PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Aob. postile I gruppo
Cena 70 lir
Leto XXYt St. 236 (7430)
TRST, petek, 10. oktobra 1969
VČERAJ V POSLANSKI ZBORNICI
L večino glasov sprejet zakon o zapori stanarin do konca 1970
Zakon določa tudi višino najemnin - Komunisti in socialpro-letarci kritizirali vlado, ki ni sprejela njihovih predlogov
RIM, 9. — Poslanska zbornica je z 220 glasovi odobrila zakon ? Podaljšanju zapore stanarin do 31. decembra 1970. Proti zakonu I® glasovalo 181 poslancev. Po novem zakonu zapora najemnin ne . la za luksuzna stanovanja, za stanovanja, ki imajo več kot pet koristnih stanovanjskih prostorov, za stanovanja, v katerih stanuje manj ot ena oseba na stanovanjski prostor in za stanovanja najemnikov, imajo letno več kot 2,5 milijona obdavčljivega dohodka. Prav ta-*° zapora stanarine ne velja za tr-Sovine, obrtne dejavnosti in urade, v katerih je zaposlenih več kot pet oseb in katerih lastniki imajo več "ot 6 milijonov lir obdavčljivega dohodka letno.
Zalkon določa tadi najMlčje na. m stanovanja, za katera ve-•la zapora stanarine. Za najemne Pogodbe podpisane od 1963. leta do decembra 1966. leta je najem-
nina določena v višini začetne najemnine s 5.odstotnlim poviškom. Za najemne pogodbe po 1. januarju 1967. leta pa veljajo najemnine, ki so bile določene oto podpisu pogodbe. To pomeni, da do konca prihodnjega leta nima noben hišni lastnik pravice povišati najemnine. Pdleg tega zakon določa, da Ima pretor možnost, da
""»iiiimiM
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimii
SPOMINSKA SVEČANOST ZA SANTIJEM IN BIT0SSIJEM
Izvršni odbor CGIL o sindikalnem položaju
Poroiilo zveznega tajnika Rinalda Schede:
«Odločnost v borbi je že rodila prve sadove»
la
RIM, 9. — Seja vodstva CGIL je bi-posvečena predvsem trenutnemu sibdiilkalnemu položaju v Italiji in novim dejstvom. O tem TOdisitvu poročal zvezni tajnik ■‘vtoaldo Scheda, medtem ko je ge-“erafai' tajnik OGIL Agosttno No-svečano proslavil spomin u-Femanda Sanitdja in Renata ®tt06sdja.
Scheda je v svojem poročilu pogrne ocenili nekatere uspehe odtočnega nastopa delavskega razre-
da
v tej «vroči)) jeseni. V mislih
j® teiel predvsem pripravljenost kemijskih iindustrijcev na pogajanja 1,1 že obnovljena pogajanja za sklenitev delovne pogodbe gradbene stroke. Scheda je pri tem omenil tedli taktične nastope nekaterih dru-zvez indiustriijcev, kot je zveza “^vinarskih iindustrijcev in državna 0rganizacija, delodajalcev «Inter-f^d», čigar zastopniki so sicer Izrazili pripravljenost obnoviti podajanja, toda le na splošno in ^ez predhodnih jaimstev, da ne “odio postavljeni takojšnji predhodna Pogoji ali zahteve sindikatom.
Soheda je podčrtal odločnost sin-Skatov, da ne bodo prekiniti stavkovnega gibanja, tudi če bodo delodajalske organizacije sprejele podajanja. Ta se morajo voditi pod stalnim pritiskom in se zaključiti takoj m pozitivno, je dejal.
Scheda je nato vzel v poštev dru-do možnost, se pravi, da bi delo-~®jalci ne mislili resno na dbmo-Jtev pogajanj in da so njihovi na-"topi (pn je omenili nekatere ~J3ve, dane po televiziji) le tak-rtriega značaja. V tem primerni, “® dejal, bi delavci še zaostrili r^pje nastope in se odločno pri-lažald gospodarjem samim, zavrnil njihovo izzivanje na vse mogoče /j^be s pobudami, «ki bodo pre-^njale nasprotnika na vseh polo-socialnega spopada v državi:). V nadaljevanju seje je o bližnjem rPn^resu svetovne sindikalne zveze, ® bo krneč oktobra v Budimpešti, "Pobril tajnik Ulmiberto Soalla. Po-r“™no je ocenil dejavnost italijanskega predstavništva v svetovni ^^^alnd zvezi in se zavzel za čim povezanost delavskih sindika-z07 v zahodni Evropi in prvi vrsti, v <iržavah SET.
razpravo je poseglo več sta rJ*®Qmdh voditeljev, med njimi tudi kovinarskega sindikata FIOM, Trenitin, ki je resno opozo-delodajalce, naj se načenjajo Spanja zakonitosti nekaterih o-r™* stavke, ker da delavci od teh e odstopijo.
5. komisija CK KPI razpravlja o «Manifestu»
RIM, 9. — Na svoji redni seji Je 5, komisija CK KPI ponovno razpravljala o reviji leve «frakciije» v KPI, «Manifesto», M jo izdaja nekaj članov centralnega komiteja in ki je v zadnjih časih še precej razburila duhove v italijanski partiji. Člani OK KPI, ki sodelujejo na sejah komisije in morajo zagovarjati svoja stališča, so Rossa-na Rossanda, Aldo NatofLi, Luigd Pintor, Lucdo Magrl ta Massimo Caprara. Naloga komisije je pripraviti material za prihodnjo sejo plenuma OK KPI, ki bo med drv. gim razpravljal tudi o ukrepih v zvezi z dejavnostjo skupine ljudi, ki ureja «Manifesto»
podaljša izgon iz stanovanja od najmanj 12 do največ 30 mesecev po zadevni razsodbi. Poleg tega zakon predvideva podaljšanje za. | pore stanarin do konca 1971. leta za stanovalce v krajih prizadetih po potresu leta 1968 in za po-plavljence iz leta 1966.
Med razpravo so komunistični poslanci zahtevali splošno zaporo stanarin in znižanje najemnin, kar naj bi predstavljajo prvi korak za dosego «pravične najemnine*. Te predloge, kakor tudi predlog sindikatov, da bi zapora stanarin veljala vsaj tri leta, je večina v parlamentu zavrnila. Zato je prišlo tudi do ostrih besednih spopadov med levo opozicijo in demokristjani. Komunistični poslanec Ingrao je obtožil vlado, da je zavrnila vse komunistične predloge, ker ni v stanju reševati nujnih vprašanj v državi. Ingrao je dejal, da je bilo stališče vlade v razpravi o tem zakonu dokaz, da hočejo ponovno postaviti med večino in opozicijo neprehodno pregrajo.
Poslanec Caccdattore (PSIUP) pa je ugotovil, da zalkon, ki ga je odobrila večina, ne upošteva stanovanjske krize in dejstva, da se Je do sedaj gradilo samo za bogate In ne za reveže. Povedal je, da se v Neaplju prodajajo prostori za trgovine po milijon lir na kvadratni meter, stanovanja pa po 200 tisoč lir za kvadratni meter.
Poleg komunistov in sociaLprole-tairoev so glasovali proti zakonu tudi liberalci, ker vladia ni {(sprejela njihovih spremtajevataih predlogov« in ker so ugotovili, «da so spremimjevalni predlogi večino poslabšali izvirni vladini zakonski osnutek«. Misovcd so glasovali za zakon iiz «potrebe».
Socialistični poslanec Di Primo je izjavil, da je ta ukrep začasen in da je njegova vrednost v tem, da bo zavri naraščanje cen, hkrati pa sprejema tudi del zahtev, ki so Jih predložili sindikati. Zato je zavrnil kritike komunistov in poudaril, da je treba člmprej izdelati nov zakon o «pravični najemnlnd«. Demokristjan Degan pa je poudaril, da bo ta zakon vsaj začasno omogočil vladi in parlamentu, da lahko proučita in sprejemata nov organski zakon o stanovanjih.
ililimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiimi
PRIHODNJO NEDELJO Nfl AVSTRIJSKO-JUGOSLOVANSKI MEJI
Tito in Jonas bosta odprla novi most čez Muro
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Predsednik republike Jugoslavije maršal Tito in predsednik avstrijske republike Franc Jonas bosta v nedeljo, 12. oktobra opoldne slovesno odprla za promet novi most na mejnem prehodu med Avstrijo in Jugoslavijo med Gornjo Radgono in Radkes-burgom. Srečanje med Titom in Jonasom, ki bosta po otvoritvi obiskala nekatere kraje na obeh straneh meje, bo nova manifestacija obstoječih prijateljskih in dobrososedskih odnosov med obema državama. Predsednika Jugoslavije in Avstrije se bosta srečala sredi mosta, potem ko bosta vsak na svoji strani presekala trakova in na ta način simbolično izročila v promet most, ki sta ga skupno gradila slovensko podjetje Gradis in dunajsko podjetje Mayreder. Po otvoritvenih slovesnostih bo maršal Tito gost na kosilu, ki ga bo v Radkes-burgu priredil predsednik avstrijske republike. Po kosilu pa bo predsednik Jonas, kot se pričakuje, gost predsednika Tita v Gornji Radgoni in Radencih.
Prebivalstvo Prekmurja na obeh
straneh meje pripravlja prisrčen sprejem visokima gostoma, ki bosta s svojo navzočnostjo tudi politično manifestirala odprtost meje med Jugoslavijo in Avstrijo.
Novi most je 111 metrov dolg in 13 metrov širok. Most bo na tem področju 'občutno olajšal promet, ki se je zadnje čase opravljal z veliko težavo preko starega začasnega mostu. Cestni promet med Gornjo Radgono in Radkesburgom se je namreč od 1960. do 1968. leta povečal za desetkrat. Letos so zabeležili že okrog 750.000 prehodov, kar je nad 200.000 več kot lani Uradno odprtje mosta pada prav na dan avstrijskega praznika v Gornji Radgoni in začetka »tedna prijateljstva*, ki ga na avstrijski strani organizirajo v Radkesburgu, za časa katerega bo 15. oktobra na obeh straneh meje več kulturnih in športnih prireditev. Za to priložnost bodo organizirali skupni simfonični orkester glasbenikov iz Radkesburga, Gornje Radgone, Ljutomera in Murske Sobote, ki bo za časa tedna prijateljstva priredil koncerte v krajih na obeh straneh meje.	B. B.
VČERAJ V WASHINGTONU
Razgovor med Morom in Nixonom o problemih atlantskega zavezništva
Italijanski zunanji minister se je sestal tudi z državnim sekretarjem ZDA Rogersom
WASHINGTON, 9. — Italijanski zunanji minister Aldo Moro se je danes v Beli hiši sestal z ameriškim predsednikom Richardom Ni-xonom, s katerim je v tričetrtur-nem razgovoru izmenjal mnenja o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih s posebnim poudarkom na problemih atlantskega zavezništva, mednarodne pomiritve, evropske varnosti in položaja na Sredozemlju.
Sestanku so prisostvovali tudi italijanski veleposlanik v Washingto-nu Egidio Oriona, generalni ravnatelj za politične zadeve pri italijanskem zunanjem ministrstvu Roberto Gaja, ameriški državni podtajnik za evropske zadeve Hartin Hillen-brand in novoimenovani veleposlanik ZDA v Rimu Graham Martin.
Po sestanku je italijanski zunanji minister v razgovodu s časnikarji dejal, da je bilo srečanje
kot temeljnega orodja za varnost in mir ter do Evrope.* Minister je tudi ugotovil, da ni v ZDA »izolacio-nističnih teženj* ter potrdil italijansko zvestobo, lojalnost in solidarnost do atlantskega zavezništva in do ZDA.
Glede bodočih pogajanj o omejitvi jedrskega oboroževanja je minister poudaril željo tako Italije kot ZDA, da bi do razgovor čim prej prišlo. »Prevladuje pa vtis, je dejal Moro, da obstajajo v tem smislu pozitivne perspektive.* Zunanji minister je končno omenil, da je bil na sestanku z Nixonom govor še o vseevropski konferenci o varnosti, na kateri bi morale po italijanskem mnenju sodelovati tudi ZDA, o Srednjem vzhodu in o Vietnamu.
Minister Moro je nato odpotoval v VVashington, kjer se je zvečer sestal z ameriškim državnim sekretarjem Williamom Rogersom.
Spet sestanki med ZDA in SZ o Srednjem vzhodu
WASHINGTON. 9. — Ameriški državni departma je sporočil, da se bodo jutri znova začeli ameriško-sovjeitski razgovori za iskanje rešitve krize na Srednjem vzhodu.
Pomočnik državnega sekretarja Jo-_„.	„„ um olct
seph Sisco se bo jutri v Washingto-1 »koristno in prisrčno*. «Razgovor, nu sestal s sovjetskim veleposlani- je dejal Moro, je potrdil ameriški kom v ZDA Dobrimnom.	| interes do atlantskega zavezništva
.................................................................................
ZAKLJUČENO ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA PSI
Sprejeta resolucija, ki odobrava poročilo tajnika De Martina
Nenni se ni udeležil glasovanja o resoluciji, ostali avtonomisti pa so se vzdržali glasovanja
■	"'V- T,.Si"oči. $e i® vključilo zasedanj, centralnega komite- ščanski demokraciji vlado, kar še
‘ii PSlc°b. *akll“ck“ ie ^®^ka V8ilna *lanov sprejela sledečo resolu- bolj šibi ugled in politično prisot-c °: “Centralni komite odobri* nom/.lo t-niv-	.-nost italijanskih socialistov. Te kri-
tike, je dejal De Martino, so krivične, ker ne upoštevajo, da Kr-
čijo: ..Centralni komite odobrava poročilo tajnika stranke in pooblašča osrednje vodstvo naj prevzame ustrezne pobude.* Skupina avtonomistov se je vzdržala glasovanja, medtem ko se Nenni ni udeležil glasovanja o resoluciji.
Centralni komite PSI je nato so---------------------
glasno s ploskanjem odobril solidar-
nostno resolucijo z delavci, ki se borijo za obnovitev delovnih pogodb.
Pred glasovanjem je Nenni podat kratko glasovalno izjavo, v kateri je ponovil svoja včerajšnja stališča in ponovno obžaloval, da večina članov centralnega komiteja PSI ni sprejela njegovega poziva na seji centralnega komiteja preteklega julija, ko je prišlo do razkola.
Včerajšnje zasedanje se je nadaljevalo z razpravo o tajnikovem poročilu. Avtonomist Zagari je poudaril veljavnost političnih perspektiv, ki jih je nakazal Nenni in dejal, da je glavna naloga centralnega komiteja ta, da zavzame odločno avtonomistično politiko. Poslanec Principe pa je izjavil, da popolnoma podpira in odobrava poročilo tajnika De Martina. Po drugi strani pa je avtonomist Corona prav tako kot Zagari podprl stališče Nen-nija in opozoril centralni komite na nevarnost uveljavitve desničarskih sil v Italiji, če ne bo kmalu prišlo do kake pozitivne rešitve. Predsednik skupine socialističnih senatorjev Pieraccini pa je izjavil, da je politična linija, ki jo je nakazal tajnik De Martino, odločna in hkrati previdna, ker sedanji položaj ne dovoljuje nepremišljenih korakov.
Na vse posege v diskusiji je odgovoril tajnik De Martino. Ne da bi omenil Nennija, je odločno zavrnil tezo, da je bila politika stranke v teh zadnjih mesecih pomanjkljiva in brez političnih pobud. Pri tem je De Martino poudaril, da je PSI takoj po razkolu, ki so ga povzročili socialdemokrati, predlagala obnovitev vlade leve sredine s sodelovanjem vseh štirih strank. Pripomnil je, da so se pogajanja razbila ne po krivdi PSI, marveč zaradi nesprejemljivih zahtev PSU.
Nato je De Martino vprašal vse tiste, ki govorijo o pomanjkanju političnih pobud stranke, naj pove do zakaj ni uspela pobuda PSI takoj po julijski krizi in naj odkrito govorijo o odgovornosti PSU. De Martino je nato ugotovil, da je PSU od vsega začetka nasprotovala obnovitvi vlade leve sredine, ker je zasledovala politiko razpustitve parlamenta in razpisa predhodnih po-
Enotna deželna stavka za socialne reforme
^Ogled na množico med včerajšnjim delavskim zborovanjem na Goldonijevem trgu. Na govorniškem odru je pokrajinski tajnik CGIL
Arturo Calabria. Poročilo o enotni deželni stavki berite na i. strani.
ščanska demokracija ne more vladati brez pomoči socialistov, ki so v parlamentu vedno politično prisotni.
Glede odnosov s komunisti je De Martino poudaril, da je jasno, da imata PSI in KPI vsaka svojo vlogo, ker obstajajo med dvema strankama bistvene politične in ideološke razlike. Zaradi tega ni pravil no smatrati KPI kot silo, v kateri ni mogoča nobena sprememba. Treba je držati do KPI določeno razdaljo in odločno polemiko. Toda to ne izključuje, da pride med dvema strankama do skupnega nastopa o določenih vprašanjih, ki se tičejo koristi italijanskih delavcev.
litičnih volitev.
Nato je De Martino izjavil, da je razumljivo, da je PSI pripravljena na takojšnje razgovore o sestavi nove vlade leve sredine, če bodo za to dani ustrezni pogoji.
Toda PSI ima pravico, je poudaril De Martino, da prouči še druge rešitve, ki so v skladu s politiko leve sredine, oziroma sestavo dvobarvne vlade KD - PSI. Sicer pa ni mogoča nobena rešitev brez sporazuma med KD in PSI. De Martino je odločno zavrnil obtožbe, da se stranka izogiba politične odgovornosti in da zato prepušča kr-
...................................U.I...HH.umu..imun........................................................
VČERAJ V LJUBLJANI
ZGODOVINSKI RAZPON DR. CERMELJEVEGA DEIA
Ob njegovi današnji 80-letnici
Dr. Lavo Čermelj
Dr. Lavo Čermelj je slovenski intelektualec iz samega mestnega središča, ki je v svojem nad pol stoletja dolgem javnem delovanju ao-življal najprej veliki preporod slovenstva v Trstu, trpel nato v temi diktatorskega fašističnega režima, a sodeloval po zadnji vojni z vso svojo izkušenostjo v sedanjem počasnem povojnem vstajanju slovenskih ljudi v Italiji.
Ko bi ne bilo italijanske zasedbe, bi prav gotovo slovenski znanstveni krogi poklicali mladega dr. Čermelja zaradi njegove usmerjenosti v fizikalno in matematično vedo, da bi na novi ljubljanski univerzi v novi jugoslovanski državi pričel svojo znanstveno pot.
Toda v Trstu, njegovemu rojstnem mestu, so še bolj kot v matični Sloveniji rabili človeka čermelje-vega kova, ker so se morali slovenski intelektualci izseljevati, ker zanje ni bilo več mesta v javnih službah.
V letih pred prvo svetovno vojno je namreč Čermelj že vse preizkusil, kar mora doživeti član na rodne manjšine v trdem objemu večinskega naroda, ki je imel še posebno neprijetne manjvrednostne komplekse spričo svoje prevelike antične preteklosti.
člana slovenske proletarske družine sredi mesta ga je že bila odplavila asimilacija v mestu samih asimiliranih konvertitov in narodnih hibridov, ali kot se lepše sliši, je zrastel s kulturnim prostorom večinskega naroda.
Čermelju ni bilo dano, da bi ga tok odvlekel na tuje, udobnejše obale. Ulovila ga je in potegnila v domači zaliv slovenska duhovniška u-stanova, ki je vzgajala ljudi tudi
Začetek osmega plenuma centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
Na plenumu je navzoč tudi E. Kardelj - Poročilo predsednika ZKS Franca Popita
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 9. — V Ljubljani se je danes začel 8. plenum OK ZK Slovenije. Na njem razpravljajo o aktualnih vprašanjih preosno-ve Zveze komunistov Slovenije, o idejnopolitičnem usposabljanju komunistov in o aktualnih idejnopolitičnih ter družbenoekonomskih problemih. Današnje seje se po leg članov centralnega komiteja udeležujejo tudi slovenski člana predsedstva zveze komunistov Jugoslavije, predsedniki komisij centralnega komiteja in sekretarji medobčinskih svetov Zveze komunistov Slovenije. Na plenumu sta navzoča tudi člana izvršnega odbora predsedstva centralnega komiteja ZKJ Edvard Kardelj in Stane Dolanc. Predsednik ZKS Franc Popit je v uvodnem govoru o aktualnih idejnopolitičnih m družbeno - gospodarskih problemih ocenil razprave v Sloveniji po tako imenovani cestni akci ji ln ugotovil, da je ta problem stopil že v pozabo in nastopili pa so trije drugi problemi: delovanje in razvijanje samoupravne družbe, prihodnji gospodarski razvoj ter problemi idejne vsebine. Politična gibanja, ki jih je sprožila cestna kampanja v Sloveniji so dvignila na površje vrsto vprašanj o gospodarskem položaju Slovenije in o njenih razvojnih možnostih v Ju-goslavijd. je dejal Franc Popit. Podatki prepričljivo kažejo, da je bil povojni razvoj neprimerno hitrejši kot predvojni, čeprav bodo dokončno oceno o tem povojnem razvoju dale šele kasnejše generacije, verjetno pa ni daleč od resnice trditev, da bo prav to obdobje v zgodovini jugoslovanskih narodov zapisano kot čas izrednega gospodarskega razvoja. Naša osnovna politična usmeritev v mednacionalnih odnosih, je dejal Franc Popit, Je precej jasna ln terja da se proti konkretnim nepravilnostim borimo s konkretnimi predlogi in 7. argumentaci jo ne pa površnim pripovedovanjem o zapostavljanju Slovenije. Pristojnosti federacije na gospodarskem področju bodo jasnejše ko bomo u-resničili nekatera stališča za katera Je že dosežena načelna enotnost v Jugoslovanskem političnem vodstvu. Franc Popit je naštel šest takih stališč in dodal, da sodobna proizvodnja terja enoten mednarodni trg. V takih razmerah bi vsaka težnja po republiških trgih povečevala zaostalost in slabila pozicije posameznega naroda v od-
nosu do svetovnega trga. Pri odnosih med republikami in pri razmerjih med republikami ter federacijo je Franc Popit dejal, da te odnose večkrat obravnavamo enostransko s pozicije nerešenih problemov odnosov, ki še ne zadovoljujejo. Pri tem gremo, je dejal Franc Popit, mirno dosedanjih Izkušenj in obidemo odgovor na vprašanje, kat smo že dosegli in kako smo to dosegli. Pri razvoju samoupravnih socialističnih odnosov nedvomno nastajajo zastoji, kompromisi in nasprotja. Reševati jih Je mogoče le s sporazumevanjem in dogovarjanjem. To sta neprimerno razvitejši obliki demokracije kot pa razni pritiski, ki služijo za izsiljevanje odločitev. Idejna podoba in družbena vloga Zveze komunistov, je dejal Franc Popit, sta trajno aktualni temi. Se posebej se to izkaže takrat ko skuša Zveza komunistov s kritiko preteklega delovanja najti ustreznejše oblike političnega učinkovanja. Razprave v zadnjem času bi lahko po njegovem mnenju strdili v zaključek, da Zveza komunistov združuje ljudi, da bi s skupnimi napori izkoristili ponujene možnosti za osvoboditev delovnega človeka. Objektivni nosilec tega boja je delavski razred. Id je po svojem položaju najbolj zainteresiran za spremembo odnosov.
Zatem Je Prane Popit zavrnil vse poskuse razvrednotenja delov, skega razreda in njegove politične organizacije kot so zanikanje marksistične teorije, odrekanje sposobnosti članom ZK, da bi bili nosilci demokratičnega razvoja ali pa, da je Zveza komunistov zgolj zgodovinski subjekt slovenskega nacionalnega razvoja in da je z revolucijo in z odporom proti Ln. fonmbiroju opravila svojo nalogo.
V razpravi, v katero je v popoldanskem času posedlo veliko število članov cenatralnega komiteja, so obravnavali vsa tista vprašanja, ki jih je omenjal referat predsednika OK. Tako se je Vlado Janžič omejil predvsem na položaj Slovenije v Jugoslaviji oziroma na sodelovanje republik s federacijo, prt čemer je analiziral predvsem nekatere vidike kadrovske politi, ke. Po njegovem mnenju se odnos republik po svoje zrcali tudi v kadrovski politiki do federacije, ta pojav pa Ima Izrazit pomen za njeno večjo enotnost in hkrati za samoupravnost.
Martin Košir Je prav tako raz-pri,' j namenil predvsem odnom med federacijo in republiko. Pri I
tem Je menil, da Je treba natančno tudi v ustavi opredeliti vlogo In naloge federacije na področju družbeno . gospodarskih odnosov In trdno kontrolirati uresničevanje sprejetih družbenih načel.
Zvone Dragan je v razpravi poudaril, da vprašanje uspešnosti izvajanja gospodarske reforme zlasti pa družbena presoja dosežkov na tem področju prevladujejo v vseh vidikih političnega dela v Slove, hiji. Večina razprav v zadnjem obdobju izraža resno skrb za uspeh reforme kar pomeni, da so delovni ljudje sprejeli reformo kot nujno etapo razvoja Slovenije.
Janez Hočevar je dejal, da današnja seja centralnega komiteja lahko postane mejnik, ker bodo na njej načeta osrednja vprašanja celotnega družbenega in gospodar, skega razvoja. Tudi Janez Hočevar je posebej opozoril na kadrovsko stanje v federaciji, pri če. mer naj bi po njegovih besedah republika prevzela odgovornost za svoje predstavnike v federaciji.
Milena Stiftar Je poudarila ,da članstvo zahteva natančne Informacije in odgovornost tistih, ki jih dajejo. Predlagala je v zvezi z nedavnimi cestnimi akcijami, nai bi centralni komite dal pobudo za študije o položaju Slovenije v Jugoslaviji.
K besedi se je oglašal tudi predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič, ki je gov-'~'n o od. prtih problemih družben a in go. spodarskega razvoja Slovenije, zadržal se je tudi pri dogajanjih v zvezi s slovensko cesto in menil, da pojavi, ki jih zdaj obravnavajo glede uresničevanja reforme ne dokazujejo, da je koncept reforme zgrešen, pač pa opozarjajo na zah. tevnost, s katero se srečujejo pri Izvajanju cilji gospodarske refor. me. Kavčič je dejal, da je pozitivno dejstvo, da je družbeno - politična usmertev delavcev na re. formnih smernicah izredno močna, da je pozitivno prav tako dejstvo, da se vedno bolj uveliavljaijo tržne zakonitosti ln da Slovenija ter Jugoslavija teži k uspehom na tujem trgu k integracija, itd. Po drug strani pa po Kavčičevem mnenju obstajajo razni vzroki za odstopanja reformnih clLev in td vzroki so zlasti krivi, da se ni mogoče hitreje znebiti nekaterih gospodarskih vej, ki povzročajo vidne težave, niti jih ni mogoče v kratkem času preusmeriti.
Plenum bo nadaljeval drio pri-’■ ‘nji ponedeljek.
D K.
za težko tuzemsko življenje narodne manjšine.
Svoj samostojni značaj je dobil zato, ker si je moral pomagati z lekcijami, da je obstal v srednji šoli in na visokih šolah Prage in Dunaja.
Sama vojna v pristaniščnem mestu pod kraškimi griža mi, ki je stradalo in strada v vseh vojskah, mu je še bolj ustvarila psihične in fizične kondicije za nemirna leta, ki so čakala tržaške Slovence * dobi miru.
Mladi dr. Čermelj je bil torej dolgo testiran z vseh plati, ko je prevzel nase dolžnost, da reorganizira in prilagodi v tujih nekulturnih razmerah staro slovensko ljudsko kulturo in da že vnaprej kot neka glavna predestinirana priča pripravlja dokazno dokumentacijo za proces lastnega ljudstva pred javnostjo tiste Evrope, ki je še ostala svobodna in demokratična.
Postajal je zaradi tega, ker si je moral sam utirati pot v življenju, samohodec, pokončen mož, obsojen, da ostane tak neprijeten zaradi svoje pokončnosti, ker se ni mogel vse življenje upogibati.
Čeravno je imel med svojimi slovenskimi ljudmi v Italiji opraviti v velikanski večini le s preprostimi ljudmi, ko je predaval in pisal v umljivem ljudskem jeziku, je pa ves čas kalilo v njem znanstveno raziskovalno delo, ki je kasneje pognalo v dokumentarnem prikazovanju «boja na življenje in smrt Slovencev in Hrvatov v Italiji». Njegova poročila o stanju slovenske in hrvaške narodne manjšine so visoko kvotirala med dvema vojnama pri
Dragi Lavo,
drugi bodo ob Tvoji 80-letnici pisali o Tvoji življenjski poti in o Tvojem nadvse pomembnem delu, ki ga od svoje mladosti dalje s prirojeno Ti marljivostjo, vestnostjo in ljubeznijo posvečaš naši slovenski skupnosti v zamejstvu.
Jaz bi Ti ob tem Tvojem lepem življenjskem jubileju rad posvetil epilog zgodbe o tistem karabinjerskem kapetanu, o katerem pišeš v tvojih Spominih na tržaški proces, da Ti je pred zasliševanjem v ljubljanskih zaporih dejal: «Mi vemo vse o vas, a prav tako vemo, da tudi vi veste vse o nas.»
Tisti karabinjerski kapetan je potem nastopil kot edina resna obremenilna priča proti Tebi na procesu samem.
Minila so leta, končala je vojna in nekega dne je prišel k meni znanec iz Milana ter mi prinesel pozdrave — generala Onisal Na mojo pripombo, da tega gospoda nimam časti poznati, mi je moj znanec pojasnil, da mu je general Onis, ki je predvideval moj odgovor, naročil, naj mi pojasni, da gre za tistega nekdanjega karabinjerskega kapetana, ki je na tržaškem procesu nastopil kot obremenilna priča proti profesorju Čermelju. Dodal je, da me general Onis naproša, naj profesorju Čermelju, katerega nastop na tržaškem procesu mu bo ostal v trajnem spominu, sporočim njegove — spoštljive pozdrave.
Naj Ti bo, dragi Lavo, med tolikimi čestitkami in priznanji, ki Ti te dni prihajajo od prijateljev, v zadoščenje tudi to sporočilo Tvojega nekdanjega nasprotnika na tržaškem procesu, kateremu je Tvoja prisotnost vtisnila časten in neizbrisen pečat.
Dr. FRANE TONČIČ
takratnem Društvu narodov v Ženevi, njegove razprave v mednarodnih časopisih Manjšinskega kongresa ter njegove knjige napisane v poglavitnih evropskih jezikih so rabile kot zgled hladnim manjšinskim znanstvenikom iz držav severne Evrope kot primer objektivnega zgolj na dokumentarnih faktih temelječega poročanja.
Ni pa se v svojem znanstvenem delu zapiral v visoke samote, ampak je krepko posegal v življenje in se zavedal, da je treba kulturo, prosveto in pouk v slovenščini ohranjevati legalno, in če ne gre drugače, ilegalno, ali pravilneje pove-dano, na temelju naravnih pravic manjšine proti samovoljnemu brez-zakonitemu ravnanju večine. Prav zaradi tega je z dolgoletnimi trgovskimi tečaji v ilegali dal tržaškim Slovencem vrsto vodilnih gospodarstvenikov.
Skrivnost njegovega čudovitega proizvajanja je kaj preprosta: Ko se je moral preseliti iz Trsta v osrednjo Slovenijo, je vsak dan skozi celo leto, leto za letom, skozi desetletje nenehno sistematično delal ter tako opravljal raznolika dela na raznih področjih: 1. bil srednješolski profesor, 2. predaval kjerkoli v okviru organizacij, ne glede na politično usmerjenost v Sloveniji, o slovenski in hrvaški narodni manjšini v Italiji. 3. pisal do-
ALBERT REJEC
(Nadaljeitmje na 2. strani)
v
Lavo Čermelj osemdesetletnik
(Nadaljevanje s 1. strani)
kumentacijske brošure in knjige ter spomenice o Slovencih v Italiji, 4. sestavljal ali pa prevajal je knjige, ki je v njih populariziral prirodoslovne vede za vso Slovenijo.
Iz tega trdega dela ga je italijanska okupacija Ljubljane iztrgala in ga postavila na zatožno klop pred rihto izrednega fašističnega tribunala.
Dr. Čermelja so obsodili na smrt kot stoodstotnega slovenskega intelektualca ne samo kot antifašista, temveč kot odkritega kontestatorja vsega kar je dišalo po fašizmu. Smrtno kazen je najbolj zaslužil zato, ker je razkrinkal vso lažnivo in nezakonito počenjanje fašističnega tribunala in ker je dokazal z dokumentacijo iz italijanskih virov, «da je italijanski nacionalistični državni vodilni sloj nesposoben*, da bi vladal nad tujimi neitalijansklmi narodi.
Ko bi bil fašistični režim vedel, da bo Čermelj že čez dobrih pet let slano poplačal smrtno obsodbo iz decembra '1941, bi prav gotovo ne omilili njegove smrtne obsodbe na življenjsko ječo, ampak bi ga z drugimi poslali na vojaško strelišče. Dr. Čermelj je namreč bil kot a po litičen in nedogmatičen znanstvenik sicer samo strokovnjak ne pa odločujoči član jugoslovanske mirovne delegacije. Pa vseeno je pomagal zbrati in sestaviti takšno dokumentacijo o narodnostnem stanju v Julijski krajini, da se je morala italijanska delegacija umakniti na o-brambne pozicije in sama obsojati svoje politične prednike v Farne-sini.
Dr. Čermelj je v povojnih letih po zadnji vojni ponovno posvetil svoje izkušene moči sto tisoč Slovencem v Italiji in so se njegovi članki, razprave, polemike in kn.>ge vrstile kot na tekočem traku. K ,j-pada niso takratne razmere dopuščale, da bi na njegovem skromnem mestu smel še dlje ostati za-rsdi svoje neodravljive apolitičnosti in trmoglave objektivnosti.
V zadnjem desetletju je dr. Čermelj na drugih področjih (popularizacije znanosti, memoarske literature in še raznoliko drugega) od-brenkal med svojimi sedemdesetimi do osemdesetimi leti velikanski penzum dela.
Ob Čermeljevi osemdesetletnici je pač razpon njegove nad pol stoletja javne delavnosti takšen, da že lahko skušamo ugotoviti, kje je znanstvenemu javnemu delavcu in nepolitiku dr. Čermelju mesto med znamenitimi politiki in javnimi delavci zahodne Slovenije. Drugi javni delavci iz zahodne Slovenije so prišli iz vrst pravnikov, duhovnikov ali pa naravnost tako rekoč iz ljudstva, socialistični samouki kot Golouh in Regent. Čermelj je prišel v politiko kot fizik in matematik in se to pozna v njegovih delih. Dvakrat dva je pri njem zmerom štiri. Zato pa je imel dosti nasprotnikov. Zato pa njegova dela po dvajsetih, tridesetih letih držijo kot pribita. Zato bo na žalost njegova knjiga »Slovenci in Hrvatje pod Italijo* še dolgo, dolgo priročnik vseh Slovencev v Italiji, ker so toksini fašizma ne samo v plasteh, temveč v satovju, da, celo v celicah italijanske družbe, zlasti pa še ob meji.
Vemo na primer, kaj je zapustil za seboj Andrej Gaberšček, veliki založnik slovenske knjige in veliki izdajatelj listov, organizator gospodarskega obstoja za slovenskega človeka v mestu, čutimo, da še naprej delujejo Trinkovi slovenski apostoli in učenci v Beneški Sloveniji, jasno blesti podoba dr. Josipa Wil-fana. velikega samostojnega in nič zanesenega glasnika Slovencev med dvema vojnama v Italiji. Med znamenitimi našimi javnimi delavci ima dr. Čermelj še največ podobnosti z dr. Henrikom Tumo. Oba sta predavala, poučevala in ne držala govorov svojim poslušalcem, razlagala in prepričevala s podatki, operirala s številkami, oba sta skušala kolikor se da, biti objektivna. Razlika med njima je največ v tem, da je pravnik v Tumi naka zoval obširne logične študije za praktično rešitev, medtem ko je dr. Čermelj s priznanji, izjavami in podrtvi nasprotnikov le te spravljal v besnilo.
Noben slovenski zgodovinar ne bo mogel pisati najnovejše zgodovine zahodnih slovenskih etničnih pokrajin brez čermelievih del.
Ko sem skušal odmisliti vse nje govo delo zadnjih petdeset let pod fašizmom in še pred in po njem, sem se zgrozil nad posledicami neznanja in s'abe nezanesljive informiranosti, ki bi nujno bila v doma čih in mednarodnih krogih o celotni manjšinski in narodnostni problematiki na zahodnem slovenskem etničnem ozemlju.
Dr. Čermelju slovenskemu primorskemu velikemu javnemu delavcu manišinskemu znanstveniku, zeodo vinski glavni priči slovenskih Pn-morcev z oboh strani moie in končno še dosmrtnemu kaznjencu, naša hvaležna in iskrena voščila za zdravje v novem delu!
................................
AMSTERDAM. 9. - Skandinavska študenta, Eksabetil Lie in Ha-rald Bris tol, ki so ju v ponedeljek aretirali v Moskvi, ker sta razdeljevala letake, s katerimi sta zahtevala izpustitev gen. Grigorjenka iz zapora, sta prejšnjo noč prispela z letalom v Amsterdam. Mladeniča, k' so ju včeraj izpustili iz zaporov, sta že danes odpotovala v Stockholm.
SAN FRANCISCO, 9. - Popevka «1 left my hearth in San Francisco*, s katero so že prodali 23 milijonov tošč, je odslej uradna himna San rancisca.
Slovesnosti, med katero so sklep soglasno sprejeli, sta prisostvovala tudi avtorja besed in glasbe George Cory in Douglas Cross.
Odkar so 1962. leta prvič poslali na trg ploščo s popevko, ki jo je pel Tony Bennett, so jo prevedli v 25 jezikov. V tujini so prodali približno 2 milijona plošč s sedanjo hiono San Francisca.
BAJE ZE V PRIHODNJIH DNEH
V SZ bodo izstrelili tri vesoljske ladje s šestimi kozmonavti?
Proučili bodo možnost uresničitve krožnega kozmodroma v vesolju
MOSKVA, 0. — Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da ima Sovjetska zveza v načrtu za prihodnje dpi vesoljski poskus, ki naj bi privedel do uresničitve krožnega kozmodroma. Zelo verjetno bodo sovjetski znanstveniki še pred praznovanjem 7. novembra Izstrelili tri vesoljske ladje in da bo vsaj 6 kozmonavtov sodelovalo pri poskusu, med katerim bodo skušali proučiti možnost ureditve baze v vesolju, ki naj bi bila obenem laboratorij in naprava za montažo.
Kot kaže, nedavni ameriški uspehi 8 pristankom na Luni ndso imeli nobenega vpliva na sovjetski vesoljski program. Razen če ne bo prišlo do pravcate revolucije tehnike, so sovjetski manetvenlki mnenja, da so potrebne m sistematično raziskovanje ne samo Lune temveč tudi drugih planetov sončnega sistema močnejše in večje rakete, ki naj bi Jih. izstreljevali s krožne vesoljske postaje.
S tem novim poskusom, ki bo potekal na krožnem tiru okoli Zemlje, bo Sovjetska zveza devet mesecev po zadnjih poletih «Soyu-4» (14. do 17. Januarja letos) in «Soyuza 5» (15. do 18. januarja letos) ponovno pospešila uresničitev programa «SoyuZ/>.
Včeraj komemoracija žrtev
Šesta obletnica tragedije Vajonta
CIMOLAIS, 9. — Danes so se preživeli prebivalci Erta in Cassa
zbralM pred občinsko palačo v Ci-mOladsu, kjer je bila komemoracija za svojci, ki so umrli med strahotno nesrečo Vajonta. Danes je namreč šesta obletnica strahovite nesreče, M je terjala življenje skoraj dveh tisoč ljudi. Prebivalci so položili na pokopališčih številne vence. Vence so vrgli tudi v vodo umetnega jezera, pod katerimi so zaradi usada hriba Toc še večino številne žrtve.
iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiniitiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
MUCA PLAT DEMOKRACIJE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
Številni znani ameriški znanstveniki nimajo dostopa v posvetovalne odbore
«Nezaželeni» zaradi levičarskih idej ali zaradi nasprotovanja vojni v Vietnamu
tVASHENGTON, 9. — že več let pologi, fiziologi, sociologi Itd.,
niso na desetine ln desetine znanih ameriških znanstvenikov iz političnih razlogov sistematično i-menovali v posebne posvetovalne komisije, ki so v sklopu zveznega minitatirstva za zdravstvo, javne vzgoje in socialnega skrbstva. S postopkom, ki še vedno spominja nad zloglasnega MoCartyja so se. stavljall tn še vedno obstajajo «čr-nl seznami« znanstvenikov, ki so Iz varnostnih razlogov «nezažele. nl». Na tem seznamu, kot javlja «New York Time6» v posebnem članku, so znani psihiatri, antro-
so bili zaradi njihovega znanstva, nega delovanja nagrajeni, aili so univerzitetni profesorji in celo predsedniki znanstvenih ustanov.
Vsi so v preteklosti več ali manj Jasno nasprotovali mnendu kongresnih mož ali so se izrekli za levičarske ideologije ali pa so celo javno nasprotovali vojni v Vietnamu. Najbolj zanimivo pa Je dejstvo, da ti ljudje niso »nezaželeni« v obrambnem ministrstvu, v krogih vojnih veteranov in v Združenih narodih, medtem ko jih ne marajo v ministrstvu za zdravstvo, kjer prav gotovo ni, v zvezi z varnostjo države, nobene tajnosti.
«New York Times« javlja, da so sl njegovi novinarji ogledali enega teh ((črnih seznamov«, ki jih je sestavil nacionalni zavod duševnega zdravstva. Na seznamu so bila Imena 48 znanstvenikov kot «ne. zaželeni« ali kot «v preteklosti nezaželeni«. Novinarji časnika so telefonsko stopili v stik s 34 znanstveniki, ki so Izrazili gnev nad sistemom, proti kateremu so se leta zaman bodil.
Osebe na «čmem seznamu« nalašč ne imenujejo v posvetovalne in študijske komisije, ki jih ministr-stva za zdravstvo, javne vzgoje in socialnega Skrbstva vsako leto tone. mujejo (kakih 300). Te Skupine se sestanejo trikrat ali štirikrat na leto po navadi v zavodih ministrstva za zdravstvo v Bethesdi pri Washingtonu, kjer proučujejo predloge o finansiranju po6a_ meznih načrtov. To Je važno delo za «nanstvenl napredek v ZDA.
Predstavnik ministrstva za zdrav, stvo je izjavil novinarju Timesa, da ministrstvo proučuje položaj, neki funkcionar pa je dodal, da gre za zastarelo politiko, ki Jo lahko sedanji minister Robert Finch odpravi z navadnim peresom.
V waShlngtonskem «Mayflower Hotelu« se je zbrala skupina 27 znanstvenikov, ki so sestavili re. solucijo, s katero so obsodili po. stopek, ki zahteva za sprejem v znanstvene posvetovalne odbore privoljenje FBI.
ska podjetja prejela kar pet. Tovarna pohištva «Meblo» iz Nove Gorice Je dobila kar tri «Zlate ključe«. Zlati ključ je dobila tudi letos tovarna dekorativnih tkanin iz Ljubljane. Tovarna «Rrest» iz Cerknice pa Je dobila «Zlato skrinjico«. Od neslovenskih tovarn je edina tovarna ((Trudbendk« iz Bre-game na Hrvaškem dobila ((diplomo«.
Ob 20-letnici NDR Je bila v vzhodnem Berlinu mogočna vojaška parada, med katero so pokazali tudi raketno orožje
Na mednarodnem seimu pohištva
3 «Zlate ključe» novogoriški tovarni «MebIo»
LJUBLJANA, 9. — Na 7. mednarodnem sejmu pohištva in notranje opreme so slovenske tovarne dosegle velik uspeh. Od šestih dodeljenih priznanj so namreč sloven-
LJUHLJANA, 9. — Naprave zve. zdosJovne opazovalnice na Golovcu so danes vjuitraj ob 8.38 zabeležile potresni sunek srednje jakosti v oddaljenosti 45 km od Ljubljane. Središče potresa je bilo med Hrušico in Javornikom. Potresni sunek so občutili tudi prebivalci Postojne.
RIM, 9. — Aliče in Ellen Kess-ler, ki ju vidimo na sliki med pripravami za sobotni nastop v «Canzoniisstona», sta zanikali vesti, da bi bile v sporu z režiserjem predstave Antonello Falquijem. Med nastopajočimi pevci je Ranieri zabeležil izreden uspeh: 50’ odstotkov dopisnic, ki jih pošiljajo poslušalci, so zanj, zaradi česar ima že 250.000 glasov. Za njim so Berti jeva s 144.000, Mal s 53.000, Fontana s 36.000, Miranda Martino z
12.000	in Dori Ghezzi z 9.000 glasovi. Manjkajo glasovi preostalih
160.000	dopisnic, ki jih še niso pregledali ln glasovi sobotne žirije. Do nocoj je RAI-TV dobila 790.000 dopisnic, kar je 100.000 več kot lani.
S privoljenjem cenzure
«Porcile» bodo predvajali v Franciji
PARIZ, 9. — Zadnji film Pier Paola Pasoldndija aParcdle« bodo lahko predvajali v Franciji. Za film so izdali dovoljenje cenzure, minister za kulturne zadeve Edmond Michelet pa je podpisal dovoljenje. Film bo prepovedan mladini izpod 18 let.
((Poredile« bodo predvajali jutri v sedmih pariških kinematografih.
■ ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiifiimfiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiHiiiiHiiii ■minimum
V IZBRUHU JEZE ALI BLAZNOSTI?
Temnopolti «marine» ubil vojnega tovariša
Bila sta na straži omeriškega poslaništva v Sajgonu - Tretji stražar ranjen v roko
protestih brata in sestre pokojne pevke, se je sedaj oglasila tudi Ma-rinette Cerdan, vdova po bivšem svetovnem boksarskem prvaku Marcelu Cerdanu. Cerdanova zahteva od sodišča izločitev iz knjige nekaterih odstavkov, kjer Berteaut opisuje razmerje med Marcelom Cer-damcim in Bdith Pi atovo. Cerdan o v? vdova zahteva 100.000 frankov odškodnine.
SAJGON, 9. — Temnopolti »marine*, ki je bil dežuren v notranjosti ameriškega poslaništva v Sajgonu, je v izbruhu jeze streljal na svoja dva belopolta vojna tovariša: enega je ubil, drugega pa ranil. Po streljanju so agenti vojaške policije protagonista drame, 22 letnega Alberta Smitha, aretirali in ga zaceli zasliševati. Niso znani vzroki tragedije in predstavnik ameriškega poslaništva je izjavil, da ni še znano, zakaj je vojak »izgubi’ oblast nad živci*.
Po tradiciji so pripadniki mornariške pehote na straži ameriških ambasad. Isto je bilo v Sajgonu, kjer je bil Smith, kaplar po činu, dežuren ponoči. Okoli 4.45 zjutraj so MOSKVA, 9. — Filmski snema-rtenadoma odjeknili streli. Smith je, l«c, 56-letnl Ivan Mdkejev, ki jo z avtomatično puško M 16 sprožil me<i potovanjem v Anglijo zapro-pred glavnim vhodom v palačo pro-! ^ decembra 1967. leta politična ti belopoltemu vojaku, ki je zbežal, zatočišče, se Je sedaj premislil in v notranjost, da bi se skril. Toda j se Je v™1 noc°J v Moskvo.
Po dveh letih se Je skesal
Filmski snemalce sc je vrnil v Moskva
A. BAHUN: «IZ ŽIVLJENJA, DELA IN TRPUENJA 80-LETNEGA PROLETARCA ANDREJA BAHUNA»
V TRSTU od leta 1901 do leta 1919
Pred odhodom sem stopil v prometno pisarno, kjer sta bila poleg šefa še dva transportna kontrolorja. Rekel sem, da smo že dva dni doma in ne dobimo kruha, a tudi druge hrane nimamo. Eden izmed kontrolorjev je zrohnel nad menoj in mi pretil s fronto! To je samo majhen primer, kako smo živeli v Ljubljani od maja 1915 do februarja 1918. Za petčlansko družino smo prejeli pol kg slamnatega kruha. Postaja je sicer prejela za vozno osebje dnevno po 30 kg kruha, toda tega so po večini pobrali uradniki. Živeli smo v stalnem pomanjkanju in pod terorjem. Posebno brutalni do nižjega osebja so bili nemški uradniki. Nemcev sicer med železniškim osebjem v Ljubljani ni bilo mnogo, bili so oholi, ker so se zavedali, da imajo ogromno moč v vrhovih. Za vsako malenkost so svojim podrejenim grozili s strelskimi jarki. Nekega dne junija 1916 je skupina, v kateri sem bil vojni zavirač, šla s strojem in službenim vozom v Hrastnik po vlak premoga. Vozili smo se, vlakovodja in štirje vlakospremlje-valci. Pred odhodom sem kupil na peronu časopis »Arbeiterzei-tung», da bi med potjo čital kaj je novega. Seveda sem najprej prečital tisto von Hoferjevo vojno poročilo, da so avstroogrske čete Srbe hudo porazile ter jih daleč potisnile na ono stran Save. To sem prebral ostalim trem tovarišem na glas. Nato pa sem, ne ozirajoč se na vlakovodjo, ki je bil Nemec in ki je stal sam ob strani — pripomnil sledeče: «Majhna država je v odnosu do velike države popolnoma v enakem razmerju kot je delavec do svojega delodajalca. On nima nikoli prav in "vleče vedno ta kratko”, gospodar pa ima vedno prav zato, ker je močnejši. In prav v takš-nemrazmerju je stala Srbija proti veliki državi...* Ko sem to izgovoril, je vlakovodja strašansko zavpil nad menoj rekoč: «Was reden sie? Nur ein Wort noch und wir gehen, Sie wissen schon, vvo-hinl* («Kaj govorite? Samo eno besedo še in bomo šli, vi že veste kam*). Vsi trije sprevodniki z menoj vred smo obstali, kot okameneli in po mojem hrbtu je spreletelo nekaj milijonov mravelj. Nemec je dejal: »Vi že veste, kam.* Seveda sem vedel, kam bi šel, ker je to mnogo ljudi v ljubljani vedelo, če ne vsi. Mišljen je bil Suhi bajer — ljubljansko vojaško strelišče ob Dolenjski cesti, kjer so streljali ljudi, ki so se kaj pregrešili proti »domovini* Avstriji. Ne dolgo prej je bil ustreljeh neki Petrič in še neki železničar nekje s Krasa, ki je neko nepremišljeno besedo spregovoril v prid Srbije. Seveda bi bil šel na Suhi bajer, če bi me bil Nemec naznanil. Nemci so bili, spričo slabih izgledov na zmago, obupani ter naravnost histerični in bi najraje vse podušili, kar ni bilo njihovega. Toda takšne žrtve so preveč poceni.
Nemci so bili krivi za izbruh prve kot druge svetovne vojne. Dolgo so razpihovali žerjavico, dokler ni naposled izbruhnil požar, ki je posebno v drugi vojni uničil povzročitelje same. Čital sem mnogo in zato sem vedel, da takšna politika, kakršno so Nemci, že deset let prej vodili v svojih krščanskih glasilih (na primer Reichspost* in »Neue Freie Pres-se») ne more drugam voditi kakor v vojno. Socialisti smo v obeh vojnah mnogo težje prenašali ve liko gorje, ker smo vedeli, da je to zločin in zato ker smo zločine dobro poznali. Južna železnica, katere gospodarji oz. lastniki so bili mednarodni kapitalisti, na je prišla v hud nrecep. Država ji ni hotela dovoliti zvišanja tarif in
kakor je njena direkcija trdila, ni dobila za prevoz neštetih vojaških vojaških transportov niti toliko, kolikor jo je stal samo premog. Vojna pa je vsekakor zahtevala od najrevnejših in najbolj nedolžnih največje žrtve.
Ko so bili Italijani pri Kobaridu poraženi ter potisnjeni globoko v Italijo, se je zopet odprl majhen promet tudi na Južni železnici v Trstu. Vrnilo se je 60 uslužbencev iz Ljubljane v Trst. Seveda je bil to promet v glavnem z vojnimi potrebščinami. Sicer pa je vsak človek vedel, koliko je ura. Tista zmaga pri Kobaridu ni mogla preprečiti katastrofe v Franciji. Že od tedaj smo se v Trstu samo ukvarjali z vprašanjem, kaj bo z nami, kam bomo prišli, ali ne bomo prišli iz dežja pod kap. Bilo je mnogo optimistov, toda tudi pesimistov ni manjkalo. Še v avgustu 1918 je v Trstu zadnji krat predaval Ivan Cankar, ki je dejal, da Slovenija ne more živeti brez Trsta, ki pomeni njena pljuča. Toda prišel je konec, na katerega so milijoni težko čakali. Prišlo je veliko razočaranje. Tržačani so poslali v Benetke odbor, sestavljen iz raznih strank, ki naj bi antanto zaprosil, da zased« Trst. Na mesto, da bi prišli Angleži in Francozi, od katerih so Tržačani pričakovali pravičnost ter pomoč, so prišli samo tisti, ki so bili pijani neke zmage. Železničarji smo prišli po treh mesecih okupacije, z objestnim novimi gospodarji v konflikt. Niso privolili, da bi se neka miloščina, ki jo je Južna železnica prispevala svojemu osebju kot božično darilo, izplačala; rekli so, da Južna železnica nima ničesar več temu osebju dajati, niti mu kai jemati. Seveda so živeli železničarji v Trstu v velikem pomanjkanju, človek je pri denarju najbolj občutljiv.
L februarja 1919 je bil v »Delavskem domu* v Ul. Madonnina velik shod tržaških železničarjev, katerega so se udeležili tudi uslužbenci državnih železnic, čeprav oni niso bili v stvari, za katoro je šlo, prizadeti. Shod je bil buren in je trajal skoraj štiri ure, ker niso bili vsi za stavko. Ker ni bilo skoraj nobenega prometa, a Italijani so imeli v Trstu 20.000 kamionov, ki so jim jih pustili Amerikanci; poleg tega pa je ilu-zorično postavljati se po robu o-kupatorju. Toda večina je bila za borbo in stavka se je pričela opolnoči.
Prva posledica je bila, da so karabinjerji polovili ter zaprli 53 premikačev in kretnikov, ki so bili postavljeni pred vojno sodišče” ter na hitro obsojeni na za- ‘f pome kazni od enega do šest let. Ta obsodba je bila bolj farsa, kot pa resna zadeva. Italijani so slavili mnoge »feste* (proslave), ob katerih so izdajali »pomilostitve*, in tako so bili tudi ti »obsojeni* kmalu pomiloščeni. Stavka je bila v prvi vrsti demonstracija proti okupatorju in zato so se je udeležili državni uslužbenci. Ta stavka ni končala, kot končajo stavke po navadi z zmago ali s porazom, ampak je shirala kot jetičen bolnik. Italijani so polagoma odpuščali naše ljudi, ker niso poznali našega železniškega mehanizma: zato so silili naše, da jih najprej naučijo in šele nato so jih odpuščali ter izseljevali.
Meni so izstavili odpustnico 31. marca 1919. Priznali so mi naslov Capo gruppo* — »skupinovodja*. Dne 7. aprila 1919 so nam južnim železničarjem sestavi’' na Rivl-garnituro iz 31 tovornih vagonov, v katere se nas je prav toliko družin naložilo in smo šele 9. apri la zapustili za vedno naš dragi Trst.
.      ,f r IMIM*'   III Im "III ■■■
KATERA JE RESNIČNA ZAROČENKA CHRISTIANA BARNARDA
Eliana Pittman iz Rio de Janeira ali B. Zoellner iz Johannesburga?
Obe trdita, da se bosta še letos omožili s slavnim presajevalcem srca
p’
Fi
RIO DE JANEIRO, 9. - Medtem ko v New Yorku, kjer se je
ustavil na pota v London, Christian
Bamard ni hotel komentirati vesti
o skorajšnji poroki z 19-letno juž-noafričsanko Barbaro Zoefflner, je
v Riu de Janedru mlada in leipa mulatka, pevka po poklicu, izjavila, da se bo slavni kirurg oženil z njo. »Moja ljubezen do njega nima meja, on me strastno ljubi. Najin namen je, da se poro-čiva prihodnje leto* je, kot pflse časnik O Globo, izjavila 22-letna Eliana Pittman, edina hči slavnega jazzovega klarinetista Bookerja Pittmana. Tudi sama je že slavna, saj spada po mnenju poznavalcev Laihke glasbe v Braziliji med najboljše pevke »bosse nove*. Da Ber nard pozna, in to dobro, Pitfemano-vo, ni nobenega dvoma. Že land, ko je bil slavni kirurg v Riu de Janeiru, so se pojavile po časnikih slike, ki so dvignile precej prahu, o Ramardu in lepi mulatki — med plesom, seveda v nežnem objemu.
Eliana, tako piše O Globo, po vesteh zaroke Zoellnerjeve z Barnar-
dom, noče več skrivati resnice. »Vsak dan sl dopisujeva in kadar to nama ne zadostuje, sd telefonirava. Žal Bamard živi v edini državi na svetu, kjer je prepovedana idila s temnopoltimi ženskami. Zaradi tega bo moral Oris pred poroko zapustiti Južno Afriko, kjer mu grozi zapor. Medene tedne bova preživela v krasnem Salvadorju De Babi a,» je še pripomnila južnoameriška lepotica. Bamard, ki se je vrnil iz San Francisca v New Yorit, ni hotel komentirati izjave Barbare Zoellner. Ko so ga vprašali, če ve, da ima Barbara dragocen prstan z diamantom, katerega naj bd ji ga on podaril, je ta brez oklevanja ironično odgovoril: »Res? Nisem vedel.*
Včeraj je Barbara v Johannesburgu izjavila, da ne verjame v dolge zaroke in da se bosta zaradi tega poročila z Barnardom v enem letu. Dan prej je predstavnikom tiska pokazala prstan in pripomnila, da je zaročena z Barnardom. Zollnerjeva je istih let kot Bar-nardova hči Deirdre, a je izrazila mnenje, da razlika v letih med
njo in Chrisom nima nobenega pomena in da jo poroka z ločencem ne moti.
V New Yorku je južnoafriški kirurg javil ustanovitev »Christian Bamard Research Foundation In-corporated*, ki ima namen zbirati fonde za raziskovanje problemov o presaditvah srca s strani vseh specialistov na svetu. Bamard bo v osemčlanskem posvetovalnem odboru, vendar se zaradi tega ne bo prfeselii v New York. Tej dobrodelni ustanovi bo predsedoval od vetnik in poslovni človek iz Nevv Yorka George Popkin. Upajo, da se jim bo v prvih dveh letih delovanja posrečilo zbrati fond od ° do 3 in pol milijard lir.
Bamard je prišel v New York tudi, da bi napravil čim več reklame za knjigo o življenju kirurga, ki bo izšla v začetku prihodnjega leta. Odlomke iz knjige bo v oktobrski in novembrski številki objavila revija »MacCaTs*. Izkupiček bo šel raziskovalni ustanovi »Chris Barnard »s sedežem v Južni Afriki.
besni ^ temnopolti kaplar je stekel iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii,iiii,m„l„„i,„IMI„„,l|,|||iniiiini,|llllllllllllllllllinillnlll((llimmlllllllnllmmlllmllllllllll,lil„llnl,MMIIlllllll)llh(lllllJlllM(|
za njim in ga ubil. Drugi vojak se je skušal postaviti po robu, toda tudi on se je moral umakniti. Smith ga je ranil v roko. Imena ubitega vojaka še niso javili. Prej morajo h tragičnem dogodku obvestiti svojce v Ameriki.
Smith se ni upiral vojaški policiji, ki ga je začasno priprla v njegovi sobi. Še ni znano, če je šlo za nenaden izbruh blaznosti, za osebni obračun ali za spopad iz rasističnih razlogov. Mladi «nmrine» Smith je bil že drugič v Vietnamu. Med prvim obdobjem je bil kar trikrat ranjen.
Mislil Je, da Je ptič
Lovec obstrelil kmeta na drevesu
TERNI, 9. — Neki lovec, ki je hotel na vsak načdn prinesti domov divjačino, Je pri Castelditago ustrelil v drevo, kjer je mislil, da se je skrival ptič. Toda namesto ptiča, ki ga seveda ni bdlo, je lovec zadel 22-letaega kmetovalca Dome-nica Rteortija, ki je na drevesu nabiral Jabolka. Risortlja so spremili v bolnišnico, kjer so ugotovili, da poškodbe niso resne.
TURIN, 9. — Danes so v Turinu zabeležili potresni sunek, ki Je trajal nekaj sekund. Potres so najbolj občutili v nižjem predelu Vallo di Suša in sicer v Avlgliam, kjer je prebivalstvo kljub nizki temne-ratori zapustilo diomove.
Okrepitev propagande n dajanje krvi
Pred kratkim je deželni odbornik za higieno in zdravstvo Devetag posredoval pri ministru za zdravstvo Ripamontiju, da bi povečali prooa gando za dajanje krvi z lepaki in kratkometražnimi filmi, zlasti pa po radijskih in televizijskih oddajah. Treba je namreč pridobiti javno mnenje v korist te človeške in socialne pobude, kar so poudarili tudi na sestanku vodstvenega sveta zveze združenj krvodajalcev v Furlaniji - Julijski krajini.
Te dni je minister Ripamonti odgovoril odborniku Devetagu in mu zagotovil, da je opozoril na to potrebo RAI-TV, in sicer glede splošnih vprašanj ter glede specifičnih zadev. Minister pravi, da je radio posvetil v zadnjem času precej pozornosti temu vprašanju ter da se je obvezal, da bo povečal število oddaj. Ripamonti pravi nadalje, da bo ministrstvo za zdravstvo s pozornostjo sledilo temu vprašanju in da bo storilo vse, da se bo javno mnenje bolj zanimalo za to človekoljubno akcijo.
Pooblaščeni delegat RAI-TV dr. Paolicchi pa je sporočil odborniku Devetagu, da so v televizijski rubriki »Italijanske kronike* oddajali dolgo reportažo o krvodajalcih ter da je opozoril televizijski odsek, naj prouči možnost tudi televizijske oddaje o tej zadevi.
Tudi tožbe na vidiku
Ostre polemike o knjigi «Piaf»
»TsS.« SrtSVŠfi,.!;' ££& iss
J< je bimone Berteaut posvetu slav	odgwairja na očitke s stra-
ni pevki in je postala »best-sellers*, jyj psx, da namreč socialdemokrati vzbuja vedno večje polemike. Po hočejo ostati v levem centru pri
Polemična PSU
deželni upravi «zaradi ohranitve i čiti špekulaci je z gradbenimi zecn-oblasti«. Politična osnova deželne I l.iiišči. Poročilo nadalte poudari«, uprave, pravi poročilo, je taka kot da so nujno potrebni učinkoviti so jo dčločile KD, PRI in PSI in posegi v korist kmetijstva, ustano-jo danes PSU sprejema, poudarjena vitev sklada solidarnosti, razširitev pa je bila tudi v zadnjih program-1 pristojnosti ustanove ERSA, da bP
skdh izjavah predsednika deželnega odibora Beraantlja in so jo potrdilu deželna tajništva KD, PSI, PSU in PRI. Kot pohtična osnova sploh ne omenja niti prikrito niti od krito politike dvojnega tira. Kar se tiče očitkov glede težnje «po ohranitvi oblasti« PSU pripominja, da ima PSI v deželnem odibom tri odbornike, predsednika Finan-zdarie in sklada za Trst, PSU pa samo enega odbornika. PSU, pravi še poročilo, sa je prevzela soodg,.. vomost pri politiki leve sredine v deželi, da bi branila interese delavskega razreda.
Združenje zadrug solidarno s sta. ko
Deželni odbor združenja zadrug, deželno združenje kmetijskih zadrug ln zadružne federaci je iz Vidma, Trsta, Gorice in Pordenona so se pridružile včerajšnji enotni sindikalni akciji v naši deželi. V svojem posebnem sporočilu omenjene ustanove poudarjajo svoje zahteve. Predvsem zahtevajo, da vladne ln deželne oblasti ukrenejo vse potrebno, da se prepreči zvišanje živ-ljemskih stroškov ln tako ohrani realna kupna moč mezd, plač in pokojnin, in to z nadzorstvom nad cenami s pomočjo odborov za cene ter s podporo zadružništva in krajevnih ustanov, s posegi v tržno in uvozno politiko, po dogovoru s proizvajalci, potrošniki ln prodajalci na drobno.
V okviru širokega programa gradnje ljudskih hiš je potrebna akcija za dosego pravičnih najemnin, uveljaviti je treba gradbene zadruge v deželi (300) in jim zagotoviti potrebna finansiranja ter prapre-
lahko hitro in učinkovito delov«' la, podpora zadrugam in konzorcijem in prednost zadružnim pobudam pri dodeljevanju prispevkov, obrtnikom ln njihovim konzorcijem ter malim industrijskim podjetjem pa je treba olajšati možnosti za posojila.
Podrl je žensko in nato zbežal
V Istrski ulici je včeraj zvečer okrog 22. ure neznan motociklist podrl žensko, ki je prečkala cestišče ter po nesreči zbežal, ne da bi ji priskočil na pomoč.
Nesreča se je pripetila v višini križišča v Ul. Baiamonti. 31-letn* gospodinja Ana Perich iz Ul. Capo-distria št. 42, je nič hudega sluteč stopila na cesto na zebrastem prehodu za pešce. Tedaj je v smeri Trga Valmaura privozil z motociklom neki mladenič in žensko podri na_ tla, nakar je nadaljeval svojo vožnjo. Zenski so takoj priskočili n* pomoč ljudje, ki so bili takrat * * * * v bližini. Nekdo je poklical tudi tari, ki je ponesrečenko odpeljal v splošno bolnišnico. Na srečo pa njen® poškodbe niso bile hujšega značaj« n je ženska po prvi pomoči lahko bolnišnico zapustila. Lažje se j® namreč udarila v levo nogo in 1®' vo stran prsi in bo zato v nekaj dneh okreval.
Ljudje, ki so ji priskočili na po-moč, so si utegnili zapisati tudi nekaj številk evidenčne tablice mo' tocikla, vendar so te nepopolne 1” bodo imeli zato orožniki z glavn® postaje, kf so uvedli preiskavo, še vedno precej naporno delo, da bod® neznanega cestnega pirata izročil' roki pravice.
PRIMORSKI DNEVNIK
KAJ PRA VZAPRA V DELAJO FRANCOSKI SOCIALISTI
Ključi so spravljeni v žepu Molletovih prijateljev
ustanovnem kongresu socialistične stranke so stara trenja ponovno prišla do izraza - Mnenje mnogih Francozov: nič ni novega, vse je ostalo pri starem ■ Kaj dela francoska nekomunistična levica za kulisami političnega prizorišča
PARIZ, oktobra. — Vse do pred nedavnim je francoska nekomunistična levica dokaj teatralno nastopala na francoskem političnem prizorišču in. dasiravno ne najbolj spretno, igrala svojo politično vlo-go. Danes je enostavno ni več. Iz-gmila je in Francozi se vprašu-Jfjo, kje je. Se je morda skrila tteltam za kulise in čaka na nove čogodke ali je že odigrala s/oje in se je, kot ostali gledalci, vsedla na sv°j sedež v gledališki dvorani, (:' bi opazovala nadaljevanje pred-s-ave?
^e, v gledališču je nd, vsaj trenutno še ne. Torej je za kulisami. Vprašanje je le, kaj tu počenja, "i se znova pripravlja ali počiva. Mnenja glede tega niso enotna, ^nt zatrjujejo, da počiva, drugi, uu se intenzivno pripravlja. Po vsem sodeč imajo ti «drugi» v ro-nuh nekaj več argumentov, ki pa mso dovolj trdni, da bi mogli odpraviti vse dvome.
Ustanovni kongres nove sociali-stične stranke je bil opravil dve veliki stvari: strnil je svoje lastne Vrste ter obnovil sodelovanje s komunisti. Mnogim se je zdelo — med urugimi tudi piscu teh vrstic — da J® francoska nekomunistična le-'ica naposled vendarle prenehala m.1. «tamburaško društvo* ali »poetična igralnica*. V resnici je »str-jvtev lastnih vrst* bila milni me-j'Ur, ki se je kmalu izpraznil ozi-luma podil, vtem ko je »obnovitev ^»delovanja s komunisti* nekaj, kar ^ ni z ničemer potrjeno.
Po kongresu so namreč sociali-stieni klubi imeli svoje konference >n so — kot da niso bili na kongre-su — od tu poslali novi (svoji) j unki vrsto ugovorov ter očitkov,
2 katerih bi bilo moč v glavnem b?VZet* naslednje njihovo stališče! n n* ono, kar smo si želeli. Mitte-undovi republikanci so prav tako "Venili, da ni nova stranka nič dru-»ega kot SFIO, torej Guy Molleto-,p stvar, ki je oni ne žele in no-eJO- Skratka, nova stranka ob-Aoji na papirju, ni pa prisotna na rancoski politični sceni.
Kaj se dogaja? Zlobni jeziki go-. "im. da ni v tem nič novega, nič •uksnega, kar bi ne bilo že znano, sakdo, kot doslej, pač vleče na v°Jo stran. Očitno je v tem res l eceJ zlobe, kar pa ne pomeni,
„a, bi to tudi ne odgovarjalo resnici.
Vendar pa neke razlike obstajali Prej je Guy Mollet imel vse JUce v svojem žepu, medtem ko Ju danes — tako vsaj zatrjujejo' Poznavalci različnih tendenc nekomunistične levice — hrani v žepih vojih zvestih prijateljev.
Ua bi ta trditev bila jasnejša,
® J® treba spomniti na peripriaje fmg izvolitve novega liderja ..nr0nbe. Kandidati so bili, kot je in a°’ Pierre Morois, Guy Mollet
Allain Savary. Na presenečenje j?nogiih je bii izvoljen Savary.
oneno, so govorili oni, ki so po-“)rn° spremljali razvoj dogodkov, Je francoska nekomunistična le-
•"•iiihi
vica rešila Guy Molletove hipoteke. Prenaglili so se.
V »vladi* nove stranke so ključne položaje zasedli Guy Molletovi ljudje. »Ministrstvo zunanjih zadev*, torej organ, ki odgovarja za odnose z drugimi strankami (beri: komunistično partijo), je prišlo v roke Clauda Fusiera, a »ministrstvo za notranje zadeve*, to se pravi organ, ki vodi račun o odnosih med osrednjim vodstvom in vodstvi krajevnih organizacij, je dobil Ernest Kazalles.
Nesporazum med Guy Molletom in Savaryjem je zelo star. Skoraj toliko kot SFIO. Savary je namreč že v začetku, neposredno po osvoboditvi, pripadal levemu krilu SF 10 in je pogosto prihajal v spopad z Guy Molletom, voditeljem stranke. Vendar je do prvega resnejšega spopada prišlo šele takrat, ko je Savary predlagal pogajanja s Hočiminhom. Bilo je to v času, ko jc Guy Mollet bil predsednik vlade, Savary pa njegov minister.
S časom so se razlike med nji-
ma še povečale. Leta 1960 je Sa-vary izstopil iz Guy Molletove vlade. Razlog je bila ugrabitev letala, v katerem se je vozil Ben Bela. Kmalu zatem je Savary zbral okrog sebe še nekatere nezadovoljneže iz SFIO in osnoval novo stranko: socialistične klube. Podobno kot je napravil Mendes France. Naloga nove stranke je bila obnovitev francoske nekomunistične levice.
Sicer pa Savary ni mogel mnogo storiti, ker je varuh tradicije, Guy Mollet bil zelo trd oreh. A ko je zdaj Savary bil izvoljen za liderja nove stranke, se je tako njemu kot tudi drugim zdelo, da se bo led polagoma začel taliti. Pa se nikakor ne tali. Guy Mollet je ostal v senci prav tako močan kot je bil v svetli javnosti. Kako dolgo še? Francoza to vprašanje postavljajo glasno, odgovarjajo pa šepetaje: morda še dvajset let. Toliko je namreč Guy Mollet doslej stal na čelu socialistične ■tranke.
MILAN DJESLAČ
V Genovi se trudijo storiti vse, da bi pospešili razvoj svojega turizma. Pred kratkim so priredili vrsto kulturnih manifestacij, katerih se je udeležila tudi folklorna skupina iz Mehike, ki jo vidimo na sliki.
11,11...,l,,m.................................
Goethejevo mnenje: Javno kepanje
/e norost zanesencev
Kopališki običaji XIX. stoletja, ki izvabljajo nasmeh sodobnikov - Danes nepojmljivi predpisi glede kopanja in kopalnih oblek - Stroga ločitev moških od žensk - Nekdanji kopalci niso v kopanju nič manj uživali od današnjih
Že v davnih časih je ljudem bilo znano, da je morje zdravilno, toda šele, ko se je Anglija začela industrializirati, so po stoletjih pozabe to ponovno spoznali tudi tu. Odkrili so, da voda in zrak pomagata zdraviti vse, ki npr. bolehajo za skrufolozo, tuberkulozo, rahitisom itd.
Ko je Georg Chrisitoph Lichten-berg, profesor in književnik iz Goettingena, konec 18. stoletja potoval po Angleškem, je tam videl prva morska kopališča pa se je v »Goettingenskeim žepnem koledarju* zavzel za tp, da bi se takšna kopališča zgradila tudi V Nemčiji. Obenem je tu opisal, kako se ljudje kopajo v angleških kopališčih, Povzemimo to na kraltlko:
«Clovek se popne na dvokolesni voz, ki je na njem od desk zbita kočica, opremljena s klopmi. Ta ima dve vrati, ena so obrnjena proti konju in vozniku, druga so na zadnji strani .Tu, na zadnji strani, je pritrjen tudi nekakšen šotor, ki vanj zlezeš kot v kako krinolino in se spustiš v vodo.
NOVE KNJIGE
Robert S. Lopez:
Rojstvo Evrope
Evropa, kakršno jo poznamo da- | odpira povsem nove poglede na Ev-?;? kot mozaik narodov, ver in ,zav je nastala pretežno v sred-■Jern veku, v času od V. do XIV. ep ''a' V tistem času, ki ga si-r navadno označujemo kot temni pednji vek, ki pa vendar ni bil ta-temen, pač pa izredno razgi Pester in tudi usoden. Prva ."detja go bila stoletja negotovosti »5Kr~’
n ania. mešanja in prepletanja , r°d°v, ras, ver, zadnjih petsto Pa je bilo obdobje konsolida efje jn rasy Prvo obdobje je čas dura barbarskih ljudstev s seve-ir nln vzhoda, vdiranje Arabcev , ' Curkov, začetek oblasti cerkve f. Nastajanja fevdalizma. Drugo ’;dobje pa je že tisti čas, v kateri 0:1 so se pojavili veliki duhovi acon, Marco Polo, Dante, Fran-liapk As*ški, duhovi, ki so priprav-hm’ 1)01 r«iesansi in moderni Ev-io k i ^oda srednjeveško obdobje roi ° vendar tisti čas, ko je bila mJena Evropa, taka kot jo pozna-danes, v vsej svoji pestrosti, .^Hkosti, razcepljenosti in raz-Lu a jenoxti, toda vendar tista kul-tako enotna Evropa, ki je štet S svo-*° kulturo oplodila ves
2t^rednji vek na splošno slabo po-bgj,0?0- Morda vemo za vdore bar-rirrri • narodov, za boje med sta-ProrJa nov*rn' prebivalci, poznamo vcin ° rimske države, križarske Vom kratka poznamo predvsem spopade in osvajanja. Manj j0 ^samo tisto kultulno rast, ki od]^. rojstvo sodobne kulture tako vekuiSa P°mena. 0 srednjem - *n Evropi tedanjega časa bo-
ko iv^ili povsem novo predstavo j *** Prebrali knjigo, ki je svo-ki zgodovina Evrope. Knjigo,
Re m1 nas!ov R0JSTV0 E.VR°-
| Je,n slovenski prevod je iz zbjrk Ur?avna založba Slovenije v Vedel* . uRura in zgodovina, prepisal J° ^ Marijan Bregant, na-Italii^ E°Uort S. I/>pez, po rodu fesor n 'Z Genove, sicer pa pro-Srednjeveške zgodovine na ga ?rz* v Yalu, v ADN Ta knji-niiiuv**^ ne moremo odrekati za-°*ti, ne originalnosti, nam
ropo in nastanke njenih političnih ter kulturnih značilnosti.
V svoji uvodni besedi pravi avtor, da je pripoved o bitkah in osebnostih skrčil na minimum. Zato pa je podal vse drugačni portret dobe. Poleg politične zgodovine ob ravnava avtor splošno zgodovino, posebej pa še gospodarsko in kulturno zgodovino. Propadu rimskega cesarstva posveča avtor veliko prostora in pripisuje seveda pomembno vlogo. Krščanski cerkvi seveda prav tako. Usodna oddaljitev vzhoda od zahoda je v zgodovini Evrope odigrala pomembno vlogo. Sicer pa so prva poglavja posvečena propadanju, nadaljnja pa rasti nove Evrope. V XIII. stoletju doseže srednjeveška Evropa svoj vrh. To pa. ze nakazuje pot novemu redu.
Pisec knjige, ki je poglavja razbil na številne podnaslove, je v svoji pripovedi zelo zanimiv pripovednik. Njegovo pisanje se močno razlikuje od običajnega zgodovinopisja. Že naslovi njegovih poglavij kažejo na pestrost in barvitost pripovedi: Obnova od spodaj navzgor, Cerkev povsod, Svoboda in svobodo, Veselje do pisanja. Babilonski stolp, Države drugega reda, Trčenje vzhoda in zahoda, Drama univerzalnih monarhij, Vesoljstvo u-smerjeno k bogu itd, itd., ki kažejo na nove koncepte zgodovinopisja.
Rojstvo Evrope je torej knjiga, ki nam osvetljuje kritični čas srednjega veka, v katerem se je rojevala današnja Evropa. Je knjiga, ki nam na ta čas in na zgodovinska dogajanja v njem odpira povsem nove poglede. Je pa to tudi izredno zanimivo napisana knjiga, ki se ne bere kot zgodovina, temveč kot duhovito in prijetno kramljanje. V slovenščini smo torej s tem dobili svojevrstno zgodovinsko knjigo. Verjetno ji bo mogoče očitati sicer marsikaj, obogatila pa bo našo zgodovinsko literaturo, posebno še, ker se od običajne tovrstne literature bistveno razlikuje. Po pogledih, po vsebini in po načinu pripovedi.
81. Ru.
Ob zadnjih vratih se nahajajo tudi viseče stopnice, ki se spuščajo do morske gladine. Čeznje visi krepka vrv, ki visi do morja, te pa se oprijemajo osebe, ki ne znajo ali ne morejo plavati, a se žele potapljati. Ko voz pripelje na mesto, voznik spusti šotor. In ko slečeni ter samo z veliko brisačo omota« kopališki gost odpre zadnja vrata, se znajde pred lepim lanenim šotorom, katerega dno predstavlja morje, a skozenj vodijo do morja viseče - stopnice. Kopalec se z obema rokama oprime vrvi ter se spusti v vodo. Kdor se žeti potopiti, se te vrvi mora zelo krepko oprijeti. Samo zdravnik pa lahko določi, kako dolgo vahko sebi privoščimo to zadovoljstvo oziroma užitek, zakaj to je v resnici velik užitek. Po mojih izkušnjah, je povsem dovolj naglo zapovrstjo tri ali štirikrat se potopiti in se nato vrniti na kopno. Za prvič pa svetujem samo enkratno potopitev, ker še ne vemo, kako bo na to reagiralo naše telo*.
Čeprav je Goethe 1. 1770 zapisal, da predstavlja javno kopanje norost zanesencev, ga vendar nihče v Nemčiji ni mogel več preprečiti. čedalje več in več javnih kopališč se je pojavljalo v deželi. Vendiar je do današnjih oblik kopanja bila še dolga pot, izpolnjena s števi niimi kuriozite-tami.
Tako je moč v neki knjižici, ki je 1. 1803 izšla v Luebecku pod naslovom «0 privatnih napravah za kopanje v morju pri Trave-muendeju*, zaslediti naslednje besede: «čeprav ti stroji oziroma naprave za kopanje ne stoje preblizu eden od drugega, smo vendarle — da bd omogočili tudi gospem nemoteno kopanje na odprtem morju — določili neke kabine samo zanje ter jih postavili nekoliko dlje od ostalih pa še ločiti z nekakšno ograjo, da bi Se jim nihče ne mogel približati.*
Končno so ženske od moških povsem ločili. Pojavili so se novi pojmi, kot npr. proga za dame in proga za gospode, plaža za dame til plaža za gospode. «Težko tistemu moškemu bitju — je zapisano v analih morskega kopališča Norderney — ki bi se znašlo Miz« plaže za dame. V trenutku se pojavi kraljevski kopališki policaj (ljudstvo jih je imenovalo «zelene suknjiče*) in od nesrečnika zahteva, da se nemudoma napoti naprej.* Podobno je Mio tudi s plažami za gospo-
de. Posebno slikoviti so bili kopališki nadzornika in nadzornice v svojih rdečih hlačah im jopičih. Razumujdivo je, da so tudi kopalci biiti ustrezno oblečeni. Ta čas ljiudije, namreč, še niso stremeli za temno, od sonca ožgano poltjo.
No, stvari so se razvijale naprej. Leta 1859 je kopališče We-steriand na otoku Syitu obiskalo kair 470 gostov. Doktor A. L. O. Jenner, eden od takratnih kopaliških zdravnikov v tem mestu, je. gostom, .ki. so .se prišli kopata dal naslednja napotila:	»Nikoli
se ne smeš kopati dvakrat v enem dnevu. Celo kopata se samo enkrat, vendar pa vsak dan, bi v nekaterih okoliščinah bilo preveč. Motite se, če mis ite, da je uspeh zdravljenja s kopanjem odvisen od tega, kolikokrat »te se kopali.
Če izvzamemo tista kratkotrajna kopanja in potapljanja, ki smo jih opisali, se je življenje na plažah odvijalo pretežno tako, da so ljudje oziroma kopalci bili oblečeni. V neki kroniki kopališča Westerland naletimo na takle o-pis: »Povsod sede skupine gostov, ki veselo čebljajo in opazujejo, kako se morje dviguje, ko prihaja plima. Voda se je naglo raztegnila do prvih stolic. Vendar se gosti ne puste motiti, svoje noge privzdignejo ter jih polože na drugo stolico, tako da obsede na svojem mestu, če tako čim dlje vztrajate, je dokaz velike hrabrosti. Ko pa situacija konec konca postane že sumljiva, vzamete drugo stolico, se presedete nanjo ,pmvo pa položite zraven nje proti kopnu, in tako delate vse dokler ne dosežete trdnih tal. Ponekikrat pa se vendarle zgodi, da se kak drznejši fant, ki morja dobro ne pozna, pod navalom valov prevrne v vodo, skupaj s stolico, ki se je prej na njej repenčil. Tedaj jo mora, moker kot miš, naglo pobrisati ob splošnem smehu gostov. Od časa do časa skuša tudi kaka dama na tak način pokazati svojo hrabrost, vendar največkrat zaradi tega, da M pokazala svoje ljubke nožiče in elegantno, čipkasto spodnje krilo.*
Leta 1902 je prišlo do velike spremembe v kopališčih, uvedeno je namreč bilo družinsko Kopanje. Na Helgolandu so s tem začeli že 1. 1900. »Šiitski kopališki časopis* z dne 26. 7. 1902 je o tem takole zapisal: »Vsi predsodki in bojazni, ki so v naprej vznemirjali boječe duše, so biti brez sleher-
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Srečen dan za umetnike in na splošno u-stvarjalce. Pri vzgoji najtnlajših se skušajte bolj opreti na ustrezhe psihološke prijeme.
BIK (od 21.4. do 20.5 ) Preden se spustite v odprto bitko, dobro ocenite svoje moči. Manjše nevšečnosti s sorodniki.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izvrstno razumevanje s sodelavci. Skupno z drago osebo boste načrtovali svojo bodočnost.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne opirajte se preveč na simpatije, ki ste jih deležni, raje krepkeje popri-mite za delo. Ogibajte se iluzij.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Postavite st po robu lastnemu malodušju, jutri boste imeli več oreče. Uspešen dan v pogledu ljubezni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uresničili boste neko organizacijsko de lo. Vaša čustvena zadeva se bo ne kje zataknila.
TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Ne kritizirajte prav zdaj, ko ste najbolj potrebni prijateljev. Največ u-speha boste imeli pod večer.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Za vsako ceno izpolnite neko dano Obljubo. Skušajte bolje spoznati samega sebe.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vaši nasveti in okus bodo od vseh upoštevani. Deležni boste edinstvenega ljubezenskega doživetja.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bodite tako prevzetni in ošabni, da M zavrnili neko koristno zavezništvo. Najboljši odnosi s sosedi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V zvezi z nekim težavnim vprašanjem, skušajte pridobiti na času. Obvladajte svoje občutke tesnobnosti.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Kar najhitreje razvijte neko zamisel, ki vam je povsem slučajno prišla na pamet. Skušajte poglobiti neko no vo prijateljstvo.
ne osnove. V življenjski pjaksi se družinsko kopanje kaže povsem drugače kot so o tem nekateri pisali, prepustivši se svoji bujni domišljiji.*
Istega leta je uprava kopališča Busum ob Severnem morju .,bja-vdla predpise, kakšne morajo biti kopalne obleke za družinsko kopanje: «Dovoljene so samo kopalne obleke iz temne tkanine (temnomodre, temnordeče ali črne). Tkanina ne sme biti prozorna in, ko je mokra; se -ne- sme oprijemati telesa. Dame morajo biti oblečene v kostime do vratu, imeti morajo kratke rokave, a na nogah nogavice. Zaželeni so tudi ustrezni suknjiči. Priporočamo, da bi damske kopalne obleke bile izdelane iz enega kosa, jopiči pa naj bodo s pasom. Tudi kopalne obeke za gospode morajo biti do vratu ter imeti kratke rokave in nogavice vsaj do kolena. Material: debel moder, rdeč ali črn triko, brez vsakršne svetle proge.*
Tudi pravila glede kopanja so ostala stroga. Še 1. 1910 je uprava kopališča v VVesterlandu izdala naslednje predpise: »Prvo kopanje v morju je dovoljeno šele tretji dan po prihodu gosta v kopališče. Prvi teden je moč o-praviti samo tri kopanja na plaži, kasneje enkrat tedensko post, se pravi dan brez kopanja. V vodi se sme ostati tri ali največ pet minut!*
Čas pa teče in stvari se spreminjajo. Danes ljudje in še zlasti m adiina lahko povsem svobodno uživajo ne najbolj sproščen način tako vodo kot sonce in zrak. Vendar pa naši dedje, ki so še ostali pni življenju, zatrjujejo, da niso pri kopanju nič manj uživati od današnjih mladih generacij.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Pet modemih v nevskem inštitutu
Deželni sindikat likovnik umetnikov nam v galeriji Nemškega kulturnega inštituta predstavlja dela šesterice svojih članov, ki tvorijo skupino naprednih tržaških likovnikov. V njej je najstarejši znani Dino Predonzani, ki je izšel že iz predvojnega rodu figurativnih slikarjev ter danes vodi tukajšnjo državno šolo za umetnost, dočim je med njimi grafik Tullio Gombač najmlajši in je zrasel izključno iz nelikovnega ustvarjanja najnaprednejših smeri. Ta ava ter ostale, ki so Lulgi Danelutli, Eva Rdnay, Luciano Trojanis ter Ernesto Zenari, pa veže skupno dolgoletno prizadevanje, ustvariti širše osnove za nadaljnjo obstojnost tržaškega abstraktno-neobli-kovnega slikarstva.
Resnost teh naporov v končnih dosežkih sedanjosti, pa je dobro opazna prav na tej razstavi, na kateri vise od vsakega po štiri dela. Čeprav različna, so po načinu izdelave in umetniškega pojmovanja njih tvorcev, vsa kakovostno na visoki izrazni ravni in med seboj v določenem ravnovesju. Prefinjeni Danelutti učinkuje zelo polno v novih risbah s tušem. Je pa sedaj prešel iz geološko dojetega občutja v biološko navdahnjene zasnove, kjer se stikata dinamika mikro in makro-kozmosa v utripanju nekakih mehurjastih zaplodkov življenja na črnih ozadjih neskončnosti, posejanih s sonci.
Tudi Gombač je nov po uporabljanju žice v odtisih njegovih iz kovine izrezanih matric z zasnovami iz sveta mehanike, katerih tisk vzbuja videz visoke dodelanosti. Predonzani nadaljuje v manjših formatih risb tematiko svojih večjih del, kjer se sveJoba geometričnih likov spopada s temino črnih ozadij. Nasprotno pa rastejo v ogromnost platna Eve Runag, platna, ki nastajajo z združevanjem manjših platen. V njih je še vedno okroglina izoknjevanj v kontrastu z navpičnicami. Postaja pa bolj geometrična in se omejuje le na nasprotstvo črne in rdeče barve na belem polju.
Najpestreje se tu predstavlja Luciano Trojanis s predlanskimi slikarskimi konstrukcijami, s katerimi je prejel v Molta di Livenzi drugo nagrado abstraktne umetnosti. Slikarska v tradicionalnem smislu izdelave so tu le olja Ernesta Zenarija, ki pa dosežejo kljub uporabi čopičev izredno napredno učinkovitost. Duhovni svet oblik teh umetnikov je kaj različen. Vsak pa išče v njem še neraziskane celine umetnosti. Je pa vsekakor to, kar se tu prikazuje, vedrio na dostojni ravni.
M. B.
Turizem na puljski obali
Puljsko turistično področje je v prvih devetih mesecih letošnjega leta doseglo rekorden promet. Zabeležili so nad milijon 300.000 nočitev. Po podatkih občinske Turistične zveze je samo v mesecu septembru na tem področju prenočilo nad 200.000 turistov. Hkrati s tem uspešnim zaključkom turi stične sezone so v teku tudi priprave za nadaljnjo izgradnjo ob jektov z nad 2003 ležišči. Dovršeni bodo do prihodnjega poletja. Zlasti so v tej sezoni uspešno pošlo vali vsi hoteli in turistična na selja, kjer je september bil lep. Dokajšnjo težkoče pa bo, po mnenju gostinskih strokovnjakov, tudi prihodnjo sezono povzročalo vprašanje strokovno usposobljenega gostinskega osebja, saj bodo samo v novoizgrnjenih objektih potrebovali najmanj 500 kvalificiranih gostinskih delavcev.
ANKETA LJUBLJANSKE REVIJE <rSODOBNOST»
Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji - Nekatera pereča vozlišča
Albin Škcrk,
poslanec v rimskem parlamentu (izvoljen na Usti KPI), Trst.
1. Čeraivno narodnostne pravice in svoboščine, ki jih uživamo kot
manjšinska skupnost, vsaj na prvi pogled postopoma naraščajo, mislim da smo danes v primerjavi s prvimi povojnim« leti nekoliko šibkejši in manj odporni. Dolgoletno fašistično preganjanje in zatiranje nas je sililo k enotnosti in odporu, kar se je najbolj pokazalo leta 1943 ob splošni vstaji primorskega ljudstva. Zmaga nad fašizmom in pridobljena svoboda ste nas še bolj opogumili in utrdili voljo po nadal jevanj« boja za večje pravice.
Na žalost smo mi, ki živimo zunaj meja matične domovine, doživeli številna in velika razočaranja, katerih posledice še občutimo. V podkrepitev tega naivajam predvsem naslednje:	amgloameri-
ška okupacija naših krajev in prisilni umik partizanske vojske; sklenitev mirovne pogodbe z Italijo, ki ni ugodila našemu pričakovanju; neuspeh velike bitke, ki so jo voditi tržaški Slovenci in večji del italijanskih množic za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, in ponovna pnikijiučitev teh krajev k Italija, dotok m naselitev rta Tržaškem več deset tisoč istrskih izse.jencev, kar je še otežkooilo že tako težko gospodarsko stanje in pospešilo emigracijo veliko Tržačanov bi med njima na stotine pripadnikov slovenske manjšine.
Pri tem naštevanju večjih neprijetnih dogodkov, ki so zaporedoma pretresala našo narodnostno skupnost, mor amo še posebej ornem ti informbirojevski poseg. Vsi ti ne-všeoni pripetljaji, katerih naša narodnostna skupnost ni pričakovala in še manj želela, so precej zrahljali njeno enotnost, borbenost in odpornost. To razpoloženje med nami so vladne oblasti pod vplivom in pritiskom italijanskih nazadnjaških sil izkoristile za izvajanje pačrtne pamarpc|pvali|e ter asimilacijske politte do1 slovenske
Ti krogi so si zadali nalogo čim-prej nasilno spremeniti etnični sestav s Slovenci obljudenega podeželja. Pričeti so graditi velika begunska naselja med Trstom in Silvanom pri Devinu ter v zgornji tržaški okolici. Te gradnje se še vedno nadaljujejo in kaže, da se bodo nadaljevale še nekaj let. V ta namen so že nakazali več milijard Ilir. Veliko škodo so nam prizadejale tudi razlastitve zemljišč — bodisi na Tržaškem kot na Goriškem za gradnjo industrijskih objektov, naltovoda, plinovoda, cest itd. Ta nevarnost, da pospešeno spreminjajo etnični sestav podeželja, postaja čedalje hujša tudi zaradi velikega kupovanja zemljišč na kraški planoti, kjer si tržaška gospoda gradi »vikend* hišice in luksuzne vile. Pripomniti je treba (kar je žalostno, a resnično), da se okoliške občinske uprave, ki jim še načeiujejo župani slovenske narodnosti, premalo upirajo u-ničevanju podeželskih lepot in narodnostnih značilnosti.
Do kod je segla ta raznarodovalna in asimilacijska politika in kolikšno škodo povzroča šovenski skupnosti, nam zadostuje samo en tipičen primer: leta 1945 je štela devinsko-nabrežinska občina nekaj
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.20 Za vsakogar nekaj; 17.00 Mandolinski ansambel; 17.20 Program za mladino;
18.15	Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni slov. skladatelji; 18.40 Bachove skladbe; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Pesniški nazori; 19.20 V ritmu mladosti; 20.00 šport; 20.50 Operna glasba; 21.35 Veseli utrinki; 21.50 Jazz; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
14.00	Operna glasba
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Operni zbori in baleti; 9.00 Plošče; 9.45 Pisana glasba; 10.00 Strani iz albuma; 10.30 Lado Leskovar; 10.45 Popevkarji;
11.00	Ansambel Sossi; 11.15 Nove plošče; 11.45 Glasba in pesem;
12.00	in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Domače kronike; 14.00 Gojenci glasbene šole; 15.36 Pisana paleta; 16.00 Kulturna panorama; 16.40 Pevec dneva; 17.00 Simf. koncert; 18.00 in 19.30 Prenos RL;
19.00	Orkester Gallo; 22.10 PisiA na glasba; 22.35 Nočni recital.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06
PETEK, 10. OKTOBRA 1969
Zvočni trak; 10.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka Antoniet-ta Steila; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Poje Gloria Christian; 14.45 Popevke; 17.05 Program za mladino;
20.15	Klasik leta; 21.15 Simfonični koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Nove pesmi; 9.05 Ka ko in zakaj?; 10.00 Radijska pri redba; 10.40 Telefonski pogovori:
13.00	Hit parade; 14.05 Juke box; 15.18 Pianist Carl Seeman; 16.00 Popoldanski spored; 18.20 Poljud na enciklopedija; 20.00 Alberto Lupi* in glasba; 21.10 Radijska črtica.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 10.45 Debussy in Ravel; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Mozart in Schu bert; 14.30 Portret avtorja; N. Castiglioni; 15.50 W. Vogel; 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19 15 Koncert;
20.30	Sodobna kozmologija; 21.00 M. Proust; 22.40 Poezija.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.10 Scenska glasba; 11.05 Beethovnovi menueti; 12.35 Viozzi: II sasso pagano; 14.40 Klavirska glasba.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja: 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Operna matineja; 9.06
Pionirski tednik; 9.35 Morda vam bo všeč; 10.15 Pri vas doma; 12.10 A. Dvorak; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez polja in poroke; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 S poti po domovini; 17.05 Človek in zdravje;
17.15	Koncert po željah; 18.15 Zvočni razgledi; 18.50 Na križpot-jih; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel B. Kovačiča; 20.00 Pesmi jug. narodov; 20.30 Dobimo se ob isti uri; 21.15 Oddaja o morju;
22.15	Ansambli v vedrem ritmu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 23.40 Razpoloženjska glasba.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30	Angleščina; 13.00 V avtomobilu; 13.30 Dnevnik, 17.00 Spo red za najmlajše; 17.30 Dnevnik:
17.45	Program za mladino: 18.45 Komorna glasba; 19.15 Atomi in tvarina; 19.45 Šport in kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 Kronike in aktualnosti; 22.00 TV film «Agente s pedale*; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 A. Bevi-lacqua: Relazione di mare; 22.05 Skriti umotvori.
JUG. TELEVIZIJA
20.00,	22.40 Poročila; 9.35, 14.15 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 15.40 Film; 15.55 Ob 50-letniri SKOJ;
17.45	Lassie — film; 18.15 Mi mladi; 19.00 Svet na zaslonu; 19.30 Naš globus; 21.15 Ovčar — film;
22.45	Opatija 69.
čez 4000 prebivalcev, od teh je bilo okrog 10 odst. italijarvke in 90 odst. slovenske narodnosti; sedaj ima ta občina že nad 7000 prebivalcev od katerih je polovica italijanske narodnosti. Kot da to ne bi bilo dovolj, pričakujejo že letos nadaljnjih sto istrskih družim, za katere z veliko naglico grade stanovanja v bližini Scslja-na. Temu nasilsbvu in splošnemu napadu na slovensko manjšino v Itaiji se je naše ljudstvo upiralo in ga je pri tem vedno podpiralo italijansko delavsko gibanje in ša posebej komunistična stranka. Ob žalostni usodi, ki se nam v perspektivi ponuja (nadaljnje raznarodovanje in asimilacija), menimo: če se temu ne moremo v tem družbenem redu popolnoma izogniti, potem se lahko temu krepko upiramo z odločno voljo in z združenimi močmi ob podpori tistega dela italijanskega demokratičnega ljudstva, ki nas razume in nag podpira. Obenem se lahko uspešno borimo na tem področju z uveljavitvijo posebnih zaščitnih zakonov ter ustreznih urbanističnih načrtov.
2. Res naša narodna manjšina v Italiji, v nasprotju s francosko in nemško, uživa sorazmerno mnogo manj uzakonjenih pravic. Medtem ko imata omenjeni manjšini, še posebno nemška, celo vrsto zakonov (predvsem tistega o uradni veljavi manjšinskega jezika), imamo mi le enega, precej pomanjkljivega, o slovenski šoli za tržaško in goriško pokrajino. Ta zakon, ki ga le deloma izvajajo, na predvideva slovenskih šol v videmski pokrajini (Slovenski Benečiji, Kanalski dolini in Reziji). Kljub tej veliki zakonodajni revščini u-živamo še nekaj drugih pravic (praktična raba slovenščine v podeželskih občinskih upravah: samo v nekaterih vaseh in ob občinskih, _ bolj stranskih cestah omejeno število dvojezičnih napisov; imenovanje kakega prevajalca na sodišču in občinski upravi v Trstu), kd niso zakonito priznane, temveč so le sad dolgoletnih borb in deloma tudi londonskega sporazuma. O tem mednarodnem dogovoru med Italijo in Jugoslavijo, ki se le deloma izvaja in ga M ratificiral italijanski parlament, nimamo mnogo pričakovati, ker je omejen in nenačelen (sklenjen samo za tržaške Slovence in predvideva uvedbo dvojezičnosti samo v taistih krajih, kjer živi vsaj 25 odst. slovenskih prebivalcev).
Kje tičijo vzroki, da smo do sedaj dosegli tako malo uzakonjenih pravde, kljub temu da so nam načeloma priznane s 61. 6 republiške ustave in 61. 3 deželnega statuta? Zelo težko in dolgo bi bilo to ugotavljanje, kar raje prepuščam zgodovinarjem. Neizpodbitno pa je, da smo pri vsaki naši narodnostni zahtevi naleteli vedno na silen odpor vseh reakcionarnih krogov. Italijanske vladne oblasti, zlasti organi varnostne službe, vodijo nad našo manjšino stalno policijsko nadzorstvo, kar je prišlo na dan tudi med razpravo v poslanski zbornici o znani aferi (SI FAR) in nameravanem državnem udaru v juliju 1964. Pos anec Bol-drini (KPI) je 24. julija 1968 obtožil vlado v tem smislu, omenjajte pri tem tajno okrožnico SID (Servizao Informazioni Difesa) št. 1J651045/3, s katero so izrecno dali nalog vsem varnostnim organom, naj vodijo stalno nadzorstvo ned vsako najmanjšo zahtevo, ki jo postavlja narodnostna manjšina, živeča ob vzhodni državni meji. Te izjave in obstoja omenjene o-krožnice ni do danes še nihče zanikal.
Kljub težkemu položaju, v katerem smo se primorani boriti za naš narodnostni obstoj, upam, da bomo v bodočnosti lahko dosegli uzakonitev še drugih pravic. V tern pogledu, mislim, da M bilo nujno predložiti poslanski zbornici bolj obširen zakon, ki naj M zajel v Msiivu temejna vprašanja: uradno priznanje slovenske narodne manjšine, ki živi na Tržaškem, Goriškem kn Videmskem kot enakopravne celote; uradno priznanje enakopravnosti slovenščine in uporabe le-te v vseh javnih in državnih ustanovah, vštevši na sodiščih, skratka, povsod, kjer manjšina prebiva; odprava vseh še obstoječih, za našo manjšino diskriminacijskih fašističnih zakonov. S takim obširnim ali organskim zakonom bi pa le deloma zadostili našim potrebam in težnjam. Potrebno bi Mio doseči še druge »ma njše* zato inske določbe, kot npr. uvedbo krajevne dvojezične toponomastike; vrnitev izvirnih priimkov vsem tistim, ki so jim Mii popačeni Itd. Sicer pa bi vsi bi zakoni, čeravno bi z njimi razpolagali, zelo malo pomenili, če se ne bi naše ljudstvo odločno zavzemalo, da bi ih izvajali. Pri vsem tem razmiš janju o problematiki naše narodnostne manišime ne moremo in ne smemo prezreti njenega gospodarskega stan,ja. ker je od tega v prvi vrsti odvisen njen nadaljnji obstoj in razvoj. S tem poudarkom hočemo predvsem opozoriti na obupe«« gospodarski položaj beneških Slovencev.
Končujem ta izvajanja z velikim zaupanjem v ljudstvo, iz katerega izhajam. To ljudstvo se je znalo vedno hrabro boriti za svoj obstoj v boju proti svoji lastni izo-izolaciji in za enotnost, z itaiijan. delavskim razredom pa je doseglo višjo politično zrelost. In prav v tej enotnosti je jamstvo za dosego uzakonitve tudi narodnostnih pravic.
{Nadaljevanje sledi)
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 21.5. najnižja 14.7, ob 19. url l«.l »top., zračno tlak 1027,3 rahlo nara-iča, veter 13 km/h severovzhodnik, vlaga 32 odst., nebo Jasno, morje rahlo razgibamo, temperatura morja 19.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 10. obtobra DANIJEL
Sonce vzide ob 6.15 in zatone °-17.29 — DolZina dneva 11,14 — L« na vzide ob 5.02 in zatone ob 16,“
Jutri, SOBOTA, 11. oktobra
SAMO
OD 9. DO POLDNE V VSEH MESTIH FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE
Popolnoma uspela splošna deželna stavka za korenite družbene in gospodarske reforme
Povorke in zborovanje na Goldonijevem trgu ■ Govori tajnikov sindikalnih zvez CGJl, CCdL in CISL - Stavki so se pridružili tudi številni dijaki tržaških šol <Delavci večjih tržaških kovinarskih tovarn so nadaljevali stavko vos dan
»Sedanji boji za obnovitev delovnih pogodb se tesno prepletajo z nastopom vsega prebivalstva za korenite socialne reforme, nove oblake gospodarskega razvoja teh področij, za polno zaposlitev delovne sile in proti izseljevanju«, je v svojem govoru na Goldonijevem trgu poudaril tajnik Nove delavske zbornice CGIL Anturo Calabrda in strnil v nekaj stavkih pomen včerajšnje splošne deželne stavke, la je v Trstu, kot v drugih središčih Furlanije - Julijske krajine, popolnoma uspela.
V Trstu so ob devetih delavci v tovarnah, trgovinah, barih in uradih preltiniiil delo in se z javnimi ali lastnimi prometnimi sredstvi prepeljali v mestni center, na Tig Goldoni, kjer je oh desetih bfflo napovedano enotno sindikalno Zborovanje.
Delavci večjih kovinarskih tovarn, ladjedelnice, arzenala, tovarne strojev in pristanišča, so na Goldonijev trg prikorakali v povorki, medtem ko so se začele zbirata gruče študentov in srednješolcev, ki so v znak solidarnosti s splošno borbo delavcev v deželi prekinili pouk za nekaj ur. Tako smo opazili številne skupine dijakov z italijanskih srednjih šol in dijake slovenske višje šole pri Sv. Ivanu. Ti so se po zborovanju udeležili povorke, ki Je šla i» mestnih ulicah, opoldne pa se vrnili spet v svoja šolska poslopja in nadaljevan pouk.
Na čelu povork so delavci nosila rdeče prapore z napisi, M so simbolizirali doseženo enotnost med sindikalnimi organizacijami, v glavnem kratice kovinarskih zvezFIOM,
FEM fin UEUM. Opazili srno tudi redke transparente, ki so povzemali gesla včerajšnje stavke in se zavzemali za pravično socialno sta novanj.sko politiko, za deželna poseg za okrepitev javnih prevozov, šolsko reformo in druge.
Goldonijev trg je večtisočglava množica popolnoma preplavila, med. tem ko so nekatere skupine mladih delavcev in študentov Obšle bhžnje uildoe, pri čemer je prišlo do ostrih sporov z nekaterimi podjetniki, ki so kljub sklepu vseh strokovnih organizacij projadald svoje blago in se skušali, spričo manjše konkurence, tudi okoristiti.
Med terni velja omeniti obe večji mestni veleblagovnici, bife na Pon-tenoftu ter eno izmed novo urejenih «specdaliziranih» trgovin s tekstil-
srars tasAfar
Med včerajšnjo povorko po Ul. Carducci
V SOBOTO OTVORITEV
Hlavatyjevi kraški akvareli v galeriji «Kraške hiše»
Razstava bo odprta do 26. t. m. in bo obsegala 20 najnovejših akvarelov
Naš mojster - akvarelist, pesnik Krasa z govorico barv, Robert Hla-vaty, ta neumorni čarodej čopiča, se bo spet predstavil javnosti s samostojno razstavo. Tokrat v am-biemtu, ki je kot ustvarjen za nje govo umetniško izpoved: v galeriji »Kraške hiše« v Velikem Repnu, kjer bo od 11. do 26. t. m. razstavil 20 najnovejših akvarelov kraš. ke pokrajine. Otvoritev razstave, ki jo prireja Kraška zadruga, bo v soboto ob 18. uri, odprta pa bo dnevno od 17. dio 21. ure ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ter od 16. do 21. ure.
Na kartončku, ki vabi na otvoritev in na ogled razstave, je ravnatelj muzeja «Revoltellai: Glulio Montenero zapisal med drugim:
«Hlavaty je ubral pravo pot že od vsega začetka. Tudi v najbolj zgodnjih akvarelih je že ta vznemirljivi dialog med liričnostjo posamezne izpovedi in osornim odkritjem, da je v stvareh nekaj go-tovec,a. Impresionistični realizem — tradicionalna uporaba akvarelne teh nike, tonalna lestvica, kratke poteze s čopičem nagnjenje k polnemu pripovedovanju v zamotani in u-ravnovešeni kompoziciji — implicitno premaguje nekaj intimnejšega: zdaj morda posamezne barve, zdaj morda svetloba, ki že požira stvari, dasi jo bremenijo mračni in ukazovalni toni...»
Lahko mu pritrdimo, kajti kdor
Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 2. strani
izdelala razvojni gospodarski načrt, izpeljan iz propadlega načrta nekdanjega ministra Pierac curlja, hkrati pa prezrla osnovne potrebe deželnega gospodarstva, ki mora biti orientirano (kot so poudarila tudi trgovski strokovnjaki še v teh dneh) v dežele «tretjega sveta« in evropski Vzhod.
Zadnji je spregovoril tajnik sindikalne organizacije CISL, ki je poudaril, da se razčlenjene borbe po tovarnah nadaljujejo m pozval delavce in vse prebivalstvo k še tesnejši enotnosti in strnjenosti v bodočih spopadih.
M&rmello je nato ostro obsodil socialno politiko deželnega odbora, čeprav Je priznaL, da je del krivde treba pripisati tudi vsedržavni vladi. Velik pomen je pripisal pove. zavi sindikalnih spopadov v strogem pomenu besede s splošnim bojem delavstva za socialne reforme. Tl se morajo kot le izrecno poudafcl — tesno prepletati in dopolnjevati, v nasprotnem
Na Goldonijevem trgu Je zbrani množici spregovoril najprej tajnik OOdL - ULL, dr. Fatobricd, ki se Je v zvezi s sindikalnim nastopom, katerega končna cilj je nav model deželnega gospodarskega razvoja, omenili predvsem ugotovitve vidnih strokovnjakov in ekonomistov, med temi jKrof. Fonteja, poročevalca na tržaški gospodarski konferenci v Januarju 1965, da sloni tižaško gospodarstvo na dveh temeljih --pristaniški dn industrijski dejavno std. Ostale dejavnosti, Je dejal Fabbrioci, so komplementarne in nebistvene. Vsak poskus zamenjati zgodovinske temelje tržaškega, in posredno tudi deželnega, gospodarstva, bi propadel. »Zahtevamo«, ja dejal, »potenciranje hirajočega pristanišča In industrijskih dejavnosti. Naj plačajo tisti, ki morajo piačati, ki so krivi za strašne napake, za samomorilsko politiko v ladjedelništvu, za poskus zaprtja Slavne ladjedelnice »Sv. Marka« in to ne samo na krajevni, temvei vsedržavni ravni«.
Za njim je daijši govor imel tajnik nove delavske zbornice Cala-bna, ki se je najprej skliceval na splošni potek delavskih borb v tej »vroči« Jeseni, v katerih so angažirani milijoni italijanskih delavcev in posredno skoraj vse italijansko prebivalstvo. «Te spopade vodijo in bodo vodili do konca, delavska sindikati, ki se zavedajo svojih odgovornosti. Ne ugajajo nam stavke samo zaradi stavk, smo proti kaosu, ki ga prej povzročajo tasti, Id bi radi z nami špekulirali in nas izzivali, ko pozivajo trgovce k stavkokaištvu, kot če bd te ne trli isti socialni problemi, cene stanovanj, javnih storitev in draginja, kot delavce«.
Calabria je nato naštel kritike, ki jih sindikatom izrekajo ekstremistični »odbori delavcev in študentov«, s sedežem na tržaškem vseučilišču, in med te uvrstil izzi-vašfcl letak, ki so ga ti delili pred tržaškimi in tržrišldimi tovarnami. V njem so očitali delavskim organizacijam, da postajajo opora »sistema«, »kapitalističnega gospodarskega razvojnega načrta« in pod. Tem je Calabria dokumentirano od govoril in mod drugim dejal: »Za nas, in to poudarjamo enkrat za vselej, ni »sistem« nekak «tabti», nikakšen mit, je pač družbena struktura, ki se lahko in se mora spremeniti, tudd v naši državi. Seveda pa se družbene strukture ne dajo spremeniti z akademskimi razpravami afli frazerstvom, pa naj bo to še najbolj »revolucionarno«, s posploševanjem, temveč z ostrimi delavskimi boji«.
Calabria Je nato prešel k vprašanju, ki je bilo med včerajšnjo stavko v ospredju: odnosu sdndi-kaitov, delavskih množic, do deželne ustanove in njene uprave. O tem J« dejal: »Naš nastop ni naperjen proti deželni ustanovi, ki so jo delavci vedno zahtevala, ker Je organ decentralizacije, približevanja problemov prebivalstvu, simo pa proti politiki tistih, ki danes deželo upravljajo«. Težke so odgovornosti, talko na deželni kot na vsedržavni ravni, je nadaljeval taj nik nove DZ CGIL, in pri tem omenil odgovornosti nekdanjega podtajnika on današnjega ministra za državne soudeležbe v industriji, senatorja Čaroma. Ta se mora ob vezati in izpolni« obljubo o novi industrijski pobudi v Trstu, ki naj bd pospešila gospodarski razvoj vsega področja, hkrati pa zaustavila val izseljevanja v tujino in druga Italijanska mesta.
Kritiziral je nato deželo, ki Je
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiHiiiiiiiiiiiiiii
NEKAJ PODATKOV IZ MESEČNEGA POROČILA O CENAH
V septembru se je podražilo meso, olje sir, gorivo itd. - Skodelica kave zdaj 70 lir
Nekoliko se je znižala cena povrtnine - Mleka še vedno primanjkuje Vina bo letos manj, bo pa boljše kakovosti, tako vsaj obljubljajo
v .najkrajšem času »razvodenili«.
Marineilo fit*v5^‘*ot‘ttidi 0tetala dva govornika, zavzel za večje sin. dikaino predstavništvo v deželnih soci ali no -ekon omskih organ ih.
Po govorih so udeleženci zborovanja uprizorili poulično demonstracijo, ki je potekala brez inca-dlemtav. Za reci so sfcrbellli v prvi vrsti sindikalna aktivisti, meditem ko poldcije dejansko sploh ni bilo, z izjemo majhne skupine karabinjerjev, ki pa so povorko samo od dalcc spremljali.
Kolona demonstrantov je šla po Oarduccijevi ulici pod sedež deželnega odlbora na Oberdankevem trgu dn skandirala geslo o ostavki, obšla druge mestne ulice in se na Trgu Umita razšla.
Stavka se je opoldne končala, medtem ko se je po mestnih ulicah obnovil javni in zasebni promet. Izjemo so predstavljala le delavci večjih kovinarskih tovarn, ki so nadaljevali s stavkovnim gibanjem v oikvuru razčlenjenega načrta prekinitev dela. Večina se jih vrne na delo danes, ko bo pričela z delom prva jontranja izmena.
................................■■■■min..................
Resolucija skupine komunističnih poslancev
Zahteva po stvarnem reševanju problemov slovenske manjšine
Ta zahteva je postavljena v okviru številnih perečih
gospodarskih in socialnih vprašanj v naši deželi
Iz mesečnega pregleda, ki ga izdaja poveljstvo tržaških stražnikov povzemamo, da se Je goveje meso na našem področju v preteklem septembru ponovno podražilo pri gčoslRtllu in sicer poprečno za 26-36 lir za kg, in to zlasti zaradi po. manjkanja klavne živine na domačem trgu. Zastoj v uvozu jugoslovanskega mesa, ki ga je le delno kompenziral večji uvoz iz Argen. tine, je močno pritisnil na tržišče. Kakor hitro bo Jugoslavija ponovno pričela dobavljati zadostne količine mesa, bo pritisk na cene popustil. Veleblagovnica Standa je v septembru podražila tudi teletino, tako da so njene cene višje od tistih, ki Jih določa tržaška pre. lektura. Pri vodstvu veleblagovnice se izgovarjajo, da je podražitev ukazala milanska centrala.
Konec poletne sezone so začele cene perutnini občutno popuščati. Poročajo, da so letos v Italiji zredili 20 odst. več perutnine kakor v prejšnjih letih. Tržišče dobra absorbira to meso, vendar pa se v zadnjih tednih močno oipaža u. padanje potrošnje v letoviščaršklh In turističnih središčih. V mesnicah ponovno prodajajo svežo svl. nino, vendar je ta v poprečju za 84 Mr dražja kakor lani. Grosisti trdijo, da se je sviuina podražila že na viru proizvodnje. Edino področje, ki že dolgo ne beleži poseb. rtih premikov, je področje konjske-
Vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji bo predmet splošne parlamentarne razprave, predstavnik vlade pa se bo moral o njej izreči. Skupina komunističnih poslancev (Albin Škerk, Nilde Jotti, Pietro Ingrao, Mario Lizzero, Scai-ni, Maschiella, Raucci, Busetto. E-sposto, Bortot in Vianello) je namreč predložila resolucijo o perečih vprašanjih, ki tarejo deželo Furlanijo - Julijsko krajino in s katerimi bi se vlada morala spoprijeti na osnovi jasnih obvez. Med temi omenjajo podpisniki resolucije pod 4. točko tudi »obvezo načeti in stvarno rešiti, v skladu z ustavnimi določili, vprašanje popolne enakopravnosti na kulturni, šolski, gospodarski in državljanski ravni, slovenske narodne manjšine, ki živi na vsem deželnem ozemlju, tako, da se deželi prizna in okrepi samostojno vlogo in pristnost poseganja na tem področju«.
Resolucija komunističnih poslancev, o kateri bo morala razpravljati na eni izmed svojih plenarnih zasedanj poslanska zbornica, omenja nato gospodarsko zaostalost v deželi in neuresničljivost glavnega dela gospodarskih načrtov za »okrepitev ekonomskega potenciala« Furlanije - Julijske krajine. Poslanci ugotavljajo nato, opirajoč se pri dokazovanju na statistike deželnega gospodarsko-socialnega sveta CRES, da pada indeks zaposlenosti in da se veča število izseljencev iz vseh predelov dežele. Med področji, ki so še posebno gospodarsko zaostala, prištevajo podpisniki resolucije predele v Kamiji in Nadiške doline in druga področja Julijskih pred-alp. Gospodarsko propada tudi de-
želna prestolnica, Trst, zlasti po sklepu o reorganizaciji ladjedelništva v Italiji in zaradi nevzdržnega stanja tržaškega pristanišča.
Spričo vsega tega obvezuje resolucija vlado, naj ukrepa izven obveznosti sprejetih v okviru atlantskega pakta in skupnega evropskega tržišča in prizna Trstu ter deželi mednarodno vlogo, ki ji pripada. Dalje bi se morala vlada obvezati glede izrečene podpore, da bo jedrski pospeševalnik zgrajen v Doberdobu, da bo prišlo do stvarne koordinacije z ministrstvi in drugimi ustanovami, kar se tiče pobud državne in poldržavne industrije IRI, Fincantieri in dr. Končno obvezuje vlado glede izpolnjevanja obveznosti v zvezi s čl. 50 deželnega statuta, kar pomeni, da bi vlada morala izplačati deželi ustrezne prispevke, ki jih omenjeni člen posebnega statuta predvideva.
Vprašanje Grbčeve županu o smodniku pred slov. šolo
Občinska svetovalka KPI Jelka Grbčeva je naslovila včeraj na tržaškega župana pismeno vprašanje v zvezi z smodnikom, ki so ga organi javne varnosti našli pod Oknom slovenske šole pri Sv. Ivanu.
Komunistična občinska svetovalka sprašuje župana, ali se je pozanimal za Izvor in namen tistih, ki so smodnik (čeprav brez detonatorjev) nastavili, kakor tudi, ali Je posredoval pri policijskih oblasteh za jamstva v zvezi z varnostjo slovenskih šolskih poslopij, ki so bila že prej večkrat tarča akcij desničarskih in fašističnih elementov.
ga mesa.
Statično je tudi tržišče z oljčnim oljem. Letošnji pridelek je nekoliko zakasnel, vendar bodo oljke rodile obilno. Nova proizvodnja bo prispela na trg šele prve dni novembra. Semensko olje se je po. dražilo v septembru za 10 lir'pri vseh tovarnah, kar daje slutiti, da se za tem pojavom skriva predhoden sporazum tovarnarjev. V septembru so cene maslu rahlo nihale, v prodaji na drobno pa so se konec meseca ustalile na nekoliko višji ravni. Prav tako beleži rahlo naraščanje cen tudi tržišče z živalskimi maščobami.
Trg s prekajenim mesom je v septembru zabeležil novo povišanje cen in to zlasti v prodaji na drobno. Zanimivo je, da se potrošnja tega blaga stolno veča, ven. dar pa da se potrošniki čedalje bolj usmerjajo k boljšim In Izbranim vrstam, tako da so te stal. no pod pritiskom ter se njihove cene vzporedno postopoma večajo. Na tržaškem trgu je opaziti živahno delovanje nekega lndu. strijca, ki prodaja kuhano šunko po 150 lir boljši kup kakor konkurenti. Kljub temu pa njegova prizadevanja niso mogla zadržat.1 napredovanja cen.
Na trgu s komsenvi ranimi živili Je september potekal razmeroma mimo, pri marelični marmeladi pa so ponovno zabeležili znatno podražitev. Proti koncu meseca so se domača jajca podražila za 5 lir -pri kosu, vendar pa je zadnji trenutek prispela v Itelljo velika pošiljka jajc iz tujine, namenjena v srednjo in južno Italijo, kar je vplivalo na ceno, da se Je po. novno uravnovesila na prejšnji ravni. To v prodaji na debelo: v prodaji na drobno so ostale cene nelzpremenjene.
Mleka še vedno primanjkuje; blago, uvoženo iz Jugoslavije, stane danes okoli 72 lir liter f.co Trst. V septembra so se na Tr. žaškem podražile praktično vse vrste sira, predvsem pa se je po. dražil parmezan. Izbrana vrsta z oznako «panmiggiano-reggiano» se še ril podražila kakor druge vrste parmezana (za 100-200 lir), zato pa napovedujejo njeno podražitev v najkrajšem času.
Med sočivjem se je fižol v sep tembru nekoliko pocenil, razen izbranih vrst; v prodaji na drobno pa so se čutile -posledice pomanjkanja blaga v prejšnjih mesecih, zato so bile kotacije v poprečju višje kakor običajno. Riž od no-vega pridelka se je pocenil v prodaji na debelo za 10.20 lir, medtem ko so ostale cene na drobno nelzpremenjene. Letošnji pridelek kaže dobro in opazovalci menijo, da se bo riž lahko pocenil. V septembru se Je pšenična moka podražila tako v prodaji na debelo, kakor -tudi na drobno: po. dražitev se je sukala na višini 5 Ut -pri kilogramu. Tudi boljše vrste testenin so se podražile na viru proizvodnje, ih sicer zaradi večjih upravnih stroškov pri tovarnah. Podražitev je znašala 4-fl lir pri kilogramu.
Na trgu z vinom ni september prinesel nič novega. Prekupčeval, cl čakajo izsledke letošnje trgatve. Ta naj bi vrgla manj grozdja kakor lani, zato pa naj bi bil pridelek znatno boljši. Tržišče je statično tudi v pričakovanju, kaj bo po 31. oktobru, ko bo stopil v veljavo «skupni trg« EGS za vino.
Tudi kova se Je v septembra podražila:	svetovni	pridelek se
zdaj prodaja po cenah, ki so za 150-200 Ur višje kakor v poletju. To naj M bila zlasti posledica suše in pozneje hudega mraza, M sta uničila skoraj polovico braziL skega pridelka. V prodaji na drobno so novi poviški že prišli do iz. raza in skodelica kave se je v tržaških barih že podražila na 70 lir. Do aprila 1962 smo plačevali
še 40 Ur skodelico črnega poživila, tedaj pa so Jo podražili na 45, Ju. lija 1964 je cena poskočila na 50 Ur, nadaljnji skok na 60 lir pa smo zabeležili 6. novembra 1967. Opazovalci menijo, da bi podražitev kave na viru proizvodnje kvečjemu opravičila povišanje cene skodelice za dve liri, upravljalo! javnih lokalov pa se izgovarjajo, da jih znatno več kakor v preteklosti bremenijo tudi režijski stro. ški.
13. in 23. oktobra stavke kamnarjev
Sindikalne organizacije iz kamnolomov so včeraj zvečer sporočile, da so pogajanja med sindi. kalnimi predstavniki in delodajalci za obnovitev delovne pogodbe bile prekinjene.
Po krajšem posvetu sta tajništvi strokovnih zvez OGIL sklenili o-klicaiti dve vsedržavna stavki ka-mnarske stroke v dneh 13. in 23. oktobra, kakor tudi dvodnevno pokrajinsko stavko, za katero pa še niso določili datuma. Kot prva posledica prekinitve pa je preki. nitev opravljanja vsakršnih posebnih del v prazničnih dneh in nadur
Do prekinitve pogajanj je prišlo, ker so delodajalci vztrajali na svo. jih sta-llščih ln niso hoteli razpravljati o enotno sprejeti delavski osnovi za pogajanja, v kateri je med d-ruglm bila točka o delov-nem umiku (40 ur tedensko v petih dneh) in večji mezdni po. viški.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dn-e 9. oktobra 1969 je v Trstu u-mrto 11 oseb.
UMRLI SO: 91-letna Amel-la Calll-ga ris vd. Brezzl, 57 Jetrna Ma ria Družina por. Ciaoch-i, 89-detmi Guseppe Paole tli, 58-letnil Ca-rlo Oliva, 65-letni Atti-llo Spol verinl, 65-letni Adolfo Frlnguetll, 76-letna Maria Barbich vd. Fragiacomo, 65-letnl Bortolo A-pollonio, 634etna Ol-mpla Fattorin por. Rochelll, 79Jetna Sparta Gher-lani por. Ruzzler, 78-letna Luigia Zorzon vd. Trevlsan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Busollni, Ul. P. Revoltolla 41. Fiz-zul-Olgnola, Corso Italla 14. Prendinl, Ul., T. Vecelllo 24. Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.36 do 1.36)
AlPEsculaplo, Ul. Roma 15. 1NAM, Al Cammello, Drevored XX. septem-bra 4. Alla Maddalena, Ul. Istrla 43. Dr. Codermatz. Ul. Tor S. Piero 2.
Izvršni odbor Slpvenske skupnosti sporoča, da je organizacijski tajnik na razpolago občinstvu vsak delavnik, razen sobote, od 15. do 17. ure na sedežu organizacije. Ul. Machiavelli 22/11. tel. 36275.
pozna Hlavatyja, kot ga poznamo mnogi, ve, da so njegove kraške podobe izpoved njegovega dobrega srca in umetniškega genija, ki mu je že odmeril visoko mesto na pamasu tržaške likovne umetnosti.
Lep simfonični koncert v Verdiju
Razmeroma skromen prispevek tržaški glasbeni jeseni predstavljajo trije simfonični koncerti s katerimi se ta mesec predstavi orkester gledališča Verdi.
Pri včerajšnjem simfoničnem koncertu je kot gost nastopil dirigent Jesus Lopez Cobos. Mladi španski dirigent dobro obvlada tehnično stran dirigiranja ter je posamezna glasbena dela oblikoval muzikalno in stilno odgovarjajoče ter ustvaril z orkestrom tesen kontakt.
Zanimiv spored je v prvem delu obsegal najprej Mozartovo simfonijo v g-molu v kateri slavni salzburški mojster ubira svojevrstne, turobne strune, saj to delo preveva neizrekljiva žalost — kot bi poletni oblak zakril Mozartov sončni značaj,
Posebna pozornost koncertnega občinstva je včeraj veljala Gersh-rvinovemu klavirskemu koncertu v f-duru s solistom Aldom Trammo. Koncert je originalno delo ameriške glasbene literature. Njegov avtor se oblikovno in deloma harmonsko še zgleduje po tradiciji, številne melodične linije in ritmične formule pa kažejo jazzovske elemente.
Pianist Tramma izvrstno obvlada klavirsko igro kar je prišlo zlasti do izraza v zahtevnih ritmičnih fi-guracijah. Z orkestrom se je solist smiselno povezal v prepričljiv glasbeni dialog.
V drugem delu sporeda smo slišali Ravelovo Špansko rapsodijo — zaporedje impresij, ki so jim botrovali tajinstveni španski somrak, tiho koprnenje, ekstaza španskega plesa in vrveče življenje — ter De Fallovo orkestrsko suito Trirogelj-nik (El sombrero de tres picos), ki učinkuje s svojo učinkovitostjo in živahnostjo. Zanimiv zaključni ples Trirogeljnika temelji na španskem ljudskem plesu Jota.
Orkester gledališča Verdi je tudi pri včerajšnjem koncertu potrdil sloves izvrstnega, homogenega simfoničnega ansambla ter je le žal, da ga ne srečujemo pogosteje na koncertnem odru.
-r
V p. d. »Igo Gruden« v Nabrežini
Fotografska razstava o nacističnih taboriščih
Jutri ob 19. uri bo v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini otvoritev fotografske razstave o nacističnih taboriščih. Razstava je zelo zanimiva in prikazuje nacistične zločine, prizore lz življenja v taboriščih smrti, nacistične krvnike, reprodukcije dokumentov, kupe ln kupe okostnjakov, «žive mrtvece« ob osvoboditvi Itd., pričevanja, ki so pretresla vso svetovno javnost.
Prosvetno društvo »France Preše
ren« v Bol Juncu priredi v nedeljo 12. t.m enodnevni izlet v Kromberk in Briška brda. Kosilo v Dobrovem In ogled velike vinske kleti. Vpiso vanje pn Slavi Slavec ln drugih od bornlkih.
SPD priredi 2„ 3. In 4. novembra Izlet z avtobusom v Split, nato pa z gliserjem alr s parnikom na otok Hvar.
Odbor za proslavo bazoviških žrtev organizira v nedeljo, 19. oktobra ob 40-letnicl usmrtitve Vladimira Gortana celodnevni Izlet v Pazin.
Vpisovanje pri SPZ, Ulica Geppa 9, tel. 31119.
SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo odkritja spominske plošče dr. Lojzetu Dolharju, ki bo 12. t. m. ob 10. uri v Tamarju.
SPDT priredi zaključni izlet poletne sezone na Nanos, 19. t. m. Ob tej priliki bodo člani AO seznanili mlade planince z osnovami plezanja. Izletniki, ki želijo z avtobusom do cerkvice sv. Jeronima, se morajo vpisati v Ul. Geppa do 12. t. m. Za udeležence z lastnim prevoznim sredstvom je zbirališče na Razdrtem pri gostilni ob 8.30.
Taborniška organizacija RMV skl-ouje svoj redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 12. oktobra 1969 ob 9.30 na sedežu v Ul. R. Man. na 29.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
OTVORITVENA KRSTNA PREDSTAVA SEZONE 1969 -LEVSTIK — MAHNIČ
MARTIN KRPAN
igra v dveh delih
Kostumograf:
Scenograf:
Glasba:
Režiser:
ALENKA BARTLOVA ing. VIKTOR MOLKA MARJAN VODOPIVEC MIRKO MAHNIČ
V	soboto, 18. oktobra ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA)
V	vlogi Krpana bo nastopil DANILO TURK • JOCO.
ki bo slavil petintridesetletnico gledališkega dela
V	nedeljo, 19. oktobra ob 16. url
del jaki popold.)
V	sredo, 22. oktobra ob 20. uri SREDO)
V	četrtek, 23. oktobra ob 20. uri
ČETRTEK)
(ABONMA RED B - ne-(ABONMA MLADINSKI V (ABONMA MLADINSKI V
Prodaja vstopnic od četrtka, 16. t. m. dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri bla-gajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265.
DRAMSKA SKUPINA SPD TABOR Z OPČIN ponovi na splošno željo občinstva 12. oktobra ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah priljubljeno komedijo
VDOVA ROŠLIJVKA
Občinstvu se bo predstavil tudi novo ustanovljeni
PEVSKI ZBOR SPD TABOR
pod vodstvom prof, SVETKA GRGIČA
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo, 12. oktobra ob 17. uri v Kulturnem domu
KONCERT
godb na pihala
Posamezno ln skupno bodo nastopile godbe iz Doberdoba, Nabrežine, Proseka ln Trebč. Rezervacije vstopnic od četrtka dalje pri SPZ v Ul. Geppa št. 9, tel. 31119.
Vstopnina 300 lir.
Gledališča
VERDI
Pr' blagajni gledališča Verdi se danes začenja prodaja vstopnic za drugi jesenski simfonični koncert, k-' bo v torek, 14. t.m. ob 21. uri.
Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Alfredo Gorzanelli, kot solist pa bo nastopil pianist Lucian o Giar beli a.
Na sporedu so skladbe: Prokof ev
—	Klasična simfonija: Liszt — Prvi koncert za klavir In orkester; Chailly
—	Tritematlčna sonata št. 4; Stra-vinsky — Zar ptica, suita.
Za člane Agimusa so tudi za ta koncert predvideni posebni popusti.
TEATRO STABILE
V gledališču Pollteama Rossettl se nadaljujejo ponovitve Držičeve komedije «Du.ndo Maroje« v italijanski verziji «1 noblli ragusel«. Nocojšnja In Jutrišnja predstava se bosta začeli ob 20.30, za nedeljo pa Je predvidena popoldanska predstava ob 16.30.
Razstave
V	hotelu »APPRODOs v Devinu Je
odprta kiparska razstava Dušana Dža-monje, Draga Tršarja, Bruna Alzet-te, Uga Čari, Marjana Černeta, Luciana Ceschle In Giannma Grimaldl-Ja. Razstava bo trajala do 26. t.m.
V	umetnostni galeriji Barisl v Ul.
Rossettl bo razstavil Mario Murri Izbrane variante na temo »Vsem drage Benetke«. Vsakomur se bo ob pogledu na eksponate vrnila v spomin kakšna podoba, ki Jo Je kdaj doživel med svojim obiskom v Benetkah. Otvoritev razstave bo 11. t.m. ob 18. uri ln bo trajala do 24. t.m. Odprta bo od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure ob delavnlk'h in od 11. do 13. ure ob praznikih.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »France Prešeren« v Boljuncu vabi člane in vaščane na svoj tretji redni občni zbor, k. bo danes, 10. tjm. ob 20.30 v srenjskl hiši. Ob zaključku bo društveni zbor zapel nekaj pesmi.
Prosvetno društvo »Tabor« na op činah obvešča člane in prijatelje društva, da Ima na razpolago abon-maje Slovenskega gledališča za sezono 1969/70. Interesenti Jih dobijo pri odboru društva.
Prosvetno društvo »France Preše rena v Boljuncu obvešča člane, prijatelje društva In ljubitelje gledali-šča, da ima na razpolago abonmaje Slovenskega gledališča za sezono 1969/70. Interesenti naj se zglasijo pri odboru društva.
Bone za knjige za slovenske osnovne šole sprejemata tudi
CARTOLIBRERIE
__ mg m* mm mm mm mm m	v ROJANU; Ul. S. Ermacora 2
Uk Ml H MM Mi Ui	na OPČINAH: Ul. Nazlonala 17
Starši lahko prevzamejo spodaj navedene knjige tudi če ne predložijo takoj bona zanje; «IL GIOCOUERE» - «C0SE NUOVE« - «N0I RAGAZZI* - «EL CORCb - »C0-ME UN GlUOCCb - »LEGGERE £ BELL0» - «GRAZIA» - «L’USIGNOLO» - RAC-CONTI PER UN ANNCb - «PER NOI« . «IL GOMITOLO«
Nazionale 14.00 «Ben Hura. Charito« Heston, Jack Havvkins, Haya H« rareet, Stephen Botd. MGM. Tej chmcolor.
Fenice 16.00 «11 pon te di Remagent George Segal, Robert Vaughn, Be" Gazzara. Panavasion - Technicodof Grattacielo. 16.00 «11 cervello«. Davil Niven, Jean Paul Belmondo. Te-chnicolor.
Eden 16.00 «ln 2 si, in 3 no«. Rot Steiger, Claire Bloom. Technicolof-Prepovedano mladini pod 18. letorii
Excelsior 15.30 «11 commissario Pe' pe». Ugo Tognazzl, Silvia DionislO-Technicodor - Techniscope.
Rltz 16.00 «11 dito plu veloce del VVest«. James Garner. Techn-'color-
Filodrammatico 1630 »Inghilterra n* da«. Technicolor. Prepovedano ml* čilimi pod 18. letom.
Alabarda 16.30 «Le d eol meravigi1* delPamore«. B. Skay, B. de VrieS-Technicolor. Prepovedano mladi"1 pod 18. letom.
Aurora 16.30 »Le avventure dl UM* se«. Techn color.
Crlstallo 15.30 »Vedo nudo«. Ni'"" Manfredi. Technicolor - Clnemascb
pe-
Capltol 16.30 «Funny Glrl«. Barbrt Streisand Omar Sharif. TechnicO lor.
Impero 16,00 «MetW una sera a e* na«. J. L. Trlntignant. Technlcolol-i Prepovedano mladini pod 18. letom-Zadnji dan.
Vlttorlo Veneto 16.30 »Seradno«. A-j Celentano. Technicolor. Prepovedano mladini nod 14, letom.
Ideale 16.00 #lo, 2 ville e 4 scocol®’ tori«. Louis De Funes.	>
Abbazia 16.00 «Colpo di sole«. A1' berto Lionello, Mita Medioi, Land" Buzzanca. Technicolor.
Razna obvestila
Seja odbora sindikata slovensk' šole. Danes, 10. oktobra ob 17. un bo seja odbora Sindikata slovonsK4 šole.
JOSIP VANDOT
Kekčeve
zgodbe
KEKEC na volčji sledi
#	na hudi poti
#	nad samotnim breznom
tiiailta Unjigdhna
TRST • Ulica sv. Frančiška 20 - Telefon 61-792
Darovi in prispevki
Za srečno pot v novo Šolsko let" daruje »Galebu« Anica Kalan 5000
8. t. m. nas je po dolgi bol«**1 za vedno zapustil naš dragi
Anton Blažina
Pogreb bo danes ob 16.30 lz htf* žalosti na proseško pokopališče-Žalujoči družini Blažina ln Cibic
Gabrovec, 10. oktobra 1969.
PRIMORSKI DNEVNIK
Odgovor na vprašanje o kriškem podvozu
Tržaška občinska uprava ne bo, kot vse kaže, obnovila železniškega Podvoza pod Križem, preko katerega so domači kmetje imeli prehod na njive, ker bi stroški za o-taenjeno ureditev bili verjetno preveliki.
V tem smislu je občinski odbornik za javna dela Attilio Mocchi odgovoril komunističnemu občinskemu svetovalcu Francu Gombaču, w je zahteval, naj se podvoz obnovi in uredi tako, da lahko vozijo kmetje skozenj tudi s težjimi mehaničnimi vozili, kot so traktorji in podobne naprave. Podvoz pod ivnzem omenja v neki svoji interpelaciji na ministra za prevoze tudi poslanec škerk. Na to vprašanje je bil prejel pozitivno zagotovilo, toda vse kaže, da bo do dejanske ureditve te, za kriške kmetovalce zelo važne poti, prišlo kdo ve kdaj, ker občinska uprava meni, da so dela preobsežna.
Občinski odbornik za javna dela Attilio Mocchi, je poleg tega odgovorni tudi drugim občinskim svetovalcem v zvezi z ureditvijo nekaterih cest. Tako je svetovalki Jelki Grbec ( KPI) zagotovil, da bo se leto« urejen in razširjen cestni ?daek na Ulici del Friuli od št. 104 dalje za približno 80 metrov. Cesta bo razširjena v smeri bar-kovljanskega svetilnika, na desni strani v hrib. Občinski delavci bodo tudi poskrbeli za odstranitev rastlinja ob cesti.
Ulica del Tirno bo urejena ko bo občinska uprava prejela zagotovila za finansiranje potrebnih del, v višini približno 15 milijonov lri. V tem smislu je odbornik Mocchi odgovoril občinskemu svetovalcu Cre-vatinu (KPI). Liberalcu Traunerju Je zagotovil, da bo v kratkem urejena tudi Ulica del Ricreatorio na Opčinah, Ulica Costalunga na Ko-lonkovcu, medtem ko bo Ulica Pe-tronio urejena ko bodo občinski delavci končali z deli za položitev zadnjega dela grezničnih cevi.
5 -
10. oktobra 1961
Razpis abonmajev Slovenskega gledališča za sezono 1969-70
VRSTA ABONMAJEV:
Premierski
Red A (prva sobota po premieri)
Red B (prva nedelja po premieri)
Red Mladinski v sredo
Red Mladinski v četrtek
Red Okoliški (popoldanska predstava
Red C
Red D
na dan praznika)
Seja posebne deželne komisije
Včeraj popoldne se je pod predsedstvom svetovalca de Rinaldinija sestala posebna deželna komisi ia, ki razpravlja o zakonskem osnutku o novih izdatkih za infrastrukture in o izrednem finansiranju Za razvoj gospodarskih dejavnosti ® višjega šolstva. O zakonu je Poročal svetovalec Del Gobbo (KD). Seje se je udeležil tudi predsednik deželnega odlbora dr. Berzanti. Na Podlagi tega zakonskega osnutka hodo uporabili 13 milijard in 550 milijonov lir iz finančnih prebitkov te let 1968 in 1967. V razpravi so »pregovorili komunisti Baoicehi, Ba-mcettd dn Moschdoni, psiupovec Bet-toll, socialist Pittonl in demokristjana Biancbini in Metus. Komisija se bo zopet sestala v ponedeljek Popoldne.	,w
CENE ZA ABONENTE:	Premiera	Ponovitve
Parter A	(središčni	sedeži) 13.000,—	6.000,—
Parter B	(ostali sedeži)	7.000,—	5.000,—
Bodtoon	5.000,—	3.000,—
MLADINSKI ABONMA OKOLIŠKI ABONMA INVALIDSKI
Ur 2.000,-» 6.000.-» 2.000.-
(preskrbljen prevoz) (za katerokoli vrsto abonmaje!
Razen za premiere razpisuje SG v Trstu tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk na podlagi osnovnega abonmaja. Prvi družinski član doplača lir 2.000.—, vsak nadaljnji družinski član pa lir 1.000.—.
Abonmaji so na razpolago občinstvu ob delavnikih:
OD 10. DO 14. URE V KULTURNEM DOMU,
OD 16. DO 19. URE V TRŽAŠKI KNJIGARNI.
V ABONMAJU JE ŠEST PREDSTAV SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IN ENO GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE.
Abonma je plačljiv v dveh obrokih:	prvi ob vpisu:	drugi
do 31. decembra.
ZA OSTALE OPERNE IN DRAMSKE PREDSTAVE NUDI S G V TRSTU SVOJIM ABONENTOM 50% POPUST.
SINDIKALNE VEST!
Protestna deželna stavka je uspela tudi na Goriškem
Sindikalna zborovanja v Tržiču, Podgori in So-vodnjak - Stavka v Idravščihi in v Stražicah
iiiHiiiiiiiiinuiiiiiimiiuiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiimimtiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiHiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiHifiii
VLJUDNOST PA TAKA.,
Zaradi parkirnega prostora ga je s pestjo po obrazu
Napadeni se je moral zateči v bolnišnico, napadalca pa čaka sodna prijava
Spet je bil parkirni prostor vzrok hudega spora in pretepa, ki se ja za enega od prepirljivcev končal v splošni bolnišnici, za dru-gaga pa se bo najbrž končal s prijavo sodnim oblastem.
Prizorišče razburljivega dogodka je bil predel Lonjerske ceste pred poshlopjem s hišno številko 171/4. Dva moška. 37-letni obrtnik Itaio Peresson in 31-letni pomorščak Mario Detroppo sta se predvčerajšnjim ponoči okrog 23. ure Skoraj istočasno pripeljala vsak s svojim avtomobilom pred poslopje, kjer bivata. Oba namreč prebivata na številki 171. Prvi je prispel Detroppo s fiatom 600 ter se za trenutek ustavil na sredi cestišča. Za njim je kmalu nato privozil se Peresson z «apelom» (BL 49144). Kako so se nato odvijale stvari, ni povsem znano. Peresson je a-
nje kaznivo dejanje, ki sta ga izvršila in zaradi katerega se bosta morala spet zagovarjati pred sodnikom za mladoletnike, je izsiljevanje v škodo drugih mladoletnikov, naj jima posodijo motorna kolesa, s katerimi sta se nekaj časa zabavala, nakar sta vozila vračala.
Mladoletnika, 15-letni Sergio K. in 16-Ietni Claudio S., ki ju je policija aretirala ravno pred gradom sv. Justa, ko sta se tam sprehajala s sumljivimi nameni, sta se že pred približno letom dni proslavila z dejanjem, ki je takrat pretresel javno mnenje. Lanskega avgusta sta namreč oropala neko trafiko v Ulici Coroneo. Zaradi tega ju je sodišče za mladoletne že sodilo, vendar ju kazen, ki sta jo prejela, očitno ni spametovala in bosta mo-
Smrt upokojenca zaradi prebitja lobanje
Osebje Rdečega križa Je moralo Weraj v zgodnjih popoldanskih u-ri»h odhditett na Lonjersko cesto,
°d koder so sporočili, da se je hudo ponesrečil neki prileten moški. Takoj po prihodu na označeni «n kraj so bolničarji ugotovili, da je moški, ki je nezavesten ležal ha pločniku v bližini poslopja s hišno številko 204, res hudo potolčen po glavi. Nemudoma so ga Položili v rešilni avtomobil in od-Mjaid v splošno bolnišnico, kjer k t> s strogo pridržano prognozo »prejeli na nevrokirurškem oddelku. Moški si Je verjetno prebil lobanjo. Tako so vsaj izjavili zdravniki, ki so si nato nekaj ur pri-*®devall, da bd mu rešili življenje.
Njihovo prizadevanje pa je bilo »»man, kajti že ob 19. uri so lz bolnišnic s sporočili, da je podlegel hudim telesnim poškodbam.
Nesrečna žrtev Je 60-letnd upokojenec Luigl Camoiand z Lonjerske ce*te št. 204. Orožniki, ki so uvedli preiskavo o nesreči so izjavili, da *» je Canciamd vračal okrog 13. ure Preoej vinjen proti domu. Nekaj hietrov pred domom pa se je nenadoma zgruditi na tla ter z glavo Udaril ob rob pločnika.
Mll'i m,, m,,,,,  ...................m mn HM mitu    
PREPKEČENA NEVARNOST IlUDE EKSPLOZIJE
Odprta plinska jeklenka v tovornjaku za smeti
Jeklenko je nekdo odvrgel v posodo za smeti v
UL Ginnastica - Opozorilo urada za mestno čistočo
gentom Javne varnosti, ki .jih je
sam poklical na kraj prepira, iz- ocltno ni spametovala in bosta m javil, da je Mtropph Večkrat na-1 rala v kratkem spet za rešetke, prosil naj se umakne s ceste, da bo lahko parkiral coj avtomobil; on pa v odgovor izstopil iz svojega avtomobila, se mu približal ter ja dvakrat s pestjo udaril v obraz.
Jeltroppo pa je s svoje strani izjavil, da ga je Peresson sicer res pozval naj se umakne, a z bese-
60 milijonov lir za razvoj zadrug
Na predlog deželnega odbornika zadružništvo in nadzorstvo nad
dami, ki jih zaradi njihove vul- za zadružništvo in nadzorstvo nad Burnosti ni mogoče ponoviti. Da bi! zadrugami Varisca je deželni od -■	• • ■	■ • bor odobril podelitev 60 milijonov
lir prispevkov za pobude, katerih namen je razvoj zadružništva. Pri-
svojo trditev lahko agentom dokazal. je pomorščak poklical za pričo Furia Giorgija, ki je šel ravno takrat mimo. Pričevanje Giorgija pa nd razjasnilo ničesar. Povedal je, da je šel mimo šele tedaj, ko je bil prepir v polnem teku In zato ni mogel vedeti, kdo te kriv in kdo ne.
Ko so agenti prepirljivca pomirili, se je Peresson odpeljal s svojim avtomobilom v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki dali prvo pomoč zaradi udarcev v obraz, še prej pa je agentom zatrdil, da bo mladega pomorščaka prijavil sodnim oblastem.
Nepoboljšljiva
mladoletnika
Po nalogu okrajnega sodišča za mladoletne so agenti letečega oddelka tržaške kvesture predvčerajšnjim popolden aretirali in odvedli v koronejske zapore dva mladoletnika, ki sta imela že večkrat opravka z varnostnimi organi. Zad-
Uslužbenci mestne čistoče so vče-f*J odkrili in preprečili nevarnost, 3 bi lahko imela zelo hude posle-Pri natovarjanju smeti na Phftoben tovornjak, so nevede na-polno plinsko jeklenko z od-pipo. Zadostovala bi ena sa-iskrica, pa bi se z jeklenko lahko raztreščil tudi tovor-"J«t. Nevami tovor je pravočasno rhkril uslužbenec Bruno Bossi, ki * nemudoma ustavil avtomatično "»Pravo za natovarjanje ter med ®Jjetoni poiskal jeklenko ter jo za-
_ Dogodek se je pripetil v Ulici jjhnastica. Jeklenko je nekdo od-v nabiralnik za smeti najbrž .. »nem izmed poslopij omenjene ftoe. Nabiralnik so nato s poseb-'Jhh vozičkom prepeljali uslužbenki« mes*ne čistoče do tovornjaka, jer so smeti z jeklenko vred stre-v*^Y«nj. O dogodku so gasilci u-Preiskavo.
,yr»d za mestno čistočo vabi ob f~*h dogodku vse prebivalstvo, naj £ Previdno pri odlaganju smeti, predvsem pa naj pazi pri odlaganj* katodnih cevi in neonskih sve-tor pepela v zimskem času.
Z avtom v taksi
Včaraj zjutraj, nekaj pred 10. u-5”* Je bilo v Ulici Filzi nenavad-razgibano. Promet je bil ustav-Pomikala sta se le avtomobil Pometne policije in rešilni avto, b 'ftoi kinomatografa cVittorio Ve-“te pa je bila gruča ljudi; Vzrok
vsega tega je bilo hudo trčenje dveh avtomobilov, do katerega je prišlo malo prej na križišču Ulice Filzi z Ulico Gatteri.
V nesrečo sta bila zapletena fiat 124 z registracijo TS 105001, ki ga je upravljal 30-letni Giorgio Flori-dia iz Ulice Caboto 14, in taksi r. registracijo TS 110563, ki ga je u-pravljal 60-letni Pietro Favano »z Ulice Boito 7. Fiat 124 je vozil po Ulici Filzi v smeri Korza, na orne njenem križišču pa je trčil v taksi, ki je prihajal z njegove desne. Trčenje je bilo tako silovito, da je taksi vrglo na pločnik, nakar je z zadnjim desnim delom trčil še ob vogal kinematografa.
Pri nesreči se je lažje ranil Flo-ridia, ki se je sam zatekel po pomoč v splošno bolnišnico, hujše pa so bile poškodbe, ki jih je utrpel 35-letni avstralski državljan Frank John Lofs iz Authoda, ki se je peljal v taxiju. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom RK ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi hudega udarca v glavo. Okreval bo v šestih dneh.
V septembru so bdili na javnih prostorih Izgubljeni lin najdeni naslednji predmeti: tuje in ditefldjan-ska valuta, denarnice, ure, zaponka, verižice, zapestndoe, vžigalnik, puška, knjige, preobleka za motor, volneni golf, torbdoe, dežniki, bluze, hlače, krila, ženska jopa, spodnje hlače, nogavice, aktovka, zavoj s trikotažo.
spevke dobi 115 združenj in zadrug, In sicer na podlagi deželnega zakona štev. 23 lz leta 1965. Denar bodo razdelili na podlagi predlogov deželne komisije za zadružništvo, ki je posvetovalni organ dežele za to panogo. Na ta način so hoteli okrepiti združenja, ki zastopajo, ščitijo in pomagajo zadružnemu gibanju, s čimer daje dežela pravzaprav pomoč zadrugam. Temu ukrepu bo sledil še eden, ko bodo izvedli proračunsko spremembo. Dežela hoče namreč okrepiti tudi propagando za zadružništvo. Sedaj je v teku tudi proučevanje potreb zadružnega gibanja v deželi.
Dodelitev del za reguliranje Jezernice in Nadiže
V prostorih deželnega odbaml-štva za .javna dela v Trstu so dodelili z zasebno licitacijo dvoje javnih del, In sicer na podlagi deželnega zakona štev. 12 iz leta 1966, ki predvideva nakazila za preprečevanje naravnih nezgod
Prvo delo se tiče utrditve bregov dveh potokov v Rabl ju v Tr-bišld občini. Dela so dodelili podjetju Agolzer s Pootebe. Na enem potoku bodo zgradili pet prečnih pregrad, da se ublažijo učinki deroče vode, ki ob povodnjih odnaša zemljo. Nadalje bodo utrdili bregove s cementno oblogo. V potoku Jezernici pa bodo poglobili dno, to je izkopali strugo da bo dovolj globoka za narasle vode.
Drugo delo pa se tiče reguliranja struge Nadiže pri naselju Ora-saria v občini Premariacco. Predvsem bodo odstranili staro pregrado ter namestili na desnem bregu reke kovinske mreže z gruščem. Ob levem bregu pa bodo poglobili strugo. Poleg tega bodo utrdili ploščad pod župno cerkvijo v Orasa-rdl, tako da se zaustavi zemeljski usad ter se omogoči bolj reden odtok vode. Ta dela bo opravilo podjetje Itaio Marin iz Forgari.je v Furlaniji. Odbomlštvo je odredilo, da se bodo ta dela zaradi nujnosti takoj začela.
Zakasnitev nadzidave županstva v Števerjanu
Z nadzidavo županstva v Števerjanu še niso začeli, ker je med tem časom nastala stavka grad-talnskih delavcev. Že v začetku preteklega tedna so pripeljali potrebne zidarske stroje, ki pa stojijo bre zdela. (Mm bo zaključena stavka gradbincev pa namerava podjetje takoj začeti z delom, dokler traja lepo vreme.
Med tem se bo Jiutrl, v ponedeljek izselila občinska uprava začasno v prosotre župnijskega doma višje gori proti oericvi, kjer bo-bo ostali dokler ne bodo toliko zaključena dela, da se bodo lahko vrnili nazaj v svoje stare urade.
Včerajšnje splošne stavke, ki je veljala za celotno področje naše dežele in so jo progasile vse tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, je prav dobro uspela. Udeležili so se je Industrijski delavci na Goriškem skoraj v celoti. Pozivu za stavko so se odzvali tudi avtoprevozniki v mestu in na medkrajevnih progah. Stavkali so tudi mestni pometači In druge občinske službe.
V zvezi s splošno deželno stavko so proglasili 24-urno stavko tudi delavci goriškdh tovarn SAFOG 1n NSG. Prav tako so izvedli 24-urno stavko tudi v tekstilnih tovarnah Intes In Tordtura di Vlttorio Ve-neto v Zdravščind zaradi zahtev, ki jih postavljajo delavci teh tovarn v svojem delovnem razmerju. Med dopoldansko stavko je bilo ob 11. uri sindikalno zborov«-nje pred tekstilno tovarno v Podgori na katerem so govorih predstavniki treh sindikatov o namenu in pomenu splošne stavke v naši deželi, da bi z njo pripravili pristojne deželne in druge organe za večjo zavzetost pri obrambi in reševanju delavskih in gospodarskih problemov naše dežele. Podobno zborovanje je bilo tudi pred tekstilno tovarno v Sovodnjah.
Osrednje zborovanje za Goriško pa je bilo ob 10. uri dopoldne na Trgu republike v Tržiču, kjer se je zbrala velika množica delavcev in meščanov, ki so jim govorili predstavniki treh sindikalnih organizacij. V Tržiču in drugih manjših središčih so sodelovali pri stavki tudi trgovine, javni lokali in razna podjetja. V Gorici pa so bile trgovine in javni lokali odprti morda tudi zato, ker Zveza trgovcev ni, kolikor nam je znano, izdala nobenega navodila v tej zadevi.
proučevanje naprav za predelavo,, rili o važnosti delovan ja komisi je tipizacijo in prodajo briških in za vinogradništvo na Goriškem, gc riških viin. V komisiji so dir. kjer imajo mali vinogradniki ve-D Aquno, funkcionar omenjenega like težave, saj ne morejo kriti ministrstva, prof. Corfu, predsed- stroškov za zadružne organe. rflk	za Popoldne si je komisija ogleda-
--- —— — - - • - —	/IU
predelovanje žita iz Cal-tagironeja in dr. Pertioark. ravnatelj glavne tržnice v Veroni. Komisijo je sprejel predsednik ERSA Lucca. Sestanka sta se udeležila tudi deželni ravnatelj za kmetijstvo dr. Angeli in načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzomištva v Gorici dr. Marši. Na sestanku so se pogovo-
Fredsedruik Zveze trgovcev goriš-ke pokrajine rag. Gilberto Barnaba nam je včeraj poslal dolgo pismo v katerem polemizira z našim člankom z naslovom »Zopet gonja proti Slovencem!«, ki je bil objavljen v našem listu v nedeljo 5. oktobra t. 1.
V pismu je rečeno, da je naš 'list ostro napadel Zvezo trgovcev, iaue V rnuin rer ^ smo'-1° obtoždld da izvaja et-se je sestala s'krminskim župa-1™*110 diskriminacijo s svojim jav-nom in odborniki, ki so jo sezna-1 nam nastopom proti imenovanju nili z občinskim regulacijskim na- «slovpnskega» (navedndce so delo
črtom ln ji pokazali površino, na ”-------- *- -
kateri bodo zgradili zadružno klet.
Ravno obisk ministrske komisije je korak naprej k uresničenju tega načrta.
la nekatere vinograde v Brdih ter
ZVEZA TRGOVCEV PROTESTIRA IN UGOTAVLJA...
ŠE POLEMIKA OKROG SLOVENSKIH TRGOVCEV
Polo mika Zveze trgovcev z našim Ustom
V NEDELJO, 12. T. M. DOPOLDNE
bo v Doberdobu odkritje spomenika padlim borcem
z naslednjim sporedom:
ob 9. uri — budnica z godbo po vasi
ob 10. uri — otvoritev fotografske razstave iz NOB
ob 10.30 — odkritje spomenika in govori
Sledi kulturni del na katerem nastopajo: združeni pevski zbori z Goriškega; godba na pihala «Kras»; člana Slovenskega gledališča iz Trsta ln dva učenca osnovne šole iz Doberdoba.
Pripavljalmi odbor vabi bivše borce, njihove družine in vse napredne posameznike din organizacije, naj pridejo polnoštevilno k odkritju spomenika in proslavi junaških padlih borcev.
Vložitev prošenj za šolske podpore v Gorici
Goriško županstvo obvešča vse prizadete, da zapade rok za vložitev prošenj za dosego šolske podpore kot predvideno v deželnem zakonu št. 19 od 6. septembra 1965 dne 31. oktobra.
Prošnje na prostem papirju je treba nasloviti na župana in jih vložiti v občinskem protokolnem uradu. Tam dobijo proslici tudi vsa podrobnejša pojasnila.
.Zveze trgovčev) trgovca 'Viktorja Vižintina1 v ožji odbor trgovinske zbornice kot zastopnika kategorije zunanjetrgovinskih operaterjev Po mnenju člankarja, nadaljuje pi simo, naj hi ta diskriminacijska politika voditeljev Zveze bila v nasprotju s politiko dobrega sosedstva med obmejnimi državami in naj bd privedla do izgube članstva.
V	pismu Je rečeno, da so take trditve našega lista neresnične, ker je v vodilnih oragnih goriške Zveze trgovcev vrsta voditeljev, ki so slovenskega izvora (origine slovena da v zvezi obstoja bratsko vzdušje med gariškdmd trgovci slovenskega in italijanskega izvora, da so bdll ljudje izbrani na vodilna mesta ne zairadd neke želje po ravnotežju, marveč samo zaradi njihovih osebnih sposobnosti in prizadevanj.
V	zadevi imenovanja trgovca Viktorja Vižintina v ožji odbor goriške trgovinske zbornice ponavlja Zveza trgovcev svojo tezo, da Vižintin ne more zastopati kategorije, ki je v Zvezi organizirana, da mu Zveza ne daje nobene pravice, da bd kategorijo zastopal. To je, tako nadaljuje pismo, stvar principa. Zastopstvo naj ima zaupni mandat in sodelovanje, kd ga ni Zveza
--------------------------- Vižintinu nikdar dala; bo morda
..........................................................................
DNE 25. IN 26. OKTOBRA NA GRADU
Srečanje planincev treh dežel s proslavo Kugyja v Gorici
Pnjšnja srečanja so bila v Beljaku, Vidmu in Ljubljani
V Gorici sestanek ministrske podkomisije za zadružne kleti v Brdih
V sredo 2jutraj se le v Gorici sestala v prostorih ERSA podkomisija, ki jo je ustanovilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdove za
V diuhu velikega primorskega planinca Jullusa Kugyja se planinci treh dežel: Furlanije - Jul. krajine, Slovenije ln Koroške, že nekaj let vsako jesen srečajo na posebnem zborovanju, da bi se po. govorili o medsebojnem sodelovanju, da bi v Imenu naših planin, v imenu Julijskih Alp, ki povezujejo vse tri dežele ln v njih živeče narode, utrdili mir in mimo ter prjateljsko sožitje. Leta 1965 je bi. lo prvo tako srečanje v Beljaku na Koroškem, naslednje leto v Vidmu, leta 1967 v Ljubljani In lani zopet v Beljaku
Lani Je bilo tako srečanje pod geslom «Od Julijskih alp do planin vsega sveta.
Letos bo tako srečanje planincev v Gorici ln sicer na Goriškem gradu 25. ln 26 oktobra. V Gorici Je za to srečanje veliko zanima, nje med domačimi planinci, tudi zato, ker se bo vršilo v Imenu ve-itkega planinca In planinskega pisatelja Jullusa Kugjrja, velikega ljubitelja in oboževalca Julijskih lap, ki je celo svojo 80-letnico pro. slaivll na vrhu Triglava, kamor je prišel sam s svojimi močim In ki
nudili 1X1 tvi
......niNNIIIIIIIIIIIll|||||Hi|||||||||||||||H||l|mi||l,|l|tllHI||||||||||||||||||||||||||||N|||a|||||||||||a||)|||Uw
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
Brata sta bila obsojena zaradi raztrgane prepustnice
Ker je tu pa tam pomagal delati copate je menil, da je bil v rednem službenem razmerju
Pred groiiškim oikirajcniin sodimi-1 Piri drugi raabravi se le moral ocuacnm v irotn«	.
kom v Gorici so včeraj zapet dh. I zagovarjati 66-letni upokojenec Ric- na jutrišnji! seli	° n&j 5?
raivmavall zadevo iztrganih listov candb Glard« Iz Gorice. Ul. Di | razpravljali o'H“v1^>?
Manzano 6 Tožil »a ie Miz-iHoi« „ ________ _	, , . varni bol-
so miu po zadnji vojni postavili nad Trento lep spomenik.
Kugy ima svojo domovinsko pravico v vseh treh mejnih deželah. On namreč Izhaja lz koroške družine, živel ln delal je v Trstu ro. dtl pa se je v Gorici leta 1858. v dvorcu grofov Coronini. Kugy predstavila najlepšd simbol, saj sl je s svojim življenjem ln delom že tistikrat prizadeval za zbliža-nje in dobro sosedstvo vseh na. rodov, ki jih Julijske alpe povezujejo in združujejo. To Je Jasno razvidno tudi iz njegovih knjig. CAI (Kalij anski planinski klub) sl Je zadal nalogo, da bo poskrbel za ponatis ali novo izdajo njegovih izbranih del v Italijanščini. Med temi je njegova knjiga «Tz življenja planinca». ki ji bo sledila «Bno ž.vljanje za delo. planine in glas. bo» ter tretla »Ilustrirane Julijske Alpe«, ki jo pripravlja gorišk) literat, Ervtno Pooar v Italjanskem prevodu Lz nemščine. S tem hoče CAI tudi v Italijanščini prkfazatl to trilogijo planinske literature, ki Ima nedvomno veliko vrednost za planinstvo r.a splošno. Seveda ima-mo tudi v slovenščini dobre prevode Kuigojevlh dal ln tudi druga dela, ki obravnavajo njegovo živ. ljemje. V Treniti, kjer je preživel vse svoje počitnice ln kjer Je bil njegov Izhod za planinske ture pa ^	l,re,>na njegova soba
m v bližini -znan planinski vrt "Julijana«, ki nosi njegovo Ime.
Interpelacija zaradi Solvaya
Komunistični občinski svetovalci v Tržiču so poslali županu interpelacijo, v kateri zahtevajo naj bi
hiši štev. 6. Odipleljali so ga v sodne zapore v Gorici ln prijavili sodišču zaradi tatvine.
lz prepustnic.
Na zatožni klopi Je bil 20-letm.l geometer Alfiredo Padoan ie Gradiške, Ul. Mamzoni 12; z njim pa je soobtožen v odsotnosti njegov brat 24-letni Aldo Padoan prani ta. ko lz Gradiške. V obtožnici Je rečeno, da sta soodgovorna za lz-trganije dveh listov lz Aldove pre. puistnice, da bi ta Sel lahko večkrat s tem dokumentom na drugo stran meje. Liste naj bi tetrgal Alfredo vendar z vednostjo brata Alda. To se Je zgodilo 4. avgusta lani na mejnem prehodu pri Rdeči hiši, kjer so obmejni organi takoj ugotovili nepravilnost.
Držaivnl tožilec Je pripomnil, da je v teku v Zbornici postopek za odobritev novih predpisov za pro-met s prepustnicami, ki bo omogočal neomejeno število prehodov meje; na tej osnovi Je predlagal oprostitev Alda zaradi pomanjka. nja dokazov, za brata Alfreda pa je predlagal tri mesece zapora z olajšavami. Sodnik pa Je obsodil oba brata ln sicer je Aldu Pa-doanu prisodil dva meseca ln 10 dni zapora, Alfredu pa 2 meseca In 25 dni; oba bosta morala plačati tudi sodne stroške. Branila sta ju odv. Pedironi ln dr. Roma. na Caposotto.
Manzano 6. Tožil ga Je MicheHe Verdollva, ki pravtako stanuje v Gorici v domu onemoglih odnosno brezposelnih v Ul. Baimontl. Verdollva navaja v obtožnici, da mu Giandlnd dolguije še 117.152 lir na račun Izrednega dela, odškod. nlno dela. odškodnino za neizkoriščene počitnice in za odpravnino za dobo od 13. Junija do 30. novembra 1967, ko da je delal pri njem.
Giardinl Je izjavil, da Verdollva ni bil nikoli pri njem v službe, nem razmerju. Povedal je, da Je on Invalid s skromno pokojnino 37.000 Ur mesečno, ki jo skuša zaokrožiti s tem da s pomočjo vse svoje družine izdeluje copate ter Jih prodaja predvsem v otroške zavode. Verdollva da pozna in ko ga je po nekaj letih srečal na ulici, se mu je ta ponudil, da bo prišel včasih k njemu pomagat, brez kakršnih koli obvez. Tudi Verdollva je priznal, da mu Je v presledkih izplačal Giardinl o-krog 250 tisoč lir.
Na osnovi teh in drugih Izjav Je sodnik oprostil obtoženega Glar. dlnlja zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga Je dr. Gregorlg.
Drž. Tožilec odv. Giannatasslo; sodnik dr. Baillarini, zap. Magda Massl.
vay v zvezi z obiskom delničarja Solvaya. KPI Je izdala tudi sporočilo v katerem ugotavlja, da še vedno čakajo na odgovor rimske vlade glede na predlog, naj bf IRI in druge državne ustanove skupaj z delavci prevzele kemično tovarno.
Tržiški župan pa je prejel pismo ministra za Industrijo Magrija, ki mu sporoča o isti zadevi, da Je urgiral prihod predstavnika ameriške družbe, ki naj bi odprla nadomestno industrijo. Cim bo prejel o zadevi odgovor, bo to takoj sporočil tudi županu v Tržiču.
Policija ga je presenetila v ukradenem avtomobilu
Cestna policija iz Tržiča je skušala ponoči ob 1.10 v Ulici Bolto v Tržiču ustaviti avto fiat 600, ki Je vozil s slepečimi lučmi. Šofer pa ni ustavil ampak je še pospešil bralno in zavil v neko stransko ulico. Policija pa ga je prehitela ln mu onemogočila pobeg. Ugotovili so, da gre za mornarja neke libanonske ladje, 27Jetnega Trazi-ga Skvora, M služi na ladji «Ele-na», «ct je zasidrana v Portorosegi. Ugotovili so nadalje, da je mornar avto ukradel Mariji Rapozzi iz Ul. Matteottl v Tržiču, kjer stanuje v
Starček je padel ko je hotel Iz avta
Z rešilnim vozom ZK so včeraj nekaj pred poldnem pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 86-Iet-nega Jožefa Gergio lz Gorice Ul. Gadoma, kd se je malo prej ponesrečil na cesti, ko je hotei stopiti z avtomobila pa se mu je spodrsnilo in je padel. Zdravniki so mu ugotovi)! udarec z bulo na levem licu in rano nad levim očesom. Pridržali so ga na zdravljenju
KOR ZO. 17.30—22.00:	»Pri m;, che
vemga l’invemo», D Nlven in A. Karina; ameriški barvni film. VERDI. 17.00: «La Iegione del dan-nati«, Jack Palanoe in T Hunter. Ameriški klnemaskope v barvah MODERNISSIMO. 17.00-22.00: »Per un pugno di doilart«, C East-wood, G. Volantč; kinemaskop-ski film v barvah.
VITTORIA. 17.15—21.30: «La virtii sdrajata1,), O. Sharif ln A. Aimee: ameriški barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15:	«L’incredibile
furto dl mlster Girasoleo, Walt Disneyev film v barvah, z D. Van Dycke in E. G. Robinson.
Trii d
AZZURRO. 17.30: »Le sbomie nel pubblico«, Yves Montand ln I. Papas.
EXC.ELSIOR. 16.00: «Vedo nudo», Nino Manfredi, Silva Koščina PRINCIPE. 17.30:	«11 dito nella
Piagai), K. Kinskl in G. Hilton, v barvah.
Arovu t.orica
SOČA (Nova Gorica):	«Ugrabitev
človeka«, italijanski barvni film film — ob 18. in 20.
DESKLE: «Simfonija herojev«, a-meriški barvni film — ob 19.30. SVOBODA (Šempeter):	»Joe iz
Navahe«, ameriški bar, . film — ob 18. in 20.
RENČE: «ZadnJ1 vlak lz Katange«, ameriški barvni film.
PRVACINA: «Viva Zapata«, ameriški film — ob 20.
SEMPAS: »Manon«, ameriški film ob 20.
KANAL: »Steklenica, ki ubija«, japonski barvni film — ob 20. POTUJOČI KINO — LOKVE: «Od tod do večnosti«, ob 20.
— citiramo vedno pasmo in ugotavljamo možrnoslno obliko — dobri trgovec, bo zastopnik politične stranke, v Zvezi trgovcev pa je popolnoma neznan. Pismo trdi nadalje, da bd nastopili enako, če bd bil Vižintin Italijan.
V pismu je nadalje rečeno, da je vse ostalo navadna špekulacija, da se hoče razdvojiti slovenske od italijanskih trgovcev, pri katetrih ni bilo nikdar zaradi jezika razlike v gospodarstvu ali človečriosti. Pismo nadaljuje še z ugotovitvijo, da je prav Zveza trgovcev postaviia temelje za sodelovanje s sosedno Jugoslavijo v trenutku, ko je bila situacija nevarna, in da je prav to pripomoglo, tudi s sodelovanjem jugoslovanskih gospodarskih organov, do talso širokih gospodarskih, kulturnih m človeških Stikov, ki so za vzgled vsemu svetu. Pismo se zaključuje z vprašanjem: «Ne vemo če sd lahko Primorski dnevnik lasti tolikšne zasluge!«
Do tu pismo. Očitno smo zadeli v živo, če smo priča takemu ostremu odgovoru. Sestavljalcem pisma bi lahko, v zvezi z njihovim zadnjim vprašanjem, svetovali, naj si v katerikoli j>avni knjižnici ali pa v naSem uredništvu preberejo kolekcijo našega dnevnika od leta 1945 dalje. Ugotovili bodo, da si je naš list vedno prizadeval za sožitje med Italijo in Jugoslavijo, medtem ko so bila stališčo listov, ki jih oni podpirajo in ki nie podpirajo, popolnoma nasprotna.
Trdijo, da je njihova zasluga, da je prišlo do odprtja meje in do tako širokih gospodarskih in kulturnih stikov med Italijo in Jugoslavijo. Ali so morda že pozabili, da so bili prav nekateri ljudje iz njihovega današnjega ali prejšnjega vodilnega kroga med tistimi, ki so hoteli na vsak način onemogočiti nastop slovenskih zborov fiz Jugoslavije!) m prvem mednarodnem pevskem tekdovanju «Seghiz-zi?»
Trdijo, da je v njihovi organizaciji vedno vladalo enakopravno vzdušje. Vprašamo jih: Ce je imenovanje članov trgovinske zbornice izključno vaša domena fin vemo, dši ni tako, ker ne obstoja nikak zakon, ki bi to predvideval), zakaj niste v preteklosti nikdar predlagali Slovenca ali pa človeka «slo-venskega izvora» (morda je za nekatere ta dicitura manj kompromi-tirajoča) v vodilne orpane trgovinske zbornlcfl. ,.Celo v okr^g sto imen dolgem imeniku čUvmv gospodarske konzulte stežka najdemo slovensko ime: in vendarle je na Goriškem cela vrsta slovenskih trgovcev in operaterjev.
Nimamo nič proti bivšemu predsedniku trgovinske zbornice in mn želimo, da bi čimprej okreml. So pa nekateri ljudje, ki jim je Bres-sanova bolezen pomenila srečno naključje v prid določeni intrigi. Z administrativnim aktom hoče-o doseči politični efekt Logično >e, da si ne ujiaja v odkrito borbo proti slovenskim trgovcem, ker bi bila tako igra preveč odkrita in konec koncev bi se jim niti ne izplačala. Ni več mo*no danes odpirati in podpirati do slovenskih trgovcev konkurenčne trgovine, kot so še delali pred desetimi leti. Danes ni niti več mogoče prepovedovati uslužbencem, da bi no-šiljali sr<m° otroke v slovenske šote ker v trgovinah potrebujejo ljudi, ki znajo slovensko zaradi vedno večjega števila jugoslovanskih kuncev
Ce so *e bili tako odkriti do problemov slovenskih trgovcev, jih vprašamo rnkaj so sprožili tak tip člnnkov kot je b\l oni p «Ptccolu» letos 7. avgusta (omenimo še, da takrat niso našemu listu poslali svojega protesta!), kjer je anonimno člankar očital Vižintinu njegovo slovensko narodnost
Sicer pa je problem širši in ne zadem samo osebe nekega trgovca ali določene strokovne zveze V zadnjem času ugotavljamo, da je politika sodelovanja nekoliko zavila. Očitno se nekateri ljudje bojijo, da so v tej politiki ■sodelovanj s slovensko etnično skupnostjo in z Jugoslavijo šli predaleč.
DEŽURNI LEKARNI GORICA
Danes ves dan ta ponoči Je odprta lekarna PONTONI BASSI Raštel 26, tel. 33-49.
TRŽIČ
Danes ves dan ta ponoči Je v Tržiču odprta lekarna «A1 Reden-tore« — dr. Ennerl ta De Nordis — Trg republike 23 - tel. 72340.
Cestni promet ob proslavi v Doberdobu
Na osnovi zadevne prošnje župi na iz Doberdoba Je predsednik p< krajinske uprave dr. Chientaro odredil, naj bo v nedeljo, 12. akte bra, ob priliki odkritja spomenik padlim borcem v Doberdobu zapi ta za promet cesta iz Selc skoa Doberdob do Devetakov. Prepove velja od 8. do 14. ure.
Promet bodo v tem času pr« usmerili po Ulici Giardino v Dc berdobu. Občinska uprava je doli na postaviti ustrezne prometu znake.
Slovensko planinsko društvo Gorici priredi v nedeljo, 12. okt< bra zadnji letošnji vzpon na Sv njak (1637 m) pri Bovcu Inf o; maedje pri tajnici Smetovi, Ulic Ascoll 1, tel. 24-95
Za družinski izlet v Pulo tn Ops tijo, ki ga prireja SPD v nedelj« 19. oktobra, je že toliko vpisov, d je prvi avtobus zaseden. Nadaljuj se vpisovanje za drugi avtobus, č bo dovolj prijavljencev. Vpdsovs nje pri odborniku Koshutl, Ulic Mameid, tel. 52-65.
K>3 “
in
KOŠARKA
VČERAJ V SKEDNJU
Tri zmage naših košarkarjev
Viden napredek vseh treh slovenskih peterk • Srečanje mladincev še najbolj izenačeno
Včeraj so naši košarkarji imeli pravi «špantmi dan» s Skedenjsklm društvom Sarvolane. Naša moštva so namreč odigrala tri zelo ko. ristna srečanja, ki so pokazala, da je naša košarka napredovala Tako naraščajniki Poleta, kot ml a dinci in člani Bora so odprav il svoje nasprotnike s prepričljivimi izidi.
Posamezna srečanja.
. Naraščajniki POLET — SERVOLANA 72:21
(34:8)
POLET: Adrijan Sosič (k) 26, Jani Sosič 14, Edi Kraus 4, Miloš Jugovič 7, Edi Daneu 22, Darko Rauber.
Naraščajniki Polete so od vsega začetka spravili v težave Servola. no, ki je v tem srečanju nastopila
s svojo drugo ekipo, ki pa bo vseeno nastopila na naraščajmi-škem prvenstvu. Ko so naši ko. ša Tkanji prejeli nasprotnike na moža, so jim zadali zadnji udarec. Naj omenimo, da je Polet nastopil brez Boruta Deška in Robija Gan. tarja, ki nista še okrevala.
Med Openci so na splošno zaigrali vsi zadovoljivo. Svoj prvi nastop je napravil mali Darko Rauber.
Mladinci
BOR — SERVOLANA 42:37 (21:18) BOR: Sandi Pertot (k) 20, Val. ter Hrvatič 4, Mladen Škerlj 4, Martin Kralj 2, Stojan Hrvatič 4, Renato štokelj 4, Danjel Zavadlal 4, Andrej šare.
V izenačenem in zanimivem srečanju so Borovi mladinci prav v
MiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniuiiiiliiitiiiiiiinimiiuiiiiilillMiiiiiiiiliiiim
BASEBALL
PRVENSTVO B LICE
Alpina nima več možnosti za napredovanje v 1. ligo
Lestvica že dobiva dokončno obliko
S budim nedeljskim porazom pro. ti Bollateju je Alpina dokončno izgubila vsako možnost za napredovanje v prvo ligo. škoda, ker se je prav prejšnji teden razširila vest, da namerava federacija razširiti A ligo na dvanajst moštev, pri čemer bd prišla v p,štev za napredovanje prva štiri moštva B lige (četrta bi se v kvalifikacijskem srečanju pomerila z NcrditaHo). Alpina, Id je s serijo zmag prišla do sredine lestvice, bi z ztnago nad nedeljskimi nasprotniki imela ve like možnosti, saj bo že v naslednjem kolu nastopil v Trstu Mobil-casa, to je tretji neposredni tekmec Tržačanov.
Tekma z BOBatejem se Je za belo - zelene barve končala katastrofalno. Rezultata 17:1 ni mogoče opravičiti, saj je sam jasen dokaz premoči domačinov, ld so imeli najboljšega moža v metalcu Ber-tonaju, istemu igralcu, ki je v Trstu zaradi napada nad sodnikom prejel šestdnevno prepoved igranja. Bertoni je dovolil Tržačanom samo dva udarca, od katerih en «home-run», medtem ko je njegov kolega Saletu s slabimi meti dovolil razigranim nasprotnikom kar šestnajst udarcev. Tudi v obrambi ie bila premoč domačinov očitna (3 napake proti enajstim). Edino točko za Alpino je s «home - runom« dosegel Saletu v predzadnjem irmin-gu-
Lestvica dobiva postopoma svojo dokončno obliko. Pirelli je z zmago v Genovi potrdil prvo mesto, ki mu verjetno ne bo več ušlo Glen Grant je v Bologni prekinil serijo spodrsljajev in si je prav tako zagotovit nastop v višji ligi. Te dve tekmi pa ste spravili v škripce Uniipol in CUS Genovo. Unipol je namreč v zadnjih kolib tako zaostal, da je zanj napredovanje skorajda nemogoče, na vsak način pa je odvisna le od... milosti nasprotnikov. V nekoliko boljšem položaju Je CUS Genova, ki pa ne sme več izgubiti.
Skoraj neverjeten spodrsljaj je zabeležil Mdbilicasa, ki je naletela na izredno razpoloženega in u-čibkovitega nasprotnika. Tako se je zgodilo, da je moštvo, ki bi se moralo po nedeljskem kolu znajti na tretjem mestu znova izgubilo edinstveno priložnost, zadnje upa nje pa bo imelo v nedeljo na openskem igrišču. Samo z zmago nad Alpino bi namreč Mobilcasa lahko
ga
upal na napredovanje, ki bi moštvo brez tolikih nepotrebnih spodrsljajev doseglo brez težave. Rezultati:
Glen Grant — ‘Unipol 4:3 •Bollate — Alpina 17:1 GBC Electronics — ‘Lodi 10:1 ‘Grosseto — Mobilcasa 13:2 Pirelli — ‘CUS Genova 6:4 Lestvica:
Pirelli	15	12	3	800
Glen Grant	15	11	4	733
CUS Genova	14	8	6	571
Mobilcasa	16	9	7	563
Bollate	16	9	7	563
Uniipol	17	9	8	529
Alpina	16	7	9	438
GBC	15	5	10	333
Grosseto	16	5	11	313
Lodi	16	3	14	176
Novogoriški pionirji ob nogometni žogi
Začelo se je jesensko prvenstvo novogoriški občinski pionirski nogometni ligi. Predvidevalo se je, da bo sodelovalo 8 pionirskih ekip, toda konično se Je prijavilo le 6 ekip: po dve od NK Nova Gorica In NK Adria Iz Mirna ena Iz o-snovne šole Solkan ln ena lz Nove Gorice, škoda je za pionirje s področja osnovne šole Šempeter tn območja NK Salonit . Anhovo, kar se merodajni niso potrudili organizirati ekljo 15 s pionirji. Tl pionirji so na ta način prikrajšani pri tej udeležbi, kjer bd se mogli koristno Izživljati v prostem času Jn si utrjevati moč ter zdravje. Znano Je namreč, da Je prav ra teh področjih dosti pionirjev zelo talentiranih za nogometni šport ln bi radii igrali v organizirani konkurenci.
To tekmovanje Je razpisala in bo vodila mladinska komisija pri nogometni podzvezi Nova Gorica.
V	soboto 4. Okt. je bilo odigrano 1. kolo ter so bili doseženi sledeči rezultati:
V	Mirnu NK Adria — NK Nova
Gorica XI. 0:8
v N. Gorici: O. šala Solkan —
NK Adrial. 0:0
osn. šola N. Gorica — NK N.
Gorica X. 0:5.
Tekmovanje se bo nadaljevalo vsako soboto.
V. R.
zadnjih minutah strli odpor Ser. volane, ki je Skozi vso tekmo vodila. Plavi so v tem srečanju ho. teli poskusiti nekaj novih shem, ki Jih bodo nato izkoristili v prvenstvu. Namen je nasplošno uspel. Predvsem v uvodnih potezah so z napadom «1-3-1 v premikanju« spravili v težave nasprotnike.
Borova peterka se počasi Izoblikuje. Igralci so z zadnjimi srečanji dobili neko avtoriteto, ki jim bo nujno potrebna v zahtevnejših nastopih. Močno je napredo. val Sandi Pertot, ki je tudi včeraj dal 20 točk. Vsi ostali pa so se močno potrudili, da bi dosegli to zmago, ki jim Je dala novega e-lana za bližnje prvenstvo.
Člani
BOR — SERVOLANA 87:64 (42:23) BOR: Adrijan Zavadlal 2, Silvan Ambrožič 19, Igor Sancin 9, Aleksander Sirk 4. Peter Starc 17, Boris Fabjan 17, Sergij Tavčar 7, Branko Lakovič 12.
Borovci so telesno povsem one. mogočili domačine, ki so bili pred. vsem na odbitih žogah lahek plen naših predstavnikov. V bistvu je bilo srečanje dober trening za Plave, ki s to zmago zaupljivo gledajo na prvenstvo, v katerem bodo seveda nastopili tudi košarkar. J1 Servolane. Kljub visoki zmagi pa našim ni šlo vse gladko. Treba je še precej Izpiliti obrambo (predvsem obrambo na moža), poleg tega pa dati napadu večjo učinkovitost.
—bi—
SABLJAMI
HAVANA, 9. — Italija se Je u. vrstila na četrto ■ mesto na svetovnem prvenstvu v sabljanju (e-ktpno). V polfinalu so Italijani klonili SZ z 2:9. V borbi za 3. me. sto so nato italijanski tekmovalci doživeli ponoven poraz, tokrat pro. ti Madžarom s 4:9.
Za prvo mesto se bosta potegovali SZ in Poljska.
Jutri v Kulturnem domu zaključek športnih iger
Na sporedu bo govor predsednika iger, prof. Tavčarja, razdelitev nagrad ter dve enodejanki Slovenskega gledališča
Jutri zvečer ob 20.30 bodo v Kulturnem domu v Trstu svečano zaključili 11. slovenske športne igre. Kot vse kaže, bo zadinje dejanje letošnjih iger. ki so ga organizatorji tudi letos namenoma sklenili izvesti v našd osrednji kulturni hiši, res dostojno slovo od naše največje tradicionalne športne manifestacije. Zaključka se bo udeležila vrsta predstavnikov našega javnega življenja, gostov iz Slovenije, mnogo bivših in sedanjih športnikov, največ pa bo seveda udeležencev letošnjih iger samih.
Spored večera bo pester in svečan. Najprej bo predsednik iger, prof. Josip Tavčar, v krajšem povzetku podal obračun te letošnje manifestacije, ki je kljub dejstvu, da je imela letos na sporedu manj panog kot prejšnja (15 proti 19), privabila več tekmovalcev in društev kot kdajkoli doslej. Sodelujočih društev je bilo namreč 25 (dosedanje rekordno število 24), tekmovalcev pa je bilo okrog 1450 na 10. igrah 1394). Ob tej rekordni udeležbi so bili tudi tehnični rezultati zadovoljivi, marsikje pa zelo dobri.
Da bi bili seveda tekme alei nagrajeni za svoje napore so orga nizatorji pripravili vrsto nagrad Samo pokalov, plaket in medalj bo nad 20. Najuspešnejši športniki bodo poleg tega prejeli tudi gledališke abonmaje in vstopnice, mnogo bo knjižnih nagrad, najmlajši bodo prejela mladinsko revijo, več nagrad pa bosta prejela oba najboljša športnika, namreč v moški in ženski konkurenci. Poleg vsega tega bodo po trije najboljši tekmovalci v vsaki panogi prejeli tudi spominsko diplomo
Po razdelitvi nagrad bo na sporedu predstava Slovenskega gledališča in sicer bosta na vrsti dve enodejanki: E. Albee «Peskovniks in M. Shirgol ((Obletnica«.
Igre,' ki so prinesle letos tek
mavalcem in tudi organizatorjem mnogo zadoščenja, se bodo zaključile talko, kot so se letos na splošno odvijale v celoti: v res kulturnem, prijetnem in obenem seveda tudi v športnem vzdušju.

Košarka med našo mladino še ni tako razvita kot odbojka. Kljub temu pa so pokazale letošnje športne igre da igra v nekaterih naših peterkah vrsta odličnih igralcev, ki imajo pred seboj še lepo športno kariero
OBVESTILO
SPDT vabi vse šolarje, ki so že sestavili zbirko razglednic z gorskimi motivi in se želijo udeležiti razpisanega natečaja, naj zbirko izročijo v teku tega meseca gdč. Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9, Trst. Razglednice naj bodo zaprte v zalepki z napisanim geslom. Posebej, v drugi zalepki pa naj bo zapisano ime, priimek in izbrano geslo.
Nagrajevanje bo novembra meseca.
ŠD ČAJA JE ZGRADILO ŠE EN NOV ŠPORTNI OBJEKT
V nedeljo zjutraj na Padričah otvoritev nogometnega igrišča
Po otvoritvi bosta opravili krstni nastop mladinski enajsterici Čaje in CRDA
Na Padiričah bo v nedeljo zopet pomemben športni praznik. Podjetno vodstvo domačega športnega društva Gaja, ki je bilo ustanovljeno pred razmeroma kratkim časom, a si je že zsgradlilo odlično igrišče za odlbojko in košarko ter dve bailinarski stezi, je zdaj dokončalo mnogo pomembnejšo gradnjo. Gaja bo namreč v nedeljo odprla novo nogometno igrišče, ki leži v bližini vasd na lepem kraju, sredi borovega gozdička. Pogled na novo igrišče je res lep, saj je v celoti pripravljeno da sprejme prve nogometaše in je torej predvideno tudi za uradne tekme.
Igrišče se razteza na površini pniibldižno 22 tisoč kvadratnih metrov. Ko se je vodstvo Gaje lotilo gradnje tega objekta seveda zetn-

NOGOMET
Ulili
2. AMATERSKA LIGA
Mesec dni priprav Brega na začetek prvenstva
V glavnem bodo nastopali v ekipi isti igralci kot lani
Znano je, da se bo v nedeljo, 12. oktobra, začelo prvenstvo 2. amaterske kategorije. Z lansko zmago v svoji skupini 3. kat. si je Breg priboril pravico do nastopanja v višji ligi.
Breg se ie več kot kot dober mesec pripravlja in trenira. Prh treningi so imeli namen pripraviti igralce za SŠI. Vodstvo je v glavnem zaposlilo mladince, vendar pa so se vseeno kar trije stebri članske ekipe po.škodovaH: Sau, Graho-nja in Bertesina. Sau ima nogo v mavcu, Grahonja in Bertesina pa bosta do nedelje na mestu.
Breg se je vpisal tudi na turnir «S. Anna». Čeprav so bili Brežani izločeni že v prvi tekmi, pa so dokazali, da so kondicijsko še kar na mestu. Tekma je bila zelo lepa, na peta, na visoki tehnični ravni in vseskozi živa. S. Anna je razigrane Brežane uklonila le z enajstmetrovkami.
Teden pozneje so Brežani šli v goste k Ederi, a so zaigrali manj prepričljivo.
Nedeljska tekma pa ni pokazala veliko novega. Manjkalo je pet igralcev prve postave in s tako okrnjeno ekipo Brežani niso mogli daleč. Pozitivno pa je, da se je trener po-služil z nekaj igralci, ki so prišli j poštev iz mladinskega moštva.
Ustroj moštva slom še vedno na istih igralcih kot lani, zato je ostala moč ekipe nedotaknjena in je potencialno ravno toliko vredna kot lani. Morda pa je še večja, kajti, sodeč po izkušnjah, ki so jih igralci nabrali, pričakujemo letos bolj he mogeno igro, brez fines in osebnih ekshibicij.
Glavna in edina skrb moštva pa ie obstanek v 2. kategoriji. Igralci se resno zavedajo tega in dajo vse od sebe, da bi uspešno startali in nato še nadaljevali po poti skupnih (ne osebnih!) zadoščenj.
Boris Pangerc
Ijišče nd bilo raivno kot je danes. Treba je bilo navoziti nanj 60 tiso S kubičnih metrov zemlje, vse to poravnati in utrditi. Ce izvzamemo valjar ln mehaničnega kopača, ki ju je dala za nekaj časa na razpolago občina, so vse ostalo zgradili s prostovoljnim delom člani Gaje, ob pomoči vaščanov Bedri' in Gropade. Da to nikakor nd bilo majhno delo nam pove cena tega objekta, ki bi jo moraii plačati za igrišče, če bi ga v sedanji obliki hoteli kupiti. Cena novega igrišča v sedanjem stanju je namreč nič manj kot okrog 70 milijonov lir.
Seveda pa je igrišče, ki mer: 105x64 m, opremljeno tudi z vsemi potrebnimi pritiklinami. V bližin;, je zgrajena stavba s štirimi slačilnicami, 2 kopalnicama, sobico za sodnike, na razpolago pa bo tud: majhen buffet. Ves objekt je kajpak — v skladu s predpisi — tudi ograjen. Krog igrišča pa je postavljena tudi zemljena tribuna, na kateri je prostora za okrog 3.000 oseb.
V GORICI
V prihodnjih dn«h začetek Filejevega memoriala
Vesna v 2. kategoriji brez posebnih utvar
Libertas, CRDA in ekipa Juventine iz štandreža. Po enoletnem presledku in bridki izkušnji, ki je doletela Križane ko je bila ekipa v 2. amaterski ligi, se križka Vesna kot lanskoletna zmagovalka III. amaterske lige, ponovno vrača.
Vesna si ne dela posebnih utvar. Cilj, ki si ga je društvo zastavilo, je namreč pripraviti svojim navijačem ekipo, ki bi jih nekako poplačala za vso izkazano požrtvovalnost in nesebično podporo moštvu, kot društvu samemu.
Kot so pokazali rezultati in skupna igra kriškega moštva na pred-prvenstvenih tekmah, je upati, da križke navijače ne bo doletelo razočaranje izpred dveh let, ko je njihovo moštvo zdrknilo v nižjo ligo.
Sicer pa je še prezgodaj za račune, ker je prvenstvo dolgo in naporno in je vse preveč faktorjev, ki lahko negativno vplivajo na zadovoljivo uvrstitev v končni lestvici. Saj ni zaman izrek, «da je žoga okrogla«.
* * »
Športno društvo Vesna priredi danes, v petek, ob 21. uri v prostorih Ljudskega doma družabni večer z zakusko, na katerega so vabljeni vsi člani društva in igralci.
Ob tej priliki bo društvo nagradilo lanskoletne igralce, ki so društvu priborili vstop v višjo ligo, z zlato medaljo. Obenem bodo razdeljene tudi medalje CONI, kot nagrada igralcem za lanskoletno zasedbo prvega mesta v 3. amaterski ligi.
K. Košuta
Objekt leži na zemljišču, katerega je daroval Gaji Josip Grgič ki je približno 300 metrov od zadnje paidriške hiše, nasproti električni centrali. Ima torej res lepo lego, sredi odličnega kTaškega maka in zelenja, v bližini asfaltirane ceste in sodi gotovo med najlepše tovrstne objekte pri nas sploh. Ce poleg tega pomislimo, da ga Je Gaja zgradila praktično skoraj izključno z domačimi salami ih sredstvi (doslej je le CONI prispeval malenkostni znesek) je to res podvig, h kateremu je treba čestitati.
V Gorici se bo v kratkem začelo tekmovanje za Memoriali M. Fileja. Udeleženci bodo nastopili v sedmih panogah z naslednjim razporedom:
ATLETIKA: 25. 9. ob 14.30 in 26. Oktobra ob 08.30
ODBOJKA: 13., 14., 16., 20. in 21.
oktobra, vedno ob 20.30 KOLESARSTVO: 19. t. m. ob 10.00 STRELJANJE: 24. in 26. oktobra Ob 20.30
NAMIZNI TENIS: 28. in 30. oktobra ob 20.30
NOGOMET: 1., 4. in 9. novembra, vedno ob 09.00
KOŠARKA: od 4. do 9. novembra.
Prireditelji bodo sprejemali -prijave do 11. t. m. v Katoliškem domu v Gorici.
V prijateljski tekmi
V nedeljo Dcvin-Primorje
V nedeljo, 12. t. m., bo ob 10. uri na nabrežinskam nogometnem igrišču prijateljsko srečanje med ekipama športnega društva Devin In proseškega Primorja. To srečanje sodi v okvir zadnjih priprav cbeih enajsteric na prvenstvo 3. amaterske lige, ki se bo začelo 26. t. m.
Uradna otvoritev igrišča bo nedeljo, 12. t. m. ob 10. uri. Takoj j po otvoritvi se bosta v okviru mla- j danskega prvenstva pomerili na no-1 vem igrišču mladi nogometni enajsterici Gaje in CRDA, po krstnem nastopu pa bo nekoliko kasneje tekma Breg - Aurisdma, veljavna za amatersko prvenstvo 2. kategorije.
Slovensko planinsko društvo priredi tečaj
predsmučarske telovadbe
za mladince (vključno letnik 1953) in odrasle. Vpisnina za celotni tečaj, ki bo trajal od oktobra do decembra 2-krat tedensko, znaša 1.000 Ur. Za mladince bo prvi trening v TOREK, 14. okt. od 18. do 19. ure v telovadnici v UUci Montecchi.
Ob isti priliki se bodo sprejemala vpisovanja in poravnava vpisnine. Odločalo se bo tudi o najprimernejših urnikih in ostalih podrobnostih. Telovadno opremo s seboj!
Za odrasle se tečaj prične teden pozneje. Datum in kraj bosta objavljena v dnevnem tisku.

Drevi finale streljanja
V nedeljo se bo začelo prvo kolo 2 amaterske lige, kjer v D skupini nastopa tudi šest ekip s Tržaškega: Vesna, Breg, Aurisina, Rosandra,
KINGSTON, 9. — Z zmago nad Haitijem si je El Salvador priboril pravico nastopa na prihodnjem svetovnem prvenstvu v Mehiki. Izid El Salvador — Haiti 1:0 (0:0) po podaljških.
Drevi bosta na vrsti oba finala letošnjega strelskega tekmovanja 11. Sšl In sicer ob 20.00 na Pro. seku za ženske, ob 20.30 pa v Doberdobu za moške. Tržačani bodo lahko dopotovali v Doberdob do 21.16.
V finalu bodo nastopili naslednji tekmovalci:
MOŠKI
Sovodnje: Cotič, BusLn, Rutar, Fer-folja.
Brda: Hlede.
Mladost: Colja, Cotič.
Kontovel: Danev, Rebula. Škamperle: Žiberna, Dovgan, Fur. lanič, Kovačič, Abram.
Kras: Furlan A. in K., dr. Budin, Dol jak, LukSa.
Primorec: Kralj.
Zarja: Cač.
Cankar: Vitez.
ŽENSKE
Kontovel: Faletič, Husu. Škamperle:	Pavletič, Švab, Ken-
da, Bare j, S. In L. Pilat, Bezeljak.
Cankar: Mikulus.
Z nocojšnjim nastopom strelcev se bo tekmovalni del letošnjih SSl zaključil. Streljanje je namreč zadnja panoga te letošnje največje zamejske slovenske športne manifestacije.

ROART BRAOfORD
Zamorski • gospod Bog in gospodje Izraelci
Humor ameriških črncev
da bi se učil kockati. Pošiljam te v šolo, da bi se naučil brati in pisati.«
Abraham Je postavil vrč na tla in dejal: «Well, saj se lahko o tem pogovoriva, Lot. Poglej, jaz imam prašiče, ti pa kokoši. In jaz sadim zelenjavo, ti pa koruzo. To ne vodi nikamor. Tu je sicer vsema-okoli veliko zemlje, ampak da bi zadostovalo za tvoje kokoši in za moje prašiče, toliko je vendarle ni. Zato ne kaže drugače, kakor da ali jaz kupim tvoje polje ali pa ti moje. In pogodila se bova, da bo ta, ki proda, pobral šala in kopita ter se preselil drugam.«
«To mi ugaja, to Je dobra misel,« reče Lot.
«Torej,» je rekel Abraham, «hočeš kupiti ali prodati?«
«Nisem še o tem govoril s svojo ženo,« je dejal Lot, ((toda nedavno sem poslušal, kako je nekaj govorila o tem, da otroci doraščajo in ali se mi ne zdi prav, da bi se preselili nekam v mesto in dali otroke v šolo. Torej mi kar lepo plačaj v dolarčkih, stric Abraham, pa si bova kvit.»
In ko je imel Lot denar v žepu, je pobral družino ter se preselil v mesto, ki se Je imenovalo Sodoma. Vprašate, ali nd bilo to mesto zelo nemoralno? Hej, Sodoma je bilo najbolj nemoralno mesto, kar jih Je kdaj svet splodll. Vsak človek v tem mestu je bil nemoralen, celo duhovnik in sploh vsi.
Tako Je na primer prišel nekega dne mali Lotov deček iz šole domov tn Lot ga je vpra-
šal: «No, sinko, kaj vas je pa danes gospod učitelj naučil?«
«Učdl me je, kako naj mečemo kocke, da bom napravil štiri figure zaporedoma,« je odgovoril deček, «toda ko sem štirikrat zapovrstjo vrgel kocko tako, da je bilo na vrhu šest pik, se je spravil name in me ozmerjal, češ da goljufam.«
«Za Boga, kaj govoriš, o-trok?« je zaklical Lot. «Saj te vendar ne pošiljam v šolo,
«Jaz sem to gospodu učitelju tudi povedal,« je rekel Lotov sinček. ((Gospod učitelj pa mi je rekel, da mi za moje črke in številke nihče nič ne da. Gospod učitelj je dejal, da mora človek znati dobro kockati, če hoče v tukajšnjem mestu kaj doseči.«
Potem je prišla mala Loteva hčerka iz šole in Lot jo je vprašal, kaj jo je lepega naučila gospodična učiteljica.
«Nič,» je rekla deklica. ((Učiteljica nam je obljubila, da nas bo naučila, kako se dela tisti prašek, da bi se moški zaljubili v žensko, toda zdaj so jo zaprli v Kriminal, ker je včeraj ubila gospoda kateheta. In tako se danes ni-
smo ničesar naučili. Jutri pa, pravijo, da bo spet prišla in tako se bomo morda od nje kaj naučili.«
«No, to je pa že preveč,« je vzkliknil Lot in sedel ter začel premišljevati, kaj naj proti temu stori. Toda že je prihitela Mrs. Lotova in bac! ga je udarila po glavi z valjarjem za rezance.
«Ali ti nisem rekla, da pojdi ter mi kupi dve libri soli?« ga je nahrulila.
((Previdno ravnaj s temle var ljarjem, ženska!« je odgovoril Lot, «Saj ti pojdem po tisto sol.«
«Torej glej, da si že zunaj!«
«Well, z valjarjem kar miruj!« je dekel Lot. «Tako se vendar ne ravna z možem«.
«Nič dolgih besedi, jaz hočem sol in takoj,« je dejala Mrs. Lotova.
«Ti samo kar naprej samo mahaš s svojim valjarjem,« Je odgovoril Lot, «in zmeraj hočeš, da bi ti prinesel več soli, kakor je potrebuješ. Tega sem že do grla sit — vselej, ko stopim v hišo, začnež vpiti, da hočeš soli. Se niti ne sedem, pa že kričiš, da hočeš sol. Pojdi lepo v kuhinjo in čakaj! Sol
ti prinesem, grem takoj ponjo.«
Vtem je šel mimo gospod Bog in Lot mu je začel tožiti, kakšne muke ima s svojo babo.
«1 no seveda,« je rekel gospod Bog. «Take so ženske, vem. Komaj se omožijo, že se hočejo seliti v mesto, da bi mogle takoj, naj jim mož nekaj kupi. Zdaj je to nov dres, brž nato pa spet nov štedilnik, včasih je to sladkor, včasih sol. Ampak vselej je to nekaj.«
«Za to sol mi še ni toliko, Gospod,« je rekel Lot, «ko bi to sploh k nečemu vodilo. Ampak to ne vodi nikamor. Otroke pošiljamo v šolo, da bi se naučili računati, a učijo se kockati.«
«In gospod učitelj še vpije name, če napravim štirikrat za seboj šest pik. Včeraj me je užalil češ da goljufam,« se je vmešal v pogovor Lotov deček .
((Glejmo, glejmo,« je rekel gospod Bog. «še meni se malokdaj posreči, da napravim dvakrat zaporedoma šest pik! Takole slepariti male otroke! Kakšne ljudi imate v mestu?
Kdo je tukaj za župnika? Rad bi vedel, kako so se mogli ljudje tukaj takoj izpriditi.«
«Prav zdaj nimamo nobenega župnika. Včeraj se je stepel z neko gospo in ona ga je z britvijo porezala,« je odgovoril Lot.
«Pa zakaj ne pridigaš ljudem ti, da bi bili dobri in pošteni?« je strogo vprašal gospod Bog.
«Da bi se norca delali iz mene mali dečki in deklice, kajne?« je rekel Lot. «Sem oženjen človek, Gospod in v našem mestu še ni balo niti enega pridigarja, ki bi se mu bilo posrečilo, držati ženske v primerni razdalji od telesa.«
«Zdi se mi, da so ljudje tem slabši, čim več se jim pridiga,« je odgovoril Gospod.
«Ravno sem sedel in premišljal, kaj bi bilo treba storiti,« je rekel Lot, «ko prihrumi moja stara in začne vpiti, da hoče soli.«
«Well,» je dejal gospod Bog, »človek ne more preveč premišljevati, če okrog njega ženske vpijejo, da hočejo sol. Tako se mi zdi, da moram v tukajšnjem mestu narediti red sam. In kakor sklepam iz te-
ga, kar slišim, jim ne bo zaleglo nič drugega kakor pošten požar.«
«Kajne, da hočeš mesto temeljito očistiti, Gospod?« je vprašal Lot.
«Well, zdaj še ne bom povedal, kaj hočem storiti,« je odgovoril Gospod. «Toliko pa ti rečem, da najbolje storiš, če pobereš šila in kopita, svojo ženo in otroke ter odideš iz mesta. Zakaj še preden bo sonce zašlo, bo tukaj vsem pošteno vroče.«
«0, Gospod!« je zaklicala Mrs. Lotova. «Menda vendar ne misliš našega mesteca zažgati?«
«Ti se v to ne mešaj!« ji je rekel gospod Bog. «Ti vzemi klobuk in glej, da izgineš!«
«Ampak, Gospod,« je odgovorila gospa Lotova, «tu je povsod vse polno soli in bila bi škoda, če bi vsa zgorela.«
«Na kake reči venomer misliš, ženska?« je zaklical gospod Bog. «Sol! in kar naprej sol! Tega še nisem svoj živi dan videl! če še enkrat začneš govoriti o soli, ti bom to osolil tako, da ne boš nikoli več pozabila. Rekel sem že, da vzemi klobuk in zgini z
Lotom in z otroki!«
In tako so Lot in njego' žena in njegovi otroci pobi li vse svoje prihranke, cule kovčke in že so bili na ces za mestom. Gospod Bog pričel v mestu generalno či: ko. In ko je prišel Lot z dr žino na grič, se je ozrl in ’ del, da je cela Sodoma v pi menih in gori.
«To je lepa slika,« je reli Lot, «tale črni dim in rde nebo.«
«že, že,» je odgovorila M: Lotova, «toda pomisli, koli! soli pride v nič v tem požaru
«Torej ti še ne boš miroi la s to soljo, neumna U ska?« se je razkačil Lot. «M ne veš, kaj ti je rekel C spod?«
Toda gospa Lotova ni zl la niti besede več, zakaj trenutku, ko ji Je iz ust z tela beseda «sol», je storil C spod z njo čudež ter jo sp: menil v solni stolp.
«No,» je rekel Lot, «zdaj v domačnosti vsaj mir, zah nič več ne boš vsak čas vpi da hočeš soli.«
In Mr. Lot je imel prav.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 6, H, TELEFON 93-808 ln 94 638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: UUca 24 Magglo l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - Ul SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 87-338, 05-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur \ . Četrtletna 2 250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), meseCno 10 din <1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni teko« račun: Založništvo tržaškega tisk* Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/ln telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250. osmrtnice 150 Ul - Mali oglas) 50 ** beseda — Oglasi za tržaško tn gorlško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Societš Pubblicitš Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst