Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
17. ŠTEVILKA.	J0LIET, ILLINOIS, 29. MARCA 1912.	LETNIK XXI
ŠTRAJK SE PRIONE Z DNEM I. APRILA.
VELEMESARJI NEKRIVI.
Zavezno oblastvo v svoji drugi pravdi poraženo.
VOJAKI VLADAJO ROCK ISLAND, ILL.
ROOSEVELT V CHICAGI.
Ob velikanski udeležbi govoril proti trustom.
AVSTRIJSKI CESAR VEDNO V SKRBEH.
ŠTRAJK NA ANGLEŠKEM.
Premogarji upajo, da se kmalu vrnejo na delo.
Rudniški posestniki odklanjajo vse zahteve, in premogarji prično boj.
SPET NESREČA V RUDNIKU.
82 rudarjev usmrčenih vsled eksplozije v West Virginiji.
Cleveland, O., 26. marca. — Današnja konferenca rudniških posestnikov in premogokopov ni rodila nobenega uspeha. Pogajanja so obsegala ponovitev dobro znanih zahtev rudarskih in zopetno izjavo zastopnikov rudniških posestnikov, da prav nikakor ne dovolijo zahtev svojih zaposlencev. “Povedali smo delavcem( da je brezkoristno, ponavljati zahteve, katerih nikakor ne izpolnimo. Mnogo ugodnejše je za nas, s trgovskega stališča, če zapremo svoje rudnike, nego da izpolnimo želje premogokopov in preprečimo štrajk.”
Upanje, izogniti se splošnemu pre-mogarskemu štrajku, je od dne do dne manjše, in zastopniki premogokopov so izjavili danes, da smatrajo nad-daljevanje pogajanj z rudniškimi posestniki za popolnoma brezkoristno.
Ko je bila konferenca odgodena do jutri, je stala vsaka stranka tam, kjer je bila pred enim tednom. Rudarski zastopniki so izjavili, da če ne dosežejo lOodstotne povišbe v plačah in krajšega delavnika, bodo prihodnjo nedeljo, dne 31. marca, opolnoči, ko poteče sedanja lestvica, ustavili delo vsi premogarji; in zastopniki deloda-javcev pa trde, da zahtev ne dovolijo. Vsled tega se prične skoro gotovo štrajk z dnem 1. aprila v zapadni Penn-sylvaniji, Ohiu, Indiani in Illinoisu.
82 rudarjev usmrčenih.
Bluefield, W. Va., 26. marca.—Dvainosemdeset rudarjev je bilo usmrčenih danes vsled plinove eksplozije v premogovniku “Jed Coal and Coke”,-družbe v Jedu, W. Va., kacih šest milj od tukaj. Samo enajst moških je u-teklo živih in eden izmed teh je umrl eno uro potem, ko je bil spravljen na površje.
Nocoj je bilo najdenih triintrideset trupel in reševalci so upali, da jih kmalu spravijo iz jame. Pričakovati je, da bodo vsa trupla na površju opoldne.
Ko se je primerila eksplozija, je samo enajstero mož pri delu na vznožju šafta imelo priložnost, rešiti svoje življenje. Brž so utekli po vzpenjačah, ki niso bile poškodovane.
Čeprav se je nekaj vetrnic na pahljačah omajalo, so vendar delovale tolikanj uspešno, da je bilo dovolj zraka v jami, tako da so reševalci lahko takoj šli na iskanje po rovih.
Manj nego pol ure potem, ko se je novica o eksploziji naznanila semkaj, so se že izvrševale pomožne odredbe. Kisikove čelade in druge potrebščine so se naglo odposlale iz skladišča“United States Coal and Coke”-družbe, vladna reševalna kara na poti v Huntington, W. Va., se je brž obrnila po prejeti brzojavki iz Washingtona in druga kara je odhitela iz Pittsburgha. Prva kara je dospela semkaj opoldne. Ve-ščaki so takoj priznali, da so vsi v jami mrtvi.
Navadnih prizorov jadikovanja, kakor se pojavljajo ob jamskih nesrečah, ni bilo. Prizadete družine so ostale s svojo žalostjo doma.
Rudnik je bil nadzorovan zadnji petek in proglašen varnim. Predhodne preiskave danes niso odkrile vzroka eksploziji.
Družine mrtvih rudarjev se nahajajo v veliki stiski. Delo je bilo pičlo v jami. Zunanja pomoč bo naprošena.
Eksplozija v McCurtainu.
McCurtain, Okla., 21. marca. — Štir-najst nadaljnjih rudarjev je bilo danes rešenih iz gorečega rudnika. S temi je sedaj spravljenih na površje skupaj 25 delavcev živih, ko se je rudnik včeraj vsled eksplozije zrušil in je začel goreti. Do 11. ure dopoludne je bilo 15 trupel spravljenih na površje. Podatki o številu v jami zaposlenih za časa nesreče omahujejo med 92 in 116.
Enajst od rešenih rudarjev je moglo zapustiti jamo brez pomoči, dočim se je moralo tri reševalce nesti venkaj. Štirinajsteri rešenci so se nahajali ob izbruhu eksplozije v bližini južnega
13.	izhoda. Podali so se hitro v 8 do 10 črevljev velik prostor, v katerem se je nahajala zračna sesalka. Na to sesalko so sedáli drug za drugim zaporedoma, tako da je prišel vedno na vrsto slabejši. Pred vhodom so razobesili začasno pregrinjalo, da po možnosti preprečijo prodiranje slabega zraka in plina. Z neprestanim trkanjerr na zračno cev so obrnili pozornost reševalcev nase in tako utekli smrti.
Chicago, 111., 27. marca. — S porazom zaveznega oblastva se je končala včeraj opoldne druga pravda proti ve-lemesarjem. Kmalu po 12. uri so porotniki razsodili tožence za nekrive.
Dočim so bili toženci pri prvi pravdi pred šestimi leti oproščeni, ne da bi se bilo odločilo o njihovi krivdi ali nedolžnosti, so topot dvanajsteri “dobri in zvesti možje”, porotniki, izrekli rešilno besedo.
Bilo je proti pol 12. uri včeraj dopoludne, ko so se porotniki zedinili na razsodek, po katerem so bili oproščeni
J.	Ogden Armour in deveteri drugi velemesarji proti njim podane obtožbe, da so kršili Shermanov protitru-stovski zakon s tem, da so samovoljno nadzirali mesni trg in mesne cene. Bliskoma se je raznesla vest po vsem poslopju in v nekaj hipih je bila sodilni-ca, iz katere so se porotniki poprej umaknili v sosedno dvorano, napolnjena do zadnjega kotička. Ko je bil raz-sod porotnikov razglašen, je zavladalo silno veselje med odvetniki in pristaši velemesarjev, od katerih so bili trije navzoči. Pa tudi ostali veleklavci so kmalu doznali veselo vest po telefonu —in zjokali so se baje od veselja, da so spoznani za “nekrive”.
lOOletnica Louisiane.
Washington, D. C., 25. marca. — Službujoči tajnik Winthrop je podpisal danes povelje, v katerem se naroča vojnima ladjama “New Hampshire” in “Nebraska”, odpluti dne 30. aprila v New Orleans ter se udeležiti stoletnice, ki jo priredi zgodovinsko društvo louisiansko. Tega dne bo sto let, kar je bila država Louisiana sprejeta v zavezo Združenih Držav. Topničarka “PetTel” tudi odpluje v New Orleans, ko obišče poprej za več tednov Mobile.
Predsednik Taft je pred več tedni došlo mu vabilo k udeležbi na slavnostih odklonil in svojo odpoved utemeljil s tem, da mu je med zasedanjem kongresa nemogoče, nastopiti dolgo pot. Pač pa odpošlje člana svoje vlade kot osebnega zastopnika v New Orleans. __________________
40 milj široka reka.
St. Louis, Mo., 25. marca. — Reka Mississippi je danes 40 milj široka pri mestu Cairo, 111. Nižave v državah Illinois, Missouri in Kentucky ob rekah Mississippi in Ohio so poplavljene. Črevelj snega je zapadlo včeraj in ko se ta prične tajati, se je bati resnih povodnji. V Hickmanu, Ky., kaže rečni nasip razpoke in bati se je, da se zruši. Osemsto vreč s peskom se rabi v podporo nasipu in moški ga stražijo dan in noč.
General obsojen k smrti.
London, 25. marca. — General May je bil danes spoznan krivim umora gospe Sherman, Merida, zadnje spomladi in obsojen na smrt. Zaradi umora gospejinega soproga se nahaja general May sedaj v dosmrtnem zaporu v kaznilnici. __________________
Po nedolžnem linčan.
Fort Smith, Ark., 25. marca. — 29-letni črnec Sanford Lewis je bil včeraj ugrabljen iz ječe in na brzojavnem drogu obešen. Lewis je bil zaprt pod sumnjo, da je ustrelil pomožnega kon-stablerja Andy Carra. Pa prav verjetno je, da zločina ni izvršil.
V Massachusettsu vre.
Lynn, Mass., 25. marca. — 1500 delavcev v 23. tukajšnjih črevljarnicah je danes zaštrajkalo. Štrajkarji so člani združbe črevljarjev ameriških (United Shoeworkers of America).
Lowell, Mas., 25. marca. — Skoro 300 delavcev Merrimackove bombaže-vinarnice je danes zastavkalo. “Industrial Workers of the World” so poizkušali, razširiti štrajk na vse bomba-ževinarne v Lowellu.
100 hiš iz konkrita.
Gary, Ind., 27. marca. — Sto hiš iz konkrita (betona ali kamenene malte), kakršnih želi Edison za delavce, imajo takoj zgraditi kontraktorji za “Arne rican Sheet and Tin Plate Company”, podružnico trusta za jeklo. Te hiše, ki bodo stale $350,000, bodo v rabo u-radnikom in bolje plačanim zaposlencem pleharnice.______________
Italijani tepeni v bitki.
London, 27. marca. — Turška vojska v Tripolisu je pridobila veliko zmago nad italijansko armado, katera je izgubila sedemindvajset častnikov in 3,500 mož usmrčenih in ranjenih, kakor poroča semkaj danes turški poveljnik v Benghaziju.
Poročilo pravi, da so vso vojno o-premo italijansko zaplenile turške čete. Po istem poročilu so Turki in Arabci izgubili samo 150 usmrčenih in ranjenih mož.
Pariz, 27. marca. — Velevlasti si zopet prizadevajo, dokončati turško-ita-lijansko vojno.
Vsled političnih prepirov med županom in njegovimi nasprotniki nastali izgredi.
MEŠČANI SILNO RAZBURJENI.
Eden mrtev, devet ranjenih vsled “meščanske vojne”.
Rock Island, III., 26. marca. — Šerif O. L. Bruner je ob 11. uri brzojavil guv. Deneenu po vojaštva v zatrtje izgredov in v pomoč policiji pri vzdrža-vanju reda.
Rock Island, 111., 26. marca. — Tri osebe so bile usmrčene in sedem je bilo ranjenih nocoj, ko je policija streljala v množico ljudstva, katera je naskočila policijsko postajo vsled upornih razmer, ki so zavladale' zadnja dva dni.
Napadi na župana in njegove pristaše so razburili ljudstvo do razkače-nosti.
Mnogo oseb je bilo aretiranih rano zvečer in pozneje je drhal naskočila policijsko postajo.
Kamenje in opeke je metalo razdraženo ljudstvo skoz okna, in policisti so streljali v množico.
Vsled političnih prepirov.
Župan J. M. Schriver je ondan pričel čistiti mesto nezaželenih oseb, kakor je izjavil, toda njegovi nasprotniki so trdili, da hoče iztrebiti svoje politične sovražnike.
Mrmranje in zabavljanje je postajalo glasnejše od dne do dne. Ondan je urednik tednika “The Rock Island News” hudo razžalil župana Schriver-ja in župan je ukazal zatreti dotično izdajo lista.
Dotični članek je bil omenjen na nekem velikem shodu županovih nasprotnikov, in po shodu je šla velika množica v tiskarno po dotične iztise časopisa.
Županove nasprotnike je ogorčilo dejstvo, da je župan Schriver pretepel urednika zaradi prejšnjih napadov v časniku.
Policija je pregnala množico izpred tiskarne nasilno. Mnogo oseb je bilo prijetih in sledil je izgred.
Naglo sodstvo proglašeno.
Rock Island, 111., 27. marca. — Rock Island je nocoj pod oblastjo 600 vojakov. Civilni zakon je ustavljen in vojaško pravo vlada mesto.
Postopači morajo naprej. Skupine več nego treh oseb se razženejo, bržko se zberejo. Na vsakih 100 korakov po osrednjem okraju mesta skrbi po en oboroženec za vzdržanje miru in reda.
Vojaški zakon je zavladal nocoj z vso strogostjo. Generaladjutant F. S. Dickson je dospel ob 6. uri, da prevzame poveljstvo šestega polka illi-noiške narodne straže, ki ga je poslal semkaj guv. Deneen.
Vse gostilne v mestu so bile zaprte cel dan. Nocoj so zaprti tudi saluni v Molinu iz strahu pred izgredi.
Eden mrtev, devet ranjenih.
Poročila, ki so bila izdana tekom popoldneva in ki so naznanjala smrt treh izgrednikov, so bila napačna. Samo en moški je bil usmrčen, Frank H. Kellogg, 53 let star, iz Davenporta, la. Ranjenih pa je devet oseb, od katerih se dve borita s smrtjo v bolnišnici.
Na tisoče ljudi je gnala radovednost nocoj v notranje mesto. Mnogo farmarjev se je pripeljalo semkaj v vozovih in avtomobilih.
Šerif O. L. Brunner je tekom popoldneva izrazil bojazen, da se namerava z dinamitom razdejati najvažnejša poslopja v mestu. Zato so se vršile obširne preiskave pod vojaškim vodstvom. In dognalo se je, da je bil atentat z dinamitom res nameravan.
Kalijeva rudišča odkrita.
Washington, D. C., 21. marca. — Zastopniki zemljeslovnega oddelka vladnega so odkrili v puščavi Mohave v južni Californiji velika kalijeva rudišča. Strokovnjaki, ki so našli rudišča, trde, da se utegne dobiti iz istih na milijone tonov kalija.
Poslanec Lucas za 8uren delavnik.
Hancock, Midi., 21. marca. — Poslanec Anton Lucas iz Calumeta je na poti k drugemu posebnemu zasedanju michiganskega zakonodajstva rekel da nes, da naprosi guvernerja Osborna za odobritev nasvetovanega zakona za stalen osemuren delavnik za vse delavce po celi državi.
G. Lucas se je potegnil za to zadevo vsled nedavnega sprejetja osemurnega delavnika po gorenjem polotoku. V bakrenem okolišu bi tak zakon pome-njal uvedbo tretjega šifta in delo za nadaljnjih 6,000 rudarjev. Poslanec Lucas je rekel, da bo predlagal tudi napravo zakona za ustanovitev bla-ginjske komisije, slične wisconsinski.
Trst, 21. marca. — Druga avstrijska dreadnoughtka “Tegetthoff” je bila danes vpričo prestolonaslednika-nadvoj-vode Franca Ferdinanda spuščena na morje. Tudi drugi člani cesarske rodovine so bili prisotni.
Chicago, 111., 28. marca. — Množica ljudstva, ki je vzbujala pozornost celo v Chicagi, je oblegala Auditorium sno-či več ur, ko je policija neštetokrat zagotavljala, da je načelnik požarne brambe zaprl dvorano in ukazal, da se ne sme nihče več pripustiti notri. Kakor zidana ograja je stala množica, in niti grožnje, niti izjave niso zadoščale, da ji preženejo namero, videti in slišati colonela Roosevelta, ki je imel notri govor.
Ob polosmih se je g. Roosevelt pokazal na balkonu Congress hotela, in sledila je urnebesna ovacija. Ko je nastal spet mir, se je začul preko cestnega hrupa Rooseveltov glas: “Truste hočemo narediti za svoje služabnike, toda nikdar jim ne dovolimo, da nas vladajo.” Ko je g. Roosevelt še na kratko razvil svoj program, se je poslovil od vzradoščenega občinstva.
V Auditoriumu so bili vsi sedeži zasedeni več ur pred prihodom Rooseveltovim. Ko je nastopil, je bilo navdušenje velikansko. V svojem govoru, v katerem je šibal truste in zagovarjal enako pravico za vse sloje, je omenil predvčerajšnje prvotne volitve v New Yorku, ki so se končale z njegovim porazom. Potem je govoril o trustih.
Trije Američani umorjeni.
Ichang, Hupeh, Kitaj, 23. marca. — Iz Wushana v pokrajini Szechwan se brzojavlja, da so bili trije Američani, gg. Hicks, Hoffman in Sheldon, napadeni, oplenjeni in smrtno ranjeni, ko so preiskovali jarke ob reki Yang-tse. Ameriški zavezni vojaki in zdravnik so se podali v 75 milj zapadno ležeče mesto.
Peking, 24. marca. —Ameriško poslaništvo tukaj je prejelo brzojavko danes od konzula Združenih Držav v Chungkingu, da so v Wushanu napadeni Američani učitelji. Konzul pravi, da je bil g. Hicks, ki je doma iz Oshkosha, Wis., usmrčen in njegova tovariša težko ranjena. Napad so izvršili baje roparji.
Sv. oče bolan.
Rim, 26. marca. — Zdravje papeževo se je nocoj poslabšalo. Huda mrzlica je prestrašila zdravnike cerkvenega poglavarja, in dasi ni nobenih povodov za resno bojazen, utegne vendar trajati dalje časa, preden papež zopet popolnoma ozdravi.
Sufragetke tudi na Kitajskem.
Nanking, 22. marca. — Kitajske sufragetke so naskočile danes državno zbornico, pregnale državnike iz njihovih sedežev in razbile vsa okna v poslopju.
Ženske so bile ogorčene zaradi omejitev njihove volilne pravice po sklepih državnega zbora.
Naskok je bil popolnoma nepričakovan. Ženske so se zbirale po hodnikih poslopja, a niso vzbujale posebne pozornosti.
Preden so zborovalci opazili njihovo navzočnost, so dobile od vratarjev dovoljenje vstopiti in so krepko zakričale nad poslanci zaradi razlikovanja proti ogromni večini Kitajk, od katerih se zahteva spričevalo o naobraženosti za pravico voliti.
Ko se je sufragetkam velelo oditi iz poslopja, so navalile na zborovalce, trgajoč njihovo obleko in razpraska-vajoč njihove obraze. Večina zakono-dajcev se je brž umaknila, zapustivši ženske v premoči.
Stole so metale skoz okna, pisalni-ke prevračale in vse papirje raztrgale in razmetale po zbornici.
Ko so vse razdejale, so ženske marširale iz poslopja, glasno zahtevajoč svoje pravice.
Izbruh so baje nahujskale ameriške in evropske sufragetke. Ko so prišle ženske na cesto, jih je napadlo krdelo policistov in vnel se je splošen boj. Ženske so bile pognane v beg, ko je bilo več aretiranih._______
Amundsen pride v Ameriko.
Washington, D. C., .23. marca. — Roald Amundsen, ki je odkril južni tečaj, obišče v januarju prihodnjega leta Združene Države, in bo imel svoje prvo predavanje o svoji uspešni ekspediciji v južno vodovje pred National Geographic Society v Washingtons G. Henry Gannet, predsednik družbin, je prejel danes od kapitana Amundse-na kabelogram, v katerem odkrivatelj sprejema vabilo, došlo mu od družbe.
Štrajk na Češkem.
Dunaj, 24. marca. — Bojazen pred razširjenjem štrajkovega gibanja med rudarji na Češkem je bila v polni meri potrjena. Gibanje, ki se je v zadnjih dneh pojavljajo v raznih okrajih tamošnjega rudniškega okoliša, je postalo splošno in je že doseglo svoj višek. Ko je bil pričakovan za ponedeljek štrajk v Mostu (Bruex), je 'bil sedaj sklenjen splošen štrajk vseh rudarjev na Češkem. Oblastva pripravljajo vse potrebno, da se morebitni nemiri v kali zaduše.
Radi ogrskih zmešnjav ponovna posvetovanja z grofom Khuenom.
VILJEM NA VOŽNJI NA KRF.
V Pulju si je ogledal avstro-ogrsko vojno brodovje.
Dunaj, 26. marca. — Cesar Franc Jožef je imel z grofom Khuen-Heder-varyjem, ki je nedavno odstopil iz službe kot ogrski ministrski predsednik in bil iz Budimpešte semkaj pozvan, dve posvetovanji, od katerih je vsako trajalo več ur. Razgovarjala sta se o brambnih predlogah in krizi, ki je nastala vsled nedovolitve ogrskih narodnih zahtev. Ogrska vlada, ki je odstopila z grofom Khuenom vred, še vodi posle začasno.
Vladar še ni dal grofu Khuenu naročila, sestaviti novo vlado, vendar mu je naročil, pogajati se z ogrskimi stran kami, da se doženejo priprave za sporazum. V to svrho se ima brambna predloga popraviti tako, da ostane v gotovih slučajih kroni pravica sklicati reserviste, dočim se parlamentu zajamči pravica dovoliti rekrute (novince).
Končno se ima ustreči opoziciji v ogrskem državnem zboru in zagotoviti uvedba volilne reforme. Tako se pričakuje, odstraniti obstrukcijo. Avstrijsko brodovje pred Viljemom.
Berlin, 22. marca. — Cesar Viljem, princ in princesinja Avgust Viljem in princesinja Viktorija Lujiza so odpotovali danes na Krf (Corfu). Spotoma obiščejo cesarja Franca Jožefa na Dunaju, kralja Viktorja Emanuela v Benetkah in nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo na Brionskih otokih.
Dunaj, 26. marca. — Nemški cesar na krovu cesarske jahte “Hohenzol-lern” je danes pregledal zbrano avstrijsko brodovje trideseterih ladij v Pulju. Nadvojvoda Franc (Menda: Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Op. st.) je sprejel cesarsko družbo, ki se je izkrcala in si je ogledala utrdbe. Jahta “Hohenzollern” je Odjadrala nocoj proti Krfu.
Iz avstrijskega parlamenta.
Dne 5. marca so se na Dunaju pričele zopet seje državnega zbora. V prvi seji je bila najvažnejša interpelacija poslancev Spinčiča, dr. Kreka in Prodana na ministrskega predsednika glede razmer na Hrvaškem. Čustvo solidarnosti, pravijo interpelanti, nam narekava dolžnost, da še upremo krivicam, ki jih trpe naši sorojaki. Hrvaški ban je že desetletja od ogrske vlade odvisen uslužbenec, ki izvršuje z brutalnimi sredstvi povelja ogrske vlade. Ako bi hrvaški ban hotel le nekoliko zastopati stališče, da zakoni veljajo tudi za Hrvaško in Slavonijo, moral bi pobrati šila in kopita. To dokazujejo veleizdajske obrav nave v letih 1871, 1885, 1908 in 1909. Madjarski šovinisti hočejo banovino pripraviti za madjarski komitat. Hrvaški sabor bi moral vsako leto zborovati vsaj tri mesece, toda že pet let se shaja le v toliko, da ga vlada odgodi ali razpusti. Hrvaška deželna vlada prepoveduje javne shode, zaplenja časnike, zapira poslance. Sedanji ban, ki se je od vojaškega narednika in pisarja povspel do banske časti, nima potrebne izobrazbe za političnega uradnika. V banovini vlada kruta diktatura s pomočjo vojaštva.
Divji zapad v Parizu.
Pariz, 25. marca. — Razbojniki v avtomobilih, ki so v februarju strašili po mnogih francoskih okrajih, so spet pričeli zadnje dni svoje rokovnjaštvo. Višek je dosegla predrznost lopovov, ko so danes dopoludne, ob svetlem dnevu prav tik glavnega mesta, ustrelili nekega šoferja in hudo ranili vo-ženca v avtomobilu. Zločin je bil izvršen na veliki cesti med Vilke Neuve St. George in Parizom. Štirje razbojniki, Ki so sedeli v svojem avtomobilu, so veleli šoferju zasebnega avtomobila ustaviti, in ko se je ta protivil, so ga na mestu ustrelili, vrgli truplo v obcestni jarek in težko ranili voženca. Obrnili so se potem v svojem lastnem vozu proti Parizu. Parižani so silno razburjeni, kajti razbojniki nastopajo tako predrzno, da se je bati, da vdere-jo v kako policijsko postajo in usmrtijo uradnike.
Pariz, 25. marca. — Trop razbojnikov, očividno istih, ki so izvršili gorenji zločin, je dospel v avtomobilu ob y2\\. uri v Chantilly. Štirje z revolverji oboroženi moški so vstopili v podružnico neke pariške banke, ustrelili blagajnika in nekega drugega u-službenca, in ranili tretjega. Roparji so uplenili $8000 v bankovcih. Med dejanjem je stal peti razbojnik ob vratih s karabinko na straži, dočim je sedel šesti pri krmilu v avtomobilu. Mo-rivci so zdirjali skozi vrata, skočili v avtomobil in naglo oddrdrali proti Parizu.
London, 26. marca. — Ramsay MacDonald, voditelj delavske stranke v poslanski zbornici, je očital rudniškim posestnikom v državi, da so sami krivi, da štrajk še ni končan. Izvajal je, da so se trdovratno držali svojih sklepov, sprejetih še pred začetkom splošnega štrajka, in da niso nasproti pre-mogarjem prav nič odjenjali. Naprosil je navzoče zastopnike rudniških posestnikov, dovoliti štrajkarjem nekoliko pripustov in omogočiti delavskim voditeljem sprejetje predlogov.
“Če se postavijo rudniški posestniki tudi sedaj spet na isto stališče, ki je sporazum med obema strankama doslej onemogočalo, potem morajo nositi odgovornost za posledice, ki bodo kmalu strašno občutili v celi deželi.”
William Brace, član zastopstva premogokopov, je poudarjal, da premo-marji v celi deželi iz srca žele in pričakujejo dneva, ko bo mogoče spet iti na delo, da pa tega ne morejo storiti, dokler se ne dovolijo zahtevana poroštva.
Zakon o najmanjši plači sprejet.
London, '26. marca.—Po vladi predloženi zakon o najmanjši plači za pre-mogokope, na čegar sprejetje se je stavilo še pred nekaj dnevi največje zaupanje in čegar uveljavljenje bi imelo takoj napraviti premogarskemu štrajku konec, je bil danes v tretjem čitanju v poslanski zbornici sprejet. Ko se je naznanil izid glasovanja, se je polotil članov poslanskega zbora velik nemir. Ministrskemu predsed-sedniku Asquithu so člani vseh zborničnih strank čestitali.
V zbornici lordov.
London, 27. marca. — Člani gornje zbornice so se zbrali ob 2. uri 30 minut zarana v posebni seji na posvetovanje v poslanski zbornici sprejetega zakona. Zakon je bil na predlog lorda Herrschella v prvem čitanju sprejet.
Guverner umorjen.
Carigrad, 24. marca. — Andre Kep-pasis-efendi, princ - guverner otoka Samos, je bil umorjen danes po nekem človeku, ki je sprožil več strelov nanj. Morivec je bil prijet.
Pri zobozdravniku umrla.
Chicago, 111., 28. marca. — Mrs. Louise Rotter, kuharica v župnišču Rev. Podgorška, duhovnika v Whit-ingu, Ind., je umrla nenadoma včeraj v uradu zobozdravnika dr. Linck, 1606 North Halsted Street. Čakala je v čakalnici, da pride na vrsto, ko jo je zadela kap.
“NAŠ GOSPODAR”.
Naznanili smo zadnjič na kratko, da je izšla dne 15. marca t. 1. v Chicagi prva št. novega slovenskega lista, ki se imenuje “Naš Gospodar” in je mesečnik za gospodarstvo, gospodinjstvo, poduk in izobrazbo sploh. Stane samo $1.00 na leto. Naroča se pod naslovom:	“Naš Gospodar”, 2616 S.
Lawndale ave., Chicago, 111.
Slovenskim farmarjem je predvsem namenjen novi list, ki prinaša,že v prvi št. vsepolno poučnih člankov in nasvetov. Vsebina 1. št. na 32. straneh je razdeljena v naslednje oddelke: Uvodni del. Gospodarski in gospodinjski del. Zdravstveni in zdravniški del. Podučni in izobraževalni del. Politični del. Splošne zanimivosti. Pripovedovalni del. In vse to v lepi slovenščini, ki dela čast uredniku.
“Naš Gospodar” se priporoča sam s svojo vsebino, vendar opozarjamo nanj tudi mi in mu želimo prav mnogo naročnikov.
“Vigilantibus jura!”
G. N. grmi in kliče vse slovenske organizacije na plan, rekoč: “Zahtevajmo za vse jednake pravice! Kongresu v Washingtonu, D. C., dostavljena zakonska osnova takozvane Employers Liability predloge je krivična, ker dela razliko pri zahtevi za odškodnino za ponesrečenimi delavci med tukajšnjimi državljani in inozemci. Zganite se, Jednote in Zveze!” Itd. In končno: “Vigilantibus jura, t. j., oni, ki bdijo, imajo svoja prava! Slovenske organizacije na plan! Protestirajmo proti krivični Federal Employers Liability Bill!” —
Bog daj srečo! Ampak tudi pamet večjo — vsem širokoustnikom!
Jolietske novice.
— Smrtni slučaji. G. Frank in ga. Marija Spelič sta vsled smrti izgubila najmlajšega sinčka pred dvema mesecema, in sedaj že spet enega. Dne 21. marca jima je umrl Viljček, star 2 leti 7 mesecev. (Glej zahvalo.) — V domovanju svojih staršev, 1204 N. Hickory st., je umrl v torek popoludne ob polpetih Rajmund Urbanič, edini sinček, ki je preostal po nedavni smrti svojega bratca. — Obojim staršem naše sožalje!
Joliet, 111., 27. marca. — Cvetna nedelja se je pribilžala in praznovali jo bomo ravno zadnji dan tega meseca., In prihodnji teden bode veliki teden, posvečen spominu na trpljenje in smrt in vstajenje Gospodovo. Spored za slovesnosti velikega tedna v naši cerkvi sv. Jožefa bo sledeči:
Veliko sredo zvečer ob 8Jji uri sv. križev pot.
Veliki četrtek sv. maša ob 8 uri; pb maši bo sv. Rešnje Telo prenešeno v kapelo M. B., kjer bo shranjeno v ta-bernakeljnu v javno češčenje.
Veliki petek se prično obredi ob 8. Zvečer ob 7j4 sv. rožni venec, pridiga in popevanje žalostink Jeremija preroka.
Veliko soboto se prične služba božja ob 7. zjutraj najpoprej je blagoslovljeni e ognja, potem velikonočne sveče, branje prerokovanj, blagoslovljenje krstne vode, litanije vseh svetnikov in potem peta sv. maša.—Popoldne je ob
3.	uri blagoslovljenje jedil, ki se bodo blagoslavljala tudi zvečer, po Vstajenju v dvorani stare cerkve. Zvečer ob 7/. uri je praznovanje vstajenja našega Gospoda s slovesno procesijo po cerkvi.
—	Obletnica smrti Rev. F. S. Šušteršiča, ustanovitelja naše fare sv. Jožefa, se je obhajala dostojno tudi v naši cerkvi. Včeraj, to je, v torek 26. marca dopoludne je bila darovana za dušo nepozabnega pokojnika slovesna sv. maša z leviti. Maševal je domači g. župnik, Rev. John Kranjec, ki je imel lani dne 28. marca pri sv. maši zadušnici ob navzočnosti nadškofa chi-caškega spdminski govor v čast blagemu pokojniku.
—	V čast in spomin Rev. F. S. Šušteršiču priredi društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. na belo nedeljo v Sternovi dvorani gledališko predstavo
narodne igre s petjem “Revček An-drejček”. Čisti dobiček je namenjen naši slovenski cerkvi in sicer kot donesek za napravo novega velikega al-tarja. Zato je pričakovati, da bo udeležba pri obeh predstavah najštevilnejša. Igralo se bo namreč pop. in zvečer. Vstopnice po 25c, 50c in 75c so na prodaj pri članicah društva sv. Genovefe. Priprave za igro so v polnem tiru. Sklepčne vaje se vrše po trikrat vsak teden. Tako dovršene gledališke predstave v slovenskem jeziku, kakor bode predstava “Revčka Andrej čka”, še ni bilo v Jolietu. To že sedaj lahko trdimo, sodeč po dosedanjih vajah, in vse nasprotno govoričenje izvira iz gole nagajivosti, seveda. Za kostume, kulise in drugo opremo Je vse potrebno ukrenil dotični odbor, ki že zdaj zasluži javno pohvalo, čeprav imen še ne izdamo. Pred igro na programu bo tudi primeren nagovor dobro znanega govornika. Več prihodnjič.
—	Slavna brata Mirko in Stevo Se-Ijan, hrvatska raziskovalca Afrike in Južne Amerike, sta žalibog zadržana po drugih obveznostih, tako da nikakor ne moreta priti v Joliet prihodnjo nedeljo, dne 31. marca. Vendar pa prideta pozneje gotovo, in sicer zadnjo nedeljo prihodnjega meseca, dne 28. aprila, ko bosta imela v Sternovi dvorani svoje obljubljeno predavanje, za katero je zanimanje med jolietskimi Slovani že splošno. Zadnjo nedeljo sta brata Sel jan predavala v North Western University v Evanstonu pred tamošnjimi profesorji in vseučiliščni-ki z največjim uspehom. In prihodnjo nedeljo pa bosta imela predavanje v Chicagi v Plzenskem Auditoriumu ob
2.	uri pop., kjer ju prisrčno pozdravijo chicaški Slovani.
—	Velikonočni prazniki so pred nami. Kje si kupite pirhov in velikonočnih daril? V naših domačih pro-dajalnicah! Svoji k svojim!
—	Najboljšo pijačo vam nudi Slovenian Liquor Co.: ta naša daleč znana družba ima veliko zalogo izvrstnih vin ter vsakojakih žganih in drugih pijač, ki so vse pristne, tako da ostanete po pitju zdravi in čvrsti.
—Najlepšo spomladansko obleko po primeroma najnižji ceni vam nudi slovenska veletrgovina The Eagle, ki je pod vodstvom znanega rodoljuba g. Math. Simonicha. Ne bo vam žal, če si ogledate izložno okno, katero je g. Andro Koludrovich, klerk te proda-jalnice, opremil tako umetno in spretno, kakor bi se bil učil elegance v Parizu.
—	Iz Vrtače pri Semiču na Dolenjskem prinašajo starokrajski listi žalostno vest; da je tamkaj meseca fe,-bruarja umrla v visoki starosti blaga mati vrlega g. Jankota Ogulina, dobro znanega bivšega trgovca v Jolietu, ki se je lani po mnogih letih povrnil s svojo gospo soprogo v svojo domačijo k ljubim staršem za stalno bivanje tamkaj. Ob bridki izgubi mu pošiljamo čez morje naše iskreno sožalje!
;— G. Math. Grahek, dobro znani mesar frod h. št. 803 N. Chicago st., je bil v torek zjutraj preprijetno presenečen, ko je prišel v svojo mesnico in do kurnika in je spet našel v njem pet svojih kapunčkov, nedavno mu u-kradenih. In iz stopinj, vtisnjenih v tlak za kurnikom, je g. Grahek skle-
pal, da je bilo kacih pet tatov, ki so se skesali in so mu med njegovim spanjem vrnili kapunčke. Tem potom jim izreka svojo zahvalo.
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Ramšag Josip, Rubčič Dane, Stankovič Marko, Urh John.
Bradley, 111., 20. marca. — V soboto se je ponesrečil naš rojak John Levstik. Na levi roki mu je odtrgalo dva prsta zadej za nohti. — V nedeljo so krstili pri Marentiču. V pondeljek se je botra štorklja oglasila pri Jos. Sta-rašiniču in mu prinesla sinčka za god. V torek jo že nahajamo pri Mike Smo letu, tudi njemu je pustila krepkega fantka, da je bil naš Mihel tako vesel, da je preč s cigarami "trital”. Z.
Chisholm, Minn., 25. marca. — Cenjeno uredništvo Am. Slov.: — Tukaj Vam pošiljam za priljubljeni list Am. Sl. svoto $3.00, za eno leto, namreč za mene $1.00 in za v staro domovino $2.00.
Kar se tukajšnjih razmer tiče, ne gre nam nič prav dobro. Dne 11. t.
m.	je nam Oliver Iron Mining Comp. obljubila 8urno delo. Kako smo se razveselili tega klica! Ali sedaj je vse drugače. Res se imenuje, da imamo 8urno delo, ali to imenujejo le kompanijski priganjači. Sedaj delajo z nami še slabši ko prej. Zjutraj mora že vsak delavec še pred osmo uro pri svojem delu biti in dopoldan do 12. ure delati; ako le eno minuto ali dve pred 12. uro konča, mu že vzame od zaslužka. Opoldne nam pa še toliko časa ne dajo, da bi se najedel. Sedaj se je začela prava sužnost za nas trpine. Kaj več prihodnjič.
Pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike! Tebi, vrli list, pa •obilno naročnikov.
Ferd Živortnjk.
Hayden, Utah, 17. marca. — Spoštovani «rednik! Prosim, da mi natis-, nete teh par vrstic, da naznanim čitateljem tega lista, kako da se še nam tukajšnjim kmetom godi. Zdravi smo vsi. Zimo smo imeli ves čas lepo brez snega, samo precej mrzlo je bilo. Zdaj ta mesec pa je večkrat sneg pobelil, pa tudi koj skopni, tako da bode jako lepo zemljo namočil. Jaz tudi potrebujem enega delavca za na farmi delati, ako je kakšen rojak brez dela, ima priliko.	Jos. Demshar.
Ottawa, 111., 24. marca. — Nisem zmožen tako pisanju, kakor tisti, ki ima v rokah vsak dan pero ali svinčnik, vendar hočem nekaj na kratko iz-pregovoriti.
Iz več krajev dobivam pisanja, kako je z delom pri nas. Jaz vsakemu po pravici povem, da se dela zmerom bolj pomalo, ali če koga veseli, lahko pride pogledat. Zimo imamo pa letos dolgo, snega imamo več ko smo ga imeli v mesecu decembru, in pravi sibirski mraz je bil letošnjo zimo. Ja, še nekaj. Dekletom iz La Salle, 111., se priporočam za piruhe in žegen, bodem prišel o Veliki noči na piruhe in žegen. In pozdravljam vse bralce A. S. in vsem skupaj voščim srečne in vesele velikonočne praznike in veselo aielujo.	Franjo Žagar, Box 77.
Saliđa, Colo., 17. marca. — Cenjeni urednik, prosim Vas, da mi natisnete par besedi in Vas prosim, da bi te vrstice ne šle v koš, ampak v naš list, da bi naši bralci tega lista čitali te vrstice iz naše “Kolorede”.
Tukaj stoji mala slovenska vasica, po imenu Mesi City, oddaljena 1)4 milje od mesta Salida. Tukaj naš narod dobro napreduje, kolikor se tiče poljedelstva. Veliko nas se pa trudi v rudotopilnici, da si zaslužimo svoj vsakdanji kruh. Ali dragi rojaki, plača je pa bolj slaba, zato pa ne svetujem rojakom sem hoditi za delom, ker se težko dobi.
Treba je omeniti še eno stvar. V tem predpustu so se naše deklice prav slabo obnesle, nismo imeli nobenega ženitovanja. Kaj je treba k temu reči? Nič. Zakaj pa niso fantje imeli ljubezni do njih? Upati je, da se bode ta reč kaj bolj obnesla drugi predpust.
Omeniti še moram, da se je tukaj pripetila velika nesreča. Velik požar je nastal in uničil 8 družinam poslopja. To je huda za naše rojake in je tudi velika škoda. Zavarovalna družba še ni natančno popisala. To je bil velik požar in Bog. nas obvaruj take nesreče! Stari pregovor pravi: Nesreča nikoli ne praznuje, in človek obrača, Bog obrne.
H koncu tega malega dopisa pozdravljam vse moje prijatelje v Jolietu, posebno pa A. S. In vam, urednik, želim veliko uspeha in mnogo novih naročnikov in predplačnikov. Treba je reči, da ta list bi moral biti v vsaki slovenski hiši. Rojaki, naročite si Amer. Slovenec!
Coloradski hribovec.
Salida, Colo. — Cenjeni ur. Am. Sl.! Prosim vas za malo prostora v našem tedniku, da mi natisnete sledeče vrstice iz naše male naselbine.
Naša naselbina obstoji prav v lepi ravnini. Samo velik vihar jo obdaje. Pod njo teče voda po imenu Arkansas River, ki se blesti v solnčnih žarkih in nese valove doli proti zali Puebli. Res ni nas tukaj veliko število Slovencev, ali mi pa živimo prav v složnosti, ne
da bi kateri govoril, da ni sloge med nami, jaz sam rečem, da je.
Omeniti moram, da imamo tukaj eno podporno društvo, ki se imenuje društvo sv. Alojzija št. 78 J. S. K. J. in šteje udov 94. Zatorej rojaki, pristopajte k temu dr., ker to pripomore vsakemu našemu rojaku, kjer je sloga med nami, tam je tudi moč. Le na noge in podajmo si roke in stopimo v društvo.
Tudi je treba omeniti o naših krasoticah ali deklicah. Se je slišalo od nekaterih slovenskih fantov iz Lead-villa, Colo., da bi radi naše deklice vzeli in jih dali v Utah. Ne, tega pa ne bo, dokler so še naši fantje tukaj pri taki moči, se ne bo to zgodilo. V Leadvillu imate dosti deklic in jih vzemite in pošljite v San Francisco in bode volja vam se izpolnila. Brez zamere!
H koncu tega dopisa pozdravljam vse bralce tega lista in vam, urednik, želim veliko uspeha mnogo let, da bi Bog vam dal še dolgo časa tiskati ta list. Pozdravljeni! Vaš
Coloradski hribovec.
So. Lorain, O., 24. marca. — Cenjeni g. urednik, prosim malo prostora v nam priljubljenem listu A. S. Ker se malokedaj čita kak dopis iz naše naselbine, hočem sporočiti, kako se imamo kaj mi Slovenci tukaj.
Z delom ne gre preveč hvale. Delamo srednje, iri se nam bolje obeta, a boljšega le ni.
S prepričanjem lahko rečem, da tu di mi tukajšnji Slovenci nismo eni izmed zadnjih ter se na boljše obračamo, bodisi v verskem ali drugem ozi-ril.
Od 11. do 17- marca smo tu obhajali sv. 'misijon, katerega je vodil naš rojak č. g. P. Vencel Šolar, misijonar, redom z Gorenjskega na Kranjskem. Pridigal nam je vsako jutro in zvečer. Njegovi govori so bili tako spodbud-ljivi, da je bila naša cerkev vsaki dan napolnjena, posebno še zvečer. Njegov trud ni bil samo glede pridig in druzih obredov, temveč ko se je sv. misijon krčil h koncu, nam je ustanovil v nedeljo popoldne tri cerkvene družbe, In sicer; materno “sv. Ane” in mladeniško “sv. Srča Jezusovega” in otroško “Marijin vrtec”, katera so po obredih pred cerkvijo slikala. Kakor se je gospod sam izrazil, se mu je naše cerkveno petje zelo dopalo, naj si je šolsko, kakor tudi velikih pevk, ker je v 18. 1. komaj tretjič slišal slovensko peti. V nedeljo zvečer je bil konec zelo ganljiv, ter ko se je g. misijonar poslavljal, je bilo marsi-kako oko solzno. Med časom sv. misijona je prišel spovedovat č. g. Smrekar, naš prvi župnik. Tudi hrvaška pridiga ni izostala, da so imeli tudi oni priložnost opraviti sv. vel. spoved; bil je g. iz Youngstowna. Vsa hvala gre tudi gospodu župniku, Rev. J. Šte-faniču, ki nam je oskrbel sv. misijon. Tudi spominkov ni manjkalo, katere si je vsak lahko kupil.
Med časom misijona nas tudi štorklja ni pozabila, pustila je pri družinah Fr. Justin, Zov Jere in J. Tomažič hčerke, pri zadnje imenovanem pa še dve. Bile zdrave!
Koncem dopisa voščim vsem bralcem A. S. vesele velikonočne praznike.	J. Kumse.
Tower, Minn., 22. marca. — Cenjeno uredništvo Am. Sl.! Blagovolite natisniti žalostno novico iz našega mesta.
Tukaj smo spremili dne 19. marca k večnemu počitku rojaka Jakoba Majerleta. Nemila smrt mu je pretrgala nit življenja v 34. letu njegove starosti. Pokojnik je prišel v Ameriko v drugič pred dvema letoma. Delal je ves ta čas v rudnikih na Chisholm, Minn. Vzrok smrti je bil: ponesrečena operaciju na slepiču (appendicitis). Peti dan po operaciji dobil je njegov brat John Majerle, ki biva tukaj vest, da se njegov brat nahaja v bolnišnici na Hibbingu v zelo slabem položaju. Isti se je podal na pot s prvim vlakom. Našel ga je še pri življenju, da sta se vendar še mogla nekoliko važnih stvari pogovoriti, in nekaj ur pozneje je umrl. Pokojnik zapušča v starej domovini stariše, ženo in dva otroka; tukaj pa zraven brata tri strice, ki žive vsi na Ely in več bratrancev. Ker je spadal k tukajšnjemu podpornemu društvu sv. Barbare J. S. K. J., je sam želel, da bi se ga tukaj pokopalo. To je bila njegova zadnia želja in tej se je tudi ustreglo. Imenovano društvo se je udeležilo pogreba v polnem številu. Prisostvovalo je tudi več sorodnikov in bližnjih prijateljev.
Ostalim izrekamo naše srčno sožalje. Ranjkemu pa naj sveti večna luč!
__________ J- S.
Waukegan, 111., 25. marca. — Iz u-rada Slovenske Narodne , Čitalnice se naznanja vsem članom, da bo prihodnja seja dne 31. marca točno ob deveti uri dopoldne v prostorih S. N. Čitalnice. Zato prosim vse člane, da bi se udeležili seje, ker je več važnih stvari za rešiti, torej zato pridite vsi na sejo, da ne bo potlej kdo kaj oporekal, kar se bo sklenilo.
In ravno tako tudi naznanjam, da je bilo sklenjeno na letni seji, da se lahko tudi ženske vpišejo v čitalnico. Katera si želi pristop k čitalnici, naj se oglasi pri tajniku.
Z bratskim pozdravom
Frank Osredkar, I. tajnik.
Willard, Wis., 25. marca. — Botra štorklja je prinesla enb punčko rojaku Fr. Petkovšku in eno pa rojaku Jakob Blutu. Matere in punčke so zdrave in očetje veseli punček.
Naša prvotna volitev se je slabo
ponesla. To je, ker so Slovenci iz Gormans taki kot je naš rojak dopisnik zadnjič omenil v Am. Sl. Jaz nisem verjel sam, ali sedaj verjamem rojaku Stupica. Slovenci iz Willarda so pa jako složni, za kar jim gre vsa hvala. Vladarstvo čez naš “tavnšip” dbbijo gotovo tujci. To je obžalovanja vredno.
Pozdravljam vse zavedne rojake in kličem vsem Slovencem, da le v slogi je zmaga, proč z nevoščljivostjo!
Ignac Česnik, mirovni sodnik za Clark County.
PROŠNJA.
Aurora, 111., 25. marca. — Slavno u-redništvo Am. Slovenca! Prosim Vas, blagovolite mi prepustiti malo prostora v cenjenem listu, da sporočim rojakom o hudi nesreči, ki me je zadela.
V četrtek dne 21. t m. šel sem na delo, doma pa sem pustil ženo v postelji z nekaj dni starim novorojenčkom ter 51etnim sinom. Kmalu po mojem odhodu pa je izbruhnil požar v sosedni sobi ter se tako naglo raz-| širil, da je zamogla žena že precej o-! pečena rešiti sebe in otroke v sami1 nočni obleki in popolnoma bosa ven v mrzli snežni vihar. Da jih niso usmiljeni sosedje spravili pod streho, bilo bi vsega konec v snegu. Ker je bila hiša zidana in je ogenj divjal znotraj, ga ni bilo moč opaziti od zunaj, tako da mi je popolifoma vse zgorelo, pred-no je prišla požarna bramba.
Prišedši domu, našel sem gole otročiče, opečeno in bolno ženo. Ostalo mi ni druzega, nego kar sem imel oble ke na sebi. Nesreča zadela me je tem hujše, ker sem imel še vse pohištvo novo, kupljeno komaj pred letom, ko je prišla žena iz stare domovine. Sedaj pa sem ostal popolnoma brez vsega, takorekoč na cesti, navezan le na usmiljena srca rojakov, katerim se že naprej zahvaljujem, za vsak tudi najmanjši dar sem hvaležen in bi mi prišel prav, bodisi v obleki ali denarju.
Se priporočam usmiljenim rojakom ter jim želim, da bi jih Bog obvaroval enakih nesreč.
IVAN FAJFAR, član društva sv. Janeza Krst., št. 11 K. S. K. J.
Potrdilo. Resničnost nesreče rojaka potrjuje dr. sv. Janeza Krstnika št. 11 ter ga priporoča rojakom v blagohotno podporo. Eventuelni darovi naj se blagovolijo poslati na: Ivan Fajfar, 500 Aurora Ave., ali pa na društveno box 262, Aurora, 111.
JOHN JERINA, predsednik. AL. BUČAR, tajnik.
J. VERBIČ, zastopnik.
Proces proti patru Mačohu.
Pred sodnikom v Pjotrkovu na Ruskem se je vršila ondan razprava proti pavlanskemu menihu patru Mačohu in dvema njegovima tovarišema. Soobtožena je bila tudi ljubimka patra Ma-čoha, Helena Mačoh, žena umorjenega menihovega nečaka. Nadalje so bili obtoženi tudi čenstohovski samostanski vratar, sluga in drugi. Pater Mačoh se je priznal krivega vseh obtoženih zločinov ter se je zagovarjal, da ga je Helena Mačoh pripravila do tega, da je umoril svojega nečaka. Živela je s svojim soprogom v neprestanem prepiru. Mačoh je na predsednikovo vprašanje podrobno pripovedoval, kako je izvršil umor in kako je s pomočjo samostanskega sluge skril truplo V neki zofi in kako jo je odpeljal s pomočjo nekega izvoščeka. Priznal je tudi tatvine v čenstohovskem samostanu. — Damazij Mačoh je bil obsojen na 12 let prisilnega dela v Sibirijo in drugi obtoženci ■ na več let ječe.
Nova kitajska narodna himna.
Kitajski republikanci so sprejeli novo narodno himno, ki se glasi približno tako-le: “Oj svoboda, ti največja dobrota neba! Zedinjena z mirom boš izvršila na zemlji deset tisoč novih čudes. Resna si kakor duh in močna ko orjak, ki sega do neba; oblaki so tvoj voz in vetrovi tvoja ladja. Pridi in vladaj zemljo! V našo temno jamo robstva pošlji svetel žarek solnca. O bela Evropa, ti si ljubljenka neba! V izobilju imaš kruha in vina. Jaz ljubim svobodo, kakor mož svojo ženo. V dnevu mojih misli in v noči mojih sanj vidim bedo moje domovine in ne morem doseči svobode. Oh, moji bratje so zatirani! —• Veter je mil, rožno sije zora, cvetje dehti; vsi ljudje postanejo kralji!”
'	Hude Angležinje.
Na Angleškem se že nekaj let sem širi žensko gibanje za žensko volilno pravico v angleško zbornico. Takozvane sufragetke, ki so temu gibanju na čelu, so pa postale tako nasilne, da jih je začela vlada s silo preganjati. Pri zadnjih demonstracijah v Londonu je zaprla vlada 50 izmed njih in je naperila proti njim obtožbo zaradi hujskanja k uporu. Policija je prišla tudi na to, da so sklenile napasti vse kraljeve gradove in muzeje in tam vse razbiti. Zato je vsa ta poslopja za nedoločen čas zaprla.
Zaklet denar in vrag.
Kmetica Ana Lakatoš iz neke vasi blizu Vel. Varadina je hotela z nekim pohajačem pobegniti na Rumunsko. Ker pa je obema manjkalo denarja, sta ga hotela dobiti na zvit način od drugih, kar se jima je tudi posrečilo. Nekega dne je Ana Lakatoš priletela s polja v vas in pravila ljudem, da je videla na polju plamen, ki se je dvigal iz zemlje, nek glas pa ji je rekel, da se tam nahaja “šac”. Ljudje so takoj šli kopat, a nič dobili. Ana Lakatoš
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
jSmiiiniiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiuiimiitimi
j A. NEMANICH, pred».	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag
GLAVNICA $50,000.00.
Slovenian |
Ustan. in inkorp. leta 1910
1115-17-19 Chicago St = JOLIET, ILL.
^	s
je nato pravila, da je to gotovo zaklet denar, ki ga varje sam vrag ter je zato treba tega pridobiti. Vaščani so se zopet podali na polje, kjer je začela Lakatoš klicati vraga in ga je tudi priklicala. Ta je rekel, da naj mu dado 999 kron v srebru in — krofov, potem bodo smeli izkopati “šac”. Obenem jim je tudi pokazal mesto in ko so začeli kopati, so našli več kron, toda vrag jim je zabranil dalje kopati, dokler mu ne dado zahtevane svote. Lahkoverni ljudje so si denar izposodili in ga izročili vragu. Od tedaj je pa ta čisto izginil, z njim pa tudi pretkana Ana Lakatoš. Kmetje so prepozno spoznali svojo neverjetno bab-jevernost.
Smola bogate skopuhinje.
Stara pariška vojvodinja pl. G. je znana vsled svoje skoposti, dasi je zelo bogata in stanuje v lepi, stari hiši. Kadar-je prisiljena kaj darovati, prebrska vse svoje zaboje in daruje kako staro malovredno stvar. Ko se je one dni omožila hči nekega znanega pariškega bankirja z nekim mladim grofom, je zopet vse prebrskala in ko-nečno poslala nek star kip, ki ni imel po njeni sodbi nikake vrednosti. Nevesta se ji je takoj drugi dan zahvalila pismeno radi “predragocenega” darila. Siva vojvodinja se je nekoliko sramovala, ker je sodila, da so jo pregledali in da se iz nje norčujejo. Pošteno se je razjezila, ko je dobila še bolj navdušeno ženinovo pismo, v katerem je pisal, da bi se pravzaprav tako dragoceno darilo moralo odkloniti. Dasi je bila jezna, se je vojvodinja peljala čestitat nevesti. Na mizi, ki je bila preobložena z najdragocenejšimi darili, se je nahajal pod steklom na svileni blazini kip, ki ga je poslala. Ženin in nevesta sta se ji strašno zahvaljevala, dama je vse to s kislim obrazom poslušala, dokler ji niso predstavili nekega francoskega zgodovinarja umetnosti, ki spada med prve može svoje stroke, ki je osupli vojvodinji povedal: “Že 60 let iščemo to kamejo iz časov Trajana, ki predstavlja eno najdragocenejših del rimske umetnosti. Razpisali smo 100,000 frankov tistemu, ki zopet prinese izgubljeno delo.” Koje vojvodinja to čula, je omedlela.
Y čolnu če? ocean,
Listi poročajo, da je 28. decembra 1911 odplulo šest Angležev iz Wey-moutha z motornim čolnom “Lin-gueta”, ki je imel 30 konjskih sil, ter končalo svojo vožnjo 31. januarja v pristanišču Pernambucco v Braziliji. V svojem 20 metrov dolgem čolnu so v tem času prevozili nič manj kot 4500 milj, na dan približno 140 milj. Namen te vožnje je bil, preizkusiti novo motorno konstrukcijo, ki se jo je pri “Lingueti” prvič uporabilo.
Vesele
novice
prihajajo vsem, ki so nadlego-vani z glavoboli in nevralgičnimi bolečinami, da hitra olajšba prihaja po užitku
Severovih Praškov zoper glavobol
(Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia)
12 praškov za 25 centov.
Opahki
uljesa, črnavke, ogrce, prišče, bule, tvore, žive in gnojne rane, kožne in krvne bolezni se uspešno odpravljajo in tisti občutek utrujenosti in izmučenosti se srečno prežene, ako uživate
Severov
kričistilec
S čisto krvjo podeljuje novo življenje, čilost in moč.
Cena $1.00.
Severova Zdravila se dobijo v lekarnah. Ne vzemite drugih. Zdravniški nasvet zastonj, ako pišete na
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS. ÍOWA
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
Joliet | National \ Bank |
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad V $400,000.00.	H
ROBT. T KELLY. pr.J.,
CHAS.G. PEARCE, kaiir £
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega g zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino.
ciniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiSi
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 28. februarja 90 Macedoncev; dne 29. febr. 20 Hrvatov in 139 Macedoncev; dne 6. marca 130 Macedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 28. febr. 40 Hrvatov in dne 6. marca 20 Hrvatov.
—	Železnica Novo Mesto—Metlika. Gradnja te železniške proge se je oddala za 8,800,000 kron. Proga bo dolga 50 km in se začne precej graditi. Otvorjena bo 1. maja 1914. Od deželne meje do Karlovca, 30 km dolgo progo, bodo zgradili Ogri. Tako bo zveza iz Ljubljane na Karlovec v Reko. En del gradbe na kranjski strani je prevzela domača tvrdka Lončarič iz Ljubljane.
—	Iz Novega mesta. Dasi so se začela še le s 1. febr; dela gradnje belokranjske železnice, je dospelo že pred določenim časom v Novo mesto krog 60 Bošnjakov, da si pripravijo kolibe za prenočišča in za shranitev orodja. Mnogo delavcev raznih narodnosti čaka že več dni na delo okoli novomeškega kolodvora. Kot preddelo za gradnjo proge so že posekali od kolodvora do mesta se raztezajoči mestni gozd, tako da je preje s hrastovino zaraščen breg pod državno cesto docela posekan.
—	Tovarne na Jesenicah. Po “Gorenjcu” smo v predzadnji št. Am. Sl. priobčili vest, da bodo na Jesenicah odpravljene tovarne in se zgrade v Trstu. Ljubljanski “Slovenec” pa zanika vest in piše: Ne vemo, kdo je našega dobro 'Urejevanega “Gorenjca” tako potegnil. Da bi savska tovarna kar meninič tebinič zapustila svoje milijone vredne vodne moči, tega niti misliti ni. Pač misli tovarna prestaviti nekaj Martinovih peči s Save v Skedenj pri Trstu, zato pa gotovo po veča druge oddelke. To je samo trgovska spekulacija, ker tovarno mnogo stane prevoz surovin iz Trsta na Jesenice, dočim bo tovarna v Trst dobivala surovine mnogo ceneje. Do tja jih namreč dobiva čez morje kot balast za ladje brezplačno. Za jeseni ške tovarne se torej ni bati. Notica v “Gorenjcu” je torej samo dražilo jeseniškega predpustnega nagajivca.
—	Mengiška pivovarna je pretečeno leto zvarila in-prodala nad 27,000 hi piva. Ker se je obrat spopolnil, bo v tekočem letu gotovo prekoračila varjenje lanskega leta.
—	Iz Smlednika. Boj za Savo? Vodne parcele ob Savi so postale zadnji čas predmet hudega boja med deželo in družbo Leykam-Josefsthal. Najbolj je v tem boju prizadeta smleška ob čina. Razume se, da stoji naše kme čko ljudstvo na strani dežele, ker ima samo od te strani pričakovati gospodarske koristi in boljše bodočnosti. Ako se uresničijo velepomebni načrti deželnega odbora, bo dobila savska okolica v marsičem drugačno, veselej še lice. Sava, doslej precej pozabljena, obeta postati srčna žila naše Gorenjske. Žal, da so najlepše in najmočnejše točke precej pokupili tujci!
—	Novi šoli se bodeta zgradili letos v Mavčičah in v Podbrezjah.
—	Regulacija Gruberjeve ceste Ljubljani se po sklepu občinskega sveta izvrši s stroškom 65,000 K, komisija za osuševanje barja prispeva 21,000 K.
—	Stavbišče Kranjske hranilnice ob Simon Gregorčičevi ulici poleg nem škega gledališča bo letos zazidano : tremi modernimi vilami v podobnem slogu kakor je stavba imenovanega gledališča v Ljubljani.
—	Razstrelba skalnatih tal. Pod jetnik Czerzovviczka prične koncem marca s svojimi delavci tudi delo na Fužinah. Skalnata struga od Fužin proti Mostam se bo večinoma morala razstreliti, da se omogoči poglobenje.
—	Kolodvor na Viču. Začetkom
marca je bil ob progi državne železni ce komisijski ogled v zadevi naprave kolodvora na Viču. Kakor povsod, tako se bodo stranke tudi tukaj težko zedinile glede prostora. Tudi v za devi električne se kmalu napravi o-gled. Električni tramvaj bo za večino še večjega pomena in koristi, nego kolodvor.
—	Bolgarski časnikar Veličkov, ki potuje peš okoli sveta in je prehodil že 70,000 km, se je mudil ondan na Kranjskem. Bil je tudi v Tripolisu in je govoril z generalom Canevo. Sedaj se povrne v Sofijo, kjer bo dobil stavo v znesku 250,000 K frankov in izdal knjigo o svojem potovanju.
—	Vodovod za Vič-Glince in Rožno dolino si misli oskrbeti občina po zgle du Spodnje Šiške in Ježice.
—	Prihod vojakov v Vipavo. Dne 1. marca so prišli vojaki, ki so name njeni za posadko, v Vipavo. Ves trg je bil v zastavah. Sprejeti jih je prišla goriška vojaška godba. Pred graščino, kjer bo vojašnica, je pozdravil majorja in moštvo v imenu občine žu,r pan. Nato je bil v hotelu “Adrija1 banket. Za pogostitev vojaštva so nabrali občani 300 kron. Vojaki so večinoma Poljaki, nekaj je tudi Sloven-
cev in drugih. Tudi častniki so večinoma Poljaki.
— Zgradbo vojašnice v Vipavi je dobila ljubljanska tvrdka Zajec & Horn.
-	“Tekma”, izvirna drama prof. A. Funtka, ki se je vprizorila 2. marca na odru deželnega gledališča, je dosegla znaten uspeh. Repriza drame dne 5. marca se je igrala pred skoro praznim gledališčem.
—	Iz justične službe. Sodnik Ferdinand Meditz v Kočevju je imenovan okrajnim sodnikom v Ljutomeru. Prestavljen je deželnosodni svetnik dr. Ivan Presker v Ljubljano. Okrajni sodnik Alojzij Žebre v Ljubljani je imenovan deželnosodnim svetnikom istotam. Okrajni sodnik dr. Anton Furlan v Brdu je imenovan deželnosodnim svetnikom za Novomesto. Dr. Ivan Modic v Ljubljani je imenovan okrajnim sodnikom za Brdo. Okrajni sodnik Alojzij Seliškar v Sevnici je imenovan deželnosodnim svetovalcem istotam.
drugi cigan Valentin Rak. Ta ciganska družba je dne 3. marca stanovala v Brusnicah, v vasi, ki se nahaja nedaleč od Novega mesta, kjer so cigani tudi po hišah igrali in godli. Prenočili so seveda tudi v tej vasi, in sicer na posestnikovem, Tomaž Turkovem podu ali skednju. — Okrog polnoči se je pa med cigani vnel neki prepir iz neznanega vzroka, pri katerem sta se pograbila Rihard Rajhard in Valentin Rak ter se tako ruvala, da je končno Rihard Rajhard prijel kakih 13 cm dolg, špičast kuhinjski nož ter začel Raka s tem tako neusmiljeno obdela-vati, da je cigan Rak vsled zadobljenih poškodb takoj umrl. Rak je po celem životu, posebno po gornjem delu života, ves oklan in obrezan. Po Rajhardu Raku prizadejani udarci oziroma vbod-ljaji, so bili tako močni, da se je celo noževž špica, ki se je zadela v Rakove kosti, zakrivila; najbolj pa je bil Rak ranjen na levo roko, ki je vsa obrezana. Vsled teh poškodb, ki so bile smrtonosne, je Rak umrl. Rihard Rajhard je hotel še na neke druge cigane streljati in je že segel po dvocevni samokres (pištolo), katerega mu je vzela pa neka ciganka ter ga skrila, tako da ga ni mogel najti. Samokres je zelo močan ter so bile tudi obe cevi nabite. Gotovo bi bil ustrelil še kakega drugega cigana, če bi ne bila ona ciganka to preprečila. Rajhard sam je zadobil tudi precej poškodb, a se ne
Na Brezjah je u- ve’ mu je U te Prizadial Rak ali kak drug cigan. Dne 4. t. m. zjutraj so
Rajharda odpeljali v preiskovalne zapore v novomeško okrožno sodišče; Rak pa je mrtev v Brusnicah pričakoval sodne komisije.
—- Št. Lenart v Slov. goricah. Pri volitvi v načelništvo obrtno-trgovske zadruge za šentlenartski okraj je zmagala dne 3. marca slovenska lista. Nemškutarji so propadli kakor so dolgi in široki. Ta zmaga je zopet jasen dokaz, da so Slovenske gorice res slovenske in da se tudi trgovstvo in obrtništvo zaveda svoje narodne dolžnosti. Delo nas vodi od zmage do zmage!
—	Smrtna kosa
mrl gostilničar Jožef Finžgar, star 79 let. — V Kranju je umrl krojač Anton Teply, star 77 let. — V Banjalokl pri Kočevju je umrl ondotni župan in posestnik Matija Majetič, star 33 let. —
V Ljubljani je umrl za kapjo 631etni vpokojeni železniški nadsprevodnik Anton Klopčaver. — V norišnici na Studencu je umrl znani ljubljanski zlatar in hišni posestnik J. Meisetz za boleznijo paralizo. — V Št. Vidu nad Ljubljano je umrla Marija Jovan, lojena Robida. — V Žirovnici na Gorenjskem je umrla ga. Marija Remž-gar, roj. Turšič, stara 56 let.
—	Ant. Globočnik pl. Sorodolski u-mrl. Dne 2. marca je preminul na Dunaju v 87. letu svoje starosti vladni svetnik Anton Globočnik pl. Sorodolski, bivši državni poslanec za gorenjska in notranjska mesta. Preblagi pokojnik je bil mož stare kranjske korenine, poštenjak od, nog do glave, iskreno udan cerkvi in narodu. Na Dunaju je bival od leta 1900 pri svojem edino še živem sinu dr. Vladimirju, ki je danes sekcijski načelnik v finančnem ministrstvu. Ranjki je bil iskren rodoljub. Včasih, tudi za Slovence hudih in za slovenske uradnike neprijetnih, je stal okrajni glavar Globočnik trdno kot hrast v svoji domoljubni zvestobi in' se čutil in kazal proti vsakomur, da je Slovenec. Pogreb se je vršil v Postojni in je bil veličasten. Vsa Postojna je bila v žalni obleki. Pokopal je truplo dekan Erzar. Na grobu je govoril poslanec dekan Lavrenčič.
—	Zet ubil taščo. V soboto 9. marca popoldne se je prepirala v Tomiš-lju Jera Oven s svojim zetom Francetom Šeškarjem. Zet je razburjen zagrabil za bet in s tako silo udaril svojo taščo po glavi, da je bila takoj mrtva. Šeškar se je sam javil sodišču.
—	Z nožem v hrbet. V Ljubljano so iz okolice prepeljali težko ranjenega 21 let starega tovarniškega delavca Iv. Jakuša. Sunil ga je z nožem v hrbet njegov sodelavec Poljanšek in ga težko ranil.
—	V trebuh se je obstrelil v topni-čarski vojašnici vojak Lukežič, doma iz Šiške.
—	Krivica se mu je godila. Svoj čas so časopisi pisali o nekem dacarju v Kandiji pri Novem mestu, da je kradel drva. Preiskava je dognala, da se je možu krivica godila.
—	Skrajna surovost. Na železniški progi pri Zalogu je bilo zaposlenih več delavcev, ki so imeli svoje jopiče obešene na bližnjem plotu. Delovodja Anton Mahkovec je popoldne okolu 4. ure poslal delavca Andreja Polka v bližnjo Dovčevo gostilno v Zalog po pol litra žganja. Polk je takoj odšel in se tam mudil kako uro; izpil je liter vina. Polka je prišel neki delavec klicat, nakar je nesel ta naročeno žganje Mahkovcu. Ta pa ga ni preveč pri jazno sprejel, dal mu je več krepkih zaušnic, nakar je vzel Polk svoj suk njič in je mislil oditi. Ko pa preišče žepe svojega suknjiča, je opazil, damu je nekdo vzel biležno knjižico, v kate ri je imel dva bankovca po 10 K, kajti tat je dobro vedel, da je prejel Polk 50 K dnine. Prosil je Mahkovca, naj mu pomaga zaslediti storilca in mu pripomoči, da dobi nazaj ukradeni denar. A ta ga je surovo sunil s pestjo v usta s stako, da se je Polk prekucnil čez tri metre visok nasip, potem ga je pa Mahkovec še z obuto nogo osuval v trebuh in hrbet, tako da je iz ust krvavel. Sedaj bode govorilo sodišče.
—Nesreča s smrtnimi nasledki. Pre možni, 52 let star, oženjeni posestnik Snoj France iz Brinja, občina Dol, Je peljal ondan s par konji z listjem naloženi voz od sv. Agate v Beričevo. Ker je bil pa nekoliko vinjen, padel je na okrajni cesti nad Dolskem in Senožeti pod zadnje kolo tako nesrečno, da je bil povožen čez vrat, kar je imelo za posledico, da je po preteku ene ure izdihnil.
—	Grozen pretep med cigani. — Ci gan usmrtil cigana. Pred kratkim se je priklatilo v novomeški okraj precej ciganov-godcev po imenu Rajhardi, ki so doma iz Krope na Gorenjskem in med. katerimi se je tudi nahajal neki! ja pri “Schw. Adler
je umrl dne 4. marca sin posestnika in občinskega redarja Lipovšeka, lani je bil na prvem naboru; da bi ne bil potrjen, je baje zavžil razna sredstva, da je postal slab, vsled česar je potem zbolel in sedaj umrl. — V Gorenjem-gr.adu je umrl Janez Hren, po domače Joško. — Umrl je nagle smrti znani živinotržec g. Alojzij Bauman, bivši mesar in gostilničar pri Sv. Trojici v Slov. goricah, star 51 let. — V Št. liju v Slov. gor. je umrl posestnik in občinski odbornik Lovro Lopič, star 65 let; izprva je stal pokojnik na strani Pistorjevi, a ko je začela Suedmarka rogoviliti s svojim protestantizmom in s Švabi, je dal nasprotnikom slovo. — V Trnovski vasi pri Sv. Bolfanku je umrl bivši kmet Martin Čuček, star 68 let.
Schrveitzerja, odvetnika v Ljubljani.— Umrl je v Trstu nagloma poštni tajnik Karl Meditz v 44. letu starosti.

HRVATSKO.
n—^
—	V Mariboru so imeli nemški na cijonalci shod in so se izrekli proti temu, da bi ustregli kakšni slovenski na rodni zahtevi. Niti priprostih gospodinjskih šol Slovencem ne privoščijo.
—	Naklepi nasprotnikov. Na Pesnici hočejo Nemci zgraditi nemško šolo. Ker schulverein noče dati denarja, bodo napravili posebno zbirko za to šolo, ki bo dobila naslov Ottokar Kernstockova šola. Z imenom tega nemškega pesnika- duhovnika upajo doseči največ vspehov.
Zadnji čas je že. Mariborska “Straža” prinaša pod gorenjim naslovom sledeči dopist “Mariborska okolica, 3. marca. Šolske razmere v mariborski okolici, zlasti v magdalenski župniji, so naravnost obupne. Tako ne gre in ne sme iti naprej! Magda-lenska župnija šteje skupaj nad 16,000 duš. Od teh je gotovo že sedaj 10,000 Slovencev in še vedno se na novo selijo Slovenci iz dežele v predmestje. Rojenih Nemcev je k večjem 6000. In kako je s šolami? V celi župniji (to je: magdalensko predmestje, Pobrežje, Tezen, Radvanje in Studenci) je skupaj 47 razredov ljudske šole. Vse šole so nemškonacionalne, podpirane od nemškega šulvereina. 10,000 Slovencev pa nima niti enega razreda slovenske šole. — Naša deca je primorana hoditi v šulvereinsko šolo, ker slovenske ni. Kaj se godi v šolah nemškega šulfereina z našo deco, to je menda dovolj znano. Vzgajajo se v njih narodni in pogosto tudi verski odpadniki, janičarji 20. stoletja, izbrane čete nemškega nacionalizma. Ali niso to vnebovpij'oče razmere? Če hočemo, da se v mariborski okolici ohranijo Slovenci še dalje časa, potem je treba hitre pomoči. Slovenska šola za mariborsko okolico je zdaj na Spodnjem Štajerskem najnujnejša potreba. Zato kličemo: Zadnji čas je že!
Strojno zadrugo so ustanovili v Mihovcih na ptujskem polju. Ena taka zadruga obstoji že v Cirkovcih pri Pragerskem in prav dobro deluje. Tudi v Mihovcih bo novoustanovljena zadruga za ljudstvo velikega pomena.
—	Kapela. V Radenskem vrhu je pred kratkim spregledala popolnoma slepa žena, mati gospoda Vogrinca, nadučitelja pri Sv. Antonu v Slov. goricah, ki je bila 30 let slepa. Nepo-pisljivo veselje, katero uživa cela rodbina, je res veliko, a največje pa za 761etno, sedaj nad vse srečno mater in babico Mar. Vogrinec, katera do časa ni poznala skoraj nič svoje rodbine, a sedaj lahko spoznava.
—	Denar v klobuku. V Ditmanns-dorfu na Štajerskem so v neki hiši dobili novega hlapca. Njegova zunanjost ni bila posebno sijajna in gospodinja mu podari nekaj obleke rajnega moža, med drugim tudi st^r klobuk. Hlapec vzame krtačo in se spravi z njo nad klobuk, in tu — o sreča! — se prikaže izpod podlage najprej desetak, potem dvajsetak in nazadnje celo petdesetak! Rajni kmetič si je očividno v svojem klobuku priredil “podporno blagajno” za hude, t. j. žejne čase, da ni bilo treba ženi povedati za vsako kapljo. Hlapec mu je za zapuščino seveda iz srca hvaležen.
—	Smrtna kosa. Umrla je ga. Kon-stancija Osterberger, hotelirka v Ptuju. — V Mariboru je umrl 211etni uči-teljiščnik J. Tscharre, sin gostilničar-
V Trbovljah
• Ustanovni shod podružnice Slov. šolskega društva Celovec-okolica se je vršil dne 4. marca v hotelu Trabesin-ger. Sklicatelj dr. Jesenko je prisrčno pozdravil vse došle, razložil pomen in namen društva ter na kratko omenil delovanje glavnega društva. Šolsko društvo ima namen, potegovati se za slovenske šolske pravice, ki jih nasprotniki teptajo z v$o močjo. Brez tega društva ne bi bilo slovenske šole na Strojni ali v Šent Danijelu. Pri volitvah podružničnega odbora so bili izvoljeni: za predsednika vladni svetnik Jan. Scheinigg, za tajnika revizor Schoeff, za blagajnika odvetniški u-radnik Kozlevčar in za odborovega namestnika dr. Jesepko. — Celovška podružnica slovenskega šolskega društva je peta. Če doseže društvo to, da zainteresira ljudstvo za slovensko šolo, je doseglo svojo dolžnost.
—	Igra “Miklova Zala” je zopet privabila dne 25. febr. v Celovcu nad 400 obiskovalcev. Zato je slov. kršč.-soc. delavsko društvo dne 3. marca igro ponovilo že v petič, in spet je bil naval gledavcev tolik, da so morali mnogi oditi.
—	Promoviran je bil dne 8. marca g. Blaž Reichmann, c. kr. avskultant v Celovcu, slovenski rojak iz Roža.
—- Sad brezverske šole. Vsenemški poslanec dr. Angerer je tožil v koro-1 škem deželnem zboru, da je na c. kr. višji realki v Celovcu nastala anarhija. Dijaki, ki nimajo nič več vere, mislijo, da se ni treba tudi nič več učiti in nič več' ubogati, in zato se večkrat ne ve, kdo je v šoli učitelj in kdo učenec.
-	Zaradi bana Čuvaja se ponavljajo velike demonstracije po vseh hrvaških zemljah. V Zagrebu mora policija večkrat nastopati s sabljami in orožništvo strelja na demonstrante, ki pobijajo okna, ulične svetilnice in trgajo ulične napise. Na Sušaku je 1500 ljudi demonstriralo proti banu in Madjarom. Enake demonstracije so tudi po dalmatinskih in bosenskih mestih.
-	Iz Sušaka poročajo: Pri zadnjih demonstracijah proti hrvatskemu režimu je bil aretiran neki dijak. Vsled tega so sklenili gimnazijci na Sušaku stavko. Dne 5. marca ob 10. uri dopoldne so napravili na hodnikih in pred vrati v razrede kordone in so zabranili profesorjem vstop v učne sobe. Ravnatelj je poklical telefonično žandarmerijo, ki je poslala 30 mož, da zabranijo tem stavkujočim dijakom izgrede. Sedem dijakov so aretirali.
—Generalna dijaška stavka v Zagrebu. Radi preganjanja dijakov v Sušaku, Karlovcu, Bakru, Vinkovcih in Osjeku so proglasili dijaki vseh zagrebških srednjih šol splošno stavko. Do 2,000 dijakov je šlo spremljanih od ogromne množice ljudstva na vseučilišče, kjer se je vršil shod in posvetovanje za nadaljnje postopanje. Popoldne se je vršil shod dijaštva v Kolu”, na katerega so prišli tudi zastopniki iz Sušaka in Bosne. Po shodu se je razvil po mestu manifestacij-ski obhod. Dne 10. marca se je štrajk razširil na pripravnice in učence deželne obrtne šole. Na vseučiliščnem trgu se je vršil shod 4000 dijakov in drugih. Po shodu je šla ogromna množica na Ilico, kjer se je moral u-staviti vsak promet. Meščani so dijake burno odobravali. Dne 11. marca so se vsi dijaki vrnili v šole.
— “Agramer Zeitung” prenehala izhajati. Vladni, nemško pihani list Agramer Zeitung” je prenehal izhajati, namesto njega je pričel v hrvaščini izhajati vladni “Jutranji list.”
•—Tomažu Koschatu postavijo v Po rečah spomenik. Kakor znano, je ta odlični koroški glasbenik ponemčeni koroški Slovenec.
— Umorjen natakar. Iz Bokana se poroča, da so 4. marca v nekem tamošnjem vinogradu našli ubitega ho telskega natakarja Eratha, pristojnega Ukve na Koroško. Gre najbrže za umor iz maščevanja. Nekaj osumljenih oseb so že zaprli.
—	Zoper vseučilišče v Trstu so začeli pisati nemški in italijanski listi, ki izražajo bojazen, da bi v slučaju, ako bi se v Trstu ustanovilo italijansko vseučilišče, prepluli in poslovanili slovanski vseučiliščniki mesto Trst.
—	Srbskega mesa so takoj prvi dan, ko se je pričelo prodajati v Trstu, pro dali 1000 kg.
—	Razpust tržaške porote. Laški tržaški odvetniki so poslali na Dunaj zaradi liste porotnikov za I. zasedanje tržaškega porotnega sodišča deputacijo, ki naj bi se pritožila. Vzrok pritožbe je bil ta, da je bilo med 36 porotniki 26 Slovencev in samo 10 Itali panov. Dne 4. marca se je vrnila deputacija v Trst, in že ta dan je bila porota razpuščena. Informacije, ki jih je podala laška deputacija vladi, so bile jako enostranske in tendencijoz-ne, vsled česar je korak vlade obsojati. Odredba justičnega ministra je napravila jako hudo kri pri tržaških Slovencih.
—	V Pulju je dala vlada zapreti pet mestnih uradnikov, ki so uganjali grozna sleparstva z mestnim denarjem. Vsi zaprti so najhujši ireden-tovci in obožavatelji Oberdanka. De želni odbor jih je hotel rešiti in vso stvar potlačiti. Za to se je odpeljal deželni glavar Rizzi k ministrstvu, toda ni ničesar opravil. Manjka nad 1 milijon kron.
—	Za Puljem — Trst. V Pulju se odkrivajo nova sleparstva, ki so se godila pri mestni upravi. Zdaj se je pa prišlo na sled sleparstvom tudi Trstu. Pri upravi mestnih vrtov se je izdalo okoli 70,000 K vsled ponarejenih računov. Trije mestni uradniki so izgubili službo.
—	Pri deželnih uradih na Goriškem službuje 55 Italijanov in 25 Slovencev, Vsa boljša mesta imajo Italijani, Slovenci so hlapci. In vendar je dežela po večini slovenska.
—• Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand s svojo družino je dospel dne 4. marca na Brionske oto ke pri Pulju, kjer ostane več tednov.
—	Nov polk v Trstu. Mesto domačega 97. pešpolka je prišlo dne 6. marca v Trst moštvo 32. pešpolka Dunaja.
—• Smrtna kosa. V Trstu je umrl strojni komisar drž. železnice g. Ru dolf Schweitzer, brat dr. Viljema
John Grahek
...G-ostilničar...
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dvt
vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
KAISER FRANZ JOSEF I. “maiden voyage” iz New Yorka Druge nove parobrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hr vaško.
Za nadaljne informacije, cene i* vozne listke obrnite se na naše zastop nike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St.,	New York
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor
Tie A. W. Fleier Drug Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
Ki izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Točim vedno sveže pivo, fino kali« fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčati s čaSo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE,»?
Postrežbo izborna— prav po domače.
e e e e e JOLIET
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
lyjiin
1 Kadar se mudite na vogala ¡j Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
| MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeženi.
H Fino pivo, najboljša vina in smodke.
j Wm. Metzger
S Ruby and Broadway JOLIET illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlltHlllfllHnilllHffllflllHUIIU
POZOR, ROJAKII
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por» terjevo pivo, izvrstno žganje, domete vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
303 Ruby St. . *'4;SLI N. W. Phone 825	Joliet, IH.
Anton Kirinčič
A
Cor. Columbia in Ohioago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3301 E. 95th St So Chicago, lil.
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KROMj VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vltžen denar obrestuje po 4t\% b^z vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem «vejim premoženjem, vrednim de SO MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — Udi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pešUjajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte edlečao, da ae Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI** in NE v kako drugo maa| varno “šparkaso**. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki «o*, mo za Vaa denar.	,	_
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Brri, največji in edini slovenski-kateliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik...........Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 111.
Izdaja ga vsaki petek
SIOTEKSKHM. TISKOVNI DRUŽBI.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.........Anton Nemanich
Tajnik..............William Grahek
Blagajnik..............John Grahek
Telefoni: Chucago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 ■a leto; za Evropo $2.00.
.	Plačuje se vnaprej.
Baplsi in denarne pošiijatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Vopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Pfce first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLGVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slnvenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska
CERKVENI KOLEDAR.
31. marca Nedelja			Balbino.	na se in tolaži jokajoče.
1.	aprila	Pondeljek Hugo.		Njegovo velikodušnost nam priča
2.	“	Torek	Franc in Pavla.	slednjič tudi njegovo nevpogljivo za-
3.	“	Sreda	Rihard, škof.	upanje v Boga. On je spolnjeval ved-
4.	a	Četrtek	Veliki četrtek.	no tukaj na zemlji voljo svojega ne-
5.	a	Petek	Vel. petek.	beškega Očeta in bil je prepričan, da
6.	n	Sobota	Vel. sobota.	je njegova smrt volja božja; zato pa
NAUK ZA CVETNO NEDELJO.
S slovesnim vhodom v Jeruzalem je pričel Jezus zadnji teden svojega po-zemeljskega življenja. Kdo bi si mogel misliti, da bodo prav one množice, ki so na cvetno nedeljo navdušeno pozdravljale božjega Zveličarja, pet dni pozneje besno zahtevale njegovo strašno smrt na križu. Kdor bi bil pazljivo opazoval slovesni vhod Gospodov v Jeruzalem, bi moral reči: zdaj se bodo za Zveličarja pričeli boljši in srečnejši dnevi. Vsak si je štel v srečo, da more videti onega velikega čudodelnika, ki je toliko bolnikov ozdravil n je prav pred kratkim mrtvega Lazarja zopet k življenju obudil. Vsak ga je pozdravljal kot kralja, ki naj vlada črez Judejo v slavnem, nekdanjem sijaju in blišču in vsak je navdušeno klical: “Hozana sinu Davidovemu, blagoslovljen naj bo, ki prihaja v imenu Gospodovem.” Jezus pa ni prihajal v Jeruzalem kraljevat in vladat, marveč šel je v Jeruzalem, da bi tukaj trpel in umrl. Poglejmo, kako velikega se kaže Jezus v svojem trpljenju.
Jezus je bil vsegaveden Bog, zato je naprej vedel, kaj da ga čaka. Človeška njegova natura se je morala vpreti napram onemu strašnemu trpljenju, za katero je naprej vedel kot Bog. Kako ga je moralo boleti, ako je premislil, da bo za toliko milijonov zastonj irpel, da ga bo Judež izdal, Peter zatajil in da ga bodo vsi učenci sramotno zapustili. Pomislimo nadalje, koliko je moral Jezus pretrpeti zasramovanja od velikih duhovnikov, farizejev in •družili.
Način smrti, katere je moral umreti, je bil najsramotnejši in najbolj boleč. Po rimski postavi so smeli na križu umreti le sužnji in najhujši hudodelni-ki. Kako strašne bolečine je moral prestati oni, ki je bil križan. Celo njegovo telo je bilo raztegnjeno, noge in roke so bile prebodene. V tako strašnem stanu človek ni mogel ne živeti in ne takoj umreti. Tem bolečinam se je pridružila navadno strašna žeja. Bolečine križanja so bile tolike, da se je mnogokrat pripetilo, da je oni, ki je bit križan, od bolečin ¡zblaznel. Take smrti je moral umreti Jezus, največji prijatelj in dobrotnik človeštva.
Velikost bolečin so pa še množili njegovi sovražniki. S skrajno brezčutnostjo so Gospoda na križu visečega še zasramovali in zaničevali. Karkoli trpeči Jezus vidi, karkoli sliši, vse meri na to, da množi njegovo trpljenje. On gleda raz križa narod,
ki se mu je par dni poprej klanjal, zdaj ga pa zasmehuje in se njegovih bolečin veseli. On sliši, kako se iz njega, ki je večna modrost, norčujejo in kako krog križa besne. Ako vidi sovražnik sovražnika v bolečinah umirati, tedaj se tudi najhujše sovraštvo spremeni v sočutje, le sovražniki umirajo čega Odrešenika se kosajo med seboj, kdo bo trdosrčnejši in brezobzirnejši. Jezus pa gleda tudi v preroškem duhu naprej strašen pogin onega ljudstva, katero je on tako iskreno ljubil, strašno razdejanje onega mesta, po kate rem zdaj teče njegova kri. Tudi to množi njegove bolečine.
Njegovi prijatelji so se kakor ovce razkropili. Tudi Jezusovi prijatelji so bili podobni senci, katero vidimo, dokler sije solnce sreče, ki pa zgine takoj, ako solnce zagrnejo oblaki. Nezvestoba enih in zvestoba drugih oboje množi njegovo trpljenje. Kako je mo ralo boleti mehko Jezusovo srce, ko je videl pod križem zvestega svojega u-čenca sv. Janeza, zlasti pa ko je moral gledati nepopisljivo žalost svoje matere.
Kakor velike pa so bile Jezusove muke in bolečine, prav tako velika in še večja pa je bila njegova velikodušnost, s katero je on vse to pretrpel. Ako premišljujemo trpljenje Gospodovo, tedaj se mora v sočutju, hvaležnosti in ljubezni topiti naša duša. Čim dalj pa premišljujemo trpečega Zveličarja, tem bolj se mora buditi v naši duši ono prepričanje, ki se je zbudilo v srcu rimskega stotnika, ki je ob smrti Jezusovi zaklical: “Resnično, ta je bil Sin božji.”
Mej čednostmi, ki se v umirajočem Zveličarju kakor solnce svetijo, zavzema prvo mesto njegova potrpežljivost in krotkost. Mirno trpi in vdano trpi. Vdanost v voljo božjo ga je vodila celo njegovo življenje in vdan volji svojega Očeta trpi grozno smrt. Kako osramoti ta potrpežljivost našo nepo-trpežljivost! Ako nas zadene le kaka majhna bolečina, kaka majhna nesreča, zgubimo že potrpežljivost in nejevoljno jadikujemo in morda celo obupavamo! Jezusa ni vklonilo ne sovraštvo njegovih nasprotnikov in ni ga omamilo občudovanje njegovih prijateljev, vedno je ostal miren in ne-vpogljiv, ker je vedno iskal spolnjevati voljo svojega Očeta.
O	Jezusovi velikodušnosti nam priča tudi njegova neizcrpljiva ljubezen do prijateljev in do sovražnikov. Vsak korak v njegovem življenju je bil korak najbolj nesebične ljubezni. Nikdar se ni vtrudil, ako je bilo treba žalostne tolažiti, nesrečne razveseliti in blagoslavljati one, ki so ga preklinje-vali. Tudi v svojem trpljenju pozabi na svoje bolečine, ako vidi trpeti ali žalovati druge. Ko zagleda milo njegovo oko na poti proti Kalvariji jokajoče jeruzalemske žene, tedaj pozabi
vanja, brez skrbi, ali ostane žrtev na mestu nezavestna, ali mrtva.
Kaj je tu storiti?
Kazen za tako živinsko sirove zločince se mora bistveno poostriti. Naj-izdatnejše bi bilo pač, ako bi se hotelo — vkljub vsej občutljivosti — poostriti kazni zapora s telesnim kaznovanjem. Samo zapor ne straši hudodelcev, iz malopridneža pa, ki dobi vsak teden ali mesec svojih petindvajset dobro naštetih batin, ne more tudi najbolj žolti vseh časopisov napraviti junaka.
NEPISMENOST V AMERIKI.
Od oseb v starosti črez deset let je v Združenih Državah petinpol milijona, ki ne znajo niti citati, niti pisati.
Izmed teh je okoli 40 odstotkov črncev. Pa prijetno ni izvedeti, da je v tej deželi rojenih belokožcev nič manj nego 1,535,530, ki so analfabeti ali nepismeni ljudje (illiterate), to je, brez vsake šolske odgoje.
Odstotni postavek nepismenih Američanov je 7,70 odstotka. Pač so dežele, ki kažejo še neugodnejšo statistiko; nanje pa ne smemo gledati, nego na one, ki nam z dobrim zgledom prednjačijo. Predvsem na Nemčijo in Švico. Pri vojaških naborih se je pokazalo tamkaj samo 0,07 oziroma 0,3 odstotka analfabetov.
To je grenka pilula za ameriške prenapetneže, toda ne sme se posladki, kajti le spoznanje in poštena cenitev samega sebe vodi k temeljiti po-boljšavi.
Izpodbudno pa je vendar dejstvo, da se je število nepismenih ljudi bistveno zmanjšalo med zadnjim desetletjem. Po ljudskem štetju leta 1900 je bilo sorazmerje 10.7 in je sedaj samo 7.7. Upravičeno je upanje, da se to še bolj zmanjša v prihodnjih desetih letih. Med tukaj rojenimi belokožci je nepismenost doma v prvi vrsti med “u-božci” na jugu, in njihovim potrebam se ustreza sedaj mnogo bolj nego poprej. Danes deset let bo jug tako prospeval kakor nikdar preje, z mnogo širje razdeljenim blagostanjem, kakor je gotovo pričakovati, in z različ-nejšimi opravili. Bogastvo in cvetoči “business” donese družabnih koristi ubožnejšim slojem in boljšo odgojo.
DROBTINICE IZ ZDRAVILSTVA,
ne dvomi nad srečnimi posledicami svojega trpljenja in ne nad plačilom, ki ga čaka. Poln zaupanja pretrpi največje ponižanje, najhujše bolečine v zvesti, da ga bo zato njegov Oče v nebesih poveličal. Dragi bravec, trpljenje čaka tudi tebe. Kakor ni rože brez trnja, tako ni življenja brez trpljenja. Koliko ložje pa bomo trpeli, ako gledamo v svojih britkih urah na trpečega Zveličarja. Pot, ki vodi v nebesa, je pot trpljenja. Koga je Bog bolj ljubil, kakor svojega lastnega Sina in vendar je moral Jezus tako strašno in toliko trpeti. Ako te obiskuje Bog s trpljenjem, s križi in težavami, ne obupuj in reci: Ako se je samemu nedolžnemu Jezusu tako hudo godilo, zakaj naj bi se tudi meni ne? Hvaležno se, dragi bravec, zlasti ta teden večkrat spominjaj svojega trpečega Zveličarja, ki trpi iz ljubezni do tebe. Ali ne boš tudi ti pripravljen kaj pretrpeti iz ljubezni do Njega?
REV. JOS. POLLAK,
POOSTRENI ZAKONI ZA NEČLOVEŠKE HUDODELCE.
Hude kazni, ki so bile prisojene pred kratkim v Chicagi roparskim moriv-cem, so napravile kaj malo vtisa na obče nevarne razbojnike, ki rogovilijo tamkaj ponoči.
Vsak dan čitamo o napadih, in ne redkonta je rečeno v poročilih, da so roparji s svojimi žrtvami neusmiljeno ravnali in jih pustili nezavestne na cesti, ker so. se- jezili radi neznatnosti plena v gotovini ali dragocenostih.
Ali pojde to tako dalje?
To, kar se je včeraj in predvčerajšnjim primerilo temu in onemu, se u-tegne pripetiti danes ali jutri Tebi, cenjeni čitatelj.
Ali naj oblastva mirno čakajo?
Gotovo je, da naše današnje kazensko pravo nikakor ne vpliva na zločince strašilno. Smrtna kazen je v državi Illinois dejansko odpravljena. Pač se je pred kratkim v Chicagi izvršilo četverno usmrčenje, pa to je bila prva izvršitev smrtnih kazni izza treh let, in od tistih mal je bilo spet izvršenih neslišano podlih umorov, ne da bi se zahtevala polna kazen za krvavo dejanje. Verjetnost, da se kak morivec v Chicagi zasledi, prime, spozna za krivega, obsodi k smrti in zares obesi, je gotovo manjša nego ena proti tisoč.
Strah pred smrtno kaznijo ne igra torej pri teh zverinah v človeških podobah nobene uloge. Zato dajejo duška svoji jezi brez milosti na žrtvi, katere gotovina vara njihova pričako-
Kdor je prebolel, naj postelje ne zapusti, dokler ima vročino. Kadar ta poneha in bolnik želi vstati, naj vstane takrat, kadar se najbolj močnega počuti. To je pri nekaterih bolnikih dopoldne, pri drugih zvečer, Po hudi bolezni ni dobro biti dolgo po koncu, kadar se vstajati začenja. Ko začutiš mrazenje, le hitro nazaj v. posteljo! Boljše je, da vstaneš večkratna dan po malo časa, kot enkrat, pa dolgo. Delati ne kaže, ko si komaj prebolel, le malo okoli po sobi hodi, nekoliko svežega zraka dobi in zopet pojdi počivat!
Sobo izkuriš hitreje in ostane dlje gorka, .če je v njej zrak čist. Le odpri okno in vrata in napravi malo prepiha, da pojde slabi zrak ven, pa bo soba prej gorka in bivanje v njej seveda bolj zdravo.
Bolezni v vratu, davice in drugih, se najlože obvaruješ, če si vrat vsako jutro in vsak večer s prav mrzlo vodo umiješ in potem dobro s suho brisavko odrgneš.
Sladkor — dobro zdravilo. Uživanje sladkorja je koristno, če je kdo utrujen od dela ali od hoje, ker sladkor krepča mišice. Sladkor tudi u-godno vpliva na delovanje srca in pripomore, da se lažje ozdravijo srčne hibe in oslabelost srca.
Mastna hrana. Nekateri ljudje se boje maščobe. Tudi če jedo šunko, vso mast skrbno obrežejo in puste na krožniku. To pa ni prav. Telo potrebuje kuriva, posebno pozimi. Odra-ščen človek mora zavžiti vsak dan po 60 gramov v jedilih se nahajajoče masti, da si ohrani telo čvrsto, drugače začne hujšati. Noge in roke so mrzle in pozimi na prstih ozebe. Če maščobe manjka v telesu, opeša kri, zaradi pomanjkanja kuriva se nabere po žilah preveč dušičastih snovi, ki ne zgo-re, ker manjka gorkote. Pozimi jej tedaj bolj mastne jedi in hodi na zrak! Če nisi bolan na želodcu, se boš dobro počutil.
S ne g za z d r av i 1 o. Kadar si se prehladil, dobil revmatizem ali podobno bolezen, se vlezi v posteljo in si daj prehlajeni del telesa dobro ob-drgniti s svežim snegom. Mokro kožo obriši, obleci se naglo ali pokrij s perilom, po obleki se daj še masirati, da se bolni člen pregreje, tudi se lahko malo potelovadiš. Hlad snega je skr čil dotično kožno ocevje, ki se je po tem močno napolnilo s krvjo. To bolj uspešno deluje, kakor sama masaža ali gorki zrak. Vsled drgnenja nastane namreč reakcija, telesna gor-kota posesa izpuhteli pot in tako se odžene bolezen. Dokler bolezen ne izgine, se drgnenje večkrat ponavlja. Tudi led je dober, da se ž njim drgneš, še boljši je pa sneg. Samo toliko pazi, da se pri tem še bolj ne prehladiš.
Japonija ima sedaj 45 družb za plin, dočim jih je imela samo 7 pred petimi leti.
Za petdeset milijonov dolarjev olja se napravi iz bombaževega semena v Združenih Državah vsako leto.
Okoli šest in pol milijona neodprtih pisem dobivajo vsako leto v urad za mrtva pisma v Washingtonu.
Prvi dnevnik je bil tiskan v Londonu leta 1702. Prvi časopis izdan v Ameriki je bil objavljen leta 1704.
Pred trinajstimi leti se je izdelalo in rabilo kacih 200 avtomobilov v Združenih Državah. Zdaj je število istih nad 200,000.
Iowa izvozi približno 100,000,000 funtov sirovega masla čez svoje meje vsako leto, kolikor ga preostane od domače uporabe.
Znani nemški vremenski prorok Falb napoveduje okoli 1. aprila.katastrofe v rudnikih, potrese in izbruh vulkanov (ognjenikov).
Ruski proračun za leto 1912 izkazuje 2,896,519,261 rednih in 5,400,000 rubljev izrednih dohodkov ter 50 milijonov prebitka.
Vseslovanski čebelarski kongres se vrši letos meseca maja v Moskvi. Vlada je udeležencem dovolila brezplačno vožnjo na ruskih državnih železnicah.
Zvezo med Evropo in Azijo namerava napraviti ruska vlada z železnico, ki bi imela 23 km dolg predor pod gorami Kavkaza in bi vezala Vladikavkaz s Tiflisom.
Bogoslovne študije podaljšane na šest let. Dunajska “Reichspost” poroča, da bo o veliki noči objavljen papežev dekret, glasom katerega se določi doba študij za bogoslovce na šest let. Za posvečevanje v mašnika se bo zahtevalo spolnjeno 28. leto. Kleriki bodo študirali pet let bogoslovje in eno leto proučevanje sv. pisma. Dekret stopi prihodnje leto v veljavo.
Proti alkoholizmu. Finski deželni zbor je sklenil popolno prepoved alkohola po celi deželi; Britanija, Švedska in Norveška, Belgija in Nizozemska so izdale postave za omejenje točenja in prodaje opojnih pijač na drobno. Obenem določajo tudi, da je pijanost kažnjiva in da se dolgovi na pijači ne morejo izterjati s tožbo, ter odrejajo alkoholikom bivanje po zdraviliščih.
Redka požrtvovalnost.
V Barryju se je pred dnevi dogodil slučaj, ki nam kaže redko požrtvovalnost ljudi v najlepši luči. Nek sedemletni otrok je dobil hude opekline ter so ga prenesli v sanatorij. Zdravniki so izjavili, da more ostati pri življenju le, ako se mu oni del kože, ki mu je manjkal, nadomesti s koščkom kože živega človeka. Neka redovnica u-smiljenka, ki je bila v sanatoriju, se je sama ponudila doprinesti to žrtev, samo da reši otroka. Njej so zdravniki odrezali kos kože in ga prišili o-troku na ranjeno mesto, ki je vsled tega ostal pri življenju. Taki primeri požrtvovalnosti so pač redki.
Boj s tihotapci.
Iz Kecskemeta poročajo: Orožniški stražmojster Valent. Neuredy iz Oes-koesyja je srečal v gozdu več tihotapcev tobaka, ki pa so takoj pobegnili. Eden izmed tihotapcev pa se je izpod-taknil ter padel na tla. Ko je orožnik hitel proti njemu, da bi ga areto-val, ga je tihotapec ustrelil z revolverjem v prsa, da se je takoj brez zavesti zgrudil. V teku noči ga je našel ranjenega neki kmet, ki ga je prepeljal v bolnišnico. 70 orožnikov išče ubeg-le tihotapce.
“Tipkarica” postala milijonarka.
Da tudi revnega človeka doleti včasih sreča, nam dokazuje tudi slučaj, ki se je pripetil neki deklici v Bromber-gu. Komaj 18 letno tipkarico, čedno dekle a vendar ne izredne lepote, je leto dni opazoval neki gospod, ki je od časa do časa ložiral v hotelu nasproti uradu. Temu hotelskemu gostu, graščak in milijonar iz okolice, je tako izredno ugajalo, gledati mlado dekle, kako piše na pisalni stroj, da je vedno bolj pogosto pričel prihajati v mesto. Kmalu so opazili v hotelu, ki
je bil eden najstarejših v mestu in ki je trpel na pomanjkanju gostov, kak magnet vlači bogatega gospoda v mesto. Samo dekle ni opazilo, da je postalo predmet njegovim študijam pri hotelskem oknu. In to ravno je ugajalo opazovalcu, kajti ko je čul tudi ugodno poročilo detektiva, ki je imel naročilo, naj poizve o dekletovih razmerah, je sklenil, da ponudi pridni tipkarici roko in srce. Najprej je poslal prebrisano smehljajočega pikola k njej s pismom, v katerem jo je prosil za sestanek. Ta se mu je dovolil in čez nekaj dni je bilo dekle nevesta milijonarja, ki ima poleg premoženja tudi naslov barona. Mlado dekle je sedaj odpotovalo za eno leto v nek penzijonat, da se zadostno pripravi za življenje kot baronica.
BODI ZDRAV!
Prepreči bolezen in odstrani strup iz krvi, tako imaš dolg korak do zdravja storjen. Naravno zdravilo, rudeči deteljni cvet je mnogim ohranil zdravo telo tisočerim i mnogi ga imajo vedno v hiši, ker znajo, da je to zdravilo za zdrave i bolne. Ko čreva, jetra in želodec ne delujejo — bodi pozoren! Kri rabi čiščenja. Najnevarne-ji nasledki so radi brezbrižnosti; ob takih prilikah se posluži rudečih de-teljnih cvetov ali Needham’s Ekstrakta, ki dovedo čudežne uspehe, ker so najlepše detelje zbrani za krepčilo. Vprašaj lekarja za Needham’s Ekstrakt, ima ga, ali ga pa dobi takoj. Knjigo pošljemo badava, ki uči o rabi in navaja ljudi, ozdravljeni po Needham’s Ekstraktu, pišite po njo. Naslov:	Needham’s Sons, Lakeside
Bldg., hicago, 111.
Pozor, rojaki!
Ob bodočih prvotnih volitvah, ki se vrše dne 9. apr. 1912, se vam spet predstavlja, kot kandidat za kongresmana za naš okraj, naš dobroznani sedanji kongresman, g. Ira C. Copley. To je oni mož, ki je pred par leti strl zmaja, ali ono nekdanjo staro mašino, ter o-prostil naš okraj njene diktacije.
Rojaki v 11. dist. v državi Illinois, ki volite republikanski tiket ob prvotnih volitvah, ne boste več kot naredili kar je prav, če ga vsi volite in mu pomagajte do zmage, ki jo zasluži. Torej, vsi republikanci, pojdite v torek 9. aprila 1912 na volišče in oddajte svoje glasove za I. C. Copley. “Oglasi nas naj se več sto, da Conn nas zastopal ne bo.”
Njegov protikandidat je neki Conn, ki niti ne stanuje v tem distriktu, kot pravijo, ter je nekak učitelj in propo-vednik. Pravijo, da je njegov dom nekje v Kansasu, a zdaj se sili nam za zastopnika v kongres Združ. držav.
Ta Conn je tudi, kot pravijo, nekak sluga onega trusta, ki prodaje knjige šolam v državi Illinois za še enkrat tako visoko ceno, kot po nekih drugih državah,, ter je baje pomagal imenovanemu trustu, da zdaj dobiva v našej državi tako velik dobiček od žuljev delavskih starišev, ki svojim šolskim otrokom morajo kupovati knjige.
Kakor smo leta 1910 zlomili ono staro mašino, tako jo bomo tudi letos, če oddamo vsak svoj glas za g. I. C. Copley.
Sf|!l HI IPS». ~-^-nTtr
. p*

Dolgčas ni človeku, ki se je navadil misliti.
Vsakega dne radosti so skrite v dolžnostih vsakega dne.
Marsikdo ne dela nič danes, ampak upa premakniti gorovje jutri.
Umrljivost med Judi je komaj polovična od one prebivavcev, med katerimi žive.
ROBERT W. MARTIN,
kandidat za rep. nominacijo za drž. pravdnika okraja Will, 111.
G. Martin je bil rojen in zgojen v okraju Will. Deluje kot pravdnik v Jolietu nad devet let, ter je popolnoma zmožen za urad, ki ga želi doseči.
On hoče pravico za vsakogar in vsakdo naj bo ta ali oni bo dobil pravico pri njem, če bo nominiran in izvoljen. Prvotne volitve 9. aprila 1912.
Kongresman I. C. Copley
kandidat za zopetno republikansko nominacijo za kongresmana, 11. kongresni distrikt.
Prvotne volitve dne 9. aprila 1912
Platforma pred dvema letoma in sedaj:
Jaz mislim, da bi moralo ljudstvo samo urejevati in upravljati po predpisanem redu in po svojih uradnikih vse javno delovanje korporacij—železnic, telegrafov, telefonov, elektrike za luč, plina in drugih podobnih družb. Po mojem mnenju je ljudstvo deležno, da se prepriča, če prejema popolnoma dobro postrežbo po primerni ceni, a medtem, da korporacije zaslužijo primeren dobiček. Jaz mislim, da je ljudstvo deležno biti sigurno za svoje življenje, zdravje in imetje, ter da mora biti isto v popolni varnosti. Jaz mislim, da je ljudstvo in vposlenci družbe deležni vedeti in biti prepričani, da je vsaka stvar s kojo imajo delati popolnoma varna, da se ohrani zdravje in življenje delavcev. Jaz mislim, da je delodajalec odgovoren za delavca, če se isti ponesreči ko je vposlen.
Po mojem mnenju bi morali plačevati davek oni, ki to najložje storijo in oni, ki imajo od vlade in od svojega kapitala največ koristi. Jaz mislim, da je takozvana “Income Tax” ali davek na zaslužku dobra postava. Zasebniki naj plačajo primeren davek, če je njih zaslužek zadostno visok, da tako pomagajo plačevati davek onim, ki lastujejo posestva.
Jaz mislim, da bi se moral za davek prejeti denar rabiti bolj ekonomično v korist davkoplačevalcem.
Po mojem mnenju je protekcija dobra stvar, ako zniža cene živil kolikor mogoče ter onih bolj cenili stvari, koje rabi navadno ljudstvo. Ako pa vlada rabi več denarja v pokritje stroškov naj se naloži posebna tarifa na one dragocene reči, koje kupujejo bolj bogati ljudje, ker tem je mogoče trpeti višje cene.
Jaz mislim, da je predsednik Taft storil prav ko je prigovarjal, da se imenuje gotov odbor, ki naj uredi tarifo— “Tariff Commission”. Tako bo ta odbor vso stvar jasno pregledal in presodil, ter tako uredil, da bo v korist odjemalcem in izdelovalcev ter v splošno korist cele dežele. Do sedaj se ni slišalo od odjemalcev glede tarife, le od izdelovalcev in tovarnarjev.
Da se moja platforma na kratek razlog razjasni in razume, sem jaz napreden “progressive” republikanec in verujem v politiko Théodore Roosevelta: “Vsakemu njegovo.”
IRA C. COPLEY.
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško slov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
wm
K. S. K.
******
******
JEDNOTA
******
Bell Phone 1048.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...............................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I. podpredsednik:..........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:.........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.......................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ..............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
^...... NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St, Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn.
i	--------------
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. i ■	George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 552, Chisholm, Minn, i!	PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111.
John Zulich, 5704 Bonna Ave. N. E., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
IZ URADA GL. TAJNIKA.
V številki 16 Jednotinega glasila z dne 22. marca 1912, objavljeno je bilo sledeče naznanilo iz urada glavnega predsednika K. S. K. Jednote:
Na moje uradno naznanilo v Am. Sl. z dne 1. marca št. 13 v pogledu društvenih knjig, namreč da sem nabavo istih odklonil in to le začasno in to zavoljo važnih vzrokov, oglasilo se je oziroma protestiralo nekoliko članov oziroma društev, da predsednik nima pravice njim pravic odvzemati ter da se jim knjige morajo dati na podlagi zaključka zadnje konvencije. In ker jaz kakor predsednik K. S. K. J. nisem nikoli mislil nič slabega in še menj pa oškodovati bodisi člana ali članico ali pa katero društvo, zatorej sem pozval pravilni odbor K. S. K. J. v Joliet, da pridemo do enega zaključka, kateri bode vstregel vsem članom in članicam K. S. K. J. ter smo zaključili takole, da bode pravilni odbor skupaj z glavnim tajnikom naredil eden načrt za društvene knjige ter se bode isti predložil na različne knjižarne za proračun, koliko da bi stale omenjene knjige in kakor hitro se isto dobi, potem se bode naznanilo v uradnem glasilu K. S. K. J. vsem društvom, koliko da bodejo stale knjige za vsako društvo, torej upam, da se bode s tem cela stvar poravnala, kajti bi me srce bolelo, če bi se moral v javnosti kregati z bodisi katerim društvom ali pa članom.
Obenem pa tudi naznanjam vsem članom in članicam K. S. K. J., da z dovoljenjem Zavarovalninskega urada države Illinois je dovoljeno vsem članom in članicam, se dati zavarovati bodisi proti bolezni ali poškodbi brez da bi moral ali morala kateri iti k zdravniku, to je, da bi moral biti zdravniško preiskovan in to le do dne 1. julija 1912. In kdor se ne bode dal zavarovati proti bolezni ali poškodbi do zgoraj omenjenega dne, tisti se bode moral podvreči zdravniški preiskavi. Torej zapomnite si vsi člani in članice, da imate to priložnost le do dne 1. julija t. 1. in po zgoraj omenjenem dnevu ne bode pomagala nobena pritožba. In to je veljavno za vse člane in članice, kateri so,že danes člani K. S,- K. J., nikakor pa ne za novo pristople člane ali članice, kajti oni že morajo biti zdravniško preiskovani, če hočejo postati člani K. S. K. J. Zgoraj navedeno je tudi veljavno samo za iste člane in članice, kateri so popolnoma zdravi in kateri imajo vse ude svojega, telesa zdrave, in če bi kdo izmed članov ali članic krivo odgovoril na katero vprašanje njemu ali njej stavljeno od društvenega tajnika ali katerega druzega odbornika, to je, da bi kdo zatajil svojo ktero bolezen, katero bi imel ob času ko bode podpisal prošnjo za vsprejem v bolniški ali poškodninski oddelek, zapade kazni po pravilih K. S. K. J. Ravno tako so odgovorni vsi društveni odborniki za vsaki prestopek v tem pogledu, to je, če bi kateri izmed njih priporočal bolnega ali poškodovanega člana za vsprejem v zavarovanje proti katerim nave denih oddelkov, zatorej so naprošeni vsi društveni uradniki, da so zelo na-tačni in previdni pri tem. —
Iz tega naznanila se torej razvidi, da se člani in članice K. S. K. Jednote do 1. julija 1912, lahko zavarujejo proti poškodbam in boleznim BREZ VSAKE ZDRAVNIŠKE PREISKAVE. Vsled tega prosim vse dr. tajnike(ice), da blagovolijo to na društvenih sejah članom in članicam pojasniti in razložiti, da ta odlok je veljaven le do 1. julija 1912.
Vsa društva naj rabijo v ta namen vse listine, kakor sem jih spočetka leta razposlal za zavarovanje proti poškodbam ali boleznim. Vsak prosilec ali prosilka mora v navzočnosti društvenega odbora prošnjo podpisati, oziroma podkrižati. Brez teh listin, ki morajo biti pravilno izpopolnjene, kakor na njih zahtevano, ne more postati nobeden član ali članica ud ali udinja poškod-ninskega ali bolniškega oddelka. Vsled tega prosim, da društveni uradniki pazijo na to, da so listine ali takoimenovane prošnje za zavarovanje proti boleznim ali poškodbam pravilno izpopolnjene in podpisane. Društveni taj-niki(ice) naj na prošnjah za zav. proti boleznim izpolnijo le prvo in četrto stran. Druga in tretjo, ker sta za zdravniško preiskavo naj ostaneta prazni. Jednako naj se tudi na četrti strani navrhu zapiše certifikat številko člana in članice.
Upam, da se bode to vpoštevalo, ostajam z bratskim pozdravom Vam udani sobrat	JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Joliet, 111., 26. marca. — Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Antona Pad. štev. 87 K. S. K. Jednote v Jolietu, 111., da bomo imeli skupno velikonočno spoved dne 30. marca zvečer, in dne 31. marca zjutraj skupno sv. obhajilo pri šesti sv. maši.
Torej so naprošeni vsi člani omenjenega društva, da se pravočasno zberejo skupaj v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa točno ob pol šesti uri zjutraj z društvenimi regalijami vred. In potem bomo odkorakali skupno k mizi Gospodovi.
Vsaki član naj bo zvest svoji dolžnosti. Ako bi isto kateri zanemaril, se bo ravnalo po društvenih oziroma Jednotinih pravilih.
Sobratovski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote in vesele velikonočne praznike.
Math Golobitch, tajnik.
član in članica prejeti sv. zakramente vsaj enkrat na leto in sicer o velikonočnem času, zatorej ni več za odlašati!
Obenem tudi opozarjam vse člane, da bo naše društvo priredilo veselico v korist društvene blagajne dne 13. apr. in da bo na žrebanje $10.00 cekin. Listki ali srečke po 25c; kateri jih še nima, jih dobi pri spodaj podpisanem. Dva tiketa ima vsak član vzeti in plačati.
Sobratski pozdrav in veselo alelujo!
Math Bučar, tajnik.
Joliet, 111., 24. marca. — Naznanja se, da bo imelo društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. svoje skupno sv. obhajilo dne 31. marca, to je, na cvetno nedeljo, zatorej naj opravijo svojo sv. spoved v soboto zvečer in v nedeljo ob polosmih zjutraj naj se zberejo v šolski dvorani, da odkorakamo skupno k'sv. maši in se udeležimo EV« obhajila. Ker zahtevajo društvena in Jednotina pravila, da mora vsaki
Barberton, Ohio, 24. marca. — (Iz urada predsednice dr. Srca Marijinega št. 111 K. S. K. J.) Naznanja se vsem članicam gori omenjenega društva, da se vrši društvena seja dne 14. aprila, in ne 7. aprila, to pa zaradi tega, ker pride ravno ta dan Velika noč.
Naznanja se tudi vsem članicam, katere še niso bile pri velikonočni spovedi, da naj pred ko mogoče opravijo svojo dolžnost, in da se potem morejo listki poslati na duhovnega vodjo K. S. K. J.
S pozdravom
Jera Podpečnik, preds.
lo važne stvari! Seja se bo vršila Debevčevi dvorani.
Nadalje naznanjam vsem tistim čla' nom dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. kateri niste bili na zadnji redni meseč ni seji navzoči, da je dr. soglasno skle nilo, da se kupi lepa zastava. Vsake ga člana veže dolžnost, da denarno podpira po svoji moči ta lepi načrt Na redni seji se je tudi sklenilo, da se bojo imena darovalcev objavila v Jed-notinem glasilu A. S.
Članom dr. sv. Jožefa št. 110 K. S K. Jednote kličem: Le korajžno naprej po začrtanih potih, ki nam so jih začrtali naši ustanovitelji K. S. K. J.
Ker se bližajo veseli velikonočni prazniki, voščim vsem članom in članicam in čitateljem A. S.: dal Bog, da bi jih kar najveselejše obhajali!
Tebi, vrli list A. S., ki ti je lansko leto Clevelandska Amerika svetovala in želela, da si kupi črn žamet in ti je obljubila, da te bojo nesli k večnemu počitku —: tebi še enkrat najiskreneje čestitam na tej zmagi in ti želim, da bi še mnogokrat dočakal veselih velikonočnih praznikov ter hodil tako ko zdaj od hiše do hiše in oznanjeval be sedo Božjo!
Pozdrav na vse člane in članice K. S. K. J.! Mihael Železnikar, tajnik.
La Salle, 111., 25. marca. — Cenjeni mi A. Slovenec! V nedeljo 31. marca se prične v naši cerkvi štirideseturna pobožnost," katere sklep bo v torek večer 2. aprila. Domačemu g. župni ku bodo pomagali čč. gg.: Šolar iz Ladd, 111.; Kraschowetz iz So. Chica go, 111., in Sojar iz Chicago, 111.
Člane društva sv. Družine opomnim, da imajo tekom te pobožnosti lepo priliko opraviti svojo velikonočno spo ved. In potem da vsaki odda list meni, da zamorem jih oddati o pravem času duhovnemu vodju K. S. K. J.
In tudi opominjam vse člane, da vsak poravna svoj dolg v kratkem ča su, da zamorem napraviti trimesečni račun.
Pozdrav vsem članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote in želim vesele velikonočne praznike.
Matt. Urbanija, tajnik.
Barberton, O., 25. marca. — Članom dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. Jednote naznanjam, da bo imelo dr. izvenredno sejo v nedeljo, dne 31. marca, pričetek točno ob 2. uri popoludne. Člani omenjenega društva ste uljudno vabljeni, da se izvanredne seje polnoštevilno udeležite. Na dnevnem redu bojo ze-
Pueblo, Colo., 7. marca. — Vsem bratom društva sv. Jožefa št. 7. K. S. K. Jednote se naznanja, da bo društvo imelo svojo spoved dne 7. aprila t.
I.	in skupno sv. obhajilo ravno tistega dne. Vsi člani naj se zberejo zjutraj ob 5. uri v društveni dvorani, ter skupno odkorakamo v cerkev. Pripomore nam spovedovati č. g. Perše iz Lead villa. Pri 10. maši sprejmemo sv. obhajilo. Po sv. maši odkorakamo v spremstvu društva sv. Trojice N. H. Z. in z drugimi društvi na Bessmer v
J.	H. Roiz-dvorano na veselico, katero priredi tukajšnji list S. N. v prid dvojne izdaje. Torej opozarjam dru-štvenike, da se polnoštevilno udeležijo vsi člani. Ako kateri izostane brez vzroka, zapade kazni $1. Pokažimo skupno, da smo verni kristjani!
M. Novak, odbornik.
Rankin, P. O. Braddock, Pa., 24.
marca. — Vsem članom našega društva sv. Petra in Pavla štev. 91 K. S. K. J. s tem naznanjam, da smo zaključili 3 mesečno delovanje 18. marca t.
I.	, potem ko je nadzorni odbor knjige pregledal in potrdil. V treh mesecih so člani plačali, vštevši postranska plačila, 491 dol. 26 ct. Izplačali za asesínente itd. skupaj 454 dol. 8 ct. Preostanka je bilo 37 dol. 18 ct., kar se je naložilo k prejšnji svoti na obresti. V treh mesecih se je izplačalo bolniških podpor 130 dol. Koncem decembra 1. 1. je štelo društvo 92 članov in 18 članic, suspendani so bili 3 člani. S prestopnim listom pristopil je eden član in nanovo sta bili sprejeti dve članici. Sedaj štejemo 90 članov in 20 članic. Torej v treh mesecih nismo zamogli dobiti niti enega novega člana! Kje iskati vzrok?
Nimam namena ugovarjati delovanja zadnje konvencije; ali kakor član imam pravico pojasniti, kaj nam je v nasprotju proti pridobivanju novih članov. To je sklep zavarovanja proti boleznim in poškodbam. Kako težko stališče ima odbor, kadar mora pojas-novati pomen zavarovanja, in se mu od članov ugovarja, zakaj ni tega drugod, zakaj so to novost uvedli; drugi zopet: “Zajednica ne vridi ništa, pošto za ruku i nogu ne dobim niš.” In ako se posreči člana prepričati, se eno ugovarja: potem bomo notri le taka masa, ki smo izpostavljeni nevarnostim. In res, temu mnenju se i jaz naklanjam. Proti zavarovanju za bolezen naj bi bilo prostovoljno na voljo dano, dočim za poškodnino bi morali se vsi vpisati. Koliko članov šteje naša Jednota, in koliko je vpisanih za poškodnino? Še en tisoč ne, — in ali vidimo med istimi vpisane člane, kateri imajo lahko manj nevarna dela? Ne! In tako bo prišlo, da po tem sistemu bo moralo članstvo plačati velike prispevke in odtod bodo suspen-dacije, nazadovanje i. t. d. Bog daj, da se isto ne vresniči, ali bojim se, da se bode; vsaj pri nas izgleda tako. Od
II.	.septembra 1911 ni na novo niti eden član k našemu društvu pristopil, veliko pa opustilo društvo v tem času zaradi gori navedenega vzroka. Prejšnja leta smo vsi plačevali 50 ct. letno za poškodovane; mar ne bi bilo sedaj tako prav? In tako bodo morali plačati samo oni, ki so izpostavljeni nevarnostim; a drugi člani, ki sukajo peresa, premetavajo knjige, točijo pivo i. t. d., pa nič. Saj slednji niso pri nevarnem delu vposleni in se ne čutijo potrebe zavarovati.
To je fakt, katerega bi morali delegati dobro premisliti. Kar se tiče dru-
štvenih knjig, se mi tukaj popolnoma strinjamo z bratom predsednikom, saj on se ni lastil pravice komu kaj od vzeti, če je predlagal malo potrpljenja, Prejšnji in sedajni delegat naj pomisli sledeče: Neka žena vzame v roke ku harske knjige in čita: ako hočeš pri praviti dobro močnato jed, vzemi toli ko moke, toliko sladkorja i. t. d.; to peci toliko časa in jed je gotova. Do bro, reče žena, knjiga pove, koliko se vzame, ali kje — naj se vzame tega ne omeni nič. Tako je naredila konven cija za društvene knjige, ker ni nič omenila, kdo naj jih plača. Zato je bolje po malem denar nabirati, potem drugo leto pričeti z novimi.
Tudi pravila, da si so nas veliko stala, so taka, dasi so jih Slovenci sesta vili — za nas skoraj nerazumljiva. Za to je na naši redni seji na predlog br. Makariča sklenjeno, da protestiramo, da pri sestavljenju pravil mora jo taki nedostatki izostati. Tukaj sem navedel nekaj nedostatkov, na katere bi se moralo paziti na vsaki konven ciji, ne pa samo misliti, kako se bi človek eden nad drugim maščevali. To ni po bratsko, to je še hujše, kakor po judovsko.
K sklepu naj omenim, da smo imeli tukajšnji hrvaški cerkvi sv. misijon od 2. do 8. marca. Vodil ga je g, Ambrož Širca iz Homboken, V. V. Dasi je imenovani g. Slovenec, govori dobro hrvaško. Z ozirom na prejšnji cerkveni razpor je bila sv. misijon dobro obiskovan vsaki večer. Ob tej priliki je tudi naše društvo storilo svojo versko dolžnost. Spoved smo imeli 2. marca zvečer, in ob 5. uri v jutro sv. obhajilo. Po številu je pristopilo 52 mož z dr. znaki k mizi božji, ne vštev ši one, ki niso zamogli priti na vrsto pred sv. mašo za sv. izpoved. Ob tem času smo darovali iz društvene blagajne g. misijonarju 5. dol., za cerkev pa dol. Zunajne člane opozarjam, da feem jim vsem odposlal spovedne listke z navodilom, in če bode imel kedo kake sitnosti, naj mene nič ne krivi, jaz sem storil svojo dolžnost kot taj nik, Vi storite tako in bode vse pravilno!
Želeč vsem sobratom in sosestram vsestranski napredek in vsem skupaj vesele velikonočne praznike, ostajam Josip Kerstolič, tajnik.
Sheboygan, Wis., 25. marca. — Naznanjam vsem cenjenim društvom K. S. K. J., da je naše društvo sv. Cirila in Metoda št. 144 K. S. K. Jednote imelo svojo velikonočno spoved v soboto zvečer in deloma v nedeljo zjutraj pred sveto mašo. Dne 24. marca med prvo sveto mašo imeli smo skupno sv. obhajilo. Obžalujem samo, da se ni moglo naši želji ustreči, da bi namreč bili zaznamovani z rega-liji, ‘morali smo se zadovoljiti samo z društv. znaki (gumbi). Akoravno so nam prve bile obljubljene že do 19. t. m., žalibog še do danes niso tukaj. Z nami sprejeli so tudi sv. zakramente tisti udi, kateri so še le v društvo predlagani. Smelo trdim, da naše slavno društvo sv. Cirila in Metoda št. 144 po potih solunskih bratov sv. Cirila in Metoda hodi, ter kaže navdušeno hrabrost svete vere, katero mu je vcepila slovenska mati, kateri trdno kot mogočen hrast v naj hujši burji neomah-ljivo stoji proti svojim razdivjanim nasprotnikom* Ravno tako kakor nekdaj na prostem, sedaj umetno opravljen v cerkveni opremi mirno in voljno posluša strasti viharja, kateri mu zazveni često in mnogokrat iz ust človeških. A brat moj! on je, ki zna molčati, on je, ki zna trpeti, on je, ki rad prenaša še groznejše strasti hruma in šuma burje, kakor v poletni vročini je zadobil nešteti popotnik zavetje pod hrastom, v hladni senci, a še neštevil-nejši so dobili popotniki zavetje sedaj, ker pri tebi — spovednici, deli se največji človeški mir — odpuščanje grehov. In skozi to milost sprejemaš vse dobrote, iz rok božjih.
Tem potom se zahvaljujem vsem članom(icam) društva sv. Cirila in Metoda št. 144 naše slavne K. S. K. Jednote, da ste tako lepo združeni nele zaradi pravil, pač pa zaradi dušnega blagru. Zagotavljam Vam pa, cenjeni mi sobrati in sosestre, da z ljubeznijo do Boga in sv. vere potujmo, neustraš-ljivo, neomahljivo in združeno po tej težavni poti, da nam bode naša mlada veja, društvo sv. Cirila in Metoda št. 144 K. S. K. Jednote, poznala žlahten cvet, od katerega imamo pričakovati obilo sadu.
Nadalje naznanjam vsem cenjenim članom om. društva, da se vrši redna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. Ker pa prihodnja seja pade na praznik vsta jenja Gospodovega, se je ista s po-razumom brata predsednika preložila na velikonočni pondeljek, kakor navadno o drugi uri poslepoldan. Ker smo društveno vže precej razviti, imamo še za izvoliti gospodarski odbor itd. Za kar Vas cenjene sobrate prosim, kakor dosedaj, tako se združite tudi za naprej. Za kar Vam izrekam vnaprej — srčna Vam hvala!
Bratski pozdrav cenjenim članom in članicam društva sv. Cirila in Metoda št. 144 K. S. K. Jednote v Sheboygan, Wis., kakor vsem spoštovanim društvom naše slavne Jednote po širni Ameriki želim in Vam kličem veselo alelujo! In tebi, vrli list, mnogo naročnikov in predplačnikov.
J. A. Kosec, I. tajnik.
št. 1933 Katol. Borštnarjev danes skup no sv. obhajilo, in sicer v polnem številu z regalijami na prsih, kar je lep ponos gori imenovanima društvoma!
Danes teden, dne 31. marca bode pa imelo skupno sv. obhajilo društvo Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. J. in društvo sv. Roka J. S. K. J.
Tukaj imamo začasno hrvatskega duhovnika, ki pomaga domačemu župniku Rev. John Plevniku spovedovati.
Koncem želim in voščim vsem skupaj veselo alelujo! Tebi, vrli list, pa obilo novih naročnikov in predplačnikov.	Anton Bonač,
1421 So. Sheridan Road.
Waukegan, 111., 21. marca. — Nazna-znanjam članom društva Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. Jednote, da bode društvo imelo svojo skupno spoved v soboto popoldne dne 30. marca, in skupno sv. obhajilo pa v nedeljo, dne 31. marca. Vsi člani so prošeni, da se zberejo v ta namen v nedeljo zjutraj ob pol 8. uri v šolski dvorani s društvenimi znaki, odkoder potem odidemo skupno v cerkev, in potem k sv. obhajilu. Želeti je, da bi se člani v kolikor mogoče velikem številu udeležili društvene skupne spovedi in sv. obhajila, ker s tem se pokaže društvena edinost in bratska ljubezen.
In ker mora letos vsakdo oddati svoj spovedni listek spovedniku pri spo vedi, torej opominjam vse one člane in članice, ki še nimajo spovednih listkov, da naj se zglasijo pri tajniku, da ih bodo dobili predno gredo k spove di, da ne bodo potem imeli kakih sitnosti.
Z bratskim pozdravom
1 Math Jereb, tajnik.
Priporočilo.
Naš poverjenik in posebni dopisnik za Greater New York je Mr. Ivan Adamič. Imenovanega priporočamo greaternewyorškim rojakom najtopleje!	Uprav. A. S.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljen in fimežev. Izvršujejo se vsa bar* varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenak.
LChi. Phone 376.
N. W. 927.
JOSIP KLEPEC, javni notar, Joliet, 111.
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St,
Joliet, n.
Zahvala.
Zdolaj podpisani se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, kateri so nas obiskali v bolezni našega preljubega sinčka Vilita, in se tudi udeležili pogreba, ki nas je zapustil in se preselil v sveta nebesa dne 21. marca v starosti dveh let in sedem mesecev. Spremili smo ga k večne mu počitku v soboto 23. marca. Posebno se zahvaljujemo tudi tistim, ki sorovali tako lepih rož in nas tolažili v tej bridki izgubi dveh sinčkov komaj e minulo dva meseca je nam pobrala nemila smrt najmlajšega in zdaj ni mirovala, ker vzela nam je še druzega. Izrekamo še enkrat vsem presrčno zahvalo.
Joliet, 111., 27. marca 1912.
Žalujoči:
Frank in Marija Spelich, stariši.
Frank, Marija, Ana in Nežica,
otroci.
Naznanilo.
S tem se uradno naznanja volilcem ob prihodnji prvotni volitvi, ki se bo vršila v okraju Will, država Illinois, dne 9. mal. travna, A. D. 1912, in koje se bodo udeležile razne stranke, da bodo balote raznih strank sledeče barve:
Republikan stranke—bele.
Democrat stranke — zelene.
Prohibition stranke — višnjeve.
Socialist stranke — rudeče.
Dano 13. sušca, A. D. 1912.
EDWIN G. YOUNG,
2t	okrajni klerk.
FARME!
V slovenski naselbini, prijaznem podnebju imamo naprodaj krasne ure-ene farme od 40 do 100 akrov s ceno od $10 do $25 na aker. Pišite za pojasnilo na
Kieffer Land Co., Waller, Tex.
POZOR!	_____
Rojaki premislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena naj večjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu.
Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ,
101 Indiana St. N. W. tel. 384. Joliet.
Waukegan, 111., 24. marca. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, sprejmite par vrstic v nam priljubljeni list Am. Slovenec!
Sporočiti hočem ob kratkem, da je imelo društvo sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. in društvo sv. Srca Jezusovega
POZOR!
Za spomlad in poletje najboljše vol-nate obleke in najfineje šivane, po novi modi ali kakor vsaki sam hoče imeti in po nizki ceni $18.00, $20.00, $25.00 in $30.00. To so volnate obleke in garentirane. Se priporočam vsem Slovencem v Jolietu, da dobite najfinejše in lepe obleke ko imam vse nove spomladanske vzorce (samples) vsake vrste. Čistim, popravljam, peglam o-bleke po 50 centov. Čistim in peglam obleke za ženske. Svoji k svojim. Slovenski krojač,
FRANK ŽAGAR,
210 Ruby Street,	Joliet, 111.
Mrs. Francis Fabjan
DOMAČA GOSTILNA in izvrstna domača kuhinja.
Najboljša postrežba in najnižje cene. 436 East 9 St, New York City.
Prijateljem in znancem naznanjaš* da sem kupil Mauserjev saiun, kjer ase lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in drag« pijače.
Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO. ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrđ-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih đopi. sov od Vam poznatih slovanskih društev.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. AN SIK
slovenska gostilna mesarija in grocerija,
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG -,
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
Mi hoćemo tvoj denar ti hoćeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi conami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cedernc stebre, desk to šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, «glasi se pri nas in oglej si našo zalogo) Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
,W. JT. LYOIV8
Naš Office in Lumber Yard na vogin DES PLAINES IN CLINTON STS.
Popravljamo
Delo jamčimo.
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačne^
NAJBOLJŠI (2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
395 Jefferson St, Joliet, Illinofe
*4*
Nemi hlapec.
*4*
«4*
«4*
Strašni zločini so se dogajali—njihov povzročitelj je bil kralj sam. Iz Rusije se je vrnil po večletnih bojih Boleslav Hrabri kot velik zmagalec, osvojitelj Kijeva. V Krakovu pa, v njegovi stolici se je dogodilo za njegove odsotnosti marsikaj, kar bi se ne smelo zgoditi, četudi ni bilo kralja doma. Boleslavovi nasprotniki so oblastno dvignili svoje glave; naščuvali so narod in posadili svoje ljudi na najvišja mesta. Seveda, ker so upali, da se kralj ne vrne več z Ruskega. Tedaj pa je prišel nepričakovano ter se strašno maščeval nad svojimi protivniku Glavni izmed njih so bili u-smrčeni, drugi pa utaknjeni v ječe — slabejše in strašnejše od groba; premoženje najodličnejših rodbin je bilo zaplenjeno, njih člani so postali berači — a grozodejstva in hudobije v ruski vojski posurovelih vojakov so bile v nebo vpijoče. Toda Boleslavovo uho je bilo gluho za ves plač, njegovo srce je bilo nedostopno prošnjam pomilo-ščenja. Zdelo se je, da je zamrlo v njegovi duši vse, kar je človeškega in božjega.
V	Krakovu je odmevalo stokanje, čuli so se klici gorja; kri kraljevih žrtev je rdečila in napajala prašne ceste.
In bil je mož, ki si je upal — v začudenje narodovo — stopiti sam in brez orožja v kraljevo palačo, da opomni krvoločnega vladarja na pravico božjo. Bil je to nadškof Stanislav, mož še ne petdesetih let, impozantna postava, svetnik v svojem življenju in delovanju.
Kaj se je godilo med njim in vladarjem, se da le približno slutiti. Kot dušni nadpastir mesta Krakova je imel dolžnost, opozoriti vladarja hudodelstev, ki jih je zagrešil in pravičnosti božje, kakor tudi cerkvenih kazni, ki mu groze, ako se ne izpokori. Gotovo je, da je govoril pobožni lju-beznjivi vladika to v najmilejšem .tonu. A kraljevemu odgovoru na to je bil priča cel dvor. Besen krik, živinsko rjovenje se je začulo iz kraljeve sobane. Le predobro je bil znan ta glas dvornikom. Bcsnež je klical po biču in psu; tedaj so se vrata loputo-ma odprla in smrtnobled je stopil škof vun, a za njim kralj, suvajoč in preklinjajoč. Z vladikinih ustnic pa ni pri-kipela ni ena besedica med tem vladarjevim postopanjem. — In ko je zapustil nadškof kraljevo palačo, je še hripavo zarjul za njim Boleslav: “O sramotil si kraljevo visokost, zato moraš poginiti; to prisegam pri moji kroni in kraljestvu, jaz Boleslav, kralj!”
In “poginiti mora — smrt izdajici!” je klicalo sto glasov.
Čez tri dni je izobčil nadškof kralja zaradi njegovih zločinov in neizpo-kornosti ter mu odrekel prejemanje zakramentov in prepovedal prisostvovati službi božji.
Naslednjo nedeljo je opravljal nad-vladika slovesno najsvetejšo daritev i v Mihaelovi cerkvi. Sveto opravilo se je že pričelo, verniki so bili zbrani. Tedaj je jeknil od cerkvenih sten odmev žvenketanja orožja in glavnih povelj. Zapahi pri durih so bili razbiti, kralj, bled od besnosti, je mogočno korakal z dvignjeno glavo in mečem v roki po cerkvi proti altarju, za njim dvesto do temena oboroženih vojakov.
Nadškof, moten v svetem opravilu, se je obrnil — uzrl je kralja. “Mir hiše božje je kaljen, naj svetejša daritev onečaščena, zakon Cerkve teptan,” je rekel. Nato je stopil od altarja in uredila se je procesija, da bi se zapustilo oskrunjeno svetišče.
Tedaj se je zgodilo najstrašnejše.
V	naslednjem trenutku je stal kralj skokoma pri vladiki; grozen mahljaj z mečem in nadškof je ležal na kame-nitem tlaku z razklano glavo; še isto minuto je izdihnil.
1 “Jaz sem kralj!” je grmel Bolesla-vov glas po svetišču, in kralj je iztegoval okrvavljeni meč, “gorje muj kdor mi kljubuje!”
Namignil je svojim hlapcem in ti so slekli nadškofa ter razsekali njegovo truplo na kosce. Te so vrgli ven na
polje ptičem in lisicam.--------- Mol
če je zapustil narod Mihaelovo cer Rev, koje vrata so se zaprla. Zapušče sta je stala v krvi nadškofovi. — Iz mesta pa so odšle priče umora. Na potile so se v Rim, poročat nezaslišan ■zločin, ki ga 'je zrla poljska stolica, vrhovnemu pastirju krščanstva ter pro sit ga pomoči proti tiranu.
To se je zgodilo 7. maja 1079.
prta okna se je čulo zamolklo šumenje morja.
Tedaj dvigne glavo, z izrazom bolesti na obrazu, vendar mirno.
“Kaj mislite o celi stvari?” je skrbno vprašal.
‘V nebo vpijoča zločinstva so, ki jih je zagrešil kralj Poljske,” je bil od-
Žareč avgustov dan je palil poljano, Mrtveči pih se je vzpenjal tudi v bre gove gorovja a gori ni dospel; tam je bilo ozračje čisto in sveže. Na vrhu je stalo mogočno poslopje, zidano na pečinah.
Tu gori je prebival Gregor VII Vzduh je bil zdrav, prihajal je od Sre dozemskega morja in lahko je oprav ljal papež svoja opravila, ne da bi pod legel naporom.
Štirje možje v tuji noši so stali pred njim v odprti dvorani; poročali so mu o hudodelstvih, ki so se zgodila Krakovu in prosili najvišjega pastirja krščanstva, naj poseže vmes.
Opisali so umor nadškofa in nato molčali.	,
Tajinstvena tišina je vladala.
Osiveli papež je sedel, glavo z roko podprto, še vedno molče. Skozi od
govor prvega. “Najstrašnejši pa je umor nadškofa. In za to hudobijo nima kralj nikakega opravičila, ker ni šlo za politične zadeve, temveč je o-pravljal škof samo svojo dolžnost. Po dolgem čakanju, ponovnih svarilih in na najdostojnejši način je storil, kar je moral, ako ni hotel biti sam vladarjev najemnik. Kralj je kriv svetoskrunskega umora Gospodovega maziljenca, naslednika apostolov.”
Drugi pa je pridejal: “Škof Stanislav je bil mož, ki ga je častil poljski narod še za življenja kot svetnika.” “Tako je! Bil je svetnik!” so zaklicali poljski dostojanstveniki pred Gregorjem. Ta se je smehljal temu vmesnemu govorjenju.
“Čim svetejši je bil umorjenec, tem večji je zločin, tem strašnejša bo kazen božja, tem ojstrejša sodba, ki čaka zločinca. Gospod ne pusti svojim svetim nekaznovano škodovati,” je pridejal zadnji.
Gregor je vstal s stola. V dvorani je bilo tiho.
“Bodite sol zemlje,” je pričel — tako je velel Gospod apostolom in nji hovim naslednikom. In sv. Avguštin pravi še: Če postanejo oni, ki naj bi bili za krščanstvo ta sol, zanikarni, kdo naj se potem bojuje proti zmotam in grehu? Taki zaslužijo, da se jih vrže na ulico. Ne sme se zaničevati in teptati človeka, ki trpi preganjanje zaradi resnice, pač pa onega, ki je iz bojazni strahopeten. In junak, ki je trpel za pravico, je gotovo škof Stani slav. .On je bil res sol v pomenu besede Gospodove. In za to moramo Boga hvaliti. Zgodila se je grozna hudobija, ali Cerkev nima škode od tega; kralj je ubil škofa, vendar je zmagalec škof in kralj premaganec. Stvarnik pa je počaščen in Cerkev ima uspeh. Surova sila je poizkusila boriti se proti duhu, a ta je nesmrten, nepremagljiv. Kraljev meč je zdrobil škofu glavo, a pomnožilo se je tem število mučenikov, udarec pa bo odletel na morilca samega, njemu v pogin ako se ne izpokori. Čim svetejši je bil škof, tem večja pa je moja nada, da moli po zgledu umirajočega Izveli-čarja za svojega morilca, in da ne moli zastonj. Če bi bilo to doseženo, bila bi zmaga popolna in kar se je zgodilo kot zlo, obrnilo bi se v dobro. Molimo Gospoda v njegovih neskončnih sklepih in slavimo ga v njegovi moči, ker je podelil Stanislavu tako srčnost in zmagalno moč. Njegova smrt bo koristila škofiji več, nego najsvetejše življenje. In ti, sveti mučenik in škof Stanislav — prosi za svojo škofijo, za svojega kralja, prosi za vse in poseb no za rimskega škofa...”
Tako je končal Gregor.
Čim dalje je govoril, tem krepkejši mu je prihajal glas, tem bolj je oživela njegova postava; njegovo oko je plamtelo kot bi hotelo pregledati hipno celo stvarstvo.
In strme so zrli in čuli poljski poslanci vse to; menili so, da stoji pred
njimi nadzemsko bitje.----------
Zmračilo se je, temna noč je zaode-la grad, luči so pogasnile v njem, vse je spalo.
Le eden je čul: Gregor, papež. Bil je sam v svoji sobi, govoreč z Bogom, predno sodi kralja in morilca Bole slava.
“Gospod, ti si mi priča, kako globoko pomilujem zaslepljenca, ki je omadeževal kraljevsko čast s krvjo, onečastil tvoje svetišče in zagrešil nezaslišana grozodejstva ter brezmejno zlorabljal tvojo prizanesljivost. Ti veš, kako upoštevam skušnjave, ki jih imajo oni, ki so silni in imajo veliko oblast; kako jih izkuša satan s slavo-hlepjem in ošabnostjo, z zlorabo tvo je moči, z oboževanjem njih samih, in kako težko je, ne pasti. Vem, kako hitro je človek razjarjen in da stori v tem marsikaj, česar bi s pomislekom ne storil. In ti veš, o Gospod, da -no čem zaslepljenca obsoditi in prokleti ampak da ne želim ničesar bolj iskreneje, kakor da ga cerkvena kazen poboljša...”
Tako je molil glavar krščanstva Noč se je že umikala, ko je ugasnila v sobi luč. Kdor bi pogledal notri uzrl bi temno postavo, klečečo nepre mično na kamenitih tleh, ki moli z raz prostrtimi rokami. Zdaj pa zdaj bi začul bičev udarec. To je bil papež, ki je molil za kralja ter se pokoril, da bi dal Bog zaslepljencu kes in odpu-ščenje.
V jeseni se je razglasila na Polj skem obsodba kralja. Boleslav je iz gubil krono in kraljestvo in bil izob čen za tako dolgo, da se izpokori.
Kakor vihar se je raznesla ta vest po strogo katoliški deželi; vse je zapustilo kralja, ki je bil kmalu sam brez naroda.
In ko je prišla zima, izginil je kralj Boleslav. Nihče ga ni videl zapustiti palačo, nikomur ni ničesar rekel.
“Sv. Stanislav ga je pregnal,” je go vorilo ljudstvo.
Boleslavova noga ni več prestopila praga njegovega gradu, podložniki ga .- niso evč videli; na njegovo mesto je
stopil drug ter vladal narod, on pa je prišel po njegovem naročilu sem k te-ostal pozabljen.	j bi, najsvetejši oče, in te prosim, da ga
-------------------------------------* vzprejmeš zopet v sveto Cerkev, iz
Bilo je spomladi leta 1084.	j katere si ga pred tremi leti izobčil za-
V Rimu so vladale strašne razmere, radi umora škofa Stanislava. Spokor-Nemški kralj Henrik, smrtni so- ( nik je bivši poljski kralj. V zaupanju vražnik Gregorjev, je vdrl v večno na Boga in zasluženja Zveličarjeva ne mesto in ga zavzel. Njegova divja obupa, ampak te kleče prosi odpušče-krdela so razsajala kakor barbari v nja za zločine in posebno za umor mestu. Papež je zapustil svoje bivali- Gospodovega svetnika.” šče, Lateran, ter se zaprl v Angelski! Klic presenečenja se je razlegel po grad. V tem velikanskem stolpu, če- j dvorani.
gar zidovi se zde, da so sezidani za' Gregor pa je govoril: “Vpričo Boga večno, je bil varen. Prostora je bilo l in vseh navzočih odvežem Boleslava, v tej nekdanji grobnici rimskih cesar- prejšnjega kralja, izobčenja in vseh ev dovolj, a tudi orožja in vojnikov cerkvenih kazni ter vseh grehov in ni manjkalo. Tako je bilo skrbljeno zločinov, tebi pa ukazujem, da sporo-za papeževo osebno varnost. Ali — čiš to odvezo izpokorjenemu kralju. Žalostno je bilo stanj- v mestu in cer- Jaz pa hočem prositi Boga, da mu da kvi božji. Henrik je sporočil papežu; tudi telesno zdravje, kakor mu je o-ako krona njega in soprogo za cesar- zdravil dušo. Tebi pa, o dobrotljivi ja, tedaj hoče mirovati. Toda Gregor Bog, ki vodiš človeška srca, kakor stu-e zavrnil kraljevo ponudbo, ker je po- dence po strugi, se zahvaljujem za to znal njegovo slabost in verolomstvo. neizrekljivo tolažbo. In nihče naj si Tedaj pa je posadil nemški kralj ra- ne drzne dvomiti,” vzklikne Gregor z venskega škofa Gisberta na papeški žarečim očesom, “da je Bog pri svoji stol ter ga dal kronati na praznik Ma- Cerkvi in da bo dal nji in svojemu na-rijinega oznanjenja. Osem dni po-; mestniku v času sile prostost!” zneje pa je izpolnil novi papež Hen- J Gregor se je obrnil in odšel v svojo riku njegovo željo. Slepar je kronal sobano, starček pa je odšel k sv. Petru lopova, tako so govorili celo nemški opravljat svojo službo, vojaki, medtem ko so naznanjali zvo
Zdajci pa je dvignil proseče še enkrat roke.
“Sveti Stanislav, prosi zame!” je izgovoril jasno in razločno — nemi hlapec. Nato je zaspal.
Opat je spoštljivo poljubil čelo in roke umirajočemu, potem pa je kipela proti nebu vroča molitev zanj.
Nato so se zbrali vsi prebivalci samostana v cerkvi; tu jim je povedal opat, da so bili priče velikega čudeža
novi rimskega mesta narodu ta svetoskrunstva.
Stemnilo se je. Po odmoljenih psalmih se je naslonil papež na okno, zroč proti zahodu, proti vatikanskemu griču. Tam se je dvigal visoki stolp stare Petrove cerkve v nočni zrak bolj na levo pa velikanska ladja Petrovega doma, zroč naslednika tistega, na kojega grobu stoji.
Soparna je bila noč, votlo se je razlegal žvenket orožja, čulo se je razgrajanje tujih vojakov, oblegajočih Angelski grad.
Na papeževo dušo je legala težka .tuga. Nizko je sklonil glavo, oprl se ob steno, iz notranjosti pa so vreli vzdihi na dan.
‘Žalostna mi je duša,” so mu zašepetale ustnice, “in bolj me teži breme, kakor sicer. Sovražniki se bližajo, nevarnosti večajo. In tvojega služabnika zapuščajo vsi prijatelji, kakor so zapustili tebe nekdaj apostoli. Tudi najzvestejši se motijo v meni. Prigovarjali so mi k miru, kjer ga ni, k popustljivosti napram Henriku ter me imenovali svojeglavega, vladoželjnega in prepirljivega, ker se nisem ravnal po njihovih kratkovidnih nasvetih... In Rimljani sami so v isti zmoti. Oni imenujejo mir, kar je izdaja in kolnejo tistega, ki jim je pravi prijatelj. Dovolj, o Gospod, je bremen, ki si mi jih naložil...”
In počasi se je nagnila Gregorjeva glava na lakti, sloneče na oknu. Tako se je mudil papež dolgo, nepremično. In zopet je pričel tožiti: “Ti veš, o Gospod, da nikdo ne ljubi bolj miru, kakor tvoj služabnik, in da dam rad življenje za mir. In vendar se moram bojevati, bojevati celo življenje. Zakaj o Gospod, si naložil meni to nalogo, a ne komu drugemu, vrednejšemu in močnejšemu? Zakaj si poklical mene, da srdim kneze in vladarje tega sveta, s tem, da hočem čuvati red v tvoji Cerkvi? Zakaj si nisi vzbudil Jeremije ali Izajije mesto mene?.. .”
“Toda ne,” in Gregorjeva postava se je vzpela, “odpusti mi, Gospod, slabost in malosrčnost, pokrepi me. Ne — hočem, kar ti hočeš. In ljubo mi bo, če sramote moje ime in žalijo mojo čast, da le izpolnim, kar mi ti nalagaš, da se ustanovi tvoje kraljestvo... Pravico in svobodo tvoje Cerkve in neveste, o Bog, Kristus, hočem varovati in braniti do poslednjega diha mojega življenja. In čeravno preti nevarnost, vse izgubiti, nate hočem zreti in ne izgubiti poguma ter prena-našati potrpežljivo vse, tudi one, ki me napačno umevajo.”
Bližali so se koraki; videti je bilo svit baklje in kaplan je poročal: “Duhovnik, prihajajoč od svetega Petra, te prosi, najsvetejši oče, da ti sme sporočiti važno vest.”
Gregor je namignil naj vstopi.
Vstopil je starček in šepetajoč obvestil papeža. Ta je stopil osupnjen nazaj, dvignil roke k nebu in goreč “De gratias” mu je prikipel na ustnice. Nato je poklical svoje spremstvo in velel starčku: “Povej, kar ti je ukazano, da se vzbudi v tužnih iu malo-srčnih prsih zopet nova nada in zaupanje!”
In starček je začel: “Od nedelje septuagesime prihaja vsako jutro zgodaj, takoj ko se odpro vrata cerkve sv. Petra, nek spokornik, odurne vna-njosti, suh in bled, kakor Janez v puščavi, in je tam do večera, ko se vrata zapro. Neprenehoma kleče moli in kakor se zatrjuje, se posti cel dan, zve čer šele zavžije nekaj malega. Tudi zadnje tedne, ko je vdrl Henrik v mesto, se ni dal pregnati, dasi je moral mnogo pretrpeti. Tudi danes, ko je bil kralj na svetoskrunski način kronan, je spokornik klečal in molil. Ko je stopil Henrik iz cerkve, pa je oni vstal; bil je strašen v svoji velikosti. Ozrl se je v Henrika in tudi ta vanj, potem pa zaklical dozdevnemu prosjaku: “Kdo pa si, da si mi upaš pot zastavljati?”
“Izobčen sem,” je odgovoril tujec s strašnim glasom, “izključen iz cerkve; tebi, Henrik, pa želim, da se vrneš nazaj, k miru.”
Potem se je obrnil spokornik v stran. Kralj se je kljubovalno smejal, spremljevalci pa so planili na onega čudaka, ter ga smrtno ranili, tako, da je sedaj na smrtni postelji v infirmari-ju. Priznal je svoje grehe ter se javno obtožil strašnih zločinov. Toda spokoril se je in skesal tako, kakršne 1 so bile njegove hudobije. In ker je : nevarnost, da še to noč premine, sem
Pisalo se je leta 1092 po Kristusu.
Oster veter je bril po ozki dolini osojski na Koroškem; nad jezerom je ležala megla, gosta, da bi jo lahko z roko zajel. Pršil je rahel dež, vmes pa so padale snežinke. Ob jezerski obali je stal tih samostan; v njem so bivali pobožni sinovi sv. Benedikta ter molili in se pokorili za se, a še bolj za svoje grešne sobrate. Le redko je zašel sem kak potnik. Tu je vladala samota in krepost.
Komplet je bil ravnokar končan, ko je bilo dano znamenje, umirajočemu pomoči v poslednjem hipu.
“Nemi hlapec umira,” so šepetali bratje, zbirajoč se pred bolnikovo sobico. Vrata so bila še zaprta. Pri u-mirajočem je bil oče Teuho že celo uro, in bratje so se čudili temu, “saj je hlapec vendar nem”. Tedaj so se vrata odprla in opat je poklical dva najstarejša meniha, naj vstopita, potem pa je zopet zaprl celico. Kakšna tajnost naj bi pač bila?
Nobeden ni mogel popolnoma krotiti svoje radovednosti, ko so kleče molili pred durmi.
Slednjič se je soba zopet odprla. V opatovem naročju je počivala glava u-bogega hlapca, opat je pa ljubeznivo prigovarjal umirajočemu: oba meniha sta pa na drugi strani klečala. Ker je bil bolnik že previden, so pričeli moliti molitve za umirajoče. Zdaj pa zdaj je proseče dvignil preminevajoči roki. Molili so zadnjo molitev, subvenite —-k ločitvi. Nepremično je ležal trudni umirajoči.
VWWVAVAW/AVWW'Al.
Oscar J. Stephen
g-S.
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
Edini Slovenski zlatarski trgovec ur veri žic in prstanov in vsakovrstne zlatnine-
Se vam priporočam rojakom in rojakinjam da se pri meni oglasijo če potrebujete kaj zlatnine predno zanesete 8voj aenarjujoem. Moja zlatnina je popolnoma j amčena, moji stroški so mali; za-vol tega dam ceneje kakor ' drugi. Imam vsakovrstnih ur, El-gin, vv altnam, Ham ton in Illinois. Imam na ..	. 0	... i/bero budilnih in stenskih ur. Rojaki ne poza-
milostl. Spomnil Jih je, kako je prišel bite gesla, svoji k svojim. Podpirajte domače umrli nrpH nsmimi leti iv Rimo o rd ljudi ne pa tujce. Pri meni bote veduo najboljSe umrli pred osmimi leti IZ Kima S pl- postreženi. Priporočam sc vsem v Jolietu in po
smenim priporočilom, naj bi se ga zedinjenih državah.
vzprejelo za hlapca, kako pridno in	FRANK BAMBIČ
neutrudljivo je opravljal 'najtežja dela 306 Granite st.	JOLIET, ILL.
v hlevu, na travniku in jezeru, kako vesel je bil, da je mogel biti zadnji v samostanu, kako zadovoljen je bil z najskromnejšo hrano in najmanjšim počitkom, vseleč se, da more trpeti.
“In ves :ta čas je veljal pri nas za nemega, nikdar tli izpregovoril besedice, kakor živ mrtvec je bival v naši sredi, odmrl sebi in svetu,” je dejal opat in potem še končal: “In ta naš malospo-štovani hlapec ni nihče drug, kakor bivši poljski kralj Boleslav, ki se je pokoril za svoje grehe in posebno za umor škofa 'Stanislava. V Rimu ga je odvezal papež Gregor izobčenja in tu pri nas je našel kraj pokore. Vse to mi je zaupal umrli kralj in mi dal v potrdilo resnice svoj pečatni prstan; v božjo čast in nam v vzgled pokore sem smel vse to vam razkriti. In ker nismo mogli častiti umrlega v življenju, ga vsaj pokopljimo z vsemi kraljevskimi častmi.”
In tako se je zgodilo.. Pri mrliču je stala vedno straža, a grob so mu izkopali pod Marijinim oltarjem. Tu je bil pokopan z vsemi slovesnostmi, ki so bile mogoče. Opat pa je govoril pri pokopu o vezeh greha, ki odtuje grešnika domovini, kakor so izgubljenega sina, ter ga zavajajo v vedno hujše zmote in mu odvzamejo kraljev ske pravice do našega življenjskega cilja. Govoril je o domotožju, ki žene grešnika nazaj k usmiljenemu očetu in vsi navzoči so bili globoko ginje-
Več kakor osemsto let je minilo od tedaj; a samostan stoji še, četudi prenovljen in prezidan v teku časa. Kdor pride k Vrbskemu jezeru, naj pohiti tja čez gorovje in videl bo osojsko jezero in samostan, ki je sedaj vojašnica. V severni steni cerkve je votlina, zagrajena z železom, a y nji je kamen z napisom (v latinskem jeziku): “Boleslav, kralj Poljske, ki je umoril sv.
Stanislava, krakovskega škofa.”
Pod tem kamnom vodi votlina v notranjost cerkve. In stotine Poljakov prihaja vsako leto sem, obiskat grob svojega starega kralja. Prav je imel papež Gregor: molitev umorjenega svetnika je rešila morilca, ki se je za svoje zločine tako zelo pokoril, da nikakor ne more-biti pozabljen.
Kupuje in prodaj« z-vljiiča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi Življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko st. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
4»
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AV*. SO. CHICAGO. ILL.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts.
Slovanska lekarna
Ledične obliže
+ RUDECEGA KRIŽA +
JE PRIPOROČATI PRI,
BOLEČINAH V HRBTU	BOLESTIH	NA	lEDICAHi
REVMATIZMU	BOLESTIH	NA	JETRAHl
BOLESTIH V LEDJIH	BOLESTIH V	MEHURJU'
HROMOSTI	BOLESTIH V	KRIŽU <
BOLEČINAH	BOLESTIH V	MIŠICAH
EPAHNjERIU lltf SPLOŠNIH BOLEČINAH.
Nenavadna Slabost

Mnogi ljudje so podvrženi nenavadni slabosti, a vzroka ne morejo tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in n aredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega. Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Zamore nastati radi bolezni v želodcu, jetrah ali črevesih, slabi krvi ali slabih živcev. Take osebe več krat poskušajo razna zdravila, kakor na primer pilule, decoti ali močne žga nja, toda brez vsakega vspeha. Kar one potrebujejo je znano zdravilo, kat ero vpliva na vse prebavne organe,
IZČISTI CELO TELO IN KREPI VES ŽIVOT NAREDI BOGATO KRI,
UREDI PREBAVO.
To zdravilo, katero morejo rabiti vsi člani družine in katero vi morete rabiti v vseh slučajih, če se slabo počutite, je dobro poznano
TR1NERS
ELIXIR
BITTER-W1NE
/S» S
trinerovo
Horré víno
h/J0SEpH TR1NER 799 SAskland Ave. CHICAGO,. ILL
TR1NERJEVO
Zdravilno Grenko Vino
To naravno zdravilo, katero je narejeno iz grenkih zelišč in nudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč v nerednostih prebavnih organov, kateri so temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabiti pri
BOLEZNIH ŽELODCA in ČREVES ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI,
VEČKRATNEM GLAVOBOLJU,
REUMATIČNIH NAPADIH,
NEURALGIJI in NERVOZNOSTI,
MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH,
KOLIKAH IN KRČIH,
VZDIGAVANJU in KOVCANJU...
VZDIGAVANJU in KOVCANJU.
in pri vseh takih boleznih, pri kterih j e znak bolezni, izguba teka in slabost
V LEKARNAH.
1333-1339
JOSEPH TRINER,
ASEA!
EDINA SLOVENSXA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
JF\ KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo zaulogetali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Van Buren Sts.
Najstarejša banka v Jolietn.
Glavnica in preostanek $400,000.00.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St,	Both Tolaphoaaa M
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti leji • najtolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo dragih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
Spomini na moje roma- g-*“' nje v Sv. Deželo. 1“
040tt0t0t0t0«0t0t0t0t0tct0t0 ♦oto*<w3tototo«totototce
1 Joliet Citizens Brewing Co- j
:	North Collins St., Joliet, 111.	]
* Fi1t© “Elk. Brand" pivo 5
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
(M«04040V0f0*04(H04tH(H040*040+<H<H»04C0*0404<H«J40(
(Dalje.)
IS. Iz Naplusa v Jeruzalem.
Dne 18. februarija smo hoteli maševati že pred tretjo uro zjutraj, da bi čim preje zajahali svoje konje in prišli še do večera v Jeruzalem. Goljufalo nas je pa za več kakor eno uro, zaspali smo namreč vsi in tako smo odjahali po opravljenih sv. mašah šele ob petih zjutraj. Bilo je skoraj mrzlo, ko smo sedli na konje. Pot, ki nas je čakala še danes, je bila dolga, toda zavoljo starih spominov jako zanimiva, objednem pa tudi silno težavna. Vendar pa zadnji dan pri vsih težavah romarja tolaži misel, v par urah boš v Jeruzalemu. — Tudi naše življenje, dragi bravec, je podobno romanju, tudi v življenju nam nakloni neskončna previdnost božja marsikaj britkega ih težavnega, kar nas pa nikakor ne sme tirati v malosrčnost ali celo obup. Pomisli, vbogi trpin, ako se ti hudo godi, ako pride bolezen v tvojo hišo, ako potrka potreba na vrata vbožne tvoje koče, pomisli tedaj, da je človeško življenje le romanje in da boš morda prej kakor misliš v večni domačiji, v nebeškem Jeruzalemu.
• Jahali smo najprej po poti, po kateri smo šli'sinoči k Jakobovemu studencu. — Bili smo zopet na planjavi, kjer je raztegnil nekdaj očak Abraham svoj šotor. Tukaj sta imela pozneje svoje šotore tudi Izak in Jakob. Jakob je kupil od Hemorjevih sinov to polje, kjer je skopal tudi vodnjak.
Nekoliko proč od Jakobovega studenca je grob egiptovskega Jožefa. Ta se zidom obdani grob smo ogledali kar s ceste.
Pot in okolica ste postajali polagoma zopet bolj puščobni, ko smo jahali po dolini med gorama Ebal in Gari-zim. Pot je bila samotna, le tu in tam smo srečavali ljudi, ki so prihajali k studencem zajemat vode, ki si jo sprav ljajo v mehove. Ni ravno okusno gledati, kakor se zajema voda v malo snažne mehove, vendar pa se ohrani voda ravno v mehovih, kakor sem se sam prepričal, okusna in hladna. Pot je vodila zopet navkreber, z vrha smo imeli prav mičen razgled po prijazni Samariji, na gore Ebal in Garizim, v ozadju pa se vidijo z večnim snegom pokriti ponosni vrhovi velikega' Her-mona. To je tedaj ona zemlja, katero je blagoslavljal Mojzes pred svojo smrtjo z besedami: “Bodi oblagodar-jena od Gospoda zemlja se sadom spod neba in roso in z vodami spodaj zbranimi, z drevesnim sadjem solnca in lune, z vrhom starih gora in sadovi večnih hribov, se sadom zemlje in njeno obilnostjo. (5. Moz. 33, 12—16).
Ob desetih smo bili v vasi Lubban, (stari Lebna), kjer smo nekoliko počivali. Od Lubne naprej je pot silno strma, nerodna in skalovita. Treba je bilo vse pazljivosti na se in na konja, da se ni zgodila kaka nesreča. Sicer so pa arabski konji takih potov vajeni, po katerih bi prav zastonj poskušal naše konje. Na levi v Stranski dolinici leži Sulan, stari Silo, katerega pa z naše poti nismo videli. V Silo je stal dolgo časa sv. šotor se skrinjo zaveze. Tukaj so stari Izraelci molili in darovali; semkaj je prišla Ana težkim srcem molit Gospoda Boga, tukaj je bila njena molitev vslišana, dobila je sinu Samuela. V Silo je zrastel deček Samuel v mogočnega preroka. Tukaj je živel Heli in žalil Gospoda se svojo popustljivostjo. Od tod so nesli skrinjo zaveze v boj zopet Fili stejce, toda Izraelci so bili premagani, Ofni in Finees Helijeva sinova sta bi la umorjena, Heli sam pa je pal vsled srčne bolesti raz sedež,, ne tolikanj zavoljo smrti svojih sinov, marveč zavoljo skrinje Gospodove, in vbil se je Akoravno nismo šli prav na mesto kjer je stal stari Silo, — saj tam ni nič druzega, kakor le nekaj razvalin — sem vendar vesel, da sem bil prav bli zu tega starega, iz sv. pisma znanega kraja.
Pot je postajala vedno bolj strašna in težavna, prišli smo do ozke zloglasne doline Vadi-Haramije, to je dolina roparjev. Res so bili nekdaj tukaj roparji, ki so prežali na popotnike, dandanašnji jih navadno sicer tukaj ni ostalo pa je dolini to ime, ki je njej tudi glede njene naravne lege jako primerno. Na vrhu te doline je jako gost oljikov gaj, skozi katerega vodi ozka pot. Moj konj je postajal vedno bolj muhast in trmast; čim bolj sem vlekel uzdo na levo, tem bolj se je trmasta žival zaganjala pod oljike, katerih veje segajo skoraj do zemlje Videti je bilo, da se me hoče znebiti poredna žival. Ker je bila nevarnost za moj vrat, primem za visoko oljično vejo in si hočem noge potegniti iz stremenov. Nisem sicer obvisel, kakor nekdaj Absolon, ker se je veja odtrgala; pa telebnil sem precej močno na tla, noge pa so še tičale v stre menih. Konj me je vlekel nekaj časa za seboj, slednjič se mi je vendar posrečilo noge spraviti iz stremenov. Lehko umevno, da so bili tovariši sil no preplašeni, ko so zapazili, kaj se je zgodilo, toda ko so se prepričali, da mi ni nič hudega, smo se vsi prav pre-srčno smejali, ker sem nekako po Ab-salonovo obvisel in ne po Absalonovo padel.
Prišli smo v kraje, kateri so bili nekdaj izročeni Efrajmovim potomcem Svet je sicer hribovit, toda. rodoviten Povsodi je videti obilno oljik in tudi vasi so
le vas Taibe, ki je bržkone staro mesto Efrem ali Efron, rojstno mesto sodnika Gedeona in mesto, v katero se je Gospod za nekaj časa odtegnil, potem ko je obudil Lazarja. Ob treh popoldne smo prišli na zadnji hrib, raz kateri se vidi v nejasnih potezah že Jeruzalem; bolje se vidi Oljska gora.
Prihajali smo v znožje hriba, na katerem je vas Betin, staro častitljivo mesto Betel. Na tem hribu je stalo kananejsko mesto Luža, mimo katerega je šel očak Abraham, ko je prihajal na povelje božje iz Kaldeje. Med Beteljom in Hajem je sveti očak postavil altar Gospodu in klical njegovo ime. Očak Jakob je prenočil tukaj, ko je bežal pred svojim bratom Eza-vom in videl je v sanjah kakor lestvico, po kateri so angelji gori in doli hodili ‘in Gospoda slonečega na lestvici, kateri mu je rekel: Jaz sem Gospod, Bog Abrahama, tvojega očeta, in Bog Izakov; zemljo, kjer spiš, bom dal tebi in tvojemu zarodu”. (1. Mojz. 28, 13.) Ko se Jakob zbudi, se vzdigne poln svetega strahu in reče: “Kako strašen je ta kraj! Tukaj ni druzega, kakor hiša Božja in vrata nebeška”. (1. Mojz. 28, 17.) Zato je imenoval Jakob ta kraj Betel — hiša bož-a. Tukaj je storil tudi obljubo, da bo, ako ga Gospod srečno pripelje nazaj, tukaj postavil altar in Gospodu desetino dajal. Tako je postal Betel sveto mesto stare zaveze. V Betelu e umrla Debora, Rebekina dojnica in pokopana je bila poleg mesta pod dobom. — V času sodnikov se zopet tukaj mnogokrat imenuje neka druga Debora, mogočna junakinja, prerokinja, in pesnica, ki je mej Betelom in Ramo sodila izraelsko ljudstvo. Ona je klicala in navduševala onemoglo ljudstvo v boj zoper kananejskega kra Ija Jabina in o slavni zmagi je zapela prekrasno pesem.
Ko se je pa v Roboamovem času ljudstvo razcepilo v dvojno kraljestvo, je bil tudi Betel, prvi sv. kraj pravega bogoslužja, onečaščen z malikovanjem. Jeroboam noče več pustiti ljudstva v Jeruzalem darovat, v strahu, da bi' se zopet ne združilo z Davidovo hišo. Zato da postaviti zlata teleta in sicer jedno v Danu, drugo pa v Betelu. Tako je postal Betel — hiša božja — hiša malikovanja in grdih hudobij. Zato grmijo tudi preroki ostre besede zoper Betel, spremene mu tudi ime in niu pravijo Bethaven — to e hiša hudobije in malikovanja. Kralj Jozija je očistil sicer to mesto hudobi-e, toda prekletstvo je vendar ostalo.
Pod Betelom se obrača pot proti jugu navzdol. Ves vtrujen od jahanja sem nekoliko zaostal, pognal sem svojega konja za drugimi, sam sem šel pa peš. Morda sem bil kakih 3000 korakov za drugimi, ko pridejo meni naproti trije mladi, slabo napravljeni možje, začuđeno me pogledajo in se nekaj med seboj omenkujejo. Nekako tesno mi je bilo pri srcu, ko stopijo pred me s vprašanjem, koliko je ura. Ko spoznam, kaj hočejo vedeti ti ljudje, katerih vunanjost je bila tako malo pri-kupljiva, se naredim, kakor bi ne imel ure, pogledam proti solncu in pokažem na prste, da vtegne biti morda tri. Nekaj časa so še gledali za menoj, eden je še kazal na usnjati jermen, na katerem sem imel v futeralju spravljeno kukalo, morda je mislil, da nosim denar; jaz sem jo pa prav hitro odkuril vesel, da se mi je posrečilo prevariti jih. Za menoj niso šli, ker je ravno za menoj prihajala večja družba s protestantovskim pastorjem iz Naza reta. Ko bi bil jaz uro pokazal, bi jo bil videl gotovo zadnjikrat. Ta do godek me je podučil, da na Jutrovem nikdar ni svetovati, da bi se posamezen človek ločil od družbe.
Čez nekaj časa gre pot zopet na vzgor in pripelje slednjič na novo cesto, ki vodi iz Jeruzalema v Jafo. Na vrhu hriba stoji vas Elj-Bire, kjer sta Marija in Jožef pogrešila dvanajstletnega Jezusa. Sporočilo-, ki to trdi, je prav verjtano. Kraj ima namreč zdrav in močan studenec; blizu studencev so pa, kakor dandanašnji, tako tudi nekdaj radi prenočevali popotniki.
V Elj-Bire smo se zopet nekoliko odpočili in okrepčali v neki gostilni, kateri pa je bilo prav po turški navadi treba sedeti kar na tleh. V tej vasi se pa dobe tudi vedno vozovi, ki vozijo v Jeruzalem. Ker nam je nekaterim jahanje že presedalo, smo naročili voz, ki nas je imel peljati do zaželenega cilja, drugi so pa jahali za nami.
Z voza smo videli več vasij, izmed katerih omenim le stari Gabaa, rojstno mesto kralja Savija, in pa hrib Ana tot, rojstno mesto preroka Jeremije. Sedeli smo v vozu precej na tesnem in ni se nam ljubilo mnogo govoriti deloma zavoljo v.trujenosti, deloma pa tudi zavoljo tega, ker je bilo naše srce polno najslajših občutkov, ko smo se bolj' in bolj približevali naj svetejšemu mestu. Slednjič pridemo do vrha zad njega griča, na katerem je nekdaj ča kal veliki duhovnik Jadus, oblečen velikoduhovniška oblačila, slavnega kralja Aleksandra. Jožef Flavij pripoveduje, da se je mogočni zmagova-vec spoštljivo poklonil velikemu du hovniku. — Zahajalo je ravno solnce, ko zagledamo z vrha od večerne zarje obsejano sv. mesto, po katerem smo toliko časa hrepeneli. Solza ginjenja zaigra človeku v očesu, ko zagleda
svetega veselja, bi bil rad skočil z voza, ter kleče pozdravil sveto mesto z besedami sv. Bernarda: “Bodi pozdravljeno rojstno mesto naše vere, gospodovavka^narodov, kraljica dežel, dedščina očakov, mati prorokov, učiteljica vere, slava krščanstva, ti moj Jeruzalem, bodi mi iz dna srca pozdravljen!” — Ne vem kako to, precej ko sem sveti kraj zagledal, mi je prišel na misel genljivi prizor, ko je Gospod jokal nad zaslepljenim mestom.
Visoko temno zidovje obdaja Jeruzalem, ki leži sredi otožne okolice. Vidi se pred nami celo morje hiš, nad cerkvijo božjega groba se sveti od večernega solnca razsvetljen križ, nad mogočno kupijo Omarjeve mošeje, na mestu, kjer je stal nekdaj tempelj — pa se sveti polumesec. Ves zamišljen sem stopal po ulicah sv. mesta in šele v samostanski celici, ko sem bil zopet sam, sem se zavedal toliko, da sem se mogel dobrotljivemu Bogu zahvaliti za zasluženo milost, da mi je^ dal videti Jeruzalem. ’ (Dalje prih.)
Moda je postala praktična,
to dokazuje njena najnovejša iznajdba na polju ženskih klobukov. Angleške modne firme so postavile na trg ženske slamnike, napravljene iz najfinejše svilene slame. Barva na obeh straneh slamnika je različna. Slamniki so tako mehki, da se dajo obrniti, vpogniti, zavihati, zganiti po mili volji in okusu, tako da si nositeljica za vsako pot lahko napravi poljubno o-bliko in nosi slamnik na tisti strani, ki harmonira z barvo obleke. Okrasek tvori velika zapona in trak, ki se istotako lahko sname in predene kakor komu drago. Imenitno učinkuje tudi drugobarvni zavihani kraj. To je torej enkrat nekaj, kar dela čast modi in ne stavi sivih las tistim, ki poravnajo račune za ženske klobuke.
Vesela novica
Prihaja ljudem nadlegovanim z jetrnimi bolestmi, zapeko, omotičnostjo, gla vobolom in zoprnim dihom, od Mrs. Stanislawa Wlodkowski, Virginia, Minn.: “Rabila sem Severove Jetrne Kroglice (Severa’s Liver Pills), ki so mi toliko pomagale, da hočem drugim naznaniti, kako izvrstne da so. Vzdržujejo pravilno delovanje črev, pomagajo prebavi in preženejo glavobol.” Na prodaj v lekarnah; cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891.	JOLIET, ILL
izučena in izkušena
BABICA
zopet bolj pogoste. Omenjam pred seboj mesto Jeruzalem. Ves poln I 700 N. Broadway JOLIET, ILL,
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reesling 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
“Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Boe 657.	Crockett. Cal
TROST &KRETZ
— izdelovalci —■
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
"The U. S.” 10c. in “Meerachaum” le. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
IM Jefferson Street. Joliet ifl.
Mirovni ¡sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
Geo. Lopartz
Groeerijska prodajalna
N. W. telefon 80S.
♦02 Ohio Street	JOLIET, ILL.
J. P. l£ING &
■ Obetan
¥Ÿ»ÿ*¥»trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet I1L
Edina slovanske fotografija v Jolietn.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
i(H Jefferson St., blizu mosta, Joliet
The Will County National Bank
Of Joliet Illinois.
Prejema raznovrstne denarne nlo& ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek |3oo,ooa.a*
C.	E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
JOHN KR0LL
408 East 6th St, New York City priporoča svojo KAVARNO IN RESTAURACIJO. Dvorana za društva, ob nedeljah koncert. Domača kuhinja — cene nizke!
Antonija Rifel
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
♦th fl Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
k mili
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street
NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najbolja californijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
Str aka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet Steam Dye House
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & C3.
Office and Works, 642-644 Cass Street
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banka
J. C. Adler & Co.
Tel.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
101	Joliet, lil
Zdravniški humor.
Nek izkušen zdravnik je objavil šest slučajev, v katerih more bolnik ozdraveti. Ti so: 1. Kadar bolnik ne kliče zdravnika. 2. Kadar bolnik kliče zdravnika, a ta ne pride. 3. Kadar bolnik kliče zdravnika, ta pride, a nič ne zapiše. 4. Kadar bolnik kliče zdravnika, ki pride in predpiše zdravila, a jih bolnik ne kupi. S. Kadar bolnik kliče zdravnika, ki pride, predpiše zdravila in jih bolnik kupi, toda ne rabi. 6. Kadar bolnik kliče zdravnika, ki pride in predpiše zdravila in jih bolnik kupi ter zaužije, a kljub temu ozdravi. Ta zdravnik je menda sebe in svojo prakso res dobro poznal.
Normalna ura kot detektiv.
Berolinski tehnik Sborowitz je napravil imenitno iznajdbo: Izvršil je kinematografičen aparat za sprejemanje slik, ki se vstavi v ogrodje javnih normalnih ur in lahko uredi tako, da ali nepretrgano teče ali pa se ga vsak hip lahko spravi v tek potom brezžične telegrafije. Ta naprava bo izvrstno služila policiji, ki bo lahko dobila popolne slike demonstracij in pri zasledovanju kakega zločinca natančno dognala, dali se je pojavil na cesti, od katere smeri je prišel in kam se je obrnil. Natančno bo zaznamovan tudi čas. Take detektivske ure se namestijo v velikih mestih, zlasti po kolodvorih in drugih primernih krajih mesta.
Navade velikih komponistov.
Mnogi veliki komponisti so imeli kot znano nekoliko nenavadne navade, vsled katerih so dali mnogokrat povod raznjm anekdotam. Tako je na primer način, kako so si zbujali razpoloženje za komponiranje, pri nekaterih zelo nenavaden. Donizetti si je skušal ustvariti ugodno razpoloženje na ta način, da se je zaprl v svojo sobo ter postavil poleg sebe na pisalno mizo celo vrsto samovarjev za kavo in ni prej odjenjal, dokler ni vseh izpraznil, na kar pa jih je še mnogokrat nalil v drugič in tretjič. — Kljub temu zdravju škodljivemu početju se Donizetti do svoje starosti ni mogel odvaditi tega običaja. — Meyerbeer je prišel v ugodno razpoloženje le, ako je čul delovanje prirodnih elementov. Tako si je zgradil v svoji hiši stekleno sobo, v kateri je mogel opazovati šumenje dežja, bobnenje groma, blisk
tulenje viharja kolikor mogoče natanko. V viharju se je počutil v svoji sobi dobro in nato se je lotil svojega dela. O njem pripovedujejo, da je zapustil družbo prijateljev, ako je le «ul daljše gromenje ter odšel v svojo stekleno sobo. — Haydn pa je imel vse drugačne navade, kadar se je pripravljal za komponiranje. Zgodaj zjutraj je vstal, pregledal sobo, ako je vse na pravem mestu, oblekel se nato v gala obleko, privezal sabljo okoli pasa, na glavo dal lasuljo in klobuk ter si na prst nataknil popolnoma določen prstan. Brez teh priprav ni napisal niti ene note,
Uspeh moderne medicine.
V neki newyorški bolnišnici se je posrečila zelo težavna operacija. Nekemu Trinoteju Martin je stroj odtrgal usta in nos, tako, da ni mogel niti jesti, niti govoriti. Zdravniki so sklenili, da mu napravijo nova usta, kar je zelo dolgo trajalo in sicer iz mesa, ki so ga izrezali iz ostalega njegovega telesa. Operacija se je popolnoma posrečila.
Ozdravljena tatica.
V San Franciscu je neka Thurnherr kradla kakor sraka. Sama je znala, da to ni prav in hodila okrog zdravnikov, da naj jo ozdravijo modne bolezni, ki jo v Ameriki nazivamo “Cowgirl Raffles”. Kakor poroča newyorski “Aral-do Italiano”, so zdravniki sklenili Thurnherrovo operirati. Našli so v čelu neki izrastek, ki je tiščal na možgane in povzročal, da je bila nagnjena k vsemu slabemu. Thurnherrova trdi, da je popolnoma izgubila nagnjenje, da krade.
Aeroplan in orel.
Vedrine opisuje o svojem poletu med Parizom in Madridom sledeči zanimivi dogodek: Letel sem v zraku, ko opazim v bližini leteti orla. Orla sem poizkusil vjeti, a ptič je hotel pokazati da leti hitrejše, kakor jaz. Nato je pa orel napadel zrakoplov, ki se je tudi zaletaval v orla, dosedanjega vladarja zračnih višin. Trikrat me je napadel orel, a končno je orel uvidel, da ne more tekmovati z letalnim strojem ter je ostal za aparatom.
Ponarejeni denar dražji od pravega.
V pariškem “Figaru” čitamo sledeče: “Poglejte dobro komad denarja dvajsetih frankov; nekateri ima ceno dvajsetih frankov, ker je ponarejen.. . To je resnica. Ti znameniti ponarejeni denarji izhajajo iz zadnjih let drugega cesarstva. A takrat je bila platina mnogo cenejša od zlata. Za nekoliko stotin frankov se je moglo dobiti kilogram platine. Tedanji ponarejevalci so mislili, da bodo pri proizvajanju ponarejenih novcev po 20 frankov z jačjo primesjo bogvekako oškodovali svet, — a so le obogateli kasneje rodove. V vsakem ponarejeT nem novcu za 20 frankov je šest gramov platine.”
Rezervni sklad nad
pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih /M -2	1 (jf
brez odbitka rentnega davka. * Ji 1XX 3 /O
Naš zaupnik v Zjed. l—i'fci -#-1 \z C ci 1 z r.	6104 St. Clair St., Cleveland, O.
državah je	JL 1 ćlLliV kJillVOVl j 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnik vlog
dvajset miljonov kron.
BELOKRANJCI!
Delo se vam ponuja pri gradnji belo. kranjske železnice.
Od c. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju z dopisom od dne 16. februarja 1912 smo naprošeni objaviti sledeči oklic:
“Belokranjci!
“Kdor želi povrniti se v domovino, je zdaj zanj ugoden čas. Belokranjska železnica se bo še to pomlad začela graditi, pri gradnji lahko dobi posla čez 1000 dobrih delavcev, pa tudi dosti polirjev, zapisačev (škrivanov’) in drugih boljših delovnih moči.
“Kdor želi priti, naj se nemudoma najavi na c. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju, kamor naj pošlje tudi svoj natančen naslov.
“Domov pa naj ne hodi, kdor ne misli doma vsaj na pol tako pridno delati, ko,v Ameriki!” —
V prilogi k .temu oklicu omenja c. kr. okrajni glavar v Črnomlju, g. Do-micelj, kako zapuščena da je Bela Krajina. Zakaj? Poleg drugega da tudi zato, ker da se je zapustila sama sebe, t. j., ker da je zbežalo iz nje v novi svet 10,000 Belokranjcev. Nadalje je rečeno v prilogi: “Kdor ima še kaj srca za domačijo, mora reči, da tako ne sme biti, ne sme ostati. Beli Krajini sijejo boljši časi — železnica pride; toda brez ljudi ne bo koristila ne železnica, ne kultura, ki ima z njo priti. Ako naj tedaj domačija napreduje, morajo'priti domov vsaj tisti, ki se jim toži po njej — ako so dobre volje za delo in dobrih moči!”
§ Za kratek čas. §
Profesorska cvetka.
“Ako ne bi bil Kolumb odkril Amerike, bi se jaz jako čudil.”
Smola.
Zasebnik: “Kako smolo sem le vedno imel s svojimi kuharicami! Prva me je okradla, druga me je pustila napol od glada poginiti in tretja se je celo z menoj — omožila!”
Tako je!
“Čas pride,” je grmela sufragetka govornica, “ko ženska dobi moško plačo!”
“Da,” je žalostno žafflfmral neki mož na zadnjem sedežu; “prihodnjo soboto zvečer.”
Stare črnke logika.
Neki posestnik bombaževe plantaže je imel staro črnko, ki je ni bilo nikdar videti brez “fajfice”. Nekega dne jo je vprašal njen delodavec, ali pričakuje priti, v nebesa.
“Seveda — seveda,” je odgovorila.
“Ali, mamka, saj veste, da dokaj pušite, in angelci gotovo ne bodo marali tega.”
“Pa saj ne bom pušila gori, gospod!’
“Ne? Vendar bodo dišali tobak na Vašem dihu.”
“Ne bodo ne, gospod. Mislim, da pustim dih tukaj.”
Sproti.
“Ali plačujete svojo služinčad vsak teden, ali vsak mesec?”
“Za božjo voljo! Kako dolgo mislite ostajajo pri nas? Plačevati jih moramo vsako uro.”
Gotovo zdravilo.
Tramp: “Gospa, neprebavnost me muči.”
Gospa: “Aj, žal mi je. Kako naj Vam pomagam?”
Tramp: “Gospa, takoj me ozdravite, če mi daste kaj za prebavo.”
Ni bil on.
Nadzornik nedeljske šole je izpraševal lekcijo. “Kdo je vodil otroke Izraelove iz Egipta?” je vprašal. Nihče ni odgovoril.
Kazaje na malega dečka koncem klopi, je vprašal nekoliko čemerno: “Mali dečko, kdo je vodil otroke Izraelove iz Egipta?”
Mali dečko se je skoro zacmeril, ko je s tresočim glasom iztlačil odgovor: “Prosim, gospod, jaz nisem bil. Mi smo se pravkar priselili senikaj zadnji teden. Mi smo iz Missourija.”
Napačni klobuk.
Edinburško vseučilišče je baje znamenito zaradi nedostatnih prostorov za shranjevanje oblačil, in v razburjenosti med izkušnjami se odlagajo klobuki kamorkoli, celo na mizo preizku-ševalčevo. Nečega dne je preizkuševalni profesor naznanil, da bo raztrgal klobuk, ki ga še kdaj najde na svoji mizi. Naslednjega dne ni bilo nobenega klobuka na mizi, ko so se dijaki zbrali. Naenkrat pa je bil profesor poklican iz sobe. Tedaj je neki navi-
han bruc skočil s svojega sedeža, vzel profesorjev klobuk in ga položil na mizo. Ko je profesor spet stopil v sobo, so bile vse oči obrnjene nanj. Zapazil je klobuk in zmagonosno mu je zažarelo lice. “Gospodje,” je rekel, “povedal sem vam, kaj se zgodi, če se zopet pripeti kaj tacega.” Potem je potegnil nož iz svojega žepa, ga odprl in je klobuk razrezal v kose med hrupnim ploskanjem. Kaj je rekel, ko je spoznal, da je razdejal svoj lastni klobuk, o tem zgodovina molči.
Njegov odgovor.
Učitelj je hotel posvariti dečka, ki ni rešil neke naloge.
“Sramovati bi se moral,” je rekel učitelj. “Ko je bil George Washington tvoje starosti, je bil nadzornik.”
“Well,” se je dečko brž odrezal, “ko je bil pa Vaše starosti, je bil predsednik Združenih Držav.”
Prijazen človek.
Pavliha je bil moten v svojem počitku sredi noči po trkanju na hišna vrata. “Kdo je?” je vprašal. “Prijatelj,” se je glasil odgovor. “Kaj hočeš?” “Tu hočem ostati čez noč.” “Dobro, ie ostani tam, če hočeš,” je bil prijazni odgovor.
Nedeljski lovec.
A: “Ali misliš, da zadeneš zajca?” B: “Odvisno je od tega, kje je zajec, kadar se mi puška sproži.”
Po ovinkih.
Sodnik: “Gospodična, koliko ste stara?”
Ona: “Se sramujem povedati!” Sodnik: “Pa jaz moram vendar vedeti. Torej recimo, koliko ste bila stara pred desetimi leti?”
Gospodična (vesela): “Tri in dvajset — gospod sodnik!”
Odkrito.
Gospa gospodu, ki je zaradi nje sedel v voz tretjega razreda: “Gospod doktor, pa se vendar zavoljo mene ne boste vozili v tretjem razredu?”
On: “O gospa, zaradi vaše druščine bi se vozil tudi v živinskem vozu!”
Zadavil se.
Mati: “Pomagajte, pomagajte, Žane je požrl dvajsetico!”
Oče: “Moj Bog! Pa tudi vpiješ, kakor da bi bil požrl dvajset kron!”
Zahvala.
Vinetržee; "Vi ate v svojem listu fH©je vili© pohvalili. Ali Vam ga pošljem nekaj steklenic?”
Časnikar: “Denar bi mi bil ljubši, ker potlej lahko pijem vino, ki ne potrebuje priporočila!”
Slutnja.
Gospa: “Ali pojde Vaš sin res k mornarjem?”
Soseda: “On si je v glavo vtepel, da mora na vsak način mornar biti!”
Gospa: “No, ali Vam nisem rekla precej, ko je bil na svet prišel, da ima vodo v glavi!”
Slab izgovor.
Logar: “Ti kajon, ali sem te vendar enkrat zasačil! Kaj delaš s puško v gozdu?”
Lovski tat: “Oh gospod logar, meni se tako hudo godi — in sedaj sem se hotel ustreliti!”
Dvoumno.
Zagovornik: “Gospodje porotniki! Včasih se primeri, da priče pred obrav navo na korajžo pijejo. Že meni se je to pripetilo!”
Dober otrok.
Tujec: “Zakaj pa jokaš?”
Tinče: “Hlače sem strgal, pa se bojim očeta, — tako rad tepe!”
Tujec: "Pa mu reci, da te je že mati natepla!”
Tinče: “Ja, potlej bi bila pa še mati tepena!”
Dozdevni vzrok.
Učitelj: “Lojze, zakaj te ni bilo včeraj v šolo?”
Lojze (bojazljivo): “Saj sem bil že blizo; pa sem videl, da so se na plotu sušile hlače gospoda učitelja—in sem mislil, da ne bo šole!”
Pijančevanja se odvadil.
A.	: “Tebe ni več v gostilno! Kako je to?”
B.	: “Sem se odvadil popivati. Ko sem bil zadnjič prišel domov, sem ženo ‘topelt’ videl — in to me je spametovalo!*
Modrijan.
A.	: “Ta mož, ki gre mimo, je modrijan!”
B.	: “Kako poznaš?”
A.: “Ker molči!”
Nedolžna žalost.
Mojster: “France, zakaj pa jokaš? Ali se ti toži po domu?”
Vajenec: “Oh ne, mojster! Le zato
jokam, ker so za tako majhen košček mesa, kakor ga imam na krožniku, vola ubili!”
Stroški za razna brodovja.
Angleška admiraliteta je objavila zanimivo statistiko o izdatkih posameznih držav za brodovja. Leta 1901. je izdala Angleška okroglo 33,000,000 funtov šterlingov, leta 1911. pa že 45,-000,000. Leta 1901. se je za nove ladi-je dovolilo 10,000,000 funtov šterlingov. Še hitrejše pa so naraščali v istem času tozadevni izdatki nemške države. Leta 1901. je bilo porabljenih
10.000.	000,funtov šterlingov, v letu 1911. pa 22 milijonov. V letu 1901. je bilo dovoljenih za nove nemške ladije
5.000.	000, leta 1911 pa 13,000,000 funtov šterlingov. V istem času so se podvojili italijanski izdatki za mornarico na 8,000,000 funtov šterlingov. Francoska je zvišala izdatke za mornarico od 14,000,000 na 17,000,000 fun-toiv šterlingov. Rusija od 9,000,000 na
13.000.	000, Avstrija 2,000,000 na 6,000,-000, Združene Države od 16,000,000 na
24.000.	000, Japonska pa od 4,000,000 na
9.000.	000,funtov šterlingov.
Smrt zrakoplovca vpričo žene.
Duesseldorf, Nemčija, 26. marca. — Nemški zrakoplovec Kleine, ki je danes vzletel, je padel iz višine 300 črev-ljev in bil usmrčen. Zrakoplovčeva žena in otrok sta prisostvovala nesreči, katere vzrok ni znan.
Ljudska razsodba.
Dr. Stewart pravi v listu “Medical Herald”, da je od velikega števila novih zdravil, dejanih na lekarski trg v zadnjih tridesetih letih, preostala samo ena desetinka enega odstotka (eno izmed tisoč). Vsa taka zdravila so bila podvržena preizkušnji in razsodbi ljudski. Zdravilo, ki je več nego 22 let vedno priljubljeno v naših družinah in čegar prodaja neprestano raste, je Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Prav dobro je pri vseh boleznih želodca in črev, pri razdražljivosti, malokrvnosti, zapeki, glavoboli, bljuvanju, omotičnosti, izgubi teka in telesne moči ter pri mnogih ženskih ne-rednostih, posebno v zvezi s kako prebavno nepriliko. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Zmaga upornikov v Mehiki.
Jimenez, Mehika, 27. marca. — Petdnevna bitka, ki se je pričela v Esca-lonu, je končana in uporniki so zmagali. Vladne čete so snoči opustile poizkus vzeti Jimenez in so se umaknile. Na ozemlju tridesetih milj, po katerem so se uporniki in vladni oddelki borili, so danes ostali samo uporniki.
Imaš £edaj
neznosen glavobol in si ne znaš pomagati? Stori kot Mrs. A. S. Stastny, Du Bois, Neb., ki piše: “Ko mi nič ni moglo ustaviti hudega glavobola, poslala sem v lekarno po Severove Praške zoper glavobol (Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia). Prvi mi je bolečino zlajšal, ki je izginila popolnoma, ko sem drugi prašek vzela.” Prodaja se v lekarnah; cena 25c. Zagotovi se, da je na škatlici ime: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
MA

Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnorejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-kama, ki ima dober promet. Lep* prilika za Slovenca. Več pove uprav "A. S.”	ufn.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAK A. F. M. Stanov. teL Chicagu 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arey Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne.
NAPRODAJ ALI V NAJEM HIŠA in lota na 522 Lime St. Kdor bi kaj takega potreboval naj se oglasi pri St. Loparc, Citizens Brewing Co., Jo liet, 111.
KJE JE MOJ BRAT VINCENC Hotujec? Nahaja se nekje v Moy-dell, Pa. Prosim, da mi piše radi
odhoda v staro domovino, ali mi naj javi kdor ve za njega. Katarina Hotujec, 1129 Main St., Allegheny, Pa.	4t
RABIM KROJAČEV (BUSHEL-men), več pove Will. T. Richards, 506 Joliet National Bank Bldg., Joliet, lil.
KJE JE FRANC KRUŠEČ IZ UČA-kovec št. 18 fare Vinica na Kranjskem? Prej je bil v Pittsburgu, Pa., a zdaj ni že 8 let nič glasa od njega. Za njegov naslov bi rad zvedel in zanj prosi Jurij Koenig, župnik na Vinici, Kranjsko.	It
IŠČEM JOŽEFA IVANETIČA DO-ma iz Črešnovca, Dolenjsko. Pred letom dni se je nahajal v Crested Butte, Colo. in sedaj je mi neznano kje. Prosim cenjene rojake kateri ve za njega, naj mi blagovoli sporočiti, ali naj se pa sam javi. John Stariha, Crested Butte, Colo., Box 93.	3-5
KJE JE MOJ STRIC JOHN ARME-lini, star 40 let? Pred 3 leti se je nahajal v Pittsburg, Pa. Rad bi izvedel za njegov naslov. Prosim cenjene rojake kdor ve za njegov naslov naj mi ga naznani ali pa naj se mi sam javi. Vsako pismo naj se naslovi na Mihael Železnikar, P. O. Box 148, Barberton, Ohio. 2t
RABIMO MALE VSOTE DENAR-ja na posodo po zmernih cenah. Povprašajte: Sisters of Charity, St. Mary’s Hospital, Pueblo, Colo.
“Kajzerhof”
se imenuje slovenska gostilna “na hribu”, kjer je vedno največ zabave in najboljša postrežba.
Anton Dowiak, lastnik
1100 N. Broadway	Joliet, 111.
PRATIKE
Blasnikove imamo še veliko, za to bi jo moral imeti vsakdo, ker prodajamo jih
eno za 5c. 25 za Sl.
Pišite po nje danes.
AMERIKANSKI SLOVENEC,
Joliet, Illinois.
Ne kupi hiše ali posestva predno se z mano pomeniš
Geo. B. Horwat
prodajalec zemljišč in broker 533 E. 84 St.,	New York City.
Pišite za podrobnosti.
Lote na lahke obroke.
POZOR, ROJAKINJE I
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najlažji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
•e dobijo najboljie sveže in prekajene klobase in najoknsnejie meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naie meso.
Nizke cene in dobra postrežba |a aaie geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone n u
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, III.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago tel. IMEL.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat Štefaničn če* treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-n,
400 Ohio Street	Joliet» IUa.
VSE
konzularne in notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
IVAN KAKER
220$4 Grove St.	Milwaukee, W4e.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
najboljša pijačo
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.1	S. Bluff St., Joliet,