PROSVETA « » » • ___GLASILO SLOVENSKE NASODNE PODPORNE JEDNOTE UnMIU ta spravil lik i prtMtorl: M§7 So«tk Uvndmla Am OfflM of Pobile* tion: 1667 Seetk Uwndal« Am "Mephoee, &ookw«U 4004 .TKABXXXL OM Usta Ja |U0 mm iuMjrr i«, im, m «m th« AA rfOm W Mmnk «. im. CHICAGO, ILL., TOREK, 28. JUNIJA (JUNE 28), 1938 Bubaeripiioo |6.00 Yaarly Ste v n um hek 12« ——————— ■ ' ■ ■ Acaaplaaaa far mlitog »t »paciai r.u of po»ug« provtdad ft la —Ho 110», Aet af Oat i. ltlT, aathortead aa Jaae 14, 101». • • uja za premice v sporu z italijanskim diktatorjem fcnanils j c, da bo zavrgla načrt glede letalskih napadov na italijanska in nemška mesta, če bo dobila koncesije od Anglije in Francije. Di-plomatični krogi v Londonu in Parizu ne smatrajo grožnje za resno stvar. Posvetovanja med Anglijo in Francijo. Fašisti se baba jo z uspehi na treh frontah hrit 27. jun. — Španska a vlada je obljubila, da je jvljena zavreči načrt bom-irinja julijanskih in nem-nest iz zraka, ako bo do-tri velike koncesije od Fran-io Anglije, se glasi poročilo Rešljivih virov. Pogoji, ka-jt stavila Angliji in Franci: ancija naj odpre svoje me Pirenejih uvozu orožja ii lieije v lojalistično Španije Vancija in Anglija naj pr na španske fašiste in jih tfu na ustavitev napadov ■esta, ki so pod kontrolo « ljudske vlade, in pobija-dvilnih prebivalcev. Dalje posredujeta v konfliktu med i in uporniki, ki dobivajo iz Italije in Nemčije. Dfpiomatični krogi dvomijo, k Francija in Anglija spreje-pogoje španske vlade. Njene etnje z reprisalijami smatrajo hptijsko potezo, ne za resno lini je že dal razumeti, »do njegovi letalci uničili v lojalistični Španiji, če španski letalci napadli Razbijanje unije usnjarskih delavcev r ——— Družba se poslužila Randovih trikov proti uniji CIO Gowanda, N. Y. — (FP) — Mogočna Brown Shoe Co., ki ima v tem mestu veliko usnjar-no, je po znani "mohavški" formuli mobilizirala vse sile za razbitje tukajšnje postojanke unije usnjarskih delavcev CIO. V tem boju je pritegnila na svojo stran trgovsko zbornico, kiwan-ski klub, mestne in okrajne o-blasti. Sploh je družba poslala vse reakcionarne sile v ospredje svojega antiunijskega boja. Boj traja že dalj časa. Ker družba ni mogla preprečiti organiziranje delavcev, se je pred nekaj meseci potuhnila in privolila v tovarniške volitve, ker je upala, da bo pri volitvah unija CIO poražena. Toda kljub temu, da so volitve vodili člani mesta na BaleaffIMfi Afreriike legije s pomdčjo po- tih, ki pod kontrolo Ita- Mtelona trdi, da oboji, ita-i in nemški letalci, sode-ijo v fašističnih letalskih na-na mesta v lojalistični uiji, zato se bo ona mašče-njimi z napadi na ita-in nemška mesta. Iz Ri-j« prišel takojšen odmev v fci ivarila, da bodo represa-invale masno uničevanje ln ozemlja lojalistične Spa- fcnz in London se posvetujermenom, da preprečita raz-tonMta, ki lahko zaneti v Evropi. Iz informiranih j« prišla vest, da ata ki zunanji minister Geor-»nnet in angleški ministr-prwwdnik Ohamberlain poljanskega diktatorja Na, naj pritisne na avo* gMje v fašistični Španiji, ■javijo bombardiranje neu- TJgJJJtoh mest in pobijajo Francija, 27. jun.— 1 "Pomiki poročajo o u-j'h dosegli včeraj T fr?nUh ~ v centralni, —S Španiji. Vest iz Sfn,h kr°Jfov pravi, da so vej milj daleč na vseh TLu,"1 ,0jali8ti trg isoo ruskih emi- ei«i!?.P0 J še viški g J-Uli iz Rusije in __ , u. N^'J«ka policija je w dn« obvestil, te Ruse, Pi^m Pn "°vJ«taki vladi ™<> kamor hočejo; 11 NWii* do i. ■ h izgnani. . a silo *> "iaj silno ^/ahajajo , kot Judje. raz- P* Uhnik J" o Ameriki i.. 27. jun. komiaije, katera Domače vesti Obiski Chicago. — Louis in Mary Ramovš iz Fontane, Calif., in Harold Underdown iz Glendala, Calif., so 27. t. et. Po vseh znamenjih je bil izvršen umor in samomor, ampak vzroki še niso znani. Znano je le toliko, da se je žena vrnila iz nekega kinogle-dališča, nakar so počili streli. Frank Kolenc je bil star okro« 50 let, doma iz Mirne pri Trebnjem na Dolenjskem in v Ameriki je živel 30 let; bil je član društva JSKJ. Karodina Kolenc je bila etara 44 let, rojena v Pod-dvoru pri Žužemberku na Dolenjskem in njeno dekliško ime je bilo Bijek; bila je članica društva 257 SNPJ. V Ameriko je prišla pred 25 leti. Kolenc je bil čevljar in imel je čevljkmico na naslovu 4644 W. 130 St. Oba zapuščata 'Reševanje' brezposelnosti v Nemčiji g Vsi prebivalci morajo služiti državi Berlin, 27. jun. — O diktatorju Hitlerju se širijo govorice, da je izvršil Čudefta pri pobijanju brezposelnosti v Nemčiji. Ko je v januarju I. 1933 prišel na krmilo Nemčije, ja bilo v deželi 6,-000,000 brezpoaalnlh delavcev, danee jih ja pa ša 888,000. Sedaj se slišijo celo pritožbe, da je v Nemčiji pomanjkanje izurjenih delavcev. Hitler, ki je dobro vedel, da obstoj njegovega režima zavisi od rešitve problema breiposelnoetl, je šel takoj na delo. Zgradil je ekonomsko steno okrog Nemčije in ustavil beg kapitala kakor tudi plačevanje obveznosti na dolgove v tujezemetvu. Njogova politična mašina je sasegla prihranke in upregla vae prebivalce v državni voz ter odpravila zadnje ostanke oeebne svobode. 1 Uvedena je bila prisilna delavska in vojaška elužba. Ako sta moi in iona delala, je morala žena pustiti službo, katero je potem dobil moški. Rebelne elemente, ki šo so ubirali regimen-taciji, eo nacijsko avtoritete poslale v koncentracijska taborišča, kar je delomajitnanjšalo število brezpoeelnih. Nacijska Nemčija se je nato vngla v oborožitveno tekmo, pričala graditi letališča, vojaške fbarske in razvijati vojne induatrije. Sodijo, da je v vojnih industrijah danes uposle-nih Čez osem milijonov delavcev. Za "odpravoM brezposelnosti je moral nemški naitod doprinašati licije in nekega bankirja, ki je štel glasove, so se delavci izrekli s tremi proti enemu glasu za unijo CIO. Družba se je nato poslužila druge vrste terorizma: zatekla ee je k notorični "mohavški formuli", k iznajdbi kralja štraj-kolomcev Pearla Berghoffa in Remington Rand Co. S to formulo je lani tudi Tom Girdler razbil stavko v Malem jeklu. V tem mestu jo je Brown Shoe Co. pričela razvijati sto-procentno. Kmalu po omenjenih unijskih volitvah je začasno zaprla tovarno, da s tem požene strah v kosti omahljivih delavcev, profesionistov, malega biz-nisa in v družine delavcev. Obenem je mobilizirala "javno mnenje" — trgovsko zbornico, Ameriško legijo, ki je uniji odpovedala dvorano, "kiwančane" in druge reakcionarne elemente. Njih trobilo v tem boju je postalo tukajšnje časopisje. Vsa ta "javnost" je pričela s sistematično "vzgojevalno" kampanjo proti uniji. Toda, ker tudi unija ne miruje, marveč pridno seznanja delavce o pomenu "mohavške formule", je kompanija po svojih oprodah pričela z organizi ranjem "neodvisne" unije. In ker člani usnjarske unije nočejo dvigniti rok in se izneveriti svoji organizaciji, so mestni o-četje avtorizirali policijskega šefa, naj v slučaju potrebe mobilizira 50 deputijev za nastop proti delavcem — za vzdrževanje "zakona in reda" seveda Kapitalisti in drugi izkoriščevalci so pač veliki pristaši "za kona in reda", če ne diši po delavski postavi. Unija upa. da bo v tem boju zmagala nad reakcijo. ov v Clevelandu, to-ftežke trtvSTO osdbnt svobodi al danes nobenega eledu. Krog na cijske kontrole ee sožuje, kar dokazuje zadnja odredba maršala Goeringa, ki določa konskrip-cijo delavcev, moških In žensk, za prisilno delo v industrijah in na kmetijah. Odredba, kateri se bodo morali pokoriti vsi brez u-govora, stopi v veljavo 1. Julija. da svojih otrok nista imela. Nov grob v Penni Wyano, Pa. — Dne 24. junija je v bolnišnici v Pittsburghu u-mrla na posledicah operacije Katarina Sektor, članica društva 340 SNPJ. Stara je bila 46 let in po narodnosti Poljakinja. Nov grob v starem kraju Washin«ton, Pa. — John Razvoza, tajnik društva 617 SNPJ v Lincoln Hillu, Pa., je prejel žalostno vest, da je na Dolenjem Brdu nad Skofjo Loko dne 6. junija umrl njegov oče Matevž Razvoza v starosti 88 let. Bolan je bil samo en teden. V Ameriki zapušča sina, v stari domovini pa hčer. Vdova uštanovitelja ADF v revščini New York, 27. jun. — Žena pokojnega Samuela Gompersa, ustanovitelja Ameriške delavske federacije, je dobila službo pri federalni relifni administraciji. Gompers je bil predsednik ADF od 1.1881 do svoje smrti I. 1924. Vdova Je rekla, da je dobila to službo s posredovanjem voditeljev ADF. Zaradi revščine je morala prej prodati svojo hišo in druge stvari. Sedaj živi v mali sobi nekega hotela. Nemiki poslanik na Kitajekem odpoklican Hankov, Kitajska. 27. jun. — Dr. Oskar Trautmann, nemšk poslanik na Kitajskem, je bil pozvan domov. Njar>v naslednik še ni bil imenovan. velika letalska c Filipinski predsednik okrcal duhovnike Manila, Filipinako otočje, 27. jun.— Predsednik Manuel Que-zon je včeraj odgovoril katoliškim duhovnikom, kl so ga kritizirali, ker je vetiral zakon, kateri je določal verski pouk v javnih šolah. V odgovoru pravi, da on ne bo trpel cerkvenega vmešavanja v zadeve, ki spadajo v območje vlade. Njegova izjava Je bila klofuta v prvi vrsti škofu v provinci Cebi, ki ga Je v svojom pastirskem pismu napadel, ker je vetiral omenjeni zakon. Que«on, ki Je katolik, Je tudi dejal, da se katoliški duhovniki ne smejo vmešavati V državne aadeve. itka nad kitajskim mestom Prodiranje japonskih čet proti Hankovu ustavljeno JAPONSKI T OPNI-CARKI POTOPLJENI Sanghaj, 27. jun.—Srdita bitka med japonskimi in kitajskimi letalci se je včeraj vršila nad mestom Nančangom, kjer je največja kitajska baza, toda poročila o izidu bitke so konflikt-na. Japonci poročajo, da so sestrelili 36 kitajskih letal v tej bitki, sami pa so izgubili tri letala, dočim Kitajci trdijo, da niso izgubili nobenega letala. U-radno poročilo iz Hankova, začasnega glavnega kitajskega mosta, se glasi, da so Kitajci uničili pet japonskih letal. Poročilo dostavlja, da so Kitajci ratblli 12 japonskih bombardnikov in pet lovskih letal zadnjo soboto, ko so napadli japonsko letališče v Anklngu. Japonski letalci, so včeraj bombardirali kitajske pozicije na obeh straneh reke Jangtae med mestoma Anking in Matovčen. Po izjavi letalcev so bombe, ki so jih vrgli, povzročile veliko škodo. Sanghaj, 27. jun. Japonci in Kitajci so zavojevani v srditi bitki za posest ozemlja ob reki Jangtae med mestoma Siangkov-čang in Matovčen. Kitajci poro-ročajo, da je bilo japonsko prodiranje proti Hankovu po tai reki in dolini ustavljeno. Kitajske obrežne topniške baterije s sodelovanjem letal so obstreljevalo japonske bojne in transportne ladje na reki Jangtse ln s tem preprečile izkrcanje novih japonskih čet, Kitajci pravijo, da so krogle, ki so jih sipale topniške baterij^, potopile dve japonski topničarkl. Medtem ko ae Japonci trudijo, da organizirajo svoje sile na bolj Široki podlagi, vidijo zunanji o-pazovalcl nove potežkoče, s katerimi morajo Japonci računati. Vode Rumene reke še niso upadle v provinci Honan in Japonske kolone so oddaljeno čez 200 milj od Hankova. Okupacija tega mesta Je bila cilj japonske ofenzive, ki pa se je zaradi poplav Izjalovila. !ehi odbijajo zahteve nacijev Polom pogajanj se obeta Praga, 27. jun. — Dočim je Praga, glavno mesto Češkoslovaške, natrpana s turisti, ki so prišli, da vidijo proslave sokolskih organizacij is slovanskih držav, se premier Milan Hodža in drugi visoki uradniki mučijo s reševanjem problema narodnostnih manjšin. Kljub razgovorom med reprezentanti stranke sudetskih Nemcev (nacijske) in člani odbora, ki ga je imenovala vlada ln v katerem ao zastopane vse politične stranke, je skoro gotovo, da se bodo pogajanja razbila. Polom pogajanj utegne imeti u-sodne posledice. Včeraj je bilo naznanjeno, da se bo diskusija o manjšinskih problemih pričela v parlamentu 12. julija ln da bo trajala več tednov. Konrad Henlein, vodja sudetskih Nemcev, je bil že in-dlrektno informiran, da ne bo dobil konceaij, katere zahteva od češke vlade. Problem rešitve manjšinakega vprašanja je še vedno na površju. Henlein je fte večkrat izjavil, da bodo sudetski Nemci vatrajali v svoji borbi, dokler ne dobijo avtonomije, ta pa je mogoča le v slučaju revizije ustave češko republike, o čemur pa noče praška vlada nič slišati. Praga, 27. jun. — Detajli na* cljake zarote proti nemških in češkim socialistom bodo danes objavljeni. Policija je n^nroč pri preiskavi uradov nacijske stranke v Relchenbergu našla lito Imen 1200 promlneutnlh a*el allstov, ki živijo v nemških dis triktih. Poleg imen nekaterih je bila pripomba, da morajo biti u-grabljeni ob prvi priložnosti in odvedeni v Nemčijo. Vsi socialisti, katere imajo naciji na piki, so dobili policijsko protekcijo. Štirje vojaiki letalci se ubili v Uragvaju Montevldeo, UragvaJ,27, jun. — Štirje vojaški letalci ao se u-bill, ko sta letali po kollziji v zraku treščili na tU. Mehika opustila posojilo za plačilo olja Meaico Clty, 27. Jun. — Mehiška vlada je opustila načrt za notranje posojilo v vsoti ato milijonov pezov, katero naj bi deloma odškodilo bivše lastnike petrolejskih vrelcev, ki jih Je vlada podržavila. Vlada ugotavlja, da Je depresija, v kateri se v tem momentu nahaja mehiški privatni kapital, prevelika, da bi mogla uspeti subskripclja nameravanega posojila. raaiakuje tehniko radia v Združenih državah, ae Je v soboto tihi) pri avtomobilski nesreči. Irska dobila prvega predsednika Velike proslave v Dub-linu Dublln. Irska. 27. iun. — Irska Je stopils v novo fazo svojega obstoja, ko Je ustoličila dr. Dou glasa Hyda kot svojega prvega predsednika. Predsedniški urad Je bil ustvarjen na podlagi nove ustave, ki je bila sprejeta v preteklem letu. Službena doba pred sednJka Je sedem let. Dr. Hyde, ki Je star 78 In pro testant, jo bil u poljan v svoj u-rad v dvorani Bt. Patrlcka v Du-blinu, kjer Je bil nekdaj glavni stan angleške vlade na Irskem, v navzočnosti visokih irskih u radnikov kakor tudi reprezentan tov zunanjih držav, Ameriko Je zastopal poslanik John Cudahy, Veliko Britanijo pa Donald Bu ckley, angleški trgovinski komi sar na Irskem. • Kamon de Valera, irski premier, Je pozdravil novega pred sednika v imenu "Živečih in umr lih irskih generacij. Slednji so u pal i, da bodo videli U dogodek, a so umrli prezgodaj." Po končanih ceremonijah so se vršile vojaške parade po dublln skih ulicah, katere Je o|iezovalo stotisoče ljudi. Velika dopisnica, ki Je kila pmk vos orožja v »ejalietično ftpaaljo. predsednike RosaeveltS I i, aaj prekliče embarge aa Is- " Volitve" ut vrhovne sovjete v Rusiji končane Moakva, 27. Jun — Volitve za prve vrhovne aovjete (zbor niče) v enajatlh sovjetskih republikah ao bile včeraj končane Včerajšnje volitve ao bile v U krajini, Bell Rusiji in moakov ski pokrajini. Več ko 90 od stotkov vseh glasov je bilo od dsnih za Stalinovo listo, ki Je MIs brez opozicije In edina ns glsaovnicL antiunijska propaganda ograja demokracijo Njeni posestrimi sta "vigilantizem" in "hagueizem" DOBER REKORD DE-LAVSKEGA ODBORA VVashington. — (FP) — Kam lahko privede antiunijska pro-paganda, pokazujejo razmere v Jersey Cftyju, katerega Je žu-pan Frank Hague, notorični de-mokratski boss, spremenil v malo hitlerijo ln uničil vse sledove demokracije. Slične razmere lahko zavladajo po vseh krajih Amerike, kjer ae raivlje močna antiunijaka propaganda, je rekel Bdwln 8. Smlth, član vladnega delavskega odbora v svojem govoru na letni seji gra-duantov bizniške šol« Harvard-ske univerze. Smlth je govoril o nevarnosti, katera preti ameriški demokraciji a strani "vigilantiima" in bizniškega prizadevanja, s katerim podjetni skušajo "ustvariti enotno fronto celotnih mest, v katerih imajo biznia, preti delavstvu v njih poskusu, da mu preprečijo Izvajanje ustavne pravice do stavke, "Se celo najkonservatlvnejšl Američani si morajo zatisnltl nos pred Haguejevim početjem, kl je sramotenje vsake poštenosti in ameriških političnih tradicij." Je rekel Smlth. "In med tsm^kaat posamezni politik;,ta.! vrsto lahko koplje laatno Jamo a svojimi prevratnimi eakapada-mi, dejstvo, da je šel ftupan Hague tako daleč brez vaaklh zadržkov, že samo na sebi znsči, da antiunijska propaganda v interesu delodajalcev lahko rezultl-ra v večji nevarnosti napram demokratičnemu sistemu ameriške vlade." Alternativa pred unlonizmom je fašizem. Kdor odklanja prve-ga, Je hote ali nehote za druge-ka, Je rekel Smlth bivšim Har-vardčanom. Fašizem potisne delavstvo na status servllnostl, iz katere nimajo legalnega izbo-da. "V Ameriki se malo glasov ogreva za fašizem," Je nadaljeval Smlth. "In dokler naše Industrijske in politične institucije ostanejo čvrsto pritrjene k ogrodju demokracije, bodo unije igrale važno vlogo v balanc!-ran ju ekonomskih sil, ki neizbežno karakterizlrajo vsak sistem svobodne Industrije," Smlth Je rekel, da kljub sploš-ni obzidji meščanskega čaao-plaja in |>odJetnlških zvez, je delavski odbor dosegel Izredno dober rekord pred s<»dlščl. Vrhovno sodišča je vzdržalo njegove razaroBNi IS M m p* tal*. SI.M M 91M m m* tau. » » m » PROSVKTA MIH—TT Of m ruoui 1JS gtfrr^m .' vfcu^j^i m urim*n dobravajo. .." Tako ae opravičujejo t Naše vprašanje pa je: aU so naši clevelandski liberalci, ali karkoli že ao — rf*it zaključeno, da bo imel dva acsUnks na mesec, prvi bo družabnega značaja, drugi pa vzgojnega — predavanje in diakuzije. Pristopnina Je 26c, mesečni asesment ps lOc. (Zen-ske so proste.) Zs člsnske "karte" bodo služili lepi medeninski "čeki" (podobni majnerakim čekom) s številkami in z znskom krsmpa in lopste. Na pristop vabljeni vsi bivši premogarji in njih druiine. Pridite na sejo jutri zvečer. Bivši preaMgar. . Nacetov pripis Pine? Fork. 0.—Zadnjič sem v Prosveti, št. 121. pozabil omeniti, da sta bila na obisku pri Strsjnerju in meni ns spomin ski dan 80. maja tudi Rudolf Hribar, bratranec pokojnega Victorja Hribarja, Ur njegova žena Mary, sestra vdove Joae-fine Hribar in sestrična Antona Gardna. Ona ilvlU v Warwoodi pri Wheelingu. Je že rea, da so sUri ljudje pozabljivi, kar pa nisem verjel v svoji mladosti. Tukajšnji premogovnik Han-na Coal Co. obratuje po pravilih profitnega slatema, namreč le dva dni na Uden. Ta dva dni pa rov obratuje noč in dan — na tri šihte. V dv«h dneh zdaj, spravijo na površje več premoč ga kakor so ga nfkdaj z enim šlhtom ves Uden. Kam to gre, kam bo to prišlo? Manj kot as dels, več pro fits imajo kapitaliati. Oni hočejo delavce tako izkoristiti in izstradati, da bodo pred njimi padli na kolena ln šli delat za vaako ceno. DeUvaki voditelj ae pa mad seboj prepirajo za prazen nič na škodo delavatvu Delavatvo pa raje poaluša provo-katorje In zavajslce ter čit< njih liste, kateri Jih zavajajo r lažmi ln prašnimi obljubami Delsvci, U pot ne vodi v boljše bodočnost. Nace ftemberger. 176. To In oao Is Hsrmarvllla Harmarvllle, Pa. — Delavske razmere ao tudi tukaj slabe, za to ne a vetu jem nikomur sem ho* diti za delom. V tukajšnjem premogovniku dela v normalnih časih okrog tisoč premogarjev, med katerimi Je pracejšnje AU-vilo Slovenoov, kl fcodljo iz bližnjih naselbin eemkej ns delo. fte Isnl je bilo odalovljenih nad 500 rudarjev, kl ps Še danes večinoma čakajo, da Jih pokličejo nazaj na dalo. Tudi ie nI nobenega znaka, da bo kaj bolj«. Dne IS. maja s« j« v rov is ušgal električni akumulator. Goreti Je pričalo olje in premog. PoSar se J« tsko Hitro razširil, da ga ni bilo mogoče več poga-alti. Sezidati ao morali dva vhoda, da a Um ogenj ssdušijo. (O-ba aU še vedno saSldana.) Valed tega Je bilo uaUvlJano delo dvs tedna Po dveh UdnHt amo sopet pričeli t delom. Delsli amo aamo 11 dni. Sedaj ao rudnik zopet zaprli ta nedoločen čss. Kaj Je varok temu. n« vem. Tako ae pač »mirom ponavlja. Omenim nsj i« to, da ap dm 26. maja mani In moji soprog najin« hčere is ainovi, prijatelji in ananel priredili presen* čenje k 26 letnici zakonskega živijo nja v Narodu-m domu * Varoni Ne bom Spisoval, kako ao naju »peljali, Ko smo stopili v dvorano, ki Js fte bila nabita iskrenih prijateljev, ao zakričali: "Surpriae". Prerinili ao naju na pripravljeni proator in meni peaadiil na glavo visok poarebr njen klobuk, ženi pa venac. Na odru je »tal predaednik ia pojasnil, za kaj m in vodil pro gram. Tudi pevaki zbor je bil pripravljen, ki je pod vodstvom Josepha Plajsa zapel štiri gin-Ijive pesmi — Pozdrav, Snubači, Petindvajsetletaico in Hej Slo venci. Joe Plajs Je tudi imel kra tek govor, v katerem J« orisal nsj i no zgodovino. Tone pa je predeUvil okrajnega sodnika, ki Je naju poročil. Pogajal se je s starim očetom, ki je imel dolgoj, sivo brado, v ustih pipo in palico v roki Z njo je tolkel po podu ih bil prav siten. Nikakor ni ho tel dati svoje hčere tistemu Ja nezu koroškemu, ker ga ne pozna. Toda na pritisk stare mame, ki ae je oglasila tam od zadaj se J« končno podal. —■ Bil je izvrsten program. Smeha je bilo zadoati. Midva ava osupljena sedela. posebno ae pa jaz niaem' bij« tolmačenje njegovega dopi-upai nikamor ozreti, še manj pa 'Ba g atwmi br> urednika, ka-spregovoriti. Sledile so čestitke 'kor tudi ^Je argumente, kate-seganje v roke in zabava. Vsem1,.«, p^j radi njegove čud-akupaj iskrena hvala. jne viog€> m j0 ^dnje čase. Dne Ig, junija Je naše društvo | o resoluciji westmorelandske Zdaj se učimo za koncert akupnih mladinskih sb«rov. Id se vrši dne 16. septembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clafrju. Na U koncert vaa že sedaj vabim. Učimo ae pesmi, ki ao jih zložili naši ameriški pesniki — Ivan Zorman, Katka Zupančič, Ivan Zupan, Anna Krasna, Ivan Molek In drugi. Vglaa-bil jih je naš priljubljeni uaU-novitelj in pevovodja mladinskih zborov mr. Louis Seme, peli pa jih bodo mladi Amerikami Se enkrat vas vabim i« prosim na naš Slavčkov piknik, kakor tudi na koncert akupnih mladinskih pevskih zborov. Ma" lo je še zgodaj, pa nič zato. B«* ste imeli še več časa, da se dogovorite z vašimi prijaUlji, da na* skupno obiščete. — Prosim oprostite moji slovenski pisavi. Znam le toliko, kolikor sem se naučila v treh letih v slovenski šoli SND. (Mi ti čestiUmo, Frances, k tvoji dobri pisavi.— Ured.) Francea Članski, stara 10 let. Pogovor z Zorni kom Milwaukee. — V Proaveti z dne 16. junija sem čiUl dopis br. Antona Zornika, v katerem pc- 472 SNPJ obdržavalo piknik, n* kaUrem j« bila kljub alabemu vremenu dobra udeležba. Naredili amo prebitka. Zahvaliti se moramo bližnjim društvom, posebno pa mladini oziroma angleško poalujggim društvom, katerih članatvo nas je posetilo v lepem številu. Na aprilski seji našega društva je bil izvoljen odbor, da obvesti o tej naši priredbi vsa okoliška drufttva in apelira nanje za kooperacijo, to je, naj ne prirejajo piknikov na omenjeni dan, ker bi s tem škodovali sebi in nam. Društva so to upoštevala z izjemo društva organizacije IWO. Obveščen je bil tudi Ujnik omenjenega društva, ki se je izrazil, da nimajo nobene priredbe omenjeni dah Rekel je tudi, da je ideja med aebojnega obveščanja dobra, ker te na U način izognemo konkurenčnim priredbam in preprečimo, da ne škodujemo drug drugemu. Toda oni se niso tega držali. Tri društva IWO so priredila skupni piknik na omenjeni dan, oziroma dva dni skupaj, v soboto ln nedeljo, toda se jim ni obne-ael. Sedaj se pa nekateri penijo od jeze, zavijajo z lažmi in natolcevanjem, češ, da mi ne upoštevamo njih obvestil in naa vetov. Najbolj jih peč« to, ker so njih laatni člani posetill naš piknik. kakor tudi vsi gostilničarji; katerim gre vaa čast. Toda aaj se aa enkrat potolsftijo. Star pregovor pravi, d* kdor drugim jamo koplje, se aam vanjo zvrne. In to ae je zgodilo v Um slučaju. John KnauH, 472. Piknik Slavčkov In mladinaki koncert Cleveland.—Proaim malo pro štora v vašem priljubljenem listu. Rada bi namreč povabila vaše bralce na piknik Slavčkov, ki ae vrši dne S. julija na Stuč-kovi farmi v VVickllffu, O. Ker j« drugi dan praznik, imajo prlloi-noat tudi rojaki iz drugih naselbin, da naa obiščejo. Zapeli bomo.več pesmic. Slišali nas bo-ate, kako bomo oponašali žab«,,. "rega, rega, rega, kvak, kvak, kvak" ... federacije društev SNPJ pravi, da je bila namenjena samo za člane v Pennsylvaniji ln ne za druga okrožja. Pravi tudi, da resolucija ne zahteva, da morajo člani postati demokratje. Tone bi moral vedeti, da je cleveland-ska konvencija SNPJ napravila zaključke za vse člane in za vsa ckrožjja in drŽave enako. Penn-sylvanija ni nobena izjema. Glede političnih strank ni toliko važno to, koliko imajo članov, marveč koliko dobe glasov pri volitvah. On pravi, ako bi bil demor krat Kennedy prejel dva milijona glasov v Penni na iniciativo Ca O, bi to pomenilo ve'iko moč orgs nizi ranega delavstvu. Mogoče. Toda kakšna je dares razlika med CIO in ADF in kam vodi U bratomorni boj, jo prav dobro povedano v uredniškem članku Prosvete z dne 20. junija. Br. Zorniku svetujem, da ga še čnkrat dobro prečita. Nad vse smešna se mi pa vidi ^ lto neto v a izjava: "Bojkotirati delavcu volitve, ako delavska stranka nima svojih kandidatov, ni pravilno." Torej, ako delavec ne more oddati svojega glasu za prijatelja, ga mora oddati za sovražnika in izkoriščevalca. Mislim, da je tukaj vsak komentar odveč in si Čitatelj lahko napravi svojo sodbo. Prijatelj Tone ml nadalje svetuje, naj vprašam Phillipa La Folletta, da mi on odgovori na stavljena vprsšanja, ker on zna bolje računati kakor midva. Da, aaj ravno to je vzrok, da noče pojasniti javnosti, kako misli odpraviti bedo med delavstvom in farmarji in oživeti propadajoči kapitalistični sisUm. Ker je dober računar, on ve, da je to nemogoče. In ker je bil vzgojen, da postane velik državnik, je po4 trebno, da deli nevedni masi samo obljube, ako hoče, da mu bo sledila, izvršiUv Uh obljub pa prepušča — Jehovu. Po mnenju prijatelja ToneU se je "tretja" stranka pričela že leU 193&-&4. Pravi tudi, da ae je za to atranko Že podpiaalo 76 kongreanikov. Svetuje mi, naj se bolje informiram o Ukih zgo- SHks kale Franka Hsguela. Mističnega župana ? Jernej Clty. Ja. f družbi «vojih porfrepnflm*. E agens Poulnat, eden i/med žrtev drhalskega nasilja v Floridi. dovinakih rečeh r • ► No, kar ae mene tiče, mi je znano, da smo imeli že mnogo "tretjih" strank ip to mnogo prej. La FoUettova stranka se lahko imenuje ie tridesete. Vsaka teh strank je Imela svojega mefija, ki so jgrali slično vlogo kakor jo igra zadnje čase naš Phillip, toda odšli so v pozabljenost v razočaranje nevedne mase. Med temi je tudi bivši socialist Upton Sinclair. On s« je hi) udinjal demokratom zato, da dobi službo governerja. Torej hvala za Ukega odpadnika od socialistične stranke. Kar se tiče La Follfettove stranke in onih kongresniko*, ki so ae izrekli zanjo, to še ne pomeni, da j« bila res ustenovlje-na za pomoč delavstvu. Resnica je najbrže obratno. Pri rojstvu te "tretje" stranke ni imelo delavstvo nobene — niti nejmanj-ša — besede, za kar je La Fol-letU skrbno poskrbel. Ze to bi moralo biti jasno vsakemu, da U stranka ne misli služiti .delavskim interesom, marveč le malomeščanskim politikom, kakršen je Phil U Follette in kakršnih je dosti tudi v kongresu. Ves sedanji kongres je sestavljen od demokratov in republikancev, katerih edina naloga je bila ves čas zasedanja, kako ohraniti razpadajoči kapitalistični sistem. In ako so se nekateri izrekli za to stranko, je pač dokaz, da je njih želja, da bi vršila isto delo kakor ga vrši sedanja administracija. Ako prijatelj Tone torej vidi rešitev v tej stranki, potem je rešitev že tukaj, čeprav imamo pet milijonov več ljudi brez dela kakor smo jih imeli pred letom dni. Kar se tiče Mihvaukee Leader-ja, naj bo pojasnjeno, da ni več socialistični list, kajti ta list sedaj lastujejo La Foilettovi pripadniki. Torej se razume, da ne bo pisal ničesar, kar bi škodovalo njegovim ambicijam. Kakor sem že prej omenil, ni to prvi slučaj v zgodovini delavskih bojev, da skušajo mase zadovoljiti s pomočjo raznih obljub. "Potice v zraku" so jim kazali že neštetokrat, toda nikdar pa jim niso pokazali, kako jih tudi faktično doseči. Ce mi Tone verjame ali ne, je socializem edino sredstvo, s katerim bo mogoče doseči te dobrote z roko. Zs ljudi brez dolarja v žepu je edina rešitev v socializmu. Prijatelj Tone mi hoče tudi dopovedati, da ae nahajamo v A-meriki. (Hvala za pojasnilo, ker človek že res več ne ve, če je to še tista Amerika, po kateri se cediU med in mleko.) In kakor pravi Tone, se bodo v Ameriki izvršile spremembe po ameriško in ne po naukih Karla Manca. Resnica je, da se razmere tukaj vršijo po ameriško in se bodo lahko še nekaj časa. To lahko vsakdo opazi tudi na svoji koži. Toda da bi aocialni preobrat izvršili iznajdiUlji strojev, se pa prijatelj Tone zelo moti. Saj ravno stroji v kapitalistični družbi ao tisU katastrofa, ki meče tisoče in tisoče delavcev Iz tovarn in rudnikov. Stroji bodo poaUli šele Ukrat blagoslov človeštva, kadar se bodo uresničili nauki Karla Marxa. ki je učil potrebo odprave privatne lastnine in so-cializiranje naravnega bogastva Ur sredstev produkcije ln distribucije — socializiranje vae industrije. Ce miali Tone. ds bodo to izvrftili iznajdiUlji atrojev, ae zel« moti. Nadalje apelira prijatelj Tone. naj pomagamo PhilUpu U Fol-lettu, da ae njegove ideje čim pral ureaničijo. Da. delavstvo mu lahko pomaga, da poaUn« predsednik Združenih držav, toda vprašanje delavskega razreda a (Dali* aa 1 atraaL) TOREK, 28. Tedenski o _ Anton Oarden jtpojjc «vet< po Kateri poti?^xu Prihod fašizma na evropsko — jn J — pozorišče je nedvomno tudi ustvarili za revizijo delavske taktike z io preobrat kapitelizma. O tem se ,e fjabih kr08rih kU ** ™o*o razp Kot že zadnjič omenjeno, j. pred lvJ vojno imela druga interneeionalu i vojn« stališče z jasnim programom Vi Jedru dsločal, ako delavstvo ne more Ll \fojnt, naj jo v vsak zavojevalnih državah a maai v civilno vojno, ee polasti vlade in , , <5* d0 te** Prišlo, raz« Rusiji, ni krivda programa, marveč delav in njih voditeljev.) In kijuč do lepše bodočnosti za širok« I ske mase je še vedno v tem, kaj stori et prične novo svetovno kis ki bo poleg drugega veliko grozotnejte od nje svetovne vojne. Ce bo šlo zopet v klav kakor čreda ovac — pod raznimi slepili gesli, na primer "za demokracijo, "proti fi mu" in podobno — je bodočnost delavskih in civilizacije kot take res temna. Prvo, kar se bo zgodilo v vseh kapitalisti driavah, je to, da bo takoj izginila slednja ca demokracije, katero bo nasledil vojni I zem. To se bo zgodilo v vseh tako zvanih mokratičnih driavah kakor hitro se zapU v vojno. Vojne si danes sploh v nobeni dr ni mogoče misliti brez brutalnega totalitar ga reiima, ki se v bistvu ne bo nič razlik od te ali druge driave. V Ameriki, An Franciji bo prav tak ko v Nemčiji in 1tali Prihodnja avetovna ali kontinentalna v se tudi ne bo nič razlikovala od vseh preti kapitalističnih vojn. Dasi bodo ljudske i pognane v krvavo klanje pod raznimi slep mi in lažnjivimi gesli, ki so za kapitalizen zumljivi in zanj absolutno potrebni, se v ne bo vršila med "demokracijo in fašiznu kakor nas hočejo na primer uveriti pred* današnji "komunisti" in zmešani liher marveč med fašističnim Imperializmom, ki prto odklanja in tepU demokracijo, in ka; lističnim imperializmom, ki se poslužuje mokracije, le toliko časa, dokler jo lahk< rablja v svoje namene. Imperialiati obeh borov ne bodo vadljali za demokracijo, ma za kolonije, svetovne trge, podjarmljenje sednjih držav in državic ter uničenje svo trgovskega konkurenta v svetovnem gospe stvu. Ker imamo še vedno opraviti s kapit mom, in sicer z bolj in bolj surovim in d« ratnim kapiUilzmom, smo lahko sigurni, 'bo zmagovalec; tudi v prihodnji vojni dik prav Uko lopovski in krivični mir, kakor i skuhali zmagoviti imperialisti v Verni pred devetnajstimi leti. Ustvarili bodo i podlago in vzroke za novo svetovno klanji za tem klanjem zopet za nove in nove moi ln razdejanja. Pod kapitalizmom je to neii no in danes bolj jasno — vsaj moralo bi bi ko kdaj prej. Propagiranje vojne pod raznimi krink na primer pod krinko "kolektivne zaščite1 o čemer več prihodnjič — "proti fašizmu" "za demokracijo", kot to delajo zmedeni ralci, stalinisti in na žalost tudi domini sile v socialistični internacionali, se mi največje izdajstvo interesov delavskega reda. Tega dejstva nič ne spremeni to, imajo ti elementi lahko čisto poštene i — poraz fašizma. Toda, ako se delavstvo obenem ne p tudi na poraz domačega fašizma r stri Ijenjem kapitalizma v amialu antivojnega grama druge inUrnacionale pred svetovno no in "teze" ali "načrU" treh vodilnih sklh socialistov (Otona Bauerja, Žirom« Dana), o katerem več pozneje, bo stvo postalo zopet le daritveno jsgnjc Urju imperialističnega klanja. Ce v nji vojni delavatvo ob ugodnem tren obrne orožja tudi proti domačim im stom in izkoriščevalcem ter ne strmogl* piUlizma, bo iz nje prinealo le nove vern šistične sužnosti. O tem se naj nihfr m Toda buržvazni apostoli "kolektivni te," "vojne za demokracijo" in "vojne pr šizmu" o takšni akciji nič ne govore. B (Dalja na f. strani) Pred dvajsetimi U* (Iz Proavete z dne 2«. Junij« Domače vesti. Br. John Verderbar.jrM nik SNPJ, js prejel brzojavko: naaelbina Cle Elum, Waah, j« P0*0"^ člani društva št. 7» SNPJ so domove in prosijo pomoči." Delavske vesti. Predsednik Wil«* * rsl predlog sa zvišanje delovnih ur v Svetovna vojna. lUlijani ao/P« ofenzivo in zajeli mnogo Avstrijcev. Sovjetska Rusija. Iz Sanghaja P<* ao Cehoalovaki okupirali Vlsd.v«*t«» pustili UmoAnji sovjet. (Dalja Is globi«, pač pa setvijo »uKakega demagoštva ®0*a»evs« ^ »ti v obrambo demokracije n gati komuniatom pokopati d*mo« ^^ vociratl intrig«, raaprtije. kan- ' F A. Vesti iz jANJB VRAN NA "gorenjskem — Druga 10. jun. kmetje prav v tem ^ v m^r »— , _ J* * nJg turščica izzem- te ^toievali nad vra-F^ Vvei krajih so obu-rfmarsikdo je ie ppustil t korure zaradi v»»* C PO vseh koruznih nji-Pf ridel slamnate može in "Jiličnej&e načine oprem-. MEri HO jih oblačili V CSSSne obleke, drug. bo kupe cunj in slame a ELi snovmi, tretji so bili C dl 8« vrane b0je C SO pritrdili slamnatemu [Taroke leseno puškb. EL v največ primerih vse to C nič zaleglo. Komaj je L ki j« ■ Puško v rokl pre_ k« škodljivce, odnesel pete z riu ie priletela samec in L m spretno pulila mlado Čitljive. Nekaj sta jo pou-kdrutr« P« odnesla v gnezdo k fcjjtim mladičem. Ker pa J nikdar ne odleti narav-gnezdu, marveč prav |L po ovinkih, vranjih C| Bj posebno lahko odkriti. | »radi tega je bilo precej L priti vranam do živega. L je izredno pametna ptica C kakor večina ptic, izboren |jn posebno sposobnost opa-L f® je povod, da je okoli bipletenih polno bajk. Na ■I je zelo razširjeno mnenje, Lna voha smodnik. Povod Lu naziranju korenini v L w vrana ne boji kmeta, M i rovnico na rami,, odleti Kakor hitro se ji bliža lovec Lito puško. Najbolj se ču-jfijudje pač temu: da imaš L puško dobro skrito, pa lir vrana odleti že na veliko Elijo, kakor hitro opazi člo-t ki skriva puško. Kmetje kvedujejo, da vrana vidi člo-■ v možgane in bere njegove k Čudno se je zdelo onim |ft, ki so bili mnenja, da In voha smodnik, ko so pri-E rebiti brezdimni smodnik, v mm ni žvepla, ki naj bi viiar sanrdel. Nekateri so poBku-I proti vranam celo to, da so ijive položili zabojčke smod-k Pa tudi to ni pomagalo, plčasa se vrane boje niti, če [tnpletene okoli njiv; se pa Mjo tudi tega. Ilor pozorno motri življenje ML pride do važnega zaključil Šivali zelo dobro sklepajo. I aj bistre j še spada naša si-[mna Na velike razdaje iz-p natančno opazuje človeka, p. oddaljeni od pramatere p po kulturi in civilizaciji, po niti pojma več, kako naa pWo ona divja bitja, ki ae1 ptano bore s svojim naj-p »ovražnikom, sebičnim ki misli, da ima pra-f prirodno življenje in llrirodne zaklade izkoristiti f »be. Vrana ne vidi v mož-P» Ptf pa čita iz kretenj, da F namerava nekaj nena-Ona vidi, da tisti, ki F0 »krito za hrbtom, ho-p*e, kakor tisti, ki nosi Pivnico ali pastirsko pali-1* »lo to dobro razlikuje, P* obrnjena človeška pozor-M ajo ali na kaj drugega. Pj° 'nt«ligenco je treba iskanj1 v km, da vrana dočaka P VlRoko »tarost. Baje čez F*i« povod, da je bilo za-P vr»n tako zelo težko in L J** kmetie obupavali F^njo ulego. ki se je od r^ta bolj širila. Toda flori prej ali sl«j le od. fcut!V*mur E ' niMU ""»»ali Pomagal za- E*»P Utos je vrana w P«idtaW redkost. Poli kL. * mno«o, Hcdaj II Vnull^ re*eni te nsd- KT. °kw,ici J* bilo s P*^jenih že več ko- k » ' "o pobrale poginile, vasi pri- [kjt *a*truplje- S*^ »K* v zameno ae kv , To Pot pa vra- b** k,l!0rubo tlato H. • Iii u -t_____. OSVITI poletom, opazi vrana jajce in že je ^ri njem. Ka^or pripovedujejo kmetje, so vrane dosedaj pobrale že vsa jajca, kar so jim jih bili nastavili. Največ so jih menda zastrupiti v občini Mošnje. Nastane vprašanje, ali je tako ponosno zatiranje vran tudi primerno? Zaenkrat gotovo. Prav iz tega, da vrana tako hitro najde jajce, se razvidi, kako zelo škodljiva je gnezdom naša sivo-Črna znanka, najbolj seveda glezdom poljske perjadi: fazanov, jerebic in prepelic. Pri takem teku, kakršnega ima vrana ob jajcu, se moramo le čuditi, da se sploh izleže še kako jere-bičje, prepeličje in fazanje glez-do. Treba pa je gledati tudi na to, da eno ali drugo bitje v naših krajih ne izumre. Pri vranah se nam tega še dolgo ni bati; je pri nas Ae mnogo krajev, kjer je prostora tudi za sive vrane. To so po večini gozdnati, planinski kraji, kjer ni toliko polja, da bi vrane delale posebno škodo. Vrane pa so tudi klateži, ki se potepajo po vsej Evropi. Vsako zimo, ko so odletele pri nas izležene vrane navadno proti jugu, so se pri nas pojavile sive in črne vrane iz severnih krajev. Tako je bila pri nas pozimi ustreljena vrana, ki je imela na nogi obroček tirolskega ornitološke-ga zavoda, vrano z obročkom iz Ljubljane so ustrelili na Grškem. V Moskvi obročeno vrano pa so zadnjo zimo ustrelili blizu Ljutomera. Vran je, to lahko trdimo, še veliko preveč v Evropi. Zastrupljevanje vran po naših poljih je v času gnezdenja, ko delajo res veliko škodo kmetom in lovcu, vsaj za enkrat gotovo umestno. Bolj neprimerno pa je zastrupljevanje pozimi, ko uničimo največ črnih vran, ki pri nas sploh ne gnezdijo. Važno pri spomladanskem zastrup-ljevanju je, da vrane ne zastrupimo zgodaj pomladi, ko mladiči še niso izleženi. Nečloveško je zastru pije vati vrane takrat, ko imajo že mladiče, ki morajo, če jih ne krmita stara, po-giniti pd gladli. Prav tako pozornost, kakor sive vrane, zaslužijo pri nas srake in tudi šoje, ki so se v zadnjih leti tudi preveč zaplodile. Posebno sraki, ki je najhujši ropar ptičjih gnezd in uniči izredno veliko ptic pevk, je precej težko priti do živega. Kjer je veliko srak, je malo krilatih pevcev. Sraka se zelo rada loti gnezd jerebic in fazanov in uničuje tudi mlade ptice. Soje pa tudi niso nedolžne in tudi njim dobro teknejo ptičja jajca. ^Tragična smrt bolne žene Ljubljana, 11. jun. — V neki hiši v bežigrajskem predmestju se je 10. junija pripetila nenavadna, skoraj zagonetna tragedija, katere žrtev je postala M. 2., soproga uglednega obrtnika in hišnega posestnika. Zgodaj zjutraj je prišla na obisk v Ple-teršnikovo ulico k svoji prijateljici, na katero je napravila vtis, kakor da trpi od težke, mučne depresije. Bila je izredno molčeča in je neprestano samo z motnimi očmi buljila predse. Potem se je na lepem domislila, da mora v toaleto, in je prosila za ključ. DomaČa gospa je ustregls želji, a po tistem M. 2. dolgo ni bilo več nazaj. Medtem je bilo slišati, kakor da je nekdo odšel po stopnicah, in domača gospa je bila prepričana, da je nesreč na ftenz odšla. Čez nekaj časa se je tudi sama napotila zdoma in se je vrnila šele pozno zvečer. de preden je padel mrak, pa je prišla v hišo soseda. Ko je stopila v vežo, je s grozo opa sila, da ee je bila pod vrati toa lete potočila po tleh mlaka krvi Brž je sklicala ljudi in poiskali so najbližjega stražnika. Vrata so bila zaklenjena, ključ je bil vtaknjen od znotraj. Ko so nazadnje vendarle odprli« se jim je nudil strahovit prizor. Stanovanje je v suterenu, v toaleti je od vrat do školjke pet stopnic. Tam je ležala nesrečna M. 2. mrtva, poleg nje izpraznjena steklenica I Izola. Nz kraj nesreče je prispela policijska komisija, ki je rekonstruirala žalostni dogodek takeie: Ko je M. 2. prišla v toaleto, ee je v svoji bolestni depre- je prišla v hišo, nihče ni opazil kake sumljive steklenice pri nji — zatd je brez besede odšla, da si kjerkoli nabavi strupa, nato pa se je neopaženo vrnila. Ko je použila strupeni napoj, je padla R> stopnicah, pri tem pa je v desno stranjo glave s tolikšno silo udarila ob ostri rob podboja na vratih, da ji je prebilo lobanjo. Strup in izguba krvi sta ji morala v nekaj minutah ustaviti src«. Spomenik' prvemu srbskemu no-vinarju Na 8mederevskem pokopališču počivajo kosti Dimitrija Da-» vidoviča, prvega srbskega novinarja, ki je umrl 7. april* leta 1838. V Srbiji sta se pred njim bavila s časopisjem ie Zaharija Stefanovlč-Orfelin in Stevan No-vakovič, a Dimitrije Davidovič je pravi ustanovitelj nacionalne/ ga tiska. Zaharija Stefanovič je tiakal svoj "Slovensko-serbski magazin" leta 1768 v Benetkah. Svoj list je izdajal tudi Novako-vič, a ves ta tisk ni imel nobenega vpliva na srbski nacionalni in kulturni pokret. Sele Davi-dovičeve "Novine serbske" so izšle pod geslom nacionalne vzgoje in bo temu geslu tudi ves čas služile. Dimitrije Davidovič se je ro-dil 12. oktobra leta 17£9 v Ze-munu. Gimnazijo je študiral v Sremskih Karlovcih, filozofijo pa v Budimpešti, kjer se je odločil za medicinski študij ter se podal na Dunaj. Tam je s svojim sremskim rojakom Frušičem začel leta 1813 izdajati "Novine serbske", ki so izhajale na Dunaju 9 let. FruŠič je bil Davido-vičev sodelavec le nekaj let, Ko je Davidovič na Dunaju še študiral medicino, se je izučil tudi v tiskarski stroki in se tako usposobil za vodstvo tiskarne. Ko jc to sposobnost dosegel, se je leta 1821 preselil v Beograd. Mladega, visoko izobraženega moža in velikega idealista, ki je videl bodočnost naroda samo v močnem prosvetnem in nacionalnem pokretu, niso mogle ustaviti na začrtani poti še tako težke ovi4 re. iLeta 183il je dosegel svoj cilj. Pod njegovim vodstvom je bila ustanovljena v Beogradu mala tiskarna, prednica današnje državne tiskarne in prva tiskarna v nekdanji Srbiji. Dve leti pozneje je Davidovič že iz> dajal svoje prosvetno glasilo "Zabavnik", 5. januarja leta 1894 pa je postal urednik "No-vin srbskih", ki so postale uradno glasilo kneževine Srbije. Nekaj časa je Davidovič svoj list izdajal tudi v Kragujevcu in je bila tudi tam redakcija njegoviH novin središče vsega sirskega narodno-prosvetnega pokreta. Se kot aktivni novinar je postal Davidovič tajnik kneza Miloša za zunanje politične zadeve, po nekaj letih pa minister zunanjih zadev in prosvete« Kot zunanji minister je dosegel velike uspehe v Carigradu. V svojih novi-nah in drugih publikacijah je priobčil več zgodovinskih spisov, izmed katerih so mnogi po-< zneje izšli v dveh knjigah. Smederevska občina je postavila prvemu srbskemu novinarju Dimitriju Davidoviču dostojen spomenik, ki ga je Izdelal kipar Lojze Dolinar. Veati iz Primorjm Blizu Bazovice aad Trstom je avto povozil 5-letnega Lucijana Cappellinija iz Trsta. Šofer je hudo poškodovanega dečka takoj naložil na avto in ga odbijal v tržaško bolniAnlco. Zdravniki ao dognali, da je dobil poškodbe na nogah in na glavi ter da al je pretresel možgane 'Prosperiteta' zavisi od baronov jekla Induzlrijako kolesje lah* ko poianejo z znižanjem cen IVashington. — (FP) — Ključ do "prosperitete", vsaj pa do ob-nove industrijskih aktivnosti imajo v svojih rokah jeklarski baroni, pravi ekonom EHot Jane-way. Kolesje lahko poženejo v tir v marsikateri indutriji, ako znižajo cene jeklu in železu. |janeway smatra, du avtna industrija, ki je največja odjemal-ka jeklarske industrije, ne bo prej zaobrutovala, dokler jeklarski baroni ne pocone pločevine. Jsto velja tudi za vse druge odjemalce jeklarske industrije. Jeklarski baroni o tem še ne marajo nič slišati. Se vedno se drže cen, katere so navili pred nekaj leti pod krinko zvišanja plač. Plače so bili ob pričetku organizatorične kampanje CIO res zvišali, toda še bolj so navili cene. Po vladni statistiki so navili cene okrog 16 do 20 odstotkov bolj visoko kakor pa je to opravičevalo mezdno zvišanje. Jeklarski baroni to seveda zanikajo. Ker mora prej priti do znižanja cen jekla in železa predno pride do industrijske obnove, je vprašanje, mar ne bodo jeklarski baroni skušali to doseči na račun delavskih mezd. Ce bi to Ktprili, tedaj bi bil to signal zu tplošno reduciranje mezd, kar pa bi usodno vplivalo na povra-tek "prosperitete".1 S splošnimi mezdnimi redukcijami bi kapitalisti le ubili kokoši, ki ležejo jajca. Tako se kapitalizem nuhuju v lastni kontradikdjl. Kako jo bo rešil, ve sam najmanj. Oživele ga bodo mogoče za nekaj časa vladne milijarde — $8,750,000,-000 — katere je zadnji kongres dovolil za WPA, PWA, relifne dajatve in posojila občinam in privatnemu, feiznisii, , Delavska organizacija podprla Mehiko ■ * Sankcionirala ie zaaego laatnine oljnih konipanij New York. — (FP) — Lom-bardo Toledano, ki se je kot delegat MehiAke delavske zveze udeležil konference Mednarodne federacije strokovnih in delavskih unij v Oslu,, Norveška, Je Izrazil zadovoljstvo, ker je ta organizacija soglasno odobrila konfiska-pacijo lastnine zunanjih oljnih kom pen i j v Mehiki. Sprejela je resolucijo, v. kateri pravi, da je mehiška vlada s to akcijo naredila korak naprej, kar je v interesu organiziranih delavcev po vsem svetu. Toledafno je osmešil 'poročila v ameriškem tisku, da je bM Izgnan iz Mehike. Prav taao zeva-jalna poročila so bila objavljena o razvoju odnošajev med Ameriko in Mehiko prej in po zasegi lastnine oljnih kompanij v Mehiki. Toledano je dejal, da na konferenci mednarodne delaveke organizacije sprejeta resolucij s poziva delzvce v vseh državah, naj podprejo mehiško vlado, ki si je s konfiskacijo laatnine an- gleških oljnih družb nakopala sovraštvo Chamberlainove vlado, ki je kmalu potem pretrgala diplo-matične odnošaje z Mehiko. Toledano je, ko se je mudil v Evropi, obiskal Francijo, Anglijo in škandinavske drŽave. Na tem obisku je dobil vtis, da se organizirano delavstvo bori, da obvaruje Evropo pred vojno. V mnogih drŽavah, zlasti v Angliji, je na vladnem krmilu reakcija. Delavsko gibanje v Franciji je v prvi vrsti v borbi proti elementom, ki bi radi potisnili Evropo v novo vojno. Vodja mehiških delavcev bo i-mel več govorov v New Yorku. Na svoji poti v Mehiko bo obiskal Washington, Detroit, Chicago in druga ameriška industrijska mesta. Moja turneja v interesu SNPJ po zapadu Piše gl. tajnik F. A. Vider Driava Illinois osi e par j e na pri kupcijskem davku Chicago, 27. jun. Agentje državnega pravdiiika so pričeli s kam/pa njo proti trgovcem, ki ao osleparili državo za veliko vaoto pri icupčijakem davku. Od štirih trgovcev so že dobili podatke, kako so se zvezali z državnimi u-radniki in potem prenehali plačevati kupčijski davek. Samo ti štirje trgovci so osleparili državo za $46,000. Preiskavo vodi Tho-mas J. Bugan, pomožni državni pravdnik. ki je dejal, da so sleparije zavzfle velik obseg. - Državni policaj obstrs-Ijenvbitki z roparji La Porte, Ind., 27. jun. — Državni (policaj Kay Dixon je bil težko ranjen v bitki z roparji, ki so tudi ugrabili dva šerifska de-putija, Charlesa Hahna in Jose-pha Kowalczyka. Policija iz treh držav — Indiane, Illlnoisa in Michiganu zdaj lovi roparje. Koroški drobiž Poziv koroške slovenske mladine V zvezi z vpisovanjem za ko<< roške srednje šole so koroški slovenski akademiki v "Koroškem Slovencu" naslovili na starše poziv, ki med drugim pravi: . "V duhu našega časa je, da mladina vse bolj odloča o usodi naroda. (Zavedajte se dolžnosti do svojega rodu tudi vi in mu dajte mladih voditeljev! Spre-jemni izpiti na koroških šolal' naj ao vam opomin. Toliko na lih fara kliče po slovenskem duhovniku in veroučitelju. Zaman kličejo naši malčki po slovenskih učiteljih. 81 o v e n s k zdravnik, živinozdravnik in od vetnik bo lažje razumel vaše poJ trebe. Gospodarski polet nove države bo kmalu pokazal tudi o-čitno potrebo po domaČih inž« nirjih in goepodarsklh strokovnjakih. Zato vas vaša mladina prosi: Žrtvujte tudi v teh te/ kih čssih v blagor svojih otrok in svojega naroda težke žrtve šolanja I" SLOVENSKA NARODNA POD PORNA JEDNOTA Izdaja stoje publikacije ia le posebne liet Proeveta sa koristi, ter potrebne agitacijo zvojih društev ln članstva la sa »ropa gzndo svojih Idej. Nikakor »e ne sz propagando dragih pod pornih organizacij. Vsaka or gzalzzeljz lata običajno tvoje glasilo. Terej agitalorUnt dopisi ln naznanila drugih podpornih organizacij ia njih društev naj s« n« pošiljalo lista Proeveta. ---po veej priliki do krajs odlo £-J?**10 **1*. d« napravi obračun. Liso-*ar med la ni imela s seboj — vezj ko (Nadaljevani*.) Pridem do Almore, povprašam, kje je mesto in mi povedo, da sem že v mestu, Mesto 1 Kna gasolinska postaja. Povprašujem dalje, katera pot vodi do Al-mora Sanatoriuma, nakar mi po~ kažejo. Po štirimiljskl vožnji ml državne ceste končno dospem do zaželjenega prostora. Napotiva se v bolnišnico in povprašava bolničarko po naši članici Jennie Tomsec. Pokale nama, da baš za Umi vrati na hodniku leži. Ko vstopiva nu hodnik, je naju takoj spoznala. Bila je iznaneda in seveda tudi veaela najinega prihoda. Jennie izgleda dobro in bila je tudi duševno dobro razpoložena. Med tem Časom, ko tu kramljamo, je pa dospel silen prašni vihar tudi do tega zavoda. Naredil se je mrak, čeprav Še nI bila pozna ura. Naokrog pride zdravnik C.'H. Gellenthien — to je menda običajni zadnji večerni obisk pri bolnikih — ki je obenem tudi direktor bolnišnice, katerega nam Jennie predstavi. Mož je jako prijazen, vesel človek; baš takšnega zdravnika po trebujejo tl bolniki. Vsled slabega vremena In prašnega vihar-jH — ko zdravniku omeniva, dn misliva še tisti večer pot nada-' ljevatl — on nama odsvetuje ln ponudi prenočišče v eni izmed kabin. Gostoljubnosti adravnlka ae je bilo težko upirati, posebno ker Je Imel njegov argument konkretno podlago. Bilu sva (r tako sita prahu, tiu nama ni bile veliko za večerjo in tako sva o-stala. S sestro Tomsec smo ae pogovarjali, dokler niso ugasnili luči, kar se običajno agodi ot deveti url zvečer. Valmora Sanatorium leži štiri milje vzhodno od glavne ceste št. 86 ali okrog 26 milj aevero-vzhodno od Laa Vegaaa. Zavod, v katerem je prostora za približno 60 bolnikov, leži nekoliko v dolini med hribovi in ne opa ' zlš ga prej, da si že skoro pri nJem. Prav v dolini teče majhen potoček, iz hribov pa vodu, katero rabijo za potrebe zavoda. Bolnišnica, kuhinja in kabine, vse je anažno, čiato, kakor tudi vrt. Kraj Je romantičen, brez dvoma prlkupljiv ob lepih aolnč nih dnevih in ae mi Je dopadel, toda prah, ta me je tlačil kot mora. Postrežba, hrana, kakor tudi akrb za bolnike je dobra, kot je zatrdila naša članica, in po zelo zmerni ceni. Ta zavod so po-stavili ČikaŠki' InduatriJakl In bankirski ma^atje predvsem zs svoje utdužbence — tako ao ml namreč povedali — In Je In-korporlran ,"Not ter Proflt." Sestra Tomsec Je dalje zatrdila, da se ne m^re o ničemer pritožiti in Je imela le dobro besedo o zavodu. Midva dotlčno noč nisva posebno dobro počivala, čeravno so bile postelje mehke, vsled že o menjenega neznosnega prahu In žena me ppkllče — menda ob drugi aU tretji url — fcn me vpraša, če m« še nI zadušil prahi Oglasim se, "da še ne," tods spravil me je ob dobro noč spanja in počitka, katerega sem W» precej potreben. Noč je bila hladna in tudi Jutro, tako da Je bilo treba zakuriti peč prej, ko je bik) treba vstati. Kakor so v zavodu povedali, so noči v tem kraju vedno hladne, kar Je razumljivo, ker svet Je tu «e precej visok, p*t do šest tisoč čevljev. Zjutraj ae poelovlva od prijaznega zdravnika In naše sestre Tomsec, ki je bila že zbujena Iti pripraviti se je biki trebs zs nz-daljnjs potovanje. Zagotavljali so me — ko sem se pritoževal čez prs h — ds jih ts ivesrečs dok* t i le po psrkrst ns leto in de s*m baš Jas imel to srečo, da sem se hajedrl tamošnjega prahu! Jennie! Midva tl Iskreno želiva hitrega okrevanje, da bi se zdrava vrnila k možu in hčerki, o kateri si toliko govorila, ko sva s« s teboj pogovarjala; I staršem, bratom In eestram. In tudi med nss, svoje brate In sestre ene orgsnlzsclje,, ker vsi, ki te psstump* te pogrešamo. DrugI dan, 20. april«, podim avto proti Us Vegsau. To mesto nI poeebno veliko, kskor nf nobeno v Novi Mehiki, je pa precej čedno. V njem so ustavim le toliko, da kupim |wr razglednic v hotelu, zgrajenem v španskem slogu, ki v tujcu na prvi iiogled vzbudi zanimanje. Kes lepa stavb« 1 V zraku je še vedno nekoliko prahu, vendar pa prodirajoči solnčni žarki obetajo lep dan, ki se res porodi čez kakšno uro. Od tu se vožnja zopet vije med hribovjem, klanci in dolinami, med katerimi se tu iu tam opazi revna indijanska vasica, ki potnika opozarja, da tod še živi neka.l tega rdečega ulemena, Globoko doli v soteski, kader se je leta 1802 med četami Severa in Juga pod generuioma Canbyjem in Siblyjem bila ena najodločnejšlh bitk, leži takozvuni "Old Plgeon Kanch", na katerem je — prav ob državni cesti—vodnjak, o katerem sodijo, da je najmanj '400 let star in da so ga zgradili Indijanci. Vodnjak ima to zanimi-' vost, da je precej glolnik in v njem je vedno voda. Zložen Je iz samega kamenja brez kakšne primesi In je še vedno dobro o-hranjen ter tudi trden. Ce ho, češ v ta vodnjak izgledati, te stane 26c, toda vode tl dajo ia-stonj in pridigo, kako mrzla in dobra voda je, is keterih gora prlhajs Itd. Vse to ti pripoveduje oskrbnik, ko vleč« vodo is vod-, lijaka. Tako hitro pojasnjuje, kakor bi se bal, da bi gotovo kaj ne zamudil. Naravno Je, da me je gnala radovednost pogledati v vodnjak In ker aem bil slučajno žejen, s« nisem branil pitne vo-(k), četudi me je prljuznl nadzornik, ali kaj Je že, hotel zaliti z njo. (Dalje prihodnjič.) Glasovi iz naselbin (NadelJsvsnje a I, itrssl.) tem no bo rešeno, kot jo oatalo nerešeno pod novim dealom, katerega končni cilj Je tudl cllj La Follettove stranke: krpanje kapitalizma, du ae ga oh runi pri življenju. In kar se tiče Tonetove hvalo, du še plačuje Članarino stranki, Je pruv malega pomena sa človeka, ako se bojuje, čeprav nena-menoma za obstoj kapitalizma. Sicer |m* se Je atranka, kamor on aedaj spada, odcepila od socialistične stranke in je sedaj le privesek novega deala, S tem, da odgovarjam Tonetu na njegove dopise, ni moj namen, da bi ga "grisel", kot on pravi, ali udaril po fašističnem kopitu, kajti Jaz verujem v demokracijo in svobodno hssedo za vsakega človeka, pa naj bo mojega mišljenja ali ne. Nadalje ve-rojem tudi v izobrazbo kot temeljno podlago socializma. Izobrazbo |w delavci prejemamo na ta način, da odkrivamo svoje različne nazore v časopisju. Prijatelja Zornika sem mnogo let poznal kot velikega delavskega Isiritelja in agitatorja, lipam, ko se otrese visoko letečih obljub novega deala, du bo zo|»et poslal to, kar je bil, Joe Vidmar, 747. Tedenski odmevi (Nsdsljevaaja a I. stresi.) ae Je zadnje čase v svojih govorih na primer odprto postavil ne stran golega imperializma. Ameriškim kapitalistom ns primer svetuje, naj priskočijo na pomoč Kitajski z Investiranjem več milijard dolarjev, vlada pa naj zgradi dovolj močno M no mornarico (kar se zg<*dl, sicer ne na željo Hrovvderjs, pač ps ns željo wallstreetsrjev), da bo Ish-ko l/rs ni Is te inveet iolje ns Daljnem vzhodu |*» formuli "kolek-tlvne zaščite"!M V svoji spre-obrnitvi v stalinističnega impe-rialists je !lrowder celo prekosiš — Hearsta! iftfKM SVOJ KIJ A MM ATA John Volka, po doma/« Mrhlana Is V«|lfc» Mukovir. na Notranfrto«" Va-#inssM >• fti val v Davlss, W Va., Varane, Ps, ssdnja Uta v < hkrasu, III. C* j* kositi kaj »rana, kj* m nahaja. »it im ako bo sam tttal lo vr»Or». n«) Is >|«o*n*i na saalovt Krank Volk, »3S Diaon Ht, llomo-Pa. —Adv.) D08T0JMVBDJ; M. Bratje Karamazovi In predstavite si, prav to mM, to^ podmeno o tem, kako bi bil Karamazov utegnil ravnati z zavojem, sem bil baš dva dni pred tem ie ilišal od Smerdjakova samega — da, osupli me je s njo: zazdelo ae mi je namreč, da se h lini prostodušnegs, ds poseza naprej in mi natvezava to misel, da bi prišel sam do takega zaključka — skratka, da mi jo nekako priše-petava. Ali ni prišepnil te misli tudi preiskavi T Ali je ni natvezil tudi velenadarjenemu tožiUlju? Poreko mi: kaj pa starka, Grigori-jeva žena? Ona je vendar slišala, kako je bolnik vso noč stokal poleg nje. Res, slišala je, a U predstava je vendarle zelo nezanesljiva. Poznal sem neko damo, ki se je bridko pritoževala, da jo je vso noč budil pes na dvorišču in ji ni dal spati. In vendar je bil ubogi psiček, kakor se je dotlej dognalo, vso noč samo dvakrat ali trikrat zabevskal. In to je naravno: človek spi in zdajci začuj« stok, prebudi se nejevoljen, ker si ga zbudil, in v trenutku spet zaspi. Cez dve uri se spet začuje stokanje in on se spat zbudi in spet zaspi; in naposled spet stok. čez dve url, to je po tem takem trikrat v teku vse noči. Zjutrsj zaspanec vstane in se pritoži, da je nekdo vso noč stokal in ga je neprestano budil. A prsv Uko se mu mora zdeti: presledke spanja, vsskega po dve uri, je prespal in se jih ne spominja, zapomnil si je tla minuU, kadar je bil zbujen, in zato se mu vidi, da so ga vso noč budili. A zakaj, zakaj, vzklika obtožba, ni Smerdjakov v svojih pred-smrtnih vrsticah priznal dejanja? 'Za eno je imel dovolj vastl, za drugo pa ne?* Toda dovo-lite: vest — to je že kesanje, a kosanja pri samomorilcu morda niti ni bilo, ampak aamo obup. Obup In kesanje sU dva povsem različni stvari. Obup uUgne biti hudoben in ne-spravljiv in samomorilec je v tistem trenutku, ko ja položil roke nase, morda dvojno sovražil one, ki jim je vse svoje življenje zavidal. Gospoda porotniki, varujU se sodne pomoU! V čem, v čem vidite neverjetnost vsega tega, kar sam vam pravkar opisal in obrasložil? Najdite v moji razlagi napako, najdite nekaj nemogočega ln nesmiselnega! Ako pa je v mojih predpoeUvkah samo senčica možnosti, samo senčica verjetnosti, vzdržiU se obsodbe. In mar gre tukaj samo sa senčico? Na vsa, kar mi je sveUga, se kol nem, da trdno verjamem v svojo razlago umora, ki sem vam jo pravkar posUvil pred oči. Pred vsem pa, pred vsem pa me bega in rasburja venomer isU misel, da ni v vsej mnoiici dejstev, ki jih je obtožba nagrmadila na obtoženca, niti enega le količkaj točnega in neoporečnega, ampak da Ja nesrečnežu poginiti edino zaradi celotne svese Uh dajsUv. Da, U celotna aveza je strašna: U kri, U od prstov kapljajoča kri, to okrvavljeno parilo, U Umna noč, po kaUri se razlaga krik: 'Morilec svojega očeUI' ln tisti, ki ja kriknil, kako pade v naslednjem trenutku z razbito glavo, in sa Um vsa U mnoftica izrekov, ispovedb, kreUnj in krikov — o, vaa to Uko vpliva in ja tolikanj smožno podkupiti prepričanja 1 Toda, gospoda porotniki, ali more odkupiti tudi vaše prepričanje? SpomniU se, da vam je dana neomejena oblast, oblaat, da vežeU in razvezu-JeU. Toda kolikor silnejša je oblast, toliko s^ašnejša Je njena uporaba I Niti sa pičleo na odstopim od Uga, kar sem pravkar rekel, toda bodi si, naj bo, za trenuUk prisUnem na obdolliUv, da si je moj nesrečni klijent orde-čll roke v očetovi krvi. To Je samo podmena, še enkrat povem, niti trenutka ne dvomim o njegovi nedolžnosti, a bodi si, naj bo, smatrati hočem, da je moj obtošenec kriv očetomora, toda vi poslušajte vzlic Umu mojo besedo, če bi tudi dopustil UkŠno predpostavko. Srce me žene, da bi vam še nekaj povedal, ker slutim tudi v vaših srcih in dušah veliko borbo ,.. Oprostite mi to besedo, gospodje porotniki, to besedo o vaših srcih in dušah. Toda biti hočem do konca resnicoljuben in odkrit Dajmo, bodimo vsi odkriti l..." Na Um mestu je prekinilo zagovornika dokaj močno ploskanja. In res, ko je izrekel zadnje besede, Je bil zasvenel njegov glas Uko iskreno, da so vsi začutili, da Ima morda ros kaj povedati In da bo to, kar zdaj pove, ras najvažnejše. Toda ko Ja predsednik sačul ploskanje, Je glasno zagrozil z "i »praznjenjem" sodne dvorane, 6e sa "kaj podobnega" še enkrat ponovi. Vse Je utihnilo in Petjukovlč ja pričel s neksm novim, presunjenim glasom, nič več ne s tistim, s katerim je govoril doslej. XIII Preiuštvo t mislimi "Mojega klijenU ne pogublja samo celotna zveza dejsUv, gospoda porotniki," je vskliknil, "ne prav za prav pogublja mojega klijenU samo eno dejstvo: to je — truplo njegovega starega očeU! Ce bi šlo sa navaden umor, bi vi spričo ničevnostl, nedokazanoeti in fantaatič-nosti dejsUv, ako si ogledamo vsako izmed njih posebej, ne pa v celoti, zavrnili obtožbo ali se vsaj premislili, da pogubiU usodo človeka zaradi edinega predsodka zoper njega, ki ga je na žalost tolikanj zaslužil! A tu ne gre za navaden umor, tu gre za očetomor! To imponira, Uko zelo, da se niti ničevnost in nedokazanost obremenilnih dejsUv sama ne zdi več tako ni-čevna in nedokazana, in to celo tistomu, ki je najmanj preduverjen. Nu, kako naj opravičimo Ukega obtoženca? Kaj pa, če je vendarle moril in odide nekaznovan — tako čuti v svojem srcu sleherni skoro nehoU, skoro instinktivno. Da, strašna stvar je preliti očetovo kri, kri njega, ki nam je dal življenje, kri tistega, ki nas je ljubil, kri tistega, ki je zaradi nas prizanašal svojemu lastnemu življenju in ja že od mojih otroških lat trpel z menoj v vseh mojih bolesnih, vse življenja trpel za mojo srečo in iivel ssmo v mojih radostih in mojih uspehih! O, ubiti takega očeU — na, niti pomisliti ni moči na to! Gospoda porotniki, kaj oče, kaj pomeni U beseda, da je laao veiuca, kakšna strašno velika ideja ja skri-U v Um nasivu? Pravkar smo deloma nazna-čili, kaj ja in kaj naj bi bil pravi oče. V tej zadevi pa, ki se zdaj vsi toliko ukvarjamo z njo in od kaUre nas bolijo duše — v Uj zadevi se ni oče, pokojni Fjodor Pavlov ič Karamazov, niti malo ujemal s tem pojmom o očetu, ki se je pravkar razodel našemu srcu. To ja nesreča. Da, resnično, nakaUri oče je podoben nesreči. OiJtejmo si tedaj to nesrečo nekoliko bliža, gospoda porotniki, sakaj ničesar se ne smemo ustrašiti glede na vainoat odločitve, ki je pred nami. Mi se sdaj celo ša posebej na smemo ničesar bati in se Uko rekoč braniti kake ideje, kakor otroci ali plašljive ženske, da uporabim uspeli izraz velenadarjenega tožitelja. Toda v svojem vneUm govoru ja moj spoštovani nasprotnik (nasprotnik, la praden sam bil isrekel svojo prvo besedo) — ja moj naaprotnik nekajkrat vzkliknil: 'Ne, nikomur ne prepustim obrambe obsojenca, ne prepustim ja njegovemu zagovorniku, Id ja prišel la Petro-grada — če sem tožiUlj, sem tudi branitelj.' Tako ja vskliknil nekajkrat, a vendar ja posa-bil omeniti tole: če ja bil naš strašni obtoženec dolgih tri in dvajset let tolikanj hvaležen sa an sam funt orahov, katera Ja bil dobil od edinega človeka, ki ga je otroka polaakal v očetovi hiši, tedaj, narobe, vendar tudi ni mogoča, da sa Uk človak na bi bil vseh Uh tri in dvaj-aat let spominjal,tkako ja pri očetu 'bos Ukal po zadnjem dvoHiču, bras čreveljčkov in s hlačkami na enim gumbu', kakor sa Ja israsil Človekoljubni doktor Herzenstube. O, gospoda porotniki, čemu naj si še bliša ogledujemo to nesrečo ln ponavljamo to, kar vsi ta vedo! Kaj Ja našel moj klijent, ko ja prišel semkaj k očetu? In čemu, čemu je treba predsUvljati mojega klijenU kot brezčutneža, sebičneža in nest vor? Neobrzdan je, divji In samopaften, zato ga zdaj tudi sodimo, a kdo je sakrivil njegovo usodo, kdo ja kriv, da je dobil pri svojih dobrih nagnjenjih In svojem hvaleinam, čutečem arcu Uko slabo vigojo? Ali ga ja kdo učil pravega razuma, ali je imel kak pouk v znanostih, ali ga je kdo la količkaj ljubil v njegovem de-tinstvu? Moj klijant je rasel v varstvu božjem, to ja, kakor divja zver. On ja morda hrepenel, da bi po dolgoletni ločitvi vidal očeta, morda sa Ja poprej tisočkrat kakor v sanjah spominjal svojih otroških let Ur odganjal odurne prikasnl, ki so mu bile osUle issa de-tinstvs, Ur s vso dušo hlepel po Um, da bi opravičil svojega očeta in ga objel I In kaj ? Oče ga je sprejel samo s ciničnimi poemeški, s nasaupljlvostjo in krotovičenjem sastran spornega dinarja; pri vsakdanjem 'ko-njačku' ja slišal aamo razgovore in tlvljanake nazore, od katerih se mu je obračalo arca; ln naposled ja vida) očeta, kako nJemu, sinu, sa njegov sinovsld denar odbija ljubico — o, gospoda porotniki, to je odurno in okrutno! In prav U starec sa vsakomur pritožuje o nespo-štljivostl In okrutnosti svojega sina, Ur ga blati v družbi, mu Ikodi, ga obrekuje In kupuje njegove zadolinioe, da bi ga apravil v zapor! FriicIU SI»b»rJ.»»: SLEPEC y > — Ni bila lepa mala Katarina, in to je tudi vedela. Njen oaki ob-ras Je bil bled in nepomemben, boke Je imela mnogo preširoke, in če sU Jo videli pri hoji. aU imeli občutak. kakor bi dei.no nogo nakoliko sa seboj vlekla Vedela Je to mala KaUri na. in njene oči, velika, večno aačudene otroške oči, ao ee pri Um smejal«. Prav nič nI poskušali« da bi m polepšala s kremo adi s po- dobnimi lepot iii. Samo enkrat naj so jI črke samigljale pred očm teden — kadar Je šla v kino gla- potlej so začele pred njo ptesa- dat Krvi na Willnerja — si Je po- ti., selena In rdeč« . .. in ru tegnila kodrasti pramen črnih las malo globlje na čelo. Kakor bi houla skriti svoj obraa. Včasih a« Je ž« Uko sdelo. kakor bi gledal s platna ravno njo, samo njo .. . Pogosto Uga pogleda nI mogla prenesti . . . ZbeUla J« ven, zdrvela po hodniku na c«-ato, tavala sem in tja, potUj se je pa a pet vrnila, ker ni mogia biti bras nJ«govih oči. Uh oči, ki a« J« sdelo, da venomer IŠČajo aamo njo. ln nekoč, ko j« brala časopis, mane In viJoličaaU ... In sa str nll« skupaj v en sam, neusmiljan sUvek: "Ervln W 111 ner, slavni filmski In gledališki ljubljenec, temna-da oslepel." In potlej jI ja po glavi rojila samo ena mie«t: U oči. ki so jo IMfcdoval«, ki j« nlao izpustile na podnevi ne v sanjah. U oči so ugaanil« . . . In potkj, potlej sa ja tisto zgodilo Pospravila j« svoj« stvari U at odbijal* k njemu, k tuj- — PE08V1TA ^ cu, ki ga ja poznala aamo s ptet-na. Ponudila mu je svojo roko— čisto preprosto in samo po sebi rasumljivo se ji je to sdelo — ona, mala, plaha KaUrina ... KaUrina Willnerjeva je ure-ala sveže poljske cvetlice v kozarcih. V obraz Je bila še zmerom bleda in njeni boki so bili še zmerom široki. Toda v štirih letih se je naučila pravilnejše ho-e: nič več ni desne noge Uko vlekla za seboj. OdprU je okno primaknila naslanjač čisto k zidu, da ga je obsevalo solnce. "Ali ja prav tako, Ervin?" ga e vprašala in se mu nasmehnila. de zmerom se je smehljate s stim nasmehom. Kadar se je nasmehnila, ni ustnic niti premaknite, ampak se je smehljaU z očmi, z velikimi, večno začudenimi očmi. "Da, prav Je Uko," Je menil slepec, "danes je selo toplo. Pomladansko solnce pošUno gre-e in svetlo je. Stopi bliže k oknu, Katarina! Tako. Tvoji lasje so na solncu slat lesket, solnčni žarki pobliakavajo in se iskre V njih. Lapa si, ali veš? Zmerom moraš sUti na solncu, Katarina!" Skoraj nezavedno si je pomak nila Katarina Umen pramen kodrastih laa globoko na čelo. Iz vaze je vzela cvetlico, rdečo cvetico, in si jo pripela v lasa. Stopila je pred zrcalo. Ne, ni lepa! čeprav ja on, slepec, o Um prepričan. Njtni lasje so Umni In zmerom nskam rasmršeni. Celo pomladansko solnce na more pri-terati nanje prav nič slatega leska. Kakor samo od sebe ji je tedaj srcalo padlo na tla. Ni se mogla apomniti, da bi ga bila sama spustila is rok. Katarina se je spet smehljaU. 'Morebiti ne bodo mogle njegove oči nikoli več gledati," je pomislila, "morebiti avoj živ dan na bo moctl opaziti, kako grda sem ..." in potlej: "Ce bodo njegove oči spet usrle beli dan — zdravniki še niso iagubili upanja—potlej bo vsega konec, moja sanja bodo pri kraju... Toda ali ni bila mar areča teh štirih lat tolikšna, da je bo polno vse življenja?^' 1 "Kaj js, Katarina?" ja vprašal Ervin in uprl vanjo avoje mrtve oči. "Nekam tiha si danes .. . Zakaj si žalostna, KaUrina?" "Saj nišam žalostna," je od vrnila In sa,skoraj začudila," da je njen glas Uko trden. "Okno bom saprla, mrači sa ie in hladno posUja . . ." Mož se js naamehnil: "Se nič mi nisi povedala, kaj js rekel doktor Carper. Saj danes s njim govorila? Ali ti še zmerom čenča o teni da je moja slepoU samo živčna zadeva? In da je nekakšna nova 'posebna* bolezen? Smaian ja U padar! Ca js človek štiri leU slep, KaUri na, potlej na verjame več adrav nikovmu zatrjevanju, da bo spat spregledal .. ." Ne smet isgubitl poguma! gs js tolažila Katarina. "Prav gotovo boš apat spregledal. In ne bo dolgo, ko sa bo to sgodi lo!" "Ce ti rečeš ..." je znova vsplamUlo upanje v njegovem drhtečem glasu, "če ti rečeš, KaUrina. potlej apat verujem svoje ozdravljanje .. ." "Verjemi!" ja šepnite žena Kmalu bol spregledal, prav kmalu!" Sklonite sa ja čisto blizu slepcu. Uko bliau. da je s temnimi kodri saaančila njegove o-či. "Lepa ai, Katarina, čudovito lepa ..." « Vse se ja Uko hitro shodilo. Uko neverjetno hitro. Najprej so Ervina ianenada odpeljali v sanatorij, potlej tri ali štiri dni samo brnenja Ulafona, in tu in tam oblaki v bolnišnici. Vmes obžalujoče tm i ga vanje s rameni in prijateljske, tolažil ne zdravnikove beseda. Nato — bilo je nekako pred dvema tednoma — js KaUrina zvedela In dan nato ja bral v časopisih ves svat: "Ervln WIllner ja spregledal." In sdaj stoji tu. U mala Katarina. V svoji sinji svileni oblaki. ki j« njeno posUvo delala š« bolj oglato Sredi sobe stoji, »radi sob«, dragače n«Vam mračne in žalostne, danes j« p« prepolna cvetlic. Sinjih in rumenih, in belih, ia oežnOrožnatih cvetlic. VRHNJA PLAST po i 0L —FaderaUd Picturea. "Poglej, kako trpi moj ubogi mož v uradu, da si kar nohU grize od narvosnoati." In v levem kotu je majhen kov-čeg, pripravljen za potovanje. KaUrina ga še enkrat odpre in položi vanj štiri cvetlice. Eno sinjo, eno rumeno, eno belo in eno nežnorožnato cvetlico. Potlej kovčeg zapre. Počasi in oprezno, in zelo trudna "KaUrina," je dejal Ervin Willner, ko sU stopala po velikem drevoredu, in zvenelo je ko vprašanje. "KaUrina, drevesa so ozelenela. .." "Da," je prikimala KaUrina in si mislila: "Ljubim te!" In tedaj jo je spet prešinilo, da je U človek zraven nje lep, da ljubi ženska, ki se ne smehljajo samo z očmi ampak tudi z ustnicami ... in prešinilo jo je, da filmska družba upa, da . . . In prešinilo jo je, da je prišlo pismo Mirni Morenove ... In prešinilo jo je, da je U mladi, zali in elegantni mož zraven nja še ni pogledal, odkar spet gleda jasno v svet... in da hodi sraven nje že več ko pol ure ... in da nekje v višavah žvrgoli kraljiček . . . Prihitelo je mlado dekle. Nežne rame, visokorasla in zelo ljubka. Za trenuUk je obsUla in se zasmejala. Njen pozdrav je zvenel ko: "Hej, Willner!" Njegova tovarišica je bila. Katarinin korak je posUl nekam počasnejši, trudnejši. Kraljiček je še zmerom žvrgolel. Pot skozi drevored je bila lepa, a trajala ja le nekaj minut. 2e se je kasalo sleme male vile. "Skoda." je pomislite Katarina, "samo še štiri ali pet, ali če pojdeva zelo počasi, morebiti osem minut. Potlej bom vzete svoj mali kovčeg, ki me čaka v levem kotu sobe ... in potlej bom rekla: Zdravstvuj, Ervin, ne potrebuješ me več, in tudi pisati mi nisi dolžan. Kadar bo kakšen tvoj film prišel v mojo rojstno vas, tedaj te bom obiskala—vsak dan. Sedete bom kakor zmerom v drugi vrsti, čisto na koncu. Tu sUne sedež nam-reš samo štiri dinarje, veš, in razen tega si mi Uko mnogo, mnogo bližji . . ." Na lepem ni bila nič več žalostna, mate Katarina, prav nič ji ni bilo več hudo. Vesela je bila, da je smela iti poleg slavnega filmskega igralca Ervina Willnerja, ki je bil štiri leta njen mož. Vesela je bila, da je smela z njim občudovati čudo: ozelenitev dreves! Pomežiknila je v solnce, naravnost v solnce in je rekla, kakor tjavdan, a vendar nekam ponosno: "Ti, Ervin, ljudje se obračajo za teboj!" Tedaj se je usUvil, jo Usno objel in dvignil njen obraz k sebi. Pogledal jo je, prvič jo je pogledal, čisto v oči—in s« nasmehnil. KaUrina se je ustrašila. Nasmehnil se je Uko, kakor se je smehljala sama: nič ni premaknil ustnic, samo oči so se mu smehljale . . . In potlej je zaslišala njegov glas, bolj čutite ga je ko slišala, glas, ki v njem ni bilo razlike med temi čudovitimi štirimi leti in današnjem dnem: "Motiš se, KaUrina! Ljudje se ozirajo za Uboj! Ker si lepa ... in ker . . . ker se tu pa Um ... ujame poreden solnčni žarek v tvoje lase . . ." (rR-i) Dok ter Harrings j tl njem dognal, da učinki nega življenja na živčni in torej tudi na želodcu« nikakor ne odnehajo tak delovni človek »«ie a Ravno narobe! Posebno ki duševno delajo, tako I posledicami možganskega tudi pri počitku, da vpli poznejši učinki tudi na i živce in na organe za »pL nje hrane. Po drugi stran doktor Harrings ugotovil, vo, ki se bralca osebno na razburjene živce celo in pomirjevalno Učinkuje (Pisatelji, glasbeniki, ji, strokovnjaki za rektel ljudje, ki imajo kakšen duševen poklic, vedo iz skušenj, kako trpe v svoj stem $asu, ker se jim pn pravkar prekinjenega deli rekoč vsiljujejo kot nadleg sli. Vendar se jih pa vse« morejo meni nič tebi nič o ali pa prenehati misliti iT narobe, 'venomer se jim vračajo k njim. Duh dela matsko dalje. Takoj ko vek vzame v roko knjigo sopia, prekine tok teh nad misli in ta oddih hkrati učinkuje tudi na želodec, torej mož med kosilom č sopis, to £c ni zanemarjali ne in prezlranje njene kul umetnosti. _ Za otroke vse to, kar srn raj povedali, že zato ne ker otroci samo iz želje p zacijah pri kosilu skrivajo go pod mizo. Vleče jih ns razgibano pustolovsko čti čtivo pa razburja in draži in torej nikakor ni koristn otroku jed Uko premalo in zato tudi premalo zalež Ali je branje med jedjo škodljivo? "Pri jedi ne bomo brali!" pravi žena, kadar hoče izmučeni mož tisU pol urice pri kosilu porabiti za čitanje časopisa, da bi izvedel, kaj je novega doma in po svetu. Mož kajpak na tihem priznava, da ne dela prav, ko med jedjo čita, vendar pa nekje na dnu srca čuti, da U kategorična zapoved — vsaj pri nj«m — ne velja. Cesar pa on ne more utemeljiti, to je pred kratkim dokazal ameriški zdravnik in psiholog Dr. Harrings. V svojih ugotovitvah doktor Harrings tudi < vsem znani okolščini, da p manjkanju veselih pogc lahko samo godba docela mesti razvado čitanja pri Zato priporoča dr. Harrin dom radio, saj skoraj vse je ob času kosila oddajajo veselo godba Kapelniška po hotelih in restavracijah ravno Uko ugodno vplii nervozne bralce kakor ves« dijska glasba. Nič manj zanimiva ni vitev, da se zaradi pomi nja časa vse pereče doma deve med zakonci, med sU otroci obravnavajo ravno-dne, med kosilom. Dandai so ti pogovori le redkokdi bavni in veseli, a vesela ska godba jih ublaži in ugi strino raznih vprsšsnj in vorov. Užaljeni ženi ali pa tisti moževo zdravje ni deveta bo menda vseeno, sli skuii mož z očmi sli ps z ušesi pr H nadležne in mučne živči meve poklica, samo da n obed Uko dišal, kakor my ka privošči. -("H ČIST IILI SVIMSC • CO 1#0 funte* ....................... Napravi 10 »»Ionov m PBAVI ČISTO BBU »VIS»M 1*0 funtov ..................... —Popust trto*«" >*»!•» pripravi)«" JE* Ml ptatemo pravotnlno POSIJrra X NABOČIMM.- N-lovlu Mi N| UM t POSLUŠAJTE PALANOECH9S TMVa BU Folklort Radio Prog* Everjr Sunday f resi 1 * StatkM WWAB -12*** it« naročeni ss * PiulairaiU f* Ali _ •Praavaur? PedeiraJt* ž Povted na Kanton, glavno mesto j«žn« Kitajske, na kat< ivalev v zadnjih tednih. |