lO ICN iO Lila Prap med Smarjeto in Tokiem 1 22 NT01T3T01 GOBEC 8RI6CTA LOKA 138 3223 LOKA PRiŽUSMU V četrtek sojenje za aprilsko tragedijo na avtocesti Št 98/ Leto 64 / Celje, 15. december 2009 / Cena 1 EUR □ ^si "Slpvenslce f Spomin na pobeg m Mineva 65 let, odkar |e šest celjskih aktivistov osvobodilo 127 političnih zapornikov iz zloglasnega Starega piskra. V spomin na ta dogodek so v Celju pripravili slovesnost in pohod do Šmartnega v Rožni dolini (na sliki). Utrinki z erotičnega sejma ^ r , ■ ^ Sreda^ 16* decembra^ med 17. in 19. uro Sradmajiurai^i aoMalglja oa lUdia Celje le bo tokrat prCMliU na veliki oder. Iger botta dogajauje vodila Simona Solmirin 8<^an ï^iek. Za glasbo, t katero bomo oai ćaaovm moj zavrteli nazaj, bo poskrbel anáambel Oliver Twiat. Odlîàu gjasbeniki bodo igrali v živo, obiakOTald pa boste lahko ? avli Plan^ Tal Cndi a^lcaali. Četrtek; 17« decembra> med 17. in 19. uro »I CELJE vl^ït^N^' ^ pLANbl U riJS CELJE ÍBni«Zd«ÍTaLN^do Vfti^akpoikio valiko» bo poganjal Tone Vrabl,ia ritem bodo skrbeli dani ansambla da pa aiti la&ii oítí iejm &c boste, bo poskrbela Mat^ Podjed ijeo Zeleni raL N^' dodamo U to, da presenečefy mkakor oe bo manjkalo .•. »DomačÍ€€ minister sam v boju za blok 6 V Saša regiji v ospredju energetika in turizem - Minister Lahovnik: »Slovenija premalo pozna energetsko vred nost Šaleške doline»« v četrtek so se gospodarstveniki in politiki Sa> Ša regije seSii na razvojni konferenci, na kateri so pregledali izzive v regiji. Kakor so ugotavljali, naj bi razvoj SaleSkiti in zgor-njesavinjskih občin v pri> hodn je temel jii na energetiki in turizmu. V nadaljevanju so predstavniki regije Saša na okrogli mizi iskali odgovor na vprašanje» ali bo Slovenija po izhodu iz krize zgolj socialna država. Na okrogli mizi je interese delodajalcev, predvsem velenjsko Gorenje, predstavil predsednik uprave Franjo Bobi-nac, seveda pa so gostitelji najbolj nestrpno pričakovali ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ki je omenil, da smo zadnja štiri ieta zaspali ter obdobja konjunkture nismo izkoristili in se pripravili na krizo, Poudaril je, da je pri proti kriznih ukrepih potrebno ločiti kratkoročne ukrepe, ki se nanašajo na odpravo posledic krize, in na dolgoročne strukturne ukrepe, V povezavi s tem je tudi razmišljanje ministra Lahovni* ka glede dviga mlnjmaini|i plač, kar je sicer zanj popolnoma samoumevno» ob tem pa tudi zahteve delodajalcev, ki se potegujejo za bol) fleksibilno delovno zakonodajo. V ospredju Saša regija Lahovnika veseli, da so se nekatera podjetja iz Saša regije, kot so Premogovnik Velenje, Esotech, BSH Hišni aparati Nazarje in Golte, uspešno prijavili na razpis gospodarskega ministrstva za vzpodbujanje razvojnih projektov. V slovenski javnosti se še vedno večkrat pojavlja dvom o upravičenosti gradnje bloka 6 v šoštanj-ski termoelektrarni. Med najglasnejšimi zagovorniki gradnje je ravno minister, ki pa je velenjske gospodarstvenike in politike opozoril, da je v svojih prepričevanjih večkrat osamljen, »imam občutek, da v ostalih delih Slovenije premalo poznajo pomen energetske vrednosti Šaleške doline, in bi si zato želel, da ne bi bil v Ljubljani tako pogosto osamljen, ko pojasnjujem, zakaj je biok 6 pomemben za celotno sloven- f ■ 1 v Velenju so o socialni Sloveniji med drugimi razpravljali Franjo Bobînae. Anja Kopae Mrak z mínis^tva za delo, Cvetka Tînauer, direktonea velenjske gospodarske dMmiee in minister Matej Uhovnik. sko energetiko. Gre namreč za ekološko naložbo, brez katere bi počasi morali za* preti slovensko termoener-gettko,« je dejal Matej Lahovnik. V Sloveniji deluje devet gospodarskih regij* ■ • skih središč, med njimi tudi celjski Tehnopolis. Po oceni ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika je šlo za politično odločitev, zaradi katere nekatera razvojna območja nimajo mož- nosti, da bi konkurirala na razpisih za izgradnjo gospodarske razvojne infrastrukture. V začetku prihodnjega leta naj bi objavili nov razpis, ki bo vsem krajem v Sloveniji omogočil, da enakopravno kandidirajo za sredstva iz evropskih strukturnih skladov. V ministrstvu pričakujejo več kandidatov, med njimi tudi pro-jekie iz Saša regije. US Spomin na pobeg iz Starega pisicra Mineva 65 let» ko je šesl celjskih aktivistov ob pomoči paznika Grada v noči s 14. na 15. december z drzno akcijo osvobodilo 127 političnih zapornikov iz zloglasnega Starega piskra. V spomin na la dogodek so včeraj pripravili slovesnost v Narodnem domu, na dvorišču Starega piskra pa položili spominski venec. Ena izmed rešenih zapornic Božena Svetek - Živka se še živo spominja tiste noči: »Zaslišali smo korake. rožljania^ključa... Na vratih celice se je pojavil paznik, rekoč: 'Partizani so tukaj.' Bili smo zmedeni, saj nismo vedeli, kaj se dogaja. Mu lahko verjamemo? Sojetnice so zmedene začele iskati svoje stvari, potem pa sem naen- krat zaslišala glas svojega očeta Jožeu Zelinke • Očka, ki je bil med rešitelji. 'Živka/ je zaklical in |az nazaj: 'Očka.'Takrat sem vedela, da so res partizani... Marsikaterega zapornika je bilo tako strah, da se je obrnil in odšel nazaj v celico, eden ce* lo z izgovorom, da je v njej pozabil zobno krtačko ...« Akcija je uspela. Božena Svetek je prepričana, da je bilo tisto noč iz Starega piskra rešenih vsaj 300 zapornikov in ne le 127. Vsem, ki so v Starem piskni izgubili svoje življenje, se je Svetkova včeraj v svojem govoru poklonila z besedami: »Življenja jim ne moremo povrniti, lahko pa se Govornica na včerajšnji slovesnosti v Starem ptsknj in ona izmed rase-nih zapornic Božena Svetek jim za njihova hrabra deja- da njihovih dejanj ne bomo nja zahvalimo tako> da se jih razvrednotili.« spominjamo in poskrbimo, BA» foto: SHERPA Nov predsednik Kluba županov SLS Po poteh osvoboditeljev púlítianih zapornikov iz Starega piskra se je vsobotood^^ Pot jih je iipred Starega piskra vorfila preko Slatine do Smartnega v Rožni dolini. Klub županov pri SLS je za svojega novega predsednika izbral konjiškega župana Mirana GorinŠka. Zamenjal je preobremenjenega podpredsednika stranke in poslanca državnega zbora Franca Bogovi-ča. Novi predsednik želi pos-pešitidelo kluba: »V njem se sestaja več kot 90 Iju^. Dejanskih članov, torej županov in podžupanov, je 50. Da bi olajSali pretok pobud in informacij iz Jokalnih skupnosti do državnega zbora in nazaj, smo povečali število pod- predsednikov kluba. Izvolili smo jih osem, torej iz vsake volilne enote za volitve v državni zbor enega. Pred\â-devam, da se bo predsedstvo sestajalo na mesec, mesec in pol, vsi člani kluba pa 4- do S-krat letno.« To bo precej bolj pogosto kot se je klub županov sestajal doslej. MBP novi tednik DOGODKI Bodo vpnmrv, da bo zakon sprejet » 1* septembrom krajše vrste? S podpisi za hrano Bodo srednješolci obdržali v celoti brezplačen topel obrok? - Mlada Slovenija že s skoraj 15 tisoč podpisih Dijaška organizacija Slovenije začela z zbiranjem Vsakomur, kar mu gre Spomnimo se. v kakšni ihti so morale srednje Šole na vrat na nos zagotoviti pogoje, da $o naši dijaki z lanskim L septembrom lahko začeli bolj zdravo živeti. Ponekod ni bilo ne kuhinj ne prostorov za razdeljevanje toplih obrokov, drugod, kjer so ti le bili, pa so bili enostavno pretesni. Ravnatelji so se preko poletnih počitnic dobesedno prelevili v čarovnike - eni so zidali in preurejali, drugod, kjer resnično ni bilo niti najmanjše možnosti, da bi bili >ma svojem», pa izbirali ponudnika prehrane v neposredni bližini šole. Kar vsi po vrsti pa so se lovili s prilagajanjem šolskih umikov - tako ponekod še danes dijaki ob 9. uri brodijo z žlico po krožniku, dve uri kasneje pa jim tako kruli v želodcu, da hitijo v bližnjo pekarno... Glede na visok delež vozačev med srednješoki pa začetek in konec pouka tako ali tako nikoli ne bosta usklajena z voznimi redi avtobusnih prevoznikov in železničarjev. Ampak • red je red, in če je zakon sprejet, ga je treba tudi uresničevati^ Topel obrok, pu še brezplačen in tako res vsem dostopen, je vsekakor pridobitev za odraščajočo mladino. Kot bi bil, morda Še bolj, tudi za otroke! In če drži, da tam kjer ni, še država ne more vzeti • potem najbrž drti tudi to. da lahko da le toliko, kolikor ima. In zaenkrat, pravi, je na voijo toliko in niti centa več. Ne spomnim se. da bi ob zadnjih razpravah okoli-šolske prehrane dijakov slišala kakšno o tem, koliko jih sploh res vsak dan je, zlasti pa, koliko pojedo. Podatki bi bili od šole do šole seveda zelo različni, menda pa še vedno velja splošno pravilo, da najmanj cenimo tisto, kar je zastonj. Morda tokrat ne bi bih slabo, če bi v ves ta red vnesli mxilo nereda: država naj pove, koliko denarja za zdravje naših otrok ■ učencev in dijakov - lahko letno nameni, starši pa k temu prispevajmo po svojih močeh. Šole naj opravlja jo svoje poslanstvo, prehrano pa pustimo v domeni gostincem in morda bi po vzgledu (doplačljivih) Študentskih bonov pri izbranih gostincih ofe različnih urah jedlo (in se tudi najedlo) več dijakov kol zdaj v šolskih menzah. IS Očitno bo že kar kmalu v začetku prihodnjega leU jasno, komu bo uspelo. Ali vladi oziroma šolsk^u ministru dr. Igorju Luk^iču, ki predlaga pravíčoejáe sub-vencioniranje Šolske prehrane, tako da bi dobrih 40 milijonov evrov porazdelili med dijake in osnovnošolce» ali dijakom, ki vztra> jajo pri dobljeni pravici in želijo še naprej jesti povsem brezplačno. Zaenkrat se okrog tega še bi^e boj na papi rju» Če smemo tako reči zbiranju podpisov podpore. Spomnimo - državna sekretarka iz ministrstva za Šolstvo Alenka KovŠca je sredi novembra napovedala, da brezplačnega toplega obroka prihodnje Šolsko leto naj ne bi več prejemali vsi dijaki, temveč bo država del denarja prerazporedila v subvencioniranje prehrane osnovnošolcev. Brezplačen obrok bodo prejeli najbolj ogroženi, višina subvencije pa bi bila odvisoa od otroškega dodatka. Čeprav je napovedala, da naj bi posianci spremembe zakona sprejeli še ietos, ta tematika na zasedanje. ki se je začelo včeraj, rú uvrščena. Po predlogu naj bi povsem brezplačen topel obrok zagotovili socialno najbolj ogrožerum dijakom in učencem, drugi pa bi razliko do polne cene obroka dopláče-vali glede na dohodke v družini oziroma višino otroškega dodatka, ki jim ga odmerja država, Predlog zakona predvideva, da bi bil zdrav topel obrok za dijake in malica za učence subvencionirana v višini dveh tretjin. Koliko dijakov-.in koliko osnovnošolcev bi prejelo lOO-odstotno subvenci jo prehrane, je po besedah državne sekretarke nemogoče napovedati, zgovoren pa je podatek, da Dtmške dodatke (na katenh višino bi bila vezana Invalidom prijazni v Laškem in na Dobrni Slovensko združenje za duševno zdravje Sent je v nede--Ijo v okvim projekta Razvoj turistične ponudbe za ljudi s posebnimi potrebami podelilo certifikate Invalidom prijazno. Slavnostni certifikat je sedmim turističnim organizacijam in 23 objektom podelil predsednik Šenta Edo Pa-vao Belak. Med nagrajenimi Invalidom dostopnimi turističnimi organizacijami sta (udi Zdravilišče Laško in Ter-me Dobrna, AB nadaljnja subvencija) prejema 85 odstotkov vseh otrok. Kot še poudarjajo v ministrstvu, naj bi v Času krize in zaostrenih razmer, ko se socialne stiske povečujejo, nikakor ne šlo za varčevanje pri subvencioniranju šolske prehrane, pač pa zgolj za pravičnejšo prerazporeditev denarja. DrŽava bo namreč Se vedno za zagotavljanje šolske prehrane letna namenila olaog 40 milijonov evrov. Pravica naj ostane! Strankarski podmladek Nove Slovenije, Mlada Slovenija, je z zbiranjem podpisov proti takšnemu predlogu začel že sredi novembra in doslej so zbrali blizu 15 tisoč podpisov. Konec prejšnjega ledna so se za podobno akcijo .odločili v Dijaški organizaciji Slovenije (DOS), kjer bodo podpise podpore zbirali do začetka prihodnjega leta. Kot pravi predsednik DOS Aleksandar Spremo, so med razlogi za takšno odločitev nevarnost socialnega razšlo-jevanja med dijaki, ki bi ga predlagano sofinanciranje lahko prineslo» ter zlasti to, da je dijaška prehrana pravica in dijaki enostavno ne morejo pristati na delno ukinitev subvencioniranja že po slabih dveh letih od njene uveljavitve. Dijaki sicer pozdravljajo ureditev prehrane tudi v osnovnih šolah, a ne na račun denarja, ki je zagotovljen za dijaško prebrano. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT) Nebo n? meja, kadar Želimo pomagati. Sredstva sa vošQla snio ietos namenili Otfç^im 'OddÊlkpm {fcr/en&kjfi Spk^níh bdlniSníc. HB. Ni8 Vi». M fsRor. &kupn& HÈ fiopm. m SkMl. U ri. že pozvali liste, ki so medtem podjetje zapustili- Po teh virih naj bi v upravi podjetja ostali le iri)c nekdanji zaposleni. Pa-pa odpravnine ... Dejstvo» ki smoga spregledati v prejšnjem članku pa je, da tisti delavci« ki so podpisali pogodbo s podjetjem Biva pro, ludi v primeru stečaja podjetja Biva hiše ne bodo upravičeni do odpravnin in sredstev jamstvene^ sklada. Je sindikat delavce na to dejstvo opozoril?»Mismode-lavce pred podpisom pogodbe za Biva pro opozorili, da je s tem omogočeno dajanje odpovedi po 112. členu Zakona o zaposlovanju zaradi neizpolnjevanja obveznosti delodajalca. Povedali smo jim tudi. da je ohranitev delovnih mest v Savinjski dolini težavna in jim dali na izbiro prehod na zavod za zaposlovanje ali podpis pogodbe za Biva pro. pogodba vsebuje določila 73. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki jasno zagotavlja, da bo prevzemnikpoplač^ tudi obveznosti prejšnjega delodajalca. V tej pogodbi so se dogovorili« da bodo te obveznosti poplačane s konsoUda-djo. najkasneje do konca leta 2011.« pojasnjuje sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Srećko Cater. Na vprašanje, kako in kdaj bodo delavci mo- Na podlagi poslovnega soddiovanja med družbama BIVA-hi6« d.o.o. in BSVApro d.o.o. W zatečenega slanja, sď z namenom zagotavljanja tfrkočaga poslovanja In zvrlevanja naročil eklene m«d: BiVApro d.o.o., ámatsvž 26,3303 Oomlfako, lâ jo zastopa dlraklof Pater Golob matična številka: 3629503» davfina Stevllka:93298790 v nadaljevar^u: posojllodajatec In POSOJILNA POGODBA St 1. član To Je namensko prBmostttvano poso)tlo za povračilo slrofikov prihoda na delo. krllla siro&kov pr^ovoljnega zdravstvenega zavarovar^ja In za kritje tekočih žMjenjskih stroškov. * S to pogodbo daje posojilodajalec posojBojemalcu posojBo v vlftinl: Posojena vMtâ Js fiksni znesek in se v celoti në^e na račun posojflojemalca t^Je IzvrSljlvo takoj po podpi&u fa pogodbe. ^ 2. filen Poeojiloiemalec prejme posojilo Iz prve točke te pogodba ter se zavezuje pr^eto posojilo vmlU na pozhf In po dogovooi s posojUod^alcem v celoti all v delnih zneskih r>a transakcijski račun BiVApro pri Banki Celje ètevHka: 81S6 0600 00^61440 923. - Za vraâk) posojila se upor^ljo poslovno oblč^ni naďna plačila kot so golovlna, plačflo preko TRA, asignadja, kompenzacija In druge zakonsko dovol;ene oblike plačila. 3. člen Posojilo se odobrava za obdobje petin leti od datuma podpisa z možnostjo podal] lar^a v premem, ko bi obstajali objektivni razlogi za podaQi^an|e roloa poplačila, ki morajo bhi pnano obrazloženi. V koilkor posojílolemaleĎ ne bo poravnal obveznosti iz te posojilne pogodbe na poziv ali do zaključka petletnega obdobja ozlrotne do dogovorjenega datuma vračila, daje posojilojmalec soglasje posojilodajelcu za pričetek postopka IztAtbe na plačo ter na druga pramičnfne ali nepremičnir^ v lasti posojilojemalca. 4. člen Viéina obresti se določa In usklajuje s stopnfo ra^i žtvljer^skih stroškov tako, da se znižL^a zakonsko določena minimalna obrastna mera, Id |o objavlja Ministrstvo za finance RÔ kot povprečje vidne bresti za obračunsko obdobja, s povpre&)o rastjo c^ življenj&kih potrebščin do datuma obračuna.. Osnove za Izračun obresti je povprečna obrastna mera MF za obdobje od januarja do oktobra In znaSa 1,83% ter sa v izhodfSČu zmanjša za stopnjo rasti cen žh^janjsluh potr^Čln,(0)e 0,1% v mesecu oktobni 2009. Posojilne pogocfte so po navedbah nricfftarih prtvnfltov običajna praksa v primerih, ko nov dslodajalecdo dalavcev sa nima nobenih obveznosti. Dnjgi lanje prvič tiiiijo. Nihče pa ni znal pojasniti, zakaj podj^e delavcem v tem primani raja kot posojilo na nduoa praproslo avansa. Na sliki dal pogodbe, ki so (a prejefi delavd Biva hiš. rali pûso)iJo vrniti, pa pravi, da je delodajalec poleg posojilnih pogodb pripravi] tudi sporazum oziroma dogovor, s katerim se je obvezal, da se bo poračun izvrSil takrat, ko bo sam poplačal dolgove Biva hiš do delavcev. Zakaj ne stečaj? Nekateri delavci so Še vsee* no prepričani» da bi se nji-hove težave bolj enostavno in pregledno rešile skozi stečaj. Zakaj ga Cater ni podprl? »Ker nismo videli garan-dje zd poplač! i o terjatev, saj so Biva hiše zadolžene do te mere, da dejansko razpoložljive stečajne mase, s katero bi lahko poplačali delavce, ni.« S podobnimi besedami )e delavce mililo tudi vodstvo podjetja Biva pro in Biva biš. Le da so ti dodali Še trditev, da je jamstveni sklad prazen, zato iz njega ne bi delavci kljub stečaju dobili ničesar. .Določeni so tem obrazložitvam, ki ne vzdržijo presoje. celo verjeli. »Jamstveni sklad ni prazea. vsi. ki so do sredstev sklada upravičeni. !e-te prejmejo,« so nam Še enkrat pojasnili na Javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS. Četudi podjetje, ki bi bilo v stečaju, ne bi imelostečajne mase, bi delavci vseeno prejeli sredstva iz jamstvenega sklada. Dobili bi torej izplačilo do višine 4,5 miminalne piače. Sedaj pa imajo kredit, za katerega nekateri pravijo, da jim ga ne bo treba poravnati, drugi pa opozarjajo, da v posojilni pogodbi nikjer ne piše, da ga kdaj ne bo treba vrniti... ROZMARl PETEK D/îf Žlahtnim kovinam pristrigli Icrila Dogajanje na svetovnih kapitalskih tigih se je po izredno dobrih makroekonomskih podatkih v ZDA obmiio v ne-^tivno smer. Vendar so tečaji delnic do konca tedna prak-tično nadoknadili izgubljeno. Medtem je zanimivo dogajanje okrog ameriškega dolarja. Njegova vrednost se je začela krepiti pred dobrim tednom in je vprimerjavi z evrom dosegla raven z začetka novembra. Rast dolaija je vplivala tudi na znižanje cen surovin. Tako je vrednost 159-liirskega soda nafte v enem tednu upadla za 6 odstotkov. Za skoraj desetino pa se je pocenilo zlato. To seje zgodilo potem, ko je njegova vrednost narasla do 1.226 dolaijev za unčo. Dobičke so vlagatelji unovčevali tudi pri srebru, čigar vrednost se je znižala za 9 odstotkov. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 7.12. IN 11.12.2009 OzĐikft hM EMtirits^sj PrttcnttvtEUR acG Cinkarna Cells Q.OO 171.10 • 0.00 cm Cetis 0.00 0.00 0.00 GBV6 GorBnjB 12,49 S9,90 -5.52 Pili) Prvovsraa Laiko 24,50 4.dO ^ -6.13 JTKG JutBks 39,90 9.80 ^ 2.31 FTOG Etol 130.00 4.80 ^ 2,36 V isto smer kot žlahtne kovine so se gibaii lečafi tudi na ljubljanski borzi. Tako je vrednost osrednjega borznega indeksa SBl TOP v enem tednu upadla za 2,9 odstotka. K padcu so precej prispevale delnice farmacevta Krka. Te delnice so se pocenile za več kot 5 odstotkov. Okrog te panoge je zanimivo to. da so v multinacionalki GlaxoSmith Kline napovedali, da namerava družba Siriti svojo farmacevtsko dejavnost na trgih razvijajočih držav. Napovedano širitev nameravajo izvesti tudi s pomočjo prevzemov. INDEKSI MED 7.12. IN 11.12.200d Indtk* Zftdn^ttte] SBÍ20 4.G67.69 -2,63 Izkoristite priložnost in vplačajte v 5URIKA vzajemni sklad brez vstopnih stroškov do konca tega leta. ROMAN GOMBOC borzni posrednik IIJRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, iOOO Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Božićnice tistim z dobrimi plačami IXidi letos na Ceijskem prav veiiko božičnic ne bo. Bo pa večina podjetij poskusila izkoristiti vse načine izplačil, ki sicer niso obdavčene. Tako bodo delavci prejeli poračune prehrane» prevoza in razliko do polnega regresa, opažajo sindikati. Nekaklen denarni dodatek, ki se mu ne bo reklo božičnica, so že napovedali v Novemu. Nekaj malega, spet ne v obliki božićnice, naj bi svojim delavcem decembra primaknili v Celj* skih mesninah. Za ostala podjetja sindikati še nimajo podatkov. Sicer pa je tudi v preteklih letih veljalo, da božični-ce in trinajste plače i^lačujejo le v dobro stoječih podjetjih, torej tam> ^'er so plače îe med letom nad povprečjem. RP V Radečah pol leta mir Radeški papimlčarji so v pet^ podpisali sporazum, s katerim sta zadovoljni tako pogajalska kot delodajalka tíran. Kot je povedal predsednik sindikata Pergam v podjetju Stane Klandek, so v 95 odstotkih uspeli s svojimi zahtevami. Delavcem iz najinih tarihiih razredov se bo plača dvignila za več kot 100 evrov bruto, delavcem z višjih tari/nih razredov pa za nekaj manj kol lOO evrov bruto. Dogovorili so se tudi za Izplačilo božičnice, znašala naj bi 70 evrov nelo. Dogovorjeni sporazum, po kata^m v podjetju res skoraj ne bo več niko^, ki bi prejel manj kot SOO evrov neto, bo veljaj pol leta. * RP NAKRATKO Era pomaga Makedoncem Skupina Era je skupaj z makedonskim ministrstvom za gospodarstvo v Skopju, kjer je Usmica sejma, pripravila tridnevz^ Mednarodni sejem fínanc, poslovnih možnosti in gospodarskega razvoja Finexpo. Na njem je bilo prisotnih 23 bank, zavarovalnic in dni^ finančnih inštitudj» udeležili so se ga mdi slovenski gospodarstveniki. Direktor sejma Gvido Om- ladič meni, da lahko h gospodarskemu razvoju Makedonije s svojimi bogatimi izkušnjami in strokovnjaki, delovanjem v Evropski unijj in Natu ter na osnovi dolgoletnih odnosov s to državo, veliko prispeva tudi Slovenija. Cetis za makedonsko loterijo Celjski Cetis je pred kratkim dobil nov posel v Makedoniji. Za makedonsko držav* no loterijo bo natisnil dva milijona srečk. Posel je pomemben tudi zato, ker so si s tem odprli pot na tla bivše Jugoslavije, Še posebej na področju iger na srečo. RP Cajzek o dvorcu še premišljuje Šmarski dvorec zanima GIC Gradnje, vendar imajo več resnih pomislekov - Hoče občina preveč? Za dvorec Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah, ki )e na prodaj, se je občina v Četrtek odpovedala svoji predkupni pravici v korist grad-benega podjetja GIC Gradnje iz RogaSke Slatine. Direktor GIC Gradenj Ivan Cajzek ima očitno resne namene, vendar namerava najprej rešiti već odprtih vprašanj. Najširša javnost že dve desetletji pričakuje, da bo v Jel-šingradu nastal turistični raj za igralce golia, kar naj bi šmarčanom prineslo pospešeni turistični razvoj ter nova delovna mesta. Poleg rešitve zapuščenega izjemnega kulturnega spomenika, ki je poseben zaradi orientalskih prvin, seveda. TVeba je poudarili, da bi bila za dvorec Jelšingrad, ki sameva že več desetletij, to, da se v njegovo reševanje vključijo GIC Gradnje, zaenkrat daleč najboljša mogoča rešitev. Cajzka v Obsote-Ij u vsi poznaj o kot res nega poslovnega človeka, ki )e délai s svofim podjetjem precej v Šmarju pri Jelšah, po vsej Sloveniji gradil različne turistične objekte ter obna\djal kulturne spomenike, med njimi rogaški dvorec Strmol. Poleg tega je navdušen goifist. Ivan Cajzek Kot smo poročali, nepremičninska družba Renes prodaja 90-odstotni solastniški delež Georga Zečeviča iz Švice na tem kulturnem spomeniku. za katerega se je pojavilo slatinsko podjetje kol interesent. Občinski svet Šmarja pri Jelšah, ki je dal v Četrtek GIC Gradnjam predkupno pravico za nakup dvorca, je sklenil, da mora morebitni novi lastnik dvorec Jelšingrad obnoviti ter v njem poskrbeti za turistično gostir^ko dejavnost» ki bo služila za potrebe velikega igrišča za golf ob dvorcu. Prav tako mora javnosti omogočiti oglede dela notranjosti ter dovoliti kulturne prireditve ter po možnosti še poroke, zahteva občina. Dvorec Jelšingrad je na prodaj za 343 tisoč evrov, vendar bo moral bodoči lastnik vložiti v obnovo od 4 do 10 milijonov evrov (poznavalci omenjajo različne številke]. Za stare graščine po Sloveniji, ki jih je kolikor hočešr kupci ne stojijo ravno v vrsti. Še najmanj v Času gospodarske krize. Z dvoriKa dvorea Jelšingrad, ki sameva dolga leta. V Šmaiju pri Jelšah pričakujejo tod že dve desetle^i razmah turizma z igriščem za golf ter hotelom za golfisle. Trenutno so rešitvi problema razmeroma blizu. V šmarskem občinskem svetu se le redki svetniki zavzemajo, da naj bi dvorec kupila in obno\ila občina, vendar niti župan, navdušen kul-nimik Jože ČakŠ (skupaj z večino svetnikov), nad tako drznim projektom za občino ni ravno navdušen. Potem bi bilo seveda bistveno manj de-narja za različne druge potrebe. Med redkimi sveuiiki, ki se zavzemajo za občinski nakup, je velik štajerski trgovski podjetnik Franc J^er, ki med dnigim pred]aga,*da bi občina v JelŠingradu uredila načrtovani muzej baroka. Župan odgovarja, da to niti ni mogoče, saj je občina denar za ureditev muzeja baroka prejela že za drugo lokacijo. Občina pretirava v GIC Gradnjah opozarjajo, da se za nakup Jelšin^ada še niso dokončno odločili. V zvezi z Jelšingradom ter naložbo v igrišče za golf se seveda poraja vrsta različnih vprašanj, ki jih bo vsak preudaren investitor temeljilo preučil. GIC Gradnje seveda ne bi bile tako uspešno podjetje» če bi bili tam zaletavi. Direktor Ivan Cajzek potrjuje, da so izrazGi pred mesecem dni resen namen, nato so v Renesu pohiteli ter zaprosili občino za odločitev o predkupni prà-vid. »V tem času opravljamo natančno analizo ter predračune v zvezi s potrebnimi vlaganji v ta objekt ter seveda v zvezi z vsebinami, ki sovpadajo,« potrjuje direktor. Preden se bodo dokončno odločili morajo opraviti pogovore z golf klubom ter urediti medsebojna razmeija z občino, zavodom za varstvo kulturne dediščine, skladom kmetijskih zemljišč... V GIC Gradnjah prav tako še ugotavljajo» če ima dvorec dovolj funkcio- nalnega zemljišča» dovolj možnosti za parkiranje, kako je z urejanjem parka in podobno. »Dvorec brez igrišča za golf ne pomeni veliko 1er obratno.« je kratek in jedrnat direktor GIC Gradenj. Glede na to, da solastnik JelŠIngrada Dimitrije Djo-kič iz Ljubljane svojega 10-odstotnega deleža ne prodaja, je občinska uprava pridobila informacijo, da se že vzpostavlja fizična ločitev njegove skupne lastnine z Georgom Zečevićem. Tako naj bi Djoklč postal v JelŠingradu lastnik stranskega» gospodarskega objekta, ki je tik ob dvorcu. TUdI zahteva občine, da mora biti del obnovljenega dvorca na razpdiago najširši javnosti za oglede in prireditve, za nobenega investitorja iz gospodarstva ni ravno mikavna. Občina očitno veliko zahteva ter investitorju nič ne daje, z izjemo predkupne pravice. Noben lastnik stavbe ne more biti ravno navdušen, če se bodo po njegovih prostorih (hotelu) sprehajali neznani ljudje ter morebiti ceJo vznemiijali nj^ ve goste, golfistein raáJičnepomem-bneže. Direktor Ca jzdc o tem konkretno ne govori, iz njegove okolice pa je mogoče slišati, da naj bi imel največji pomislek ravno zaradi tega. In kdaj naj bi búo vse jasno? «V tem trenutku še ne moremo reči, da je odločitev dokončna, delamo pa intenzivno. Upam, da bomo prišli do zaključnih odločitev v kakšnem mesecu dni,« odgovarja direktor Cajzek. V tem trenutku je vsekakor potrebno preudarno občinsko ravnanje, saj ŠmarČani zlepa ne bodo našli tako zanimivega investitorja. Zato, da ne bo kupil Jel-šingrada na koncu koncev kakšen bogat ter nerazgledan tujec, ga obnovil na primer s plastičnimi okni (kot se je zgodilo pred nekaj leti z gra- dom Tabor pri Vojniku), odstranil zanj »moteče« freske ter zaprl celo pogled na svoj dvorec... Po eni strani je res, da spomeniško varstvo oa primer vrtnarjem zaščitenih starinskih paikuv prepoveduje novejše sorte vrtnic, po drugi strani pa si lahko nekateri graditelji privoščijo Čisto vse. BRANE JERANKO Cesto proti Goltem so odprti »spodaj«* pri gostišču Vid, druženje pa nadaljevali na sredini, v Šmifvelu. Cesta za prihod V Mozirju so v nedeljo uradno odprli veČino cestne povezave preko šmihe-\a do Alpskega vrta oziroma smučišča na Golteh. čeprav je obnovljena in dograjena celotna cesta, so predali namenu ll-kiJome-irski odsek do Planinske ravne, ki ga je s pomočjo Evrope poplačala Občina Mozirje, zadnji odsek pa bodo uradno odprli prihodnje le-tç, ko bodo polagali temeljni kamen za gradnjo novega hotela na Golteh. Celotno cesto nekako delijo v Štiri dele» in pn gradnji tretjega dela od kmetije Gostečnik do Planinske ravne je priskočila na pomoč Evropa z dovolj denarja, da so ga nekaj porabili tudi za urejanje spodnjega dela. Zadnji del ceste od Planinske ravne do Alpskega vrta je v sodelovanju z mo-zirsko občino financirala premogovnikova družba PV Invest, sicer večinski lastnik Gorskega centra Golte. Gre za eno najpomembnejših cest v tem predelu, ki bo služila potrebam občanov Štnihela, seveda pa na; bi precej razbremenila nihalko in omogočila boljšo dostopnost do centra na Golteh. Skupna vrednost opravljenih del je presegla milijon evrov, je povedal « • IZJAVA TEDNA »Samo sanitarne inšpekcije ni bilo, druge inšpekcijske službe pa najbrž čisto vse.« Mozirski župan Ivan Suhoveršnlk ponazarja, kdo vse si ogleduje gradnjo cest mozirski župan Ivan Suho-veršnik, ki je domačinom zaželel, da bi se varno vozili po obnovljeni cesti. »Ta cesta je doslej velikokrat služila za izhod iz Šmihela, sedaj želim, da jo uporabljate za prihod - za vrnitev domov, seveda pa tudi za prihod gostov, saj se bosta v kraju lahko razvijala turizem in kmetijstvo,« je poudaril Suhover-šnik. Mozirski župan je Še omenil, da je bilo potrebnih veliko pogovorov in dogovorov, gradnja oziroma obnova pa se je precej zavlekla zaradi pritožb pri izbiri izvajalca. Cesto proti Goltem je gradilo podjetje Grobelnik, potrebne papirje pa je pregledovala celo državna revizijska komisija. Domačinom je varno vožnjo poieg Antona Grobelnika zaželel tudi Emest Kovač, direktor centra na Golteh, nedeljsko druženje pa so zaključili v šolski dvoraru v Šmihelu, s či- mer so domačini pokazali, kako velika pridobitev je prenovljena cesta za kraje nad Mozirjem. US Lepši časi za kolesarje Za gradnjo petih kolesarskih povezav v Sloveniji bo s (Mmočjo evropskih sredstev, v okviru finančne perspektive 2007-2013, zagotovljenih osem milijonov evrov. Med petimi povezavami v državi je predvidena enostranska dvosmerna kolesarska steza Rogaška Slatina-Podčetr-tek-Bistrica ob Sotli. Tam trenutno gradijo 1»5 kilometra dolg kolesarski odsek Podčetrtek-lmeno, pomagajo pa si s sredstvi iz evropskih skladov. Na tem odseku se bodo dela v skupni vrednost 0,5 milijona evrov končala predvidoma prihodnje leto, pravijo v republiški direkciji za ceste, kjer so načrtovane državne kolesarske povezave predstavili na novinarski konferenci. V zvezi z nadaljnjimi deli na kolesarski povezavi Rogaška Slatina-Podčeuiek-Bisirica ob Sotli je kot kaže še veliko neznanega. »Dinamika izgradnje kolesarske povezave v celoti je odvisna od prilivov državnih in občinskih proračunskih sredstev v naslednjih letih,« skopo odgovarjajo iz direkcije ter dodajajo, da je v bližnji prihodnosti načrtovano nadaljevanje izgradnje kolesarske povezave skozi Rogaško" Slatino proti mejnemu prehodu Rajnkovec. V celoti načrtuje država po Sloveniji omrežje z 2.700 kilometri državnih kolesarskih poti, ki ga nameravajo zgraditi v 25 letih. novltednlk www.novitedmli.com Največ za nov vrtec in čistilno napravo Na novembrski seji občinskega sveta Občine Vojnik je bilo kar nekaj »kresanja« zaradi proračuna za leto 2010, medtem ko so na zadnji seji DiinuU četrtek sprejeli predlog odloka. »Ta pomeni osnovo za nadaljnje delo in je zasnovan v realnih okvirjih,« pravi župan Beno Podergajs. »Sedem milijonov evrov je zgornja meja prihodkov, ki jih občina trenutno lahko dosega, verjamem pa, da bomo z dodatnimi sredstvi, ki jih bo ta proračuň omogočil, tega še nadgradili in s tem tudi občinske projekte. Prija- viti se nameravamo namreč Še na kar nekaj razpisov.« Pri naložbah bodo največ namenili za nov vrtec v Vojniku, na komunalnem področju pa za Čistiino napravo oziroma tudi za kanalizacijo. Predsednik KS Nova Cerkev Slavko Jezemik proračuna ni podprl in je bil nad njim vidno razočaran. »Pričakujem, da se bo v rebalansu marsikaj zgodilo, kajti v tem proračunu ni vseh tistih postavk, ki smo jih načrtovali v naši krajevni skupnosti, tako da sem razočaran in nisem glasoval za ta pro- račun.« Prvi je, kot pravi Je-zernik. Se vedno vodovod Hrenova, ki bi se naj uresničeval iz rebalansa v mesecu marcu. »To je pomembna zadeva za naše krajane, ki so svo; delež že vplačali in so upravičeni, da se čimprej pri klopi jo na javni vodovod. Upam, da bo rebalans uspe-Seo tudi za druge krajevne skupnosti, ki niso toliko dobile. Zaradi pomanjkanja sredstev je težko sestavljati proračun.« Z zadnjim stavkom sta se strinjala tudi pred-sednika KS Vojnik in KS Frankolovo. SB Gostovali v Rusiji Folkloristi KĐ Anton Tanc Marija Gradec so se vrnili ÎZ Rusije, kjer so sodelovali aa 11. Mednarodnem festivalu folklore In-terfolk v Sankt Petersbur-gu. V festivalnih dneh so nastopali tudi na različnih šolah in fakultetah. S folkloristi evropskih in azijskih držav so se družili in si izmenjavali izkušnje. »Zanimivo je bilo spoznavati dnige kulture, noše in glasbila,« pravijo. Sklenili so nova prijateljstva in si tako odprli nove poti za sodelovanje. So pa opazili, da Slovenijo še vedno zelo pogosto zamenjujejo s Slovaško. Sama turneja je bila za folkloriste iz Marija Gradca nepozabna tudi zaradi postankov in ogledov zanimivosti držav, skozi katere jih je peljala pot. Med drugim so si ogledali Auschwitz in romarsko središče Jasna Gora na Poljskem. Večji postanek so imeli tudi v glavnem mestu Litve. V petih dneh bivanja v Sankt Petersburgu so si ogledali mesto podnevi, pa tudi ponoči in se vozili pa reki Nevi... Na povratku so v nočnih u^ah doživeli Talin in z daljšim postankom v Rlgi zaokrožili potovanje skozi baltiške države. Namočili so roke in noge v razburkano in mrzlo Baltiško morje. V Gdaňsku na Poljskem so nekajurni postanek preživeli s Slovenko, ki tam poučuje slovenščino in skrbi za folklorno dejavnost tamkajšnjih štu-. dentov. Naslednjidaljšiin tudi zadnji postanek so imeli v Pragi, kjer so si ogledali le njene zanimivosti in vse bolj razmišljali o snidenju z domaČimi. Enajstdnevna turneja bo marijagraSkim folkloristom ostala v lepem spominu in ver-jamejo. da jih bo pot kmalu popeljala Še na kalano gostovanje. Na tem mestu se tudi želijo zahvaliti vsem donator-jem, ki so jim priskočili na pomoč in jim omogočili gostovanje. Hkrati pa vabijo nowe plesalke in plesalce ter godce, da se jim pridružijo- Se posebej vabilo velja vsem nek-danjim folkloristom, ki so si vzeli premor in bi mogoče po-novno našli Čas za ples. Pridružite se jim lahko vsak petek ob 20. uri v domu kulture n^ Marija Gradcu. BA MarijagraŠki folkloristi so sodelovali na Mednarodnem festivalu folklore v Sankt Petersburgu. novi tednik H KRAJEV Čeprav peipot od Nove vasi do Šmartinskega jeiera še n povsein dokončana, je na njej že preeej živahno. Pešpot postaja priljubljena promenada Reipot od Nove vasi do Šmaitinskega jezera }e dasti ob koncih tedna že polna sprehajalcev, čeprav še ni povsein dokončana. Zaključena bi sicer morala biti konec novembra» vendar se je nekoliko zapletlo pri gradnji manjSe brvi Čez Koprivnico. »Kar se nas in izvajalca tiče, bi pešpot že iahico bila gotova, vendar od Arsa ne dobimo soglasja za gradnjo brvi. Upam. da se bo tudi to Čimprej uredilo, da bomo čim-pre/ dobili stavbno pravico za postavitev brvi in da bomo pešpot lahko kmalu v celoti predali namenu,« pravi direktorica Za--voda Celeia Celje Milena Čeko Pungart-nik. Ostali del poti je že zgrajen. Prvi del poti je tudi že asfaltiran, ob njej pa je postavljena zaščitna ograja, kot je bio načrtovano. Ureditev pešpoti bo Mestno občino Celje stala približno 1,1 milijona evrov, za kar je uspela pridobiti tudi 578 tisoč evrov evropskih sredstev. BA, foto: SHERPA Koncert za praznik Občina Braslovče je na tretjo adventDo nedeJjo pripravila v Športni dvorani Braslovče tradicionalni bo-žično-novoletni koncert. Številnim obiskovalcem sta se predstavila 80-čIanski Pihalni orkester Zarja iz Šošta- nja, v katerem nastopa tudi nekaj Braslovčanov, in ansambel Alpski kvintet s pevcema Heleno Gril in Miranom Šu-mečnikom, prireditev pa je domiselno povezovala Bernarda Žam. Zbrane je nagovoril rudi braslovški župan Marko Balant, ki se je nastopajočim zahvalil za odličen nastop, hkrati pa poudaril pomen tovrstnega druženja, ki ljudi povezuje v veselj u in dobri voiji ter utrjuje medsebojno povezanost- TT Vodni stolp obnavljajo Vodni stoip v Celju bo dobil novo streho. Ta je že postala nevarna, saj je z nje padala opeka, zato so se v Pokrajinskem muze* )u Celju, ki ima Vodni stolp spet v upravljanju, odločili za interventno sanacijo strehe. Sredstva zanjo v višini okoi! 30 tiSoč evrov je za- gotovila mestna občina, nekaj pa je prispeval muzej. Pri obnovi sodeluje tudi zavod za varstvo kulturne dediščine. Vodni stolp nameravajo v prihodnje v celoti obnoviti, v njem pa urediti muzejsko postavitev. Za obnovo stolpa namerava Pokrajinski muzej Celje prihodnje leto kandidirati tu- di na razpisu za državna sredstva. BA Foto: SHERPA wiim.iiovitednlk.com f mmm^mm V četrtek; 17» decembra, po 20. url, bodo Planet Tuš napolnili smeh, dobra volja in ščepec ironije. Stand up komiki skupine B&B shov^ so pripravil nov stand up comedy program. Miki Bubuij in Ranko Babič vas bosta popeijala stran od vsakodnevnih težav, skupaj z vami bosta razbijala tabuje in vsakodnevne probleme predstavila %k02i prizmo humorja. V soboto, 19. decembra, nas bo ob 10. uri obiskal Božiček. Vs), ki verjamete v pravljice boste z Milko Minko praznovali rojstni dan ter ji pomagali priklicati novo leto in Božička, ki bo za vse najmlajše prinesel velik koi daril. K<0 N GER4Tl0:R-K€SiTiRmwKi(D:R<^^ V torek, 22. decembra, ob 19. uri. vas bomo v božično-novoletno vzdušje zazibali s koncertom orkestra AKORD. Pridite in si polepšajte praznični čas z najlepšimi domačimi in tujimi božičnimi pesmimi In napevi. dariin^bon - Super ideja za zabavno darilo hiMliii aa^ ^ ^Ihms (iMte DI«riliniib:0:NI v Planetu Tuš vam na pomoč priskočimo tudi. če ne veste, kaj bi za prihajajoče praznike podarili svojim najdražjim. Razveselite jih z DARILNIMI BONI ZA KINO ALI BOWLING in jim tako pričarajte najlepši, nepozaben večer v dvoje ali v družbi. Več informacij dobite na blagajni kina, na recepciji bowlinga a!i na vAVw.planet-tus.com. Na Planet! jfcr Praznično obarvano dogajanje v Planetu Tuš! ww^^.planet-tus.si tus Kjer So zvezcie domu 8 IZ NđllH KRAJEV hoví tednik Pravljična dežela in sejem Zodprtjem Pravljlčnede-žele in z božično-novolet-nim sejmom se v petek v Celju začenja vrhunec prireditev letošnjega Pravljičnega Celja. Pravljična dežela bo ^instvena slovenska dežela, v kateri bodo lahko otroci vsak dan do novega leta brezplačno . vstopili v decembrsko pravljico. Kot vedno bodo Pravljično deželo tudi tokrat postavili v središče mesta, na Glavni trg, kjer bo odprta vsak dan do 31. decembra med 10. in 12. ter med 17. in 19- uro. Že v prvih dneh v Pravljični deželi pričakujejo več kot petsto otrok. Tradicionalno bodo po deželi vodili pravljične vile in drugi junaki, na voljo bodo pravljični cekini, za katere bodo otroci lahko dobili pravljične napitke In sUlčice. Lahko se bodo tudi popeljali s pravljično kočijo, zajezdili pravljične konjičke in svoje želje zaupali Božičku ali dedku Mra- zu. Ob popoldnevih si bodo lahko ogledali nastope celjskih osnovnošolcev ter prisluhnili mnogim glasbenim gostom. Tudi posebnih vilinskih presenečenj ne bo manjkalo. Pravljična dežela se bo zaključila z otroškim silvestrovanjem z odštevanjem točno opoldne. V petek svoja vrata odpira tudi na novo zasnovan bo-žično-novoletni sejem v središču mesta, ki ga je letos pod svoje okrilje prevzel Zavod Celela Celje. Obljubljajo, da bo sejem tokrat povsem nekaj drugega, kot je bil prejšnja leta. Več kot trideset razstavljalcev \z različnih koncev Slovenije bo ponujajo unikatne izdelke iz lesa, keramike, stekla, zeliščne izdelke, pa tudi pletenin in sladkih razvad ne bo manjkalo. Tako vsaj obljubljajo organizatorji. Sejem bo odprt vsak dan do 31. decembra med 10. in 19. uro, BOJANA AVGUŠTINČIČ Šentjurčani nazdravljajo s čajem v Šentjurju so se odzvali na poziv ministrstva za promet, da na otvoritvah, predvsem so imeli v mislih cestno infrastrukturo, ne bi več nazdravljali z alkoholom. Republiška direkcija za ceste je tako opozorila na novo filozofijo Vizija nič, s katero želijo Siriti sporočilo, da alkohol in udeležba v prometu ne sodita skupaj. V Obči- ni Šentjur so prisluhnili pobudi, dá ob organiziranju otvoritev ne bi nazdravljali z vinom, Ob zaključku projekta ureditev avtobusnih postajališč na odseku šentjur-Čmo- lica so tako župan Stefan Ti-sel, predsednik KS Šentjur -Riinik Branko Slomšek ter ostali prisotni nazdravili kar s čajem. PM Sveta družina pod hmeljno kobulo V dvorani gasilskega doma v DreŠinji vasi so v nedeljo odprli Šesto razstavo jaslic z naslovom Jaslice Savinjske doline. Razstavo so pripravili vaš-čani ter člani PGD Drelinja vas in IXíristiČnega društva í^ tfovče. Številne obiskovalce, ki so se zbrali na otvoritvi, je najprej nagovorila predsed- nica T D Petfovče Marjeta Grobler, o sami razstavi pa je govoril Jože Stepišnik, ki ima pri njej največ zaslug. Poudaril je, da letos sodeluje 34 razstavljavcev jaslic od blizu in daleč. Tako, kot so različni kraji, od koder prihajajo razstavljavci, so raz-Dčne tudi njihove jaslice. Jaslice je blagoslovil petrovš- K J m ■ré .r P ^ JoTe Stepišnik 2 jaslicami, fci jih je izdelal v deblu drevesa. ki župnik, pater Ivan Arzen-šek, prireditev pa so s pesmijo zaokrožili Člani vokalne skupine Candela iz Petrovč in Aljaž Stepišnik s kitaro. Razstava bo odprta še v soboto in nedeljo, 19. in 20. decembra, med tednom pa po dogovoru. TT W Slikanice za otroke Brinove zgodbe Maruša Mavsan Urška Jekler ' v Slikanicah z nastovom BRINOVE ZGODBE, ki so namenjene tako najmlajšim kot malo starejšim otrokom, lahko siedimo dogodivščinam malega Brina, simpatičnega, prebrisanega in tudi malce nagajivega dečka, ki kot mnogi njegovi vrstniki živi v stanovanjskem bloku, tiodl v vrtec in na zanimiv način spoznava svet okoli sebe. V slikanici z naslovom BRIN IN AtEKS AFRIKA se sreča s sneženim možem in njegovo največjo željo - obiskati Afriko, ta se na koncu tudi uresniči s pomočjo dedka Mraza. V knjigi z naslovom BRIN IN ZAJEC KAROLse Brin s svojim strahopetnim prijateljem zajčkom Karolom odpravi na pustolovščino ~ )z teme pod postetjo reiiCa nekaj najljubših drinovih igrač. V tretji knjigi BRIN IN POSKOČNI )AN pa se deček odpravi z mamico v mesto, kjer pa se v vrvežu izgubi, reál pa ga' brezdomni ulični gfasbe-nik Poskočni jan, ki postane njegov novi prijatelj. Slikanice veUkega formata (210 X 280 mmK trda vezava Cena posamezne slikanice: 15 € Çena kompfeta: 36 € NEVIODUNUM Knjige iz Posavja Založba Neviodunum, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krsko Tel. 07 49 05 780 - Fax: 07 49 05 781 marketing@posavje.info • www,nevlodunum.si - www.posavje.info. Proslavili vselitev v nove prostore v Centru za varstvo in delo Golovec so minuli teden pripravili dan odprtih vrat. Varovanci vseh enot so se predstavili s kulturnim programom, obiskovalce popeljali po delavnicah, na katerih ustvarjajo, ter jim na ta način približali življenje v enotah centra. Varovanci enote Ljubecna so ob dnavu adprtih vrat pripravili pester kuJtumi program, v katerem ni manjkalo plesa in glasbe. t>Skrbimo, da imamo sobe vedno pospravljene/c sta v en glas dejali Francka In Tina. V njih je res kot iz škatlice. Obiskali smo enoto naLju-bečni, ki so jo odprb februaifa letos. Tam so imeli v sredo še dodaten razlog, da svoja vrata odprejo obiskovalcem, saj so hkrati proslavljali tudi vselitev v nove prostore. »Prve mesece smo imeli Še veliko deb s selitvijo, zato smo z otvoritvijo maio počakali. Kar se mi ne zdi niČ narobe, saj so prostori v tem času že dobili dušo,« pravi vodja enote Barbara Bizjak Žerjav. Varovanci so nam ponosno razkazal! svoje prijetne in lepo urejene sobe ter pokazali, kaj vse so se že RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za i/elif?e in male ^oópodinj o d i nie! maiike^mk kk^: y 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR .f jS s i A i/ii"\l'f fi'il/>s- 9 .Il III ■S-g S - e me KJ, L LL ft -l -•"ir _ ili Podpiseni nostov: Informacije: 03/4225-100 NARaClliNICA^ M^rtUIew imtUm neptekIiDno narocsn nepreklicno naročam luprek^iei^o naročam ImmpletoyirabJma v AKCUSKI PROD/Ut naročil dve. dûbii po ceni 20 íUH poitnina) izvodov t) EUn 28 inrotf (t poitnina). izvod&v knjige Kuharate feukva-vladanja, shtaniavania in »mrtovaníe živil po canî 7,93 EUR 2B irvod [* pohninal, uvodov ki^lge Zdravilna žtfilža. êait in fca|ne rwelanitt po ceni KI EUR n Uvod {•* poltnine). Naro^iintto po!l|(a ne naslov: K7SiRC d.o o.. Pnismova 19.3000 Celje ^^^ naučili. Predstavili so se s plesno in glasbeno točko, dekleta $o prebirala $pise> ki so jih ustvarila v literarnem krožku. Ob tem so pripravili $e razstavo fotografij, ki so nastale v fotografskem krožku» in druge iz- delke, ki so naslajali pod njihovimi rokami. Kot so nam zaupali varovanci, jim v centru nikoli ni dolgčas. Dopoldne ve preživijo v različnih delavnicah, popoldneve pa si zapolnijo z druženjem» gledanjem televizije, družabnimi igrami in podobnim. V enoti na Ljubečni, ki je prilagojena invahdnim osebam Ln osebam s poškodbami glave» je U'enutno 29 varovancev. BA, fotoi GrupA Šentjurčan skozi karikaturo, glina za povrh Lokalni Časc^ns Šentjurčan je svojo desetletnico izhajanja praznovai delovno. Uredništvo jo je obeležilo z otvoritvijo razstave Šentjurčan skozi karikaturo, glina za povrh v [pavčevi hiši> kjer se bosta do koncđ februarja predstavljala avtorja Hinko Pap ter Mihele Jezemik. Pap, katerega orodji sta svinčnik in flomaster, s Šent-jurčanora kot karikaturist sodeluje že ves čas izhajanja. V tem času je narisal 362 karikatur, razstavil jih je 70. Avtor šentjurskega gii)a in zastave je nekoč urejal tudi prvo gasilo v občini Utrip. Ob otvoritvi pa se je takole pošalil: »Pravijo, da je jubileju Šent- jurčana posvečena ta razstava. Jaz jo s svojim deležem posvečam pristnemu in marljivemu malemu kozjanskemu človeku, ki ga poosebljajo nastopajoči Uki v mojih karikaturah oziroma šaljivih risbicah. Vsebino svojih karikatur skušam duhovito povezati z vsakdanjim življenj em na preprost, vsakemu razumljiv način. Upam, da mi to uspeva.« Očitno mu, saj je v vseh desetih letih vselej uspel nasmejati urednico ŠentjurČana Maríja-no Novak. K razstavi ob 10-letnici lokalnega časopisa so povabili tudi Mihelo Jezer-nik, unikatno oblikovalko gline in pedagoško vodjo ustvarjalnih delavnic za otroke. Pra- vi, da ima srečo, da je v poslovnem življenju lahko združila dve svoji veliki ljubezni: oblikovanje in delo z otroki. Prav otroci so njeno veselje že 35 let, 18 let pa z njimi sodeluje skozi likovne delavnice in delavnico oblikovanja gline, kjer jim z uporabo različnih materialov in likovnih tehnik omogoča, da si sami izberejo svoj najljubši medij za izra^-nje. V Ipavčevi hiši razstavlja izbor svojih unikatnih del. Ob otvoritvi razstave je Novakova nanizala nekaj spominov na ustvarjanje Šentjurča-na. Pridružil se jih je tudi Jože Mastnak • Marjan, nekoč pisec aforizmov - nekaj jih je nanizal tudi ob otvoritvi - sicer pa avtor križank. Obiskovalcem je zapel Še trio Dob-janski ven^li z dvema Članicama, nekdanjima sodelavkama Šentjurčana, Ano Pleme-nitaš ter Natalijo Plemenltaš Fuchs. PM Foto: CO Průnik Sen^urûna so prtulavili {i Im) Jrâ Msstnak • Marjan, urednba Marijana Novak ter svtoria razstave Hinko Pap in Mihela Jezomik 10 BBByfiviivosTi novi tednik ZA §ALO - ALI PA TUDI NE Konec sveta in ostale biblične nadloge Včasih je bilo vse lažje. V rimskem imperiju je gospodar mahal po sužnju, v srednjem veku graš-Čak po tlúčanu in vsem je bilo jasno, kdo se debeli in kdo mora garait Jn potem seje morah zgoditi to preklemano razsvetljenstvo. Nekaj okrogloličnih filozofov je začelo gmeti, da so tisti spodaj tudi ljudje in celo ne kaj veliko drugačni, kot so tisti pri vrhu. Samo bolj suhi da so in da ne berejo SchiUerja. Potem seje začelo. Ko so suhci začeli dûjemati. da niso več samo uporabno orodjè za svojo gospodo, so se začeli punti, revolucije in srednji sloji in kar ru)£nkrat je bila demokracija in svoboda za vse. Spominjam se šale o demokraciji. Muslimanski vernik vpraša verskega vodjo, kaj je demokracija Ta mu razloži s primero. Pravi, da demokracija pomeni, da gre vodja lahko na vrh minareta in lula po ljudeh spodaj, ti pa imajo isto pravico, da lulajo nazaj po njem. Nekako tako je tudi z dandanašnjo svobodo. Nekdo veselo lula po nas, medtem ko mi plešemo račke. Kakorkoli obračamo, smo zopet razdeljeni na kaste, le da tisti višji ne živijo več v gradovih, temveč v ličnih vilah na podeželju, imajo lepe otroke in se po nakupih vozijo z zasebnimi letali. Ostali pa smo pluge in kose zamenjali z enosobnim stanovanjem v bloku, in avtom niž- jega srednjega razreda Pa saj nam nič ne manjka. Lačni nismo, zebe nas tudi ne in radi hodimo s potovalnimi agencijami v Tunizijo. Nietzsche, filozof, ki je bil make manj okrogloličen kot njegovi predhodniki, je tovrsten sloj označil kot ovčke, kijihobvladujqo veliki fijnije. In vendar veliki fantje, kljub naravnemu talentu za ljenje na vrh preko hrbtov ostalih, ne Čatujo denarja Tivba ga je dobiti in ovčke, kljub temu, da ga vsaka posebej nima veliko, ga imajo skupaj prav slasten zalogaj. In namesto da bi zgornjim, kot bi se spodobib, dajali desetino, ga veselo skrivajo po nogavicah in ga porabljajo za položnice, šolske potrebščine in podobne neumnosti. Kako ga izpuliti, da bo tekel v pravi žep, so se spraševali veliki fantje, medtem ko so se s tesnobo v srcu ozirali po astronomskem računu za ogrevanje nove vile na Bahamih. Pravi blagoslov je bil pojav mer dijev. Ovčke so dobile radio, televizijo, Časopise in kino in ko je nekdo zakašljal v eter, ga je slišala cela &edicau Kdor je obvladoval medije. je lahko kašljal v mikrofilm, kolikor ga je bila volja in od silnega ktišljanja pa do prepričanja ovčk. da je prehlad pred vrati, je bil le majhen korak. Včasih so bile ovčke malo bolj naivne in so verjele mnfodnne vse- mu, kar so jim veliki fantje sporočali preko etra Saj veste, veliki Vodja vas ima rad. pralni prašek Pra-lex vas dela lepše in podobno. în tako so mase, poškrobljene s Pra-lexom. vzklikate velikemu Vodji, medtem ko so jih vozili na striženje. molžo ali v klavnico. Zdaj ni več tako enostavno. Velikih vodij je na pretek, praškov tudi in ovčke so že make zmedene, kateri je pravi. Tildi v klavnico ne gredo več rade s takšnim zanosom. In tako so začeli veliki fantje čedalje bolj kričati v eter, da bi zbudili otopele ovčke in preglasili konkurenco. In če mase že ne padajo več toliko na sladko šepetanje, padajo na strašenje. Ovčka bo hitro izpljunila denar, če bo s tem lahko zaš-titila svoje zdravje in udobno življenje. în, kakorkoli se že heàno sliši, odrekla se bo ce/o temu dvojemu, če jo boš prestrašil še make bolj. Saj veste, ko pokliče mati Do-m£>vina na boj proti Silam zla, řiŽ nobena žrtev odveč. No, in zdaj nas pač strašijo. Sporočajo nam, da smo debeli, grdi in neumni in že prekladamo naš denar v kozmetično industrijo. Sporočajo nam, da nas bo pobralo od prašiče gripe - aidsa. ebole. sar-sa, bolezni norih krav, ptičje kuge ... - in ovčke že izkašljujejo denar farmacevtskim korporacijam (ki so vmes kupile kozmetične gigante). Delavska malica (Foto: GrupA) Brez velikega avta je človek na cesti v stalni nevarnosti in ovčice se že vozijo naokrog z dvajsettonski-mi poltovomjaki, medtem ko si roke moneta avtomobilska in naftna elita (kije mes mimogrede kupila farmacevte). Thdi muslimani so erui samo zloba in fiintje že ko- rakajo z zastavicami braniti Zahod in širiti demokracijo (medtem kovlada, kijefunteposkUanafmn-tû, grizlja obložene kruhke na pikniku naftarjev). Se počutite make polulano? GREGOR JAZBEC Otvoritev dne 15. decembra, v Rogaški Slatini, Celjska cesta 13, Tuš center in knjižnica Zdaj tudi v vaši bližini ženske bunde razUčne kvant ffle. mođefi in bane. novi tednik RTAZA 11 . ^ i \ L Moški, ki ga je takole utrujalaTarra White, se ni nic pritoževal, ker je moral ležati na mrzlih tleh. Vagino v bateriji lahko nosite kar v torbi V postelji zaželeni predvsem Božički in medicinske sestre - La Tóya dobro spromovirala poklic pornese že drugi erotični sejem v Celju je minuli konec ted* na pokazal» da kriza ni udarila po pomograilji in da $e še ni bati, da bi tudi pomolgrald pred parlamentom v kratkem zahtevali dvig svojih plać. Več kot 12 tláoč obiskovalcev hale L celjskega sejma je namreč upravičilo ne ravno majhne honorarje pomozvezd-nic in zvezdnikov, ki so s svojimi éovi razgreli množico pred odri in stojnicami. Na parkiriščih celjskega sejma so stali tudi avtomo-bili iz drugih držav, kar pomeni. da luji ljubitelji erotike Slovenije tokrat le niso zamenjali s Slovaško. To je pozitivno, saj - roko na srce -tudj takšen sejem poskrbi za veliko reklamo naše države. Ko smo ravno pri' reklami: zlatega stojana, erotičnega Oskarja za dosežke v industriji za odrasle, je celjski galeriji Račka, ki je tudi prvi sloven- ski erotični muzej, tik pred nosom speljala La Toya. Pravijo ji prva slovenska pomo-zvezda in tako se je na sejmu tudi obnašala. Čeprav so'bili mnogi rruienja, da ji do Tar-re White in Angel Dark, ki sta bili tia sejmu v»prvem planu«, manjka še kar nekaj kilometrine. La Toya je domov odnesla ^ dru^ stoječi kipec, tokrat menda ravno zato, ker je v Kmetiji slavnih dobro spromoviraia poklic pornoigralke ... Že drugega pa zato, ker si lanskega na nek način deli s Celjanom Petrom Planinskom. Ta ga je dobi) za pomopodvig na celj- f skem Starem gradu, v katerem Je igrala La Toya. Morda kipec naslednje leto dobi skrbnik Starega gradu? Baterijska vagina v soboto so podelili tudi dva pomofikata Cberi: certifikata za kakovost), in sicer erotičnemu spletnemu por- Da bralke m bi bile prikra jiam. še en jekleni lepotec zanje.. La Toya. Je treba ie kaj pripisati? talu www.sloescortcom za oajizvimejšo spletno stran ter spletni trgovini www^dro-penis.si za zmagovalni izdelek na testu spolnih pripomočkov (andropenis je medicinski pripomoček za povečanje penisa, o.p.). »Z mislimi smo že pri prihodnji Erotiki 69 v lem 2010, za katero napovalujemo nove atraktivne vstííine in dopolnitev razstavnega dela sej ma, so zapisali organizatorji. Dopolnitev razstavnega dela sejma bi bila smiselna glede na nekatere komentaije obisko-v^cev, ki so bili nad letošnjim sejmom nekoliko razočarani. Pričakovali so namreč več stoj-nxc, VeČina obiskovalcev se je vanje dobesedno zakadila. Največ zanimanja j e bilo za vibra-torje. Eden takih je Lucid Dreams, ki sije pomofikat prislužil lani in Id so ga ženske v Evropi ra^lasile za najboljšega. Mimo^ede. stane nekaj manj kot 40 evrov Pri nakupu so bile najbolj pogumne ženske, moški so bili začuda nekoliko sfamežlji^^. Če pa so že kaj kupili za lastno uporabo, je bila to največkrat baterija, so nam povedali Pa ne navadna baterija, ampak tako imenovana Fleshli^ vagina» ki je menda uporabna na preprost način. Leodviješ jo... Zdaleč največ ljudi se je gnetlo (tako in drugače) pred dvema odroma, kjer so tudi bile razstavi javke, vendar nekoliko drugačne vrste... Nekatere so srečnežem v prvih ""vrstah delile tudi poljube in objeme, nekaj izbrancev pa se je lahko z njimi potilo tudi na odru. Se je pa na odrih dogajalo marsikaj ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Vagina v obliki baterijske svetilke je sla med moškimi najbolje v promet. Na stojnicah je bilo med najbolj prodajanimi stvamii ludi erotično perilo v stilu BoBcka. Takoj za njim je sledila oblekica medicinskih sester (pa na halja). Ne odpisujte Nareksove! Predrag Oačević se je vLjutomeru uspesnovmilv celjsko moitvo po poškodbi komolca. »Pogodbo imam poldrugo leto . fC v.14. krogu prve slovenske lige za rokometa še je bilo Celje Pivovarna Laško gost Ormožanov v Ljutomeru in tam zmagalo s S3:27 po devetih golih raz> položenih Alema Toskića in sedmih Nikole Kojića ter števUiiih obrambah Richarda Stochla (10) in v končnici Aljoše Rezarja (11]. Gorenje je bilo prosto. Celjani so zadržali Sest točk naskoka pred Koprčani. Trener Tone Ílselj je v tej sezoni brez ene same praske krmaril celjsko barko skozi čeri DP in pokala RZS. Obvladali ste tudi Ormo-žaoe, vaši zdesetkani zasedbi pa so nudili precejšen odpor, kajne? Do zadnjega kotička napolnjena dvorana je bila priča lepi rokometni predstavi. Veliko ljudi je ostalo pred njo. Tekma je bila zanimiva in odprta do zadnjih petih minul, potem pa so na§i igralci stopili na plin in jo zanesljivo dobili. Sicer smo vseskozi nadzirali rezultat in dvoma o zmagovalcu ni b:Ío. Na koga od vaših varovancev boste lahko računali jutri vZlatorogu proti lYI-mu, ki je vaš dolžnik iz prejšnje sezone, predvsem na celjskem parketu? Mislim, da bo nastopila »ljutomerska« zasedba, Na klopi je v soboto sedel Edi Kokšarov» čeprav še ni bil sposoben za igro. Na vsak način si želi zaigrati. Ne vemo še, kakšno bo stanje z Miho Gorenškom. Treba je reči, da smo na začetku sezone na prvem turnirju v Nemčiji odigrali zelo kvalitetno tri tekme v treh dneh, pa čeprav brez Pajota, Dikota, Branka. Marka» Reze in Raze (Pajo-viča, Ko zli ne, Bedekoviča, Koljanina, Rezarja, Razgor-ja. op. p.). Torej manjkalo jih je kar šest, neprimerno već, kot jih bomo morali pogrešati jutri. Že pred začetkom pogovora ste mi dejali, da nimate komentarja na govorice, namigovanja in sedaj celo že trditve giede vašega predčasnega odhoda - na celjsko klop naj bi sedel slovenski selektor, Hrvat Zvo- ToneFiselj Jutri se bo sestal upravni odbor RK Cei je Pivovarna Laško. nimir Serdarušič - iz Zlatoroga, zato zgolj vprašanje, kdaj se vam izteče pogodba s Celjem Pivovarno Laško, ko teče vaša druga sezona v klubu v tretjem mandatu s presledki? Moja pogodba se bo iztekla čez leto in pol... DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ SLAVKO KOLAR Na Veliki nagradi Tokia v judu 30 dominirali Japonci, Evropejci pa so osvojili 12 medalj, od tega dve tekmovalki celjskega Sankakuja. Lucija Polavder je bila cretja. Petra Nareks pa v kategoriji do 52 kilogramov celo druga. Varovanka trenerja Marjana Fabiana iz Železnega Je najprej premagala Romunko Ungureanu, nato je bila boljša od Japonke Watana-be, v tretjem krogu pa tudi od Francozinje Bonna. V polfinalu je ugnala Brazilko Mlrando» v finalu pa )e bila od Nareksove po ipo-nu boljša le Japonka Misa-to Na^mura. Vsi pristaši celjskega Juda upajo» da bo Petri uspela popolna vrnitev v svetovni vrh. in ludi Urški Žolnir, ki so ji pred dobrim mesecem operira- PetTB Nereks li vezi na obeh kolenih, pa je že trenirala v deželi vzhajajočega sonca. DŠ v Celju ne duha ne sluha o točkah i fan shop famshop mOHETHlKÛÎB'g fanshop ČUJE PILOUS!!) nm s f Kempa^ famshop bffe ôteditlk shop if^djoicelje dresi že oil 30eur_z wajcežeoj 9,99 eur ŠPORTIH COPATÍ že oil 35,76 EUR (a DRES ali MAJICA sezone 2009/10, z VAŠIM IMENOM ali PRIIMKOM! Mi TAKOJ! Dvorana Zlatorog Celje spletna trgovina www.rk-celje.si s KLUBSKA PRODAJALNA, I DVORANA ZLATOROG DECEMBRSKI DELOVNI C4S/RODAJALNE: VSAKA SOBOTA MED 8.00 IN 15J fanshop fan shop fan shop Ekjpt Pekarne Duh in Do-bovca sta biti v 11. krogu 1. lige mâiegâ nogometa po* lovičDo uspešni. Dobovčani so se z zmago povzpeli na 3. mesto» Celjani ostajajo nd zadnjem. V domači dvorani so morali priznati ogromno premoč Pun-tarju, ki je slavil z 10:1. Čeprav je bil rezultat v 19. minuti še vedno 0:0, je gostom iz Kobarida v zadnji minuti uspelo doseči kar tri zadetke in tako praktično že odločiti srečanje. Častni zadetek za gostitelje je v 35. minuti dosegel Matic Hudarin. Celjani so imeli v zadnjih krogih nekaj neugodnih tekmecev, v petek pa sledi ena od ključnih tekem. Gostovali bodo v Sevnici, kjer v boju za obstanek v ligi še kako potrebujejo zmago, Dobovec je pričakovano v Rogatcu premagal Ptuj (3:0), ko so zadeli Peter Stres, Rok Mordej in Alen Kovačec. Razlika bi lahko bila še občutne j ša, a sta Mordej in Kovačec zapravila desetmetrov-ki. Dobovec je predčasno zaradi neporavnanih finančnih dolgov zapustil odiični Davorin ŠnofI, okrepil pa ga je Drago Kugler, ki |e še dva kroga nazaj nosil dres Pekarne Duh. Dobovec je po trenerju Sandiju Zdovcu zapustil tudi trener vratarjev Marko Gollin, kar potrjuje, da stanje v klubu ni rožnato. Pekarni Duh se med zimskih premorom kljub rezultatski in finančni krizi bojda obetajo zveneče okrepitve, ki so pripravljene pomagati klubu. MITJA KNEZ Elekt Košt( V državnem košarkar skem prvenstvu so bile v so boto odigrane preostale tek me 10; kroga. Hops! so na mrečže vtorek izgubili s He liosom. Zlatorog je gostoval pri zad njeuvrščeni ekipi v Šenčurju kjer za zmago ni potrebova veliko dela. V uvodnih minu tah so gostitelji sicer povedli a so jih pivovarji kmalu ujel in že proti koncu prve četrti ne pokazali, kdo je gospodai na igrišču. Kapetan Nejc Str nad je dejal: »Na Šenčur sm<3 se maksimalno pripravili. Ce lotno lekmo smo odigrali tako, kot smo se dogovorili in zasluženo domov odnesli točki.« Ekipa Aleša Pipana je imela v 3. četrtini že 23 toči< prednosti. Vprašanje o zmagovalcu je bilo odločeno predčasno in Pipan je izkoristil priložnost ter na parket poslal tudi najmiajše igralce. V petek Čaka pivovarje zadnja letošnja tekma, ko bodo v sosed^ skem obračunu gostili Hop se. Stmad pravi, da se je eki pi po dveh zaporednih zma gah dvignila samozavest: »Nć tekmo s Polzeio se bomo do bro pripravili, ker bomo mo rali odigrati res zelo dobre Moramo zmagatj.«LašČani si se pomaknili na 7. mesto» k še vodi v ligo za prvaka. Specialisti za zmage v go steh so tokrat tudi v domaČ Vsi nogometaši In treneiji Nogom Mladin jesen p Na zadnjih treh tekma I so mladinci Nogometnegi kJuba Simer Šampion iz Ce Ija v 1. slovenski ligi naj prej premagali tedaj vodil ni Maribor z 2:0, nato ljub I jansko Olimpijo z istim re zuliatom. za nameček p še sosede iz NK Celje kar 8:0, ko je Kotnik zadel tri krat, po enkrat pa GoieniČ Bizjak, Horvat, Žagar ii Jova novi Č, Šele v zadnjih krogih s( zaigrali kompletni, saj so pre nekateri mladinci sodebva li v uspešnih nastopih član ske ekipe. Seveda zmaga na' sosedi šteje dvojno, rezulta ri zmaga tudi brez >maja v 7âdnjem krogu so se veselili tako Ulcani kot Šoštanjčeni. Đorđe leličja v dresu Elektre proti Kopru odigral eno boljših teke m, dosegel je 17 točk. dvorani osvojili obe točki. Elektra je namreč premagala oslabljeni Koper. Po začetni pobudi gostov in strelsko razpoloženemu Ivanu Držiću domačim ni kazalo najbolje, a je prišlo do preobrata v 15. minuti, ko se je njegov strelski pohod končal, Elektra pa je naredila delni izid 20:6. Prvi polčas se )e lako končal s 56:41, v nadaljevanju so domači uspeli zadržati vodstvo. Poznala se je odsotnost Tadeja Ko Šlo ma i a (poškodovano ima medenico)» saj ŠoStanj-Čani niso iraeli natančnega pregleda nad igro. Na srečo so imeli v ključnih trenutkih domači mirnejšo roko pri metih. Trener Eiektre Borut Cerar je bil zadovoljen: »To tekmo smo morali do- biti, da smo se uvrstili na pelo mesto, obenem pa je bil že tudi Čas, da začnemo zmagovati doma. še vedno poudarjam, daje naša ekipa mlada. vsakogar lahko premaga in 2 vsakim tudi izgubi.« Šo-štanjčani že danes gostujejo pri Heiiosu, kamor pa ne gredo z belo zastavo. Cerar pravi, da so DomžalČani premagljivi: »šli bomo po zmago kot na vsaki tekmi. Poskuša]! bomo izkoristiti dejstvo» da smo imeli dan več za regeneracijo in upam, da nam bo to prineslo dober rezultat.« Šentjur je na Kodeljevem klonil proti Slovanu. Pred srečanjem je bilo pričakovati precej izenačeno tekmo, tudi zato» ker je gostitelje zapustil Smiljan Pavič (Krka). A so gostitelji vodili od samega začetka. Šentjur se je v 28. minuti uspel približati na dve točki zaostanka ter na tri točke zaostanka iri minute pred koncem srečanja po trojki Saodija Čebularja, a je takoj zatem moral le-ta zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče. Dosegel je 21 točk. S parketa je moral tudi drugi najboljši šentjurski strelec Luka Lapornik. Minuto pred koncem je za goste trojko zadel Blaž Ručigaj In jih pripeljal do le točke zaostanka, a je bila šentjurska klop prekratka za preobrat. V naslednjem krogu bodo imeli šent-jurčani ponovno velike možnosti ža zmago, saj bodo gostili Šenčur, ki še oi vknjižil zmage. V petek se je o sodelovanju $ Slovanom dogovoril Celjan Matej KruŠiČ, ki se je pred dobrim tednom zaradi neigra-nja razšel s Heliosom. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA itnega kluba Simer Šampion ci zaključili o vzoru članov pa tudi pove vse. V veliki zmagi so sodelovali Čretnik, Korošec, JovanoviČ, Golemič, Zamernik> Demšar. Kotnik, Horvat, Džaferovič, Bizjak, Žagar, Feiicijan. Ošep, Hren in Mrevlje. Tokrat je trener. Jani Žilntk pogrešal kaznovanega Goropevška ter poškodovane Plahuto, Pobolšar-ja in Novaka. Ti rezultati niso slučaj, ampak plod trdega dela. Fantje lahko vidijo, da individualna kvaliteta (kar osem igralcev je obleklo dres 2 državnim grbom vsaj enkrat, 11 članov ekipe je skupaj že Iz U-Í4 od sezone 2005/06, ko so osvojiU na- slov državnih prvakov) in načrtno delo prinašata tudi ekip-ni uspeh. V klubu so prepri-čani> da je to generacija, ki lahko tudi v članski konkurenci ime kluba ponese v višje lige. V treh letih so se namreč člani že prebili iz pete lige v tretjo, v kateri so trenutno na vodilnem položaju. 'I\idi najvišja liga v Sloveniji se jim zdaj ne zdi tako oddaljena... Z zadnjimi zmagami so se mladinci povzpeli na lestvici in so s 26 točkami osmi kot najbolje uvrščena mladinska ekipa iz celjske regije -velenjski Rudar je deveti, Celje enajsto. Radost mladiticev NK Simer Šampion Uspešno je tudi kadetsko moštvo, trenutno 9. v 1. SKL, ekipa U-14 pa bo pomlad pri- čakala kot jesenski viceprvak takoj za Mariborom! DŠ ^MORAMA NOGOMET 1. SL. zaostali tekmi, 19. krog: Koper - CM Celje 4:0 (3:0); Pavlin (4), Struna (12), Brulc (21). Bešič (84), 18. krog: Maribor - Interblock 1:0. MALI NOGOMET 1. SL» 11. krog: Pekarna Diih'Paniar\-AO (0:3): Hu-darin Dobovec-Ptuj (2:0): Stres (1), Mordej (3), Kovačec (30). Vrstni red: Litija 31, Gorica 29. Dobovec 24.0plast22.Puntar2l.lzoIa 16, Sevnica 7, Škofije 6. Ptuj 4, Pekarna Duh 1. 2. SL - vzhod, 10. krog: Ke-bel) - Nazarje 2:6 (0:1); Metulj (20, 22, 28. 37), Funtek (31), Oblak (31). KoKir (34). Vrslni red: Nazarje 26, Ke-belj, Tomaž. Branik 16, Benedikt 15, Zavrh 12, Cerkve-njak 7, Slovenske Gorice 3. ROKOMET l. SL, 14- krog: Ormož-Celje Pivovarna Uiško (14:16); Žuran 7, Karabonja S:Toskič 9, Kojič 7, Vugrinec 6. Zor-man, Dačević, Pa jo vič 3, Be-dekovič 2. Vrstni red: Celje 26-0, Cimos 20-6, Gorenje 17-7, Trimo 16-10, Slovan 15-11. Ormož 13-13, Škofja Loka, Maribor 9-15, Krško. Ribnica 6-20. Prevent 3-23. I. B SL, 11. krog: Sevnica-Celje î^vox'ama LaškoBlS:2$; Mačko všek 7, Marguč 5. Gm-Šovnik 4, KlanČar, Žmavc 3, Anderluh. Senič, Irman 1. I. SL (ž), 10. krog: Celeia Žalec ' Celje Celjske mesnine 30:23 (15:13). Vrstni red: Krim 22, Olimpija 19, Zagorje 18, Celeia Žalec 17. Krka 12. Ptuj 11, Izola 9. Piran 8. Celje, Burja 7, Kočevje 2, Brežice 0. 1. B SL (ž), 12. krog: Velenje-Ajdovščina (19:17). KOŠARKA I $1.10. krog: Šen^ur-Zla-torog 65:79; Horvat 22, Popo-y\Č. JovanoviČ H: Strnad 23, Řizvič 16. Goljović 14. Dimec, Atanackovič 8. Bubnič 4, Pel-ko 2. Geoplin Slovan - Šentjur 95:86; Dragič 27, Jovanovič 18; Čebular 21, Lapornik 17,.Se-bič, Crenshaw 12. Ručigaj 11. Jovanovič 6, Simovič 4, Alls-pahič 3, Elektra - /Copíír 89:81 : Feeley 22. Čup 18. Lelič 17, PodvrSnik 14. Sjekloča 13, Bi-lič, Golež 2. Horvat 1; Držíč 27. Richter 21. Vrstni red: Krka 18, Slovan. Zasavje 17, He- lios, Elektra 16. Parklji, Zlatorog, Šentjur, Skofja Loka 15, Koper, Hopsi 13. šenćur 10. 1. B SL, 11. krog: Konjice -Medxxxie 79:71; Sivka 23, Vi-potnik 18. Smaka 35. Gačnik 12. Muze! 5, Skaza 4, Jereb 2; Bunčič 19. Rošer 19, llL^a -Roga.^ka 62:83; Brčina 15. Span 11; Smajlovič 25. Ambrož 20. Spešič 17, Jotič 6, Ravnikar. PešiČ 5, Markovinovič '4. Vrstni red: Maribor 21, Rogaška 20, Branik 19, Grosuplje 18, Kraški zidar, Litija, Postojna 17, Konjice, Medvode. Triglav 16. Janče 15, Hrastnik, Nova Gorica 14. Gradišče 11. L SL (ž). 10. krog: Konjice -Ilirija 52:64; Kobale 16, Šrot 15, Javomik, Klančnik. Kvas 6. BoXičevič 3; Škof, Zalar 16. Vrstni red: Merkur 18, Kranjska Gora 17, Ilirija 15, AJM, Triglav, Ježica 14, Odeja 12. Konjice, Rogaški II, Domžale 9. Jadranska liga (ž), 12. krog: Vojiiodina - Merkur Celje 57:66: Karakaševič 16, Siu-par 11; Hughes 16, Barič, Tavič 13, Turčinovič 7, Verbole 5, Richards 4. Kerin. Klavžar 3, Abramovič 2. Vrstni red: Šibenik 19. Gospić 18. Merkur 17. Kran;sk«\ Gora, Ragu-sa, Medveščak 14. Mladi Krajišnik. Jedinstvo 13. Vojvodina 12, Maribor 10. ODBOJKA 1. DL, 13. krog: SJP Šempeter-Marckiol 1:3. Vrstni red: Marchiol 32, Calcit 31, Triglav 27, Galex 26. Šempeter 22, Kropa 19. Duol 17, Krka 10, Svil 8, Maribor 3. 1. DL (ž), 12. krog: Noťo m£sto - Aliansa 0:3. Vrslni red: Nova Gorica 32, Koper 30, Ruše 21, Aliansa 19, Slo-ving, Ljubljana 18, Jesenice -B^ed 3, Novo mesto 0. (KM) ^iPORTNI KOLEDAR lareJk^ 15. .12, KOŠARKA 1. SL. II. krog. Domžale: Helios - Elektra (19). Sreda, ROKOMET l. SL, 15. krog, Celje Pivovarna Laško -IVimo 08.30). Ormož - Gorenje (19). KOŠARKA L SL (ž). 11. krog, Ljublja« na: Ilirija-Merkur Celje (19). CENTER ZA ZDRAVJE IN REKREACIJO TDPFIT podarite dariini bon za fitnes darilni bon za skupinsko vadbo darilni bon za kozmetiko darilni bon za masažo darilni set kozmetike biodroga Bori v drugo Veteran celjske umetniš* ke sceae> slikar, karikatu- . rist, likovni terapevt in glasbenik Bori Zupančič fes svojo skupino The young ones v samozaložbi izdal drugo ploščo in jo naslovil Bil je lep, sončen dan. Po devetih letih diskograf-skegâ molka, prva zgoščenka te zasedbe Kralji vina in kopriv je namreč izšla leta 1998, je tako kar nekam potih oma in nepričakovano pred nami nov, docela razpoznaven Bori jev izdelek. Čeprav pravi, da ni zgolj njegovo delo, in omenja velik delež članov skupine, je treba zapisati, da je Bori avtor vseh besedil in rudi glasbe, skupina je seveda dodala izvrstne aranžmaje. Zvok sam pa je, se zdi, nekoliko trši kot na prvi plošči, Čeprav ploSČo Bori dojema bolj kot akustično. To je razumljivo, saj skladbe zaznamujejo razpoznaven Bori-jev vokal in seveda njegova besedila, v katerih je spet zelo neposreden, kritičen in oseben. TXidi The young ones niso več tako mladi, kot pravi njihovo ime, čeprav so se od prvotne zasedbe le malo pom* ladili, saj imajo dva mlajša člana. In skladbe? »Niso najbolj nove. Ena je iz leta 1976, ko sta bila Se aktualna Marx in Tito, potem so tu skladbe iz 80. let, pretežno pa so nove, nastale v zadnjem desetletju,« pravi Bori Zupančič. Kakšnih posebnih pričakovanj glede nove plošče nima. »To je delček moje osebne terapije in ni v posebni povezavi z ostalimi deli, ki jih počnem, to jô le moja glasbena terapija.« pravj Bori In dodaja, da mu pri nastajanju glasbe in plošče največ pomenijo besedila, ki jim od vsega ustvarjalnega procesa namenja tudi največ časa. Ploščo so posneli avtor glasbe in besedil ter vokaiisi Bori Zupančič, klaviaturist Andrej Pavlina, kitaristi Ivo Peperko, Mitja Korber in Bo- ris Jug (tudi spremljajoči vokali). bobnar Bojan Kljako-vič. basist Gorazd Tïatnik in spremljajoča vokalistka Jana Korber V celjskem studiu Coda je bil tonski mojster Mitja Korber. plošča pa je izšla v 300 izvodih. »Brez promocije ne gre, zato smo se odločili, da ploščo predstavimo tudi v živo. Koncert bo 17. decembra v gostišču Local. Ker nismo komercialni band, za zdaj še ne vem. č^ bomo v Živo vsi skupaj zaigrali še kje,« pravi Bori. In doda. da je ustvarjanje avtorske glasbe pač njegova notranja nuja, ki jo deli z vso skupino. »Najboljše je, ko imamo vaje, ko ustvarjamo. Nastopi so sekundarna zadeva.« Plošči jepriiožena lepo oblikovana in z odličnimi fotografijami Gorazda Tratnika opremljena knjižica besedil. BRST Foto: GORAZD TRATNIK /J' ir. 'M - ^ /i.-. • I V . ^ • "i C v •. f. . "i"^. ' •' • . , v-;? -v« );-v "à-- A Bori Zupančič Prvi nagradi celjske btagrafsIcB razstava sta prejela Gorazd Golob (levo) v prosti in Marjan Corar v temi V stisM. številčno skromneje, po kakovosti vzorno V Železarskem muzeju na Teharjah so v petek odprli deseto celjsko fotografsko razstavo v organizaciji Celjskega fotografskega društva in izpostave javnega sklada kulturnih dejavnosti. Na objavljeni razpis se je odzvalo 32 avtorjev iz Slovenije z 256 fotografijami v dveh temah - prosti in temi V siiski. Žirija je za razstavo izbrala 50 fotografij, ki so res odličen pregled ustvarjalnosti nekaterih najbolj dejavnih slovenskih in še zlasti celjskih fotografov. Odziv je bil sicer nekoliko skromnejši kot prejšnja leta, predsednik celjskega fotografsk^a društva Miran LeskovŠek pa to pojasnjuje z dejstvom, da je v Sloveniji izredno naraslo število razstav s predvsem digitalnimi projekcijami fotografij. »Večina fotografskih razstav je v digitalni obliki, mi pa le imamo klasiko, kar zahteva malo več iruda in dela. Kljub temu, da je na razpis prispelo manj fotografij kot prejšnja leta, pa smo zadovoljni> saj je kakovost fotografij zelo dobra. Imeli smo kar nekaj težav pri izboru 50 fotografij, kolikor smo jih lahko, glede na velikost galerije, razstavili.« Ob otvoritvi razstave so podelili tudi po tri nagrade in po tri diplome v vsaki temi. Od Celjanov so nagrade prejeli Gorazd Golob, Vinko Skale In Robert Hu-tinski, diplome pa Blaž Ku-der, Andreja Ravnak - Kračun, Vinko Skale in Herman Čater. Razstava na Teharjah bo na ogled do 15. januarja. BS, foto: GrupA Ko se smejejo hijene Celjski mladinski center je letos objavil ra^is, s katerim so iskali nadobudne nove mlade stand-up komedijante, pripravljajo pa tudi spletni portai hijena .âi, ki so ga predstavili v soboto oa večeru hijen. Razpis sicer ni najbolj uspel, saj se je nanj prijavil le Marko Korenjak (na sliki}. a ta je občinstvo dobro zabaval v družbi z že uveljav-Ij enima Perico Jerkovičem in Markom Kumrom - Mur-čem. Ob predstavitvi spletnega portala hijena.si pa so organizatorji povedali, da bo to »spletna stran smeha, komedije, zabave, kjer se nasmejejo vsi sesalci, tako mesojedi kot tudi tisti, ki ne jedo mesa. Zabavajo jih predvsem priznani slovenski in tuji komiki, zabavni video posnetki, fotke, smešni stripi, blogi... Hijena.si napada sama. s pomočjo plemena oboževalcev, ki bogatijo zbirko smešnih stvari na strani.« BS Foto: SHERPA Strast v hladu Z besedama v naslovu lahko najbolje opišemo petkov bo žično-novoletni koncert kvinteta Gamma v Celjskem domu. Prenovljen spored, s še večjim poudarkom na tangu nue-vu Astorja Piazzole so sicer izvedli glasbeno neoporečno. Toda iskrica med glasbeniki in občinstvom to pot žal ni preskočila. Težko je pojasniti, zakaj violinistka An)a Čretnik Videm šek. akordeonist Mihael Strniša, kitarist Aljaž Cvirn, kontrabasist Miha Firšt ter pianist Gregor Deleja to pot stika z občinstvom niso vzpostavili. Morda je bila kriva navidezna hladnost glasbenikov, ki nikakor ne gre vštric s tako strastno glasbo. Je pa vsekakor tre- ba pohvaliti vztrajanje glasbenikov pri takšnem sporedu iň tudi dejstvo, d^ so se s pomočjo Leona Firšta lo-tili tudi prirejanja skladb. Ne bo pa odveč, če bodo glasbeniki našli pot, da bodo čustva in temperament glasbe, ki jo imajo radi in ki jo z. veseljem izvajajo, znali prenesti tudi med občinstvo. Kot jim je to na prejšnjih koncertih brez težav uspevalo. BRST - fitfic K 98 - 15. tfecMib«r 2009 novi tednik LTURA 15 Med Šmarjeto in Tokiem Dokumentarni film Aleša Šege več kot zgolj portret Lilijane Praprotnik Zupančič - Lile Prap VODNIK TOREIC 15.12. Bomo Siovenci kdaj poznali LilijaDO Praprotnik Zupančič - Llio Prap vsaj tako dobro kot jo Japonci? To je vprašanje, ki si ga je mogoče zastaviti po ogl^u do-kumentamega filma o tej v celem svetu, Še zlasti pa na Japonskem priljubljeni avtorici otročkih knjig in umetnici. Po fiJmu Aleša Šege> pre-mierno so |a prikazali v četrtek v Muzeju novejše zgodovine Celje, bomo morda Slovenci le bolje spoznali to Celjanko, iz Šmarjete doma. In morda bo vei Slovencev po tem filmu, Ce ga bo videlo seveda, tudi vedelo» da je LiJa Prap ne samo najbolj prodajana slovenska avtorica knjig po svetu, katere knjige so prevedene v 30 jezikov» ampak je prava blagovna znamka. Japonci 50 namreč po likih iz njenih zgodb izdelali risanke, ki jih vrtijo na televiziji, ustvarili so serijo spominkov in igrač. Lila Prap je ime, ki se blešči z majic, vedno v spremstvu s kakSno od živali, ki jih je narisala v svojih slikanicah. A slavi navkljub v filmu pravi nekako takole: »Pravijo, da sem slavna» jaz pa sedim doma«. AU pa, čisto po njeno» počasi in zategnjeno: »Končno se človeku userje, pa svetovni gemblerji zrihtajo krizo ...« Film ni portret Uljane Praprotnik, je Lila Prap. Ali kot pravi režiser in snemalec Aleš Sega: »Z Lilo je bilo zeJo prijetno delati, saj ima do vsega zelo profesionalen pristop. Neka) težav je bilo na začetku» saj izrazito ne mara ka- mere. Toda zgodbo sem želel izpeljati s Čim manj pritiskanja na njo. Prepletajo se v naprej posnete zgodbe, polne Lilinih reakcij na vse dogajanje. Med snemanjem sem prišel do realne zgodbe, ki sem jo prej le slutil Zato je to prav! dokumetnarec, saj seje zgodba zgradila med samo produkcijo. Pri tem iil-mu ne gre toliko za portret Lile Prap. Gre za njeno japonsko zgodbo, za razvoj blagovne znamke.« Scenaristka Tanja Rožen-bergar Šega dodaja, da gre za tipičen primer soočenja umetniške duše s svetom velikega kapitala. Film s preprostim naslovom LilaPrap® je sofinanciralo ministrstvo za kulturo in bo predvajan kot dokumentarec meseca na televiziji, predvidoma konec februarja. »Verjetno bo šel tudi na festival v Portorož, pošiljamo pa ga tudi na Japonsko, kjer so zelo radovedni, kaj je nastalo. Videli bomo, kaj bo naprej,« pravi Aleš Šega. Vsekakor smo s filmom Li-laPrap® dobili podobo o umetnid, ki živi skromno, samosvoje življenje, se komaj zaveda slave, ki jo uživa tam daleč nekje na vzhodu, ustvarja in razmišlja naprej. In dobili smo res pravi celjski film. O Celjankj, ki so ga ustvarili celj ski avtorji - scenaristka Tanja Roženbergar Šega. mon-tažer in režiserjev pomočnik Jaka Kovačič, avtor glasbene opreme Gašper Piano in režiser Aleš Šega. Ter. seveda Ula Prap. Kajti ta film je Lila Prap. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KAT!Č Film z lilo Prap (dfisno) je posnel Aleš Šega. Nova Zgodovina za vse Ljubkost v salonu Izšla je druga, zadnja letošnja številka že 16. letnika revije Zgodovina za vse, ki jo izdaja Celjsko zgodovinsko društvo, njen urednik pa je dr. Janez Cvirn. Revija prinaša lo pot razprave osmih avtorjev, ki so se v svojih delih držali imenitne prakse, kakršno je v slovensko ^odovinopisje vpeljala prav revija ^odo-vina za vse. Pišejo namreč o manj znanih In vsakdanjih temah, ki so zanimive tudi obče ne zgolj znotraj stroke. Tako veija omeniti razpravo Eve Maily o židovskem ritualnem umoru, pa Žige Koncilije o prezrtih herojih velike vojne (konjih, pseh. golobih in ostalih živalih na frontah prve svetovne vojne), ter Mete Čemigoj, ki je pisala o slovenskih in italijanskih avtosjih, ki so pisali o problemih spolnosti v dobi meščanstva. Prav slednjo razpravo je avtorica podrobneje predstavila tudi v četrtek, ko so novo številko revije Zgodovina za vse predstavili v Muzeju novejše zgodovine Celje. BS V Likovnem salonu Celje jena ogled razstava Mete Grgurevič, umetnice mlajše generacije, ki je lela 2007 končala podiplomski Študij slikarstva na beneški /Uu-demiji lepih umetnosti. Za celjsko razstavo je Gr-gurevičeva pripravila prostorsko instalacijo, s katero je likovni salon spremenila v svoje stanovanje, v katerem ne manjka nič - ne kuhinja ne dnevna soba in ne spalnica, v kateri kraljuje video Ostrž-ka z dolgim v penis spremenjenim nosom. Ves ostaH prostor je sicer zatemnjen, a diskretno osvetljen, s postavitvami avtoričinih del na način. ki odpira perpektivo in daje prostoru dodatno globino. Vsa dela pa so izredno ljubka. Asodirajo na vsakdanje življenje, ki ga tkejo spo- mini, ti pa se skozi mehurčke v na zid projeciranem videu pojavljajo in razvijajo pred občinstvom. Meta Grgurevač tudi na tej razstavi združuje različna izrazna sredstva od slikarskih in kiparskih do animacije, plakatov in fotomontáž, id skupaj s poudarjenimi svetlobnimi učinki ustvarjajo specifičen, scensko zasnovan prostor. »Postavitev skozi ženski pogled tematizira vsakdanjik, ki je vedno poln nasprotij in se v njem odvija vse - lepo in grdo, dobro in zlo, razumsko in absurdno, stvarno in ima^namo, običajno in nenavadno,« je razstavi na pot med drugim zapisala kustosinja Irena Čerč-nik. 17.30 Kigižjuca Laško_ Slovenski cilrarski kvartet - Rajske strune preiprazTúČmkůncertinpo-detitev bralne znaćke zû oàTas\£ 18.00 (in 19.30) Narodni dom . Celje_ Plesoo potovanje nožic â no^c & Qog nastop KUD Stwiio za •plesni tecuerlgen 18.00 Plesna dvorana v Qnkami Celje_ Valoví deioimiai Pies S ritmov 18.00 Kuitumi center LaSko Novoletne glasbene Ždje komom£ skupine GŠ Raie-&mplesniod£Íelek 18.00 Knjižnica Šenčur_ Stefan IXu'k cxiprîjerr^zstûvetikovnihclet sUkûijaizTYsta ' 19.00 SLGCëje_ Triko predstava izven abonmaja 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert APZ tone Tom- $IUB0A<16.12. 7.00 (do 17.00) MC Kunigunda Velenje_ Multimedijski dnevi 14.00 Razstavni prostor Cinkarne Celje_ Cerkve odprle fotografske razstave Franiija Rorvaia 17.00 (in 18.30) Narodni dora C^ _ Plesno potovanje nožic & nogic & Dog nastop KUD Studio za ples ■ plesntteaierlgen 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje _ Pogledi na Celje odpr^razstíwe^XQgFafij Josi pa Peiikana 18.00 Kuliomi dom Zarja Tmovlje_ MiškK^ igra v izvedbi otroške sku-pine KUD Zarja Jhwvlje-Celje 19.30 Kult^ centerlalko Mavrica polk in valčkov Veseli sva^e, Irena Vrčkov-nikinNušaDerensia 20.00 Dom U. slovenskega tabora Žalec__ Koncert T^je ^gar z gosti ' ccTvrmc 17.12. 7-00 (do 17.00) MC Kunigunda Vežmje_ Multimedijski dnevi 10.00 KulrumicaVel^je Snežna princeska predsULÀiev knjige R Hau^ kins-L Evans 17.00 'Knjižnica Laško_ Lutkovna predstava izvedba: vzgojitelfice Vrtca Laško 18.00 Kulturni dom Zarja Tmovlje_ Čudežna srajca dopetaj-ca igra v izvedbi otroške skupine KUD Zojja Tmovlje • Ce^e 19.00 Celjski dom_ MMPZ in orkester 1. gim-na23jevCelJu botihw-novoieird koncert podvodstvomlismaŽaMor-àùx 19.00 Galerija Velenje_ Koncert za prijatelje Ga-lerije_ 19.19 Knjižnica Velenje ♦____ Almanah občin Velenje, Šoštanj io ŠmarUio popreàstamtvi odpr^ raz-sra\ie Uscvoijeno doma ] 9.30 Glasbena Sola Velenje Koncert hannoniicanev (S 21.00 local Celje_ Bori & The yoiuig ones predstavitev CD Bil je lep sončen dan • predskupinn Cnyzdje MNO PUNETTUS Spar«da16.nta. KoMMttgrtS Ú piiÉíipjB pmko do t^nmêmkt pr»^iiu. BďťiM pUMi • mmftt áottiilif^pastíiim^MTO mts Di«^ mrli • korabié dranu ia.l5. 2125 D&broéoiI v MM BHnb^tv • komiins grod^B 18.40. 2D.S0 W»-8mf*an, aihRMiznn 18.10.17.00. ia.10.19.00 IjiibuHi m • Rifflami&ii drdfnt tS.OS. 18.^, 20.5S MMahM-iiimia^i romantični tn)«r 15.00.1740. 20,55 Mofi grtfci matm • konwdlía 2100 Piaoimha ♦ Qroz^ivfct im 21.30 > SiniBiCki • dni&nsfcA komcdiift 17.10,19.10.21.1D ^ktU-tJéti 18.30 îtta pofMttitf v * Tfúrmi 16.20 2012(kima 20.10 MALI UNION SREDA 18.00 Pnreêio-drama tmibí 20.00 řirtnah • drama BRST ... dobrodelnega bo^čno-novoletnega koncerta Mešanega mladinskega pevskega zbora in orkestra I. gimnazije v Celju z gosti, v dwraoi Celjska doma v četrtek 19. uri. Pelje ima na I. ^mnaaji v Celju dolgoletno tradicijo, ki sega v Čas pred drugo svetovno vojno. Do danes so zbor vodili mnogi liSpeSni dii^enti. Egon Kunej, Ciril Vertačnik, Edi Goršič,-Adriana Požun - Pavlovič ter Alenka Goršič • Emsi. Tokratni tradicionalni prednovoJetni koncert pa bo prvi koncert ^mnazij-skega zbora pod vodstvom novega perôvodje Tomaža Marči-ča, ki zbor vodi od letošnjega septembra. Zboru se bo pri nekaterih skladbah pridružil orkester I. ^nažije v Celju, prav tako pod taktirko Tomaža Marčiča. Pridružili pa se bodo tudi solisti, dijaki I. ^nmazije v Celju, Katarina Zupan (violina), Nejka Golič (petje) ter Eva-Nina Kozmus (flavta). Vstopnine ni. S prostovoljnimi prispevki pa želijo pomagati socialno Šibkejšim dijakom I. gimnazije v Celju. Ko spregovori dobrota Na Osnovni šoli Polzela smo imeli 29. novembra že šesti dobrodelni koncert Odprla dlan. Koncert je nosil pomenljiv naslov Rasla je majcena roža. Z izjemnim nastopom so se predstavili zbori naše šole» in sicer zbor Polžek, OPZ Sonček ter Mladinski pevski zbor. Zbore sta vodili ^orovodki-nji Mojca Rodič in Mija Novak. Pod vodstvom Rozúce Prislan $o nastopili navlhančki iz vrtca, ki jih je na kitari spremljala Zora Maslnak, Orffov instrumentarij pa je pripravila Polona Zeleznik. Na Orffovih instrumentih sp se predstavili rudi učenci podružnične šole Andraž. Celoten program sla vodila devetošolca Nika Ga-beršek ín Domen MajheniČ, glasbeni del pa sta povezovala šestošolca Moruka Rakun in-Tim Gaheršek. Mladinskemu zboru so na pomoč priskočili tudi bivSi učenci na$e Šole, in sicer Ula Jaklič» Evd Podbre-gar, Robi Verdev in Valentina Poljak. Zbore je na klavirju spremljala Anita Rokovnik, na kitari ter saksofonuBojanBahč in Leon Posedel» na violini Urban Jerman in Maja Zmrzlak, na flavti pa Zora Mastnak in TjašaKonovšek. Besedila vseh pesmi, ki so jih odpeli zbori naše šole, je zapisala učiteljica Sabina Posedel. Večer so nam polepšali tudi naši gostje. Najprej je temperaturo v dvorani dvignil slovenski pesnik in kantavtor Adi Smolař, ki je s svojo preprostostjo în zabavnimi, vendar tudi poučnimi pesmimi, pritegnil prav vsakogar. Še preden so si gledalci uspeli oddahniti» so na odru stali že dru-• gi gostje, člani The moonlighting orchestra, ki so poskrbeli, da so nekatere prav pošteno zasrbele pete. OÍROSKI ČA50W5 Ob koncu je devetošolec Janez Šlogar opravil tudi îaa-tek intervju z Adijem Smo-larjem. 2^upal nam je mar- sikatero lepo misel, med drugim: «Tudi za vas mlade upam, da boste vedno pripravljeni pomagati» da boste znali spoštovati stisko drugih in da jim jo boste po svojih najboljših močeh pripravljeni lajšati.» MONIKA RAKUN z mentorico KARMEN ZUPANC OŠ Polzela Mednarodni obisk na III. OŠ Celje Med 25. in SO. novembrom 50 se v Celju mudili učitelji iz petih evropskih držav, ki so se udeležili mednarodnega izobraževalnega seminarja v organizaciji mreže evropskih Šol NEAC. 111. OŠ Celje je članica mreže poslala leta 2004. Že drugič v ueh letih je gostila to srečanje, ki je poleg delavnic na temo premagovanja nestrpnosti In predsodkov, medkulturnega dialoga (er aktivnega državljanstva gostom ponudilo tudi seznani- novitednik tev s slovenskim Šolskim sistemom, z načinom dela v slovenskih šolah in priložnost, da se s pomočjo navezanih stikov tudi v prihodnje povezujejo v okviru mednarodnih projektov. III. OŠ Celje je gostujočih L2 učiteljev toplo sprejela v Sloveniji in jim, kot je v uvodnem nagovoru dejal ravnatelj Ivan Janez Domitrovič, skušala pričarati delček raja, v katerem živimo. Pri uvodnem pozdravu so se ravnatelju pridružili še celjski podžupan Stane Rozman, predstojnica ZRSŠ OE Celje Sonja Zaje ter oba organizatorja srečanja, Aleksander Verhovšek in Metka Vajdič, Zastavllismo si velik in zahteven projekt, ki smo ga uspešno dokončali» saj so po šestih napornih dneh naši gostje domov odhajali z nasmehom na obrazih in polni no\ih spoznanj, bogatejši za nova prijateljstva in zadovoljni z opravljenim delom. ALEKSANDER VKRHOVŠEK, podpredsednik mreže NEAC www.novitednik iCOni vvww.radiocelje.coin Voščimo ob jubileju projekta Rojstvo V Kuhumem domu Slovenske Konjice je bila 3. decembra literarno glasbena prireditev Voščimo. Učenci in učitelji Osnovne šole Ob Dravinji $o jo pripravili ob lO-letnici projekta Rojstvo. »Vsako leto se nekaj novega rodi in med nami zaživi.« sta v uvodu Voščila Rojstvu zapisali sedmošolki Urška Drofenik in Ana Cugmas. Začelo se je ob 1000-letnici Bri-žinskih spomenikov in 200-letnici Prešernovega rojstva, leta 2000 torej. Potem so vsako leto na drugo temo učenci in učitelji skupaj ustvarjali na različne teme. »Rdeča nit so bile zaključne literarno glasbene prireditve in literarno-likovni zbornik. L^i je bila to rokopisna knjiga Bilo je v neki deželi, ki so jo v celoti na ročno izdelan papir napisali in opremili naši učenci. Letos so zbrali voščila za po- sebne priložnosti in voščila kar tako v elektronskem zborniku,« je v opisu minulih projektov med drugim izpostavila ravnateljica Helena PačnJk in poudarila, da je prava vrednost projekta Rojstvo dogajanje v šoli, Vanj se na različne načine vključujejo prav vsi. To so dokazali tudi na tokratni prireditvi. Kot velik in pomemben projekt je Rojstvo ocenila predstojnica celjske enote Zavoda RS za šolstvo Sonja Zaje, konjiški župan Miran Gorinšek pa se je zahvalil vsem, po zaslugi katerih Rojstvo vsako leto znova zaživi. Priznani grafik Arpad Ša-lamon je ob jubileju izročil ravnateljici Imeniten ekslibris, ki ga je izdelal prav za OŠ Ob Dravinji. V pohvalo učencem te šole. ki so dosegli že velike, prepoznavne uspehe v svetu prav z grafikami- Njihovo ustvarjalnost je v jubilejnem letu potrdila tudi razstava voščilnic v avli kulturnega doma. MBP Sojenje za aprilsko tragedijo na avtocesti Začetek sojenja, za ka> terega vlada veliko zanimanje medijskih hiš» se bo v četrtek začelo ob 8.50 uri. nister za zdravje Borut Mi-klavčič. ^ Štiri dekleta so iz bolnišni- i® E o u ô) u O v četrtek začetek sojenja Vasji Neigelhellu, ki je vinjen trčil v avtobus poln deklet - Več poškodo- croSïoïik nS'dm't ® vanih, eno dekle je umrlo bolnišnici.dve sta lež^i vin- ^ tenzivni negi in bili tudi ope- 'S rirani. £na je imela zelo hu- q de poškodbe» v večumi ope- ^ raciji so jo rešili, toda njena ^ Na celjskem okrožnem sodišču so v četrtek razpi* sali prvo sodno obravnavo zoper 31-Ietiiega Vasjo Nei-gelhella iz Velenja, ki je aprila letos na avtocesti med Draïqljami in Celjem povzročit tragično prometno nesrečo. Z osebnim vozilom je trčil v avtobus» v katerem je biJo poleg voznika in sovoznika $e 12 deklet. Več potnic je bilo hudo in lažje poškodovanih, eno dekle je umrlo na kraju nesreče. Nesreča se )e zgodila v nedeljo, 26. aprila, zgodaj zjutraj. Dekleta so se vračala z dekliščine. ravno zaradi varnosti pa 50 se na pot odpra* vila z avtobusom in najela kar dva voznika, da bi jih pripeljala varno domov. Vendar je vanje tik pred izvozom na Lju-bečni (v smeri Celja) irčU 3i-letni Niegelhell. Ker je vozil prehitro in neprevidno, se je zaletel v zadnji del avtobusa in ga zrinil s ceste. Iz prevr-njenega avtobusa se je nekaj deklet rešilo samih, nekaj so jih rešili reševalci in gasilci. Kar nekaj časa pa so v zviti Eno dekla je umrio. Njeno tniplo so našli pod avtobusom. pločevini iskali še zadnje dekle, za katero se je izkazalo, da jo je ubila teža avtobusa. saj so njeno truplo našli šele zatem, ko so z dvigalom avtobus potegnili iz jarka ob av- tocesti. Niegelhell naj bi celo pobegnil s kraja nesreče v bližnji gozd, a so ga polici- sti kmalu našli. Po nesreči je poškodovana dekleta v celjski bolnišnici obiskal tudi mi- rehabilitacija še vedno traja. Glede na ostale primere sojenj povzročiteljem tra^čnih nesreč, ki se začenjajo več let po dogodku, je Miklavčičev obisk več kot očhno vplival na hiter potek vseh postopkov do začetka sojenja. Se pa mora sojenje začeti hitro tudi zato, ker je Niegelhell še vedno v priporu. Tam je vse te mesece ostai, ker je to njegova že druga tragična prometna nesreča. Prvo je pred leti povzročil na Primorskem, kjer se je z motorjem, ki ga je on vozil, ubil njegov sopotnik. Sodniki so mu takrat dosodili le pogojno zaporno kazen. Da ga to ni izučilo, kaže podatek, da je bil med povzročitvijo nesreče na avtocesti vinjen. Neigelhellu bodo sodili zaradi kaznivega dejanja predizne vožnje s tragično posledico. Grozi mu do 12 let zapora in prepoved vožnje motornega vozila. SIMONA ŠOLINIČ Folo: GrupA (arhiv NT) Tri osebe zastrupljene v petek, nekaj minul pred 13. uro> so celjski poklicni gasilci morali posredovati v stanovanjskem bloku v Malgajevi ulici v Celju. V enem izmed stanovanj je namreč prišlo do uhajanja ogljikovega monoksida. V stanovanju naj -bi bile tudi tri osebe, ki so jih prepeljali y celjsko bolnišnico, nato pa na zdravljenje s hiperbarično komoro v ljubljanski klinični center. Do uhajanja plina je prišlo v stanovanju, kjer uporabljajo plinsko peč. Kot SÓ dodali nà celjski policiji, kriminalisti okoliščine zastrupitve še zbirajo. SŠol, foto: SHERPA Pridržali kar 27 vinjenih voznikov Minuli dnevi so znova pokazali, da sodi naše območje v sam slovenski vrh po številu vinjenih voznikov. Pridržali so jih namreč kar 27, POiKODOVANl? ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO! 18 X7 <. 7 HPC VrtntCTl kar je še več kot predzadnji konec tedna v novembru, za katerega je veljalo, da so jih ustavili največ letos. TVije vozniki so napihali več kot dva promila. Policisti so vinjene ustavili med rednim nadzorom prometa na celjskih cestah. Se je pa »pijanski« konec tedna za nekatere začel že v petek, ko so celjski policisti v Podsredl ustavili moš- kega, ki je vozil pijan že zgodaj zjutraj. 35-letni voznik osebnega voâla z območja Krškega je že ob 8. uri napi-hal kar 0,97 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. kar je po starem skoraj dva promilai Do iztreznitve so ga pridržali v prostorih policijske postaje Šmarje pri Jelšah. SŠol Zaradi snega nekaj več nesreč Včerajšnje sneženje je v promet na Celjskem vneslo kar nekaj zraede. Ker je začelo snežiti okoli 7. t2re, ko je tudi jutranja prometna konica, je na nekaterih cestah prihajalo tudi do zastojev in gneč. Celjska zimska služba VOC pod vodstvom Matjaža Kapitlerja je ceste posipavala in čistila, tako da so bile vse prevozne, vendar se gnečam in hudi jezi nekaterih voznikov pač ne da izogniti. »Ceste smo posuli že do 11. ure, tako da so bile normalno prevozne, sicer mokre in ponekod s snežno brozgo,« pravi Kapitler. V nižjih legah na Celjskem je včeraj do 15. ure zapadlo od enega do 3 centimetrov snega» v višjih legah ga je nasulo do 5 centimetrov. Sneženje je napovedano še jutri. Zgodilo se je več prometnih nesreč v primerjavi z ostalimi dnevi, vendar o hujših poškodbah policija ne poroča. Zvijala se je le pločevina, saj mnogi vozniki hitrosti vož-nje niso prilagodili voznim razmeram. Dve večji nesreči sta se zgodili v Paki pri Velenju in Kapli vasi. V Paki pri Velenju se je lažje poškodovala ena oseba, eno osebno vozilo je namreč zagorelo. Vzrok požara še ni znan. V Kapli vasi pa sta dopoldne trčila voznika tovornega in osebnega vozila. Eno osebo so zaradi poškodb odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, Pri reševanju je posredovalo ludi sedem poklicnih gasilcev iz Celja. SŠol Foto: PGE Celje 18 ^^^^Tporočevalci novi tednik Veselje do znanosti Gimjiazija Celje > Center Je kot članica mreže Unes-co ASPnet šol obeležila svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Na prireditvi Veselje do znanosti je z uglednim ice-mikom prof. dr. Ivaoon Le-banom in dijaki gimnazije več kol sto osnovnošolcev iz celjske regije (OŠ Zreče, OŠ Griže, OŠ Tabor-Vransko, OŠ Ljubečna, OŠ Prebold in III. OŠ Celje) izvajalo najrazličnejše eksperimente. Učenci in dijaki so eksperimentirali v učilnicah kemije, biologije, fizike in v kemijskem laboratoriju. S to in podobnimi dejavnostmi sku^jo na Gimnaziji Celje - Center, ki je aktivna članica slovenske mreže Ekošol. mlade vzpodbuditi k aktivni udeležbi v najrazličnejših problematikah, s katerimi se sooča današnja družba, in obenem dijake pripraviti tudi do praktične uporabe znahj, ki jih pridobijo v okviru pouka. Izkušnje kažejo, da medgenera- cijsko povezovanje in sodelovanje prispeva k učinkoviti in kakovostni promociji znanja ter mlade še dodatno spodbuja k hitrejšemu ustvarjanju, inovativnosti in iskanju drugačnih rešitev. GD Jože Žlaus, Slavko Avsantk ter Marica in Dolei Vídeniek Globočana presenetila Avsenika Ni ga Siovenca, ki ne bi vedel, kdo je Slavko Avse-nik, vsaj polovica pa je takih, ki spoštujejo njegovo delo in radi poslušajo Djegovo glasbo. Nekaj |e tudi takih, ki Slavku Avseniku ob visokem življenjskem jubileju v znak hvaležnosti in v zavedanju velikega deia za slovenstvo poklanjajo darila in mu ob tem voščijo, še veliko zdravja in ustvarjalnosti. Med take sodi tudi velika ljubiteljica In obo- ževalka Avsenlkove glasbe Marica Viden šek iz Globoč pri Vojniku, ki mu je v 4, decembra osebno izročila veliko sliko z likom Avsenika v tehniki gobelina. Risbo za gobelin je izdelal Jože Žlaus, ki je Že sodeloval pri njenih gobelinih Trubarja, Prešerna in Cankarja. Brigita in Slavko Av-senik sta bila nad darilom izredno presenečena, saj je bilo darilo po Izjavi gospe Brigitě eno najlepših do sedaj. AA Naši prvoborci » Oc vir ko va družina iz Kompol je bila ena prvih, ki je Že leta 1941 sodelovala v organiziranem odporu proti okupatorju. Tako je ta družina plačala največji krvni davek kar s štirimi člani družine. Dva sta podlegla mučenju v taborišču, dva pa padla kot borca NOB-Tine, Gregor, Pepča, Peter.« Ta naslov in uvod sem si sposodil iz štorskega žeie-zarja iz leta 1961. Dodal bi samo še: vsa čast in slava jim. Novembra so staro Ocvirko-vo domačijo vKompolah porušili. Na njej je bila tudi spominska plošča. Človek je resnično vese! in ponosen, da so med nami še tako prijazni in pošteni ljudje, kot 50 pri Ocvirkovih oziroma sedaj pri Klinarjevih, ki so skrbno hranili spominsko ploščo, ki je bila na hiši. V nekaterih kraj ih po Sloveniji bi itak najraje vse porušili in unlčiU, kar so naši borci s krvjo in življenjem plačali med NOB. Še pred tem je vodstvo borčevske organizacije obiskal tudi Župan Miran Jur-košek in dal pobudo, da se na tej lokaciji naredi novo spominsko obeležje z obnovljeno spominsko ploščo. Najboljši datum za odkritje tega obnovljenega spominskega obeležja bo drugo leto, 9. maja, ko bo 65. obletnica konca druge svetovne vojne. SREČKO KRIŽANEC Zmorem vse! Odbojkarji SiP Šempetra so obiskali Varstveno delovni center Zagorje ob Savi. Ekjpa> ki jo vodi Matjaž Hafner, je v spremstvu kondicijskega trenerja Aleksandra Cisingerja Korberja obislúia center, v katerem je Aleksander nekaj časa tudi deloval. VDC Zagorje omogoča polno, aktivno življenje, delovno udejstvovanje, razvijanje samozavesti in osebnega razvoja odraslih oseb 2 motnjami v razvoju. V centru je prvoligaške ekipo prijazno sprejela direktorica Ana Režun, ki jo je nato popeljala po vseh delovnih enotah centra. Šem-petrski odbojkarji so lahko varovance opazovali pri njihovem delu ter se spoznali z njihovim življenjem. Ker svojim varovancem, ki imajo različne stopnje duševnih in telesnih motenj, v Zagorju s svojo strokovno pomočjo omogočajo tako podporo pri uresničevanju pravic, kot tudi podporo pri vključevanju v družbo, so se savinj- ski športniki takoj zavedali, da gre za vse-življenjsko učenje. Odbojkarje je v Zasavje pripeljal Aleksander tudi z namenom spoznati kvaliteto medsebojnih odnosov, ki je nujna za človekovo učinkovitost. V Zagorju so tako Športniki stkah nove prijateljske vezi, preko katerih so našli nov navdih in motivacijo pri premagovanju vsakodnevnih naporov. Najpomembnejši nauk, ki se ga varovanci VDC Zagorjé naučijo, je, da vse zmorejo in lega vodila bi se morali držati vsi. T\idi pozitivizem je lastnost, ki jo je v centru moč Čutiti na vsakem koraku. Novi prijatelji se bodo srečali že na eni od prihodnjih odbojkarskih tekem v Šempetru, saj so se varovanci z veseljem odzvali vabilu odbojka rje v k spodbujanju In navijanju na enem od srečanj prvoligaške-ga moštva. MK H!1R0 NAROCm mmmvi Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, sanimtvo branje o uvljenju in deiu na območju 33 ol>cin na Celjskem. Postna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju n^eč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pří plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. l 'JtV/il;¥ tudi letnik 2009 MA fi Jiy^ prilogo TV-OKNO! ^^ * V$* iwtefc 48 banřtó stra« tikvhlidiega sjiweda il za^^ mmm Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime In primk: Knt Datum niefta: UNu: NéprrtticflQ nmUm Kovitedník zanajimflj6m9sac6v podpis: d.o.o. bo pixlalkc uporabljal $8mo zs potrebe oaroćmSkc službe Novega tednika Praznični sejem v Novi Cerkvi Minuti tedni in dnevi so bih za člane TĐ Nova Cerkev zelo živahni in razgibani. Konec novembra so organi* zírali delavnico za otroke v P0§ Nova Cerkev in P0§ Socka, nato pa pripravili Še tradicionalni praznični sejem. Zbrali so se v večnamen- jimi starSi, z.učiteljicami, ski dvorani v Novi Cerkvi, mentorji in mizarskim moj-kjer so otroci skupaj s svo- strom Jankom Vetrihom iz- deloval ptičje krmilnice. Tudi dedki in babice so v prijetnem vzdušju preživeli lepo popoldne s svojimi vnuki. V nedeljo, 29. novembra, pa se je v Novi Cerkvi odvil že tradicionalni praznični sejem, kjer so sodelovali tudi najmlajši iz POŠ Nova Cerkev, Socka in vrtca Levček. Svoje izdelke so ponujali tudi mojstri domače obrti, drobne obrti in tudi pridelovalci poljščin. Obiskovalci so lahko kupili tu-di čestitke, ki so jih izdelali otroci, priročno embalažo, okraske za dom in jelko, adventne venčke, izdelke iz medu, pecivo in drugo. Na stojnici turističnega društva je bilo živo, obiskovalci so se okrepčali s čajem in piškoti, ki so jih spekle pridne, zveste članice. Obisk sejma je morda koga odvrnil od nakupovalnega vrveža v velikih nakupovalnih centrih, kjer ne bomo doživeli pristnosti in izvirnosti. »^ko grejejo nogavice iz domače volne! In tudi kuhano vino med sosedi, znanci in prijatelji čisto drugače ogreje. Pridružite se nam tudi prihodnje leto!« vabijo člani TD Nova Cerkev. AB S posveta gasilk. Mojca llijevec je druga z leve, Blanka Jakomin pa tretja z desne. Gasilke na posvetu Gasilke dandanes v društvih počnejo vse kaj drugega, kot vihtijo kuhalnice, kot se je dogajalo še do pred nedavnim. Počnejo vse mogoče. 7. novembra se je v sindikalnem domu v Rečici na posvetu članic zbralo nekaj več kot 90 gasilk; prišle so s širšega celjskega območja, pa iz sa-vinjsko^eške regije ter s Koz-jan^egd. Glavno besedo sca imeli prva poklicna gasilka Blanka Jakomin in Romana Rupar, psiliolo^ja iz Slovenske vojske, spregovorile pa so Obdarovanje v Pristavi Leto 2009 se izteka. Obrziili smo Še zadnji list oa koledarju. Prišel je december, mesec pričakovanj, obdarovanj, izrekajočlh lepih misli, želja... IXidl nas je obiskal prvi od treh dobrih mož, sv. Miklavž. Miklavž in parklji so skupaj staknili glave in se odločili, da bodo razveselili In obdarili otroke v Pristavi pri Vojniku. V soboto smo se dobili v šotoru in ob prihodu parkljev hitro zmolili. Z Miklavžem smo lahko kramljali in mu dali roko. Ker je Miklavž obdaril prav vse otroke, smo trdno prepričani, da bo prišel na njihovo veselje tudi drugo leto. Pose- bej pa smo si zapomnili njegove besede: »Dajte to, kar ste dobili, še komu drugemu. Potem boste ludi vi podobni meni - vsak od vas lahko postane dober kakor Miklavž. Najvažnejša za Človeka je ravno dobrota.« Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem dobrim ljudem; sponzorjem (Reiffeisen banki, Mobitelu, Cetisu, Miku, papirnici Peneja, Kaplji in Občini Vojnik), seveda pa tudi Ivanki Plešnik kot organizatorici, ki je poskrbela za pogostitev in za to, da je miklavževanje v Pristavi že kar tradicionalno, saj ga je pripravila že četrtič. AB www. novited n i k. com še številne udeleženke posveta. Kot je povedala Jaicomlno-va, je bil splet okoliščin, da je postala prav poklicna gasilka, prva v Sloveniji, njeno delo pa se od dela poklicnega gasilca ne razlikuje. Poklicni gasilec ali gasilka mora imeti od prostovoljnega več izkušenj, celjski gasilci, kjer deluje sama, pa pol^ drugega opravljajo Še tlačne preizkuse, pregledujejo hidrantno omrežje in vrsto drugih nalog. Dela v Celju, sicer pa je doma iz Mozirja. Položaj gasilk v gasilskih vrstah je v zadnjih letih dokaj izenačen z moškimi, čeprav za žensko to Še vedo pomeni večjo mero odpovedovanja, gasilsko udejstvovanje pa v družini, če jo gasilka ima. terja rudi veliko mero razumevanja dru^ družinskih članov, je povedala Mojca llijevec iz PGD Rečica pri Laškem, ki je posvet organiziralo. Tlidi Rečičani se z ž^ko tradidjo v svojih vretah ponašajo že dolga leta» s^ je najstarejša članica Cilka čre-šnovar, ki je že dopolnila 82 let.članica tega društva od leta 1955. BH Velik uspeh mladih gasilk iz PGD Zagrad-Pečovnik v soboto, 21. novembra, smo se Eva Tomažin, Neža Aniol In Klara Drofenik z mentorico Lidijo Voršlč odpravile na državno tekmovanje v kvizu za mlade gasilce. Tekmovanje je bilo organizirano v telovadnici OŠ Braslovče. Najprej smo mlajši pionirji in mladinci reševali teoretični del kviza. Ta zajema zgodovino gasilstva, varnost v prometu, požarno preventivo in splošna gasilska znanja. Po končani teoriji je bil na vrsti praktični del. Naša ekipa je imela zaporedno številko 31, kar je pomenilo, da bomp na- stopile zadnje. Bile smo zelo zaskrbljene, saj so se nam zdela vprašanja na kvizu težka in smo mislile, da smo slabo odgovarjale. Da nam bi čas hitreje mirul, smo se popeljale s kočijo na ogled Braslovč. Praktični del smo nato odlično opravile. Na razglasitvi reziùlatov pa se je pokazalo, da tudi prvi del sploh ni bil slab, saj smo osvojile končno drugo mesto. Drugo mesto na državnem tekmovanju je res velik uspeh za naše PGD Zagrad-Pečovnik in za celo celjsko regijo, ki smo jo kot regijske prvakinje zastopale na tem tekmovanju. KLARA DROFENIK SmAVJE - NASE BOGASTVO ROŽICE IN CAJCKI Bolezen, pri kateri se kopiči železo Vprašanje: he mokr orna* loza je bolezen, za katero boleha mo} brat že več let. Pred leti je imel hude težave 8 srcem, sedaj pa so se ponovile. Ali obstoja Še kakáno zdravilo, razen tega, da mu jemljejo kri? Kaj naj uživa, da bi se mu zdrav-je popravilo? Zaskrbljena sestra Hemokromatoza je najbol} pogosto dedna bolezen» lahko pa je tudi posledica različnih dni^ obolenj, kot so dnemlja, d I koho I i zem itd. Ponavadi se bolezen pojavi že v mladosti. Železo se kopiči v različnih organih in jih okvari. Brez zdravljenja odpovedo jetra, srce, trebušna slinavka irí človek umre. Je pa železo element, ki je nujno potreben za življenje, če se ga premalo resorbira, se pojavi slabokrvnost. Nahaja se v različni hrani, naj-več ga pa je v rdečem mesu, žitih in nekateri zelenjavi. Pri resorbciji sodeluje tudi vitamin C in različne beljakovine (transferin), ki omogočajo transport železa po krvi in vgrajevanje v hemoglobin, ki je glavna sestavina rdečih krvnih teles. Hemoglobin pa je pomemben za prenos Idsika od pljuč vse do kapilar po celem telesu. Zdrav Človek po- Piše: prim. JANEZ TASlC, dr. med., spec, kardiolog rabi iz zaužite hrane približno le 10 odstotkov železa. To ob normalni mešani hrani zadostuje za deiovanje organizma. Pri bolnikih s hemokro-matozo pa se resorbira več kot 30 odstotkov železa, ta procent pa z leti §e narašča. Ker organizem nima naravnega n^ina za Izločanje odvečnega železa, se ta kopiči v tkivih. Nevarnost resnih okvar Težave se lahko pojavijo že v rani mladosti ali šele pozneje po puberteti. Bolečine v sklepih, utrujenost, bolečine v trebuhu, izguba moči, pojav impotence, težave 8 srcem itd. Ce se bolezen ne odkrije, privede to nenormalno kopičenje železa do deformacij in vnetja sklepov, okvare jeter» slinavke, poja- vi se sladkorna bolezen, motnje srčnega ritma in odpoved srca,impotenca, zgodnja menopavza, okvara ščitiuce, nad-ledvičnih žlez ... Natančno dia^ozo postavimo zgensko analizo kivi. Ker je bolezen relativno redka, zdravnik ob teh splošnih bolezenskih znaki težjepomisli nanjo, saj težave posnemajo Številne druge bolezni. Bolezen ponavadi zdravijo različni specialisti. Ponavadi so lo gastroenterolo^» ki zdravijo bolezni jeter, hematologi, ki zdravijo krvne bolezni, bolj poredko pa kardiologi. Takrat so težave in okvare že resne. Pravzaprav je zdravljenje enostavno, varno in relativno poceni. V prvi fazi se zmanjša količina železa v krvi. Tb dosežemo z odvzemom krvi. To opravljajo vašemu bratu že rutinsko. S tem se mi^A nivo feritina v krvi. Ko se ta normalizira, se nadaljuje jemanje krvi enkrat mesečno ali vs^ dva meseca do konca življenja. Feritin se določa do dvalcrat letno in Če je ta normalen, ne bo prišlo do okvar organov. Jasno, če se je z zdravljenjem pričelo pravočasno. S tem se pri bolnikih z že okvarjenimi organi tudi prepreči napredovanje škode, ki je že nastala. Okvare jeter, zlasti če se pojavi ciroza, pogosto napredujejo kljub jemanju krvi, lahko pa se pojavi tudi rakasto tkivo, ki. je za bolnika usodno. Tudi težave s sklepi le redko minejo, kljub temu, da se železo v krvi popolnoma normalizira. Pomembna pa je tudi dietna terapija. V prehrani se mora bolnik s hemokromatozo izogibati hrane, bogate z mesom, zelenjave, ki vsebuje železo, ziasti pa vitamina C. Torej rudi sadja in zelenjave, ki ga vsebuje v večjih količinah. Veliko železa je v mandeljnih, figah, suhih marelicah, sezamu, kosmičih, kruhu, fižolu, špinači, dafeljnih, slivah, rozinah, testeninah. jajcih, brokolîju, paradižnikovem soku, papriki, rdeči pesi itd. Vseh teh jedi se naj izogiba. Njegovo resorbcijo pa zmanjšajo: kava in Čaji (Črni, zeleni, rumeni), rdeče vino, sladek krompir • topinambur, soja in izdelki iz soje, polnozr-nati kruh in stročnice. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik^nt-rc.si. KUHAJMO SKUPAJ V sredo nekaj minut po 10. uri smo skupaj s poslušalkami in poslušalci Radia Celje isl^ recepte za jedi iz zelja in repe. O zelju smo že veliko govorili in tudi ponudili recepte za pripravo jedj iz te z vitamini bogate zelenjave, zato danes ponujamo dva recepta, katerih glavna sestavina je repa. Itidi repa je zelenjava, ki je zelo gala z dragocenimi vitamini za naše zdravje, zato je priporočljivo, da sltako zelje kot repo privoščimo več-krat. Enolončnica iz kisle repe (poslušalka Klavdija) Sestavine: kisla repa, čebula, slanina, kuhan fižol, krompir, korenček, moka, voda, sol, lovor, poper, po želji svinjsko meso ali ocvirki. Priprava: Na masti prepra-žimo narezano Čebulo in slanino. Ko slanina dobi zlato-tf- rjavo barvo, dodamo moko, dobro premešamo jn dodamo repo, ki jo laliko prej speremo 2 vodo, da ni prekisla. Jedi dodamo začimbe -sol, poper, lovprov list... Nekaj Časa kuhamo, dodamo kuhan fižol, kuhamo še pet minul, dodamo na kolobar- - m Kislo repo lahko postreřemo tudi z matevzem. je narezan korenček, na kocke narezan kuhan krompir. Vse dobro premeša IDO in pu-stirho še nekaj minut, nato odstavimo z ognja. Po želji vmes zalivamo z vodo. da dobimo primemo gostoto. Jed lahko postrežemo tudi s svinj- skim mesom ali zabelimo z ocvirki. Postrežemo. Enostavna jed iz kisle repe Sestavine: kisla repa, ocvirki, moka. Priprava: Dobro je kislo repo kuhati v slani vodi. Ko je pokuhana [ni U'eba, da je skuhana čisto do mehkega -dlje kuhamo, manj vitaminov ostane), dodamo z vodo zmešano moko, da zgostimo, odLjemo morebitno odvečno vodo, repo pa zabelimo z ocvirki. Po drugem receptu lahko repo, preden jo zalijemo z vodo, prepražimo na svinjski masti, Čebuli in ocvirkih. Šele potem dolijemo vodo, da se repa skuha oziroma zmehča. Priprava je odvisna od tega, ali v jedi želimo Čebulo in mehke ali hrustajoče ocvirke. Repo lahko uporabimo kot prilogo več jedem, odlična pa Je tudi kot samostojna jed. Pa dober tek! SP Prenosi, oddajo Ponedeljkovo športno Pozimi uživajmo šentjanževko Zaradi kratkega dneva oziroma pomanjkanja svetlobe se pozimi marsikoga poloti 1. i. zimska depresija. V prazničnem času, ko so mesta in hiše razsvetljene z okrasnimi lučkami in svečkami, je nekaj manj možnosti za to depresijo, a lahko nam jo zagode ^praz-nična<< depresija, če jo tako poimeoujemo. Slednja udari kljub lučkam, ki jo lahko celo podkrepijo in še oj a čajo občutke potrtosti. V teh primerih se bo kot blagodejna izkazala skodelica čaja iz šentjanževke, domala čudežnega orožja proti vsem oblikam depresije. Simptomi zimske depresije, kot so utrujenost, zaspanost, povečana potreba po spanju in po ogljikovih hidratih. denimo Čokoladi, želja po izolaciji... se navadno pojavijo že jeseni, pojemati pa začnejo z daljšanjem dneva. Ljudje, ki trpijo za to obliko depresije, naj bodo pozimi čim več zunaj. Za tiste, ki te možnosti nimajo» naj bi bilo zelo koristno zdravljenje s t. L svedobno terapijo, V (a namen se uporabljajo terapevtske lučke za domačo uporabo. Znanstveniki menijo, da že nekaj minut ob svetlobi, ki jo oddajajo posebne žarnice, lahko v hipu občutno izboljša razpoloženje. A za to odrešitev iz-krempljev zimske depresije je treba odšteti kar nekaj denarcev. Najbolj poceni terapija, ki se lahko izkaže. za učinkovito, je pitje čaja Sentjanževke (Hypericum perforatum), ki jo tako âto-terapevti kot farmacevti označujejo za najboljši rastlinski antidepresiv. Če pomanjkanje dneva in svetlobe tudi pri vas povzroča potrtost, pobitost in depresivna razpoloženja, si to rastlinico zlatorumenih cvetov nabavite pri kakšnem od priznanih zeUlčarjev aH v lekarni. Dr. Katja Galle-Tbplak Piše: PAVLA KUNER v 21draviinih rastlinah na Slovenskem navaja, da so s kliničnimi raziskavami potrdili vpliv Šentjanževke na depresivna razpoloženja in lahke do srednje težke endogene depresije. Ugotovili so. da hipericin. ki ga šentjanžev-ka vsebuje, izboljša porabo svetlobe, kar je posebej očitno pozimi. Učinek opazimo navadno šele po daljšem času uživanja, a je potem trajen, ugodno vpliva na naše počutje, notranja napetost popusti. Seveda šentjanževke ne uživamo brez posveta z zdravnikom. Ne smemo je uživati sočasno z drugimi zdravili in med nosečnostjo. Uporaba se odsvetuje ob sočasnem jemanju antidepre-sivov, anliepiieptikov, kontracepcijskih labledc in zdra-v\\ proti strjevanju krvi. Čaj pripravimotako, da 1-2 Žlički šentjanževke poparimo s skodelico vrele vode. pustimo stati 10 minut in precedimo. Pijemo zjutraj in zvečer po 1 skodelico čaja. Neprekinjeno ga pijemo najmanj 6 tednov. Pri odganjanju depresivnih občutij je liko v pomoč tudi kopel iz sivke (Lavadulaangustíťblia): 10 polnih jedilnih žlic cvetočih sivkinlh vršičkov damo v laneno vrečko, ki jo namočimo v vročo kopel. 8 • 12 Ii9 mesečno Dr. PIRMAT www.pfmaLsl 1 ISCEMO TOPEL DOM Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; o^edi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in pred-hodni Dajavi po telefonu, preko e-oiaild nina.star-aH preko Facebook skupine Zon* zani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; intersetni naslov www.zonzanLsi Ah, tile crtroei... dobro, da sem edrasel mačkon in zete pametnejši. Mojs edina skrt) so hrena, spanec in C8rtan;8.(7655) radjoceije ■fi*'«-! 95.9 100.5 9MMK2 Sva bratec in sestrica, stara 6 mesecev. IšČeva ncv dom. saj sva prejšnjega izgubila. Ne žalost še nisva rezcertana, a upava, da hodo za to poskrbeli najini novi lastniki. (0681) No, moje predrege sestrice, saj vse vemo. katar« js m« naisga legla. To sem jaz, Id sem se najbolj podobna svojemu očku huskyju. Povrhirvsega sem pa §e edinstvene, saj mi v leglu ni nihče podoben. Ha4ial (7848) Otroci pomahajo živalim Pravijo, da na mladih svet stoji. Hja, bo že držalo. No, vsaj za učence dveh celjskih osnovnih šol - OŠ Frana Roša in OŠ Glazije. Otroci so se res potrudili in so zbrali hrano, priholjške, odeje, igračke ... za naše živali. Ker so v akcijo vložili svoj do, da je za živali treba po-trud, Čas in energijo, ker ve- skrbeti, si zaslužijo res veli- Kaj si rekla? Da si ti najlepša? A-a, jaz imam to ler»to; skupaj s še eno emo sestrico. Midve sva peč lepotrcki. (7651 ) Švijo, sem4tedne stare kužika in semsestrica ostalih na slikah. V leglu sem pe jaz najlepša izmed vseh! (7647) ZVnOREPKINA AKCUA V OKTOBRU m NOVEMBRU odstranjevai^t sebntga kamna z BREZPLAČNIH poUrinjMi zob za uveljavitev akcijske ugodnosti prinesite v Zvitorepko ta oglas Trnovgi^skj 2. C^ii 103 490 3193 i wwiW.riitorw>fcLa ko pohvalo. Kar tako naprej I Upaii^, da se bodo podobne akcije lotili §e kdaj> tudi ko bodo že starejši. Tudi v vrtcih naši najmlajši pomagajo zaveliškim živalim» da jim 1x3 pozimi toplo in da bodo vedno imeli hrano, saj že oni s pomočjo svojih vzgojiteljic zbirajo prepotrebne stvari za kužke in mucke. F^av je, da smo že od malih nog poučeni o zavetiških živalih, o skrbi za njih in o tem. da so odvisne od človeka. Pa tudi o tem. kako odgovorno skrbeti za svoje ali zavetiške živali. Naše mlade donatorje si lahko ogledate tudi na naši intemetni stnixu pod zavihkom j>donacije«, Morda pa se med njimi kdaj znajdete tudi vi. NINA ŠTARKEL wwiiii.iiovite(lnil(.coin www.radiocelje.Goni Kikoje frfliesei^i mucek MAČJA HISA Urška je frmesečna muca. Brmho je 6-niesečnl mucek. Kontakt: 031 326-877, 041 426-562 Vse muce, ki iščejo dom, so zdrave, cepljene, sterilizirane ali kastrirani, mikro-čipirane in navajene bivanja sClovekom. Zanje iščemo izključno notranji dom, z zagotovljeno kvalitetno prehrano, rednim cepljenjem in veterinarsko oskrbo, če bi jo muca potrebovala. www.maciahisa.8i ali e-mail: info<§^inacjahisa.$i Jerry je 6-mesećfli mucek. D £y Linhartova 22 (v Nizim slovenskega Ijudsktgi gÍNialiuí) 3000 Celje Tel.: 03 5443 675 addffiâs.censiûl.ne radiocelje * w četrtek ' t obli.15 na Radiu Celje CadaiÍÍAS m Prosta delovna masta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zarddt poms^nja proaiora niso objavljena vsa. Prav tako zsndi preglednosti objav fzpuščamo pogoje, ki jih p0stavQa)0 delod^lci (delo za določen čas, zahtevane dabSTiBnte^io. posebno znanje in morebitne dnige ztftteve). V^^^navedeni in manjkaioči podatki so dost^fć • na oglasnih deskah obmoSnih sliA In ucadov za delo zavoda; na domači strani Zavoda RS za zapAlmar^* htt p ://vww.ess.go v. s«; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napftioft pri objavi mogoče. UE ULJE OEIAVEC BREZ POKUCA pomožni ihxílt m/t pomolm dua v ntutvooul aucn cas. 6 itfďc». &kma, a6wua ZA POSDBiOVAKJE OdOVUlIU SM. OmiKDM iU u^.mimjtm câbu ?mm M/l ů^e fajsiduv. moču ČAl i «USi. 2U2M 6tnH TRGOVHA ih smm om. uuu frukouivskm zfiiev u. m aut VOZNIK vor tovmesa vooa a/t iifmuiue ih vzMžEvuuE. imûia iiiizm «vroncva ^ aům m rasnoovuff poiimzM URAR JURM IP. ttn^ UlJU 2fl, »89 CSJE SRQHUA miKHA CÛBRAZBA Hl§tt( 1^2: OmVUAMJE TBOCFSA VZIHSDUUA ajffniv wkk umi, mauu pupwiu ha OBjecfH umAVAH n mm. mm cuijc. pkvao uiewev. mtirmi vozil vooeuc mea m pstjua hisnsm osul POSKUSRO 0001 IKSO. MOMO» NASTOP OaA a L m DQUiía 1? Ksasv: iBum osHovM ^ DisiM QO88fUI,92D4û0aWA nmiMK Anvfijiv ur opiec • ii/l QwvuA Hn oa n MUR Titsovu Z1AS1I římiA. svnovA njenrwmkvoniue evodis biaea. uhocaiue ua&a. p»$ tmk hvum vqdbueim m muaflii busaml oabaiue hateffiau ik fiaga u PoutÊ QDUi£0i CAS. m «UECCV, ii^t AVTO MA)M3 TRGOVK WtíJ KEBMC Si. MAfieORSKA CES?AH.3n(UJt nastavualec hroja u mz&uue pia^g v cqju m/l* izbfmir mndidat n u oujnillsn mesn lavma za »omsnnjm za buzbamepiastbce usuvirvE sTR&ii R oaofUžA un8iíiMnÁsnn.?mmwinmsN.7)£& taulmue nbmtbika potba oaimcbanocna. {ZVAJAIUE HWntOlNIH POSTOnOV. KDQLûttN tU. Ze.12JB0l: TRETlKttAUSEl KADOOVSKE ^PE. OM. mňONk QSTA9 i INI UUSUAIU STBOJMTEMHK -VODJA SOAK H/t vđtthje. ÛRSMDWUC « iđOAimu OQA V sural uPliUAJAU IM mu^ ZrvA«! PUNsaH P(& HUNOv. àmixE umt M (ETAUH VAnUVlER SUS ZA «MOTINQ ONATUVAMJE im ZASOTAiiUUUE PQSUrV ZA VAMO OaO ih ITMUAU ffiâfUOV IZ ZAGOTAVUAMA VAflWETI IN aiwm pfa oou. vo^Que EviooK iiis^^ DHEVMKUV SnOJEV U RAPIUV Ttt OSUf DOKlt ManoK*. onofei Cas. yz «sov. tiiizimt EMO íflrn pmovDONjA mnnk sioirm. JLOQ. hanb0ftskaizstam.3IHCQjE « PftOOAJJUfC wmtt^pmimknmhsimkafiun VAHiUUE BU6A. OOUlCai £A1 t HiSm. illtZDQ; fooKNUJKK smvuo fftmjL nao. ađ^ 6IUUSMCCrAa.»ckifflj( mmizsiïimR wl mm pohSTM. mvitxiinmstKmiSMt/>i.ivi2i»,tm m SAÍW nH$TVA n mjtimue mm, ?osti MřlVD lir TROMU \m. UUCAVnA KRAJfiM&U s.2mMABim mOUALU O&OVNOMESrOVOUU Wl NEVZL HAN£. QZNACIVWUI HUTOftEJAfU Di PIKtllAiA 8U6A. an ZA &Vi(TJUttO NUnflSâlUT eUEA H nosrm QSoiA niAM kalkepq wftsduinafr rejhka: ooiotoi ûas. 3 ksbz. hilaot nvka pfrumiaflstvoao.ml l rs7 piwa pqsumua • wt mnua mtnen muk bkfsitu m^m. imi m wus&u oaav. NICAM. SIMnfSXAillBI: DOiOCU CAS. 12 mSSV. 31.i2jii»: hue mm n trsov» iquetíe. GORÙCAZ BQHŽALl GOAÙCA m IHANU htxvmîmi fftOOAMECŽELfZNINE. GMO. uáj.řmtrva pinoaiauc na Tifiuu • muft n nabava kasa isttuc mvm nimv. zbi mue naboči. flaz-vdzi» soaolsaue bia&a: nuieen čas. 9 1111200»; sm sm. nsbaja Oi.o. hipova KUHAR kuwt. h/t ukuje jedí. kdqlscbí cai yf.lufiqs: (MKfCEVAím'nu BIA»'SMAm ^ UUMJAHSM OSU 7.3» laK EIEKTBOTEHNIH ELBORONIK mm ooKUMarARisT ttjl inuAU uia SnĆNIH RESÍIEV. OQOBAVA CaOWEA PONDÛA nEUAWoj. OOU3£»CAS. 12 tKsea iiiiio: BUS a jieđnarooka tmovwa in procv50mja. ulo. XICMenAUUCA3l.aWI&JE ekonomski tlhnm zaítvnúa wmut . v/ž pnooffvafu zava rovanccv na terhu, wulcsi êu. b messv. lllum; adfwticstqvnica djl: amiajk suib» caul pc cojliwa 7. um qlk PROMmiTlHMK nspoNENi PRQNEim; .ii/t' mmi. fftmm • oft&wzat») neinaroohesa pflonfta nqmkdca ca& zs.izjob»: mmc uo^ka tw&m. tbsa » vhia posunne ^omtvt ilqj». camkaiucva uuca b.snsi IN2CMftÊlUD6ENlèTVA matbo svetovaucnjuùim ktfi» zapooaoùe _ faumik sstemov. barv in (akdv. «/t tđhiena pourvu KUPC». vsistavuanx in vznžfva&lf posunnkf mmtaktov prcmaviitv froqktuv pflrwa pretftavrrvuka matbbaia. tbwicnm broâa prrocmkov ^ oouftn cas. b k&sv. 1712j0r npos. maùtui trsovma ha oo&ii in W3m UUL CELA. mURBSXA OSTA I 30» SUE (KOfMMIST ZA ANAUZZ W PIANIRANJE »VUtOVUNI lUBOAUn M/^ rriÍBU IN rWA iAim/oiMimwvmmimmwfui vuAiu IN Suncv oesTOJečn ZAVABQYAU OB mmpfsmsmsmsimmmmmuL mi owstiiE uni mnMMut nuioGuv m PRB&AGANJE UKRIPQV ZA WCtWE OfiS^ ZAVARO VANl ZAljITAVLIAItJC POTHSBUH PODATUV 0 ZAVAR& VAMCM 2A PfmVO TRÎilUSXIH tN flSlOVMH AKAUZ; oaotai 12 wsfcv. iitziift zamamudu nUlAV. Q.O. OONOCXA EMTA tEUi tUnOftSKA rstalsmou DIPlftMIRANI INŽEMIR STDOJNrfrVA (VSJ VOOJA VZOftîmU u/t SKRBf ZA PfTVUTtVKA VZUŽEVttlA ^THUEV m HAPfW. VZQSÍEVAMJE STRO jp/oi KAřftw, NEjajiCa CAS, aiuoM: luisii TR. GOVSU IN STOnTVDn POJETJl 10.11. m cbjsw fflqdviaroslie OOKTM MEDICINE SPECIAUSTNEVRO-L06UE imw skciausr v;vi • m^m. »mm* OOOCIM • 11/2: sm ZA UHOVOn n m7vdj STnOK. vooeuE ur nsAWAOM oa ha kvroiosiai oa oaHi Kućsr £ai 41 Ksexv. aoatt spuâiA HUâlCA CajE. MAXSVA m s. sm (&je DOKTOR MEKCMESPECtAUSTFIZIKAlME MCtHCWtRecASUÍTACUE Olim TCCUUn V/W • RZKAUC H RBttHJIACl^ su kdcft. pwtunh ooieim • ^^ kakovost n VZVOJ stroo. voogu ■ nUlCA OJAQ&NAOOOaniZAIMliCnSH) lEKAaifTAUa 0010Č8I ČAS. iS IlIESECEV. Z&IZJliaS; SPlCâlA BOi» Shea caJE. ceiuow wu 6, »U (a4 DOITTOR MBMOK SPEOAUST XMUMUE fiSumR sPUAusr V/M • mem HUVHATQU GUE-pRQSiim QBoaM • wl'an 2A unmtsT M tUZVOJ SIMXt wai a OKANIZACUA BE HA Tjwwiouâsi oooexu. oousôbi £a& 41 «Estctv. ca&mcaji Zi)flAVIIK9>BUUST HAZUCM SnOUNSI] ^ Titti SnOOMUn ZNANA PiHETUn StaXA • h^ S« ZA UQWr r HAZVOJ stkke. WOeUE IN ORBANQAOJA Qa KA OOQXO ZA fWKMWLNO KU) nt IZOffiAÍEVAM^ DOLÛÎH CAS. iS KSfffV SMM SPlOSlU BQUHSMCA ŒJt OHAHIVA wcainesue TDRWWSmiAUSTV/VI ynOCMUKKm at TRMIUniÛGLS. PtAST^ R ttai KfK. M/t SW 2A KARNOST IN RAZVDJ mOQ. VnBUE IN OIV GAHZACUARLV URSEirm£N CUnU'r ÛÛLDCSI ČAS. 41 WStffH mnM SPUJSKA BO^SSMCA CBJt QftAUVAUUCAiSmiSJE DOirn» MEDKWE SKCIAUCT PATOUKUS ZIRAVRIK SmSTV/VI • PAUUGUl fflSSIIUNtX tnoEuu sm ZA KJUQwm H K£. VOKUC IN OlftUlZUUA Dft NA ODDELKU ZA fAIOUKUO H OTOUSUO ODUICEH CAS, tt HESQXV, ailîM Sftfi^ bslifâlu SUC OUAHNA UU ca&naaui DOKTOR MEOfOKSPECtAUST RËMTGfr NOUKUE zdflavmk SPEOAlJSr V/VUUDNUeUL PRBISTQJNIK DUCiM II/LSWZAWCIVOSTINIAZVIIJSTI^ vooau M ofkanzm Kl na MIMUSia oooa ui qoljiia Cas. h mswt. mjm susu bqimskasjl qsukina UUCA & 3« CaJL OOKTOR NEDtClNE SPECUUST [tOBMl mtam sHAVii; smuusrvffl • rtbre wncuf. m sniMK oootiM. m ZA HWMm ui Rmf smci vbooje IN OaSAMZHAU oa u Dooaiu za boœzhiibmc hIUU2D. OQUIÎai iAS, 49 kse^ av. aturt sputâia bojiâiu c&je. «akova uuca s, 3010 cas ZDRAVNIK SmiAUST V/VI • inthiw PfiUk ^MU OOnXA. H/î sxn ZA MUm in SAZW Sim vooaui H QRWQAUA OBA HA OODEiCU ZA IFinUXE BOIIZH R VfiOâVU STIlUA OOU^ ca cAS, 41 iiESEcn. 26îZJBeft BonSiKA aUlOaiMlVAUUCA&MRCaJE Z0I1AV1ÍK 9'iQm V/VI. irnEMC HGKlNt PRE» SnUHK OBim • Él/Z: sm ZA KANIVOn r MZV^ STROKE. VOeaUE IN «AWZAOIA Qa «OaXA ZA RTBcrM anm isnan ooiDća CAS. lEs. SV, 210219: sfu$ka BOUOSaCA wjl OBURNA uucai3mia)e DOKTOR NSDICINE SPECIAUSTNUKUARIIE MQMCIIfi ZOGiWKSimUiSTVmHUKUARttNEI« STOAK e»aM i/t sm za ukdvost M sazm srm vđoem in wamattft na zahw^ mm. ooioCa Cas. 4t misesv. zb.rzjoot audia bouh^ica ceue makova UUUlJDiOEaJE DOKTOR NICDIOHE SftOAUSTTHAIISfU-ZMKOeUE ZnUVKll STHUUn V/VkmU6Ri2USa HBKUC pfKosTOJirK omam • «/t sub za KAUNOSÍ n unai smi VQOBUE R QKAMZAOIA KI V nANsn/zusxfii cemiii. dolacBI cAS. 4B MESKEV 2S.IZJ0e: spuâla sduâlca CBJE. kuuaa uuca&mncqje DOKTOR MBHONE SPeclAUST DFnUJAO 106UE 'zdaavrk TEQAUST V/VI • OnAUQLOSLR. PRĐ stdjnk ooimm. n/t sm ZA KAKOVOST in RAmj STROKE. VDSKJE «VfiAMZAdUOaNA OÍESIfM OOttMT, OasC» ttí, 41 IfiSECEV. TIIZJOH: SPIO ki MJiâacA can oounntA UUCA i 3M cají DOKTOR MEOKINE SKCUUST OTOttNO-lARWGOUK 'ZIttAVNIK SPEOAUST v/lfl • OTQRUUAItlNGDUCUl WBTUIIX O0ĐELKA Wl^U KAKIMST W ftUVOJ STROIZ noeUE ■ OfKAJCAOU DE NA Ofr OBJIU ZA tnOMHOUMlUeUO ■ CBM^^ msm-. ntocot t/s. a neseov. amm 9USU BDUflSHICA Cail 08UKS« UtiCA S. »» caje OOKTDft miaNE SPttUUSTCNEXOlO-6UEW?0R00ail$TVA •^ímKtKMa^/vi^v&smítmfmsM m mDSnJK OOOOM. H/l Sm ZA KAKOVOST R BAAOi STROU. VOSIff H DftfiANQAOjA D& NA snamosko mmm oooaw. oouken cas, u kseffv. sruâu mlhůka cee 0nakdvauucas.3ircelji MAfitSfB zoeozoravstva zoaimiuvhk ivt 08i] zoetďlwihka s sooo» hih mm in hatehau, določek čas. 3 iftseo. lolimzaffl&nmvk fitifuua - zasema z(» ha inulanta wmtsska cesta 7». 3800 cqje maemolfarmacuc voua ijwtojur oooqxa • m/t sm za kmia wt in razvoj hlttt vnoul r obsanizaoja oa. ha maní za iaboratorusko mokro. dousOn Cas. 4« mesecev, aizjcet spiosna bouiisniu ct IX OdlAKilWUUCA& 30MCEUE VODU uœimu OOORM • sm ZA KW von W luzvai $ni(l£ VCOBUE R OffiAHZAOU ^ VlfiCARNL00U)C£NCAS.4| Hiseiv. ZtlZJOttSřUK ^ BOlNtSffiCA CSJE. UeUKDVA UUCA s, MO caif MELAŠKO ^ VOZNU 'V02MX XAUOU s nUHJCO • mevoz TBVE^ IV SlDVBILa PQ VÚAVAH ClAMCAH EU r S5TA1JH TRI^ tjih DRŽAVMI NA PDOLAEI NAUKA KI MU GA IZBA m AENT ZA lOOSTlUL POMOC nil MHiUHi IN RAMAOU VOZLA.'. VOZNU V nSTNSI PWni. OOU6H ČAS. $ Heu^. 2&T2ÍMS; 00 GBTIVA. HUDU^TVO, OeHEVAfUE flOJl B%2M 7 A 3279 IASKO KUHAR kukar in rukaaski PtMOÛOK- h^ » na oamoh MESTU umaiua u sd ka oajjvneh hm kuharskega pofnčhkv«! [SMRU poub oocmo čas}. močen čas. ib.a2tt9; íavw zavod osmovna snu maftmu «mca saoečt. iomia pot 5.1433 iadece omouulaw ekowmstf^i kuiggvdoja • m/t' votsue fiuftovodstva (majera aw. blaqtvml op. odv. Oj. qqewa PERRIOICMIK swičunov. izdaaupdroùl snehuah^ preâpi SOK opvvuAU 8STAUI Ba PO NAVBOuii neon suvuwh v wjičao sačunovocaai sektixuu v sloaw s srnskoviu ZNAUai ooločen ča& 12 meseefv. zr.lzjtts; parok lisha rousthua dm. SK«NJABEflCAIÍll32?BlA^ UEMOZIIME OQcnHKARCiaanoMK ssivtseb H/t savisira ottoja R eistvcne kapiu^ IZ mmík pr08rama naadča wpa oaace rezbtvne oeli ffamua lietlTVl. KI IRTRI> zajo staiqaa w za p0p1wha d800u in qfinnčm harw. FOe SEZaVNE OQE BSTRtÍMH STinJEV iv naphak doiaía ča1i2 wsffv. 3112ím: wuca Elfi(TRQS(SVC, TTHMNAiOil« HOfBAieunAUUCA 1S»HBZME ME SlOVEllIStaE KOWJCg SRHMUA POMiCIIA TSSRAZSA pcvDzi osa ra poGom. H/t* pitnozi NA nan» NmuMjAHWPvíPosanf^iiduAH). voowvo^ STK M PinVETU. OOUtEN CA^ 3 Mtífa 34.I2JIOH: AMAnEVQZL AťTVáU r TRfiOVHA DiULrATT» BAÍHOVA UUCA IS A 321b amnSIlE KWJKE PREOeiimUUE kovr • M/t OOO HA PREOanVAl ■H STfâJH EfiD KA VF SCNâtrOfUU R ^ ZA PfKOftXDUAlK. HOnAŽA IN OBOflAÍA irTQPIW drijqu ik msm vm, nmia ffímm, VWR PQdATXOVV RACíINAUIK SPL OEIO HA EXSO» TDt ÍTISUilftAH (m PSaUAUC « OSI£ZOVAIitf OKSVKDV. niimtA ODRDVKDV. «A2KZ HATlRlAtA). oauúN CAS. iz ksiqv. za.ilzsu; lUfnT PB» ř/am (zvqzmimeno pqojetji. strame ».azbs^nwike KUHAflSKIPOMOČNK xiMMsn nuoùn 4 m. ^lia 4 url • ivt POWtet/tohoďica v kwhut • oeo £ PftEDVSai oopouiaji sř za pupravo skat. pondmm n sooe. câeuc nihwe h eniCA PttRtNA soa v kukhi &vrja-§»aui hlmna &valna mu mmm bum n pakuanje v kmtwskd asaiaža. «KoCa Cas. \x ws&h. mmt 6u0ftni servis r esnrnw usdvar sp. tuvmićkais7a ib. StOVENStt kdmce NATAKM STRâfiA MUffi IN PUAČ. SndBA HUNE R P^ JAC. d01j3č» ČAS. 12 HUSTH. PBOCVDQUA TB8WHA 60S71KTV0. ffiQHTrwm RiTM im KBâEvo; s7, snwoa ClfiOMOUaCRGEnK ElffTRftAfl • IVt'EifKIIWISlUAUA Dno W Tffi Na D010ČEN CAS. 3 KSECE. 21.112081 EUXTROBI^A LACUEIK WWTA2A HUAUE AVTOMDBIIOV V ujem fim BBďXOSP. MAlA ASI^lOfiE ME tofTJUB PBi CELJiT OSWVNOâOUXA IRWUZBA vqzmk taksua m/t vqzhk taksua KA umočju cajE.âenuua. ociočaičAiiz hesesv, zliizsoi HAiQAW. posaas$tva tbsovra mwzL mm, (HTA nmnAu s a 32» SWM eumotsm NABAVNI unskt. m/2.> NABAVA aU6A p« oooavttl UIK. NEWUIČai ČAS. Z3.112JH9: AMSIHING OO.Q. TRSOVRAn^RRa U9UAKKA CESTA B A 3230 soruur DOKTOR MEDICWE HAAVRIWZSPEOUZACLC 2 uiuoi au ZĐHAVIK SPKlAliZANÍ ffSÚNSKE AU SPUâK HUm V ZP PlAHINA» itó ZDUVflK V SPltĆi AMBUIANTIZP PUNINA in SŽ1MKA SUIZBA WmlB ČAS, 1&1.20ib; ZJSUVSTVENI DOV SurJUJl CSTA UtHA ootfujtft smvw s^ au núnske hqkue h/t obo va>uâd ahftjlanti si loruur r ddurna siu&a ûqttàn Cas. >2 tfskev. ai.2»lk zobavst\f)j| don ïnjul cesta uma OURítwska 3 b, 3230 seru^r ZOMVNK Ias« lem AU l'huila • h^ oeo V âksx» »ffuzeiuu r 0c2urna su|2ba n^ CEH ČAS. Tit J91I ziiwsTvn ooH Swjut. cstt leoha ouhnikska 3 b. 32» îentjiu ME ŽWABJIE PRI JELŠAH' OSWVRKâOlSKA IZOBRAZBA VOZNIK m pRDirrA • K/t NAXIAO RUHAD. oa uxH 7 msa, mmt HTTR HW PRCV» ZMtTVD in TRSOVKA OJLO. IHtíiD 7X PODâTRIH. H0O73.32UPQCftTme[ DOJWECaREZ POKUCA VBM Tinw» voau • HEPMUOM PROMET. ffinOftN ČA1 t&12m STUHA TfUWSPOÍT nWAN STRUHA IK ZSRUA KOSÎRMKA 2s. s4t nOflAT ■2JA poKucNA EzoeaAZM (po 3 un WMUR oxmml KiajAVf - M/t HAPaJAVA Cft TRALK JOIUAVE. D010Č8I CAS. s HESaXV. miîJO» INGRA HL TRfiOVWA STWIYl HOHTAŽA Ur 6RAD6& HElTVa DAO. ŒJSXA (STA 31 a 3?» K6»Áa SUTIKA VAAAEC VABIfCT« IVtVAftSUnS POSTO«. OOUĎN ČAS. B HCSOV. 2IIUDII; WGRA nieOVHA Sm TVl HflnAŽA Ul BMHfi^. B.OiL. EBJSKA ESS7A US.32S6I}|)&A&USUTRA SREOUA POUJCKA IZOBRAZBA CEVAfl • M/t MOVTJ^ cm OOUlía ČAS. B HESCCEV. 2ai2ifiQS: R6RA HL TB60VRA mTVL MmA2A R tRUNENI^ HaO. OUSKA COTA » B. 326B ukaSkasuiiu VOZMK VIACUA • JíVt VQZMX VUCUA AM (kFVAA^ NE SNOVI] V MEBMARWIEK PROMETU. POIPCOI CAS. 12ICSBSV. liru«: SAWKTOJR AVTOTREVOZNU JOŽE lUŽAl MBA 37.32S4 fnČniTTDl SHEDIMA SntOKOVNA AU SPtOSUA IZOSRAZEA PROOUH TBM n/l KiMMOUNJE S tilPO R mmsi patprava iuniob. snemuaue m JUCTOV timS/Bt ČAS. ItlUStt ACS fiSAOBENI EUVENII ZASTOMME. aOJL OORTWÍXA UUCA 1 m^êmxmbim B£KTR0TEHNK UiimČAlt VSMâVAliC • M/l VZSR&VAMiW POPRA m OIXTROnSÎALACU ELEXTRICNIK KAMAV. m- TIMMUTOflJCV. fUZSVnUVE Ta QIřUUH QÍMENín ITD. DOmČE» ČAS. 12 MESECEV: ]B.tZÍHB: eOHOR US. USU PttTVOOlliA W TRGOVKA (UUL HB11U A ME VELENJE AVTOKliPAR SAMDSTOM AVrOUffAB • POPMVUA POSOOfr VANI OQE AVmoeUHK KAHSERU n J» NAXMf^ SČA Z HOMMI n. NeumČEN CAS. Ill2jm; m TUfl KAORIKSKJ H2ĐHft1N& ntSRUHSTW. TRGOVIHA IN POSUIVNO SVCTOVAfUE. usl UUeUAKSU CESTA l3B.3}20V&i)U AVTOUČAR SANOSÎOJn AVTIUČAR M/2: GWJA SAMQSTUJH UČAU VOZI (Knttl. BAINAUI lAKtRMUe.). NE-OQUÉNČAS. Ifi.lZJWTlISOTWKAlMVSIQWÎE» nN& Pt2SREĐfR§7Va TRGOVINA m POSl^ Ul UQ. UU8UAWM OSTA 13 e. 332J} V6BJE AVTDhKHANH AVrCBriBiiMK. AVmUK R 9E1A OaO&N ČAS. B ifiSeZV 24.1120: AVTO ISffi. S8IVIS or TRGOVINA DJUL bnOVA 33 A 3320 VEIBUE SREDNJA POnJCMA DOSRAZSA VARMSTNK H/t VAROVANJE nVikm NBl V& ZNU VIHTKH »dKTU OOUlCai ČAS. S ttSffV. IlUJSM: TOEVL enÍBA ZA VAMWUC. DM. kb6rkovauucail.»IOiaK MBMM 9imOVNA AU SflJ^ IZOBRAZBA HKmisT u.. OBO V KUCNU conRa sns-JQIANJE TEUFOHSNH KUCEV ^ «UCEN ČAS. I «SE< CfV. Zl.lZiU: OU GO» TRGOVKA SrOfSrvE OJU. PRE&RinVA (HTA10.3120 VHBUÍ NATUUfl NATAKAR IVt NAROČA n PWSM PUAČO IN Ntfff. KE ZA PRIPRAVO H PHOOAJS, PRKAVLIA iN RAZPOREJA PlUCO H HAFIKE ZA SEMtAWt PAPRAVLUm STOff «N MQE ZA P0ST1ËB0. RAZ9QJ. SOtVRA tt Pft^ DAJA PU>£0 01 KUm NOIUČEH ČA& ail2»S: GOTTIHA OSmViSK. BSmVRjUl SJL PAHÎtUHM CESTA 62.3329 vem AAAHŽERSMTBHBK AAAN^ . M/t IZVAJA ARAAËRAME STUOUSMH PROSTOROV OTRAVDA PWRAVLIAJIA OEU U RAZ STM» PROSTDOH R STUdUU (PSTAAIA STUUSKE R OlUGE RAmWK PR8STKE] PRtPRAVUA. KOMPlf TRU H SKiADNO 2 OOUlBnACUO OOSTA^AJA RA2> STAVM MA1BIAL NA RAZSTAVNE PROSTO« NABAVA AftAN&«EU KAIEaua DOLOČEN ČAS. T2 ME9CEV. ILII2»! AV SIUM TR2W KOUUMKAOIE m OBmtOTBMK TBRICnI SVFTOVAUe Ufl AVTVfiKAMU. WTOE< UKTRIM. nOHAlA OEIA DEHOČDl ČA& B KSBtV. 24.112069: AVTO KDR. SERVIS R TRGOVHA OiLO. &aiQVA33A33nVBđU FAfMACEVTSNIBMH PROOAjALEC V SPfOUlZfiAia TRGOVRIZ HBKWSU MIPRranČaPnUAJAHATBBlU I^PflOGUA MEomsxo matm mmttíN. paooua ha TUtBIU. PRtfRAUA ARTVOIOV ZA nOOAIO. SKRB ZA ZAUtt OOUàN ČAS. 6 MESECEV. 21^25«: MAflNa TWHARPeSRBMSPfl. DiLO. nE&iMNA CESTA sasaavhbui MEŽAUC ~ KLAVEC BREZraOKA bsTiH ivt'â^nsumpROsnnviooio ČEN ČAII «so. IB.I2JBR ROK TMOUnX. RŽEB-Rnc mzraaUA R Sîtinmi OJLL RI6KA CESTA G.33II laraavuvlusn DOUHI tmt M/t CâCauE posumtH prostorov. di> iofai ČAS. 3 ma. i&izm nox tehmugui USElOnNG. PROCVOHM u STAnVl UUL RHSKA etru S2.9T1 imrtR V SAVHUSIO DOUN AVTOHEHAMK VOZNIK TOVQIULMKA VDZfA TOVORfUAKA V mONAROONEM PRONfTU. OOOČ» ČAS. 12 MEStCEV, 2Umk m» HAKSMILIAH. jVmmQZH^ sji Pudrov ns lil 3310 NATAKAA NATAKAR STRE2RA HNA« R njA& NaUUftN ČAS. IlIZJKft BOl - NSVAK MAJA TIfiMNA R STOR^ TVllLO.»nOVlJEn.331{l2AIK RAT WAR • IVt'STRE2BA JQL mCl CATERnC: NEDIÏ U3Č0r CAS. 2).I12M9: aON. PBSffiHlřTVO SUVICA SPOmAK JAKOPIP. ČOPOVA UUCA a 3M SJE MIŽEMRSTROAltlTVA SAMOSTOM XnSTRUKTBfl V ffiJSU ISGUI - M/t VA& NALOGE SDttk » KIHMRAUE OROOU. U ZVOJ ÏÏHHflLOGUC TER miOINiRAlUE Ur VOOENJE PRaJBtTOV V SOOEUHUUU Z UROČMU. NEOOUIČEN ČAS. VMM TRUnVAUlER UKOV» SrEHTVl lUUl. USUâaiVA CESTA O t ION UUaJUA INŽniREldrraOTDINtKE VKUl RAZVOJA u/l SOfiOVAlUE R VOOSUE aAZVOM IZOOKOVTMt mJANJE NOVOSTI V PftïZVa ONA. ORGANZttUA mCVOCUCGA PRtOSA GIBE HA OLS U( IVTBffi nam PfinUVA TEMČK OOnmaTACUE T317VH1A CEfiTlfOMUA R SrAft-OMHZAUEmCVOOOV, n^AU R SXRS ZA N& MOT^ POTB( PROIZVOaUE, UKREPANJE PRI ZASTDJM V RAATUU. PRIHZVOIBLJIPRESK» Z MATERIAIDM SPRE< MUAUE IN (ZVAJAim OELM HAIK1HAMEMOU USEGANJA aonečNOSn ■ kakovost BKAME POTUCULNM NOVH OOaWiraiEV ZA DOSEGO BOJSE kakovost u zmanjšanje STROIxDV PfKIZVOnJE vooau m RAZPQKJAJUE SOOOAm SORUNANJE 2IZVAIAIO OB. ZUNANJIMI UCTTTÙQJAMIIEfl STIlAf^ KAMI OOCOVAUAU U KAOS» VSEH PROZVOPHM FMÏSOV POROČANJE DaOOAlAlÛl O SUUZACJI ZA STAVLIBHR OJ»: NEttlUftN ČAS.Z7.lUnr flRMO SHOP » JL. TRGDVRA ff RŽEHROIG ZA lOPUnW R MAni» mOMUL MMSU CESIA j}13311SORHB VSAVJNJSKIOOUH O wotednik NaroCnld Novega tednPca boste lahlco ' naroûiSte uoodnosd • iflimoíe pglàM v Novèifn tíédnlku dô.fO tíi;čésmkp im mdlhi Celjé • tdDdsdi IzktNiCfw s svo^ naroMto ka^ raroCniSfco poloSnieo osàroma z cksebnim dokumentori) naroCnKa Novega tednika, NcMíoi^iéetio ugcwliBomtl »e ne prowoacilo w noBla dn|tj leto! 7TT7TW VOZILA »ODAM FORDfiehi, M1993, rBg.do 11 6.2010^ prodom.îele(onS481-769. 6662 SUSiKI morglT, letnik 1993, dobro oko-njen, rodni »ms, 86.000 km, molo porobo gorivo, prodam zomdi bolazni. IdefonOSl 267-33S,54S»2l).57i5 KUPIM OSSMOvozilo. od letT^ 2000, BOtovii«, bpim. Telefon 04170M97. š 995 STROJI PRODAM ĐVOSHjUMI obnàlni plug Kegonl, 14 col In sejonko za opflef>eeoll dognojevok 20 koruzo, prodom. Telefon 051 2)1-826. p SEKUIAR z eiwfflznlm moloriom In vrtno koslinko prodom oil menjom zo drvo. Telefon DSI 398^97. $707 POSEST KUPIM HIŠO, vikend oil icrndiljo, lohko |e obremenim s hipoTeko do 50.000 B», b^. Telefon031400473. 4670 STANOVANJE PRODAM EN0S06N0 starwonle, 47 m^, ne^rvTitif no. knik 1985, Milonskego ulico, prodom zo 58.000 EUR. Telefon 041 824- GOTOVINSKI KREDITI • azâpôâsnê uumjv*«!» r ' ta upofcojerwe <^>40/37 33 37 PRODAM L£PO otrc^ posletjo i ioQÍiem (77-145), otrok je sp^ v njej M leden, zrio ugodno pfodom.Telefon03f 221-062. 5676 KUHÍ HI O L pralni stroj, u»ilni strol peć no drvo, hladilnik, zomrzovolno omaro, mizo, stole, pomrvolni strot pfodom. Telefon 040 869-461. s6fr ODDAM (HHEMUUasftnovonte, 90 v Bruslov-ćoh, oddam zo dol j» obdobje. Telefon 040734-571. p SÍAKOVANJE v Celju, Muzejski trg, 55 m', opf«mijeno, oddam. lelofon 051 351-676. p 5TAN0YAMJE v Serrtjurju oddom v nojem. TeUonOSl 545-552. š664 VNOVI vosi oddomsl.l. 2010 dvHobno sfoiTovonje zo eno loto. Telefon 041 32HI20. 5717 V STAREM delu Utskego, pod grodom, oddam trisobno stonovonje, 90 m', v dvo-slonovonjski ha Telefon 051 458-961. 5717 PRODAM VtSOKO kokovostne bukove brikete iz uvo-zo, karton, prodom. Možno doifovo. Ielefon051 828483. p REZAN bukov les, znćnosuh, debelfno 25 do 50 mm, prodom. Telefon 041 265-239. 5âd5 StíHAnwftsko bukovo drvo oil krůtko iogo-no prodom, (eno po dogovoru. Telef ot> 041655-285. âeet KUPIM REZAN lesza miznrstvo, suhotj sv«, 2,4 on, 4 8 mm, 76 mm, skiipoj 12 kupim. Telefon 031 357-312. S693 HlOOOVlW:smráQ, bw.islka (suâcftWbo^ dom) ploolo bhko lokot kuf^m.Tele-ion 781-4080. $6» HLODOVINO iglovcov no ponju plodio iokoj rer zomonje (ob^line) ko-pim.Ielefon031 357-312. S7ii AKUSTIKA PRODAM TV Gorenfe, borvni ekran 51 cm, malo robi jen, prodom zo 40 EUR. Telefon 030 929-341, Uubecno. sroo HARMONIKO Ho^ire)voxll,komblnimno, elektronsko, 120 basov, prodom. Tele-forî 041 783-347. ži72 ŽIVALI PRODAM od 60 do 120 kg, prodam po ugodni cenr. Telefon 03] 662-868. 5573 KEA, d.o.o., zaposli 2S Moto iontjur, Ljub^&M ia Zr*2t trgovko xm polni delovni Cos | řo^op: • ustrezna izobrozbo trgovske smeri • vsaj dve leti delovnih izkuler^j Možnost zaposlitve zo nedoločen cas. Oodolne infonnaclje lahko dobile no It. 041-629-2$0,9. B«i1|aR Pisne proŠn[e pošljite no naslov: KU, d.o.ev Loltarje la, 3230 s pripisom ZAřOSLflEV, v roku 5 dnt od objave. Î OBVESTILO OGLAŠEVALCEM V Obveščamo v«^, da bo Novi tednik v času božično-novoletnih praznikov iz5el ob torkih, in sicer 22. in 29. decembra 2009. Zadnji rok za oddajo malih oglasov za številko, ki bo izšla 22.» bo v soboto» 19. decembra. Za številko» ki bo izšla 29. decembra, pa bomo male oglase in zahvale sprejemali do vključno Četrtka, 24« decembra. PRASIĆA, tBik«9Q 180 lig, mm zobl prn/otn. Ukhn (03) $795-540.^654 PRASlb, od 150 do 160 kg, rnoino tudi polovin, prodom. Podorim nemško o*-ćorko. stero eno lelo, i tnladičko. iMon 031 562-369. see? Snn prcSn, ďQFe m le)o, krmlfone z domoćo bhono hrofio. prodom. Telefon (03) 562-3439. sêêd nUCO, br^ i mnecev, prodom. T^efon 041 831-632.(03)5791.279. sers BIKCAsItnenfokû. 170 prodom. Won 041 28^75. šáS7 PMÛiA, težb^Q 170 kg. prodom. Teiebi 5795464. seed PUSICA približno MO kg, hro njen »go z domoco kiihono lirQr>o clí polovice, prodom. leleíonOSI 206-189. 5696 PAR konjev porti pro^m. Telefon 051421-126. 56d7 DVE brep íeU oil kruvo v$edmem mesecu brejofti prodomo. Telefon (03)'5792-178.031 45^ 81. 5699 f^lil mesni lip. 60 do 100 kg, moiru do^ovo, prodomo. Telefort D31 544-653. $660 PRA^ČA. 300 k. prodomTelefon 041708-978. 5703 DOMA nrejene prsice, mevKile posme, zo zokol, prodomo. Fiar, ToSor, te(&fon 041619-372. 5704 BIKCA.ft,$tQregolOdnt prodom. Tstefon 031 723462. šee2 JAJETA in ovce, zd nadaljnjo i^oEzokol in i^enskego ovno, prodom. Telefon 041 759-681. Š663 lUCO simeniolko, br^o 8 mesecev, prodom Jelefon 041271-738. (03) 5733-079. 5706 TQXOsimento^,brejo4mese(e. prodam po ugodni (eni Tetefon 031 660^324. 5705 PfiAS nod 200 kg, domoco tirana, ugodno prodam. Telefon 5774-683. 5716 KUPIM KRAVO ali tetico zo zakol kupim. Telefon 03Î 743-351. š672 BIKA. toćkogo približno 230 do 350 kg, pasma belgijski plavi oli simenlalec, kupim.T^041 531^85. S&12 AGMNewdj zaposli z opravljenim strokovnim Iz^om za odgovorno voOef^ M. Koniakl. 041 62&-9t3{Primf>2| AGM NifMC d.o.«. S»driS3.9270 UM» PODARIMO PSIďO. ^oro eno leto in pol, podorimo. TelefonOSi 228-841. S673 PBOPAM KRAŠKI tmn, ttfonov liker in prsten kraški brinjem iz osrqo Kraso, odličrv kakovosti, prodam. Dostovim tudi monjšekotu- ne.Ugodnecene. Telefon 041 614-662. p KAKOVOSTNO rdeće in belo vino prodom. TeWon031575-7n. šeie VINO jurka. Iz neŠk/oplienego grozdje, prodom. leleiui (03) 5461-011,041 641-940. 5565 VINO, belo, mešono. prodom. Tfilefon 031 716^61,031 549-115. &654 KORUZO, norovnosuûno. letnik 2008, runo Iweno in prečiščeno, prodom. Tele-fen (03)5799-661,03) 209:011.5674 VINO, belo in rdeêermodfo fninkinja, sou-tignon, ugodno prodom. Teiefon 041 913-730. p OSTALO PRODAM PT burnih koz. suho klohrsko drvo in domoćezgonje prodomo. Telefm 041 500-314. 5480 NOVE zimske gume Sovo 225/45 R 17 prodom. Telefon 041 736-147. 5514 OTROSIU voziček Peç perego, ornnzne barve, lepo ohranjen, prodom. Ceno po dogovoru.Telefon 041 221-851. ži7i LEPOohronjeno otroška (Akiotezofontko, velkost 56-80, ugodno prodom. Telefon 041 907-614. âdSâ ZEIO zonimivo kletna vr^lo, letnik 1872 in suho bukovo drva. prodom. Telefon 031 238 Laško, še posebej dr. Meliti Zlatečan in sestri Ireni ZaJokar, kolektivu Kvovarne i^ško, komunalni službi Laško, Krajevni organizaciji RK Vrh, GD Vrh., KS Vrh, DruStvu invalidov občine l^Ško. ZB Vrh, Marija Gradec in LaSko, Konjerejskemu druSrvu Vrh, Marku Mastnaku za odigrano Tišino ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. ŽaJujoČi: Djegovi otroci, vnuki in pravnuki l510 Solza tiho po liai spolzi, ker tebe na svetu lem lepem z nami večni, verjamemo, da ti je v nebesih lepo. ker bil si dober Človek zelo. Čeprav nismo dovolj močno izkazali, upamo, da smo dovolj pomoči ft nuditi znaH Večno nam boš vzorživljenjske moči, ki nikoli presahnila ni. uživaj med zvezdami. ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi izgubi dragega ata. starega ata. tasta; brata in strica FRANCA ŠELIGA iz Zakla 12 nazadnje je stanoval v Šentvidu pri Grobeinem 41 (8. Î. 1926-26.11.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala Uvami Kovis Štore za izrečena sožalja in denarno pomoč, Zdravstvenemu domu Polzela, patronažni službi Prebold, Zdravstvenemu domu Šmaije pri Jelšah, osebni zdravnici dr. Jugovi. patronažni sestri Maijetki. centru za socialno delo za pomoč in nego na domu, posebej njegovi negovalki Zdenki, pogrebni službi Gekott, pevcem z Gomilskega za odpete žalosiinke, govorniku iz Zakla za besede slovesa In gospodu Župniku Francu Strašku iz Svele Erne za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi seeo 55Jem« pošteno in simpal)6n žensko, ^ntjur, pnloteljo. T^fon 041 248-647; ogendjo Super Alon. - 57i3 SlfAPATlCKA, 39^etT>a Celjonko z^ pnlole-Ija za praznike. Telefon 041 248^47; ogernijo Super Alan. S7i3 7T IZVAJAMO krovsko kíe^rsko m man^ lesarsko d^ po vsej Slovenîp. Pdcrfvomo z ro^ičnlmi ploievinosfímt in opečnimi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman jo išče^ ni več njen^a smehljaja, utihnil je njen glas, boletína in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine mimo spi. a v naših srcih Se živi. ZAHVALA Za vedno smo izgubili n^o drago ženo. mamo, babico, hčerko In sestro ANICO ŠTRAJHAR iz Lil. frankolovskih žrtev 15, Celje {11.8.1943-7.12.2009) V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, kolektivoma Cinkarne Celje in Mercator centra Celje za izražena pisna in ustna sožalja, darovane sveče in sv maSe ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. Pajku za lepo opravljen cerkveni obred, družinama Sklebek in Koprivica ter pogrebni službi Veking iz Celja. Žalujoči vsi njeni 5718 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, deda. praděda in tasta ANTONA VODUŠKA iz Sladke Gore (17.12.1930-3.12.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ler podporo v težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi gospodu patru za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in pogrebni službi Gekott. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi 5870 Umrla je r^ša upokojena sodelavka ANTONIJA DOLŠAK srednja medicinska sestra • babica na ginekološko porodniškem oddelku Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje kritinomi.Telefon041 771-740. Sr^o Fendre, s. p., Ul kozjanskega odreda 23, 325QRo9askoSlotino. Se55 UPOKOJEKG, pozorl Nimote mojdro za monjso grodbeno in obrtniško dela? Poklinte nos po 1eléinu(03) 781-2673 oli 041 684-292. GrodbeniStvo Albin Kus, s. p., Ćuforjeva 8, Vojnik. 5683 www.novilediiik.coin Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje oprdvl^a časopisno založnilko. radijsko in agencijsko*tržno dejavnost Naslov: Pr^ernova 19, 30Û0 Ceije, lelefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032. Novl tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EtJR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naroteine: f^jda KlanŠek. Mesečna naročiuna je 8.30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Stevilkatransakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenan^čenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5. direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna tirednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur,; Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesigo.cocn E-mail orediiištva: teđitik<3>Dt-rc.si E-moU tehnične^ uredništva: tehnika. tednik^t*rc^ RADIO CEUE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Simona Br^ez E'mail: radioiS^nt-^.si. E-mail v studiu: Lnio^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt» Rozmari Petek, tJ^ka Selilnlk, Branko Stamejčič» Simona Solinič, Dean Šusier, Sa5ka Tertan Ocvirk AOENCUA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejlč Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko GralMr, Viktor lOenoviek, Nina Pader, Rok Založnik. Marjan Brečko Telefon: t03)42 2S 190 Fax: (03)54 41 032. (03)S4 43 511 Sprejem oglasov po elekt. poâti: agencija^ni-rc.si »Mrcinacf iz Savinje »Povodni mož?« se je verjetno spraševal Si-moo U km ar iz Laškega, ko je» potrpežljivo čakajoč na Udmatu ob Savinji. zape) za velikana. Ja, čisto lahko bi bil, saj je v dolžino meril kar 190 ceDtlmetrov, tehtal pa 42 kilogramov. Ampak ne, bil je • som. S tem ulovom je Simon, ribič že od svojega desetega ieta, močno razburkal laško ribiâko srednjo, ki sedaj še bolj vneto poseda nâ bregovih Savinje na ovinku med Laškim pro-. ti Rimskim Toplicam. Nemalo pa smo se čudili v uredništvu, saj smo navajeni, da takšne orjake ponavadi vlečejo iz Šmartin-skegâ ali Slivniškega jezera. »Običajno res, vendar so na ovinkih Savinje tolmuni, globoki tudi do 4,3 metra. Tam imajo somi čisto dovolj prostora, da zrastejo do te velikosti, seveda pa tudi dovolj hrane, voda je tudi mirna. Tako dočakajo tudi kakšnih 30 let,« je opisal Simon. Ob tem velja omeniti Se, da je v roku slabih L4 dni na Istem mestu iz Savinje potegnil že tudi no in 130 centimetrov doJ-ga soma. S »kapitalcem« na fotografiji pa sta se dajala kar dobre tri ure. »Vedel sem, da sem na vabo (Simon je lovil, kot zmerajj na rapalo • umetng ribo ter z laksom, op. p.) dobil nekaj velikega. Vmes se je kolega vsega skupaj naveličal in odšel. Som se je najprej delal, kot da ni nič> zgolj počasi je krožil po globini, jaz pa sem čakal.« In bil po treh urah boja nagrajen z velikanom, ki gaje na breg dokončno pomagal potegniti kolega, ki se je slučajno peljal mimo. Po posvetu, ali soma zadržati kot uofejo za ribiško družino, so se vendarle odločili, da ga vrnejo v globine. »Som na kopnem preživi tudi do pet ur. Tistega dne je bilo precej mrzlo, poleg tega smo ga zavili v folijo in ves čas polivali z vodo, tako da je po fotografiranju veselo odplaval.« je še povedal Simon. Kar nekaj ribičev zato lahko Še upa» da se kdaj »v živo« srečajo z njim. Uradnih podatkovno ulovu primerljivo velikega soma v Savinji v teh krajih, kolikor ve SimÔD> ni. PM FOTO TEDNA Foto: Grup A Darilo pred snegom Res, da je zunaj (vsaj včeraj je bil) sneg, ki je pobelil gozdove, ampak škatla s Štorovkaml, ki sta jo v naše uredništvo prinesla Aškerčeva iz Žalca, se je napolnila le nekaj dni pred tem. Aškerčeva sicer prihajata iz 2alca, kraja, kjer sta odkrila gobe (»V življenju jih še nisem videla toliko na kupu,« se je smejala gospaX pa le nista hotela izdati - v okoUci nov^ doma, menda. Kje je to, ostaja skrivnost. Nič čudnega, očitno je novi dom zrasel na odlični gobji lokaciji, saj je velikanski šop štorovk menda zrasel tik ob meji. Pri Aškerčevih gob niso tehtali niti Šteli klobučkov, saj so jih že nekaj razdelili, verjetno pa že tudi pojedli, vložili oziroma shranili za kakšno juho. Je že (ako, da podobne dobrine kaj hitro skopnijo, sploh takšne, ki jih tik pred pravo zimo podari mati narava. US, foto: TimE Vlaganje suletv v Savinjo je obtodilD udove. Po dvajsetih letih je to pnri eulec, primefen u upfen. Ujel ga je ribič Aleš Jeger. Po 20 letih prvi sulec Ribič Aleš Jager }e v nedeljo v Savinji pri Pečovniku ulovil sulca, dolgegdskar 82 centimetrov, kar je bil za Ribiško družino Celje poseben dogodek. Po dvajsetih letih je to prvi ulovljeni sulec v Savinji, dovolj velik za uplen, torej dovolj velik, da ^ lahko ribič obdrži. Sulce, manjše od 70 centimetrov, morajo namreč ribiči po ulovu vrniti v vodo. Veselje celjskih ribičev je 5e lohko večje, ker je ta vrsta ribe ena redkih pri nas. samo v čistih in dovolj globokih vodah. Ribiška družina Celje s pomočjo donacij &no orodjarne že nekaj lel vlaga sulce v Savinjo, rekordni sulec pa je dokaz, da je Savinja dovolj čista in da je v strugi še dovolj vode, da lahko v njej uspevajo ribe te vrste BA. foto: SHERPA Pnprm h amo wwuoèdÉcoiii Mfww.raiiiocelje.coiii