ZEE. MKe, v UiHimi. v torek. 21. novembra nos. XXXIX. leto. Hs&V* *iafc daa av«5©r, teini) sečal)« In »raanlk«, t«« reUa po poitl »»ajemAii u avatro-ograaa d*i*u m «»• «t» it> &, *» -«» .«ta it K, H Mri lata 6 K 10 k, sa aa mmm I K SO k Za LJubljano i aaiiljanj«a na dan tt nt lata 26 K, sa pai i«ta 19 K, sa c«trt lata 8 K, aa aa asaaaa I K. Kaar aadl sam panj, alaSa aa vaa lato 21 Z, aa »al lata 11 K, aa tatrt lata S Z SO a, aa aa aiaaaa 1 K 90 h. — Za tuja daiala tolika taft, kalikar znaša poštnina. — Na narađaa bsaa fetaioca* vpačmatve usr^nin« te m asinu — Za oananlla plaSaja ad pataraatopaa patK-vrato pa IS k, oa ta •aoaail« tlaka aakrat, pa 10 k, Sa aa dvakrat in pa 8 k, Sa aa tlaka trikrat ali tradkrat. — Dopiai naj la izvole tofikoTitl. — ccpM 29 vračaj«. — Uredni&vo in upravnlfitvo to v Kaanevfe altoak It 6, in oltar aradniltoa v I. naditr., apraTatitv« pa v pritll$j*. - Upravnlitm naj aa blagovolijo pašiljati naročnina, rafclamaaija, tinanlla, t j. administrativno stvar StoofB&ftrsi toleira it 84. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne itarilko po 10 h. Upravnlitra telefon št 55. In necessnrlis unitas! Klevikalizern dviga v Avstriji v zadnjem času drzneje kakor kdaj preje ,820.000 kron. Glasovi iz Idrije. Obrtno-nadaljevalna šola in nekateri mojstri. Ravnaje se po resničnem pravilu, da prebiva v utrujenem telesu tudi utrujen duh, je sklenilo vodstvo obrtno-nadaljevalne šole, da se bode odslej na tej šoli vršil pouk v Četrtek dopoldne namesto dosedanjega večernega pouka. Vsak napreden človek bi moral odobravati to jako pametno in humano odredbo. Obrno-nadaljevalna šola ima vendar ta namen, da učence vsaj nekoliko pouči o najnavadnejših stvareh, kojih znanje potrebuje vsak obrtnik vsak dan; da dobijo učenci nekaj pojma o računanju, knjigovodstvu itd.; onim, ki so prišli iz katerih hribov, mora obrtno-nadaljevalna šola nadomeščati tudi ljudsko Šolo: učiti jih mora pisati, brati itd. Kako pa naj vrši šola svojo plemenito nalogo z večernim poukom, ko prihajajo učenci v šolo tako utrujeni in zaspani, da telesno sicer prisostvujejo pouku — toda skoro bi jim bilo treba podpirati trepalnice — njih duh pa spava spanje pravičnega. Mesto da bi se prišli v šolo učit, delat, pridejo počivat. Kajti o tem že čivkajo vrabci po strehah, da nekatori mojstri za svoje učence ne poznajo nikakih „uradnih uru. Mlad Človek potrebuje spanja, toda spi naj doma, ne v šoli. Večerni poik torej vajencem ne more toliko koristiti, kakor bi bilo želeti. Sedaj pa, ko se hoče temu odpomoči, se nekateri mojstri temu upirajo. Za danes bi svetovali možem, naj ne gledajo na tistih par uric, katere bodo učenci presedeli v šoli, ampak naj raje premislijo, koliko bi njim samim danes hasnilo, ako bi se bili kdaj kaj učili; zato naj privoščijo vsaj svojim naslednikom nekoliko več tako potrebne izobrazbe. Preudarijo naj pa tudi to, da bodo učenci, ki se bodo v šoli kaj naučili, dosti bolj porabni tudi v obrti, in da bodo imeli tudi do mojstrov večje spoštovanje, ko bodo uvideli, da jim ti le dobro žele. Torej mojstri, ne branite učencem pouka, temveč silite jih k učenju. To bo vam v čast, učencem pa v korist. „K. k. Werksvolksschule" bo pač vedno pastorka rudniške direkcije, dokler bo na svetu. Ko bi morali vsakokrat razobesiti belo zastavo raz šolsko poslopje, kadar bi bilo na tem zavodu vse v redu, tedaj — to lahko rečemo z mirno vestjo — Idrijčanje ne bi nikdar videli te zastave. Poleg pomanjkanja učnih moči je zlasti pomanjkanje šolskih prostorov bilo na repertoarju pritožb v zadnjih letih. Število učnega osobja se je sicer v zadnjem času nekoliko pomnožilo, šolskega poslopja pa erar noče razširiti, ker se nadeja, da se bode v kratkem rešil neljube rejenke. Zato pa lahko trdimo, da je Idrija glede ljudskega šolstva med kranjskimi mesti — naj zadnja. Tisti erar, ki je iz Idrije izmolzel toliko in toliko milijonov, nima za svojo Šolo toliko prostora, da bi vsaj vsak razred imel svojo sobo. Učenci prvega razreda se namreč menjavajo v učilnici, da se eni uče od 8.—10. in od 1.—3., drugi pa od 10.—12. in od 3.—5. ure. Pripoznati se mora, da je to skrajno higijenična naredba! Le pomislimo, kako svež zrak bo v tem prostoru pozimi, ko morajo biti okna zaprta! Pa, kaj Čemo, erar nima prostora. Čuditi se je le, da sanitetna oblast to dopušča. Iz hleva pri „Črnem orluu, v sredini mesta, prihaja vedno večji smrad. Ali je neki ravno Idrijčanom usojeno, da morajo duhati vsakojake vonje, tudi take, ki bi se lahko odpravili. Apelujemo na g. nasvetnika, ki je že dovolj pokazal, da ljubi snago in red, naj tudi tukaj kaj ukrene. Saj se še kje na svetu nahaja kak hlev, pa le ni takega smradu iz njega. Zabaven večer, ki ga je priredila „Narodna čitalnica v Idriji" preteklo soboto, je prav dobro uspel. Vse je bilo zidane volje. K uspehu so največ pripomogli go-spici Leni in Pavla Lapajnetovi s krasnim petjem, prof, Vavpotič (klavir) in Bajželj (profesor) ter pevski zbor pod vodstvom učitelja Plesko-viča. Vsi so želi obilo pohvale. Tudi opera „Nesrečna ljubezen" je splošno ugajala. Gostovala sta dva priznana pevska matadorja, ki sta pa pela — inkognito. Tudi od gosi ni nič ostalo kot kosti in klun. Doživeli smo res prijeten družaben večer. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20 novembra — Šuklje v parlamentu. Ta človek ne da miru, kjer le more grize s svojimi gnilimi zobovi na vse strani. Vedno piha, kakor star maček, če mu stopiš na rep, ali pa renči kot lačen psiček, če mu hočeš skledo vzeti, iz katere je! Z eno besedo, ta človek, ki bi ne smel na solnce hoditi, ne da nikjer miru! Da se je velikonemška golida izlila nad Šusteršičem in Plo-jem, to imata zahvaliti gobezdaču Šu-kljetu. Dr. Tavčar je kot kontrago-vornik proti Gessmanovi nujnosti brez dvojbe zmerno govoril, in Suklje sam ga je radi tega pohvalil. On sam pa je v svojem odgovoru govoril same psovke, sama žaljenja proti dr. Tavčarju! In tudi Vsenemce si je privoščil, dasi je moral vedeti, da ti siro-veži ne bodo svojih goltancev držali! Tudi v soboto je Šuklje zopet govoril o deželni avtonomiji, o slabi in predragi sedanji ljudski šoli in 5e o mnogem drugem pezdirju! Privoščil si je zopet — brez vsake potrebe našo stranko in Vsenemce. Trdil je, da — Schonnerer grollt, &teingrauzt,Malik(iuietsoht! Samo živalski glasovi torej ! Naravno, da bodo Vsenemci pri prvi priliki z vso surovostjo se navalili na Šukljeta. Ta pa se bode zatekel k „Narodnim Listom", češ, zopet so liberalni Slovenci name — vrlega in velikega Slovana — nahujskali Vsenemce. In vladni Cipera bo zopet pretakal debele solze po umazanih predalih „Narodnih Listov" ! Mesto da bi se dobil človek, ki bi temu Šukljetu prijateljsko svetoval, da naj že vendar enkrat jezik za zobmi drži in naj nikar ne hujska, ko vendar ve, kako je s surovim maslom Čezincez obložen ! — „Zveza" z Vsenemci. /Dunaja se nam piše: „Narodni Listyu imajo zadnji čas posebno taktiko. Da se jim ni treba pečati z usmiljenja vrednim položajem svoje stranke in s klavrnim postopanjem mladočeških poslancev v državni zbornici, padli so trije lačni redakterji „Narodnih Listov", ki sede v zbornici, in ki upajo vsled hvaležnosti vlade tudi v novo zbornico priti, po naprednih naših državnih poslancih ter razvijajo fantazijo o zvezi med Vsenemci in naprednimi Slovenci. Te čenčarije so ravno tako neumne, kakor lažnjive. Trditve o ti zvezi so oslarije prve vrste, naj že pridejo iz teh ali onih ust. Tudi ne postanejo ničesar drugega, naj jih zapišejo „Narodni Listyu! C e si s tem pridobe večji kos „zve-nečeu vladne hvaležnosti, jim ga iz srca privoščimo! Dotične napade je „Slovenecu že 13. novembra z Dunaja telegrafično signaliziral: glasilo mladočeške stranke pa jih je priobčilo dne 15. novembra, to je na dan shoda naših zaupnikov. Iz tega sledi, da je bilo vse to med našimi klerikalnimi in pa med mladoČeškimi poštenjaki dogovorjeno. Gliha vkup štriha! Kako domišljav je pisec „Narodnih Listov", izhaja iz tega, da Ve-lenemci dr. Susteršiču ničesar niso očitali, Česar bi svet že davno ne bil vedel. V tem pogledu" ni bilo Vele-nemcem dati nikakih informacij, ker take reči same na dan silijo. O Šu-kljetu pa se je v Ljubljani že tudi mnogo pisalo, in vsak človek ve, da imajo Velenemci v Ljubljani tudi somišljenike, ki jim gotovo vedno dopisujejo. Da smo mi dajali o Šukljetu informacije, bi bil ta človek globokeje obtičal v blatu! Premišljena hudobija „Narodnih Listov" pa tiči v tem, da stvar nekako tako zasukavajo, kakor da so naši poslanci tudi o dr. Ploju izdali Velenemcem potrebne podatke. To je^lumparija navadne vrste, podobna tisti lumpariji, katero je ožigosal dr. Ryba v zbornici, ko se je branil proti očitanju, da žru „Narodni List}-" iz vladnega korita. Sicer se pa mi s temi češkimi Židi ne bodemo dalje prepirali — sedaj se s Šusteršičem in Šukljetom bratijo, in kdor se za to skupno valjanje po vladnem blatu ne navdušuje, tega hočejo zadušiti z „zvezo z Velenemci". To zvezo so očitali češkim veleposestnikom, češkim radikalcem in agrarcem, katolikom iz Morave in tudi nam. V dobri družbi smo torej — zategadelj pisar-jenje „Narodnih Listovu niti našega zaničevanja ne vzbuja. — Prognan s t vo v štajersko Sibirijo. Kako ravna graška nemška gospoda pri sodnih imenovanjih in premešČenjih v svojem področju, je že obilno znano: Slovenca pošljejo v nemške kraje, k nam pa pošiljajo Nemce, ki ne znajo nobene slovenske besede in Če lomijo par stavkov, so se jih le za silo priučili: s tem pa seveda še ni rečeno, da znajo popolnoma slovenski, kar bi se moralo od sodnika, ki službuje med slovenskim narodom, z vso pravico zahtevati. Kakor s pravniki, tako se je začelo prakticirati zdaj tudi z davčnimi uradniki. Koncem oktobra so se vršila imenovanja in premeščena v davčni službi za Štajersko. Slovenec kontrolor Rudolf Postružnik v Slovenski Bistrici je imenovan in premeščen v Schlad-ming na Gornjem Štajerskem, odkoder pride Nemec davkar Stermschegg v Št. Lenart v Slovenskih goricah. Postružnik mora potovati ob svojih stroških, Stermschegga pa premeste na državne stroške. Opravičeno kliče „Domovina": „Kje je tukaj pravica, kje enakopravnost slovenskega naroda ? Ali res Slovenci niti tega ne zmoremo, da bi slovenskim državnim uradnikom zagotovili službovanje v domačih krajih V Kličemo Vam, go- spodom državnim poslancem, da nemudoma izpolnite potrebno izpre-membo v navedenem premeščenju, ker še je čas, še uradujeta imenovana uradnika na dosedanjih mestih. A požuriti se je treba. Ne gre se samo za osebo Postružnikovo, gre se temveč za narodni interes, katerega Slovenci nikakor ne znamo tako uvaže-vati, kakor naši nasprotniki Nemci, ki branijo z vsem svojim brutalnim vplivom tudi najzadnejše mesto svojim pristašem." — C. kr. strokovna šola za ČipkarstvO v Idriji preneha biti koncem letošnjega leta in se spremeni v nlijalni zavod c. kr. osrednjega čipkarskega zavoda na Dunaju pod imenom c. kr. čipkarski tečaj Vodjo te šole Ivana Vogelnika s premestili k osrednjemu čipkarskemu tečaju na Dunaj. Tako je ukrenilo naučno ministrstvo, ker je uvidelo, da poslej, ko ne bo smela Šola več kupčevati s čipkami, za kar edino je bil Vogelnik usposobljen, ne more biti več mesta na strokovni šoli strokovno popolnoma neusposobljenemu voditelju. Le tako si moremo razlagati ravnanje ministrstva, ki jo ukrenilo, da se komaj ustanovljena šola nakrat opusti. Sumljivo je tudi. da „Slovenec" ne navaja razlogov za opustitev šole, dočim hvali na vse pretege svojega „ odličnega* pristaša Vogelnika, ki ž njim celo Jugoslovani pridobe na ugledu. Kako ste vendar smešni, klerikalci! Vogelnik, ki j^ človek brez prepričanja, in se je da! vpreči za klerikalno politiko v Idriji le vsled tega, ker je vedel, da mu bo to neslo, ki je kot vodja iz ključu slovenskega zavoda dal obesiti nemško firmo Šole na prvo mesto, se posluževal tudi do slovenskih uradov uradnih zavitkov in vinjet s sam nemškim besedilom. Tak mož naj toraj pridobi na ugledu Jugoslovanov ! To je pač samo za idrijske klerikalce! Poznamo dobro Vogelnika in vem« . da je eden izmed tistih mož, ki jih mnogo najdemo v korumpovani klerikalni stranki. Klerikalci so mu bili hvaležni, in izposlovali so pri vladi, da je Vogelnika, ki je bil brez strokovne sposobnosti, imenovala za vodju strokovne šole za čipkarstvo brevi manu brez kakega razpisa mesta, kar je bilo naravnost unikum in možno le v Avstriji, kjer klerikalci prodajajo narodne interese za osebne dobičke. Da je bilo temu res tako, priča ravno najnovejša odreba naučnega ministrstva. Komaj pa so klerikaKi spravili ednega izmed svojih vnetih pristašev na „gorko", se že sliši, da nameravajo storiti drugo lepo delo. V Idriji se namreč govori, da postan? voditeljica novega Čipkarskega tečaja hčerka Buchalova, onega Buchala, ki se je pri zadnjih občinskih volitvah tako vrlo postavil za klerikalce, ki se temu mogočnemu gospodu zopet ho-Čeju skazati hvaležne, dasi je za to mesto več starejših Čipkarskih učiteljic na razpolago, ki se jim Buchalova hčerka glede sposobnosti niti z daleka ne more primerjati. Če se to zgodi, bo nekaj neslišanega, inskrbeli bomo, da se bo o stvari na pristojnem mestu govorilo. Jedenkrat se je že na ljubo Buchalovi hčerki zapostavilo rudarjevo hčerko s pomočjo klerikalcev, sedaj pa ne bomo trpeli več, da bi pod klerikalno zaščito cvetel naj-grši protekcijonizem. — Samostojni c. kr. gimnazijski razredi z nemško-sloven-skim poučnim jezikom v Celju. — Tako slove ime onega ucilišča. katero je že provzročilo iolikanj hrupa v naši javnosti, o katerem se je pO raznih časopisih, zlasti nam Slo vencem nasprotnih, že toliko pisarilo ter o njem kaj burno disputiralo tudi v državni naši zbornici. Ta naša „slovenska" gimnazija — „das windischr Trutzgymnasiumu jo nazivaju Nenu" — je pristnim, še bolj pa dozdevnii-našim Germanom pravi trn v peti Ni se torej čuditi, da z veliko naslado uporabljajo vsako priliko, k1 se jim le nudi, da javno diskrediti-rajo ta zavod ter obrekujejo učitelj-stvo, ki marno na njem opravlja težek svoj posel. V novejem času je PT Daljo v prilofi. Priloga „Slovenskemn Narodu" žt. 266, dne 20. novembra 1906. jel slovenski list, ki ima vedno polna usta, da hoče le narodovo dobro in korist. — ,,Slovenec" se imenuje — zaletavati se v to uČilišče naše slovenske mladeži ter trositi v svet neosnovane in neistinite vesti o njem. Nič na svetu ni popolnega Tudi na naši celjski „slovenski" gimnaziji je gotovo kaj, kar možno ni povsem na mestu. Mi smo zmerom vneti za stvarno in resnično kritiko. A osobnosti tu ne pridejo v poštev. Kam pa pridemo, če iz osebnih ozirov podajamo javnosti 1 ažnjiva poročila! Tako je Slovenec" nedavno tega pisal, da slovenska gimnazija v Celju hira in nazadnje, da število učencev pojema itd. In vendar je istina, da ravno v sedanjem šol. 1. 1906/7 šteje ta gimnazija 213 učencev, torej število, kakršnega doslej ta zavod še sploh ni imel. In kako hitro so pograbili nemški listi a la ,.Deutsche ^Vacht," ..Grazer Tagespost" in „Tagblatt" in dr. to laž ter jo kot istino razglašali nrbi et orbi! Ponosen je lahko na to dejstvo naš resničen prijatelj „Slovence" ! — Kar smo si po mnogoletnem trudu pošteno priborili, to si moramo tudi osigurati za v prihodnje. Celjska slovenska spodnja gimnazija ima frekvenco, s kakršno se ne morejo ponašati mnoge g o r n j e gimnazije v Avstriji. Naša dolžnost je, da si pridobimo veliko gimnazijo v Celju. Predpogoji so tu, nihče jih ne more zanikati, — tudi drŽava ne. Mi Slovenci nismo kar ,,na pol — državljani." Peščica Kočevcev dobi k letu popolno gimnazijo, a nam skoraj polmilijonskim spodnještajerskim Slovencem bi si jo pa upala država odreči?! Na noge, rojaki! Zahtevajte, čas moledovanja je prešel. Tudi nam gredo pravice, po ustavi zajamčene! — Klerikalni shod v Dornbergu na Goriškem. Klerikalna stranka na Goriškem je izgubila v zadnjem času vso veljavo, ne upa si prirediti niti enega javnega shoda več, dobro vedoč, da ji razbijejo vsak takšen shod naprednjaki, ki so si v zadnjih letih pridobili nepričakovano močno zaslombo v najširših ljudskih masah. Ker klerikalci ne morejo več javno zborovati, prirejajo na skrivnem zaupne shode, sprejemajo na njih bobneče resolucije in izrekajo pri zaprtih vratih klerikalnim poslancem zaupnice, da bi s tem javnost preslepili, kakor da bi ves narod stal v klerikalnem taboru in odobraval postopanje klerikalnih poslancev. Taksen shodek so priredili tudi v nedeljo v Dornbergu. Da shoda nista naznanila niti „Gorica", niti „Primorski List", se razume samo ob sebi. Šele neposredno pred shodom so iz župnišča dali deliti med ljudstvo vabila na ta shod meneč, da bodo na ta način preprečili, da bi za shod izvedeli naprednjaki, se nanj pripravili in ga razbili. A tudi ta manever se jim ni posrečil. Dasi je vodstvo napredne stranke izvedelo za klerikalni shod šele v nedeljo zjutraj in ni moglo v zadnjem hipu ničesar ukreniti, vendar je ljudstvo samo iz svoje iniciative poskrbelo, da se je klerikalno zborovanje docela ponesrečilo. Na shod sta prišla prodajat svojo modrost dr. Gregorčič in dr. PavletiČ. Ker sta opazila razpoloženje ljudstva, sta se s svojimi maloštevilnimi somišljeniki zaprla v obč. pisarno in si najela orožniško asistenco. Ko so pristaši napredne stranke došli na zborovališče, so našli vhod zaprt in zastražen z žan-d a r j i. Razume se, da se jih je radi tega polastila silna nevolja, kateri so dajali duška z ogorčenimi klici proti drju. Gregorčiču in njegovi družbi. Smelo lahko trdimo, da bi bili naprednjaki vdrli v zborovalno sobo in razbili shod, ako bi ne bilo klerikalcev stražilo — orožniŠtvo! Klerikalnega shodka se je udeležilo v celem kakih 100 oseb, med temi več nego polovica žensk in otročajev. Takšen je bil „ sijaj en" Gregorčičev shod v Dornbergu, o katerem poroča včarajŠnji „Slovenec" V dolgi brzojavki. Velika blamaža je bil ta shod za Gregorčiča in ničesar drugega! — Slovenski inženirji in geo- k n«irnm na notico Dod tem inženirjev: Vendar seje enkrat nekdo spomnil po tako dolgem času, naj se organizujejo slov. inženirji in geometri. Z veseljem pozdravljam to idejo, saj ediuo le na ta način je mogoče res pravo delo. Da le tudi sedaj ne bi ostalo pri besedah. Sramota bi bila za nas, ako si res ne ustanovimo svojega lastnega društva, ko ima dandanes že vsak stan svojo organizacijo, svoje društvo. Žalostno stanje na tem tako važnem polju v naši domovini nas sili, da pričnemo z resnim delom. Strokovna predavanja naj se širijo med našim ljudstvom da ga na ta način pridobimo zase. Naši „gospodje" so bili do sedaj sila komodni. Kaj so se brigali za vse to, kaj jim je mar, če zasedejo naša mesta tujci, Še ljubše jim je. Nas pa silijo v svet, v tujino. Značilno je, ker mi je rekel neki stavbni svetnik: „Ne vem, kako je to, da hoče vsak absolviran tehnik ostati v domovini. Mlad mož mora med svet, magari v Ameriko." Tako govorijo ti gospodje. In kaj naj storimo mi mlajši V Ali naj pri teh okolšČinah pri teh razmerah držimo roke navzkriž? Ni čudo, da mora tako postopanje zadeti na odpor in ravno mi smo poklicani, da stvar temeljito reorganizujemo. Se je čas, zato hitimo na delo. Tako pičlo je število tehnikov in še ti ne morejo dobiti službe v domovini. Dostikrat sem že bral dopise v časnikih, naj se p o primejo dijaki bolj tehničnih študij, da je pomanjkanje tehnikov. Sedaj pa poglejmo sedanje stališče. Saj je skoraj izključeno, da bi bil sprejet po končanih študijah v domovini, s žalostnim srcem naj vandra potem po svetu s trebuhom za kruhom. Taka je sedaj naša usoda. Zatorej glejmo, da se čim prej skliče kongres slov. tehnikov da se položi temeljni kamen nadaljnem razvoju. Po mojem mnenju je najboljše da da kdo izmed tovarišev oklic v „SLov. Narod," da se ta in ta dan vrši zborovanje in vem da se bodo odzvali vsi tehniki, vsaj tisti, kdor misli na resno delo. Ing. A. H. — Železnica Šentjanž-Trebnje zagotovljena. Včerajšnji konferenci pod predsedstvom železniškega ministra Derschatte se je posrečilo odstraniti zadnje ovire glede lokalne železnice Št. Janž-Trebnje. Financiranje se izvrši baje na ta način, da bo dolen ska železnica emitirala dva miijona, za katere prevzame jamstvo dežela. — Iz SOdne Službe. Kancelist g. Ignacij Lampič v Krškem je premeščen v Ljubljano, kancelijski pomočnik gosp. J. Sedolšek pa v Žužemberk. — Poštna vest. Poštna ofici-jantinja v Kindbergu gdč. Marija Gor i čar je dobila službo poštne upraviteljice v Rečici. — Iz gledališke pisarno. Danes zvečer se igra drugič veseloigra „Na višavah". — V petek Rigo-letto". Pripravljata se Shakespeare-jev igrokaz „Beneški trgovec" v Zupančičevem prevodu in Smetanova opera „Prodana nevesta". — „Narodna čitalnica v Ljubljani'1 priredi, kakor smo že poročali, v sredo, dne 21. t. m. ob polu 9. uri zvečer v društvenih prostorih svojim p. i. članom in vpeljanim gostom svoj I. družbinski večer v sezoni 1906./7. Sodeluje ljubljanski sekstet na lok. Posebna vabila se me razpošiljajo. — Družbi sv. Cirila in Metoda v LJubljani je tvrdka I van Perdan izročila 1000 K, pridobljenih ob prodaji naših družbtnih vžigalic. Podpirajte Slovenci to tvrdko, ki tako uspešno deluje v prid šolske dece ob jezikovnih mejah — torej na eminen-ten način narodu v prospeh. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. — Na zabavnem večeru koncertnega zbora „Olasbene Matice". Dne 24. t. m. pele se bodo poleg drugih pesmi tudi najnovejše skladbe naših domačih skladateljev gg. .Adamiča, Deva in dr. Š c h w a b a. Pri solo-petju nastopi z prijaznosti gospica Josipina šu-Šteršičeva, učenka g. koncertnega vodje M. H u b a d a. Za komičen del sporeda je izvrstno preskrbljeno in prepričani smo, da vsekako zadovolji cenjene obiskovalce. Pričetek zabavnega večera je točno ob polu 8. in ne ob 8. in to na splošno željo plesalk in plesalcev, katerim bo s tem dana prilika, da se bodo že ob polu II. začeli vrteti. Pripomniti nam je, da ift noslovodia restavracije „Narod- da se z največjo vestnostjo potrudi, da ustreže si. občinstvu z navadnimi cenami, s točno postrežbo in kakovostjo jedi in pijače. m — Nov zdravnik. V Deghen-ghijevi hiši na Dunajski cesti se je nastanil in pričel svojo zdravniško prakso dr. Bogdan D e r č. Dr. DerČ slove kot izboren zdravnik, zlasti je specialist za otročje bolezni. Prakticiral je na Escheriohovi in Schrotterjevi kliniki na Dunaju in kirurgičnem oddelku dež. bolnice kranjske. Dr. Derč je bil dlje časa sekundarjev namestnik v najdenišnici na Dunaju, kjer je zlasti imel priliko študirati otroške bolezni. Slovensko občinstvo opozarjamo na Dr. Derčev oglas v našem listu. — DruŠtVO „Naša ZVOZa" priredi jutri, v sredo zvečer ob 8. zabavni večer v restaciji „PriRožiu v I. nadstropju. Društveniki in prijatelji društva so vljudno vabljeni! — Za mestne uboge ljubljanske je darovala gospa 11 crni i n a Del Cott po želji svojega umrlega očeta g. ces. svetnika dr. Adolla Eisla 200 K. — Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Podružnica zborovala je dne 15. t. m. v biblijoteČni dvorani c. kr deželne vlade. Po odobrenju zapisnika zadnje seje poročal je predsednik, dvorni svetnik Ru d o 11 gjr o f C ho r i n s k y o delovanju odbora. V to izvoljeni pododsek našel je za otroško zavetišče zelo pripraven stavbni prostor. S stavbo se bode kmalu lahko pričelo, ker je avstrijsko pomožno društvo za bolne na pljučih na Dunaju obljubilo, da prispeva z brezobrestnim posojilom 10.000 K k nakupu stavbišča ali pa da poravna stroške za stavbo v 25. letnih obrokih. Je-li se zgodi to ali ono, se bode odločilo v seji ku-ratorija, ki se ima v kratkem vršiti na Dunaju. Kazalo bode torej, da se eden tukajšnjih Članov kuratorija udeleži seje. Če le mogoče, šel bo predsednik sam na Dunaj, da zastopa interese kranjske podružnice. Obenem pa je podružnični zdravniški odsek dokončal vse predpriprave, da se v kratkem lahko prične z domovnim odvračanj em j etike. Sestavil je vprašalne pole, ki se imajo v vsakem podružnici naznanjenem slučaju j etike natančno izpolniti in ki bodo sčasoma dovoljevale natančen vpogled v tozadevne socijalne razmere. Vprašanja tičejo se tako bolnika samega, kakor osobito njegovih rodbinskih razmer, stanovanja in zaslužka. Posebno pozornost obračajo te vprašalne pole na otroke in druge sostanovalce bolnika. Na podlagi tozadevnih podatkov, ki jih imajo zapisati deloma strežnice, deloma podružnični zdravnik, odloči se v vsakem slučaju, kako pomoč ima dobiti rodbina. Z zdravljenjem se podružnica principijalno ne bo pečala, pač pa bodo njeni organi gledali na to, da jetičnik redno konzultira svojega zdravnika in da natančno izpolnjuje njegove naredbe. Če treba, bode podružnica zdravljenje pospeševala v tem, da preskrbi bolniku primemo hrano, v slučajih, v katerih je to potrebno, prepeljala bode bolnika v bolnišnico itd. Svojo glavno skrb pa bode podružnica obračala na otroke in sostanovalce jetiČnikov, da jih obvaruje pretečega jim okuženja. V ta namen se bodejo rodbine redno nadzirale in podučevale o varnostnih, na-redbah proti jetiki ter o zdravju primernem življenju v obče, se bode razkuževalo perilo, obleka, bolniška soba, se bode delila primerna hrana itd. Za sedaj dobivale bodo ubožne rodbine jetičnikov mleko in kruh. Kakor znano je mleko eno najvažnejših hranil v boju proti jetiki. Podružnica sklenila je z neko mlekarno pogodbo, da dobiva od nje mleko najboljše kakovosti po 15 v za liter, ki ga potem v potrebni množini brezplačno oddaja svojim oskrbovancem. Kruh zalagala bode pekarna Schrev. Okusni in tečni s siratko napravljeni kruh dajal bode g. J. Schrev z ozirom na blagotvorni namen po 32 mesto 40 v za hleb, zakar mu bodi tudi na tem mestu izrečena zahvala. Da se kontrolira uspeh, naroČila se je pri tvrdki Garvens na Dunaju tehtnica za osebe. Ta se je postavila v ordinacijski sobi v „Mest-nem domu", ki bode za sedaj služila kot oskrbovalnica. Vsi oskrbovanci morajo vsacih 14 dni priti v oskrbo-valnico. Tu se zdravniško preiščejo in tehtajo, ter dobe listek s težo telesa, da tudi sami lahko opazujejo vpliv zdravju primernega življenja in pa nakaznice za kruh in za mleko za bodočih 14 dni. Razen tega obiskujejo strežnice redno vsako rodbino, od časa do Časa pa tudi podružnični zdravnik. Pri tej priliki gledajo na to, da se strogo izvršujejo vsi nasveti, ter podučujejo rodbine vedno znova o varnostuih napravah | proti okuženju z j etiko. Otroško zavetišče bode bistven del tega delovanja, kajti v mnogih slučajih bo neobhodno potrebno, preskrbovati rodbine, ki ima le eno sobo na razpolago. Mati je j etična. Otroci so ves dan okrog nje in tedaj neprestano v nevarnosti, da se okužijo. Z oddajo matere v bolnico, bi se ne doseglo mnogo. Kdo naj potem skrbi za otroke in moža? če pa oddamo otroke v zavetišče, kjer se zdravja primerno odgajajo, rešimo jih prav gotovo preteče jim kuge. A tudi za mater nam je potem mnogo ložje kaj storiti. — Vse te naprave, ki jih imenujemo domovno odvračanje je-tike, obetajo popoln uspeh. Kajti ž njimi lotimo se jetike pri korenini, v prenapolnjenih, vlažnih stanovanjih ubožnega ljudstva, kjer zajema ta strašna ljudska kuga vedno znova svojo moč. To prepričanje napotilo je vlado, da je v proračun prihodnjega leta postavila 2 milijona kron za odvračanje jetike, katero vsoto naj dobi „avstrijsko pomožno društvo za bolne na pljučih" in njega podružnice za domovno odvračanje. Pri drugi točki dnevnega reda določiti se je imel znesek, ki se naj vsak mesec parabi za domovno odvračanje. Pri tej priliki pevedal nam je blagajnik, ravnatelj g. Mah r, da se dohodki podružnice zelo manjšajo. Mnogi, ki so ob priliki ustanovitve pristopili kot društveniki. nem ar aj o več prispevati, drugi so zopet zmanjšali svoj prispevek. To je obžalovanja vredno, posebno sedaj, ko namerava podružnica razviti na vseh črtah svoje delovanje. Naravno Jje, da mora društvo, ki ima take dalekosežne cilje, nabrati nekaj kapitala in natančno premisliti in določiti vse smeri svojega delovanja, predno začne to razvijati. Če je pa že v tej prvi dobi zapuščajo Člani in podporniki, kaj bo pozneje? Akoravno so v prvi vrsti javni faktorji poklicani, sodelovati pri odvračanju jetike mora podružnica vendar tudi apelirati na občinstvo. To tembolj, ker jetika ne prizanaša nobenemu sloju. Če jo pomagamo odvračati, ne delujemo le v korist ubogih jetičnikov, temveč tudi v lastno obrambo, ne glede na to, da s tem sodelujemo pri važni in dalekosežni socijalni nalogi. — Blagajnik je na to povedal da znaša premoženje podružnice po letošnjih izdatkih za zdravljenje otrok v Gradežu in lečenje nekaterih jetičnikov v zdraviliščih nekaj črez 11.000 kron. Ker je otroško zavetišče bistven del nameravanih naredb in se bode po pojasnilu predsednika kmalu lahko pričelo z gradbo, ostati mora 10.000 K nedotaknenih v ta namen. Preostaja pa potem tako malo, da se sploh ne more določiti kak znesek za domovno odvračanje. Temu nasproti poudarjali so mnogi odborniki, osobito c. kr. deželne vlade svetnik dr. F r an Zupane, da se mora pričeti z domovnim odvračanjem. To je glavni namen podružnice in najuspešnejše sredstvo v boju proti jetiki. Pričeti se mora že radi tega, da se zadobe potrebne izkušnje. Ce tudi ne storimo drugega, kakor da v vsaki naznanjeni nam rodbini redno razkužujemo perilo, obleko, bolniško sobo, kar ne bode veliko stalo, dosežemo v higijeniškem oziru že prav veliko. Isto tako se je glavni tajnik, dr. De meter Bleiweis-Trsteniški zavzemal to, da se takoj prične z domovnim odvračanjem. Opozarjal je, da se bode še-le tekom tega delovanja spoznalo, katere faktorje bi bilo še za pridobiti. Omenjal je na primer bolniške blagajne, ki drugod ustanavljajo lastna zdravilišča za jetične člane. Tudi ni dvomiti, da bodo javni faktorji, osobito občinski svet ljubljanski, povišali svoje subvencije, kakor hitro se razvije to v zdravstvenem in socijalnem oziru tako važno delovanje. Predlagal je torej, da se naj vsaj za tri mesece določi vsota, ki ima služiti za domovno odvračanje. V tem Času spoznali bo-demo obseg tega delovanja in razvi-deli, na koga se imamo še obrniti, da sodeluje ali nam vsaj pomaga Ko je predsednik pojasnil, da se v tekočem letu izplačata še dve subvenciji, namreč ona mesta Ljubljane v znesku 500 K in druga v tem letu dovoljena subvencija osrednjega društva na Dunaju v znesku 2000 K, sklenilo se je, takoj pričeti z domovnim odvračanjem in v ta namen za tri mesece dovoliti 1500 K, mesečno torej 500 K. Akoravno ta znesek nikakor ne zadostuje, skušalo se bode doseči, kar je le mogoče. Obenem se je sklenilo, da naj se znova prične agitirati za namene podružnice in da naj se pred vsem Članice gospenjega odseka naprosijo, da nabirajo nove društvenike in podpornike. Obenem obrnil se bode predsednik na znane dobrotnike, da naj podružnici pomagajo pri izvrševanju njene važne socijalne naloge. — Odlikovanje. Gosp. Karel Jeglič, ječarjev namestnik pri tu-kajšnjeai deželnem sodišču, je bil vsled odločnega nastopa s svojimi v Orehku detaširauimi kaznjenci, katerim se je pri požaru na Studencu pri Postojni posrečilo ogenj omejiti na eno samo poslopje in obvarovati vso vas nadaljnje nesreče, odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem. Jeglič gotove smrti gluhega človeka, ki je bil v goreči hiši zaprt. Slovesno odlikovanje se je vršilo v nedeljo dopoldne ob 10. v jetniŠnici tukajšnjega deželnega sodišča. V ta namen je bil v prvem nadstropju takozvani osredni prostor okrašen jako okusno z zastavami in rastlinami, v sredini je bil postavljen cesarjev kip z državnim gibom, vse pa je bilo razsvetljeno z električnimi žarnicami. Vsi jetniški pazniki v prazničnih uniformah so se v vojaškem redu postavili na tem slavnostnem prostoru, kamor je prišlo tudi več povabljenih gostov. V krasnem govoru je omenjal oskrbnik jet-nišnice gosp. Julij Rabič pomen te slavnosti, kakor tudi zasluge odliko-vanca. Vzpodbujal je navzoče paznike, naj po enakem zgledu izvršujejo svoje težke dolžnosti. Pripel mu je nato na prsi križec z željo, naj bi ga srečno nosil mnogo let. S trikratnimi klici na cesarja je končal svoj govor. Z ginjenim Čutom se je zahvalil g. Jeglič za podeljeno mu odlikovanje in prosil, naj se njegova zahvala sporoči na najvišje mesto. V imenu tovarišev mu je častital paznik Ivan Lućovnik ter pripomnil, da to njegovo odlikovanje je obenem tudi odlikovanje vseh tukajšnjih jetniški h paznikov, ter mu v znak spoštovanja izročil dragoceno darilo tovarišev. Obenem sta bila s pismenimi priznanji odlikovana paznika kg. Ivan Lenče in Anton Malovrh, ker sta v nekem drugem slučaju pri požaru na Studencu s kaznjenci pomagala ukrotiti požar. Popoldne je povabil g. Jeglič vse paznike v Hafnerjevo pivovarno na prijateljski sestanek, kjer je vlada'a najboljša zabava in so se vrstile vsakovrstne napitnice. Jako miČen pri tej zabavi je bil govor gospe Hele-nice Šelko, soproge računskega vodje jetnišnice. Ža vse navzoče je bil to res pravi veseli dan. — Zvišanje cen železnim žicam in železnim klincem. Železni kartel je sklenil zvišati cene železnim žicam in železnim klincem za 3 K pri stotu. — Za izseljence. Vsled naznanila c. kr. ministrstva za notranje stvari osebe, ki se hočejo izseliti v brazilijansko državo San Paulo, da bi se ondukaj naselili na vladnih naselbinah, svojega zemljišča nikakor ne dobe brezplačno, ampak morajo zanje takoj ob naselitvi plačati petino skupne cene t. j. približno 450 kron. Ostanek se mora plačevati v letnih obrokih do konca drugega obratnega leta brez ozira na to kako se je obnesla žetev. Za dninarje in delavce na plantažah za kavo, ki se mislijo izseliti v državo San Paolo, so razmere prej kakor slej neugodne in osebe, ki si hočejo z delom v tej državi iskati zaslužka, se morajo zatorej odločno svariti pred izseljevanjem. — Nenavaden dogodek pri Oranju. Ko je te dni sin g. Audraja Mesesnela. posestnika in mlinarja na Viču, oral na njivi v Brdu, sta se mu naenkrat pogreznila oba konja do tri metre globoko. Oratar je seveda ves osupel gledal nenavaden slučaj. Ko so prihiteli ljudje pomagat, posrečilo se jim je šele v poldrugi uri spraviti konje iz globocine. Splošno se sodi, da so podzemeljski toki odnesli zemljo do vrhne skorje, katero sta potem konja slučajno predrla in padla v jamo. Ker konja nista padla z glavo naprej, se ni zgodila nobena druga nesreča, drugače bi bila gotovo postala žrtev tega nenavadnega zemeljskega žrela. — Lov ali veronauk - kaj je važneje? Iz šmarske fare se nam piše: Na Grosupljem imajo eno-razredno šolo. Vsak teden en dan poučuje v tej šob* kaplan iz Šmarje veronauk. Ker je imel te dni tudi poučevati se krščanski nauk, vprašali smo domu idoče učence, zakaj nimajo veronauka. Odgovorili so: prišlo je pismo, da gredo gospodkaplan na lov. Vprašamo predsednika kraj-nega šolskega sveta, ako je katehet grosupeljske šole opravičen, zapustiti Šolo in iti z njegovim sinom na lov. Ta kaplan prav pridno zahaja na lov in ni ga dne, tudi nedelja ni izvzeta, da bi se ga ne videlo s puško v roki. Tukajšnji kmetje sploh ne vedo ali je on njih dušni pastir ali je kak boršt-nar. Poprejšni kaplan je imel rad device, ta pa lovi jerebice. Opozarjamo deželnega šolskega nadzornika, da se tudi take šole inšpieirajo, akoravno je predsednik krajnega šolskega sveta deželni poslanec. — Pred nekaj Časa je bila notica v „Slov. Narodu", da je neki predrzni tat ukradel v naši cerkvi kelih in nekaj drugega v vrednosti 800 kron. Župnik je naznanil to tatvino z lece z milo prošnjo, naj farani prinesejo toliko denarja, da se napravi nov kelih in razpostavil je tudi v cerkvi pušioo in napravil običajni ofer. Denarja se je veliko nabralo in še celo iz Amerike so poslali naši trpini precejšnjo vsoto. Ko v ta namen ni nihče več prinesel, spokoril se je predrzni tat in je liki „stotnik glejte: župniku je ostala lepa vsota nabranega denarja. Vprašamo : Kam bo izginila ta vsota ? Čuje se, da nas hoče na§ dekan zapustiti. Za njim ne bomo pretakali nobenih solza. Govori se tudi, da bo naslednik kanonika Sajovica. AJi morda podari imenovano vsoto škofu Jegliču za njegove hirajoče zavode? Sramota, da se iz ubogega ljudstva izsesava na ta način težko prisluženi denar. — Dober priredek. Pri Novem mestu je majhen posestnik redil dve svinji, za kateri je dobil letos z mladiči vred sm K. — V okrajni šolski svet v Trnovem pri Ilirski Bistrici so izvoljeni 18. t. m. naslednji napredni možje: Ivan UrbanČiČ i mesar). Ivan Valenčič št. 11, oba iz Trnovega, dalje Anton Tomšič župan in Anton ŽnidaršiČ tovarnar oba iz Ilirske Bistrice, Aleksander S pel ar iz Kosez, za namestnika gg. Rudolf Valenčič in Albert Domladiš. Torej sami napredni možje! — Nečaka je ustrelil v šteri- jancih pri Ormožu posestnik Josip Janžekovič. Mislil je ponoči, da je tat na dvorišču, a je bil njegov 11-letni nečak Ivan Marini č, ki je šel na potrebo. Mariborsko sodišče je obsodilo Janžekoviča v petdnevni zapor. Nesrečna rodbina. V Konjicah se je obesil ISletni posestnikov sin Peter Geister. Oče njegov je umrl v blaznici, brat Petrov se je obesil pred dvemi leti in druga dva brata sta istotako končala nenaravne smrti. — Zadušil se je v (Gradcustavbni delavec Friderik Kemjak, ker si je sobico zakuril z mokrim premogom ter peč zaprl. — Zverinski Sin. Blizu AVeiza na Gornjem Štajerskem je 1 kletni kmetski sin Kalcher na groz vit način umoril svojo mlado mater. Z nožem in s sekiro ji je popolnoma zdrobil glavo. Pri sodišču je priznal, da je storil zločin, da je dobil denar za bicikelj. — Samomor. V Celovcu se je ustrelil desetnik 17. polka Anton Smuk, doma iz Trbovelj. Ustrelil se je, ker se je bal kazni. Strahovit vihar je zopet divjal včeraj ves dan Čez Liburnijski zaliv. Naš opatijski dopisnik nam poroča o tem 19. t. m.: Morje je hučalo tako besno, da je bilo kar strah poslušati to elementarno igro, ki se je z današnjim dnevom odigrala že vdrugič v mesecu novembru. Valovi divjajo po morju in se pode kakor gore visoki drug za drugim proti kraju. Parniki se stiskajo v varnih (?) pristaniščih. Dež lije kakor iz škafa. Veter poskuša nad drevjem svojo moč, grmenje in bliskanje pa daje celi situaciji Še živejŠi obraz. Ljudje, ki imajo* svoje ladje na morju, delajo neumorno, da bi jih spravili h kraju, ali jih pa do kože premočeni pritrjajo z močnimi verigami ali vrvmi na trda mesta. Reber ranjkega opatijskega pomola pa ni videti, ker je revež vedno pokrit z velikimi valovi. Kakor smo že rekli, lil je dež kakor iz §kafa, in daje kakšen človek iz kakšne pametne države (na primer iz Abesinije) videl scene, katere so se odigravale v hišah ob državni cesti, bi si začudeno spraševal če ljude v Opatiji ne plačujejo nič davkov, s katerim bi mogla država plačati in imeti v službi kakšnega nadinženerja ali vsaj inženerja, katerega dolžnost bi bila, da bi vsaj Časih nekoliko ogledal državne ceste, Če imajo potrebne obcestne jarke, po katerih bi se voda odtekala kam drugam, a ne v hiše ob cesti. Tu si videl ženske do kolenih stati v vodi s škafom v roki, s katerim so metale vodo iz hiš, tam si zopet videl cel kup ljudi, ki so iska'i tistih majnih luknjic, ki nosijo nesrečno ime „državni kamati". Nekaterim hišam seje res videlo, kakor da stoje še zmeraj v času vesoljnega potopa ob državni cesti. Vse to se je dogodilo v O p a-ti j i, svetovnem zdravilišču v Avstriji! Imenovana državna cesta je pač ena od najgrjih, kar jih je sploh po vesoljnem svetu. Videti je, kakor da bi bilo pod njo na tisoče in tisoče krtov. Na največ krajih ni niti 4 metre široka in ima pod sabo vodovod, električni kabel, kanalizacijo in sedaj dobi še tramvaj, tako da bi bilo najbolje, da bi imel človek perutnice, da bi letal po zraku, da nebi gazil blata do kolen, ali pa da nebi bil z blatom oškropljen od glave do nog od kakšne mimo se vozeče kočije. Gospodje tam na Dunaju vedo za te kričeče razmere, a se ne zmenijo, da bi jih preuredili. Polagamo še onkrat kompetentnim osebam na srce, da se že enkrat pobrigajo, da Opatija ne zgubi veljave, katero zasluži po naravni in zdravi legi v polni meri. Razvaline nekdanjega pomola in opisano dokolensko blato nam gotovo ne bodo gostov vabile, ampak jih podile proč. Ali se mora res za vsako stvar pobirati okoli davkoplačevalcev podpise in potem poslati najponižnejo prošnjo na slavno vlado, da nam blagoizvoli storiti to ali ono stvar, za katero smo že zdavnaj pla-čaii in še plačujemo mastne davke? — Jugoslovansko pevsko društvo V Pragi. Slovenski, hrvatski, srbski in bolgarski visokošolci v Pragi prirede o božiču velik jugoslovanski koncert, čigar Čisti dohodki se bodo darovali v rodoljubne jugoslovanske svrhe. Pri tej priliki se osnuje „Jugoslovansko pevsko društvo" v katero stopijo Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari. To bo prvo društvo, v katerem bodo združena vsa štiri jugoslovanska plemena. — Ljubeznivega ljubčka ima v Trstu Jera Peternel, katero je s škarjami tako osuval, da so jo morali prenesti v bolnico. — Poskusen samomor. V Trstu je spil (>r»letni inženir Friderik W i n k e 1 s o n steklenico solitarjeve kisline. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Inženir je nevrasteničen. — Roparski napad. Pri Barko vljah pri Trstu je voz, v katerem so sedele tri dame in en otrok, napadel neznan lopov in hotel iztrgati eni dami denarnico iz rok. Ker je kočijaž udaril po konju in zdirjal z vozom, je napadalec pustil voz in izginil po stranski poti. — Vlom v blagajno. V Trstu so neznani tatovi vlomili v prostore špedicij ske tvrdke Metzger & C o. in prevrtali železno blagajno, v kateri so dobili i koli 600 K. — Poskusen samomor. 301etna šivilja Josipina Kramar v Trstu se je zastrupila s karbolovo kislino, a so jo še pravočasno rešili. — Zastrupil se je v Trstu pek Ferdinand Berlot s karbolovo kislino. Vzrok rodbinski prepir. — Divjih mačk so ustrelili pretekli teden v Istri osem. Vse so izredno velike. Kakor sodijo strokovnjaki, so se pokazale divje mačke na Krasu v toliki množini zaradi poplav, ki so napolnile kraške jame in druga skrivališča teh zveri. — Bivši policaj — tat. Na Reki je v trgovino urarja Albe-nese vlomil 3*21et Iv. Zorn in Radovljice. Tatu so pri tem prijeli. Zorn je bil do nedavnega poliraj v Trstu. — Slepar. V Zagrebu so zaprli knjigovodjo Ferda C r v e n k o, ki je pod imenom Pavel Heidenreich osleparil po vseh avstrijskih deželah dame, katerim je obetal zakon. Neko damo na Spodnjem Štajerskem je osleparil na ta način za 3000 K, neko drugo v Ljubnem na Gor. Štajerskem za 2400 K itd. Crvenko je oženjen *er živi njegova žena na Češkem. Pri njem so še dobili 2670 K in mnogo pisem zapeljanih žensk. — Mednarodna panorama na Pogačerjevem trgu nam razkazuje ta teden Bodensko jezero z rajsko okolico. Toliko naravnih krasot menda ni nikjer na primerno tako malem prostoru nakupičenih, kakor tukaj. Na vsakem gričku stoji razkošni grad, ob jezeru pa se vrsti mesto za mestom, tako Lindava, Havensburg, St. Galen, Bregencija, Kostnica itd. Pri Dornbirnu občudujemo gorske tesni, v Rappenlochu pa impozantni vodopad. Vse slike so narejene nalašč za panoramo ter jih v taki popolnosti in plastiki ne do bimo v nobenem drugem zavodu. — Prihodnji teden potujemo na S e v e r n 5 rtič, in sicer od Stavangerja do Hammerfesta. — Panorama-kosmorama na Dvorskem trgu pod Narodno kavarno nas od tedna do tedna bolj prepričuje, da je pravi zavod umetnosti. Otok Java, ki je razstavljen ta teden, se nam kaže z vsemi svojimi znamenitnostmi v dovršeni popolnosti. Ako si ogledaš te slike, ki ti kažejo življenje javanskega prebivalstva, bujno otočno rastlinstvo in med drugim razvaline znamenitega budistovskega svetišča, imaš več od tega. kakor če bi probral debele potopisne knjige o imenova.iem otoku. — Prihodnji teden zanimivo potovanje na sever. — Glas iz občinstva. Dežja je mnogo, a pešpoti ob Trnovskem pristanu in ob Opekarski cesti so še vedno v najslabšem stanju. V Velikih Čolnarskih ulicah bi kmalu potrebovali čolnov, da bi ne ostali v blatu. Že leto je minilo, kar bi nam ob Ljubljanici pri Velikih Čolnarskih ul. napravili lahko par stopnjic, da bi se pomoglo našim ženskam do pranja, kajti sedaj morajo iti skoro do jeza, ako hočejo perilo pošteno oprati. Prosimo slavni magistrat, naj čim prej ugodi tema dvema prošnjama. Več davkoplačevalcev. — 0 ljubljanski policiji. Piše se nam: Grdega vremena se menda nihče bolj ne boji kot nekateri ljubljanski policaji. Včeraj med 6. in 7. uro se je podila po ulicah trojica pošteno natrkanih fantalinov. Kričali in tulili so, da je bilo človeka groza. Pozdravljali so mimoidoče z najgrŠimi besedami. Posebno nežni spol so obsipali s pikantnimi izrazi. Nekaterih so se celo dejanski lotili. Tako je bila napadena neka gospa Koman, kateri so raztrgali dežnik od vrha do tal. Kje ; pač naj človek išče v takem slučaju pomoči kot pri stražniku? Pa kako, če je Ljubljana ob grdem vremenu takorekoč brez policije. Razgrajači so nadaljevali svoje orgije na Valvazorjevem trgu, po Ri ižanskih ulicah, po Bregu, po Krakovskem nasipu, koder so pasante na najrazličnejše načine nadlegovali. Opazovalec si je mislil, ker ni dobiti stražnika na ulici, da se bo lahko pritožil v trnovski stražnici. Ali — glej ga spaka! — tu je bilo zaklenjeno in vse trkanje in zvonenje je bilo brezuspešno. — Umrl je na Dunaju generalni konzul I. razreda Aleksander p 1. Rehn. Prepeljejo ga v Ljubljano, kjer bo pokopan jutri popoldne. — Metulja rumenjaka je našel včeraj g. Franzel Avgust v Pru-lah za Ljubljanico in ga prinesel v naše uredništvo. — Žepna tatvina. Včeraj dopoldne je bila Mariji Ostreževi iz Volavelj, ko je na Marijinem trgu kupovala sukno, iz žepa ukradena stara denarnica, v kateri je imela 36 K denarja. — Rešena zagonetka. Včeraj popoldne je prišel v neko gostilno nek kamnoseški pomočnik in poklical pol litra vina. Ker ga je pa že s seboj prinesel pod kapo, je, ko je tega popil, pri mizi zaspal. Ko se je zbudil, je hotel meni nič tebi nič kar tako oditi iz gostilne. Ko ga je pa gostilniČarica prijela za denar, je začel razburjen praviti, da mu je bila medtem, ko je spal, iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imel 60 K. Ker hi imel nič denarja, je seveda odšel, ne da bi bil plačal vino. Ko je pa potem šla gostilniČarica v stranišče, je tam našla kamnosekovo denarnico, v kateri pa ni bilo 60 K, ampak samo 2 v. Pivec jo je bil menda tam izgubil. — Konja in voz odpeljal. Te dni je prišel služit k posestniku Francetu Sitarju v Stožicah št. 7 hlapec Fran Žagar, rojen v Trnovem, pristojen v Iško vas. Včeraj je rekel svojemu gospodarju, da ima svoj kovčeg v neki gostilni v Ljubljani, katerega bi rad šel iskat. Sitar mu je dovolil, da je vzel konja in voziček in šel po kovčeg Ker pa dosedaj še Žagarja ni nazaj s konjem, se meni, da je voziček in kenja nekje prodal. Konj je rjave barve (pram), 16 pesti visok, voziček pa je majhen, kakor jih imajo mesarji in zeleno barvan. — Išče se lastnik denarja. Dne 1. t. m. je na južnem kolodvoru izročil iz Amerike došli posestnik Ivan Perušič iz Cavlja pri Sušaku nadstraž-niku Večerinu nekaj nad 500 K denarja z opomnjo, da ga naj izroči pri zastopstvu „Rdeče zvezde". PerušiČ je rekel, da se je še z drugimi neznanimi potniki pripeljal iz Amerike po ti črti in da se je potem v nekem mestu nekemu njemu neznanemu potniku, ki je bil menda tudi Hrvat, zmešalo. Dotičnik je Perušiču ta denar v blaznosti podaril, drugega pa je rekel, da ga bode vrgel v vodo. Ker se mu je pa blazni neznanec potem izgubil, je denar tukaj oddal. Zastopnik „Rdeče zvezde" gospod Fran Dolenc, je denar sprejel in ga takoj dal v hranilnico, kjer bode Čakal na-daljne odločitve. Komur bi bilo o tem kaj znanega, ali kdor je kaj intere-sovau, naj blagovoli sporočiti, oziroma se obrniti na ljubljanski mestni magistrat. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 250 Macedoncev, 150 Hrvatov, 15 Črnogorcev in 10 Slovencev. V Heb je šlo 50, v Inomost 30, v Gospo sveto 25, v Line pa 26 Hrvatov. V Beljak se je odpeljalo 40 Macedoncev, na Dunaj pa 35 Koče-varjev. — Izgubljene in najdene reči. Posestnica Alojzija Gradiškova je izgubila črno denarnico, v kateri je imela nekaj nad 14 K denarja in zdravniški recept. — Posestnikova žena Uršula Bučanova je izgubila denarnico, v kateri je imela dva bankovca po 20 K. — Delavka Marija Severjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 26 K denarja. — Izgubljena je tudi kratka, srebrna verižica, vredna 4 K in črna ročna torbica, v kateri je bil zlat za 10 K in nekaj drobiža. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden dežnik, galoše, palica in srebrn pokal. — Šolski učenec Makso Ivane je našel nikelnasto uro z verižico. — Policijski nadstražnik Jakob Kržan je našel ameriČanski kovčeg z obleko. — Trgovski sotrudnik g. Fran Kovač je našel v Trdinovi trgovini nekaj denarja, kjer ga dobi izgubitelj nazaj. — V hotelu pri „Avstrijskem caru" je bila pred nekaj Časom v postelji pozabljena večja vsota denarja. Lastnik dobi denar pri magistratu. — Marija Sedejeva je izgubila Črno denarnico, v kateri je imela 12 K denarja. — Neka dama je izgubila operno kukalo z biseri, ki je bilo v rdečem baržunastem futeralu, vredno 60 K. — Neki gospod je izgubil zlat po- ročni prstan, v katerem je vrezano ime „Mali". — Posestnica Marija Smrajčeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 27 K denarja in uhan. — Posestnica Frančiška Pečnikova je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela nekaj čez 16 K denarja. — Knjigovez Karel Mozetič je izgubil zlat prstan, vreden 5 K. — V trgovini tvrdke Ernest Sark je bila pozabljena ročna torbica, v kateri je nekaj denarja in dva ključa. Lastnik naj se zglasi zanjo pri g. Sarku. — Marija Brcetova je našla ročno torbico, v kateri je bilo nekaj denarja. — Marker g. Ivan Pikec je našel kukalo in je oddal na magistratu. — Policijski stražnik Mihael Sitar je našel zeleno konjsko odejo. — Semenj. Dne 19. t. m. je bilo na letni semenj prignanih 989 konj in volov, 411 krav in telet, skupaj 1400 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, pri konjih pa srednja, ker so prišli po govejo živino Mo-ravci in Nemci. — Velik elitni vojaški koncert celotne godbe pešpolka štev. 27 pod osebnim vodstvom g. kapelnika Chri-stopha bo jutri v veliki dvorani hotela „Union". Program je jako bogat in obširen in se bode igrala tudi popularna muzikalična slika: Sanje avstrijskega rezervista. Začetek ob osmih. — „LjttbižJ8ttsk& društvena godbaM priredi jutri zvečer v restavraciji pri „Belem konjičku" (Tron-telj), "W*olfove ulice društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jugoslovanske vesti. — Hrvatski sabor. V včerajšnji seji se je nadaljevala razprava o predlogih poslancev dr. Lorkovića in dr. Petričića, tičočih se splošne volilne pravice. S strani koalicije je govoril posl. dr. Lukinić, ki je ostro kritiko val starčevićanski zakonski načrt o splošni volilni pravici. Na Lugini-čeva izdajanja je reagiral dr. Fle-gović. Med njegovim govorom so jele nekatere dame z galerije metati na Starčevićance cvetlice, na koalicijske poslance pa koprive. To je dalo predsedniku povod, da je dal izprazniti galerijo. V svojih izvajanjih se je dr. Elegović dotaknil tudi Srbov razglašajoč, da je prišlo na Hrvatskem že tako daleč, da je treba Hrvate ščititi pred Srbi. „Priznavani", je rekel govornik, „da so pri nas ljudje, ki se imenujejo Srbe, toda jaz jim ne priznavam pravice do eksistence". Pri tej priliki je zaklical Starčevićanec dr. Pavelić koaliciji: „Vi ste tu nositelji srbske državne ideje!" Z ozirom na te besede je predsednik dr. Medekovie opominjal Pavelića, naj opusti medklice, s kater mi sumniči hrvatske državljane za veleizdajalce. Za Elegovićem je govoril Srb Svetozar P ribič e-vić, kije polemizoval s Starčevićanci in zagovarjal reško resolucijo. V imenu „izven strank stoječih poslancev" je govoril dr. A. Peršić, ki je izjavil, da je za splošno volilno pravico in da bo zategadelj glasoval za dr. Lorkovićev predlog. Pribiče-vićeva izvajanja je pobijal dr. Vladimir Frank, ki se je izjavil proti proporcionalnemu volilnemu sistemu. Seja se je na to prekinila in nadaljevala popoldne ob petih. — Za sporazum med Italijani in Jugoslovani. V Italiji bo pričela izhajati nova politična revija, ki si je nadela nalogo, delovati za sporazumljenje med Italijani in Jugoslovani. Revijo bo urejeval znani italijanski publicist dr. R o 1 fo Foa, ki je že opetovano prepotoval vse balkanske države in je na glasu kot izboren poznavalec balkanskih razmer. List se bo zavzemal za „solidarnost italijansko-jugoslovanskih interesov", ost njegove akcije bo pa obrnena proti pangermanski ne-varn osti. — Slovenci v Ameriki. — V rudniku je ponesrečil v Elvju Fr. Zaje, doma iz Pijave gorice. — Lep duhovnik je slovenski župnik v Olevelandu Vid Hribar. Nekemu duhovniku, ki ga hoče poslati Škof na njegovo mesto, je pisal pismo, v katerem mu grozi s smrtjo, ako bi prišel v Cleveland. Pismo se je poslalo škofa. — Vlak je povozil v Klondvku Slovenca Jakoba Ma-g a j n o, doma iz Studenega pri Postojni. * Najnovejše novice. — Za ravnatelja podržavljene Severne železnice bo imenovan ministrski svetnik dr. baron P a u han s. — - Častniki in vojaški uradniki morajo glasom najnovejše naredbe imeti dovoljenje vojnega ministra, ako hočejo študirati na vseučilišču. Vpisati se smejo Le za izredne slušatelje ter prihajati k predavanjem v civilni obleki. — Baron C1 z i k a n n, avstro-ogrski poslanik v Belgradu bo baje zaradi carinskega konflikta odpoklican, — Pri „narodnein pomožnem društvu" v Zagrebu so se zgodili veliki neredi. Sodišče je odstavilo ravnatelja SivoŠa ter za- plenilo blagajno s 3 kronami in vse knjige. — Kar dinal-primas Va-szary je smrtno obolel. — Dobra partija. Sloveča francoska pevka Ema Calve se poroči z nekim slepim Američanom, ki ima 60 milijonov dolarjev ter bo svoji ženi zgradil lastno operno gledališče za poročni dar. Književnost. — „Slovenski Trgovski Vest- nik" ima v Št. 11. naslednjo vsebino: 1. Pokojninski za zasebne nastavljence. 2. Trgovski in obrtni shod v Tolminu. 3. Črtice iz kemije vsakdanjega gospodarskega življenja. 4. Raznoterosti. 5. Slovensko trgovsko društvo v Celju. 6. Društvene vesti. 7. Književnost. telefonsko m mšjim poročim. Voloska 20. novembra. Danes se vrša občinske volitve v Ve princu, Ko je prišla volilna komisija v volilni lokal, ga je našla praznega. Le miza s tintnikom je bila v lokalu. Pristašev italijanske stranke ni vi deti nikjer. Volitve se vrše mirno. Vedi jih c kr. tadkomisar. Dunaj 20. novembra. Poslanska zbornica nadaljuje danes svojo razpravo o volilni reformi. Poslancev je jako malo navzočnih, in še ti ne poslušajo govornikov Jutri bo glasovanje o predlogu zaradi pluraiitete. Dunaj 20 novembra. Pododbor proračunskega odseka razpravlja danes o pogodbi z L1 o y d o m. Dunaj 20. novembra Odbori vseh treh strank gosposke zbornice se danes posvetujejo o volilni reformi. Nazori so kaj različni Med člani desnice je jako mnogo nasprotnikov splošne io enake volilne pravice. Dunaj 20 novembra. Cesar • tvori delegacijsko zasedanje v ponedeljek ob 2 uri pop, s prestolnim ogovorom. Minister zunanjih del, Aerenthal, razvije 3voj ekspoze šele prve dni meseca decembra v proračunskem odseku avstrijske delegacije. Dunaj 20. novembra. Danes so izšla cesarjeva lastnoročna pisma glede imenovanja novega Šefa generalnega štaba. Gradec 20. novembra. Na mesto dr Derschatte stopi v dež. odbor posl. Hofmann-Wellenhof, ki vsled tega odloži mandat za državni zbor. Mesto se je ponudilo posl. Ein-spielerju, ki je pa to ponudbo odklonil, češ, da se bo posvetil zgolj agitaciji za prihodnje dr-žavnozborske volitve Lvov 20. novembra. Občinski svet je prosil vlado, naj odpre rumunsko in rusko mejo za uvoz živine, ali naj dovoli napraviti na meji klavnice. Petrograd 20. novembra Vesti pariških listov o atentatu na grofa VVitteja se preglasaj o uradno za popolnoma neresnične. Petrograd 20. novembra. V Grozdu ja poročnik Ivanov peskusil ustreliti zapovedaika svojega bataljona in je potem sam sebe usmrtil. Zapovedntk je težko ranjen. Petrograd 20. novembra Stranka kadetov je prosila, naj ji vlada dovoli, da zopet ustanovi svoj klub, ki je bil razpuščen povodom razpusta dume. Stolypin je prošnjo odbil, Češ, da so kadetje revolucionarji in da jim vlada ne more kot takim propagande še olajšati. Gospodarstvo. — Ponudbeni razpis za dobavo lesa- C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja podpisani trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani: 1) da se bo na trgovski borzi v Bru-selju dne 12. decembra t. 1. vršila ponudbena razprava zaradi dobave 500 kosov hrastovega lesa razne velikosti, 2) da se bo ravnotam vršila v kratkrm ponudbena razprava za dobavo jelovih kolcev za ograje. Prepis ponudbenega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dim. borze 19 novembra 1906. Denar . Blago 99 20 99 40 3 o •I Naložbeni papirji. 42°/# majska renta. . . . 42 /o srebrna renta . . . 4° 0 avstr. kronska renta . . 4\, 9 zlata „ . 4°, ogrska kronska renta . 4»/« i zlata „ . 4% posojilo dež. Kranjske 4 > 0 posojilo mesta Spljet 413°/0 » » Zadar 4 , , bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4«, češka dež. banka k. o. 4« „ n ■ ž o. 4 0, zast. pisma gal. dež. hipoteene banke . . 4 ,•/. pešt. kom. k. o. z 10' pr...... 4 ,° 0 zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisrna ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obi. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. ' \ avstr. p os. za žel. p. o. Srečke. Svečke od 1. lSbO1 s . . . „ od 1. 18f4 . . . . u tizske...... zem. kred. I. emisije 9 II g ogrske hip. banke . u Sfbske a frs. 100*— ig turške...... 3asilika srečke . . . Kreditne „ . . . fnomoške 9 . • . Krakovske » • • ■ Ljubljanske , . . . Avstr. rdeč. križa , . • . Ogr. n mm . . • Rudolfove „ . . . Salcburike » • . . Dunajske kom. 9 . • . Delnice. Južne železnice .... Državne železnice . . . Avsir.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke Ogrske r, n • • Živnostenske m . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigng....... Marke........ Laški bankovci..... Rub I ji........ Dolarji........ 10<»25 100 45 99 ()6 117 20 95 40 11375 9860 100 50 99 30 99 75 98 80 99 100 35 104 90 100- 99-75 100 — 100-100*— 99 90 99*&0 315-70 100 15 218 &0 273-15V40 280 90 291 — 2i«8 103 50 164 10 22 80 455 50 79 — 88 58 50 47 7 28 5 55 71 5 4 173 876 760 : 677 818 242 706 006 *674 ; 567 I1 280 577 146 •J s •23 50 SO 7 50 99 25 117 40 95 60 113 95 99 60 101 60 100 30 100 70 99-30 99 50 10135 105 90 101 — 100 20 100 35 100 20 101-- 100 31770 10115 224 50 275 50 lo5 40 29^90 3«»1 — 263 110*— 165 10 24 465 50 87 94 64 50 49 vb 30 50 §0 78 614 — 174 26 677 177O-50 673 — 819 26 8*1*50 710 — 30750 2684 -56850 282 -582 -148- - 1140 1918 23-66 24 11 11 36 191* 2348 24-05 117 62, 117 85 9P-6U; 9580 2 53 i-84 254 5- Žitne cene v Budimpešti. Dne 20 novembra 1906 Termin. PSenlca za april . za 50 K 7 47 £ž „ april ... , 50 , . 660 Koruza , maj 1907 . . B 50 n „ 518 "Ves . april ... m 50 . 7'47 Nekoliko prijetneje. neteoroiosično porotno. v-.-n* morjem 06*8. Sradaji aracni ti»* 736.t. mmm > as Ću opazovanja Stanje barometra * mm Vatravi Nebo 19. 4. *v. 7247 101 sred. zahod oblačno 20. 7. «J. 728 0 C5 al. svzhod jasno 2. pop. 730 0 129 b1. jug jasno Srednja včerajSnja temperatura l'/4 »*«•• v*8 — Pad»»i«>» * wn 310 Sprejme se učenec za špecerijsko trgovino A. 0EBJ0L, Vodmat, Ljubljana. 4172 1 Donosno postransko opravilo "ia železniške upokojence. Posebnega zuanja ni potreba. 4171—1 Ponudbe pod „postransko opravilo 100" na upravo. „Slov. Naroda** Inkasanta ki bi moral tudi nabirati zavarovanja, iftče za Notranjsko velika avstrijska ljudska zavarovalnica m sicer s sedežem v Ljubljani. Stalna plača, pro-tuija in železniški vozni stroški. — Ponudbe pod „Einkassierer" Trst, glavna posta restante. Samo proti in-se ratne um li«tu. 4170—1 Razpis službe otroške vrtnarice Za otroški rtec rDružbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljaniu v Hrastniku na Štajerskem ne razpisuje služba otroške vrtuaric-e. Plača znaša letnib 600 kron. Slnžbo bode nastopiti 81. decembra 1906. Nekolekovane prošnje naj se VDošljejo najdalje do 15. decembra 1906 z naslovom : „Vodstvo družbe a v. Cirila in Metoda v Ljubljani1-. Vodstvo družbe sv, Cirila lo Metoda v Ljubljani, dne 19. novembra 1906. Prirodna vina zajamčeno pristna bela in svetla rdeča po 36 kron, rizling po 48 kron, pristna 50% slivovka in tropinovec po 112 kron za 100 litrov prodaja I. Kravagna v Ptuju. 4166—1 Skladatelj išče primeren tekst (libreto) za opero lirične ali epične vsebine, ali pa za opereto. Ponudbe v najkrajšem času na naslov : Libreria Hromatka, Fiume, Via del Govorno« 41.10—1 špecerijske stroke, star 25 let, vešč slov. in nemšk. jezika, žeti svojo sedanjo službo premeniti. Vprašanja na upravuištvo „Slov. Naroda**. 4161—1 WUBUMi ZVON MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD LETNIK XXVI (1906) Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerk' po eden pot na mesec v zvezkib ter sto; •'BO leto g K ao b pol leta 4 K 60 h. četr- leta a K 30 h £a vse Deavstrijalre dežele zi K 20 h na leto Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h Narodna Tiskarna** v Ljubljani specerijec, sedaj v mešani stroki, voja Ščiue prost, zmožen obeh dež. jezikov, žali sedanjo službo premeniti s 15. decembrom t. 1. 4163—1 Pisma naj se pošiljajo pod „Z. 19" na upravništvo „Slov. Naroda". U „narodni kavarni" i rt velik 4168 t ciganske godbe Bandy Rosza. dvor. primasa V HlopniiiH prosta. Na prodaj je popolnoma novo hišo z vso opravo, pripravna posebno za tujce. V najem se da v stari hiši sredi vasi 4165—1 trgovina z meianim blagom. Več se izve pri A. Klofutarju v Kranjski gori. Zdravnik - strokovnjak — uniu. med. dr. Bogdan Dere uso.ja si javiti, da ordiDira za otroške in notranje bolezni vsak dan od 10.—11. ure dep. in od 2.-4. ure pop. o hiši iteo. 1. u Sodnijskih ulicah I. nad. u LJubljani. Brezplačne ordinacije za otroške bolezni v mestnem 4H2-1 ambnlatoriju v »Mestnem domu11. 9 © ^ *9 ^ ^ *^ ^ ^ ^ *® IVAN & NIKOLAJ ŽIC veliko. trgovina z rririom na Ladji: „Domitila" & »Štefanija11 v Pulju v Istri prodaja vina s liter po 40 in 42 h Dalmatinec, bel . . . Cviček (Opollo) . . . Vino z Visa, rdeče » * « belo iBtrijanec, rdeč . „ bel . Dalmatinec, rdeč 48 „ 50 36 „ 38 36 32 Teran (iz obranih jagod) 32 9 34 " Muškat (bel, sladek) . . franko kolodvor Paj v izposojenih posodah, ki se ne uračunyo, pa jih je treba čimprej vrniti franko kolodvor Pulj Pošilja se le po po v -ju in sicer samo od 56 litrov naprej. Za prirodnost svojih vin popolnoma jamčiva 2602 9 liter po 36 in 38 h n m 34 „ 36 „ n n *> . 40 „ n . 56 „ 60 . UrarsU piči pri 3878—19 H. Suttnerju v Ljubljani Lepi pripravni za vsako trgovino ali za pisarne se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove npravniitvo „Slov. Naroda4-. 2845 46 Št. 39.987 4137-2 Um za realce. Pri mestnem magistratu je izpraznjeno eno mesto cesar Franc Jo-žefovlh ustanov za realce v znesKu ioo k na leto. Do teb ustanov imajo pravico v Ljubljano pristojni ali ko bi takih pro silcev ne bilo, na Kranjskem sploh rojeni, ubogi dijaki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljubljani. Prošnje za podelitev te ustanove je vlagati, opremljene s potrebnimi dokazili, do 10. decembra letos pri šolskem ravnateljstvu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 10. novembra 1906. Natakarica ki ie zmožna nastopiti kot voditelji gostilne in kavarne in ima 200 kron kavcije, dobi dobro in stalno slulbo. Obrniti se je na „K. B. 10" poste restante, Ajdovščina. 4142-2 Tesarji a iljica 80 takoj Sprejmo za dolgotrajno delo proti dubri placi pri stavbniku Ferdo Trumlerju, Ljubljana, Gesta na Rožnik št. 3L 3977—8 Sode vinske od 100 do 700 litrov vsebine proda po nizki ceni 3465 24 ulic« &tew. IO. zorcecno. 415y | . JLjublJana, 18. novembra t90S. St. 38 976. Razglas. 4155 — 1 Vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 23. oktobra 1906 se bode upravljalo drsališče in ribnik pri Potoki graščini r 0 za sedaj v lastni režiji mestne občine. Magistratni gremij je v svoji seji dne 2. novembra 1906 določil glede drsanja v drsalni sezoni in glede vožnje s Čolni na ribniku v poletnem Času sledeče cene a) za drsanje: 1. ) Sezonska (letna) karta 9 kron za osebo. 2. ) Sezonska karta za družino dveh ali več oseb po 6 kron za osebo. 3. ) Sezonska karta za dijake 6 kron. 4. ) Sezonska karta za gledalce in spremljevalke (gardae dame) 2 kroni. 5«) Visok« šok-i in častniki, ki so v Ljubljani začasno na dopustu, plačajo po 4 krone za sezono. 6. ) Duplikat vsake sezonske karte stane 1 krono. 7. ) Dnevne karte stanejo 60 h, kadar svira godba 80 h. 8. ) Dnevne karte za dijake, ki se izkažejo z legitimacijo šolskega vodstva, stanejo 20 h. 9. ) Od omaru- za shranjevanje drsalnic v gorderobnem paviljonu se plača 60 h za sezono. 10. ) Letne vstopnice se dobivajo pri mestni blagajnici iu pri hišniku na drsa- lišču; dnevne vstopnice pa pri blagajnici na drsališČn. 11. ) Otvoritev in zatvoritev drsališča se objavi na primernih krajih mesta in po ljubljanskih dnevnikih. b) za vožnjo s čolni: 1. od velikega čolna za polurno uporabo za osebo 20 h, za 2 ali 3 osebe 40 b, za več kot 3 osebe pa za vsako osebo po 10 h. 2. ) Od malega čolna za pol ure 20 h, za dijake pa 10 h. To se naznanja z dostavkom, da daje tozadevna pojasnila in sprejema eventualne pritožbe gospodarski urad mestnega magistrata. Mestni magistrat ljubljanski, dne 9. novembra 1906. \7o7ni za V8ak°£ar so gotovo prikladni, stano-w »ju t raj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Ooriea c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. Žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. H-30 preipoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. i*05 popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 oo popoidoe. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-08 iveder Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 73D zveoer. Osebni vlak v smeri: Trbii. IO-23 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenic«, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žal., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod ¥ LJubljano Jut. ieL: 7-09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. e*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. II15 predpoldne. Osebni vlak iz Goric:, c. kr. drž. žel., Trbiia, Celovca, Llnca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Straže- Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4.-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr.drž. ž., Trsta c. kr. dr*, ž. 8-35 zvečer. Osebni vlak iz Stražt-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8-4-5 zvečer. .Osebni vlak iz Prage, Unca.. Dunaja juž^eT., Celovca, Beljaka, Trbiia, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. dr%. tal. ii 34 ponoči. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. 1 Odhod iz Ljubljane dri. kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same v oktobru in le ob nedeljah In praznikih. Dohod v LJubliano dri. kolodvori 5 4© zjutroj. Mešani vlak iz Karaotka. IO-50 predpoldne. Mešani vlak iz Kamniku O'io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9*55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praantkiK« (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem dam.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. 1 Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtari tri štev. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3612 Cene zmerne. le Na najvišji ukaz Njegovega ffi c. kr. apost. Veličanstva XXV. c. lir. državna loterijo za skupne ucjolK^ debredelne namene. Ta denarna lotenja 18.389 dobitkov v sotoolnl o skupnem znesku 512.880 K. edina v Avstriji zak j dovoljena, obsega Glavni dobitek znašu ZOO.000 kron o gotovini. Srečkanje bo nepreklicno 20. decembra 1906, Sna srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaj III., Vordere ZOllamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, peštnik, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj. — Srečke se dostavljajo poštnine prosto. C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo. 3975_4 Oddelek za državne loterije. Grand hotel „Union" v Ljubljani nazoanja, da toči originalno pl^enj»ls:o pivo prazdroj (Urquell) — iz rr^eščsm-slze piTroTreun-e -v „^=lsn.iuL" =============== O o OD O OOOOOOO strogo po predpisih pivovarne vkleteno in točeno. o o o o O O O O O O O O V vinski kleti ; cviček, izborna štajerska, istrijanska in avstrijska vina direktno iz soda. 4167—1 Vsak yečer posebne jedilno Specijalltote, fin zajtrek, izborna, kuhinj *. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustoslemšek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". D06A