih recitatorjev, ki pa jih je premalo, da bi se ponovno združili v dramsko skupino? Kakor da v Logatcu ni talentiranih ljudi, ki bi bili voljni znova stopiti na logaški amaterski oder! Eden redkih, ki še vedno vztraja na odrskih deskah, svoj čas znan v Logatcu tudi kot režiser in igralec, je Marcel Štefančič. Svojo igralsko sposobnost zdaj dokazuje (in to zelo uspešno) v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Ena njegovih zadnjih vlog je Krizald v Molierovih »Učenih ženskah«. Tu smemo omeniti še Rudija Čamcrnika, ki je v sezoni 2001/2002 v Hotcderšici uspešno re/iral »Žensko kmetijo«. Verjamemo, da bo letos enako uspešen tudi s »Štirimi letnimi časi«. Igralske vrste se nato skrčijo še na nekaj imen, ki so še vedno pripravljeni vsaj skozi manjše nastope opomniti logaško publiko, da je v Logatcu včasih obstajala izredna dobra igralska skupina. Včasih! - Zakaj pa ne še kdaj?! Ač V Knji ž nico še kar zamaka Kdaj bo konec zagat? Predvidena preureditvena dela v logaški knjižnici naj bi se pričela že konec prejšnjega leta. S preureditvijo naj bi dobili vsaj začasno in kolikor toliko primemo prostorsko rešitev. Idejna zasnova je bila že predvidena, le svetniki naj bi ob rebalansu proračuna podprli načrtovani projekt. Pa seje pojavila nova težava. No, ne čisto nova, ampak težava je prisotna vse od izgradnje prizidka za knjižnico, v katero je že v začetku zamakalo in še kar zamaka. Neustrezna strešna kritina ne vzdrži dežja kljub večkratnim popravilom. Knjižnica, seveda, ni rešeto, skoz katero bi dež curkoma namakal knjižni fond, vendar mokre lise nakazujejo, da bo končno treba razmisliti o večji adaptaciji in izvesti sanacijo strehe. Verjetno ni treba biti poseben strokovnjak, da bi ob tolikih neuspelih popravilih strehe ugotovili, da le nova strešna konstrukcija lahko reši knjižnico pred nadaljnjim propadanjem. A. č. Med seboj Vse več finančnih obveznosti Država povečuje finančne obveznosti za predšolsko vzgojo; ustreznih sredstev pa občinam ne zagotavlja Država s prefinjeno finančno politiko iz leta v leto povečuje finančne obveznosti občin, ne da bi jim zagotovila ustrezna finančna sredstva. Tako je tudi z naraščanjem stroškov plač pri predšolski vzgoji. Kaj nam pokaže nadrobnejša analiza? V Sloveniji se je leta 1999 spremenil sistem financiranja občin. Namesto sistema zagotovljene porabe, kije temeljil na izkazanih stroških, so uvedli sistem primerne porabe, ki je na dejanska gibanja manj odziven. Izkušnje kažejo, da na ravni države določeni okviri primerne porabe ne dosegajo rasti stroškov, kar posledično znižuje občinske proračune. Vse večje občinske proračunske deleže zajema »redna dejavnost institucij«, pod kritično mejo pa se znižujejo investicijske možnosti lokalnih skupnosti. Naraščanje stroškov se kaže še zlasti na področju predšolske vzgoje (vrtci), ki sojo na podlagi zakona dolžne financirati občine. Temeljni problem je že v tem, da država brez sodelovanja občin, ki so ustanoviteljice in financerke, določa podlage (normative, plače...), ki ustvarjajo stroške. Naraščajočim stroškom pri izračunih primerne porabe pa država ne sledi izgovarjajoč se, da je dejavnost predšolske vzgoje povsem stvar lokalne avtonomije. Vztrajanje na takih pozicijah pa vodi v neizbežen konflikt med občinami in vrtci na eni ter državo na drugi strani. Občine smo že v letu 2000 preko Skupnosti občin Slovenije (SOS), še bolj pa v letu 2001 izpostavile problem izrazitega naraščanja stroškov predšolske vzgoje nad s primerno porabo določenimi proračunskimi okviri. Daje temu res tako, kažejo tudi podatki v Občini Logatec, ki je v preteklih štirih letih namenjala za otroško varstvo več kot 20 % proračunskih sredstev. Proračunski stroški predšolske vzgoje so se v letu 2001 povečali preko 30 % glede na leto 1999, primerna poraba pa le za slabih 15 %. Stroški plač so naraščali tudi v "Bi Drobiža za vrtce pa bo vedno več. letu 2002. Ker občine na plače ne morejo vplivati, smo župani preko SOS že v letu 2001 zahtevali razgovor z Vlado in Ministrstvom za šolstvo glede finančnega pokritja povečanih stroškov. Na podlagi urgenc in pisnih zahtev-je sicer finančno ministrstvo v primerni porabi za leto 2001 in 2002 upoštevalo manjši del povečanja stroškov predšolske vzgoje, do dogovora o rešitvi problema zaradi nepripravljenosti države pa ni prišlo. Občine so predlagale dve možni rešitvi nastalega problema: prva temelji na zahtevi, da država tudi za otroško varstvo prevzame financiranje plač, druga pa temelji na zahtevi, da mora država občinam za nepokrito realno rast stroškov plač zagotoviti dodatna sredstva ter zaradi številnih pomanjkljivosti spremeniti Zakon o vrtcih. Na podlagi podatkov ugotavljamo, da so se stroški plač v letu 2001 povečali za okoli 34% v primerjavi z letom 1999. Pri tem pa je treba upoštevati dejstvo, da se je vrednost koeficienta za plače v obravnavanem obdobju povečala za 12,6%, vse ostalo - cca 21,4% rasti -pa je realna rast stroškov plač skladno s kolektivno pogodbo, sistemom napredovanj, normativi in drugimi predpisi.. In kako se kaže realna rast plač v denarju? Zaradi enostavnejše pred- Foto: M. Trkar stavitve bom prikazal podatke na prebivalca. Skupni strošek realne rasti plač znaša 3.330 tolarjev na prebivalca. Ker iz občinskih proračunov krijemo povprečno 70% cene vrtca (30 % plačajo starši), odpade na občinski proračun tudi 70 % stroškov realne rasti plač, kar znaša 2.331 tolarjev na prebivalca. Izračun tudi kaže, da so nepokriti stroški realne rasti plač nastali v letu 2000 v vrednosti 630 in v letu 2001 pa 1.700, skupaj torej 2.330 tolarjev na prebivalca. Za vse izkazane razlike je država priznala občinam v letu 2001 povečano primerno porabo v višini 823 tolarjev na prebivalca. Država je občinam tako priznala 35 % realne rasti stroškov plač, vse ostalo pa je brez denarja prevalila na breme občin. Realna rast stroškov plač seje nadaljevala tudi v letu 2002. Po naših izračunih znaša to približno 800 tolarjev na prebivalca, vendar je treba ob tem povedati, da je država v letu 2002 priznala občinam povečano primerno porabo za večje stroške predšolske vzgoje v enaki vrednosti na prebivalca; tako je račun nekoliko lažji. Večje finančne probleme imajo prav gotovo občine, ki so dopolnjevane iz državnega proračuna. Občine, ki so finančno samozadostne, imajo manjše težave, vendar se v zadnjem času že pritožujejo, da imajo vedno večji problem s pokrivanjem stroškov predšolske vzgoje, ki nastajajo zlasti zaradi realne rasti plač. Župan Janez Nagode Med seboj Gozd - zakladnica čistega diha II. Mesto, še s tako skrbno negovanimi parki in posameznimi drevesi, ne premore upoštevanja vrednih skupnih površin rastlin, ki bi zadrževale obilne količine prašnih delcev. Tako, na primer, na kvadratnem kilometru travnika je te skupne rastlinske površine (listi, stebla) za zadrževanje prahu 5 kvadratnih metrov, v primeru grmičevja 10 kvadratnih metrov, v gozdu pa je te površine kar 1000 kvadratnih metrov. Osnovni surovini za sproščanje fotosinteze sta -poenostavljeno povedano - ogljikov dioksid in voda. Od 100 kg novonastale drevesne biomase je pridobi drevo 90% z vsrkavanjem ogljikovega dioksida iz zraka, ki se skozi proces fotosinteze pretvarja v druge spojine, te pa gradijo biomaso; le 10% biomase nastane s črpanjem mineralnih snovi iz tal. Ko torej drevesa rastejo, se ogljikov dioksid iz zraka skladišči v njihovih deblih. Gozdovi naj le šumijo. Strokovnjaki zatrjujejo, da je eden bistvenih razlogov za povečan učinek tople grede tudi izsekavanjc gozdov. Manj ko bo gozdov, manjša je možnost, da se bodo presežki ogljikovega dioksida v zraku pretvorili v rastlinsko biomaso. Gozdu tako ne moremo pripisati le lesne proizvodne funkcije, temveč večplastno tudi socialno-ekološko entiteto, ki ji strokovnjaki pripisujejo kar 16 funkcij. Ni pretirana trditev, da smo priča sicer izrazitemu ekonomskemu in socialnemu napredku, ki pa ni v ■p-, sorazmerju z ekološkim napredkom. Z drugimi besedami: ekonomski in socialni razvoj gresta na račun razvrednotenja okolja. In tako živi sedanja generacija na račun prihodnjih rodov. Pripravil Franc Mihevc Mir bližnjemu Skavti in taborniki so na Logaškem že dvanajstič posvetili z Lučjo miru iz Betlehema Luč miru iz Betlehema že celo vrsto let poziva ljudi k miru in strpnosti. V Sloveniji smo Lučko prejeli že dvanajstič. »Moj letošnji prihod želi usmeriti vašo pozornost na bližnje. Poznam vaša prijetna druženja s tistimi, ki živijo v oddaljenih krajih in s katerimi se srečujete le občasno. Teže je ustvarjati prijetne odnose s sosedi, sodelavci in celo s tistimi, s katerimi si delite dom,« pravi letošnja poslanica. Skavti in taborniki smo jo odšli iskat na Dunaj, kamor je prispela iz Betlehema, in se nato razširila po domovih sveta - v sleherni dom, ki jo je bil pripravljen sprejeti. »Prihajam v roke vsakemu izmed vas kot darilo za vašega bližnjega: da vaše dobre odnose še utrdite, da odgrnete zaslor nepoznanstva do tistih, s katerimi ste si tujci, da /nova stopite do tistih, ki ste se jih do sedaj morda izogibali.« Ta plamen upanja smo na Logaškem tudi letos raznesli po vseh javnih zavodih upajoč, da se bo v vseh resnično naselil notranji mir, ki prinaša veselje. Vsi ljudje odprtega srca sojo lahko prižgali v cerkvah vse do prazničnih dni ob misli: »Vzemi to Luč, da ti ogreje srce, da bo na svetu mir in veselje« Sprejem betlehemske Lucije bil v logaških župnijah na tretjo adventno nedeljo. »Sem Luč miru iz Betlehema. Prihajam iz kraja, od koder je pred več kot dva tisoč leti zasijala svetu velika Luč. Nekateri ga imajo za izrednega človeka, drugi za izjemnega učitelja, mnogi ga sprejemajo za svojega Odrcšcnika. S seboj prinašam prvo sporočilo Njegovega prihoda: Mir ljudem na Zemlji!« Naj bo leto polno miru, upanja in prijaznih besed. Morda dočakamo naslednje leto trinajsti prihod Luči miru iz Betlehema. Do takrat pa nas čaka še veliko preizkušenj... Lucija Matjašec Kino, kje si? ~m\ V letu 2003 nas je doletela filmska tema. Kino so ukinili. Kdo? Kako? Zakaj? Kinodvorane so že od nekdaj pretresali dogodki, kot je pojav televizije, nato videokasete pa prihod kabelske televizije... in Kolosej. Število obiskovalcev filmskih predstav je res nihalo. Odvisno od dneva, odvisno od filma... Odvisno od... marsičesa. Toda kino in z njim Marjan Košir sta vztrajala in kljubovala spremembam in optimistično zrla v prihodnost. Do konca leta 2002. V letošnjem januarju pa je zavesa padla. Glas iz občinske uprave je sporočil, da pogodba o izvajanju filmskega programa v Narodnem domu nc bo podaljšana. Razlog: občinska blagajna nc zdrži tolikšnega minusa. Kino je treba ukiniti. O tem, kam bo šla mladina, ki je brez vozniških izpitov in mesečnih vozovnic za Ljubljano, in o tem, kam pojdejo ljubitelji filma (ne pa Koloseja s svojo komercialo!) gledat nov film... O vsem tem se nihče nič ne vpraša. Razen nekaterih, ki jim ni vseeno, da bi filmska dejavnost v Logatcu kar »odmrla«. zi Med seboj ■............................................................. Denar za kulturne dejavnosti gre rakovo pot Med programi in spletnimi stranmi Predsednica Zveze kulturnih društev (ZKD) Logatec Vera Tratnik je povabila na prednovoletno srečanje predsednike društev in izvršni odbor ZKD Logatec. Uvodoma je predstavila vsebino seminarja, ki sta ga 18. novembra 2002 pripravila v Mariboru Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije. Na seminarju sta predsednik ZKDS Franci Pivec in direktor JSKD Igor Tcršar poudarila, da so kulturna društva najbolj množični nosilci ljubiteljske kulturne dejavnosti in da je Sklad na osnovi zakona s svojim pretežnim delom usmerjen vanje tudi s strokovno in organizacijsko pomočjo. Izhodišče za načrtovanje programa vsake ZKD je število društev. Financiranje teh pa se na lokalni ravni razlikuje od občine do občine, odvisno od občinske politike. Na državni ravni je financiranje jasno. Izvedba programov pomeni organiziranje prireditev. Izvajalci so različna posamezna društva, Zveza ali Sklad. Letna društvena poročila so podlaga za vrednotenje, ki določa višino občinskih sredstev, na katera se društva javljajo prek razpisov. Poročanje o izvedenem programu gre prek občinske uprave, prek konference ZKD in prek medijev. Po opredelitvi smernic ljubiteljske kulture je sodelavka Sklada Urška Ribič predstavila projekt »Portal slovenske društvene kulture«. Spletna stran za ljubiteljsko kulturo bo začela s poskusnim delom v januarju 2003, v nekaj mesecih in potlej vse do konca leta naj bi spletne strani s pomočjo društev tudi uradno zaživele. Spletna stran bo omogočala vsem kulturnim društvom brezplačno predstavitev svojih prireditev, svojega dela. Kriteriji za sofinanciranje kulturnih društev za leto 2003 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vsako leto pripravi priporočene kriterije za financiranje društev; pripravil jih je tudi za leto 2003. Te je prisotnim razdelila vodja izpostave Nevenka Malavašič. Po pregledu tega »pripomočka« so se prisotni strinjali, da gre za financiranje redne dejavnosti društev, ne upoštevaje projekte. Ob tem so ugotovili, da povprečni pevski zbor potrebuje 400.000 SIT samo za obstoj. Jasno je, daje občinska postavka za financiranje ljubiteljskih skupin še vedno nizka. Vodja izpostave je razložila, da je občinsko financiranje namenjeno JSKD, ZKD, Pihalnemu orkestru in društvom; 30% gre za redno dejavnost, 70% za projekte. Predsednica ZKD pa je dodala, da financiranje poteka na podlagi sprejetega pravilnika, v katerega še niso vneseni zahtevani popravki. Tako bo po vsej verjetnosti razpis za leto 2003 tak, kol je bil za preteklo leto. V razpravi so prisotni menili, da kultura proračunsko v primerjavi s športom še naprej nazaduje. Ni dovolj le vsakoletno proračunsko povečanje indeksa sredstev. Izhodiščna višina sredstev je bila določena že pred leti, ko sta bili kakovost delovanja in število društev manjši Za rešitev žgočih razmer so se predsedniki društev odločili za sestavo »delegacije«, ki bo pripravila pogajalska izhodišča za proračunska sredstva, namenjena ljubiteljski kulturni dejavnosti. Z njimi bodo seznanili občinsko upravo in občinski svet. Nevma Gospodarske diagonale Za dejavnejši gospodarski razvoj Razvojno naravnane pobude Območne obrtne zbornice Novoizvoljena skupščina Območne obrtne zbornice Logatec je oblikovala javni poziv županu in občinskemu svetu, naj se prispevek za mestno zemljišče ne poveča, naj se znova uvedejo petletne oprostitve plačevanja prispevka za mestno zemljišče za novozgrajene poslovne prostore, naj se pospeševanju razvoja malega gospodarstva v prihodnjem proračunu nameni 20 milijonov tolarjev, naj se uveljavi zahteva po ustanovitvi lokalnega razvojnega centra in naj se zagotovijo prostorski pogoji za javno parkirišče za tovornjake. Ker je občinski svet prisluhnil pobudi logaške zbornice in ni povečal prispevka za mestno zemljišče, je tako gospodarskim dejavnikom za leto 2003 prihranil kakih 7 milijonov tolarjev. Petletna oprostitev plačevanja prispevka za mestno zemljišče za novo zgrajene poslovne prostore bi lahko delno razbremenila investicije v objekte v najbolj kritičnem času, to je ob začetku obratovanja. S sredstvi, ki bi jih občina namenila subvencioniranemu kreditiranju, bi se lahko spodbudile naložbe v objekte, opremo in zaposlovanje. Prek lokalnega in regionalnega pospeševalnega centra bi se lahko oz. laže pridobila sredstva državnih in mednarodnih razvojnih spodbud in pomoči za malo gospodarstvo, kmetijstvo, turizem. Zagotovitev prostorskih pogojev za parkirišča bi rešila sedanjo žgočo problematiko, ki se trenutno rešuje le navidezno, ni pa vsebinsko rešena. Mnogi prevozniki so vprašanje parkirišča kot enega od pogojev za obnovo prevozniške licence formalno rešili tako, da so vložili zahtevek za izdajo lokacijskega ali gradbenega dovoljenja za parkirišče. To pa jim je omogočilo podaljšanje licence samo za dve leti in pol, medtem ko so bile onim, ki so imeli urejeno (najeto) parkirišče, podaljšane za 5 let. Vendar je bila ta rešitev samo enkratna in ni možnosti, da bi se ponovila. Zato je zagotovitev prostorskih pogojev v spremenjenem dolgoročnem občinskem planu zares nujna. J. G. Industrijska cona vse zanimivejša Vabljiva vedno bolj tudi za podjetnike iz bližje prestolnice Industrijsko obrtna cona postaja za podjetnike vse zanimivejša. V njej že lahko najdemo kar nekaj novih podjetij, ki so se preselila predvsem iz Ljubljane. Podjetnike vzpodbujajo k taki odločitvi predvsem ugodna lega cone na eni strani in seveda, na drugi strani tudi manj primerne možnosti za razvoj v Ljubljani. Med temi je tudi Milan Hočevar, samostojni podjetnik - Orodjarstvo in predelava plastičnih mas, ki seje lani iz ljubljanskih Most preselil v logaško industrijsko cono. Podjetnika in njegovo družino sem odkril lani po naključju, ko sem iskal lastnika Plurifiltra Lovra Čudna, ki smo ga predstavili v prejšnjih Logaških. Hočevarjevi poslovni prostori v industrijski coni so čisto na koncu industrijske poti proti priključku na avtocesto. (Vse kaže, da prihaja čas, da tudi industrijska cona dobi bolj prepoznavno oznako ulic.) Pri Hočevarju gre za družinsko podjetje. Ta čas je preselil v Logatec orodjarstvo, predelavo plastičnih mas pa ima še vedno v Ljubljani. V kletnih prostorih teče proizvodnja različnih orodij za brizganje in produkcijo plastike, njihovo vzdrževanje in izdelava manjših serij orodja, namenjenega tudi izvozu. Proizvodnjo vodi trenutno sam lastnik, ki ima v Logatcu zaposlene še tri delavce. S preselitvijo celotne proizvodnje pa bo zaposlil postopoma še nove delavce, predvsem orodjarje in strugarje. Dela ima dovolj, saj ohranja stranke še iz Ljubljane. Zanimivo je tudi to, da želi vzgojiti svoj specializirani kader, zaradi cesarje V lOCje tudi carinarnica. razpisoval štipendije za strokovno izobraževanje, pa zaenkrat ~ v Logatcu ni bilo odziva. Veliko je vložil v nove prostore, opremo in kakovostno proizvodnjo. Kot družinsko podjetje £i imajo tudi ustrezno izpeljano delitev dela. Sin, ki študira strojništvo, si - sploh z vso družino - prizadeva pridobti nT ISO standard 9001; žena pa vodi vse komercialne, p" računovodske in kadrovske posle. Ko bo podjetje v celoti preseljeno v logaško t_j obrtniško cono, bomo o podjetju Milan Hočevar, s.p., lahko O še pisali. Albin Čuk Antibirokratski vzgibi Državljanom in gospodarstvu prijazna uprava Sredi januarja je PCMG - Pospeševalni center za malo gospodarstvo - opravil usposabljanje za podjetništvu prijazno podporno okolje v okviru antibirokratskega programa. Pri izvedbi sta sodelovala Ministrstvo za gospodarstvo ter Euro Info Centre. Uvodoma je minister za notranje zadeve Rado Bohinc številčno predstavil obseg državne in javne uprave. Javni sektorje zaposlitveno za približno 5% nad poprečjem v EU, zato so nujne spremembe v številčnem pa tudi kakovostnem pogledu. Od leta 1995 zato teče projekt preobrazbe javne uprave. Cilj preobrazbe je državljanom, še posebej gospodarstvu prijazna javna uprava. Ker gre za spreminjanje in sprejemanje več novih zakonov pa tudi - ali morda predvsem - za spreminjanje miselnosti ljudi, je bil projekt zastavljen za več let. Zaokrožil naj bi se do vstopa Slovenije v Evropsko zvezo. Med spremenjenimi zakoni, ki že ali še bodo občutno poenostavili postopke pridobivanja raznih dovoljenj, sta konec lanskega leta sprejeta zakona: o graditvi objektov in o urejanju prostora. O tem so Logaške že poročale. Direktor PCMG je predstavil projekt registracije podjetja z enega mesta, ki bo letos poskusno izveden v dveh izbranih, do leta 2005 pa naj bi bil tudi s pomočjo EU uveden v vseh regijah. Predavatelja Ray Cassar z Malte in Anne Connollv z Irske sta predstavila dobre prakse iz podjetništvu naklonjene javne uprave in vpliv gospodarstva na njeno učinkovitost v omenjenih dveh državah. Oba sta poudarila izjemen pomen spodbujevalno delujoče javne uprave za zagotavljanje pogojev za svobodno poslovanje in razvoj gospodarskih enot. Takšna usmerjenost je posledica odprtosti uprave za pobude in usmeritve, ki prihajajo iz poslovnih okolij. O podpori malim in srednjim podjetjem v Sloveniji ter o analizi te podpore je predaval prof. dr. Miroslav Glas, o pogojih in možnostih za dinamično podjetništvo v Sloveniji pa dr. Viljem Pšeničnv. Zadnji sklop predavanj Bojana Bugariča in Astrid Prašnikar je bil namenjen novim pristopom na področju delovanja uprave. Slišalo se je zelo lepo. Sprva pri podzakonskih aktih, kasneje tudi pri zakonih, naj bi ob sprejemanju uporabljali analizo učinkov predpisov, tim. RIA -Regulatorv Impact Analvsis. V EU je predpisana že več let inje filter pri oblikovanju predpisov. Skozenj se preveri, koliko bo sprememba v celoti stala, kako spremenjeni ali novi predpis vpliva na okolje in kako se nanj odziva civilna družba. Ta participativna možnost zagotavlja gospodarstvu pa tudi vsem drugim nevladnim dejavnikom tehtnejši in odgovornejši vpliv na sprejemanje predpisov. Ti naj ne zavirajo in spotikajo razvoja. Obenem na boljše spreminja poslovno okolje, da je bolj naklonjeno hitrejšemu gospodarskemu razvoju, da rojeva več poslovnih gazel, hitro rastočih podjetij, ki najmočneje vplivajo na povečevanje BDP. Zares, našemu času in razvojnemu trenutku prijazne so bile napovedi sprememb, ki naj bi se uveljavile. Četudi je za tovrstne spremembe potreben določen čas, upajmo, da ne bo predolg. J. Gostiša Turistične panorame Več skrbi za našo lepšo deželo Razmisleki ocenjevalne komisije logaškega Turističnega društva "Bi Rahlo razočaranje, ki naj ne odtegne volje. Iz leta 2002 ostajajo spomini na trud vseh, ki so vsak v svojem okolju lepšali svoj kraj, da bi postala »Moja dežela lepa in gostoljubna«. Žal, vse akcije niso potekale gladko in brez zapletov. Največje razočaranje je izhajalo iz ocenjevanja urejenosti našega okolja. Za lanski izbor urejenega okolja so bile določene Rovte, vendar območna komisija, ki jo je vodilo Turistično društvo Blagajana z Vrhnike, svojega dela ni opravila, kot bi ga morala. Žal! Prav zaradi teh okoliščin predlaga ocenjevalna komisija Turističnega društva Logatec, da bi se letos izboljšale nekatere stvari. Pomemben je namreč prvi vtis, ki ga omogočijo že smerokazi in oznake posameznih znamenitosti, kot je, na primer, Napoleonov drevored. Neugodno sliko pa je lani ponujalo martinjsko krožišče, kije bilo namesto s cvetjem zaraščeno s travo. Vzdolž krajevnih cest ni nujno, da popotnika Komisija se je morala večkrat sestajati. Foto: D. Malavašič Od Idrijce do Kolpe V okviru projekta Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe je po idejni zasnovi Silvie Ilič, zagledala luč sveta turistično informativna zgibanka, ki v sliki in besedi predstavlja Logatec z okolico, Hotedršico z okolico ter Laze in Jakovico z okolico. Besedne zapise je pripravila Silvia Ilič. Fotogragsko gradivo so prispevali Cubus, Silvia Ilič in Matjaž Cunder, tekst pa je strokovno pregledala Bibijana Mihevc. Logaška občina nedvomno potrebuje tehten turistični vodnik; morda je pravkaršnja zloženka tipanje v to smer. G. M. spremljajo ruševine, kot je Lovrečeva baraka, ostalina nasproti črpalke, nepokošena trava, zanemarjena pročelja itd. Podobno moti tudi dvoje odlagališč odpadkov na Petkovcu in sveža rana hleviškega peskokopa. Upajmo, da bo le prišel čas sanacije tudi Smolevca, kot se to dogaja v Hotedršici. Kaj pričakujejo naši gosti? Če nič drugega, vsaj ljubeznivo in solidno postrežbo, saj so gostinski lokali še kar primerno urejeni. Vendar gost je »kralj«; v primeru slabe postrežbe se ne vrne več. Ne bilo bi slabo, ko bi v bližji prihodnosti odkupili zemljišče za parkiranja pod Sekirico, ko bi bile tekaške proge, kadar zapade sneg. hitro urejene, ulice v Logatcu pa hitreje in temeljiteje očiščene. Ne bil bi odveč tudi stroj za pometanje, saj to delo ne gre posebno od rok na stari način. Kako privabiti več gostov? Logatec z okoliškimi kraji ima dovolj naravnih in drugih zanimivosti, ki bi privabile ljudi, če že ne iz širše Slovenije in tujine, pa vsaj iz Ljubljane. Kolesarsko stezo že imamo, načrtujejo se različne sprehajalne poti; prva med temi bo arheološka pot na Lanišče. Za popotnike utegne biti mikaven tudi ogled Gradišnice, Vojnega muzeja, obisk Medvedjega Brda, Vrha Svetih Treh Kraljev ali Hotedršice, ki ponuja zanimiv etnografski muzejček in Tomažinov mlin. Gostinci bi lahko z nekoliko več dinamičnosti svoje goste seznanjali z logaškimi možnostmi in tako tudi sami postali bolj prepoznavni kot doslej. In po krajevnih skupnostih? Pričakovanja temeljijo predvsem na večji prizadevnosti krajevnih skupnosti. Prav ureditev dostopov v posamezni kraj ne terja posebnih dotacij, pač pa bo dovolj že nekaj malega domiselnosti in pripravljenosti članov sveta. Kaj pa kaj malega denarja? O financiranju prireditev pa bodo morali reči svoje tudi občinski svetniki. Dotacije bi bile lahko vključene v proračun občine, saj so dovolj znane najzahtevnejše prireditve, ki se vrstijo iz leta v leto: Gregorjev semenj v Logatcu, Kresna nedelja v Hotedršici, Kmečki praznik na Medvedjem Brdu, polharske noči in še kaj. Albin Čuk g S >s SJj O Turistične panorame Varuhi Napoleonovega drevoreda V začetku decembra so se prvič sestali člani »Sekcije ljubiteljev Napoleonovega drevoreda«: Franc Mihevc, Branka Kogoj Jaksetič, Anita Garafolj, Pavle Mihevc. Za pripravo smernic svojega delovanja so medse povabili tudi predstavnico Zavoda za varstvo naravne dediščine Petro Jerneje. Najprej so pregledali veljavni občinski odlok o varstvu naravne in kulturne dediščine, na katerega se je mogoče sklicevati ob vsaki njegovi kršitvi. Nato so našteli nepravilnosti, ki so že ali pa še bodo povzročile starim lipam nepopravljivo škodo,denimo, tlakovanje dvorišča do cestišča velja za nedopusten poseg v drevored; usodno bo posegel v življenje drevoreda tudi projekt gradnje krožišča pri Valkartonu, d.d., in sploh rekonstrucija ceste z gradnjo pločnika. Skratka, Napoleonove lipe so sploh močno ogrožene. Poleti je njihov sovražnik suša, pozimi soljenje in peskanje, skozi vse leto pa gost promet. K sreči, za ponos in prepoznavni znak Logatca vzorno skrbi Franc Mihevc, ki redno pomlajuje drevesa in jih strokovno obrezuje. Lani poleti jih je označil s zaporednimi številkami in z znaki, ki opozarjajo, da veljajo drevesa za spomenik naravne dediščine. »Kot sekcija bomo vztrajali in pomagali varovati naš drevored Napoleonovih lip,« so v svojem poročilu zapisali člani skupine. Pri teh plemenitih prizadevanjih se jim lahko pridružite tudi vi. Izpolnite pristopno izjavo, objavljeno na str. 26, in jo pošljite na naslov: Sekcija ljubiteljev Napoleonovega drevoreda - Turistično društvo Logatec, Tržaška c. 13, 1370 Logatec. Nevma otedršica skozi čas Starožitnosti na spletnih straneh, sedanjost pa ujeta v videokaseto V petek, 17. januarja, seje v Podružnični osnovni šoli v Hotedršici odvijala prav posebna prireditev. Dokaj polno parkirišče pred šolo in polna avla obiskovalcev v njej sta pričali o vabljivi zanimivosti prireditve. Ingrid Kovač Brus nas je uvedla v predstavitev »IGRARIJ«, krožka mladih osnovnošolcev. Ti se srečujejo na svojih popoldanskih delavnicah; pod mentorstvi raznih strokovnjakov raziskujejo različna področja dela in našega življenja. Tokrat so Darja, Loredana, Hana, Jernej, Domen in Borut predstavili vas in značilnosti Hotedršice. Med starši, starimi starši in sorodniki so poiskali razglednice, fotografije in posebnosti iz življenja vaščanov v bližji in daljni preteklosti. Vse to so pod vodstvom mentorice Vere Brus predstavili na spletni strani interneta. Vse značilnosti in posebnosti Hotedršice si tako lahko tudi sami ogledate na internetni Ko zadiši po nekdanjosti... predstavitveni strani OŠ Tabor, Podružnična OŠ Hotedršica pod imenom »Igrarije«. Drugi del tokratne prireditve pa je veljal predstavitvi videokasete z nazivom Hotedršica. V njej je predstavljena vas Hotedršica, njene značilnosti, njena okolica in lepi posnetki, ki so nastali pod profesionalnim vodstvom bratov Radmilovič in nekaterih vaščanov, ki so z govorno besedo dodali del svojega življenja. V polurni predstavitvi so prisotni lahko občudovali lepote in krajino tipične notranjske vasi z okolico. S pričujočo kaseto, kije interesentom na voljo tudi v prosti prodaji, je tako dodan še kamenček v mozaiku promocije Hotedršice. Prireditev je popestril otroški pevski zbor OŠ pod vodstvom Jožice Nagode in Moški pevski zbor Hotedršica. Turistično društvo Hotedršica pa je s svojimi člani, oblečenimi v lepi notranjski noši, ob sproščenem pogovoru po prireditvi lepo pogostilo vse obiskovalce tega slikovitega večera.. Stanislav Nagode Štefanovanje tudi v Logatcu Doslej v Logatcu ni bilo v navadi blagoslavljanjc konj na praznik sv. Štefana. Običaj so sicer v Rovtah obnovili že pred tremi leti, je pa že zelo dolgo znan v Stari vasi pri Šentjerneju. Izpričujejo ga že v letu 1711. V Logatcu, kjer konje - vsaj v vpregi - redko kdaj vidimo, je blagoslovitev privabila kar lepo število gledalcev. Mnogi so prišli že zato, da bi videli, kdo še premore kakega konja. Na pobudo Gorazda Bošnjaka in Borisa Mezeta pa se je nasproti pokopališču zbralo natanko 26 konj z vozovi ali s konjeniki: od tovornih pa do jahalnih z jezdeci vred - med temi tudi župan Janez Nagode - v slikoviti jahalni opremi, in seveda, s širokokrajnimi klobuki. Blagoslov konj je opravil farni župnik Janez Kompare. Pričakujemo lahko, da bo prihodnji blagoslov privabil še večje število konj, saj jih je na Logaškem bojda K žegnu se je zbrala pravcata konjenica. Foto: F. Kogovšek kakih 140 ali še več (Glejte, no! Kdo bi si mislil!?), in tudi gledalcev ne bo manjkalo, še zlasti ne, če bo prireditev spremljal topel napitek in prigrizek, kakor seje v hladnem dnevu prilegel, saj so ju letos prijazno ponudili skrbni organizatorji prav vsem prisotnim. Smemo tedaj pričakovati tudi v Logatcu novo tradicionalno prireditev. Albin Čuk Nove orgle - praznik cerkvenega Š8I občestva Blagoslovitev novih orgel v župnijski cerkvi Rožnovenske Matere božje v Gorenjem Logatcu Ne zgodi se vsak dan, da si fara omisli nove orgle. Za tak podvig, ki je terjal še prenovo kora, je potrebna ne samo želja, temveč tudi pogum zbrati dovolj sredstev v ne preveč veliki in bogati župniji. Vse to so zmogli farani z župnikom Janezom Sclanom. Njihova prizadevanja so končno pripeljala do orgel kraljice inštrumentov. Stare orgle, ki so vsebovale 11 registrov, je izdelal Ivan Milavec in so bile blagoslovljene 8. septembra 1907. Prvič je nanje igral skladatelj in organ-ist Stanko Premrl. Dolgih 56 letje nanje igral organist in zborovodja Leopold Šemrl, ki je dolga leta vodil tudi moški zbor v Gorenjem Logatcu. Orgle so v tem času doživele manjša popravila pa tudi nove organiste, dokler ni bila lani sprejeta odločitev za njihovo obnovo. Orglarski mojster Tomaž Močnik je ob pregledu starih orgel ugotovil, daje bilo na njih uporabnega bore malo in bi bil strošek obnove skoraj večji od nabave novih orgel. Nove orgle pa so bile za farane kar velik zalogaj, vendar so zbrali eno tretjino potrebnih sredstev, da so lahko podpisali pogodbo. Za težo predvidenih novih orgel pa je bilo treba hrastove tramove zamenjati z armirano betonsko ploščo. Marsikatero delo so brezplačno opravili domači mojstri in farani sami. Orgle je izdelalo orglarstvo Močnik iz Cerkelj na Gorcnskem, izbor registrov pa je opravil magister Dalibor Miklavčič, organist in profesor orgel v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Nove orgle so mehanske s sapnicami na poteg in po dispoziciji in intonaciji sodijo med univerzalne orgle. Slovesno blagoslovitev je opravil nadškof dr. Franc Rode. Po pozdravnem nagovoru župnika Janeza Selana in farana Alojza Molka je zbor pod vodstvom Janeza Nagodeta zapel Hvalnico orglam. Glasbeno jc nove orgle predstavil Tone Potočnik, ki je potem spremljal zbor pri mašni daritvi, ki jo je ob somaševanju z logaškim rojakom kanonikom Ivanom Merlakom in župnikom Janezom Selanom opravil nadškof. Ta se je v pridigi dotaknil predvsem pomena orgel za cerkveno bogoslužje. Besede zahvale, ki jih je izrekel župnik Janez Selan, se zrcalijo tudi v lepo izdelani brošuri, ki jo je prejel vsak darovalec in v kateri so podrobneje predstavljena prizadevanja za nove orgle. - Slovesnost so farani zaključili s pogostitvijo pred cerkvijo. Lahko rečemo, daje bil to dogodek, ki se ga bodo spominjali še desetletja. Albin Čuk 5 M >S. O Športni kaleidoskop ■ mm Športna dvorana se je dodobra raz z ivela Že v prvih štirih mesecih nove dvorane je športno in rekreativno življenje zadihalo z vse drugačnimi pljuči C n o O" -i C Če kdaj v popoldanskem času človeka pripelje korak do nove športne dvorane in za trenutek vstopi vanjo, potem mu je popolnoma jasno, zakaj mora sleherni kraj, kot je Logatec, imeti podoben objekt. Koliko prepotenih otrok, mladostnikov in starejših športnikov rekreativcev se zamenja samo v enem popoldnevu, je verjetno težko reči, vsekakor jih je veliko, predvsem zato, ker je dvorana razdeljena na tri dele, vsak od njih pa je tako prostoren kakor bivša velika šolska telovadnica. Lanskega septembra smo Logatčani dočakali rojstvo večnamenske športne dvorane, ki je z originalno otvoritvijo - z učenci OŠ 8 talcev v glavni vlogi - odprla svoja vrata. Prav od tega dne pa je logaška dvorana povsem izkoriščena dnevno od 8. do 22. ure. V dopoldanskem času poteka pouk šolske športne vzgoje, zgodnji popoldanski termini so namenjeni šolskim interesnim dejavnostim, za njimi pa so na vrsti treningi logaških športnih klubov, medtem ko so sobotni in nedeljski termini namenjeni predvsem športnim prireditvam ter rekreaciji. Navdušujoče je, da se prav zaradi nove dvorane vse več ljudi rekreativno ukvarja s športom, za svoj športni trenutek jo izkorišča kar šest različnih skupin. Da pa je dvorana zares večnamenska, je dokazal logaški Pihalni orkester, ki je pred novim letom poskrbel za izjemen kulturni dogodek. V teh štirih mesecih je dvorana bogatejša za nekaj blazin, medtem ko tribun in ostalega športnega orodja vsaj še leto dni ne bo. Verjetno se veliko ljudi sprašuje, kako se naša dvorana preživlja, kakšni so stroški njenega delovanja in kdo jih pokriva. Polovico materialnih stroškov, kamor štejemo elektriko, komunalo, ogrevanje in nadzor krijejo športni klubi oziroma Prostora je dovolj tudi za mlade odbojkarje. Foto: M. Nagode uporabniki dvorane z najemnino, druga polovica pa bremeni občinski proračun. Najemnina tretjine športne dvorane znaša: 500 sit/uro za osnovnošolsko mladino, 2.000 sit/uro za klubske dejavnosti, 3.000 sit/uro za rekreacijo. - Naj omenimo še to, da so nejemnine logaške športne dvorane enkrat nižje od najemnin enakih športnih objektov po Sloveniji. Vsi uporabniki dvorane so v teh treh mesecih poravnali do upravljalca vse finančne obveznosti, razen Košarkarskega kluba, ki do letošnjega 27. januarja še ni plačal niti enega mesečnega obroka, in je tako dolžan 700.000.00 Sit. Prav košarkarski klub pa je imel v dvorani na voljo največ terminov, a mu očitno ni jasno, da pravzaprav uživa privilegij, saj bi veliko športnih društev iz naše okolice uporabljalo logaško dvorano tudi za enkrat večjo najemnino. Za komentar, da naj bi dvorana v prihodnje dobila status javnega zavoda, s čimer bi se dosedanji materialni stroški upravljanja povišali vsaj še za dva do tri zaposlene, smo zaprosili ravnateljico OŠ 8 talcev Metko Rupnik, ki ji kot upravljalcu dvorana vzame veliko dodatnega časa in energije. Sama, bolj kot v javnem zavodu, vidi trajno rešitev v analogni rešitvi, kot velja za kulturo in turizem: na občini naj bi bil nekdo zaposlen za šport ter za upravljanje in trženje športne dvorane. Gašper Podjed ZAHVALA Lepa hvala Kmetijsko gozdarski zadrugi Logatec in direktorju Jožetu Urbančiču za Miklavžev dar. V imenu vseh obdarovanih -skupina za diakonijo pri župnijsko pastoralnem svetu Dol. Logatec Iz sveta mladih Zabava za starše Zadnji šolski dan nismo imeli pravega pouka. Za starše smo pripravili zabavo. Staršem smo zapeli in zaigrali tri igrice. Ko smo končali s predstavo so šli starši v sosednji razred, otroci pa smo šli po piškote in pecivo, ki smo ga pripravili dopoldne. Na drevescu so starši poiskali voščilnice, ki smo jih izdelali za njih. Starši so bili veseli in tudi meni je bilo lepo. Mojca, 2. r Varna na poti v šolo in domov V septembru je obiskal učence osnovne šole v Rovtah policist Miro Omcrzel iz Logatca in jim razdelil pobarvankc »Varna na poti v šolo in domov« ter jim govoril o varni poti v šolo in domov. Pobarvanka je bila iz dveh delov. V prvem delu so lahko otroci skoz igro spoznavali nekatera prometna pravila, v drugem delu sta bili zastavljeni dve vprašanji, na kateri so učenci odgovarjali. Odgovore so potem poslali na Policijsko upravo v Ljubljano. Izmed osmih šol so izžrebali tudi šolo iz Rovt. Nagrada je vselej na koncu. Učenci so bili na policiji lepo sprejeti in nagrajeni. Predstavili so jim delo policije in lutkovno igrico 113-Policija za otroke. Še posebej so bili učenci navdušeni nad konji, vodniki službenih psov, prometno policijo in policisti-kolesarji. Nagrajenci iz OS Rovte Sreča je v dobrem Na Štefanovo - na dan samostojnosti, sta Osnovna šola in kulturno društvo Žarek iz Rovt uprizorila božično igro ruske ljudske pripovedke Babuška. Pred začetkom igre je najprej zadonela himna naši samostojnosti v pozdrav. Zgodba je pripovedovala o babuški, preprosti ženski, ki je zamudila prihod novorojenega Deteta zaradi svoje prezaposlenosti s pospravljanjem. Ker je bila prepozna, da bi ga srečala, pravijo ljudje, še vedno hodi po svetu, ga išče ter otrokom pušča igrače. - Igra seje končala z mislijo, da nam ni treba potovati po svetu, da bi našli srečo. Sreča je v dobrem, ki ga storimo, v veselju, ki ga širimo krog sebe, v nasmehu in v solzah. Po igri je osnovna šola predstavila še adventno akcijo zbiranja igrač. Nabrali so jih veliko, in mnogi otroci po svetu in v Karitasovem vrtcu v Logatcu se bodo lahko igrali z njimi. Župnijska Karitas iz Rovt se zahvaljuje učencem in Osnovni šoli Rovte za darovane igrače, saj so s tem pokazali, da tudi mladi znajo osrečiti svoje vrstnike. Naslednji dan je Babuška gostovala v Narodnem domu v Logatcu. Rezka Kavčič m Božično darilo Miklavževega vrtca Že tradicionalno božićnico je tudi tokrat pripravil Miklavžev vrtec na petekov večer, 20. 12. 2002, v Narodnem domu. Zgodbico Najlepše darilo je uprizorila dramska skupina pod vodstvom Urše in Polone. Prvič se je sicer neopazno predstavil tudi novo ustanovljeni pevski zborček pod vodstvom Ksenije. Nastopili so še naši folkloristi ob tej priložnosti v čisto novih narodnih nošah. Sprejeti so bili tako lepo, da so svoj nastop v celoti ponovili. Prireditev je bila kljub dolgim pripravam kratka, a prisrčna. Darinka Kamenšak Plačilna kartica tudi v upravnih postopkih Že od lanskega decembra velja, da lahko stranke na Upravni enoti plačujejo upravne takse in druge stroške v upravnih postopkih z bančnimi palčilnimi karticami. G. u (L) U. C3 Olj O Adrijin kotiček Zemeljski plin za boljši izkoristek V Sloveniji je bil že v devetdesetih letih sprejet energetski plan, s katerim so posamezna mesta želela izboljšati kakovost ozračja. V tistem času je bil po merjenju škodljivih snovi na vrhu Kamnik, sledila so ostala mesta, kjer so koncentracije močno presegale dovoljene meje škodljivih snovi. Pred osmimi leti so se mesta z najbolj onesnaženim ozračjem v svojih razvojnih programih množično odločila, da naj bi prav zemeljski plin postal najpomembnejši in hkrati najčistejši vir ogrevanja. Tako naj bi se koncentracija ogljikovega monoksida do leta 2005 zmanjšala kar za 80 odstotkov. Že po nekaj letih so posamezne občine podpisale koncesijske pogodbe s podjetjem Adriaplin, d.o.o., iz Ljubljane, ki je začelo graditi plinovodna omrežja. Že v prvi kurilni sezoni so se na ta omrežja priključili prvi številni aktivni uporabniki zemeljskega plina. Zmogljivosti plinovodnega sistema še zdaleč niso povsem izkoriščene, čeprav so dobave zemeljskega plina dolgoročno zagotovljene. Ugotavljamo, daje zanimanja za ogrevanje z zemeljskim plinom še vedno majhno, največji odpor pa predstavljajo napačna mnenja o ceni in izkoriščenosti tega energetskega vira. Z uporabo zemeljskega plina naj bi se torej v naslednjih letih močno izboljšala kakovost ozračja v Sloveniji. Sedanje emisije ogljikovega dioksida iz ogrevalnih naprav znašajo letno 200 milijonov ton (od skupno 1000 milijonov ton emisij C02), zato imajo strokovnjaki s področja ogrevalne tehnike veliko odgovornost do varstva človekovega okolja. Dokler bodo v uporabi fosilna goriva, emisij ogljikovega dioksida ni možno v celoti preprečiti, ker vsa naravna goriva vsebujejo več ali manj ogljika, ki se pri zgorevanju s kisikom iz zraka veže v ogljikov dioksid. Zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida je možno le z varčevanjem energije in gospodarnim izkoriščanjem virov energije. ■P LJUBLJANA d.o.o. 1000 LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA TEL. (+386) 01 23 42 100. TEL./FAX: (+386) 01 432 10 93 http://www.adriaplin.siol.ncl/. E-mail: adriaplin(ojsiol.net VAS DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA Merilo za gospodarnost ogrevalnega kotla je normiran izkoristek. Ta nam pove, koliko odstotkov vnesene primarne energije se pretvori v toploto. Pri sodobnih kotlih se te vrednosti vse bolj pomikajo proti 100 odstotkom. Naslednji korak je kondenzacijska tehnika. Pri zgorevanju fosilnih goriv med drugim nastaja vodna para, ki vsebuje že precejšen delež toplote, ki se pri običajnih kotlih z dimnimi plini izgubi skozi dimnik. Prav to t.i. latentno toploto pa izkoristi kondenzacijska tehnika, pri kateri se ta vodna para vodi preko velikih toplotno izmenjevalnih površin, ki vodni pari odvzamejo toploto in jo oddajo kotlovni vodi. S tem temperatura dimnih plinov pade pod temperaturo rosišča vodne pare, ki iz plinastega stanja preide v tekoče, to je v kondenzat. S kondenzacijsko tehniko se normirani izkoristek v primerjavi z nizkotemperaturno tehniko poveča za več kot 13 odstotkov. V sodelovanju s podjetjem Adriaplinom, d.o.o., Ljubljana je prispevek pripravilo podjetje I.S.R, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska 45 b, tel.: 893 45 87, fax.: 01 839 45 88, www.isp.si. V naslednjih številkah Logaških bomo obravnavali prednosti plina pred ostalimi gorivi. Oblak Jože, u.d.i.s. rti 2 09 O Ime in priimek:, naslov:_ Turistično društvo Logatec Sekcija ljubiteljev drevoreda NAPOLEONOVIH LIP PRISTOPNA IZJAVA telefon: , rojen, a: poklic, status:_ izjavljam, da se želim včlaniti v Sekcijo ljubiteljev drevoreda Napoleonovih lip. Za mladino do 15. leta starosti - s prijavnico smo seznanjeni - podpis staršev:__ Datum: Podpis pristopnika: ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija Antona Koširja upokojenca iz Logatca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so nam pomagali ob bridki izgubi. Zahvala gre tudi zdravstvenemu osebju ZD Logatec, posebej dr. Tamari Goslar Žibrna, dr. Sebastjanu Žuraju in lab. sestri Fani Selan za nego in obiske na domu. Zahvala gre tudi prof. Saši Svetina in Katarini Mrzel z Medicinske fakultete za ganljivi govor in darovano cvetje. Hvala vsem, ki so darovali cvetje in sveče. Njegovim prijateljem iz Moškega pevskega zbora Logatec iskrena hvala za lepo petje. Hvala pogrebnim storitvam Menard za organizacijo pogrebne svečanosti. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoča žena, sin in vnuki z družinami ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja. Zahvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od očeta Antona in z nami delili žalost ter bolečino. Iskrena hvala vodstvu in sestram Doma starejših občanov Logatec za nego in tople besede v času oskrbe. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Logatec za nesebično pomoč med njegovo boleznijo. Hvala gasilcem Gasilske zveze Logatec, predstavnikom Gasilskih zvez Vrhnike in Cerknice, posebno pa članom PGD Gorenji Logatec in predsedniku društva za poslovilni govor ob grobu. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Selanu za svečani obred, Pertru Kuncu za pomoč pri vodenju pogreba in upokojenskemu Ženskemu pevskemu zboru. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Menard in vsem darovalcem za maše, obnovo orgel, cvetje in sveče. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata Ludvika Skvarča - in drage mame Marije Skvarča (+4. nov. 2002) (+7. dec. 2002) Vajina dragocena pot je končana, vajin kelih je zvrhan, draga ata in mama. Olajšana sta uzrla Božje obličje. Ostali smo sami, razboleli, a hvaležni, da smo smeli živeti z vama! Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam lani in v težkih zadnjih dveh mesecih podarili svoj čas in skrbi: dobrim sosedom, zdravnikom, patronažnim sestram, prijateljem, sorodnikom g. župniku, skratka, vsem, ki ste na mnogotere načine pomagali, ju obiskovali ter prinašali cvetje, sveče in tople besede. ■J Hčerka Mateja z možem Petrom ter otroci Danijela. Monika in Rok Antona Čuka *13.1.1918 +28.12. 2002 Povabilo na ples Kdaj smo zadnjič plesali? Kot najstniki v discu ali na koncertih, morda v katerem od gostišč, ki ob koncu tedna ponujajo tovrstno družabno zabavo. Današnja mladina se že »znajde«. Obišče kak pub, club ali party, in ples je tu. Kaj pa malce starejši? Starši z majhnimi in velikimi otroki, mladi upokojenci... Kje lahko zaplešejo? V Logatcu skoraj ni možnosti, razen zadnjega Antonovega plesa v Hotedršici. Skratka, v Logatcu manjka tovrstne ponudbe. Se bo kdo od gostincev potrudil in organiziral plesne večere ob živi glasbi? Upajmo, kajti plesalcev bo imel več kot dovolj, namreč... Na pobudo štirih mlajših parov je Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v lanskem novembru v Logaških objavila povabilo na začetni plesni tečaj za odrasle - nad trideset let. Na tečaj se je prijavilo, glej in se čudi: 45 plesa ukaželjnih od Hotedršice, Novega Sveta, Dol. in Gor. Logatca do Petkovca in Žibrš. S poukom angleškega in dunajskega valčka, foxtrota, rumbe, sambe, svvingajivea... so pričeli 18. novembra in končali 18. januarja. Osem zaporednih sobot so preživeli na parketu dvorane Kulturnega doma Tabor. Pri tem pa jih je vodila in spodbujala plesna učiteljica Sabina iz Plesne šole Urška iz Ljubljane. Navdušenje plesalcev seje razširilo do prijateljev in znancev ter z reklamo »od ust do ust« oblikovalo novo sredico začetnih plesnih tečajnikov. Tako plešeta zdaj dve skupini: prva v nadgrajevanju svojega plesnega znanja, druga pa z začetnimi plesnimi koraki. Konec vaj, za obe skupini, bo 22. marca. In takrat se bo Plesna šola Urška poslovila, pa ne za zmeraj, do jeseni, ko se vse začne znova. - Lepo vabljeni na ples! NevMa VAŠKI MUZEJ IN GALERIJA LAZE Ogledi po dogovoru Informacije: KŠD LAZE-J A KOVICA, Nataša Prestor, tel: 01/7544-803. VOJNI MUZEJ LOGATEC Ogledi ob sobotah, in nedeljah od 10. do I H. ure, med tednom po dogovoru. Informacije: Janez Švajncer, tel.: 01/7542 790. r c ne u v.< rr CD o1 cr C % KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC d.o.o. Tržaška 2"7, 1 37D Logatec tel. 01/ 75-08-110, fax. 01 /75-08-111 objavlja zaradi predvidenega začasnega povečanja obsega del in nalog prosti delovni mesti 1. KV DELAVEC PRI RAVNANJU Z ODPADKI - 1 delavec 2. DELAVEC ZA KOMUNALNA DELA - I delavec Od kandidatov pričakujemo: sposobnost vodenja evidenc in presoje sestave komunalnih odpadkov na odlagališču komunalnih odpadkov, sposobnost prebiranja odpadkov in opravljanja težkih del, usposobljenost za delo z računalnikom enostavna uporaba, sposobnost dela z ljudmi in vodenja manjše delovne skupine, usposobljenost za upravljalca težke gradbene mehanizacije, vozniški izpit B-kat. in zagotovljen lastni prevoz za prevoz na delo; pod L - usposobljenost za voznika tovornih vozil - srednja poklicna šola, izpolnjeni pogoji za voznika z licenco, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na delih voznika tovornega vozila ali podobno, pod 2. - dokončana osnovna šola; Prednost pri izbiri bodo imeli delavci z dodatnimi funkcionalnimi znanji, sposobnostmi in usposobljenostjo v zvezi z delom. Delavca pod 1. bomo zaposlili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom, delavca pod 2. pa za določen čas do 31.12. 2002 s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Predvideni pričetek dela je 1. 4. 2003. Delovno mesto pod 2. je vezano na izpolnjevanje predvidenih pogodbenih obveznosti podjetja. Kandidate vabimo, da svoje pisne ponudbe pošljejo ali prinesejo osebno na gornji naslov v osmih dneh po objavi. 333577 Ne nazadnje ^^^^^^^^ ggl KOMUNALNO PODJETJE LOGATEC doo. URNIK ODVOZA ODPADKOV ZA LETO 2003 DRŽAVNI PRAZNIK DELA PROST DAN FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER JANUAR 04 1 s 1 s 1 l FK i 9 1 n 1 I B 1 P E 1 P J i S G 1 1 l P M 1 n 2 n 2 • GK 2 - ■ « P A i s C 7 • 7 1 F 1 H 7 n I B 7 : ■ 3 p J 3 p J i t H 3 1 3 1 B 3 e D 1 n 1 1 G 3 P 1 3 P M 8 s C 1 1 1 I F i t F 1 p IK 4 n 4 1 C 1 p E 4 P J 4 1 H 4 '■ 1 1 B 4 1 D 4 n .ri 1 G B s G I • S p A 9 7. D ', s 1. i F ', P 1 6 n 8 • C 9 P E 9 p J (i 6 H 8 7. H 6 n 6 i B '1 P E 6 n i, t G 8 t 8 p A 8 ( D 8 S ' 1 F 7 p 1 7 p 1 1 p A 7 s C 7 1 7 p J 7 7. H 1 n 7 i B 7 P E 7 n 7 s G H 1 a s t l B H i: □ 11 n 8 i F 8 P 1 8 l A 8 ■ C 8 ■ 8, P J 1 7 H <> n i« 11 t C II P E '1 p J 9 • G '1 s '1 i B B 1 D 9 n 9 1 F 9 P 1 m p M m p M in e D 1(1 t K) t F 111 t. H 1(1 n 10 1 C m P E 19 P J 18 • G 19 1. 11 1 B n 1 B 11 i> E 1 1 n 1 1 s G 11 p I 1 1 p A 11 7 D 11 • 1 1 1 F I 1 H 1 1 n 17 s C 12 s C 12 i. '7 p J 17 7: H 17 s 17 i B 17 P E 17 n 17 s G 17 P 1 17 P M 18 ('. D 13 e D 13 n n l F 13 P 1 13 n 13 • C 13 s 1 l P _ J 13 t H 17 9 13 1 B H P E 14 p E p J 14 • G 11 1 14 P A 14 C DE 11 n 11 1 F 11 P 1 11 n 11 9 C r. s ii s 18 i F 1', e H II, n 1', i B 11, ■ P JK 18 s G r, s 19 p M 19 ' D Ki n 16 n 16 ■ G 11, p 1 18 P A 11, • C K. S 18 l FK 18 ( H 18 n 19 1 B 18 1 E ! / p J 1/ t> J 17 7. H 1 r s 1 7 1 B 17 i D i ; n 17 ■ GK 1 1 P 1 17 P M 17 s C ' 1 • 1H t F 18 i F 16 P 1 18 n 18 s C 16 P E m P J 111 7 H 18 9 18 1 B 18 7 D 18 n 1!) % G 19 s G 19 t 19 p A 111 7. D 1 n 23 n 23 s C 73 P E 73 P J 7! s G 23 8 73 i BK 23 7, D 79 n 7': t FG p 1 31 (i M 71 P M M 7, D 74 S 24 l F 74 e H 74 n 24 CK 71 P E 71 P J 71 S HI 71 '. - 73 l B 2S i BK 26 P E 79 n 25 M 7' P I 79 i1 A 7', 7 DK 78 s 79 1 F -• « ■ <•■> n 70 ■ C 26 s CK 26 S 71, p J 7(> 7 GH 71, s 71, l B 78 P EK 7', n 7I % G 7' P 7' P M 7 7 6 D 7/ 7 DK 77 n 77 i F '! p 1 7 7 n 7 7 s C 7 7 s 7/ p J 7 7 7 H 7 7 s 7/ 1 B 28 P E /1! p EK ?n P J 78 • G 78 ■ 78 P A 78 e D 78 n 78 1 F 78 P 1 78 n 78 C 71 s 79 i FG 7'i 7. H 7'1 n 7'l i B 7') L E 79 p J 79 s G 79 s 79 P BM 79 1 D 30 n 30 s HI 3(1 P 1 311 P A 1(1 s C 3(1 s 11, i F 19 f HI 39 n 99 1 DE 39 p E '11 p JK 31 31 7 D 1' n H i 11 t C 31 s Razpored kosovnega odvoza je označen s črko K In se bo Izvajal samo na tistem področju, ki ima na označeni dan odvoz odpadkov po razporedu. 8 april 2003 - AKCIJA zbiranja nevarnih odpadkov Posode za odpadke naj bodo pripravljene na svojem mestu ob 6.00 na dan odvoza. A ponedel|ek BIOLOŠKI ODPADKI. OSTALI ODPADKI: Industrijska cona B torek OSTALI ODPADKI: bloki (Pavilčeva, Tovarniška, Preiernova, Tržaška 105, 87b. 65, Rovtarska 16, Stara cesta 10), Cankarjeva cesta. Grčarevec, Kalce, Režlška, Strmlca. Pokopališka, Lipca, Grajska pot, Gorenjska cesta, Tržaška cesta od Kale do Gorenjske ceste C sreda EKOLOŠKI OTOKI, OSTALI ODPADKI: Laze, Jakovlca. Žlbrše, Rovtarske Žlbrše. Medvedje Brdo n četrtek OSTALI ODPADKI: Stara cesta, Stara pot, Mandrge, Klanec, Jamnlca, Stranska pot, Vrtnarska, Tovarniška, Grič. Šolska pot. Jočka, Zelenica, Notranjska, Loka, Cesta 5. maja, Ograde, Mali most. Pri malem mostu, Gozdna pol, Poljska pot. Rožna ulica, Plesiše, Pri lesniki, Pod gozdom, Martinj hrib E petek OSTALI ODPADKI: bloki (Pavšičeva. Tovarniška. Prešernova, Tržaška 105, 87b, 65, Rovtarska 16, Stara cesta 10), Cesta talcev, Brod. Naklo, Ćevlca, Vodovodna, Nova vas, Potoška, Krpanova. Levstikova, Gregorčičeva, Poštni vrt, Prešernova. Rovtarska, Tržaška cesta od šole v Gor. Logatcu do priključka na avtocesto J ponedeljek BIOLOŠKI ODPADKI, OSTALI ODPADKI: Industrijska cona. ličnica. Planjave, Tabor. Zadružna pot, Hrib, Dol i torek OSTALI ODPADKI: bloki (Pavšičeva, Tovarniška, Prešernova, Tržaška 105. B7b, 65, Rovtarska 16, Stara cesta 10). Cankarjeva cesta, Hotedršica. Ravnik G sreda OSTALI ODPADKI: Rovte, Petkovec, Zaplana, Hlevlše, Hlevnl vrh. Lavrovec, Vrh Sv. Treh Kraljev H četrtek EKOLOŠKI OTOKI 1 petek OSTALI ODPADKI : bloki (Pavšičeva, Tovarniška, Prešernova. Tržaška 105, 87b, 65, Rovtarska 16, Stara cesta 10). Cankarjevo cesta. Došce, Pehačkova, Pod Grintavcem, Zelena pot, Blekova vas, Gubčeva, Nazorjeva. Ulica OF, Tomšičeva, Partizanska. Pavšičeva, Kidričeva, Kraigherjeva. Titova, Vilharjeva, Tržaška cesta od priključka za avtocesto do konfekcije M ponedeljek OSTALI ODPADKI: Industrijska cona URNIK OBRATOVANJA ODLAGALIŠČA NENEVARNIH ODPADKOV OSTRI VRH za stranke: od ponedeljka do sobote: 07.'5 - 10.°° in 11.00 - 15 00 nedelje in prazniki: ZAPRTO Pri odvozu upoštevajte navodila zaposlenih na odlagališču Za osebno varnost in morebitne poSkodbe na vozilih in drugih materialnih sredstvih ne odgovarjamo!. Za uporabnike iz gospodinjstev je dovoljeno odlaganje na odlagališču do 0,25 m3 nekoristnih odpadkov na dan brez plačila, ob tem morajo predložiti odrezek o plačilu zadnjega računa za komunalne storitve. Prosimo občanke in občane, da se v največji meri poslužujejo rednega odvoza. CM E Oh NAPOVEDNIK PRIREDITEV Od ponedeljka, 3., do ponedeljka, 17. februarja v Knjižnici Logatec BUKVARNA Prodaja starih knjig po simbolični ceni. Org. in info.: Knjižnica Logatec, tcl.:0l/754l 722. Ob sredah, 5., 12. in 19. februarja, v Gostilni Turk v Hotedršici PEKARNA MIŠMAŠ 5. delavnica igrarij pod vodstvom Vesne Rupnik in Anice Brus. Mojstrici bosta otrokom pokazali in napekli sladkih skrivnosti in lepih piškotov. Org. in info.: Ingrid Kovač Brus. Četrtek, 6. februarja, ob 16.30 v Knjižnici Logatec Ura pravljic: SLADKORNI JURIJ in obisk avtorice, mladinske pisateljice HELENE KOCMUR. Org. in info.: Knjižnica Logatec, tel.:01/7541 722. Petek, 7. februarja, ob 9., 10.30 in 12. uri v Narodnem domu GLASBENA MATINEJA ZA UČENCE OS »8 TALCEV« LOGATEC. Nastop Pihalnega orkestra Logatec pod vodstvom Marjana Grdadolnika. Org. in info: Pihalni orkester Logatec, tel.: 041/585 525. Petek, 7. februarja, ob IX.uri v Domu krajanov v Rovtah KULTURA IN KULTURA ŠE MALO DRUGAČE proslava ob kulturnem prazniku, nastopajo učenci oddelka Glasbene Sole Logatec in OŠ Rovte pod mentorstvom Jasmine Kovačič. Org. in info: KD Žarek, OŠ Rovte, tel.: 01/750 30 24. Sobota, 8. februarja, ob 19.uri v Narodnem domu OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU s podelitvijo Februarskih priznanj. V programu sodelujejo učenci Glasbene šole Logatec pod mentorstvom prof. Eve Hren in prpf. Marjana Grdadolnika, recitatorji Športno kulturnega druStva Vrh Sv. Treh Kraljev v režiji Francija Jereba in Ženski pevski zbor Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka. Org. in info: Občina Logatec, tel.: 01/759 06 00. Četrtek, 13. februarja, ob 18. uri v Knjižnici Logatec Predstavitev knjige SREČANJA NA POTI - Spomini na Vinka Kobala. Knjigo bo predstavila prof. Mirjam Sterle. Org. in info.: Knjižnica Logatec, tel.: 01/7541 722. Sobota, 15. februarja, oh 18.uri v Domu krajanov v Kovtah KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA LOGATEC z mažoretno skupino Rovte Org. in info: KD Žarek v sodelovanju s Pihalnim orkestrom in DMG mažoretno skupino, tel.: 01/750 30 24. Četrtek, 20. februarja, ob 17.uri v dvorani Glasbene šole ODVISNOST OD HRANE Kaj žene naše otroke, da iz hranjenja naredijo življenjsko pomemben problem? Ali starši lahko preprečimo razvoj tc sodobne množične odvisnosti in na kakšen način? - Na ta vprašanja bo odgovarjala mag.Barbara Čibcj Žagar, univ. dipl. psihologinja Petek, 21. februarja, ob 17. uri v avli OŠ Tabor SPOROČILA LJUBEZNI IN PRIJATELJSTVA 3. Območno srečanje najmlajših literatov zaključek literarnega natečaja, na katerem so sodelovali učenci osnovnih šol Občine Logatec. Strokovna spremljevalka natečaja je pesnica Anica Perpar. Org. in info.: JSKD Območna izpostava Logatec v sodelovanju z OŠ Tabor, tel.:0l/759 06 10. Petek, 21. februarja, ob 18. uri v Knjižnici Logatec ANDREJA JERNEJČIČ - INDONEZIJA, potopisno predavanje z diapozitivi. Org. in info.: Klub študentov Logatec in Knjižnica Logatec, tcl.:01/7541 722. Sobota, 22. februarja, ob 18.uri v Domu krajanov v Rovtah KONCERT UČENCEV ODDELKA GLASBENE ŠOLE Org. in info: KD Žarek, OŠ Rovte, Glasbena šola Logatec, tel.: 01/750 30 24. Od ponedeljka, 24., do petka, 28. februarja, v Knjižnici Logatec KAKO NAJDEM KNJIGO V KNJIŽNICI S POMOČJO RAČUNALNIKA Org. in info.: Knjižnica Logatec, tel.:01 /7541 722. Petek, 28. februarja, ob 19. uri v Narodnem domu SLUŽIMO Z VESELJEM DOBRODELNI KONCERT ŽUPNIJSKE KARITAS DOL. LOGATEC V programu nastopajo ansambli Samokres, Kvartet klarinetov, Nina Komparc, Ventus kvartet, Obsotclskc slavčice. Ženski pevski zbor Društva invalidov in upokojencev Logatec, Otroški pevski zbor sv. Nikolaja Dol. Logatec, gost p. Janez Fcrlež in drugi zanimivi gostje. Org.: Župnijska Karitas Dol. Logatec. V programu lahko pride do sprememb; zahvaljujemo se za razumevanje. Podatke zbral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Obmoc"na Izpostava Logatec Tržaška c. 13, 1370 LOGATEC Tel.: 01/759 06 I0e-mail: oi.logalecf« jskd.si Zgoščenko in kaseto Logaškega okteta KAM? - umetniški vodja Janez Gostiša - lahko kupite v Vinotoču "Povh" na Notranjski 5 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 12. in 18. uro ter ob sobotah med 9. in 15. uro ter v Kettejevi knjigarni na Tržaški cesti v Logatcu. Cena zgoščenke 8 evrov ali 2000 tolarjev, cena kasete 4 eure ali 1000 tolarjev. Voščilo Logaškim. Zima je prišla, otroci so zavriskali: Hura! Sneženi mož se ravno drži, korenje namesto nosu mu stoji. Ko prihajata božiček in dedek Mraz, otroci zakričimo na ves glas. Voščimo vam srečen božič, srečno novo leto. (Besedilo - učenci 2.a) Delavci in učenci Osnovne šole Tabor Logaške, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; oblikovalec Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; izdano 3400 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600. Z računalniškim tečajem do novih možnosti V decembru seje končal začetni računalniški tečaj, ki ga je na pobudo Društva podeželskih žena iz Rovt organizirala Svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti. Tečaj je obiskovalo 16 tečajnikov in vsi so bili s pridobljenim znanjem zelo zadovoljni. Tečaj je vodil Miran Nagode, računalnikar z Osnovne šole »X talcev«. Kandidati so tečaj, ki je potekal dvakrat tedensko med 19. in 21. uro, redno obiskovali. Bili so zadovoljni s preprosto in učinkovito Miranovo razlago in tako osvojili osnovno znanje urejanja besedil s programom VVord; seznanili so se tudi z uporabo Interneta ter elektronske pošte. Ne nazadnje Lučka za novo leto Zadnji decembrski šolski dan je bil res čisto poseben. Namesto matematike smo pekli piškote, namesto slovenščine smo izdelovali voščilnice in postavljali smrečico... Pogumno k novi učenosti. Če tudi vas, ki še ne poznate osnov računalnika, mika, da bi se spoznali z osnovami osebnega računalnika, pokličite na tel.: 041 310 187. Ob primernem številu interesentov bomo začetni tečaj ponovili. Mojca Dolenc Luč miru med najmlajšimi Vrhovci. Popoldne, ko smo pripravili prireditev za starše, pa smo v goste sprejeli še lučko miru, ki stajo dva odrasla logaška skavta prinesla na šolo na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Zares poseben dan; kako tudi ne, bil je naš zadnji šolski v letu 2002. Želim lahko le, da steče leto prav tako živahno in zagnano. Mihaela Tel.: 01 756 49 43 Fax: 01 756 49 44 GSM: 041 918 218 E- mail: resal@siol. net IZDELAVA ŠTAMPIUK V ,, ' ZD0V0UENJEM V F J ' -MINISTRSTVA ZA \W"*"k' ^''j^ M NOTRANJE ZADEVE ^X ■ ESI fr REPUBLIKE SLOVENIJE TT" |j , RESAL Lasersko graviranje Roman Dodič s.p. Kalce 5a 1370 Logatec Lasersko graviranje, rezanje in označevanje: Materiali: les, plastika, steklo, usnje, papir, pleksi steldo, marmor, kovine (označevanje), Laserski barvni tisk: Format A3 priponke z magnetnimi stojala za mobilne telefone^---- sestavljanke iz prinesene fotografije napisne tablice za označevanje prostorov, za vrata, za nabiralnike,... kozarci z gravuro gravuro obeski za ključe .O rt 01) POSLOVALNICA: Cankarjeva 8, Logatec Delovni čas v poslovalnici: pon. - pet., 9.00 do 13.00 Delovni čas v delavnici, Kalce 5a: pon. - pet, 14.00 do 18.00 3 I