NOVI TEDNIK CELJE DECEMBER 1977 — ŠTEV «48 — LETO XXXI ~ CEffA I DfNARJK^ GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE ^ KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Današnja HevUka pnmiSa precej novo$ti iz dela komunistov celjskega območja, saj se partijske volilne konference kar vrstijo po posameznih občinah. Pmebno st>ečano obeležje daje štennlki tudi pri^iievek o visokem rubileju revolucionarja in celjskega rojaka Franca Leskoška-Lukc. V uredništvu ie precej intemiinio pripravljamo novoletno številko, M naj W prinesla kopico zanimivega branja in zanimivih novic. Ra3jx>lozenje v redakciji je dobro, tudi sneg ae nam obeta in v pripravah na obsežne naloge, ki so še pred nami do novega l&ta, gledamo optimistično. Za danes naj ho dovolj, kramljajte raje z vsebino današnjega tednika, ki bo skušal kmalu biti še večji in zanimivejši prijatelj va^e hiše. DEŽURNI UREDNIK 80 LET FRANCA LESKOŠKA - LUKE Ponedeljek dopoldne. V veliki dvo- rani Narodnega doma v Celju je bilo slavnostno, prijetru)... Tu so se zbra- li najvidnejši predstavniki celjske ob- činske skupščine, občinskih družbeno- političnih organizacij, delovnih kolek- tivov, borci, pripadniki JLA, mladi... da bi skupaj čestitali častnemu občanu Celja, narodnemu heroju in junaku socialističnega dela, Francu Leskošku -Luki za osemdeseti življenjski jubilej. Potem, ko je Komorni moški zbor zapel Ipavčevo »Bodi zdrava domovi- na...« je besedo prevzel predsednik občinske skupščine, Jože Marolt ter orisal dolgoletno pomembno i7i plodno revolucionarno, partijsko in državniš- ko delo jubilanta, delo, ki je močno vezano tudi na Celje, na celjski delav- ski razred. Za tem mu je po sklepu delegatov vseh treh zborov občinske skupščine izročil listino in zlati grb Celja, kot priznanje za delo in življenje, ki sta prepričljiv zgled, kako se je treba bo- riti, delati in Siveti za družbeno preob- razbo ter za lepše življenje vseh delov- nih ljudi. V imenu jnonirjev in mladih v celj- ski občini je Francu Leskošku-Luki čestitala Jasna Mirnik, v imenu slo- venskih sindikatov in delavcev v naši republiki pa predsednik republiškega odbora sindikata kovinarjev, Rajko Orešnik. In potem stiski rok, objemi in poljubi ter šopki rdečih nageljev. Lep sprejem in srečanje z nekda- njimi sodelavci Franca Leskoška-Luke v sindikalnem gibanju so pripravili tu- di na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije EMO. Tu je o njegovi poti govorila predsednica de- lavskega sveta Pavla Bizjak, ki je še zlasti opozorila na jubilantovo delo pred vojno v tem kolektivu, kjer je kot delavec začel svojo bogato revolu- cionarno pot. Ta trenutek so izkoristili še komu- nisti v kolektivu trgovskega podjetja Tkanina, ki so mu prav tako s čestit- ko in darilom zaželeli še veliko zdra- vih let. MB EVIDENTIRANJE V OZD SINDIKATI MORAJO PREGLEDATI DELO v delovnih organizacijah celjske občine so dokaj ne- odgovorno pristopiH k e^i- ecializaciji, nadalje v prizadevanjih aa napredek samoupravnih so- cialističnih družbenih odno- sov; svoj delež pa je prispe- vala tudi vertikalna integri- ranost tako znotraj Sloveni- jalesa, kot oblike trajnega povezovanja s sorodninai organizacijami adruženega d©- la v SR Srbiji. Prav tako je pomembna odločitev, da ste so odločili za skupiia vlaganja v Afriki itd.« Na slavnosti je govoril tu- di predsednik celjske občin- ske skupščine Jože Marolt, ki je ob čestitki za 'irelilc uspeh dejal, da so tudi ti rezultati pokazali, da je le- tošnja šlandrova nagrada, ki jo je prejel kolektiv LIK Savinja, prišla v prave ro- ke. Ko pa je zadnji usi>eh ko- lektiva oconil inž. Frano Raz- devšek, je rekel, da je tudi ta investicija izpolnitev de- la tistega načrta, za katere- ga so se v okviru Slovenija- lesa in Slovenije dogovorili in ki je tudi rezultat delit- ve dela znotraj Slovenijaie- sa. MILAN BOŽIČ MOZIRJE: CAS PRIGANJA V petek, 2. decembra je bila 26. skupna seja delegatov vseh treh. zborov občinske skup- ščine Moairje, na kateri so v oceni uresničevanja zakona o zidruženera .deiu med drugim ugotovili, da v mnogih delov- nih kolektivih zamujajo s sprejemamjem predvidenih sa- moupravnih aktov in da lahko zatorej pridejo marsikje po novem letbu v htide težave. EVelegati so nadalje zahtevali popolnejše p>oročik> o delu vseh inšpekcijskih sitižb, pri- zffianje pa so iarekU tudi pri- zadevanjem za ureditev Sa- vinjskega gaja, četudi so se hkrati vprašali, kako bo z vairževanjem tega parka. Na vsak način pa so se strinjali, da mora hortikultuma akcija zajeti celotno Gornjo Savinj- sko dolino, še zlasti, ker bo prihodnje leto v Mozirju os- rednja sloven&ka ovet lična razstava. M. B. KONCERT PAVICE GVOZDIC PAVICA GVOZDIČ — hr- vatska pianistka izjemnih kvalitet — zaiana doma in na tujem bo na III. abonmaj- skem koncertu t Narodnem domu v petek, 9. decembra izvedla zanimiv in zahteven program Franoka, Prokofjeva, PRED 22. DECEMBROM SLAVNOSTNO UTRJEVANJE VEZ« Mesec december je vedno v praznovanju rojstnega dneva naše slavne vojske, ki je bila rojena v noči na 22. december 1941 v mestecu Rudu. Ta dan vsako leto še posebej slovesiK) proslavljamo, sao gre aa praznik armade, ki je po težkih bojih izbojevala svobodo ^cat-e- ro danes uživamo. V sodelovanje med občani in vojsko z vsakim dnem vnašamo nove kvalitete^ saj se 23avedar mo, da samo z roko v roki lahko nastopamo tako, da smo vedno in povsod nepremagljivi. 22. december je dan, ko pregledamo vse opravljene naloge in si zadamo nove v eni sami želji, da bi ločnice med občani in pii- padniki vojske ne bilo niJcjer. Občinski odbor Zveze rezei-vnih vojaških starašin t Celju je že pripravU obširen program proslavljanja letošnjega prazmika. Predvidene so številne prireditve po krajevnih skupnostih, šolah in delovnih oi^gamizaci- jali. Tako pripravljajo športna srečanja, razstave o delu in življenju v JLA in SLO, predavanja, predvajanje filmov, razgovore in oglede vojaške teliruke. Ce k temu prištejemo še pregled enot aktivnih in rezervnih voja- ških starešin pa sprejeme pri komandantu celjisike gamizije in predsedniku občine, in ne nazadnje osi^- njo proslavo, ki bo 21. decembra v hali Golovec, potem vidimo, da bo letošnje praznovanje 22. decembra sllo- vesnejše, kot mnoga. prej. Vsi občani naj v teh dneh pred novim letom prispevajo svoj delček^ da bi že utr- jene vezi med občani in pripadniki JLA poistale še moč- nejše. T. VRABL 2. stran — NOVI TEDNIK St. 48 — 8. rfecember 1377 ZAKAJ BREZ ZASTAV? Praznavuli smo dan re- publike — 34. let nove Jugoslavije. Večina delov- nih ljudi in občanov je bdla v teh dneh pro«ta. Marsikdo s~ je pri-voščil izilet v naraivo, na smu- čarijo ali k sorednikom. Nekateri so odšli že v petek in tako verjetno ob potovalni naglici pozabili na vabila in obvestila, da se udeležijo občanske pro- slave za Dan republike v Narodnem domu, ki je bdla žal slabo obiskana. Kdor pa se je odrekel izletom in ostal doma ter se sprehajal po Celju in bližnji okoli",! je lahko ugotovil še nekaj. Neka- teri občani so pozabili ra- zobesiti zastave. V ožjem delu mesta je imela le vsaika peta hdša in vsak tretji blok izobešeno dr- žavno ali slovensko za- stavo. Celo nekatere pro- dajalne, obrati ter zaseb- ni obrtniki so pozabili, da je pmznik in niso ok- rasili svojih prostorov ter razobesili zastav. Se bolj žalosten je bil pogled na nova naselja več sto lepo grajenih individualnih hiš na Lavi, Hutiinji in dru- god. Po nekaterih ulicah nd bilo opaziiti niti ene same zastave. Res je, da smo že 32 let v svobodi in da so verjetno nekateri že poza- bili na težko prehojeno pot in priborjeno s^^^obo- do. Toda danes, ko imta- mo sorazmerno visok živ- ljenjski standard, ki nam ga je omogočala sociali- stična družba nikakor ne- bi mogli pozalrlL nu dolg revoluciji ali pa morda na 120 din, kolikor stane zastava. Kje je razlog za takšen odnos posameznikov do družbe ali pa njihove ne poučenosti, je težko od- govoriti. Res pa je, da bodo v prihodnje morale tudi dCTižbeiiopolitične or- ganizacije na terenu po- svečati temu vprašanju več pozomostj. VTKI KRAJNC VOLILNA KONFERENCA ZK CELJE IZ GOVORA S. SENIČARJA O DOHODKOVNIH ODNOSIH Na volilni konferenci ob- činske organizacije ZKS v Ce- lju je uvodoma govoril se- kretar komiteja Stane Seni- čar in orisal nekatere uspe- he, ki so jih v celjski obči- ni dosegli pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih in proizvodnih odnosov. V svo- jem govoru pa je izpostavil še vrsto nalog, ki jih bo mo- rala Zveza komunistov v na- slednjem obdobju še bolj za- vzeto uresničevati. Med dru- gim je dejal: »Preoblikovanje odnosov v združenem delu poteka pre- počasi. Sicer so vidni učinki v splošnem družbenem vzduš- ju, osveščenosti delavcev, kot tudi v dosledni angažiranosti družbenih sil, post mo sindi- katov, vključno s phoslovodm- mi in strokovnimi delavci. Vendar pri tem še premalo sodelujejo ter odločajo de- lavci iu vsi skupaj nismo osredotočeni v svojih razmi- šljanjih in akcijah k bistve- nim odnosom, v TOZD. Če ho- čemo zagotoviti dejanske spremembe v družbenoeko- nomski preobrazbi TOZD in jih kvalitetno tismerjati, po- tesm moramo vso pozornost posvetiti medsebojni dohod- kovni povezanosti in sood- visnosti. Samoupravne spora- zrume o medsebojnih odnosih TOZD pri ustvarjanju skup- nega prihodka in samouprav- ne sporazume o medsebojn.h razmerjih TOZD pri ustvar- janju skirpnega dohodka ima- jo oblikovane v Topru, Aera, LIK Savinji, GG, ESektru, In- gradu, Kovinotehnild — Ten- nomerkatorju, Zlatarnah, Merru, Libeli, Klisni in še nekaterih drugih. V sporazu- mih je dan ustrezen pouda- je^k planiranju, ki postaja te- melj urejanja vseh odnosov med TOZD. Osnova za ugo- tavljanje udeležbe na prihod- ku je sporazumno dogovorje- na kalkulativna cena, V sa- moupravnih sporazumih pa se pogreša dejansko razmerje udeležbe TOZD v skupnem prihodku oziroma kakšni so skupaj dogovorjeni standar- di stroškov za posamezen ele- ment kalkulativne cene. Na kratko lahko torej glede ure- jevanja dohodkovnih odnosov v DO in SOZD ugotovimo, da je pripravljeno že razmero- ma dosti sporazumov za to področje, vendar je v njih za^ slediti šo mnoge slabosti. Predlogi se omejujejo na lastna gledanja v planiranju razvoja, prodaje, premalo pa je vključevanja proizvodnih in prodajnih partnerjev. Do- hodko-vnim odnosom bomo v Celju morali ix>svetiti izjem- no pozornost, saj kvalitetne rešitve pomenijo hiter razvoj našega gospodarstva in nje- govo povezanost z ostalimi deli združenega dela v Jugo- slaviji in Sloveniji. Sindikat in ZK bosta morala bolj ra- dikalno ukrt-pati proti poja- vom oporttmizma, zaprtosti, neznanja in samozadovolj- stva, ki se pojavlja v nekate- rih OZD (Aurea, Obnova, Do- brina). Urejevanje odnosov med TOZD in skupnimi službami na načeUh svobodne menja- ve dela, se le s težavo uve- ljavlja. Vprašanje, tolikokrat postavljeno, kje so za to vzro- ki, ostaja še vedno bolj ali manj odprto. Ali je razlog v stališčih, da je potrebno urediti najprej draga vpraša- nja, potem pa šele to po- dročje, ali v trdovratnan za- drževanju starih odnosov, ali v neznanju, bomo morali od- kriti v naslednjih mesecih. Za zdaj še prevladuje mišlje- nje, da se lahko to opravi z enostavnim pristopom in da za to ni potrebno toliko priprav. Določena razmišlja- nja in remltati pa so ven- darle prisotni ... V prihodnje moramo bolj pogumno iskati rešitve svo- bodne menjave v vseh na- ših OZD, saj bodo novi od- nosi med skupnimi sltižba- mi in TOZD dali v ze^o kratkem času veliko boljše rezultate.« Staneta Senlčarja so na vo- lilni konferenci ponovno iz- volili za sekretarja komiteja občinske konference ZKS Ce- Ije. DAMJANA STAMEJCIC VOLILNE KONFERENCE KANDIDAT ZA NOVEGA SEKRETARJA ZK J. MfKLAVČIČ V velenjski občini imajo trenutno lff7 osnovnih organi zacij zveze komunistov s 3083 člani. Samo v letošnjem letu So v članstvo sprejeli okoli 150 pretežno neposrcajo ali pa vztrajno gorita le rdeča in rumena luč hkrati. Kdo je kriv za takšno stanje in kdaj bodo semaforji končno le piriček delovati kot je treba?« Posredujemo vam odgovor: Vprašanje smo poslali Komunalnemu podjetju — TOZD Javna razsvetljava Ljubljana — Podjanski nasip 42, ki je bil po pogodbi med Zavodom za načrtovanje 2alec o ureditvi semaforizacije križišča pri Avtobusni postaji v 2alcu izvajalec del, da nanj odgovori. Njihov odgovor je sledeč: »Semafor pri avtobusni postaji smo postavili v me- secu junij—^juiij letošnjega leta. Kljub temu, da grad- bena ureditev križišča ni bila dokončna, smo postavili vso semafomo opremo ter spustili križišče v pogon. Naloga upravljalca pa je, da opravlja nadzor nad delo- vanjem semaforjev, menjavo pregorelih žmic, varovalk, popravila manoših napak prehodnega značaja n. pr. izpad, aparature iz delovanja zaradi nihanja ali preki- nitve el. napetosti), kontrolo delovanja stikalne ure za vklop in izklop naprave na utrip rumene itd. Tako se je dogajalo, da semafor po več dni ni deloval, mi pa obvestila nismo dobili. Večkrat se je dogajalo, da so prišli naši serviserji na uj-genco v Žalec, pa so ugo- tovili, da je pregorela žarnica zaradi česar se preklopi naprava avtomatično na utrip rumene. Nekajkrat so serviserji ugotoVili, da je bila na komandnem pultu vklopljena tipka »utrip rumene«, nihče pa ni vedel, kdo, i kdaj in zakaj je to storil. Razen nekaj primerov so i bile vse naše intervencije takega značaja, da ne sodijo i t okvir garancije. Kljub temu smo na vse pozive ukre-1 pali, ker se v novembru predirideva montaža komplet-j nega križišča.« Po določilih družbenega dogovora o komunalnih dejavnosti p>osebnega družbenega pomena je upravljalec vsdfi semaforjev na območju občine Samoupravna komur^lna interesna skupnost 2alec oziroma od te skupnosti pKX>blaščena komunalna organizacija. Zavod za načrtovanje 2alec, ki je investitor ureditve tega knižšča na osnovi soudeležbe s strani SKIS, Samoupravne stanovanjske skupnosti ter Skupščine občine 2alec, pa izkorišča to priložnost, da lahko z odgovorom tudi obvestimo javnost, da bo do 29. novembra 19-77 križišče tako glede gradbene in sema- forske ureditve dokončno urejeno ter upamo, da bodo semaforji dobro dedali. kar je želja ia interes vseh občanov občine 2alec. LESJAK STANE, diplomirani politolog diiirektor Zavoda za načrtovanje Žalec ŠENTJUR TUDI O NAGRAJEVANJU PO DELU Zadnje dni novembra so se na volilni konferenci sestali tudi komtmisti v šentjurski občini. Ob tej priložnosti so analizirali delo preteklega obdobja. Posebno pozor- nost je vzbudil uvodni refe- rat, ki ga jo podal Franc Ogrizek, sekretar občinske konference ZK in z njim cse- lovito ocenil družbeno-eko- nomske in politične razmere 7 občini. Prizadevanja za ustavno or- ganiziranje gospodarstva so dala v preteklem obdobju številne rezultate, ki se kaže- jo v vrsti novo formiranih temeljnih organizacij združe- nega dela. V referatu je po- sebno mesto zavzela tudi skrb za uresničevanje zakona o združenem delu. Uvedba no- vega sistema nagrajevanja po dolu trenutno zavzema poseb- no mesto in je v središču pozornosti vseh delovnih lju- di v občini Šentjur. Pred na- mi je novo obdobje, obdobje uresničevanja vsebine novih odnosov v neposrednem živ- ljenju. Ta politična akcija in naloga je mnogo težja in dol- gotrajnejša. kajti zahteva konkretno odpravljanje tiste- ga, kar si je utrdilo pot v pretekli praksi in pri tem že postalo ovira pri nadalj- njem razvoju novih samou- pravnih aktov. Na žalost je snovanje vsebine teh samou- pravnih aktov, ki morajo po- stati normativno merilo med- sebojno dogovorjenih pravic, obveznosti in dolžnosti, še mnogokje preveč naloga po- sameznikov. Nasprotno pa ■» nekaterih sredinah komunisti in ostali delovni ljudje vlaga* jo mnogo naporov, da bi bi- li njihovi samoupra\-ni akti vsebinsko dobro dograjeni z izvirnimi rešitvami, v sklad-u z uresničevanjem zakonske vsebine. Vsekakor bo treba tudi v bodoče vso skrb po- svetiti vzpostavitvi takih od- nosov, ki bodo omogočili de- lo\Taim ljudem gospodarjenje z rezultati svojega dela, tako pri pridobivanju kot pri de- litvi dohodka, vključno s svo- bodno menja-vo dela. Zelo ugodno gospodarsko stanje v občini je razveselji- vo in kaže, da so se komu- nisti dobro spoprijeli s težar vami, s katerimi so se sreče- vali v lanskem letu. K temu so mnogo pripomogli mdi de- lovni ljudje, kar se kaže » sorazmerno velikem porastu proizvodnje v letošnjem letu v primerjavi z enakim ob- dobjem lani. Kljub ugodnim rezultatom pa se ne kaže uspavati. Se v marsikateri de- lOTOi sredini so možnosti boljše organizacije dela, ve*- je storilnosti, večjega izko- ristka delovnega časa, racio- nalne porabe surovin itd., Ki bi se jih dalo s pridom iZiiO ristiti. Prav zato bo potrv^ no v naslednjem srednjero<5' nem obdobju pov-?čanju m» terialne bare posvetiti .^e vrž- jo pozornost - B. ^ mu OPLAZNIK Niti dvajset let Se ni dopolnil, pa je Janez Up- laznik vendarle ie precej naredil. Sliši se morda malce pretirano, ampak kdor ga pozria, potem tu- di ve, da je eden izmed najbolj prizadevnih mla- dincev v žalski občini. Ze nekaj let opravlja dol- žnost predsednika osnov- ne organizacije Zveze so- cialistične mladine v Vrb- ju pri Žalcu, pa seveda se vrsto drugih. Predsednik mladine v Vrb ju je že tri leta. Mladi so se zbrali in hoteli so po svojih močeh v kraju nekaj napraviti. Ni jim namreč bilo vseeno, da za njihov kraj ve tako malo ljudi. Kot marsikje drugod, tako so tudi v Vrbju na začetku gleda- li na mlade z nezaupa- njem, ki pa je kmalu spla- hnelo. Pravzaprav že ta- krat, ko so v goste pova- bili leteče uredništvo No- vega tednika in radia Ce- lje ter pričeli s prvimi ak- cijami urejanja okolja. Vse to pod vodstvom prizadevnega Janeza. Mla- di Vrbenci so kmalu do- kazali, da ni prostor edi- ni pogoj za uspešno delo mladih. Je pa res, da se danes z rezultati kakršne dosegajo, ne bi mogli po- hvaliti brez izrednega pri- zadevanja in volje Janeza Uplaznika. V triletnem obdobju so mladi iz Vrbja prejeli vr- sto priznanj v občini, naj- več pa jim verjetno po- meni dvakrat osvojeni na- slov najboljših na repub- liškem tekmovanju Naš kluo, ki ga prireja Zveza kuiturnia organizacij Slo- venije 2 republiško kon- ferenco Zveze socialistič- ne mladine. Ce k temu dodamo še celo vrsto ak- cij in če bi hoteli našte- ti vse, s čimer se ukvarja- jo, potem bi bil spisek kar predlog. i>V začetku našega dela nam je mar- sikdo očital, da se vse preveč ukvarjamo z orga- niziranjem zabavnih pri- reditev. Prav gotovo se nismo iz lastnega veselja, saj vsakdo, ki je kdajko- li organiziral kaj podobne- ga, ve, koliko dela je tre- ba vložiti v to. Prireditve, na katerih so na primer nastopili skoraj vsi naj- bolj znani jugoslovanski pevci in ansambli ter pop skupine smo pripravljali iz enostavnega vzroka. Za delo, za izvajanje vseh ak- cij, ki smo si jih zastavili, smo potrebovali denar. Tega pa smo si morali za- služiti sami. Seveda so očitki leteli predvsem od tistih, ki se nikdar niso vprašali, kaj vse še de- lamo, razen zabavnih pri- reditev seveda.K, pravi Ja- nez Uplaznik, ruito pa rad QBRAZ|^^ doda, da ni nikakršnega problema, kadar je treba poprijeti za delo »Mladi so vedno pripravljeni de- lati, tako da se mi zdi skorajda nemogoče, da bi kdo govoril o neaktivnosti kot mtiozičnem pojavu.« Bolj pomembno je, če se vprašamo, kaj smo stori- li sami, da bi neaktivne pritegnili k delu.'« Janez Uplaznik ni ak- tiven le v svojem kraju, pač pa tudi v svoji delov- ni organizaciji, v Hmeza- du. kjer je prav gotovo med prvimi, kadar je tre- ba mlade vzpodbuditi za delo. Če k temu podamo še to, da izredno študira, potem lahko mirno reče- mo, da je vse njegovo ži- vljenje razpeto na podro- čje dela z mladimi, vest- nega opravljanja službe- nih dolžnosti v Hmezadu ter študijem. Vse to pa je tisto, kar vzbuja spo- štovanje tako med mladi- mi kot starejšimi. JANEZ VEDENIK §t. 48 — 8. december 1977 NOVI TEDNIK — stran S CB 80. ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU FRANCA LESKOŠKA-LUKE OSEM DESETLETIJ DELAVCA, REVOLUCIONARJA, VOJAKA, POLITIKA IN ROJAKA Pot, ki jo je in ki jo hodi jubilant, vodi naravnost iz preteklosti v bodoč- nost. Na tej poti ni ovinkov, na njej ni mejnikov, so samo miljniki, ki jih obeležujejo novi dogodki, nove dolž- nosti, novi dosežki. O črnem in o belem kruhu Rojak. Rod Leskoškov izvira nekje od Andraža med Polzelo in Velenjem, Franc Leskošek se je rodil že v Ce- lju 9. decembra 1897. leta. K imenu, paiimku, podatkom staršev so mu za- pisali — Slovenec. Najbrž takrat ni nikomur niti na misel prišlo, da bi bilo treba nekoč to besedo posebej poudariti, kajti kljub temu, da je kot komunist predvsem intemacionalist, je Franc Leskošek-Luka velik Slove- nec, eden najzaslužnejših. Otroška leta? Zivljenjepisci jih ne omenjajo. Zakaj tudi! Bila so takš- na, kot otroška leta tisočev dela/vskih otrok v delavskih četrtih v sivih sta- novanjskih kasarnah, ob skledi, več- krat prazni kot polni. Maistrovemu borcu pripravijo razočaranje Doma so rekli; Naj mu bo nekoč bolje kot je nam. Dali so ga v me- ščansko šolo. Toda po treh letih je moraJ pustiti šolske reči v kotu in oditi v uk za ključavničarja. Kos črnega kniha danes je bil važnejši, kot hlebec belega jutri. Eno leto je bil v 2alcu, potem pa je v Westnovi tovarni končal uk za kovinostrugarja. Peter Stnigar — to si je kasneje za ilegalno ime izbral Franc Leskošek, Kot strugar je šel po svetu, po črno- žolti Avstriji in Nemčiji. Ker je bil od svojega 16. leta sindikalist, se je povsod vključeval v delavsko gibanje ter sodeloval v stavkah. Ko je bil na vrsti njegov letnik, so ga poslaU na italijansko fronto, do- živi zlom avstroogrske in se ob vrnitvi domov priključi Maistrovim borcem za severno mejo. TokJ^at je vojak po svoji volji, toda sa hrbtom so prostovoljcu Francu Leskošku in njegovim somišljenikom pripravila ra- zočaranje, saj niti narodi Jugoslavije, niti ljudje niso bili svobodni in ena- kopravni. Toda nekoč pozneje je osvojeno vojaško znanje postalo na moč kori- stno. Do takrat pa se je kovinostru- gar Franc Leskošek pomikal strmo navzgor na poti revolucionarja. Od stavke do stavke Kamor je prišel je spodbujal de- lavce za boj proti izkoriščanju. Vsa- kokrat, ko so organiziraU stavko, je bil Franc Leskošek med prvimi na listi odpuščenih. Delal je v raznih to- varnah v Sloveniji, v Beogradu, celo na Poljskem. Ko je bil v Satumusu v Ljubljani, so ga dolavci izbraJi za svojega zaupnika. Leta 1926, ko je bdi že prekaljen borec za delavske pravice, je Franc loeskošek postal član KPJ. Od takrat naprej je kot javni delavski voditelj in organizator delal po navodilih par- tije. Deloval je v Ursovih sindikatih in leta 1933 postal tajnik pokrajinske- ga odbora Zveze kovinskih delavcev, leto za tem pa predsednik Strokovne komisije za Slovenijo. Govornik na zietu Svobod v Celju Junij 1935. Celje. Slovensko delav- stvo se je zgrnilo v to mesto ob Sa- vinji. Na kolesih, z vlaki in peš so. V Celju razvijajo svoje rdeče prapo- re, priredijo veličasten pohod skozi mesto in se zberejo na nogometnem igrišču, na Glaziji. To je čas, ko zač- ne v Nemčiji in Italiji fašizem gro- ziti vsemu naprednemu svetu, čas, ko se v Španiji začne boj proti najhuj- šemu sovražniku delavskega razreda in svobode na sploh, čas, ko pri nas postaja ljudska fronta zametek kas- nejšega vsenarodnega osvobodilnega boja. Na zborovanju Svobod v Celju govori Franc Leskošek. Z vsem žarom zahteva svoboščine in pravice delov- nega ljudstva. še istega leta postane Franc Le- skošeik član sindikalne komisije pri pokrajinskem komiteju KPS. Zdaj se ves posveča p>olitičnemu delu. V vseh delavskih krajih je prisoten. Leta 1936 vodi veliko tekstilno stavko. Reformi- sti v delavskem gibanju se ustrašijo vpliva Franca Leskoška in njegovega očitnega pripadništva KPJ.' Odstrani- jo ga z legalnih funkcij delavskega voditelja. Začenja se čas ilegalnega dela. Veliko se je zgodilo leta 1936. Postal je član politbiroja CK KPJ. Na čelu novoustanovljene KPS Ceblne 18. aprila 1937. Med delegati partijskih organizacij Slovenije je tu- di Franc Leskošek. Enoglasno je hil izvoljen za sekretarja CK KPS in na tej doložnosti ostaja polnih 8 let — vse do osvoboditve. Franc Leskošek postane tudi član novega politbiroja jugoslovanske partije, ko je prevzel vodstvo Josip Brqz. Leta 1939 je za- čel izdajati Delavski list, ki pa ga oblasti kmalu prepovedo. Zdaj mora Franc Leskošek tudi sam, kot oseba, v ilegalo. Toda iz skrivališča pod šmarno goro ga pota ilegalca vodijo po vsej domoi-ini, tudi v Zagreb na sestanke s Titom. Kot komandant partizanske vojske Slovenije čeprav ne več mladenič se ob na padu fašističnih sil na Jugoslavijo Franc Leskošek ponovno pojavi med prostovoljci. Po razsulu stare Jugo- slavije 10. aprila 1941 vodi Franc Le- skošek pri Trebnjem na Dolenjskem sejo CK KPS. Takrat je bil sprejet sklep o zbiranju orožja. Politbiro CK ZKJ ga je v Zagrebu imenoval za člana vojnega komiteja. V teh tednih je vse delo komunistov ix>svečeno pri- pravam na oboroženo vstajo. Franc Leskošek je na ustanovnem sestanku OF imenovan za člana vrhovnega po- Utičnega vodstva. Ko je bil sprejet sklep, da je tre. ba od priprav preiti v oboroženo vstajo, je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet in Franc Leskošek je postal koman- dant slovenske partizanske vojske. To dolžnost je opravi^ vse do oktobra 1942. Na dolgih pohodih v ix)datkih za življenjepis Franca Leskoška je na kratko zapisano, da se je 29. oktobra 1941 udeležil voja- škega posvetovanja v Stolicah v Srbi- jd. Preprosto pa to vsekakor m bilo. Le pKJmislimo na takratne zasedbene razmere, ko je bilo treba pritd čez vso kviziinško NDH v osrčje okuj)*. rane Srbije. Ali pa pot na zasedanje AVNOJ v Bihaču novembra 1942. Tudi vso Slo- venijo je poprek prehodil s svojo patruljo, ki je na Notranjskem, šta- jerskem, Primorskem in Gorenjskem imela nalogo utrjevati partijske in OP organizacije ter organe ljudske obdasti in enote NOV. Prvi v bitki za industrializacijo dežele Po osvoboditvi se je začela nova bitka. Bitka za obnovo porušene do- movine, za industrijski razvoj dežele. Spet je bil Franc Leskošek na najbolj izpostavljenih dolžnostih v tem boju. Do leta 1947 je bil manister za indu- strijo in rudarstvo v slovenski vladi, potem pa štiri leta minister za težko industrijo v vladi SFRJ. Franc Leskošek, kovinostrugar, Pe- ter Strugar, delavec in revolucionar svojega ministrskega položaja ni pre- bil v kabinetu. Bil je v tovarnah, na gradbiščih novih tovarn, v rudnikih — in v tem času in tem svojstvu, kdo ve kolikokrat v Celju in na celj- skem območju? Nič čudnega ni, če so ljudje — ki so na birokratski, kabinetski način reševali zadeve — vselej izgubljali glave, kadar je prišel. Hotel je vedno dobiti koqkretne odgovore na kon- kretna vprašanja. Ni prenesel okoh- šanja in izmotavanja. Mnogo bolje je shajal z delavci. Delavci niso izurjeni v diplomatskem besedičenju, v kate- rem i nikoli ne dobi pike. »Tako povejte, sa| smo vendar ljudje« o Francu Leskošku-Luki krožijo mnoge anekdote, kar ix>mend, da je priljubljen in diihovit človek. Vzemi- mo primer resnične dogodke Oikx> h »celjskega jezera«. Ko so se v Ce- lju začeli pripiravljati za gradnjo pla. valnega bazena, je Franc Leskošek menil, da je bazen premajhen 2a ko- panje željne Celjane. Navrgel je ide- jo, da bi v Košnid zajezili dolino in narediU jezero, ki bi nudilo široke možnosti za rekreacijo. Vsakokrat, ko j« prišel, je vprašal, kako daleč je vsa reč z jezerom? In mesece so v Celju nekaj mečkali in kombinirali, vse dokler le eden od merodajnih ni 23mogel toliko moči in povedal, da je ideja o jezeru sicer odlična, da pa je v Ko&iici premalo vode. »Tako bd povedali, je zaključil za- devo Franc Leskošek, saj smo ven. dar ljudje, da se pogovorimo. Ce ni vode, je pač ni!« No, Celjani so vse- eno zgradiU jezero. Ne v Košnid, pač pa v Smartnem. To so nekateri miljnaM z osem- desetletne poti rojaka, delavca, de- lavskega voditelja, revolucionarja, ko. munista, velikega sina slavensk^:a na- roda Franca Leskoška-Luke. Za svojo revolucionarno dejavnost je dobil visoka odlikovanja: partizan- sko spomenico, Red narodne osvobo- ditve, Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Red partizanske zvez- de z zlatim vencem. Red narodnega heroja. Red junaka socialističnega de- la, Red jugoslovanske zastave z len- to ter druga visoka odhčja, ki so mu jdh podelili v prijateljskih in zavez- niških državah. Čeravno krasi njegova prsa toliko visokih odlikovanj, Franc Leskošek- Luka pred dnevoma, ko je prejemal v rodnem Celju grb Celja in listino o podelitvi, ni bil nič manj ganjen kot ob sprejemu najvišjih časti. Zato vsd skupaj tudi po tej poti pošiljamo našo iskreno željo: šE NA MNOGA LETA TOVARIŠ LUKA TEKST: JURE KRASOVEC FOTO: DRAGO MEDVED 4. strar. — NOVI TEDNIK št. 48 — 8. december 197? DARILO ZA SREBRNI JUBILEJ 156 MILIJONOV ZA OBNOVLJENO FURNIRNICO Kot uvod v pra2iiio\'anje srebrnega jubileja obstoja, petin dvajsetletnico uspešnega dela, je kolektiv Lesno indu- strijskega kombinata Savinja v Celju izročil namenu ob- novljeno in modernizirano furnirnico. S tem dogodkom in to veliko delovno zmago je počastU tudi letošnje ju- bilejno leto naše Partije in predsednika Tita in prav ta- ko dan republike. Dosti je mejnikov v raz- vojni poti tega kolektiva. Ve- liko izredno pomembnih da- tumov. Med nje sodi tudi da- tum 1. december 1957. leta, ko so v podjetju na pobudo tedanjega direktorja Edija Goica pričeli s proizvodnjo XunxLi'ja. Prvi stroj je po njegovii:i navodilih izdelal ko- lektiv železarne v Stomh. Pred dobrimi tremi leti se je ta delovna skupnost od- ločila za pristop v sestavlje- no organizacijo združenega dela Siovenijales. ze pred teiu in v tem času pa se je pričelo obdobje sprejemanja ~ razv^ojnega programa, ki je natanko začrtal vse vidike. Tako se je kolektiv v prvi fazi lotil obnove in razširitve energetskega objekta. Drugi korak je bil namenjen furnir- nici. Toda, ker je bil prvi investicijsko-sanaeijski pro- gram za izgradnjo nove fur- nirnice prezahteven, tudi de- narno, so 1975. leta sprejeli novega, ki je pomenil v bi- stvu obnovo in modernizaci- jo obstoječega obrata, vrh t^a pa je bil tudi cenejši. Vzporedno s tem in zaradi zagotovitve potrebne surovi- ne, se je lilK Savinja v okvi- ru Slovenijales in tudi s po- močjo drugih delo\'nih orga- nizacij vključil v sofinancira- nje izkoriščanja in predelave lesa v centralno afriškem csesarstvu. Delo je torej steklo. Veli- ko, p>omembno. Investicija v rekonstrukcijo in moderniza- cijo furnirnice je znašala ne- kaj nad 156 milijonov dinar- jev. Kolektiv je skrbno oce- nil tržišče, prav tako po^^jra- ševanje in pvotrebe po ple- menitih furnirjih iz tropske hlodovine in domačih dreves- nih vrst. Letna poraba hlodovine bo okoli 18.000 kubičnih metrov, od tega bo okoli 86% trop- ske, 140'o pa domače. Rekon- struirana furnirnica bo ob- segala proizvodnjo rezanega ter ekscentrično in centrično luščenega furnirja. Kolektiv se je odločil za trenutno naj- bolj sodobno tehnologijo pro- izvodnje furnirja. Število za- poslenih bodo v tem obratu povečali od 128 na 156. ^cer Ivan Petauer, glavni direktor LIK Savinja, med govorom ob otvoritvi furnirnice pa bodo ukinili tretjo, se pravi nočno izsmeno dela. Proizvodnja rezanega fur- nirja se bo povečala za 2,7 krat in bo okoli 14 milijonov kvadratnih metrov. S to pro- izvodnjo bo furnirnica pri LIK Savinja največja v Ju- goslaviji in na Balkanu. Slcupni prihodek se bo v rekonstruirani furnirnici po- v^al za 2,8 krat, 'izvoza za 2,5 krat. Ob normalnem obra- tovanju se bodo vložena sred- stva izplačala v sedmUi le- tem večkrat intervenirali, ka- ko bo z ureditvijo prometa tih. Investicija je bila zaklju- čena pred predvidenim ro- kom in v ok\iru predvide- nih sredstev. Torej, brez po- dražitev! »S tem ko zaključujemo re- konstrukcijo in modernizaci- jo furnirnice, se naši delovm organizaciji odpirajo vecje možnosti za nadaljnji razvoj in napredek, vsem nam de- lavcem v združenem delu pa se zagotavlja dolgoročna eko- nomska in socialna varnost,« je ob zaključku svojega go- vora na slavnosti dejal glav- ni direktor LIK Savinja, Ivan Petauer. M. B02TC Justa Benkovjč. po stažu najstarejša delavka v furnirnici izroča namenu obnovljeno in modernizu-ano furnirnico. VOLNA LAŠKO Z REFERENDUMOIV! ZDRUŽENA VOLNA IN DEKORATIVNA LJUBLJANA Tik pred prazniki so se v kolektivu »Volna« v Laškem in v delo-vni organizaciji »De- korativna« v Ljubljani odločali na referendumu o tem, ali bosta obe delovni organizaciji zdrdžem v eno. Referendum je uspel nad pričakovanji dob- ro: 9 V laški »Vokii« je 264 volilnih upravičencev na glasovalno mesto prišlo 262 zaposlenih — samo dva sta manjkala. Za združitev je gla- sovalo 258 zaposlenih, dva sta bila proti in dva oddala ne- veljavni glaso\Tiiai. 9 V ljubljanski »Dekorativ- ni«, kjer sta dva TOZD in skupne službe, je glasovainje potekalo takole: Od 1243 upra- vičencev je glasovalo na refe- rendumu 1131 zaposlenih. Za združitev jih je glasovalo 1023, proti združitvi pa jih je bilo 91. Kaj pove ta referendumski rezultat. Pomeni, da so v Laškem slioraj sto odstotno glasovali za združitev, da je bU kolektiv temeljito sezna- njen s prednostmi združitve | in da je dejansko ta samo- upravni akt naposled pomenil Za vso delo-\tt.o skupnost ko- nec dolgotrajne bitke za ob- stoj, za sanacijski program, za perspaktivo. V ljubljan- skem podjetju je bil rezultat sicer manj enoglasen, vendar kljub temu je večina kolekti- va bila za združitev. Treba je namreč razumeti, da je v ko- lektivu, ki ni imel težav, osta- lo nekaj skeptikov, ki niso bi- li do kraja prepričaaii v cilje združitve. Zato pa se teih ciljev tem bolj zaveda delovni kolektiv v Laškem, ki hoče v najkraj- šem času uresničiti sanax3ijski program, da bd v prihodnjem letu bilo čim manj izgube. V sanacijskem programu gre za dve bistveni nalogi. Gre za to, da bi čimprej izvedli in to, da bi čimprej uvedli in- kar najhitreje uspeli s pre- kvalifikacijo kadrov. Premeščanje strojev se je že začelo, s pomočjo zavoda za zaposlovanje pa se bo v La- škem začel proces prekvalifi- kacije, M bo potekal med de- lovnim časom in z določenim delom izpolnjevanja proizvod- nih nalog, kajti nekaj predil- niških kapacitet v Volni je in te bodo tudi ostale. V kolektivu laške »Volne« se tudi zavedajo, da bodo v času preusmeritve in prekvali- fikacije morali vsi poprijeti za vse in da ne bo nikomtir padla krona z glave, če bo kljuib kvalifikacijskemu naslo- vu pofprijei za preprostejše delo. Največ težav utegne biti s prekvalifikacijo takoimenova- nega režijskega sestava, ki ga je za bodoči TOZD v okviru združenega podjetja preveč. Mnogi so po sili razmer iz neposredne proissvodnje bili premeščeni na režijsko delo Za te ne bo težko vrniti se v proizvodnjo. Uspeli referendum je bil za kolektiv VOLNE, prav tako pa za vso občino, lepo darilo ob prazniku. Zdaj ni več dile- me okoli obstoja kolektiva, ki zaposluje okoli 260 občanov, predvsem žensk, ki so prina- šale v družino svoj izdaten delež dohodka in med kateri I mi je precej mater samohral niik. Rešitev problem.a je pri-: neslo olajšanje, hkrati pa na- logo, da kolektiv svoj sanacij- ski načrt dosledno in čim uspešneje uresniči. J. KRASOVEC PIŠE 1 LEOFOLB mpm v sredst\ih javnega obveščanja so bili doslej objav- ljeni številna sestavki o onesnaževanju ozračja, voda in okolja, ki ga po^-zroča celjska Cinkarna, le malo pa so bila omenjena njena prizadevanja pri odpravi vtrov onesnaže- vanja. Da bi širšo javnost seznanili tudi s to platjo, bomo sicušali prikazati, kaj je bilo dos-lej narejenega in kako bodo reševali preostale probleme. Pojav industrializacije in razvoj indtistrijske tehnolo- gije običajno pojmujemo kot ponos nove dobe, obdobja hitr^a napredka, zinanosti in civilizacije. Deset ali nekaj več let nazaj je večina ljudi z zanimanjem spremljala le pozitivne strani napredka, na pomanjkljivosti in škodljive pojave v zvezi z onesnaževanjem okolja pa so opozarjali le redki. Danes, ko je stopnja onesnaženosti okolja doseg- la tako rekoč kritično stopnjo, opozarjamo na ves glas. Obtožujemo, pri tem pa pozabljamo ali pa nočemo videti prizadevanj tako imenovanih onesnaževalcev za izboljšanje sedanjega stanja in velilcih materialnih vlaganj, ki jih zahtevajo čistUne naprave za že postavljena postrojenja. Zato preglejmo, kaj so doslej naredili v posameenih TOZD Cinkarne. TOZD METALURGIJA Cinkarna, eno izmed najstarejših podjetij v Celju je svojo dejavnost pričela s pridobivanjem cinka po pirome- talurškem postopku. Skoraj dvajset let po dragi svetovni vojni so še pražih cinkovo rudo, ki je vsebovala okoli 30 odstotkov žvepla. Praženec iz etažnih peči, ki je vsebo- val še veliko količino žvepla, so morali pražiti dodatno na primitivni agiomeracijski napravi, ki ni imela naprave za čiščenje in izkoriš&'anje teh plinov. Tako so odhajale ve- like količine dinmih plinov, ki so vsebovali žveplov dvo- kis, skozi dimnik v ozračje. Prvi kvalitetnejši preobrat na tem področju so storili leta 1962, ko je bila zgrajena sodobnejša pražama in nov obrat za proizvodnjo žveplove kisline po kontaktnem postopku. Stem je bila močno zmanjšana emisija. V ozračje je odhajalo le še 1,5 odstotka žvepla. Obratovala pa je še vedno stara aglomeracija, ki je bila največji onesnaževalec ozračja. Z zgraditvijo nove granulacije, pražame cinkovih konr centratov in kisline v Cretu leta 1966, so bili izpolnjena p>ogoji za ustavitev stare aglomeracije. Zaradi vedno več- jih potreb po žveplovi kislini je bUa istočasno zgrajena sodobna piritna pražarna in še en obrat za proizvodnjo kisline. Ko so leta 1970 prenehali obrat-ovati talilnica cinka in pomožni obrati, se je emisija žveplovih plinov in trdnih delcev še bolj zmanjšala. Z ustavitvijo talilnice je prene- hal obrat/ovati tisti del, novega obrata žveplene kisline ki je uporabljal cinkove koncentrate. Do sedaj so odpravili že mnogo kritičnih točk na ob- stoječih napravah žveplove kisline. Tako v pogledu od- padnih voda, kot škodljivih emisij v ozračje. Sanacijski program za vse odpadne vode in trdne ostanke je izdelan za celotno Cinkarno po TOZD in obratih, v njem pa so določeni tudi nosilci tn roki izvedbe posameznUi nalog. Ob tem pa je ix>trebno poudariti, da so obstoječe naprave za proizvodnjo kisline že relativno stare, zato jih je po- trebno nadomestiti z novimi napravami, ki pa morajo biti po tehnološki strani in varnosti okolja mnogo sodob- nejše in varnejše. Ko je bila zgrajena tovarna titanovega dioksida, ki v tehnološkem procesu daje stransld produkt ferosulfat, se je pojavil problem, kaj narediti s tem odpadkom. Za- radi topnosti tega materiala v vodi prehaja raztopina iz talilnice v tekočo vodo, kjer iz nje in okolice vpija kisik in povzroča onesnaženje. Da bi to preprečili, se je Cinkarna med prvimi v Ev- ropi odločila zgraditi napravo za predelavo ferosulfata v že-leaov oksid (rjo), sproščeno žveplo pa ponovno predelati v zveplovo kislino. Ta postopek je zelo zapleten in drag. Stroški proizvod- nje so mnogo večji od vrednosti žveplove kisline, ki na- staja po tem postopku. Zaradi tega to napravo štejemo kot obrat za uničevanje škodljivega ferosulfata, ne pa kot ekonomsko interesanten industrijski objeld;. Cinkarna je t ta objeikt investirala preko 6,5 milijarde starih d^naa-jev. Omeniti moramo, da je pri reševanju problema sodelovala sTObovno znana firma LURGI. V letu 1976 pa so strokovni delavci Cinka^me izvedli na napravi še nekatere kvalitet- ne spremembe in izboljšave in sicer do take stopnje, da naprava že več kot eno leto predeluje celotDo količino ferosulfata. ŽALSKIH 9 MESECEV LE ŠE ZA OKOLI 2 MILIJONA Ce smo ob polletju zapi- sali, da so v žalski občini dobro gospodarili, potem je ugotovitev, da so se rezulta- ti v devetih mesecih izix)lj- šali, še bolj prijetna. Celot- ni prihodek se je v primer- javi z enakim lanskim po- večal za 40 odstotkov, skup- ni dohodek za 75, čisti do- hodek 49, ostanek čistega do- hodka pa za 143 odstotkov in to ob osemodstotnem i>o- večanju števila zaposlenih. Izredno razveseljiv je poda- tek, da so se izgube iz šti- rih starih milijard zmanjšale na 182 milijonov dinarjev. Iz- gubo izkazujeta le Elektro- prenos Podlog ter Hmezad TOZD Kmetijstvo. Skupaj zaposlujeta ti dve organisa- ciji 618 delavcev. Osebni dohodki so rasli umirjeno in žalsko gospodar- stvo kot celota, ne bo pre- koračilo resolucij skega dolo- čila o njihovem gibanju. Je pa možno, da bodo posamez- ne temeljne organizacije združenega dela ter OZD prekoračilo dogovorjena me- rila. Največ so povprečni osebni dohodki porasli v premetu in to kar za 63 od- stotkov ter za 44 odstotkov pri komunalni dejavnosti, najmanj pa v gozdarstvu (le za 7 odstotkov). Z doseže- nimi gospodarskimi rezultati so v žalski občini povsem zadovoljni, že zato, ker za- gotavljajo, da bodo v občini dosegli cilj, ki so si ga za- dali v resoluciji za letošnje leto. Gre namreč za 10,2-od- stotno realno rast družbene- ga proizvoda. To pa pomeni, da bo zagotovljena ustrezna rast osebnih dohodkov, inve- sticij v osnovna sredstva, produktivnost dela, uvoz in iz\'0z ter rast števila zapo- slenih. Vse to bi žalsko ob- čino spet za korak pribli- žalo republiški razvojni stop- nji. Investicijske naložbe, ki so si jih v Žalcu zadali za letošnje leto močno zaosta- jajo za načrtovanimi, pa tu- di za regijo. Gre predvsem za rczne manjše naložbe ^' razne objekte ter priprav- ljalna dela, ki pa ne zago- tavljajo kakšne posebne raz- širitve materialne osnove in reprodu icijske sposobnosti gospodarstva. Stanje se je f devetih mesecih sicer izbolj- šalo, je pa res, da primanj- kuje kvalitetnih programov za večje naložbe v nove dejav- nosti. Ena izmed ugotovitev je tudi ta, da se investicij- ska sredstva trosijo preveč razdrobljeno. Izvoz je kar za 11 odstot kov večji kot so načrtovali, uvoz pa kar za 75 odstotkov večji kot v enakem lans-ke«i obdobju. To pomeni, da bodo' v Žalcu z izvozom pokrivali le 90 odstotkov uvoza. Kri- tično je treba oceniti tudi prepočasno organiziranje de- lavcev v TOZD in OZD t skladu z ustavo in zakonoiB o združenem delu, neuresiU' čene naloge s področja združevanja dela in sredst^ za skupne naložbe, prepoča- sno s'truktumo spremembo žalskega gospodarstva, pre- malo ambiciozne kvalitetn« investicijske programe ter prepočasno izvajanje nalog 5 področja novega sisteKis družbenega planiranja. JANEZ VEDENIK! št. 48 — 8. december 1977 NOVI TEDN5K — stran 5 DOBRNA PRVi KORAK K CILJU TEMELJNI KAMEN ZA NOV ZDRAVILIŠKI OBJEKT Lepo darilo za praznik re- publike. Tudi priznanje zdrar viliškemu kolektivu, Kompa- su in vsem, ki so kakorkoli prispevali delež, da se bo na Dobrni, natanko po štiri- desetih letih, 2jačela prva gradnja nov^a zdraviliškega objekta. Na slavnosti, v petek, 25. novembra, so se zvrstili tri- je govorniki: direktor zdra- vilišča Ivan Uranjek, pred- sednik delavskega sveta Kom- pasa Vlado Plantarič in pod- predsednik izvršnega sveta celjske občinske skupščine Risto Gajšek. »Dolgoletna in mukotrpna prizadevanja za zgraditev no- vih objektov v okviru zdra- vilišča so končno kronana z uspehom, kajti čez nekaj tre- nutkov bo v temeljni kamen vložena in vzidana listina, ki bo naznanila, da pričenjamo 2 gradnjo novih hotelsko- zdraviliških Icapacitet. Le-te lahko obeležim z naslednjimi podatki: 221 postelj in 50 ix> možnih ležišč, 650 sedežev v restavracijah in salomh, 190 sedežev na odprtih terasah, 10.259 kvadratnih metrov ko- ristnih površin, ustreaaii re- stavracijski in drugi gostin- ski prostori, medicinski cen- ter s kompletno fizio in bal- neoterapijo, bazen 18 x 12 metrov s termalno vodo, sau- na, trimkabinet, štiristezno avtomatsko kegljišče, proda- jalna spominkov, bančna po- slovalnica, frizerski in koz- metični salon ... skratka vse, kar zahteva hotel B ka- tegorije. Objekt bo zgrajen do julija 1979. leta, pričetek dokončnega obratovanja pa je določen na oktober 1979. leta. Skupne investicijske na- ložbe znašajo 174 milijonov dinarjev,« je med drugim de- jal Ivan Uranjek. Začelo se je torej delo, kJ so ga na Dobmd težko pri- čakovali, saj jim pomeni za- četek novega obdobja, novih uspehov in seveda večje uve- ljavitve. Z izgradnjo tega objekta pa se spreminjajo tudi dru- gi odnosi, zlasti družbenoeko- nomski in dohodkovni, ki jih bo zdraviliški kolektiv na Dobrni urejal skupaj z ljubljanskim Kompasom, ki se je odločil za sovlaganje sredstev in tako tudi za vključevanje zdravilišča bU- zu Celja v interesni kom- pleks Kompasa. Pri tej pomembni gradnji z inženiringom sodeluje celj- ski Razvojni center, ki dobi- va v tem primeru širše obe- ležje, kot pa je samo skrb za i25delavo načrtov in sprem- ljavo gradnje. Gre za večjo In dolgoročnejšo obveznost Razvojn^a centra ▼ času gradnje in na začetku dela novega hotelsko-zdraviliškega objekta. Zahtevna gradbena dela je prevzel kolektiv celjskega In- grada. M. BOŽIČ Pred kratkim je bila na Polzeli seja direktorjev tozdov in organizacij združenega dela iz žalske občine, ki se je je udeležil tudi podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije Zvone Dragan. Osnovna tema razgovorov je bila gospodarjenje v žalski občini in Sloveniji v leto- šnjih devetih mesecih ter o smernicah za prihodnje leto. Ena izmed osnoATiih ugotovitev je bila, da so v Žalcu dobro gospodarili, več pozornosti pa bo treba namenjati investicijam, ki so vse preveč razdrobljene. JANEZ VEDENIK Članica zdraviliškega kolektiva, Slavica Ojsteršok in predsednik delavskega sveta Kompasa Vlado Pintarič, vgrajujeta temeljni kamen s sjjominsko listino za novi hoteIsko-zdraiviU> ški objekt. SLOVENSKE KONJICE: TABORNIŠKI PRAPOR Taborniki v Slovenskih Ko- njicah so za praznik repub- like sprejeli svoj prvi pra- pK>r, ki sta jim ga izročila predstavnika pokroviteljev: Zveze borcev, Jakob Stefan- čič in štaba TE, Maks Taj- nikar. Na tej svečanosti, ki so se je udeležiU številni predstav- niki družbenega življenja in delovnih organizacij, so ta- borniki podelili tudi letošnja priznanja in zlate značke. Pismena priznanja so da- li Krajevni organizaciji RK Konjice, Lovski družini Ko- njice in občinskemu odboru Zveze združenj borcev, po- leg tega pa še Stanetu Kok. lju, Leopoldu Rihtaršiču, Maksu Tajnikarju, Adiju Je- lenku rn Karlu Odru. Letoš- nje zlate odredove značke pa so dobili: Maks Brečko, Franc Hlastec, Franc Jelen- ko, Franjo Adamlje, Vojko Zidanšek, Miljan Skarlovnik, Borut Martonoša, Jože Van- ček, Branko Zagomilšek, Do- men Verdnik, Radovan Ri- bič, Milan Kolar in Borut Adamlje. Slovesnosti so se iKioleži- li tudi mladinci iz pobrate- nega mesta Kosjerič. Sicer pa so taborniki ta dan od- prli še razstavo o svojem delu. VLuK ROGAŠKA SLATINA: NAGRADE Ob koncu novembra so se v dvorani zdraviliškega doma zbrali delavci rogaškega Zdrfc vilišča, ki so počastili tist«^ ki so v kolektivu že dcse^ dvaj^ ali trideset let. V nabito ix>lni dvorani je udeležence najprej pozdravil predsednik osnovne sindikal- ne organizacije Božo Kolar, zatem pa je o razvoju zdra- vilišča v zadnjih letih govo*. ril glavni direktor, Lojze Liilv nik. V kulturnem delu srečanja So nastopih člani osnovne mladinske organizacije izRo- gaške Slatine z recitalom ter zdraviliški moški pevski zbor pod vodstvom Francka Plo. hla in ob klavirski spremlja^^ vi Andreje Krumpak. BETKA ŠELIGO LAŠKO NOVA JEDILNICA ZA 276 SEDEŽEV JE GOTOVA Zdravilišče Laško je bilo ob prazniku republike bogatejše za pomembno pridobitev. Ne- kaj dni pred prazniki so od- prli vrata nove jedilnice, ki ima 276 sedežev in je po zmog- ljivosti skoraj enkrat večja od stare. Poleg jedilnice, ki je sodobno urejena, so izročili v obratovanje tudi novi del kuhinje, ki bo, ko bo stara kuhinja preurejena in pK)so- dobljena, dvignila zmogljivost na 700 obrokov. Prav tako so dah v pogon pomivalnico bele posode, kar močno olajša de- k) delavcem v kuhinji. Nov objekt je v 11 mesecih zgra- dilo podjetje Ingrad. Investi- cija je z opremo vred veljala 8 milijonov in 200.000 dinar- jev. Nova jedilnica je brez dvo- ma velika pridobitev, kajti se- danja je bila premajhna, saj je mogla sprejeti nekaj več kot polovico gostov, tako da so pacienti sedali k mizi v iz- menah. Zdaj ima zdravilišče Laško poleg nove jedilnice še staro, ki jo bodo preuredili za pK)gostitev večjih skupin, za seminarje, simpozije in po- dobne priložnosti. Čeprav je do novega leta komaj še dva dobra tedna, računajo, da bo- do v vseh prostorih imeli sil- vestrovanje, kar med drugim kaže tudi na spremembo, da zdravilišče nima več strogega hospitalnega režima, da zače- nja igrati vse pomembnejšo vlogo v družbi sloveoiskih zdraviliško-turističnih f>odje- tij. Zdravilišče Laško je z iz- gradnjo in otvoritvijo jedilni- ce ter novih kuhinjskih zmog- ljivosti dokončalo prvo etapo svojega rasvojnega programa. Eto spomladi bo urejena tudi okolica, predvsem pa terasa, kjer bodo poleti tudi mize in stoli, ter parkirišče in seveda tudi med gradnjo dokaj po- škodovan park. Povedati je še treba, da so hkrati na zunaj prenovili tu- di staro zdraviliško poslopje, tako da je zdaj celotni zdra- viliški kompleks prenovljen in prijaznejši za oko. Kopali- ške naprave v starem delu kopališča so zaenkrat opušče- ne. Nekdanji plavalni bazen je prenovljen in pripravljen Za primer, da bi bilo treba popravljati novega. Iiskoristi- ti mislijo tudi stare kabine. Nekaj jih bodo najbrž preure- dili t saune. J. KRASOVEC HVALEŽNI POSLUŠALCI V domu UF>okojencev v Celju se velikokrat znajde kakšen zabavni ansambel, ki razveseli ostarele oskrbovance doma. Zdaj se pripravljajo na novo leto in temu primemo iš- čejo že zabavni ansambel. Več o tem bo spregovorila socialna delavka tega doma MARJANA MUNIHOVA: »Moram F>ovedati, da je gostovanje pri nas, v našem domu, že prava tradicija. Zlasti pa se to čuti v zimskem času. Letos smo že osemnajst prireditev spravili pod naš krov. Oskrbovanci se jih izredno vesele, v glavnem pa smo ansamble iskali izven občine, nekaj pa tudi v Celju (prosvet- no društvo Svoboda v Celju). V silno tesnih stikih smo s pionirji krajevne skupnosti. Malo težje pa je z zabavno- glasbenimi ansambU in ravno zdaj ga iščemo, ker bi ga imeli radi za Novo leto. Po pomoč smo se obrnili na krajev- no akupoost ia oeLo na socialističiK) zveao. Z. S. Globoke korenine »Prognozirati oziroma napovedovati, kaj bo jutri ali v prihodnje, je tve- gana zadeva. Vendar to za pionirske hranilnice ne velja. Smelo lahko raz- mišljamo o naših hranilnicah za pri- hodnje, kajti te niso muhe enodnev- nice in niso nastale v neki hitri akci- ji ah kampanji. Naše pionirske hrar nilnice so pognale že globoke koreni- ne in so zasnovane na novih teme- ljih, razen tega so ovrednotene s pe- dagoškega stališča, so družbeno ko- ristne in v skladu z našo samouprav- no socialistično stvarnostjo. Lahko trdimo, da so pionirske hranilnice vkomponirane v naš učnovzgojni pro- ces in da bodo dobile še vdčjo velja- vo v usmerjenem izobraževanju, ki na- pK>veduje izobraževanje ob delu in za delo. Zato sem prepričan, da bodo na- še pionirske hranilnice živele tudi jti- tri, se še izpopolnjevale in razvijale,« je med drugim na slavnostni seji sve- ta mentorjev pionirskih hranilnic pri ce'ljski podružnici Ljubljanske banke dejal Jože Brilej, ravnatelj osnovne šole v Podčetrtku in tisti, ki je pred dvajsetimi leti ustanovil na šoli prvo hranilnico. In kaj lahko predvidevamo za jutri? Vsekakor morajo biti pionirske hra- nilnice še trdneje v rokah samih učen- cev — upravljalcev. Na njih naj slo- ni organizacija poslovanja, oni naj si ■postavijo medsebojne delovne odnose, naj razporejajo ustvarjene dohodke (obresti) in v pionirski hranilnici naj se oplemenitijo še drugi elementi, ki dajejo pionirskim hranilnicam pravo vrednost in jih ločijo od starih hra- nilnic. Pionirske hranilnice naj vzgajajo učence v varčevanju, a ne skopuštvu in sebičnosti, naj krepijo zaupanje in odgovornost, naj navajajo učence na pošteno delo, naučijo jih naj podreja- ti svoje osebne interese interesom skup- nosti, naučijo naj učence oziroma mla- de upravljalce pametno gospodariti in vrednotiti denar, vzgajajo laaj v mla- dini čut do človeka, ki je v težavah. Če je FKArebno naj pionirske hranil- nice pMDSodijo denar, dajejo pomoč itd. Tudi pionirska hranilnica naj postane na šoli važen vzgojni faktor, ki bo pomagal oblikovati mlade osebnosti. In še to: pionirska hranilnica naj po- maga pripravljati našega mladega državljana na življenje v socialistični družbi. »Tudi v načinu in obsegu delova- nja lahko naredijo pionirske hranil- nice jutri korak naprej. Mislim, da lahko postanejo prave male banke. V mnogih naših pionirskih hranilnicah že danes ni vložen samo privarčevani denar posameznikov, ampak tudi de- nar šolskih društev rn organizacij ter drugih šolskih dejavnosti. Mislim, da je to zelo prav. Ves denar, ki se na kakršen koli način zbira na šoli, naj bo naložen v pionirski hranilnici. Na svojih karticah imajo naložen denar razne sekcije, klubi, krožki, pK>verj6- niki mladinskih listov, zbiralci naroč- nin in članarin, skratka, nobenega de- narja naj no bo jK) žepih in predalili posameznikov. Sami veste, da tega de- narja ni malo,« je še poudaril Jože Brilej. In ko je Jože Brilej nadalje razvi- jal misli okoU bodočega dela pionir- skih hranilnic, je povedal, da je pi- onirska hranilnica na šoU v Podčetr- tku že pred leti uvedla dva nova bančna obrazca: nalog za knjiženje in prenosni nalog. Zdaj umajo v pripra- vi tretjo obliko brezgotovinskega po- slovanja. To je plačevanje s čekom. S čekom bo lahko učenec plačeval na- ročnino mladinskih Ustov, razne čla- narine in morda še kaj. Mnogim učen- cem bodo celo dovolili, da bodo i šolskim čekom plačevali nakupe v va- ški trgovini. Torej — brezgotovinsko plačevanje osvaja tudi pionirske hra- nilnice. Zdaj še postopoma. Toda, prvim korakom bodo prav gotovo sle dili še naslednji. Ne samo v Podčetiri. ku, tudi drugodl 6. stran — NOVI TEDNIK §t. 48 — 8. december 197?! ŽALSKI IZVRŠNI SVET VRVEŽ PROBLEMOV UKREPOV ZOPER NEGATIVNE ČLANE KS PAČ NI Na zadnji seji Izvršnega sveta žalske občinske skup- ščine so med drugim govo- rili o delovanju krajevnih skupnosti. Že spomladi so hoteli ugotoviti, kakšno je delo krajevnih skupnosti. Pripravili so celo vrsto raz- govorov, na katerih so so- delovali predstavniki krajev- nih skupnosti, družbenopoli- tičnih organizacij ter društev. Pobudo za to je dalo pred- sedstvo žalske občinske skup- ščine. Zanimive so nekatere ugotovitve in razmišljanja, ki so jih dali udeleženci teh razgovorov. Krajevne skupnosti ne ču- tijo potreb po prostorskem preoblikovanju. Takšno po- trebo so izrazili le občani v južnem delu Podvrha v vran- ski krajevni skupnosti, ki bi se radi priključili Braslovča- nom, del občanov Zabukovi- ce, ki sodi k Libojam pa želi, da se priključijo kra- jevni skupnosti Griže. Samoupravne organe imajo ustanovljene vse krajevne skupnosti, njihova aktivnost pa je odvisna od zavzetosti ter razgledanosti vodstvenih delavcev in pomoči druž- benopolitičnih organizacij. Ukrepov do neaktivnih članov organov KS niso uvedli sko- rajda nikjer. Marsikje nam- reč menijo, da čas ni prime ren, saj bo kmalu prišlo do menjave delegatov. Ni tudi navdušenja za profesionalne tajnike krajevnih skupnosti, pa čeprav bi jih marsikje potrebovali. Zanimiva je ugo- tovitev, da se samoupravni položaj delovnih ljudi in ob- čanov v krajevnih skupnostih vedno bolj krepi. Vse manj je klasičnih zborov delovnih ljudi, zato pa jih" vedno bolj pogosto sklicujejo po vaseh, kjer ljudje izražajo svoje predloge in želje bolj spro- ščeno. Poudarili so, da So zado- voljni s sodelovanjem z de- legacijami krajevnih skupno- sti, manj pa s sodelovanjem delegacij samoupravnih inte- resnih skupnosti. Marsikje menijo, da je pošiljanje skup- nega delegata v zbor uporab- nikov SIS neprimerno, saj ne omogoča neposredne^ odločanja. Večina krajevnih skupnosti ima dobre stike z družbeno- političnimi organizacijami, pogrešajo pa vključevanje in sodelovanje članov Zveze ko- mimistov, sindikata, mladine in prosvetnega kadra. Medsebojno povezovanje krajevnih skupnosti se pojav- lja le občasno ob reševanju skupnih vprašanj, povezanost z združenim delom je še pre- šibka, prav tako s kmetij- stvom in gozdarstvom. Z zmogljivostmi otroškega var- stva niso zadovoljni, prav ta- ko z delovanjem zdravstvene službe, premalo je družbeno- političnega izobraževanja, po- trošniških svetov še . ni ni- kjer ... Marsikje imajo po- trebo po razvoju malega go- spodarstva. Menijo, da bi bolj prožna davčna politika pripomogla do večjega zani- manja za odpiranje obrtnih delavnic. Spisek želja in potreb ter problemov, ki tarejo posa- mezne krajevne skupnosti je še mnogo daljši. Ob koncu pa lahko vseeno ugotovimo, da so žalske krajevne skup- nosti dosegle velik napredek, JANEZ VEDEINIK ZVEZA KOMUNISTOV MOZIRJE UŽIVA VELIK UGLED JOŽE RAKUN SEKRETAR KOMITEJA ZK Obračtm je bil temeljit, raz- govor kritičen. Ne samo na zadnji oziroma prvi seji čla- nov novoizvoljene konference občinske organizacije Zveze komunistov v Mozirju, mar- več že prej na voliLnih kon- ferencah osnovnih organizacij ZK v Gornji Savinjski dolini. Šlo je za oceno dela v zad- njih štirih letih, šlo je za oceno, ki daje hkrati dovolj novih pvobud za uspešno delo v prihodnje, tembolj, ker se je Zveza komunistov v mozir- ski občini zaradi svoje enot- nosti, zaradi dela, ki je bilo uprto v vsa pomembna druž- bena dogajanja, uveljavila. Od tod tudi njen ugled, od tod tudi njena moč. Samo v tem obdobju se je število osnovnih organizacij pKjvečalo od dvanajst na pet- indvajset, število članov pa od 217 na 350. Toda, v teh številkah je še dosti več kot samo podatki. Med novimi člani gre predvsem za delav- ce iz neposredne proizvodnje in za mlade ljudi. Po vsem tem se je delež delavcev iz neposredne proizvodnje med člani ZK znatno povečal In znaša zdaj že nekaj nad 33 odstotkov. Ko je to delo, na prvi seji članov novoizvoljene konfe renče občinske organizacije ZK, ocenjeval sekretar med- ODčmskega sveta ZK za celj- sko območje, Janez Zahrast- nik, je izrekel ne samo zaslu- ženo priznanje, marveč je tu- di opozoril, da je zdaj na- počil čas za kvaUteto dela. Opozoril je tudi, da bodo mo- rali v občini več napraviti za lastne kadro, kajti stanje ni zadovoljivo, mnogi odhajajo. Seveda, to ni rezultat seda- njega srtanja, marveč pretek- losti. Ni naključje, če se je raz- prava na prvi seji članov no- voizvoljene občinske konfe- rence ZK ustavljala zlasti pri nekaterih gospodarskih vpra- šanjih, čeprav priprave na oba partijska kongresa in prav tako pripravo na bližnje vohtve niso bile zapostavlje- ne. Toda, problemi v nekate- rih organizacijah združenega dela, še predvsem v lesni in- dustriji, silijo k razmišljanju in ukrepanju. Tem bolj, ker rezultati dela v tej pemogi od- ločilno vplivajo na stanje v občini. Trenutni rezultati pa kažejo, da jih čaka še veliko dela na vseh področjih, tem- bolj, ker v nekaterih bistve- nih postavkah družbenega plana zaostajajo. Prav tako ne dosegajo tistega, kar so se dogovorili glede zaposlovanja. SkleniU so, da bodo do 1980. leta odprU na novo tisoč de- lovnih mest. Akcija sicer te- če, toda žal na račun režij- skih in manj proizvodnih de- lavcev. Mimo tega zaostajajo na In- vesticijskem področju. Na seji se je Janez Zahrast- nik zahvalil dosedanjemu se- kretarju občinskega komiteja ZK, Matevžu Požamiku za uspešno delo. Pri volitvah no- vega komiteja pa so funkcijo sekretarja zaupali Jožetu Ra- kunu, ki je bil doslej namest- nik sekretarja komiteja. Za namestnika sekretarja pa so izbraU Jožeta Tlakerja. ________________ MB. ŠENTJUR POSEBNE DELEGACIJE USPOSABLJANJE — NEPREKINJEN PROCES Ko 90 v Šentjurju na skup- ni seji Občinske konference SZDL in občinskega sindikal- nega sveta podah oceno de- legatskega sistema, so med drugim menili, da mora usposabljanje delegatov po- stati stalen proces. Pred vo- litvami je še p>osebej treba organizirati posebno obliko seznanjanja e\'-identiranih kan- didatov o nalogah delegatov tn delegacij. Le na tak način bodo lahko bodoči delegati zavestno in odgovorno spre- jeU zaupano dolžnost. Po iz- volitvi pa je pKJtrebno nada- ljevati 2 izobraževanjem. Za uspešno uvedjavitev de- legatskega sistema, predvsem pa za boljše delo krajevnih skupnosti, je pomembna bu- di organiziranost in kadrov- ska zasedba tajnikov t kra- jevnih skupnostih. To vpra- šanje je bilo tudi izpostav- ljeno v skupni oceni. V bo- doče naj bi še naprej ostala takšna organiziranost, da bi delavci na krajevnih uradih bili organizacijsko vezani na občinsko upravo. Seveda je potrebno narediti točen opis delovnih dolžnosti ix>samez- nika. Kaj pa delegacije za inte- resne skupnosti? Obseg in raznovrstnost de- la teh delegacij in sedanje izkušnje narekujejo, da t vseh krajevnih skupnostih in TOZD formirajo posebne de- legacije za p>osameEne inte- resne skupnosti, V kolikor v posamezni KS ald TOZD za- radi objektivnih razmer ne bi izvolili treh posebnih de- legacij, se bo potrebno skup- no pogovoriti in najti takšno rešitev, . ki bo zagotovila učinkovito delo delegacij, ka- kor tudi skupščijB interesnih skupnosti. PROMET NA OBMOČJU UJV CELJE ŽE 121 MRTVIH PREDNJAČIJO PEŠCI IN VOZNIKI MOT. VOZIL število letošnjih žrtev na cestah UJV Celje je porazno, saj smo samo do 1. decembra zabeležih že kar 121 smrtnih žrtev. Ce za ilustracijo k te- mu dodamo, da smo lani v vsem letu zabeležih »samo« 111 žrtev potem smo povedah vse. Naše ceste so ponovno zahtevale močan krvni davek in to kljub vsem opozorilom, navodilom, do- brim željam po strpnosti in previdno- sti. Nič ne pomaga, ljudje iz dneva v dan izgubljaj© več življenj na cestah, ki postajajo prave grobnice. Res je, da se število uporabnikov cestnih po- vršin iz leta v leto veča in da se ob tem naraščajočem prometu cestno omrežje bistveno ne izboljšuje pa vse to le ne sme biti merilo za sunkovito naraščanje smrtnih žrtev, težko po- škodovanih in velike materialne škode. Iz kasnejših podatkov bomo videh, da so mnoge žrtve same krive za nesrečo, kajti niso se prilagodile stanju, kakrš- no je na določenem cestnem odseku. Torej bo tudi prihodnje leto izzvenelo v močni preventivi, kjer morajo sode- lovati vsi, če želimo, da bi krvni da- vek na naših cestah vsaj omihli, če že ne bistveno zmanjšali. Delo, ki ga začnemo z vzgojo r vzgojnovarstvenih iKtanovah pa na- daljujemo v osnovnih šolah in delno srednjih je treba pospešeno nadalje- vati tudi kasneje. Vse o prometu pa je treba prenesti tUjdi izven glavnih centrov, kajti skoraj največ nesreč se !godi prav na cestah izven centralnih središč in to z ljudmi, ki niso vajeni današnjega vse gostejšega prometa. O prometu in obnašanju v njem bi ta- ko morali spregovoriti povsod, kajti tudi to je del pripomočka k naši že- lji, da v bodoče ne bi bilo tohko ne- sreč z najhujšim izidom. Kako je bilo s prometnimi nesre- čami, v katerih smo zabeležih smrtne žrtve, v letošnjem leto oz. prvih enaj- stih mesecih? V januarju je bilo sedem nesreč in sedem mrtvih (leta 1976 v istem mese- cu pet nesreč in osem mrtvih), v fe bruarju tri nesreče in prav toliko mrt- vih (1 — 1), v marcu 14 nesreč in 14 mrtvih (3 — 4), v aprilu 13 nesreč in toliko mrtvih (11 — 11), v maju 7 — 7 (isto kot leta 1976), juniju 10 — 12 (6 — 7), juliju 10 — 12 (8 — 9), avgustu 12 — 17 (12 — 13), septembru 16 — 16 (10 — 11), oktobru 7 — 7 (10 — 15) in novembru 11 nesreč s 13 smrtnimi žrtvami (lani 10 — 12) ah skupaj 121 mrtvih! Tako vidimo, da so v prvi polovici leta zlasti kritični meseci marec in april ter junij in julij ter v drugi po- lovici kar vsi p>o vrsti z manjšim od- stopanjem na nižje v oktobru. To so brez dvoma f>odatki, nad katerimi se kaže resno zamishti. Med povzročitelji nesreč, v katerih so ljudje izgubljali življenja, so na prvih mestih (podatki veljajo za prvih DESET mesecev letošnjega leta) voz- niki osebnih avtomobilov (39 prime- rov), sledijo pa pešci (kar 23 prime- rov), vozniki koles z motorjem (14) in ostali. V prometnih nezgodah pa so izgu- bah življenje: največ pešci (kar 36), vozniki osebnih avtomobilov (23), pot- niki v vozilih (17) in vozniki koles a motorjem (14). Med mrtvimi je tudi sedem otrok. Vzroki prometnih nezgod: nepravil- no prehitevanje (19 primerov), nena- den prihod na vozišče (19), neprimer- na hitrost (14), zaradi alkohola (14), izsiljevanje prednosti (16), zaradi ne- previdnosti (9) itd. Kako je s FK>sameznimi udeleženci, kot povzročitelji? Motoristi in mope- disti so bih udeleženi v štirih promet- nih nesrečah, kjer je prišlo do smrt- nih žrtev in vedno — torej v vseh pri- merih — so bih krivi sami (nepravil- no prehitevanje, izsiljevanje, alkohol). Pešci so bili udeleženi v 36 primerih, od tega so bili kar v 23 primerih sami krivi: v 19 primerih so nenadno preč- kah cestišče, v štirih primerih pa so bili vinjeni). Torej bo treba v bodoče največjo skrb p>osvečati prav tistim, ki so na cesti najmanj zavarovani (peš- ci, kolesarji, motoristi in mop>edisti) in poglejmo resnici v oči, tudi najbolj »predrzni«, zato pa tolikokrat po nji- hovi krivdi pride do najhujšega. Do konca leta se bo število smrt- nih žrtev na cestah, za katere skrbi po varnostni strani UJV Celje, prav gotovo še povečalo. Pred vrati so no- voletni prazniki in promet se bo po- večal. Odvijal se bo F>o cestah, ki bo- do splozke, morda celo zasnežene, vidljivost bo slaba in p>odobno. Skrat- ka, naj nam bo v zadnjem mesecu le tošnjega izstekajočega leta eno samo vodilo: vozimo previdneje in vsd po- skušajmo dati prispevek, da bi v pri- hodnjem letu bil krvni davek na na- ših cestah manjši. Drugače ^ bo še bolj neprijetno voziti po naših cestah, če bodo ob straneh sami venci... TONE VRABL NOVI OBJEKTI V ŽALSKI OBČINI Praznovanja v počastitev dneva republike ter jubile- jev naše partije in tovariša Tita, so se v žalski občini pričela že v petek, ko so v Šempetru odprli novo bla- govnico Savinjskega magazi- na z agencijo Ljubljanske banke. Zanimivo je, da je doslej bil Šempeter tisti kraj v žalski občini, kjer je pri- šlo najmanj trgovskih povr- šin na prebivalca. Nova bla- govnica je veljala več kot 12 milijonov dinarjev. Dan i>ozneje so v Prebol- du odprh novo zdravstveno postajo z lekarno, ki bo slu- žila kakšnim 7000 občanom preboldskega območja, velja- la pa je deset mihjonov di- narjev. V Braslovčah i>a so t nedeljo odprh novo osnov- no šolo, kjer so poleg po- trebnih učilnic še kiihinja z jedilnico, ustrezni kabineti ter velika telovadnica, šolo so zgradih s samoprispevkom občanov žalske občine, del denarja pa so prispevale tu- di nekatere delovne organi- zacije ter krajani s prosto- voljnim prispevkom. Zanimiv je podatek, da so tako v žalski občini zgradili in ob- novili v zadnjih letih vse šol- ske objekte. Braslovška šola je veljala nekaj več kot se- demnajst milijonov dinarjev. S temi delovnimi zmagami ter proslavami skoraj v vseh krajevnih skupnostih so tako tudi občani občine Žalec na kar najlepši način proslaviU rojstni dan naše repubhke. Tekst: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR y novi Itraslovžid šoli je tudi sodobna telovadnic^ Id bojilužUa za ri^eacijo v&eh krajaa«% §t. 48 — 8. december 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 50 LET STEKLARNE BORIS KIDRIČ VISOKA ODLIKOVANJA ROGAŠKEMU JUBILANTU Ze petdeset let iadelujejo v Iloga^ki Slatim,! steklo, v kra- ju, ki je bili tudi v preteklo- sti zman po tradiciji steklar- jev, saj so bile takozvane gla- Žurte raizredene domala po vsej jjnarski občini. Ol tistih dob je steklarna :^ Rogaški Slatini naredila dolgo pot. 225 delavcev, koli- Icor jih je delalo na začetku, ]e izdelovalo ročno izdelane jadelke, kd so zasla\'eli po vsem svetu. Do leta 1935 so prodajali večinoma doma, na- to pa je iz leta v leto začel prevladovati izvoz. Izvažali so v Švico, Francijo, Anglijo, Avstrijo, ZDA in Bližnji vzliod. Najboljše proizvodno leto je ibik) 1938, ko je bil letni pro- met 7.341.000 dinarjev, od tega pa kar 4.081.000 izvoea, torej več kot polovica. Zanimivo je. da je takšen odstotek ostal vse do danes, le da so številke neprimerno '-ečje. Steklarna je bila vse bolj vpeta v življenje kraja. 2e februarja 1927. leta je v njej nastala prva celica ICP, razvi- lo se je kulturno prosvetno življenje, istega leta pa je v Rogaško Slatino prišel tudi pokojni revolucionar Boris Kidrič, ki se je močno pove- zal s steklarji. Leto pozneje je prišlo do 'prve stavke in steklarji so iaostali z dela nataixko 130 dni. Ko je prišla vojna, je preceg steklarjev odšlo v par- tizane, mnogo so jib izselili, nekatere so odgnali v tabori- šča, drugi spet so padli kot talci. 17. septembra 1944 »o tovar- no napadli partizani. V požA- ru je izginilo poslopje s skla- dišči, pripravljalnica zmesi in upravni prostori. Vse to je bilo treba v svo- bodi spraviti na noge Ln že leta 1955 je imela steklarna dve talilni peči. Zgradili so brusilnico ter ostale prostore m. (iodeilaivo stekla. Kmalu SQ prišle na vrsto še tretja in če- trta talilna peč, 1963 pa tudi p3ta in šesta, generatorski plin so zamenjali z oljem tn elektriko. Posodobili so vso opremo in zgradili še polimi- co za brušeni kristal in pri- pravlialnico zmesi za steklo, dcx;ela avtomatizirano z elek- tronskim vodenjem. Velik po- dvig steklarne je tudi zgradi- tev brusilnice v Kozjem. Vse to je dvignilo steklarno v pomeml^nega proi^ajalca ročno izdelanega stekla, ki ima danes 1150 zaposlenih in ki izdela okoli osem milijo- nov kosov ročno izdelanega stekla v vrednosti 150 milijo- nov dinarjev. Pri tem ne pozabljajo na delo^Tie pogoje steklarjev, skrbe za nenehno rast stan- darda, za odmor in počitek svojih ljudi in so hkrati zelo trdjio povečani z rastjo in na- predkom kraja. Z vso skrbjo ra27viiajo samoupravljanje. Ra7r.'oi steklarne še ni kon- čan. Nenehno iskanie novih poti narekuje rogaškim stek- la,Tjem, da se kar najbolje po- vezujejo z oblikovalci in svoje izdelke še oplemenitijo, da mo^dernizirajo proizvodnjo do najve^^.je mere. Da ostanejo to, kar so bili: steklarji, ki jim zaiTipa ne le Evropa, pač pa tudi svet. Red zaslug za narod z zla- to rivezdo, ki ga je steklarna Boris Kidrič prejela iz rok republiškega sekretarja za in- dustrijo Iva Klemenčiča pred nedavnim na svečani prosla^^ 50-leitnice in vrsta pomemb- nih odlikovanj so dckaz za p>omembno vlogo slatinskih steklarje^'. Praznovala pa je tudi steklarska šola, ki prav te dni praznuje .30-letnico ob- stoja in ki je v teh letih dala jugoslovanskim steklarjem več kot 800 kvlificiranih de- lavcev in tehnikov. MILENKO strasek PBE89LD-P0LZELA: DELSVNI CAS LB V prejšnji številki Novega tednika smo med drugim ob- javiU delovni čas za stranke v vseh enotah celjske podruž- nice Ljubljanske banke v žal- ski občini. V to poročanje se je vmešal tiskarski škrat. In :'ako je treba zapisati, da sta Agenciji v Preboldu in na Pol- zeli odprti za stranke vsak delavnik razen sobote od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od |8. do 11. ure. ODLiKOVANi Republiški sfc>kre.ar sa industrijo, Ivo Klemenčič je pred n©davn'im na slav- nostni seji delaTOkega sve- ta steklarne Boris Kidrič v Rogaški Slatini ob 50-let- nici obstoja podelil vrsto odlikovanj delavcem delov- ne organizacije, Id jo po njenih izdelkih poznajo po vsem svetu. Kolektiv steklarne je predsednik republike odli- koval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo, red dela z rdečo .'aastavo pa je dobil Vlado Mrhar. Rudi Jugovar je prejel red re- publike z bronastim ven- cem. Red dela s srebrnim vencem so dobili Hilda Ju- govar, AJma Pelko, Zora Kladnak, Slavko Lipuš, Ivan šverko, Stane Vodu- šek in Franc Verdel. Medalje za delo so dobi- li: Dragica Coh, Dolo Cu- ješ, Dimitrij Dolšak, Ana Droflak, Milan Gorišek, Ilija Ivankovič, Valter Jor- dan, Tomo Kcčica, Veroni- ka Kregar, Marija Lipuš, Franc Podkraški, Stanko Plavčak. Alojz Podkoritnik in Ida Sitar. KOMUNISTI ŠMARSKE OBČINE ZA SEKRETARJA IZVOLILI MILANA PUGLJA Na torkovi volilni konfe- renci so se komunisti šmar- ske občine ob pregledu do- slej opravljenega dela za mi- nuLo štiriletno obdobje kri- tično opredelili do izvrše- nih nalog in do bodočega programa. Povsem razumlji- vo je, da niso imeli lahke- ga dela v občini, ki sodi med nerazvite in se vsem težavam, ki jih imajo povsod, pridru- žujejo še specifične, dedišči- na nerazvitosti, ki pa se rav- no F>o zaslugi dela komimJ- stov šmarske občine vztrajno zmanjšuje. V razpravi, ki je zajela do- mala vsa področja dnižljene- ga in ekonomskega življenja občine, so komunisti dovolj kritično, pa tudi mestoma samokritično opozorili na slabosti, ki še hro-mijo več- ji vpliv partije na družbeno preobrazbo. V gospodarstvu so opozorili na stabilizacijo tn sanacijske programe, po- sebno tam, kjer je bil pred časom nezavidlj-iv položaj (Gradbeno podjetje) pa tudi tam, kjer s pravočasnim in preudarnim delovanjem pre- prečujejo slabo gospodarje- nje. Več doslednosti bo po- trebno pri idejno poUtičnem usposabljanju mladih komu- nistov in več samoizobraže- vanja komunistov sploh. Vi- deti je, da so še največ na- redili komtmisti na področju šolstva tn izobraževanja. To je razveseljivo že zaradi te- ga, ker se šmarska občina že dalj časa ukvarja s pro- blemom načrtnega kadrova- nja tn zaposlovanja. Za kre- pitev kadrovske baze v go- spodarstvu in občini sploh pa bo še vnaprej potrebna načrtna akcija in večji vplav komimistov. Tudi v kmetij- stvu si prizadevajo, da bi vzpostavili kar hitreje vse ti- ste odnc«e, ki jih predvide- va zakon o z/lruženem delu. Njegovo vsebdno, oziroma iz- vajanje njegovega bistva ;n deiOvanju delegatskega siste- ma pa je bilo posvečeno bLst- vo razprave. Ugotovitev jo bila enotna: prepočasi poi./^ ka ra2!voj delegatskega živ- ljenja, posebno v splošmh delegacijah in samouprav- nih interesnih skupnostih. Pred komunisti šmarsko občine so obširne naloge. Treba se bo temeljito pri- pra\'iti na oba kongresa, za- kon o združenem delu mora polneje zaživeti, tam, kjer so uspeli z resnim delom tn načrtnimi akcijami doseči le- pe rezultate, pa bodo svoje izkušnje in pridobitve še po- glabljali. Komimisti šmarske občine so izvolili nov petna jstčlan- ski komite, vse komisije in no\'ega sekretarja, MJilana E^lgl^ja. DRAGO MEDVED EMO NOVA KAKOVOST V ODNOSU DO POTROŠNIKA v pvonedeljek so v hali Go- lovec odprli razstavno prire- ditev »komercialni dnevi EMO«. Gre za poslovno pri- reditev, s katero EMO kot prva celjska delo-vna organi- zacija vnaša v odnose s kupci in pK>slovnimi partnerji novo kakovost. Ta je pred- vsem v tem, da so med pri- reditvijo v Celje povabili nad sto svojih največjih poslov- nih partnerjev in bodo raz- stavo samo izkoristili za te- meljito predstavitev svojih proizvodnih programov pa tudi razvojnih usmeritev. Od razstave in srečanja s part- nerji si obetajo sklenitev celotnih poslovnih aranžma- nov ozircma prodajo precejš- njega dela svoje proizvodnje, podpis samoupravnih spora- zumov o udeležbi na skupaj ustvarjenem prihodku in sklenitev vrste poslovnih po- godb. V avli hale Golovec so razstavili domala celoten proizvodni program EIMO. Predstavljajo se vsi tozdL Vsekakor je ta poslovna poteza in razstava zanamv in pohvalen poskus ene naj- večjih celjskih delovnih orga,- nizacij, da bi še izboljšala svoje poslovne dosežke in v prihodnjem letu storila velik korak k doseganju dobrih rezultatov. BS NOVOSTI V KAzmmi zmo- ?IŠE nm. mm Nova oblika izrednih prav- nih sredstev pa je zahtevala za izreden preiskus pravno- močne sodbe. Zamišljeno je to sredstvo kot nekakšna Vzporedna možnost obtožen- ca s tožilčevo zahtevo za določa postopek in način vla- ganja pa tudi pogoje in pri- mere, kdaj se lahko vloži. O njej bo odločalo Vrhovno so- dišče SR Slovenije. Skrajšani postopek se opra- v primerih, ko gre za laž- ja kazniva dejanja, seveda ne na škodo temeljnih pravic strank. Uvedene so novosti npr. glede pripora, nadalje o niožnosti, da se stranke odpo- vedo pritožbi in pismenemu <>dpravku odločbe. Natančno :Je obdelan postopek m dolž- nost, da se zasebna tožba predhodno obravnava na po- *amalnem svetu, če gre za J^azniva dejanja zoper čast m dobro ime in zaradi lahke te- ilesne poškodbe. Postopek zoper mladoletni- ške je izpopolnjen z novimi 'dognanji in skuša tudi izpo- polniti položaj mladoletnika postopku. Mladoletnika kot *^t>dolženca je treba pravilo- vabiti potom staršev, po- *topek proti njim pa teče 5fed posebnim sodnikom za "mladoletnike in posebnim se ^tom, ki ga sestavljajo stro- kovnjaki, ki se ukvarjajo z '^'^gojo mladine. Tako kot pri ti^kavi daje tudi tu zakon možnost, da zakon določi eno sodišče v obm-očju, ki sodi mladoletniške zadeve, predvsem zaradi večje stro- kovnosti in specializacije. Za- sliševanje se po potrebi opraW s pomočjo pedagoga ali druge podobne strokovne osebe. Ob koncu zakon še urejuje nekatera posebne postopke tako n.pr. nekoliko dopolnjen postopek za uporabo varnost- nih ukrepov (obvezno psihi- atrično zdravljenje v zdrav- stvenem zavodu oz. na pro- stosti), nadalje o odvzemu predmetov ter o odvzemu premoženjske koristi. Z novo zakonodajo so vsklajeni tudi postopki za odločbo o izbri- su obsodbe in o prenehanju varnostnih ukrepov in prav- nih posledic obsodbe, posto- pek za mednarodno kazen- sko pravno pomoč kot tudi postopek za izročitev obdol- žencev tn obsojencev. Vse to se nanaša bolj na delo dr- žavnih in sodnih organov, kot pa da bi bilo zanimivo v tem kontekstu. Verjetno bodo bolj zanimi- ve določbe postopka za po- vrnitev škode rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neopraviče- no obsojene ald jim je bila neutemeljeno vzeta prostost. 2e dosedanja zakonodaja je vsebovala takšna določila. Novost je sedaj ta, da če je bil primer neopravičene ob- sodbe ali neutemeljenega pri- pora prikazan v sredstvih javnega obveščanja ter s tem prizadeto dobro ime, lahko na zahtevo prizadete osebe objavi sodišče v sredstvih obveščanja svojo odločbo, s katero je odločilo o neopra- vičeni obsodbi ali o neute- meljenem pripora. Nadalje, če tak primer svojčas ni bil objavljen v sredstvih jaraega obveščanja lahko sodišče pošlje na zahtevo sedaj svo- jo odločitveno odločbo orga- nu ali organizaciji, kjer pri- zadeta oseba dela, lahko pa tudi družbeni tn drugi orga- nizivciji. Ce je zaradi neopravičene obsodbe ali neutemeljenega pripora prišlo do prenehanja delovnega razmerja ali last- nosti zavarovanca socialnega zavarovanja je treba takšni osebi priznati delovno in za- varovalno dobo za ves izgub- ljeni čas. Ta zajema tudi čas nezaposlenosti, če do nje ni prišlo po lastni krivdi. Po potrebi se prispevki za zava- rovanje plačajo iz družben.h sredstev, takšna zavarovalna doba pa se všteva v celotno pokojninsko dobo. Razprava o tem zakonu je bila dokaj živahna ravno za- radi oblike in mreže rednih sodišč. Ne bo odveč, če na kratko omenimo tiste nove in izvirne razlike, ki so dru- gače urejene od prejšnjih za- konodajnih rešitev. Te rešitve pomenijo namreč precejšnjo novost tudi za jugoslovanske razmere. Sodišča opravljajo redno sodno funkcijo sojenja, razen tega pa so dolžna spremlja- ti m proučevati družbeno po- membne odnose in pojave. Dolžna so dajati tudi ustrez- ne predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje za- konitosti, družbene odgovor- nosti in socialistične morale. Zakon zajema tudi nekate- ra ustavna načela in jih po- drobneje določa. To so nače- la o javnosti dela sodišč, o zbornosti sojenja, o sodelo- vanju delovnih ljudi pri so- jenju, kot sodnikov porotni- kov in še posebej kot porot- nikov in o dovoljenosti pri- tožbe zoper sodne odločbe. Urejeno je tudi vprašanje enakopravnosti jezikov in uradnega jezika. Uradni jezik je slovenščina, na narodno- stno mešanih območjih pa sta njej enakopravna italijan- ski in madžarski jezik, v skladu z zakonom in statu- tom družbenopolitične skup- nosti in če stranka ta jezik uporablja. Vsakdo lahko upo- rablja svoj jezik, če to želi in se sodišče pri tem poslu- žuje sodnih tolmačev. ŠENTJURSKO GOSPODARSTVO UGODNO Gospodarska gibanja so v teh dneh osnovna tema vseh dejavnikov v obc-ii Šentjur. To ni zgolj slučaj. Ugodni rezidtati gospodarjenja so namreč tudi pK)rok za hitrejša prirastek narodnega dohodka, novih delovnih mest, pa tudi napredek v po- gojih življenja in dela vseh občanov. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da v devetmesečnem poslovanju niti ena temeljna organi2a,cija združenega dela ni zaključila poslovanja z izgubo Se več; kazalci uspešnosti so celo ugodnejši, kot to velja za povprečje SR Slovenije. Na take rezultate so vplivali prav gotovo delovni ljudje v gospodarstvu, saj se je produktivnost bistve- no povečala. Še posebej pa velja izpostaviti resnost pri uresničevanju stabilizacijskih programov, ki so jih sprejeli v delovnih organizacij ali v lanskem letu. Raz- veseljivo je, da so se povečala tudi sredstva za repro- dukcijo in to kar za dvakrat. Ugotoviti pa je potrebno, da je fizični obseg proizvodnje narasel kar za 36,4 %, medtem, ko se je število zaposlenih povečalo Le za 6,8 "/o. K povečanju flaičnega obsega proizvodnje je v največji meri prispevala organizacija združenega dela »Alpos«, ki je proizvodnjo povečala za 40,2 "/o. Tudi v drugih delovnih organizacijah, z izjemo Zične, so opaz- no povečali količino proizvedenih proizvodov. Njiliov delež v družbenem proizvodu je sicer manjši, pa ven- darle nič manj pK>memben. Po ocenah gospodarstvenikov bodo rezultati ob kon- cu letošnjega leta vsaj tako ugodni kot sedaj. Nikakor pa ne moremo biti tako zadovoljni z inve- sticijskimi naložbami v gospodarstvo. Znano je sicer, da so prav naložbe v zadnjih letih omogočile več kot tisoč novih delovnih mest v občini, vendar pa se vse premalo vključujejo z naložbami delovne organizacije izven občine, v nekaterih primerih pa se z naložbami dolgo odlaša. Delovni ljudje v občini upravičeno pri- čakujejo, da se bodo končno pojavili tudi investitorji iz drugih, razvitejšiih občin SR Slovenije in tako omo- gočili hitrejši razvoj te manj razvite občine. Analiza skupne porabe kaže, da ne bo večjih pre- sežkov, saj analiza zbranih sredstev za deset mesecev prikazuje, da le-ta zaostajajo 1 °/o za dogovorjenimi prr grami samoupravnih interesnih skupnosti. Tudi skupna tn splošna poraba v celoti zaostajata za rastjo družbe- nega proizvoda, kot je to predvideno v ustreznih doku- mentih. Naj zaključimo z ugotovitvijo, da kaže pohvaliti pri- zadevanja delovnih ljudi v 9 mesecih. Prav gotovo pa ni razlogov za pretirano samo2iadovoljstvo. Tudi vnar prej bo potrebno vložiti vse najpore, da se bodo reail- tati do konca leta še poboljšali. BUCER J02E, dipl. ing., eoc. 8 stran — NOVI TEDNIK Št. 48 — 8. december 1977 GOSTOVANJE DRAME SNG IZ MARIBORA J^^IJ o UPRIZORITVI PARTLJIČEVEGA JASTREBA Prejšnji petek je v celjskem gledališču gostoval ansambel Drame iz Maribora, ki nam je predstavil svojo inačico Partljičeve komedije Oskubi- te jastreba. Izmenjava upri- Boritev istega besedila omo- goča delu gledalcev v obeh mestih, da nazorno doživijo, kako razhčne gledališke in- tei3)retacije omogoča v istem času isto besedilo. Vsekakor je tžko soočenje dveh uprizo- ritvenih visiij zaradi svoje iz- jemnosti vredno vse pozor- nosti, saj omogoča pomembno gledališko izkušnjo ustvarjal- cem obeh predstav in tistemu delu občinstva, ki si je ti uprizoritvi ogledalo. In na- vsezadnje ni nič hudega, če omogočata gledališči tako iz- kušnjo ob estetsko neizrazi- ta Partij ičevi komediji. Ker je bilo o Partij ičevem besedilu napisanega že do- volj (tudi v Novem tedniku), se bom v nadaljevanju ome- jil predvsem na opis nekate- rih značilnosti mariborske upri2X)ritve. Prva pomembna značilnost te predstave je, da jo je režiral gost iz Beogra- da Zeljko Oreškovič. Prav njegovo »tujstvo« mu je omo- gočilo, da se je izognil usod- ni obremenjenosti s Cankar- jevim mitom in hkrati pre- pojil predstavo s celo vrsto slovenskih značilnosti, kakor jih lahko zazna in izrazi le senzibilen opazovalec, ki nas opazuje iz razidalje. Pri tem ne gre zanemarjati dejstva, da je pri Srbih m Hrvatih tip burkaške in aktualistične komediografije zelo razvit ter priljubljen. Partljičeve ko- medije so tem vzorom zelo blizu, saj tudi on občinstvo le prigodniško zabava, ne uspe pa ga vsmemiriti. Tega se je očitno dobro zavedal tudi režiser in zato uprizord značilno partij ičevsko neslo- jevito komedijo dosledno na način, ki ravni besedila naj- bolj ustreza, z vzorno brez- kompromisno doslednostjo, ki je merila vrednost sleher- nega detajla glede na učinek celote, mu je uspelo prikriti marsikatero ohlapnost v be- sedilu in zaokrožiti predstavo v enovit humomo^rotesken vtis. Izjemno uspešno je po- magal režiserju scenograf Mi- odrag Tabački, ki je na vrt- ljivem odru z dvema fimkcio- nalnima in pomenljivima pri- zoriščema (variacije ptičjih kletk) zaznamoval ves radoži- vi direndaj z ujetostjo v hlap- čevanje golemu fiaisu,iz kate- rega raste tudi vulgarni prag- matizem ter s pasivnim lov- ljenjem ravnotežja na tem ne- nehno in neurejeno premika- jočem se »vrtiljaku zgodovi- ne«. Prav vrtljivi oder omogo- ča predstavi zavidljivo dina- miko, vrsto učinkovitih režij- skih rešitev, pogled pod ko- žo Partljičevih tipov in celo- vit vtis. Igralci delujejo na tem odru hoteno kot nebog- ljene lutke, ki jih vedno zno- va preseneti premik odra — sveta, se pa temu gibanju vedno prilagodijo. Taki so se- veda tudi liki, ki jih kariki- rano upodabljajo — egoisrič- ni uživači, ali pa naivni ma- zohistični nezadovoljneži (ka- kršen je Jerman) — nespo- sobni, da bi kakorkoli dejav- no posegli v tok življenja. Ce je Oreškovič postavil Jerma- na v svet hlapcev kot nebog- ljeno, vase zaverovano klavr- no figuro, pa si jo tudi on pustil žarek upanja s posta^ vitvijo Kalandra, ki ga pu- šča z njegovo zgodovinsko vlogo izven hlapčevskih po- žrtij in prešuštev. Med igralci, ki so prizadev- no izpolnili svoj del naloge, velja posebej pohvaliti: Evge- na Carja kot Jermana, Borisa Brunčka kot župnika, Janeza Klasinca kot Komarja, Mar- jana Bačka kot nadučite- Ija, Angelo Jankovo kot ma- ter, Mileno Muhičevo kot Lojzko in vsaj še Petra Ter- novška kot kaplana. Ogledali smo si torej gle- dahško izjemno učii-ikovito in dosledno izpeljano uprizori- tev, ki po kakovosti presega besedilo. SLAVKO PEZDIR ŽEPNO GLEDALIŠČE POLDETA BiBICA Pretekli petek je v do- mu kulture v Šoštanju na- stopil znani igralec Polde Dibič iz Ljubljane. Zbra- nemu občinstvu, ki je na- polnilo prostor do zadnje- ga kotička, je v šaljivi in- terpretaciji pripovedoval debele zgodbe Pe^ra Fule- ža, ki jih je napisal Jure Kislinger. Prireditev je bila v ok- viru petkovega kulturnega večera, ki jih bo doslej tu- di v Šoštanju organiziral kulturni center iz Velenja 2e v petek 9. decembra bo nastopil 3 monodramo »Lovčevi za$>isi« gledališki igralec Volodja Per iz Ma- ribora. Takšne intimne kul- turne prireditve bodo v kulturni dom zopet priva- bile Šoštanj sko občinstvo, ki je sicer glede gledališ- kih predstav zelo prikraj- šano, saj se le-te v glav- nem odigravajo v domu kulture v Velenju. Bilo bi vsekakor umestno, da bi tudi v Šoštanju videh Os- kubljenega jastreba, ki ga je mariborsko gledališče preteklo soboto odigralo v Velenju. V. K. ARHEOLOŠKA RAZSTAVA Ker naš podeželski človek nekoliko redkeje obiskuje muzeje je bila zamisel celjskega pokrajinskega muzeja, da je za minule praznike razstavil arheološke najdbe izkopane na RiCniku v času okupacije zelo pravilna. Zanimanje za arheološke najdbe z Rifnika je že staro in sega celo v prejšnje stoletje. Domačini z Rifnika, ki so obdelovali zemljo so naleteli na posamezne grobove in najd- be ponujali v odkup muzejem. Arheolog W. Schmid je v času okupacije tri leta uspešno vršil izkopavanja, vse najde ne predmete pa je prevzel graški muzej Joaneum. Po priza- devanju vodstva celjskega muzeja in njegovega kustosa prof. Lojzeta Bolte in pvosredovanju IS SR Slovenije so nam Avstrijci dobršen del teh predmetov vrnili leta 1975. Prof. Bolta je za razstavo v Šentjurju izbral najzanimi- vejše predmete ki so bili v okusnih vitrinah lepo opisani. Gre za 14 antičnih novcev iz obdobja od 1. do 6. stoletja. Najstarejši novec Nero je iz obdobja od 1. 54 do 1. 68 po našem štetju, najmlajši pa iz 6. stoletja, skovan v Raveni. Med vrnjenimi predmeti je precej dekorativnih predmetov kot lasne igle, zaponke, fibule in drugo. Večina teh najdb je iz prazgodovinskih grobov na Rifniku, ki jih štejemo med plana ^ana grobišča. To pomeni^ da so mrliča sežgali na odprtem ognju, morebitne ostanke kosti in ves pepel so spravili v glinasto p>osodo, ki ji pravimo žara ali uma. V žaro so dali tudi nakit, ki ga je pokojnik nosil v živ- ljenju ter orodje in orožje, ki ga je uporabljal. Iz vsebine predmetov najdenih v žarah se da ugotoviti delno tudi spoj pokojnika. Kjer je dosti nakita v žari ni dvoma, da je bila to ženska. V moških grobovih prevladuje orodje in orožje, in to največkrat sekire in sulice. Med vrnjenimi in razstavljenimi predmeti je tudi precej keramike ki služi arheologom za kronološko in tudi etnično opredelitev naselbine. Ob koncu bi rekli le še to, da je tak način kulturnega sodelovanja nadvse pozitiven, saj si je arheološke najdbe ogledalo lepo število ljudi, ki sicer ne hodijo v muzej. ERNEST RECNIK 115-LETNICA LAŠKE GODBE JUBILEJNI KONCERT V POČASTITEV JUBILEJEV IN DNEVA REPUBLIKE iLcftožnja bera kulturnih prireditev ▼ Laškem je bila b(^ta tudi zaradi prazno- vanj dvojnega jubileja ©b 750-letnici trga in 50-letnici mesta Laškega. Leto je na vrglo še vrsto kvahtefcnih prireditev ob 40-l6tnici ZKS in prihoda Tita na čelo KPJ. Ena takih prireditev je bila na predvečer praznika refpubhke, ko so v Laškem prirediU godbeniki celovečer- ni koncert. Laška godba na pihala je ta svoj koncert posvetila še svojemu prazni- ku, 115-letnici obstoja glasbe- nega življenja v tem mestu. Uvodno besedo v svečani koncert je imel predsednik občinske konference SZDL Stane Kužnik, ki je vsem jubilejem dodal še 60-letnico oktobrske revolucije. Poseben poudarek pa je govornik dal jubileju godbe, ki z manjši- mi prekinitvami že 115 let spremlja kulturno, družbeno in politično življenje v Laš- kem in okohci. Glasbeno življenje v Laš- kem se je začelo leta 1862. To Je čas slovenskih taborov, čitalnic in ustanavljanja slo- venskih društev. Takrat se je namreč iz Francije, kjer je igral v vojaški godbi, vrnil Franc Klepej iz Harja. Navdušil je predvsem kmeč- ke fante in obrtne pomoč- nike, da so ustanoviU godbo, katero je za Francem vodil še sin tn naposled tudi vnuk. Leto 1667 vplete v vod- stvo glasbe Izbira kapelnika Josii)a Vindiša, ki je bil tu- di sicer zabavna osebnost tned tržani v Laškem. Med prvo svetovno vojno se je godba razšla in leta 1924 se navdušenci ponovno zberejo, tokrat pod vodstvom dirigen- tov Franca Ropreta m Aloj- za CJovnika. Do prekinitve pride ponovno med drugo vojno, feo Je precej godbeni- kov odšlo T partizane, veči- noma t godbo slavne 13. brigade. Po vojni je godba pod vodstvom predsednika Slavka Valeta in kapchiika Ivana Povšeta vselej nared, ob slav- nostnih priložnostih in v ža- lostnih trenutkih — vselej s svojim sodelovanjem pojjestri spored javnih prireditev. Ni čudno, če so imeli letos, v letu Titovih in partijskih ju- bilejev največ nastopov v pri- merjavi z leti poprej. Laška godba na pihala je dosegla lepo raven kvalitete, bodoč- nost ji napoveduje starostni sestav, saj so ga uspeli pre- cej iKtmladiti. V zdravilišču Laško je g-xi- ba našla spodbudnega pokro- vitelja. S svojimi koncerti bodo v prihodnje bolj pogo- sto vedridi vsakdan pacien- tom tega zdravilišča. J. KRASOVEC RAZSTAVA STEKLA V PIVNICI 26. 11. je bila v zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini slovesnost ob 50-letnici ste- klarne Boris Kidrič tn 30- ietnici steklarske šole Roga- ška Slatina. Navzočih je bilo več druž- benopolitičnih delavcev obči- ne Šmarje pri Jelšah, sekre- tar za industrijo SRS ing. Ivo Klemenčič, ki je predal delovnemu kolektivu steklar- ne visoko odlikovanje — red zaslug za narod z zlato zvez- do, s katerim je delavce ste- klarne Boris Kidrič odlikoval predsednik SFRJ tov. Tito, tn direktor steklarne Vojo Dji- novski, ki je spregovoril o razvoju steklarske industrije na tem območju v povojnem razdobju. Po slovesnosti v zdraviliš- ki dvorani je bila v pivnici otvoritev razstave, ki prika- zuje razvoj steklarske umet- nosti na tem področju. Raz- stava, stekla bo od 26. 11 do 4. 12. v pivnici. Pri raz- stavi sodelujejo Siteklama Boris Kidrič, Steklarska šo la Rog. Slatina, Steklarna Hrastnik, Muzej za umetnost in obrt Zagreb in Pokrajin- ski muzej C^je. B. Š. LAŠKO VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE POD ENO STREHO Pred dnevi se je v občini Laško z referendumom šest vzgojno-varstvenih ustanov v občini odločilo za skupno de- lovno organizacijo — za Vzgojno varstveno organiza- cijo v občini. Za združitev je v poprečju glasovalo 86 od- stotkov vseh zaposlenih v tej dejavnosti. K združitvi, kakršno pod- pira tudi zakon o združenem delu, je pripeljalo vrsto razlo- gov; tako pedagoško-strokov- nih, kadrovskih, pravno-sa^ moupravnih in ekonomskih. Glasovanje na referendumu je bil seveda šele prvi ko- rak k zastavljenim ciljem. V naslednjem obdobju bodo morale biti vse sile posveče- ne tistim nalogam, ki jih sa- moupravna odločitev vseh še- stih kolektivov omogoča. Pr- vi od vseh je brez dvoma pedagoško-strokovni smoter združitve. Čeravno so v obči- ni obstojaU trije zaokroženi šolski okoliši s svojimi jedri na centralnih šolah, je ven- dar tudi med njimi vladala razhčnost v delovnih načr- tih, tako vsebini, obsegu m obliki. Z združenimi silami bodo učitelji zagotovili večje prepletanje izkušenj, metodi- čno in didaktično uspešnost, za kar bodo posebej zadolže- ni aktivi za razredni in pred- metni pouk. Za vso organiza- cijo bo mogoče postaviti enotno in zato tudi dosti bo- lje izkoriščeno delovanje pe- dagoško«*trokovnega kolegija. v katerem bodo poleg pedago- gov še psiholog, logoped, so- cialni delavec itd. Vzgojno-izobraževalna orga- nizacija občine bo imela ve- hko prednosti tudi v pogledu kadrovske i>olitike. Lažje bo zagotavljati potreben kader, skrbeti za šolanje bodočih strokovnjakov in njih razpo- rejanje po šolah. Tudi z združevanjem sredstev za stanovanjski sklad bodo lah- ko uspešnejši. Finančno-materialni razlogi niso sicer najvažnejši, vendar se tudi pri skupnih službah, če bodo bolje izkoriščene, da privarčevati prenekateri di- nar. J. Kr. sLAurjosTrii mmm SToesiciH zelezaujev MED PRIJETNE KULTURNE DOCrODKE, ki smo jih zabeležili v dneh proslavljanj Dneva reipublike, prav goto^1© lahko štejemo SLAVNOSTNI KONCERT PIHALNEGA ORKE- STRA STORSKIH ŽELEZARJEV. Prireditev so pripravili skupaj s sindikalno organizacijo in drugimi družbeno-poh- tičnimi organizacijami v Štocrah. Mladi glasbeniki (tako lahko samozavestno zapišemo, saj je njihova povprečna starost 20 let) so presenetili z novim sporedom pod vodstvom prol. Franca Zupanca. V program so uvrstiH Teda Huggensa »Choral«, suito "VVilliama Rimmerja »Trije dnevi«, ufverturo Eugena Fiillinga »Modra obala«, v drugem delu pa so zaigrali Gvida Učakarja korač- nico »Storskim železarjem« tei štiri koračnice Alberta Zupanca: »Kovinarji«, »štajerska mladina«, »Prvomajski pozKirav« in »Vesela družba«. Za učinkovit zaklj.uček pa so uvrstUi znano koračnico Vinka Struca »Zlatorog«. Ta zapis ne moremo šteti kot st,rokovno analizo nji- hovega muziciranja, saj bodo to zajpd&aii pirav gotovo tisti. ki so jdh ta večer tudi poslušali, vendar lahko rečemo, da je orkester presenetil v ulgranosU, da so homogeni zlasti v močnejših akordih, da jim zahtevne skladbe ne delajo prevelikih težav, da se manjši spodrsljaji spretno korigirajo in ne dajejo vtisa nedodelanosti. Skratka: orkester je pri- jeten za poslušanja (to so dokazah tudi poslušalci, saj so zahteešneni nastopu je vodstvo tovarne pri^jravilo prisrčen sprejem piri »Mlinarjevem Janezu«. CTEFAN 2VL2EJ St. 48 — 8. december 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 LNA- TO SMO Ml VSI Sončno popoldite je raz- lito po kozjanskih hribih obetalo lep konec dneva. Tovornjak z modro cerado je grabil prašno cesto in puščal za seboj oblake pra- hu. Šofer Raj ko je spret- no sukal volan in kljub navidezni brezbrižnosti je Stane, ki je sedel ob njem v kabini, z neprikrito skrb- jo kdaj pa kdaj pc^ledal na vse strani — koliko se je pač dalo videti iz kabi- ne tovornjaka. Zadaj sta vozila nevsakdanji tovor, ki ga je bilo treba varno spraviti na določeno me- sto. Bil je to tiskarski stroj, težka kovina, brne- če srce neke akcije. . Sporočilo izročila Tisto sončno kozjansko popoldne niti ni bilo uvod v omenjeno akcijo. Ta se je pričeda že mnogo prej. Takorekoč kmalu po izvo- jevani zmagi zadnje vojne, ko so naši narodi dokaza- li, da si znajo krojiti uso- • do sami. Vsebina tega spo. znanja pa je prinesla spo- - ročilo, ki pravi, da je tre- ba v nenehni pripravljeno- sti gojiti in razvijati vsa i oblike naše specifične ob- rambe. Med najbolj po- , membnimi deli tega siste- ma pa je beseda, ki priha- ja po radijskih valovih ali pa tiskana v obhki časopi- sa, letaka ali kakšnega drugega sporočilnega me- dija. Pomembnost prave besede ob pravem času je neprecenljivega pomena, za nas še posebno, ki smo kot fizično majhni izpo- stavljeni že v mii-nem ča- su najrazličnejšim splet- kam, psihološkim pritis- kom in klevetam. Zato je treba biti temeljito pripra. vljen, kajti če jutri seže kdo s kakršnimkoli sred- stvom po pridobitvah naše ljudske revolucije in samo- upravnega socializma, mo- ra okusiti bridkost odgo- vora, ki ga čaka, ostrino naše pripravljenosti, odlo. čnost našega boja, ne- dvomljivost, s katero gra- dimo naš danes in jutri. Morda je ravno o tem razmišljal Stane, komimist in vodja tiskarske ekipe. Ni m.u bilo vseeno, kako bodo njegovi fantje opra- vili nalogo. Vedel je tudi, kako je pomembno, da so v takih trenutkih pravi ljudje na pravih mestih, čakalo jih bo mnogo ne- predvidenih nalog, ki bo- do terjale iznajdljivost, sa. moiniciativnost, odločnost, predvsem pa previdnost in pazljivost pri delu. Zvesta Kala Na cilju jih je čakal zvest čurar. Kala se je tr- gala na verigi, ko je tovor- njak vzvratno zapeljal pod kozolec. Fantje so bili že zbrani in so takoj popri- jeU za delo. Se pri dne\Ta je bilo treba raztovoriti staro victorio in jo mon- tirati na določano mesto. Ponoči bi vsaka luč bila sumljiva. Privezali so jo % močnimi vrvmi in jo po- ložili na močne tramove, da je počasi zdrsela na tla. Potem so jo spravili skozi ozka vrata v majhen pro- stor, ki je postal za nekaj dni njihov drugi dom. Ob oknu je gospodar naložil vreče z žagovino, da ni bi- io z zunanje strani videti drugo, kot skladišče hra- ne za živino. Oba dohoda sta bila dobro zaprta. Na eni strani Kala, na drugi ozek prehod skozi veliko traktorsko gumo, zagrnje- no s suhimi koruznimi ste. bli. Na vrsto so prišle še om-are s črkami m svinče- nimi F>olnili, okvirji, barve, ■ papir, vse drobnarijo, ki so potrebne za m^ajhno tis- kamo. Ko je tovornjak od- peljal, so pogasili luči in se previdno drug za dru- gim odpravili v hišo na do. govor za jutrišnji dan. Vsi ena družina v kuhinji jih je čakala prijetna toplota. Posedli so za mizo. Stane, Milan, Marjan, Ivanka, Raj ko. Z gospodarjevo družino. Z njihovim imenom, ki je v zadnji, praii preizkušnji slovenskega naroda poka- zal svojo vrednost in va- li avo v pravi in polni mv> ri. Zato so tudi tokrat, pa čeprav na vaji, sedli sku- paj ob mizi kot ena dru- žina. Pripravljeni delati skupno nalogo, za en cilj. V takem vzdušju je bilo prijetno. Odpadejo dvomi, sumnjičenja, bojazni. Hi- tro so premagaU vse nevid- ne pregrade, ki so jih lo- čevale .še do tega trenutka, kajti nikoli prej se niso videli, nikoli se niso pozna, ii. Zdaj bodo skupaj dela- li in živeli. Velik dogodek za vse. Ko so se domenili, kar je bilo potrebno, so se odpravili spat. Domači v hišo,.ekipa pa v senik, pod varno Kahno nočno stražo. Zadnji je potegnil za seboj dolgo lestev. Z nočjo je vse utUmilo. Tudi bližnji vojaški položaji. Mi- sli so pK>tovale v neznano, doikleir niso utonile v span- cu. Jutranja zarja Prinaša olajšanje. V ju- tru se vsi znova rodimo. Dolga lestev potuje na tla, po njej zaspani koraki in vsi so v hiši. Topla kava, prijazna beseda, človek se spet prebuja, poln moči in zanosa. Ta je potreben. Pride prva naloga. Tiskati bo treba proglas. Sovrfiž- nik je napadel našo deže- lo. S političnega vodstva pride po javkah kurirska veza s točnim besedilom proglasa. Marjan pripravi vse potrebno in kot v Gu- tembergovih časih sloni ob črkovniku z vrstomerjem v roki in prične. Od ^e^^^e proti desni. Kako počasi gre na roke. Kot bi v ele- ktronskem centru pričeli spet z računanjem na ro- ko. Pa vendar gre. Stane pripravi zvezdo medtem, ko Marjan stavi besedilo proglasa, je Milan že vse pripravil na stari dobri victoriji za tisk rdeče bar- ve. Najprej rdeča zvezda, nato črne črke. Stroj za- brni. Ko je vse gotovo. Raj ko spra^d tisl^ane pro- glase v poseben paket, vr- že vse na voz, ga pokrije s svežo krmo in sede na traktor. Pot ga vodi na jav. ko, kjer bodo gradivo pre- vzeli kurirji in kmalu bo- preglas brsdi v vseh zasel- kih, ki jih je začasno oku- piral sovražnik in v tistih kamor se je še namenil. Komaj je Rajko odpeljal, Ž8 je prišla nova naloga. Tiskati bo treba Novi ted- nik. Z novo vsebino in ob- liko. Samo najnujnejše ve- sti, predvsem pa vsebino, ki bo v času začasne oku- pacije opravljala vlogo os\'eščevalca, bodrilne be- sede. iznajdljivost Rajko je že z vajenimi kretnjami pospravil roko- pise in se odpravil na pot. Bilo je že pozno popoldne. Treba je bilo poskrbeti za stavek, kajti v rclie je bilo preveč dela, pa čeprav naj bi imel Novi tednik le dve strani. Po nekaj urah se je vi-nil. Drugi del ekipe s Cicem na čelu je dobro opravila delo. Rajko je pri- peljal strojni stavek in Marjan se je lotil dela, medtem, pa je pripravil že vse naslove, Milan pa sta- ro victorijo. Bilo je okoli dveh zjutraj, ko je šum zmotil tiskarje pri delu. Trenutki mučne tišine. Luč je ugasnila. Mi- sU hitijo kot blisk. Menda ja ni Kala zatajila. Njo bi slišali že mnogo prej, pre- den bi tujec prišel prebli- zu. Pa se počasi odpro vra- ta in gospodrjev nasmeh vstopi v izbo. V roki drži velik krožnik mesa tn hle- bec kruha pod roko. V drugi drži steklenico. Klo- buk ima hudomušno po- pomaknjen nazaj in drob- ne oči po vražje preleta- vajo prostor. Vsi si odda- hnejo. Vse skupaj položi na bale papirja in poozrno gleda, kako Ivanka vlaga list za Ustom v stroj, Mi- lan pa motri barvni na- nos in robove. Vse je spet po starem Skoraj ni čuti glasu. Le victorija stoka po svoje. Zdaj je že pravi vojni obveznik. Ko se zdani, Rajko ve. da mora na javko. Z nji- mi prva številka Novega tednika v obleld, kalcršno še nismo doslej videli. Se tisto popoldne sem se pe- ljal po gozdni cesti nekje na Kozjanskem in ugledal na jasi majhno hišo. Pred njo so se igrali otroci tn zvedavo pogledovali prDti nebu, če bodo spet heli- kopterji preletavali nebo. Na pragu je stala njihova mati, priletna ženska v temnem predpasniku in brala Novi tednik. Tisti plavi kvadrat v levem ko- tu je poplesoval v jesen- skem vetru. Namlgrdl sem vojaškemu vozniku naj ustavi. Bil sem v civilu m ko sem stopil iz terenske- ga vozila, me je začudeno pogledala. Rekel sem: ?>Ja kje ste pa dobili naš Novi tednik?« V trenutku sem ji je razjasnil obraz. Hitro je odvrnila: »Kurir ga je prinesel, in če ste res naš, potem vam velika hvala zanj. Se smo skupaj!« Nikoli dorečeno Torej prvi izvodi so že pri ljudjeh. Ni zaman ma- la družina bedela celo noč. Cez dan bo le toliko časa, da za hip počijejo. potem pa naprej. V bitko za čr- ke, ki so vsebina, vsebina mnogih pomembnih stva- ri. Nobena izkušnja ni do konca dorečena, doumeta. Z novimi nalogami se od- porajo nove ■ rešitva, nova razmišljanja. Mala tiskar- nica brni v dan in noč, to- liko malenkosti jo sestav- ljajo, da jih je nemogoče vse opasati. Toda eno je gotovo: ljudje, ki jo pred- stavljajo, ki jo živijo in so njeno srce in razum, ti ljudje dobro poznajo svo- je delo. Se včeraj v sodob- nih industrijskih obratih z vsemi pripomočki in ugodno.stmi, jutri pa že v pogojih, ki jih nuiogo bolj obvezujejo. Ne samo da s tkanjem črk na papir us- tvatrjajo pomemben del celotne zamisli našega splošnega ljudskega odpo- ra. Tudi sebe utrjujejo v prepričanju pomembnosti svojega dela predvsem pa tovarištva in požrtvovalno- sti, odrekanja. Vse to se je moralo zgoditi v tistih nekaj dnevih, ko je Rajko pripeljal pod semk staro victorijo. Moralo zaradi tega, ker bi drugače nalo- ga ne bila opravljena kot je treba. A je bila! BESEDILO IN SLIK3: DRAGO MEDVESJ OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE « OD RINKE DO SOTLE - OD RINKI ODGOVOR NA »KAKO DOLGO SE TAKO?« v z:\'ezi s prispevkom z na- slovom »KAKO DOLGO ŠE TAKO?« objavljenem v NO- VEM TEDNIKU št. 45, na strani 8, v rubriki »PISMA« dajemo naslednje pojasnilo: Anion FAJDIGA se je po- mladi v letu 1976 hudo teles- m) poškodoval. V nesreči mu je nudil pomoč S. S. s tem da je odšel v zdravstveni dom v Šentjur pri Celju po na- potnico za bolnišnico, pokli- cal reševalni avtomobil ter ix>magal FAJDIGI, da je pri- šel v dolino, kjer je čakal reševalni avtomobil. Domači- ja FAJDIGA se namreč na- haja na dokaj nedostopnem kraju pod Reserao in je do- stop z a-vtomobilom nemo- goč. V zahvalo 7& nudeiK) i>o- nioč naj bi FAJDIGA izročil S. S. staro stensko uro na sam dan, ko se je ponesre- čil, za kar obstoje priče. Za to uro je poravnalni svet skupščine občine Šentjur pri Celju na poravnalni obravna- vi dne 7. 4. 1977 sklenil, da jo mora S. S. vrniti FAJDI- GI. Na poravnalni svet je bil FAJDIGA napoten s po- staje milice po tem, ko je bilo med poizvedbami ugo- tovljeno, da ni znakov kazni- vega dejanja, saj je bila ui'a izročena v zahvalo za izkaza- no pomoč. Ce tudi je ura med tem časom menjala lastnika, se to dejstvo ne spremeni, saj je novi lastnik uro kupil od S. S., ki je bil Ukrat njen lastnik in jo plačal. Sedanji lastnik ure je torej dobrovemi posestnik, zato ga pisec članka naj ne bi omenjal. Med poizvedba- mi je bilo tudi ugotovljeno, da je na poravnalnem svetu plačilo »uslug« FAJDIGA sa- moiniciativno ponudil. Tej ugotovitvi je verjeti, saj čla- ni poravnalnega sveta prav gotovo ne bi določili plači- la zaradi nudenja pomoči človeku v nesreči. Zapisnika poravnalne ob- ravnave z dne 7 . 4. 1977 po- staja milice v Šentjurju ni imela niti za arhiviranje ni- ti za spremljanje uresničit- ve sklepa poravnalnega sveta, kot trdi pisec članka. Zlato bi bilo prav, da bi tov. M. B. vprašal na poravnalnem svetu skupščine občine Šent- jur pri Celju, kdo je pri- stojen za spremljanje ures- ničitve njihovih sklepov (po- staja milice vsekakor ne), ali pa na postaji milice, kjer bi mu rade volje dali pojas- nilo. Ce bi bile piscu članka zna- ne pristojnosti posameznih or- ganov, verjamemo, da bi se prav gotovo izognil neuteme- ljenim obtožbam na račun nepravilnega odnosa postaje milice do opisanega primera. Iz pisarne uprave javne vanK>sti Celje SE ENKRAT: »KAKO DOLGO SE TAKO?« »Pisec tega članka ga je napisal enostransko in me je s tem hudo žalil, saj je na migoval, da je bila ta ura celo ukradena. Poslušal je pričevanja samo ene strani. Zakaj me ni pisec obiskal, da bi slišal tudi drugo sti-an, ali p>a da bi se vsaj oglasil na Postaji milice Šentjur, kjer bi mu verjetno pojas- nili vso to stvar m bi bil tudi članek povsem drugačen. Kako mora pisec govoriti, da je ura prišla po čudni poti v druge roke, če pa mi je bila podarjena. Kaj ne sme novi lastnik z njo poče- ti, jo podariti ali prodati ko- mur hoče? Njen prejšnji lastnik jo zaiiteva nazaj in je le moja volja, če mu jo vrnem ali ne. Sicer je jaz nimam več in jo bom verjetno le s te- žavo dobil nazaj. Ce bi avtor članka ali kdor- koli hotel še kakšno informa cijo, jo lahko dobi kadarko- li. In nazacbije, zakaj se av- tor članka ni podpisal? Ver- jetno je to storil nameno- ma, kakor je tudi članek na- pisal enostransko. Sicer bom avtorja članka »Kako dolgo še tako?« pre- dal sodišču zaradi namerne hude žalitve.« SREČKO SLAKAN Primož, Šentjur UREDNIŠTVO: Hvala xa pismo in pojasnilo. Naj vam že kar na začetku povemo, da naš list ni za to, da bi kogar koli žalil. Tudi vas nismo. Ne pisec zapisa ozi- roma vprašanja »Kako dol- go še tako?«, niti kdor koli drugi. O žalitvi ni govora. Da bi bilo vse prav, vas tu- di nihče ni imenoval. Objav- ljeni sta bili le inicialki va- šega priimka in imena U:j seveda kraj bivališča. Priča- kovali smo, da se bo zadeva tako rešila, ne da bi vas po- sebej imenovali, saj smo pre- pričani, da se tudi vi bori- te xa poštenost in resnico. Osnova sa pisanje je bila morda zares enostranska. To- da, menimo, da otiločitev po- ravnalnega sveta Šentjur s dne 7. aprila letos, ni eno- stranska, da je to dokument, ki ne išče dodatnih pojasnil. Tam natanko piše, da boste uro vrnili njenemu lastniku, Antonu Fajdigi, do konca aprila letos in da boste ob tem dobili 250 dinarjev, na kar je Fajv trg 8 a, 6.3310 Žalec; JOSIP SIX>MŠEK, Jurčičeva 1 6.3320 VELENJE; PETER VIPOTNIK, Bratov VtJŠnjakov 26 b, 63000 Celje. REŠITEV VODORAVNO: SIP, FRAS, APEL, REBECA. TLE- SKANJE, PERLE, ANAMEC, ENRILE, SKODELE, TI- ROI>E, NIIGATA, AEK, SEDNICA, JT, SKLEROTIC- NOST, SINEK, EI, K, ATENEC, TRAIL, LE, UM, L, IK, T, NIKANDROS, UDINE, SAAR, TKIVO, AKAN, RAVEN, UNR.\, M-A.ARES, LADOGA, KOK, ŠTUDENT, KRT, OLEPX>N, ANA. NAGRAJENI REŠEVALCI za nagradno križanko GRADIŠ CELJE, objavljeno 24. 11. 1977, je žreb razde- hl nagrade takole: 1. nagrada (300 din): JOŽICA JESENOVEC, Trubar- jeva 53 b, 63000 Celje 2. nagrada (200 din): GUSTI TIC. Šolska 1, 63210 SLOVENSKE KONJICE 3.-6. nagrada (po 100 din): ANGELCA KLUN^ Soseska Ložnica 21, 63310 Žalec; ZORAN BEZLAJ, Na Otoku 8, 63000 Celje; UROŠ PREMIK, Migojnice 4 a, 63302 GRIZE: NORBERT DRUGOVIC, Na Otoku 13, 63000 Celje. REŠITEV VODORAVNO: GC, ILOVICA, TOGO, PIJADE, RES- NOST, SCHELER, SNEŽAK, ALITALIA, ERVIN, CA- EN, VS, DJ, ORIKS, TITO, PILS, AKA, lE, CACAK, AZI, TR.\M STAR, SS. N, ELEATI, BRON, EPARH, IVO, KOZA,' PIROT, STOL, EMESA, ALT, PAG, DUEL, PT. OBRTNIK, TOR, TILLER, KOR, KOLITIS OPEL, RUIZ, KONO, ALA, lAN, MAT, KM, SAROS, KIM, OLJE, OVOJ, ILFIERI, GANA, PODNARECJE, BERN, OKEL, RG, 'akna, PA, NEJCE, BO, ISERE, RED, MINA, CARP, ANA, AIVIATI, RESOR, LO KES, VOSS, AFERA; LED, MAST, PO, OSTAP, INTKA, MERIMEE, AM, STOGELJ, IRIG STROMBOLI, TIRANKA, SARM, TIRS, EROT. SPORED OD 8.12. D014.12. ČETRTEK, 8. 12.: 8.10 Poročila, 8.15 »V živx>« — s člani SLG Celje, 8.50 Pod Kojijiško goro, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 2»- bavni globus 17.00 Kronika, obvestila, 17-30 Kulturni reljton, 17.45 Domači ansambli, 18.00 iSaključek sporeda. PETEK, 9. 12.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- čanja, 8.50 Po laški občini, 9.00 7>aključek dopoldanske ga six>roda, 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, obvestila, 17.50 Turistična oddaja, 17.45 Vedri zvoki, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 10. 12.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — novo- letni nakup v veleblagovnici T, 8.50 (Deljsiki odmevi, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Glasl>a iz studia, 16.00 Poročila, naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, obvestila, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Glasbeni oocktail, 18.00 Za- ključek sporeda. NEDELJA, 11. 12.: 10.05 Poročila, 10.15 Predstavlja- mo vam, 10.30 Obvestila, 10.45 Posebna oddaja, 11.00 Feljton, 11.50 Zabavni globus, 12.00 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Za prijeten konec tedna, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Za- ključek sp:>reda. PONEDELJEK, 12. 12.: 8.10 Poročila, 8.15 »V živo« — stanovanja, 8..50 Šentjurski utrinki, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, naši pK>slušalci čestitajo in pozdravljajo. Za- bavni globiis, 17.00 Kronika, obvestila, 17.30 Športni pregled, 17.50 Nove plošče, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 13. 12.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre čanja, 8.50 Po Savinjski dolini, 9.00 Zaključek dopol- diuiskega sp<^>reda, 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši po.sIušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, obvestila, 17.30 Reportaža, 17.45 Do- mači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. SREDA, 14. 12.: 8.10 Poročila, 8.15 V žIto — šport, 8.50 Življenje ob Paki, 9.00 Zaključek dopc>ldan.skega sporeda, 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Ponx;ila, naši po- slu-šalci čestitajo in pozdravljajo, zabavni globus, 17.00 Kronika, obvestila, 17.30 Med delegati, 17.40 Iz arhiva resne glasl>e, 18.00 Zaključek sporeda. NAŠ KRAJ PREBOLD: NOVA 2VAJGA Pred dnevi je v Preooidu izšla nova številka glasila »Žvajga«. Izdiija jo os- novna organizacija Zveze socialistične mladine iz Prebolda, v njej pa mladi objavljajo svoje literarne poskuse, del pa je namenjen tudi informativnim člankom. Lani si je »2 vaj ga« prido- bila naslov najboljšega mladinskega glasila v žalski občini. No, včasih je zaradi takšnih in drugačnih člankov zares zanimiva za branje in ni na- ključje, da jo poleg mladincev kupu- jejo tudi starejši krajani. Vsekakor pa si mladinci za-služijo pohvalo, pred- vsem zato, ker glasilo redno izhaja in je z njim prav gotovo precej dela. J. V. ŠENTJUR: USTANOVLJEN SDK S spraznitvijo prostorov v stavbi doma družbeno političnih orgimizacij bo v januarju naslednjega leta usta- novljena podružnica službe družbene- ga knjigovodstva. Tako bo odpadla neprijetnost, da morajo iz Šentjurja hoditi v celjski SDK. RECNIK ŠENTJUR: POSEKANI TOPOLI Vo ju ... Čuda narave so to in pa člove.ške nekulture, primitivnosti objestnosti in ne nazadnje nesramnosti. J. V. CELJE: ISVIENOVANJI Po odhodu Vojka Simončica v po- koj je bil za novega tajnika Občinske izobraževalne skupnosti Celje imeno- van Marijan Turičnik, doslej profesor na Tehniškem šolskem centru v C^elju. Tik pred zaključkom novembra je mesto direktorja Skladiščno-transport- nega centra v Celju oziroma prej Jav- nih skladišč zasedel Zvonko Perlič, ki je bil doslej direktor Tehnomercator- jeve temeljne organizacije združenega dela za prodajo na veliko. ZALEG: TRANSVERZALA ITC I#ta 1974 so mladinske in sindikal- ne organizacije ITC pričele z izvedbo planinske transverzale ITC. Namen po- ti je bil, da bi rekreativno in ktiltur- no vplivala na člane kolektiva, istoč-a- sno pa negovala tradici>e NOB. Trans- verzala je potekala v treh etapah, v vsaki pa je bilo potrebno obiskati deset planinskih točk. Za prvih deset osvojenih točk so planinci dobili bro- nasti s srebrni jeh zli bile vi od Dol ventila nacijsk hodniki usmeri še na planins Tak« 1974, n kolektii ljudi, i zdravo. Vedno ličnimi dijo pc spoznaT izmed ninske tradicij KO Volil organiz stareštr no dek vojaške ^upno Pol€( stalno sabljan, bliškem sti lep< vanjiu ! »Braco Sicer deloval saj se zacij pi V nc vseh al organiz čič iz L V n nadalje nov, ec cijah i odpor, bratenc predvid movanj menili rd Zveš Min razvitj« imeli i z raziV Kozjen V 6 nizacij« tru v < komisij je bil vajati prva m žind 13( o«5emd< ke zaS smo pO udeležil vremert a ga ti hze rezervnih vojaških lem je potrdila u.speš- ganizacije. ki povezuje le iz petih krajevnih zjan&kem. ia so člani posvetili X stroko\'nemu uspo- [)delovali še na repu- tnju v orientaciji. Zla- so dosegh v sodelo- sno organizacijo ZRVS T 2U.^rebot.rebovald sto ur.^ ^ tudi pri obnovi šol-1 'W smo predvideh 400 i plovnih ur. [ "^m delom želimo ure-'j ^ke zgradbe, da bi se: •j« pčine Laško. Raz- pravljali so o izvajanju davč- ne poUtike, o družbeni skrbi za borce NOV, začeli razpravo o prispevku aa spremembo namembnosti kmetij.skih ze- mljišč, pK>trdili sklep o zaš- čiti petih kmetij v občini. O nekaterih problemskih zah- tevah bomo še poročali. — ec. KONRAD LENASl Na Ekonomski srednji šoli v Celju je te d7ii vi- sela črna zastava. Umrl je njen utemeljitelj in dolgoletni ravnatelj, Kon- rad Lenasi. Po svojem prepričanju je bil svetovljan, razgle- dan in izobražen mož 2 globoko srčno kulturo, da je lahko živel in sodelo- val z vsemi ljudmi. Lju- bil je življenje; živel ga je po svoje v marsikate- rem razočaranju in nedo- rečenosti. Rodil se je 23. novem- bra 1899 v vasici Hreno- vine pri Postojni. Po gim- nazijskih letih in maturi se je vpisal na dunajsko visoko šolo za ekonom- ske vede, ki jo je uspeš- no končal in postal tako eden prvih slm^enskih di- plomiranih ekonomistov. Po prvi svetovni vojni je prišel v Celje in postal profesor ekonomskih pred- metov na takratni ugled- ni in znani trgovski šoli, po osvoboditvi pa ravna- telj sedanje Ekonomske srednje šole, ki jo je vzorno vodil več kakor dve desetletji. Iz skromne šole je raz- vil ugleden učni zavod, ki je znan daleč čez me- je celjskega mesta. Bil je dober učitelj, vešč in spre- ten v šolski administraci- ji, pri tem pa zgleden šef velikega profesorske- ga zbora in dijaškega ko- lektiva. Zadnje desetletje je preživel v zasluženem po- koju, ne vedno trdnega zdravja. Vse premalo zahiral in priznanj smo mu izrekli za njegovo delo. ki ga je opravil kot šolski ravna- telj, kot pedagog in kot človek izrednih vrlin, prof. ZORAN VUDLER MALA ANKETA KRITIČNO Z VODO o tem, da na Polzeli v zadnjih nekaj mesecih nimajo dovolj vode, smo že pisali. Ta problem povzroča med Polzelani precejšnje negodovanje, pKJsebno še med ti- stimi stanovalci iz višjih nadstropij. Kako občutijo in rešujejo ta pmblem, so nekateri povedali takole: RADO SIX)KAR: »Sta nujem v bloku 207 m sicer v petem nadstropju. Os- krba z vodo je posebno za stanovalce v višjih nad- stropjih izpod krdUke. Do vode pridemo tako, da de- ž.iramo po noči in si tak- rat nastrežemo vodo za najnujnejše. Jaz imam v ta namen 50 litersko poso- do. Zgodi pa se tudi, da večkrat tudi ponoča na vo- do čakamo za&tonj«. MARIJA .«;RLEB: »V do- rr»a oskrbovancev sem za- poslena kot kuharica, zato dobro vem kaj predstavlja za nas pomanjkanje vode. Seveda ne gre samo 2» ku- ho, saj je treba oskrbovan- ce tudi negovati, kjer so r^nogi od njih privezani na posteljo. Poleg tega so tu še vsak dan kupi peri- la, ki ga sicer peremo do- ma, sedaj pa ga moramo votziitd v Novo Celje«. HUBERT RAUTAR: »Z oskrbo vode .jsmo zado- voljni že nekaj let, v zad- nji em času pa je stanje z vodo takšno, da presega vse meje. Stanmjem v blo- ku 209 in sicer v četrtem nadstropju, vodo pa ima- mo v treh dneh skiiipaj ie kakšni dve uri, to pomeni, da včasih nata najosnovnej- šim higienskim potrebam ne moremo zad<:«titi.«( ANTON SRNOVR.<5NlK: »Imam to srečo, da .stanu- jem v pritličju. S tem sem toUko na boljšem, da jma voda pri meni takrat, ko jo v viših nadstropjih ni slab pritisk, zgodi pa se seveda tudi, da smo brez nje. Tako stanje traja že vse predolgo in mislim, da je skrajni čas, da se tega zavedo tudi odgoyomi in kaj ukrenejo.« RUDI DIVJAK: »Sem predsednik Krajevne skup- nosti na Polzeli in prob- lem pomanjkanje vcxle md je dobro znan. V krajevni skupnosti, smo videla re- šitev v napovedani i^rad- nji novega rezervoarja v letošnjem let.u in referen- dumskih sredstev. Zal se napcn-edi doslej niso ure- sničile, kjer je zmanjkalo sredstev. Kljiub temu pa bomo m<> rali v naslednjem letu sto- riti vse, da bo Polzela imela zagotovlj«io potrebo vodo. Naj bo že tako ali drugače, pomanjkanje vode kliče po čimprejšnji rešitvi. Voda predstavlja tako osnovno življenjsko sredstvo, da bi v današnjem času ne smelo biti vprašcuije, kiiko jo zagotoviti. O tem bi morali res- no razmisliti vsi odgovorni in v kar najkrajšem čas-u najti ustrezno rešitev. Tekst in foto: T. TAVČAR ^TLE - OD BINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — CD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — 12. stran — NOVI TEDNIK §t. 48 — 8. december 1977 i KMETICA ALI PIŠE JOŽE PETEK V samoupravnih, družheno-političnih in drugih or- ganih, ki odločajo o gospodarskih in drugih, za občane pomembnih stvareh, je premalo žena. Zlasti malo je kmečkih žena. Skoraj o vsem odločajo njihovi možje. Pri tem pustimo na stran, koliko in kako se o tem po- govorijo v družini. Pogosto slišimo negodovanja, češ da na kmetijah de- lajo žene, ker so njihovi možje zaposleni v tovarnah in drugod, člani kmetijske zadruge so pa le oni in ne one. Tudi razne pogodbe o kmetijstrm podpisujejo možje in o delu ne odločajo žene, ki delajo na kme- tiji. Tudi žene kmetov niso enakopravne. Ker velja za kmetijo le ena starostna pokojnina, stopi žena na gospodarjevo mesto navadno šele takrat, ko ji mož umre. Kmetica, ki ima zaposlenega moža, je zdravstveno in pokojninsko zavarovana le po njem kot gospodi- nja oziroma vzdrževana oseba. Sodeč po takem zava- rovanju, njeno kmečko delo ne šteje več kot delo ne- zaposlene žene v delavski družini. Kmetice se bodo jezile, zakaj jih primerjamo z ne- zaposlenimi delavkami ženami, ki pospravljajo le svo- je stanovanje in skrbijo za otroke. Rekel sem: sodeč po takem zavarovanju. Stvari pa so drugačne. Kme- tova žena dela na polju, zlasti če je mož zaposlen, tako kot kmet. Lahko bi bila zavarovana kot kmet, saj ji pri starostnem zavarovanju ni v napotje mož, kot tam, kjer ni zaposlen. Za to pa se menda ne po- teguje nobena — ali tega ne mara njen mož — ker bi potem morala tudi prispevati za starostno zavaro- vanje kmetov. Imamo kmete in kmete-delavce. Zadnji so taki, ki se zaposlijo, stanujejo pa na svojem posestvu, ki jim daje pomembne dohodke za preživljanje. Po zakonu o pokojninskem zavarovanju delavcev so njihove žene zavarovane po njih kot nezaposlene. Iz tega izvira predstava o tem, kdo naj bo član zadruge, sklepa kooperacijske pogodbe in zastopa družino. Verjetno bi bilo precej drugače, če bi rekli, da je zaposlen mož le delavec, na njegovem ali skup- nem posestvu pa je kmetica njegova žena, oziroma tisti član družine, ki največ dela na njem, z vsemi pravicami in obveznostmi. Tako bi kmetice dobile jav- no priznanje, da so kmetice, ne le gospodinje. Odlo- čilno za to, kdo naj bi se imenoval kmet in kdo ne, naj bi bilo, kaj dela on, ne njegova družina. Zakaj ne bi mogla imeti skupnega gospodinjstva delavec in kmetica? čudno zveni, da je nekdo takrat, ko gre za pokoj- ninsko zavarovanje, le delavec, ko gre za posestvo, pa tudi kmet. To povzroča med kmečkimi ženami tudi veliko zmede. One se znojijo na poljih in pri živini, pa jim ni priznano, da so kmetice. Nekateri menijo, da se na take formalnosti ne bi bilo treba -ozirati. Žene naj bi bile bolj odločne v boju za svoje pravice. Kadar gre za gmotne stvari, pa niso le form.alno, tem- več tudi stvarno odvisne od svojih mož. NAŠ RAZGOVOR VPET! V VSA PODROČJA DARKO NARAGLAV O DELU MLADIH V KMETIJSTVU v mnogih vaseh so že za- živoU aktivi mladih zadruž- nikov, ki preko konferenc mladih v kmetijstvu več ah manj uspešno rešujejo to pro- blematiko, vendar povsod teh aktivov še ni tn so mladi kmetje prepuščeni sami se- bi, piše Darko Naraglav iz Savinjske doline. Prav zai-adi tega se občinske konference ZSMS trudijo, da bi to de- javnost pospešile in tako je tudi v žalski občini. Konfe- renca mladih v kmetijstvu pri OK ZSMS Žalec je do- segla razveseljive rezultate, ustanovili so več aktivov, ki so pokazali veliko volje tn ve- selja do organiziranosti mla- dih, do dela. Zato ni čudno, če je konferenca mladih v zadnjem programskem ob- dobju med najuspešnejšimi t okviru OK ZSMS Žalec. Darko Naraglav je obiskal — vzrok za obisk pa je se- veda omenjena dejavnost — 25 letnega Francija Gajška, kmeta in predsednika konfe- rence. »Naša konferenca«, je dejal Franci, »je v minulem obdob- ju po začetnih kadrovskih te- žavah, resnično zaživela. Omeniti želim letošnje prve kmečke igre Vransko 77, kjer so se v številnih disciplinah pomerili mladi tekmovalci iz vse Slovenije, pa uspehe mla- dih traktoristov, ki so na re- publiškem tekmovanju v Kr- škem zasedU nekaj odličnih mest. Mladi kmetovalci smo se uspešno vključevali tudi v programe raznih konferenc in komisij OK ZSMS Žalec: športna tekmovanja, različne prireditve ob praznikih, še zlasti v praznovanja ob Ti- tovih jubilejih in partije, poho- de po partizanskih poteh in podobno. Skratka, naša pri- sotnost se je odražala na vseh področjih dela in živ- ljenja.« Mladi so se lotili tudi pre- cej zahtevnega posla, mar- ksističnega izobraževanja in, kot piše naš dopisnik, upajo, da bodo prej ko slej tudi mladi kmetij ci lahko govorili o uspešnosti marksističnega izobraževanja. Posebno mesto po mnenju dopisnika zavzema javna raz- prava o družbeno ekonom- skih odnosih in preobrazbi vasi, v katero so se vključi- li tudi mladi kmetovalci, vendar vse premalo, da bi lahko govorili o uspehu. Darko Naraglav ugotavlja: »V času javne razprave je bi- lo veliko dela na polju, ven- dar bo pri tako pomembnih zadevah, kot je bila razpra- va, treba bolj aiktivirati naše sile«. Če sklenemo misli, zapisane v dopisnikovem članku, lah- ko zapišemo, da so žalski mladi kmetovalci z dobro or- ganiziranostjo veliko dosegli, da pa bi bilo moč dejavnost še pospešiti, če bi krog so- delavcev še razširih. VEC HMELJA Hmeljarstvo ima v raa- vojnem programu delovne organizacije Hmezad eno vidnejših mest, zlasti še zaradi pKJvečanih potreb po čedalje večjdh količinah zelenega zlaita. Naslednje leto — tako menijo v tej delovni organizaciji — naj bi pridelali 3060 ton hme- lja, letošnji pridelek pa je bil, koit je znano, pod načrtovanimi. Delno je bi- la za to kriva tudi suša, vendar lahko ugotovimo, da s talcšnim tempom ob- nove luneljišč predvidene- ga načrta do leta 1980 ne bo moč doseči. Vzrok za to je seveda nedosledno iz- vajanje akcij skega progra- ma, posledice pa so zna- ne: nizld hektarski pridel- ki in poslabšanje ekonom- skih i>ogojev. V Hmeljarst- vu n pati nazaj, pravijo v Hmeaadu, obvezo je treba iapolniti že zaradi prodaj- nih dogovorov na svetov- nem tržišču, zaito bo treba še kako paziti na sleherno dvomljivo ravnanje. mist CELJE ELEfCreOSEiMAL NA LAVI Za kolektiv Elektrosignala je konec razdrobljenosti, ko- nec dela v delavnicah na raz. hčnih koncih mesta. Za praz- nik repubhke so na Lavi od- prh nove delovne prostore: lepo, prostorno, svetlo halo, ki ima 2000 kvadratnih me- trov v dveh nadstropjih. Za- njo so odšteh okoU 11,5 mi- lijona dinarjev. HMEZAD OBČUTNO MANJ MESNIH IZDELKOV Hsnezadova vloga, vloga no- silca oskrbe z mesom in mesnimi izdelki za celot- no celjsko regijo ter še za nekatera druga področja, je brez dvoma izredno pomemb- na, vendar moramo ugotovi- ti, da ni bila v celoti iz- polnjena tako, kot je bilo pred-irideno s srednjeročnimi programi. Proizvodnja in predelava mesa. je bila poleg mlečne proizvodnje v prvi polovici srednjeročnega načrtovanega obdobja v Hmezadu najbolj poudarjena. Podatki govore, da se je proizvodnja svežega mesa gibala v skladu z raz- vojnimi nalogami, da si in da še bodo prodali cca 6000 ton svežega mesa od načrto- vanih 8000. Precej slabši je položaj pri mesnih izdelkih, kjer dosegajo le polovico predvidenih kohčin. Tudi pri prireji mesa je enako koč- ljivo, saj na primer, prireja govodi ne dosega niti polo- vice predvidenih količin. Kot menijo v Hmezadu, je za to nekaj vzrokov docela objek- tivnih, velja zlasti za po- manjkanje primernega pod- mladka za pitanje, dehio pa 90 za to krivi sami. Niso namreč naredih vsega, kar bi lahko in kar je v dan^ih okoliščinah mogoče. V zamudi je grad- nja predvidene farme za pra- šiče pa tudi njena zmoglji- vost je nekoliko s'kromna: le 3000 ton od načrtovanih 5200 ton. V Hmezadu ugotavljajo, da je precej boljši položaj pri v^eji pitandh piščancev, kier bo po vsoj verjetnosti pro- gram celo presežen. Pi- ščančjereja je hkrati tudi močan dokaz, da je možno z dodelano in natančno teh- nologijo in organizacijo pro- izvodnje izločiti vse vplive na gibanje proizvodnje, vphv tržišča, ekonomske pogoje in drugo. Piščančjereja bi torej morala biti vzpodbud.en mo- del za vsa ostala proizvodna področja. mst TOZD HOTEL EVHOPA CEUE. Odbor za medsebojna raannerja vabi k sodelovanju za naslednja delovna me;^: 1. KUHARICA Pogoj: KV kuhar, 3 leta delovnih izkušenj 2. NATAKAR Pogoj: KV natakar, 3 leta delovnih izkušenj in zna- njem ©nega tujega jezika 3. PRODAJALKA ZA PULTOM Pogoj: KV trgovska pomočnica živilske stroke, 3 lota delovnih izkušenj 4. ČISTILKA ZA HOTEL Pogoj: NK delavka 5. ČISTILKA ZA WC Pogoj: NK delavka Osebni dohodki po samoupra-vnem sporazumu. Na delo bodo kandidati sprejeta za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela, ki traja 60 dni. Prednost imajo kandidati iz okolice Celja. Pod toč. ko 1., 2. tn 3. so samsk.a stanovanja zagotovljena. Prijavite se lahko v 15 dneh po objavi v časopisu pismeno ah osebno v splošni službi naše TOZD. ŠENTJUR: Pmum ZA LETOVIŠČE V tem obdobju posvečajo v Šentjerneju skupni m sploš- ni porabi največjo skrb. Ta- ka koordinacija samouprav- nih interesnih skupnosti bo jutri v Šentjurju. Pregledali bodo osnutek resolucije za prihodnje leto in natančno opredelili naloge samouprav- nih interesnih skupnosti, ta- ko, da bodo programi za na- slednje leto uskladeni. Na dnevnem redu bo tudi vpra sanjo presežkov, o katerih je zbor združenega dela že raz- pravljal in sprejel sklep, da naj bi se ti presežki združi- li za sofinanciranje otroške- ga letovišča v Izoli. St. 48 — 8. december 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 Odbor za medsebojna razmerja Komunalnega podjetja Celje TOZD CESTE- KANALIZACIJA Celje, Cesta na Ostrožno 19 objavlja naslednja prosta delovna mesta: L operativnega vodje vzdrževanja kanalizacije S. operativnega vodje čistilnili r\aprav 3. referenta za oi)erativni kataster in evidenco 4. laboranta 5. vodje obrata vzdrževanja cest 6. pomočnika vodje obrata avto-strojnega parka 1. referenta za vzdrževanje gradbene mehanizacije 8. deliovodje za mehanično delavnico 9. kalkulanta I 10. kalkulanta II 11. tehničnega analitika IS. operativnega planerja 13. tehničnega risarja W. geodetskega tehnika ». več KV zidarjev IC. več KV tesarjev Pogoji pod: 1. srednja strokovna Izobrazba gradbene smeri nad eno leto delovnih izkušenj prednost imajo kandidati, ki so opravili strokovni Izpit Izpit za vožnilia B kategorije 2. Srednja strokovna Izobrazba gradbene ali strojne smeri nad eno leto delovnih izkušenj izpit za voznika B kategorije S. Srednja strokovna izobrazba geodets3ce ali gradbene smeri nad eno leto delovnih izlcuženj 4. Srednja strokovna Izobrazba kemič.oe smeri nad 2 leti delovnih izkuSenj k. ViSja ah srednja strokovna Izobraaba prometne oelroma gradbene smeri nad 2 oziroma nad 3 leta delovnih izkušenj izpit za voznika B kategorije Srednja strokovna izobrazba strojne ali promatne smeri nad 2 leti delovnih izkušenj izpit za voznika B ali C kategorije T. Srednja strokovna izobrazba strojne smeri nad 2 leti delov-nih izkušenj izgpit za voznika B kategorije 8. Končana tehnična Sola strojne smeri nad 2 leti delovnih izkušenj vozaiiškl Izpit B kategorije Končana delovodska šola strojne smeri nad 3 leta delovnih izkušenj vozniški izpit B kategorije 8. Srednja strokovna izobrazba gradl^ene smeri nad 3 leta delovnih izkušenj opravljen strokovni izpit ». Srednja strokovna izobrazba gradbene smeri nad 1 leto delovnih izkušenj m. Srednja strokovna izobrazba gradbene smeri nad 2 leti delovnih izkušenj 23. Srednja strokovna iw>brazba gradbene smeri nad 3 leta delovmh izkušenj IC. Nepopolna srednja strokovna izobrazba nad 1 leto delovnih izkušenj M. Srednja strokovna i^sobrazba geodetske smeri nad 2 leti delovnih izkušenj prednost imajo kandidati z opravljenim strokovnim iz- pitom IS. KV dela\-ec zidar K. K V delavec tesar Na vseh objavljenih delovnih mestih je delo aa nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vložijo pis- mene prošnje z dokazili o strokovnosti v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o Izbiri obvežčenl v 15 dneh po preteku rtvka za vložitev prošenj. Podrobnejše iniormacije lahko kandidati dobijo v kadrovski Hužbi StaiTiovanja niso na razpolago. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja OZD KLJUČAVNIČAR CELJE Aškerčeva 7 objavlja ponovni razpis za zasedbo delovnega mesta DIREKTORJA Kandidat za razpisano delovno mesto mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja šolska izobrazoa strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodihiem delovnem mescu ali — srednješolska izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu — od navedenih lahko tudi mžja izobrazba za kandidata, ki je zaposlen na tem delovnem mestu pod pogojem, da je imel kandidat do 1.6. 1976 najmanj 15 let delovnih izkušenj, od tega 10 let na vodilnem delovnem mestu in če delo na delovnem mestu uspešno opravlja, kar ocMil zbor delovnih ljudi — sposobnost organiziranja m vodenja — moralno-politična neoporečnost — pozitivno delo pn razvoju samoupravljanja Vloge z vsemi potrebnimi dokazali bo komisija sprejemala na svoj naslov do vključno 16. dne po objavi. »ŠOLSKI CENTER BORIS KIDRIČ« CELJE, Ljubljanska 17 razpisuje JAVNO LICITACIJO ' za prodajo osnoTOih sredstev — šivalni stroj PFAF z železnim stojalom — šivalni stroj SINGER in elektromotor — šivalni stroj Diirkopp z želez, stojalom in elektro- motor — trajno goreče pečd EMO — pomivalna omara — štedilnik na trdo gorivo — hladilnik — 70 1 Javna licitacija bo: za državne organe, OZD in dru- ge organizacije 20. 12. 1977 ob 10. un. za občane in civilno pravne osebe 20. 12. 1977 ob 11. uri na Ljubljanski cesti 17. Ogled predmetov 19. 12. 1977 od 7.—10. ure. OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE ^ razpisuje ] po sklepu sveta delovne skupnosti ■ LICITACIJO ] za prodajo kombibusa TAM 2G01, i leto izdelave 1971, izklicna cena 60.000 dinj Licitacija bo 14. 12. 1977, ob 10. uri v prostorih; osnovne šole Mozirje. j j Kombibus si interesenti lahko ogledajo od 12. 12.^ 1977 dalje od 9.—11. ure. Pravico do licitacije imajo i pod enakimi pogoji pravne in fizične osebe. Pro-j metni davek plača kupec. ] RAZPIS REFERENDUMA Na ijodlagi sklepa zborov krajanov, z dne 30. maja 1977 in 1. junija 1977, sklepa sveta krajevne skupnosti, z dne 8. nov, 1977 in za- kona o referendumu Uradni list SRS 29/72. RAZPISUJEMO REFERENDUM ZA DELITEV SEDANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI v nedeljo, dne 11. decembra 1977. Glasovanje o deliftvi krajevne skupnosti bo na dolo- čenih glasovalnih mestih od 7. do 16. ure (TVD »Partizan«, Mariborska 42, KS »Gaberje-Hudinja«, Mariborska 66, LIK »Savinja«, Mariborska 116, Os- novna šola »Pranja Vrunča«, Mariborska 125, Vzgoj- no varstvena ustanova, Ul. fr. žrtev 36). Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku. Glasovanje na referendumu je tajno. Glasuje se z glasovnicami, na katerih bo na desni nedvoumno izraženo »ZA«, na levi strani pa »PROTI«. Glasuje se osebno. Vsak glasovalec ima en glas. OBi!SOCNA VODNA SKUPNOST VEC Zft CiSTE VODE Izvršilni odbor Območne vodne skupnosti je imel pred dnevi sejo, na kateri je obravnaval plan del za naslednje leto. Plan dohodkov predvideva, da bo v letu 1978 na razpolago približno 74 milijonov sred- stev. Kot vsa leta poprej, bodo tudi v prihodnjem letu vložili kar 30 odstotkov sredstev za urejevanje voda in pomembnejše objekte. Mednje gre šteti pred vsem ureditev Vogiajne, Pesnice, Vonarij in še neka- tera dela na šmartinskem jezeru. Vzdrževanju posa- meznih objektov bo namenjenih 28 odstotkov sred- stev. V25podbudno je, da bo veliko sredstev odmer- jenih za čiščenje voda, saj so predvidene večje či- stilne naprave v Celju, Velenju in v Laškem. mp O mODEBCiSIZAOlJI BOLNtSNESE V CELJU Na zadnji razširjeni seji sekretariata medobčinske- ga sveta ZKS skupno z drugimi predstavniki medob- činskih vodstev družbeno političnih organizacij, sveta občin in zdravstvenega centra Celje pozitivno ocenil dosedanje napore pri zbiranju sj-edstev za moderni- zacijo celjske bolnišnice. Izredno dobre poUtične pri- prave so omogočile, da postaja skrb za moderniza- cijo celjske bolnišnice interes vseh delavcev v združe- nem delu, občinskih skupščin in občinskih zdravstve- nih skupnosti. V vseh občinah je opaziti odgovoren odnos do te skupne, za vso regijo zelo pomembne investicije. Sekretariat je sprejel več stališč, ki opredeljujejo nadaljnji potek aktivnosti. Med drugim je bilo dogo- vorjeno, da je treba takoj oblikovati skupščino in izvršni odbor sklada, ki bo v bodoče osrednji nosilec vseh prizadevanj za uspešen nadaljnji potek moder- nizacije bolnišnice v Celju. ŽALEC: 00L!^0¥Ar3JATIIA Dan pred dnevom republike je v Žalcu podelil v imenu predsednika republike odlikovanja 21 občanom predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek. Ob tej priloždiosti so se zbrali številni predstavniki druž- benopolitičnega življenja občine. Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Adi Arzen- šek. Avgust Jug, Franc Kalan, Peter Kamovšek, Eidvard Mohovec, Zlatko Agrež, Marjan Rednafe (na sliki) Jože Podvršnik; red zasluge za narod s srebrno zvezdo so prejeli: Marija Ramšak, Franc Dolar, Aloj- zija Cvikl, Ivan Cokl, Edvard Salesin, Franc Pere; medaljo zasluge za narod: Jožefa Podvršnik, Franc Kralj, Emil Ribič, Ivan Debelak, Janko šoštarič; red za vojaške zasluge s srebrnimi meči: Andrej Volk; red za hrabrost tn red zasluge za narod s srebrnimi žarki pa bodo Julijani Cilinšek izročili na domu. Tekst in foto: T. TAVČAR SENTJUB: D0I9EISNA SANACIJA Kljub temu, da teče že četrto leto odkar >e šentjursko občino pirizadel potres, razpoke še vedno niso izginile. Vendar pa v šentjurski občini žeUjo in upajo, da bodo v prvi polovici leta 1978 končno le odpravili poiiledice po potresu. Seveda ne bo to samo naloga koordinacijskega odbora za odpravo po- sledic po potresu, ampak tudi samoupravne stano- vanjske skupnosti in posameznih krajevnih skupnosti. O načrtih okoli odpravljanj razpok morajo biti sp>roti obveščeni vsd trije zbori skupščine. mp KOMPAS CELJE VABI NA SMUČIŠČA ITALIJANSKIH DOLOMITOV 1978 PASSO PORDOl — SPORTHOTEL BELLAVISTA. Izkoristite ugodnosti in preživeli boste z nami 8 dni na snegu, soncu in večernih zabavah. Prevoz z udobnim avtobusom, hotel na samem smučišču — 70 žičnic, mož- nost kopanja v zimskem baznu. ODHODI: L skupina 14. 1. 1978 — 21. 1. 1978 II. skupina 21. 1. 1978 — 28. 1. 1978 Cena aranžmana je 3.300 din za odrasle in 2.930 din za otroke do 12. let. Vanjo so zajeti prevozni stroški, 7 polnih penzionov, tedenska smučarska karta, smučarski učitelj, zavarovanje in organizacija potovanja. Program je plod naših prizadevanj, da bi vam omogočili kvaliteten in ugoden oddih na snegu. Upamo, da smo v tem uspeli in se priporočamo. Prijave sprejema KOMPAS CELJE za I. skupino do 7. 1. 1978, za II. skupino do 14. 1. 1978 ali do zasedbe razpoložljivih mest. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 48 — 8. december 1977? Delovna skupnost službe OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI CELJE razpisuje prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA POGOJI: poleg splošnih pogojev, visošolaka izobraz- ba ah višješolska izobrazba organizacijsko pedago- ške smeri s 5 ali 10 leti delovnih izkušenj na vodil- nem ah vodstven^n delovnem mestu. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljite v roku 15 dni na naslov: OBČINSKA IZO- BRAŽEVALNA SKUPNOST CELJE, Cankarjeva 1. 2ALEC S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE Pred dnevi se je v prosto- rih žalske restavracije NA- MA zbralo na prijatelc^sikem srečanju več kot 3O0 krvoda- jalcev žalske občine. Samo lani je bilo v žalsikii občini že 333 prostovoljnih krvodajal- cev knn, ki so sfcupaij dali 100 litn>v krvi za reševanje človeških življenj. Na sreča- nju v NAMI sta o tem po- mebnem dogodku spregovori- la Sonja Reliar in Martin Gros, v kulturnem programu pa so F>oleg učencev osnov- ne šole Žalec nastopile tudi članice žensikega pevsJcega zbora iz Griž. Vsi so dobili priznanja, doslej nejivečkrat pa je to dragoceno tekočino kri daj v žjalski občini Oto KRAJNC, mizar v Hmezadu, ki je tudi član prostovoljne- ga gasilskega društva v Vrb- >u. Kri je d;U kar 70-krat. Prvič leta 1947, zadnjikrat pa letos siF>omLadi. Skuipaj je dal 23 litrov knn ali za skoraj štiri ljudi, saj je v vsakem človeku po osem litrov krvi. O Otu Krajncu bomo več na- pisali prihodnja teden. Prm- nik krvodajalcev v žalski ob- čini so skleni: U z enotno mi- slijo, da je treba za to hu- mano akcijo v prihodnje na- rediti Se več, kot se je natre- dttlo že doslej. T. VRABL BOLJŠA JAVNA RAZPRAVA Osnutek načrta spominsko krajinskega parka Kumrovec—Kozjansko je že dal) časa v javni raz- pravi med šmarskimi občinami, vendar le ta kljub že izteklem roku še vedno ni končana. Predsedstvo občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah meni, da bi jo bilo treba F>odaljšati in vnesti vanjo neko- liko kvalitetnih sprememb, tako da bi se vanjo vklju- čili vsi dejavniki v občini. Osnovna pomanjkljivost javne raaprave je torej preskromna vkljtičenost. četudi javna razprava še teče, so vendarle že znane prve pripombe, ki osvetljujejo šibke točke osnutka načrta. Največ pripomb so duh občani, ki menijo, da je gradivo preobsežno, premalo pripra/vljeno in z veliko ponavljanja ter da bi besedilo moralo biti jasnejše in preprostejše, predvsem pa konkretnejše. V občinski konferenoi SZDL menijo, da bi z raz- pravo morali končati do konca leta. Vinogradniki, ki s« odločajo za sajenje novih pa tudi že priznanoh sort vinske trte, Čestokrat nalete na neljub problem, ki vse prerad zavleče sajenje. Bi- stvo problema je v pomanjkanju sadilnega materiala. Vinogradniki upajo, da bo odpadel tudi ta problem, takoj ko bo sklenjen sporaziun o trsničarski proiz- vodnji. Etoslej sadik ni bilo moč dobiti v zadostnih koli- činah pa je to neredko pripeljalo do slabe volje. Edini, ki Je bil tej težki nalogi kos, je bil SLOVIN. Kako zelo je pomanjkanje sadik pritiskalo na vi- nogradnike, pove- že podatek, da je letno primanj- kovalo od 10. do 15.000 sadik. mst ASFALT DO SPeMLADI Odločitev krškega gospodarstva, da pomaga s p>o- sojilom šmarski občini, sprejeta pred nekaj meseci, je kljub čajsovni oddaljenosti še vedno aktualna. Gre za asfaltiranje 5 km in 200 m dolgega odcepa od Ko- privnice do Podsrede, ki ga bodo priključili na na^ slednje leto modernizirano Cesto maršala Tita. Cesta iz Senovega do Koprivnice je že posodobljena, manj- ka le ta odcep, zato so se Krčand odločili za to so- hdamostno gesto. Cestna skupnost SRS je za modernizacijo že odo- brila 450 milijonov, preostalih 450 milijonov pa bodo oskrbele obe občine, šmarska in krška. Krška Je že najela posojilo, šm.arska pa bo to še storila, tako da predvidevajo, da bo omenjeni odcep do spomla- di raslednje leto asfaltiran. Cesta od Podsrede do Senovega bo hkrati tudi prva asfaltna povezava Ko2yanskega z Zasavjem. OBETAJOČA P8PSLAD1S73 Tik ob starem mostu na Soth, na hrvaško sloven- ski meji pri Bistrici ob Soth te dni gradi GIP Gra- diš, TOZD gradbena operativa Celje novi most, ki bo lahko zadostil potrebam nove Ceste maršala Tita. In- vestitor objekta je celjsko cestno podjetje, dela pa bodo dokončah še letos ah pa, najpozneje do spo- mladi naslednje leto. 2e naslednjo spomlad se celjsko cestno podjetje pripravlja na posodobitev ceste Bistrica ob Sotli—Bi- zeljsko, ki bo poleg ceste Podsreda—Senovo druga asfaltna povezava z Zasavjem. Omenjenim podvigom celjskega cestnega podjetja se bo po vsej "verjenosti že spomladi pridružilo še asfaltiranje cestišča Banovina (pri Virštanju do Do- bležič) v smeri Lesačno. Ce upoštevamo v tem na- šem naštevanju še nadaljevanje gradnje ceste Marša- la Tita v smeri Kozje, p>otem bo pomlad 1978 ena najbolj obetavnih v zadnjih lotih na ixxiročju cestne gradnje. mst MOZERJE: S{EGLJiSCE m BIFE Tik pred vhodom v Savinjski gaj, na desnem bre. gu Savinje v Mozirju, je Zgomjesavinjska kmetijslka zadruga pričela z gradnjo štiristeznega avtomatskega kegljišča z bife>em. Po pogodbi bi naj bil objekt na- red do aprila prihodnjega leta, torej do otvoritve Savinjskega gaja. Navzlic tej naložbi ostajajo načrti za zgraditev manj .šega motela na prostoru, kjer zdaj sameva nekdanja sušilnica, tudi na desnem bregu Savinje v Mozirju, več ah manj nespremenjeni. Nekdanji go- spodarski objekt bomo morah porušiti in tam zgra- diti objekt, ki ga v Mozirju močno pogrešajo. MB ZALEG: PESTREJŠI PROGRAM DELA Redne letne konference OK ZSMS se je udeležilo okrog 70 delegatov iz vseh osnovnih organizacij. O delu v letošnjem letu je govoril predsednik občinske konference Branko Povše, ki je med drugim omenil tudi vlogo mladih pri pripravi in izvedbi vohtev. Be seda je tekla tudi o štipendijah ter prostorskih piro- blemih nekaterih osnovnih organizacij. Ob koncu kon- ference so delegati sprejeli program dela za prihod- nje obdobje. Program je še bolj pester kot je bil letošnja, KRISTIJAN MARKOVIC 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 48 — 8. december 197? mimi PIŠEJO ..........._____ MAKS ZVIZGAC Vsi učenci naše šole smo si pred kratkim ogledali v celjskem gledali- šču predstavo o Maksu Žvižgaču. Lahko rečem, da je bila predstava všeč domala vsem. Ob njej smo se laliko zamislili: Zakaj je bd Maks de ček, ki ni vedel, kaj lahko stori in kaj ne? V razpravi po predstavi smo si bili skorajda edini, da ni bU vsemu kriv sam. Veliko so zakrivili njegova starši, ki zanj niso imeli časa. Tako se nehote srečamo z danes tako perečim problemom — prezapo- slenostjo staršev. Maksu niti ni nihče povedal, kaj sme in kaj ne. Ker je sprevidel, da z žvižganjem vse doseže, je pač žvižgal. To je prikazano na smešen in šaljiv način. Toda, ob tej igri smo lahko spoznali, da se tudi v resničnem življenju velikokrat do- gaja tako, kot je bilo na odru. Ne malokrat staršem zmanjka časa za otroke, ki si tako žeUjo pogovora z njimi, povedati svoje probleme ... To- da, starši ne utegnejo. Hitijo v službe, opraviti morajo mnogo reči, otrok pa ostaja sam s svojimi težavami. VIDA SODIN, Frankolovo PRVI SNEG Tisto soboto je pihal močan ve- ter. Mama mi je povedala, da bo sne- žilo. Rekla mi je tudi, da če je na Martina lepo vreme, je čez tri dni sneg. V nedeljo zvečer mi je sestra po- vedala, da sneži. Vesela sem šla gle- dat prvi sneg. Ko sem legla spat, sem sklenila, da se bom naslednji dan sankala. Zju- traj sem pohitela v šolo. Spremljala sta me sošolca. Spotoma smo se ke- E>ali. Naredili smo tudi sneženega mo- ža. Ko pa smo prišli v šolo, smo skle- nili, da bomo naredili ptičje krmilnice. JOŽICA BLAZINŠEK, 3. razred os. šole Črešnjice FiLisics mmK Med mnogimi krožki na naši šoli »Anton Aškerc« v Rimskih Toplicah je filmski krožek najmlajši. Ustanovili smo ga lansko šolsko leto. Njegova mentorica je tovarišica Rankovič. Krožek ima veliko članov. Delo v njem je raznoliko in zanimivo. Vsak mesec si njegovi člani v kinu ogledajo film z različno vsebino. 5Satem ga raz- členijo tn se o njem pogovorijo. Na- to vsak član napiše referat o vsebi- ni, glasbi, pokrajini, glavnih igralcih itd. Najboljše zapise objavijo v šol- skem glasilu. Ce v kinu ni primernega fihna, uvrstijo v svoj spored tudi te- levizijske nadaljevanke. Sicer p>a se v krožku pogovarjajo tudi o filmskih igralcih, režiserjih, o nastajanju filma in podobno. V načrtu imajo tudi ogled snemanja filma in vsd upajo, da se jim bo želja uresničila. STOJAN SORCAN in PETER SENICA, Rimske Toplice BAZI^ISIJAI^JA O POKLICU še dve leti tn moral se bom odlo- čiti za poklic. Zdaj se mi zdi to še zelo težko. Najprej moram končati os- novno šolo. Upam, da mi bo uspelo. Ko doma popravljam motorno ko- lo ah pomagam očetu zamenjata kolo na avtomobilu, razmišljam o tem, da bi postal mehanik. Zaposlen bi bU v kakšni avtomehanični delavnici in po- pravljal avtomobile. Seveda bi bil naj- bolj zadovoljen, ko bi lahko sam pre izkusil rezultat svojega dela. Sedel bi za krmilo, vklopil motor, pritisnil na plin in zdrvel po cesti. Veselilo bi me tudi zadovoljstvo lastnika, ko bi pri- šel po popravljeno vozilo. Kadar grem v mesto, z zanimanjem opazujem velike stavbe, nebotičnike, mostove, tovarne. Takrat me prešine misel, da bi postal gradbeni inženir. Risal bi načrte tn potem opazoval zgradbe, narejene po moji zamisU. Vem pa, da je to delo zelo zahtevno, šolanje pa težko. Moral bi se res po- truditi, da bi to dosegel. Rad tudi opazujem vojake. Prav ta- ko z veseljem prebiram »Obrambo« jn se seznanjam z vojaškimi poklici. Ta- ko včasih pomislim, da bi se odločil za vojaško suknjo. Bil bi v vrstah ti- stih, ki jim je zaupana obramba naše domovine. DARKO KOLAR, Lesičnc ANDI 1978 ALPINISTIČNI ODSEK CELJE IMA 30-LETNICO Alpinistični odsek Celje praznuje letos 30-letnico de- lovanja. Ves čas svojega obstoja je z odličnimi posa- mezniki sodeloval na držav- nih odpravah ali se priklju- čil moštvu iz drugih alpini- stičnih središč. Tako najde- mo Celjane v I. in II. hi- malajski odpravi, na Hindu- kušu, v Karakorumu, na I. državni odpravi v Ande, v Kavkazu, na Norveškem tn v gorah Kenije. Zadnja leta se je celjski alpinizem z izjemnimi storit- vami doma ter v stenah Francije, Avstrije in Dolomi- tov priključil najmočnejšim odsekom v državi in je da- nes sposoben poslati svoje moštvo na samostojno odpra- vo. Cilj so stene in greben šesttisočakov CHOPIQAI^ QUA, HUSKARAN in HUAN- DOY v peruanskih Andih. Vprašanje obstoja: ah bodo delovne organizacije in Celja- ni sprejeli načrt alpinistov tn I. celjsko odpravo tudi finančno postavili na noge. Predračun ekspedicije s 7 udeleženci je 400.000 din. Celjski šport bo tako še z eno svojih vej posegel na drug kontinent, kjer bo vsak prvenstveni vzpon ostal več- no zapisan v zgodovino alpi- nizma — nova plezalna smer pa bo nosila ime našega me- sta. Praznične dni 29. novemb- ra so celjske naveze izkori- stile za vzpone v Paklenici; v hrvaškem Kleku in Savinj- skih Alpah pa z vremenom ni bilo sreče. Preplezane smeri: 27. 11.: Janez Creptnžek in Aleš Dolžan sta ponovila Rampa-kamin III -I- in Ka- minsko III +; Franc Canžek, Fani Reberčnik in Marjana Šah pa šaleško smer IV do V. 28. U.: Canžek in Crepin- šek sta preplezala eno naj- težjih smeri — Brit—Klina VI A3; Aleš Dolžan in Reberč- nik Kaminsko III -f ter Mar- jana Šah s tov. iz AO Koz- jak—Kukošnjo IH. 29. 11.: Janez Crepinšek ui Tana Strozak (ŠAO) ter Canžek tn Marjana šah so ponovili Karabore IV do V; Aleš Dolžan in Zel j ko Per ko pa Centralni kamin IV. V nedeljo 4. 12, so člani in pripravniki AO Celje na- pravljali drva za zimsko so- bo na Okrešlju. Ker to ni enostavno delo upajo, da le- tos ne bo zopet kakšne ve- sele družbe, ki bi brez po- trebe praznovala na toplem, resni plezalci pa nato v ja- nuarju in februarju ostanejo brez jKJlena. ODMEV NA ALI O ČEREH NOVINARSKEGA POKLICA Sredi Žalca me ustavi sim- patično plavolaso dekle. »Si pa prava baraba, ti po- vem!!!« »???!! !a »Zakaj pa si pdsal o meni, da redno hodim v disco? Sem te morda j;az kdaj prosila za štan džoke?« Pojasnjujem, potem pa se mi zdi že neumno, saj prav- zaprav sploh nisem mislU te- ga dekleta. Tej tn še ..štirim drugim dekhcam potem od- govarjam s tistim starim re kom, da mačka zamijavka, če jii na rep stopiš. Prosvetna delavka in oče inženir mi sploh ne odzdrav- Ijata več, pa čeprav njuna hči ni še nikdar ponavljala razreda in je še nisem videl v discu. Debelinko, ki hna slučajno malce preveč kilogramčkov, tako kot pač marsikdo, ki je na avtobusu zjutraj prav ta- ko zaspan kot večina nas, me je menda 2:asovražil v dno srca. Ljudje so namreč pričeli govoriti, da je prav ta tisti, ki o njem govori re- portaža. Občutek imam, da tako misli tudi on in še ne kaj njegovih prijateljev. Za- nimivo bi bilo izvedeti, zakaj tako mislijo? Tista, ki ga je potrebna (Cynarja namreč) utihne, takoj ko me zagleda, pa če- prav še nikdar ni hodila z Maretom tn se s svojim fan- tom še vedno ljubita. Kot, da bi bila ona edina, ki ga je potrebna: Cynarja, peltn- kovca ah vinjaka ali ruma . . Sredi ceste me nagovori star znanec in pove, da sta se na tisti veselici stepla le dva mladeniča in ne cela skupina, da oče mladenke, ki me je zaprosila za štiri džo- ke sploh ni inženir, mati pa tudi ne prosvetna delavka. Nekaj je bilo celo takšnih, ki so me naprošali, naj jim povem, koga vse sem mishl v tisti reportaži, ko pa sem mu povedal, da to niti ni po- membno, mi je pričel našte vati tn za čudo — mishl je prav tako kot jaz. Seveda mu tega nisem izdal. V eni izmed osnovnih mla- dinskih organizacij trdijo, da jih zmerom kritiziram, pa se sploh ne morem spomniti, kdaj sem jih. Vsa stvar v zvezi z repor- tažo je prišla tako daleč, da so o njej razpravljali tudi na predsedstvu občinske konfe- rence Zveze socialistične mla- dine v Žalcu. Pripomnili so, da je objektivno napisana, da se ob njej velja zamisliti rn zavzeli so stališča za od- pravljanje stvari, ki mladim ne morejo biti v ponos. Za pojasnilo pa naj zapi- šem le še to, da sem opiso- val posamezne primere, ki še zdaleč niso splošni pojaiv, te- ko kot so hoteli vso stvar razumeti posameaniki rn so jo tako tudi interpretirali. Je pa tudi res, da še nikdar ni- sem p>omislil na to, da bd ba- lo kaj slabega, če gre mlad človek v disoo in zapteše ter se razvedri. Nasprotno, to je potreba mladih. Najbolj zanimiva ugotovi- tev pa je ta, da v določenih primerih imena sploh niso potrebna, pa 'e vse skupaj le dovolj konkretno. JANEZ VEDENIK m m UREJENOST Zena je polna skrivnosti. Z modo si že- li tudi sebe spreminjati, pa vendar tako, da ostane ista. Najbolj ji pri tem pomaga seveda občutek za pravo izbiro vseh mod- nih sestavin. Mednje sodi na eno najvid- nejših mest prav frizura. Danes prevladu- jejo frizure v kar najbolj neizumetničeni obliki. Popolnoma brez topiranja, frizu- re, ki dajejo lasem lep naravni videz. Ta svojevrsten način friziranja ne bo nikoli izgubil na aktualnosti, kajti klasika os- taja klasika! Vsa umetnost takšne frizu- re je v tem, da so iz gladko počesanih las spredaj, počesani lasje v globokem kontrastu nazaj v bogato, grško obliko. Ta daje mladostni čar ženskosti. Takšne frizure so najprimernejše za svečane priložnosti in za žene v zrelejši dobi. CIZELA SURBEK UUBLJANSKA BANKA podružnica Celje objavlja prosto delovno mesto za nedo- ločen čas: REFERENT za organizacijo in tehnologijo dela Pogoji: ekonomska srednja šola ali gimnazija ter 3 leta ustreznih de lovnih izkušenj. Za objavljeno delovno mesto velja dvomesečno poskusno delo. Kandidate, ki izpolnjujejo pogoje razpisa vabimo, da vložijo svoje prošnje v kadrovski službi Ljub- ljanske banke podružnice Celje — Vodnikova 2 — v roku 15 dni od objave tega razpisa. PRIPOROČA Bliža se čas novoletnih praznovanj, to rej čas, ko bomo svojim najbližjim in pri jateljem stisnili v roko tudi kakšno deri, lo. Čas je, da si ogledate v veleblagov. niči T na oddelku FOTOOPTIKE bogato izbiro artiklov, primernih za darila. V pri- hodnjih številkah vas bomo še seznani- li z novostmi tega oddelka. St. 48 — 8. december 1977 NOVt TEDNIK — stran 17 MALI NOGOMET KAJ JE TO? - DVE LIGI! 22 EKIP S 330 NOGOMETAŠI NA OBMOČJU 2e četrto leto, spomladi m jeseni, laliko vidimo na Skal- ni kleti, v Storah ah Šent- jurju zanimiva tekmovanja v malem nogometu. V začetku smo menili, da je to rekre- acijsko tekmovanje sindikal- nih ekip, toda že drugo le- to smo lahko videli, da je to organizirano tekmovanje moštev celjske in šentjurske občine, ki so si izbrali to- vrstno tekmovanje za svojo rekreacijo in istočasno tud: tekmovalni šport. In tako se je rodila celj- ska občinska liga v malem nogometu, ki traja že četjto leto. Vsako leto imajo nji- hove tekme vedno več gle- dalcev in na derbiju med »Aškerčevo ulico« in ekipa- ma »Gaberja« ter »Grofije« se zbere na Skalni kleti ce- lo več kot 200 gledalcev. Jani Cvetko j a eden od štirih članov tekmovalnega odbora in vodstva celotnega tekmovanja: »Naša prva in druga li- ga je posebno tekmovanje, ki združuje v d\Th ligah pre- ko 330 tekmovalcev. V pr\l ligi telunuje 12 ekip, t dru- gi IJgi pa 10. Vsako leto za d nji dve ekipi izpadeta iz I. lige in dve ekipi iz II. lige se avtomatično uvrstita v I. ligo. Vse tekme so organi- zirane, podobno kot pri Te- meljni nogoanetni zvezi sre- čanja t velikem nogometu. Imamo odbor, v katerem so poleg mene še Peter Hriber- nik, Tošo Kiker in predstav- nik ekipe Ribiči iz II. lige Janežič. Pred leti smo izde lali svoj pravilnik in imamo tudi disciplinsko komisijo. Vsako kolo registriramo in na samem tekmovanju je red in pravo prvenstveno vzdušje.« Kaj pa stroški? Ekipe, ki predstavljajo kra- je\Tie skupnosti ali določene predele Celja in naselja iz- ven Celja prispevajo za tek- movanje 600.00 din. Letos smo prvič preko ZTKO skle- nili sporazum, da jim od.sto- pimo del te kavcije. Oni pa so nam dolžni pripraviti ig- rišča na Skalni kleti, garde- robe, vodo in ostale pogoje za normalen nastop. Določi- jo nam tudi sodnike in kri- jejo nj-hove stroške iz te na- še takse. Vse ostalo vodimo sami. Po samoupravnem do- govarjanju« Dosedanji rezultati? »Prvo leto je v 10 članski ligi zmagala ekipa Gaberje 39, naslednje leto Gaberje 50, lansko leto Aškerčeva ulica in letos po jesenskem dflu prv';enstva vodijo nogometa- ši Aškerčeve ulice in Gaber- je 50. Zadnji dve leti ima- mo tudi tekmovanje v II, li- gi. In ?e bo dovolj novih ekip, bomo pripravili tudi tretjo in še četrto ligo. Tek- movanje v naših ligah ni oimejeno niti po starosti niti po številu. Želje in cilji? Cilj smo dosegli že s tem, da imamo sedaj v naših eki- pah odlične nogometaše. Mir- no lahko zabeležimo, da bi naša selekcija bila popolno- ma enakovredna vsem selek- cijam na našem območju. To- da naše telonovanje traja tri mesece spomladi in tri me- sece jeseni. Cez zimo pa nam primanjkuje tekmovanj. Zato letos pričakujemo, da bo R.^C Golovec omogočil vsem naš'm ekipam, da v zimskih mesecih izvedemo še zimsko prvenstvo. Primanjkuje pa nam še nekaj velikih med mestnih turnirjev v malem nogometu. Tam bi lahko po- kazali našo pravo vrednost pred celjskim občinstvom« To je torej mali nogo- met v Celju, ki osvaja ved- no večje število gledalcev, pa čeravno je to samo rekreacij- ski šport. Toda vprašamo se. je taka organiziranost, res nost in deja-vnost res samo rekreacijska? J. KUZMA ROKeiHET: USPELE PRIPRAVE Z desetdnevniih piriprav, ki so bile v Poreču, so se vmalj najboljši celjski ro- kometaši. Priprave so po- polnoma uepele. Vsi kan- didati, razen odsotnih re- porezentant^ov IVUada Boje- viča in Vlada Vukoja, ki sta z reprezentanco v Sov- jeitski 2ve2ii in po Skandi- naviji, so resno in marlji- vo vadili polnih deset dni. V tem času so iineU dnev- no po dva treninga, ki sta obsegala največ elementov za pridobivanje moči in kondioije. Celjani bodo odigrali še pet trening tekem proti moštvom Istre in proti Medveščaku, ki se je tudi pripravljal v Poreču. Ce- ljani so premagali Umag, Novigrad, Zamet tn Reko in enkrat Medveščaka. Le eno srečanje so Celjani iz- gubili proti Medveščaku. Tehnični vodja prve eki- pe Peiter Hri-bernik: »Priprave so popolnoma uspele. Fantje so si na- brali dovolj kondicije in moči. Zlasti mladi igralci, ki trkajo na vrata prve- ga moštva. Vsi igralci za prvo moštvo so zdra- vi in upam, da bomo dob- ro pripravljeni n;istopili 17. decembra v Šabcu pro- ti Metaloplastiki. I^ tri dni pozneje, 20. decembra, pa bo v Celju srečanje proti Vardarju.« Medtem pa so v Beog- radu predstavniki lige od. bora in telimovalne komi- sije reševali spor okrog registracije Mihe Bojeviča. Celoten predmet je bil vr- njen Predsedstvu rokomet- ne zveze Jugoslavije, ki mo- ra rešiti to zadevo, kajti v registracijskem pravil- niku je še precej nejasno- sti, ki jih lahko reši le naš najvišji rokometni organ. Miha pa bo še nadalje na- stopal za Celje, tako proti Metaloplastiki kot na os- talih srečanjih. J. KUZMA NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI CELJE iN POLZELA OD KVALITETNEGA ŠPORTA DO REKREACIJE Vsako leto v decembi-u de- lamo razne preglede za pre- hojeno pot v iztekajočem le- tu. Tako tudi na športnem področju, kjer po doseženih rezultatih izbiramo najboljše. Kdo bodo to letos? V Celju bo zaključna pri- reditev 23. decembra v hali Golovec z začetkom ob 17. uri. Organizatorji te manife- stacije so vsi, ki delajo na športnem' področju v okviru TKS. V programu bosta na- stopila ansambel ŽABE in vokalna skupina ULTRA 3, ki bosta poskrbela za vese- lo razpoloženje ob podelje- vanju priznanj najboljšim športnikcm oz. športnicam v naši občini pa najboljšim v igrah delovnih organizacij (tako imenovane TRIM igre) oz. še bolje sindikalne igre) ter najbolj perspektivnim mladim športnikom. Kakšen bo vmesni program, o tem nas je seznanil Viki Dom: »V predstavitvi rekreacij- skega športa se bodo pred- stavili člani judo kluba, ka- rateisti in skupina starejših članic TVD Partizan Gaber- je. V temeljni telesm vzgoji bodo v glavnem nastopili otroci s posebej za to pri- pravljenimi vajami, v tekmo- valnem športu pa pričakuje- mo nastop atletov, rokometa- šev, nogometašev in košar- karjev. Z njihovun nastopom bomo zaključno prireditev' vsekakor popestrili in napra- vili privlačno za širši krog ljubiteljev športa, telesne vzgoje in rekreacije. To pa je tudi naš edini namen.« V prireditev je vključena tudi naša redakcija fNOVI TEDNIK — RADIO CELJE), ki bo najboljšemu celjskemu športniku oz. športnici za le- tošnje dosežke podelila kri- stalna pokala, izdelana v steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. Podobna prireditev ob za- ključku letošnjih sindikalnih športnih iger bo tudi v žal- ski občini in sicer po izjavi predsednika Občinskega sin- dikalnega sveta Žalec Vena Satlerja, 16. decembra na Polzeli. Torej v decembru, tik pred Novim letom, bodo kar v dveh občinah čestitali tistim, ki so največ dosegli na kva- litetnem ali rekreativnem športnem področju, vse sku- paj pa naj bo »odskočna deska« tudi za tiste, ki se doslej s športom aktivno ni- so ukvarjali, pa bi bilo dob- ro, da bi se. Zaradi zdravja, boljšega počutja tn vsega ti- stega, kar sodi zraven. TONE VRABL ATLETIKA ¥mm N. uKičA Na najdaljšem tekaškem maratonu v Jugoslaviji in enem izmed najdaljših na svetu, imenovanem tudi »super maraton«, je letos prepričljivo slavil šestin- dvajsetletni celjski atlet NUMAN UKIČ. To ne bi bilo nič posebnega, če fant ne bi v treh urah, 51 minutah in 44 sekun- dah pretekel nič manj in nič več kot 05 kilometrov dolgo progo ter s tem za seboj pustil vseh 32 tek- movalcev, kolikor se jih je zbralo na letošnjem maratonu »ČAZIVIA 751«. Tekmo^-alci so startali na stadionu Dinama v Zagrebu, nato pa so tekli do kraja Cazma, ki letos slavi 751 letnico obstoja. V tem kraju vsako leto pripravljajo ta super ma- raton, Numan Ukič pa je letos na njem nastopil prvič, zmagal in osvojil lep pokal športne revije SN. Ukič je že vrsto let član AD Kladivar in eden njegovih najmarljivejših atletov ter tudi najper- spektivnejših, zlasti na dolgih progah vse do ma- ratona. Med drugim je že tudi bil drža-vni prv-ak v »normalnem« maratonu. letos pa je zmagal tudi na krosu Dela v Žalcu ter seveda poleg tega osvojil še celo vrsto lepih uvrsti- tev. Je tudi potencialni kandidat za prihodnje ev- ropsko prvenstvo v Pra- gi. Zaposlen je kot me- hanik pri Izletniku, kjer mu tudi omogočajo, da se lahko ukvarja z atletiko. Numanu Ukiču ob tem podvigu, ko je pretekel 65 km dolgo progo, tudi naše iskrene čestitke z željo, da bd prihodnje le- to uspešno nastopal do- ma tn na evropskem pr- venstvu. TONE \TIABL BLOUDKOVI NAORAJENCI: V CELJU ŠTIRJE Tik pred leto.šnjim dnevom republike so tako kot vsako leto pKKielil. tradicionalna Eioudkova priznanja tistim, ki so doslej največ prispevali na področju telesne kulture. Letošnja zaključna prireditev je bila v novi športni dvora- ni v Slovenj Gradcu. Tudi letos so med nagrajen- ci štirje iz (^elja. Tako so Bloudkove plakete dobili MI- RO KOLNIK (za tekmovalne dosežke in sedanje delo na telesnovzgojnem področj u), ROMAN LESEK (isto). Letal- ski klub AERO Celje (tekmo- valni dosežki ln vzgoja novih kadrov) tn TOZD AERO za šport v delovni organizaciji. Vsem štirim ob tej priložno- sti sprejema najvišjega pri- ganja za delo na tem pod- ročju tudi naše iskrene če- stitke. Ob koncu je tala še finalna tekma za pokal »Mladosti« za področje Slovenije med do- mačini in Aero Celje. Zmagali so rokometaši Celja s 33:27 in tako že sedmič postali po- kalni prvaki naše republike. S tem so se tudi uvrstili v nadaljnje tekmovanje med najboljše jugoslovanske roko- metne ekipe. TONE VRABL HOKEJ NA LEDU ALBIN FELC JE TRENER Celjski hokejisti na ledu, si ne dajo vzeti vodilnega mesta v medrepubliški Iigi, pa čeravno iz kola v kolo bolje igrata tako Stavbar kot Triglav. Tudi v preteklih dveh kolih so v gosteh Ce- ljani iztržili tri točke. V sre- čanju proti Triglavu so Ce- ljani pokazali najboljšo le- tošnjo igro. Toda dosegli so le neodločen rezultat 2:2. Domači vratar Grah je -ibra- nil od 68 strelov na gol kar 66 udarcev in to je odločilo. Zato pa so celjski igralci v preteklem kolu v Sisku s sigurno igro premagali INO 11 :3. Domačini so Dili ena- kovredni le v prvi tretjini, ko so vodst\-o Celja 4:0 zmanjšali na 4:3. Pozneje pa so Oljani pokazali svojo pra- vo vrednost in dosegli še se- dem zadetkov. Strelci so bi- h: Felc 4, Bratec in Filipo- vič 2, Janačkovič, Skrubej in Antlej. Kaj sedaj? Do konca prven- stva je še dovolj srečanj. Ijani so medtem že odigrali proti Mladosti in prihodnjo soboto 16. dec<.mbra gostuje- jo v Mariboru proti Stavbar- ju, ki je presenetljivo dru- gi. Ce tudi v tem srečanju osvojijo vsaj točko, so že prvaki v medrepubliški ligi. Potem pa se lahko le pri- pravljajo za kvalifikacijsko srečanje s Spartakom, zma- govalcem južne medrepub- liške lige, za prazno mesto v I. zvezni ligi. Medtem pa smo izvedeli, da je bil Albin Felc imeno- van za trenerja jugoslovan- ske mladinske reprezentance. Med igralci pa bosta na pri- pravah naših najboljših mla- dincev tudi dva celjska ig- ralca in to Sendelbach ter Janačkovič. J. KUZMA KOŠARKA KOLONO VODIJO CELJANI v nadaljevanju II. ZKL-zahod so Celjani iztržili ves izkupičeli. Doma so premagali Puljanko brez večjih teiav pa v 6. kolu sredi š,ibenika še Sibenik s 117:100. V obeli tekmah so Celjani zopet pokazali vse svoje kvalitete do- bre košarkaške ekipe. Večji del tekme jc nastopila le izbrana prva peterka, v Slbeniku že z okrevanim Golcem. Stroj je ste- kel brez vsakršnih zastojev. Di- namična ln kombinatoma igra z uspešnimi skoki pod obema ko- šema pa še uspešni meti na koš — to so bile odlike Ck>ljanov tako doma kot v Sibeniku. Za- h\;ilo za dober potek obeh tekem si zaslužijo vsi i?:ralci. I.grali so zbrano, brez nervoze ln raziunno. rudi trenutno vodstvo Šibenjka ob polčasu in še v 22. minuli ('JS:C4) ni zmedlo Celjanov. Pe- terka Polanec, T. Sagadin. Pi- pan, Gole in Trobiš jc opravila levji delež dela. V II. delu so v Sibeniku pomasrali še Sabolč- kl, Pongrac in Stefanec. .saj je Gole zaradi petih osebnih napak zapustil igri.šCe že v 27. mhiuti, Sabolčki je zaradi poškodbe od- šel iz igre že v 34. minuti in Pipan zanidi jietih osebnih nipak v 39. minuti. Rezervni igralci so dobro držali pozicijo v i.?ri, .saj so realizirali k.ar 58 "o vseh me- tov na koš. Najuspešnejši so biii — Polanec 26, T. Sagadin 24, Gole 18, Trobiš in Pipan po 17, SaI>olčkl 10 in Pongrae 5 košev. Celjani so sedaj prvi na lestvici! V 7. kolu bodo Celjani nasU)pill doma proti Jugu iz Dubr.ivnika, med tednom pa jih čaka še sre- čanje z IJrestom v borbi za na- slov pokalnega prvaka SUS. Članice 2KK Celje pa so v 2. kolu republiške lige nastopile doma proti Iliriji. Cel.janke so iz.gubile tekmo z 38:53. Se 7 mi- nut pred koncem ,je bila razlika samo 3 točke, petem pa ni bilo več moči. da bi Izdr/ale finiš v tekmi; Trener Zdravko Novak ho moral .še precej delati z mla- do, vendar obetavno ekipo. De- kletom man.fka moči, več hitro- sti, dinamičnosti, predvsem pa preciznosti v zaključnih metih. Najboljši sta tokrat bUi Kunejeva in .«.ihakovska. Igralci Elektre so v Ajdovščini proti Fructalii Izgubili srečanje šele v podaljšku in so trenutno peti v SKI.. Izdr^ali so le prvi polčas, ko so vodili s sedmimi Vn^i. T podaljšku i>a izrubili s 76:81. K. JUG OZTK ln TVD Partizan Laško sla ob dnevu republike ln T počastitev Titovih in naših jubilejev priredila v telovadnici (>$ Primoža Trubarja slavnostno športno akad.-niijo, na kateri so na-stopili najmla,)ši, SSD Laško, karateisti, košarkarji in telovadci. Najbolj so navdušili z denionsfratijo treninga In borbe mladi karaieisil. Pester prikaz športnega ude.jstvovanja v La-škcm so zaključili košarkarji Zlatoroga s kratko »ekmo in demonstracijo sodobnega treninga. Ob dnevu republike je bilo v Ln.škem in Rimskih Toplicah več športnih tekrnovaiij: TVD Partizan L;iško je organiziral likalni rokometni turnir, na katerem so sodelovale ekipe Ko- vinarja iz Štor, Piadeče in domači FtK TIHI Laško. Zmagal je Kovinar pred domačini in Radečami. Na pokalnem turnirju v malem nogometu so v l.aSkem zma- gali igralci Galaksije pred Kmisk^mi Topli« ami, (irenoin in M.^.LO, na turnirju v Rimskih Toplicali pa so slavili igralci Golovca iz Celja pred Partizanom Radeče, Partizanom iz Rim- skih Toplic in la.sklm TIM. V priiateljski košarkarski tekmi so Igralci laškega Zlato- roga v Rimskih Toplicah premagali domači Partizan s 121:112. Največ košev za Zlatorog je dosegel Zupan 43, za Rim. Toplice pa Potu.šek 32. V počastitev 20. novembra je šaliovski klub I.-uško priredil tradicionalni pokalni brzoturnir, na katerem je sodelovalo 16 šahistov iz Žalca in Laškega. Zmagal je Turk (l.aSkn) pred Zorkom in Brankom Pipalom (oba Žalec), Janezom Nedeljko- vičem (I>a.ško) itd. Odigrali so še ekipni dvokrožni bi-znpolczni dvjboj med ialcem in La.škim. Zmagali so gostje s 15:9. ZTKO je v nuali dvorani Dušana Poženela organizirala ol>čin- sko ekipno brzopote>:no pivenstvo v šahu, na katerem je sode- lovalo 11 ekip. Znijgati je prva ekipa laškega v postavi Turk, Nedeljkovič, V. Pipal in P.oac s 30 točkami pred Papirnico Ra- deče 29, drugo ekipo Laškega 26, ZdravilLščem Rimske Toplice 25, Zdraviliščem Laško 21 iUl. ŠAHOVSKE VESTI DOBER START PK.-iCA Znani celjski šahist in mojstr- ski kandidat Franc Pešec, ki si je s četrtim mestom na republi- škem prvenstvu v Laškem pribo- ril pravico nastopa na zveznem moj.štrskem turnirju na Krku, se- daj naslojKi z ostalimi 15 šaliisti s celotne Jugoslavije za naslov mojstra. Javil se nam Je s Krka in sporočil, da je v prvih treh kolih dosegel tri remije in to proti Supančiču iz Maribora, Sla- ku iz Kranja in Bučanu iz No- vega Sada. Le tako naprej! PONOVNO REMI Celjski šabisti, tokrat brez Peš- ca, so v nadaljevanju republiške šahovske lige v predzadnjem ko- lu igrali proti Dravogradu. Do- segli so neodločen rezultat 5:5. Točke za t:elje so osvojili Ceg- ler. Jazbec, Pertinač in Tomriž Mikac, ki so zmagali ter Bcrvar tn Markovič. ki sta rcmizirala. V zadnjem kolu- se bodo v ne- deljo dopoldne doma pomerili proti Kranju. TOKR.^T J.ANEZ PEŠEC Brzopotezno šahovsko prvenstvo Celja se počasi končuje. Te dni so celjski šahistl odigrali deveti, predzadnji turnir za pokal naj- boljšega h?'7opoteznega igralca le- ta. Presenetil je .Tanez Pešec, ki je zmagal pred bratom Francem, Jazbecem in Stuslom. Po devetih turnirjih je vrstni red za pokal Celja: vodi Franc Pešec 47 pred Bervarjem 33, Pcrtlnačera 23, C^g. lerjeni 15, Jazbecem 14, Marko- vičem 1-1, Janezom Pešcem 11, Ojstrežom 10, Skokom 8 in Mik- cem 1 točk. i. KUZMA MED NAŠIMI ZDOMCI SREČANJE V GiiTERSLOHU POGLOBITEV STIKOV Z ROJAKI ŠD SLOVENIJA V VVESTFALIJI Delegacija OK SZDL, kul- turne m telesnokultume skupiiKKSti s celjskim instru- mentalnim kvintetom, je pred praznikom republik« obisteila naše rojake, ki so trenutno jjaposdeiii v Giiterslohu v ZRN in s« združeni v klubu Slo- venija. V tem močnem indu- strijskem mestu živi blizu 2.600 naših delavcev, med nji- mi nad 200 Slovencev. Zkiru- ženi so v klubu Slovenija, kjer razvijajo kulturno in športno aktivnost. Ta dejav- nt«t jih močno povezuje in ohranja stike z domovino. Predsednik kluba Adolf Ster- nad je seznanil delegacijo o pogojih dela, Celjani pa so iarazili pripravljenost po po- globitvi stikov z vsakoletnim srečanjem v matični deželi in materialno pomočjo za boga- tejšo njihovo dejavnost na kulturnem in športnem po- dročju. Pomoč bi se naj od- ražala tudi v organizaciji kul- turnega življenja (šolanje re- žiserja, folklorno dejavnosti, dajanju ustrezna literature, stiki z otroki v matični de- žeh), pa tudi špo^rtnega (med- sebojga srečanja, organiza- cija planinskih izletov, i>o- nrkoč, rekviziti itd.). Društ- vo šteje trenutno nad 100 članov, ki so sicer po rodu iz celjske, žalske, šentjurske, konjiške in driigih občin Slo- venije. PROSLAVA DNEVA REPUBLIKE Učilnica bivše osnovne šo- le v Av^vverdu je bila na- bito polna. V tem prostoru je bila proslava Dneva re- publike, ki jo je pripravila požrtvovalna Cvetka Stema- dova s skupino pionirjev in pionirk. Osrednji govor o po- menu tega praznika je imel predsednik kluba Adolf Ster- nad, Sonja Ocvirkova je po- zdravila naše rojak« v ime- nu OK SZDL Celje, med go- vornikoma pa sta bila še naš konzularni predstavnik iz Dortmunda in nadž^jpan me- sta Giitersloha. Prikupne so bile deklamacije in nastopi od najmlaj.še 4 letne Nataše Gračnarjeve do pionirk Anke in Romane Štrukleceve, pi- onirja Dolfeta Žižka, Mojce Posavoc, Gorazda in Robija Stemada in zbora pionirjev in pionirk. Sledil je sprejem petnajstih pionirjev in pi- onirk v pionirsko organiza- cijo z zaprisego, podelitvijo pionirskih rutic in titovk ter pionirskih knjižic. Uvodoma v pra2ni(;ni dan so vsi ude- leženci zapeli tudi našo držav- no himno, v lepo okrašenem prostoru pa je po kulturnem programu celjski instrumen- talni kvintet s svojim kon- certom z narodno-zabavnimi pesmimi prevzel vse udele- žence proslave. NOVI KLUBSKI PROSTORI Slovenski klub je dobil na voljo svoje klubske prostore, v katerih bo lahko razvil bo- gatejše dioištveno kulturno in športno življenje. Občina jim je za skromno najemni- no odstopila opuščeno po- družnično osnovno šolo v Avenwerdu, 5 kilometrov od- daljeno od mesta Giitersloha. Tako imajo sedaj na voljo 2 bivši učilnici r velikosti 115 kvadratnih metrov, klub- sko sobo, kuhinjo in ostale sanitarne prostore. Delegacija iz Celja je s praktičnimi da- rih obogatila njihovo knjiž- nico ter zibrko športnih rek- vizitov. Tako imajo sedaj na- ši rojaki svojo čitalnico, pro- store za igranje šaha in na- miznega tenisa, izven teh pro- storov pa nogometno igrišče manjših dimenzij, za katere- ga je tovarna Vossen odšte- la pri nakupu 10.000 DM.Ob- čina je poklonila novemu klu- bu še del opreme za nove prostore. Vehko dela pa so udamLško opravili požrtvo- valni člani in članice kluba, da so iz šolskih učilnic ure- dili prijetne in tople klubske prostore, v katerih se bodo sedaj zbirali in pri svoji de- javnosti utrjevali svoj mate- rin jezik, kulturo in preko drugih oblik dela tudi svoj patriotizem in povezanost z matično deželo. člani celjskega instrumen- talnega kvinteta pod vodst- vom Mirka Polutnika so v nadaljevanju tega snidenja s svojistn programom poskrbe- li tudi za veseli in družabni del prireditve. K. JUG Nikjer drugje v svetu ne poznajo take arhitekture; lep spo- min na slovensko zeimiio. Foto: D. Medved DEDEK MRAZ NA POTI December je mesec, ko po- stanejo otroške oči še bolj radožive. Malčki nestrpno pn- č^ujejo prihod ljubljenega dedka Mraza, ki, seveda, tu- di letos ne bo pozabil obi- skati šole, vzgojne varstvene ustanove in krajevne skup- nosti. 13.000 daril vozi na be- lih saneh za otroke iz celj- ske občine. Vse bo enako obdaril, da ne bo razočaranj v malih srcih. Delavci te- meljnih organizacij in dru- gih delovnih skupnosti so se obvezali, da ne bodo organi- zirali lastnih prirc-ditev in ob- darovanj. Središče letošnjega novoletnega praznovanja in vzdušja bodo prestale posa- mezne krajevne skupnosti, kjer imajo prav v tem času polne roke dela s* priprava- mi. Sivi mož namreč želi, da bi se ga otroci razvese- lili v okolju, kjer sicer tudi živijo. Zal pa po večini kra- jevnih skupnosti opažajo, da še mnogi starši nLso vpisali svojega otroka na sedežu krajevne skupnosti in mu ta- ko omogočih, da bi pričakali prihod dedka Mraza skupaj s svojimi vrstniki. No, sicer pa je še čas, da to v teh dneh opravijo in se nato skupaj razveselijo srečnega obraza svojega otroka. ^ Dedek Mraz mish tudi na tiste otroke, ki imajo stal- no bivališče v sosednjih, bratskih republikah. Za njih bo pustil darila mod 20. in 21. decembrom pri Tehno- mercatorju, prevzele pa jih bodo kadrovske službe ah osnovne organizaciie sindika- ta iz tistih delovnih kolekti- vov, kjer so starši teh otrok v službi. Cicibane in vse ostale bo dedek Mraz od 26. do 29. de- cembra pozdravljal tudi v ha- li pod Golovcem na osred- nji celjski prireditvi, zdru- ženi s kulturnim programom. MATEJA PODJED Proste dni so marsikje izkoristili tako, da so si pripravili š«" domači praznik. Praznik pa so koline dandanes tudi zato, ker vsi poznamo pomanjkanje svinjine ter njeno visoko ceno. T, TAVČAR ČGP DELO — TOZD MiD — podružnica Celje, Trg V. kongresa zaposli KOLPORTERJA za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov v kio- sku Delo Laško, za dolo- čen čas od 4. I. do 1. III. 1978. Informacije dobite na po- družnici DELO Celje, Trg V. kongresa 10, ah po te- lefonu 22800. CELJE: KOPALIŠČE ODPRTO Javno kopališče v Celju, ki je locirano v domu upo- kojencev v Celju, spet obra- tuje. Z njim so bile nekaj časa precejšnje teža\-e, pred- vsem finančnega značaja. Nu- dili so možnosti kopanja zu- nanjim občanom, morali i>a so kopališče zaradi nepokiit- ja celo zapreti. Zdaj redno dela in je steklo, predvsem od tega meseca dalje. Kopališča se poslužujejo ti- sti, ki nimajo doma kopal- nic. Za kopališče bo poskr- bela zdravstvena skupnost, za vodo in elektriko pa ima- jo obljubljeno pomoč komu- nalne skupnosti v Celju. Kopališče v domu upoko- jencev v Celju je odprto vsak dan, razen ponedeljka. 2Jdaj je polno zasedeno, od-^ prto pa je od štirinajste ure do devetnajste. Z. S. LOG PRI ROGATCU: CESTE, TRGOVINA... Vse kaže, da se za Log pri Rogatcu nihče ne spom- ni. Zato je tudi vse bolj za- puščen. Vaščand želijo, da bi imeW ceste do svojih hiš, da ne bi nosili vse na hrbtih. Prav tako potrebujejo telefon. Naj bd bil v Dobovcu, tako kot ga je imelo podjetje Kam- brus. Pogrešajo tudi trgovi- no, vsaj za prehrambene ar- tikle, ki so jo imeU pred vojno, pa tudi nekaj časa po njej. Zdaj pa je ne more jo več ur^iti. Zato mora- jo po špecerijsko blago v Rogatec. Ce bosta občinska skup- ščina Šmarje pri Jelšah in^ krajevna skupnost Dobovec podprM pobudo ljudi iz Lo- ga pri Rogatcu, potem se bo- do v akcijo po možnosti vključili tudi domačond. IVAN KOBALE ŽALEC: O URBANIZMU Na raizširjeni seji otočin- ske konference Socialistič- ne zveze v Žalcu, ki so se je udeležili tudi delegati ostahh občinskih političnih vodstev ter delegati občin- ske .«5kupšoine so ocenili re- zultate in slalx>9t^i v dose- danjem razvoju politične- ga sistema, ter goTOrili o urbanističnem planu žal- ske občine. Več o tem v prihodnjii številki. FRANCI JEŽOVNIK delo TOZD ČASOPISI vabi k sodelovanju izkušenega, dinamičnega NAMESTNIKA VODJE PODRUŽNICE »DELO« CELJE od katerega pričakujemo, da ima — štiriletno srednije.šolsko izobraziK) ustrezne smeri —- dve do tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — vozniški izpit B-kategorije — organizacijske sposobnosti Poleg stimulativnih osebnili dohodkov nudimo vso potrebno pomoč pri delu, zlasti v času trimesečnega poskusnega dela. PREMISLITE IN SE ODLOČITE ter pošljite svoje prijave kadrovski službi CGP DELO TOZD ČASOPISI — Tomšičeva 1, (tel. 061 23-522), do vključno 15. 12. 1977. . NOVI TEDNIK — GlasUo občinskih orgariizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje. Laško Slovenske Konjice. Šentjur Šmarje pn Jelšah tn Zaiec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavm m odgovorni uredniK; Milan Seničar; tehmčni urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčlč (odg. ur. Radia Olje), Damjana Stainejčič, Zden ka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, T>ne Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročmna 180 dm, polletna 90 dm Za inozemstvo je cena dvojna. Tekoči račun .SO 102-601 20012 CGP »Deloa LJubljana - Teleton 22-369 , 23-105, oolasi m narcčnma 22 800.