ZlO. 'tnillh. ff MMM. i *!rt. H. oktobn 1917 L ino .Slovenski Narod" veija po pošti: za Avstro-Ogrs?:o: ta Nemftjo. ćelo !eto skupa i naprej . K 30-— ćelo leio naprej . . . K 34* — Strt'Teta ; : :: :'?« «Ame"', taielon st. 34. Južoslovani ne jasnem. g D u n a j, 17. oktobra. O važni konferenci predsedstva Jugoslovanskega kluba z ministrskim predsednikom dr. Seidlerjem je treba še nekoliko govoriti, kaj ti prevažna je za popolno pojmovanje našega jugcslo-vanskega vprašanja. Doslej smo čuli od raznih visokih strani prijazna zagotovila, kako so nam naklonjeni, kako so pripravljeni uvaže-vati naše pravične zahteve, kako da storijo za nas vse, karkoli je v okvir ju možnosti itd., kakor se vobče glase tako temne fraze, ki rabijo mnogo besed, da nič ne povedo. Toda korrferenca dne 16. oktobra nam je prinesla popolno jasnost, padla je mrena z očes tuđi vsem tištim jugoslovanskim optimistom, ki so memli, da je s sodelovanjem sedRnjih državnikov vendarle še mogoča razre-šitev tistega velikega jugoslovanskega vprašanja, o katerem je govoril brez ovinkov med drugimi tuđi znani politi-ški pisatelj baron Chlumecky. V oni konferenci z dr. Korošcem in dr. Laginjo je končno moral dr. Seidler odkrito priznati, da vlada ne more ničesar storiti za razre-šitev jugoslovanskega vprašanja. Iz njegovih besed je bilo razvidno, da mož nima pojma, kako naj bi se sploh iotil tega vprašanja, da ne dregne ob ovire, ki ga strmoglavijo, ne ve, kako naj ga sploh spravi na mero-dajnih mestih v razgovor, na dnevni red resne obravnave. Dr. L a g i n j a je opozoril ministrskega predsednika, da ima na razpolago krasno pot, kako bi mogel to vprašanje takoj in povsem utemeljeno spraviti na dne\-ni red, opozoril ga je na mnenja na madžarski strani in posebno na članke grofa A n -d r a s s y i a, ki je odkrito in z velikim poudarkom priznal, da je treba resno začeti pečati se z uredbo jugoslovanskega problema. Dr. Korošec pa ga je opozoril na perece vprašanje o dr-žavnopravnem položaju Bosne in Hercegovine, ki je povsem nerešeno od aneksije leta 1908. Saj je naravnost ne-mogoče, da bi se moglo še nadalje pustiti docela nerešer.o to vprašanje, ki je dalo povod mnogim težavam in je tako-rekoč sredi ogromnega kompleksa pro-blemov, ki so dali povod tej svetovni vojni. Z Bosno in Hercegovino bi došlo v hipu v dogovore z Ogrsko vse naše jugoslovansko vprašanje. In tu vmes je tuđi državnopravni položaj Dalmacije, ki tuđi kriči po rešitvi. Saj mora biti naravnost nevzdržno stanje, da stoluje v Zagrebu ban kraljevine Hrvatske, Slavonije i n Dalmacije, da hrvatski kralj sklicuje v Zagreb sabor za vse te dežele. da se tamkaj sklepajo zakoni, ki jih kralj sankcijonira za vse te dežele, a veljajo v resnici le za Hrvatsko in Slavonijo, za Dalmacijo pa ne, ker za to deželo veljajo dejansko le zakoni, ki se sklepajo na Dunaju in jih sankcijonira avstrijski cesar. To so torej delci jugoslovanskega vprašanja, ki kriče po rešitvi, a s temi delci more priti v resen razgovor ce-Iotno jugoslovansko vprašanje in spraviti v dotiko hkratu obe vladi, đunajsko in budimpeštansko. Ako pa avstrijska vlada trdi, da ne more ničesar storiti, potem je i slepcem jasno — da nima dobre volje ali da absolut-no ničesar storiti ne more, ker ima roke na vse strani vezane. Zdi se pa. da dr. Seidler nima le rok zvezanih, marveč tuđi noge. Roke so mu ves čas letošnjih počitnic vezali Nemci, ki so kričali proti pošteni raz-rešitvi jugoslovanskega vprašanja in jim je dr. Seidler brezdvomno dal v tem oziru pomirljiva zagotovila (o če* mur smo čitali ponovno v izjavah bivšega Natiofialverbanda), noge pa so mu tesno zadrgnili Madžari, katerim je moral brez dvoma obljubiti, da ne bo pustil rušiti temeljev dualizma in da zatorej ostane nem in gluh za jugoslo- | vanske državnopravne težnje v smislu deklaracije Jugoslovanskega kluba. Za-t>, in edino zato sedanja avstrijska vlada ne more ničesar ukreniti v tem, za nas vitalnem vprašanju, zato ne ve, kje in kako prijeti ta veliki problem, čegar pomen šega brez dvoma čez ozke meje avstrijske in ogrske ter postaja čedalje bolj perece evropsko vprašanje. Ni naša krivda in še manj zasluga, da se bavijo z nami danes vse vojujoče se države, kar bi moralo biti baš za avstrijsko vlado kričeč memento, da si ne zatiska pred njim oči in ne maši ušes, marveč da se ga loti z vso res-nostjo in previdnostjo. Ako noće, njena je to stvar! Mi smo dosti govorili in še o pravem času! Dr. Seidler je med drugim tuđi predlagat, da bi resortni ministri mogli doseči kako sporazumljenje glede na zahtevane spremembe sistema, ki nas tlači na vseh poljih javne uprave, na vseh krajih in koncih vsega našega jav-nega in gospodarskega življenja."Toda ministrski predsednik se nas je spomnil precej pozno, ko je že ime! Poljake v svoji torbi, ko je že veliko dogovarjal z Ukrajinci in Romuni in ko je — Jugo-slovanski klub že definitivno napravil svoje sklepe. Dr. Seidler nas je zane-marjal očitno zaradi Nemcev, ki bi protestirali proti vsak i koncesiji Jugoslo-vanom, zlasti nam Slovencem tam, kjer koncesije nišo nič drugega nego rešitev najprimitivnejše pravice. Naša zastopnika sta tuđi povsem pravilno označila dr. Seidlerju stališče, da nikake take koncesije ne bi mogte omajati načelnega stališča Jugoslova-nov, kajti v nasprotnem slučaju bi ves naš narod na jugu zapustil svoje doseda-nje zastopnike, ako bi ti pod kakršnimiko 1 i takimi pogoji glasovali za proračun. In%tako bi ta narod v vsakem oziru izgubil zvezo s to državo, kar bi pač niti njej ne moglo biti koristno. Izjava šefa avstrijske vlade, d a ne more ničesar storiti za rešitev jugoslovanskega vprašanja, spravlja ves naš narod v jako mučen položaj. Saj to isto trde tuđi tam zunaj, odkoder pa hočejo vre-diti to vprašanje i brez našega sodelo-vanja. Sovražniki države govore enako kakor dr. Seidler — in v tem soglasju leži vsa teža našega vprašanja in našega notranjepolitiškega položaja. Dr. Korošec je povsem umestno na-glašal, da je dal Jugoslovanski klub z glasovanjem za provizorij v juniju vladi ćele štiri mesece časa, da ta ukrene ne-kaj odločnega, nekaj velikega, nekaj imponujočega za novo zgradbo te države na trdnejših temeljih, vse narode prošinjajoče demokracije, kakor je na-mignil ćelo prestolni govor dne 31. maja 1917. Ali zdaj čujemo, da ta vlada ne le, da ni doslej ničesar naredila, marveč da na sploh ne more ničesar storiti! Ali je torej čudno, ako vlada sili jugoslovanske zastopnike v najstrožjo opozicijo? Ona narodu našemu naravnost vsiljuje prepričanje, da ni mogoča ona ravna pot medsebojnega sporazum-Ijenja. Jugoslovani so ponudili svojo roko, ali vlada jo je odbila. Kaj pa zdaj? Ali zaradi tega morda narod naš obupa, naj klone z duhom in se vda fatalizmu, ali naj zavrže svoj ideal, svoj veliki program bodočnosti? Ali naj obupujemo, ker kak avstrijski ministrski predsednik ne vidi poti, po kateri bi prišel narodu našemu prijazno nasproti? Ne! Mi — mi gremo naprej, mi strelci, kakor ogenj pred Izraelci! Jugoslovanski klub** je izvolil v zadnji seji v parlamentarno komisijo namesto pokojnega dr. Kreka dr. Lovro Pogačnika. Pol jaki na usodnem razpotju g D u n a j, 18. oktobra. Poljaki so — junaki dneva. Vćeraj so zopet već ur /Dorovali v svojem Koiu«, se jala je njihova parlamentarna komisija, prićeli so nova pogajanja z dr. Seidlerjem in boUo imeli do torka še ćelo vFsto korifcrenc, sej in zborovanj, predno se končno oellocijo glasovati ne le za provizorij, marveć tucli za redni proračun. Sinoći so namreč razni poljski po-slanci prinesli v razpravo nove pritož-be, ki prihajajo iz vseh kotov poljske domovine proti nasilnostim pruskih in nernških gosnodovSlcev. proti sistemu, ki se noće in noće spremeniti. In po-slanec VVitoš je poskusil prodreti s prcdlogoin, naj Poljaki glasujejo proti zaćasnemu proračunu. Propadel je z iU glasovi proti 28. Dr. Seidler je tako] izvedel, kaj vre v »Kolo Polskic« in poklical predsedstvo k sebi. Seja je bila seveda takoj prekinjena in sli so na nove kupCije. Jutri bodo imeli daijše konference s poljskim ministrom in z onim za ljudsko prehrano. Do torka pa tnora biti vse gotovo, kaiti ta dan bo že glasovanje o provizoriju v drugem in potem formalno tuđi v tretjem čitanju. Ali sinoči je zborovala tuđi parlamentarna komisija, ki je pa sklenila, da predloži »K. P.« glasovanje 1c za — štirimesečni provizorij. Vlada hoće na vsak način šestmesećni. Za gv^vornika Poljakov v debati s*a določena dr. Olombinski in dr. L6wenstein. Govorila bosta kakor dr. Liebcrmann včeraj in jcrmela proti sistemu, proti vladi, proti pruski brezobzirnosti v Galiciji, katero izžemajo do kosti — ali končno pustita odprta vratca, skozi katera morejo vsi Poljaki, ne le v vladino Kolo, marveč v z ve z o z Nemci, ki hočejo za večne čaše utrditi v tej državi svoje zloglasno nacivladje. Zdi se, da ni već nikakega dvoma, da so Poljaki v tej historični dobi popol-noma pozabili na svoje slovanske brate. V današnji veliki, zgodovinski dobi, ko gre za velikanske nacrte, ko gre za osvoboditev slovanske raje izpod jarma ncmškega gospodstva, ko se ustvar-jaio pokoji za toliko zaželjeno boljšo bo-doćnost — so bratie Poljaki docela no-zabiH na svoje slovanstvo in na cioi/-nosti. ki jim jih nalagata kri in zgodo-vina. Poljaki greše na dejstvu, da se ves svet zanima za nje, da jim od vseh strani ponujajo tako in tako svobodo. ponuiaio svobodno Kongresovko. Veliko Poljsko, ali oni pozabljaio tuđi, da na take splošne simpatije ne smejo ob-jestno pljuvati, ne smejo za večne čaše omadeževati svoje slovanske časti. Ni res. da se ves svet zanima za Poljake edino za to, ker so Poljaki, marveč za to. ker so po vsej svoji zgodovini odlična zelena veja na velikem slovan-skem deblu. Ako pa oni danes, ko gre za enako svobodo tuđi ostalih vej tega slovanskega debla, zbeže iz družbe, kamor edino tičejo in se oni edino pridružijo Nemcem. da bi potlačili vse druge svoje krvne sobrate. dokažejo edemu kulturnernu svetu, da nišo vred-ni tistih velikih simpatij. ki jih vse-povsod uživajo. Med vsemi slovanskimi strankami vlada danes veliko ogorčenje proti polj-skemu kramarstvu v tej največji dobi vseh zgodovinskih dob, ki jih je slovanstvo v Avstriji doživelo. Slovanske stranke bodo izvaiale iz ten dogodkov najskrajnejše konsekvence in priti uteg-ne prav kmalu čas. ko se bodo Poljaki morali skesano trkati na prsa in klicati: nostra culpa, nostra maxima culpa! Ministrski predsednik se pogaja. Dunaj, 18. oktobra. Ministrski predsednik živahno konierira z Nemci in Poljaki, da bi dosegel odobritev šest-mesečnega proračuna. V svojo većino skuša pridobiti tuđi Rusine. Iz državnega zbora. Vitez Seidler se je pričel znova po-gajati. Predvsem s Poljaki, ki mu ne dajo šestmesećnega provizorija m ki so v svojem klubu le z neznatno većino dosegli, da Poljski klub sploh glasuje za štirimesećni proračun. Po priljub-Ijenem receptu vseh svojih prednikov je prićel vabiti vitez Seidler — seveda — Rusine. Povabil je zastopnike Ukra-jinskega kluba na konferenco. ki je trajala nad eno uro. Mi ne vemo, kakšne propozicije je stavil ministrski predsednik ukrajinskim poslancem, ki se bodo haje še le danes definitivno odloćili, ali naj glasujejo z a vlado ali proti njei. To pa vemo, da Ukrajincem ni neznano, da jih vlada rabi le za to, ča ž njimi straši Poljake. Nesrečna nasprotstva, ki ob-vladujejo politiko teh civeh bratskih slo-vanskih narodov. ki sta vendar v toliki ineri navezana drug na drugega, so bila vedno dobrodo5io sredstvo dunaj-ske politike. Ali se bo vitezu Seidlerju stara igra tuđi tokrat obnesla? Ne mo-rerno verjeti. Nemški radikalci se delajo tako, kakor da bi hoteli spraviti ministrskega predsednika v zadrego. Stavijo namreč k proraćunskemu zakonu razne dodatne predloge, ki imajo seveda le de-monstrativen značaj. Nemško-radikaine komedije se gospod Seidler gotovo ne boji. ker ve. da je prirejena ut aliquid fieri videtur. Proračunska debata poteka mirno. Le med nemškimi socijalnimi demokrati in radikalci je prišlo vćeraj do burnih prepirov. Nemški radikalci ne moreio pustiti nobenega človeka pri miru in oči-vidno menijo. da je za nemštvo izgubljen vsak dan. ki bi minul brez provo-kacij. Med govorniki je nastopil včeraj poslatiec Stranskv z oštro besedo. Podrobno se je bavii z mirovnim govorom zunanjega ministra grofa Czernina in vse slovanske stranke so mu burno pri-trjevale, ko je poudarjal, da je jugoslovansko. češko, rusinsko vprašanje za Avstrijo istega pomena. kakor poljsko. Kot provokater je nastopil proti Cehom posianec Luksch, toda njegov trud je bil zaman. Cehi mu nišo nasedli. V nasledniem podajemo kratko sej-no poročilo: Dunaj, 18. oktobra. Zbornica nadaljuje drugo branje proračunskega provizorija. Ćeški socijalno - demokratični posianec M a r e k se je bavil s podhranitvijo, ki ima za posledico neprestano naraščanje umrljivosti. (iospodarske razmere velikega dela prebivalstva so danes take, da si ne more kupiti potrebnih živih Treba je samo pogledati državne nastavljence. Kar dobi-vajo državni nastavljenci danes na draginj-skih dokladah za en mesec, v većini sluča-jev ne zadostuje niti za en kilogram masti. Tu je treba pravočasno in izdatno pomagati ter se je treba ogibati polovičarstva. Po-slanec Marek graja nato, da se o dogodku, ki se je zgodil predvćcrajšnjim v poštanski zbornici, na ukaz vojnega ministrstva ni smelo poročati. Vojno ministrstvo se postavlja kratkomalo nad vse oblasti, ćelo nad zakonodajno oblast. Vojno ministrstvo samovoljno sistira ustavo. To stanje je ne-vredno ustavne države in je neznosno. Končno izjavlja. da bodo češki socijalni demokrati glasovali proti proraćunskemu provizoriju, izvzcmši točko, ki naj železničarjem vsaj deloma pomaga. Kršćansko - socijalni posl. Schoep-fer zahteva izboljšanje preskrbe vojaških invalidov. saj vendar denar ne igra nobene vloge! Take izdatke, ki so v zvezi z voja-škimi potrebami. mora vsakdo dovoliti. Za-vzema se za to. da naj država da dežeiam 5(1 odstot. draginjskih doklad, ki jih prejema učiteljstvo, in za pomoč obrtnemu stanu. Ureditev finančnega problema je usodno vprašanje Avstrije. Nemški socijalni - demokrat S e 1 i g e r naglaša vprašanje prehrane kot najvažnej-se vprašanje. Kriv slabe prehrane je tuđi pomanjkliivi prometni sistem in kaos v ce-lem prometu, da ne moremo niti polovice razpoložljivih živil poslati tja. kjer jih po-trebujejo. K temu prihaja zavožena politika glede cen, pripušča se izžemanje ljudstva, omahljiva vlada izpodkopava ugled oblasti, živ krst se ne briga za vladne odredbe. Končno omenja predvčerajšnji dogodek ter pravi, da ni daleč čas, ko bo na sto in sto vojaških in civilnih oseb prišlo na galerijo zbornice in klicalo vladi: »Mir in kruha!« — Posianec VVichtl: Potem borno vedelf, da ste vi to aranžirali. — Silen hrtip in klici: To je obrekovanje! Podla duša! Bedak! Budalo! — Posl. Sever: Vi hoćete po-daljšanje vojne! Posianec Wichtl: Vi jo do- i daljšujete! S psovkami ne dosežete miru. * Posianec Sever: Pojdite na fronto! Posianec VVichtl: Bedasto je, vedno prosjačiti za mir! Predsednik se zamau trudi, napraviti mir. Sele, ko konca posianec Seliger svoj govor, se zbornica pomiri: Posianec Humraer se zavzema za štedenje v vsakem oziru. Obraća se do Slo-vanov ter pravi: Slovani ne smejo misliti, da ne bodo sami najbolj trpeli, če razbijejo državo; zato tuđi ne gre neprestano klicati po miru brez kontribucij. Rusinski socijalni - demokrat Vi tik izjavlja, da ne more glasovati za proračunski provizorij ter navaja kot vzrok za to svoje stališče strašno zatiranje, kateremu fe ukrajinski narod ves čas vojne in tuđi še sedaj izpostavljen. Govornik slika stiske svojega naroda ter navaja nad vse značilne slučaje preganjanja Ukrajincev s strani A^adžarov. Nemški agrarec Luksch pravi, da se ne borimo samo z zunanjimi sovražniki, marveć tuđi z mnogo bolj nevarnimi notra-njimi sovražniki. To so seveda Slovani, ki napadajo državo, ker hočejo v kalnem ri-bariti in ki vedno upajo na neugoden konec vojne za Avstrijo! Slovani si hočejo iz nesreće države kovati kapital. Cehi in drugi Slovani prihajajo s starimi trazami, in vlada jih ćelo deloma podpira kljub vsemu, kar se je zgodilo na fronti. Ce se izpolnijo njih želje, je konec države, konec monarhije. (Odobravanje na eni, ugovori in hrup na drugi strani.) Zato je čas, da je cesar trd. Nemci iz sudetskih đežel nočejo v češko - moravsko - šlezijsko kraljestvo, oni hočejo biti neposredno državni. Treba je razločka med državi zvestim in državi sovražnim prebi-valstvom. V istem izzivajočem tonu je na-daljeval, da so edini državo ohranjujoči element Nemci. da smatrajo amnestijo za sovrazno deianie. Zato se v sudetskih de-želah posmeliujejo ćelo avstrijski državni ideji. Cehi neprestano hujskajo, dokaz spre-jem dr. Kramara in »skandalozni« dogodki na 2ofinu. (Silen hrup. Predsednik zaman zvoni.) Posianec Stranskv naglaša, da je ohsegal mirovni govor zunanjega ministra samo dva resnična mirovna pogoja, namreč odpoved aneksijam in odškodninam, zahtevi, da preneha tuje gospodstvo pa stopa grof Czernin nasproti z ustanovitvijo samostoj-ne?a ooljskega kraljestva. Češko, jugoslovansko in rusinsko vprašanje ima za Avstrijo isti pomen, kakor poljsko vprašanje. Posianec Loser zahteva sprejetje postavke najmanj 100 milijonov kron za male obrtnike. Posianec K n i r s c h apelira na Nem-ce, da- naj se zedinijo. Nemška delavska stranka bo glasovala za proračun kot znak 7aupania v armado in ker je prepričana, da služi z dovolitvijo vojnih kreditov tuđi miru. Posianec Kraft je izvajal: Brez Nemcev v zbornici većina ni mogoča. Stojimo pred dejstvom, da imamo dolg 41 mi-lijnrd. k temu še 12 milijard od prej in ćelo vrsto drugih obveznosti, skupaj gotovo 60 milfjard. Dolg pri Avstro - ogrski banki nas najholi tišči ter je tuđi mnogo kriv draginje. Ta dole je znašai dne 30. avgusta kakih 12 milijard. Treba bo sklicati enketo glede od-da'e premoženja. Vendar bi se morali varo-vati poslanci, vedno govoriti o oddaji premoženja v znesku 30 ali 40 milijard, ker to ljudstvo lahko zbc^a. Ce bi na drugi strani preveč nategnili davčni vijak, bi iz-podkooali davčno moralo. Seja je bila nato prekinjena. Prihodnja seja jutri. Za državne usluzbence in zasebne nastavljence. g Dunaj, 18. oktobra. Danes je raz-pravljal odsek za državne usluzbence o draginjskih dokladah in enkratnih pod-porah državnim ushižbencem. Navzoči so bili zastopniki vseh ministrstev. — Stavljen je bil predlog, da je dovoliti državnim nastavljencem draginjsko do-klado celih 100 odstotkov dohodkov v miru, dati jim tuđi doklado za nabavo cbleke in obutve, dalje ukreniti vse potrebno, da se ublaži gospodarska beda f smislu odsekovih sklepov. V to razpravo je posegel tuđi posl. dr. Ravni h a r, ki je obširneje podpiral stavljene predloge, končno pa stavil še dodatne predloge: da se prizna draginj-ska doklada in enkratna podpora tuđi onim železniškim usluzbence m, ki uživajo poleg pokojnine tuđi rento za nezgode, čeprav visokost sled-nje presega visokost pokojnine. Dalje je stavil predlog, da je draginjsko doklado priznati državnim uslužbencem in njih rodbinam, ki so kot negažisti v vojni službi, pa so jim ustavljeni civilni službeni prejemki. — Oba ta predloga po-slanca dr. Ravniharja je poročevalec priporočal ter sta bila nato z ostalimi predlogi vred odkazana pododseku. Socijalistični odsek pa je razprav-Ijal o predlogu poslanca Knirscha glede na zasebne nastavljence. Po daljši raz-pravi je sklenil, naj se izvoli pododsek, ki naj v posebni enketi preišče delavne razmere zasebnih uslužbencev. Na to enketo povabi pododsek zastopnike raznih organizacij, pa tuđi onih zaseb- dtrau 2. .SLOVENSKI NAROD*, ane 19. oktobra 1917. 240. stev. nih nastavljencev, ki se nišo organizirani. Član tega pododseka je tuđi po-slanec dr. Ravnihar. FlnanCni odsek. Finančni odsek je sprejcl z nekaterimi izpremembami zakon slede pristoibin za to-talizatorske stave in stave na dirkališčih ter izvolil poslanca Hummerja za poro-čevalca. Itofo uradno porodilo. Dunaj, 18. oktobra. (Kor. urad.) Ražen uspesnih pod v zet i j ćet v sunkih v vzhodni Galiciji, nikjer posebnih dogodkov. — šef general-nega štaba. NAŠE VECERNO POROĆILO. Dunaj, 18. oktobra. (Kor. urad.) Ražen uspesnih pod- v z e t i j ćet v sunkih v Vzhodni zavrnili napad moćnih si?vra/nih oddelkov. Nuoadalnc čete v obmoćju armadne skupine t-Johm - tfrmolli bojujočega se c. in kr. peš-polka so vdrle po razstrelitvi sovražne ovire v nasprotnikovo pozicijo ter precrtale posadio, Sovražni prcuisunek smo zavrnili. Posadka Alandskih otokov je izjavila provizorieni vladi, da se bo upi-rala prodirajocim Nemcem samo. će se vlada obveze z jamstvi. da bo v najkrajšem času pričela z mirovnimi pogajanji. Severno od Grozestija je prišlo včeraj do obojestranskih bojev z mi-nami in ročnimi granatami. Opetovane napade moćnih sovražnih oddelkov so naše straže zavrnile. RUSKO URADNO POROĆILO. 17. oktobra. Tekom veerajšnjega dneva so izmenjale naše patruljske ladje strele s sovražnimi torpedovkami. Sovražnik nadalje razširja svoje uspehe na otoku Oesel. Glasom poročil prebivalcev. ki so otok Oesel zapustili po zasedenju s strani NVmcev. je zadel 12. oktobra (ko so se iz-krcale ćete) sovražni naddreadnought ▼ vodah tega otoka ob mino. Po eksploziji ^o đreadnought dirigirali proti obali. Njegova usoda ni znana. 16. oktobra. Danes zjutraj so po-skusili Nemci položiti čez Dvino več mo-stov, ki jih pa je ruska artiljerija takoj razdejala. \ južni Albaniji je bilo topovsko delovanje ob Vojusi in v odseku južno od Berata. v Makedoniji v odseku ob je-zerih in zapadno od Bitolja bolj živahno. Vojaško taborišče južno od Bitolja so naši letalci uspešno obložili z bombami. Francoske čete so zapustile Kostarieo in Korico v severnem Epiru. Prvoimenovani kraj so zasedle italiian- >ke čete. Na fronti ob Vojusi v Albaniji ter v loku Crne in v pokrajini Nidže planine v Makedoniji je dosegel artiljerijski boj veliko silo. BOLGARSKO LRADNO POROĆILO. \1. oktobra. Makedonska fronta. Na obeh siraneh silen topovp-ski rlJcenj ob Prespanskem jezeru in za-r>adno r»d \ardarja. V k>ku Crne in jugozapadno od Dojrana smo zavrnili sovražne izvidne oddelke. Živahnejsc delovanje patrulj v dolini Strume. živahno k-talsko delovanje ob Strumi. Nemski letalci so v boju v zraku zbili dve so-vražni leta!i. — Fronta v P o b r u d -ž i. Moćen sovražni izvidni oddeltk. ki se je kušal po noći na ćolnih približati desnomu bregu Donave severno oj kraja Parches, smo z ognjem zavrnili. Razne vojne vesti. ANOLESKI PODMORSKI KO^VOA LMCEN. Berolin. 18. oktobra. (Kor. uradJ Dne 17. t. m. so napadle lahke pomor-ke sile v severnem delu Severne^a tMorja v zapornem okolišu blizu Shet-landskih otokov iz Norveške na An-Kleško namenjen konvoa, skupaj 13 ladij. med njimi kot varstvo oba angle-ška rušilca »929« in »931«. Vse ladje konvoaja m „premne ladje, kakor tuđi oba rušilca smo unićili. izvzemši en spremni ribiški parnik. Naše pomorske bojne sile so se vrnile brez izgub in brez poškodb. Operacije naših pomorskih bojnih sil pri Oesiu napredujejo po nacrtu. — Sef admiralskega štaba. _ Bergen. 17. oktobra. (Kor. ur.) Konvoa 15 ladij se je peljal vćeraj zvečer mimo Marstenena. Pri tem je neki veliki parnik, ki ga je očividno nevihta vsled poškodbe r.a strojih. vrgla proti obali, nasedel pri svetil-niku Laerdosen. Bil je to romunski parnik -RomaniaAgence Mavas«, da bi bili prepe-ljali carsko rodbino iz Tobolska v kak samostan. Ruski dclavski in vojaški sovjet. Stokcholm, 16. oktobru. (Kor. urad.) izpuščtrni Koiontaj je bil izvoljeti v petro-Riadski dtia\>.ki in vojaški sovjet, ki ob-stoja stdaj iz U boljševtkov, o socijalnih revolucijonarjev in 3 menševikov. Ljenin in Sinovjev sta bila postavljena za kandidata za konstituanto. Kerenskij. Petrograd, 18. aktobra. (Kor. urad.) Ministrski predsednik Kerenskij se je vrnil iz glavuega stana ter se je udeležil ministrskega sveta. Predsednik portusalske republike v Londonu. London, 17. oktobra. (Kor. ur.) lJred-SL'dnik portugalske republike je dospel danes ,t'Hl ITALIJANSKI PARLAMENT. Boselli proti mirovnim predlogom. V otvoritvt*ni seji je zbornični predsednik M a r c o r a izvajal, da vojaški napori Italije ne smejo voditi h kakemu nem-škemu ali neodločenemu miru, marveč Famo k zmagonosneiru, ki uresniči popolno zjedinjenje Italije. Ministrski predsednik Boselli se mu je pridružil in izvajal: Italija je pričela vojno za svoje narodne aspiracije in ostane v to svrtao zjedinjena s svojimi zavezniki do popolne zmage. Ita-lijanska politika se varuje iluzij. Sovraž-niki govore o miru, hočejo pa neslogo za-sejati med zaveznike in razdrobiti sile za svobodo in demokracijo borečih se naro-dov. ltalijanski vojaki^ korakajo od zmage do zmage in morejo prestati vse preizkuš-nje. Parlament naj pokaže narodu pot eđi-nosti in zopet naj se uće sovražniki, da je Italija nepremagljiva. Socijalist M o d i g 1 i a n i je oštro na-padal vlado, ki se drzne pred parlamentom mlatiti prazno slamo in izrazil up, da trdi-tve o nazdevni narodni edinosti kmalu za-menjajo uspešne politine ilebate. da dobi Italija izhod iz sedanje vojne. Bivši mini-ster R i 11 i je pouđaril, da v nobeni drugi državi ni postal parlament tako brezpo-memben kakor v Italiji. Od parlamenta se zahteva. naj dovoljuje kredite, oe da bi vedeli za kaj. Amerika v vojni. Amsterdam, 17. oktobra. (Kor. urad.) KaVor poročajo -Times' iz VVashingtona. je dizavni tajnik Lansing izjavil. da ameriška vlada resiK^ razmotriva vprašanje udeležbe Zedinjcnih držav na prihodnji pariški en-icn^ni konferenei. Nemški cesar v Carigradu. Dvq 16 oktobra je obiskal nemški cesar r. vojnim ministrom Enver pašo Dar-dan^le. Promet iz Avstralije. Melbourne, 17. oktobra. (Kor. uradj Avstralski ladijski promet je vsled spora med zvezo lastnikov ladij in pomorščaki v Viktoriii, ki so stopili v stavko, precej pre-kinien. Sedaj groze pomorščaki v New South VValesu, da bodo poslali pomoršćake čc oni v V'iktoriji ne prenehajo s stavko. Politične vesti. = Državni poslanec dr. Benkovič je vložil v seji dne 11. oktobra predlog za razsirjenje kolodvora v Domžalah na lokalni železnici Kamnik - Ljubljana. — Poslanec Benkovič, ki je kamniški rojak, naznanja volilcem v volilnem okraju pokojne^a dr. Janoza Kv. Kreka (Kamnik - Brdo), da rad prevzame za-stopstvo volilcev v zadevah, ki jih ima-jo pri osrednjih ohlastih (na Dunaju). = O tržaškem poštnem ravnateljstvu se še ni nikdo oglasil, čeravno je načelnik tega važnega prometnega urada Kammler eden prvih, če ne največji prcganjalcc domačega poštnega uradni-stva. Kmalu po izbruiui vojne z Italijo je bilo tržaško ravnateljstvo izčiščeno, takratni ravnatelj Italijan je moral proč in poklicali sd g. Kammlerja. da •pomete«. To je dobro opravil. Najprej je moralo 23—25 nenemških uradnikov (koncipistov, konceptnih praktikantov, komisarjev, kontrolorjev itd.) v vojake (s strašili -p. u.« na čepicah). ali v pokoj, deloma so bili premešćeni v nem-ska področja, ali pa ćelo odslovljeni. Pri drugem izčiščevanju jih je bilo poslano zopet približno toliko kakor pr-vič v nemilo usodo križem sveta. Še ubogi uradniki na deželi, ki so radi vojne in brez vsakršnih doklad veliko tr-peli, nišo smeli ostati na svojih mestih. Prestavljali so jih brez doklad; pošiljali jih potem na 8 do 14dnevni dopust, dokler nišo dobili poziv v vojake, seveda zopet »p. u.*. Da pa te nedolžne žrtve nišo še pri vojakih dobivali svoje plače, za to je bilo poskrbljeno z začasnim vpokojenjem, nakar je navadno sledila odpustitev iz službe z nakazilom eno-letne plače. Ali se je za te žrtve kdo na merodajnem mestu pobrigal? Kakšno bodočnost imaio ti siromaki, ki so svojo najboljšo moško dobo — 10—20 let, ali pa še več — žrtvovali v zvesti službi za poštno upravo? Kakšno eksistenco naj naideio po voini, če so svoje naj-boljLše moči izrabili za pošto? Pretežna većina teh siromakov ie italijanske narodnosti dosti je pa tuđi Slovencev in Hrvatov vmes. potrebni so pa nravice prvi kakor drugi, zatn nai se tuđi od iugoslovnrske strani ne opuste notrebni koraki. Predvsem bi bilo Dotrebno odstraniti sedanjega ra\Tiatelja. Ore nai tia. kier mu ne bo treba preganjati uradništva radi narodnosti. = Češki a gr arci za reformo cerk-venih naprav. Z Dunaja poročajo: Če- ški agrarni klub (kateremu pripada tuđi več duhovnikovr^ned njimi p. dr. Za-hradnik) bo vložil v zbornici poseben predlog, ki zahteva odpravo patronat-nega prava ter štolnine, sodelovanje la-jikov pri imenovanju duhovnikov, odpravo celibata ter doloćbe avstrijskega občanskega prava, da so zakoni oseb, ki imajo takozvane višje blagoslove, ne-, veljavni. Konćno zahteva predlog, da se naj liturgija nacijonaiizira in uvede v cerkveni obrednik narodni jezik. — Predlog sta podpisala tuđi poslanca pater Zahradnik in župnik Vacek. = Novi avstrijski mirovni pogoji? Dunajska »Reichspost« namigava, da bo grof Czernin sedaj, ko so državniki entente odklonili njegov budimpeštanski govor, poastril mirovne pogoje, zlasti v tem smislu, da se monarhija ne bo odrekla vojni odškodnini, temveč bo zahtevala, da plača ententa odškodnino v surovinah. = Madžarski rablji. Madžarsko časopisje vedno surovejše napada Čehe, posebno besni ^>A Nap«, klićoč veša-la in jeće na nomoć proti njim. Pravi, tla politična taktika pokojnoga jjrofa >tiiri(klia je biia prava in izvaja, da po-slanska zbornica, katero tvorijo Cchi, l^usini in Poljaki, bi se sploh ne bila smela sklicati. Cesar ^ran Jožef in StiirKkh da sta dobro vedela, kaj pomciii delovanje avstrijskega parlamenta sredi svetovne vojne. Odkar zaseda zbornica, se more jasno videti, da je sam punt proti državi. Zato odstopajo mirnejši češki elementi iz predsedstva češkega kluba in prihajajo na njihova mesta naj-bolj divii, kakor Klofač in Stfiberny. Obžalujemo avstrijsko vlado, da ne more s pomočjo jeć in vešal zadušiti te očite veleizdaje. = Posebni vlak za otroke madžarske sole. »Sisački Glas« poroča: Kakor znano, vzdržuje uprava kr. ogrskih že-leznic z velikimi stroški madžarske takozvane železniške sole, ki jih pohajajo otroci madžarskih železniških uradnikov v Hrvatski in Slavoniji. Naravno, da hodijo v te sole tuđi otroci Nema-džarov, potrebno pa bi bilo, da bi naša vlada izvedla strogo preiskavo, da se otroci porazdele, kamor spadajo. Sedaj vozi posebni vlak ob 6. zjutraj v Novsko, kjer je madžarska šola za železni-ćarske otroke od Siska proti Novski in menda od Nove Gradiške. Vlak obstane ob vsaki železniški stražnici. Sicer se vedno pravi: Ni vagonov, ali za madža-rizacijske svrhe so vedno na razpolago. ^= Pogromi proti Zidom na Romun-skem. Na Roniimskem se je razširila vest, da pomagajo Zidje centralnim dr-žavam in da jiin služijo povsod kot voli uni ter da so Nemcem pomagali, da so vdrli v F-vOmunsko. Zato na! bi bili Nemci obljubili Zidom, da bodo leti, kadar se Nemci polaste vse Romunife, za svojo službo bogato odškodovani ter da iim bodo Nemci pomagali, da bodo Žid-je zagospodovali vsej Romunski. Tuđi iz Bukarešte so prihajale vesti, da tvorijo v zasedenem romunskem ozemlju 2idje povsod najmoćneišo oporo av-strijskih in nemških uradbv. Vsled tega je prišlo v nezasedenih delih Romun-ske do velikih pogromov Židov. Mnogo židovskih posestev ie bilo unićenih in mnogo Židov ubitih. Vsi pro^sti ruskih organizacij na Romunskem nišo nič za-legli. FJodtika se ćelo romunski vladi, da ona sama trpi sistematično zasledo-vanjc 2idov in da je to zasledovanje ćelo sama organizirala. Poljsko sodišće v Baku je obsodito već 2idov na smrt ter je bilo obešenih 34 židovskih prebivalcev, med njimi 7 židovskih socijalnih demokratov. Prepovedano je bilo sprejemati ranjene židovske vojake v javne bolnišnicc, bilo je ćelo ponekod prepovedano prodajati Zidom živila. Raba židovskega žargona je povsod najstrožjo prepovedana. - - Knez Biilow redivivus? Iz Bero-lina poročaio baje iz dobro podučenih krogov. da so dnevi državnega kancler-ia Michaelisa šteti in da se govori, da bo njegov naslednik državni tajnik \(»n Kiihlmann ali pa bivši državni kar-cicr knez Biilow. = Nemški konservativci in mirovno vprašanje. Celotno predsedstvo državnih in svobodnih konservativrcev v Nemćiii je sprcjelo tri resolucije, ki pra-vijo med drugim, da more biti njih voini cilj le mir. ki jamči Nemčiji popolno varstvo deželne obrambe in svobodni gospodarski razvoj, če treba z izter-janjem vojnih stroškov i n naseljevalno pravico na vzhodu ter z izgradbo kolo-n i j. Stranka graja vladno politiko na-pram Poljakom, odklanja misel uvedbe parlamentaričnega sistema v Nemčiji ter zahteva močno. nad strankami sto-joče državno vodstvo, katero. izvaja pod lastno odgovornostjo zakone. Prenos državne volilne pravice Pruski smatra stranka kot nezdružljiv s posebnim značajem dežele. -= Netnško socijalistično zborova-nje. V \Vurzburgu se je vršilo socijalistično zborovarije nemških socijalistov. Po poročilu referenta Eberta se je razvila živahna debata. Debata se je tikala notranjih razmer v stranki, ženskega gibanja in se je dotaknila tuđi zunanje-političnih vprasanj. Glede teh je zavze-mal monakovski delegat Katzenstein stališče. da gre uporabiti princip samo-odločbe narodov kakor za Egipt in za Irsko, tuđi za Alzacijo in Lotarinško. Delegat Scheidemann je zastopal stališče, Alzačani in Lotarinžani ne tvorijo posebnega naroda in da zahteva njegova skupina za ti dve deželi popolno av- tonomijo v okviru Nemčije. Nedotak-njenost države spada tuđi k našim mirovnim pogojem.Končno je bila sprejeta z vsemi glasovi proti 7 glasovom reso-lucija, ki pravi v bistvu: Strankarska enotnost zahteva v demokratični stranki, pri vsakem mogočem obziru na razlike v mišljenju, da se manjšina pod-vrže sklepom večine. Kdor ne pripozna tega načela, zanika življenjske pogoje stranke, ki mora zbrati vse sile za enot-no voljo. Strankarsko zborovanje po-zivlfa vse razredno - zavedno delav-stvo Nemčije, da se mu pridruži. Shoda se je udeležilo 364 udeležencev, med njimi 9 žena: 282 delegatov je zastopalo vseh 258 okrožij, kjer obstojajo stran-karske organizacije; navzočih je bilo še 56 državnih poslancev. 9 članov strankarskega vodstva in 5 članov kontrolne komisije. V popoldanski seji je bil odklonjen predlog sodruga Hocha, ki zahteva, da socijalni demokrati od-klonijo vojne kredite. Predlog je bil odklonjen z 284 glasovi proti 26 glasovom. TriumfalRisprejem drja Kramara v Pragi. Na kratko smo že omenili, kako slav-nostno je pozdravila Praga drja KarEa Kramara, ki se je po skoraj dveh in pol letih v ponedeljek 15. t. m. zopet vrnil s svojo soprogo Nadeždo v svoj praški dom^ Po amnestiji je bival dr. Kramar na svojem posestvu v Libštatu, kjer se mu je zdravje zopet popolnoma vrnilo. Zdrav in čil na duhu se je vrnil sedaj v metropolo češkega naroda, v zlato Prago. da zopet posveti vse svoje odlične politične in dr-zavniške sile svojemu Ijubljenemu nabodu, za katerega je toliko pretrpel. Narod je porabii dobrodošlo priliko, da tzkaže svojemu Ijubljencu globoko hvaležnost in kra-ijevska Praga je 3prejela drja Kramara in njegovo seprogo kraljevsko, triumfalno. Češki listi objavljajo o slovesnem sprejemu drja Kramara obširna porodila, iz katerih pesnemamo: Kakor blisk se je v ponedeljek doool-dne raznesla po Pragi vest, da priđe zvečer dr. Kramar s soprogo. Proti 7. uri so se prićele zbirati nepregledne množice ljudi pred Franc Jožefovim kolodvorom in na vseh trgih in ulicah. Na potu iz Ltbštata v Prago so pozdravljale drja Kramara na kolodvorih deputacije občin in narodnih društev. posebno odposlanstvo mlađočeške stranka se mu je peljalo do Mlade Bole-slave nasproti. Vlak je prispei kratko po 7. uri v Prago. Na peronu so drja Kramara in soprogo pozdravili postanci, člani izvr-ševalnega odbora mladočeške stranke, za-stopnice ženstva in mnogi osebni prijatelji. Po velikanski peronski dvorani je zao- rila burja navdušenja. Med tem so se bile v kolodvoru samem ozir. v čakalnicah zbrale številne deputacije skozi katenh špaiir sta se podaia dr. Krarnaf in soproga vedno rnova burno pozdravljana v salonsko ćakalnicc. Tam ju je nagovoril v imenu čeških političnih strank tnženir Bohumil Beč-k a: Pozdravljamo Vaju na pragu staro-slavne naše matičke, slovanske kraljevske Prage. Z najiskrenejšo Ijubeznijo Vama kličem dobrodošla; ves češkoslovaski narod se raduje z nami. S svojo nevstraše-nostje. možatostjo. vztrajnostjo ste Vi, go-spod doktor in z Vami mnogi drugi naši jetniki pokazali celemu svetu, da se češki narod ne odreka svojim historičnim pravi-cam, da češki narod vztraja pri svojih za-htevah. in da se bo žanje za vsako ceno zavzel. Ves narod je enega srca ene misli:' naša sveta prava, naša svoboda mora biti izvojevana. Prisrčno pozdravljam Vas, ve-lespoštovana milostiva gospa, hČerka svo-bodne Rusije, ki ste v žalu in boli radi svojega Ijubljenega soproga toliko pretrpela. Bodita zopet oba srečna med nami! —■ Pozdravni nagovor ini. Bečke so sprem-Ijalt navzoči z opetovanimi ovacijami. Go-spej dr. Kramarevi so izročile dame pre-krasen šopek. Dr. Karei Kramar je odgovorili Tako globoko sem ginjen, da morem spre-govoriti le par besed. Ko sem se zadnjič odpeijal iz Prage, s tega kolodvora (v bin-koštih 1915. so drja Kramara, drja Rašina in drja Scheinerja z eskorto odpeijali v du-najsko vojaško ječo) se nisem smel ozretr skozi okno na zlato Prago. V srcu mi je bilo težko. Toda obupaval nisem. Uverjen sem bil. da se zopet vrnemo. Z zaupanjem tudr danes gledam v bodočnost. Nikdo ne ve. kaj prinese usoda. Toda eno vem: ako bode ves narod složen, ako bodemo vsi kakor eden. ni mogoče, da bi ne bilo uresni-čeno to, kar vsi želimo. To je naše pravo, kateremu se ne odrečemo, naj se zgodi kar hoče. Dal Bog. da bi skoraj zasijala našemu narodu svoboda. Kramarevim besedam so sledile nove burne, burne ovacije. Med tem je bila na velikem trgu pred kolodvorom narasla množica na dssettiso* če. Ljudje so splezali na drevje, zasedll strehe vezov ir» napolnili so hodnike ogrorrnega kolodvora tako gosto, da so prostovoljni reditelji komaj prokrčili drju Kramaru in soprogi pot k vozu. Ko se je na stopnišču pojavila Kramare v a postava, se je dvignila na prostra-nem trgu burja oduševljenja, »kakor šum Niagare so doneli pozdravni klici in mo-gočno je zaorila veličastna narodna himna: Kde domov muj!' Od vseh strani je padalo cvetje na vračajočega se narodnega voditelja tn njegovo ženo. Dijaki pa so iz-pregli konje in se vpregli v voz, ki se je Ie korakoma pomikal skozi množico, vedno znova pozdravljajočo drja Kramara s Slava klici. Veliki trg svetega Vaclava je bil svečano razsvetfjen, razsvetljena so bila v hi-šah in palacah tuđi vsa okna. Na trgu so se trli desettisoči. Ko je prispela kočija pred narodni muzej \n spomenik češkega kralja Vaclava so moški sneli klobuke in spontano, iz tisoč in tisoč grl je zadonel veličasten češki koral: Ne daj poginiti nam ne našim potomcem.....Množica je plakata. In znova so se oglasile narodne pesni, sokolske popevke, ko se je voz pri-bližai hotelu -Pri nadvojvodi štefanu«, kjer sta dr. Kramar in soproga za nekaj« časa izstopita. Ljudje pred hotelom pa nišo odnehali prej, predno ni dr. Kramar z balkona spregovoril par besed, ki so tzzvale novo navdušenje. Mnogi tiseči so čakali, da sta se dr. Kramar in soproga zopet peljala naprej, na Hradčane, kjer stoji Kramareva vila. Pred vilo, ki je bila polno razsvetljena je tamkaj zbrana množica znova oduševljeno aklamirala vračajočega gospodarja, po- 239. štev. .SLOVENSKI NAROD-, ane 18. oktobra 1917. Stran 3. zdravih so ga zastopntki hradčanskega okraja in ko sta po dolgih hudih meaecih dr. Kramar in njegova žena zopet stopila čez domaći prag, je zunaj znova orila več-no lepa Kde domov muj,(, kateri so koneč-no sledili mogočni akordi ponosne -Hej Slovani«. Tako je matićka Praga, pokazala vsemu svetu kako časti ćeskt narod svoje može. v katerih trpljenju in osvoboditvi vidi podobo lastne u&ode. Vesti iz primorskih dezeL Goriški spomenik dr. Kreku. Jutri se bo vršilo v Posredovalnici v Ljubljani posvctovanje v svrho, da se izbere odbor za postavitev spomenika dr. Kreku na Goriškem. (iloboko hvaležni so mu naši begunci in zato je vse hvale vredna misel, da postavijo Gorićani dr. Kruku pomnih, ali ne v kamnu. Dr. J. E. Krek, ki je ime! pred ocrni vedno ćlo-veško bedo in tako rad pomagal, bi se lepo zahvali! za nameravani spomenik, ako bi jutri stopil med goriške zboro-valce, in Ijubko bi nasvetoval pomoć tr-pinom. Naj bi se ustanovit z njegovim imenom na primer fond za goriške sirote, ki so izgubile v vojni alt begun-stvu oćeta in mater, ali za kak drug do-brodefni liamtn. Naslovov je dovolj na izbero. Ves spomin na begunsketfa do-hrotnika in branitelja govori proti kamnu. Begunci iz Goriškcsa. sedaj v Zagorju ob Savi, izražarno najjđobokejj NoCutje o prerani smrti velikoga moža in usmiljenega očeta g. dr. K r e k a, ki nam je preskrbel potrebnoga krulia. predno se je od nas za vseloj pošlo vif. Z nevenliivim cvotjem Te borno vedno obsipali. ker Tvoj grob ostane za nas /a vselej odprt. — Andr. Frančeskin. Vsi duhovniki na otoku Braču so podpisali izjavo za deklaracijo jugoslo-vanskega kluba v dunajskem parlamentu. Goriški učitelj v ljubljanski deželni bolnišnici. V drugem oddelku deželne bolnišnice v Ljubljani se zdravi Fran Podgornik. učitelj iz Vrat pri Če-povanu. Poziv, da naj se vrnejo v domovino, '*: izdalo dalmatinsko namestništvo za -S oseb. ki so odsle iz Avstrije tekom edanje vojne. Vrniti se imajo v enem niesecu. sicer se bo postopalo ž niirni v zmislu naredbe z dne 15. oktobra 1916. Otroci naših in ciganskih beguncev. V VVeierbur&u. okrai Oberholiabrunn. te begunski tabor bukovinskih ciganov. V drugih tabonh je veliko otrok slovenskih in hrvatskih beguncev. ki nimajo sole. Tu pa imajo ciganski otroci solo — in sicer nemško. Učiteljica je neka Ukrajinka, ki ima izpiie tuđi za nem-ški učni jezik. Pravijo. da je uspeh pri teh ciganćkih ničev. Toda narediti ho-ćejo iz njih Nemce. ceprav veđo. da ci- -jtn — ostane cigan! —%. Prepovedani prispevki za narodni dar Vojno viču. Poroča se iz I>trc da U ravnatelj hrvatske gimnazije v Pazin i repoVedal dijakom nabirati prispevke za narodni dar hrvatskomu pesniku Ivi knez1; Vojnoviću. Na Reki zapirajo sole in naznanja-jo. da se zopetne otvoritve objavijo v easopisju. Neko solo pa so premostili v druge prostore. Šolska poslopja se po-rabijo v druge in ne učne svrhe. Volkovi v Dalmaciji. Iz Vrlike poroča jo. da se zopet klatijo po tamkaj-šnjem okolišu 'volkovi. ki prizadevajo kmetijam veliko škodo. Ni ljudi, ni pušk. tako da imajo volkovi lahko dolo. da požro kmetom še tisto živino, kar jo je ostalo doma. Razpis službe. Na deški ljudski in meščanski >oli Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu (Sv. Jakob in Acquedotto) sta popolniti dve suplentski mesti, vsaj eno 7. mosko učno močjo. Prošnje šol-skemu vodstvu. — F. V r š č a j. Dnevne vesti. »Slovensko plan. društvo v Ljubljani« ie povodom smrti dr. \. r:. Krčka poslalo »Gospodarski zvezi« naslednio sožalno izjavo: V zmislu sklepa v od-borovi seji dne 10. oktobra t. I. si usoja podpisani Osrednji odbor izrekati ugledni »Gospodarski Zvezi« ob nenad-ni smrti njenega prezaslužnega. neumorno deiujočega predsednika preča-s ti tega g. drja Janeza Ev. Kreka, državnoga in deželnega poslanca itd. itd.. svoje glokobo sožalje. — Prerano pre-minulega ljubitelja svojo domovino, naših krasnih planin in požrtvovalnoga pospešovatelja našega planinskoga dc-lovanja ohran naše društvo v velećast-nem. trajnem spominu. — ffrvatje v Bosanskem Brodu so poslali »Gospodarski Zvezi- slodečo sožalno izjavo ob priliki mrti dr. Kreka: Grozno nas prenerazila žalobna vijest. Gubitak Slovenaca gubitak naš. Barjak je razvio, stazu pokazao, te izčeznu ostavivši južnim Slavenima sliku junaštva i otpora. Neumire njegova ideja, Vječna slava Janezu Kreku! Primite izraz iskrenog saučešća! — Za Hrvate Bos. Broda gradonačelnik Gregor Po t u š e k. — Vojno odlikovanje. Z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrab-rostne svetinje je odlikovan rezervni nadporočnik dr. Emil Stare 2. strel. p., poveljnik odd. 1373. Stotnik 97. p. Alojzu Kozulićde Pećine, ki je padel na bojišću, je odlikovan z redom železno krone 3. razreda z vojno dekoracijo in meci. — Zamenjani invalidi. V seznamu invalidov iz ru^kc^a vjetnišva v Lito-meficah 26. septembra se nahajajo ta-le imena: major Karei Leimsner 87. p., ka-detni aspirant Alojzij Zielinski 27. p., in pešči: Andrej Kovač 7. p., Anton Bošt-jančić 47 p., £teian Peteros 27. p., Alojzij Hauptmann 27. strel. p., Josip Rup-nik 97. p„ Josip Simag 27. p., Fran Gr-žinič 27. strel. p. in Josip Kocjančič 5. strelskega polka. — Pozdrave pošiljajo vsem slovenski topnićarji: Korp. hrane Vanovšek, St. Janž, Štajersko; Anton Bajc, Dol. Logatec; Ivan Kožman, Podkraj nad Vipavo: Jernej Bajc, Col nad Vipavo; Steian Mrak, Bogunje pri Cirkniei; Ga-špar Kranjc, Ljubno, Štajersko; Josip Skapin, Veliko polje nad Vipavo; Anton Teršavec, St. lij v Siov. (ioricah, Štajersko; Avgust Kastrin, Sturje pri Ajdovšćini, Josip Mikuš, Zadlog nad Idrijo, Ludv'ig Smrckar, Trebnje. — Visokošokrem v ožjem ozemlju. Kor abiturijenti in visokošolci ne ino-rejo zdaj še vsled prometnih zadržkov iz vojnega ozemlja, je poslanc-c dr. Ry-bar posredoval danes pri naućnem ministru in dosegeL da bo dovoljen tuđi pozneje vpis na visoke sole. V tem ozi-ru iziđe posebna ministrska naredba. —-Sevoda bodo morali taki visokošolci prinesti seboj dokazilo, da so bili dotlej zadržani v (»zjom vojnom (»zemlju. Z. Preraeščenja pri južni /clezniei. Premeščeni so: prometni kontrolor Andrej V r e č k o od tržaškega obratnega inspektorata v Gradec, eksponiran .v liruck na Muri, adjunkt Kan Vido-vv it z z Opčin v Ljubljane. Otmar V u š č i č iz Kirchbichla v Kufstoin. pro-vizc»rični asistent Alojzij V o g r i n iz Tramina v Trident. — V duhu jugoslovanske vzajera-nosti so darovali »S 1 o \ c n s k i M a -t i c i« narodni Bizeljčani namesto ven-ca na grob drju Jan. Ev. Kreku 4rovizorićno učiteijico na Vi^u. ekspozit Karei Rupnik jo prevzel začasno poduk v Košići. — Domovi za ubožne invalide. Kakor nam poroča jo. nam^rava vojno - poraožni urad v c. in kr. vojnem ministrstvu ustanoviti domove za ubožne invalide, ki se ne morejo sami preživljati. -Invalidski uonif > hišica z malim obrtnim ali trgovskim ratom ali z malim zemljiščem kjer je dana posestniku doma prilika, pridelovatl z* ienjavo. krompir itd. kakor tuđi rediti ma»jše število živine. Kot najvišji xnosek za stroške enega doma se raćuna za raz-lićne kronovine, ki pridejo v postev, 5000 do 8000 K. Ker so stroški za zsrajenje se-daj izredno visoki in je zgradba tuđi sirer zvezana z velikimi težkočami, se namerava v prvi vrsti nakupiti že obstoječe hiše. Invalidski domovi s*e bodo oddajaii revnim, poro^enim in zlasti takim invalidom. ki imajo otroke in so bili spoznani pri sup*r-arbitranjl za već kot ~~>7< delanezmožni. Naseliti bi se imeli po možnosti v domovinski obćini oziroma ▼ stalnem bivali.šču. Od akcije izvzeti, so vojni slepci. za katere se bod** skrbe-!o na drug način. Domov odo od- dajaii brezplaćno. Izdah >do pa posebne odr«*dbe. da se domovi ne smejo prcKlajati ne obremeniti in ne uporablj-iti za svrhe v katere nišo namenjeni. Toza-d^vne prošnje naj po predstojećih navodi-Jih do invalidskih domov upravićeni invalidi vlože neposredno pri vojnim po-možnem uradu v c. in kr. Tojnem ministrstvu na Ehinaju. Prošnji je treba priložiti vojaške dokumente in označiti obeuem gotovo posestvo, ki bi prišlo za na kup kot invalidski dom v poštev. — Oni, ki imajo sorodnike ali znance kot vojne vjetnike v Penzi na Ruskem in ki dobivajo pošto, se naprošajo. da mi na-znanijo sevoj naslov. Imam tam že čez eno leto svojepa sina. ki nf dobi od doma ni-kakih poroci 1. Naznanila prosim na naslor M. Rant. Kranj. — 25letni jubilej. Gospod R. Sitter. prokurist tvrdke Ivan Jax in sin, tovarni-ška zalogra šivalnih in pisalnih strojev ▼ Ljubljani, je obhajal svojo 251etnico 15. t. m. pri omenjeni tvrdki. Jubilar je ▼ vseh 25. letih oeutrudljivo deloval za prospeh tvrdke. katera se mu v veliki meri zahvaljuje, da je trrdka tako na ugledu kakor na razvoju pridobila. Želimo mu obilo sreče. — Promet poštnih zavitkov med Av-strijo in variavskim generalnim guberni-jem. Od 1. oktobra 1917 naprej je odprt promet poštnih zavitkov med Avstrijo in varšavskim generalnim gubernijem. Naj-višja teza znaša 5 kg. pristojbina 1 K 40 t U K 25 t čista pristojbina in 15 t oovi-šek>; pristojb ino mora plaćati odposilja-telj; pri razsežnih zavitkih se pristojbina zviša za 50^7. Vsakemu zavitku je treba pridati pofctno spremnico in 2 carinski izjavi o vsebini v nemškem jeziku. Pismena naznanila na odrezku spremnice nišo do-voljena. Zavitki ne smejo vsebovati pred-metov. katerih uvoz je v varšavskem g«"*-neralnem guberniju prepovedan. Je pa stvar odpošiljateljeva. da se pouči o uvoznih prepovedih. Zavitki z označeno vred-nostjo ali s povzetjem, nujni zavitki, zavitki. ki naj se dostavi ja jo z brzim slom. povratnice in carinske plačilnice nišo do-puščene. Zavitki se ne dostavljajo. ampak mora prejemnik priti ponje na podlagi ob-vestitve dopisnice. Prejemnik mora plaćati izročilno pristojbino 10 pf. — Slii^o dr. J. E. Kreka so priobčile ^Tedeoske Slike« ta teden. Ta »levilka ima tuđi zanimive slike s fronte pri Gorici, pore sv. Gahrijela, sv. Lucije in krasne slike z Gorenjskega (Bled, Mangart, 5 slik s triglavtikega pogorja), ruske Amaconke itd. Priporočaiuo Tedenske Slike«. — Razsvetljava grobov o Vseh svetih in na Vernih duš dan bo tuđi letos prepo-vedana. — Zveza dobrodelnih društev« v Ljubljani. Deželno predsedstvo je odobrilo ustanovitev »Zveze dobrodelnih društev« v Ljubljani. — Nove poštne znamke. Poštna uprava naznanja, da so poštne znamke, ki so bile izdane jeseni lauskega leta in sicer po 15, 20, 25 in 30 tin. ter dopisnice in zalepke, na katerih se nahaja slika rajne-ga cesarja, veljavne samo do 31. oktobra 1917. Izmenjati se jih bo moglo samo v m«secu novemiiru, pozneje ne već. — Prodaja starih zalog mita do 31. decembra t. I. dovoljena. Z naredbo o milu z dne 25. avgusta je bila prodaja vseh mil dovoljena samo do 15. oktobra. Sedaj pa je rok za prodajo starih zalog mila podalj-šan do 31. decembra t. 1. — Meroizkusni urad ljubljanski u raduje od sedaj naprei do preklica od 9. ure zjutraj do 2. ure popoldne. — Mestni popisovalni urad bo jutri vsled snaženja uradnib prostorov za stranke zaprt. Izvzeti ^o samo res nujni in ne-odložljivi slučaji. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V časa od 7. do 13. oktobra ^e je rodilo 15 otrok, mrtvorojena sta bii.i ?, umrlo je 33oseb, med njimi 18 domičinov. Umrli so po 1 tujee za legarjem in =*rižo, 2 tujca in 5 domačinov za jetiko. Oboleli so za tifuzorn 6 domačinov, 2 tujca »n 48 vo-jakov, za grižo 13 domačinov, f> tujcev in 75 vojakov in za vratico 2 domaćina. Umri je v Stražišču pri Kranju vgo-kojeni c. in kr. pomorski kapetan Viktor pl. Vest, star 51 let. Umri je na grizi v Ratečah na Go-renjsketr, lsU-tni štstošolec v Kranju Andrej Hozman, sin železniškega čuvaja. Septembra je bil v vojake potrjen in 15. t. m. bi imel nastopiti vojaško službo. N. p. m.' Z Dolenjskega nam pišejo: V nekojih občinah na Dolenj.skem se pojavi ja legar (tifus). Opozarjamo naše obćine na nalez-Ijivost te nevarne bolezni. Prenašanje se izvrši vsled stika z bolnikom. — Večkrat je človek za to bolezen vsprejemljiv. Naj-več škodujejo človeku neizmerni duševni in telesni napori, ponočevanje in neredno življenje. Največ ljudi oboli na legarju ▼ jeseni, tedaj ob sedanjem času. kajti vlažnost, mokrotno vreme pospešujejo tako bolezen. Bolezen pospešuje lakota in alkoholizam. Baš tako mnogo vplivajo telesna nesnaga in način življenja. — Proti tej bolezni se zavarujemo, ako si telo krepimo, da zamoremo bolezni kljubovati. — Ta si zavarujemo napram infekciji. Paziti moramo na snago v vsaki zadevi. Uživajmo rajši kuhana, nego surova jedila. Varujmo se jedil. ki provzročujejo želođčevi in čre-vesni katar. Pazimo, da se ne prehladimo. Zračimo večkrat stanovanja. Vzrok legar-ja je tuđi slaba voda. — Pazimo na stra-nišča. Tam se človek lahko okuži. Denimo apno v posodo z vodo in to raztoplino zll-vajmo v stranišča. da se razkužijo člove-ški odpadki. Zadostuje en liter apnenega prahu v liter vode. Novo vino. Kajžar Ploj v Oseku pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah se ga je rad nasrkal. Odkar je bilo novo vino, ga ni bilo več moč držati kljub temu. da to mu skrili ključe od kleti. — vdrl je vrata, — da so mu vzeli natego. — napravil si jo je iz Holnčne rože. Dne 8. t. m. je ogrožal svojo ženo in ko ga je došli orožnik miril. se je znesel nad njim. Hotel mu je \-zjti puško, orožnik pa ga je med ruvanjem su-nil z bajonetom v stran. Oez uro je bil fMoj mrtev. Tolpo nevarnih tatov. ki so kradli po brežiški okolici kakor srake ter napravili v kmečkih hišah za več tisoč kron škode, so zasačili orožniki v nekem gozdu pri Brežicah ravno v trenutku, ko si je ta-tinska družba po uspešnem nočnem pohodu pekla za zajutrek purane. C'lani družbe Antonija Stibrič. Neža Kostevc. Marija Laknar in Franc Cater so bili izročeni celj-skemii okrožnemu sodisču. Z Brega pri Celju nam poroča.io: Sedaj ob vojn«jm času obstane večidel vsaki tovorni vlak delj časa na progi tik Hroera pri Celju, prej ko se odposlje v postajo. Strojnemu osobju, posebno kurjaćem teh vlakov je bilo v pravo zabavo in veselje, da so se ćele gruče otrok pulile in ravsale I»o progi za koščke premoga. ki so tu in tdm padli z vozov ali s stroja. Tega posla so se pa otrori tako navadili, da jim je postala šola in vsako Adler«, sprednji plašč dvakrat, zadnji en-krat pretrgan. Kdor zasledi tatu naj ga naznani policiji. Aprovizacija. + Speh za L okraj št. I do 800. Stranke I. okraja št. 1 do 800 prejmejo špeh v soboto dne 20. oktobra popoldnc na Poljanski cesti št. 15. Red je tale: od L do 2. št. 1 do 200. od 2. do 3. št. 201 do 400, od 3. do 4. št. 401 do 600, od 4. do 5. št. f>0l do 800. Vsaka oseba dobi l/4 kg, kilogram stane 8 K 80 v. Poleg novih nakazil za mast prinesite s seboj tuđi mesećne mašćobne karte. — Zelje na rdeče izkaznlce brez A št. 1 do 600. Stranke z rdećimi izkazni-cami brez A prejmejo zelje v soboto dne 20. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jo-žefa. Na vrsto pridejo od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400. od Hi. do 11. št. 401 do 600. Vsaka oseba dobi 1 kg; kilogram stane 80 v. ■ Stranke z rdečimi izkaznicami A. F/.estna aprovizacija je povabila već strank. ki irnajo rdeče izkaznice ubožne akcije, zaznamovane s ćrko A. Opaža se, da se stranke Ie poćasi oglašajo. Ob-vešćamo vse, da ne bodo deležne raz-delitev mestne aprovizacije tako dolgo, dokler se povabilom ne odzovejo. -r- Petrolej. Stranke se opozarjajo, nai ne hodijo na magistrat po petrolej, ker je petrolej za september že raz-prodan, za oktober pa še ni došel. 4- Zaseka. Špeh, s katerim preskr-buje mestna aprovizacija stranke, naravno ni tak. kakoršnega smo bili vajeni v mirnih ćasih. ker so dandanašnji pra-šići slabo rejeni in suhi. S cvrenjem gre preveć takega nizkega špeha v izgubo in bi bilo vsem strankam svetovati, naj špeha ne cvro, temveč ga pripravljajo po znanem gorenjskem načinu. Cei kos špeha. kakor ga stranka dobi, je treba v loncu skuhati Kuhan špeh naj gospo-dinja na drobne kosce razreze, potrese s česnom. čebulo in s poprom in to zmes stlači v lonec tako, da priđe zrak samo na vrhu z maščobo v dotiko. Tako pripravljen špeh se imenuje zaseka in se rabi kot zabela. Književnost. — Družba sv. Mohora. Pišejo nam: O našem najrazširjenejšem tiskarskem pod-jetju, gori imenovani družbi, se v novej-šem času slišijo različni glasovi. Pred nekaj meseci je priporočal »Ljubljanski Zvon« temeljitejše poročilo o denarnem prometu in družba je poslušala dober svet, ter imenovala ravnatelja tiskarni in knjigovodstvu v osebi g. Jožefa Zeichen, špiri-ttiala pri nunah. Podjetju S. L. S. ni zame-riti. ako upošteva in protežira dubovna, vendar se nam zdi, da bi bila tukaj praR-t i č n a pot boljša pot. ker najboljši teolog ne more biti v računskem ali tiskarskem poslovanju tako podkovan kakor srednje-nadarjeni strokovnjak, da o odličnih uspo-sobljencih niti ne govorimo, katerih se tuđi ne manjka. Ni vsak za vse in ne privo-ščili bi Korošcem razmer, kakoršne so pri nas: najbrže bo gospod ravnatelj — duhovnik le nadzoroval in mu bosta v tiskarni in knjigovodstvu prideljena pokliča-na strokovnjaka, kar bi bilo odkrito želeti. Mi smo ta slučaj omenili iz gole dobrohotnosti in ni nobene osebe v odzad-ju* — Nedavno je pa tuđi »Dom in Svet-) dvignil glas na jako originalen pa-oin, omenivši molitvenike, katerih je družba že toliko izdala, da bi lahko rekli: kar je preveč tuđi škodu je. Imenovani list je namrpć svetoval: spisi novelo in pridaj ćeščenomarijo. pa jo družba gotovo sprejme. Iz tega razvidimo, da od obeh strani glasovi prihajajo. Res je namreč, da bi družba med pobožne spise smela šteti tuđi take, kakor je življenje svetnikov in bi t takem slučaju molitvenik od padel; in takih knjig smo že obilo dobili, torej tuđi ni bilo treba molitvenikoT. — Metoda z imenikom bi bila najbolja tako, da iziđe vsako peto leto popolen imenik, med pet-letjem pa samo novi udi. Tuđi naj bi se vsebina knjig ravnala po pridobitvah no-vtjšega časa: stavbarstvo in druge realne stroke bi Mohorjanom od-krile vse drugače razgled po novodobnem svetu, kakor sama beletristika in pobož-njaštvo. Ilustracijam pa naj bi družba na ta način pomagala do reljave, da bi priob-čila tuđi kolorirane, saj njena konku-rentinja Biicherbruderschaft tuđi tako de-la. Nič bi namreč ne škodovalo, ako bi bilo ▼ odboru tuđi nekaj mož strokovnjakov in ne le teoretiki. Končno bi svetovali š e-Rtorico knjig in t r i krone udnine, kajti kdor nima toliko smisla, da bi žanje izdal eno krono več ko dosedaj. je bolje da izostane; ostalo jih bose vedno obilo, saj Družba je priljubljena, le nekoliko več modernega duha bi bilo treba. To je splošna želja! — Dr. G. — Slovenski Trgovski Vestnik«. Oktobrska številka ima sledečo vsebino: Naš državni proračun za upravno leto 1917 18. Uredba prometa z oblekaini. H. Se var: Iz blagovnega znanstva. (Dalje.) J. Piščanec: Carinstvo. (Dalje.) Raznotero-sti: Davčnokazenski okraji. — Informacije v .gospodarskih zadevah 7 oriontalskimi »l^žavami. — Kolkovna prostost pri vlogah v davčnih zađevah. — Za naviialce cen. — Nove poštne znamke. — Zvišanje *e!ez-niških tarifov na Ogrskem. — Rastoče bo-gastvo v Ameriki. Poslovalnica za varst\o avstrijskih premoženj v sovražneoi inozemstvu. — Zvišanje borinega »lavka. Dru- štvene vesti. Za podporno akcijo v korist ženam in otrokom rpoklicanin člaaor. — Izkaz društvene posređo?alnice. Razne stvari. * ćetrti razred vpeljejo pri osebnih vlakih na ogrskih državnih železnicah. * Hiš se je prodalo v Zagrebu v tret-jem četrtletju 1917. za 10,893.369 K. * Umri je na Dunaju po le dvadnevni bolezni načelnik vojno - skrbstvenega ura-da fml. vitez Lobi. * Avstro - ogrska slikarska razstava v Amsterdamu. V* tatnkajšnjem mestnem muzeju je otvorjena razstava avstro - ogrskih slikarjev. * Velik požar je bil v Broklinu v Ameriki. Uničil je požar elevatorja za žito nad 160.000 busholov žita. škode je nad en milijon dolarjev. * Zvišanje železniških tarifov na Ogrskem je že sklenjena stvar. Med brzo-vlaki in osebnimi vlaki bo ta razloček, da se bodo vozne cene za prve močnejše, za druge slabse zvišale in sicer bo znašalo zvišanje v treh razredih pri brzovlakih 120, 100 in 90 odstotkov, pri osebnih vlakih 100, 90 in 70 odstotkov. Glede tovornih cen položaj še ni jasen. * Ubijanje vojnih nasprotnikov v Ameriki. : Zuricher Morgenzeitung« poroča, da se politični uboji v Ameriki jako množe, prav kakor da bi obstojala družba, ki narekuje ubijanje vojnih nasprotnikov. Predsednik ameriške mirovne družbe Tom Larkius in delavski vodja Jeffria sta bila ubita. Senatorja Stone in Lewis dobivata neprestano grozilna pisma. * Nemc in Madžari nabirajo hrano v Slavoniji. Iz Slavonije poročajo, da že skozi dva meseca hodijo tujci nemške in madžarske narodnosti v Slavonijo nakupovat živež. Hrv. Država« pravi: ni prav, da se tujci okoriščajo z našimi proizvodi, ko naši dalmatinski in istrski bratje ginejo la-kote. Tujci odjemljejo ono, kar bi se imelo razdeliti med naše rodne brate. * Trgovina 2 dekleti. Služkinje za Ogrsko iščejo že dalje časa po čeških ll-stih. Prišlo je, kakor poročajo iz Tešinar do pravega izvoza služkinj na Ogrsko, zlasti ker se jim obeta velik zaslužek in lepo postopanje ž njimi. Sprejemajo se le mlade in lepe. Ali ti delodajalci na Ogrskem gonijo dekleta v prostitucijo in jih hočejo oddajati v javne hiše. Proti temu početju se je podvzela potrebna akcija. * Suho listje namesto tobaka. K tr-govki Matildi Havranke v Zagrebu je pri-šei neznan človek in jej ponudil 400 orno-tov vojaškega tobaka, omot po 2 K 50 v. Trgovka mu je plaćala 937 K. Potem pa je spoznala, da je v omotih namesto tobaka suho listje. Policija je prijela Viktorja Re-berskega in Gjorgja Dimitrijevića, ki sta priznala, kako sta ociganila trgovko z duhanom. * Obnovitev Kranzovega procesa. Kakor znano, je dunajsko deželno sodišče ob-sodilo bivšega predsednika depozitne banke dr.. Josipa Kranza na 9 mesecev stro-gega zapora in 20.000 kron globe, bivšega ravnatelja blagovnega oddelka te banke dr. Riharda Freunda na 9 mesecev stroge-ga zapora in 15.000 kron globe ter Eisig R u b 1 a na 3 mesece in 10.000 kron in Frica Felixa na 6 mesecev in 20.000 K globe. Naj-višji sodni dvor je sedaj ugodil Kranzovi ničnostni pritožbi ter je Kranza oprostil krivde glede draženja piva in ruma. Glede drugih toćk pa se je odredila obnovitev razprave pred sodiščem prve instance. Enako ie razsodil najvišji sodni dvor glede prve postavke v zadevi Freund, spoznalo ga je pa krivega glede ostalih obdolžitev ter bo določilo sodišče prve instance kazen. Felixu se je znižala kazen na 3 mesece stro-gega zapora in 20.000 K globe. Glede Rubla, čigar ničnostna pritožba je bila zavrnjena, bo sodni dvor sele sklepal o kazni. * Poljski regenti. Nadškof Alek-sander Kakowski je bil rojen leta 1862. v Dembinih pri Pultusku. Leta 1876. je Tstopil v varšavsko semenišče. Obisko-val je 1882 duhovniško akademijo v Pe-trogradu in leto na to gregorjansko vseuči-lišče v Rimu. V duhovnika je bil posvečen 1886. Varšavski nadškof je postal 1913. Nadškof Kakowski s^ je mnogo pečal z znanstvenimi deli na polju cerkvenega prava, že leta som je živahno deloval na socijalnem polju. Med svetovno vojsko si je pridobil velike zasluge pri pomožni akciji v korist bednega poljskega ljudstva. — Knez Zdzislav Lubomirski je bil rojen 4. aprila 1865 v Nižjem Nowgorodu kot sin znanega poljskega zgodovinarja Tadeja Lubomirskega. Politično je knez Lubomirski deloval od leta 1909. Leta 1915 je bil imenovan za mestnega prezidenta v Varšavi. — Josip pl. Ojstrowski, rojen 1860, je študiral pravo v Varšavi, na-to v Nemčiji. Leta 1906 je bil izvoljen v rusko dnmo. Bil je predsednik poljskega kluba dume v Petrogradu. Od leta 1905 je pripadal stranki realistov in bil prvi predsednik te stranke. Zadnji čas je izstopil iz te stranke. Izoajaceij in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna In tisk »Narodne ttekarne«. m Stian 4 .SLOVENSKI NAROD*, dne 19. oktobra i*i7. 240. stev. W lelt ■• kvpltl N|fc»», raM|M «*t a, mnoiina dycro posušenih olupkov od hrušek in laboik vs.ko pc--'1? po 2 kroni kg ia dobro posušene »rešenine oJ hrass^ la \aboik po 80 w. kilogram. ponudce ;n -o--lia:ev se pr <.si na aa Urdko Fran Sos, Li ubijana. MM\] i grtef ii za restavrscij- \u kavarao, biiokovno izoDražena moć, endna. /anesljiva in energična moć, zr.ožna slovenskoga m nemš^ega jezika v govoru in p^av:, se sprefme takof. Ptača d'jDra po dogovoru. — Ponudoe pod „Poslovodja 3569*1 na uprav. »Siov Nar«. £W" f^oda se ve* ~9vs : JhL i s* : v mestu Ljubljana in bližnji okolici. P ,;;;n: a ćaie pisirna dr. Ivana Tavćarta, Sodaa ulica &i. 2. o25b --------- Kupimo ——— prešanice od sadja ijđ iaboik in tepkT eveituelao smo tadi prioravljeai v zamaao žanje dati CikiirijO. Ponudbena KollTISkO tovarno kavoi primesi v Lj ubijan i« . /^ Z*ata svetinja v^J /' Berolin, Pariz. Rim M.s^ \ i ^ i [i-tilO a ^^ +* ! | ^^^/stritarjeva ulici7. ^S Kenti dr. in^. Eirscb, Olomnc. Ke- mično-tehnična prciskava je i/pričali, da je „Sevdlin4* prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popoinoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuie. I Kino Central I \«đcžclnem glrtnllštu ^ Danes v petek 19. oktobra ob pol 5, pol 7. in pol 9. nri xvećer posebne predstave* Na sipini. Diama v št:r b dejaniih. — V glavni vlogi OlAF FOENS. Pmoaolisoo leiiloiaiko poiovanie. Ve--eloig:a v treh dejanjm — V glavi vlogi DORIT WCIXLIR. J«(pi ¥ soboto velik nov spored samo ob pol 5- ia pol 7. s slavljeno Meydo Somjo tr lantastiial drami Srce ki izginja. Jvtri v soboto ladoia predstava a koav-certoia ob pol 7. uri tvećer. ——— licaaa ¥ aaloa« — j PIA^IXOi OTemtaoia* t«dl klavtr. Mesečno 20-30 K I najernnme — Ponudoe pod „Piaaiao 12S j 351SM na upravništvo »Slovensk Naroda« j vsako mnoiinOf od 10 cm debe- j losti napref, kn^i po najvišti cee! ' Josip Cirel, na Polreli, j Štajersko. 2 ,A ; senilna ponticoa-. j l/dova brez etrok 24 let stara, lece iu~a*vostt * zečjim ne^adol^snim. posest'-cin pri Ljubi fant seje// vs>eđ j comaniKarz'a drufabr.ega jrama po- j ročiti ^ grosoodom %i trna vesere do več;c?a posestva. L{dovci brej otrof^ alt stareiši samci mso 13%Vučen: JLe res^e ponudbe 5 sti^o na uiravo ! • S*>OJ' Aarada * vod šifro p Dobri \ goscedar tZ?A. 7a;nost ya?amčena. | - j Povećane slike \ d<» naravne veliicosti, kakor tuđi \ oljnate portrete na platno | izvrsuje um etničko po vsaki toto- i grafiji 185 . Đavorin Rovšek j prvi fotografski in povečevalni zavod ' v Ijubliani, Kclo^orska ni. 34 a. UMI I !»■ 11^^ I ■ !■ MM IMM^^ } ' luni fiiske draž? \i fmii« ! V VSaki maO&llli. Ccnj poiiudbe nai se poŠtl|a!<» raan^rni Bobort alioU, i _______Calle, ttajorsko. 5i79 j MA iZBIRO nošilia rudi na deželo: i< asne 2652 ni IIPIP plaić«, io?ice, I || I II I ■ krila, kostume, 1 il 1 II f I »očnohaije^e-I li I II I I riSo-™»daepred I bube ioSlezaiKe. /.«.h>^utidna tvrdka: ! M. Krištofič - Bučar . Lfnbltana, Stari trg 9. Lasina liiša. Fine otroške oblekce :: in krslne oprave. :: I ^.^^^«.________________„...._ i______________________________,—.-----------—— Veliko denarja zaslužite! Trgovci, drogi5ti, krčmar]i itd. ! s prodaje, najfinej&ega, zdravju • neš rodili vega: ; „Tobakona" ; Najtooli^a primes tobaku. Puši se lahko ludi sam. ; 140 paketoj (prodajna cena 50 w) . . . K 50' 140 n „ ., 1 X . . . „ 100 — j 140 „ „ „ 2 K . , . „ 200 - I Vse franko iz Prage proti povzetju. i V. Jan, tovarnar, Praga. ! Narociia sprejenaa: Rudolf Cotič, zastopnik, Vrhntka. 3541 Zihtevajte c^j::iK ciraciih oredmetov/. PEVA pjl Uli DUJ1I ^ parfumerija, fotografična manufaktura itd. Ustanovljena leta 1897. Jnton Macine Ljubljana, Židovska olica 1. Ceniki na lazpolaro. Ceniki na razpolago Zaupno blago! V pari prano in brezkalno posteljno perje in puh priporoia trgovina a posteljnim perjem in puhom C. J. HAMANN Ljubljana, Hestni trg Stev. 8 Ustanovljena 1866. Ustanovljena 1866. POZOR i Ifereelna kontturenca priuaša na trj za nizko C3 ?o napol ali nić oćišćeno blago. Tega perja se drte podosta ostaakl mesa innesaaga, ki zvtšn;e tezo ter t>tst73*i9 >ripoa»or3( di sa ra£?4jeio ličinke in molit. Neomajno ustrajati je nas princip, če smo si sigurni resničnosfi in pravilnosti svojega stališča. — Vporabfjajmo nadalje LySOlormy ker snio gotovi, da nas var uje vsake infekcije. BUKOV GOZD sa isdelovaMjo OVv, kakor tuđi gotova drva se kupi po visoki ceni, na Kranjskem ne daleč od ždezmške postaje — Vsamo te tuđi veija njiva v najem v okolici LJuMJane. - Ponudbe: Ljubljana Poštni predal it. 151. 3^05 vUlIC jlii Lile brezovKe io druge suhe goiie kapi v vsau množini Ssver&Urbanič, L|ybljana9 ____________Wolfova ulica stv, 12,____________ Intendanca poveljstva c. in kr. I. so5ke arznade poljska pošta štv. 465, kupi večje množine kislega zelja, kisle repe, vio* ienih kumarc, ter nase^aaib drv za kurivo. Tozadevue pismeae kulerkovane ponudb^ z navedbo blaga, množine, cene in oddajnega kraja sočim prej mo^oče na immovano intendanco vposlati. urilic srećke m nove srečne avstr. Rdsčega križa vsled I '■■■no zvi^uioce se dename vrednuju ! Vsaka srečka zadene! I G'acna dobitka znaŠata čez 2996 ■ JW 1,000.000 kron. '^l I t»nčn'.> pojasnilo z i^raimm načrtorn razpošilja brezplačno : I Sretkovno zasfopstvo 1, Ljubljana. I Telefon 46208. Telefon 45208 Artilfa Mm mm- b ®a alkalija prosto kot nadomestek za arabski aunai in dekstrin, jako vporaben, v tenki plasti namazan, skoro brezbarven, hitro sušeča se 1-pilna snov, ki zvrstn o drži, prikladen za vso kartonažno industrijo, za nalepljenje ettket na papir, usnje steklo in ploščevino, dobavlja točno a 5 kg, 10 kg, 20 in 50 kg, v sodih a 250 kg iz tovarne: CEH & BLITZ, Dunai XX 2, Dresdenerstrasse si. 32. Ker se je nekdo dovolil, raztrosiri na deželi neiesnično vest, da sem opasti I svojo trgovino z vesetabilijam1, naznanjam da slej kakor pre:, že 37 leto neoretr^jma kninem SUHE JED3LNE GOBE n sem — ker si gospode Leuz, K redh, na sejmišču in drug'h m^stnii nasadih v okrožiu mestne občine ljubljanske ti sem vs'ed obiavljenegi razT'Cisa mestnega magistrata Ijub'janskega z dne 9. oktoorj 1917, šc 14 2^0 edini Tioobiažćenec za prevzemanje divjega koštanja in žeioda v okrožju mestne obline Ijubfianske Kupim vsake, tuđi največje, če tuđi nad 103 vagonov znašajoče množine in plačan* za prvovrsmo suho blago in sicer divi i koštam] pj K 30 — in telođ po K 70'— za 100 kg, postavljeno v vagon na Železnični postaji. Kdor bi se branil kostanj in želod oddati, zapade prisilni oddaji tega sadeža za znatna nižjo ceno Vrhu tega se kaznujejo prestopki vsled minii»trske odredbe z dne 12*. sept. 1917, št. 378 drž. zak. z denarnj globo do K 20.000 —, ozir. zaporom do 6 rnesecev. V. I. ROHRMANN, trgovec z gobami, koštanjem, žirom, selodom, rasnimi medicinskimi 2e3iš£if cvetjem, lubjem, koreninami i. t. d. 3533 v UUBUANI, sv, Petra cesta stev. 28. Štv. 15117. 3570 V smislu § 53 občinskrga reda za deže'no stolno mesto Ljubljana daje mestni magistrat na znanje, da so računski skiepi za čas od 1. julija 1915 do 30. junija 1916 in sicer : 1.) mestnega zaklada, 2.) ubožnega zaklada, 3,) zaklada meščanske imovine, 4) ustanovnejja zaklada, 5.) amortizačnega zaklala, mestnega lottnjskega posolila, 6 ) mestne pehotne vojaŠnice, 7.) mestne klavnice, 8) mestnega vodovoda, 9} mestne elektrarne, 10) mestnega pogrebnega zavoda, 11.) mestne zastavljainice in 12.) mestne pnprege. dogotovljeni ter bodo 14 dni, t. j. 17. do 31. oktobra 1917 v prostorih mestnega knjigovodstva javno obČanom na vpogled, da more vsakdo navesti svoje opazke o njh. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal mestni svet. Mestni magistrat ljubljanski, dne 14. oktobra 1917. Podaljšaj svoje življenje! Mogoče je podaljšati si življenje, preprečiti bolezni, bolnike ozdraviti, slabotne pokrepčati, nestanovitne trdne in nesrečne vesele storiti. Kaj tHi za vsako boleznijo? Oslabenje živčnih moči, potrtost duha, izguba dragih prijateljev in sorodnikov, razočaranje, strah pred boleznijo, nepravilno živetje in drugi vzroki. Veselo srce je najboljši zdravnik. Je neka pot, ki te privede do radosti in te pozivi z novimi upi, in ta pot je opisana v knjigi, ki jo pošljem vsakomur, kdor piše ponj popolnoma zastonj. 2173 V tej knjižici je pojašnjeno, kako zamore vsakdo v kratkem času, ne da bi bil oviran pri pokliču, moč živčevja in mišičevja nadomestiti, utrujenost, potrtost, raztresenost, oslabelost spomina, nevoljo do dela in druge znake bolezni pa odpraviti. Zahtevajte ta spis, ki vam bo prinesel vesele ure. Naslov: Smst Orsecfc, gerlin S. V., Jfarkgrafenstrasse 63, fibl 456.