Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
volume
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
XXV. — LETO XXV.
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
»EFENSli
VNITED STATES lVINGS ONDS AND9MMPS
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 23, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 68
POVELJNIK FILIPINOV je
zavrnil zahtevo 0 predaji
^ Washington!! vidijo znake skorajšnjega jonskega napada na Rusijo, kateri se mora dati vso razpoložljivo pomoč.
Strašen pokolj prebivalstva v
Kragujevcu in drugih srbskih mestih
| Za vsakega po četnikih ubitega Nemca so ustrelili nacisti 100, za vsakega ranjenega Nemca pa 50 Srbov. — Kosili so jih s strojnicami v masah.
RIŠKI POVELJNIK NI ODGOVORIL NA JAPON-m £	SKI POZIV
.^flNGTON, 22. marca. -; 2 briški vojni komu-nanJ'a o sledečih razvo-
Pmsko
boji
isce: Sovražne
na Južnem obrežju Ma-ZallVa nadaljujejo z IJankanJem naših utrjenih
uJejn naših koncentrirajoč svoj
En trdnJavi Frank in
na
• Sicei
, JaP°nski izstrelek je p?"-1 nekaj naŠih lju"
ij br Je bil sovražnikov o ob2fUČinka- Na sovraž-'e VSo e^6Vanje so odgo-
*ase trdn^ve. "nslf kega P°ve,jnika
!StKl Poveljnik je izdal
i^(išk erega Je naslovil
" ^Sv,fVeljnika' Sene"
;va ' m v katerem ' Uaj vda. Ameriški ?roča. da je bil odgo-Poziv nepotreben in fe Poslan-fa].^J v Avstraliji ja — Mornariški deduje vest, da so a-
ZADN JE VESTI
LONDON, 21. marca. (ONA) — Jugoslovanska vlada je danes objavila poročilo očividca o pokolju 3,400 do 6.000 mlade-ničev in mož iz Kragujevca v
stil tajen kurir, ki je prispel naravnost iz Srbije. Rečeno je, da je Hitler sam odredil, da se usmrti za vsakega ubitega Nemca 100, za Vsakega ranje-
meriški bombniki pogreznili dne 20. marca v zalivu Rabaul neko japonsko križarko. Nadaljni zadetki so bili zaznamovani na | dve drugi sovražni križarki, katerih ena je bila najbrž pogreznjena, druga pa poškodovana.
Japonski napad na Rusijo
WASHINGTON 22. marca. — Vojaški in diplomatski -krogi so nocoj izjavili, da je vedno več znamenj skorajšnjega japonskega napada na Rusijo, senator M. E Tydings, demokrat iz Ma: rylanda, pa se je uglasil z nujnimi zahtevami po vsej možni pomoči ruskim armadam.
Rusija tvori ključ situacije
Senator je izjavil, da bo istočasno s pomladansko Hitlerjevo ofenzivo proti Ljeningradu, Moskvi in Donskemu bazenu, napadla Rusijo tudi japonska armada. V Washingtonu se vedno bolj utrjuje mnenje, da tvori Rusija še vedno ključ celotnega položaja in izida te vojne.
Srbiji, ki so jih masakrirali	nega Nemca pa 50 Jugoslova-
Nemci dne 21. oktobra lanske-	nov.
ga leta. Vsi omenjeni so bili ma-	Požig kraja Milovanovca
sakrirani v povračilo, ker je bi-	Po masakrih v Kragujevcu
lo tekom nekega napada četni-kov ubitih deset, ranjenih pa 26 Nemcev.
Nacisti ubijajo vse od kraja
Ob tej priliki je bilo s stroj- j nilo že' pred njihovim prihodom, nicami postreljeno tako rekoči Nemci so požgali kraj do tal,
so odšle nemške čete v Gornji Milanovac. Ko so prispeli Nemci tja, ni bilo tam skoraj nič moškega prebivalstva,I ker je pobeg-
. I
sira Stafforda Crippsa, ai*gleškega posredovalca* v Indijo
vse moško prebivalstvo Kragujevca, nakar so njihova trupla pokopali v plitke skupne grobove. Nemški vojaki so nagnali | skupaj šolo obiskujoče dečke, duhovnike, delavce, trgovce, ob-i činske uradnike, učitelje in dru-' ge, poleg teh pa še 3,000 brezposelnih delavcev pod pretvezo, da bodo morali vsi delazmožni možje in fantje popraviti neko porušeno železniško progo.
Žrtve piso ničesar slutile
Vse te «?o odgnali Nemci dne 20. oktobra v Topovske Šupe, izven Kragujevca, kjer so prebili noč, pojoč in zamenjavajoč med seboj cigarete in žveplen-ke. Nobenemu teh nesrečnežev
(Datje na 3. str.) -*-
Novi grobovi
antonHferko
Vpetek okrog polnoči je bil zadet od avtomobila na državni cesti št. 20 v Madison, Ohio splošnopoznani Anton Perko, samski, star 38 let. Bil je na mestu ubit. Zadnjih 12 let je delal kot hlapec pri enem ali drugem farmarju v okolici Madison in Geneva, O. Ranjki je bil doma iz vasi Kal, fara Am-brus na Dolenjskem, odkoder je prišel semkaj pred 22. leti. Tukaj zapušča brate Josipa, Fran-
London, 23. marca. — Angleška admiraliteta naznanja, da so angleške podmornice v razdalji vidika italijanske sred o z e m s k e obali pogreznile dve italijanski podmornici, dve oskrbovalni ladji, šest sku-nerjev in eno motorno ladjo, natrpano z italijanskim vojaštvom. Vse ladje so bile na potu v Libijo.
Eden izmed teh napadov na italijanske ladje je bil izvršen v Messinki ožini.
Melbourne, Avstralija, 22. marca.—Združena avstralska in ameriška zračna sila je sestrelila in uničila 23 japonskih letal.
Eksplozija bombe v domu unijskega uradnika
PRIPRAVA RUSKIH IN NEMŠKIH ARMAD ZA ofenzivo
Na rusko fronto so dospela najmodernejša in najboljša ameriška bojna letala.
HITLER POZIVA NA FRONTO REZERVE IZ FRANCIJE
Sporazum med Francijo in Zedi-njenimi državami
i Vlada v Vichyju je baje ponovno zagotovila, da ne bo dala svoje mornarice Nemčiji.
a pred seboj težavno in kočljivo nalogo pri Ve Indii
~ *ua>je za sodelovanje z Anglijo in ostalimi ljeh *Ikl v borbi proti osišču. — Indija je priprav-toda
v,;	„„„•]„ , • „ v .ka in Ignaca, sestro Mrs. Anno
si m namreč sanjalo, kaj ga ca- „ „?v . x , , ,„ , ka	j Zupančič in teto Jero Urbancic,
v starem kraju pa brate Louisa,
Klavnica ljudi	j Ludvika, Vencelna in Henrika.
Naslednjega jutra, pa so pri-pogreb se br vršil v torek zju-
čeli nacijski vojaki odganjati trej ob 8:30 uri iz Louis L. Fer-
posamezne skupine, ki so štele folia pogrebnega zavoda, 9116 po 40 mož, "kakor ovce v klav-jUnion Ave. v cerkev sv. Lov-nico," več milj daleč od barak renca in nato na Calvary poko-
Jb 8tra*a P°Pohio koopera-v nji-
^ O' 2aveznikov fe osišču. H*. tlcnem trenutku
H v dnefn trenutku, ko Sk c' .Jtta trkati na vra-Nilo?PS uPa> da se mu
m
Pridobiti hindske z * voditelje za so-%mi ,nSlijo in ostalimi froti . kavami, toda to iNoč!°nkretniln predlo-,Hje svobodnem sta-'ftR Sijni/ postane naj-
re zdaj Rusi in Kitajci,
^ItfjV,. ' lQtla vedeti hoče, za kaj se bo borila.
' ii »i •»
e P feu*, marca- — Da-
i sir staf-* T tiri- oclJlvo nalogo,
^7?° 2 obljubo te ali A%de jske neodvisnosti
na različna morišča, kjer so jih pokosili s strojnicami.
Masaker je trajal do poznega popoldneva, ko je neki nemški toda' podčastnik javil komandantu
predvsem morajo vedeti, — zakaj se borijo, česar jim ne more nhče šteti v zlo.
Japonci obetajo Indiji bodo"
•svo-
Medtem pa je pričelo že osi-šče snubiti Indijo, prizadevajoč si, da jo odtrga od Anglije in zaveznikov. Japonski radio v Tokiju je sporočil Indiji velikodušno blagovest, da bo dobila Indija popolno neodvisnost in svobodo, če se odtrga od Anglije ter se postavi pod zaščito Japonske. Indijci pa vedo, kakšno svobodo prinašajo Japonci vsem narodom, s katerimi prihajajo v stik, zato je razumlji-
vi k ■ ------- — —	----- ---- ---------
Itidj.- danskega im- vo, da se jim ne mudi pod ja-
jci


Ohi v Pravijo, da se1 ponsko "zaščito", Wili kakor
ker nočejo
se bo-1 z dežja pod kap.

J ^govcev
} l. J30 uri se v dvo-JfcN . '^nskega narod-4	Clair Ave. vr-
J.X>viz st. Clair-F^oi f E- 40- ceste do VN, 2era do Superior k J Članka je, da se
V Vi, erchants trs°v-
t j0' ki je bila svo-
ffC
i ^ N
•H> bo ^-
vna. Med osta-govoril tudi
i*
,, - m , «stu se na-sin Mr. in f^'ii \a!cjU033 R69

K 50 Vati- Sobote in pri-3et1', da ga obi-
r ^i^arici
S iS aiSe Je P°dal Ji
Včerajšnji shod
Včerajšnji shod, ki se je vršil v Delavski dvorani na Prince Ave., je bil lep uspeh. Poročilo za današnji list je prispelo prepozno, zato bomo natančneje o tem shodu poročali jutri.
Zaroka
Včeraj sta se zaročila Helen Jesenovec, hči Mr. in Mrs. Fr. Jesenovec, 5812 Prosser Ave., in Mr. Sam Benko, Brunswick, Ohio. Poroka se bo vršila maja meseca. Čestitamo!
<Ji

Zimmermannu, da je bila kvota 2,300 usmrčenih, ki je bi'a določena v represalijo, dosežena.
3,400 do 6,000 žrtev Zimmermann pa je ukazal, nadaljevati z eksekucijami. Priče pripovedujejo, da je znašalo minimalno število ustreljenih 3,400. Drugi so pa mnenja, da jih je bilo ustreljenih najmanj 6,000.
Nemci ne poznajo usmiljenja
Med žrtvami je bilo 100 šolarjev, ki so imeli še vedno svoje knjige, pri sebi, 12 učiteljev, več sodnikov, sedem pravoslavnih svečenikov in najmanj en katoliški duhovnik. Pantelič, ravnatelj srednje šole, je pokleknil pred nemškega majorja ter ga s povzdignjenimi rokami prosil, naj pusti dijake pri življenju, toda njegova prošnja je bila zaman.
Gladni psi odkopavali mrliče
Nemci so pustili pri življenju 600 mož, katerim so ukazali izkopati skupne grobove. Nemci so ukazali, da morajo biti ti grobovi samo dva čevlja globoki. Gladni, potepajoči se psi, so potem razkopavali te grobove ter vlačili mrtvece na površje. Dočim so bile ulice mesta Kragujevca natrpane s črno oblečenimi ženami in otroci, so t", psi dirjali po ulicah s človeškimi kostmi v gobcih.
Komandant Zimmermann je ukazal nabiti službena naznanila, na katerih je bila ugotovitev, da je bilo postreljenih 2,300 mož. Terorizirani srbski kmetje sreče sama v rovu, ni znano, si več tednov niso drznili v Training kako se je zgodila nesreča. Do-j Kragujevac prodajat svojih pri-Zaman, sin mneva se, da sta ponesrečenca J delkov
East Malartic Kanada. — Pri delu v tukajšnjem rudniku sta bila pred dnevi ubita Jos. Lovšin, star 39 let in s. Soštar, star 46 let. Ker sta bila ob Času ne-
pališče. Bodi mu ohranjen blag spomin!
OBRAD LAKICH Po štirimesečni bolezni je včeraj popoldne ob 8:20 uri preminil na svojem domu Obrad Lakich, rodom Dalmatinec. V Ameriko je prišel iz sela Kasič leta 1912, ko mu je bilo 25 let. Ustanovil si je grocerijsko trgovino na 2231 Franklin Ave., ki jo je do svoje smrti vodil. Bil je zelo aktiven v srbskih krogih ter je bil tudi član društva sv. Sava št. 1. Tu zapušča soprogo Stano, štiri otroke: Mi-chaela, Mrs. Mildred Martino-vich, Anno in Olgo, brata Miloša in dva brata v starem kraju. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Bodi mu lahka ameriška gruda!
PETER BOGUNOVICH Ob 5. uri včeraj popoldne je preminil v mestni bolnišnici Peter Bogunovich. Pokojni očivid-no ni imel sorodnikov, in pogreb mu bo oskrbelo društvo sv. Sava št. 1, katerega je bil član. Pogreb se vrši v torek popoldne iz A. Grdina in sinovi pogrebnega zavoda.
Povzročena škoda znaša o-koli $2,000. — Hagesfeld pravi, da nima pojma o storilcu ali motivu dejanja.
Včeraj zgodaj zjutraj se je primerila silna bombna eksplozija v domu Bernarda E. Ha-gesfelda, 45 let starega uradnika International Union of Operating Engineers, ki pripada Ameriški delavski federaciji.
Hegesfeldov dom se nahaja na 1508 Spring Garden Ave. Eksplozija bombe je bila tako silna, da je odtrgala skoro celo pročelno stran hiše ter povzročila veliko škodo na stenah in pohištvu tudi v notranjosti hiše. Dasi se je primerila eksplozija ob 3:30 zjutraj, se je vendar kmalu nabralo na licu mesta o-koli petdeset oseb, ki jih je zbudila iz spanja sila razstrelbe. Eksplozija k sreči ni zahtevala nobenih človeških žrtev.
Hagesfeld je izjavil, da nima pojma, kdo bi bil povzročil eksplozijo in prav tako da ne ve za vzroke tega dejanja. — Detektivi sodijo, da znaša povzročena škoda okoli $2,000. Eksplozija je bila tako silna, da je pognala kos lesa skozi železna brata "furneza".
MOSKVA, 22. marca. Sovjetska armada pošilja z vso naglico na fronto za svojo pomladansko zračno ofenzivo najboljša ameriška bojna letala, tako zvana "Airacobra," dočim ruske armade potiskajo Nemce nevzdržno nazaj.
Poročila v "Rdeči zvezdi" pravijo, da so vojni komunifcej'1 kratki, toda to ni nič čudnega,! "kajti sredi bitke vojaki ne go-.
vore, temveč se bore." Drug i _	^
' • . . . .,	. i LONDON, 23. marca.—Daily
moskovski komunike naznanja, ,,	, ,
, .j . ,, ... j , . „ Mail poroča po brzojevki iz Ma-da so Rusi odbili napad, ki so , ,, , . , J , .
,T . ... . . v dnda, da je francoski podpre-ga izvedli Nemci s štirimi nems-i . ' , ,	., ,
, . . .	...... ■ mier Darlan danes naznanil, da
i kimi in eno rumunsko divizijo. . ,,	,
V tej bitki je padlo 2,250 Nem- j * blizu popolen sporazum med
vlado Francije m Zedmjemh držav, kateri sporazum vsebuje i med drugimi obveznostmi tudi ; obljubo nevtralnosti francoske ■l? i vojne mornarice. Poročilo do-
ruskega poročila, da je bilo na ^tavlja' da bo ena iz^ed posle-tej fronti ubitih od 11 ^ 91 |dic tega sporazuma ta, da bo
Nemci morijo v masah na tifusu obolele ljudi
cev.
V desetih dneh je padlo 12,000 Nemcev Na kalininski fronti se vršs srditi boji, kar je. razvidno
do 21.
marca 12,000 Nemcev. Rusi so zavzeli več obljudenih točk, zaplenili mnogo vojnega materiala ter zasegli mnogo ujetnikov. Ameriška letala ugajajo ruskim pilotom
Rdeča zvezda poroča, da sestavljajo ameriška letala, ki so oborožena s topovi, ruski tehniki. Ruskim letalcem ta letala zelo ugajajo, dasi so sugerirali nekatere izpremembe pri avtomatičnih puškah. "Airacobra" je izborno, močno oboroženo letalo in njegova naglica znatno prekaša naglico najmodernejših nemških bojnih letal Messer-schmittovega tipa," je izjavil neki veteranski ruski pilot.
Tehnična izvežbanost Rusov Rdeča zvezda poroča, da je
Amerika zopet pričela pošiljati 1 živila v francosko severno Afri-, ko.
Dalje je rečeno v tem poročilu, da je Francija že dala Ameriki garancije zaradi svojih kolonij v Vzhodni Indiji in te garancije nevtralnosti je pripravljena Francija raztegniti na vse svoje afriške kolonije. Dalje je vlada v Vichyju ponovila svoje zagotovilo, da je bil oddelek vojaštva, ki je bil nedavno poslan na otok Madagaskar, poslan tja z namenom, za poskrbi za nevtralnost tega otoka.
Poročilo dostavlja, da je vzbudil ta sporazum jezo pri o-sišču tet da je tvoril inspiracijo izjave Virginio Gayde, češ, da Nemčija in Italija ne smeta za-
prispela prva pošiljatev teh uPat' Franciji najmodernejših ameriških letal ..	. .
leta 1941, ko ni bilo več na raz Unija Se OdpOVeduje polago angleških tehnikov, ki so poznali že od prej njihovo se-: stavo. Toda Rusi so nemudoma1 zapopadli sestavo teh letal, ka-
zahtevam po posebnih ugodnostih
V mestu Orlju, kjer so gladni prebivalci pojedli že vse pse in mačke, vršijo Nemci masne eksekucije civilistov in vojnih ujetnikov.
Pogreb
Pogreb Elija Buražar se vrši v sredo popoldne ob 2. uri na Whitehaven Memorial pokopališče iz The John I. Nuhn Co., pogrebnega zavoda, 2041 E. 89 St. Pokojni je bil član društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ in člani tega društva, ki so bili obveščeni, da se pogreba udeleže, naj vzamejo v naznanje, da se isti vrši v sredo mesto v torek kot prvotno poročano.
to*6 Mr. in Mrs. " l49 St. Želimo
hotela razstreliti neko skalo z dinamitom, toda dinamit se je prehitro užgal in ju usmrtil.
Vest je prinesel tajni kurir
Jugoslovanska vlada naznanja, da jo je o teh dogodkih obve-
Chisholm, Minn. — Dne 12. t. m. se je pri delu v rudniku smrt no ponesrečil John Novak, star 50 let in doma iz Cerkelj pri Kranju na Gorenjskem. Zapušča ženo, v Evanstonu, HI., pa hčer.
"Rdeča zvezda," glasilo sovjetske armade, naznanja, da vršijo nacisti masne eksekucije med ruskimi ujetniki in za tifusom obolelimi meščani v Orlu v prizadevanju, da preprečijo razširjanje epidemije.
Časopis naznanja, da vladajo
Novorojenček
v Orlu, ki je bil nekdaj cveto- !apr 3547 65 st Materino
vedala zahtevam po posebni plači za nedeljsko delo in po unijski delav-
nici.
terih prva so zložili in spravili v
zrak tekom štirih dni. Zdaj pa( Unija steklarjev se je odpo-vzame sestava tega letala Ru som samo dva, dneva in pol. V j bojih pri Staraji Rusi so ostali od nekega nemškega polka prt življenju samo 4 nemški vojaki 1 in en podčastnik.
Rusi niso spali Nadaljna poročila naznanjajo, da prihajajo na rusko fronto nemške rezerve iz Francije. "Rdeča zvezda" pravi k temu: "Mi vemo, da se je Nemčija preko zime pripravljala, toda tudi mi nismo spali. Ruske armade bodo poskrbele, da se ne bodo več ponovili uspehi, kakršne so imeli zaznamovati Nemci lanskega julija."
Vile rojenice so pustile v spomin krepkega sinčka pri druži-i ni Mr. in Mrs. Anthony Mau-ser
če mesto s 75,000 prebivalci, se- j ^nško ime je bilo Miss Mary daj strašne razmere. Vse pro- Klun Mati in sinček se dobro dajalne živil in restavracije sojpočutita y Lutheran bolnišnici. Nemci že davno zaprli in v me-! (5estitamo! stu so izginili vsi psi in mačke, j
ki so jih pojedli sestradani pre-j	Vile rojenice
bivalci.	| Pri družini Mr. in Mrs. John
"Nemci usmrčajo v tisočih Sterk, 900 E. 73 St., so se civiliste in vojne ujetnike, in zglasile vile rojenice in pustile samo v mesecu novembru so u- zalo hčerko. Mati in deklica se smrtili Nemci 1,683 za tifusom nahajata v Polyclinic bolnišni-obolelih oseb," pravi Rdeča1 ci ter se dobro počutite. Česti-zvezda.	I tame!
WASHINGTON 22. marca — Vojni delavski odbor je nocoj izjavil, da je neka C. I. O. unija, poravnavajoč svoj spor z dvema steklarnama, odstopila od svojih zahtev po posebni plači za nedeljsko delo in po unijski delavnici. To sta dve glavni sporni točki, ki sta predmet kontroverze v kongresu glede izprememb v delavskih zakonih.
Omenjeni cdbor dalje poroča, da je Federation of Glass, Ceramic and Silica Sand Workers unija potegnila nazaj tudi svojo zahtevo po "check-off" sistemu pri kolekciji unijskih prispevkov.
Sporazum je bil dosežen po petdnevnem zasliševanju in pogajanju.
Bachelor Buddies
Včerajšnja igra "Bachelor Buddies", ki so jo dali na odru Slovenskega narodnega doma mladi igralci dramskega zbora "Ivan Cankar," je izborno izpadla. Natančnejše poročilo o tej lepi predstavi bomo objavili jutri.
&TRAN 2
ENAKOPRAVNOST
23. marca, $
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAV
»ENAKOPRAVNOST«
»
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto............................................................$5.50
za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece........................................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00
za 6 mesecev .........................:............$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00
Za Zedinjene države, za celo leto..................................................................................$4.50
ra 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50
Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev ........................................$4.00 Za celo leto ........................................$8.00;
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
KDO JE PAVELIČ
104
VOLKODLAKU NAJ SE PREDERE
SRCE!
Zadnje dni so objavili naš kakor tudi ostali slovenski in drugi jugoslovanski listi grozepolna poročila o nezaslišanem nacijskem barbarstvu v Jugoslaviji. Če bi ta poročila ne prihajala iz absolutno avtentičnih in različnih virov — iz Jugoslavije, Švice in Turčije, bi se zdela ta groza neverjetna in plod fantazije kakega novodobnega Allana Poe-a, toda žal, da so te grozne vesti le vse preveč resnične.
Povprečen civiliziran in načitan človek je danes pri-lično dobro seznanjen s svetovno zgodovino vojska in zavojevanj; znane so nam vojske antičnih narodov pa vse do najnovejših dob, vendar moramo danes priznati, da grozodejstva Atilovih in -Džingiskanovih hord ter turških janičarjev niso niti izdaleka dosegala groze, ki jo povzročajo med našim jugoslovanskim in ostalimi pod-jarmljenimi narodi nacijske zverine, ki pravijo, da so pleme nadljudi, katerim je določila usoda nadvlado sve-
ta. Huni, Mongoli in Turki se niso vseljevali v naše domove ter gonili naših ljudi z njihovi zemlje; oni niso je bil v službi Juana Marcha,, šal sem človeka, kakšne vesti
Odlični poznavalec političnih ( dotaknili, če se pridružijo nje-razmer in ugledni književnik govemu gibanju. Kmalu je imel Pierre van Paassen, čigar knjigi Pavelič število ljudi, razsejanih "Days of Our Years" in "Time' po glavnih prestolnicah, na ka-Is Now" ste zbudili v ameriški tere se je mogel zanašati in ki javnosti veliko zanimanje, je so izponjevali njegove ukaze, ker nedavno napisal knjigo "That je njihova varnost pred zapo-Day Alone." V nekem poglavju' rom trajala samo dotlej, dokler razpravlja o vzrokih umora kra-' so ubogali svojega gospodarja, lja Aleksandra in hkratu podajaj Pavelič sam je imel dobre živo sliko "poglavnika" današ-' zveze s poličijami Madžarske, nje "neodvisne hrvatske drža- Rumunije, Italije in Nemčije ve." Poglavje podajamo:	j (po Hitlerjevem prihodu) ter z
ZAKAJ JE BIL ALEKSANDER nekaterimi visokimi, Italijanom UBIT	! prijateljskimi osebami v Fran-
Ante Pavelič je pravi fašist: ciji, kakor Jean-om Chiappe-orn, neusmiljen in skrajno brezve- ravnateljem pariške policije in sten, brezmejno nezaupljiv in Pierre-om Laval-om. Švica mu krut. Prekršil je že vse zakone je prepovedala vstop v državo, in vendar se mu še nikdar ni v Nizozmeski pa je poiskušal bilo treba zagovarjati za svoje ustanoviti podružnico svojega zločine. H grozovitostim ga ni društva pod imenom nekake pognala vroča kri, snoval jih je s ročevalne družbe. Poročevalno hladno premišljenostjo. Visok,1 družbo je res ustanovil, boljše postaven, lep za oko in s pri- rečeno, najeli so zanjo prostore, kupnim vedenjem je Pavelič ži-' A bila je poročevalna družba vel v mejah tiste mednarodne brez časnikarjev, družbe, ki je imela svoja sredi-j Nekega dne, pri svojem ob-šča v Berlinu, Parizu, Deau- isku v Nizozemski, čitam oglas ville-u in v Monte Carlu, v po-; v zelo ugiednem in starokopit-vojnih letih. Pustolovec in sle-1 nem časopisu "Het Vaderland," par s temno preteklostjo je živel s katerim je nekdo iskal pri-iz dneva v dan od svoje iznajd- mernega človeka za dopisniško ljivosti, prodajal se je brez po- delo pri nekem novo ustanov-mislekov tistemu, ki mu je naj- ijenem časnikarskem podjetju, več ponujal in bil na zelo slabem Poiskal sem naslov in tam me glasu-	; je sprejela oseba, ki ni znala ne
Poznal sem tega človeka, ko holandsko, ne angleško. Povpra-
For Victory...
Buy
U.S. DEFENSE
BONDS STAMPS
s satanskimi sredstvi in iznajdbami sterlizirali in "ob-senčevali" ženstva, da bi ostalo za večne čase nerodovitno; niso kastrirali mož in mladeničev, niso žigosali mladenk podjarmljenih narodov ter delali iz njih zakonitih vlačug svojih podivjancev! S tem nikakor ne trdimo, da je bila tedanjim mladenkam prihranjena njih žalostna usoda, toda takratnim agresivnikom je nedostajalo satanskega sadizma in znanstvene prefriganosti, ki je lastna hudičem, ki so zdaj s svojo navzočnostjo okužili našo zemljo.
Možno je, da se s tem člankom ne bodo strinjali nekateri "moralisti" in altruisti, ki se drže načela, da moraš nastaviti še desno lice, če te kdo lopne po levem, toda mi ne bomo v tem slučaju pridigali ne morale ne altruizma, temveč svetopisemski rek: Zob za zob, oko za oko!
Ko se bo po tej, doslej še nesluteni grozi, delal mir, naj se temeljito poskrbi, da se ne bo ta groza zopet ponovila vsakih pet in dvajset let. Mi se namreč ne strinjamo s postavko, da je nemško ljudstvo pri vsem tem nedolžno, temveč pravimo: Kolikor Nemcev, toliko Hitlerjev! — O, da, seveda, tudi nam je znano, da ima nemško ljudstvo svoje Manne, svoje Seegerje itd., toda ti so tako redko posejani, da jih bo pri končnem obračunu nemogoče jemati v poštev. Nemci so kot celota samoljub-na, oblastna, ošabna, neusmiljena, maščevalna in gospo dovalna rasa, kateri se mora v bodoče preprečiti ponovno teroriziranje in onesrečenje sveta, pa magari s sredstvi, ki so jih sami iznašli in ki se jih danes sami poslužujejo! Če ni druge pomoči, naj se jih zbije v tla in zmelje s težkim škornjem, s kakršnim meljejo oni danes nesrečne poražene narode! Naj se jih sterilizira in kastrira, naj se jih zdecimira, izkratka: enkrat za vselej naj se jim prepreči izvajanja terorja, brutalnosti in volkodlaških zver-stev, katerim so zdaj izpostavljeni nedolžni ljudje, možje, žene in otroci! Ko bo ta narod v grobu, naj se mu potisne; kakor volkodlaku, kol skozi srce, da ne bo nikoli več vstal. Človeško občestvo bo brez njega mnogo na boljšem.
Hitler in ž njim vred vsi ostali Nemci so tulili c krivicah verzajskega miru. Kakšne krivice je storil Nemčiji verzajski mir? Razen kolonij in Alzacije in Lorsne, ki sta itak francoski deželi, je pustil Nemčijo neokrnjeno. Naložil ji je repaiacije ... Da, toda teh reparacij ni Nemčija nikoli plačevala. In kaj je pustil verzajski mir zaveznikom? Porušeno Francijo, opustošeno Belgijo, po žgano Srbijo itd., Rjer ni ostal kamen na kamenu, ž njihovimi razstreljenimi gozdovi, opustošenimi polji, po-žganimi mesti, trgi in vasmi ter hekatombami mrtvecev.
Kaj so storili Nemci v sedanji vojni s središči civilizacije in z nedolžnimi ljudmi, prebivajočimi v nesrečnih mestih: Londonu, Coventryju, Rotterdamu, Beogradu in drugod ?
Upamo in smo trdno uverjeni, da bodo zavezniki po sedanji zmagoviti vojni, v kateri bo prelite še reke ne-dolžne krvi, vedeli, kako jim je obračunati s temi pošsst-nimi volkod'aki. Kolikor poznamo Stalina, njegov realističen pogled na svet in njegovo osebno užaljeno samo-
lastnika španskih paroplovnih, hoče zbirati v Nizozemski, ol-družb, ki je postal podpiralec govoril je, da je dolžnost glav-Francovega uporniškega giba-1 nega dopisnika samo pripravljanja. Tedaj, v letih 1924, 1925 in nje vesti, ki prihajajo iz vzhod-1926, je senor March kopičil ne Evrope. Izvleček je treba po-svoje prve milijone. Trgoval je slati v Ameriko. Če mi je mesto z belim blagom in Pavlic je bil! po godu, naj se oglasim prihod-njegov glavni pošiljalec deklet j nji teden, ko bo v Haagu glavni iz Francije. Marseille je bil sre- j ravnatelj. Ravno mi je izročal dišče trgovine z Južno Ameriko, svojo posetnico, ko1 mu iz denar-Pokojni Albert Londres je vso! nice uide košček papirja in pade stvar razkril in Primo de Rivera na tla. Poberem ga in mu ga izje gospoda Marcha vrgel v ječo.; ročim. Na papirju je bil narisan Ne pa Paveliča, kajti ta jo je grb VMRO-a, "Vnutrašna Make-popihal.	j donska Revolucionarna Organi-
Preden je prišel v zahodno zaeija": meč in sv. pismo. Evropo je bil poslanec v jugo-1 Službe nisem hotel, pač pa slovanski skupščini, vodja maj-j sem hotel izvedeti, kakšna je ta hne skupine hrvatskih prenape-5 poročevalna družba, ki svoje do-težev in narodnih upornikov.1 pisnike išče s časopisnimi ogla-Cilj te skupine je bila popolna si. Ko sem se čez teden dni vrnil, ločitev od države. Zaradi teh1 je imela pisarna novo pohištvo uporniških načrtov je moral iz in novo okrasje. Nekak pisar in Jugoslavije v izgnanstvo. Ker; sprejemalec obiskovalcev je se-po nesrečnem koncu Marchevega! del za težko mizo iz mahagoni-trgovanja ni bilo več zaslužka,1 ja. Nad glavo tega človeka je se je prodal madžarski vladi. L. visela slika ... pogojnega carja 1930 so ga v Budimpešti po-' Nikolaja II., v naravni velikosti, stavili za "poglavnika" ali vr-: Vprašam človeka, ki ga vidim že hovnega voditelja strahovalne- j drugič, kaj prav za prav pomeni ga delovanja vstašev. "Poglav-; slika pokojnega ruskega carja v nik" pomeni isto kar "fuehrer" | pisarni poročevalne družbe. Od-a!i "duce" ali "caudillo." S tem | govori mi smehljaje, da je samo naslovom je prišel krmarit Hr-! znak.
vatsko, ko je Hitler razdejal — Kakšen znak?, vprašam. Jugoslavijo.
Tajna družba vstašev je delo-vrla za uničenje temeljev Jugoslavijo. Madžarska vlada je plačevala stroške, vendar je delala f pc naročilu Italije. S pomočjo Kvaternika in Gustava Perčecah je Pavelič začel netiti oboroženo <1 vstajo v Hrvatski. S kupi denarja so njegovi delavci širili vznemirljive vesti po vseh delih države, ter zbirali okrog sebe zlasti ljudi s sumljivim značajem ali denarja potrebne, ki jih i je mogel kupiti. Vse politične begunce pa, ki so prišli čez{ jugoslovansko mejo, bodi v Mad žarsko, ali v Italijo, ali v Rumu-nijo, so peljali pred Paveliča, ki jim je najprej vtepel v glavo, da j Na sliki vidimo ameriškega jih bodo izročili jugoslovanskimi letalca, ki pripravlja.naboje za oblastim ali pa zaprli in jim na- j letalsko strojnico 30-milimetr-to obljubljal, da se jih ne bodo' skega kalibra.
s katerim je Stalin sklenil nenapadalni pakt, upamo, da tudi on ne bo Nemcem pozabil tega, kar so prizadejali njemu, Rusiji in ruskemu ljudstvu, zato polagamo na njegovo izjavo, da nima Rusija ničesar proti nemškemu ljudstvu, samo to'iko vrednosti, kolikor so je zahtevale okoliščine in razmere, v katerih je bila podana.
—	Znak slave, reče človek.
—	Minljive slave?
—	Ne, slave, ki je na potu, odvrne človek.
Ko me pusti v sobo, kjer naj bi srečal ravnatelja, mi mimo-gredoč omeni, da se mnogi u-gledni holandski denarniki zanimajo za novo podjetje. Navede nekoliko imen. V "svetišču" urada se srečam z očmi v oči z Antonom Paveličem.
—	Kako naj poročevalna družba, pravim med razgovorom, podpre vaše načrte o dosegi hrvatske neodvisnosti, saj to je glavni cilj v vašem življenju, ne?
—	Da, pravi on, a tukaj je naš glavni namen zbirati vesti iz Rusije.
—	Kaj nismo tu v Haagu malo daleč od Rusije?
—	Ko pride čas, bomo imeli naše dopisnike v Rigi.
—	In zakaj ravno Rusija?
—	Priprave, reče Pavelič skrivnostno. Priprave za bodočnost, za novo razdelitev petro-lejskih vrelcev. Zato se za stvar zanimajo holandski mogočniki in nas podpirajo.
—	Kako boste pa ruske petro-lejske vrelce razdeljevali, če jih pa boljševiki drže?
—	Oh, saj jih ne bodo dolgo, me je prepričeval Pavelič. Kmalu bo vojna in potem bo rdeče strahovlade konec. Končno imamo vsaj enega borca za poštenost v Evropi...
—	Kdo pa je to?
—	Adolf Hitler!
Potem sein sel." Čez dva meseca, ko sem spet hodil tod mimo, sem zapazil, da je podjetje zaprto. To je bil v juliju 1934.
Zdi se, da se je iz Nizozemske Pavelič vrnil v Vzhodno Evropo. Kakor že, kmalu so se raznesle vesti, da zbira svoje upornike in begunce in jih pošilja v taborišča. V teh taboriščih, bila so v Madžarski in v Italiji, je Pavelič začel učiti novince v razbojniškem poklicu.
Med temi taborišči je najbolj znano posestvo Janka Puzsta, blizu jugoslovanske meje. Pave-
pa je izvedel za nameravani^ obisk Aleksandra v Parizu, je.fjj Pavelič s pomočjo Budimpešte j BB in Rima (kjer je dobil ponare- j S jene potne liste) poslal dve ska pini posebej izučenih ubijalcev. Prva je odšla v Pariz, kjer naj bi napravila svoje, če bi se po-iskus v Marseilje-u ponesrečil.
Trije morilci, namenjeni v Marseille, so potovali skozi Švico in kot popotniki prišli z vozom do neke francoske vasi, kjer so jim v naprej naročili sobe. Odtod so vsak posebej odšli v Marseille. V hotelu "Victoria" blizu Cannebiere-a so se neralskega zbora, je bil nevarno ki je bila, po kasnejših ugotovitvah sklepajoč, Paveličeva pri-ležnica. Ta je vsakemu dala po en samokres. Vodja te trojke, Kvaternik, ki so mu po Hitlerje-stvo. Poveljnik francoskega ge-vi osvojitvi Jugoslavije plačali z imenovanjem za Velikega U-pravnika Hrvatske, si je ogledal spored pomikanja kraljevskega sprevoda in izbral kraj, kjer naj bi napadli.
Ko se je Aleksander pripeljal is Vieux-Port-a, kjer se je izkrcal, ga je spremljal Lo,uis Barthou, francoski zunanji minister. Kralj je umrl takoj, Barthou pa je izdihnil v rešilnem vozu na potu v policijsko načel-eestali s skrivnostno plavolasko, ranjen.
Po zločinu je Pavelič pobegnil v Italijo, kjer ga je zgolj slučajno policija v Torinu prijela in priprla. Ko je grof Ga-leazzo Ciano zanj zvedel, so ga takoj izpustili. Poklicali so ga
beležke i.
te v
10*
iiiminniiimnininiiHiinK] DNEVNE VOJNIKA HINKO
karja
(Po rokopisi (Škratu poklanja
ročnik) • KaiwiiuuuciummiHniiiBWi
(Nadalje vanje)
-vr	_ ^hiranj11
Na prvem P'eu ■
vojnikov so dali
izvede^
obvezno dovoljenje takozvanih "sovraži f Pugelj je trdil, daj* potrjen, ker je Pre& Nekdo pa je bil poW zdravnikova viržinka . vlekla. H. S. je P«ffv; nil, da. hoče doslej
svojo jugoslovansko vpoklic k vojakom se
to pripravljal s stradanjem, s P"etir; g ki" s trdim delom 111 preklinjanjem vlaČuge
15. februarja A-
"enoletnega prostovoi
za preoblečen. Na P ^
se je izkazalo na nj
variših, koliko bolez* gaOi
Naboji za strojnico
brzojavno v Rim. Tu je Pave-jqam čloyek na;
lič živel v razkošno urejeni vili,	. j„„,7iu ko'1'
, • •• j ,-„., - • , •	na svojem zdravju
ki mu jo je dal italijanski zuna- dg ^ ul;,udno P°nU
nji minister, vse do časa, ko je nemška vojska Vkorakala v Hrvatsko. Francija je zaman zahtevala njegovo izločitev.
Jugoslovanska kraljica-vdova je vložila tožbo proti Paveliču in Kvaterniku in izročila stvar svojemu pravdnemu zastopniku Jo-sephu Paulu Barthou-u bivšemu ministerskemu predsedniku in zunanjemu ministru v Franciji. Paul Boncour je pri pravosodnem ministerstvu v Rimu zahteval izročitev. Če bi ne bilo Pierre-a Laval-a bi Rim moral ubijalca izročiti. Ta gospod pa je Paula Boncour-a, ko je postal francoski ministerski predsednik, pregovoril ali mu ukazal, naj stvar pusti, zaradi "raison
lič je neprestano potoval med Madžarsko in Italijo. Kadar je; d'etat." Lavalova politika je im bil v Rimu, se je šopiril v naj-; la namen spraviti francosko-ita-bolj izbrani družbi črnosrajčnih lijanske odnošaje na "realistično veljakov. Pogosto je obiskoval podlago." Palazzo di Venezia in nekoč ga je sprejel papež Pij XI., ki, resnici za ljubo, ni nič vedel o razvpitosti tega človeka.
Da bi skrhal jugoslovansko
državo je Pavelič zagovarjal ubijanje in vojaške upore.- V svojih številnih spisih in poročilih, kakor Ustaša in Grič, ki so jih njegovi delavci skrivaj razdeljevali ob madžarsko-jugoslovanski meji, je ščuval hrvatsko prebivalstvo, naj ubije kralja Aleksandra in člane njegove vlade, češ, da si bodo samo s tem mogli priboriti neodvisnost.
Ubiti Aleksandra je res po-
L. 1941 je postal Pavelič, gangster in razbojnik, poglavar hrvatske zemlje, ki jo je one-častil s svojim umazanim in zločinskim življenjem. Duce in fuehrer nista mogla najti bolj pripravne osebe kot njega, ki jima je napravil tako veliko uslugo.
Kaj je Anton Pavelič napravil tisti odločilni trenotek, ko so odjeknili streli v Cannebiere v Marseille-u? Ubil je Aleksandra, jugoslovansk e g a kralja, najbolj zanesljivega francoskega zaveznika v Vzhodni Evropi, temeljni kamen v loku franco
postane, če že ne ^ , vsaj Vereščagin I1" ležno odklonil.	„
H. Smrekarjeva * g,
potrebovala realnos^ pred vpoklicom k -delal po naročilu ^
bukvarne v Ljublj^f, be tako groznega ,J naročitelji prebledeV da voja* - gti'
hu —, češ,
ne more biti TAKO
Življenje v "cllkef bilo zabavno. Unifo1* & tere tovariše; v n-^aJ čarala iz srditih Austrije v vnete v0' triote. Neki učitelj 1 že M
cirreglement"
prinesel. Vrvenje _ fabriko" je bilo Pi;
red
sa"0' lov-oJ
videl te brhke črn ^ moral biti prepričaj Austrija partijo _ ^i.
I
"Linksum! I-i-n-^:3 cafikslaudon!! Vesej^ zov ni manjkalo- ^^ nekega dne skočil o vojnik v Ljubijo* 3ri sam za vedno sU^|j, Tovariši so ga
ie
stalo glavni namen vse te raz- ske politike zavezništva z vzho-bojniške drhali. Anton Pavelič dom. Sam0 Aleksander bi mogel je držal vse niti v rokah. Hoteč obdržati kraljevino Srbov, Hr-preslepiti svet, da bi uboj kralja vatov in Slovencev celo. pomenil samo izraz narodove je- Po njegovi smrti je Jugosla-ze,in obupa, v katerega ga je vija. zaradi nesloge in razdorov pognal zatiranje, je najprej po- j prenehala biti velika vojaška si-slal v Hrvatsko majhne skupi- j la na Balkanu in opešala. Alek-ne razbojnikov. Ti so po načrti-: gandrova smrt je Italiji odstra-najprej začeli napadati vojaške | niia nevarnost, da se utegne ne-in policijske straže in dvigati |kega dne znajti v francosko-ju-v zrak mostove in predore. Ko goglovanskih kleščah. Pavelič je
spravil s pota tudi Barthou dr-. žavnika, ki si je prizadeval zdru-! žiti Rusijo in Francijo v obrambni zvezi. Če bi se to zgodilo,
A. Smrekar Je spretno premeta^3 ler" v dežju in Le povelja "Brust^ mogel zadovoljiv0 '^f če ie pokazal Prsa' a r1 kalo hrbta. Ko sof\f naj se liki kača ■ hu v blatu in v P1U jal: "ZAPIK!"
(Dalje Vn
ho#
lit)) wy
OGLAŠAJTE V
"ENAKOP^
Krvoločnemu volkodlaku se mora pognati v grobu ljubje, ko je kakor strela iz jasnega udaril nanj Hitler, kol skozi srce!
For VICTORY
BUY UNITED STATE S DEFENSE
BONDS STAMPS
bi bil mir v Evropi zavarovan za dolgo dobo. Kajti tedaj bi gospoda Hitlerja stisnil jekleni obroč francosko-ruskega zavezništva.
23- »area, 1942
ENAKOPRAVNOST
STRANDS
|*nr**uajimiamniji,iuuujniuiraiuun|
iiiHuiiuiicaiiiuuiitiiiiiiiiiiiiic3iiiiiiiiiii]C3iiiiiiimnE3iimaaii£aiL'<iiiinuOiBniiuiiiC3i^
PROCES
proti ruskim zarotnikom
......................................................................nuiiiiNiiiiniiiiiiiiniiniimimiioiiinS
• Spominjam se: —
čelS 7' da Je Prizadeti nago nJrClje imel na razpola-
PodaTo°na k°nkretne- t0Čne
fcinem ♦ eizerjevem dolgo-nju D ■ kističnem delova"
tira'n re'Z6r Vendar ni bil are"
oje?!' AH je Ja§oda vedel lovaniu zarotniškem de-Bui» ]e stvar Pokrival? Zanov: Vedel je. Vlsinski • Ai-
_ Ali se ne spomnite
druge
iz enega predido-
iih Proces " ~ iJieuiuu" osebe t niC manj zlovešče Va? ana Nikitiča Smirno-
če je Jago-Prikrivai? V Stiku in če ni
^ Vem T »k faktov o Smirno-iovV2a no: Ko 3e bil Smir-je P°slal Jagoda
- J dal njemu in mu Je P° okviru Z -navodil0' v kakšnem kadar 2 Se drži> če bo treba, % ali a° od njega zahtevali Ponai g° izP°vedbo.
lj zu , Vam znano-Storil Jagoda, ko so
i v Mo^°nega Zap°ra pre" ^em> da se je Ja-
To
n
hranil tajni arhiv Rikova? Bulanov: Pri Jagodi. Višinski: Zarotniški arhiv? Bulanov: Če bi ne bil zarotniški, bi Rikov nemara ne bil iskal zanj tako varnega mesta.
Višinski: Najnevarnejše mesto za arhiv!
Bulanov: Zdaj bom povedal o atentatu zoper N. I. Jezova. Kakor je govoril Jagoda, so oni, t. j. center, sklenili umoriti Nikolaja Ivanoviča Ježova izključno iz političnih namenov. To je bila ena njihovih etap, ali eden njihovih ukrepov, zato da bi se zavarovali pred polomom, pred razkrinkanjem, kot zarotnikov, obenem tudi zato, da bi si ohranili možnost izvršitve same zarote. Vzrok, da so prišli do takega sklepa je bil ta, da je kmalu potem, točneje, po umoru Ki-rova, Ježov po naročilu C. O. VKS(b) nadzoroval preiskavo. In jaz vem osebno od Jagode, da se je prav kmalu in vedno hitreje in hitreje začela poostra-vati izredna vznemirjenost Ja-godova, katero je povzročala aktivnost N. I. Ježova, Jagoda je poudarjal, da se Ježov, kakor je rekel, zelo hitro privaja na vse posebnosti upravljanja državne varnosti in da se absolutno no more računati na to, da ne bi koncem koncev naravnost razkril resničnega stanja stvari, da ne bi razkril zarote. Jagoda — to zopet vem iz njegovih pogovorov z raznimi načelniki operativnih sekcij, ki so bili istočasno člani zarotniške organizacije — je storil vse, kar je mogel, da bi desinformiral N. I. Ježova. Delalo se je vse mogoče, da bi se Ježovu delo otež-kočilo. Kljub vsemu je v začetku prve tretjine 1936. leta Jagoda naravnost rekel, da ne le ni niti najmanj prepričan, da ne le nima niti najmanjše garancije zato, da se Ježov ne bo dokopal do resničnega stanja stvari, temveč da je x on, Jagoda, nasprotno že sedaj prepričan, da gre Ježov po tako pravi poti, da so potrebni kaki odločni koraki, da bi se lokalizirala realno dozorevajoča nevarnost.
V prvi polovici 1. 1936 sem prvič izvedel, da je Jagoda vedel, kako je bil organiziran u-mor Kirova. Nekoč, ko je bil Jagoda jako razdražen, je siknil: "Izgleda, da se bo. Ježov dokopal tudi do leningradske zade-
-j	»CVPfiDl
\ bil špijon Sem P°Zne" ve-" Potem se ugriznil v jest Obt v	z'k — četudi mi navadno ni ni-,jt.Vedeli) da°ZeneC Jagoda', česar skrival — opozoril me je, J^r,'Je Paukerida mi bo povedal prav izredno
ViTa: Da'
kaj je Al1 vam j. „
%0* Jagoda, ko
?°da Vedli !em' ■ Ho. J drugače kakor na-
K ali , adno m hodil
v Za-
tow. U «0 SO
to0® k njemu.
■je hodil° Pripeljali Smir"
lov- 58 f delal tam?
Hovariaf Se™' kako se remu , Jai z Molcanovim,
brefirf' da Je on, Ja-
irno bi glede obnaša" m?kiVa Pred sodiščem.
o o ej ga Je Prepari-g je vedel Jagoda jnenjevu po umoru "r°noviča Kirova? % k bila določena '^ie rmenjeva in Zinov-^^ag0da Poslal naj a-
jaraenjeva.
& kom vas je po-
%
MOV .
Vjfi; fel
sva
V: Na,
Ni:
s Paukerjem
A]j ni bil Pauker celnik operativne
Knov- S obenem kdo?
;42>a Posi°"ek' ki je bil P°-
,CS Vecen v zarotniške
K £ posebnih zaup_
m
V* tvoril vez z Enuki-i w Ah ni bil
'^jelL^del
Pouker
izdal ljudi, ki so stali za hrbtom j bil, ki je peljal Borisova v Smol-Nikolajeva. Zato je Zaporožec ni zavod, ponesrečil; pri nesreči sklenil Borisova umoriti. Po Ja- se je Borisov ubil in tako so se godovem navodilu je Zaporožec iznebili nevarne priče, priredil tako, da se je avtomo-i	(Nadaljevanje)
Si; Vedel
v;
sem.
konspirativno stvar in mi še en-ocul- • | krat — dvajsetič ali štirideseta Vas B i Tore,i PaU"'tič — obljubil da mi bo "glavo J°slai ' ulanova, je Ja- odtrgal" če se bo kaj izvedelo; w aretirati Kflmenie-!______ ,_____A
' i Vi°,naj bi h ,rati Kamenje" I nato mi je povedal, da je vedel, '	11 Pa Zinovjeva' da se pripravlja atentat na S.
| M. Kirova. Imel sem — je rekel
P
MARCH
28.	marca, sobota. — Društvo "Napredne Slovenke" štev. 137 S. N. P. J. — Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
29.	marca, nedelja— — "Red Cross Day" v Slovenskem društvenem domu, na Recher Avenue.
29. marca, nedelja. — Dramski zbor "Abraševič" — Predstava in plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
APRIL
5. aprila, nedelja. — Društvo "Loyalites" štev. 590 S. N. P. J. priredi "Jam Session" v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
5. aprila, nedelja. — Društvo "Spartans" — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue.
11. aprila, sobota. — Bowling Liga Slovenske Zadruž. Zveze — Ples ob priliki druge obletnice v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
11. aprila, sobota. — Spomladanska veselica društva Nanos, št. 264 S. N. P. J. v Domu Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
11. aprila, sobota. — 23rd Ward Democratic Club — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Cla^r Ave.
11.	aprila, sobota. — Društvo "Loška Dolina", priredi plesno veselico v Twilight Ballroom.
12.	aprila, nedelja — Strugglers S. N. P. J. — Proslava v Slovenskem delavskem domu na Waterloo.
12. aprila, nedelja. — Glasbena Matica — Pomladanski koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair. Ave.
17.	aprila, petek. — University Club — Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma St. Clair Ave.
18.	aprila, sobota. — I.W.O. št. 4276 ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
18.	aprila, sobota. — Društvo "Clevelandski Slovenci", št. 14, S. D. Z. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
19.	aprila, nedelja. — Mladinski pevski zbor S. D. D. na Waterloo Rd., priredi koncert in opereto "Desetnik in sirotica"
in ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
MAY
2.	maja sobota. - Honor Guards S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
3.	maja, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 41 — prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
3. maja, nedelja. — Društvo "Složne Sestre", S. N. P. J. Proslava 30 - letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. maja, sobota. — Knights of Collinwood — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
9.	maja, sobota. — Slovenska Ženska Zveza, štev. 51 — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma St. Clair Ave.
10.	maja, nedelja. — Waterloo Grove W. C. — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
10. maja, nedelja. — Duquesne University Tamburica of Penn Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 16. maja, sobota. — Cleveland-ska atletična liga S. N. P. J. Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma St. Clair Ave. 30. maja, sobota — Jugoslovanski kulturni vrt — Proslava v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
JULY
12. julija, nedelja.—Piknik društva "Zvon" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 28. junija, nedelja. — Društvo "Vipavski raj" štev. 312 — S. N. P. J. priredi piknik na izletniških prostorih SNPJ. 28. junija, nedelja. — Piknik društva "Velebit" št. 544 S. N. P. J. na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
SEPTEMBER
5.	septembra, sobota. — Cleve-landska federacija S. N- P. J-Prireditev v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
6.	septembra, nedelja. — Cleve-landska federacija S. N. P. J. Ples in -banket v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
v Slovenskem delavskem do- 12. septembra, sobota. — Skup-
10. oktobra, sobota. — Plesna veselica društva "Collinwood-ske Slovenke" štev. 22 S. D. Z. v Slovenskem domu, na Holmes Ave.
10. oktobra, sobota. — S. S. P. Z. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma, na Waterloo Rd.
10.	oktobra, sobota. — Honor Guards of S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	oktobra, nedelja. — Koncert godbe Sv. Vida v Slovenskem narodnem domu, popoldne, — zvečer ples.
16.	oktobra, petek. — Carniola Hive, No. 493 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave>
17.	oktobra, sobota. — Društvo Clevelandski Slovenci štev. 14 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18.	oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" — jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
24.	oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 T. M. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25.	oktobra, nedelja. — Dram-
31. oktobra, sobota. — Plesna
veselica Zadruge v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave.
te vsote so izročili Nemci mestu 380,000 dinarjev za razdelitev med vdove in sirote ustreljenih. Nemškega vojaštva se je polastila groza Groza kragujevaških ekseku-cij je tako terorizirala nemško vojaštvo, da se ni javil niti en vojak prostovoljno k strojnicam, s katerimi so postrelili nedolžne žrtve. Poveljujoči major je nato izbral več odredov vojaštva z ukazom, da je njegova dolžnost, pokoriti se poveljem. Neki nemški narednik pa se je temu uprl, rekoč: "Degradirajte me! Storite z menoj, kar koli hočete, toda do tega me ne boste pripravili!" Narednika je odvedla oborožena straža . . .
Zapisnik
Seja slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršila v Morrison hotelu, Chicagot 21. februarja 1942.
( Nadaljevanje )
Washingtonu, da naj se nam pojasni, zakaj bi mi ne mogli sodelovati v politični akciji. Sedaj bomo morali delati s podvojeno silo, da bomo kaj storili v tem pogledu. Apelirati bomo morali na naše ljudi, da pomagajo v tej vojni najprvo Ameriki, a poleg tega pomagajo pri delu, da se zbere skupaj vse slovenske pokrajine v domovini,
, . , „T ^ , „ „ ,	da bodo po tej vojni živeli vsi ski zbor Ivan Cankar Pred- slovenci v svoji avtonomni dr_
stava in ples v avditoriju Slo- žavi> y demokratični in federa_
venskega narodnega doma na tiyni Jugoslaviji. Jaz nisem gla_
St. Clair Ave. 31. oktobra, sobota.
Sloven-
soval, da se odloži Slovenski narodni kongres ali razpusti prej-
odstotkov našega naroda. Odkar se je organiziral pomožni odbor, pojavilo se je očitanje, da naše organizacije niso poklicane do tega dela, oziroma do udejstvo-vanja v politični akciji. To prihaja od ljudi, ki se čutijo zapostavljene, ker. bi bili radi še na krmilu naših ljudi kot "samo-postavljeni" voditelji. To se mora preprečiti v bodoče; naše podporne organizacije morajo stati na stališču, da njim gre to vodstvo po vseh narodnih in naravnih pravicah. Tega bi se morali zavedati vsi glavni odborniki in odbornice naših organizacij; o tem bi morali tudi pisati in govoriti, da bi narod spoznal to skupno in demokratično vodstvo, ki prihaja iz naroda samega na naših bratskih konvencijah.
Zastopnik Louis Železnikar istotako povdarja, da naj naše podporne organizacijo vodijo vsako skupno narodno akcijo, ker v naših organizacijah so včlanjeni skoro vsi Slovenci in Slovenke, tega ali onega prepričanja.
Zastopnik Joseph Zalar pravi, da delo ne bo težko, ker Slovenci so danes prvi, ki vedo, kaj hočejo. Tako se je'izrazil angleški minister. Zato moramo biti pripravljeni na sodelovanje z zastopniki jugoslovanske vlade v Ameriki. Pravi, da on ni za tako Jugoslavijo, kot je bila v preteklosti. Je pa za pravično in demokratično Jugoslavijo.
Zastopnik Janko N. Rogelj izjavlja, da je neobhodno potrebno, da naše slovenske podporne organizacije izdajo posebno izjavo, v kateri bodo jasno povedale svoje stališče v politični ali obrambni akciji. V izjavi bi odločno povedali, da smo priprav-
mu na Waterloo Rd. [19. aprila, nedelja. — Pevsko
VCk> Wolowir mnenjU|- v Leningradu zvestega člove-j društvo "Planina" priredi
j
ka, ki je vedel za vse stvari, to] je bil podnačelnik uprave LKNZ za leningradsko pokrajino Zaporožec, ki je stvar organiziral tako, da se je Nikolajevu umor Kirova olajšal, bolje rečeno, u-mor je bil storjen ob direktnem . -nicarske orga- popuščanju, torej tudi sodejova-^iti ■	Inju Zaporožca. Spomnim se, ka-
V : In W	i ko je Jagoda mimogrede pove-
>: ^ 0l°wicz?	| (fal nekoč ko je ob priliki zmer-
^ % ^0|l>wicz je bil jal Zaporožca da nima preveč o-je> člj^r^vne sekcije, preznosti: malo je manjkalo, da
°Hla	je bil Molča-
taJno " P°"
in član 0r-
k ,
organizaci-
,e desni
na društva fare sv. Vida. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma svoj pomladanski koncert vi na St. Clair Ave. Narodnem domu na Maple 19. septembra, sobota. — Druš-
ft
Heights.
19. aprila, nedelja. — Dramski1 zbor "Ivan Cankar" — Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25. aprila, sobota. — I. W. O., št. 1008 — ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
tvo sv. Cirila in Metoda, št. 18, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
26. septembra, sobota. — Jugoslav Camp No. 293 W. O. W. Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
ska ženska zveza št. 41 ples šnji odbor Na sestanku jan_ v avditoriju Slovenskega de-|uarja v cievelandu nam je Mr. lavskega doma, na Waterloo Louis Adamič p0Vedal, da se je Road.	j informiral pri uradniku držav- j ^eni sodelovati z zastopniki ju-
31. oktobra, sobota. — Društvo nega tajništva v Washingtonu j goslovanske vlade v Ameriki za sv. Katarine Z. S. Z. — Ples-'glede izjave ameriške vlade, da;združitev vseh slovenskih pokra-na veselica v avditoriju Slo- naj ameriški državljani ne bo-|jin v domovini, kot se je to na-venskega narodnega doma na do aktivni s propagandami iz-1 glaševalo na seji. Obenem pa bi . St. Clair Ave.
NOVEMBER 1. novembra, nedelja.
Glas-
' mejnih evropskih vlad. Poveda-i tudi odločno povedali, da mi lo se mu je, da izjava nima v j ameriški Slovenci in Slovenke
kot državljani Združenih držav ameriških ^želimo in sugestira-
mislih našega sodelovanja, am-(pak je bila namer jena proti ne-bena Matica. Opera in ples y drugi propagandi v Ameriki, mo našim ljudem onkraj morja v avditoriju Slovenskega na.-jy dokaz temu je, da se je v po-i prav tako demokracijo in svobo-rodnega doma, na St. Clair ^ sianski zbornici v Washingtonu' do, kakršno uživamo v Ameriki. Avenue.	^ j odobrilo sklicanje vse-slovan-J Toliko odkritosrčni in iskreni pa
7. novembra, sobota — Društvo skega kongresa v Pittsburghu,! moramo biti, da jim ne bomo "Clairwoods" štev. 40 S. D. Z.|Pa> če se je to odobrilo, zakaj j želeli in sugestirali kaj slabše-Plesna veselica v avditoriju bi se potem ne odobrilo tudi j ga, kot uživamo sami. To mora-Slovenskega narodnega doma sklicanje Slovenskega narodne- jj0 storiti naše organizacije, kaj-na St. Clair Ave.	^ |ga kongresa. Mi Slovenci ima-j ti naši ljudje pričakujejo izra-
7. novembra, sobota. — Drus- mo dobro ime pred ameriško zevite in jasne smernice. Če ne
tvo sv. Janeza Krstnika A. B. • javnostjo, zato jaz stojim na Z. — ples v avditoriju Slo-; stališču, da se kongres skliče v venskega delavskega doma bližnji bodočnosti, na Waterloo Rd.
8. novembra, nedelja. — Dram-
Zastopnica Marie Prisland iz-
skizbor "Abraševič" - Pred- javi, da se tudi ni strinjala z stava in ples v avditoriju Slo-,odložitvijo slovenskega kon-venskega narodnega doma, na^1683, St. Clair Ave.
storimo tega, potem ne bipmo imeli podpore v naših ljudeh.
Zastopnik Anton Krapenc je istega mnenja, da sodelujejo samo za združitev vse Slovenije.
Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da sedanji Jugoslovanski pomožni odbor SS začasno prevzame vodstvo politične ali obrambne akcije ter sodelu-
Zastopnik Ivan Molek pravi, 14. novembra, sobota. — Druš- ;da Mr. Louis Adamič ni nikjer tvo "Washington" št. 32 Za-'izdal pisane izjave, zato je on
padne Slovanske Zveze — mnenja, da se razmere od takrat . .	...
ples v avditoriju Slovenske- še niso prav nič spremenile. Če: z Jugoslovanskimi vladnimi ga delavskega doma na Wa-|je vlada izdala tisto izjavo, za. | zastopniki v Ameriki za zdruzi-terloo Rd.	kaj je potem ni popravila ali!tev vseh Slovencev v demokra-
14. novembra, sobota. — Dru- umaknila. Zato je on mnenja, da !tlcm 111 federativni Jugoslaviji,
štvo "Slovenec" štev. 1, S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
15. novembra, nedelja — Blaue Donau — Koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Avenue.
A k 15
Vi^L
❖J:
Je sodeloval pri ni prišlo do poloma, ko je straža 'pomotoma nekaj dni pred umo-
25. aprila, sobota.
Društvo 27. septembra, nedelja. — Dru-
Z' Potri
"Lucky Stars" štev. 61 S. D. Z. — Plesna prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. in revolver, ali Zaporožec ga je 26. aprila, nedelja. — Pomla-jše pravočasno izpustil. Dalje mi j danska prireditev mladinske-
V ^ k y- potrjujete vi,' rom Kirova ustavila Nikolajeva, ^g^Mjojp 11 tudi Wolowicz|v čegar aktovki so našli notes
vi ■ '■ va Oht JUJem- !se pravočasno izpustu, uaije m §l! e Pa0;—60- Bulanov> je Jagoda povedal, da je bil so
1in v^e ™ "istruktiral Ja-! trudnik leningradske uprave L.
etacii« Ifomonio. IT M 7 R^vi^r urlol^Sor. r.*.:


ga pevskega zbora "Škrjanč ki" v Slovenskem društve-Kamenje-j K. N. Z. Borisov udeležen pri i nem domu na Recher Ave.
! umoru Kirova. Ko so člani via- 26. aprila, nedelja. — Pomla-me je de dospeli v Leningrad in pokli-j danski koncert društva Zvon ipelji jih, hiš-1 cali tega Borisova, da bi ga za-, v Slovenskem narodnem do-ssjl delaj, kar sem'slišali kot pričo glede umora mu, na 80. cesti. l;	j Kirova, je to Zaporožca vznemi- 26. aprila, nedelja. — Peveki
Veste, kje se je rilo, zbal se je, da ne bi Borisov zbor "Jadran" priredi opereto
štvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 A. B. Z. — Proslava 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
UCTOBER
3.	oktobra, sobota. — Društvo "Složne sestre" S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4.	oktobra, nedelja. — Croatian Pioneers C. F. U. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
Strašen pokolj prebivalstva v Kragujevcu in drugih srbskih mestih
(Nadaljevanje s 1. strani)
da je zgorelo vse, razen pravoslavne cerkve. 3,000 usmrčenih v Kraljevu
Enako masakriranje in de-strukcijo so povzročili Nemci v Kraljevu, kjer je bilo masakri-ranih najmanj 3,000 oseb, med njimi 15 inozemcev.
Izropanje mrtvecev Po masakrih v Kragujevcu so Nemci obrnili žepe svojih žrtev, ki so imele večinoma s seboj dovolj denarja, ki bi jim zadostoval do njihove prihodnje plače, ker so misli, da gredo na delo, Vsega skupaj so nabrali Nemci približno 3,000,000 dinarjev. Od
mi ne moremo voditi nikako svojo politično akcijo, ampak moremo samo sodelovati z jugoslovanskim pro pagandnim uradom. Sklicevati kongres je povezano z velikimi stroški, zato je priporočljivo, da ima vsaka organizacija po enega zastopnika v politični akciji in ta odbor bi bil v pomoč onim, ki hočejo ohraniti združeno Slovenijo v demokratični in federativni Jugoslaviji. Mi moremo le sodelovati, nikar pa ne moremo voditi.	\
Zastopnica Marie Prisland opozarja, da mi moramo imeti politični ali obrambni slovenski odbor, ki bo zastopal naše Slovence v Ameriki. Ako tega ne storimo, potem se bodo pojavili posamezniki, ki bodo hoteli voditi enako akcijo.
Zastopnik Janko N. Rogelj naglasa, da so naše bratske podporne organizacije v Ameriki prave in poklicane zastopnice našega naroda v Ameriki. Preko 160 tisoč članov in članic je včlanjenih v teh desetih organizacijah, ki gotovo zastopajo 95 i
Ta odbor vodi vse posle do nameravanega Slove nskega narodnega kongresa v Ameriki.
Zastopnik Joseph Zalar na-glaša, da je potreben kongres kaj kmalu. Povabi naj se na ta kongres zastopnike vseh centraliziranih slovenskih organizacij v Ameriki. Kongres naj bo odprt, da bo imel vsak dostop na kongres, da posluša in zasleduje delo kongresa. Čim večja bo udeležba, temveč bomo imeli zaledja v narodu.
Zastopnik Anton Krapenc povdarja, da naj se povabi vse, brez razlike, da bo to res pravi narodni sestanek.
Sledi splošna razprava, kako naj se skliče kongres, da bo uspešen in dovolj reprezentativen.
Zastopnica Marie Prisland stavi predlog, ki je podpiran in sprejet, da se izrazi zahvalo izvršnemu odboru odstoplega političnega odbora za vse delo, ki ga je napravil. Posebna zahvala gre tajniku Ivan Moleku.
Predsednik Vincent Cainkar zaključi sejo ob 5:15 popoldne.
Janko N. Rogelj, zapisnikar.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
23. marca,
STANLEY WEYMAN:
Rdeča kokarda
Roman iz Velike revolucije
"Nočem!" je ponovila, "Ni vo- nel sem ob zidu in divje zavijal
A tisti mah me je izpreletela in bi bil rajši umrl, nego da bi se misel, da spravim Denizo v za-1 bil poizkusil rešiti s tako oči-drego če me najdejo v tem skri-j vidno prevaro in lažjo. Odvedi-vališču. Ako se skrijem za ta te ga. že itak je na smrt pre-
zaprta vrata in med ženske stvari, ji storim stokrat večjo krivico, kakor če ostanem sredi sobe in pogledam nevarnosti v oči. Z obrazom žarečim od sramu, sem zaprl kabinet in se vrnil na svo-
strašil gospodično Denizo. Bržkone je našel vrata odprta in se , je splazil, noter, meneč, da bo tukaj varen."
Uganil sem, kaj namerava: .v j svoji togoti je hotel žrtvovati
je mesto. Trenutek nato so se mene, da bi očuval sestrino čast.
vrata odprla in gospod de Saint-Alais je stopil v sobo. Njegov prvi pogled je bil name.
DVAINDVAJSETO POGLAVJE.
Noblesse oblige. Vendar pa ni bil on tisti, ki se je prvi oglasil. Eden njegovih spremljevalcev je stopil naprej in zavpil:
"On je! Vidite, mušketo ima še v roki."
še več: z okrutno radostjo je užival stisko, ki me je spravljal vanjo. Čelo se mi je orosiloj in zbegano sem gledal okoli se-j be ,trudeč se, da bi našel jasno misel. Hrup pouličnega boja mi je že polnil ušesa; vedel sem, da ljudje, ki tvegajo svoje življenje v taki borbi, ne poznajo ne pomislekov ne usmiljenja. Ta mož je bil mimo tega še izi uma zaradi izgub in ponižanj,'
"Nu, primite ga," je odvrnil ki so ga bile zadele^-in jaz sem!
ogspod de Saint-Alais, " in odvedite ga iz sobe! Kdorkoli ste,
nasprotoval njegovim načrtom. Njegove besede niso bile podob-
gospod," se je okrutno obrnil ne navadni grožnji. Samo veli-k meni, "ko ste se lotili vohun-jkodušje more pripraviti človeškega posla, ste menda tudijka, da vzame tako nevarnost mislili na posledice? Odvedite ■ nase.
ga, prijatelji!"	t In vendar sem se obotavljal.
Dva moža sta pristopila in še branil sem se, ko so me jeli sta me zgrabila za komolce. V j vleči proti vratom; a tedajci se svoji osuplosti nad pojavlje-j je zgodilo nekaj, česar ni pričanjem gospoda de Saint-Alais in ■ koval nihče izmed nas. Deniza, nad njegovimi besedami nisem ki je med mojim 'razgovorom z niti pomislil na to, da bi se bil njenim bratom vsa bleda slone-branil. A v takih primerih se la ob zidu in se borila z omedle-človek naglo osvesti.	jvico, je z glasnim vzklikom pla-
"Gospod de Saint-Alais," sem nila naprej in ga zgrabila za ro-
izpregovoril, "to je abotno. Nihče ne ve bolje od vas, da nisem vohun. Tudi to veste, zakaj sem prišel. In kar se tiče moje preobleke . . ."
"Ničesar nočem vedeti," me je zavrnil.
"Ali . . ."
ko. <	/
"Ne, nočem tega!" je viknila z dušečim se glasom. "Ne, tega ne boste storili! Milost! Usmiljenje! Jaz . . ."
"Gospodična!" je rekel markiz in gnev mu je blisnil v očeh. "Utrujeni ste tako, da sami ne
huu, in vi, gospod, to dobro veste. Ljubi me," je- nadaljevala ponosno, "in prišel je, da me vidi. Slišite? Posetil me je kot moj zaročenec."
"Ali blazniš, dekle?" je za-škrtal gospod de Saint-Alais sredi občega molčanja.
In v tej tišini so vse oči uprle vanjo.
"Ne blaznim," je odvrnila Deniza vsa bleda in s plamenečimi očmi.
"Sramota vam ne gre do živega—ali bo tudi strah zaman?" je z groznim glasom zarohnel markiz.
"Strah? Ko pravim, da ljubim! Ljubim ga, ki stoji tu pred vami!"
Težko bi popisal čuvstva, s katerimi me je navdalo to priznale. že dotlej je bil moj srd to-lfkšen, da sem komaj še vedel zase; kakšen je šele postal, ko je markiz- po teh besedah surovo prijel deklico okoli pasu ter jo vzlic njenemu vpitju in ustavljanju neusmiljeno odvlekel v drugi konec sobe.
• To je bilo znamenje za prizor, lji: mu ne pomnim enakega. Hotel sem ji planiti na pomoč; toda markizevi spremljevalci so se vrgli name in so me jeli z združenimi močmi pehati proti vratom. Peneč se od besnosti je kričal Saint-Alais, naj me odvedejo, med tem ko sem ga jaz ^soval s podležem in strahopet-em, na vse načine se trudeč, da bi ga spravil ob pamet. Nekaj trenutkov sem se upiral napadalcem vzlic njihovi premoči. Kriki uboge Denize so delali hrup še neznosnejši. Nato se je zgodilo, česar nisem mogel preprečiti : potisnili so me iz sobe, vrata so se zaprla in Deniza mi je izginila izpred oči.
Blaznel sem in drgetal, kakor da me trese božjast; toliko da sem še dihal. A kakor hitro so bila vrata zaprta in boj končan, smo se vsi štirje nekam pomiri-
oči. Nato mi je rekel eden izmed njih še dokaj vljudno:
"Dajte, gospod, ne razgrajajte. če boste mirni, bomo lepo ravnali z vami; če ne . . ."
"Lopov je, strahopetec, človek brez časti!" sem kriknil z ihte-čim glasom.
"Tiho, gospod, le tiho!"
Z dvema drugima vred, ki sta bila ostala na hodniku, jih je bilo zdaj pet. Hodnik je bil temen, toda imeli so leščarbo s seboj in tako smo nekaj minut molče čakali. Nato so vrata ozko zazijala; tisti, ki je bil videti poveljnik, je stopil k odprtini, da sliši navodila za nadaljne ravnanje.
"Naprej!" je rekel, ko se je vrnil k nam. "Na številko 6. Stopi po ključ, Petitot."
Tisti, ki mu je bilo ime Petitot, je naglo odšel in mi ostali smo počasi krenili za njim po
in izpod njega se je visoko dvi- in tisoče ljudi, cvet francoske- "Toda malo je gal rdeči plamen požara, kakor'ga grbovnika, ter spremljalo šepnil eden izmed moz. ^ bi hotel zaplesti tudi nebo v stra- borbo s tesnobo ,ki je bila ne- nismo nocoj skočili za ^
hoto, ki je pustošila obličje zem-; mara še večja od naše.
Iz besed svojih stražarjev sem
posnel, da se je bil gospod Fro- naišh kohort odzvala ^^ ment polastil "arene" in se v "Zjutraj pridejo ojar
lje.
Moji spremljevalci so se sklanjali sokzi okno ter prisluškovali in oprezali na vse strani, čudil se nisem ne njim ne temu, da sem slišal nad našimi I glavami neumorni korak moža,' ki je bil odgovoren za vse, ko-1
rak tistega, ki je igral krvavo'jati samo še štiri in dvajset ur, partijo. Izida ni bilo moči pre-1 pa bo prihod vojske iz Mont-rokovati; a kazno je bilo, da bo!pellierja zagotovil njihov uspeh usoda, kakršno skujejo tu, od-
jutri oni udarili po nas. A vendar se ni niti"
ičeti''
njej utrdil. Plamen, ki smo ga!vasi," je živahno vzku videli, je uničeval eno izmed i ji. "Vsi zvonovi od to protestantskih cerkva. Zvedel | Rhone bodo bili plat. sem tudi, da se domoljubi niso i	m Vin pribit*
bogvekaj ustavljali nenadnemu' zaskoku in da je "rdečim" vztra-1
"Da, a kaj bo, če P"
H	17 Kaj bo teW
vennci prvi: variš?"
(Dalje pri-
hodnfi)
1 očala o polovici Francije. Mi smo gledali skozi to okno s telesnimi očmi; a tam, onkraj meje, v Turinu, in bliže nas, v Som-mieresu in Montpellierju, se je obračalo proti Nimesu na tisoče
hodniku; čuvarji so me obkolili }n udobno stanovanje se odda z vseh strani in njih težki kora-jv najem na 1009 E. 74 St. Tel.: ki so budili glasne odmeve, ki ENdicott 4592. so se razlegali po vsem poslopju. V rumenkasti svetlobi le-ščerbe sem videl obakraj hodnika surovo pobeljene zidove; v
desnem zidu sem opazil, turob-	_ „_
. , .	, '1047 E. 67 St., se poceni pro-
no vrsto vrat, ki so nalikovala	_	' r .
vhodom jetniških celic. Pred
"Ničesar nočem vedeti, pra-, veste, kaj delate. Ta prizor je vim!" je ponovil in porogljivo j izčrpal vaše moči. Brž," se je mahnil z roko. "Zadošča mi, da;obrnil k spletični, "gospodična smo vas našli tu preoblečenega j je pottebna vaše skrbi. Ta člo-v meniha, kar očividno niste. Bo-! vek pa je vohun in ne zasluži
lje bi bilo za vas, da ste poizkusili preplavati Rhono, kadar najbolj naraste, nego da ste se nocoj vtihotapili v to hišo — verjemite mi! . . . Odvedite ga vendar že! Spodaj naj ga so-dijq in obsodijo."
Nisem se mogel več premagovati. Otresel sem se mož, ki sta me držala, in odskočil.
"Lažete!" sem kriknil. "Vi veste, kdo sem in zakaj sem tu!"
"Ne poznam vas," je odvrnil, ne da bi trenil z očmi. "Ne poznam vas in neznano mi je, zakaj ste prišli. Res je, da sem nekoč poznal človeka, ki vam je til podoben. A tisti je bil plemič
njenega sočutja."
Toda Deniza se ga je oklenila. "Ni vohun!" je vzkliknila z glasom, ki mi je segel do dna srca. "Ni vohun, sami veste, da
m
t"
"Dovolj, dekle! Molčite!" jo je srdito zavrnil.
Toda markiz ni bil pripravljen na izpremembo, ki se je bila izvršila v njej.
"Nočem," je klicala, "nočem tega!"
In v moje presenečnje je zdajci izpustila njegov komolec, vrgla z naglo kretnjo glave lase nazaj ter se izzivajoče vzravnala pred bratom.
enim izmed njih smo se ustavili in mislil sem, da me bodo tu zaprli; nov pogum me je navdal, zakaj k Denizi odtod ni bilo daleč. Toda ko so se vrata odprla, so se pokazle samo majhne I stopnice, po katerih smo dospeli na drugi hodnik. Sredi tega hodnika smo se ustavili pred odprtim oknom, skozi katero je bu-hal močan veter s tako močjo, da' je hotela leščerba kar ugasniti. In veter ni prihajal sam, ampak je prinašal s seboj vse glasove razburkanega mesta: srdito vpitje, navdušeno vzkli-kanje, klenkanje zvonov in zdaj pa zdaj kak strel iz samokresa —kar vse je zgovorno pripovedovalo o dogodkih, ki so se od-li. Moji čuvarji so odnehali in J igravali v zaščiti teme. Na enem so me jeli molče ogledovati. Slo- kraju je bil plašč teme raztrgan
ter ovenčal podjetje s poki-o-viteljstvom najvišjih oseb.
Kupite sedaj dokler je zaloga popolna
Pralne stroji MAYTAG — ABC — THOR — CONLON — BENDEX
Električne ledince FRIGIDAIRE — ELECTRO-LUX
Kuhinjske peči MAGIC CHEF — GRAND — ROPER — FRIGIDAIRE Radio
ZENITH — PHILCO — CARL-SON-STROMBERG
da. — Resen kupec naj se zgla-1 Cene zmerne. Damo na lah-
Snažno
Hiša naprodaj
Eno dvemi
stanovanjska hiša z sobami za oddati, na
Proda se
čistilnico oblek, sej ^ slovenski naselbini. — se poizve v uradu nosti."
MACHINISTS AND HANDS morajo biti' prvovrstniJ niško izkušnjo. Pl*».»» nadurno P^0, A. P. SCHRANER
3338 Payne A^
to*
si pri August Kollandru, 6419 ! St. Clair Ave.
Slovenec
ne sposoben za težka dela, bi rad dobil delo za čiščenje gp-stilniških prostorov ali kaj podobnega. Kdor ima kaj, dobi naslov v uradu Enakopravnosti, HEnderson 5311.
Sobo
za fanta ali dekle se odda v najem. — Prost vhod. — Vpraša se na 19571 Tyronne Ave.
Dve čedni sobi
s prostim vhodom se odda v najem fantu ali dekletu. — Poizve se pri Mrs. Mary Knez, 19508 Kewanee Ave.
Bombardiranje pariškega predmestja
FOR VICTORY
ka mesečna odplačila
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave. 819 E. 185 St.
Slovensko Katoliško
Podporno društvo
PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA
— Samostojno —
Imenik društvenih uradnikov za leto 1942. Preds. John Levstik, 646 E. 115 St.; podpreds. Anton Hlabše; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik, Andrej Tekauc, 1023 E. 72 Place; zapisnikar Matija Oblak; vratar Matevž Debevec; zastopnika za Klub društev sv. Vida, Andrej Tekauc in John Prebil; nadzorniki: John Prime, John Ježek in Matija Oblak; zastopniki za Klub društev S. N. D., Andrej Tekauc, Matevž Debevec; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društvene seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. V društvo se sprejema nove člane od 16. do 45. leta.
TOOLMAKERS Jig and Fixture delo. — Plača na uro na plača. - Delavci J
ti ameriški dflrfj T. AND F. ENGINE^ 1740 Eastham *
o
iso trg vii b kar &1 J
Ali ste pripravljen'-ste lahko skuha*1 kolač za tako velW Poglejte, gotovo ^ pravne posode »» lahko vse to naredi izvrstno kosilo Pridite v našo gurno dobite 1 rabili. Mi
posode za potice, * ^ se, nože, vilice, žli^ kozarce za vino, f vaše velikonočno . j,
še, kar ste jih še *
Grditi
Harden
6127 St. CW|

Vaš najbližnji
urad za J avtne ,icenC6
je sedaj odprt pri	p
EUCLID BODY & FENDER BE'
vogal Abbey Ave. in E. 185 St.
fit1'
Levo na sliki je del ogromne francoske Renaultove avtne tovarne v predmestju Pariza, ki so jo bombardirali angleški bombniki. Tovarna je izdelovala Nemčiji tanke in drug vojni material. V sliki na desni pa vidimo francoskega poslanika Henri-Haye-a (s cigareto v roki), ki izraža po konferenci s Sumner Wellesom svoje zgražanje nekemu ameriškemu časnikarju.
Java se pripravlja za sprejem Japoncev
nasproti Woolworth's 5c & 10c ^
Prinesite seboj vaš "Bill of sale" ali "Certificate tf),
Lee Hassett, Deputy


Na levi sliki so holandski vojaki, ki polagajo dinamit pod železniški most, katerega so pozneje razstrelili. Na desni pa vidimo razstrelitev pontonskega mostu pr.eko neke reke.	j
KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASff
Če ste res napredni, pokažite to tudi njem. Cankarjev glasnik je napredna . kulturna revija za leposlovje in pouk. P. ^I'O1' Mj

da/ si J^p,
svojemu prijatelju ali znancu, Za obstoj in napredek izobraževalnega je potrebno sodelovanje vseh, ki so za ^ jfc^ Cankarjev glasnik potrebuje	pj?i!l
posebno še izven Clevelanda. Priglasite Se; ^ upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa P^Ljo. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, V g
Naročilna nakaznica na Can^1
Z
h,
Glasnik
IME: _____
NASLOV:
Zastopnik: Plačal $____c-
Dne
A