Posamezna Številka 12 vinarjev.
Slev. 248.
v Unij'*, v ponefleiieK, me 29. okis&ra '817.
Leto XIV.
ss Velja po pošti: «
aa oelo leto naprej.. b ?0- -za n mesec „ .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34'— n ostalo Inozemstvo. „ 40-—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo .eto naprej.. K 28-— M ob mesec „ ,. K 2-30
V	sprav) prajentan mssDino,, 2-—
s Sobotna izdala: «
Sa oa o leto.....K 7*—
sa Nemčijo oelole no. „ 9-— sa ostalo inoismstvo. „ 12 —
■........ Inserati: 53=5=
Enostolpna petitvista (72 mm široka in 3 mm vi oka alt n e „ „ , prostori za enkrat , . . . po 30« za dva- in »ečkrat . „ 2» „ pri večjlli naročilih primeren popust po do ovoru.
Enostolpna petltvrata po 60 v
Izhaja vsak dan Izvzem&i nedelje ln praznike ob 3. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
TiSlSS Političen list za slovenski narol
DpravniStvo je v Kopitarjevi allol St. 6. — Račan poštne braniln oe avstrijs te St. 24.797, ogrske 26.S11, bosn.-bero. St. 7563. — UpravniSkega telelona St. 188.
Dvanajsta in - zadnja soška bitka.
Cesar Karel vodi operacije. — Italijani v štirih dneh izgubili vse, kar so v dveh in pol letih pridobili. — Beneški Slovenci že pod Avstrijo! — Armadi vojvode Aosta in generala Capelle premagani. — Sv. Goro in Gorico vzeli junaški Hrvatje. — Kalvarija, Fajtov hrib, Čedad, Gradišče, Tržič v naših rokah! - Nad 100.000 ujetnikov, 700 topov zaplenjenih.
»Naša Gorica 1« Begunci in begunke so klicali, ko se je razglasilo cesarjevo naznanilo, da je Gorica naša. O, kako so jim v veselju žarela lica. »Italijan je dobil, kar je iskal! Ne bodo nas Slovencev razkosali, kakor so kričali. Čedad naš! Beneški Slovenci, doslej ločeni bratje, so danes že združeni z nami.« Ljubljana, vedno domoljubna, se je včeraj radovala, nestrpno je pričakovala poročil — o italijanskih porazih. Naša slovenska zemlja je » vojski z Italijanom veliko trpela. Slava
junakom, ki so vrgli Laha ž nje.
* ■ * *
' : Bajka se ti zdi, ko čitaš, kar se poroča s krvavih čeri in ko izveš: Hrabri naši bratje Hrvatje iz Karlovca so razvili v Gorici na nedeljo, dne 28. oktobra 1917 naš slavni prapor, višava Podgora zasedena, Tržič vzet, čez soški most, ki gori, dero naši junaki in zasedejo hrib Fortin. Ključ, ki odpira in zapira Dobrdobsko planoto; skalnati vrh, s katerega se ti odpre razgled daleč tja na našo Furlanijo, na bene-čansko ravan, na Kras, ki je zdaj, ko to pišemo, morebiti že popolnoma naš. Ne dovolj: Čedad, mesto s popolnoma slovensko okolico, starodavna prestolica nekdanjih lijansko večje mesto, je že pod krogljami vladarjev Lonmbardije — naš; Videm, ita-naših topov. Banjška planota =— je za našo bojno črto; naša krdela dero proti beneški ravani. Siloviti plaz se je odtrgal. Armadi vojvode Aosta in generala Capelle poraženi. Slike se ti menjalo tako hitro, kakor na najmodernejšem filmu.
Navadili smo se na soškem pozorišču Ie stoječe vojske. Zdaj jo ni več. Kar so Italijani v dveh letih in pol v strašnih enajstih soških bitkah priborili s krvjo cveta svojega naroda, so izgubili že v prvih štirih dneh silovitega navala junakov osrednjih velesil. Dvanajsta soška bitka je strmoglavila dosedanje izkušnje. Italijani so imeli v dveh letih in pol dovolj časa, da so tam pri Tolminu in Kobaridu zgradili silovite obrambne postojanke. Držati bi jih bjli morali. Saj našega prebitja ni uve-dpl morebiti več dni trajajoči bobneči ogenj, s kakršnim So uvajali Italijani svoje navale, s kakršnim Francozi in Angleži tam na Flandrskem in v Franciji uvajajo svoje napade. 5 topovi se je prav malo streljalo v primeri' s silovito stavljeno si nalogo. Junaška borba moža z možem je v prvi vrsti vrgla Italijane, vrgla jih je stro-kovnjaško mojstrsko vodstvo naših vojev, ki je naglo kakor strela z jasnega izpremenilo stoječo vojsko v premikalno vojsko: naglo, hitro Se izpreminja pozorišče bitke, ki se bije že na benečanski ravani, ko po zadnjih poročilih Italijani niso še popolnoma Krasa zapustili...
. . .
i Strategično je italijanski poraz tudi zato zanimiv, ker se bitka ni odločila z napadom na krilo, marveč naravnost na sovražno fronto. Hrabri alpski polki, cesarski loivci, štajerski in tirolski strelci so se bili na 2210 metrov visokem Rombonu, vzeli šo ga in ravno tako 2582 metrov visoki Kanin. Zanimivo je, če primerjamo, koliko so našili ujeli Rusov, ko so prebili pri Gprlicah. Dne 24. oktobra je povedalo naše uradno poročilo: Nekaj tisoč ujetnikov in veliko topov; 3. majnika 1915 (od Gorlic) nad 8000 ujetnikov, topovi in strojne oijške zaplenjeno. Dne 25. oktobra 1917: Jo večera nad 10.000 ujetnikov. Pien napreduje. 4. majnika 1915 od Gorlic: Nad 3d.000 ujetnikov, 22 topov, 64 strojnih
pušk zaplenjenih. Dne 27. oktobra: 60.000 ujetnikov, 500 topov; od Gorlic tretji dan po prebitju: nad 50.000 ujetnikov; večjega števila zaplenjenih topov še ni navedlo, šele osmi dan po prebitju se je poročalo, da so zaplenili 60 topov.
Ključ do Trsta: Sveta Gora zopet naša. Previdno so se dne 25. avgusta plazile laške patrulje na Sveto Goro, ki smo jo bili prostovoljno izpraznili. Zdaj, čez 2 meseca so p anaši junaki zopet vzeli Sveto Goro s silnim napadom, Italijan previden, oprezen, zahrbten: mi iz srednje Evrope sikreniti, odločni, krepki. Italijan je izgubil v 4 dneh, kar si je v dveh letih in pol »oprezno« osvojil.
Italijani se nikjer ne drže. Čez Sočo so že tudi vrženi. Arz in Ludendorff poročata sinoči, da so izgubili Italijani 100.000 ujetnikov in nad 700 topov. Nizko računano se lahko sodi, da so ubegli Italijani izgubili v dvanajsti soški bitki 300.000 do 400.000 mož. Italijani divje beže, Najbrže se bodo ustavili šele pri reki Taljamento, A Italijani so, kadar prično bežati, nepre-računljivi. Ko jih je bil Radecki leta 1848, pri Veroni pošteno naklestil, se mu niso nikjer več resno ustavljali, dokler niso prišli v Pijemont nazaj, nakar so zelo hitro sklenili premirje.
Zidati in graditi Italijani znajo. Njihove dovozne ceste na soški fronti, ki zdaj dobro služijo našim krdelom in njih pri-pregj, so izb orne. Da so v naših goriških hribih zgradili Italijani ceste, so porabili 100.000 ton cementa in 35 ton razstrelil. Njih brzojavne in telefonske črte so bile dolge 40.000 kilometrov z 12.000 telefonskimi in s 1000 brzojavnimi postajami, 70.000 kilometrov žice so porabili. Vse to bo našim zdaj prav dobro služilo. Goričan v Ljubljani, ki je čital naše posebno poročilo, da je Gorica zopet naša, je rekel: Gorico so Lahi poškodovali, prav bi bilo, da jo ujeti italijanski zidarji zopet popravijo,
* * *
Od Čedada do Vidma je do 15 kilometrov hoda. Videm je velevažna strate-gična točka. Tam se križajo železnice iz Čedada, Gorice in Kormina, v Trbiž, Benetke, Treviso, Če pade Videm, je zelo otežkočena zveza z italijansko armado na Koroškem; levo krilo italijanske armade bi ostalo navezano le še na červinjansko železnico.
V dneh slavne ofenzive moremo šele pravično soditi, kakšne zasluge si je pridobil branitelj slovenske zemlje, generalni polkovnik Boroevič, ki je v enajstih soških bitkah s primeroma malo četami kljuboval Cadornovi premoči.
GORICA NAŠA.
»Slovenec« je včeraj zjutraj prvi poročal Ljubljani v posebni izdaji:
Ljubljana, 28. oktobra ob 10. uri 8. minut dopoldne. Njegovo Veličanstvo cesar Karel je danes ob pol 10. uri dopoldne telefoniral kranjskemu deželnemu predsedniku grofu Attemsu, da je Gorica zopet naša. Po naročilu gospoda deželnega predsednika so oblasti na svojih poslopjih že razvile zmagoslavne zastave. Slava i a junakom!
Tudi Boroevič jt deželnemu predsed niku sporočil veselo vest, da je Gorica naša.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 27. oktobra. Uradno:
Pod osebnim vrhovnim poveljstvom našega cesarja in kralja je silovito dozorel na glavno italijansko silo naperjeni udarec.
Naše v bojih preizkušene čete slavne soške armade in nemške sile, ki z nepremagljivo napadalno silo napadajo, so priborile velik uspeh.
Na neštevilnih bojiščih skovano in s krvjo naših najboljših mož zapečateno orožno bratstvo zaveznikov se je iznova tako izkazalo, da ni kaj podobnega.
Pri zgornji Soči so vzele naše alpske čete, stari preizkušeni pešpolki, cesarski lovci, dalje strelci s Štajerskega in s Tirolskega v čereh Rombona in Kanina in na Stolu (4 km jugozahodno od ovinka Soče) pri Žagi /jugozahodno od Bovca) z žilavo vztrajnostjo in naporno silo ozemlje in so premagali sovražnika.
Pruski Šlezijci so vzeli jugozahodno od Kobarida visoko goro Matajur. Tam kakor tudi zahodno od Tolmina se povsod na italijanskih tleh vojskujejo.
Na Banjški planoti se branijo Italijani korakoma.
V	besnih bojih so naši osvojili sovražne postojanke južno od Vrha (na severno-zahodnem delu Banjške planote), višino 652 pri Vodicah, za kateFO so se svoj čas bili tako vroči boji, in Sveto Goro, ki so jo kot zmagovalno ceno v enajsti soški bitki tako zelo slavili. Sinovi iz vseh delov Avstrije so tekmovali glede na veseFe napadati.
Severno od Gorice stojimo pri Soči.
V	odseku Fa'ti hriba jc iztrgala 17. ogrska divizija iz Szebene, Id nad 2 l?ti zmagovito straži spodnjo Sočo, sovražniV.u s pr~senft''mm naya*oai nj~£ovo prvo črto. Ujela »e 3509 Italijanov.
Pri Kanalu šn vzhodno od tam sta dve c. ia kr. diviziji sami ujeli 36,000 Italijanov in zaplenili 200 topov.
Skinno števita ujetnikov se je zvJ~a!o na 60 310 in ZErt'<»nieniY teov na 500.
Od sovražnih letal smo jih dozd?) 7<S sestrelili,
Duntj, 27. oktobra zvečer.
Na ju£ozap?dnem bojišču smo tudi da-nss napredovali.
• « •
Trs*, 28. oktobra. (K. u.) Cesar Karel, ki je kot prestolonas^dmk uvedel zmarfo-v'to pomladansko ofenzivo 1916 proti Ita-Iij", se je zdaj, ko se je proti ravno t:stemu sovražniku uvedla druga ofenziva, zopet postavil na čelu napadajočih armad.
Cesar se je podal kot vrhovni armadni poveljnik ponoči na 24. oktobra na soško pozorišče, kjer so -se zvezne bojne sile ob zgornji Soči pripravljale na napad. V vlaku je že sprejel poročila o prvih uspehih zapovedanih napadalnih pokretov; ko jih je sprejel, se je v operacijskem ozemlju nenadoma podal k podrejenim viš'im poveljstvom. Drugo jutro je že sledil cesar, ki ga je spremljal načelnik generalnega štaba, svoji armadi, ki je napadala.
Zapovedano jc bilo, naj se prične topovski boj 21 oktobra ob 2. uri zjutraj. Vsled goste megle in ker je. vedno močnejše deževalo, priprava s topovi ni tako učinkovala kakor so prvotno nameravali. Pehota je pa kljub temu v zapovedani ji rani uri napadla. Predrzno, da se mora občudovati, jc n. pr. nek nemški večji oddelek napredoval skozi Soško dolino naravnost proti Kobaridu in proti Robiču, obšel je torej z juga Krn; preiskušene avstrijske gorske čete so pa istočasno korakale na zahodu navedenega gorovia v Soško^ dolino. Italijansko uradno poročilo pravi, da sovražnik ni našel nepripravljenega in da ga je pričakoval. Ta trditev pojasnjuje dejstvo, da so nemške čete, ko so vkorakale v Kobarid dobile italijanskega divizijskega poveljnika z enim njegovih brigadirjev in z vsemi polkovnimi poveljniki, katere so skupno odvedle.
Popoldne se je peljal cesar k nekaterim višjim poveljstvom, da sprejme s kolikor mogoče malo zamudo zadnja poro-
Cesar se je peljal 25. oktobra k nekem višjem nemškem poveljstvu v prostoru pri Tolminu. Med to vožnjo se je videlo smo-trenost in točnost priprav v operacijskem prostoru. Doline, ki so bile dozdaj le malo važne, so postale velike prevozne ceste. Čete so stale šele 24 ur v napadalnem prostoru, a že so priredile vojne bolnišnice, skladišča, zaloge streliva in mnogo drugega. Cesar je želel, da pride ta dan do čet, ki so se čisto spredaj borile. Izpolnila se ta cesarjeva želja ni, ker so sc čete in treni pomikali po cestah. Ker je v teh razmerah bilo vedno težavnejše priti naprej, se je cesar takoi udal operativnim zahtevam ure.
Bodoči dan, 26. oktober, cesarju ni pokazal le, kako da se razvija bitka, prišel je tudi večkrat v stik s polki, ki so se podali v boj, Cesar se je ta dan podal na dva opazovališča, z enega je opazoval Banjška planoto, na katero je bil razgled zelo jasen; iz drugega opazovališča je bilo mogoče slediti bojem na Fajti hribu.
Na Banjški planoti so se Italijani umaknili, naša pehota jih jc ostro zasledovala.
Ko je prišel sovražnik v tesno Soško dolino so naši daleč streljajoči topovi streljali v strnjene množice; obstreljevalne skupne skupine so pridrle in posegle v boj. V groznem strahu so hiteli Italijani k prehajališčem.
Ko je prišla ogrska pehota v sedlo med obe višini Fajti hriba: eno so držali Italijani, drugo mi, je namerila na nižino res mogočen zapiralen ogenj italijanski artiljerija, ki da tokrat ni bila posebno zgovorna. Krabri Ogri pa pa so po 4. uri uri popoldne ta pekel železa in svinca prekoračili in se polastili Fajti hriba.
Cesar v spremstu načelnika generalnega štaba generala pehote pl. Arza, zunanjega ministra grofa Czernina in po* veljnika vojne skupine generalnega pol'» kovnika Boroeviča, pri katerem se je na-hajal tudi Feliks princ Parma, ni obrnil pogleda od te silovite borbe.
Ponosen na zmagoslavne čine svojo armade, hvaležno pripoznavajoč junaštvo zvestih zaveznikov, ki so se prvikrat na tem bojišču vojskovali, je cesar s povečanim zaupanjem vodil veliko bitko dalje.
Znočilo se je. Čete, ki jih je utrudila prtljaga in hudi pohod, so počivale v gozdu. Cesarjevi avtomobili s spremstvom so se peljali proli novemu stanu. Neki pešec je spoznal cesarja. Veselo presenečen zavpije: »Karoly!« V bližnem gozdu je postalo živahno. Moštvo, ki je pravkar mena-žiralo, drugi so pa delali šotore, je zapustilo delo in kosilo in hiteli so na cesto. Na tisoče in tisoče jih je stalo ob poti in na strminah; vojaki so na raznih inštrumentih svirali cesarsko pesem, trobentači trobili generalni marš; vse so pa preglasili veseli živio-klici vojakov, ki so se podali v boj. Cesar je bil globoko ginjen.
Veličine in veličastva te podobe tudi zvečer došla poročila niso prekosila: Gora Matajur je vzeta; zbori prodirajo proti Čedadu, 60.000 mož jc vjetih, 500 topov je zaplenjenih.
Noč je prebil cesar na malem kolodvoru na Krasu. Vedel ni, da so luči njegovega voza ravno tako zatemnili, kakor luči na pos'aji, ker se je nahajal na kraju,
ki ga ljeval.
je
bil
žnik že večkrat obstre-
sovrazntk ze
Dunaj, 27 oktobra, (K .u.) Vojni tiskovni stan:
Zvezne este so vzele z naskokom Svfclo <oro.
Padel je s tem zadnji teme1jni steber italijanske obrambe; dosegel se je nov mejnik na našem zmagovitem pohodu. Ko ie zanlčinolala italijanska troboinica po desetih brezuspešnih soških bitkah zjutraj, dne 25. avgusta na vrhu Svete gore. radost in zmagoslavje v krahevini ni poznalo meje. Osvojitev tega ključa do Trsta naj bi bila potolažila javno mnenje v Italiji glede na neuspeh. Po tridnevni ofenzivi je zdaj la kliuč zopet v naših rokah; kroni itall-^taTEL po^j^^sU^r-sVie janske oprostitve je razbita, podzemnimi i izvedelo," da se jo tudi na Banjški planoti , koraki zveznih armad sc maje italijanska I pričela italijanska bojna črta majati.	I bojna črta v svojih temclhh
Dunaj, 28. oktobra. Uradno.
Naše čete so danes zjutraj zasedle Gorico.
Z »Grada« plapolajo zopet po enoletnem gospodstvu sovražnika kakor skozi dolga stoletja naši prapori.
Italijani so ušli čez Sočo.
Načelnik generalnega štaba. * • •
Dunaj, 28. oktobra. (K. u.) Uradno:
Z našega soškega pozorišča je padla včeraj zadnja vez dve leti in pol trajajoče slavne in požrtvovalne obrambne borbe.
Na Krasu in v odseku pri Gorici smo napadli.
Italijani našega navala niso nikjer Tzdržali.
Naše prednje čete so pridobile na južnem krilu Tržič.
Nad Gradiško je planil naskakajoč ob treh zjutraj major Moscary na čelu svojega hrabrega Moszcškega lovskega bataljona št. 11 čez soški most, ki je gorel, na desni breg, kjer je iztrgal sovražniku hrib Fortin. (Gora je 115 m visoka, leži jugozahodno od Gorice nasproti gori Sv. Mihaela.)
Na goriškem Gradu so razvili oddelki Icaiiovškega pešpolka št. 96 ob 2. uri zjutraj naš prapor.
Hitro so naši sovražnika preganjali, prekoračili zahodno od osvojenega mesta Sočo in priplezali na višino Podgoro.
Banjška planota leži s Kukom za našo Jiofno črto.
Naše čete so v ljutih borbah izsilile pri flaveh prehod čez reko.
Čedad so vzeli Nemci. Silno naprej Ueroč so naši zavezniki zrušili popolnoma sovražni odpor in pridobili tam izhod na jbeneško ravan.
Premagani armadi nadvojvoda Aosta h generala Capelle sta izgubili dozdaj 80.000 ujetnikov.
Število zaplenjenih topov se nizko ce-U oa 600.
^ Dunaj, 28. zvečer. Uradno: r" Zmaga zaveznikov nad italijansko armado postaja vedno večja. \ Število ujetnikov presega 100.000.
Plen topov se ceni nad 700.
$ NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 27. oktobra. Veliki glavni stan: Pod osebnim višjim vodstvom Njegovega Apostolskega Veličanstva cesarja Karla avstrijskega, kralja Ogrske, pripravljeni nastop proti glavni sili italijanske armade zori s sodelovanjem neprimerne napadalne rile Nemških čet, ki so ramo od rami na-ttopHfe s svojimi pobratimi orožja pri Soči jtr boj, do velikih uspehov.
Druga italijanska armada je poražena I
Nemške in avstrijske divizije so prodirale. čez višine in doline, vreme je bilo lepo« večkrat so morale zrušiti žilavi odpor sovražnika, ki se je žilavo branil.
Strmo skalnato višinsko pobočje Stola Je vzela c. kr. 22. strelska divizija.
Močno utrjeni, 1641 metrov visoki vrh Matajurja je padel v naše roke že dne 25, oktobra ob 7. zjutraj, 23 ur potem, ko smo pričeli naš napad pri Tolminu; zasluga gre odiičm odločni sili poročnika Schnieberja, ki je s 4 siotnijami zgornje-šlezijskega pešpolka št. 63 vzel z naskokom italijansko obmejno opirališče. Ni mogoče prehvaliti, kar so izvedle v bojih in s pohodi vse čete, ki hite po predgorju Julijskih alp proti italijanski planoti.
Število ujetnikov se je povišalo na 60.000, število zaplenjenih topov na 450.
Nepregledno vojno orodje se mora iz osvojenih italijanskih postojank še pospraviti,
V zadnjih dveh dneh smo sestrelili 26 italijanskih letal.
Italijanska soška bojna črta se maje do Vipave.
Na Kraški planoti se sovražnik drži.
Berlin, 27. oktobra zvečer.
Na italijanskem bojišču smo tudi danes napredovali, število 60,000 ujetnikov se je zopet za nekaj tisoč povišalo. Število zaplenjenih topov je poskočilo nad 500.
Berlin, 28. oktobra. Veliki glavni stan:
Ker smo pri Soči hitro nadaljevali skupen napad, smo tudi včeraj dosegli popoten uspeh.
S krepkim sunkom so vrgle naše divizije tiste italijanske sile, ki so jim izkušale zabraniti izstop iz gora.
Zvečer so vdrle nemške čete v Čedad, ki je gorel: prvo mesto na ravnim.
Italijanska črta do Jadranskega morja se maja.
Na celi črti naši zbori pritiskajo za sovražnikom.
Gorico, za katero so se bili v bitkah pri Soči veliki hoji, so vzele danes zjutraj avstrijske divizije.
Število ujetnikov se je zvišalo na nad 80.000, število zaplenjenih topov na nad 60?,
Berlin, 28. zvečer. Veliki glavni stan:
Italijanska druga in tretja armada se umikati proti zahodu.
Od gorovja proti morju ijaše zasledovanje hitro napreduje.
Ujetnikov smo prešteli dozdaj nad
100.000, topov nad 700.
• • •
Italijansko uradno poročilo.
27. oktobra. Medtem ko je dosegel sovražnik na raznih točkah našo mejno črto med goro Kanin in vstopom reke Idrijca na italijansko ozemlje, poizkuša, da bi dosegel izhode dolin.
Na Krasu pomnožuje svoj pritisk in izvaja močne sunke, ki smo jih odbili.
Rim, 27. oktobra. (K, u.) »Agenzia Štefani«:
Mogočne avstrijske in nemške čete tri dni najbesnejše napadajo naše črte. —
Glavno sovražno krdelo, ki je prišlo iz Bovške soteske in od ključa do Tolmina, je vrglo 24. oktobra naše prednje črte, razširilo je v~:d 25. t. m. 5 pritiska dalje na celi črti od Jalovca do Avč zelo močno. Na bojnih točkah doline Matisona in njegovih pritopov so nastopili sovražni polki v smeri proti Čedadu, križišču zvez srednje Soče. Ker so naše za Banjško planoto se nahajajoče črte naravnost v nevarnosti, se je moralo računati s položajem, ki je nastal. Da moremo držati Banjško planoto, morajo biti naše postojanke pred Tolminom nedotaknjene, zaprti morajo biti dohodi v Nediško kotlino. Skoraj vse ceste, ki smo jih zadnje tedne z najprid-nejšim delom zgradili ali zasuli, vodijo od Soče na Banjško planoto. Po teh cestah, ni jih veliko, smo morali preskrbovati obsežno bojno črto, ki je od središča operacijskega ozemlji tega odseka (Čedad) od-drdjsrta in jo loči veliko zaprek od nje. Ker je covrsžnik groril Čedadu, je bilo potrebno, de smo skrajšali in izboljšali našo na Banjški planoti v cvgustu prirejeno bojno črto, bi ni v v?eh ozirih učinkovala. Sklenili sno n to, da umaknemo čete na zadaj ležeče črte. N«č ss ne more napovedovati. Borba je več kot surova; negotovi so mogoči slučaji. Sovražnik razpolaga z zelo številnim topništvom, koristi mu tudi, o čemur smo se sami večkrat prepričali, ker napada. Ni dvoma; položaj, katerega je ustvaril mogoče-, covražni sunek, je težaven, Vojno vodstvo odreja vse protiukrepe, če pomislijo čete, da so iz strašnih postojank na Krasu sovražnika enajstkrat izzvali iu ga premagali, sovražnik ne bo dolgo držal kosa zemlje domovine, na katerega tz pripravlja, da stopi nanj. Dežela mora biti hvaležna junaški 5. brigadi bersaljerov, polkoma št, 4 in 21, ki držita dva dni postojanko Globocak v soteski pri Avčah; jo neumorno brani, izvaja velikanske protinapade iu jemlje sovražniku ujetnike.
Hindenburg in naša ofenziva,
»Marburger Zeitung« je povodom pri-četka ofenzive proti Italiji brzojavno pozdravila Hindenburga, Hindenburg je takoj odgovoril z zagotovilom, da bo sedaj tudi sovražna Italija z združeno močjo kaznovana.
Na italijanskih tleh.
Vojni poročevalci so poročali 26. oktobra zvečer z dovoljenjem vojnega tiskovnega stana: Nemške in avstrijske čete, ki prodirajo južno od Kobarida, so preko Kolovratskega pobočja zapustile avstrijska tla ln stoje že na italijanskih tleh. Tu, kjer smo bili v dveh letih in pol toliko bitk smo mi, ki smo se pričeli vojskovati, da se branimo, prvič stopit", na tla tistega sovražnika, ki je bil včasih naš zaveznik. Umljivo je, da Italijan, ki bi se rad opral sramote, zbira tu čete na novo, obupno obrambo. Na mejnih višinah se bijejo krvavi boji.
Cela črta, ki je šla še pred štirimi dnevi čez tolminski grad, Mrzli Vrh, Krn in Vršič in ki je bila mestoma do 6 km od Soče oddaljena, gre zdaj od prvega ovinka Soče pri Žagi že daleč na zahodu od reke. Splošno stojimo na gospodujočih vrhih.
Boji na Banjški planoti za nas ugodno napredujejo. Zadaj ležeče črte in rezerve so Italijani že umakn it; naši topničarji streljajo na sovražnika, ki se umika.
Od Krasa do.morja se neprestano bijejo. Tudi v zraku se živahno bore. Avstrijske in nemške letalne skupine neprestano zasledujejo sovražnika in mečejo ekrazitne bombe na njegova zbirališča, krdela, municijska skladišča. Italijanski ujetniki prinovedujejo, da so pričakovali napada, a dognati niso mogli, kje ga bodo naši pričeli. Ker so v Cadore naši od Monte Piano do Colbricona napadli, so mislili, da se bo bila bitka na Tirolskem, kamor so za to poslali vse čete. Tim bolj so bili zdaj presenečeni,
XXX
27. oktobra.
Zmagovito prodiranje naših soških armad ima zaznamovati nov, mogočen napredek, V središču napadalne fronte prodirajoče čete se po osvojitvi Kolovrata spuščajo nizdol po višinah, ki padajo proti Nediži. Tu vodijo ob dotokih reke krasne vojaške ceste proti Čedadu glavnemu mestu italijanske Furlanije, Ažba, važno
cestno križišče približno štiri kilometre severno Čedada, je že pod ognjem naših daleč nosečih topov. Čedad sam so Italijani izpraznili.
Pod pritiskom našega zasledovanja se umikajo tu Italijani deloma v neredu. Ceste, ki so polne umikajočih se trenov in čet, stoje pod učinkovitim ognjem naših topov.
Po izpraznitvi Banjške planote so morali Italijani zapustiti tudi Sv, Goro, katere zavzetje je bilo glavna točka enajste soške bitke. Ravno dva meseca so bili Italijani v posesti te gore, ki je od začetka vojne bila središče najtežjih bojev. Danes je Sv, Gora, znamenje goriške dežele, zopet v naših rokah. Tudi višini Kuk in Vodice, ki se na severu držita Sv, Gore in katerih so se bili polastili Italijani v 10, soški bitki, je sovražnik izpraznil. Že danes se lahko reče, da na celi fronti od Sv, Gore do Rombona ne stoji na levem bregu Soče noben italijanski kombatant več. Tako je sovražniku iztrgan ves uspeh zadnjih dveh bitk ob srednji Soči. Umikanje armade generala Capello z Banjške planote se je vršilo ob najtežavnejših raznerah. Naša artiljerija je učinkovito obstreljevala odhodne poti in mnogokod razstrelila čez Sočo položene pontonske mostove. Večji del materijala, ki so ga spravili tu Italijani na levi breg Soče in pripravili za predor v Čepovansko dolino, je padel v naše roke; med drugim tudi kavernski topovi na Kuku, ki so bili vzidani v zaporednih vrstah drug nad drugim in katerih število so cenili na sto. Ravno tako ogromen je naš plen na drugih višinah, ki so jih bili izpremenili Italijani v pravcate trdnjave. Vso silo streliva in orožja in dragocen material žičnih železnic smo tu vplenili.
Tudi proti jugu se že razširjajo boji. Od morja do koroške meje stoje naše čete v uspešnem napadu.
Sovražnik skuSa hitro napredujoče razpadanje svoje fronte zajeziti z rezervami. Njegovi poizkuci pa so bili doslej brezuspešni. Italijanski odpor se hitro drobi. Število ujetnikov narašča od ure do ure.
Ofenziva je v prvih štirih dneh prvotno stavljene cilje daleko prekoračila.
Osvojitev Fajtovega hriba in druge zanimivosti.
O bojih za Fajtov hrib poročajo, da se ne dajo opisati. Ob tem hribu je fronte na mah zmanjkalo; hrib sam in kar leži zapad-dno od njega je zakrival temnorjav dim, ki sta jih povzročala trotil in dinamit, vmes so pobliskavali ognji. V to temo je korakala ogrska pehota. Ko je dospela v sedlo med našim in italijanskim delom hriba, ki je bila dotlej precej molčeča, je vsula vanj mogočen zaporni ogenj. Toda junaške ogrslrc čete se niso dale zadržati ter so po 4, uri popoldne prekoračile to peklo železa in svinca.
Dalje čitamo: Cadorni se je posrečilo, da je pobegnil, Lahi so tako hitro bežali preko Soče, da niti vseh mostov niso mogli podreti. Naši so udrli za njimi preko dveh popolnoma dobro ohranjenih lesenih mostov. S Sabotina, Sv. Gore, Podgore, so doneli navdušeni klici naših junakov, V osvojenem Čedadu so bila skladišča za laško soško armado. Lahi so pusbli na begu toliko trena, da naši semtertja skoro niso mogli naprej. To ni bil več poraz, bila je pravcata katastrofa za laško armado. Matajur je naskočil neki nemški poročnik z nemško stotnijo. Lahi so se tega junaškega naskoka tako prestrašili, da so bežali kakor bi bili za njimi vragi. Poročnik je dobil za svoje junaštvo red pour le merite, vse njegovo moštvo je bilo pa odlikovano z železnimi križci I. reda. Število ujetnikov tako narašča, da ga ni mogoče vsega prešteti. Uda-jajo se celi oddelki. Velike topove pri Zdo-bi so Lahi sami uničili. Vse pričakuje vsak čas poročila, da so naši že v Vidmu. (Iz Čedada do Vidma je tako daleč, kakor iz Trebnjega do Novega mesta ali iz Ljubljane do Medvod. Iz Čedada vodite dve ravni široki cesti naravnost v Videm. Op. ur.)
Plen vsak trenotek narašča, V koha-ridskem kotu so zmagovalci zaplenili nad 500 težkih avtomobilov s hrano- Plena je toliko, da se bo napredujoča armada z zaplenjenimi živili lahko preživljala ,
Kako je padlo Kolovratsko pobočje.
Berlin, 27, »Vossische Zeitung« poroča iz Tolmina: Najvažnejši čin je bil, ker so naši vzeli Kolovratsko pobočje, ki nad-vladuje ozemlje od Tolmina do Kobarida. Ko se je bila še borba, so naša krdela obšla sovražnika, ki se ni več branil, ker je bil nenadoma ogrožen za hrbtom. Bežal je.
Nadvojvoda Evgen pri Tolminu.
Vojni poročevalci so poročali 26, t, m,: Inicijativo in napadalni duh čet znači dejstvo, ker so čete, ki so se vojskovale pri Tolminu in izpadle proti Volčara, kljub snegu in dežju že opoldne prvi dan boja dosegle vse točke, ki bi jih bile morale doseči Šele zvečer. Za ta čin je vrhovni poveljnik jugozahodnih sil nadvojvoda Evgen poveljnikom zmagovitih čet izrazil svoje posebno priznanje. Nadvojvoda Ev-
gen je bil celo dopoldne pri Tolminu, ko so prodirale avctr&fc? )n nemške čete proti zahodu.
Prezreti ne smemo, da smo dosegli vse dosedanje vojaške uspehe, ki so posebno v prvih dneh napredovanja zahtevali velikih naporov z ozirom na težavne razmere ozemlja z izgubami, ki daleč zaostajajo za številkami, ki smo jih pričakovali glede na omenjene okoliščine in z ozirom na dosedanjo trdovratnost sovražnika.
Naši neprestano prodirajo.
Dunaj, 27. oktobra. (K, u.) Vojni tiskovni stan: Pod osebnim vodstvom cesarjevim so dosegle naše čete v bojih krasne uspehe, Z bojno črto smo napredovali nad 15 kilometrov v italijansko ozemlje; priborile so uspeh za uspehom. Ob zgornji Soči so Štajerci in Tirolci, strelci in cesarski lovci c. kr. 22. strelske divizije z Rombona prodirali proti zahodu; polastili so se 2592 metrov visoke gore Kanin, ki leži na itali-jansko-primorski meji in Stola (1668 m), ki leži južno od Žage. Iz vzetega Kobarida so prodirale nemške čete iz zgornje Šle-zije v jugovzhodni smeri, vzele so ob 7. uri zjutraj tudi mejno goro: 1641 m visoki Matajur; prodirale so na to dalje na italijanskih tleh. Na Banjški planoti smo s prvim navalom vzeli višine, za katere so se bili prejšnje mesece krvavi boji in sicer Kuk (652 m) pri Vodicah in Sveto goro, ki ie 682 m višja kakor Sabotin in sv, Gabrijel, Italijanom smo toraj vzeli vse, kar so v 11. soški bitki priborih. Tudi na severnem robu Kraške planote so v žilavosti in v bojih preizkušeni odlični vojaki južno ogrske 17. pehotne divizije, ki se izvrstno tu že dve leti vojskujejo, vrgli sovražnika iz njegove prve črte in mu iztrgali veliko ujetnikov. Protinapade Italijanov so odbili. Dober cilj našim topničarjem so nudila sovražna krdela, ki so se v jugovzhodni smeri čez Sočo umikala. Nad vse se morajo tudi pohvaliti naši celinski in pomorski letalci, ki so zelo deležni uspehov naših celinskih čet. Z dobro merjenimi bombami so večkrat motili obrat za najprednejšimi sovražnimi črtami; tudi z ognjem strojnih pušk so večkrat najučinkovitejše posegli v boj.
Videm pod našimi topovi.
Dunaj, 28, (K, u,) Vojni tiskovni stan:
Silovito je dozorel z nevzdržljivo močjo izvedeni sunek zveznih avstrijskih ter nemških čet; v štirih dneh je bilo uničeno vse, kar so italijanske armade tekom dveh let in pol s strašnimi krvnimi žrtvami s trudom pridobile.
Medtem ko je eden naših najmlajših slavnih vitezov reda Marije Terezije fml. baron pl. Gorz na čelu hrabre 58. pehotne divizije vzel višine Podgore, ki nadvladu-jejo Gorico, je že plapolal na Gradu prapor, ki so ga razvili Hrvati 96, pešpolka.
Ker smo osvojili Fortin, ki leži neposredno severno od ceste iz Gradiške v Gorico in gospodari celi ravnini, ki se širi proti zahodu, ker so avstrijske čete vkorakale v Tržič, so že ustvarjeni vogelni stebri, da se dalje izpopolnjujejo pridobljeni uspehi, dasi sovražni odpor na Doberdob ski planoti ni še popolnoma zrušen. Pač pa so Italijani že izpraznili Dol, ki je nudil sovražniku veliko prilik, da je lahko prikrito preminjal in zbiral ob vseh prejšnjih napadih rezerve; boj se je tam zdaj prenesel v prostor, ki smo ga v Šesti soški bitki izgubili.
Osvojitev Tržiča in ladjedelnic, ki jih je sovražnik seveda uničil, mora učinkovati že na proslule baterije pri izlivu Soče (Sdobba-baterije). Če bo Italijanom mogoče, da le uničijo tiste najtežje topove z ladij, ki so iih tekom let z vsemi sredstvi vzidali, fe jako dvomljivo.
Avstrijske čete,, ki so vzele Banjško planoto, so prišle po ljutem boju pri Pla-veh na zahodni breg Soče in so pritiskale na sovražnika, ki se brani še na 812 metrov visoki nadvladajoči višini Korada, ju-hozahodni izrastek Kolovratskega pobočja.
Na bojni črti, ki se premika Aa severu, so nemške divizije premagale vse težave ozemlja in dosegle Čedad ob Nediži, stoletno prestolico lombardskih vojvod. V neposrednem napadalnem odseku se nahaja toraj že tudi Videm, stan genera-Jisr.ima Cadorne in italijanskega vhovnega vojnega vodstva. Pri razdalji 15 kilometrov zračne črte leži že vidcniski kolodvor pod ognjem daleč streljajočih topov, kakor tudi po ponovnih naših letalskih napadih znana velika vojaška kolodvora v Villavicentina oziroma San Giovanni di Manzano izpostavljeni našim topovom, ker smo zasedli Tržič in vzeli goro Fortin.
Čedad,
Mesto Čedad, ki šteje okoli 10 000 prebivalcev, je živahno središče šenpeter-skih Slovencev ne le v trgov nskem, nego tudi v političnem oziru, ker tukai se nahajajo vsi uradi, tudi okrožno sodišče, do-čim je Šenneter le po imenu glavni kraj beneških Slovencev, »Posebno ob sobotah«, tako piše profesor Trinko v »Dom in Svetu«, »hi rekel, dn je v Čedadu vse slovensko. Vse kar hribi rodijo za prodaj,
vse pride na čedadski trg. Ob takih dneh prevladuje slovenščina in se precej glasno razlega po starih, ozkih čedadskih ulicah; istotako po prodajalnicah in gostilnicah, česar še omenjati ni treba. Naši Slovenci sploh ne marajo govoriti preokorne fur-lanščine, zato pa mora vsak čedadski trgovec skrbeti, da ljudstvu ustreže le slovenski, Gotovo je zanimivo poslušati, kako se preproste gorske Slovenke brezobzirno in gostobesedno prlčkajo z nespretnimi kramarji v svojem karakterističnem narečji in še povrhu rogajo spakedrani in samo za skrajno silo dobri furlano-sloven-ščini.«
Največje čedadske zanimivosti so: glavna cerkev s patrijarško palačo, lango-barška cerkvica, »vražji most« čez Nadi-žo, ter mestni muzej poln rimskih in lan-gobarških starin.
Iz Čedada v Videm je približno 15 kilometrov.
Videm
,šteje 24.000 prebivalcev in je glavno mesto dežele Videm. Mesto je obzidano. Leži na furlanski ravnini. Znamenita je nadškofijska palača s freskami Giovannija de Udines in G. B. Tiepolos, znamenita sta tudi stolica in grad, s katerega je lep razgled.
Sila ofenzive.
Lugano, 27. oktobra. »Secolo« objavlja poročilo iz glavnega stana, ki pravi med drugim: Gre za najbolj silno in najboljše pripravljeno ofenzivo, ki sta jo osreonp s li letos pričeli. Število od sovražnika v boj poslanih sil na moštvu in artiljeriji prekaša vse. Videti smo mogli pač obseg in pomen napada, ne pa tako silne ofenzive. Mogočen napad pri Tolminu prekaša celo napad pri Gorlicah.
Kdaj so pričeli Italijani Gorico izpraznje-vati.
Dunaj, 27. oktobra. V parlamentarnih krogih se je daneszvečer poročalo, da so pričeli Italijani izpraznjevati Gorico.
Štirje Caproniji sestreljeni.
Budimpešta, 27. Vojni poročevalec »Pester Lloyda« javlja: Zahodno od Tol mina 26. oktobra: Na četrtek so se zapletli Caproniji s Fokkerji v velik zračni boj. Med razburljivim bojem v zraku so naši letalci hitro sestrelili po vrsti 4 Capro-nije. Italijani so tudi ponoči iz zraka napadali naše kolodvore, a posebnih uspehov niso dosegli. Dosedanje italijanske premoči v zraku je konec.
Odstavljeni italijanski generali.
Rimski uradni list objavlja, da je generalni poročnik Ugo Brusati kot prvi kraljev generalni pobočnik iz službe odpuščen, Na njegovo mesto je imenovan ge neralni major Cittadinl, Generalni poročnik Brusati, Zupelli, Marciani, Cuccari, Dottone, Bonazz, Preilli in Panizzardi so prestavljeni v rezervo. Generalnemu poročniku Morrone so vzeli poveljstvo in ga imenovali za voditelja nekega vojnega sodišča.
Kje so Angleži in Francozi?
Ententino časopisje je toliko pisalo o angleško-francoski pomoči na italijanskem bojišču. Kje pa so sedaj Angleži in Francozi? Doslej se še ni čulo, da bi posegli v boj. Četudi bi bili na oddaljenih odsekih fronte, doslej bi jih že lahko prepeljali na soško fronto. Zdi se, da so bila poročila o an-gleško-francoskih pomožnih četah brez stvarne podlage.
Francozi pošiljajo v Italijo čete.
Genf, 27. oktobra. Od petka zjutraj je italijanska meja zaprta. Iz Francije došli popotniki pripovedujejo, da pošiljajo z juga čete v Italijo.
Genf, 27. oktobra. »Petit Journal« javlja: Italijanska armada, ki se umika, more doseči zopet zmago le, če dobi nove čete. Sama jih ne more izpopolniti. Zavezniki morajo grško armado hitro prepeljati na italijansko pozorišče.
Cilji naše ofenzive proti Italiji.
»Reichspost poroča, da so v dunajskih diplomatičnih krogih mnenja, da z osvojitvijo Gorice cilji naše ofenzive proti Italiji še nikakor niso izčrpani. Govoriti o tem, da smo sedaj rešeni skrbi za Trst, ni prav; Trst sploh nikdar v nevarnosti ni bil in sijajni uspehi naših čet imajo obsežnejši pomen. Ko je Sonnino nedavno govoril svoj zadnji govor o vojnih ciljih, ki jih je označil tako kakor pred 2 in pol leti, pač ni bil poučen o dogodkih na fronti. Sedanji poraz Italije je najtežji, kar jih je združeno kraljestvo doživelo. Ta udarec je našel Italijo politično nepripravljeno. Slabotna vlada je podala ostavko, gospodarska stiska pa narašča od ure do ure. V Italiji znaša primanjkljaj na žitu tri milijone ton; z vpeljavo krušne karte bodo znižali primanjkljaj komaj za 1 milijon ton.
Kdo je izdelal načrt?
Berlin, 27. oktobra. (K. u.) »Vossische Ztg.. ; Priprave za napad v Julijskih alpah, ki so jih končno določili, je dovršeno in vzorno izdelal generalni štab našega zvestega zaveznika; izvedle so ga oddaljene
divizije. To se mora danes posebno nagla-šati.
Kralj v Rimu. Lugano, 27. oktobra. (Kor. ur.) Kralj Viktor Emanuel se je pripeljal včeraj dopoldne v Rim. Sprejel je vojnega ministra, za njim Bosellija in predsednika senata Manfredija. Da izpopolni posvete o rešitvi kabinetne krize, se je podal kralj v posla-niško zbornico k predsedniku Marcora. Pozornost so vzbudili posveti dosedanjega notranjega ministra Orlando s Sonninom in z več uglednimi politiki člani Bosellije-ve vlade. Orlando ima največ nade, da postane ministrski predsednik. Časopisi poročajo, da so parlamentarni krogi zelo pobiti in da se ne zan'majo posebni za kabinetno krizo. Sodijo, naj bi Boselli še 14 dni začasno vladal, da se pojasne vojaške in politične razmere. »Popolo d* Italia« in »Idea Nazionale« pozivati na odločnost in slogo, da se sestavi hitro vojno ministrstvo, v katerem morata biti kot glavni osebi Sonnino in Bissolati. Tudi senator Pi-chon Izjavlja v »Petit Journalu« v imenu Francije, da mora Sonnino ostati.
Italijanski kralj se umaknil v — Milan. — Odstop Bosellija. — Vojaška diktatura v Italiji.
Lugano, 27. oktobra. »Corriere della sera. poroča, da se je včeraj Boselli z vsemi ministri več ur posvetoval. Ob 11. uri ponoči je brzojavil kralju, da odstopi. Ca-dorni so istočasno brzojavili, da mu Boselli in vsi ministri zaupaio. »Giornale d' Italia« poroča, da so v parlamentu nervozno nemirni in ogorčeni radi političnih dogodov.
Lugano, 27. oktobra. Boselli je naznanil zboinici in senatu, da je odstopil. Ministri, ki so odstopili, so se podali v Milan, kamor je priše' danes kralj s pozorišča. V Rimu jo tako;, ko je vlada odstopila, na povelje voiaške obissti, polici'a preiskala pisarne strokovnih organizacij.
Lugano, 27. oktobra. (K. u.) Seja zbor niče je trajala včeraj 6 minut. Med lede nim molkom je Boselli naznanil, da je vlada kralju predložila odstavko in da bo le tekoče posle reševala. Predsednik je vzel izjavo na znanje in je zbornico odgodil.
Salandra — izginil.
Lugano, 27 oktobra. (K. u.) Listi sva re rimsko občinstvo, naj ne izgubi živcev Tolaži ga, da avstrijsko-nemška ofenziva ni resna in da računa le na notranjepolitič ni efekt. Zbornični predsednik Marcora se je nepričakovano prehladil; Salandra je kar izginil.
Lugano, 27. oktobra. (K. u.) Milanski na vojno hujskajoči listi izvajajo v bolj ali manj zavitih besedah svojo bolest nad do godki pri Soči in ker so Italijani izgubili, kar so priborili. Upajo pa le še na končno zmago, češ da večina ofenziv ne preseže začetnih uspehov. Angleži in Francozi tolažijo Italijane.
Vtis v Italiji.
Lugano, 27. oktobra. V Italiji je poročilo o porazu strahovito ljudi pobilo Ital janski dnevniki bolestnega preseneče nja ne prikrivajo. »Corriere della sera« se tolaži, češ, da je v tej vojski krepka ofen živa še vedno dosegla uspeh, ki pa ni bil vedno trajen, kar dokazujeta ofenzivi na južnem Tirolskem in pri Verdunu. Megla in veter sta podpirali sovražnika.
Panika in nemiri v zgornji Italiji,
Genf, 27. oktobra. Iz južne Francije se javlja, da so poročila o soški bitki prebivalce severnih italijanskih mest strašno razburila, premožnejši sloji zapuščajo Mantovo in Padovo. Tudi v drugih severnih italijansk h mestih se pripravljajo, da lahko hitro pobegnejo.
Lugano, 27. oktobra. Italijanske oblasti so zaooro meje tako strogo izvedle, kakor dozdaj še nikdar. Brzojavke, ki prihajajo po ovinkih, poročajo o velikih nemirih, ki so bili še silnejši, kakor zadnji nemiri v Turinu in v Milanu.
Nevaren položaj Italije. Bern, 26. oktobra. (K. u.) »Berner Tag-blatt« je pisal: Naš sosed na jugu je tako razburjen, da lahko prične že jutri cela dežela goreti in je le mogoče, da sklene takoj mir. Vlada najbrže ni prijazna miru, a zavisi od Anglije in še bolj od Amerike. Hujši kakor nazor delavstva je uporni duh v armadi. Kdor le more, beži čez gore v Švico,
»Berner Tagblatt« priobčuje dopis, v katerem dopisnik trdi, da v Italiji lahko vsak hip bukne revolucija. Delavsko ljudstvo je za mir in ga hoče z vsemi sredstvi doseči. Tudi vlada bi bila za mir, toda preveč je odvisna od Anglije in Amerike. Najnevarnejši pa je za Italijo uporni duh, ki preveva armado. V tekočem letu se jc prioetilo premnogo slučajev, ko so se polki branili iti na napad. Cadorna jih je dal decimirati ali pa jih je pognal med lastni in naš ogenj, da so v tisočih padali. Tako se je zgodilo letos spomladi s 1. alpinskim, 6. bersagliersklm in 134. pehotnim polkom, ko je v pol ure padlo devet tisoč mladih italijanskih mož. Sploh so upori v italijanski armadi na dnevnem redu,
Cadorna obolel? — Proti nemirom.
Curih, 27. Italijansko vojno vodstvo naznanja, da smejo listi razglašati le uradna poročila, vojnega položaja ne smejo tolmačiti. Listi presojajo pričetek uspešnega napada osrednjih velesil navidezno mirno, pozivajo prebivalstvo, naj ostane srčno. Dementirajo, da bi bil Cadorna močno obolel, kar se ni nikjer razglasilo, marveš širilo le kot govorica.
Curih, 26, Trdi se, da je vlada pose-9no v gornji Italiji vse ukrenila, da zavaruje varnost v zaledju. Stoji, da je v ta namen pripravljenih veliko angleških čet.
Pomirjevalne odredbe v Milanu. Lugano, 27, Vojaški poveljnik v Milanu je za osem dni prepovedal popotovanja. V Milanu so prilepljeni lepaki, ki pozivajo ljudstvo, naj bo mirno in izjavljajo, da za Lombardijo ni nobene nevarnosti.
Dan pred ofenzivo je »Secolo« zagotavljal, da italijanske fronte ni mogoče prebiti, ker so postojanke skozi dve leti utrjevali.
Italiji bije ura usode. Stockholm, 28. oktobra. (Kor. ur.) Listi se pečajo z avstrijskonemško ofenzivo proti Italiji, ki je za njo naravnost katastrofalna. Odstop Bosellija že to dokazuje. »Dagens Nyter« je pisal: Tudi Salandra mora po teh porazih zginiti. »Socialdemo-kraten« sodi, da se je sunek izvedel z ozirom na posvet sporazuma in da se ofenziva lahko imenuje mirovna ofenziva, a ne veruje, da ž njo dosežeti osrednji velesili tak mir, kakršnega si predstavljajo v Berlinu. Strneno odklanjajo tak mir glavni sovražnki Nemčije: Francija, Anglija in Amerika. »Aftonbladet« sodi, da je odbila Ttalji ura usode in da morebiti zdaj osrednji velesili končno obračunati z Italijo.
Angleži o italijanskem porazu.
Amsterdam, 28. (K. u.) Iz Londona: Vojaški dopisnik »Timesa«, ki je obiskal italijansko bojišče, je pisal: Napad Avstrijcev in Nemcev Cadorne ni presenetil. Ofenziva Cadorni celo ugaja, ker razpolaga z dovolj četami, da jo lahko ustavi. Če bi Italija potrebovala pomoči, kar pa ni verjetno, jo lahko hitro dobi, ker je zahodna bojna črta trdna in ker stoje vsi zavezniki za Italijo.
Šah-mat.
Haag, 27. (K. u.) »Niewe Courant« piše o soški bitki: Veliko število ujetnikov že dokazuje, kakšen uspeh je dosegla strategija, ki ne temelji na neduhovitem načelu uničbe, marveč ki postavi s spretnimi potezami po najkrajši poti sovražnika v šah-mat.
Iz gosnosKe zuoroice. — MwslrsKi preiSseOpJk o volnlti smotrih.
Dunaj, 27. oktobra. (K. u.) V današnji seji gosposke zbornice je prečital predsed-dnik knez Windischgratz sledečo brzojavko: Nj. ekscelenca načelnik generalnega štaba mi je naročil, naj Vaši svetlosti naznanim, da se junaški boji zaveznikov na jugozahodu razvijajo prej ko slej ugodno za nas. Kanin, Stol, Matajur in Sveto goro smo vzeli. Število ujetnikov presega 60.000, zaplenjenih topov 500. Nj. Veličanstvo cesar in kralj osebno poveljuje armadam, ki operirajo. Za načelnika generalnega štaba: Baron pl. Waldstatten, g. m. (Navdušeno pritrjevanje inploskanje. — Trikratni slava klici cesarju.)
Dunaj, 27. oktobra. (K. u.) Zbornica razpravlja v drugem branju o začasnem proračunu. Razpravo je uvedel poročevalec baron Plener.
Ministrski predsednik dr. pl. Seidler
je naprosil, naj mu dovolijo sredstva, da bo dalje vodil upravo. Program vlade se mora v političnem oziru izpopolniti. V zadnjih letih sta se vladalain ljudsko zastopstva odtujili ena drugemu. Veseli ga, ker se je že marsikaj izboljšalo in ker ozdravljenje našega javnega življenja napreduje. Naš vojni položaj je, kar kažejo zadnja poročila, tako ugoden, da boljši biti ne more. Kljub temu tistih svojih smotrov nismo iz-premenili, za katere smo šli na boj: branimo svoj obstoj proti grožnjam sovražnikov, varujemo svojo svobodo in samoodločbo, čuvamo naše pravice na enakopravno udeležbo v mirni tekmi za boljšo bodočnost. Naši vojaški uspehi in preizkušena neupogljiva notranja sila so nas upravičili, da smo prvi izpregovorili besedo mir in da smo pripravljeni sc pogajati. Od takrat se držimo stališča, da smo priprav-Ijeni skleniti mir. Pripravljeni smo, da se s sovražnikom usedemo za razpravljalno mizo, če ga vodijo tisti nagibi, ki prevevajo našo dušo: t. j. da nam ne vsili enostranskega vojnega smotra, marveč da hoče ustvariti temelj mirnemu in enakopravnemu razmerju med državami.
Obžalovati se mora, ker so nasproti našim jasnim, priprostim in osebnim smotrom oticieini smotri naših sovražnikov zelo nejasni in zmedeni; navdaja jih pa tudi tendenca nasilstva s tako izrazitim iz-
vajanjem, da si ne moremo prikriti vtisa, kakor da jim ne gre toliko za ta ali drugi vojni smoter, kolikor za to, da izražajo zahteve, ki izpočetka že onemogočujejo vsako razpravo. Če se bodo takih tendenc držali, nam seveda ne preostane drugega, dasi smo načelno pripravljeni za mir, da odločno in krepko nadaljujemo vojsko, dokler ne predočimo sovražniku absurdnosti kakršnih koli nasilnih načrtov in ga prepričamo, da, če to hoče, tudi lahko mir izsilimo. (Živahno pritrjevanje.) Prepričani smo, da to še dokažemo.
Vse svoje sile moramo prej ko slej osredotočiti na vojsko, a doma ne smemo priprav za mir zanemarjati. Opozarjal jc na v poslaniški zbornici razviti program in rekel: Vse, kar se more doseči, se mora izvesti le z intenzivnim, zaupnim sodelovanjem vlade in ljudskega zastopstva. Tega ne zahteva le stvar sama, marveč to znači v gotovem oziru tudi našo dobo. Ana-kronistično bi bilo danes misliti, da je mogoče narode osrečiti od zgoraj. Kakor vodijo narodi danes sami vojsko, so tudi sami poklicani na mirovno delo. Vlada je le dolžna, da zbere bogate energije, ki jih je raz-zala velika doba, jih uredi, iskreno vodi in jih pospešuje. Pod demokracijo se sme umevati kopica blestečih besedi, ne izrabe enega ljudskega sloja proti drugemu, marveč pritegniti in organizirati se morajo vse ljudske sile v dobrobit velikih smotrov države; iz njih se mora izbrati najboljše, kar nudi naša doba. Končno je prosil, naj zbornica pritrdi začasnemu proračunu.
Dunaj, 27. oktobra. (K. u.) V razpravi je baron Gautsch hvalil industrijo in velike denarne zavode in njih zasluge med vojsko. Iz usiljene neizogibne vojske izide stara, častitljiva monarhija nezrušena, s čistim ščitom. Vse moramo storiti, da dosežemo kmalu časten mir; ne smemo pa za mirom javkati. Baron Dumba je naglašal potrebo zveze z Nemčijo. Veseli ga, ker se jc postavil Czernin na čelo miroljubnega pokreta, dasi bo njegov program izvedel morebiti šele bodoči rod. Želi, naj hi grof Czernin ne ponavljal svojega govora. V notranji politiki ne deli optimizma ministrskega predsednika. Zadnja izdaja češkega državnega prava o suvereni češki državi je ali nevarna utopija ali pa naravnost preobratni pokret. Proti takim tendencam mora vsak načelnik avstrijske vlade najodločnejše nastopiti. Knez Karel Auersperg je grajal tiste, ki hočejo doseči mir s tem, da se približujejo sporazum^ Pravi vzrok vojske je strašna sebičnost Anglije, ki se hoče popolnoma polastiti svetovne oblasti. Uspeh tistih, ki delajo za mir sporazuma, je, da se slabi naša odporna moč in zaupanje in da mislijo široki krogi, da bi se mir dosegel tudi lahko^hrež junaškega odpora. Te spletke podpira še revolversko časopisje. Vemo, da proti svetu sovražnikov ničesar brez neomajljive zvestobe nasproti Nemčiji ničesar ne dosežemo. Govornik vpraša Slovane, če rti potrebna nova orientacija njih politike, ker je izginil ruski orjak. Ali hočejo Slovani v Avstriji po vojski propasti v ruski zmedi in imeti Nemce za hrbtom, ali hočejo skupino z nami ustvariti močno Evropo in nositi prapor kulture proti vzhodu in proti jugu?
Dvorni svetnik Lammasch jc nastopil za sporazumni mir tako v državi in na zunaj: geslo bodočnosti.
Opat Helmer je pogrešal jasno izjavo glede na ustanovitev jugoslovanske države. Vlada bi bila morala izjaviti, da bi nikdar ne pritrdila, če se jugoslovanska država ustanovi, da bi tej državi priklopih dežele, v katerih prebivajo Slovenci, kakor Kranjsko, gotove dele Štajerske, Koroške in Primorske.
Grof Ervin Nostijtz je zahteval, naj se nedvomno odkloni oficielna češka politika.
Ogrski mlnlsfrsKi preMnik odstopa.
Budimpešta, 27. oktobra. (K. u.) We-kerle je v ministrskem svetu z ozirom na glasovanje o odgovoru na interpelacijo po notranjem ministru Ugronu ponudil svojo odstavko. Ministrski svet ni sprejel odstopa, ker se je ustanovila vlada kot manjšinska vlada z nalogo, da ustvari volilno pravico.
Budimpešta, 27. oktobra. (K. u.) Po-slaniška zbornica je odobrila nagodbo s Hrvatsko tudi v tretjem branju, kakor tudi predlogo za izboljšanje dohodkov državnim uradnikom.
Budimpešta, 27. Ugronova kriza je zaenkrat odgodena. Danes popoldne se je pod predsedstvom Wckerla vršil ministrski svet, ki jc Ugronovo demisijo odklonil in soglasno izjavil, da je kabinet z Ugro-nom solidaren. Vlada ne sprejme Ugrono-ve demisije, ker se je sestavila kot manj-šinjski kabinet, kojega naloga je volilna reforma in ki more tedaj sprejeti kot konflikt lc, če pride s poslansko zbornico na-vbkriž v vprašanju volilne reforme. Istočasno je grof Tisza izjavil, da njegova stranka ne namerava padca ministrstva.
Stran 4.
s Št 6 VENEC«, dne 29. oktobra 1917.
C2&0V« 348«
Kmic:criev0 kriza.
Berlin, 27. >Tag-bIatt< niše: I«ti krogi, iz katerih jc prišla ver.': o demisiji kanclerja, smatrajo kandidaturo kneza Balo-wa za najverjetneje... Napredni in sociaU nodemokratični parlamentarci temu odločno ugovarjajo in izjavljajo, da jc načelnik civilnega kabineta poučen, da je cela levica, velika večina centra in mnogo nacijonalnih liberalcev proti kandidaturi kneza Biilowa.
Kandidaturo princa Maksa Baden-skeg^ so opustili, ker na Badenskem ne vidijo radi, da bi bil prestolonaslednik državni kancler.
Možnost imenovanja Kiihlmanna je zopet zrastla, vendar jc znano, da Kiihlmann želi ostati na sedanjem mestu in sc omejiti na vodstvo zunanjega urada.
, Na zeUfitiH se Hemcl krepko drle.
■ss. NEMŠKO URADNO POROČILO. V: Berlin, 27. oktobra. Veliki glavni stan:
»■- Bojna skupina kraljeviča
Rupreta Bavarskega, V- Francozi in Angleži so nastopili včeraj podnevi v središču ilanderskega poze-rišča z novimi močnimi silami, da odločijo bitko. Uspeh smo dosegli mi. Zaman so se izkrvavele sovražne divizije v našem obrambnem odseku.
Sovražnik je pomnožil ogenj s topovi, preden je napadel. Njegove naskakovalne čete so izpadle izza ognjenega vala, ki se je pomikal naprej. Severno od Bixschoote so Francozi napredovali do Bulthoeka. Naš protisunek jih je vrgel cd tam nazaj. Na polju udrtin med cesto Clercken— Poelcappelie in železnico Roulers—Ypern so Angleži večkrat napadli. Boji so se yaHli sem in tja; posebno besno so se bili zahodno od Paschendaele; sovražnik se je moral zadovoljiti le z nekaterimi črtami adrtin pred svojo izpadno postojanko.
Ne glede na glavni napad je napredovalo več angleških divizij proti naši bojni črti od Becelaere do južno od Cheluvelda, a krepki naš protinapad je vrgel sovražnika nazaj čez staro črto. Delni boji so se bili ido noči, le malo je ponehalo streljanje. Čete iz vseh delov države so deležne slave, da je bitka izpadla ugodno za nas.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča. - V nekaterih odsekih ob prekopu Oise-Aisne je močnejše topovski boj besnel. Sovražna pehota je zvečer na več točkah poizkušala, da bi bila ustalila na severnem bregu prekopa.
V Champagni in pri Mozi so na več točkah močnejše streljali v zvezi z boji poizvedovalcev.
Berlin, 27. oktobra zvečer. Uradno:
Na Flanderskem streljajo živahno s topovi. Na jugozahodnem robu gozda Hout-houlster kraini boji pehote. Od prekopa Oise-Aisne nič novega.
Berlin, 28. oktobra. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. * Na višini pri Yseru na Flandrskem so Zopet močnejše kakor prej streljali. Zelo besen je postal topovski boj posebno pri Dixmugden med jezerom Blankdart in ob cesti Menin-Ypern. Zjutraj je napadel sovražnik iznova na ravnem vpadališču jugozahodno od gozda Houthoulster, a ni dosegel večjih uspehov, kakor prejšnji dan.
% Vojna skupina nemškega k V	cesarjeviča.
f Pri Brancourtu in Anisy le Chateau so močnejše streljali. Močne francoske sile so napadle popoldne v globokih vrstih na Chemin des Dames vzhodno od Filaind in severnozahodno od Braye naše črte. Povsod smo jih krvavo odbili.
Naše napadalne čete so izvedle pri Souainu, pri Tahure in pri Le Mesnil v Champagni uspešna podjetja.
Na vzhodnem bregu Moze so Francozi močno streljali na jarke, ki smo jih 'pred kratkim vzeli v gozdu Chaume.
Berlin, 28. zvečer. Veliki glavni stan:
Na Flandrskem so živahno streljali s topovi pri Dixmude in v gozdu Houthoulster. Krajni boji ob prekopu Oise-Aisne pri Filainu.
Edino rešitev Rusije: iioi mir!
Kolin, 27. oktobra. »Rečj« poroča: Petrograjski sovjet je s preLežno večino sklenil izjavo: Rusijo more od popolnega poloma rešiti le, če takoj uvedejo pogajanja o miru. Sovjet je na petek zahteval, naj vlada sklene mir ali naj se pa drugi umakne. Skobeljev, pooblaščenec na pariškem posvetu, je izjavil, da mora Rusija zelo hitro skleniti mir.
Stockholm, 27. oktobra. (Kor. ur.) Za-
xl/\««rt 5l/i /* a! n r» TTtMolr A«Y1 en ^1-lntlllJ »nrn
Oiupitmi cvi uu x uionviii »v oiuviitii i vvju-
lucijo, v kateri zahtevajo, naj na vseh po-zoriščih sklenejo premirje in da naj se prično o miru pogajati.
! Ruska vlada ostane v Petrogradu.
Petrograd, 27. Obrambni odsek zača-rnega sveta republike jc sprejel sledečo | losolucijo: Ker naznanja vlada svojo na-I mero, da bo Petrograd branila do skrajnosti, ker smatra v očigled sedanjega težavnega položaja za potrebno, ostati v glavnem stanu, dokler ne bo neposredno ogroženo, in ker predlaga, da se ustavodajalna skupščina skliče v Petrograd, obrambni odsek začasnega sveta republike odobrava te sklepe vlade in jo poziva, naj prav kmalu izda tozadevni oklic prebivalstvu.
Kerenskij odstopi kot generalissimus.
Baselj, 28. oktobra. Pariški listi poročajo, da bo Kerenskij še ta teden odstopil kot generalissimus. Za vrhovnega poveljnika bo najbrže imenovan načelnik generalnega štaba Duhonin.
Izpraznitev Kronstadta.
Amsterdam, 28. oktobra. Reuter poroča iz Petrograda, da je civilno prebivalstvo pričelo zapuščati Kronstadt,
Angleški vojni pori.
London, 27. oktobra. Na dobro obiskanem shodu sta govorila general Smuts in admiral Jellicoe.
General Smuts je dejal med drugim: Upam, da ne bomo sklenili miru prej, pre-dno ne bomo vedeli, da militarizem več ne ogroža sveta. Za zapadno civilizacijo bi bil samoumor, če bi se ta katastrofa ponovila. Ne moremo skleniti miru, predno nemški vojni zemljevid ne postane kos papirja. Naše geslo mora biti: Nobenega ropa ža roparja, nobenega miru, dokler ne bo Nemčija pripravljena, cla izprazni osvojeno ozemlje. Drug pogoj za dober mir je, da se zajamčijo pravice malih narodov. Nemčije in Avstrije nočemo razbiti, zahtevamo pa, da mali narodi dobe samoupravo, če ne morejo postati samostojni.
Admiral Jellicoe je dejal: Izgube vsled podmorse vojske so bile skrajno resne, pa so se polagoma stalno zmanjšale. Ni nobenega povoda za skrb radi podmorskih čolnov. Angleško bojno brodovje bo vzdržalo.
Razna poročilo.
Severoitalijanska mesta.
Ženeva, 28. oktobra. Občinska uprava v Padovi je naprosila prometno ministrstvo, naj poskrbi, da bodo pravočasno, pripravljeni vlaki za begunce. Tudi po drugih severoitalijanskih mestih se pripravljajo za beg.
Hrvatski sabor
se sestane v ponedeljek, 29. t m. Najprej pride na dnevni red načrt o indemniteti, potem pa provizorično podaljšanje finančne nagodbe med Hrvatsko in Ogrsko.
Zemljevid češko-slovaške države.
Dr. Viktor Dvorsky je v »Narodnih listih« izdelal zemljevid bodoče češko-slovaške države, ki obsega razen Češke in Moravske grofijo Glatz v Prusiji, ozemlje okoli Ratibora, od Češkega lesa do vzhodnih Beskidov, do rečnega ozemlja Tise in Donave nad Budimpešto. Dr. Hajn, tudi v »Nar. listih«, opozarja v nekem članku na potrebo, da mora imeti češko-slovaška država tudi izhod na morje, pa pravi, da more bodoča češka država dobiti ta izhod le potom sosednjih držav t. j. preko poljske ali jugoslovanske, ker bosta imeli obe morje.
Ogrski volivni načrt,
Budimpešta, 26. oktobra. Predsednik ogrske poslaniške zbornice Kari Szasz se je nasproti časnikarjem izrazil, da bo volivni načrt v dveh do terh tednih predložen poslaniški zbornici. O predlogi se bo razpravljalo najbrže v decembru. Danes popoldne se bo vršil ministrski svet, kateremu bo predložen volivni načrt.
Poljska kraljevina.
Lublin, 26. Generalni guverner poroča, da so volitve v okrožna zastopstva po celem avstrijskem okupacijskem ozemlju razpisane in bodo tekom decembra najbrže končane.
Poljski regentski svet.
Varšava, 28. oktobra. V starem varšavskem kraljevem gradu so včeraj slovesno umestili poljski regentski svet,
Razporoka črnogorskega princa Mirka.
Lugano, 26. Zakon črnogorskega princa Mirka z Natalijo Konštantinovič je so-dnijsko ločen. Princezinja obdrži svoj naslov. Njene otroke bo vzgajal kralj Nikita.
Anglija prepovedala izvoz na Nizozemsko.
Haag, 27. oktobra. Angleška vlada je popolnoma prepovedala izvoz na Nizozemsko,
Vojno stanje med Brazilijo in Nemčijo.
Haag, 28. Brazjljski poslanik je izja-»ii, da č vsled iorpcdira nja nekega bra-ziljskega parnika nastopilo vojno stanje med Nemčijo in Brazilijo, Zbornica je skle-. nila isto.
Ameriški parlamentarci v Londonu.
London, 26. (K. u.) »Central News« javljajo: Dvanajst poslancev ameriškega kongresa je došlo v London. Pozneje odpotujejo v Pariz, od tam pa na bojno črto.
Otvoritev kongresa politikov.
Moskva, 26. oktobra. (K. u.) Agentur ra: V navzočnosti nad 1000 zastopnikov so tu istočasno s petrograjskim predparla-mentom otvorili kongres politikov, na katerem so posebno nedemokratični krogi zastopani.
18.500 ton potopljenih.
Berlin, 28. (K. u.j V Kanalu in na Severnem morju so naši podmorski čolni zopet potopili 18,500 ton.
PreDivsisivi! Kranjske.
Pod Najvišjim pokroviteljstvom N j e-govega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva cesarja Karla I. stoječi odbor za oskrbo vojaških grobov v Avstriji priredi z dovoljenjem c. kr. ministrstva za notranje zadeve z dne 20, avgusta 1917, št. 48.577, in deželnega predsedništva v Ljubljani z dne 6. oktobra 1917, št. 2715/pr., tudi po ccli Kranjski
dne 30. oktobra, 1. in 2. novembra 1917 SPLOŠNI DAN ZA VOJAŠKE GROBOVE,
čigar polni donesek je namenjen »zakladu za vzdrževanje vojaških grobov v Avstriji, ki ga upravlja c. in kr. vojno ministrstvo,
S tem dnem za vojaške grobove se bodo nabrala po celi Avstriji sredstva, da se vzdržujejo grobovi onih junakov, ki so daleč od svojega doma žrtvovali svoje življenje za domovino in so našli po večini v tuji zemlji svoj zadnji počitek,
Stotisoči takih junaških grobov pogrešajo ljubeče oskrbe preostalih svojcev.
Na skrajnih mejah naše domovine, da celo onstran meja leže očetje, sinovi in bratje položeni k zadnjem počitku, in pozabilo bi se jih lahko, če se jih mi vsi ne spominjamo in se ne zavzemamo za to, da s svojim ljubeznjivim delom ohranimo njih grobove za prihodnost.
Podpisani se torej obračajo z zaupanjem na prebivalstvo dežele Kranjske s prisrčno prošnjo, da v dneh za vojaške grobove 31, oktobra, 1, in 2. novembra 1917 ob dneh vseh mrtvih, z bogatimi darovi poplača delo hvaležnosti našim junakom, ki so varovali s svojim življenjem našo skupno domovino pred sovražnikom, Ljubljana, dne 28. oktobra 1917,
Častno predsedstvo za Kranjsko odbora za
oskrbo vojaških grobov v Avstriji. Deželni predsednik Henrik groi Attems, knezoškof dr. Anton B. Jeglič, vojaški poveljnik v Gradcu hnl. Ignacij Schmidt pl. Fussina, deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, župan dr. Ivan Tavčar.
Gospodarske beležke.
Konje za vojaštvo ob Soči. Vrhovno armadno poveljstvo v Postojni mi je brzojavno sporočilo, da potrebujejo še 2000 (dva tisoč) čvrstih konj, ako hočejo še bolj uspešno in do konca sijajne zmage Lahe poganjati. V okrajih: Postojna, Logatec, okolica Ljubljana, Kamnik, Novo Mesto, Kočevje, Litija in Krško bodo že te dni pri okrajnih glavarstvih posebne komisije konje nakupovale. Cene so določene: konji za jahanje, vprežni konji za topničar-stvo in tren se bodo plačevali po 3000 (tri tisoč) kron, vprežni konji boljšega plemena po 4000 (štiri tisoč) kron, konji tovorni in za jahanje po planinah po 2400 (dva tisoč štiri sto) kron) in manjši vprežni konji po 2000 (dva tisoč) kron, — Da se pa ljudstvu odpomore, se bo prav kmalu v imenovane kraje poslalo 3000 (tri tisoč) -oslabelih konj za na prodaj; — Ker sedaj naši izredno sijajno zmagujejo in je popolna zmaga potrebna za skorajšnje mirovno pogajanje in morete posestniki konj v imenovanih okrajih s prodajo konj tako zmago bolj zagotoviti, Vas tudi jnz prav nujno prosim: Ko v prihodnjih dneh čujete od vojaštva razglas, da pripeljite k okrajnim glavarstvom sposobne konje na prodaj, poslušajte razglas, premagajte se, prodajte konje! Čim poprej konečna, popolna zmaga, tim poprej mir in tim poprej konec težkih vojaških dajatev. Vsem gospodom duhovnikom naročam, da drage volje in požrtvovalno poučite posestnike v zmislu brzojavke in jih nagibate na prodajo sposobnih konj. Vsaj se jim bodo prav kmalu kot nadomestilo, seveda le kot slabo nadomestilo, ponudili za nakup v vojski opešani in oslabeli konji,
V Ljubljani, 19, oktobra 1917,
f Anton Bonaventura, škof.
Pomanjkanje živil. Urad za ljudsko prehrano je naznanil, da bo mogel začasno nakazovati samo del živil, ki se dobivajo na izkaznicc. Prepuščeno jc deželnim gospodarskim uradom, da določijo, ali in v koliko naj se izdajajo namečki v živilih. Deželni gospodarski urad štajerskega na-
mestništva je nato odredil, da bodo dobile nameček le noseče in doječe matere v večjih mestih in industrijskih krajih, potem železničarji in v vojno zvezo spadajoči vojno-industrijski obrati.
Cene v izložbenih oknih. Uradno naznanjajo: Predpisa, da morajo biti na blagu v izložbenih oknih označene cene, še vedno ne izpolnjujejo povsodi. Prizadeti krogi se zato nujno opozarjajo, da se prestopki tega predpisa, ki se je izdal na korist konsumentov, ne kaznujejo samo upravnim kazenskim potom, marveč sc more dotično blago v izložbenih oknih tudi zapleniti v svrho preskrbe prebivalstva; dal Ije se more odtegniti tudi obrtno dovo- j ljenje bodisi za stalno ali začasno. Lastniki izložbenih oken, ki se doslej niso držali gornjega predpisa, naj torej svojo zamudo v lastnem interesu čim najhitreje popravijo.	i
—	Novo ladjedelnico zgrade v Splitu. V V ta namen so ustanovili društvo, katerega | temeljna glavnica zftaša milijon kron. Dru- f štvo je hrvatsko. .
—	Mažarski kapital v Splitu. »Naše h Jedinstvo« poroča, da so nakupili Mažari
v Splitu zemljišč za, dva in pol milijona K.
Zahteve po plačanju vojnih dajatev. K notici, ki smo jo o tem predmetu prinesli i pred nekaj dnevi, dodajamo še sledeče: Prijaviti je zahtevo, naj gre za sploh še neplačano dajatev ali le za zahtevo po vi- j šjem plačilu, pri tistem županstvu, v katerega občini se je predmet dajatve naposled trajno nahajal; pri Osebnih dajatvah (n. pr. osebnih delih) pri -županstvu, kjer je prebival tisti, ki je moral osebno sodelovati za ! vojaštvo po voj. daj. zakonu, oziroma kjer stanujejo, če je umrl, njegovi preostali. Županstva morajo prijave vposlati na svoje glavarstvo, slednje pa na okrajno komisij 1 Vsi ti trije faktorji morajo o zahtevi opraviti sve poizvedbe, da je stvar tako jasna, [. da more okrajna komisija o njej oddati svoje mnenje. Če še zahtevo spozna za upravi- l čeno in ne pretirano, sme okrajna komisija | postopek okrajšati s tem, da sklene s stran- -ko poravnavo, a za en slučaj vsota odškod- ; nine iz take poravnave ne sme presezati 500 K. — Enako sme deželna komisija skle-pati poravnave do zneskov 2500 K. V teh | slučajih je vsaka daljnja zahteva potem iz- \ ključena in intendanca pristojnega vojaške- j: ga poveljstva dobi obvestilo, da naj znesek | stranki plača. Na ta način pride stranka še ; najhitreje do denarja. Seveda se pri inten- s danci vsaka priznana zahteva natanko pregleda, če ni bila odškodnina za ravno tisto dajatev stranki že kdaj preje popolnoma plačana. Če bi se to izkazalo, bi imela stranka resne neprilike, češ da je skušala državo ogoljufati z dvakratno zahtevo ene in iste odškodnine. Kar je bilo že plačano, ' je pri vojaštvu tudi dobro zapisano. Ako ne pride do poravnave, odda okrajna komisija o zahtevi le svoje mnenje ter predloži : zadevo deželni komisiji, ki stvar pregleda ter jo še s svojim mnenjem odda ministru | za deželno brambo. Končno odločitev ima | v rokah komisija iz zastopnikov vojnega, | domobranskega in finančnega ministrstva, i kateri se, kakršen je pač obravnavani slučaj, pritegnejo še zastopniki tega ali onega resortnega ministrstva (notranjega, trgo« | vinskega, poljedelskega itd.). Vse vloge, j priloge, zapisnikij listine v teh zadevah so koleka proste. Kdor nima o izvršeni vojni dajatvi uradnih pismenih potrdil, mora upravičenost svoje zahteve na drug nedvomen način dokazati. Vsakdo naj svojo zahtevo zastopa sam; pooblaščence se pripušča le izjemoma.
Promet s korenjem, repo, kolerabami in čebulo omejen. Urad za prehrano je izdal naredbo, da je treba za prevoz raznih vrst svežega korenja, repe, kolerab in čebule, ako znaša pošiljatev 100 kilogramov in več, prevoznega dovoljenja, katero izdajajo deželna mesta ža zelenjavo in sadje.
Pridelovanje riža na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo; V občini Torzsa v ko-mitatu Bacs-Bodrog so vsejali riž« ki je izvrstno obrodil. Več veleposestnikov ga namerava v prihodnje sejati.
Istrsko vino. V sredo se je vršila seja vinske poslovalnice za Istro, v kateri se je porazdelil letošnji istrski pridelek vina in so sc določile cene vinu. Določilo se je: 25,000 hektolitrov vina za rodbine pridelovalcev za njihovo rabo in porabo, 16.000 hI za Pulo, 40.000 hI poveljništvu v Bujah, 10.000 hI za mesto Trst, 29.000 hI za porabo istrskega prebivalstva. Istra je torej pridelala 120,000 hektolitrov vina, določila se je najnižja cena 40 K za stopinjo alkohola in hektoliter. Če bi istrsko vino imelo povprečno 9 stopinj alkohola, bi se torej prodajalo po 360 K hektoliter in bi bila torej letos Istra pridelala vina za 43 milijonov in 200 tisoč kron; če se pa vzame povprečna vsebina alkohola samo 8 stopinj, pa bi znašala vrednost vina 38,400.000 K. Pred štirimi leti bi bila dobila Istra za ravno tako množino vina kvečjemu samo 5 milijonov in 760 tisoč kron; letos torej skoraj 38, oziroma 33 milijonov več.
C, kr, posredovalnica za delo vojnim invalidom, Deželni urad Ljubljana. Dela iščejo; 1 abituriient Gimnazije pisarniško
službo pri kakem podjetju aH v pisarni, 1 knjgovodja ali korespondent slovenskega, hrvaškega, nemškega, italijanskega in francoskega jezika, 1 sluga, 1 vratar, 3 čuvaji in 1 hlapec za k živini. Pojasnila daje c. kr. posredovalnica, ki se nahaja v ravnateljski pisarni c. kr. državne obrtne šole, Gorupova ulica 10, I. nadstropje, vrata 33. Uradne ure od 9—11 in 3—5.
lC-0.000 stotov masti izvozil iz Ogrske. Iz Budimpešte poročajo: Policija je Izgnala nekega Josipa Kliko, ki je tamkaj kupoval žive? za Češko. V zadnjih 14 dneh je nakupil in izvozil 100.000 stotov masti iz Ogrske.
— Rumunski petrolej. Kakor poroča-
1o, narašča produkcija rumunskega petro-eja nad vse pričakovanje. V septembru so dobili 250 cis'~rn. Vsak dan izvažajo na Avstro-Ogrsko po dva železniška vlaka, ki imata po 60 voz. Toliko petroleja in vendar tako pomanjkanje. Kam izginja?
Poziv za plačevanje davkov. Istrska deželna upravna komisija je poslala občinam naslednjo okrožnico: Občinski urad *e ponovno pozivlje, da z vso odločnostjo opozori davkoplačevalce, naj brez nadalj-»ega odlašanja plačajo zaostale davke. To ni samo v interesu dežele in države, marveč tudi vsakega posameznika, kajti zaostali davki se ne bodo zbrisali ter bodo morali davkoplačevalci razen zaostalih davkov plačati tudi zamudne obresti in eksekutivne stroške. Davkoplačevalci bi zlasti sedaj lahko zadostili svojim davčnim dolžnostim, ko dobivajo izdatne zneske za vino.
Na občnem zbora Kolinske tovarne kavnih primesi v Pragi, ki se je vršil dne 23. t. m., se je sklenilo za upravno leto 1917-1918 izplačevati sledeče dividende: na kupone štev. 1—5000 pi» osemdeset K, na kupone štev, 5001—20.000 pa po štirideset kron.
Dnevne novice.
Za naše pravice. Občinski odbor Vipavski je v svoji seji dne 20. oktobra 1917 na predlog preč. g. dekana Lavnča soglasno sprejel naslednjo resolucijo: Za-stop občine Vipava navdušeno pozdravlja po soglasnem sejnem sklepu dne 20. oktobra 1917 izjavo presvetlega gospoda kne-zoškofa ljubljanskega in vseh političnih slovenskih strank z dne 17. septembra t. 1. tikajočo se državnozborske deklaracije jugoslovanskega kluba z dne 30, maja t. 1., mirovnega prizadevanja sv. Očeta papeža Benedikta XV. in presvitlega cesarja Karla. Nadalje je soglasno sklenil, da se ta izjava objavi v obeh slovenskih dnevnikih in o tem obvesti tudi jugoslovanski klub na Dunaju. — Županstvo Vipava, dne 24. oktobra 1917. Za župana: Fl. Bratovš.
+ Novo kulturno središče spodnje-itajerskih Slovencev. Mariborska »Straža« prinaša oklic na Slovence pod katerim je podpisan za tiskarno sv. Cirila v Mariboru č. g. ravnatelj Anton Jerovšek, v katerem pravi: Prostori Cirilove tiskarne v Mariboru, ki so zbiral"šče in pravo kulturno središče spodnještajerskih Slovencev, so postali pretesni. Zdaj se je posrečilo Kat. tiskovnemu društvu kupiti primerno stavbišče na priznano najlepšem prosoru v Mariboru. Nakupil se je namreč vrt nasproti frančiškanski cerkvi Matere Milosti. Na oglu pred frančiškansko cerkvijo se bo torej stavil nov Tiskovni dom, ki bo v bodoče zbirališče in kulturno središče Slovencev. Za zidanje pa je treba denarja, veliko denarja. Zato stopa odbor pred slovenske rodoljube z vljudno prošnjo za denarne podpore, da se kmalu dvigne pred velikansko stavbo frančiškanske cerkve veličasten slov. Tiskovni dom!
-f Odlikovanji. Odlikovan je bil praporščak Peček Franc s srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste. Imenovani je bil že odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste in Karlovim križem. — Za hrabrost pred sovražnikom je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda c. kr. praporščak Al. Ude. Odlikovani je izvršil gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano. Tovariši iskreno čestitamo!
+ Po smrti odlikovan. Cesar je podelil umrlemu velikemu admiralu Antonu H a u s komanderni križ vojaškega reda Marije Terezije.
—	Dež. poslanca 2. g. Karola Škulj je imenovala častnim članom občina Osilni-ca radi zaslug, zlasti v aprovizačnih zadevah.
—	Osebne vesti. Deželni vladni tajnik dr. Ernest K o r d i n je prestavljen iz Kranja k okrajnemu glavarstvu v Ljubljani, vladni koncipist Miroslav D e u je prestavljen v Kočevje, okrajni komisar Ludovik r i n k a w a je vpoklican k deželni vladi v Ljubljano. Stavbinski pristav ing. dr. teh. Alojzij Kralj je prestavljen iz Ljubljane v Kranj.
»Češko srce«. Pod tem imenom se je ustanovil v Pragi narodni pomožni odbor, ki si je nadel nalogo, da v teh težkih časih stradajočim češkim družinam, posebno pa mladini priskoči na pomoč. Uvedel je pu Vsej češki mogočno gibanje za zbiranje živil in denarja; podrobno delp med kmet-
skim prebivalstvom pa so prevzele podeželske omladinske organizacije, učiteljstvo in sokolska društva. Časopisi priobčujejo odborov oklic: Ne poginimol, katerega so podpisali prof. dr. Jan Deyl, Gustav Ha-bermann, Alojzij Jirasek, Jožef Holeček, Venceslav Klofač, dr. Karel Kramaf, Ana Podlipna, dr. Jaroslav Preiss, Adolf Pro-kupek, dr. Jožef Scheiner, Ant. Švehla, Renata Tyršova.
—	Proi dr. Fran Ilešič je prišel v Zagreb, kjer bo predaval na hrvatski unjver-zi o slovenski književnosti (romantična doba). Dr. Ilešič je docent zagrebške univerze od 1. 1914. Ob enem je izročil pesniku Ivi Vojnoviču dar Slovencev iz Ljubljane.
—	Hrvatsko žensko realno gimnazijo
nameravajo odpreti v Zadru početkom novembra.
—	Dr. Milan ReSetar, profesor slavis-tike na dunajskem vseučilišču piše nekemu svojemu prijatelju poslancu: »Vesel sem, da ste ustanovili »Jugoslovanski klub« in kličem skupno z Vami: »Živela Hrvatska!«
—	Slike pokopališča 17. pešpolka na Tirolskem so na prodaj pri dunajskem slikarju Adolfu Wolfu. Slika je trobarvna reprodukcija v obsegu približno 75 X 50 cm ter stane s poštnino vred 8 K 50 v. Naroča se s posredovanjem č. g. Ludovika Šavelj, c. in kr. vojnega kurata 17. pešpolka, ali pa naravnost poc1 naslovom: Maler Adolf Wolf-Rotbtnhan, Wien XIII/8, Hockinger-hof 2 Naslovi naročnikov naj se natančno in jasno napišejo!
—	Promocija. Za doktorja prava je bil 27. t. m. promoviran na graški univerzi g. Anton Tonkli, poročnik v rezervi.
Nadškoi barski v Črni gori rabi duhovnike, zmožne hrvaščine. Za pogoje, ki so precej ugodni, sc Izve pri njem.
Požar. Dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer je izbruhnil v hiši Jožefe Nick v Ribniku, občina Čermošnice ogenj, kateri »e vpepe-lil hiše* z vso hišno opravo vred. Zgorelo je dalje: en svinjak, 1800 kilogramov sena, 3 merniki ječmena, 13 mernikov krompirja in 200 kron denarja. Škoda znaša 3400 kron, zavarovalnina le 1000 K. Vzrok izbruha požara ni zn^n.
Tiskarn'ški delavci v Zagrebu so predložili svojim delodajalcem zahtevo, da naj 6e jim zviša plača za 15 K tedensko.
Ni se mu posrečilo. Neki črnovojniški častnik je pustil erarično kolo, vredno 400 kron, za nekaj časa v veži svojega stanovanja. Mimoidoči Janez Dolničar, trgovski sluga, je to opazil, hitro smukne na kolo in zavozi na cesto. V tem trenotku pa stopi neki inženir v vežo ter zakliče »Stoj«! Fant vrže kolo ored vežo ter zbeži. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece težke ječe.
—	Po 26 mesecih se je zopet oglasil iz ruskega ujetništva Boštjan Kenda iz Krnic št. 3 pri Sp. Idriji. Piše, da je živ in zdrav in da težko oričakuie dne, ko se bodo zopet videli doma. Nahaja se v Ekaterino-slavu 89, Britanski zivod. Imeli so tfa vsi že za mrtvega, ker toliko časa ni bilo g'asu od njega. Odšel je v vojno takoj začetkom vojne. Imel je še pet bratov pri vojakih, ki so se deloma vrnili domov, deloma se še nahaiajo v vojni, a so Še vsi zdravi,
Ad Krek.
LioUiJansKe novce.
lj Veselje v Ljubljani. Veselje o napredovanju naših in nemških čet na italijanskem bojišču, je tudi v Ljubljani veliko, saj slave Italijani na drug način svoj vhod v Ljubljano, kakor so si ga načrtali Italijani in njihovi prijatelji pred dvema letoma in pol: v dclgih vrstah se pomikajo italijanski ujetniki na ljubljanski Grad. Ko smo včeraj dopoldne izdali posebno izdajo, da je Gorica zopet naša, so zaplapo-lale po Ljubljani zastave in čuli so se navdušeni klici. Naša domovina je zopet združena pod slavnim habsburškim žezlom in nikdar več ne bo razdvoijena! — Včeraj zvečer je svirala vojaška godba po Ljubljani ob nepopisnem navdušenju občinstva. V deželnem gledališču se pri večernih predstavah vrše vsak večer pri projekcijskih najnovejših vojnih poročilih viharne patrijotične manifestacije. Gledališki orkester igra natrijotične koračnice. Izpolnjen je poziv Gregorčičev »Šefi«: Takrat se spomni bistra Soča, Kar gorko ti srce naroSa: Kar bode shranjenih voda V oblakih tvojega neba, Kar vode v tvojih bo planinah, Kar bode v cvetnih je ravninah, Tačas prodrvl vse na dan, Narasti, vskipl v tok strašan! Ne stiskat v meje se bregov, Srdita čez brnnove stopi, Ter tujce, zemlje-lačne. vtopi Na dno razpenjenih valovi
Pri divjem begu preko Soče se je vto-pilo mnogo Italijanov, doleč, daleč nosi Soča laške nade po naši zemlji. Dogodki zadnjih dni zojpet izpričavajo staro resnico: Plačilni dan za vsako krivico, za vsako izdajstvo pride gotovo. Nezvestoba in izdajstvo sta konečno vedno kaznovana!
Poročil se je danes c. kr, poročn k v rezervi ing. £. Jožko Lorene z gdč. Vali
Trampuševo. Mlademu paru prisrčno ča-stitamo.
lj Učiteljska vest. Ljubljančanka, gdč. Pavla Christof, učiteljica v Vodicah, jc premeščena na svoje prejšnje učno mesto v Hrušici pri Podgradu v Istri,
lj Bronasto svetinjo je dobil Ljubljančan Avgust P a v š e k, štabni narednik pri domačem prost, strelskem polku.
lj 1300 ujetih italijanskih častnikov so pripeljali v Ljubljano.
lj Umrl je v Ljubljani za grižo med-murski Slovenec Štefko Štefan, salezijan-ski Slovenec, doma iz Ivanec. Iz Veržeja je bil prestavljen v Ljubljano in čez 3 dni po prihodu je umrl. Pogreba se je udeležil cel salezijanski zavod.
lj Poročil se je dne 28. oktobra g. nadučitelj Jos. Jerše z gdč. Vero Obreza.
lj C. kr. revirni rudarski urad v Ljubljani uraduje od 25. oktobra 1917 dalje ob delavnikih od 8. ure dopoldne do pol 1, ure popoldne in od pol 2. do 4. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. Uradne ure za stranke so samo ob delavnikih od 10. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do pol 4. ure popoldne.
lj Zelje na rumene izkaznice A. Stranke z rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko A dobe zelje v torek, dne 30. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Na vrsto pridejo vse od 2. do pol 3. ure. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kg stane 80 vin.
lj Zelje na rumene izkaznice B št. 1 do 500. Stranke z rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko B prejmejo kislo zelje v torek, dne 30. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa, Red je ta-le: od pol 3, do 3, ure št, 1 do 100, od 3. do 4. ure št. 101 do 300, od 4. do 5. ure št. 301 do 500. Vsaka oseba dobi 1 kg, kg stane 80 vin.
lj Špeh za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo špeh v sredo, dne 31. t. m, in v petek, dne 2- novembra na Poljanski cesti št. 15, Določen je ta-le red: v sredo, dne 31. t. m. popoldne od 12. do 1. ure št. 1 do 200, od 1. do 2. ure št. št. 201 do 400, od 2. do 3. ure št. 401 do 600, od 3. do 4. ure št. 601 do 800, od 4. do 5. ure št. 801 do 1000. — V petek, dne 2. novembra dopoldne od 8. do 9. ure št. 1001 do 1200, od 9. do 10. ure št. 1201 do 1400, od 10. do 11. ure št, 1401 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kg, kg stane 8 K 80 vin. Prinesite s seboj poleg nakazil za mast tudi mesečne maščobne izkaznice.
lj Krompir za VII. okraj. Mestna apro-* vizacija bo oddajala strankam VII. okraja krompir v pivovarni Union v Sp. Šiški v torek, dne 30. t. m. in sredo, dne 31. t, m. Določen je ta-le red: v torek, dne 30. t. m. popoldne od 2. do 3. ure št. 1 do 100, od 3. do 4. ure št. 101 do 200, od 4. do 5. ure št, 201 do 300. — V sredo dne 31. t. m. dopoldne od 8. do 9, ure št. 301 do 400, od 9. do 10. ure št, 401 do 500, od 10. do 11. ure št. 501 do 600, popoldne od 2. do 3. ure št. 601 do 700, od 3. do 4. ure št. 701 do 800, od 4. do 5. ure št, 801 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg, kg stane 30 vin.
lj Našla se je danes zjutraj zlata ženska ura. Kdor jo jc izgubil, naj se oglasi pri g. Mariji Zabukovec, Dunajska cesta 38/11.
lj Dotična dama, ki je dne 23. t. m. v kino »Ideal« pri pol 6. urni predstavi vzela svilen modri dežnik, ki je imel na ročaju zeleni kvadrat, je tem potom opomnjena, naj istega odda takoj pri blagajni kino »Ideal«, sicer se nastopi sodnim potom.
lj Nesrečen padec. V Florijanski ulici je padla na vlažnih tleh 64 let stara kuharica Ivana Blanš iz Miklošičeve ceste štev. 28, ko je hitela na tramvaj. Pokvarila si je desno nogo v kolenu.
Po smrti drla Kreka.
V bruškem begunskem taboru,
V četrtek je bila v bruškem taborišču sv. maša-zadušnica po pok. dr. Kreku, katere se je udeležilo predstojništvo, uradništvo, šolska mladina, obrtna šola, gospodinjska šola z učiteljstvom ter mnogo občinstva. Vse žaluje po nepozabnem dobrotniku kakor po lastnem očetu. Nabralo se je med begunci že precej denarja za dr. Krekovo ustanovo.
V Kostanjevici na Krasu.
je bila za sedmi dan zadušnica za pokojnega jugoslovanskega prvoboritelja dr, J. Ev. Kreka, peta sv, maša in »libera« — ob obilni udeležbi inteligence, meščanov in ljudstva iz okolice. Pevski zbor pod vodstvom gdč. Hladnikove je dovršeno izvajal »Requiem«. Gospodične so krsto okrasile z rožami in šopki.
V Spodnji Idriji.
Slovesno žalno opravilo po umrlem dr. Jan. Ev. Kreku je bilo v Sp. Idriji v soboto ob 8. uri zjutraj ob obilni udeležba ljudstva.
" , Primorske novice.
ivvuaj dobimo begunsko podporo? V sobotnem »Slovencu: smo čitali poziv c. kr.
okrajnega glavarstva goriškega, da naj bi begunci štedili s podporami za oni čas, ko bo treba vrniti se na svoje domove. Hvala Bogu jc ta čas že prav blizu, naši hrabri vojaki so v družbi z zavezniki očistili goriško deželo Lahov. Zdi se pa, da begunci" pod c. kr. okrajnim glavarstvom ljubljanskim najbrže ne samo da prihranijo celo begunsko podporo, marveč sploh ne pridejo do nje, ker se bodo preje vrnili domov, nego se jim bo begunska podpora nakazala. Do sedaj namreč ni ne duha ne sluha o kaki rešitvi, druga glavarstva so že nakazala podporo beguncem v njihovem okrožju Govori se, da bodo morali begunci iz okrožja ljubljanskega glavarstva hoditi po podporo v Ljubljano, kar bo združeno z veliko izgubo časa, posebno sedaj v slabem vremenu in zimskem času. Bolje bi pač bilo, da se nakažejo zneski županstvom v razdelitev ali pa po pošti, kakor v Ljubljani.
Umrl je na bolezni tifus kot vojni ujetnik v Taškentu Vincenc Kosovel iz Oseka. Pred vojsko je bil cerkvenik pri cerkvi sv. Martina v Oseku. Ob splošni mobilizaciji je moral tudi on obleči vojaško suknjo ter je bil poslan k topničarjem v trdnjavo Przemysl. Po padcu te trdnjave je bil tudi on zajet ter odposlan v ujetništvo na Rusko, Domačim je pošiljal večkrat pozdrave iz ujetništva, a zadnje čase so pa popolnoma prenehali. Sedaj pa piše tovariš njegovi soprogi, ki biva kot begunka V Staricerkvi pri Kočevju, da je umrl meseca marca na bolezni tifus. Bil je blag mož, skrben in varčen gospodar! Pač hud udarec osiroteli družini! očivPaj v miru dragi Cene, v tuji zemlji!
Do Sv. Lacije že vozijo vlaki. Do Go-i rice so bili odposlani nalašč za to prireje* ni železniški vozovi, v katerih je prireje-i no vse potrebno, kar rabi železniška po« staja za toliko časa, da postavijo namesto! razrušenih železniških postaj barake.
Trško županstvo Bovec naznanja tem' potom vsem Bovčanom, da posluje c. kr. okrajno glavarstvo Tolminsko sedaj v, Idriji na Kranjskem, Vendar pa ima še vsako sredo in četrtek svoje uradne ure y, Cerknem.
Aprovizacija za Primorsko. Kakor sd nam poroča z Dunaja, pojdejo te dni primorski državni poslanci k ministrskemu predsedniku radi aprovizacije.
Poroka. Dne 25. t. m. se je poročil v Sarajevu arhitektični asistent pri deželni vladi, gospod Jaro Dolenc, sin spoštovane narodne družine Dolenčeve na Pro-seku in vnuk nepozabnega našega Ivana viteza Nabergoja, z gospico Jelko Am d e r h i h.
Kako je v Trstu. »Edinost« piše: Da bf nasveti in predlogi mestnega gospodarskega sveta tudi v resnici kaj izdali na pristojnih mestih, katera poleg že vsega navedenega opozarjamo ponovno zlasti še na prežalostno dejstvo, da je Trst, zlasti pa oni del, kjer stanuje manj imovito prebivalstvo, ki je glede hrane na najslabšem, že skoraj popolnoma okužen po legarju, ki pa nima svojega vzroka morda, kot navadno v slabi pitni vodi itd., temveč edino le v nezadostni, preslabi hrani, ali da povemo naravnost, v — lakoti. Torej lakotni legar — Hungertyphus! In kaj še le bo, če se odvzame prebivalstvu še edino živilo, ki kaj izda, sladkor? Naj bi pristojne oblasti ne pozabile tega pretresljivega dejstva sporočiti na odločilno mesto!
Goriška begunka Marija Šavli, 64 let stara žena kajžarja Andreja iz Čepovana, je ob priliki neke eksplozije, ko se je selila nekam na Dolenjsko, bila vržena ob tla ter se je poškodovala na obrazu. Zdravi se v tukajšnji bolnici.
— Pismo iz ruskega ujetništva ujetnika Zavadlav je sprejela za ženo Rozo Za-vadlav, sedaj begunko v Hauskirchnu 79, p. Patterndorf na Nižje Avstrijskem, neka oseba pri slavni posredovalnici Za goriške begunce. Naj ga odpošlje na navedeni naslov, kakor je obljubila.
Goriški begunci v Dobovi ob Savi se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo svojemu blagemu dobrotniku gospodu nadučitelju Simonu Gajšek za vse njegovo požrtvovalno, skrbno, pravično delo in naklonjenost do nas ubogih brezdomih ljudi ter mu povodom njegovega godu Iskreno čestitamo ter mu kličemo na mnoga leta! — Bog plati tisočkrat vse njemu in njegovi velespoštovani obltclji.
Razpis natečaja. Razpisujeta se dva štipendija po 600 K, ustanove Nj. Prevzv. deželnega glavarja grofa Franca Coronni-Cronberg, ustanovljene v spomin na 40-letnico vladanja Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Pravico do tega štipendija imajo ubožni dijaki, ki so pristojni v kako občino pokne-žene grofije Goriško-Gradiščanske, ki z dobrim uspehom pohajajo avstrijsko visoko šolo (vseučilišče, tehnično ali zemlje-delsko visoko šolo). Prosilci naj predložijo svoje pravilno opremljene prošnje deželnemu odboru (sedaj na Dunaju, VIII. okr.( Schleningerplatz 2) do 15. novembra L L
Iz ruskega ujetništva naznanja Mirko Vuk, da je še vedno živ in zdrav ter pošilja svoji draži družini najsrčnejše pozdrave.
Begunka Štefanija Sironič naznanja tem potom svojemu možu Alojziju Sironi-ču, da stanuje z družino v Deskovi vasi, pošta Stari trg pri Kočevju, Dolenjsko.
Razpis štipcndijev. Razpisujejo se 4 deželni štipendiji v znesku po 600 kron, ustanovljeni od deželnega zbora v spomin na 60letno vladanje Nj. Vel. presv. cesarja Franca Jožefa I. Za te ustanove se morejo potegovati dijaki, pristojni na Goriško-Gradiščansko, kateri so dovršili srednje šole in stopili na vseučilišče. Štipendiji se podelijo začasno le za eno akademično leto, t. j. za 1917/18. Prosilci nai priložijo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru (VIII. Schlesingerplatz št. 2) do dne 15. novembra 1917 in naj jim priložijo do-movnico, ubožno spričevalo, frekventacij-sko spričevalo in dokazilo o sedanjem učnem napredvanju. Od goriškega deželnega odbora na Dunaju. — Razpisujejo se 4 deželni štipendiji v znesku po 600 kron, ustanovljeni od deželnega zbora v spomin na 40Ietno vladanje Nj. Vel. presv. cesarja Franca Jožefa I. Za to ustanovo se morejo potegovati dijaki, ki so sinovi očeta, rojenega, slanujočega in pristojnega na Gori-ško-Gradiščansko in so slušatelji prava, zdravilstva ali modroslovja na avstrijskem vseučilišču; dalje redni slušatelji tehnike ali višjega poljedelskega zavoda Avstrije. Štipendij: se podelijo le za eno akademično leto, t. j. za 1917/18. Prosilci naj predložijo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru (Dunaj VIII. Schlesingerplatz 2/III) do 15. novembra 1917 in naj jim priložijo rojstni list, domovnico, ubožno spričevalo, fre-kventacijsko spričevalo in dokazilo o sedanjem učnem napredovanju. Od goriškega deželnega odbora na Dunaju.
Kako so HI! MM vze:i Sv. Goro.
26. avgusta 1917. se je vrš!l odločilni boj za Sv. Goro. Italijanske granate in mine so mnogo ur bobnale po naših zapuščenih postojankah. Proti 10. uri se je začel ital'janski generalni napad od Avč do Sv. Gabrijela. Pri Vodicah in na slemenu Sv. Gore so tri baterije razcefrale laške napadalne valove, ovražnik se je begoma zgrnil nazaj in italijanski napad se je zrušil ondi pred praznim; našimi jarki. Samo severno od tam so Italijani slavno osvojili naše — zapuščene postojanke.
Sv. Gora je padla v sovražne roke šele ob 4. uri popoldne. Tu smo videli, kako je en sam samcat Italijan lezel na Sv. Goro. Za seboj je vlekel drog, ki je imel na koncu lesen trikot. Ko je dospel na vrh, je zasadil drog v zemljo in hitro zbežal. V svojem strahu je b'l drog slabo zasadil; kmalu se je zvrnil. Da bi ga znova postavil kvišku, si ni več upal. Očividno mu je za to manjkalo poguma.
Posebno slavna torej osvojitev Sv. Gore po Italijanih ni bila. A italijansko ar-madno poročilo se je glas'lo: »Ponosno plapola na Sv. Gori italijanska triko-lora ...«
Borovi.
V časten in hvaležen spomin na b!a-gopokojnega dr. Jan, Ev, Kreka je daroval veleč. g. kurat Ivan Gogala: za sirote »Dobrodelnosti« 20 kron in za dr. Krekov spomenik 50 kron.
Za goriške begunce mesto na grob dr. Kreka nam je poslala Hranilnica in posojilnica v Sevnici 50 K.
Naprodaj sta
Ljubljana, Poljanska cesta štev. 55.
kot portJand - cement, apno, opeko, traverze itd. odda proti
zamenjavi za krmila stavbenik Robert Smielowski, Ljubljana Rimska cesta 2.
Ondi se prodajo tudi
ko P,
c. fer.
o
se išče trgovsko naobraženi
poslocodla ©siroma nai
Invalidi imajo prednost.
SpiraimeJ® se
za betonsko delo v delavnici pri
dobijo se najbolje pri 2757 (4)
Zagrsbiki Msisfrip zamaši
iz pr


dobro ohranjen, se kupi takoj. Ponudbe naj se naslovijo na A.
Grum, Zvezdarska ulica štev. 1. 00000000000000
Do 1. listopada ali takoj
ter se mm "VI
priden, spreten, trezen in izkušen
P. ČUDEN
u LIoe&šJaRj,
Prešernova ul. St. 1, Priporoča še svojo
veisSk® zaBs^a sar, siaBntne in srefornine. KMpu4e
».aro zlato Sn srebr®
in vzame pa visoiisižs Cittah v zameno. Naznanja, da cenikov za leto 19 8 ne more razpošiljati, ker istega blaga po vzorcih ni. Izvolite so osebno oglasiti in potrebno preskrbeti, kolikor časa Se zaloga traja
Kupi se vsaka, tudi najmanjša množina, dobro posušenih
olupkov bruSek In fabolk
vsako posebej, po 2 K in dobro posušene
preienflne firuSck In jabolk
po 80 vin. kg. Ponudbe in pošiljatev se prosi na tvrdko Frano Kos v Ljubljani.
Dve izobraženi
FOMČM
želita primerne službe, katero bi lahko opiavljali od 4 do 9. ure zvečer. Cenj. ponudbe na upravo lista pod št. i.759.
m* a»
19let staro dekle
ki ima gospodinjsko Solo, vajeno gospodinjstva, kakor tudi šivanja in ročnih del, Želi primerne službe pri boljši rodbini, najrajši v Ljubljani. Naslov pove uprava .Slovenca" pod št. 2748; znamka za odgovor
Drva
hupi vsako množino. (Tudi v zamenjo blaga.) Če v bližini Ljubljanske okolico, dostavi eventuelno kupec vozove. Ponudbe na upr. H »el« ..Slon" v Ljubljani. Istotam se proda večja množina razne velikosti likerje vil» praznih steklenic.

Biti mora ne pod 32 letne starosti in oženj en, ter zrno-žen zraven svojrga dela nad-CS? zorovatl tudi druge vinograde. (9 Daljša spričevala se naj po-(O šiljajo na upravništvo:
(9 »Tiichtig L. 1301« na Kien-
© reichovo „Anzeigenvermit-(9 tlung" Gradec, Sackstrasse 6.
(9	V7
C9(9(9(9{9®<9®G®®®<9(9®(9
zmožen slovenskega In nemškega jezika, ki je dovršil vi-norsko šolo in je izboren vi-nagradnik-neakademik. Biti mora Slovenec z večletnimi odličnimi spričevali, zelo pošten, neoženjen ali oženjen brez otrok. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov:
.jltcMs L oat" na HiBarB.cSaaBO fisanoncen EHjrediiion, Gradec, Sac^esirasss G.
M'bael in Fma Eo?anc naznanjata v svojrm in v imenu svoje hčerke Riajd.ce in vseh ostalih sorodnikov prclresujočo vest, da jim je Bog odvzel ljubljenčka
v nežni dobi 6 in pol let.
Pogreb nepozabnega otroka je bil danes dne 29. oktobra ob 3. uri popoludne.
V Ljubljani, dne 29. oktobra 1917.
Mestni pogrebni zavod v Lj'ubljani.
iaHMminHHBlKHHIVmMm
Povodom smrti našega ljubljenega soproga, oziroma očeta,
gospoda
c. kr. glmnazijalnega profesorja v pokoja
izrekam tem potom prečastiti duhovščini za trud, tolažbo in spremstvo na zadnji poti, si. občinskemu odboru, p. n. učiteljstvu s šolsko mladino, si. gasilnemu društvu, si. osobju južne železnice za čaščečo udeležbo, darovateljem krasnih vencev, sploh vsem, ki so predragemu ranjkemu v toliki meri izkazali zadnjo čast, najiskrenejšo zahvalo.
V Borovnici, dne 29. oktobra 1917.
Globoko žalujoča Gab.iela Boršnik.
	:!; f.y.~r\". V,:' ' -Krvi		
			
m m m
VMINIII M
iiiniii m
Vedno z najboljšim vspehom obratovani. nasproti kolodvoru Bohinjska Bistrica na Gorenjskem ležeči HOTEL »BODICA«, last gospoda Otona Dokto-riča, se proda dne 5. novembra 1.1. ob pol 11. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici, soba št. 26, s popolno opravo in več polja.
Hotel z opravo je sodno cenjen na 8 .82258 K in najmanjši ponudek znaša 54548 IL Potrebni vadij znaša 82D0 K. V skupni cenilni vrednosti vpošteti inventar tega hotela je cenjen na 599164 K. Interesentje si morajo pravočasno preskrbeti potrebne listine za vstop na Kranjsko.
St. 15.482.
Razglas.
iKiv Dlflfli* obleke in perila.
Na podlagi § 2. ccs. naredbe z dne 2'4. marca 1917, drž. zak. št. 131, ie odredila c kr deželna vlada, da morajo vsi trgovci in obrtniki, ki imajo blago, obleko ali perito v zalogi ali za druge hranjeno, svoje zaloge po množini in vrsii pismeno naznaniti mestnemu magistratu tekom 8 dni od dneva te razglasitve.
V	poštev prihajajo vsi predmeti, ki so našteti v § 10. min. naiedbe z dne 21. septembra 1917, drž. zak. št 383, iti katere se sme ljudem oddajati za lastno vporabo izključno
le proti uvedenim nakaznicam.	...
V	naznanijo ni vzeti predmetov, ki so našteti v razglasu c. kr. trgovskega ministrstva z dne 21. septembra 1917, drž. zak. št. 38^, in za katere ni potreba pri prodaji
nakaznic.
Naznanilo so dolžni oddati:
1.	Vsi izdelovalci blaga, za katero so predpisane nakaznice.
2.	Vsi trgovci z navedenim blagom, s konfekcijskim blagom in s starimi oblekami.
3.	Vsi, ki obrloma predelavajo navedeno blago (Itonfekcijonarji, krojači.)
4.	Vsi obrtniki, ki navedeno blago samo pri izdelavi drugih predmetov rabijo, tako na primer: knjigovezi, tapstniki, modislinje, čevljarji, klobučarji, se Harji, rokovičarji itd.
Kdor se ne bi odzval temu razglasu, kaj zamolčal ali podal le nepopolne in nepravilne podatke, se bo kaznoval po politični oblasti z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do 5 mesecev, v kolikor bi ne nastopile še strožje kazni.
mestni magistrat indijanski,
dne 25. oktobra 1917.