Leto LXIX.. št. 19 f tJllMfailil| Din 1.- Izh&jm. vaaJc dan popoldne, izvzemsi nedelje tn praznike. — Inaeratl do 30 petit Vrst 4 Din 2, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi te ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPKAVN18TVO LJUBLJANA, KMfIJcva ulica itev. 6. Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 81-25 m 31-26 Podružnice: MARIBOR 8troasmayerjeva Sb — NOVO MESTO. Ljubljanska e. telefon It. 26. — CELJE: eeljako uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telefon štL #6; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. 9 Sarraut sestavil vlado meščanske koncentracije Notranje ministrstvo je obdržal Serraut sam, zunanje ministrstvo pa je prevzel bivši ministrski predsednik Flandin — Glavno za- sfomfro bo imela vlada v radikalni stranki Novi francoski ministrski predsednik Albert Sarraut Pariz. 24c jan.z. Radikalni poslanski klub je imel slnoČJ sejo, na kateri sta Daladier ki Delbos poročala o političnem položnju in o svojih razgovorih s Sarrautom. Po poročilu sc je razvila živahna diskusija. Edouard 1 lerriot je povzel besedo v teku ciskirzijc in apeliral na poslance. naj se Kpom'/lLnKjo. in . likvidirajo rasna nasprotju ki obstojajo v k'ubu. Klub je sledil temu apelu in izrazil vaupanie g. SaTrautu. da lahko uresniči prognali stranke in se-srav^.novo vJa-do. Po seji kluba je Sarraut nadaljeval svoja pogajanja. Sprejel je po-rocev:i'c:i fin m u ćnega odbora v parlamentu Barervja, precl-ed*vka skupina levičarskih radrkafov dc Chappedelalna in bivšega mi-m^tra Gennaioa Martina Germa in Martin j« po tem razgovoru izjavil Časnikarjem, da bo g. Saraut danes v veliki meri izvršil svojo nalogo. 01> 21.30 sinoči se je sestal Sfljpraut z neodvisna m pos!«ancean Jac-quesam Sternom, dosedanjim trgovskim miiriisfcrom Georgesom Bonnetom, dosedanjim finančnim ministrom Marcelem Reg-tniej-jem in dosedanjim poštnim ministrom Mandlom. Sestanki političnih skupin in poslanskih klubov so bili včeraj popoldne na splošno zetlo burni in je prišlo povsod do ostrih sporov. V klubu demokratske akcije je predsednik Flandin ^a-grozil z demisijo, če poslanci ne bi do jutri odložili odločitev v vprašanju sodelovanja z novo vlado. ITerriot je moral odločno apelirati na radikale, da naj bo-do enotni. Zmerna radikalna skupina ni pripravljena podpirati brezpogojno bodoče vlade. Tudi radikalni socialisti stavljajo zahteve, ki so nasprotne željam republikanskega centra in republikanske desmee. posebno v vprašanjih mednarodne politike in prav tako v vprašanju izvajanja zakona o ligah. Sarraut ima v parlamentu mnogo osebnih prijateljev in njegoA-a misija je bila sprejeta zelo simpatično, kar sc tiče njegove osebe. Vendar pa stvarne težave, ki so se čez dan pojavile, ovirajo njegovo delo. Pariz. 24. januarja. AA. DNB izve. da bi v morebitni Sarrautovi vladi zunanje ministrstvo prevzel Pierre Etienne Flandin. Pariz, 24. jan. z. Po skoro eelonočnih pogajanjih je Saraut davi izjavil novi-j nar jem, da bo še v teku dopoldne predložil predsedniku republike listo nove vlade. V teku dopoldneva bodo razšišč*3-na še nekatera osebna vprašanja. Xe ve se še, ali bo Pernot prevzel portfelj Pravosodnega ministrstva ali pa položaj ministra brez portfelja. S to rezervo bi bila vlada sestavljena takole: ministrski predsednik in notranji minister: Sarraut; minister brez portfelja: Yvon Detfoos; pravosodni minister ali minister brez portfelja: Pernot; zunanji minister: Flandin; finančni minister: Regnier; vojni minister: Paul Boncour; minister vojne mornarice: Pietri; minister trgovine: Georges Bonnet; poštni minister: Mandel; gradbeni minister: Chautemps; letalski minister: Lajurent Eynac; prosvetni minister: !Mark> Ronstan; poljedelski minister: Cathale; kolonijalni minister: Jacques Stern: delovni minister Frossard; pokojninski minister: Champetier de Rib*s; minister za trgovinsko mornarico: Bardon; zdravstveni minister: Guernut; državni podtajnik■ - pri predsedstvu vil a de: Jean Zay. državni Podtajnik v notranjem ministrstvu: Jacquinot. I če ne piide do nenadnega preobrata, je \ pričakovati, da bo g. Sarraut že tekom j dopoldaeva predstavil člane nove vlade I predsedniku republike. rvavi boji za Makalo V že tri a«i trajajoči krvavi bitki se nagiba zmaga na abesinsko stran London, 24. jan. A A. Reut.r poroča: Italijani in Abesinei izjavljajo, da so odločilno zmagan na severni fronti, kjer so oboji poklali m nego nasprotnikov. Po vesteh iz abesinskega vira, je ras Xa«ibu prešel v ofenzivo proti generalu Ora zzdani ju. Iz Addis Abebe Poroča Reuterjev dopisnik, da se v Tigreji še vedno bije hudo, bitka, ki se je začela pretekli teden. Abesinei so uspešno odbili ofenzivo Italijanov ih prešli v protinapad in zavzeli mnoj^o važnih strateških položajev. Bitka se nadaljuje zelo krvavo v okolici Makale. Abesin**i so globoko prodrli v italijanske postojanke. Ne ve «e še. kolikšne so izgube Abesineev, vendar pa so zelo velike. Borba se vodi dan in noč na fronti dolgi 110 km, ki se razteza jugozahodno od Maka le do jugozapadno od Aksuma. Po še nepotrjenih vesteh ie pri teh bitkah sodeloval tudi vojni minister ras Mulugeta s svojimi četami in sieer vzhodno od Makale. Med bitko je ras Mulugeta umrl naravne smrti. Prva vest o zmagi je prišla od rasa Kase. čigar čete se nahajajo jugozapadno od Makale. Vesti o porazu na južni fronti navdaja jo z velikimi skrbmi uradne kroge. Tem bolj pa so jih razveselile vesti o zmagah na severu. V krogih okoli cesarske palače se slišijo glasovi, da bodo ti krogi zaprosili abesinskega cesarja, naj zapusti Desi je in da naj prouči vprašanje, če ni oportuno, da bi obiskal južno fronto. Vesti iz eritrejskega vira pripovedujejo, da so Abesinei v teku najbolj krvave bitke na severni fronti izgubi1! več tisoč mrtvih v pokrajini Tembien in da so Italijani ujeli mnogo ujetnikov. Italiian-r?ka letala sodelujejo pri teh bitkah. Italijanski letalci poročajo, da je bombardiranje lahko in da nižje ležeče položaje obstreljujejo s strojnicami. Iz Addis Abebe poročajo, da gre na južni fronti ras Nasibu hitro naprej proti središču desnega krila italijanske fronte. General Graizani mora vzdrževati fronto, ki je okoli 730 km dolga. Ras Našita hoče prisiliti generala Grazjanija s svojo protiofenzlvo, da ustavi svoje operaeije Proti rasu Oesti. Addis Abeba, 24. jan. z. Reuter poroča: Abesinei so v teku hudih borb pri Makali odbili več italijanskih protinapadov. Pri tem i o Italijani pritisnili za nekaj milj uazaj. Xa abesinski strani se se dalje trdi. da so Abesinei zaplenili veliko število topov in večkrat je prišlo do strahovite borbe moža proti možu. Kako so Italijani zmagali pri NegeHju Rim, 2-i. januarja. AA. Agencija Štefani poroča i/ Dola: Odločilni elementi. ki so odločili zmago pri NegeHju so poleg generala Grazanija bili piloti in tanki. Bombardiranju ud sirani itaijanskih avijo-nov je porušilo utrdbe Abesineev, katerih ostanki še sedaj pričajo, da so vsa dela 'zvedli evropski strokovnjaki. Italijanska letida mso bombardirala skladišč? municije in živeča, temveč so z ognjem iz strojnic prisilila a-be-sinske straže, da so zipusti-!e svoje položaje. Tako so skladišča nepoškodovana prišla v roke Italijanov. Na drj-gi strani je manevriralo nad tisoč tankov, ki so brez odmori gonili sovražnike. Hrabrost ftalijan.sk.ih čet in prav tako hrabrost domačinov i.n popolna orgasiijcacija prehrane vojske se mnogo pomagal? tej veliki zrna«1. .Sedaj Italijani utrjujejo Negeli. Demobilizacija uporne divizije Kini. 24. januarja o. Objavljeno je bilo sb heno poročilo n demobilizaciji neke divizije alpskih strelcev, ki je bila mobilizirana novembra preteklega leta in bi bila morda zamenjati neko dru?« divizijo v V^hotlni Afriki. Uradno poročilo ne navaja niti imena demobilizirane divizije, niti railojea, šakaj se je izvršila njena demobilizacija. Kolikor sc je izvedelo, gre za jnčnotirolsko divizijo, v kateri je prišlo do uporov in *o j« proglasili ia 'nezanesljivo. Angleški oficirji za abesinsko vojsko Kini, 24. januarja AA. *Messa£g.?ro^ objavlja vest, da pričakujejo v Berberi 60 angleških oficirjev, ki pojdejo v Abesinijo, da vstopijo v ab?sioako vojsko na južnem bojišču. List pravi v zvezi » tem, da je zdaj Velika Britanija očitno na sirani Abe-sinije in da jo tudi očitno podpjra. List trdi dalje, da sta dve angleški vojaški letali med zadnjimi operacijami genoiaia Grazianija neprestano opazovali gibanja ila-lijauskih cel. Švica in sankcije Jiern, 24. jsanuarj*!. AA. Ha vas poroči: Parlament je danes obravnaval poročilo federalnega sveta o stahšeu Švice v vprašanju sankcij. Parlamentarni odbor je predložil, -da sc poročilo vlade sprejme na aba-nje in da se njeno stališče odobri. Poročevalec je podčrtal, da je Švica prepovedala v isti meri izvoz orožja i v Italijo i v Abesinijo. Ko sodeluje pri sankcijah, nosi Švica veliike žrtve, vendar pa izvršuje svoje obveze napram Društvu narodov. Madžarski Hitlerjevci Budimpešta, 24. januarja, r. »Esti Kurir« objavlja senzacijonalno ve&t. da j* od^ei poslanec Mecser zaradi tega v Berlin, da bi razpravljal s tamošnjimi odločilnimi krogi o ustanovitvi madžarske stranke narodnih socialistov, ko bi se zavzemala za najtesnejše sodelovanje Madžarske z Xemčiio. Hud mraz v Ameriki Xewyork, 24. januarja A A. Danes je mraz v NewYorku znašal 20 stopanj Celsija izpod ničle. V Minessotti je mraz dosegel že več ko 10 stopenj pod ničlo. Dosedaj je zmrznilo že nad 200 oseb. V Newyoiku so začeli stavkati delavci za centralno kurjavo in je veliko število hiš ostalo 1 rez kurjave. Porast porodov v Nemčiji Berlin, 24. januarja, r. Ministrstvo narodnega zdravja objavlja, da se j« v letu 1935 v 55 najlepših nemških mestih rodilo 345.005 otrok napram 313.000 v leru 1934 rn 210.000 v letu 1933. Novi ameriški finančni minister \\'ii$hington, 24. jan. AA. Dopisniki francoskih listov izvejo, da bo dosedanji predsednik odbora za finančno obnovo Johns imenovan /a finančnega ministra Morgenth&u bo imenovan /a zaupnega svetnika predsednika Roosevelta. Seja Narodne skupščine Beograd, 24. jan. z. V istem razpoloženju, kakor je bila zaključena včerajšnja, se je nadaljevala današnja seja Narodne skupščine. Včerajšnja seja je trajate do poi treb popoldne ' l>aliHŠnja seja je priče&a oltrog: pol 11. V začetku se je razvila, živahna, debata okrog zapisnika. Poslanci opozicije so ugovarjali proti zapisniku, češ da ni točno setavljen ter da ne piikaeuje verno poteka včerajšnje seje. Poslanec Pmterovlč je piratestiral proti načinu zaključi t ve včerajšnje seje, zlasti pa debate o vprašan .tu opozicijskih klubov r*a predsednika Narodne skupščine dr. Ćiri-Ča. V tej debati je govoril samo poslanec Baričevič, nista Pa se mogla izjaviti zastopnika ostalih dveh klubov, ki sta so-r>odpisala to vprašanje .Zato zahteva, da se debata o tem danes nadaljuje. Predsednik dr. Čirič je to zahtevo odklonil, kar je izzvalo proteste pri opoziciji. Poslanec Voia Lazič je grajal, da v zapisniku ni točno zabeležen potek debate o njegovi interpelaciji srlede rešitve vprašanja kmečkih dolgov ter da zlasti šefe — Poziv vladi, naj on o splošni ureditvi dolgov manjka, ugotovitev, da je predsednik vlade nujnost njegovega predJoga odklonil. Zahteva, da se zapisnik popravi in iz-popami. Njegovi zahtevi se je pridružil budi pcrlanec LKragiša Sbo jazi novic, ki pravi. dy ni toćn*> raa^idno iz zapisnika, *"r .»- * • • ,» - _ ■ »• » Poslanec Preka ye poupn zahtevo poanan-ca Pkiteroviča in zahteval nadaljevanje debate o postopanju predsedrjika fri predlogu poslanca Ilije Mihajloviča, naj bi vlada v roku 20 dni predložila Nairod-ni skupščini predlog zakona o ureditvi kmečkih, trgovskih, obrtniških, uradniških in delavskih dolgov. O tem predlo -gu se je razvila obširna debata, ki ob uri, ko to poročamo, še traje. Seja ae bo tudi danes po v»ej priliki »»vMrTa do pozno popoWhe. Razpust makedonskega nacionalnega pokreta v Bolgariji Sofiju. 2i. jan. p. Po rmredbi notranje*; i ministrstva je bil razpuščen makedonski n-acional^ni pokret, ki je vodil vse delo makedon-kih dobrotvornih bratstev. Ra-/-ptišvenii je rodi makedonska ženska zveza. Policijski r.rgani so v /vezi s tem zaplenili vse pc bi>tvo in arhiv makedonskega nđciona'iega komiteta i-n z'apečat'!!: \«e prostore, v k:iter'h jc delal otrbor. Ta od- Tedba je bila izdana po zaLomi o sru poetičnih strank, ker vlada mani. d« je makedonski nactonaiLni pokret pnlkrniiH organizacija, Postej bodo mogle mabodort wkn organizacije delovati samo kot driheo delne organizacije in kot makedooake Vol turne ustanove. Novi odbor konvrfcot* m bo vev izvoljen. Krvavi nemiri v Siriji Je: ućulenij C*, januarju, z. L>S'B porotu: V ieicu neredom »* Siriji *c bili \-čera} v Dan-;xku ubiti trije dijuki, \-eliLtt število demonstrantov in 40 redarjev pa je bilo ranjenih. Dij&ki so prisilili ivse litstnike trgovin v krščanskem in 'idovskern delu mesta, da zspro svoie lokiile. V llomm je prišlo do spopadu pred vladno p;tiaCo. Ranjenih je bilo 20 oseb, tri o$?be pa so ubite, f* Damasku in Alepu je bilo dose- daj aretiranih 7 SO N. Ko sta razpravo o sporu raključik* govornika obeh prizadetih strank, je predsednik sveta predlagal, naj se nanunski auna-nj"! minister imerjoje za poročevalca o tam vprašanju. Pri tem dcln naj bi ga podpir*4a še dansk: zunanji mmi#ter in ^pamici 7^-Itopnik .Mađ.iria*$a. Svet DN se je nato bavi! z itaMjinakn-alvsinskim sporom ter brez rarprive *oq'i sno sprejel ze objavljeno rv>roč;lo odboru I ttnajstih. Nemške zahteve vznemirjajo London Pariz, 24. januarja. r Kakor iporoču »Echo de Pariš« iz Ženeve, je Hitler baje nedavno zaupal angleškemu poslaniku v Berlinu sir Eriku iPhippsu. da zelo obžaluje, da ni ukinil demilitarizacije Potenja ie 16. marca 1935. ko je bita v Semčiji uve- proti koalicijski vladi Kairu, 24. januarja \v. Vafdisti so ojm>1-dne obvestili kralja Fuada. da odklanjajo njegovo ponudbo za sestavo koalicijske vlade, ipripravljeni pa so sami prevzeti vso oblast skupno z odborom, v katerem bi bili zastopniki enotne fronte. Ta vlada bi s4 zastavila kot prvi cilj, da izdela an-[ileško-cgiptsko pogodbo. • s Povoda}! na Portugalske« Lizbona, 24. januarja. AA. Havas poroča: V celi Portugalski posebno pa na severu divjajo silne nevihte. Nižje ležeča predmestja v Portu in Corndri so poplavljene. dena splošna *>ojaika dolžnost. 7o priznanje ie v londonskih vladnih krogih irrva/o .eliko pozornost ]' zadnjem rar&ovoru sta baje Lava/ in Eden go\*ortia tudi m teh nemških as pi raci j ah. Volitve Toki«. 24. januarja b. -Japonske parlamentarne vont'-e so razpiaane sa 20. fe*>-mar. Sorzna poročila. Ljubljanska beri* (Devize z viteto premijo 28.5%) A m- r-dam 2973.86 — 2966.46. Berlin 17o6u08 — 1760.05. Bruaeli 739.54 — 744.60. CVirih laaiemske bane Čarih. 24. januarja. Beograd 7.-, Pariz •i028K New Tork 305.75 Brnselj 51.976 Milan 24.50. M»Urid 42.035 Amsterdam 306.*), Berlin 126«6. Dnnai 57.-, P raca 12.74 Tajr-šava 37.975. Bakaraila 2.30. j ' . - . • - ti i .' a s ♦. . • i * •> x»* i • 4 •• Sfja n »SLOVENSKI N1ROD«, pe4^. 24- Ste v. 10 Nad 30.000 nezaposlenih v dravski banovini Največ nezaposlenih je v lesni, gradfccni in ibleiMnl industriji Ljubljana, 24. januarja Prave slike o obsegu nezaposlenosti v naši banovini si večina ne more ustvariti, ker ni javnih in jasnih statistik. V splošnem celo prevladuje mnenje, da nezaposlenost pri nas ni baš tako resen problem. Delavska zbornica je zbrala podatke o številu nezaposlenih, ki ga jc ocenila na podlagi statistike OUZD o njegovih bivših zavarovanih. Po teh podatkih je ocenjeno število nezaposlenih ob koncu lanskega leta tako: Največ je nezaposlenih v lesni, gradbeni in oblačilni industriji. Zaradi nezaposlenosti v lesni industriji jc prizadetih 2150 družin in 2950 samcev. Zaradi nezaposlenosti v oblačilni industriji trpi 340 družin in 3360 samcev. Pri visokih zgradbah je bilo zaposlenih prejšnje čase 2100 družinskih očetov, ki so zdaj brez kruha in nezaposlenih je še 3600 samcev. Samskih mizarskih delavcev je nezaposlenih 1540 in 310 družinskih rednikov. Čevljarjev, samcev je brez kruha 1320 in 230 družinskih rednikov Precej nezaposlenih je tudi v kovinski industriji, in sicer 1S60 samcev in 440 družinskih rednikov. Skupno je nezaposlenih v strokah s stalnimi in ne le sezonskimi obrati 20.072 samcev in 7.5S8 družinskih rednikov*. Toda nezaposlenih je še mnogo delavcev, ki so bili zaposleni v sezonskih obratih, in sicer 7830 samcev in 4570 družinskih rednikov. K temu bi bilo treba še prišteti delavce, ki so zaposleni samo po nekaj mesecev v sezoni. Po statistiki strokovnih organizacij so bili lani sezonski delavci zaposleni samo po nekaj mesecev in le zelo redki so delali vse leto. Tako je bilo n. pr. lani zaposlenih zidarjev v Ljubljani od 1-4 mesece 30.1"?, 10 do 12 mesecev sta pa delala samo 2 zidarja. Podobna je statistik'-! o nekvalificiranih stavbnih delavcih. Tudi v nekaterih drugih strokah ,ki niso sezonske. ko b*H kvalificirani delavci zaposlenj samo delno. Iz statistike o stanju zavarovancev OUZD razvidimo, da je število delavcev naraslo od 1. 1929 dO 1934 Samo v tekstilni industriji < 4750>, pri gradnji cest in Železnic za 800, občinskih obratih 1000 in 800 klane služinčadi. V vseh drugih strokah se *o število zaposlenih zelo zmanjšalo in sicer skupno za 27.460. Ce odštejemo od tega števila prirastek števila zaposlenih drugih strok, vidimo, da se je Število zavarovancev zmanjšalo za 11850. L. 1929 je bilo pri visokih zgradbah zaposlenih 10.800, \ 1934 pa samo 5100. torej 5700 manj. V lesni industriji je bilo 1. 1934 zaposlenih 5100 kakor 1. 1929. in sicer 7400. V oblačilni stroki ie bilo zaposlenih 3.700 manj delavcev, v kovinski 2300. v kožarski industriji (predelovanje usnja) 1550, v industriji predelovanja lesa 1850, v trgovinah 2000, denarnih zavodih 650, v kemični industriji 500 itd. Vse to kaže .da je nezaposlenost zavzela pri nas zelo velik obseg in da statistike Javnih borz dela ne pridejo v poštev, če hočemo določiti število nezaposlenih. Javne borze dela izkazujejo samo število prijavljenih nezaposlenih in izločujejo iz svoje evidence nezaposlene, ki se več ne javljajo v uradu. S tem še ni rečeno da je sari o toliko nezaposlenih, kolikor jih je vpisanih na borzah dela, kajti nezaposleni se ne javljajo vsi, ker pač od borze dela ničesar ne pričakujejo in ker tudi v vsakem kraju ni tega urada. Nekateri se pa sklicujejo baš na statistiko borze dela, ko govore o številu nezaposlenih. V resnici jc pa število zavarovancev pri okrožnih uradih zadnje čase nekoliko naraslo, toda nezaposlenost je še vedno izredno težko vprašanje ,ki se tiče vsega javnega življenja, zlasti gospodarstva. In zdaj je treba upoštevati še silno resno krizo nase lesne industrije, število 30.000 nezaposlenih je cenjeno nizko, ker ni za ocenitev dovolj podatkov. V Dež je e $e ogo upadle sicer prenehal, toda vode se še niso vrstile v svoje struge Ljubljana. 24. januarja. čeprav je včeraj prenehalo deževati in 3e minila nevarnost povodnji, vendar vode tudi danes še niso znatno upadle. Ljubljanica, ki je bila še snoči 2-20 m nad normaio. je še vedno kalna in deroča ter je ponekod na Barju razlita široko čez travnike in njive. Enak je položaj tudi pri Zalogu in na Fužinah, kjer je polje pod vodo že več dni. Dosedaj je Ljubljanica upadla le za 20 cm. Voda je pri Zalogu izstopila žs pri višini 1.50 m nad normaio in se pozneje razlivala čedalje bolj čez polje, slednjič pa pričela ogrožati tudi hiše. Enako kakor Ljubljanica je pričela naraščati tudi Sava. ki je zlasti niže od Kranja na več krajih udarila čez bregove Ko je predsinečnjim dosegla skoro 4 m nad normaio^ ie prišlo zlasti poleg Medvod, pri Mednem in na Črnučah do pravih povodnji. Voda se tudi danes še ni vrnila v strogo, marveč je razlita široko čez travnike in njive, še vedno je podobna Sava ogromnemu veletoku. Posebno na široko se je razlila Sava na polju pod sv. Jakobom, kjer so vodne mase na več krajih razlile tudi čez cesto. Velika je bila nevarnost hujših katastrof pri Lazah. Kresnicah in v Litiji. Pri Lazah je cesta pod vodo že tri dni in je tamkaj onemogočen vsak promet. Iz krajev pri Krškem in Brežicah nimamo točnejsih poročil, ljudje, ki So prišli po opravkih v Ljubljano, pa pripovedujejo, da je Sava tudi tam prestopila bregove ter preplavila polje. Hudo je nagajala včeraj Gradaščica posebno v .svojem gornjem toku. V Polhovem gradcu, ki je bil L 1926. silno prizadet po veliki povodnji ,je Gradaščica že v sredo udarila čez breg. Ravno tako se jc razlila Gradaščica čez polje pri Dvoru in nad Dobrovo. Tudi Gradaščica upada le počasi. Povodenj v Radečah Radeče, 23. januarja Dsines je minilo mesec dni, odkar imamo južno vreme. Zlilo se j-e to zimo to-viiko dežja, vi predmete, ki jim jih je vzela Sopota. Zelen jadni vrtovi in sadovnjaki so mestoma nad en meter pod voda Povoden j Sopote je nastala, kakor običajno vedno zgolj zaradi tega. ker je Sa- va mučno narasta; Sopota pa se nc more iztekati, ker se izliva skoraj pravokotno v njo. Na tem mestu bi jo bilo nujno potrebno regulirati. Meščana trpe zaradi povodnji veliko Škodo na svojih hišah in vrtovih. Nekaterim vrtovom jc Sopota odnesla ograjo, prinesla pa bo veliko blata, s katerim bodo imeli domačini mnogo posla preden ga bodo odstranili s svojih vrtov. Opazovalec vodomerske postaje g. Pod-lesmk. jc ugotovil, da ie Sava narasla že nad šest metrov nad normaio, o čemer je brzojavno obvestil bansko upravo v Ljubljani. Zagrebu ter pristojno ministrstvo v Beogradu. Sava pa šc vedno narašča, enako trdi Sopota. Z:nVija večja povodenj v Radečah je bila 23. septembra 1933. Tedaj je Sila Sava 7 in nol metra nad normaio. leg nedelje &e drugi dan), Sv. Rešuje Telo, sv. Peter In Pavel, sv. CM ta Metod, Veliki šmaren. Vsi sveti tat Bmmadeteo spočetje. Poleg tega pa *e iadajajo omenjene karte ie st rojstni din Nj. Vel. kralja in za praznik aedinjenja. _ ^ V Mariboru Je umrla gesssv Jerica Foaiaa. vdova pokojnega Juljuam Realna, ki je Ml v Bosni kot soborec Petim Mrkon jica (kralja Petra X. — Not» V Racah Je Ml »-letni krojač Hinko Hertnk od nekega fantalina napaden in z noaem na hrbtu take nevarno poškodovan, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Kaj ne s mrmeem? V vuhredski mrtvašnici leti le 8 dni mrne, ki čaka na rešitev državnega tožilca in obdukcijo. Tozadevno je dalo državno tožilstvo pojasnilo, da je tukajšnje državno tožilstvo takoj po obvestilu o nenadni smrti posestnika Vitrina v Ribniškem jarku dne 16. t. m. brzojavno odredilo obdukcijo trupla. Zadevni brao javni predlog za obdukcijo je bil sprejet pri mariborski pošti ob 9.15 marenber-ška pošta pa je ta predlog ob 10.25 izročila marenberškemu sodišču. Tudi je tukajšnje državno tožilstvo pismeno zahtevalo poročilo glede izpolnitve navedenega predloga. • — Pes se ji je zagrizel v glavo. V Krčevini na Aleksandrovi cesti je skočil hud pes v lS-letno deklico Dorico Verbostovo in se ji zagrizel v glavo, jo ranil z ostrimi zobmi, ji izruval šop las in raztrgal obleko. Pobesneli pes je izginil in preplašeno deklico so odpeljali domov. — žganje jih je vrglo v jarek. Predvčerajšnjim zvečer so se štirje pijanci majali po Pobreški cesti in naposled popadali v jarek. Dobri ljudje so trem fantom in eni mladenki pomagali na noge. Vsi so bili pijani od žganja. —Vsiljive ptičke so se pričele ponujati v Vetrinjski ulici moški družbi. Ker so bile preveč vsiljive, so moški pozvali policijo, da jih je odpeljala, kamor spadajo. Za svojo lepo vedenje so dobile vsaka po Štiri dni zapora: Kamila S.. Metoda M.. Marička m. in Pepca A. — Dekleta so ga oskuble. Posestnik Ivan iz Selnice ob Dravi je šel nakupovat vino. Krenil je v neko gostilno, kjer je našel imenitno družbo, v kateri je bilo tudi nekaj čednih deklet. Imenitno se je zabaval, ko je hotel plačati, ie opazil da mu je izginila denarnica s 3800.- Din. Zavarovanje pri poljedelskih strojih Ljubljana, 24. januarja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpošilja te dni plačilne naloge za poljedelske stroje za leto 1934. Istočasno opominja tudi zaostanke iz prejšnjih let v kolikor jih delodajalci — lastniki mlatilnic kljub opominom še niso poravnali. Iz navodil na hrbtni strani spremnih dopisov je točno razvidno, kdo vse je zavezan temu zavarovanju. Proti zavarovanju osobja zaposlenega pri mlačvi, odnosno poljedelskih jtrojih se opaža splošno neraspoloženje, dasi so prispevki malenkostni v primeri z obveznostmi, ki jih prevzemp. urad nasproti zavarovancem. Splošno je znano, da se ravno pri mlačvah, odnosno pri poljedelskih strojih pripeti največ nesreč. Odtrgan je prstov je zelo pogosto, pa tudi hujše poškodbe tako izguba rok in zmečkanine s JUG. LIGE V UDBUAN1 JUTRI OB 19-15 URI SVEČANA PREMIERA ^ - r m * Himna svobode. StCldtttlK Visoko odlikovani češki film o velikem tvorcu svobodne češke države! V glavni naslovni vlogi: SLOGA (Telefon 37-4») Zvonimir Rogoz Kot dopolnilo pni češki zvočni tednik. Sodni odmev stavke v tiskarnah Ljubljana, 24. januarja. Včeraj se je pred sodnikom poedincem g. Lederhasom vršila zanimiva razprava proti predsedniku ljubljanske podružnice Saveza grafičnih radnika Jugoslavije Dragu Kosmu in tajniku Jožetu štruklju, ki ju je zaradi žalitve in obrekovanja tožil Janko Runtič, stavec Narodne tiskarne. Tožba izvira iz lanske stavke tiskarniškega delavstva, kise je čitatelji gotovo še spominjajo. Par dni po izbruhu stavke sta pisala obtoženca društvu »Tabor« v Ljubljani v imenu stavke organizacije pismo, v katerem ostro napadata in žalita Runtiča zaradi tega, ker je delal v Narodni tiskarni. V pismu so izrazi stavkokazs, »krumir<, »podlost« itd. Dalje je v njem rečeno, da. delajo v tiskarni -»nepošteni elementi«, ki nimajo značaja in časti«, pa še druge slične stvari. Zaradi vseh teh žalitev in obrekovanj se je vršila včeraj sodna razprava, o kateri je tožitelja zastopal odvetnik dr. Krivic. Obtoženca, ki sta že poprej priznala, da sta pisala inkrirninirano pismo, k razpravi nista osebno prišla, marveč ju je zastopal odvetnik dr. Voršič. Ta je v svojem zagovoru povdarjal, da njegova klijenta nista pisala pisma v svojem imenu, marveč v imenu in v interesu stavkujočega delavstva, organiziranega v njuni organizaciji. Poskusil je nastopiti dokaz resnice, ki pa se mu ni posrečil. Zaradi tega je sodišče obsodilo Draga Kosma na 7 dni zapora in 120 Din globe, pogojno na eno leto. Jožeta štruklja pa brezpogojno na 10 dni zapora in 120 E>in globe. Zagovornik dr. Voršič je vložil priziv. KINO SLOGA ■■ Telef. 2730 Danes poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 KRIK SVETA Najsenzacionalnejši film o zgodovinskih dogodkih zadnjih 30 let- Sarajevski atentat in svetovna vojna. Najvažnejši posnetki z bojišč! Ruska revolucija, fašizem, hitlerizem i. t. d. Skratka ta film morate videti! Iz Radeč — Zdravstveno predavanje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani vabi na javno poučno prodavanje o čuvanju zdravja, preprečevanju nezgod in pomenu delavskega zavarovanja. Predavanje !»odc pojasnjevale skioptične slike, oziroma velik film. Predavanje bo v soboto 25. t. m. oh 18. uri v prostorih hotela »Jadran« (Sokolska dvorana). Vstop prost! — Neznanec pod vlakom. Nedavno smo poročali, da je 14. t. m. povozil osebni vlak ki odhaja z Zidanega mosta ob 20.25 uri. proti Zagrebu neznanega moškega pri Bre-2u. Te dni se je vršila preiskava, kjer je DANES PREMIERA VESELOIGRE PRISTNEGA DUNAJSKEGA HUMORJA! GLASBA: ROBERT STOLZ ter ansambel najpopularnejših igralcev in komikov: HERMAN THIMIG, LIZZI HOLZSCHUH, PAUL. H«RBIGER, ADELE S AND ROČK in LEO SLEZAK Jamčimo za 2 uri najprijetnejše zabave! Pr^DCTAT^ob 16., 19.15in21.15 Vsak, tudi najresnejši človek se bo nasmejal do solz! KINO UNION, tel« 22*21 Gospod brez stanovanja Povoden] v Dravinjski dolini Poljčane, 23. januarja. Po vsej Dravinjski dolini so se v četrtek v zgodnjih jutranjih urah vode razlile iz svojih strug1 in široko naokrog preplavile polja in travnike. Zlasti je močno narasla Dravinja, ki je na nekaterih krajih ovirala tudi promet. Tako ie bil pod vodo del banovinske ceste v Poljčanah. kakor tudi del ceste, ki drži na Sp. PoJj-čane in Studenice. Otroci namenjeni v šolo, so se morali zaradi tega vrniti. Pod vodo je bil tudi del konjiške proge, s težavami pa se je imel med potjo borrti tudi avtobus Makole — Poljčane. Povodenj je nastopila čez noč. Deževati je načelo prav narahlo v sredo zvečer. Proti polnoči je nato lilo, proti jugu pa se je svedrflo. drilo. Po gorah se je v solncu odražal sveži sneg, dolina pa je bila podobna prostranemu jezeru. Vode so naraščale do 9. ure zjutraj • nato pa so začele polagoma upadati. Pozneje so se pokazale razdrapane cesto ob obrežnih njivah in travnikih pa na plavljeni pesek in gramoz ter drugi naplavi jen i predmeti. Ponekod je voda odnesla pripravljeni gnoj, sicer pa v tem času, sicer neobičajna povodenj, menda ni prizadela večje škode. Iz Maribora _ Narodno gledatKce. »Kariera kancli- sta Vinciga* je izborno, s precejšnjo satirično ostjo pisana veseloigra nemškega pisatelja W. Lichtenberga, ki s svojo situa-cijsko komiko, pa tudi z resnimi, v srce se-gajočimi prizori doseza sigurne uspehe na vseh odrih. To delo pripravlja znani ljubljanski režiser in književnik Bratko Kreft in bo premiera ob koncu prihodnjega tedna. Nastopijo Starčeva, Rasbergerjeva Ko-sič Furijan Gorinšek, Nakrst, Grom, Košuta, Blaž in Verdonik. — Potnik In weekend-karte. Tujskopro-metna zveza v Mariboru nam sporoča, da se izdajajo v območju direkcije državnih železnic Ljubljana weekend-karte razen za nedelje še za naslednje cerkvene praznike: Božič (dva dneva), novo leto. Sv. Trije kralji, sv. Jožef. Vnebohod, Velika noč, (po- težktmi posledicami niso redke. Kakšno breme za zdravljenje in za izplačilo nezgodne rente se z obveznim zavarovanjem prevali na ustanovo delavskega zavarovanja vedo tisti, ki so pri taki poškodbi prizadeti. Nerazumevanje potrebe po takem zavarovanju gre v nekaterih primerih tako daleč, da se lastniki mlatilnic m poljedelskih strojev pravda jo za malenkostni predpis nekaj dinarjev. Stroški takih pravd presegajo običajno dvajset do petdesetkratni predpis za dobo enega leta, odnosno mlač-ve. Zeto pogosti so slučaji, ko lastniki ne prijavijo pri mlatilnicah in pri poljedelskih strojih zaposlenih oseb zaradi nepoznan ja zakonitih predpisov. Opustitev prijave ima zelo težke posledice za lastnika, Drage in dolgotrajne civilne pravde, ki jm naperijo ponesrečenci proti teMtnilrm miatlmlc ogrožajo v marsikaterem primera gospodarski eJMOJ prizadetega. Ker je zavarovanje pri relarftnicali, oziroma pri poljedelskih strojih urejeno z zakonom o zavarovanju delavcev in z nared-bami JJ—902[TV z dne 26. O. 1925, at. 28174 s dne 15. IO. 1980. m J*. 42548 z dne 29. 9. 1934. mora urad vztrajati na tem, da $m wri m tekoči predpisi redno izterjajo. Zavlačevanje plačila ima za posledico izvedbo prisilne izterjave ta povzroča nesorazmerno viaie stroške kakor Iz Ormoža — Poroka. Nedavno ja poročil v Gradcu splošno znani učitelj g. Masten Martin službujoč na Humu. Zs soprogo si je izbral avstrijsko narodno zavedno Slovenko gdč. Elo Pevec. Obilo sreče! — Odprta noč in dan se greha vrata. Te dni je umrla priljubljena prevžitkarica Ana Aleksič stara 83 let Kako zelo je bila priljubljena, j* pričal njan pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudi od blizu in daleč. Naj ji bo zemlja lahka! Preostalim na-5e sozaljc! bil med drugim navzoč tudi organ železniške policije z Zidanega mosta. Pri neznancu pa ni mogla ugotoviti niti indetitete V žepu ponesrečenca — lahko tudi samomorilca — so našli dva bankovca po 100.-Din in nič drugega. Neznanec je bil srednjih let, bil je gladko obrit, finih rok, nekatere zobe je imel plombirane i zlatom. Lase je imel kostanjeve, obraz podolgovat. Oblečen je bil v boljšo obleko sive l*arve. na sebi je imel sivo suknjo, modro pisane srajco in rjave polčevlje i jrumijastimi podporniki. Klobuk je bil zelene barve, ki so ga našli blizu od kraja nesreče. Kdo je mrtvec? Po zunanjosti sodeč gre za boljšega uslužbenca ali obrtnika. Kdor bi pojrrešal v svoji bližini moškega od 30 do 35 let. naj sporoči železniški policiji na Zidanem mostu. KINO UNION — MATINEJA JUTRI ob 14.15 po Din 4.50 na vseh sedežih: Vražji tiger Živahno delovanje SVD na Jezici Jezica, 23. januarja Podružnica Sadjarskega in vrtnarskegi oVuštva, ki je bila lani ustanovljena v našem kraju, prav pridao deluje za svoje koristne cilje. Od lanskih M članov jc napredovala že na 51. Letos hrta predvidene tri razstave. Prva bo v maju, kjer bo razstavi jono pomladno cvetje, zlasti lepa zbirka tulipanov, narcis in hijacint, ki jih je podružnica prejela po naklonjenosti tvrd-ke Sever in komp. večinoma brezplačno. Druga razstava bo v avgustu, ko bo predstavljena izpopolnjena zbirka gomoljnih beganij m montbrecij, v oktobru pa bo veliika sadna in zelenjadna razstava. Podružnica si je letos omislila samodelno 16-litersko Škropilnico, katere se sadjarji prav s pridom poslužujejo, z!a»tiT ko je tudi »rezki kmetijski odbor pribavil arborin po znižani ceni. Dek> podružnice jc deljeno na dela v vrtnarskem in na delo v sadjarskem odseku. To nedeljo, 2o. januarja bo ob v. ogled Ljubljanske mestne vrtnarije, pri kateri priliki bo ravnatelj g. Lap predaval setvi vrtnega semenja«, za 9. februar ob 10. pa je pripravljeno v šoli na Jezici predavanje »o nakupu i-n gojenju i*oinolirt,h r»e**o-nij«. Koncem februarja in začetkom marca bosta še predavanji >»o obrezovanju *<\<\-neifa drevja«' in »o pravilni saditvi« Podružnica tudi /bira prijave za skupno naročilo semen 'i sadnega drevja, ki se tako najbolje i roča. Prijave zaključi M). januarja, zbira pa jih predsednik podružnice Janko Snoj, trgovec na Jezici. To mailjivo in sistematično delo ic že dosedaj poka/alo mnoge koristi, zato bo letos uspeh dela >c večji, kot doslej. (>nc, ki bi želeli postati elani podružnice. mo. da to eimnrei store, da dobijo ves letnik društvenega g'asila. (Sel KOLEDAR I>iines: Petek. 24. Januarja katolićanta Timotej. MilisJava. DANAŠNJE PKIKED1TVE Kino Matica: Viktorija. Kino Ideal: Ljudje v belem. ZKD: Hladna devica ob 14.30 v Matici, Kino Slcga: Krik sveta. Kino l ni on: Gospod brez; stanovanja. DEŽURNE LEKARNE Dane«: I>r. Kraetf Tvrieva .cesta 8SSL Trnkoczy ded. Mestni trg 4, TJstar SHen-burgrova ulica 7. I^Jožešircelj^l Mokronog", 24. januarja. Danes je prestrigrla Parka nit življenja očetu uglednega trgovca. in posestnika Sreika širclja- V večnost je odšla pristna trdna dolenjska korenina, mož klenega značaja in zlatega srca, kak rani h je med nami žal veduo manj. /atisnil je za vedmo svoje blage oči Jože šircelj, star 84 let. Kdo ga ni poznal dobrodušnega vedno nasmejanega, zgovornega, srčno dobrega starčka, ki ga je sicer težilo že osem kri-žev in skoraj devetega pol, pa se nuu niso prav nič poznali, .saj je v veseli družbi na svoji gostoljubni, daleč naokrog znani Priči tako rad dvignil kozarček in zapel ono prelepo ; En starček je Živel. . .< Zdaj ne bo več pel, utihnil je njegov srebrno Čisti glas omahnila je njegova roka, ki je tako rada, tako toplo neštetokrat stisnila prijateljem in znancem roko Širok je bil krog njegovih prijateljev in znancev, malone vsa Dolenjska ga je poznala in vsem bo bolestno legia na srce vest o njegovi smrt! Pokojnikov sin Jože je bil med prvimi našimi dobrovoljci v Rusiji. Vrnil se je živ in zdrav preko krvavih poljan, skozi strahotno vihro ruske revolucije, a komaj si je bil nekoliko odpočil v krogu svojih dragih, komaj je začel misliti na mirno življenje na domačih tleh, že ga je ugrabila smrt v najlepši moški dobi kot aktivnega kapetana in zdaj počiva ob vznožju žalostne gore in vesele Priče kamor polože v nedeljo k večnemu počitku tudi njegovega dobrega, skrbnega očeta. Kako vesel je bil pokojni šircijev oče svoje vnukinje, kako lepa, zgledna harmonija je vladala v njegovi družiniei, kjer je nastala zdaj tako globoka vrzei. Njegovim dragim naj bo v tolažbo zavest, da je dočakal v zdravju in zadovoljstvu visoko starost, da 00 mu v ljubezni, spoštovanju in hvaležnosti Zatisnili oči in da je v ljubezni nehalo utripati njegovo zlato srce. Sanjaj mirno svoj večni sen, nepozabni pevec dolenjskih vinskih goric! Nase gledališče DRAMA Petek 24.: Zaprto. Sobota 25.: Pesem a ceste. Izvon. Znižano cene od 24 Din navzdol. Nedelja 26.: Ob 15. Vesela božja pot. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Moliere. Izven Znižane cene od 24 Din navzdol. OPERA Petek 24: Zaprto. Sobota 25.: Poljaka kri. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja 26.: Ob 15. Traviata. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Cannen. Gostuje tenor Marij Šimenc. Izven. Stekli psi Orniož, J3. januarja 7adnje čase je bilo več prijav iz našili okoliških va.*i, češ. da so >e pojavili slekli psi Med ljudstvom je zavladal velik strah tako, da so ?e nekateri jeli žo but] nekega psa. misleč, da ie stekel. T? dni pa ie v vasi Frankovci, občina Huni domači slekli pes, ki ga ie napadel tuj »tekli pes, obijrizel verčian^ko družino Ko^ec. Posebno je obgrizel starega očeta Juri i 1 Kosca in njegove malo vnuk.^. Vsf so morali iskati zdravniške pomoči in bodo baje prepeljani v Pasteuriev zavod Stcv. ig »SLOVENSKI NAROD« petek 24. januarja 193€. Stran 3 DNEVNE VESTI — Pokroviteljstvo nad prvim državuim mladinskim in srednješolskim prvenstvom v simiskem teku in skokih, ki bo 1. in februarja na Polževem pri Višnji gori. js prevzel prosvetni minister Dobrivoje Stoše-vič. Če ne bo snega bo prireditev preložena. — Zveza intelektualcev Jugoslavije ustanovljena. V Zagrebu je bila ustanovljena te dni Zveza intelektualcev Jugoslavije, ki ji je namen zbrati v siru pni organizaciji vse intelektualce ne glede na spol, da bi mogla na temelju načel socialne m narodne praviSnosti ščititi in pospeševati svoje gospodarske, kulturne in moralne interese v na_ši državi, izključujoč pri tem vsako politično delovanje, fclan je lahko vsak intelektualec, ki je dovršil vsaj osem razredov gimnazije, /veza bo skrbela za zboljšanje gmotnega položaja svojih ea-no\\ za njihovo socialno zavarovanje, posredovala bo za brezposelne in delovala na to da intelektualci ne bodo plačani izpod naj-^kromnejšega eksistenčnega m inima. Sedež zveze naj bi bil v Zagrebu, pozneje pa bodo ustanovljeni po potrebi pododbori v Beogradu, Sarajevu in Ljubljani. Pri premieri se je javilo 40 dam z imenom »Viktorija" vsem Viktorijam! Vsem damam s prelepim imenom Viktorije se nudi BREZPLAČEN vstop k predstavam veličastnega filma »Viktorija«. Edini pogoj: izkaznica in vstop v družbi. »ELITNI KINO MATICA« i I — Dom intelektualcev v Zaarreliu. Upravni odbor zagrebške Mestne hranilnice je d«l mestni obciiij na razpolago poldrugi milijon Din za 7Lrr«di!rv doma ifrtefekiualcev v 7air»*e!>;i. l>om b'odo uredili v hišah Mestne hranilnici' in namenjen l>n onim intelektualcem, ki imajo !o!:ko dohodkov, da l>i mo-ii vzdrjsevatj !-i>ino gospodinjstvo, pa jim \to > tem omogočeno stanu primerno življenja. — K'oimnn rili v lanskem letn. Lani je slo it Splita Inibrovnika tu Stfsaika v>o /.el*/.-mci v notranfosl države 3771-449 k • morskih rib. — Osnutfk sakona o služinčadi Včeraj s»c je pričela v Beogradu anketa o položaju služinčadi in njeni zakonski zaščiti. An "v eto je c tvoril dr. živ ko Topalovič in v svojr.ni govoru omenil, da je pri nas ?:aposlerih v gospodinjstvu najmanj 70.000 pomožnih mo.'i. Po številu s'užinćadi zavrem a pr o mečtp Zagreb z 9282. drugo Beograd z S234. tretje Ljubljana s 3011. Maribor 1014 itd. v osnutku zakona o služinčadi je med drugim določba, da morajo imeti služkinje vsak dan najmanj S ur nepretrganega počitka čez noč. Poleg tt*£H pa čez dan dve uri. Pojite k se sme skrajšpti samo čc je treba opraviti v delodajalčevi družini nujna, neodložljiva de-1«. Siužkinja, ki ji je odpovedana služba, ima pravico trikrat na teden po tri ua-e oditi z delodajalčevega doma, da si poišče novo službo Za razbito posodo ali poškodovanje česarkoli v domu po nesreči ali nesrečnem naključju brez hudobnega namena, delodajalec ne more zahtevati od služkinje odškodnine. Poleg tega predvideva zakoniki osnutek strokovno šolanje gospodinjskih pomočnic. Z. K. D. DANES IX JUTRI ob 14.30 in V NEDELJO ob 11. uri SMEH IN VESELJE LLCV ENGLISH kot Hladna devica ELITNI KEVO MATICA — Smučarji — Krvavec vas rabi! Krvavec nudi s svoiimi obširnimi tereni užitka l>olno smučanje izvežhaniin Smučarjem. Da pa omogoči. tudi manj izvežbanlm smučarjem uživati krasote alpskega smuranja na Krvavcu, prireja SPI) letos stalne Binužke tečaje. Za deloma izv^žbane se vrSe nadaljevalni, za izvežbame pa alpinski smuški tečaji. Sney je prav dober. Upoštevajoč splošen gospodarski položaj in letošnjo zelo neugodno zimo v dolinah, je določilo SPI) skrajno nizko cehe v svojih postojankah, da tako omogoči najširšim sloj .mi uživanje belega sporta. Udeležene« sedemdnevnega tečaja plača za hrano, prenoenino. ukovino in prispevek za zbor smuških učiteljev skupno 295-- Din. Pot dc doma je zpažena. Najbližja pot vodi iz Cerkelj od avtobusne postaje Sajovic. kjer so na razpolago hidi nosači. Informacije se dobe v pisarni SPD. Ljub-ljana, Aleksandrova cesta, palača Viktorija. — Znamke v korist obolelega postnega osebja. G. minister za pošto, telegraf in telefon je izdal odlok( da se smejo prodajati in nalepljati na poštne pošiljke posebne znamke, katerih čisti dobiček je namenjen za zdravljenje obolelega poštnega osobja S tem je občinstvu dana prilika, da s prav malenkostnimi zneski priskoči na pomoč osebju one ustanove, katere se dnevno poslužuje. Pri vseh poštah v Jugoslaviji se prodajajo znamke, in sicer je prodajna cena 1 Din, oziroma 00 para. — šentjakobski gledališki oder bo gostoval v nedeljo -Ć t. n). ob 17 uri v Sokol-skem domu na Rakeku z Wnldfriedovo igro ^Matasanovecra Načeta nesrečna snubitev: (Maksel). Igra ie zelo zabavna in je dosegla pri vseh predstavah v Ljubljani lepe uspahe. Za predstavo vlada na Rakeku va-liko zanimanje. Cenjeno občinstvo naj kupi vstopnice že v predprodaji. Cene običajne. — Švicarji hočejo zgraditi hotel v Splitu. Skupina švicarskih kapitalistov hoče zgraditi v Splitu velik hotel. Nasvetovali so ji naj bi zgradila hotel s kopališčem na BaoVicah, pa so Švicarji ta predlog od- klonili in zahtevajo, da Jim dovolijo zgraditi hotel na obali v mestnem pristanišču. Švicarji imajo precej denarja, izvirajoče-ga iz kuponov naših državnih papirjev, ki ga ne morejo izvoziti in zato ga hočejo investirati v naši državi v hotele. Med njimi je tudi nekaj vplivnih funkcionarjev švicarskih tujsko prometnih ustanov in ti jamčijo za dober pooet in obratovanje novih hotelov. — Važno za mline. Trgovinski minister je odredil, da se mlini na motorni pogon, ki delajo samo s kamni brez uporabe naprav za čiščenje, presejevanje in tipiziranje moke odnosno, ki predelujejo žito v stopah, izvzamejo iz mlinske obrti po točki 61 st. l i 23 obrtnega zakona in da se mlini na parni ali motorni pogon do 20 HP izvzamejo iz seznama $ 107 obrtnega zakona. Po uveljavljenju te uredbe se bo uporabljal za mline iz st. 1, postopek iz S 106 obrtnega zakona. — Smučki lečaii S|*I>: y planinah je zapadlo mnogo novega snega. Sl*D ima stalno na razpolago smuškega učitelja v domu na Krvavcu od 26. t. ni. do 10. februarja ter v koči na Veliki planini. Smuški tereni v teh gorskih predelih so znani kot najboljši. Prijave sprejama pisarna SPI) v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. I. — Zračna zveza Splita z zaledjem. Tajnik splitskega Aerokluba se je mudil te dni v Beogradu, kjer je posredoval za otvoritev zračne zveze Splita z zaledjem. Funkcionarji Aerokluba so mu izjavili, da je zelo verjetno, da dobimo letos zopet staro zračnO zvezo, ki jo je imel Split že pred leti^ namreč Beograd — Sarajevo —-Sinj. če bi se obnovila ta zveza, bi imel Solit dve zračni zvezi, eno s Sarajevom in Beogradom, drugo pa s Sušakom in Zagrebom. Glede zračne zveze Splita z Dubrovnikom in Sušakom je že padla odločitev. — Dražba kožu kovine v Ljubljani l,o v ponedeljek 27. t. m., na kar opozarjamo vso, ki kožuhovine 3e niso odposlali. Blago naj t;tkoj pošljejo lovsko prodajni organizaciji Divja koža . Ljubljana — Valesejem — Vreme, Vremenska napoved pravi, da ho hladnejše, čez dan manj oblačno vreme. Včeraj je deževalo v Rogaški Slatini, Zagrebu in Splitu. Najvišja temperatura je znaša':« v Skuplju 19 v B--ogradu in Splitu 14, v Sarajevu 12. v Rogaški Slatini 10, v Ljubljani S.4. v Za-jrehu 7. v Mariboru (>. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7<>4.9. temperatura je znašala —1.4. Danes sveža pošiljka MORSKIH RIB. Vino od 8.— Din naprej. »VI VARNA KAJFEŽ« NKBOT1CMK — Ženin 101 leto. nevesta 60 let. y Sarajevu so jo te dni poročil 1<>1 leto stari Musla-ia Sujanovič s 60 le!no nevesto. Starec Irdi. d i se |M>čuli še vedno :nladega. Menda l:o žo res. ker bi se ?ieor ite bil v lako visoki .-tarosti o/.oniI. — Narodne pesmi z nape vi. Nabral in uredil za štiri enake in mešane glasove Janko 2irovnik. Druga, preurejena izdaja v dveh zvezkih. Natisnila in založila učiteljska tiskarna v Ljubljani. Izšel je drugi zvezek te zbirke, ki vsebuje 55 narodnih napevov s popolnim besedilom. Izmed teh .co 34 narodne pe^mi prirejene samo za mešane glasove (sopran, alt. tenor in basi, ostale pa za moške glasove (I.-n. ten« r in I.-II. basi in mešane glasove, skupaj 77 narodnih pesmi. Staii mojster žirovnik je odlično izvršil svojo nalogo: globoko je zajel v neizčrpni vrelec narodne poezije in povil pestro in bogato kito dehtečega cvetja, ki bo navduševalo naše pevske zbore in z radostjo napajalo poslušalce Iz narodove zakladnice dvignjeno bogastvo si odpira z Zirovnikovim posredstvom veselo pot v narodovo du£o. Lična vnanjo-*t II. zvezka ima žepno velikost: cena kar-tonrranemu izvodu Din 40, v polplatno vezanemu Din 46. ELITNI KINO M A TIC Al TELEFON 21-24 DANES OB 4., 7.15 In 9.15 ZVEČER: PREMIERA VELIČASTNEGA VELEFILMA: Iz Ljubljane —Ij Ribji trg je bil danes kljub slabemu vremenu za ribolov na morju precej dobr>» založen z morskimi ribami. Naglasiti je zlasti treba, do se morske ribe niso posebno podražile na našem trgu, čeprav zdaj ni sezona za ribolov. Upoštevati moramo, da je zelo drag prevoz rib v Ljubljano, a so kljub temu n. pr. zlatice po 36 Din kg, luben po 36 do 40 Din, čeprav jih ne moreš dobiti mnogo ceneje niti v Dalmaciji. Izbire med posameznimi vrstami morskih rib je bilo dovolj. Ciplje so prodajali po 18 do 28 Din kg. rbune po 20. 28 in 30 Din, lignje po 26 do 32, male očade po 12, skuše in osličke po 32. sar-delice po 6 do 8 Din kg Kakor vedno, je bilo tudi danes najve* ščuk izmed rečnih rib. Uvožene so prodajali zelo poceni, in sicer po 12 do 14 Din domače pa po 18 Din _lj Letna prijava motornih voiil za leto 1936. Uprava policije v Ljubljani poziva laflnike motor, vozil, ki letos še niso predložili prijave in niso plačali banovinske trošarine na pnevmatiko za svoje vozilo, naj to nemudoma store, da m bo kazni iu prisilu 2 izteriatve, ker je prvi obrok za plačilo navedene trošarina zapadel že 15. t. ni. nakar se prizadeti opozarjajo Tiskovine za priiavo vozila in položnice za vplačilo trošarine ter event. potrebna pojasnila se dobe za policijski okoliš v Ljubljani, Snbičeva ul. 5. I., soba št. 2. Priznanico in izpolnjeno prijavo v duplo je predložiti med uradnimi urani! v navedeni sobi vselej s prometno knjižico. —lj Zglasite konje in ostalo vprežno živino: Vsi posestniki konj in ostale vprež-ne živine na območju velike Ljubljane se opozarjajo, da morajo imeti svojo živino in vozove zglašene pri mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1. Kdor svoje živine in svojih voz še nima »giaše- VIKTORIJA Fo istoimenskem romanu sveto\no znanega književnika KNUT HAM SUN-A. V odlični kreaciji naslovne vloge: Luise Uilrich Režija: CARL HOFMANN ter MATIJA VVIEMANN. Godba: T H KO MACKEBEN. Romantični kraji, zeleni hribi, starodavni gradovi Norveške je ozadje te krasne povesti o idealni ljubezni Viktorije in Johanesa, PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK. PREMIERNI KINO dene kazen. Prijaviti je treba vedno tudi nih, naj to nemudoma stori da ga ne za vsako spremembo, kakor: nakup, prodajo, poškodb«« itd. Kdor pravočasno ne javi spremembe, je dolžan v slučaju potrebe na lastne stroške oskrbeti za to, kar je vpisano, ne pa odjavljeno. i— Uspe&na reklama za film Viktorijam. Kakor je bilo objavljeno in je vsem spoštovanim damam znano, je Elitni kino Matica ponudil vsem damam ki so krščene na lepo ime > Viktorija«, priliko brezplačnega vstopa k predstavi. Včeraj se je pri blagajni kina zglasilo nad 40 gospa in gospodičen. ki so se prav rade poslužile originalne ugodnosti. Zakaj tudi ne? Film je res veličastno delo, umetnina, kakršne so le redke v svetovni produkciji. Veliko jamstvo za to je že samo dejstvo, da je bil film ustvarjen po znamenitem romanu Nobelovega laureata Knuta Hamsuna. Glavno vlogo igrata LrUisa Ullrichova in Matija VViemann, oba sta se v tem delu izredno uveljavila. Elitni kino Matica ponovno opozarja vse dame Viktorije, naj le brez strahu izkoristijo priliko brezplačnega vstopa, saj je edini pogoj, da pokažejo izkaznico in da pridejo v družbi. —Ij S posipanjem cest in ulic so pričeli zdaj tudi v Rožni dolini, kar je v redu. Bas v Rožni dolini, kjer je teren zelo močviren, je treba ceste vse bolj nasipati, da se utrdijo. Ulice pa bi lahko začeli posipavati tudi na Glincah, kjer so nekatere prav izredno zanemarjene in potrebne temeljite ureditve. Tudi na Tržaški cesti na Glincah naj bi bili po možnosti nasuti vsaj prehodi in pa cestišče poleg tramvajskih postajališč, da bi ne bili ljudje prisiljeni ob slabem vremenu izstopati v blato skoraj do gležnjev. —Ij Epidemlčna obolenja, v prvi vrsti davica in škrlatmka, ki sta dolgo strašili zlasti med Šolsko m1 adi no. sta že precej ponehali, vendar nista še popolnoma zatrti. V zadnjih tednih pa sta se lotili v več primerih tudi otrok na osnovnih šolah. Vendar pa množestvenih obolenje ni več ter so tudi storjeni vsi ukrepi da se vsako nadaljnje razširjenje bolezni čim bolj zajezi. — lj Najslabši hodnik, v iti^stu Je ua Cesti 29. oktobra (Rimska cesta). Tu in tam hodnika sploh ni. nego samo Jaivk ob hišah, kamor se steka z državne ceste brozga. Nekatere hise izstopajo dale~ izven stavbne crte in zato ol» njih ne more biti -i- rok hodnik, toda zato hi moral 1 fti nekolik.* holjši, da hi vsaj zasluzil svoje ime. Najbrž čakajo na ureditev hodnikov, da jih bodo uredili hkrati s tlakovanjem bivše Rimske (zakaj ne ahe-dnske?) ceste. Pri tem čakanju pa se lK>mo seveda vsi postarali. —lj Popravek. \ vašem listu z dne '2%. januarje t. 1. ste na tretji strani v tretfeni stolpen prinesli notico »Preiskava zaradi tragične smrti višj^jza tehnika', v kateri iznešenih več rteresnifnih činjenie. Vljudno vas prosimo da v smislu določb zakona o iisku prinesel** naslednji popravek: Ni re^. da preiskava radi tragične smrti višjega tehnika naše radiofon&ke oddajne postaje V ik-torja Povšela 5e ni zaključena, res pa je, ria kaka preiskava sploh uvedena ni bila. Ni res, da so pokojnikovi sorodniki zvedeli podrobnosti iz katerih I i se dalo sklepati na hudobno nakano, res pa j.\ da jc pokojnikovim sorodnikom znano, da gre izključno le za nesrečen slučaj, kar je ugotovila uradna komisija takoj \*> nezgodi na licu mesta. MALI OGLASI oeseda 0.50 para davek Dir 3.—, oeseda i Din, davek * Om, preklici plamene odgovore glede malin oglasov le treba priložit} znamKo — Popustov za male oglase ne priznamo. XXXXXXXXXXXKXXXXXXXX Uprava radiolonske oddajne peataj i v Ljubljani. . — !j Razstava *lik slikarja Slavka Tomer-lina v Jakopičevem paviljonu je odprta še v >oholo in nedeljo !2--19 ure. Vstopnina 5 Din. dijaki 2 Din. — lj Obrtniki' Važno informativno prelivanje o davkih se vrši jutri ol. "20. uri v restavraciji »Zvezda«. —lj Obrtniški ples, v Kazini 1. februarja je tradicijonalna obrtniška prireditev. Iz Poljčan - Društveno iivljenje. ki j.? bilo pri nas navadno živahno, je bilo v zadnjem časa na mrtvi točki. Zdaj se že drami iz sastoji, i»i je vanj zašlo zara«li inpn111 %f nC.aiva v novembru preteklega I?ta. Kliža pa ta ludi čas okčnih zborov.* sokolski bo v nedeljo, drugi sledijo tukajšnja agiiina planinska podružnica pa namerava 1. februarja celo prirediti svoj tradicionalni planinski ples. ki _!-- Zvočni kino Ideal Danes oh 4. 7. in 9.15 uri najveličastnejši film po znanem gledališkem komadu Ljudje v belem Skrivnost zdravnika-speeiallsta za Ženske bolezni Vstopnine 4.50, 6.50 in 10 Din. ga je nekaj let /e opustila. l>ramt se tudi dramatski odsefc tukajšnjega Sokola, t opra v ;- iaglodalo, da ie nade vsa -kupaj v vodo. — Oiekna >est. Premeščen Je na lastno prodajo iz Studemv pri IVličanah v Pohrc/-i> tamk. šolani. Pokrovitelj je ban dr. Natlačen, v častnem odboru so pa tudi pod ban dr. Majcen, župan dr. Adtesič, podžupan dr. Ravnihar in drugi. Za predsednika kongresa je bi! izvoljen prof. Jarc, v pripravljalnem odboru pa so člani Esperantikega kluba. Za kongres j j /c pripravljen program, razdeljeni so tudi posamezni referati. Posebno strokovno konferenco bodo pripravili i«n organizirali za slepce g. Alnjzij Levstik i/, Ribnice, za učitelje Peter Golobic in /a delavce Peter Zlatnar. Kulturni program in razne prireditve je sestavil književnik prof. Modrijan iz Trbovelj. Kongresni odbor i/ Ljubljane pod vodstvom predsednika kluba esperantistov g. Jožeta Kozlevčerja je že pridno na delu, da bo kongres čim lep^a :n djstojnej^d manifestacija esperantskega pokreta v Jugoslaviji. Seme. ki g-u je sejal duševni oče esperanta, Zamenhof, je tudi v Jugoslaviji bogato obrodilo in z\asti razveseljivo se širi ta pokret v Sloveniji, ki že prednjači vsej Jugoslaviji. To velja zlasti za Ljubljano, ki ima v primeri z Zagrebom in Beogradom relativno največ članstva in zato seveda ni čudno, da je bi'a izbrana za sedež kongresu. V zvezi s kongresom ie odbor že pripravil in izdal več Člankov in brošuric o zanimivostih Ljubljane, o lepotah S'ovenije. zlasti Bleda itd. Razpos'al je tudi v*em organizacijam v inozemstvu nad 20!X> okrožV<:c in prijavnic, obenem je na založil lične propagandne znamke v svctlo-zclenem risku: na znamki jc nebotičnik z gredam v ozadju, v sredini jc pa neko'iko temnejša esperantska peterooglata zvezda. Za kongres ne vlada samo po Jugoslaviji, temveč tudi v inozeinstvu veliko /snimanje. Verjetno je. da sc ga bo udeležil S3m d:rektor mednarodne C:sperant:>kc organizacije UFA g. Robert Kreuz. svojo ude-'ežbo je pa prijavil tudi literat in urednik crperanHkeg i glasila «Mondo« Vilmo*. Rivier iz Bud:mpe blagoslovljeno vreme, ki ne da ne L*pe<*a pogleda ne dobre voljo. Toda ljubljanski malčki, nekateri v mič-uili narodnih nošah se niso dali ugnati Brz ko so stopili na vrhniška tia. so jim obrazi zasijali. Dvorana še prazna, cesta, trir pa tudi prazna, puščobna, skoraj grozeča. Ah ja — že spet mladina — le ta y: naše male mojstre pričakala, vrhniški šolski pevski zbor, ki ga vodi gdč. učiteljica Arriglerjeva. Vsi so> šli takoj na oder k skušnji. Ura je pol treh. Torej do koncerta je ."e pol ure. Treba je pritisniti. Vrhniški in ljubljanski otročiči so še kmalu sporazumeli. Zgoraj n^kje za odrom je pa posluša! svoje glasove ljubljanski Akademski pevski kvintet. Dvorana se je strahotno počasi polnila. Občani >o prihajali mirno. >koraj dostojanstveno. Vsem se je bralo z obrazov, da pričakujejo nekaj nevsakdanjega, l-fm! Zbor harmonik! In še otroški! — Bomo videli. Nazadnje se je pa zastor le dvignil. Glej čudesa! Dvorana je skoraj res polna. In čeprav je že dvajset minut zamude, ljudje še vedno trumoma prihajajo. Vrhnika se je y'ni je pa po pravici treba omeniti enajstletnega Pavla Kosca. Zaigral je »Dunajski humor« in »Luna valček«; s tolikšno virtuoznostjo. da harmonike skorajda ni bilo več čutiti. Ne le da ta instrument povsem obvlada, ampak se da pri njegovem podajanju skladb govoriti že o globoki interpretaciji, ki jo zmore le reproduktor, ki se v polni meri zaveda sebe, svoje odgovornosti in avtorjevega hotenja. Moral je ponavljati. Poslušalci so ga dobesedno prisilili. Proti koncu sporeda je nastopil ljubljanski Akademski kvintet (Komae Boris. Ma-tovrh Viktor. Skaberne Ljudevit. Pengov Jože. Jenko Kari) s sopranistko Nado Stritarjevo. Spremljala sta ga prof. Rančigaj s harmoniko. Daniel Boltar pa z orglicami. Kvintet, ki razpolaga s prav dobrimi glasovi in je šele v začetku svojega razvoja, kaže vse vrline, da zavzame med slovenskimi kvinteti prvo mesto. Za nameček je občuteno zapel šo operni pevec Mirko Je-lačin z njemu lastno pevsko tehniko, dve narodni pesmi. Koncert je pa zaključil zbor mladih harmonikarjev sam in dosegel s si- jajno podanimi skladbami. >kraljevo kohK. »Seljančiea« in »U boj. u boj> res zasluženo, spontano priznanje vseh poslušalcev. Tako so Vrhničanje proti vsakemu pričakovanju doživeli redek nedeljski popoldan v podeželski puščobi in jim glasbeni užitek, ki so jim ga nudili ljubljanski malčki, nedvoumno ostane še dolgo v spominu. Malčkom vsa hvala. Prof. Rančigaju. in še zlasti gdč. Arriglejevi. ki »o ni strašila truda, da je predstavila . izbran mladinski zbor, pa iskreno priznanje. Dvomi in boji španske kraljice lepotic Kakor je bil nekoč slavljen pri spancih sloviti vratar Zamorra. član FC Barcelone tako je zdaj v časteh lepa Alicia No-varro, lepotna kraljica Španije, ki si je lani na mednarodnem tekmovanju v Tor-qUayu priborila ponosni naslov Miss Evrope. Dražestna črno'aska s temnimi tajin-stvenimi očmi je ponos Španije, povsod jo sprejemajo z radostjo, fl cvetlicami in godbo. Skoraj ne mine dan da ne bi listi prinesli njene slike, enkrat v razkošnem nacionalnem kostumu njene domovine Kanarskih otokov, drugič kot drzno plavalko v valovih San Sebastiana, nato v športnem dresu v krogu domačih, v lepi večerni toa. leti itd. Korak za korakom ji slede in re-vica skoraj nima miru. Naposled se je naveličala pretiranih siavospevov in je odtočno izjavila, naj jo puste pri miru. Češ, da si žeM mirnega in tihega življenja v krogu svoje rodbine. Po -edala jc tudi. da je prav srečno zaročena in da ne sanja nič drugega kak*, r o tem. ua se kmalu poroči. Ali Alicia je oila podvržena vražam kakor vse Španke. Še predno je cetoval v Torquay, ji je posla! ivjen zaročenec darilo^ ki gra jc cenila nad vse na svetu. Bil je indski amulet, zlat ck~o~ antične vrednosti. Nič manj kakor lepa Alicia pa »lovi v Španiji tudi profesor Aris. ki je izredno spo-foben mas in prerokovalec. Vsa Španija prihaja k njemu in njegovo napovedi se baje prav d - piMce uresničijo. Seveda se je oglasila tudi Alicia pri njem. preden je šia na tekmo vanje. Povedal ji je, da ie njena Življenjska crta čista m da jo čaka blestela bodočnost, ob koncu leta pa fco doživela neprijetnost. Takrat mera biti prav posfbno previdna, da ne pride pod vpliv zl-bneea sovražnega ozvezdja, če se ii to ne bo posrečilo, bo postala žrtev velike nesreče. In res je imela Alicia smolo. Preden je hotela oditi na potovanje po vsej spaniji — Španci so pač hoteli videti in počastiti svojo lepotno kraljico — ji je pisal zaročenec lakoniono pismo: >Ce se do prihodnjega četrtka ne vrneš, jc najino razmerje končano! < Vročekrvni ženin ni hotel več čakati na ljubljeno nevesto, ljubosumnost in nervoznost sta ga tirala v obup. Alicia je bila užaljena, čemu naj se vrne v Teneriiio. ko ni nobenega vzroka? Sedla je k mizi in napisala kratek odgovor; -Naj bo po tvojem! Ker naslednjega četrtka ne bom v Teneriffi. vračam prstan.c Bil je indski amulet. Kes mu je vrnila prstan, ali od tega dne se je je polastil duševni nemir in zaman ga je skušala udušiti. Zahajala je na plese in zabave, polaščala pa se je vedno večja negotovost in zazdelo se ji je> da ji res preti nesreča kakor ji je napovedal mag. Cele noči je prečuia in se borila sama s seboj, a zdaj se zopet nahaja v Čudnem položaju, ze delj časa ji je dvoril mlad "cogat zdravnik, nečak pomembnega španskega politika. Ko jc zvedel, da je Alicia presta, .se je zopet pričel potegovati za njeno roko. Tcda Alicia je še vedno v uve -mu. Ni se še zacelila rana v ničnem .-iou j in zato se š:e ne more odločiti za novega i ženina. Dobro ve, da jo je prvi ženin bolj ljubil kako: kdo drugi in da je pretrmast in preponosen, da bi se pobotal z njo. Novega snut:?a Sicer ni zavrnila toda obljubila mu tudi ni še ničesar. Zato je še vedno vsa nemirna. Zakaj je zavrgla ind-sai amulet, ki ji je prinašal srečo?- Španija, najbolj praznoverna dežela Evrope, čaka v negotovosti dne, ko se bo ljubljenka naroda odlomila za ženitev. Španci so ! prepričan}, da se bo napoved profesorja I Arisa. ki n« obeta nič d^b-ego. vendarle I iv esničila. Tolstoj kot športnik >Ulo znani pogled v življenje Leva Nikolajevima Tolstega je cdprl sovjetski list »Krasni sport«, ki piše, da sc je avtor »Vstajenja« v nasprotju z mnogimi drugimi duševnimi velikani vedno živo zanimal za sport in sicer tja do visoke starosti. Slavni ruski filozof se p-a ni omejil samo na teoretično zanimanje, temveč je sam prav umetno gojil telovadbo, i*ra1 tenis in se navdušeno arsal. Tudi itednja leta svojega življenja jc imel doma vedno telovadno orodje. Zanimivo je pa na drugi strani, kar kaže njegovo čudaštvo, da je bil obenem nasprotnik sporta, v kolikor je šel predaleč in vedno je odkrito kazal svoje nasprotstvo do športnih klubov in društev. Po napornem literarnem delu se je Tolstoj rad vozil s kolesom ali drsal in ve- dno jc zatrjeval svojim prijateljem, da nujno potrebuje fizično delo odnosno telovadbo za osvežitev svojih možganov. Leta 1896 ga je neka ruska zdravnica opozorila ud škodljivost sporta in odsvetovala mu je zlasti kolesarjenje. Tolstoj je pa smeje zavrnil njen nasvet, češ, da mu jc že pred 20 leti slavni Zakarm prepovedal vovje sport. Kljub temu je pa gojil sport, ker je bil trdno prepričan, da mu prinaša zdravje, posebno pa trdno spanje. V dnevniku Tol'Stega najdemo beležke o telovadbi m drugih športih. V poznejših letih se je /a-nmval tudi za sabljanje in grško-rijnske to-koborbe. 14 dni pred »vojo smrtjo je napisal: »Od včeraj zopet gojim telovadbo. Zdaj vidim, da sem res 82-1 crn i d u rak (tepec), ki se hoče pomladiti«. Ljudje pred smrtjo Henry Green, predsednik kraljevskega kolegija kirurgov je dejal, ko se mu je približala zadnja ura, pri njegovi smrtni postelji zbrankn in jokajočim služabnikom: »Dokler še diham, dovolite, da se vam za-hrvahm za vso prijaznost ki usluge, ki ste mi jih storili. Potem se je obrnil k svojemu zdravniku, se prijel za srce in pripomnil: »Pritisk krvi.« Pri teh besedah je molče položil prste leve roke na desno zapestje in potipal žilo, da bi se prepričal, koliko utripov srca ga še loči od smrti. Kar jc za-šepetaL- »Srce sc je ustavilo«. In to je bi! njegov konec, kakor da je hotel še v smrtni uri obvladati samega sebe. P. T. Barnum je vse življenje hrepenel po reklami. Ko se mu je približala zadnja ora, je vprašalo uredništvo »E ven ing Sun a« v Newyorku propa-gandnega agenta sJavne-ga cirkusa, ali bi Barnum ne imel nič proti, če bi objavili njegov nekrolog še pred nje- govo smrtjo. Agent jc odgovoril: B*murna bo to zelo veselilo. In tako je čital drugi dan Barnum obširen članek, o svoji anrrti. kar ga je v zadnjih trenutkih življenja zelo veselilo. Ko je Daoiel \\ cbster čutil, da se mu bliža konec, je poklical k sebi vso dru/i no in za mizo jc sedel njegov /ivijep\sec s pripravljenim peresom, da bi zabeležil vsako njegovo besedo. I'mira j oči govornik ie začel potem dolg. versko pobarvan govor na senat in šele ko od utrujenosti ni mogel vel- govoriti, je mirno /atisnil oči in nekaj časi počival. Ko jc bil zopet pri močeh, je vprašujoče ozrl okro« sebe in vzkliknd: »Ali so vsi tu? Moja /ena. sin zdrav Mik in prijatelji? Mar sem prav kar rekel kaj. kar bi ne bilo dostojno Da-niei« Websteca?« Iz Celja —c čolaka proslava. *v. Sa\e t »o v ponedeljek 27. t. m. dopoldne ob ^.*^0 na mestni narodni Soli —c O postanku in razvoju Mo«mkih selijtf bo predaval v ponedeljek 27 t. ro. ob 20 profesor dr. (Valter Bohinec iz Ljub-ijane na liud^kem vseučilišča. Zanimivo predavanje bodo .spremljale skioptične sike. —c Krajevna protitiitH*rkulo7.na liga v Celju je na tvojem rednem občnem zboru v četrtek 7ve-er izvolila i malimi .spremembami dosedanji odbor s predsednikom .šolskim tipraviteljem g Bogomirom Zdol-škom na čem, —C Volitev zaupnikov dolavo«-\ me.»tne ob* in*- je bila pred dnevi. Izvoljeni no brli kuriać Prano Planine, deiavet- Fr*nr. Koren in ključavničar Albin JegrianLk. —c Poplava ie ponehala. Savinja .s potekoma. Suušnico in Voglajno. ki je povzr. -čila v četrte-k dopoldne veliko popJavo. M je do večera .spet vrnila v *tn>cro Stvarna škoda, ki jo je povzročala poplava, je zeio velika. —e Inarl je v areoo na Zg. Hudimi 771etni posestnik gr. Ivan Pristovftek. b»v*i dotgoletni lastnik gostilne >Pri srrosdu na Spodnji Hudtop. —c Zaradi priključitve Celja na sko elektrarno bodo Kranjske dedbnlne elektrarne zgradile transformatorsko postajo pri sedanji transformatorski posta »i v cinkarni v Oaberjn in raadelilno transformatorsko postajo pri križLscri savinj^kf železniške proge in Mariborske ceste m položili med obema transformatorskima postajama dva bakrena kabia. —c Nesreča pri delu. V torek je pad«*. lGletnemu kleparskemu vajencu Franru Proseneu v Vojniku pri delu težak kos pločevine na levo nogo in jo zlomil. Fanta so prepeljali v celjsko bolnišnico. —C Skakalna tekma ra prvenstvo OeJjn smučarski klub C«tje priredi v nedeljo 2. februarja na Kugvjevi skakalnici v Liarab pri Celju skakamo tekmo za prvens»t\o Celja v amuSkih skokih. Skakalnica dovoljuje skoke do 40 m. Srtairt ob 14.30. Pra vico starta ima vsak verificiran tekmovalec JZSS Prijavrana 10 Din za teknv -valca. Tekmuje s« po pravilih JZSS. Pri jave sprejema do 1. H. 1936 Smiičarski klub Celje, g. Ervfai Gračner Naknadno prijave se sprejemajo na dan tekme v restavraciji Petricek v Liseah najpozneje do 14. Tam bo tudi žrebanje startnih Številk. Nagrade: NajtocJjfti tekmovalec prejme na slov »Prvak Celja v smudkih skokih za Jeto 19&6< ter krasen pokal iz stekla in Častno diplomo; drugi, tretji in četrti prejmejo diplome in praktična darila. Najboljši tekmovalec Smučarskega kluba Celje prejme diplomo. Tekmovalec, ki dose*«-najdaljši skok dneva, prejme diplomo in praktično darilo. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo po tekmi v dvorani restavracije Petri Ček v IAscah. V slučaju slabih snežnih razmer se preložitev objavi 31. t. m. v časopisih. Kupujte olimpij.«(V^ znake ter segajte po blokih za smučarski dinar? Smučarski klub Celje. Pri advokata. _ Zakaj se oa hočete ločiti od svoje žene? — Ker me večkrat ozmerja in tudi na-bunka. — To vendar ne more biti povod za ločitev. To dela tudi moja žena. Lion Feuchtivagner: 137 Zid SSss Bornan S takim pritiskom ie Pflug dosegel, da so nekateri sodniki odložili svoja mesta v komisiji. Na niihova mesta so prišli osebni Siissovi sovražniki in •> njihovem glasovanju ni moglo biti dvorna. To so bili bivša mmistra rorstner in Negen-dank, Či.ih padec je bil Sussovo delo, dalje potuhnjeni častihiepnež Andrej Heinrich Schtitz. ki mu je delal Siiss pod vlado Karla Aleksandra ovire na vseh straneh. In tajni svetnik Pflug ;e C-b dosegel, da so poklicali v kolegij mladega tajnega svetnika Gotza. da bi se mogel osvetiti podležu, ki ie bil oskrunil n.ego-vo mater in sestro. Vsi ti so postali zdaj Siissovi sodn ki. V njih je gorelo sovraštvj mnog) bolj, nego pohlep po denarju. Bili so vsak čas pripravljeni ukloniti se pritisku l.udstva. ki je zahtevalo končno odločitev. Pospešili so preiskavo. Obtožnica vhdnegn svetnika Filipa Heinricha Jagra ie očitala Siissu skorai vse zio, kar ga je bilo pod vlado Karla Aleksandra in celo take stvari, za kaitere Siiss niti vedeti ni mogel. Valila Je nanj odgovornost za :iradna dejanja vseh državam uradnikov od č'a-nov kabineta do zad.vih pisarjev. Vestno sestavljeni zagovor licenciata Moglinga so komaj preČita!L / mržnjo zaslepljeni sodniki so prezrli jasna dejstva in v ute-mel Hvi obsodbe se skoraj niso dotaknili neštetih ugovorov proti n.iliovi kompe-tenci in zakonitosti obsodbe. Priznali so Sussa za krivega nestet;h zločinov zlasti :>roti vojvodi, dalje proti njegovim svetovalcem in ministrom, k! jih jc baje očrnil pr' voivodj ".n aosegcl da so prš \ v nemilost in da j.n» vojvoda ni več zauoai. Zhsti pa nai b, se bi' pie-grešil pror: narodu, parlamentu in ustavi — tu so mo.a e pomig.in mnoge Sussove naredbe po-u-bno sna □ .snaženju dimnikov — Koično pa Dr:i\ vsem m potrdi-nim podložnikom. Kriv naj bi bil tud', da je razžalil vladarja, naprtili so mu zločin proti državi, sleparije pri kovaniu d-e-nara in veleizdajo. Zaradi teh zločinov je obsodilo izredno sodišče, določeno za preiskavo njegovih zločinov Josefa Oppenheimerja. žida in bivšega finančnega ravnatelja, na smrt na vešalih. Ta način usmrtitve so prisodili obtožencu zaito. ker ie frla ro običajna kazen za večino zločinov, ki so mu jih bili naprtil1', zlasti pa zato. ker ie bila to srednja pot med razčetvorjenjem. kakor so kaznovali zločine proti maje-statu, med sežiganjem na grmadi, kakor so kaznovali po»arejalce denarja, in med castnejšo usmrtitvijo z mečem. Gospodie so bili na svoje delo silno ponosni. Obsodbi so dali še dokaj znosno obliko. Bilo jim ie vseeno, ali bodo našli pedantični pravniki v tem napake ali ne. Vedeli so, da sta ljudstvo m njegov zdravi čut na njihovi stremi. 10. Darmstatski finančni svetnik in kabinetni faktor baron Tauffcnberger je sedel v svojem salonu, polnem aktov, in nemirno se je vrtel. Nasproti njemu je sedela njegova matf. lepa in glupa Mi-chaela Siissova, in v njenem obrazu je bil izraz strahu in zbeganosti. Že sedem let ni bila pri njem. od takrat, ko se ie nehal imenovati Nathan Siiss Oppenhei-mer in ko se je dal prekrstiti na barona Ludvika Tauffenbergerja. Lepa stara dama. ki je izpolnjevala svoje prazno življenje s skrbmi za toaleto, s korespondenco, z gledališčem, z zaščito mladih umetnikov, p-tfovanjem in družabnim živleniem. se je vedno v strahu izogibala Oarmstadta. sedeža svojega starejšega sina. Bila bi razumela, če bi bil mlajši sin. če bi bil Josef prestopil v vero svojega očeta, morda bi ii bilo to cek> liub>. ka.Hi v njem ie videla z rahlim občutkom krivde očetove poteze. Da je pa postai kristjan Nathan. sin kantona Issaschara Siisskinda. to se ji ie zdela valika predrznost, ki se bo nekoč gotovo bridko maščevaal. V strahu je gledala njegovo srečo in karijero. Zdaj je bila vsa zbegana videč, da je Josef, tihi, plemeniti Josef, ki je rešil Jecheskela Se-Iigmanna Freudenthala in ki ie bil ostal navzlic vsem izkušnjavam žid. da je doživel tako strašen padec, dočim živi njegov brat. odpadnik in sramotilec. v raz-koš u in sijaju. Michaela Siissova .e na svoj način liubila kantona Issaschara, svojega moža. Bil je prijeten, postrežljiv mož. dober pevec in igralec, v prvi vrsti pa nežen, laskav zakonski mož, ki ie mnogo potj-val. Nikoli ni poslušal zlobnih klevet, ki so mu iih prinašali na uho o niegovi ženi, temveč ie bil vedno enako nežen in poin hvaležnega občudovanja mene lepote. V svojem dolgem, lahkem življenju je seveda ljubila mnogo moških. Toda mese-c:. ki jih ;e preživela z blagorodnim G.orgom Eberhardtom Hevdersdorfom, so bili vendar krona ni enih dni. Njegov sramotni, žalostni padec ji je prinesel najglobjo žalost, kar iih Je kdai dožnvela. V sinu Josefu je videla živo sliko njegovega očeta. Vsa srečna m polna občudovanja je gledala njegovo karij-ero. Vso mladost in razkošje, ves sijaj in opojnost jc liubila v tem sinu. živela je v trdni, srečni veri v njegov genij, v njegovo zvezdo, v njegov polet. A zdaj se ie pri njem ponovila se strabotne»jši usoda in očetov padec. Spočetka je mislila, da .e sinova arc-taoija samo zvijača, krinki, izpod katere se ho kmalu prikazal še v večjem sija;u. Zdaj je pa že vedela, da je to grozit t resnica. Obsodba sicer še rw" bila izrečena, toda vedno bolj grozeče in ;a^ii > se Je govorilo po vsej državi, da bodo VViirtemberžani kmalu obesiii svojegi bivšega fiančnega ravnatelia. Popevke »Zid mora viset:« niso prepevali samo nad Neckarom, temveč ob vsem Rheinu. Ni si mogia pregnati iz ušes *.e Strahotne popevke. Njen strah in nervoznosi stri bila od dne do dne većia. Delala je nerodne poskuse, da bi sinu pomagala. Pis;t la je pisma, v katerih je vsa zbegana prosila, naj se »vzamejo zan;. Cc bi sc oglasil vsaj rabbi Gabriel Pisala mu »c nujno, obupna pismo. Ni ^a vede a, ali ga |e dobil. Domnevala ic. da se mud; rabbi na Holandskem. ni pa tega tično vedela. Pisala ;e svoji omožoni hčeri na Dunai. pisala je s tvojo drhtečo rok^ več pisem dunajskim Oppenheimerjem, končno se je pa odločila še za zadnji korak, napotila se je k svojemu najstarejšemu, krščenemu sinu. Zdaj je sedel h pred niim. usta odprta v napetem pričakovanju, oči izbuljene. Kaj storiti? Ki storiti? - je tarnala. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno oaKarnoc Fran Jezeršek. — Za upravo ln inaeratni del nata Oton Chrlatof. — Vrt v Ljufei^aL