Spisi in dopisi se pofiiljajo : Uredništvu ..Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva dltta. Naročnina, reklamacij« 1» m-serati pat UpravniStvu »Domoljuba«, _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica-- . S prilogami: ====== Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja Izhaja vsak četrtek. Cena mu je B K na leto. (Za NemSijo 4 K, ta Ameriko in druge tuje države 8 K). — Posamezne Številke se prodajajo po 10 vinarjev. Štev. 35. V Ljubljani, dne 29. avgusta 1912. Leto XXV. Politična svohoda. Splošno se poroča, da bo prav kmalu, najbrž še ta teden konec komi-uarijata na Hrvaškem. Tudi trde mad-jjarske butice so se morale prepričati, da si s komisarjem Čuvajem ne samo ne bodo dobili med Hrvati prijateljev, nego da se mora zadnji poštenjak s studom in sovraštvom obrniti od njih. Po pravici lahko rečemo, da je zelo mnogo pomagalo tudi delo naših poslancev, zlasti dr. šusteršiča, ki so ob (vsaki priliki, v zbornici in zasebno, opozarjali na neznosne krivice, ki se gode v kraljc.yem imenu hrvaškemu narodu in na strašne posledice, ki s item prete državi. Komisar pojde; razpisati se bodo morale volitve v hrvaški sabor; izvolili se bodo poslanci, časopisju se bo zopet vrnila prosta beseda, mogoče bo zopet društveno življenje s predavanji, posvetovanji, shodi. Naenkrat se seve-'da hrvaške razmere ne bodo izboljšale. Madžar ne bo tako brž odnehal, toda 'Velikanskega pomena je že to, da se vrnejo ubogi, teptani Hrvaški najnavad-aejše politične pravice. Nam, ki smo zlasti na Kranjskem, Pa tudi na Primorskem v srečnih razmerah, da uživamo politično svobodo, jje težko misliti, kako bi se živelo brez nje. Dobroto kake reči človek šele ta-jkrat začne čutiti ,ko jo je že izgubil, f^no o politični svobodi je pa prav, da se jasno zavedamo, kakšnega potočna je in da v živo čutimo, kako jjtrašno neumno otročje in obenem 'kodljivo je govorjenje takih, ki pravijo: »Čemu zbori, čemu poslanci? najdlje bi bilo, da bi vladar sam koman-foral.« Poglejmo si nekaj zgledov, kako >e> kjer ni politične svobode. Naši ko- roški bratje so proti Nemcem na Koroškem v manjšini. Nemška večina gospoduje in gosposka drži z njo. Zato smo pa izkušali, kako je na primer gosposka prepovedala orlovsko obleko, kako je zabranila ravno te dni orlovsko prireditev v Svečah, češ, da se s tem kali mir in red, kako prepoveduje, kadar se ji zdi, javne shode in sestanke. zdaj zavoljo kake živinske kuge, zdaj zavoljo kake človeške bolezni, o kateri je seveda komaj kje kaj sledi. Podobne dogodke imamo tudi na slovenskem Štajerskem, zlasti v ptujskem okraju, kjer je nemškutarska kuga najbolj razširjena. Shodom poslancev se delajo težave, javne prireditve se zabranjujejo. Res je sicer, da se s pritožbo na Dunaj večkrat take prepovedi razveljavijo, a navadno prepozno in namen nam sovražnih petelinov je vendarle dosežen. Naš bravec, ki dobivaš svoj »Domoljub« redno vsak teden, bi šele potem izkušal, kaj je politična svoboda, ko bi gosposka tako prežala nanj, kakor je že nedavno na štajerske liste, in kakor preži še vedno na koroške. »Mir« se tiska v Ljubljani, ker je v Celovcu vedno v nevarnosti, da ga zavoljo kake priproste, nedolžne novice ne zaplenijo. Volk ima vedno prav, tudi takrat, če ovci, ki pije vodo pod njim, očita, da mu jo kali. Ne prezrimo, da je naš gospodarski napredek zvezan s političnim. Ljudje, ki ne smejo misliti o politiki, ki se jim zabranja združevanje, ki jim niso prosta predavanja in shodi, ki nimajo svobodnega časopisja, so kakor zvezani in tavajo v temi. Kjer pa potegne sapa politične svobode, tam se začne uspešno razvijati tudi napredno gospodarsko življenje. Ali ni vse, kar smo v tem oziru začeli pri nas, šele potem bujno pognalo, ko smo si enkrat priborili politične pravice, ko smo zlomili liberalccm obroč in se oprostili Heina in njegovih pomagačev? Ne pozabimo, kako se je godilo društvom in zadrugam prej? Pri vseh uradih nasprotovanje, podpora naših sovražnikov! Ni čuda, da marsikje niso mogli več naprej. Hudobni ljudje, ki se po-služijo vsake prilike za svoj dobiček, se najdejo povsod. Hinavščina, tožar* jenje, sleparstvo cvete, kjer ni politične svobode. Misliti si no smemo, kako bi bilo pri nas, ko bi Še gospodarili li-? beralci in Nemci. Zato sc pa tudi iskreno veselimo, da bo tudi naše bratsko hrvaško ljudstvo prišlo iz sužnjosti. Politična svoboda je tista pot, po kateri še dobi tudi ta nesrečni del našega naroda svoje pravice. Mi, ki uživamo svobodo, si jo čuvajmo ko najdražji zaklad in na njeni podlagi kujmo kladiva, s katerimi razbijemo verige oderuštva, sle-parstva, brezverstva, nasilstva vsem svojim bratom. nnnacinaannDnciaaac, Političen pregled □□□□auunimaaaaann AVSTRIJA. Notranji položaj. Znani poljski politik in prijatelj Slovencev, poslanec dr, Leo, je izjavil o novi vladi svoje mnenje in pravi, da vprašanje nove avstrijske vlade, nove sestave ministrstva, ni odvisno samo od češko-nemške sprave, marveč tudi od drugih momentov. Vprašanje je namreč, če dosedanji avstrijski ministrski predsednik ozdravi ali ne. Če ozdravi, potem ostane, ker mu cesar zaupa Potem se gre za novega poljedelskega ministra, ker je prejšnji dr. Braf, kakor znano, pred kratkim umrl. Njegov naslednik postane najbrž vseučiliški profesor iz Prage dr. Horacek ali pa poslanec Viskovsky. Možno je dalje, da odstopi bolni trgovinski minister dr. RoBler. Prav tako ni gotovo, kako bo s poljskima ministroma dr. Zaleskim in pl. Dlugoszem. Morda odideta oba in Poljaki izbero druge. Tako stojimo v jeseni, ko bo otvoritev državnega zbora, pred celo vrsto izprememb. Deželni zbori. Meseca septembra bo sklicanih več deželnih zborov. Takoj po. evharističnem kongresu, ki se ga katoliški poslanci v potnem številu udeleže, bo zopet zboroval kranjski deželni zbor. Deželni glavar dr. Šusteršič je imel te dni v tej zadevi razgovor z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom, ... Nižjeavstrijski deželni zbor bo sklican 25. septembra, bukovinski pa 10. oktobra. Socialno-zavarovalni odsek. Socialno-zavarovalni odsek v državnem zboru, Ei je permanenten (stalen), bo tboroval 17. septembra. Kakor znano, je bil izvoljen za poročevalca tega odseka poslanec S. L. S. dr. Krek. Mladftčehi za spravo, Mladočeško strankarsko vodstvo je izdalo izjavo, v kateri, se poziva vlada, naj doma uredi narodno vprašanje v trenutku, ko naš zunanji minister grof Berchtold poziva vso evropejsko javnost, naj uredi turške razmere. To .j« potrebno zato, pravijo, da ne more kdo reči, vi hočete drugod urejati razmere med narodi, doma pa vladajo prave turške razmere. LUKACS V AVDIJENCI. Cesar je zaslišal v Ischlu, kjer se mudi na letovišču, ogrskega ministrskega predsednika dr. Lukacsa dne 22. t. m. Avdi-jenca je trajal peL četrt ure. Ogrski ministrski predsednik je poročal vladarju o vseh tekočih poslih. V avdijenci se je razpravljalo tudi hrvaško vprašanje. Poroča se, da se bodoči teden izvrše na Hrvaškem važne izpremembe. Takoj po avdijenci pri vladarju se je .hrvaški kraljevi komisar Čuvaj skoro eno uro razgovarjal ? Lukacsem. Poroča se, da se bodoči teden odpravi ko-misarijat na Hrvaškem. "'TURČIJA. Berchtoldovo posredovanje. Avstrijski ministrski predsednik predložil je vsem velevlastem, ki so podpisale berolinsko konvencijo, predlog, naj bi se dogovorilo, kako urediti razmere na Turškem, da ne pride do večjega prelivanja krvi. Temu predlogu, so odgovorile povolj-no vse velevlasti tdko, da se pogajanja lahko kmalu začno, Zbrali se bodo na Dunaju zastopniki vseh velevlasti, ki imajo tam svoje poslanike, v drugih mestih Bero-Iinu, Parizu, Petrogradu, Rimu in Londonu se bodo dogovarjali z našimi poslaniki v teh mestih. iTa korak našega zunanjega ministra je vzbudil mnogo zanimanja in splošno odobravanje, Sprejel ga je v avdijenci tudi cesar, ki mu je izročil veliko odlikovanje, red zlatega runa. Berchtold ie rekel vla-2> darju, da takih dogodkov kakor klanje Bulgarov v Kočani ali napad v Solunu mora biti konec. Časopisje splošno pozdravlja ministrov korak. Albanske zmede. Turški ministrski svet se je pečal z dogodki v Albaniji. Sklenili so pomilostiti vse Albance, ki so bili radi političnih prestopkov obsojeni. Poročila, ki dohajajo iz Albanije, slikajo položaj za zelo opasen. V Skoplju je že zbranih 25.000 Albancev, a dohajajo še vedno nove čete. Pogajanja turške komisije v Skoplju z obtoženimi voditelji Albancev pod vtisom zbrane albanske vstaške armade ne napredujejo tako hitro, kakor žele Turki. Nekaj točk je, radi katerih se nikakor ni mogoče sporazumeti. Zlasti so si v laseh radi orožja. Turki hočejo na vsak način, da Albanci niso oboroženi, dočim Albanci ne odlože_orožja. Hude prepire imajo tudi s Črnogorci. Ti žele ureditev meje, tako da nekaj pridobe Črnogorci, Turčija pa to zavlačuje po svoji stari navadi , tako da je veden prepir. ITALIJA IN TURČIJA. Laški listi poročajo, da so v Rimu izgubili vsako nado za sklenitev miru v do-glednem času. Zategadelj so se odločili za odločnejše vojskovanje, ki ga baje izvede nov poveljnik generalni poročnik Ragin. Odpoklicanje Caneve je sklenjena stvar. Pogajanja glede miru se nadaljujejo, dasi so bila mesec dni pretrgana. Turčija je imenovala nove pooblaščence. Sedaj se pogajajo o predlogu, naj bi Italija ne zahtevala, da se ji prizna suvereniteta v Tri-polisu. Nekateri upajo celo, da se že oktobra napravi mir, SUFRAGETKE V KARLOVIH VARIH. Posebnost za Avstrijo in Karlove vare, češke toplice, so letos sufragetke iz Angleškega. Na Angleškem se namreč ženske bore za žensko volivno pravico. Imenujejo jih sufragetke. Ker jim vlada in njen kancler lord George ne daje nikakega upanja, so v vednem boju. Nastopajo veliko tudi na shodih. Sedaj so v Karlovih varih na počitnicah lord George in sufragetke. Tu so prišli že tudi do prepirov. Nastopajo namreč te ženske celo tu za svojo volilno pravico. Tu napadajo kanclerja z demonstrativnimi klici, kar daje policiji mnogo dela, ljudem pa zabave. □aaaaanoaci^jgacj-^^ag ocgieagacagagatTaaKacaKs-.-^: anao Salomonovi rudniki. Iz angleščino po Rider Ilaggardu prevel I. M (Dalje.) 10. POGLAVJE. Lov na čarodejce. Ko smo dospeli do koče, sem namignil Infadusu, da stopi z nami notri, »Sedaj, Infadus,« sem rekel, »hočemo govoriti s teboj.« »Govorite, gospodje.« »Zdi se nam, Infadus, da je kralj Tvala krvoločen človek.« »Tako je, gospodje. Žalibog! Dežela ječi in stoka, vsied njegove krutosti, Danes ponoči boste videli. Vršil se bode veliki lov na čarodejce in mnogo bode izvohanih, češ, da so čarodejci, in ubi, tih. Nobenega človeka življenje ni var-no. Ako kralj poželi živino kakega svojega podložnika ali njegovo življenje, ali ako se boji, da ne bi oni zasnoval upora proti njemu, potem izvoha Ga-gul, katero ste videli, ali katera druga izmed žensk, ki jih je ona naučila iskati čarodejcev, onega moža kot čarovnika in usmrčen bod.e. Mnogo jih bo usmrčenih, predno v današnji noči zaide mcscc. Vedno je tako. Morebiti bom tudi jaz med njimi. Dosedaj so mi prizanašale, ker sem izveden v vojski in priljubljen pri vojakih; vendar ne vem, kako dolgo bom živel. Dežela ječi vzpri-čo Tvalinili grozodejstev; sita je njega in njegovih krvavih šeg.« »Zakaj pa potem, o Infadus, ljudstvo ne pahne Tvale s prestola?« »Ne, gospodje, on je kralj, in ako bi njega usmrtili, bi stopil na njegovo mesto Skraga, in Skragino srce je še bolj črno kakor srce njegovega očeta Tvale. Ako bi bil on naš kralj, potem bi bil jarem, ki ga nosimo na naših vratovih, težji kakor jarem Tvale. Ako bi Imotu ne bil umorjen, in ako bi njegov sin Ignosi živel, bi bilo drugače; toda ta dva sta že davno mrtva.« »Kako veš, da jc Ignosi mrtev?« je dejal nek glas za nami. Začudeni smo se ozrli, da vidimo, kdo govori. Bil jo Umbopa. »Kaj praviš ti, dečak?« je vprašal Infadus. »Kdo ti je dovolil govorili?« »Poslušaj, Infadus,« se jc glasil odgovor, »in povedati ti hočem nekaj. Pred dolgo leti je bil v tej deželi usmrčen kralj Imotu, in nj»gova žena je s svojim detetom Ignosijem pobegnila, ali ni res tako?« »Da, tako je.« »Dejali ste, da sta ženska in otroK umrla v gorah. Ali ni tako?« »Prav tako jc.« , »No, zgodilo se je pa, da mati m njen deček Ignosi nista umrla. P ' račila sta gore in neko potujočo pleme, ki živi v puščavi, ju je peljalo preko puščave, dokler nista zopet prišla do vodi) in trave in drevja.« »Kako veš to?« »Poslušaj. Potovala sta dalje m daljo, mnogo, mesecev, dokler nista dospela v deželo, v kateri prebiva ljuds vo Amazulu, ki je tudi kukuanskega plemena, in pri njih sta živela mnogo in. dokler ni mati umrla. Njen sni pa, iS nosi, jo zopet vzel popotno palico vi« ke in so podal v deželo čudes, kjer za beli ljudje in se mnogo let učil mouiu-sti belega ljudstva,« , »Lepa povest je to,« je dejal im» dus neverjetno. »Mnogo let jc živel tamkaj in služil kot služabnik in vojak, v svojem src pa je vedno obdržal ono, kar mu je I vedala mati o njegovem rojstnem lu< jju, in premišljeval je, kako bi mogel zopet priti nazaj, da vidi svoj narod in hišo svojega očeta, predno umrje. Mnogo let je živel in čalca! in navsezadnje je prišel čas, kakor vedno pride za onega, ki zna čakati, in on je srečal več jielili mož, ki so nameravali obiskati to neznano deželo, in on se jim je pridružil. Beli možje so se podali na pot in potovali dalje, iskajoč nekoga, ki se je bil izgubil. Prekoračili so žgočo pušča-,vo, prekoračili so s snegom pokrite gore in dospeli v deželo Kukuancev, in tukaj so srečali tebe, o Infadus.« »Gotovo si blazen, ko govoriš kaj takega,« je rekel stari vojak začudeno. »Ti misliš tako; poglej, pokazati ti hočem, o moj stric. Jaz sem Ignosi, postavni kralj Kukuancev.« lu nato je z enim samim gibom vrgel raz sebe plašč in stal prod nami pol gol. »Poglej,« je rekel, »kaj je to?« in pokazal je na znamenje velike kače, ki je bila v modri barvi tetovirana okoli pasu in katere rep je izginjal v njenih odprtih ustih. Infadus je debelo gledal in se nato zgrudil na zemljo. »Kum! Kum!« je vzkliknil, »sin mojega brata je, kralj je!« »Ali vam nisem povedal tega, stric? Vstanite, nisem še kralj, toda s tvojo pomočjo in s pomočjo teh treh pogumnih belih mož, ki so moji prijatelji, npam, da postanem. Toda stara ženska Gagul je imela prav; po deželi bodo tekli potoki krvi in njena naj teče z njimi, kajti ona je s svojimi besedami umorila mojega očeta in pregnala mojo mater. In sedaj, Infadus, izberi. Ali hočeš položiti svoje roke med moje in biti moj pristaš? Ali hočeš deliti z menoj nevarnosti, ki leže pred menoj, in mi pomagati, da preženem tega trinoga in morilca ali nočeš? Izvoli!« Stari mož je položil roko na glavo in pomislil. Nato jc vstal, pokleknil preti njim in ga prijel za roko. »Ignosi, postavni kralj Kukuancev, jaz polagam svojo roko med tvoje roke in sem tvoj do zadnjega zdihljaja. Ko si bil šc dete, sem te ljubkoval na svojih kolenih, sedaj pa naj moja stara roka Udari za tebe in prostost.« Dobro, Infadus, ako zmagam,* bo-tleš prvi mož v kraljestvu za kraljem. Ako nimam sreče, boš samo umrl, in srart itak ni več daleč od tebe. Vstavile, stric.« In vi, beli možje, ali mi hočete polagati? Kaj vam morem ponuditi? Bele kamene, ako zmagam, in jih morem "ajli, dobili jih bodetc, kolikor jih bo-'lele le mogli nesti odtod. Ali vam to zadostuje?« Prevedel sem njegove besede. »Povej mu,« je odgovoril Sergij, mas krivo sodi. Bogastvo jc dobro, j11 ako nam pride na pot, ga bomo vzeli; 0(1 a samih sebe pa ne prodamo za bogastvo. Kar se mene tiče, rečem to-le: plno sem imel rad Umbopo, in kolikor jo y mojj mogj) mu jj0m pomagal. Prijetno bode poskusiti poravnati acunc s tem krvoločnim vragom Tva- lo. Kaj pravita, ti Tomič in vi, gospod Borovvski?« »No,« je rekel Tomič v podobi, ki jih rabijo te vrste ljudje, »povejte mu, da jc tako nestanje dobro in ogreva srčne mišice, in kolikor se mene tiče, sem njegov. Edina moja želja je, da mi dovoli nositi hlače.« Prestavil sem ta odgovor. »Dobro je, prijatelj,« je rekel Ignosi, bivši Umbopa, »in kaj porečeš ti, Makumazan, ali si z menoj, stari lovec, boljši kakor ranjeni bivol?« Nekoliko časa sem pomišljal in naposled dejal: »Umbopa ali Ignosi, jaz nisem prijatelj prekucij. Miren mož sem in precej neroden (Umbopa se je pri teh besedah smejal), toda jaz se ravnam po svojih prijateljih. Ti si držal z nami in se pokazal moža, in jaz bom držal s teboj. Toda pomni, jaz sem trgovec in moram gledati, da živim; zato sprejmem tvojo ponudbo glede dijamantov v slučaju, ako ti bomo kdaj mogli pomagati. Še eno stvar: mi smo prišli, kakor ti je znano, iskat izgubljenega brata Inkuba. Pomagati nam moraš, da ga najdemo.« »To hočem storiti,« je odgovoril Ignosi. »Stoj, Infadus, pri znamenju kače okoli mojega pasu, povej mi resnico: Ali ti je znano, da jc prišel kak bel človek v to deželo?« »Nobeden ni prišel, Ignosi.« »Ako bi tvoji kedaj videli kakega belega človeka, ali čuli o njem, ali bi bilo tebi znano o tem?« »Jaz bi gotovo vedel o tem.« »Torej slišiš, Inkubu,« je rekel Ignosi Sergiju, »njega ni bilo tukaj.« »Dobro, dobro,« je rekel Sergij in vzclihnil, »sedaj vem, mislim, da nikdar ni dospel semkaj. Ubogi človek, ubogi človek! Božja volja naj se zgodi!« »Seda/ pa k stvari,« sem segel v besedo, ker sem hotel, da se izognemo mučni zadevi. »Zelo dobro je biti kralj po božjem pravu, Ignosi, toda kako nameravaš zasesti kraljevi prestol?« »Na to ni lahko takoj odgovoriti, Infadus, ali imaš morebiti kak načrt?« »Ignosi, sin strele,« je odgovoril njegov stric, »današnjo noč je velik ples in lov na čarodejce. Mnogo bo izvoha-nih in usmrtenih, in v srcih mnogo drugih žalost in nesreča in ljuta jeza proti kralju Tvali. Ko bode ples končan, hočem govoriti z uglednimi glavarji, ki bodo zopet govorili s svojimi polki, ako jih morem pridobiti na svojo stran. Najprvo bom mehko govoril z njimi ter jih pripeljal semkaj, tla sami vidijo, da si v resnici ti kralj, in jaz mislim, da boš imel do jutri zjutraj do dvajset tisoč kopij na razoplago. Sedaj pa moram iti in poizvedeti ter pripraviti. Po plesu na pridem zopet, ako bom še živ in ako bomo mi vsi še živi, in potem govorimo dalje. Na vsak način pa bode vojska.« V tem trenutku je naše posvetovanje prekinil glas, da so prišli kraljevi odposlanci. Stopili smo k vratom koče in zaukazali, da naj pridejo, in kmalu nato so vstopili trije možje, katerih I vsak je nosil svitlo srajco iz verižnega oklepa in krasno bojno sekiro. »Darila mojega gospoda kralja belim možem iz zvezd,« je razglasil kli-, car, ki je prišel z njimi. »Našo hvalo kralju,« sem odgovo-, ril. »Odidi!« Možje so odšli, mi pa smo z velir kim zanimanjem ogledovali oklepe. Bili so najlepše verižno delo, kar smo ga kedaj videli. Cel oklep pa je tvoril množino posameznih članov, katero sta dve roki z lahkoto pokrili. »Ali izdelujete take stvari tukaj v deželi, Infadus?« sem vprašal. »Zelo so lepe.« »Ne, gospod, imamo jih še od naših' prednikov. Ni nam znano, kdo jih je naredil, in le malo jih imamo. Samo oni kraljeve krvi jih smejo nositi. Ča-rovni plašči so, katerih ne prodere nobena sulica. Oni, ki ga nosi na sebi, je v boju zelo varen. Kralju se ali zelo do-padete, ali se vas pa zelo boji, drugače bi vam jih ne bil poslal. Nosite jih da-nes, gospodje.« Ostali del dneva smo mirno počivali in se razgovarjali o položaju, ki je bil dovolj vznemirljiv. Kmalu je solnce zašlo in na tisoč stražnih ognjev je žarelo in skozi temo smo čuli udarce mno, gobrojnih nog in rožljanje tisočerih su-: lic, ko so korakali polki na svoja odka-zana mesta, da se pripravijo za veliki ples. Okrog clcsetili se je prikazal mesec in ko smo opazovali njegov vzhod, je prišel Infadus, opravljen v polno bojno obleko in spremljan od straže dvajset mož, da nas popelje na plesišče. Mi smo na njegov nasvet že oblekli verižne oklepe, ki nam jih je bil poslal kralj; oblekli smo jih pod svojo navadno obleko in smo na svoje začudenje opazili, da niso niti posebno težki niti nerodni. Te jeklene srajce, ki so bilo očividno narejene za možake zelo velike postave, so visele nekoliko ohlapr.o na kapitanu in meni, krasne postave Ser-gijeve pa so se prijelo kakor rokavice. Nato smo opasali okrog pasu naše revolverje in vzeli bojne sekire, ki jili je bil kralj poslal z oklepi, ter odšli. Ko smo dospeli pred veliko kočo, kjer nas je bil zjutra j sprejel kralj, smo opazili, da je bil ves prostorni prostor pred njo natlačeno napolnjen s kakimi dvajset tisoč vojaki, ki so bili razpostavljeni v polkih okoli in okoli. Polki so bili zopet razdeljeni v kompanijc in med posameznimi kompanijami je bil ozek prostor, da so mogle iskalke čaro-dejcev prosto hoditi gori in cloli. Težko si jc misliti kaj lepšega, kakor je bila ta ogromna in dobro urejena množica oboroženih mož. Stali so popolnoma tiho in mesec je razlival svojo svetlobo preko gozda vzdignjenih sulic na njihove velike postave,' vihrajoča peresa ini čarobne vrsto njihovih raznobarve-nih ščitov. Kamorkoli smo pogledali, povsod se je družila vrsta za vrsto resnih obrazov in nad njimi vrsta za vrsto blisketajočih so sulic. »Gotovo,« sem rekel k Infadusu, »je tukaj zbrana cela voiska.« »Ne, Makumazan,« je odgovoril, »temveč le tretjina vseh. Ena tretjina je vsako leto navzoča pri tem plesu, druga, tretjina stoji zunaj za slučaj, ako nastane nered, kadar se začne klanje, deset tisoč jili tvori prednjo stražo okoli mesta Lu, ostali pa čuvajo vasi po deželi. Kakor vidite, je. ljudstva zelo veliko.« »Zelo molčeči so,« je dejal Tomič, in v resnici je bila tolika tišina pri toliki množici zbranih mož neverjetna. »Oni, nad katerimi visi senca smrti, so popolnoma tihi,« jfe odgovoril In-Jadus. »Ali bode mnogo usmrčenih?« »Zelo mnogo.« »Zdi se,« sem rekel ostalim, »da bomo prisostvovali nekaki gladijatorski igri, ki jo uprizore ne glede na žrtve.« Sergij se je stresel, in kapitan je rekel, kako zelo želi, da bi mogli priti odtod. »Povej mi,« sem vprašal Infadusa »ali smo v nevarnosti?« »Ne vem, gospodje, ne verujem; vendar glejte, da se vam ne bo videlo, da se bojite. Ako preživite noč, pojde vse dobro. Vojaki že godrnjajo proti kralju.« Med tem smo korakali proti središču odprtega prostora, kjer je bilo na sredi nekaj stolov. Ko smo bili skoraj na sredi, smo opazili drugo družbo, ki je prihajala iz kraljeve koče. »Kralj T vala je in njegov sin Skra-ga in stara Gagul, in glej, z njimi so tudi oni, ki ubijajo,« in pokazal je na malo gručo kakih dvanajst orjaških in divjih mož, ki so nosili v rokali kopja. Kralj so je- vsedel na srednji stol, 'Gagul je sedla njemu pred noge, ostali pa so stali zadaj. »Pozdrav, beli gospodje,« je zakli-cal, ko smo prišli. »Sedite in ne tratite dragocenega časa; noč je kratka za delo, ki se mora izvršiti. Ob srečni uri prihajate in videli bodete sijajne igre. Ozrite se okoli, beli gospodje, ozrite se okoli in okoli,« in obračal je svoje zlobno edino oko od polka do polka. »Ali vam morejo podati zvezde tak pogled, kakor je ta? Poglejte, kako se tresejo v svoji zlobffiosti vsi oni, ki imajo zlo-dija v svojih srcih in se boje sodbe nebes.« »Začnite! Začnite!« jc klicala Gagul s svojim tenkim glasom. »Hijene so lačne, lajajo po živežu. Začnite! Začnite!« Nato je zavladala za nekaj trenutkov popolna tišina, in groza je navdajala vse vzpričo tega, kar je imelo priti. Kralj je dvignil svojo sulico in naenkrat se je dvignilo dvajset tisoč nog, kakor da bi spadale enemu samemu bitju, in zopet postavile z močnim udarcem na zemljo. To se je trikrat, ponavljalo, tako da sc je zemlja tresla. Nato je začel na oddaljenem prostoru nek samoten glas prepevati otožno pesem, katere zbor se je glasil nekako tako-le: »Kaj je usoda od ženske rojenih Hudi?« In iz vsakega grla te ogromne mno-fcice se je zaSul gromeč odgovor: " ai »Smrt!? Polagoma je prevzela petje kompa-nija za kompanijo, nazadnje pa je pela cela oborožena množica in nisem mogel več zasledovati besedi, razen v toliko, kolikor so se menjavale različne stopnje človeških strasti, strahu in veselja. Sedaj se je zdelo, da poje Ijubav-no pesem, sedaj veličastno vzpodbuja-jočo bojno pesem in na koncu vsega žalostinko, ki se je naenkrat končala v srce pretresujoče vzdihovanje in ječanje, ki je odmevalo od vseli strani in se valilo dalje. Zopet je zavladala smrtna tišina in zopet jo je prekinil kralj, ki je dvignil svojo roko. V trenutku se je začul udar nog in od zunaj so prihajale čudne in strašne postave proti nam. Ko so prišle bližje, smo opazili, da so ženske, večinoma stare in njihovi sivi lasje okrašeni z majhnimi ribjimi mehurji, so se valili zadaj po hrbtu Eden izmed krvnikov je zasadil svojo sulico v nesrečnikovo srce, drugi pa mu je, da je bilo bolj gotovo, s svojim velikim batom razbil glavo, nizdoli. Na njihovih obrazih so bile naslikane blelorumene proge, na hrbtu so jim visele kačje kože in okolu pasu so rožljali obročki iz človeških kosti; v roki pa je vsaka imela majhno vili-často čarovniško palico. Vsega skupaj jih je bilo deset. Ko so dospele pred nas, so se ustavile in ena izmed njih je pokazala proti sključeni postavi stare Gagul in zavpila: »Mati! Stara mati! Tukaj smo!« »Dobro! Dobro! Dobro! Ali so vaša ušesa odprta, čarovnice, ve, ki čujete besede, ki ne prihajajo z jezika?« »Mati, odprte so!« »Dobro! Dobro! Dobro! Ali so vaši čuti čuječi, čarodejke — ali morete vohati kri, ali morete očistiti deželo brez-božnikov, ki delajo hudo proti kralju in proti svojim bližnjim? Ali ste pripravljene izvršiti pravico nebes, ve, ki sem vas učila, ve, ki ste jedle kruh moje modrosti in Dile vodo moie umetnosti?« »Mati, me moremo!« »Potem pojdite! Ne obotavljajte sc, jastrebi, poglejte ubojnike,« in pokaza^ la je na usodepolno gručo krvnikov; »nabrusite svoje sulice; beli možje daljnih krajev so željni gledati. Poj, dite!« Z divjim krikom se družba čarovnic razprši na vse strani, in suhe kosti okoli njihovih pasov lilopotajo, da jc groza. Nismo mogli opazovati vseli, radi tega smo uprli svoje oči v ono, Ki nam je bila najbližja. Ko se je na nekoliko korakov približala vojakom, sc jo ustavila in začela plesati; divje se jo vrtela okrog s skoro neverjetno hitrost-jo, med tem pa je klicala: »Voham ga, zlodejca! Blizu se nahaja oni, ki je zastrupil svojo mater! Vidim misli onega, ki je mislil, slabo o kralju!« Hitreje in hitreje je plesala, dokler ni bila tako blazno razburjena, da so u njenih škripajočih čeljusti letele pene na vse strani, njene oči so se izbulile in mišice so ji vidno utripalo. Naenkrat se je ustavila in obstala kakor okamc-nela, kakor lovski pes, kadar voha divjačino; nato pa se je začela z iztegnjeno čarovniško palico plaziti proti vojakom pred seboj. Zdelo se nam je, da jili ;u njihov mir zapustil in jih je stresala groza, ko se jim je čarovnica približevala. Kar se tiče nas, smo sledili njenim gibanjem s silno napetostjo. Kmalu se je priplazila do njih. Ustavila se je in kazr,la, in nato zopet plazila za en korak dalje. Naenkrat je prišel konec. Z glasnim krikom je skočila med nje in sc s svojo čarovniško palico dotaknila nekega vitkega vojaka. V trenutku sta dva izmed njegovih tovarišev, ki sta stala tik poleg njega, zagrabila nesrečnega vsak za eno roko in se bližala z njim kralju. Ni se ustavljal, videli smo pa, da je komaj vlekel za seboj svoje ude, kakor bi ga bila kap zadela, in njegovi prsti, ki so izpustili kopje, so bili kakor otrpli. Ko je prišel bližje, sla stopila izmed lopovskih krvnikov dva proti njemu. Obrnila sta se proti kralju, kakor da bi čakala njegovega povelja. »Ubijte ga!« je rekel kralj. »Ubijte ga!« je rekla stara Gagul. •»Ubijte ga!« je rekel Skraga z votlim hihitanjem. Še predno so bile izrečene le besede, je bilo dejanje izvršeno. Eden izmed krvnikov je zasadil svojo sulico v nesrečnikovo srce, drugi pa mu je, da J° bilo bolj gotovo, s svojim velikim l"11 tom razbil glavo. »Eden!« je štel kralj Tvala, in truplo so vlekli nekoliko korakov v stran ter ga vrgli po tleh. Komaj je Bilo to dovršeno, že so pripeljali drugega nesrečnika kakor vo i v mesnico. To pot smo po njegovem l"'.* šču iz leopardove kože spoznali, dn bil višji. Zopet so bile izgovorjene sti lne besede in žrtva je padla mrtva i • zemljo. »Dva!« je štel kralj. , In tako se je nadaljevala suh , igra. dokler ni ležalo kakih sto trupi- i v vrstah za nami. Slišal sem o gladiatorskih igrah Cezarjev in španskih bi-koborbah, vendar dvomim, da so bile pol tako strašne kakor ta kukuanslci lov na čarodejce. Gladijatorske igre in španske bilcoborbe so se vršile v ljudsko zabavo, o tem pa tukaj gotovo ni moglo biti govora. Enkrat smo se vzdignili in skušali ugovarjati, vendar nas je Tvala resno zavrnil. »Pustite postavi njen tek, beli možje. Ti psi so čarovniki in zlodejci; prav je, ako morajo umreti,« je bil edini odgovor, ki nam ga je dal. Naprej dej! Po mnogih župnijah se dobe fantje, včasih celo možje, ki ob nedeljah in praznikih mašo zapijejo, kakor bi hoteli očito pokazati, da nimajo več vere. ,To javno zaničevanje Najsvetejšega je žalostni dokaz, kam more človek priti, lu sc na napačno j>ot poda. Taki ljudje, ki so raje pili, kakor molili, so živeli tudi v minulih časih. Zgodovina nam pripoveduje, kako je stari vojvoda Karol Viljem v Braun-žvajgu take grešnike izpreobrnil. Možje nekaterih vasi so se namreč navadili vsako nedeljo med službo božjo mesto v cerkev, le v gostilno iti. Navadno so se žganja prav pošteno nalezli in potem razgrajali. Opomini duhovnikov niso nič zalegli. Nazadnje so sporočili rogoviljenje pijancev deželni vladi. Vojvoda je precej ukazal, da mo- rajo vsi podaniki nedeljo posvečevati. Kdor ne uboga, bo ostro kaznovan. — Pomagalo je precej skoro povsod. Le v eni sami vasi so ostali žga-njarji trdovratni. »Mi si ne damo veselja kratiti.« Prihodnjo nedeljo, ko so zvonovi v cerkev vabili, so šli nalašč mimo župnišča in cerkve naravnost v gostilno. Tam so vedno hujše razgrajali in krepko pili. Tudi vojvoda je zvedel za te razgrajače in sklenil precej red napraviti. Neko nedeljo je oblekel po vrhu svoje vojaške obleke dolgo kmečko suknjo in se peljal kakor navadni kmečki možiček v ono vas. Pred začetkom službe božje je stopil v ono gostilno, kjer je dolga miza čakala navadne pivce. Vsedcl se je na gornji konec. Komaj so se zvonQvi oglasili, pri-ropota noter druhal pijancev. Širokopleči kmet, ki je imel vsled obilo končanega žganja lica rdeča kakor kuhan rak, je bil načelnik — pre-zident — te lepe družbe. Ta prezident je grdo pogledal vsiljivca, ki se je vse-del na njegovo mesto in naročil pravo posodo. Gostilničar je prinesel na mizo jiosodo kakor čeber in jo postavil pred prezidenta, ki je prijel z obema rokama in dobro potegnil. Vojvodu je bil ta kmet na desni strani. Zaničljivo pogleda prezident vojvodo, da posodo z besedami: »Naprej dej!« Čcber je šel okoli in prišel nazadnje do soseda na levi strani. Tudi ta je pogledal vojvodo kakor bi hotel reči: »Ti že ne boš od nas ničesar clobil« in dal pijačo sosedu: »Na, naj j)a nazaj gre.« Prišla je pijača do jirezidenta, ki jo je dal sosedu na desni: »Naj le gre zopet okoli.« Takrat pa skoči vojvoda po konci, odpre sukno, pokaže vojvodsko obleko in zvezdo na prsih. Žganjarski bratci so mislili, da je udarila strela in jih zna sam rogati kmalu pobrati. Vojvoda jim jc pa v grozni besedi r&zložil njih brezbožno obnašanje in zapretil z najhujšimi kaznimi, če se precej ne poboljšajo. Potem pa udari z vso močjo gospoda prezidenta po obrazu in ušesih, da so kar zobje zašklepetali in pravi: »Naprej dej!« Ta jc precej ubogal in udaril svojega soseda. Sosed se je pa pomišljal. Vojvoda potegne svoj meč in zavpije: »Le liitro naprej! Kdor precej ne odda, bo z mečem dobil.« —. Pivci so postali vsi čudno goreči. Z veliko vnemo so delili zaušnice. Pok, pok, šlo je okoli cele mize. Ko je dobil zadnjo sosed na vojvodovi lcvici, ga ta zopet oplazi: »Na, naj pa nazaj gre.« Ko je prezident zadnjo dobil, ga vseka vojvoda drugič z besedami: »Naj le gre zopet okoli.« Ko so to krepko vajo šestkrat ponovili, je vojvoda vstal, jih še enkrat posvaril, naj bodo pametni zanaprej in odšel. Globoko ginjeni so ostali bratci pri dolgi mizi. Lica so sijala kakor lepa jutranja zarja, ušesa so se tako pretresla, da so se prav rada odprla božji besedi in pokorno sprejemala nauke svete vere. Od tistega dne so ti junaki izmed vseh podanikov najbolj pridno obiskovali službo božjo. Gotovo so se bali, da bi se še enkrat ponovila ona spokorna vaja. Škoda, škoda, da naši bratci pri pijači ne dosežejo iste srečef ^YiVWAVMVMVAYMV4VMV4vmYMYMVMYMYMYMViYMVMVMY^ mmmmmmmt i RAZGLED PO DOIHOVII HI M K a « Pozor, prijatelji »Domoljuba«! Od več strani nam prihajajo vprašanja, če si' jc še mogoče naročiti na »Domoljuba za 1 krono do konca letošnjega letu. Odgovarjamo, da še vedno sprejemamo naročila in vsakemu novemu naročniku tudi pošljemo vse številke od L julija naprej (z jubilejno vred). Prihodnji teden bomo pa j)oslali 'VSe te številke tudi vsem tistim, ki so se zadnja dva meseca po d o-hišnicah prijavili kot novi naročniki, a niso nič denarja Poslal i. Takim smo takrat poslali samo jubilejno številko in zraven položnico, da pošljejo 1 krono. Ker sc pa niso poslužili položnice, seveda tudi nadaljnih številk nismo pošiljali. Ker hmimo pa še prccej. številk »Domoljubi- na razpolago, pa takim pošljemo sedaj vendar-le vse številke od julija naprej; priložili bomo še enkrat položnico in trdno pričakujemo, da. se bodo vsi laki, ki so že pol koraka storili, ven-(hir-k odločili in se pridružili veliki »Domoljubovi« armadi! Kdor bi se pa vendar-le sam nc hotel naročiti, naj številke in položnico naprej dd komu drugemu; vračati ni treba. Cesarjev rojstni dan se jc povsod po slovenskih deželah jako slovesno obhajal, znamenje, kako udano je slovensko ljudstvo svojemu vladarju. Prejeli smo toliko dopisov iz raznih krajev, da nam prostor ne dopušča jih priobčiti. Tako iz Št. Ruperta, Goč Višnje gore, Št. Vida itd. Bog nam ohrani našega cesarja! Duhovske izprememlie v ljubljanski škofiji. Za spirituala pri u-Sulin-kali v Ljubljani je imenovan ondotni kateliet. Valentin Zupančič. — Iv. Tomažič, kaplan v Trnovem pri II. Bistrici, pride za kateheta k uršulin-kam v Ljubljano. - - Prestavljen je Iv. Dolenc iz Senožeč v Trnovo pri U. Bistrici. — Franc Vidmar, semeni-ški duhovnik, pride v Senožeče. — Iv. R i h a r, kaplan v Vipavi, je imenovan za prefekta v zavodu sv. Stanislava. — Franc Novak je premeščen iz Ivo-privnika na Kočevskem za kaplana v. Ilinje. Deželni odbornik dr. Pegan se je sredi minulega tedna pripeljal s počitnic, kjer se je ponesrečil, na svoj dom in ga zdravi gospod primarij dr. Der-ganc. Gospod zdravnik jo po natančni preiskavi dognal, da so poškodbe hujše, kot se je mislilo izprva in da no trajalo zdravljenje jirecej dolgo časa. Duhovske izpremembe na Goriškem. G. Ivan Štolfa, župni upravitelj v Soči gre za farnega vikarja na Trnovo pri Kobaridu; na njega mesto pride gospod Franc Močnik, dose-daj kaplan v Bovcu. G. novomašnik Alojzij Filipič pride za kaplana v Bovec. — Kurat v Nabrežini jc postal č. g. Ivan Franke, doslej v Štjaku; na njegovo mesto pride kaplan v Kanalu č. gospod Jo,s. V o d o p i v e c. Za kaplana v Kanal je nameščen novomašnik č. g. Evg. Breg a nt, dočim je č. g. Iv. Breg a n t kot novomašnik 51 imenovan za kaplana v Fari. V Gorenje polje je prišel za vikarja č. g. Andrej Š t r e k e 1 j s Pečin, to duhovnijo po ba sooskrboval č. g. Krištof T o m-gi C, vikar na Ponikvah. Dr. Anton Požar je zopet nastopil svojo duhov-sko službo, in sicer v Koprivi na Krasu. še nekaj prireditev. Prav v zadnjem trenutku smo prejeli še nekaj naznanil o društvenih prireditvah, toda že tako pozno, da jih moremo samo Cisto na kratko označiti. Te so: 1. V L o-gupri Vipavi se vrši dne 1. septembra velika evharistična slavno s t. Ob 10. uri sveta maša, pridiga, procesija; ob dveh popoldne pete lita-nije, ob pol 3. uri slavnostno zborovanje (dr. Krek, dr. Brecelj, dr. Žitnik). Udeleže se: Marijine družbe, izobraževalna društva, Orli, župani itd. Umestno Je, če udeleženci mrzla jedila prineso že s seboj. — 2. K. s. izobr. društvo Podbrdo priredi dne 22. septembra .veliko veselico. — 3. K. s. izobr. društvo pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko priredi dne 8. septembra igro: »Svojeglavim Minka«» in »Frakeljnov Boštjan«. — 4. V Kri ž ah pri Tržiču priredi »Jugoslovanska Strokovna Zveza« dne 1. septembra veselico. 5. šišensko prosvetno društvo priredi dne 1. septembra veliko vrtno veselico v gostilni pri Zajcu. — 6. K. s. izobr. društvo za G u š t a j n in Tolsti vrh priredi dne 1: septembra po blagoslovu pri Petraču veselico. — Kakor rečeno, smo tudi to okrajšano poročilo le z veliko težavo spravili v list, ker smo prijave prejeli šele v torek. Zato vljudno zopet prosimo: pošljite tako, da bo vse v ponedeljek v uredniških rokah, sicer v bodoče prijave tudi tako okraj-gane ne bodo mogle biti sprejete v list! Nove pokojnine cestarjev in osob-ja pri vodnih zgradbah vstopijo v kratkem v veljavo. Novi predpisi so podobni pokojninskim predpisom državnih slug. Najvišja pokojnina znaša 80 odstotkov skupne plače. Nove pokojnine so približno dvakrat do trikrat višje, kakor dosedanje miloščine. Izboljšali so tudi preskrbnine vdovam in dobe tudi sirote, ki jim umre oče, pre-skrbnino. Za preureditev pokojnin cestarjem so se zelo zavzemali naši poslanci. Kakor kaže uspeh, se niso trudili zaman. »*' Smrtonosen padec. Dne 22. t. ni., ponoči ob 1. uri je Ivan Pretnar, zasebnik v Radovljici, po domače »Šivčev Johan«, tako nesrečno padel raz hodnik domače hišo štiri metre visoko na kameniti tlak dvorišča, da je z razbito glavo takoj mrtev na mestu obležal. Grad Golnik pri Goričah je kupil od Josipa Turka Janez Ogrin, veleposestnik v Št. Ilju pri Velenju, za 122.000 kron. Ta Ogrin jc kupil tudi Lenčeto-vo posestvo na Laverci za 130.000 K. š Važno za živinorejce. Štajerska namestnija razglaša, da dobe letos oni Živinorejci, katerim se pobijejo prašiči radi kužnih bolezni, odškodnino. Odškodnina bo znašala za 1 kg 1 K 57 v. Morilko š.irih malih otrok Nežo Burja z Bleda, ki je par dni po pogrebu nedolžnih žrtev, sama prišla nazaj v svojo hišo, so odvedli k okrajnemu sodišču v Radovljico. Preiskali bodo njeno umsko stanje. Velik požar jo uničil na Rakovcu pri Metliki petim gospodarjem hiše, gospodarska poslopja z vsem, kar so imeli spravljenega. Ogenj je baje nastal po otrocih. Ljudje so bili deloma po delu, deloma v semnju v Metliki. Pomoč je nujno potrebna. — V petek, dne 16. t. m. ponoči ob 11. uri je pričel goreti kozolec posestnika Franca Zab-nikarja iz Radomelj, kateri je bil poln raznega žita. Škode je čez 1000 K. Zažgala je zlobna roka. Smrtonosen padec. V Škocjanu pri Mokronogu je dne 17. avgusta popoldne padla z drevesa župnikova kuharica Ana Leskovec iz Cerknice kakili 5 metrov globoko in obležala na mestu mrtva. To je v tej župniji tekom enega leta že deseti slučaj smrti vsled izrednih nesreč. Zaradi poskušen:ga zažiga so aretirali in v novomeške zapore odvedli Franceta Razpotnika, doma iz Spodnje Hrušice pri Ljubljani, ki je hotel zažgati šmilielsko vas. Prijet cerkven ropar. Cerkovnik Ferdinand Bračko pri Sv. Lovrencu n. Mariborom je zasačil dne 21. avgusta opoldne cerkvenega roparja ravno v trenutku, ko je v župnijski cerkvi ropal iz nabiralnika pri Marijinem oltarju. Pet prihitelih mož je loparja ustavilo in izročilo orožnikom. -i. Obolel je v Št. Rupertu preč. g. župnik in svetnik Mervec. Priporočamo ga v molitev, da bi ljubi Bog mu kmalu vrnil trdno zdravje. š Požari na štajerskem. V Slovenski Bistrici so zgorela vsa poslopja posestnika Skerbiša. — Pri posestniku Brezniku v Sp. Rudečem bregu pri Mariboru je pogorela hiša s stranskim poslopjem. — Pri posestniku vulgo Novaku na Gorici je ogenj uničil celo gospodarsko poslopje, škoda znaša čez 2000 K. Zavarovalnina znaša samo 1 tisoč 200 K. — V Presečnem pri Kozjem je zgorela posestniku Mihaelu Jazbin-šeku hiša ter hlev. Ogenj je uničil tudi vse orodje in ves živež. Živino so le z veliko težavo rešili. Škoda znaša okrog 1800 K, zavarovan pa je bil Jazbinšek samo za 300 K. Zažgal jc desetletni Jaz-binškov gluhonemi sin. S koso jo težko ranila. Kmet Franc Ojsteršek v Žepini blizu Celja je poslal svojo 131etno hčer Ano na travnik kosit. Ana je vzela seboj tudi devetletno Nežo Pangerl. Ko je začela kositi, je pozabila, da za njo stoji otrok. Zagnala je Neži z močjo koso v levo nogo in ji jo do kosti prerezala. Umrl je v činčavasi na Koroškem po dolgi bolezni Janez Šumah, vzoren katoličan, navdušen in požrtvovalen pospeševatelj naše stvari. Bil je 9 let župan, več let odbornik Katoliškega političnega društva, podpredsednik in soustanovitelj »Gospodarske zadruge« in »Posojilnice«, katero je vodil celih 15 !f t. Kci oJki Slovenci izgube z njim vrlega sodelavca. N. v m. p.! Požar. V Dravljah v Rožni dolini je nekdo zanetil ogenj pri Antonu K-miiču. škede je 7000 K, zavarovan pa je posestnik za 4000 K. Brus (ja je ubil. V Himmeibevgu na Koroškem je Martina Hribarji ir. ('c,-rij pri Bledu, £5 let starega kovača pri brušenju sclnr ubil do smrti brus, kateri se je razlete). Bil je jako priden in pošten fant. Strela v tiskarni. Dne 21. t. 111. okoli pol 10. ure zvečer je udarila stro-la v električne žice v »Narodni Tiskarni« v Gorici in jih pokvarila tako, da so se električni motorji ustavili in sve-, tilke ugasnile. Nesrečna smrt Badeckijevega veterana. 15. avgusta je 861etni Štefan Markič padel blizu Anhovega v potok in se ubil. Pokopali so ga vojaškimi častmi. Bik ga je umoril. Janez Pirli, «G let star, iz Grahovega pri Tolminu, ji! gnal v Botitšičah pri Bledu živino na pašo, med drugimi tudi domačega bika. Tu ga je napadel bik in z rogmi ]io celem životu tako obdelaval, da j« revež na mestu izdihnil. Žrtev žganja. V Podragi pri Vipavi so pili fantje žganje, med njimi Fi\ Trcšt. Domov so prinesli pijanega. Skoro dva dneva je ležal v nezavesti. Udarec, ki ga je dobil domov grede, jo bil usodepoln. Mladenič, star komaj '20 let, močan in krepak, je umrl na posledicah alkohola. Nove topove so poskusili na Dunaju. In sicer so poskusili nove 30 5 cm kaliberske poljske havbice. Kroglico tehtajo 350 kg, visoke so čez 1 m ter. vsebujejo 40 kg ekrazita. S temi topovi so streljali na daljavo 7000 m, lcrogl in je dosegla višino 4000 m. Učinek strela je grozen. Kot tarča je služila 2inpol nt debela železno-betonska plošča, katero je kroglja raznesla na drobne kosce. Vojna uprava je z vspehi teh topov popolnoma zadovoljna ter hoče baje naročiti več baterij teh havbic. Novice iz Amerike. V Kitzvillu (Mi-nesota) je izvoljen za župana Slovenec Anton Rus. — Poročila sta se v Jolietu Janez Planine in Antonija Papež., v Forest Citvju, Pa., Anton Okorn in Iv. Anžlovar ter Ignacij Gros in Angela Jurjovec, v Etna, P., Franc Arko ik So-dražice z Nežiko Grm iz Črnomlja. — Umrla je v Elyju, Minnesota, Marija Grebene, roj. Kral iz Mlak pri Gradacu v starosti 31 let. Zapušča več otrok, o-sezati najmanj 0 56 ha = 1 oral. 2 V1' sto lesa in sadik izbere si lahko P"; I sestnik po svoji volji, samo morajo sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 150 m obsezati. Posestniki, kateri hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija 1913 pri kranjsko - primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani vložiti, ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bo v jeseni I. 1913, morda nastali, pomanjkijaji pri pogozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in presoja predsedništvo omenjenega društva, ter bo isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tudi samo priznalne diplome razdeljevalo. Kmetijska šola na Grmu prične z mesecem novembrom novo šolsko leto 1912/13. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca. Priporočamo to šolo predvsem sinovom iz živinorejskih in poljedelskih okrajev in sploh mladeničem, ki morejo le pozimi od doma. Mladeniči, ki so kaj bolj šolani, se morejo sprejeti v II. tečaj zimske šole, tako, da Ostanejo le 5 mesecev na šoli. Letna šola traja od novembra do konca oktobra in je namenjena pred vsem sinovom iz vinorodnih krajev naše dežele. Za sinove kranjskih posestnikov je razpisano 36 prostih mest. Plačujoči učenci pa plačajo za hrano in stanovanje po 30 K na mesec. Prošnje za sprejem v šolo je vložiti zadnji čas do 15. septembra t. J. na ravnateljstvo kranjske krtietijske šole na Grmu, kjer še dobe tudi vsa potrebna pojasnila. Dobrova, dne 25. avgusta 1912. Dne "6. maja t. 1. se je skrivaj od doma odstranila slaboumna Helena Vampelj iz Dobrove h. št. 38. Sestra Neža je obhodila med tem vso bližnjo in daljno okolico ter povsod povpraševala po njej, a jo ni nikjer izsledila. Ker reve še do danes ni bilo-od nikoder, prosi se javno, če kdo ve zanjo, naj to javi tukajšnjemu županstvu, oziroma naj jo dovede le sem, ali pa pride nje sestra Neža osebno po njo. Št. Vid pri Vipavi. Odbor tukajšnjega slovenskega izobraževalnega društva je sklenil prirediti skupno društveno romanje na Brezje in Bled in sicer dne 3. septembra t. i. Vabljeni so poleg članov društva tudi drugi, ki se romanja lahko udeleže. Čas odhoda hi drugo se natančneje izve pri društvenemu tajniku Bratovžu. Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani razdeli med člane sredi septembra 130 stotov neobdačene-ga sladkorja za čebelno pitanje. V 'Ljubljano dostavljen sladkor bo stal stot nekako 60 K 50 h. Natančnejša določila priobči prve dni septembra »Slovenski Čebelar«. Katalogi slovenskih knjig. Katolika Bukvama v Ljubljani je izdala »'nvnokar sledeče nove kataloge, katere "opošlje na zahtevo vsakomur brezplačno poštnine prosto. 1. Katalog slovenskih knjig, spopolnjen tudi z naj- novejšimi deli. 2. Katalog glasbenih del, ki obsega cerkveno in svetno glasbo. 3. Katalog molitvenikov in drugih knjig nabožne vsebine. 4. Cenovnik šolskih tiskovin, učil in knjig s prirast kom teh predmetov v zadnjem letu. — Kdor se želi seznaniti s slovenskim slovstvom, oziroma si želi nabaviti potrebne knjige, naj zahteva označene cenike, ki so brezplačno in poštnine prosto na razpolago. Slovstvena novost. Šmarnice za leto 1913 se že stavijo v naši tiskarni novomeški. Na svetlo jih je dal kanonik Žlogar. Na to okolnost opozarjamo za ta slučaj, če bi katera druga tiskarna isto nameravala. Svetovni jezik Ido t. j. popravljeni Esperanto se zmagoslovno širi med naprednimi narodi. Danes izhaja že 18. časopisov v Idu. Ido, ki ga zovejo tudi »evropejščino«, je zelo lahek, da se ga vsak v najkrajšem času nauči po »Učni knjigi«, ki jo je spisal in založil nad-učitelj Jakob Kovačič, p. št. Vid pod Juno, Koroško. Knjiga obsega popolno slovnico, več beril in dvojni besedar. Stane 1 K. (2638) ♦ « • + Zopet so se blamirali. Kranjskim liberalcem tudi.posredovalni uradi niso všeč. Pred par dnevi je »Narod« napisal, da so to čisto ponesrečene naprave, da so naši kmetje preneumni, da bi znali soditi, kaj je prav in kaj ni, da bodo posredovalni uradi zlorabili sod-nijsko oblast in prisego in napravljali same zmešnjave. Za dokaz je navedel posredovalni urad v Begunjah, češ, da člarti posredovalnega urada niso bili niti voljeni, da sami niso vedeli za to čast in da ni bil izid volitev razglašen. Posredovalni urad v Begunjah je rešil čisto postavno neko častno zadevo med ondotmirh župnikom in dvema fantoma, katera je »Slovenski Narod« navajal kot priči nekega nenrnvnega dejanja. Vse se je izkazalo kot zlobno obrekovanje in fanta sta podala primerno izjavo. Zato se je »Narod« vrgel na posredovalni urad. Napisal je, da se je nekaj klerikalcev vkup zbobnalof ki so fantoma pretili, da bodeta zaprta, da so fanta zaprisegli pred križem in dvema svečama, in poziva državno pravdništvo, da mora zaradi teh nepostavnosti ves posredovalni urad takoj zapreti. Včerajšnji »Narod« je pa na uvodnem mestu moral prinesti sledeči popravek: 1. Ni res, da člani' posredovalnega urada najbrže niso bili voljeni po § 2. omenjenega zakona, ampak ros je, da so bili postavno izvoljeni. 2. Ni res, da sami niso vedeli za to čast, ampak res je, da so jo raclovoljno prevzeli. 3. Ni res, da je bilo v največji naglici zbobnanili skupaj nekaj klerikalcev, ampak res je, da je posredovalni urad naznanil ze 1. julija 1912 na dež. odbor in c. kr. okra jno glavarstvo, da začne poslovati dne 1. avgusta 1912, dotična'poravnava pa se je vršila 8. in 10. avgusta 1912." 4. Ni reš', da izid Volitev ni bil postavno razglašen, aufpak res je, da je bil isti razglašen dne 2. februarja 1912 pred cerkvijo javno, skozi 14 dni'na občinsko desko nabit ter 11, februarja 1912 pod št. 149 naznanjen deželnemu odboru in c. kr. okrajnemu glavarstvu. 5. Ni res, da se je delalo z grožnjami, ampak res je, da se je fantu samo pojasnil namfen posre-sredovalnih uradov. 6. Ni res, da se je grozilo: »fant, zaprt boš toliko in toliko časa, če se lepo pred nami z g. župnikom ne poravnaš, ampak res je, da se ga je pozvalo, naj odkritosrčno pove, kar je. videl. 7.. Ni res, da je stal fant pred razpelom, ampak: res je, da je stalo razpelo nad fantom na svojem navadnem mestu na omari. 8. Ni res, da je stal fant v »svitu sve^«, ampak res je, da so stale sveče neprižgane na omari, kot navadno. 9. Ni res, da dečko ni mogel drugega trditi, kot, da je bil župnik pod kozolcem, ampak .res je, da je izjavil, da nikogar ni videl pod kozolcem. 10. Ni res, da je posredovalni urad zaprisegel obtoženca, ampak res je, da fant ni bil pri posredovalnem uradu zaprisežen. 11. Ni res, da je obljubil posredovalni urad nositi 30 K stroškov, ampak res je, da urad ni nikakršne svote obljubil. Posredovalni urad v Begunjah na Gorenjskem; dne 22. avgusta 1912. Ferdo Lavrinc; zapisnikar. Janez Trunk načelnik. Luka Leijger, zaupnik. Josef Resman, zaupnik.«. — »Narod« pravi, da je ta popravek »ocl muh« in kliče po oblasti, naj begunjske može \ kriminal spravit-; Seveda ne bo to nič pomagalo. Posredovalni uradi bodo poslovali dalje, begunjskega župnika liberalci ne bodo stran spravili, kakor bi radi, in rablja-ne -boj 'da^fei^begunjske klerikaloe"obcsii,4'">i " h- Najboljša in najsigurnejša prilika .za. sledenje : Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za tinnčišftnpškp cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po brez kakega odbitka. Uradne ure od 8. zjutraj do i. popoldne. ®ej inserat! oanaaananpaannnag Q D □ oanaad^anbci^naano Gorenjske nouice g Iz št. Vida. Prelečcno sredo smo spremili k večnemu, počitku blago krščansko ženb,vMaHja''Štrukelj, ki je tirnrla v d^Tffl:'®blfflcf. Pokojnica je bila prčd Več leti tiiclr dobra pevka na domačem kčlru. Zapušča moža in 7 nepreskrbljenih, otročičev, ocl katerih je najmlajši star tri fddne. g Koprivnik v Bohinju. Dne 20. t. .m. ec je mudila tukaj zdravstvena komisija, obstoječa iz dvornega svetnika dr. Zupan-ca, cesarskega svetnika dr. Kleina, zdravnika na Štajerskem in dr. Bleiweis pl. Tr-steniškega, zdravnika iz Ljubljane. Prišli so čez Mrzli studeneč, Goreljek na Gorjaše in Koprivnik. Ogledali so si kraje, da bi na primernem solnčnem prostoru v zavetju sezidali veliko zdravilišče za bolnike, ki imajo vnetje in gnojitgy kosti. Za zdravljenje teh pa se rabijo solnčni žarki v visokih planinskih krajih. Najbolj jim je všeč solnčna, v zavetju ležeča planina Spodnji Goreljek. Zato se bo naredila najprej vremenska opazovalnica blizu župnišča, da se bodo šteli solnčni, deževni in megleni dnevi, dnevna vročina itd. Če bi se to res izvršilo, bi bilo velikega pomena za župnijo. — Na n a b o r u v Radovljici sta bila dva (anta korenjaka potrjena. — Zadnje dni je vladalo deževno vreme. — Letina kaže zelo dobro. Zlasti sena je v obilici. g Cerklje pri Kranju. Na sv. Roka dan je bil tu prvikrat na novem lepo urejenem sejmišču živinski semenj. Bilo je veliko lepe goveje živine in 80 ovac — le škoda, da je manjkalo tujih kupcev. Gospodarski odsek vasi Cerklje, ki je preje imel sejme v oskrbi, je vedno tožil, da so stroški večji kot dohodki. Zato je morala občina sejme prevzeti, in glejte čudež: pri prvem sejmu je imela občina čistega dobička po vseh odbitih stroških 32 ,K 51 vin. Kdor zna pa zna! — Ta dan je bil tudi v Kranju nabor ta mladeniče iz naše občine. Potrjenih je bilo iz cerkljanske občine 20 krepkih fantov. V čast jim bodi rečeno, da so se dosti dostojno obnašali, razun enega, ki so ga morali postiti do drugega dne. — Hranil-aica in posojilnica je imela do avgusta prometa že nad 700.000 kron. Zadružna zveza |e izvršila zadnjič revizijo in našla vse delovanje v prav. lepeni redu. Podpirajte s popolnim zaupanjem ta krepki zavod. rDaaaaaBananaaaann P Dolenjske novice d Popotnik iz Mirne doline. Na sv. Roka dan sem bil pa na božji poti pri bv. Roku pri Šent Rupertu. Kako sem tja zašel, sam ne vem. Žal mi pa ni, da sem se zapisal med romarje. Že na Pijavcah, ko sem zajemal kole, sem slišal, da sovam v Gabrijelih nič kaj prida perje ne raste. Učena starka, ki vali svoja jajca tam v Gabrijelih, je preveč krmežljava in domišljava, zato se je pa sokol ogiblje in iz sov ne bo nikoli sokolovi Sova je ponočni tič in mrtvaški tič, zato se je tudi ljudje boje in ne marajo zanjo. Pametni fantje raje gredo k or l u; Tako je modro in prav govoril stAr mož, ki je sedel zraven mene in se mu je videlo, da je še od stare poštene korenina krščanskih mož. Vstal je, jaz tudi, in plačila sva oba. Šel sem za njim in se inu pridružil. Pravil mi je, da gre vsako leto k sv. Roku n^ ta dan, ker je 3v. Rok priprošnjik zoper kugo. »Saj sedaj ni tu kuge, sem rekel. — »Je, jc! Kugo razna-šajo ti preklicani lijaeralci po svojih umazanih listih.« Mož je, po&tal hud. »Kai bo 8» z našo mladino,« rekel je. »Takle liberalci in listi tako lažejo, pišejo, da je mene sram, ko sem že star. Kuga, kuga! Oblasti vse na paragraf denejo, tega pa ne vidijo in ne slišijo. Ko bi bil jaz za rihtarja, to bi jim dal popra! Lejte, lumpje smejo vse početi, nedolžen pa trpi!« Molčal sem, ker sem videl, da ima starček prav. d Radeče pri Zidanem mostu. V nedeljo, dne 18. t. m,, so imeli sokoli ali kakor jim nekateri pravijo krokarji, javno telovadbo. Ne omenjali bi te prireditve, ako bi ne bili sokoli ob tej priliki pokazali svoje liberalne olike. Ko se je namreč ob pol devetih zvečer pripeljalo z vlakom šest Orlov, ki so bili v Kanderšah, so jih sokoli precej začeli zmerjati s čuki. Res veliko junaštvo: štirideset sokolov proti šestim Orlom! Nekaj drugega pa je, kar si moramo zapomniti, da sta namreč tudi dva naša učitelja čutila potrebo, razkriti svoje veliko sokolsko srce, ki jih je prignalo celo od vojakov, kjer sta si vzela dopust, na so-kolski pir. To so vzgojitelji krščanske dece, ki sodelujejo s Sokoli za »odcerkve-nenje misli«! d Vače. Živinskega sejma ni bilo na sv. Roka dan. Nejevolja splošna. Naš občinski odbor, kjer imajo liberalci večino, je pa že tudi redkost, s kakršno se le Vače postavljajo. Kaj nam koristi liberalen župan? Kolikrat smo že rekli, da so liberalci velike ničle na celem svetu, S posredovanjem naših mož bodo naši poslanci uredili zadevo sejmišča. Stranka večine prigoljufanih glasov zna pač nedosežno sramotiti, kvariti mladino, mirne ljudi zavrat-no napadati itd., za koristno in pošteno delo so pa liberalci nezmožni, ;; d Škocijan pri Mokronogu. Velika nesreča se je prigodila pri nas 17. avgusta. Kuharica Ana Leskovar je padla z ne-visoke leskove veje in bila na mestu mrtva. Rajna je bila z lepim življenjem v zgled in spodbudo celi fari. Dan pred smrtjo je še bila pri sv. obhajilu. Ko bi ne bila zmeraj pripravljena, umrla bi neprevidena, četudi nista bila oba domača duhovnika še eno minulo ne oddaljena od mesta nesreče. Opomin za nas. — Na Velikega Šmarna dan je bilo zelo veliko ljudi iz naše fare na mladeniškem shodu v Št. Jerneju. Med njimi okrog 50 fantov, Orlov pa 20, trinajst v uniformi. Shod je obudil našim društvom, Orlom in Marijinim družbam novih prijateljev. — Da se bomo razvijali, nabirajmo za dvorano. d Semič. Bolezen, o kateri smo zadnjič poročali, je nekaj ponehala, V teku enega meseca je zahtevala 22 žrtev. — Sto in stokrat smo že slišali, da liberalce, naj se že potem imenujejo obrtniki, uradniki, sokoli, sove, krokarji, visokošolci, postopači . , ., sama hinavščina skupaj drži, Evo Vam jih prav frišnih dokazov iz Semiča! V slovesnem trenotku, ko je pred par tedni Vajdetov Sokol na semiškem trgu poleg podrtih mlajev pozdravil došle goste, je načelnik došlih Sokolov v svojem odgovoru naglas in s poudarkom zaklical, da je podla laž, da bi bili Sokoli proti veri in cerkvi. Njih edini namen da je, mladino telesno in duševno i z o b r a ž e v a t i. Pa se res razumejo na ta »kšeft, posebno eden izmed njih je uzor vzgojitelj. Sin Poštenih staršev je bil ž njim v družbi. Mati pride po sina, in teclaj — poslušajte krščanski starši — jo nažene fa »izobraževatelj« na' najpodlejši način. Med drugimi psovkam} pravi, da ji d& brco, če se takoj ne pobere. — Dva druga njegova učenca sta se medl potjo med seboj menila, kako bi si po njegovem vzgledu' pognala krogljo v srcell Grozno! — Vsako nedeljo dosledno prirejajo sokoli na vse kraje izlete. Tam se pleše in pije pozno v noč' in zapravlja denar in poštenje. Značilno je, da se pri tem' njih vernim backom niti ne pusti časa, da1 bi zadostili cerkveni dolžnosti. Potem pa? pravijo, da niso proti veri in cerkvi. Poštenim Orlom namigavate glede 6. in 7. za-' povedi. Primite sebe za nos! — Dalje pravite, da po Vaši zaslugi ni slišati več o; pretepih in pobojih. Ni res! Če je res kaj bolje, je to zasluga orožnikova, ki je vašega največjega pretepača z bajonetom prebodel. Sicer pa vi vrlo skrbite, da pr? nas pretepači ne izumrjejo. Kdo je zavrat-no napadel in na tla pobil našega mež-narja? Kdo je z nožem napadel njegovega' brata, in ko se mu je izmaknil, streljal za; njim? Kdo je napadel Matija Lavrina?i Kdo je telesno poškodoval kovačevega učenca? Kdo je hodil prosit za odpuščanje? Zopet primite se za nos! Jezite se, da Vam župan ni dovolil imeti veselice na živinskem trgu, Res škoda, Tje na »živinski plač« spadate. m Kmetijsko društvo v Vipavi opozarja svoje člane, da priglasijo do dne 30. septembra t. 1. množino in vrsto umetnih gnojil, ki jih bodo rabili za jesensko gnojenje. Vsak član dobi potem toliko gnojil, kolikor jih bo naročil, ter, jih bo moral odvzeti takoj po dospeti u. Obeflem naj vsak naroči tudi galico iu žveplo za prihodnje leto. n Iz Idrije. Cesarjev rojstni dan, 18. avgusta, se je kakor običajno tudi letos pri nas slovesno praznoval. Na vseh javnih poslopjih so bile razobeše-ne zastave v proslavo cesarjevega rojstnega dne, na občinski hiši zopet ni bilo videti nobene. Ko bodo pa socialisti praznovali svoj 1. majnik, je gotovo r.o bo manjkalo na občinskem stolpiču. Čudmi patrijotje to! In ti možje hočejo, naj jim država gradi železnico v Idrijo. Klobuk dol pred takimi značaji! — Nabor za idrijski sodni okraj se je vršit dne 19. in 20. avgusta v Idriji. Prvi dan so potrdili k vojakom 42, drugi dan pa 26, skupaj torej 78 fantov. Od teli ho menda samih Idrijčanov kakih 28. nud njimi štirje Orli. — V ponedeljek, div) 19. avgusta, ob 1. uri se je v idrijski1 občinski pisarni sešel konzorcij za železniško progo Idrija—Sv. Lucija k sestavi odbora. Za Idrijo so izvoljeni: župan Ivan Štravs. odbornika Leopold Troha in And. Primožič. V ta odbor odpošlje c. kr. rud. erar svojega zastopnika, c. kr. gozdni erar c. kr. gozdni mojstra E. Fridricha in cestni odbor načelnika Fr. Didiča. Spodnjo Idrijo Jiodeta zastopala: župan And. Svetličič (n odbornik Fr. Božiček, Dole pa odbornika Štefan vitez Premerstein in štef. ftejc. V torek, 27. avgusta, bo prva seja krajevnih odborov za nameravano progo Škofja Loka—Sv. Lucija pri županu Fr. Čadežu v Srednji vasi. Radovedni gmo, ali bodo ta posvetovanja imela kaj uspeha? — Meseca oktobra t. 1. stopi v veljavo postava, po kateri se ima izplačevati zaslužek rudarjem vsakih štirinajst dni. Te novice soc.-demokratični voditelji dosedaj še niso povedali idrijskim rudarjem! Zakaj molče, ne vemo. NAPOVEDANE PRIREDITVE: Slov. kat. Izobraževalno društvo »Straža« „a Dunaju priredi ob priliki evharističnega kongresa pozdravni večer na čast slovenskim udeležencem. Ta večer naj dokaže, da bivajo na Dunaju tudi Slovenci, in sicer Slovenci, ki niso zatajili v velikem mestu svojega naroda in vere očetov. Za te svetinje, ki jih hrabno branijo pred sovražniki slovenskega naroda In katoliške Cerkve, naj dobč naši rojaki v tujini novega ognja in navdušenja. Spomin na rodno grudo jim bo stopil živeje pred oči v veliki družbi poštenih slovenskih src. Zato naj tbcre pozdravni večer, ki ga priredi »Straža« v soboto, 14. septembra, ob 8. uri zvečer v V. Dkraju, Schlossgasse št. 5, vse dunajske Slo-vence, ki se zbirajo v slov. kat. izobraževalnem društvu »Straža«, in udeležence evliari-itičnega kongresa. Iz Šmarce. V nedeljo, dne 1. septembra 1912 priredi kat. slov. izobraževalno društvo v Šmar.ci v »Društvenem domu« ..ob 4. uri veselico v proslavo Antona Martina Slomška. Na, sporedu je petje, govor, deklamacije in Igra »Veseli god«, ki je spisana za to priliko. Za smeh bosta skrbela »Zavber France« in pa »Bcraček«, ki se bosta predstavila občinstvu In zapela vsak nekaj pesmic. Prihitite v nedeljo v Šmarco, da proslavimo spomin našega prvoboritelja Antona Martina Slomška! Kamniška Kmetska Zveza priredi na Mali šmaren, dne 8. septembra, na Homcu ob pol :). uri popoldne velik kmočki tabor. Govorili bodo naši poslanci in zastopniki Kmetske Zveze. Vsi kmetovalci so uljudno vabljeni, da se v obilnem številu udeleže tega znamenitega shoda. škofja Loka. Živinorejci, pozor! V nedeljo, dne 8. septembra, ob 10. uri dopoldne priredi »Živinorejska zadruga« za občini Zmi-nec in Škofja Loka javno predavanje v »Društvenem domu« v Škof ji Loki. Ker bo predavanje važno za današnje razmero, zato je teleti, da se ga udeležijo vsi, ki se zanimajo la povzdigo živinoreje. Slov. kat. izobraževalno društvo v Cerkljah na Gorenjskem vabi k predstavi, katero priredi v nedeljo, 1. septembra, v dvorani »Ljudskega doma«. Na sporedu je nekaj pevcih točk in igri »Čevljar« in »Krčmar pri ovitem rogu«. r v Retečah pri škofjl Loki priredi izobraževalno društvo vrtno veselico dne 1. septembra ob 3. popoldne na župnijskem vrtu z "nstopnim vsporedom: 1. »Turki pred Dunajem«, zgodovinska igra v petih dejanjih. — <■ Komičen prizor. — 3. Srečolov. Za slučaj ^ugodnega vremena se preloži veselica z istim vsporedom ob istem času na 8. septem-D'H- K obilni udeležbi vabi odbor. Kmečka knjižnica v Radečah bo priredila nedeljo, dne L septembra, gledališko predstavo »Deseti brat«. Pri predstavi sodeluje ailbrn-6"1 pevski zb01'- K obm,i udeležbi vabi POROČILA O PRIREDITVAH: 6rnuče. Slavnost otvoritve in blagoslov-Jenja »Društvenega doma« se je nepričako- vano lepo obnesla. Toliko ljudi Črnuče še niso videle skupaj. Predpoldne obširna cerkev natlačeno polna, popoldne pri telovadbi Orla in ljudski veselici na Gameljčanovem velikem vrtu niti mogel dobiti prostora. To je bilo veselo znamenje, pravo zmagoslavje krščanske zavednosti v ljubljanski okolici I Naj napravijo socialni demokrati ali liberalci kaj takega med našim ljudstvom, če so kos! Ne morejo. _ z ognjevito, prepričevalno besedo sta v cerkvi g. L. S m o 1 n i k a r. in pred »Domom« g. poslanec P o v š e zbrano množice navduševala za ideale slovenskega ljudstva, ki jih je nesmrtni Slomšek tako kratko in jasno označil z besedami: Sveta katoliška vera in beseda m a t e r n a ! Dokler bo slovensko ljudstvo sledilo tema zvezdama vodnicama, bo srečno in nepremagljivo. — Dragi so nam bili gostje od vseh strani, a z največjim veseljem smo sprejeli naše »Orle«, ki so prihiteli na Črnuče iz Ljubljane, Most, Spodnje šiške, Šmartna ob Šavi, St. Vida, Ježice, Šmartna pod Šmarno goro, iz Št. Jakoba, Kamnika, Mengša, Domžal, vseh I blizu 100, ki so s svojim nastopom in telo-I vadbo pod vodstvom generala Jeločnika oča-I rali množice. Vsem naš hvaležni »Na zdar!« i Posebno hvalo smo dolžni slavni domžalski i godbi in vrlo izurjenemu šentvidskemu pev-! skemu zboru, ki sta bistveno povzdignila vso | slavnost v cerkvi in zunaj I Bog plačaj! — j Deželni glavar, naš poslanec dr. šusteršič j je poslal iz daljnih Tirol sledečo brzojavko (ki j je prišla predsedniku izobraževalnega društva, žal, prepozno v roke): »Iskreno čestitam današnjemu slavij u. Prisrčne, prijateljske pozdrave vsem udeležencem, posebej še vrlim Orlom.« — Živio naš Šusteršič! Osilnica. Na praznik Matere božje je pri nas priredila Kmetska Zveza za kočevski okraj shod, ki je kaj lepo uspel. Udeležba naroda z obeh bregov Kulpe in Cabranke, to j je Slovencev in Hrvatov, je bila izredno lepa. i Poslanec Jaklič, načelnik Kmetske Zveze, je govoril o delu S. L. S. v državnem in deželnem zboru ter o tužnih razmerah na Hrvaškem pod kruto vlado komisarja Čuvaja, zlasti še o obsodbi Jukfča. Navzoči Hrvatje so veselo odobravali z odkrito hvaležnostjo za Hrvate izgovorjena izvajanja. Govor gospoda poslanca je bil sprejet z živahnim odobravanjem. Za njim je govoril tajnik Kmetske Zveze, kaplan Škulj. V krasnem, res iz srca došlem govoru jc navdušil navzoče za kmet-sko stanovsko organizacijo. Krepka izvajanja je spremljevalo živahno odobravanje. Po govoru je pristopilo do 50 mož Kmetski Zvezi. Nato je poslanec razložil, kako je izvršil naročila, ki sc iičejo našega kraja. Uvideli smo, da je g. Jaklič zvesto vršil svojo nalogo kot naš poslanec, razložili smo mu novih potreb, zlasti glede cestne zveze Osilnice s Kočevjem. Xonečno je predlagal predsednik shoda prof. g. Malner zaupnico S. L. S., kar je bilo soglasno sprejeto. Želimo še kaj tako lepih shodov I Stari Kot. Prav gotovo ni bilo nobeno leto še tako čedno za naš Kot, kot jo letošnje. Komaj se je nekoliko polegel šum veselja o obisku presvitlega g. knezoškofa in birme v naši cerkvi, seveda tega dneva nismo pozabili in ga ne bomo, že je prišla nova slovesnost v naš kraj, ki nas je nanovo dvignila in poživila sicer tako zapuščeni vasici. Na sv. Roka dan je pri nas praznik in največji cerkveni shod, ki ga obiščejo Slovenci iz sosednjih krajev, v obilnem številu pa še naši čabranski in prezidanski sosedje Hrvatje. In na. ta dan je pred cerkvijo priredila krasno uspeli shod Kmetska Zveza za kočevski okraj. Pod mogočno lipo smo napravili oder, po sveti maši se jc pa začelo zborovanje. Govoril je naš deželni poslanec g. Jaklič. Razložil nam je različne nove naredbe iz državnega in deželnega zbora, ki bodo pomenljive zlasti za kmečki stan. Z zanimanjem in živahnim odobravanjem so sledili mnogoštevilni poslušalci njegovim izvajanjem, Slovenci in Hrvatje. Slednji zlasti še, ko je g. poslanec poudarjal edinost med njimi In Slovenci, zlasti v sedanjih tuS-nib iazmerah na Hrvaškem. Tretjič nas jc obiskal gospod poslanec v naših brihih. Hva- ležni smo mu! Nato je govoril naš stari znanec kaplan g. škulj, imenovan »fajmošter iz Starega Kota«. Njegovo delo in trud za nas zasluži še lepšega priznanja. Pozna naše razmere, pozna naše stanje, naše krivice od teh in onih strani, zato je njegov krepki govor bil kot močan jek naših pritajenih tožb in bolesti. Kar že dolgo živi v srclli nas —"dragar-' skih Slovencev, — pa ne more 'ha dan, je govornik izražal v dovoljeni, dostojni a ostri obliki. Da bi prišel njegov opravičeni glas na naslovljeno glave! Trumoma smo oblegli oder, ko nas je pozval, da se i mi pridružimo že mogočni četi zedinjenih kmetov Kmetska Zveze. Bomo konečno s to četo prišli do kakih pravic, kakor nam je gosp. škulj tako lepo ocrtal namen in pomen Kmetske Zveze. Sotrpini Hrvatje so bili ganjeni nad to navdušenostjo, oni nas razumejo — oni pod Čuvajem, mi pa pod Nemcem. Lepo število nas je pristopilo h Kmetski Zvezi. Več Hrvatov celo so je oglasilo za pristop, ki se seveda niso mogli sprejeti. Vsak shod pri nas je rodil še sadu, želimo, da bi tudi ta, ki po udeležbi in navdušenju nadkriljuje dosedanje pri nas in morda še kje drugje. Dal Bog! Velike Lašče. V nedeljo, 19. t. m. je imela Kmetska Zveza za kočevski okraj svoj shod,' združen z mladeniškim taborom, ki ga je pri-redilo orlovsko okrožje, .Načelnik Kmetske Zveze, g. poslanec Jaklič je poročal' o delu nase stranke za kmeta v postavodajalnih zborih ter o pogubonosnili posledicah liberalnega nauka na verskem in gospodarskem polju. Živahni dobroklici in pozornost ,;nav?očih je spremi jevala njegov govor.' ' Tajnik' Kmetsko Zveze, g. Škulj, je pa med živahnim odobravanjem v krepkih potezah očrtal . potrebo skupne organizacije kmetskega slanu' ter stanovske zavesti. »Res veliko dobrih in potrebnih društev imamo, a zdi se mi, da eno najpotrebnejših za splošno korist kmeta je Kmetska Zveza,ic tako jeiinavzJod kmet označil svoj pojem o imenovani organizaciji. Tovariši; sledimo mislečemu možu in združujmo se! Shodu je prisostvovala velika množica domačinov in okoličanov. Da bi rodil svoj sad za mladino in za-kmetal-- Iz St. Jerneja. Na V&ntii'-feiift9ei$r se je pri nas vršila lepa slavnost. Oh 10. uri dopoldne so začeli prihajati od vseh strani Orli in člani Marijinih družb leskovške dekanije. Prišli so celo Orli iz daljnega'Tržišča in Marijina. družba iz Prečin^-ZbrSn so'ise pred lepo okrašeno dvorano. Tamkaj jih je v imenu občine pozdravil g. župan Rebselj. Nato so fantje v lepem sprevodu, .z. domačo orlovsko godbo na čeju, odkorakaltrv.csflcot* kjer jo imel pred sv. mašo prelep nagovor škocijan-ski g. župnik Karel Cukj. PoiifcJdnn .po lita-mjah so fantje- r dolgettf^pmWnT%nfi'orakali v bližnjo Staro vas, kjer. ?e je-port predsedstvom br. Bučarja iz Sv. Križa' vršil velik mladeniški shod. Prav navdušeno jo fantom govoril g. Terscglav iz LJubljano' in' jim stavil pred oči dnlekosežen, pomen.',Orlo.vske organizacije. Po shodu se jo vrSila. pod hribčkom v prijazni senci poleg potoka telovadba. Bilo je to nekaj novega za Št. Jernej. Med zvoki godbe so proizvajali Orli rajalni pohod, proste vaje in vaje na drogu.. Nazadnje pa je še nastopil šentjernejski naraščaj z novimi prostimi vajami in z lepo skupino. Bil je to prvi nastop naših Orlov, pa se je izvršil tako častno, da so obmolknili tudi nasprotniki. Po telovadbi so se fantje drug za. djiu^itn razšli, za domače pa se je vršija v gozdu za cerkvijo kratka veselica, in prelep dan' je minil. —' Nekaj moramo ob tej priliki še omeniti. Naši nasprotniki so so ta dan zadržali splošno dostojno, samo tista, ,p i?) za poskušnjo za lOdnevni ogled. PuškaenocevkaLankaster K 20-, dvocevka Lankaster K 30-, Hammerlesš-puška K 70'-, Flo-bert K 8 -; samokres 1< !> -, pištola od 2 K naprej. Ilustro-van cenik zastonj. F. DUŠEK, tovarna orožj , Opočno št. 2137, ob drž. želez , Ce ko. Leposlovni mesečnik »Dom In Mu stane za celo leto K 10'— Naroča se t Ljubljani. 10.000 m ostankov. Po zadnji katastrofi pri kateri je prišla moja tovarniška mlnna pod vodo, sem bil prisiljen cele kose razkosati na ' E, in orodaiatl po 50 °/„ pod ceno. To ]e razno blago £ Kan as oksfSrd beiatk nina zefir, flanelc, razn, BOdfotlski za obleke in nredpasnike, parhenti itd. Po vodi povzročen! komaj vidni madeži se da|C ,dSlr Razpošiljam: 1 zavitek 5 kg z dajo lah o 2125 18 K p povzetju. Pri naročilu 2 zavitkov poštnine prosto. Ant Marslk, mehanična tkalnica za pisano blag} [lesshubcl 1/ Neustadt a/ M. Ccško. Jldolf Hauptmann-a nasled. A. ZANKL SINOVI Ivomica barv, lakov in iirnežev priporoča: 214 oljnate, suhe, emajlne in fasadno barve, iirnož kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd. Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana. Cenik zastonj. ■km Lovske puške s vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, pripo-: roča : Prva borovska llfnmt!« družlia 1 on,8i' orožnotovar- pRIP M K Hi H z v Borov|iah niSka družba I U1UI 1lllllliy9 na KoroSkem Ceniki brezplačno in poštnine prosto. zložna, cena In varna 3C98/|" * Cunard Line Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Panonia 27./8. Ivernia 10./9. 1912. Iz Liverpola: Lusitanija, (najhitrejši največji in najlepši parnik sveta), 7./9. 28./9. 26./10. 1912, Mauretania 31.,8. 21./9. 12./10. 1912. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlase' , Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-Nevv-jork III. razred K 220-- za odraslo osebo vštevši davek in K120.- za otroka pod deset let vštevši davek. Tovarna štedilnikov H. Kcloseus, Wels, Zg. Avstrijsko, Po dobroti in kakovosti nepr kosljiv železni, emajllronl, po celanasll štedilniki kakor tudi iz mojolike za gospodinjstvo, l,otele, restavracije i d. NaCrli za kuhinje na paro, plinovo štedilnike, irslie peči za trajno kurjavo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se pošiljajo naravnost. Zahtevajte ,Izvirne Ko-loseus - šte-dilnike^nz -vrnite slabejše izdelke. 3973 Ceniki zastonj. Samo 6 dni! Samo 6 dni I Edino Dri ED. ŠMftRDIl, oolovalna Pisarna V Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 dobiš veljavne vozne liste (šifkarte) za francosko linijo frez HflVre V NeW-YflrK in iz Amerike nazaj v domovino. Škofja Loka. Dr.IvanHubad 2587 okrožni zdravnik v Škofji Ltoki ne ordinifa od 2. septembra do 20. septembra. 2503 Utlftf Xn no \ro kako velike vrednosti je I\UUI 3C llC VCj za vsakega, ki ima živino brzoparilni kotel za živinsko Krmo, temu pošlje »Slovenska Straža" v Ljubljani po-dučni popis takih kotlov popolnoma zastonj. ■ Edino slov. narodno podjetje ! ■ " Hotel Traksiiiger ™ _ V Celovcu, Velikovška cesta št. 5. — Po.lpisani voditeljici Hotela Tiabooinfer se vljudno priporočata vscin volecenjenim slovenskim 111 slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več čas« ostanojo v Oolovcu. V hotelu so dobo lepo snažno sobo po primerni ceni, nudi so izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina 1» slovenskih goric. Na razpolago jo tudi kcgljisco poleg senčnatega vrta, V hotelu Trabeeineor Oobito vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. V poletjem času priiakujo na kolodvoru gostov doma« ommbus. Slovenski romarji ln romarlce, ustavljajte se samo v idino slovonskt BOBtilnl „Hotel Trabesingor" v Oe- lovcu, kjer boste vedno dobro postrezenl. Za mnogobiojen obisk so toplo hotela Lojzika in Pepca. LEON. 2118 __ 2468 vino nim m 0K!b obrnite se na mojo zalogo last. pridelka izin® istrsHeaa vina V zalogi imam belo in črno. — Cene zmerne. — Zajamčeno pristno. Dolenji Logatec 14, (blizu pošle.) Najboljša češka tvrdka. 1 kg sivega, dobrega, skubljo-noga 2 K; boljšega 2 lv 40; prima polbolega 2 K 80; belega 1 K; belega pulia 5 K 10; l kg Izredno finega, »nežno-belega, akubljanega 6 K 40, 8 K ; t kg puha 6 K, 7 K; beleaa puha 10 K; iiojrine|Si prsni puh 12 K. - Pri S kg se polije Franko. Dovršene napolnjene postelje Iz zelo gostega ideCegn, modrega, belega ali rumeneaa 12 K, 14 K, 16 K; blazine K 8a 21 K r blszl»e „,„. iz motnega,.fi! »"EoS^ proti P^vzd U od K .2 vil?e franki Zamena dovoljena, za nepovoljno denar Cenik «»«lo»l I« fr«^0- 2261 S. BENISCH, V DeSenici Ste v. 71, CeSko. 't? CLIMAX motori na peirolej Najcenejši obrat. Komanditna družba Bacbrich a Co. tovarna za motorje DUNAJ XIX 6. llcilijenstSdterstras. 83,je. Najstarejša Specialna tovarna monarhije za dvotaktne motorje na surovo olje. Kocke za govejo juho dajo najboljše jamstvo za izovstno kakovost ker so v največji tovarni za mesne izolečke i na svetu Liebig-dfužbe napravljene. Velika korist obstoji za vsakega v tem, da ni treba kupiti takoj novega orodja iz kffkorSne koli kovine, bodisi lito ali kovano, ako se koj zlomi ali ubije. Vse ubite ali zlomljene dele iz železa, bakra, medi, aluminija itd., morem s posebno pripravo sSfzSet zvariti ali švasati. giSZ Matija Terlep, SŽTSSI- Potniki v Ameriko kateri želijo dobro, jioceni in zanesljivo potovati, naj se obrnejo na 2L' Simona Kmetetz-a v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26. Vsa pojasnila se dobe brezplačno. Zavod sv. Marte v Trstu, ulica S. Francesco Um 15,1. nadstr. sprejema brezposelna dekleta pod streho in posreduje služfte. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza »Marijin dom". 1 kg sivega skubljencga K 2-—, boljšega K 210, po! belega prima K 2'8(>, belegaK 4- , linega mehkega puha K ; prvovrstnega K 7 —, h — in 9 co. Sivega puha K r. . !•—, belega finega K 10 —, prsnega puha Ki-—, odpet kg naprej franko. 2420 DourSene napolnjene posteče iz gostega, trpežnega, rudečega modrega ali belerja i: iet (nanking) blaga 1 pernica iko cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnicama, vsaka ca. 80 cm dolga, cocm široka. zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in ter; e/nivi posteljnim perjem K Hi —, s polpuhom K 20-—, s puli perjem K 2» —. Posamezne pernice K lo -, 12-—, n . !<;• Posamezne vzglavnice K 3 50,4 -. Pernice i " no cm velike K 13 —, i.v ,t8'—, 20 —. Vzglavnice 90 w cm velike K 4 50, 5 — ,5 50 Spod. pernice iz najbolSega gradia za postelje 180X11« cm velike K 13* in I .v—, razpotja od 10 K naprej franko proti povzetju ali predplačilu Maks Berger Dcšenica št. a 235 Češki les, Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne Iiogati ilusir. ceniki vsega postelnega blaga zasloni Res lopa je cerkev, veža, kuhinja le tedaj, če ima ličen In trpežen tlak kakoršnega izdelujeta v mnogih vzorcih 1"12 ZAJEC & HORN v LJUBLJANI Izdelovanje stopnic, cevij. - Asbestni škrilj „ZENIT". Tednik »SLOVENEC" ttS stane na leto 7 K. Spominska beseda za vsako previdno gospodinjo je „: Ffanek : s kavinim mlinčkom I" Pazite eenjena gospodinja dobro na to, da ne bodete oškodovani vsled kake ponafedbe1 2322 Tovarna v Zagrebu. Gospodinje! Pozor! Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovno znamke BLMm££HEIf1H ,,UNIKUM L i nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši l.og > to. SaEHoBHaitnscIaeti" , dmiis HDi^i tuš ■ u u ni rastlinska margarina. .UIlIKtJm' SCifS& stej.še goveje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo ie-dilno vrednost in je resnično zdrav. ■ nnmf«. ni umeten, .UniKUm- nego najčl- stejši naravni izdelek. »uniKum« i" so"/n cenejši od navadnega pres- Cenjena gospoainja! Ne dajte se torej begali od drugih oglasov in rubite za nadomestilo presnega masla za J« resnično edino in pravo nadomestilo za jiresno maslo, ki daleč prekaša vse doslej livalisano. Izdelovanje BlčlIlllSGlieinčl jivcH-HHnii-stiHfl jc varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku. t la 9Unlkuiii' Dobiva sc povsod. — Poizkušnjc gratis in franko. Združene Ivornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. m a i i 1 1 a j \:i 1:1 J m n ta m S3 m m m u :i2 HVlo Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg 19 ■ o sprejema hranilne vloge vsak delavnik od £|3 / 01 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - " /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v -T in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice. Dr. Fr. Dolšak I. r., Prelat H. Kalan 1. r., Kanonik I. Sušnik 1. r., zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik. 1 r—n rrrrjrrrj rrrr> rTTVT^JT^.r^?. rrrLFrrjjr Ali hočete vsaj 10 vinarjev na leden žrtvovati za svojo, oziroma za pritiodnjo.sl svojih otroliPotem pišite „Slovenski Straži" v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Ilaasoja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur doposlje popolnoma zastonj. 21u<> Razširjajte Domoljuba Motorji na surovo olje lvEU&Ul 81* in z močnim pritiskom ■— od 10 do 20 H P. Obratni stroški 1— I'/j vinarja na uro za. konjsko silo. Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol: od 1—50 liP, kakor iudi lokomobli od 2—M H P. Obratni slroSki 5-6v;narjev na uro za konjsko silo. I. VVARCHALOVVSKI Dunaj, 111., Pnu usoasse 3. Hudapešlo, n VI., V6'ci-kiirut 37. Ugodni plačilni poqoji. Ceniki in obiski odjemalcev zastonj. VjgT IfcST Najboljša in najsigurnejša prilika ga štedenjel "gža Lastna glavnica K 70^.939-27 Udarni promet do 31. decembra 1911 čez 82 milijonov kron. LJUDS registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana, Miklošičeva cesta st. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela sprejema hranilne vloqe vsak delavnik od '8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po : brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih.vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Stanje vlog dne 31. deeembta 1911 čez 22 milijonov kron. OJILNICA ,Mh" za frančiškansko cerkvijo Za nalaganje po posti so poštno-hranilne položnice na razpolaganje., Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštva) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo. i ptU\i]t Tosln Šiška stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak državni in dežehu posl^ec,^^^ jo ; p ^^ Kob,( deželni poslanec, posestnik in trgovec, Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. VkIu ma^ Rvon »-. Ti Wot.nl K" a\ i c.rlionn v In deželni pos.aner predsedi^ Josip MSKa, ^^inlk ta h.. . Anton Belec posestnik, podjetnik in trgovec v st.viau nad Ljubljano. Dr.Josip uerm Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v Ljubljani. Breg p. B ICarol Kaustlicqo, veleposestnik v ^ tovarnar! Karol Pollak, tovarnar m posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestni? m blagajnik »Ljudske župnik na Rudniku. Dole I omnnalna posojila občlnant, bajnim in šol^m <^«rom r zdravstven,m A 1 A, 0/Q ™™>h zastopom v f ' M0 Hipotekama posojila v lastavnili lislili po 4 Va % Eskomptuje menlcc denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pupllarno-varne komunalne zadolžnlce In zastavne liste. Uradne ure za stranke vsak delavnik od pol 9. ufe dopoldne do 1. ure popoldne. M trgovina je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljcne obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene •in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja. Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke pri Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 5. © © Ustanovno leto 1869. © © © Kesal H. Suffner rlncoHni So vcflk. Ici ■■■ ^^m M ■ S SB ■■■ Si 1038. I4kar zlato KI3— St (038. Novo zlato K 6.40 Št 1064. Z lato na srebro K 2.70 se je dosedaj Se vsak, ki je kupil uro, zlatnino in srebrnino, predno je videl velezaniniivi in bogato ilustrovani cenik I 1 Šr 1046. 14 karat zlato K 9.- Šr, 1046, Novo zlato K 4.70 Šr. 1068. Zlato na srebro K 2.50 Si. 748. h 15.50 v Ljubljani, Mestni trn št. 25 ker se je moral prepričati, da se dobi tam res dobro trpežno in okusno blago po nizki ceni. Zahtevajte toraj predno se odločite za kak nakup cenik, kise Vam dopoSlje takoj, poštnine prosto. Ljubljana mestni trg it. 25 Največja eksporlna tvrdks ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protoHoEirana tovarna ur v Švici, Tovarniška znamka J KO" IV Kdor še ne ve, naj si zapomni, da je sedaj gvantna trgovina V v hiši Pred Škofijo št. 3 2raven Škofije ali nasproti gosiilos „pri Sokolu". V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zaloga blaga. Vpelje se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo iz-gotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrhne jopice iz sukna in pliša. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oblek po tem ravnati. St 1109. H-kar. zlato e ©pal-kam. K 9.70 Zasloni dobi vsakdo H. Suttnerjev velezaniniivi in bogato ilustrovani cenik za ure, zlatnino in srebrnino, kdor žrtvuje 5 vinarjev za dopisnico na tvrdko H. Suttner v Ljubljani, Mestni trg št. 25. Predno se odločite za na- Št. 1149. Srebrna broška kup ur, zlatnine in srebr- K 1.50 nine zahtevajte cenik. Zlato na srebro K 3.- Št. 873. Nikelnasta verižica z obeskom K 2.20 „ 854. Srebrna verižica s srcem trivrstna „ 5.70 854. 854. 853. 853. 861. 860. Ki' * * t! „ 4 vrstna „ 7.50 p 5 „ 9. „ s šestimi srci 6 vrstna K 12.20 „ 8 „ „15.80 B H> „ „ 26,-» i? * 42.— Izdaja konzorcij ..Domoljuba". Tiskala Katoliška tiskarna. Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.