THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS in U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indivisible with liberty and justice for all". VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, O., PETEK (FRIDAY) JAN. 5., 1923 ST. (NO.) 4. Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c. E GOTOV, DIPLOMAT.!E SI PRIZADEVAJO, DA RAZKOL, KI JE BIL ŽE DOLGO ČASA NEIZOGIBEN, PREDSTAVIJO V KOLIKOR MOGOČE MILI OBLIKI. POLICIJA IŠČE ŽENSKO V TATVINI. Pariz, 4. jan. — Anglija in Francija sta danes sklenili, da. bosta od sedaj naprej hodili vsaka "zase. Teško je sicer reči, da je ententa razbita, kajti kar se tiče enotnosti nastopa je prišle do spora že na mirovni konferenci v Versaillesu. Dalnašnji dan v resnici ne znači druzega kot konec dolgega prizadevanja, da se pokaže pred svetom, da so interesi obeh dežele z ozirom na Nemčijo eni in isti. Da je prišlo do tega, je bilo že dolgo neizogibno, in da je prišlo brez razvnemanja strasti, brez vpitja ali prebiranja, temveč je bile mirno izgovorjeno od strani Bo-nar Lawa in mirno priznano od Poinc-areja, je morda najboljše, kar se je moglo zgoditi. _ Za Evropa znači to morda nesrečo. Možno je, da ta definitivna razkol poveča finančna in ekonomska zla Ev-rope, ki bodo morda hujša in večja kot vojna sama. Možno je. da pride rlo nove vojne preje, kot si kdo drzne mi-sHti. Toda bilo je neizogibno vzpričo značaja obeh dežela, njiju razpoloženj in njiju gospodarskega razvoja. Faktične besede, s katerimi je bilo dolgo zavezništvo ra?pušče-n°, so bile izgovorjene ob 6:30 nocoj po: triurni ,seji na kateri je bil napravljen poslednji poskus, ne toliko, da se premosti širok prepad, ki loči obe deželi, kot da razložita svoja nasprotujoča stališča. Po seji je sledil pol ure trajajoči odmor, tekom katerega ^a francoski in angleški ministrski predsednik pripravila Sv°ja zaključna govora. Bonar Law je cdšel v 'svoj h'ctel ter o-dredM, da se vse pripravi za odhod, potem se je vrnil v Quai ^'Oiisay ter prečital nastopno izjavo: i -T "Vlada n.ieirovega veličanstva 3e po najbolj resnem razmotri-vanju francoskih predlogov prišla do definitivnega zaključka, da ti predi c gi, a k o bi se jih izpeljalo, ne le m bi prinesli zaželjenih rezultatov, temveč da bi najteže imeli resen ali celo katastrofalen učinek na stanje Evrope. Pod temi okoliščinami jih Anglija ne more sprejeti ali odgovornost zanje. "Vlada njegctveiga veličanstva °benem čeli zagotoviti vlado republike, da medtem ko neskončno obžaluje razliko mišljenja o tako resnem predmetu, pa osta New York, 4. jan. _ New- yorSka policija išče v zvezi z o-ropanjem Mrs. Irene Schoell-kopf, kateri je bilo v apartmentu umetnika Carmana vzete za pol milijona dolarjev draguljev, neko mlado letpo žensko, o kateri se sodi, da je napravila načrt za rop. Med dragulji se je baje nahajalo več draguljev, ki so bili nekoč last ruske vladarske dinastije. --o--- — Načrti za Slovenski Narod - Dom so sedaj dogotovljeni kar re tiče poslopja in tudi financiranja. Otis & Co., ki je ena najzanesljivejših finančnih tvrdk v deželi, je sprejela po posredovanju Mr. John Perkota od tu-jezemskega investicijskega oddelka, izdajo bondov. Precenilo se .le vrednost sedanjega posestva, ki meri 47,000 kvadratnih čevljev zemlje in sicer na $93,791. Novo poslopje bo veljalo, kakor je začrtano, okrog $212,636, tako da bo celotno posestvo vredno $306,42 7 T! PRICE ZA OBRAMBO PRIPOVEDUJEJO O NASILJU PUŠ KARJEV. Borba za ženske minimalne plače. POSLANCI IZ CUYAHOGA O-KRAJA PODPIRAJO TOZADEVNO PREDLOGO. __________ __________, ____( Na podlagi 'tega prijateljstvo ne le angleške . proračuna je izdala Otis &; Co. v'ade, temveč tudi arugle&kega nareda napram francoski vlad *n narodu heizpremenjeno." Na to izjavo j? ministrski Predsednik Poincare podal naslednji odigover: "Francoska vlada je zelo skrbno proučila angleški predloge čim dalje jih je proučevala, t> in bolj «Jvidno ji j.' postaja-da bi sprejem istih ne le zna-"no znižal dolg, ki ta ima dobiti Francija, temveč da bi se prevr-n'io vso vcrsaillesko pogodbo, v r pa francoska vlad? ne more '''i voliti. "Vlada republike globoko obsuje, da ne more soglašati z Veliko. Britanijo glede teh res-nih vprašanj, toda zahvaljuje a%leškc vlado za njene, prijateljske izjave in ji more zagotovi, da sentiment francoske vlade in naroda napram Angliji nav zlic tej razliki v mišljenju osta- neizpremenljiivo prisrčen. ^nierika čaka na odgovor Evrope. ^^Wa&hington, 4. jan. — Zdaj ?e j-3 zavezniška konferenca 'Slede retperscijskega vprašanja ,6!ula- pričakujejo Zedinjene Za,Ve 3 precejšnim zanimanjem 43posojilo in je izdala za $130,000 zlatih bondov, ki so narejeni na prvo vknjižbo ter bodo nosili po 7 odstotkov obresti. Ti bondi bodo dozoreli v teku 20 'let Mr. Perko je razprodal žej precejšen del izdanih bondov, kajti tu ni nobenega dvoma 0 sigurnosti investicije. Priporočamo tudi rojakom, da se poslužijo te prihke ter investirajo svoj denar v to izdajo ter vršijo istočasno njih narodno dolžnost kot Slovenci in pospeševalci Slovenskega Narodnega Doma. Mr. Perko, ki je rodom Slovenec, je pri Otis & Co. že zadnje dve leti kot u-pravitelj tujezemskega investicijskega oddelka in je dobro znan med tujezemskimi invastorji v Clevelandu in okolici. Odgovora zavezniških dežela na vprašanja, ki jiih je stavil državni tajnik Hughes / svojem nedavnem govoru v New Havenu. Huighes je v svojem govoru namreč dal razumeti, da bi bilo naj. bolijSe, ako bi se (Odškodninsko vprašanje izročilo v rešitev mednarodni konferenci gospodarskih in finančnih izvedencev. Marion, 111., 4. jan. — Priče, ki so bile zaslišane v sredo v zve zi z obravnavo proti peterim u-nijskim rudarjem, ki so obtoženi umora, so izjavljale, da so pulšlkarji, ki jih je najela Lester Strip Mine družba s svojimi dejanji naisi'ja, ustrahovanja in ropanja povzročili pokol j v Herri-nu, v katerem je veliko stavko-lomcev izgubilo življenje. Lucien Tucker, ki je v rudarski uniji že 28 let, je izpričeval, da so kcimpanijiski puškarji ustrelili prvi strel pred masakrom in da je ta strel ubil rudarja Hendersons. Jaz sem bil blizu rudnika popoldne dne 21. junija," je pripovedoval Tucker. "Od tamkaj sem videl veliko puško, ko je stal na vrhu visokega nasipa. Razgo-varjal sem se z igručo mož, ko je puška pričela lajati. Izgledala je kot puška, ki sem jo videl v rudniku pred več dnevi. Rudniški superintendent, O. K. McDowell, ki je povedal, da je bila to strojna puška." Pri izpraševanju od strani državne prosekueije je Tucker izjavil, da so na streljanje iz rudnika tudi rudarji pričeli streljati. V prilcig obtožencev je izpričeval danes tudi W. M. Burton, podjetnik h nekeiga sosednjega rudnika. On je na izpričevan ju izjavil, da je videl v uradu Les^ ter rudnika pri Herri nu- oborožene puškarje, puške in munici-jo ter da se je superintendent bah al s svojo zmernostjo kot1 lomilec stavk. iNeka druga priča, E. V. Renfrew, je izpričeval, kako so ga puškarji ustavili na javni cesti in oropali. "Skupin? puškarjev me je ustavila na javni cesti," je pripovedoval, "ter me suvala semtertja, nakar so preiskali mojo oibleko ter vzeli iz žepev 40 centov. To je bilo vise, kar sem imel .pri sebi. Predno so me spustili> s0 me .posvarili, da nikomur ničesar ne puvem, česar tudi nisem storil do enega meseca nazaj." --o---— — Ko je videla Mrs Robert Collister iz 7105 Lejington Ave. nekega imladega zlikovc.a udreti sinoči v stanovanje svojih sosedov, je šla in lepo brez vsakega hrušča poklicala policijo. Tat pa je prišel kmalu od sosedovih in Mrs. Collister ga je v strahu, da ji uide predno pride policija, o-govorila in se razgovarjaila z njim toliko časa, da je prišel leteči škadron in ga odpeljal. Mladenič 'je star 1 9 let in je bil vsled tatvine še kot majhen deček poslan v poboljševalnico. — Ogenj, ki se pojavil v drugam nadstropju National Builders Co.. 1 192-32 W .11. St., je napravil $4,000 škode. Ce bi ne bili pogasili ognjegasci ognja nemudoma, bi bila Skoda veliko večja, kajti malo je že manjkalo, da niso prišli plameni do 300,000 gnlonov olja. Columbus, O., 4. jan. _Bojne črte za spopad glede zakona za minimalno žensko plačo se pripravljajo. Predlogo, ki jQ je sestavila organizacija Ohio Consumer League, bo predložil senator J. E, Burke kmalu, ko se v pon-deljek državna zbornica zopet snide. Nasprotniki sicer še niso prišli na odprto, toda za napad bo vse pripravljeno, kadar pride predloga d0 razmotrivanja pred odseki. Večina poslancev iz Cuyahoga okraja, kamor spada Cleveland, so pred volitvami obljubili podporo predlogi za minimalno žensko plačo. Toda s sigurnostjo se načuna le na podporo setaatorice Maude Waitt, ter senatorjev J .J. Rowe in George Bender. Senator C. C. Bolton, ki je bankir, bo vodil aktivno opozicijo proti predlogi. Predloga določa, da se v department za industrijalne \raz-mere ustanovi posebna komisija treh članov, ki naj bi preiskovala industrijalne razmere ter nastavljala posebne odbore, ki bi uva-jjala posebne preiskave v onih industrijah, kjer so ženske izcedno slabo plačane. Taki odbori bi obsegali devet oseb: delavci tri. delodajalci tri, splošna javnost pa tri. Plače, ki bi jih taki odbori priporočali, bi imela komisija moč uveljaviti. Nove predloge. Ko se zbornica v pondaljek zopet snide, jo bo čakalo enajst' predlog, toda do nastopa novega gcivernerja Donaheyja Se me bo ukrepalo glede nobene. Ena izmed njih predlaga, da se v Ohio odpravi smrtno kazen. Neki drug poslanec je sestavil predlogo, glasom katere naj bi se širom države uvedla preiskava, na podlagi katere naj bi se dognalo, koliko raznih državnih uradnikov ie nepotrebnih, nakar naj bi se jih odslovilo. Plemenski izgredi v Floridi. ZASTOPNIK STAVBINSKIH DELAVCEV IZJAVLJA, DA SE BO ZAHTEVALO 1920 MEZDNO LESTVICO. trije črnci in trije belci so žrtve izgredov. Gainesville, Fla., 4. jan. — Glasom semkaj došlih telefonskih poročil, je v Rosewood, tri milje od Summer, Levy okraj, prišlo do nenadnih plemenskih pobojev, v katerih je bilo ubitih šest oseb, trije črnci ter trije belci, medtem ko je večje število oseb ranjenih. Poročila dostavlja, da se prebivalstvo bližnjih okrajev vznemirja, in da se v večih krajih možje pripravljajo za oborožen pohod v Rosewood. —--o---- — Danes zgodaj zjutraj je u-ničil ,clgeij dvonadstropno zidano poislopje v bližini E. 140 St. na Bratenah'1. Policija omenjenega okraja pravi, da je našla tla in stene podopja polite z cljem ter da je bil0 zažigano iz maščevalnosti. Ogenj se je pogasilo šele potem, no je bila hiša že čisto uničena. POslopjte je bilo skoro dogctovl j en,o in danes zj.ntraj so imeli priti še pleskarji. Lastnica istega je Mrs. Emma Gannom, 474 E. 105 St. . . _ ^ PODJETNIŠKI NAČRT ZAVRZEN. Z \ STOPNIKI SO ZAVRNILI PREDLOG PODJETNIŠKEGA ODSEKA. GLASOM KATEREGA NAJ BI SE RUDAR.) I VSAKE DRŽAVE POSEBEJ POGAJALI Charles B. Smitlh, poslovni zastopnik Cleveland sikih ,stavbins-kih delavcev je včer. naznanil da bodo stavbinske unije spomladi-zalhtevale mezdo lestvico, ,ki je bila veljavna v letu 1920. Ono leta so stavbinski delavci v Clevelandu dobivali najvišje plače Pogajanja za rešitev mezdnega vprašamja v stavbinski industriji s že v teku med delavci in delodajalci. Smith izjavlja, d so vse stroke sklenile zahtevati povišanje, izvzemši zidarji in e-lektričarji, ki o vprašanju niše napravili še nikalkeiga sklepa. Delavci bod0 vztrajali, da vsa ka streka vedi pogajanja direktno z zvezo podkonltraktorjev zr ono stroko. Pogajanja, ki so že pričela, se vršijo na tej r lagi. Te zveze podkontraktorje-so obenem pri Zvezi stavbinski1-delodajalcev, ki ima .v-rokah d< lavlske 0dnošaje za kontralkitorj ket cekta. Kot se ,i> vcwni izrazil tajnik Zveze stavbinski h delodajalcev, kontrakterji najibrže ne bodo i-meli ničesar proti takemu načinu pogajanj. Podjetniki kot načinu ki uradniki izražajo upanje, da let:Is ne pride do štrajka. Pogajanja se bodo sukala v prvi vrsti okrog plače in delovnih pogojev. Vprašanja kot, da-li naj kon. trakt premine 1. marca ali 1. ma ja, dalje odprta delavnica in dru ga tehnična vprašanja so ko bodo zavzemala važna mesta v letošnjih pogajanjih, ako se razpoloženje med delodajci in delavci ne spremeni. Z 'Gziro mina plače, je Smith včeraj izjavil: "Mi ,smo prepričani, da smo u-pravičeni do povišanja plač vzpričo priznanega zvišanja življenjskih cen. Premog, meso in druge potrebščine niso nič cenejše kot so bile leta 1920. Renti so nekoliko nižji, toda ne toliko, da bi se dosti poznalo pri življen. skih stroških delavca. V teku je veliko gradbenega dela in v nekaterih slučajih celo primanjkuje mož. Mi nimamo namena, da bi vsbl tega zahtevali kaj pretiranega, temvfeč beimo zahtevali saimo to, do česar se smatramo upravičene." -o- — Paul Mehler, 24, ki je po vozil v smrt lOletno Catherine Grady iz 7326 Montgomery Ave. 8. oktobra ianlskega leta, je bi obsojen včeraj na zapor od štirih do dvajset let. Sodnik Phillips je nastopal proti obsojencu j ako ostro. Mladenič je bil že preje kaznovan Vsed tatvine avtomobilov in je tudi tedaj ko se je pripetila nesreča peljal avtomobil nekoga drugeiga. — Plesni venček priredijo jutri zvečer v Sever-Kraševec dvorani Slovenski Sckoli. Ze aaij časa nismo imeli prilike posetiti jih in je torej v soboto zaželji-vo, da se vdeležite njih prireditve v velikem številu. — Poročno dovoljenja sta dola Mathew Mramor, 26, 1045 E. 61 St. in Leona Šušteršič, 20, 1131 E. 63 St. Mlademu paru želimo vse najboljše! Chicago, 4. jan. — Uradniki "United Mine Workers cf America" so nocoj zavrgli v celoti predlog mehko-pre-mogovnih podjetnikov, glasom katerega naj bi se rudarji vsake države posamez.no pogajali glede nove mezdne lestvice in glede drugih delovnih pogojev. Podjetniki oči-vidno zavračajo pogajanje na podlagi reprezentacije rudarjev iz štirih držav. Rezultat te zavrnitve bo najbrže ta, da bo problem, kako preprečiti spomladi štrajk rudarjev, ostal popolnoma v rokah premogovne komisije, ki jo je nastavil pred-vsednik Harding. Tako se je izrazil ob zaključku seje Phil. H. Pen,na, vodja podjetnikov iz Indiane, ki je predsedoval seji odseka, ko se je ista zaključila. Skupni 0dsek bo jutri poročal" konvenciji operatorjev in rudar, jev, da je bil nezmožen napraviti kak korak napram sporazumu. Več podjetniških in rudarskih 0 rakiinikov je danes izrazilo mnenje, da bo jutrajžnfc skupna seja zadnja in da se bo konferenca za nedoločen čas odgodila. Odsek dvanajstih članov, ki je bil nastavljen nanaigloma danes popoldne ,da razmotriva predlog podjetnikov, ki je bil predložen na skupni seji, ki se je otvorila popoldne, jo vseboval voditelje o-beh straini. V njem so bili John L. Lewis in William Green za rudarje ter Michael Gallagher in Phil H, Perma za Načrt za podjetnike je sestavil posebni odsek, katerega član je bil tudi T. K. Maher iz Cleve-landa. Ko je podal svoje poročilo, so podjetniki isti sprejeli v celoti ter mu dali še en dodatek --—-o- Sodnik Lindsey o zakonu. znameniti denverski sodnik pravi, da je Življenje popoln neuspeh, Neve York, 4. jan. — Sloviti denverslki mladinski sodnik Ben B. Lindsey je danes v nekem ek-skluzivnem intervjjuvu proglasili zakonsko življenje v modernem času kot popoln fiasko in neuspeh. "Zakon je popoln neuspeh. —r Kot socijalna ustanova se je izkazala kot popoln fiasko." je dejal sodnik. '"Temu vprašanji' se ne da izogniti. In koliko ljudi je, ki v resnici razmišljajo ali govore o tem socijalnem problemu? ' Do 1 5. decembra v preteklem letu se je v Denver ju izdalo 3000 poročnih dovoljenj, tazporočnih tožb pa je bilo vloženih 1500. Koliko ločitev pa je, ki nikdar ne pridejo pred sodnijo! Jaz bi rekel, da toliko kot razporok. ' Faktično sem na podlagi preiskave pronašel, da slučaji neformalnih ločitev in slučaji ne-podpiranja prispevajo še 100 slučajev k rekordif iz 1922. Iz tega lahko vidite, da pride ločitev na vsak zakon. Faktično se je v preteklem letu vložilo 50 več tožb za ločitev kot eno leto preje, medtem ko se je število porok znižalo za 600. "Ako se vse te številke glede prostovoljnih ločitev odstrani, znaša število ločitvenih tožb za leto 1922 nič marij kot 1542, v primeri z '497 v prejšnem letu nje o dozdaj vedno spoštovanih navadah j ako spreminja. "Ravno tako kot priznavamo učinek zatrtih želj in nagonov v posamezniku, prav tako moramo gledati na družabno življenje. * Mi srno prenasičeni z zakoni. Zakoni ;ne prinašajo vedno zadovoljivega zdravila. Jaz mislim, da je zakon srca važnejši kot pa so zakoni zbornic. Po mojem mišljenju naj marij 75 procentov mož ni zvestih svojim ženam. Jaz ne mislim s tem reči, da so dosledno nezvesti, toda slučajno semintja. "Kakar neka ustanova, ki je konvencijonalno pravilna ustv-ri stanje, ki je absolutno napačno, tedaj se ni mogoče izogniti posledicam. Ločitve zakona so absolutno potrebne, dokler ne nastanejo razmarei ki bodo položaj popravile. V vsem problemu spreminjajočih konvencijonal-nosti je najvažnejši problem o-trok. Priznanje otroka neporočena matere je prva važna reč." Torej vi ne priznavate često izražanega strahu, da bi tako priznanje pospeševalo nemoralncst?' s-1' j p vprašalo sodnika. 'Toda nemoralncst, kakoršno obsoja današnji svet, je boljša, kot pa umor. In umor je rezultat nepTiznanja otr6kove pravice, da ga porodi neporočena mati. "Nemogoče je dvigniti moralo 7 zaustavljanjem razporok. — Priznati je treba dejstvo, da je pred nami esden največjih soci-jalnlh problemov modernega časa. Razumite me, da jaz sicer1 verujem v zakonsko življenje, toda kot je položaj danes, ne moremo zanikati, da jez njim nekaj narobe." C'evelandski sodnik odgovarja. Clevelandski sodnik Kennedy, ki je tekom svoje sodne prakse v Clevelandu zaslišal že» 7280 ra7pročnih slučajev, se ne strinja s trditvijo sodnika Lindseyja, da je zakon neuspešna ustanova in ne straši ga niti dejstvo, da je bilo v Clevelandi v preteklem iletu vloženih 2770 tožb za ločitev. "Zanimanje vzbujajo le nesrečni zakoni," pravi Kennedy, "medtem, ko ne slišimo ničesar o milijonih zakonov, kjer vladata ljubezen in mir. Temelj države in doma temedji na zakonu. Srečen zakon napravi j a iz moža pravega moža, iz ženske pa pravo ženo. Res pa je, da je dosti zakonov, ki so nepremišljeni." --o-—- BANDITI PRIZNAVAJO. Včeraj je že tretji izmed štirih "Poročila kažejo, da je bilo v bai,ditov na sodniji prizsial krtv- Chicagi v preteklem letu izdanih 39,000 poročnih dovoljenj, povečini mladim ljudem, medtem ko se je dovolilo razporoko 1 3,-000 parom. To znači, da se mne- do v zvezi z ropom pri Ferry Cap and Set Screw Co. Zdaj čaika obravnava le še Fred O'Sika. Prosekucija zahteva za vse po 25 let zapora / STRAN 2 iNAKOfrUVNOSr VP) JANUARY 5th, 1923. ■ * > • 1 1 ->. j?- M'«IRB m t'iKY DAT WXCKPT SUNDAYS AND 80UDAYS (/HA J A VSAK DAN IZVZEM&I NEDELJ IN fKAZNIKOV. Owu mo. »2.U0 CltTelsna. Collin wood. Newaureti Lv mail.......1 yea* $6.00. 6 mo. S3.5!) Uu'tVsutef!.....................1 Mt SIM 6 mp. 2.75. 3 K»<*c *»d CMtU .......................... Š1T5V)I.K\ 3. gINGLE COPY Sc._ Lsstuie in izdiia in Ameriabo-Jugosiovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. In -4ebiso «*!»«>» «4 .jdaovorao a* arMništvo. a« apra^HiAtro. CLEVELAND, O., PETEK (FRIDAY) JAN. 5., 1923. Princeton 551 104 Randolph 5811 Zopet naseljeniški problem. Komaj par dni nazaj smo na tem mestu govorili o na-seljeniškem v prašariju z ozirom na sugestije, ki jih je podal o njem senator Reed iz Pennsylvanije, danes pa mas dolžnost sili, da se ponovno dotaknemo istega vprašanja z ozirom na priporočila, ki prihajajo iz nekega druzega vira. Kar vse dokazuje, da je zanimanje za problem [migracije v javnosti precejšno, posebno še, odkar se je indu-strijalni položaj nekoliko izboljša! in cdkar pričenjajo delodajalci čutiti, da rezervna armada delavcev ni neomejena. Pred par dnevi je podal svoje naziranie o m:.„eljeniš-kem vprašanju kongres narodne zveze tovarnarjev, ki se je zbral v New Yorku. To zaziranje, kot bo vsakemu takoj oči vi dno, reflektira pred vsem stališče in interese; ameriškega kapitalizma. Poglejmo sugestije gospodov tovarnarjev nekoliko od bližje. Zahteva se pred vsem zakona, ki bi držal vsakega tu-jezemca, živečega v Zedin jenih državah pod popolno bu-pervizijo zveznih ob%sti. V ta namen bi imela vlada pravico pehati tujezemca v oni kraj, kjer bi mislila, da bi bil najbolj porabijiv, tam bi se moral ob določenih časih registrirati ter podrediti se drugim "amerikanizacijskim" metodam. V tem se zveza tovarnarjev očivedno strinja s sugestijami, ki jih že dal j časa širi po deželi tajnik delavskega departmental Davis. Kaj mislimo o teh priporočilih, smo že ponovno povedali, in bi bilo torej ponavljanje neumestno. ; Toda priporočila delodaialske zveze vsebuje eno točko, ki je povsem ,nova in potrebna seznanjenja. Tovarnarji se boje, da sedanji 8-procentni naseljeniški zakon o-groža rezervne armado delavcev in vsled tega' stavijo predlog, da kongres napravi zakon, ki bi dal delavskemu tajniku popolnoma proste roke v zadevah Snaseljeništva. On bi bi! prva in zadnja instanca v vseh vpašanjih v zvezi z naseljeništvem. On bi odločeval, 'katere narodnosti so 'zaželjive'' ali "neznželjive",' to se pravi, katerim se do-vMi vstop in katerim ne', I\ongres bi sicer določil kvolto, toda tajnik delavskega departmenta bi imel moč na podlagi "predloženih dokazov" povečati naseljevanje gotovega razreda naseljencev. Take dokaze bi seveda ne predlagal delavskemu tajniku nihče drugi kot podjetniške zveze in trgovske zbornice. Zahteva se torej nič več in 'nič manj kot naseljeniški zakon, ki fro v vseh ozirih zastopal želje in interese plutokracije. V dežele naj bi se spustilo le "varne" elemente, potem pa ;naj bi ostali pod ljubosumnim očesom olblasti toliko časa, da so srečno in varno prišli skozi "amerikanizacijski ustroj." Ena točka pa je med sugestijami zveze tovarnarjev, ki je povsem na mestu, in ta je, da se pri določanju narodnostnih kvot upošteva tudi število oseb vsake narodnosti, ki zapuste deželo, in da se kvota pri vsaki .narodnosti sorazmerno poviša. Same dvomljivo je, da li bi taka določba vzpriČo širokih moči, ki bi jih imel delavski tajnik, v resnici imela dosti praktičnega pomena, kajti njegove odredbe, temelječe predvsem na priporočilih delodajalcev, ti bile koncem vseh koncev edino merodajne. Svinjereja v Jugoslaviji. Alfred P. Dennis, posebni zastopnik. ameriškega Department of Commerce na Dunaju priob-čuje v "Commerce Reports" sledeče poročilo o važnosti svinj e-reje v Jugoslaviji: V prejšnjih letih je bila Srbija važen faktor v mednarodni trgovini prašičjih produktov, in se raditega domneva, da je Jugoslavija poklicana izvrševati gospodujoč vpliv na tržišča v srednji Evropi. Skoraj 40 odstotkov orne zemlje v tej deželi je posvečeno pridelovanju koruze, in jugoslovanski bulkovi in hrastovi gozdovi dobavljajo zalogo želodov in žirov, ki omogučuje, da so prašiči toliko na boljšem glede krme. Zdi se, da je Jugoslavija edina dežela v Evropi, ki je v stanu vzrediti prašiče tako po ceni, kakor je to mogoče v takozva-ni koi'uzni pasmi Združenih Držav. Ako uvažujemo naravne vrednosti in bližino Jugoslavije k sosed'nim tržiščem, željnim po teh produktih, kot so ona Ceho-slovakije, Avstrije, Italije in Nemčije, potem treba reči, da teoretično je Jugoslavija v "boljšem položaju, da obvladuje ta tržišča, kot so Združene Države. Vendar ni pričakovati v tej trgovini velikega razmaha v bližnji bodočnosti, ker je jugoslovanska prašičj^ industrija popolnoma neorganizirana; nima znanstveno upravljenih klavnic, ni u-dobnosti ledenic, ni standardizacije onih izdelkov, ki se prodaje-jo v inozemskih trgih na podlagi svoje kakovosti. Prometne raz-' mere so izmed najslabših v ka-terisikoli evropski deželi. Koruza, ki je glavna žitna žetev ,se prideluje bolj za ljudsko hrano kot za živinsko krmo. Ako koruza dobro obrodi, dobivajo prašiai svoj delež; ako pa je letina slaba, se jim ta krma prikrajšuje. Ako bo jugoslovemka svinjereja zares 2agoepodovala na evropskih tržiščih, se to utegne zgoditi le kot posledica počasnega razvoja. Zdi se, da se ameriška izvozna trgovina masti in slanine ima za najbližjo bodočnost malo bati od konkurence poddunavske prašičje industrije. -0- Iz stare domovine. Danska svinjereja, ki je najbolj organizirana poljedelska industrija v Evropi, je popoJnoma neodvisna od domačega žitnega pridelka, in tam se ne štedi z uvažanjem koruze za svinjerejo. I-deja, da bi se po slabi letini uvažala koruza za krmo živine, bi se pa smatrala v Jugoslaviji za popolnoma neizvedljivo. Ljudske štetje od aprila 1922 pokazuje, da je bilo tedaj v Jugoslaviji 3,087,020 prašičev v jjrimeri z 3,283,135 v aprilu 1. 1921. Glasom uradnih podatkov je to število tekom minolega poletja še nadalje pojemalo, ko je postalo razvidno, da bo letina koruze zopet prekratka. Belgrad-ska vlada je naložila na izvoz prašičev in svinjine tako visoke c.nrine, da je prodaja teh izdelkov v inozemstvo skoraj popolnoma prenehala. Ameriška ma?st se mora uvažati in se tudi zares uvaža v Jugoslavijo in prodaja dobičkonosno. Izvoz [prašičjih produktov iz Jugoslavije tekom druge polovice leta bo jako pičel vsled nelaganja visokih izvoznih carin. Srbijanska prašičja industrija, o kateri se je mislilo, da si bo' po koncu vojne hitro opomogla, je bila sedaj iaprečena v svojem razmahu vsled slabe koruzne letine v dveh zaporednih letih, in konkurenca jugoslovanskih pra • šičjih produktov na tržiščih srednje Evrope ne igra nikake vloge. Kar se tiče bodočnosti, bo važnost te konkurence odvisna od uspeha koruznih letin, od zboljšanja prometnih sredstev in organizacije razpečavanja. Boljša organizacija je dosegljiva potom krajevnih poljedalskih zadrug, 'ki so po vojni vzklile v vedno rastočem številu, in prometna sredstva bodo brezdvomo napredovala. Načrt je že napravljen za normalno-tirno železnico, 300 milj clolgo, ki b0 vezala Belgrad v. globokovodnim jadranskim pristaniščem blizu Kotora. Himen. Poročil se je gospod Fran Hri bernik, ravnatelj meščanske šole v Šoštanju z gdč. Pavlico Tribu čevo iz Mozirja. Smrtna kosa. V Spodnji Šiški je umrl g. Dragotin Steindl, ravnatelj tobačne režije v pok. — V državni bolnici je umrl ruski akademik Mihael Polferov. Akademiki u-deležite se pogreba svojega tovariša, ki bo danes ob 1 4. uri iz javne bolnice. — V Gorici je po kratki bolezni preminul tamkajšnji kanonik dr. Ignacij Kobal v najlepši moški dobi. V Gotenici pri Kočevju se je nedavno ponesrečil posestnik Leonard Gruenseich. Vozrl je domu drva, pa so se mu splašili konji, pa je prišel pod voz. Kolesa so mu šla preko obeh nog in mu jih zdrobila pod kolenom. Težka nesreča moža poštenjaka vzbuja splošno sočutje. Požar v Velenju. V Velenju je zgorel od pon-deljka na torek kozolec g. Skaze. Zgorelo je mnogo sena in slame ter cela lesena stavba. Ogroženi Požar v Moškanjcih. Kakor poročajo iz Ptuja, je v nedeljo zvečer v Moškanjcih izbruhnil požar. Pogorelo je dvema posesetnikoma vse, enemu pa skedenj. Skoda je velika in je le deloma 'krita z zavarovalnino. Požar je nastal vsled neprevidnosti s petrolejko, ki je eksplodirala. V postelji zgorel. Čevljar Stelcer v Osijeku se je prošlo nedeljo precej vinjen vrnil iz gostilne na svoij dom. Vla-gel se je v posteljo z gorečo cigareto v ustih. Postelja se je vnela od cigarete. Stelcerjalso našli mrtvega s strašnimi opeklinami po celem telesu. Clevelandske novice* — V soboto je bil najden bogatin William Thompson, 63, u-streljen v ozadju svojega domovanja v Rocky River. Našla ga je njegova žena v zadnjih zdih-Ijajih, nakar je bil nemudoma prepeljan v bolnišnico. Od začetka se je mislilo, da je Thompson izvršil samomor, toda okrajni mrtvaški oglednik, je mnenja da se gre za umor. Iz revolverja, ki je bil najden v suknji Thcmplsona so bile izstreljene tri kroglje, od katerih je zadela Thompsona le ena in sicer' ravno v glav.-). Sosedje pravijo, da niso čuli nikakega streljanja. • — Uprava Nickel Plate železnice je dala stresti 1 1 tovornih voz premoga ob bregu jezera med Lorainom in Vermilion, O., ker ga tvrdka, na katero je bila pošiljatev naslovljena, ni hotela so bili vsled velikega požara tudi \ sprejeti. Cin je vsega obsojanja sosedni objekti. Z veliko požrt-1 vreden, toda kriv neče biti noben vovalnostjo pa se je domači po- uradnik. Marsikaka revna družina žami brambi posrečilo ogenj lo- bi bila lahko na g°rkem. toda se kalikirati. Kako 'je ogenj nasfal, ie r0Je UIVal°- TPko ®e pač se ne ve dela, da ostane cena v višini. Smrt pod vlakom. V sredo popoldne je brzovlak ki je. vozil iz Maribora, povozi med postajama Sevnico in Blanco ženo posesetniika Zalofcarja iz Lončarjevega dola. Zena je bila takoj mrtva. Himen. Poročila se je dne 2. decembra gospodična Anica Cerne iz ugledne slovenske družine Mežnarje-ve na Sveti gori pri Gorici ? g. Avgustom Ravnikom gostilničarjem v Solkanu. Gostilničar ustrelil svojega gosta. Na Sušaku je bilo te dni izvrženo redko zločinstvo. V restavraciji ' Boulevard" je lastnik Jokala Karel Schmautz v prepiru ustrelil svojega gosta Josip.a Lon-šariča, Težko ranjeni Lončariz je umrl v bolnici. Schmautz se nahaja pod ključem. — Odkorakal iz zapora. Wil-heim P'ewald, bivši nemški vojak, in se je vtihotapil v Ameriko, kjer je bil prijet in odveden v zap>r, da se ga departira nazaj v Nemčijo, jo je včeraj prav moštko popihal. V ječo je prišel neki pekarski vajenec ter oddal pecivo, pri tem pa je pustil vrata v j;č0 odprta. To oriliko je Dewal-i porabil in moško odkorakal po glavnem hodinku in nato skozi glaven izhcJd na prosto. Okrajni šerifi in policija ga išče. Na sel-i je imel modre overalls in nemško armadno srajco. — Kar se tiče zdravja smo bili Clevelandčani v preteklem letu še dolkaj na dobrem. Zdravstveni komisar Rockwood se je jako pohvalno izrazil v svojem letnem poročilu. Pravi, da je boljše mleko in voda dosti pripomoglo do večjega zdravja med otroci kakor tudi med odraslimi. — Kakih šestdeset oseb je moralo zgodaj včeraj zjutraj na mraz, ko je izbruhnil v Courtland apartmentih na Detroit Ave. in W. 54. St. ogenj. Goreti je pričelo v kleti, toda hišnik je plamene še pravočasno zasačil, da Je proklical policijo in da so prišli vsi stanovalci pravočasno na prosto. Neko dekle je omedlelo in se jo je moralo nesti iz stanovanja. — V strahu za življenje svojih malih sedmih psičMsv, ko je izbruhnil na 1942 St. Clair Ave. ogenj. je lajala neka psica toliko časa, da je zbudila stanovalce v hiši. Ko so bili vsi zunaj, je šel gospodar še po vestno žival ter rešil njo in njeno veliko famili-jo pred plameni. — Pismo ima v našem uradu Jcžef Skupek. "V soboto zvečer, (L januarja 1923, v Sever-Krašovec (Gi'dma) dvorani Kdor je Sokol, ta pride; a žnjim 'najmanj dva prijatelja. Vabi dr. SLOVE: SOKOL Ivan Zoreč: ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. ''Da... da. .. nocoj le. .. !'' je cbljubila. Ko jo je spustil ves upehan in potan in goreč1 in drhteč, je planila iz senčnice in se je zasmejala: "Samo poskusite...! Vso hišo prebudim..!" je zagror-žila in /bežala z vrta; "Satan...! Prenaglil sem se!" klel in gledal za njo, ki je ni bilo več. fielje in se je napil, grlo napil. V pijanoist^se je raz jokal in zamislil v bogve kaj. ' Drugi dan je bil siten in nasajen. Njegc.va nejevolja je še bolj zrastla, ko je videl, i« ko gladko se Metka smehlja in sali z Janežem, ki je živini pokladal. Metko je csorn0 zapodil in se široko vstopil pred Janeza.: ''Kaj imaš s punco?" "Kaj bi imel? — Nič!" "Tudi ne smes ne! Da veš!" "Vem." IV . 1 Pavk te je 'aitla do zdaj kakor morski val,ki neugV nano drvi v -voji silni ogromno,ti proti ostrim č£rcr», ob katerih- s? razlivia v itiscčere kaplje minljivih pen; kajti kamorkoli se je bila zaganjala s svojim nemirnim hrepenenjem, — vselej in povsod je omahnila in še z l! znila, preden so se njene vi'>ce sanje utegnile dotakniti 'sv je ga radostnega konca. A od sin c:i ji je bilo, kakor- bi vstala po delgi bolezni. Vse se je v njej nekako vmerilo in uredilo. V sicu ji je gorel iz ti:he ljubezni žar vere in veselega upanja, da so še misli konnaj dohajale s:utnje sladikdsti, ki je VaWkokrilo dditela v svetli raj sreče in radostnega do-znan'ja. Njen ipc'gled ise je pojglobil v prečudni sanjavo-sti in se je topil v mehki ginjenosti. O, koliko je na svtu lepote, v kateri je duša, inn koliko je v sreči občutikov, ki jih človek niti preeutiti ne m re...! Kake lep je svet, kalko zanosno je življenje v prekrasnem poletu radostne duše! Samo zaradi te krasote in nedctpovedne sreče svatu je in praznuje vessoljna priroda, iz edino te blaženosti kipi večnost v vsem svojem neskončnem visemiru....! Notranja sreča se je presajala lepi učiteljici tudi v njene zunanjost. Vse njene kretnje so postale še prožnejše, v njenem zvonlkem glasu je pela sladka godba iz njenih zasanjenih oči je bliskajoče sevalo in plalo ubrano duševno isoglasje, a njen s-meh je bil kakor škrjanče-va pesem. Zdrava in kipeča kri ji je v pijanem plesu planila po žilah, ko ji je Jerin sporočil* da pripravlja mala družba za nedeljo izlet na hrib, ki je odaljen kako uro hoda. ''Da si ogledate razvaline starega gradu," je razložil. Skoraj omotena od sladkega občutja, ki jo je peklo ož,alo v drhtečem nemiru, je šla tisto nedeljo ob Jerinovi strani. Oba sta molčala in pila cpojnost zgovornega molka, te najmlajše in naj nežnejše govorice ljubečih src. Kajti kaj bi besede če je duša polna? — Za njima so puhali nadučitel.i, sosednji učitelj Potočnik, še m^ad, nekoliko nadut nož, potlej nekaki slikar Vranlkar, ki se je obešal po tistih krajih, ter organist Burja in njegova Ivsantipa; nekoliko.za njimi sta se mudila učiteljica Ivanka in usnjar Kcz}ev£ar, še trden vdovec takole med četrtim in petim križem živ-1 j enakih težav in bojev, moder, pameten in zdrav mož, o katerem so si posebno ženske jezno lOpovedale, da i-ma z učiteljico Ivanko pregrešno znanje. Čisto za njimi je nosil Groznikav Janez v malem naramnem košu nekaj jestvin in stekleaiic vina. Izvožena kolovozna pot se je mirno vzpenjala in vila med njivami, obešenimi po grivastih lazih in položnih rebrih, a sredi malih, revnih valsi se je zgubljala v vrtincu krivuljasitih ulic. Na vaških središčih so izletniki postajali. Kam drži na desno, kam na levo pot. T . ? Ženska, ki si je doklicavala molzne koze, je obstala v začudenju, zamahnila z roko v detično smer, urno pocenila za vimenaisto kozo in se lotila kakor korenje debelih in dolgih, štrčelcih kozjih zizkov. Za Pavlo je biLe vse to čiisto novo. Z zanimanjem se je ozirala in čudila. Tudi Janez je postal in se je pc,smejal molzeči ženski. "Glej jo, ne bo prav tako —," se je spakoval. "Kaj si rekel?" je dej'ala Krajinčanka. "Čakaj no, da se zmeniva!" je pristopil in se pri-pognil do nje, da ,ga je morala odriniti s komolcem. "Boš šel —!" je zažuigala pol zares, pol kar tako. "Kako pa ti je ime?" se je Janez smehljal. "Mina". "No, vidiš, Mina, taka si, da bi te bil človek lahko vesel! Če bi znala tudi koze prav vnolsti, pa bi ti ne mogel nihče nič reči." "O ti dedec ti, dedčevski — ti me bcš učil!" "Rad, prav rad. Samo zobe mi še pokaži, da vidim, ali imaš dobre," je reisno govoril zvitorepec in jo je prijel za okrogli oodbradek. Mina ga je 'malo po reki, a huda ni bila; samo zardela je in smejala se mu je. "Vidiš, Minek, zdaj že vidim, da imaš prav <}obre in lepe zobe, mo&ne in velike, kak<5r nalašč . . . Ka j se ti mara! — To bj bilo dobro. Samo škornje si še obuj, pa te naučim, da boš znala, kakor nobena Krajinčanka ne zna. "Kaj škornji. .! Tako pokaži, če kaj znaš!" se je smejala zigovorna Mina, ki ji je bil Janez všeč. "Ne morem brez škornjev, glej! Sam0 povem ti, da boš sama pesku sil a." "O ti prebiti bizigec ti —!" se je smehljala. "Vidiš, Mina, takole je: Kadar koze molZeš, moraš biti v škornjih. Obe zadnji kozji nogi si vtekni za go-lenici, med zebe pa kozji rep, pa ti koza ne more nikamor!" - "Saj si v škornjih, zobe .tudi imaš! Kar pekaži, kako se mora!" se je Mina veselila svojega domisle-ka. • "Kakor bi ti rad ustregel, Mina, pa ne morem, vidiš, Mina." "Moreš, saj znaš, tako si rektl!" "Ne, res ne morem. Vidiš, -ie se le dotekinem Uke stvari, pa ise mi začno r:ke tresti.!" "O ti, merkaj ti —!" je dejala Mina in se je obrnila, da bi 'skrila smeh. Take je Janez ulbigal vso pot Vriskajoče poletno jutro, polno solnea in nede-Ijskeiga miru, se je kopal v s Izni rodi dozorevajočega pisanega polja. Dobre volje in velseli so izletniki prispeli do razvalin starega gradu. "Ped razvalinami je -tr;i "ino globoka klet," je pravil Jerin. "V kleti so tri kadi samega pravega srebra in slihega zlata. Na vsaki kadi sQ-ii grozovito velik črn pes; iz gcibca mu šviga plamen." Okcli vseih treh kadi naenkrat se ovija dolga do\ga oela kača; na glavi ima veliko zlato krono, vrh krone je vdelan di j am a nt, velik kakor goLIblce jajce in sv-tal bolj od nebeškega solnea samega. . . . •"Ta kača je zaklela kraljičina. Vsako leto ise enkrat razmaknejo zidovi in kača se privali na solace-Pa jo ne vidi vsakdo. Če bi rgriee1 mladenič, ki je bil rojen,-na kresni večer o polnoči in ki se ga ni še doteknil* ljubezen dr ženske, ter bi kačo ogovoril in prekrižal v imenu Bcžjem, bi jo ob tisti priči odrešil. S kačo bi si-' snel kačji lec, čudovito lepa in deviško mlada kraljici bi objela in poljubila svojega rešitelja. Kraljičino lic3 bi gorelo kak: r mlada zora dobrega jutra, njeno'obla' čile bi bilo iz bele svile, pmtkane z zlatimi nitka"1' JANUARY 5th, 1923. ENAKOPRAVNOST" STRAN 3 Josip Kostanjevec: KOTANJSKA ELITA. ''Bržkone v svoji sobi," odgovori Matilda malomarno. V tem je dospela Severica do njiju. Bi!a je videti še vedno sveža in čua, a postala je še o-kroglejša in bujnejsa, da je bila skc'ro neokretna. Iziprehajali so se vsi trije po vrtu in parku, dokler jib ni poklicala kuharica k obedu. X. .1 V Kctanju ni bilo nič garnizi-]€, sipričo tega je bilo tudi mestece po letu nekoliko bolj mrtvo. Toda pred dvema mesecema so bile v okolici velike jesenske vo-j'aske vaje, ki so donesle Kctanj-cem več življenja. Skoro je ni bilo hiše v mestu, da se ne bi videla v njej uniforma, da ne bi rožljale po njej dolge in težke sablje dragoncev, tcipničarjev in drugih častnikov. Dvakrat na teden pa je svirala na mestnem trgu vojaška godba, in kotanjs-ka gospoda se je šetala po njenih taktih, in kotanjiske gospodične so vztrajno koketovale z vitkimi oficirji. Marsikatero srce se je - ; v v tej dobi — izgubilo, in našel je je navad ao kak golobrad poročnik ter je nanizal k drugim, ki so mu visela predrta in strta na nizu lepih spominov, kakor hrošči, ki jih nabode na trnje velik srakoper. Koliko žarečih pcjgle-dov, koliko mehkih dotikljajev nežnih in krepkih vCk, koliko pri dulšenilh vzdiljajev, koliko jezic in malenkostnih spletk se je zvr-šilo tedaj v Kotanju, ki je bil sicer tako idilski, tako filistrski. — Tudi v malih predmestnih hišah med prostimi vojaki in prostimi hčerami 'iz nižjih mastnih islojev — tudi tu je bilo nenavadno življenje. Na Vsakem voglu, na vsakih vežnih vratih, na kamenitih klopeh pred hišami, povsod so postajali pod večer u-mformov-'.ni fantje. Iz ozadja pa so se svetlikali beli predpasniki, žareli rdečelični drobni obrazki, se iskrile modre.in črne in rjave oči. In na oknih že skoro in bilo več cvetja, Populjeni so bili •rdeči klinčki, razredčtan je bil rožmarin, in rože že skoro niso imele več popja... Na vrtu hotela pri ' crem orlu" je bila zbrana n«ki večer že poznG v noč družbica treh mladih častnikov. Na vejah mogočnega kostanja so vilseie svetle sablje, in ob njih se je motno odbijale luč nekaterih že zakajenih svetilnic. Oni trije pa so sedeli in se zvirali na stoleh okoli okrogle, z belim prtom pogrnjene mize. "Tako je — čalstna beseda! — tako je! Ta Pavel Pavlovič — ta ima piramidalno srečo! — Tako je! Ali še nič ne veste? — Častna beseda!" je nosljal mladi, slo-ki lajtenant Josipovič in si vihal in vlekel drobne orne brči-ce pod dolgim, več nego. obilnim nosom. Deisno nogo je iztezal na bližnji prazni stol, a levo koleno je tiščal skoro do pod brade. "Torej vendar resnično? Kclo. salno! Ta ;mpertinentna sreča!" je vzklikal nadporočnik Ljubic. "In nas eden, ali ste slišali, nals eden nima nikoli te sreče! — Prekleto!" je viknil poročnik Rosec, ki mu je bil ves podolgovati oBraa razoran in posut z velikimi brazdami. Urezale mu jih bile hude koze. "Tako je — častna beseda — tak0 je! — Ta Pavel Pavlcvie, ta zna, ta pa zna! — Častna beseda, a mi pa ne znamo!" je de j al leno Jo sipovič.- "In zakaj zna? — Zato ker pozna življenje — častna beseda ! — za<::> ker pozna ljudi, za to ker vidi vsakemu v dušo," jp nadaljeval Jcisipovič. ''Tristoti-s č vragov! Mi se pulimo za te naivne, za te nedolžne goske, k' so komaj odrasle otročji srajci! Piramidalno! Prokleto neumao! In tako zabiti -smo, da ne vemo kje je boljše grozdje, da ga ne vidimo, kjer se nam ponuja samo. !" Izpuhnil je gost oblak dima i7 svoje liavanke in iztegnil še Levo nogo na stol ter se naislonil po! na mize, pol na deblo, kostanjevo. "Natakar, še en vrček!" je pozval Ljuibič. Hkratu je iztegni1 izpod rokava manšeto ter zaV>e ležil nanjo s svinčnikom že de set0 črto — znamenje deseteg? vrčka. '"Torej nadaljuj, Josipovič." pozove Resec in napol zameži, da bi bolje slišal. Sinjimiiiiiio ................................mnnimimnciniin..................................................................iiiniimmmniiiuinMinimiHiii^^ 5 1 i I $130.000 The Slovenian National Home Co. (Slovenski Narodni Dom) Cleveland, Ohio 20 letni zlati bondi, zagotovljeni z 7 prve vknjižbe. Datirani 15. dec. 1922 Zapadejo 15. dec. 1942 Pol-letne obresti (15. junija in 15. decembra) plačljive v The, Otis Safe Deposit Co . Cleveland, Ohio. Kupoiiski bondi v vrednosti $1000, $500, in $100. Za registriranje « glede principala. Plačljivi v cel'ou ali deloma na katerikoli interesni dan, pa 30 dni naznanilo, par poleg en četrt procenta za vsako leto, ko še niso jsaipadli. Interes se plača brez odbitka normalnega zvezinega dohodninskega davka do 2%. The Cleveland Trust Co., Trustee Mr. Frank Somrak, predsednik družbe, je v pismu do nas. sestavil sledeča dejstva glede družbe in teh bondov:, DRUŽBA: The Slovenian National Home Company je bila organizirana 1914 po postavah države Ohio, kot stavbinska družba za slovenska društva v Clevelandu in okolici. Družba reprezentira danes 40 društev, s skupnim članstvom 40.000. LASTNINA: Družba lastuje parcelo zemlje s površjem 47.000 kvadratnih čevljev na severovzhodnem vogalu St. Clair Ave. in E. 64th St., Cleveland, Ohio, s frontom 210 čevljev na St. Clair Ave, 187 čevljev na E. 64th St. in 160 čevljev na Addison fed. (East 65th Street, s približno isto doljino vseskozi. Na tam posestvu je že vec poslopij in avditorij, katerega sedaj rabijo društva, in ki se ne bodo odstranila, in od katerih bo družba še zanaprej dobivala dohodke. Družba sedaj postavlja na St.- Clair fronto poslopje iz opeke in jekla, dvoje nadstropij n k et, s površino 20.169 kvadratnih čevljev, ki se bo raztezalo 185.6 čevljev po Avenue. V pritlučju bo sedem prodajaln, glavna dvorana in balkon z 1200 sedeži; gledališki oder, z oblačilničami in ček sotfami. Klet bo imela 11.000 kvadratnih čevljev prostora, za shrambo blaga iz prvega nadstropja, in 9196 kvadratnih čevljev za obednico in zbo-rovalno dvorano. V drugem nadstropju bo, poleg balkona avditorij, 11.000 kvadratnih čevljev, ki se razdele med štiri urade, studio, dvoje večjih društvenih dvoran, knjižnico in sobo za tajnika. Pričakuje se, da bodo prodajalne pripravljene za trgovino tekom šestih mesecev, in da bo novo poslopje dogotovljeno tekom enega leta. VARNOST: Ti bondi so, po mnenju odvetnika, zagotovljeni z zaprto prvo vknjižbo na zemljišče in naprave kot zgorej omenjeno in na poslopje, ki se postavi. Vrednost zemlje s sedanjimi napravami .................................|.............................. S 33.791 Preračunjtina vrednost norvtega .|x«;/l<>pia ............................................................ $212.636 Skupna vrednost sigurnosti ........................................................................................ $306.427 Izdaja bondov je manj kot 43'/o posojila. DOHODKI: Preračunjeno je, da letni čista dohodki novega poslopja in sedanjih poslopij so bistveno večji kot se zahteva za letne obresti in za plačilo na principal, ki je potrebno, da se zbriše vsa izdaja bondov, ko zapade. Za uporabo trgovskih prostorov v poslopju sp. je prejelo že precejšno število prošenj. Pričenši s 15. junijem, 1924, pričnejo prihajati mesečna vplačila "sinking fund" v Otis Safe Deposit Co., fiskalni agentje, v svotah, ki izplačajo vso izdajo, ko zapade. Denar v "sinking fund'' se uporabi za nakup bondov na odprtem trgu do svote, kakor se zahteva za vpoklic, ali da se vpokličejo bondi za redemtpcijo. SPLOŠNO: Pogodba je narejena za mesečna plačila v Otis Safe Deposit Co. fiskalni agentje, devolj velika za eno šestino pol-letnih obresti in zahteve sinking fonda. Vsa svota te izdaje se uporabi za gradbo poslopja. Zavarovalnina za polno svoto zavarovalne vrednosti bo v moči. Naredile se bodo pogodbe za dovolj velik surety, bond, da se poslopje dokonča prosto in čisto vseh bremen. ..OCENITEV VREDNOSTI: Zemljišče je bilo precenjeno od The Swetland Company, Cleveland Ohio, načrti in proračuni za poslopje so bili izdelani od Mr. M. Satkovie, arhitekt in inženir, in to je potrjeno od bankirjev \\. S Ferguson Co. posvetovalni inženirji, Cleveland. Vse postavne točke združene z izdajo teh bondov so pod nadzorstvom gg. Bulkley, Hauxhum, Jamison & Sharp, za kompanijo, in Richard Englis Inglis Esq., 2a bankirje Mi midimo te bonde, ko bodo izdani in nam izročeni, podvrženi postavnemu odobrenju. Cena: Par in skupaj 2 interesom 7' <. OTIS & CO. 216SUPERIOR AVE. N. E.CLEVELAND "Čemu so pa d modemi zako-1 ni? — Častna beseda! — Čemu so. vas vprašam? Vse prav za ;'as! Tako je! Tam je za nas po--'3, tam jd tisto zrelo, sladko gro-dje! Mar ni res? —- Več nego resnične! — In — častna bese-a! — Ta Pavel Pavlovič, ta i-na imeniten nols; ta koj zavoha ne pikantne zakonske razmeri-?e pri najmanjši razpočid! Ko-'osalni! — Predlansko leto v Brucku, lani v Zagrebu in letos liramidalno, letos pa — tukaj v tem neznatnem gnezdu! In — "astna beseda! — taka dama!" ''Kje scu se ->a seznanila!" /praša Resec. ''Vrag ga vedi — častna beise-5a! —• tega ne vem.po'vedati! A faktum je, da tja zahaja, in fak-tum je, da bodemo slišali še lene reči. Tristo vragov, nič vere mu ne dam, da ne odpelje tudi te, kakor je ono v Brucku, kakor ino v Zajrebu! Jiramidakio! In morda jo še kdaj srečaimo ob nje •^ovi reki tam ob sinji Adriji, in norela jo še kdaj potegnejo ri-s svojimi mrežami iz morja, knkor so ono iz S?ve. Prekleti %iwik, ta Pavlovič! Častna beseda!" \ "Torej pijmo," izpregov^ri Ljubic in izprazni kozarec. "Na -dravje. vseh dam, ki so svojimi Tiozimi nezadovoljne, pa vse ea-;ti vredne in piramidalno požrtvovalne !" In zopot je poklical natakar-'a, ki je dremal v sobi, in ta 'e donesel na, novo vsakemu Tček peneče se pijače. In na nasetu ,se ,je /prjdružila nova črta lojigi vrsti prejšnji. . Tedaj pa je ob vzhodu zarož-14a!a na drobnem kamenčevju jeklena. sablja. Proti mizi je stopal nonosno vzravnan, lejpega, kakor Vklesanega obličja in temnih, •rlobolcih", kakor živo oglje žare-" eci' — nadipbročnik Pavel Pavlovič. "Ah, že zopet znana družbica najmaiTkantnejšjh najintei'esant-neiših, najlepših pojkovnih čaist. nikov." se je. pokj.rmil Pavlovič, ocfpasaval oolso sabljo ter se 1 renski smehljal. "Hm, Pavel Pavlovič, še tebe ie manjkalo! Tebe, najduhovi-tei'sejra, naj Jovtipnejšega, hiper-niramidalno srečnega nadporoč-hika, in družba je — izpopolnjena !" Pavel Pavlovič ni odgovoril. Pi'5sedel je k fnizi, si naročil vrček rviya in se zamislil. "Proklp+a sreča, riima je vsakdo'" ie siknil Ljubic. "Grozno resnično!" pritrdi Re sec. "Ali nekdo jo ima!" de Josipovič in pogleda Pavloviča, ke je sedel še vedno nem. (Dalje prihodnjič.) Ant. Adamič: Med dvema Statistika in izjave kot so priobčene zgorej, docim niso garantirane, sc smatrajo od nas,' da so zanesljive. ^^^Jiiitiiiiji«cafi1111 itiiiiiicaiiii.(itM*tic3iiti 1111 ijitcsiiii 1 muticaiiitiiitnitcaititi>■ ................................................................................................................................................................................................................................... Prišla je tudi Vida, vsa lepa, toda bleda in z vrtnico v laseh. Pozdravila je oživljenega Se ver j a vn potem zopet odšla. V sosedrtji sobi so se že vrstili običajni govor!", slavospevi, fraze in venomer so trkali s kozarci. Ko je bil oficijelini del končan, se je pojavila zopet Vida; šla je kar h gostom. Vzklikali so veselo in so jo posadili za mizo. Sever se ni mogel načuditi, da ie ssdla Vida — poleg Gos^jupa. Se bolj se je pa prestrašil, ko Je opazil ,da je segel Gor.jup v njene lase in se palasti! njene rože. /.daj in zdaj jo bode zahtevala nazaj. Ali ne?«Ne............ Gor- jup ji je 'podaril svoj nagelj in ona — o gorje — ona si ga j a vtaknila v lase. Sever je skril o-bric v dlani. Gotovo pol mukotrpne tire se ni niti ozrl več v o-iio sobo. Kpt dehteč oblaček neslišno se je nagnila Vida 1: njemu. Zjasnilo, se mu je lice, kot bi zagledal rožni dan. Toda odpustil še ni. "Kam pa odhaja ta Gorjup?" Daleč — v Zagreb. Jutri zjutraj 3e že odpelje." 1 Dalje na strani 4. Dnevnik Enakopravnost JE LAST SLOV. DELAVCEV, KATERI SO GA PRIČELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBINE V CLEVELANDU IN DRUGOD. JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in oglaševanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj oglašajo v listu, kateri je njih lastnina. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA na članstvu, ako bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je en sam oglas pripomogel, da so bile društvene prireditve polnoštevilno posetene. TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna. Priporočamo društvom, trgovcem in posameznikom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo nam, ako hočete imeti isto lično izdelano in po nizki ceni. DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one, kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju potrebščin naj povedo, da so videli oglas v ' 'Enakopravnosti' \ "ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno deloval za koristi in povzdigo slov. naroda, v kulturnem ali gospodarskem oziru. Ako še niste naročeni, se naročite takoj, ker dolžnost napram samim sebi v« veže, da podpirate ono, kar je v vašo korist. t ^ENAKOPRAVNOST" bo v sporih med delom in ka-pitalbm, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo privatniki. Naš napredek je v vašo korist, zato je potrebno, da podpiramo eden drugega. Ameriško -- Jug. Tiskovna Družba Princeton 551. 6418 St. Clair Ave. i' Sezite poknjigi I Razkrinkani Habsburžani 1 katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. Krjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče hababurake klike, kakor tudi smrt ceaarjeviča Rudolfa. Knjiga je jake Lateresantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 6Qc JANUARY 5th, 1923. MED DVEMA STOLOMA. (Dalje iz 3. strani.} "Kaj sta se zmenila, da sta se olepotičila s cveticami?" '"Tiho bodite, prosim; saj veste, da imam rada rože.' "Toda v tem času so že od-cvetele Naročila rta jih iz mesta, kajpada/' je vrtal Sever nekako že oblastno. Vbadail je užaljen pogled v nagelj in najrajši bi ga 1 i iztrgal iz las. ''Vi me ne umejete," se je nasmehnila Vida otožno in Je od-l šja v kuhinjo. Za dolgih deset mi-! nut se je -povrnila — brez na-geljna. Kje je bila ta čas? — Nesla je nagelj v svojo sobo, napolnila je vazo z vodo, poljubila je beli nagelj in ga vteknila, v vazo, i 1 se prične kazati 8« januarja v Slovenskem Domu na 15810 Holmes Avenue . Prate tava pet dni v tednu Ples in predstava pa v torek in sobcto. Vstopnina za odrasle 75c za otroke od 5. do 9. leta 25c Ne pozabite, da se prične predstava točno ob 8:30 Bodite na mestu ob pravem času, da se izognete ifnječi. Cela predstava traja od 8:30 Ho M :30. Pod oskrbo profesorja J. R. Washington Vsem skupaj iskrena hvala za vdeležboi Iti ■SH 1 NAZNANILO IN PRIPOROČILO I _ BTB Naznanjam rojakom, da še vedno prodajem hiše in |j| zemljišča ter vas za^otovljam, da ako kupite posestvo od ||| mene 'in se potem kesate kei niste tako kupili, kakor ste |j| sj vi sami želeli, v takem slučaju, jaz kupim cd vas posestvo ali ga prodam drugi stranki, ter vam plačam toliko kolikor vas stane ako ne več. Kdorkoli je še kupil od mene po3eatvo četudi precl desetimi leti ali pa pred enem letom, jaz sem pripravljen stranko rešiti ako ni vse tako, kakor sem govoril pri kupčiji posestva. Ne pozabite, da orcdajem zavarvalnino proti cgnju ali viharju .Se priporočam za vaše naročilo J08EP ZAJEC, 15605 Waterloo Road, Cleveland, Ohio ! ILH^ ■m; ii-i! U" (i ■!»!.* UHli »4?JJ !i?J U EJJ L' ^ ? iSi! tiU* V *J21i lliiiJ '->5^ l l?,L> LL»|J IlSi! *4S ».KirtT^nBliilaniTcIiiTSrisr^iTETi^art!^ nitf tic^ "::iiMrii]MiitH!!: c^ iiti:ii tatiiiiiif tin n j j:ii»! ijiirca:;--stJ:t:; :iiTTiI7: lurmiu: i :i n:ciijut;: -2* 1 IV.:::«, J. Lausdie I Uraujuje po 121 ST. CLAIR AVE. Main 232T | m yi a i 1 njo iti 35 iiBj tiai: Iif: j finii i) «11: ij ni; !jjait rp. i .^oi: ii; c is ijm 1 L! 11; ?' de. Imam tudi tovorni actoniobil za raz-yažanje blaga. FRANK KOMIDAR 15210 Saranac Rd. Izdelujem nove oiJeke, popravljam stare; čistim in likam vsakomur v zadavolj'stvo. Se priporočam. LEO JENKO 16717 Waterloo Rd. SLOVENSKA KROJACNICA. Čistimo, likamo in izdelujemo obleke. pillilfiifiililiil^ H E' šl H P M P n id =— I® 1 VELIKA RAZPRODAJA NA ZA GRETJE IN KUHO JE SEDAJ V TEKU Star Furniture 5824 ST. CLAIR AVE. 'ik GOTOV DENAR ALI NA KREDIT! PRI Co. UHl [HHliiKiliiliiliilii uši JOE ,MAICEN 634 E. 152nd Str, SLOVENSKA KROJACNICa. JOS. GORNIK IZDELOVALEC NOVIH OB-LEK. — ZDRAVIM TUDI STARE. 672 E. 152nd Str. JOSEPH KUNČIČ Mehke pijače, sladoled, cigare tobak' in dvorišče za balincanje. 15612 waterloo rd. VALENTIN PLEŠEC 16823 Waterloo Rd. Pri nas se dobe vedno: CIGARE, CIGARETE, SLADOLED IN MEHKE PIJAČE. MAKS SLANOVEC 15710 Waterloo Rd. SLOVENSKA KROJAČNICA Izdelujemo, čistimo in likamo obleke; MARTIN SMRKE 588 E. 152 Str. Najfinejše cigare, cigarete, meh. ke pijače in lunch. WOOD 790-L MIKE PODBOJ Sladščičarna in prodajalna mehkih pijač. 15436 WATERLOO RD. ACME DRY CLEANING CO. 671 E. 152nd Str. Čistimo, likamo in barvamo obleke. WOOD 83 EDDY SS08 JOHN HABE sladščičarna Najfinejše cigare, cigarete in to-Ibak. Mehke pijače in grccerija. Točna postrežba! 937 E. 140 St. (x) Gostilne in restavra-cije._ JOE KLEMENČIČ 16321 Waterloo Rd. GOSTILNA Z MEHKIMI PIJAČAMI. žeSezninske trgovine SLAPNIK & COMPANY Sloyenska cvetličarja 6120 ST. CLAIR AVE. Prince-ton 2883-W Ball: Randolph 4559 Različni, oglasi. Ce hočete kupiti, piodati ali zamenja ti hišo ali zemljišče, se oglasite pr. JAKOB TISOVEC Real Estate & Fire Insurance 1366 Marquette I^d., blizu St. Clairja in E. 55 St. Tel. CENTRAL 602S-L Kupujte pri THE MATYAS DRUG CO. 6728 St. Clair, vogal 68 St. Mi cenimo vašo naklonjenost ter smo tu, da vam postrežemo. Randolph 800 Princeton 972 FRANK DOLŠAK 452 E. 158 St. EXPRESS. Kadar rabite kaj za prevažati pokličite WOOD 370-L in vam takoj postrežem. LOUIS PIRC 448 E. 158 St. SLOVENSKA MLEKARNA Vedno najboljše ter sveže mleko. Točna postrežba. Wood 370 L Chas. W. Hohl Plumbing and Heating 381 E. 156. St., Cleveland, Ohio Eddy 8236-R. PRODAJALNA SINGERJEVIH ŠIVALNIH STROJEV 713 E. 152nd St. Velika razprodaja malo rablje nih strojev. Najnižja cena $5.00 Popravljamo tudi vse vrste šivalne straje. JAKOB GRDINA 16011 Waterloo Rd. Restavrant. Prostori za st je, ohceti in razne zabave, Mehke pijače. i LOUIS ZDEŠAR I jŽeleznina, peči, steklo, barve itd. CUT RD. & VINE ST., Euclid, Ohio. Vsakovrstni avtomobilski obroči. WOOD 466-R A. W. EMERICH 16205 St. Clair & Holmes Ave. TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN KONJSKO OPRAVO. Bell Eddy 1798 PARK BATTERY SERVICE STATION Popravljanje in predelavanje. 277 East 156 St., Cleveland. A. ŠKUFCA, poslovodja, železnine vsake vrste. RGOVINA naprodaj Pool roan s cigarami ter sladko in kislo pijačo; 4 sobe s pohištvom, se prod?, poceni. Vprašajte na 6121 St. C la i'r Ave. (8) ŠČE se priletna ženska ali dekle, da bi pazila na otroke kakih 6 ur na dan, vsled materine belezni. Za naslov se je Zigla'siti v uradni Enakopravnosti (4) dobroidoca mesnica in ?ro-cerija se iproda ali zamenja za posestvo. Za naslov se zgla-site v uradu Enakopravnosti. Naznanilo. Vsem članom duštva Car-niola Tent 1288 T. M. naznanjam, da bom pobiral a-sesment v SI. Nar. Domu in sicer samo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 6. do 8. ure zvečer. Pobiral bom tudi vsako 2. in 4. nedeljo na seji toda samo od članov. Na se'i se ne bo jemalo asesmmta cd o-trok. Torej prosim, da se tega držite in ne pošiljajte o-trok plačevat, ko je seja. Sobratski pozdrav! J. TAVČAR, tai. 1157 E. 61. St. HIŠE — FARME LOTI! Hiša 9 sob, za 2 družini; fas, elektrika, kopališče, velik lot; ce-tva $4,800.00. Gotovine $1.400. • Hiša 7 sob za 2 družine i gas, alektrika, kopališče, velik lot; Gena $4,500.00, gotovine $1,200. Enakih posestev imamo na iz-Dero. Oglasite se takoj pri Collinwood Realty Co 156i3 WATERLOO RI>. i. KRALL & D. STAKICH. Imamo tudi več trgovin naprodaj. H. H. ^TTSCHLICK Mož, ki pomaga bolnikom do zdravja. Dvajset let nazaj sem povedal ljudem, da bo moj Bolgarski Krvni Caj pomagal naravi olajšati zabasanost, izprati strupe iz pljuč, oslnditi želodec in črevesje ter izboljšati kri. Povedal sem jim, da bo pomagal moj Bolgarski Zeliščni Caj zavžit vroč predno cire Človek h počitku pregnati prehlad in bo varoval pred in-fluenzo in pljučnico. Danes rabi na milijone ljudi Bolgarski Zeliščni čaj kot priljubljeno družinsko zdravilo. Boenti soki skuhani iz koreninic lubin, semen, nerja, iaerod in rož zav-žiti enkrat ali dvakrat na teden bodo •>o\iipo-[\li ohraniti vsakocar zdravejra I.ekarnarii "a imaio radi v zaloci za bolnike, kajti ljudje, ki rabijo Bolgarski Krvni Caj pridejo nazaj in jim povedo, koliko jim je pomagal. Kar. vprašajte vašega jekarnarja zanj £e danes — ali pa vam ga pošljem iaz po posti eno veliko družinsko škatljo za If 1.20 ali 3 za $3.15 ali 1 y.n $5.25. Naslovite na H. H. Von Schlick, President 43 Marvel Bldg., Pittsburgh, Pa._ _ DR. L. E. SIEGELSTE1N Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naaša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9tb St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro do 8. zvečer. /Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. .................................................................................................................................... I FRANCES MILLINERY SHOPPE i 70.? 7 SUPERIOR AVE. BLIZU ADDISON RD. Priporoča rojakinjam svojo veliko izbero najmodernejših B ,ženskih in dekliških klobukov, raznih šopkov in drugih po- 2 trebščin. Lepa izbera blaga po zmernih cenah, ...........................................................................................................................................