Leto LXXV% st. 53 Speditione tu abbonamento postale Poštnina plačana v cotovini. rjuhljana, petek tz. Cena so cent« UKlhjJMiJvo UN uhKAVA: UVBUAMA. PUOONUKVA ULICA * — CZKl^JUCNu AA8 i\JP8TVU s* jpia*e IS Kraljevine Uattje ib CTNIONF PI'BBIjriTA ITAIJANA a A- Wll,ANO s1-s2. si-J pn poet do n-ic ai-ia m ai-aa — CONCESSIONARLA ESCLUSIVA per la pubbliclta cfl provenienza Italiana ed CTNIONE PUBBUCITA IT A U AN A S. A„ Mil. A NO Od začetka vojne so potopila italijanska letala milijon ton sovražnih ladij Pcn^sna bilanca Kr. letalstva v sedanji vojni — Nova zmaga torpednih ietal v alžirskih vedah — Na tuniškem bojišču izvidniško delovanje Glavni stan italijanskih Oborozenh sil Je Objavil 11. marca naslednje 1020 vojno p roćilo: Na tun'sk^m bojišču delovarje LCVtd* niskih oddelkov V letalskih spopadih so n^m>k lovci srst .-r*IH:. 12 letal Sovražna letala «*o bombardirala naselja Gaf«*a n povzročila StevMnc smrtne žrtve med civilnim prel rvalhtvom« ^kupina torpeđntn letal 105. oddelka pet poveljstvom kap.tan;» Manclaija l rbana z. ( €^ina (Forl ) j*' napadla sovražni knuvoi med Bougiem in Alžir j« m Nek: lo.UOu ton. -kj parnik je bil potopljen, trgovski purntk pra\ tolike tcni'ip in en ros lec pa sta bi-I:' hod po^kodročiu udeistvovanja Kr. mornarice in Kr letalstva, ki sta obe oprem'ieni z ljudmi in stroji prvega reda Ni po ostalo >r: tekmovanju, temveč se je spopoln lo tesno sodelovanje med obema vrstama oro-" a. katerega posledice so bile naše največje zmage nn morju. To sodelovanje se n: omejilo na strateško ali taktično pod-ročje, šlo je še bolj v globino n v podrobnosti. Mornarji vsak dan letajo z letali, ki jih pilotirajo letalci v svrho popolne dopolnitve vseh izkustev in dosega ; boljši h uspehov. Letalci so vsak dan na ladjah Kr mornarice zaradi istega smotra. Rezultati so bil- taki. da je bila mogečb \-?:lno obsežnejša intervTenc:ja letal v operacijah proti pomorskemu premetu v Sredozemskem morju. Uporaba skupin bombnikov in torpednih letal prot. ladjam je bila vedno večja. Pri poizkusil sovražnika /a prehode skozi Siclski kanal je Kr letalstvo, ki operira skupno z ostalimi silami, dokazalo svojo veliko nap&dalr.o ^po-s^bnost in zadalo Anglosasom najhujšo škodo. Borba letalstva prot; prometu na morju se je razvijala z naraščajočim ritmom, tvorec sestavni del našega ofenzivnega napora Za vzdrževanje tega napora je bilo treba prenest: težke žrtve, tako glede izgub osebja in materiala, kakor tudi e*ede vzdrževnnja kolčine in kak«, astl za toke operacije na morju potrebnih oddelkov. Tako. je b:lo mogoče po*op t milijon sovražnega trgovinskega brodovja. Ta znatni ob^eg ootopirev ie doseglo letalstvo, ki oper;ra v Sredozemskem morju, to ie na moriu. kjer ima vsaka izgubljena sovražna tona posredno ali neposredno vpliv n posledice na operanie na konnem Ko pride ladja v S^edoz^m-ko mor^e, ne predstavlja več abrtraktnesa voinep3 potenciala. temveč zavzame določeno mssto v sn'o^em okviru ofenzivne in defenz'vne možno^ soATra;n'ka. v kolfkor je njen tovor pa na^ bo to fcor'vo als rna-zHo ali ^t-e'i^o :n ž ve* oll moštvo «nme-n'en za Iznol^ftev n-?7«'"e H '«nHlcH rKo- 5:t«»r»e pp\t" —nq cr'«f?e T1? r*: + k9 glon?škemu ncotnetii v P«'ed' '/"m^l^ern m*>r-ju, se morajo ocenjevati z dveh stallSC, s I splošnega stališča vojnega gospodarstva in s posebnega stališča glede na operativni odsek ki ne dobi enega dela potrebmh sredstev En milijon potopljenih ton je bil dosežen po za?lugi skladne uporaoe r-izn h vrst letalstva Vsaka izmed teh 1e opravila svoje naloge z visokim duhom odrekanja in je plačala svoi delež žrtev za uspehe Tako je bilo Kr letalstvo lahko mogočno borbeno sredstvo v vsen bHkan na koonena in na morju. Un čujoč ladie. je odločalo Jn od'oča o poteku vnjnih dogodkov ures-n:čujoč s potop:tvrmi pojmovanje enotnosti volne, ki je temelj slehernega uspeha Kako ie bil uničen ti* sovražni konvoj Onoracijsko področje, 11. mTca. s "05. skupina torpednih letal, ki oper"na v za-pe.dnem Sredozemlju, je imela č^st 9 noto-p;tvi:o velikega tovornega namiki zvršati z-^ube sovražn o g-a trgovinskoga brodovja, ki ga je kraljevo lctclstvo v sedanj *'ojm pot od lo, en milijon ten. Akci'o je izv*i-?a skupina pod poveljstvo! kapitana pilota Urbano M~r c:nlja. Letala so v več patrn-rdletela kmalu po š^stl ui1 z tetaUSea in so odš^a na ofenzivno izvdnštvo ob bali francoske Severe Afrike nad p'droćiem mci rtom Brur-rom in Alžirom, da bi iz-aleoTa sovražni konv j. ki ie bil najavljen. Konvoj, šesto ječ \z dveh p^-nvkov po 15 t*sce* ton in krtrrega s^ spemllall kar štirje rušj'ci (med nj:mi 1 velike tenaž?) in re-kai lovskh ietal. je bil opažen 15 milj severno od D'eieHija. k- je plul prot' vzfeo^u. Plen re je zdel n?š'm nedvomne vrednosti, z^r -'i terra. ker ga je nasnre-tnik 8a"č*til z noT.vo.rlno vc-Pkim številom b"jn.:h edinic ;n letal. D? b; pkcija gotovo uppe'n.. so niša letal? uporabljajoč takf?ko. k; se je nska-ET'le že ga zadela dva torpeda, se je naglo potrpi drugi, ki je bil tucM zadrt pa fe bil žrtev plamenov. TTT^VfTn '7 ptit^ naS9i letPl so zadela tudi erega izmed spremljevalnih mš Icev, in 8i-cpt ms«?-" z nr?i|vrč^jn tonež-. Ruši7er se ie močno nagnil tako da je z vertetnostjo smo t roti, cla se je n?k"adn^ potopil. Lret^la rc se nepoškodovana vr-Ha na izh diščna 7etf!?l;?č*3. čeprav so jih sovražna ' ^tal zasledova'a in so nan^e strelial' z ladij. Napad, k; je bi Izvede npri- belem dnevu ob največji vidljivosti, ie pr čh sile n drznosti ,-?š;h hrab: "h posadk ki so nair.nd izvedle z običajno> drzno vnemo. Ge::3ral Rossi podna-čelnik Glavnega stana Kim, 10. marca. S Kraljevo naredbo, ki izide te dni. je bil general Armadnega zbora Franc Rossi. dosedanji podnačelnik inten-dantskega odseka pri Glavnem stanu Kr. Vojske imenovan za podriačelnika generalnega štaba. * General Rossi se je rodil 6. lecembra L 1885. v Ceseni. L. 1906. je postal topniški podporočnik in se je prve svetovne vojne udeležil kot kapetan in m3jor, služeč v 20. topniškem polku, kasneje pa pri povelj-ništvu 17 pehotne divizije. Na bojišču je bil odlikovan s srebrno svetinjo za vojaške zasluge. Od L 1921. do 1925. je v činu majorja služboval pri Glavnem stanu, v 26. topniškem polku in v vojnem ministrstvu. L. 1926. je napredoval v čin podpolkovnika Glavnega stana in je bil imenovan za pravega pobočnika Nj. Vel. Kralja. Na tem mestu je služboval Štiri leta. Novembra meseca L 1930. je bil postavljen na Celo delegacije za vojažke transporte v Rimu. K^e-neje je bil povelinrk 9. polka polisk^ga topništva m 4. polka težkega poljskega tep-ništv2. L. 1935. je prevzel mesto nač-lniko G1?, vnega s"ana A rma dne ga zbora v Turlnu Brieadni general je postal Julij3 meseca 1. 1937 in *e poveljeval tepn^tvti armadnega zbora v Milanu. Nato je bil fntenlant L ar. mi je in načelnik oddelka pri Glavnem stanu vojske ter je to mesto obdržal vse do imenovanja za divizijskega generala v juliju i 1940. Dne 24. marca i. 1941 je bil imenovan za podnaeclnika Glavnega slana 20 januarja 1 1942 na ?a podnačelnika in ten-lance Glavnega stana vse vojske. Aprila meseca L 1942 je zaradi zaslug v vojni bil pomaknjen v čin divizijskega generala. 19. oktobra istega leta pa je dosegel imenovanje za generala Armadnega zbora \ II Piccolo). Slavni delež italijanskih čet v Rusiji M<*drtd. 11 mrtrea. s. Objavljajoč seznam zgub italijanske armade x Rusiji pcvelčuje list »Arrlba« hrabrost talijansketja vojaka L st omcnia, da so bile italijanske divizije prve. ki so napredovale v vsem velikem :ndusrr jskem nodročju Donca do velikega loka Dona kjer so vzdržale neprestane napade rdečih n omogočile s svo im neomajnim odporom napredovanje Nemcev proti Stalin^rsdu Ko so boljše-vik-i pričeli z z:msko ofenz:\o so se ita! janske s le borile dol^e mesece v strašni bitki ob strahovitih vremensk h ckoli-čioah in pod orkanom so-vraznega ogna ter so zadnje zapustile jarke in si utrle pot z orožjem skozi sovražn:ka, ki je napadal z vseh strani. List povel čuje zlasti junaštvo planincev »JuTie* in zatrjuje, da bo klavni ita'ijanaki nrspevek krvi v Rusiji za vedno posvečal dejan "a v najslavnejši zgodo-v"ni človeštva in orn ke. Ta prispevek je dokaz r.eomijne volie fašizma do borbe proti komu* nizmu do nie^ovecn uničenja, pa tudi jimstvo za gotovo zmago Evrope nad boljševiško ne* ».urnostjo. _ Nivi člani Velikega Sisističncga sveta Rim, 11. marca s. Uradni list objavlja kraljevi dekiet, s katerim je fašistom prof. Albertu De Marsicu, min stru za pravosodje, prof. Carlu Albertu Bigginiju, ministru za narodno vzgojo, odvetniku Car^u T.engu. m nistru za korporac je in Gaetanu Pciverehiju, m'nistru za ljudsko kulturo priznano svojstvo članov Velikega sveta Fašizma zaradi njih funkc je In za ves čas trajanja te funkcije. Prav tako je baronu prof. G'acomu Acerbu priznano svojstvo člana Velikega sveta Fašizma zaradi njegove funkcije nvn'stra za finance in za ves čas njenega trajanja. Iz ministrstva za devize in valute R?m, 11. marca s. Minister za devize in valute je imenoval za šefa kabineta dr. Virgina Bertucciolija. generalnega inšpektorja ministrstva za korporacije, za tajnika pa poveljnika Enza Banfatija, kapitana fregate Kr. mornarice. Švicarski Magyar Orszag« p Se, At an-glo-ameriško letalstvo napada umetniške in kulturne 'talianske spomenike, ki so premoženje vsega omikanega sveta, medtem ko italijansk: letrlstvo zadeva za vojno sposobnost sovražnika ž vljensko važne cilje. Barbarska uničevanja ameriških m angleških pilotov imajo pa vendarle u.pch. ko krepijo med 'talijanskim narodom trdno volje, nadaljevati vojno do zmage. Počastitev padlega podregenta Hsrthyja Budimpešta. 11 marca 6 Regent Hortbv se je udeležil zborovanja vseuč li?nikov. ki so v mestnem fi'edal šču priredili spominsko svečanost za Stjfana Horthvja, podregenU Madžarske ki je padel na vzhodni fronti pri izvrševanju dolžnosti kot lovski p Jot Plen nemških podmornic narastel na 207.000 ton Potopile so nadaljnjih 13 ladij s tonami iz snvraž« nega konvoja na severnem Atlantiku Ia Hitlerjevega glavnega stana, 11 marca. Vrhovno poveljništvo nemške voj ke je objavilo danes naslednje izredn,- porvč lo: Nase podmornic** napadajo dalje, te več dni so držale stjk s konvojem, ki Je *>il na poti ix Sev€T.:e Amenk^ prot: Angliji. In sedaj so se krdcia oodmornie spust la vanj tu potopila po tivahmh p novnih napadih iS UkI.j, hJ »o bile do vrha n&loZene z voj- nim materijalom, s skupno 73.000 hr re-jr. tonami. Tr*jv nadaljnji pum ki ><> h|l| torpedirani. Tako je moglo podm miSkn orodje v 24 nrah javiti potopitev 36 l:nl j s skii;»n^ 307.000 br rc-^. toanami. Meti t.eml ladjami Je bilo ta*li 8 parn kov municijo, ki pr-i torpediranju zleteli v zra'i. Nemški prodor tlo Ha£f:©va Uničevanje umikaj zš'ti se sovražnih oddelkov — V desetili dneh uničenih 773 sovjetskih tankov Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je . bjavlo dan?s naslednje poročilo: Na vzhodni tronti kubanskega mostila Je bojna dela ve osi zopot ožjvela. V vee valovili i>odvzcti sovražn kovi napadi so bili odbiti v težkih bojih s hudimi izgubaiuj zanj. Na pođr čju pri Harkovu so vrgle naše napadalne divizije sovražn ka nazaj proti mestu. Boji se razvijajo ob severnem *n zapadnem robu mesio. Z obkoljevalnirni napadi sta bila uničena dva sovjetska polka. Oddelki bojnih letal so razbUi umikajoče se sovražnik ve sile. V odseku pri Orlu je sovražnik podvzc* ponovno moćne napade. Nemške cc4e so priborile veLk obrambni uspeh. Vsi sovjetski rapadi so b 11 odhiti z najhujšimi krvavimi izgubami za s vražnlka. 26 sovražnikovih tankov je obtičalo razbitih pred na. šimi postojankami. Premikanja na* h čet v srednjem odseku fronte potekajo po načrtu l»r./. motri'! s strani sovraži ika. Južno od Holma Je napade! sovra?n'k naše postojanke z n.u.ninii j.e,.o um n okl p-ninii silami po močnem zap.ii.ni 0J topništva. Napad se je 7.ru.-.li v obraml i ognju, ue ion iii v nudi borbi nioza ptuti možu. Na bojišču pri Stari K.i>l je napadal na sila sovražnika izčrpana, V času od l. do 10. marca i. 19iS, so m vzhodni iioati oddelki voj.ke ia SS o 16111, zaplenili ali onesposobili za Inubo "7.1 >o\ jetskih oklopnih voz. Včeraj je unit'ilo nt mško letalstva ob Lastmh izgubah 61 sovražnih h tal. Samo maloštevilna sovražna tel u In so po. dnevi in ponoči preletela m-n-sivo osemlji Nekaj na zapadno Nemčijo odvrženih bomb je povzročilo neznatno škodo na po slopij. Štiri sovražna letala so bila sestre-Ijena. Temeljito izjalovljeni sovjetski načrti Bolj še v ki s j računali, da bodo zavzel Ukrajino in potisnili nemške čete prek3 Dnjepra Berlin, 11. marca. s. V tukajšnjih voja-5k h kregih .menjao cilje, ki jih je sovražnik hotel doseči z veliko zionako efenz vo, in poud-rjawo, da je dosegel prav malo. Boljševik! so nameravali zopet zavzeti Ukrajino in pregnati nemške čete preko Dnjepra. Prep:icsn: s: b li, da sd bedo priborili popolno oblast ra Črnem m:rju z zo. petnim zavzetjem Krima. To izhaja očitno iz pozornega proučevanja napadalnih smeri sovjetskih čet v meiecu februarju, kakor tudi iz trd tcv sovražnka samega. Ena izmed največj-h zm t, na katero so Sovjeti računali glede ra bodoči razvoj operacij, cbstoJ3 v tem, da so metodo tako imenovane elastične obrambe tolmačili kot znak popolnega izčrpanja nemških cboroženh si. To je sovjetsko vrhovno poveljstvo v pre-piičanju, da bodo nemške sile zapustile črto Donca ped velikim pritiskom sovraž-i-ka usmerilo več arm^d proti Dnjeprope-trovsku in na Z"»porožje. Prot ofenz:va nemških čet pa je omogočila uničenje teh armad in pričetek nove faze operacij. Od tedaj se je iniciativa tudi v tem odseku zopet vrnila v nemške r ke in nemške čete so zopet začele korakat pr.ti vzhodu. Sred.šče borbe, pravijo v tukajšnjih vojaških krogih, je zdaj južno od Harkova, kjer fkuša sovražnik zaman reagirati na udarce., k; mu jih zadajajo nemške čete. In na pedročju Orla, kjer skušnja boljševik', uporablajj č rezerve z vseh koncev — med njimi so tud čete, ki so oblegale Stalin-grad — prebiti remško postrojitev. Turski Ust o sovjetskem neuspehu Carigrad, 11. marca s. Opisujoč položaj na vzhodni fronti ugotavlja »Džumhur et«, da so se mno&i vojaški kritiki zmotili, ko So smatrali rusko ofenzivo za dokončno. Ob pr mernern trenutku so nemške čete prešle v protinapad, potom ko so uničile celotno rusko armado ter obv'odujejo sedaj položaj na južni fronti. Tud: v ostalih otb-ek'h fronte se do mnenju turškega lista ni bati za nemške sle. ki so ustvaiiie nove ugodne odporne črte. Aktivuest nemškega letalstva Berlin. 11. mjrea. s. Po obvestilih iz voj.i?ke-ga v ra un'čujejo nemški bombn ki sovjetske oddelke, ki sc umikajo na področju Harkova. Bombniki so hudo poškodovali ali uničili 25 tankov in nad 500 raznih voz I. Nemške let-.1-ske sile so nada'jcvale svoje napade na želez-nce in postaje v sovražnem zaledju ter uničile 8 lokomotiv in 1 s strelivom natovorjen vlak. Po dosedanjih ves eh so Rusi 'zgub li 10 marca 61 letal. 56 letal je bilo sestreljenih v letalskih dvobojih medtem ko nemški lovci niso imeli izgub. Prot letalsko topništvo je sestrelilo 3 le-at!a, 2 letali pa sta bili uničeni na tleh. Berlin, 11. marca s. Glede včerajšnjega delovanja nemškega letalstva se doznava Iz pooblaščenega vira. da je v glavnem napadalo sovražne baterije na področju severno od Hol* ma in severovzhodno od Stare Ruse. Bombe z nenvlc h leta! so uničile več topov velikega ka* libra in več topovsk:h polriža«ev Na področja iuinovzhoclno od llmenskega jezeta s« nenvk? bombn ki napadli železn'ce Nenvki leta'ci so v tej akciji uč nkov:to zadeli z rui In mi bombami sklad 'če nekega večjega kolodvora Po hudih cksp'oziiah :n ob§im h pnžanh na kolo-Ivoru ki se ga je n-tSDro*nik nb ino p sl»i?eval ;e soditi da fe bil koiodvrr popolncrra ooru-*cn. Važne akcije so izvedla nemška ietala rudi v odseku od Rieva do Vrelikih luk kakor j tudi v odseku Baltiškega morja. f Finsko vojna poročilo Helsinki, 11. marca. s. Krnsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 ur^h je bilo na kopnih frontah slabotno udejsivovanje patrulj. V srednjem odseku so številne partizanske sovjetske čete, ki so prodrle čez puAčavak* predele, napadle neko vas za finskimi čitami in zažgale nekaj poslopij, pie.en je prišlo finsko ojačenje. Finfke će;e so partizane pregnale in jih zasledov-le, S se namreč zadovoljili z butaro drv, temveč so si jih nekateri nasekali kai več kubičnih metrov. Tako so pn nekem Draveljčanu našli osem kubičn h metrov nakraden h drv Večina jih je navozila domov dva do štiri kubične metre. Računajo, da so eamo v enem gozdu nasekali za okol' 90 kubičn:h metrov drv Včasih je bilo kar po 15 ljudi naenkrat v enem gozdu. Ko so jih prijeli in se je začela preiskava, so se naivno izgovarjali, češ »miš! li smo, da jc gozd Škofov in da se v njem lahko seka. ker je cerkven«. Gozd je bil sicer res Škofov vendar nima ta ?kof nič skupnega 6 cerkveno lastnino. Tako se po domače pravi posestniku Robidi iz St. Vida na Ljubljano Kakor smo /e v prejšnjem poročilu povedali je bila večina izsekovalcev deležna amnestije in bodo morali samo povrniti škodo, ki jo bo ugotovil na tožbo prizadetega posestnika civilni sodnik. Edini, ki ni bil deležen amnestije, ker jc bil že več kakcT trikrat kaznovan, je bil Ferdi* nand J. Obtoženec se je v preiskavi zagovarjal, da ni sekal drv v gozdu omenjenega posestn ka, temveč v nekem drugem gozdu pod Toškim čelom. Izdal se jc pa detektivu k: je vedi začetno preiskavo. Tedaj je vpnčo nekega moškega priznal, da je tudi op sekal v Škofovem go-zdu. Tako jc izpovedal v četrtek kot priča zaslišani detektv. Kljub temu je obtože« nec tudi na tej razpravi še naprej tajit knvdo. Ni pa bilo niti enega dokaza ki bi bil ustvaril | vsaj dvom o njegovi krivdi. Zato ga je sodnik 1 obsodil na 1 mesec strogega zapora in 1 leto j izgube častn:h pravic Zasebni udeleženki, zastopnici oškodovanega posestnika mora povrniti 500 lir. Zaupan? mu denar je zapfl Rus Aleksander A. ni bil dosiei še nikoli kaznovan. Doma je iz voroneske gubernije, sedaj pa je pr strjen v Ljubljano. Preživljal se jc pošteno z delom svojih rok Sred' februarja so ga aretirali, ker je bil prijavljen policiji zaradi utaje 720 iir Dve stranki sta mu denar zaupali, ker se je bi obvezal, da jim bo dobavil kurivo. Z dobavo prf ni bilo nič Oško-dovanki sta imeli še nadaljnje stroške ker sta morali plačati vozniku, ki sta ga najeli za prevoz, 140 lir Obtoženec je denar na debelo zapravi! v gc*» stilni Pr če so vedele povedati da je celo otroke silil piti kuhano vino in jih je up janil Na zatežni klopi se jc obtoženec teh očitkov branil in izjavljal, da mu je žal, ker je denar utajil. Sodnik ga je obsodil na 5 mesecev strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic, pogojno za dobo 3 let. Iz Hrvatske — Nemška »Ljudska pomoč« na Hrvatskem. Lani 6. januarja se je Hitler obrnil s pozivom na vodjo nemške narodne skupine na Hrvatskem Branimirja* Altgaverja, naj priskoči na pomoč novoustanovljeni organizaciji nemške »Ljudske pomočil na Hrvatskem. Zbirke za to socialno ustanovo so vrgle lani nad 8 milijonov kun, zbirke za zimsko pomoč nad 4,000.000, zbirka Nemcev 9. novembra pa nad 16 milijonov kun. Poleg rednih družinskih podpor siromašnim Nemcem se uporabljajo ta denarna sredstva tudi v splošne socialne namene. Mcl drugim je bilo organiziranih 40 stalnih otroških vrtcev, v katerih je nad 2.500 otrok, čez poletje je bilo otvorjenih še 60 počitniških vrtcev za okrog 3.300 otrok. Otvorjena sta bila dva mladinska počitniška domova. Siromašni Nemci so dobivali živila, cbleko, perilo in obutev. — Eh brodelna f il**tclistična razstava Hrvatska filatelistič-a zveza prredi cd 21. do 25. t. m. v spomin a 70 letnico proglasitve Zagreba za svobodno in kraljevsko me^to dobrodelno f latelistično razstavo. V proslave* tega zgodovinskega dogodKa je prometno ministrstvo dovolilo izdati spominsko znamko v* vrednost' 3.50 kune. Na zraniki je slika zagreb'kega grba, nad njo pa zložena bula s pečatom kralja Bele III. Teh znamk bo natiskanih 1S0.000. Znamke pridejo v promet na član otvrrLtve razstave, ki bo prirejena ped naslovom ^Zagreb Strokovnjak! Bilo je okrog polnoči. V prijetnem lokalu nekega primorskega mesta. Pri mizici, kjer so sedeli trije mladeniči, se je razvil živahen pomenek. Kaj mislite, o čem- O čem bi se pa mogli pogovarjati moški, ki so na počitnicah in sede o polnoči pri čaši ruj nega vinca? Pogovarjali so se seveda o ženskah . . . — Jaz sem se seznanil z njo prejšnji teden na kopanju. — je pripovedoval prvi. — Predstavili so mi jo in razmeroma v kratkem sva b:la že dobra prijatelja. Med nama je kmalu nastalo intimno razmerje. Človek se redko seznani s tako temperamentno žensko Govorim kot strokovnjak, ki je študiral ljubezen in ki mu ni ženska nobena uganka več Zato je pač razumljivo, da pomeni ta temperamentna ženska — po torkih, ki se še prepogosto samo zde strastne — posebno, zelo dragoceno poglavje mojih spominov... Tovariša sta ga napeto poslušala Ko je končal, se je oglasil drugi, rekoč: — Temperament cenim sicer zelo visoko, toda zame je nežnost najizraziteiša dobra lastnost ženske in karakteristika ženskosti. Ni dolgo tega. ko ie posegla v moje živlienje že^ka. k i ie družba v sebi vse od^ke teza tioa. Njena skromnost, odkritosrčnost in isk-rePo«=t v občevanju z menoi. vse to je nompn^o zame pravo odkrHie. preporod neki višji plemeniti občutek sreče... Govnom to kot človek ki ima pravico rnv^iti. da pozna žerrike in ki mu dale ve?ika fzkn*=e+»ost na tem poliu pravico izreči o takih rečeh svojo sodbo.. • Nekaj časa je bilo vse tiho Čaše so se znova napolnile, potem je pa spregovoril tretji: — Ženska, ki sem jo spoznal jaz oni dan, je čisto drugačna Lepota in očarljivost sta združeni pri nji z izrednim intelektom. Kot strokovnjak sem postavil za to žensko naslednjo diagnozo: sodobna ženska. Ženska, ki ne vidi v moškem nič drugega razen dobrega tovariša, s katerim lahko o vsem govori. Pred to žensko ni ti eha skrivat: nobene misli, pa naj bo še tako drzna. Taka ženska mnogo ve. pa naj gre za ljubezen, literaturo ali šport To je tip ženske, ki mora biti sodobnemu moškemu najbolj všeč. Toda —-- Kar je obmolknil in čez nekaj časa zacepetal: — Ah, evo je! Njegova tovariša sta se skrivaj ozrla tja. kamor je bil pogledal Opazila sta lepo elegantno oblečeno žensko v spremstvu že priletnega gospoda. Prav kar sta bila vstopila v lokal. — Nemogoče! Glas se mu je tresel. Na obrazu se mu je poznalo presenečenje in razburjenje — Neverjetno! — je zamrmral drugi ves iz sebe. — Kaj jo morda poznata? — ju ie vprašal tretji začudeno. — Seveda, to ie namreč mola temne ramen a prijate!ilea. — je odgovoril prvi — In moja nežna . ie orioomnil dru^i Tretl* pa sr^rh ni več ^nri ust. V dnSkn 1e izpraznil čašo, natočil drugo in jo rud1* izrrl do dna. Potem so se r>a v*i trje zar*vs^e*">o zagledali v svoje čaše. Oni — strokovnjaki. na znamkah«. Na razstavi đooi vsak poet ni k. največ štiri priložnostne znamke. Tako bod. lahko dob li spominske znamke .■s: i':lu:eiwti. Osnutek za spominsko znamko je izdelal akademski slikar Oto Anto- aini. — Nova biia v Zagrebu. Ob bolnici za lalezljive bolezni grade s podporo državnih jblasti trinadstropno stanovanjsko hišo, vi bodo znašali stroški za njo 4 milijone .cun, V nji bo soba, za dežurne zdravnike, i sobe za boini&ke strežnice in dvosobna rano vanj a za samske zdravnike. — Strogo kaznovan mlinar. Banj a luške >blasti 90 kaznovale lastnica parnega mli- aa v Adolftalu Ljubo Dujmoviča s 500 000 kun globe, s 6 meseci zapora in enim le-:om ustavitve obrata, ker je prekršil na-edbo o mletju pšenice. — Pospeševanje pridelovanja sončnic Da bi se čim več kmetovalcev lotilo pridelovanja sončnic, je bilo sklenjeno, da dobi vsak pridelovalec posebno državno lagrado in sicer 7 kun za vsak kg semena. Lanski pridelek so prodajali pridelovale: po 8 kun. tako da bodo dobivali letos za sončnično seme po 15 kun kg. Poleg tega je pa ministrstvo narodnega gospodarstva dovolilo, da dobi vsak pridelovalec po poldrug kg sladkorja za vsakih 100 kg tovarnam izročenega sončničnega semena Obenem bo pa lahko kupil vsak pridelovalec po maksimiranih cenah 2 kg rafinira nega olja in 10 kg droži za živinsko krmo. Dopolavoro v Ljubljani Uradno poročilo vodstva Pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani o delovanju ustanove od i do 7 marca pravi: Dne I. marca so bili številni vojak: po-ttrepčani v okrepčevalnici ustanove na glavni železniški postaji, v kantini na.Taboru pa obdarovan: z živili. Dne 2. marca je vodstvo ustanove izročilo poveljništvu IV bataljona Crnih srajc •>Montagna« rad.jski sprejemnik znamke »Magnadine S. V. 67«. številni vojaki pa so bili pokrepčani in obdarovani. Dne 3. marca je bila v Kočevju filmska predstava za pripadnike Oborožene sile, v Ljubljani pa so bili vojaki pokrepčani in obdarovani. Dne 4. marca je bila v Kočevju druga filmska predstava za pripadnike Oborožene sile, vojaki v Ljubljani pa so bili pokrepčani in obdarovani Dne 5. marca je bila v Kočevju tretja filmska predstava za pripadnike Oborožene sile, v Ljubljani pa je bila nadaljnja skupina vojakov pokrepčana in obdarovana. Dne 6. marca je bila na sedežu v Ljubljani filmska predstava za pripadnike Oborožene sile, vojaki pa so bili pokrepčani in obdarovani. Dne 7. marca sta bili na sedežu ustanove v Ljubljani dve filmskj predstavi, ena za slovenske donolavoriste in ena za pripadnike Oborožene sile. Filmska predstava za vojaštvo je bi'a tudi v Kočevju. V Ljubljani je bilo znatno število vojakov po-krepčanih in obdnrovanih. Razdeljevanje petroleja Stranke, ko so preide nakaznice za petrole? za razsvetljavo pn mestnem preakrbovainem uradu, naj prevzameio nakazano količino petro* !eja do ponedel ka 15 t. m. ker bodo s tem i dnem vse nakaznice izgubile svojo veliavo Trgovci k- so na te nakaznice razdeljevali Detrolej za razsvetljavo murak do 18. t. m nredložiti mestnemu preskrbovalnemu uradu obračun m navesti po stanju z dne i 5 t m keličmo zaloge petroleja za razcveti lavo. k) ostane do nadaljnjega pod zapore Nadaljnje razdeljevanje petroleja Z3 razsvetljavo bo objavljeno v dnevnikih Prepoved izdelovanja in prodaje slaščic Smatrajoč za umestno. pn!agod;ti pri izdelovanju sla.'čičnih izdelkov predpise o uporabi racioniranih in kontingent ranih predmetov predpisom, ki so veljavni v drugih pokraj *nah Kraljevine je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o prepovedi izdelovanja in prodaje slaščic in slaščičnih izdelkov v obče. kj je ob;avljena v vSiužbenem listu« z dnt 10. marca t. 1. Od 15. marca 1943-KS1 naprej se prepoveduje izdelovanje slaščic in slaščičnih izdelkov vehče za prodajo, izvzemb naslednje vrste proizvodov: 1) trde karamele, gole. navadna vrsta: 2) stbdkorčki \z čistega sladkorja z mandeljni; 3) avtćirkična čokolida navadne vrste v tablicah paičicah n kolačkih v tcž: nad 25 g. z lesniki mandeljni njih testom trdim- maščobami, sladkorjem, mlekom, pinjolarm pistaci* :ami in morcbtnm: drugimi nadGmestn m su-rovmami. k? jih predhodno odebr: pnsteino zdravstveno oblastvo: 4) hranilne moke (brez j kakava) s sladkorjem ali brez njega ali s ka* i kavom v razmerju ne mani kakor 20Vt in s sladkorjem kot nadomestek za os'aicn kakao v prahu, z lesnik", mandeljni medem mlekom n moreb:tnimi drucimi nadomestnim surovinami ki jih predhodno edebr pristojno zdravstveno obhsrvo: 5) sladoled "z sadja a' sadnih nadomestkov redno odobrenih pi prs*cinem zdravstvenem oblastvu če n'«o t izdelki napravljeni z uporabo žitne al« sočivnie moke in koinvčev raciomranih maščob, mleka mlečn h nroizvodov in jajc. Količ:ne shščičnih proizvodov drugih vrst kakor so dovoljene po prednicm čienu izdelane zakonito pred 15 m3rcerr 1943. »e postavljajo pod zaporo na razpolage- »Prevodu« in se morajo pr javit- do vštetem 55 marca 1943 temu zavedu ki izda odredbe glede uporabe teh znlog. Krš;te!ji določb te naredbe se kaznujejo po pr.stcpku iz naredbe z dne 2b 'anuana 1942-XX. St 8 v denarju do 5(XX lir v huiših pri» mer:h pa z zsnorem do dveh mesecev in t začasnim al^ trajn*m odvzemom obrtne pravce S to naredbo se razvel'avIia'G vse druge, njej nasprotujoče m z nje nezd-užlj.ve deločbe. Maksfmata? cenik za zelenjava in sadje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je predpisal nov maksimalni cenik zs zelenjavo in sadje štev. 4, ki velja od srede 10. t. m. naprej in določa nsslednte maksimi 1 ne cene (vse za kg: prva številka označuje ceno v trgovini na debelo, dru "a p3 ceno v trgfovinl na drobno; v oklepajih so dosedanje cene kolikor so spremenjene:: ćesen 9.30 lire na debelo — 10.60 lire na !robno: kartijoia 2 75 — 3 45 (3 10—3 60); čebula 2 65 — 3 25 '2.60—3,05); k opre (finoki) 2.15 — 2.70 (3.40--3 90): solata e4ivija 3.50 — 4.50; solata glavnuta 2.45 — 3.10 <4.15—4.95); radi* 6.70 — 750; ćplnača 3.50 — 3.70 ( 4.60—540); zelena 4.80 — 5.80 ( 4.60^—5.60); pomaranče Ia 7 — 8 (6.70—7.70); Hm°ne Ia 15 cm obsega 3.10—4.15. za koa 0.40 (3.45—4.50. za kos 0.55); mandarine 4.S5 — 5.50 (4.55— 0.20); Jabolka ia (na primer zlata parme- na) 5.00—6.SO. Gornji cenik velja le za uvoženo blago, za domaće pridelke pa veljajo v prodaji na drobno maksimalne cene tedenskega mestnega tržnega cenika. Cene se razumejo brez taa-e. Za blagx> prve vrste velja le Zura-vo, za prevoz sposobno blago in so izločen: pridelki, ki so izobličeni, poškodovani ali nagniti ali nezadostno socniti. Cene veljajo za blago, očišćeno zunanjih In neužitnih listov. Ta cenik mora biti izvesen na iobio vidnem mestu v trgovinah na debelo in v prodajalnicah na drobno. Grosisti morajo izstaviti Kupcem račun z označbo blag-a. kakovosti in enotne cene. Na zahtevo morajo tak račun izstaviti tudi preprodajaJci Civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, vsako spremembo navzgor pa mora odobriti Visoki komisar. Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo cene iz prejšnjega zadnjega cenika Kršitelji predpisov tega cenika se kaznujejo po uredbi z dne 26. januarja 1942-XX štev. 8 in z Jne 25. novembra 1942-XXI štev. 215. Športni pregled Tableteniško prvenstvo moštev za 1.1942/1943 Z odobritvijo OND pripravlja Hermcso-va športna sekcija za nedeljo 14. t. m. tableteniško prvenstvo moštev. Prirc-d tev bo v igralni dvorani pri Mlkli&u in se bo začela ob 14. Po razpisu ima pravico sodelovanja vsak klub le z enim moštvom treh igralcev. To in pa dejstvo, da igra vsako moštvo z vsakim do zmage na 5 tečk. bo tekmovanje posebno povzdignilo, saj bodo zopet na startu samo najboljši igralci. Nikakor pa ne bo ta prireditev repriza nedavnega turnirja najboljše deveterice, ker se bodo sedaj borila med seboj moštva, šlo bo sedaj predvsem za klubske :n ne posameznikove uspehe. Naslov najboljšega moštva brani Koro-tan, ki si je mošt veno prvenstvo priboril na nedavnem pokrajinskem prvenstvu. 2 Bradeškom ima seveda Kcrotan veliko izgledov, da bo tudi v nedeljo ponovil svoj uspeh. Ne smemo pa podcenjevati njegovih nasprotnikov. Zlasti Mladika mu lahko prekriža njegove načrte. Na turnirju devetorice je pokazala, da razpolaga z najbolj izenačeno trojko, ki je p: brala največ razpoložljivih točk. Roman Strojnik. Recek in Keržič bodo nedvomno storili vse, da se uveljavijo. Zapostavljat: tudi ne smemo Hermezane. ki so se na turnirju devetorice borili precej nesrečno, zlasti ker je popolnoma odpovedal P t ženel. Ce bo slednji v nedeljo zopet v formi, se Herme-sovi izgledi močno pribi žujejo izgledom ostalih. Prav zato ni mogočo s sigurnostjo napovedati, kdo bo zmagovalec. Turnir bo tem bolj privlačen. Igralo se b^ istočasno na dveh mizah in bodo mogr gledalci opazovati Jsto igro. ki jim bo bolj ugajala. Da bodo torbe napete in da bodo nudile mnogo užitka, nam ni treba posebej poudarjati. Igralo se do z Olimpi-'a žegicamj. Vstopnina bo propagandno nizka. Livorno in Triestina Po pomembnem uspehu, ki ga je dosegel Livorno v nedeljo, ko je porazil Ambrosi-ano ter s tem ponovno izjavil, da jc »jres-nejšl kandidat za letošnjega prvaka italijanskega nogometnega pivonstva v divizij A, igra to nedelje doma s rrteatino. Tej ro s'cer točke zelo potrebno, malo verjetno pa je, da bi jih dobila baš proti najboljšemu moštvu. Najbolj napeta oo tekma v Milanu, kjer se bosta udarila Ambrcsiana in Juventus. Spored nedeifcike^a LX. povratnega kola je v diviziii A las^ednji: Torino: Torino—Venezia. Genova: Li?ro-ria—Milano, Bergamo: Atlante—Vieenza, Rim: La/iu—Fiorentina Eoloema: RoTo-nga—Roma. Dari: Bari—Genova. Mi!an: Ambrosiana—Juventus, Livorno: Livorno— Triestina. V diviziji B se bodo moštva v nedeljo razvrstila takole: P^sa: Psa—Pro Patr'a Pescara: Pe-cara—Novara, Savona: Savona—.Messandria, Cromona: Cremonese—Modena, Videni: Udinese—^rescia. Siena: S?ena—Ancnn^a-na. La Sp*»7?a: Spezia—Pniermo, Lodi: Fanufulla—r ,r,ova in Rim: Mater—Napoli. Pro patri; grozi nevarnost, dn bo še bolj ootisniena iz vodstva Pisa i i bo nevaren nasprotnik, po-ebno. ker tudi sama računa na možnost kvalifikacije zn divizHo A. Zanimiva bo tekma v Cremoni. kier bo Modela irr.0'3 velike te/ave z izvrstnimi rlnma&h4 Poezii se tako oonuja nrPnžnost, da se zopet povzpne sama v vodstvo. Šport na Hrvatskem Jesensko noo'-metno prvenstvo se je v zagrebškem II. in III. razredu zaključilo takole: II. razred; Viktoria 12, Trcšnjevka in Zagrorac 8 Kvaternik, fJskck in Sparta 7 Zven mir 4 in Truje 3. — III. razred: Mesarski 10. Grafičar 9. Meteor 7. Savica 5. Jarun in Grič 4. Croatla 3. Med strelci zgoditkov prvega razreda se je v jesenskem delu prvenstva najbolj uveljavil Haškovec Klešč:Č, ki je rab 1 12 zgoditkov. Sledijo mu Cimermančič in Beda s po 9 in W6Ifl in Lešnik ■ po 3 zgod t« k~v. Skimno ie doseženih jeseni 126 zgo-d:tkov v 24 tekmah, kar pomeni, da je padlo povprečno na vsaki tekmi več kakor 5 zgeditkov. Con co rdi a je v ponedeljek 1. marca igrala trening tekmo z železn:' iem. Nastopila je z novo pridobitvijo v napadu z Izvrstnim osieSkim isrralcem Rupn kom. Premagala je Železničarje 4:1. V nedeljo 28 februarja so zagrebški smučarji priredili na skakalnici na Sljemenu propagandno skakalno prireditev, ki so se je udeležili č'ani Zagreba in Haška. Zmagal ie Boris Strossmnver od Zagreba Preskočil ie 21 25 in 24 m. Drugi je bil Edo Gluhak, tretji Abdon Ftillpp. * — I2 zbora no?omc*nil! sodn;kov. Ono-^ariaio se vsi gg sodniki, da nemudoma nodaljšaio stare izkaznice in plačafo članarino ter za obnov'tev ;zkaznice skupno 15 Ifr Tzka^rti^e n<>dfiH§uJeio vsak dan med 17 ;n ifi uro na ced^zu 7veze v pisarni CON"Ma Prav tako ie treba nemudoma dostaviti v<=a eventualna oo^-avičila nesojenja in jih podkrepiti s tehtnimi raz- logi, da se bodo vsa sodniki, ki so bolni, izvzeli od opravljanja svoje funkcije. S tem bo tudi olajšano delegiranje sodnikov. 23 let državni upravite!] h marca 192U. jc bi izvoljen bivši vice- admiraJ a\-^iro-ogrske vojne mornarice Nikolaj Horthv pl. Nagybanya za madžarskega državnega upravitelja. Jeseni 1919 se mu je bilo posrečilo uspešno organzi- rati madžarsko narodno vojsko in zatreti komun zem na Madžarskem. Horthv je bil rojen 18. junija 1868 v Kenderesu kot potomec stare protestan-tovske plemiške rodbine. Gimnaz jo je dovršil v Edinburgu, potem je pa študiral na mornariški akademij; v Fiume, in leta 1886 je postal pomorski kadet. V bivši avstro-o^ar.-ki vojni mornar' ci je napredoval izredno hitro. Opetovano je zavzemal v soka mesta. V letih 1909. do 1914 ji bil pa pobočnik cesarja Franca Jožefa Med prvo svetovno vojno je pove! Horthv vojni ladji ^Hab^burs«, od decembra 1914 do konca maja 1917 pa sloveči križarki ->Novara«, ki je dosegla med vojno velike uspehe. V začotku 1918. je prevzel Horthv kot vieead.v. | ■ -.veljrtvo nad vso Avstro-ogrsko vojno mornar co. Po zlomu Avstro-Osraka je odložil poveljstvo in se vrnil domov, kjer je preživel do pomladi 1919 na svojem velepose-stvu v Kendcresu. Bil je član szegcd nskc protiboljseviške vlade. Ko je b;l pa ko-munistčn: rc;::m Bele Kuhna zatrt, jo postal Horthv državni upravitelj. £že /c znš ca KOLEDAR Danes: Petek, 12. marca: Gregor I. papež. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino MatJea: Ki*vava svatba. Kino Slovar Medeni nv-sec. Kino Lnion: Ljubavni naped, DEtUlN C L E H \ K N E Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Dm< Klanjščck D:O iU Aritle Rea 4; Boh'.nec ded., Cesta 29. oktobra 01. Iz pokrajine Trleste — Maša zadušnica za padlim t rir*tiaskim poročnikom, v katedrali .sv. Juata v Tri i je bila masa zal usnica za pokojnim ponudnikom Linijem Vcmnese, ki je padt i n:i tuniskem bojišču. Livij Veronese je sn Tri-esti, njegov oče je bil znan garibaldinee. Maše zadušnice so se udelež;li polog pok -j-nikovih svojcev fiumski legionarji, skva Iri-sti, zastopnice ženskih fftftijev in liktoiska mladina. Ifalo zadušnico je daroval mojis, Galvani. — Samo ena mati. V trie^in^kom F*ilo- dranruTiaticu uprizarjajo komično sentimentalno o Irsko delo z naslovom s Samo ena mati.r Sodelujejo v glavnih vlogah Marcela MarcelJi ter Berto De Rose. — Junaslva smrt 11 hiltlaalu aa pilota. Te dni je padel na sredozemskem nebu pon č-nik-pilot Sergij A i I . po rodu iz Tn_ esta. Bojeval se je v neštetih zračnih bitkah nad Francijo, Anglijo, bivšo Jugoslavijo ter Madto. Med drugim se je udeležil tudi bombardiranja tu Ionskega pristanišča. — Nezgoda v gozdu. 361etni Ivan Cvn-dak iz ulice Matteria 97 v Tnestu je p.-del v okoliškem gozdu teko nesrečno, da ai je zlomil levo nogo. Zdravi se v triestinaki bolnišnici Kraljice Helene. — Kvartet poltronicri koncertlra. V po> nedeljek, 15. t. m,,, uiptmpl v dvoran} Verdi jevega glcda.l'ščn odlični kvartet Poltrrtfre-ri. S deluje violani■• ■■ * prv>f. Serra. Izvajal bo komorne skladbe Boccherin ja, Schu-berta in P c^^M^ngiagallija. OGGI »PRIMA« AL CINE DANES PREMIERA V KINU HERITA [0SI0 AND 0 CONI UN f'lM 0« mo0u2ioni riiM i i z v f i 1 i a FOMOROMA • LUX »Iti 110 0* P* 11 »mi OHO iC vOOn *' gtev. S/ r v - ^ i 19 A KOP« petek 10 rn«rea £943-XXI. 5* trn n S Kczni za prestopke obrtnih predpisov Urad za nadzorstvo cen pri Visokem ko-lisarijatu objavlja: Kr policija v Ljubljani je od 1 do 15. oruarja izrekla naslednje kazni zaradi šenja prehranbenih predpisov: zaradi zviševanja cen: Podboršek Hele- ... prodaja.ka Sentpeterska 52. 500 lir obe. 10 dni zatvoritve obrata. Neman č .atija. posestn.k. Rodine 11, naznanjen -skemu poglavarstvu v Črnomlju, Zdolc s.pma, prodajalka. Draga 61. 500 lir jbe. 10 dni prekinitve obrata. Pestotnik ia. trgovka. Prečna ulica 4, 3000 lir >be 20 dni prekinitve obrata, Cucek Ira trgovka. Vodnikov trg 4, 3000 lir .obe 20 dru prekinitve obrata, Širok ra. prodajalka. Albanska 29. 500 Ur glo-5, 8 dn prek nit ve obrata. Kregar Ana. odajalka Riharjeva 17. 1000 lir globe. ) dni prekinitve obrata. Derenda Kata-na. Borštnikov trg 2. 1000 lir globe. 10 ni prekin tve obrata. Leskovec V.ncen-j. gostiln.car. Tržaška 161 1500 lir glo-3, 10 dni prekinitve obrata. Pelan Avista, trgovka. Kongresni trg 10. 500 lir obe, Novak Neža. gost In:čarka. Rimska 1000 lir globe; Zupančič Ivan. posest-lik v Črnomlju št. 110. naznanjen sreske-au načelstvu v Črnomlju; zaradi nakupa bele in koruzne moke brez živilskih odrezkov: Dežman Josipina, trgovska vajenka. Sp. Hruiica 13, 500 lir globe; zaradi skrivnega nakupa slanine: Tor- kar Ernest, trgovski zastopnik, Franko-panska 27, 1C00 lir globe; Strah Josip, ?o?tilničar. Zaloška 10, 1000 lir globe; zaradi skrivnega zakola in nakupa mleka brez oblastvenega dovoljenja; Polajnar Leopold, zasebnik. Sv. Petra nasip 2, 3000 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; z^radj izstavljanja mesnih jedil na prepovedan dan: Habjan Marija, gostil-■V čarka. Celovška 41, 10O0 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; zaradi nedovoljenega nakupa mesa po višji ceni in zaradi prodaje govedine na prepovedan dan: Strajnar Ivan. mesarski pomočnik, Potočnikova 8, 1000 lir globe; zaradi nedovoljenega nakupa mleka: Polajnar Leopold, zasebnik, Sv. Petra na--:p 2, 2000 lir glebe; zaradi prodaje vina po neodobreni ceni: Megušar Alojzij, poslovodja trgovne z jestvinama, Streliška 33, 1000 lir globe 5 dni prekinitve obrata; zaradj nakupa oblačilnih predmetov z odrezkj drugih oseh: Ziheri Anton, želez-rvčar. Polica 11. 1500 Lir globe; znradi prodaje tkanin po neodobreni ceni: Urbane Franc, trgovec, Sentpetrska l, 1500 lir globe, 10 dni prekinitve obrata; ker niso izvesilj cenika: Vodnik Alojzija, prodajalka. Ti/" :ška 26, 500 lir globe; Staut Katarina. fotografka. Ble:we:sova i tano Polverclli sta otvorila v R mu umet- 35, 500 lir globe; Marolt Ivan, krčmar, j nostno razstavo rimskega slikarja medna- Vidovdanska 24. 2000 lir globe. 20 dni pre- j rodnega formata italijanskega akademika hutve obrata. Bric Leopold, krojač. Blei- j Fermccia Ferrazzija. Oba min stra so weisova 96 500 lir globe j sprejeli in pozdravili pred vhodom v raz- Od 16. do 28 februarja je Kr polic'ja ' stavne dvorane Zvezni predsednik nac zaradi nakupa tkanin brez odreska: Jemejč č Stane. Vrhnika. 300 lir globe; zaradi skrivnega zakola: Mehle Ana, Ponova vas, 500 lir globe in zaplemba blaga, Boh Josip. Stranska vas, 1000 lir globe. KržJČ Ivan. Rakitna, 100 lir globe; Rode Franc, D M v Polju. 500 lir globe in zaplemba blaga; zaradi nedovoljenega nakopa in prevoza živil- Turk Alojzij, Višnja gora, 50 lir globe in zaplemba blaga. Zavodnik Stanislava. Ljubljana. 150 Ur globe m zaplemba glaga; zaradi zvišanja cen: Drašler Karel, Vrhnika 300 lir globe; zaradi nepravilnega mletja žita: Jam-šek Ivan, Zg Kašelj, 100 lir globe in zaplemba blaga, Martinčič Franc, Grosuplje, 50 lir globe, zaplemba blaga, Mehle Ana, Grosuplje 50 lir globe. Cunder Luka. Tomačevo. 100 lir globe in zaplemba blaga, Peterca Ivan D. M v Polju, 100 lir globe, zaplemba blaga. Srakar Ivan Tomačavo. 100 Ur globe in zaplemba blaga, zaradj nedovoljenega nakupa surovih kož: Kuhar Josipina. D M. v Polju, 50 lir globe, zaplemba blaga. Sresko poglavarstvo v Logatcu je januarja L 1943 v istih zadevah izreklo naslednje kazni: zaradi povišanja cen: Kune Franc. Gorenji Logatec 54. 500 lir globe in 16 lir pristojbine; zaradi prevoza krompirJa brez predpisane dovolilnice: Meze Viljem, Logatec. 100 lir globe. 16 lir pristojbine in zaplemba blaga. Sresko poglavarstvo v Novem mestu je me=eca februarja t 1. v istih zadevah Izreklo naslednje kazni: zaradi tajnega zakola in prodaje mesa na prepovedan dan in po zvišani ceni: Saje Franc, mesar Bršlin št 17. občina Prečna. 1500 lir globe in zaplembo blaga. zaradi tajnega zakola: Bambič Josipina. kmetica St Jernej 8, 150 lir globe in zaplemba blaga. Mestno poglavarstvo v Ljubljani je izreklo zaradi prekrškov obrtnega zakona naslednje kazni: Florjan Jos:p. Topniška 14. 1600 lir globe; Ercegovič Marjan. Medvedova 20. 1132 Ur globe in pristojbine ter zapora obrata. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI KINO MATICA - TELEFON 22-11 Predstave ob delavnikih ob 14.30, 16.30 In 18.30. Ob nedeljah ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 Pretresljiva ljubezenska žalolgra med izseljencl-rudarjl. Film močne in globoke vsebine ter napetega dejanja. — Sijajni igralci: Foaco GiachetU, Luisa Ferida, Beatrice Manclni Krvava svatba KINO SLOGA ....•ih'gN 59-30 Enkrat tudi film za novoporočence! Medeni mesec z Assia Noriš, AJdo Florelll, Carlo CampaninJ Predstave od 14.30 ure dalje KINO UNION - TELEFON 22-21 Sijajen film po znani Donizettijevl operi Ljubavni napoj V glavnih vlogah: Margherlta Caro-slo Armando Faleoni in Robert« Vlila. Pojejo: Margherlta Carossio, Ferruccio Tagliavtni in Vince nzo Bettord Predstave: ob delavnikih ob 16. In 18.30 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 uri Iz pokrajine Gorizia — VioHnčelist J. Lippi v gOrizijskem krožku. Lep glasbeni doživljaj je nudil gorizijskim poslušalcem koncert izvrstnega čelista Jurija Lipp:ja v prosterih gori-z;jskega kulturnega krožka. Izvajal je skladbe Beethovna. SchumaDna, Straussa. Pri klavirju ga je spremljal maestro Mario Moretti. Inseriraj v „S1dv. Narodu44! DNEVNE VESTI Dva ministra otvorila razstavo akademika Ferazzija Ministra nacionalne vzgoje in nacionalne kulture Karol Ambert Biggni ter Gae- izrekla zaradi istih prekrškov naslednje kazni: zaradi zviša van ?a cen: Bonedik Ivana, trgovka. Frančiškanska 3 1000 Lir globe. Kajfež Anton eostilnčar. Flori janska 4. 1500 lir globe. Čeme Frančiška, gostilni-čarka Dalmatinova 15. 2000 lir globe in ?0 dni prekinitve obrata. Podboršek Peter, trgovec. Celovška 34 3000 lir globe. ^0 dn; prekinitve obrata: Giura Tereziia. orodajalka. Grajska planota 1 500 lir n1r>be: Mihellč Ana, gostil ničarka. Sv. Petra nasip 37. 1000 lir g^obe. 10 dni prekinitve obrata- Bnceli Tvan Bastim'r^ar na Peči 39. 1000 lir clobe. 10 dni prekinitve obrata: 2uniČ Štefanija prodaialka, C ir:l-Metodova 52. 10^ ';r clobe: Peterka F~anc slaščičar C 'TAtodova 47 500 lir E^obe: Kr>ž Frane oosecrnik hnffeta na B1eiweisovi 77. looo lir elobe; Martn- šek Nknlaj. (gostilni?— - Prečna ul 6. 1000 lir clobe 10 dni n*- >rfve obrata: zaradi nedovoljenega nakupa ostankov koruze: Rihtar Ludmila. trgovka, Privoz 8, 500 lir globe; zaradj skrivnega nakupa slanine in surovega masla: Mara Lucija, gospodinja, Tomačevo 15. 500 lir globe; zaradj prodaje surovega masla brez dovoljenja: Knavs Angela, gospodinja, Hrib 46. 1000 lir globe; zaradi prodaje maščob brez odvzema odrezkov: Bahovec Josip, trgovec. Sv. Jakoba trg 7, 1500 Kr globe, lo dni prekinitve obrata; k<*r je postregla z govejim, golažem in klobasami na prepovedan dan in no zvišani ceni: Lukež Ana. Vodnikova 63, 1000 lir globe in 10 dni prekinitve obrata, zaradi r.akupa racioniranih živil brez odrezkov: Ipavee Ana. frizerka. šmarska 100, 500 lir globe: Ekor Ana. prodajalka. Cesta dveh cesarjev 107. 1500 lir globe: Maigaj Ivan delavec. Trstcnjakovo 7, 500 lir globe; zaradi prodaje čebule v prahu po neodobreni ten': Menardi Cezar, poslovodja tvrdke vCelon«. Breg 20. 500 lir globe; zaradi opuščene prijave vina: Podboršek Peter, Celovška 34 1000 lir globe; zaradi prodale vina brc dovoljenja: Urh Josip, trgov« 2 *rrstovškova »j, 2000 lir globe: Braz Vojko, trgovec, Zaloška 51, 2000 lir globe. Zupan Julij trgovec. Drenikova 12. 2000 lir globe: Lasan Jurij, zasebnik. Vodnikovi 71. 2000 lir globe. ker je opustili zabeležbo o prihodu in izdaji racio./ranem b?aqa- Kaifež Frančiška, gostilničarka. Floriianska 4. 1000 lir globe; ker ni izvesila cenika: I.nvrh Marjeta, prodajalka. Sfreliška 10. 1000 lir globe. 10 dni prekm'tv? obrata Sresko poglavarstvo v L^uoljani je v teku meseca januarja zarad; istih prekrškov izr-ok'o nns-prin^p ^azni svetnik D; Marzio. sindikalni tajnik lepih umetnosti nac. svetnik Marsini, glavni ravnatelj umetnostne delavnosti Marino Lazzari ter ravnatelj umetnostne galerije nac. svetnik Orazio Ama to. Razen obeh rninistrov so prisostvovaal: umetnostni svečanosti še predsednik Kr. italijanske akademije eksc. L. Federzoni. akademiki Oppo, Selva, Cecchi, Bandini, De Štefani, senatorja Caizarini kot predsednik akademije San Luca ter Benicell: kot predsednik Kr. akademije lepih umetnosti, ter številni predstavniki umetnosti in kulture. Po otvoritveni svečanosti je akademik eksc. Ferrazzi obrazložil v?em zbran m razstavljene umetnine Vse pričajo o umetniški sili slikarja F. Ferrazzi i a.. M' ni stra BiggirJ in Polverell- sta izrazila po končanem ogledu svoje toplo priznanje ter zadovoljstvo akademiku Ferrazzi ju za kvalitetna umetniška dela ter sijajno razstavo. k: ie bila organizirana ped okriljem Konfederacije profesionistov ter umetnikov. a — Nov trgovinski dogovor itiel MaT'jo in Dansko. Te dni so se sestali, kakor poročajo iz R:ma. člani italijanske in danrVe komisije za trgovinsko izmenjavo. Nalo?a obeh komisij je bila dopolnit-' dosedanje dogovore. Po večdnevnih uspešnih pogajanjih s^a prdpisala predsednik ''talijanske misije poslanik Giaannmj ter predsed-n k danske komisije Oto Wad?ted. opolno-mnčeni danski nvnister pri Kvirinalu. nov dogovor, ki se nanaša na poglobitev dose-! ni:h obojestranskih trgovinskih odno- šajev. — Italiiansko-romnnska kulturna manT- fostacija v Rfnm. V Runu ie V prosto- r'h C^~fmdustriie nr\"q ital;jansko.romun. ska manifestacija, ki io je organiziral rimski GUF. Tej manifesta čni prreditvi so priaotvovalj rumunaki p:s!an:k pri Kvirina-lu. osebje romunskega poslaništva, polno-štev:lno zbrani člani rumu'ske kolonije v R mu. precfet^vnild vseh osnih držav, šte-\ilni vseučil'ški profesorji ter Caatno zastopano rimsko knlturn: občinstvo. V središču man:festacij3kega sporeda ja b'lo fT^^mostno predavanje univ. prof. K!avd:ja Ysopescu. ki predava rumunsko književnost na rimskem vseiičiMšču. V svojih izvajanjih je rr.zičlenjal csnov-e črte lafnstva, ki se javljajo v rumuriščini. Po predavanju je bil konceit. na katerm so bile izvajane skladbe Pcrumbescuja, Sc^rlatescuja. Drag. giuja, Ncgre. Micellija. Perezza, Olivierija, Respigh'j^, PaganiTi;a m Pizzettija. Sledili rumunski ljudslr' plesi. Skladbe so odlično izvajali p;anist Roman Vlad, violi?ist Mate Ra &i ter violončel'st Josip Marterano. V istih pr štorih jc bila te dni tudi italijansko, finska kulturna prireditev Najprej so predavali Renzo Umberto Montinj o danaSnj4 Fnski. Lulgi S^lvini o fmski poeziji Va-lerio decl; Ahb^t; o pe^^štvu sodobn'h fin- ZAHVALA Vsem. ki so nam na kakršenkoli način izrazili svoje tolažilno sožalje ob priliki prebridke izgube našega dragega, nepozabnega očeta, starega očeta, tasta in strica DK. ALBINA SUYER-JA bivšega odvetnika se naj'skreneje zahvaljujemo. Sv maša zadušnica se bo brala v torek, dne 16. marca 1943 ob 8. url v farni cerkvi sv Petra, Ljubljana, Zagreb. Gonars, dne 12. marca 1943. Rodbine: D!L StTTER-JEVE in DR. KAVČNIK-OVA skih pesnikov. Finske ljuds-ke skladbe in pesmi sta izvajala Jolanda Petris ter violi-n st Peter Baroni. Pri klavirju sta spremljala. Gjca Schelini in Lilijana Gitto. Ob zaključku £K? predvajali šc poučni film o Finski. — Zbornični podpredsedrik E. M. Grav v Fdorenci. V navzočnesti o;iličnih floientin-skih predstav kov ter številnega <.bč.nstva je predaval podpredsednik zbernice f^šijev in korporacij nac. svetn k EzJo Marija Gi"3y o potrebi zjnage. Predavanje sta ciganizi-rali florentinski sekeji NacicmaJnega faš kulturnega zavoda in Društva Dante A1U ghieri. — Zlata svetinja junaško padlemu poročniku. Zlata svetinja je bila podeljena v spomin poročniku Juliju Veniniju iz Milana. Pokojnik se je na zasedeni postojank; bojeval z vzorno hrabrostjo. Postavni se je tja. kjer je bla največja nevarnost. Ko je bil ranjen, ni maral slišati za pomoč, ampak je nadaljeval z borbo. Tud: ko je bil drug'ič ranjen, ni ornamVL Pri tretjem strelu, ki je bil ^mrtonrsen. se je zgrudil na tla in juna.ško izdmnrl. Bil je sin kapitana Konrada Veninija, ki je padel v prejšnj' svetovni vojni dne 20. maja 1916 na vrhu Cima Maggio. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos 20. z dne 10. marca 1943-XXI. objavila zakone in ukaze KraTjev'ne Italije: zakon z dne 18. oktobra 1942-XX št. 1344. — Odobritev pogodbe o izročanju in sodni pomočr v kazenskih stvareh, s končmm zapim;kom, sklenjene v R:mu med Italijo in Nemčijo dne 12. junija 1942. Izmena ratifikacij glede pogodbe o izročanju in sod:v pomoči v kazenskih stvareh med Hal;jo in Nemčijo; naredbo Visokega Komisarja: prepoved izdelovanja in prodaje slaščic in sla-Ščrčnih izde'kov vobče in objavo: maksimalni cenik št. 4 za zelen iavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko nokraiino. — Najmlajš5 bojevnik bataljonov »M«. Tuli ju Zaii. sin marežiala, je bilo 14 let, kc ^a je prevzela želja po bojišču. Pobejr-n'l je od doma Ira odpotoval v Rim. kW je menji, da bo lahko zadostil svoji neutešljivi želji. Toda tam so mu dejaT, da je Se premlad. Vrnil se je spet domov, pa se mu je kmalu nudila prilika za nov poizkus, ko je prišel d-mov na dopust neki njegov znan?c od 3. bersaljerskega polka T^ mu je na-svetoval, naj se obr**e do polkovnika. B!lo je novembra 1941. ko je odrinil z bersaljerjj na vzhodno bojišče. Toda med vožnj: so nastale težkoče, pa »e je Zari posreči^, da je estal med svojimi bormljcrji. ki so ga bili vzljubili. V nj'ho\-i sredini je doživel svoj ognjeni krst. Prenašal je porčla posameznim oddelkom, pa tudi na straži je stal. Svojim bersaljerskim tc-varišem, -ki j'm je bil kakor sin. je pisal tudi p'sma dragim svojcem. Sedaj se je vmil s svojimi vonimi tovariš; v Rim. ital janski dnevniki pa izčrpno popisujejo dečk:ve zanimive doživljaje na ruskem bojišču. — Razširjenje železniške postaje Metlika. Visoki komisariat objavlja v »Službenem listu« razglas o razširjenju železniške postaje Metlika. Ta postaja je postala zaradi nove državne meje važno tranzitno nakla-dišče. Da zadosti prometnim zahtevam, namerava uprava državnih železnic povečati naprave te postaje, in sicer zgraditi tri nove tire, eno skladišče in en porni zid ter prestaviti javno poljsko pot in jarek. V ta namen bo treba razlastiti tuja zemljišča in pravice v katastra!nI občini Metlika. Na prellog delegacije vzhodnih železnic ministrstva za piomet v Ljubljani za uvedbo postopka upravnega obhoda in razlastitve je Visoki komisariat na osnovi odredb bivšega avstrijskega zakona od 18. februarja 1878 in naredbe od 25. januarja 1879 odredil upravni obhod z razlastitveno obravnavo, ki se pričneta 16. m. s sestankom komisije ob 11.30 n3 postaji Metlika. Načrt In seznam zahtevanih zemljišč in pravic bosta razgrnjena na vpogled pri občini Metlika od Ine. ki sledi dnevu oblave tega nazglasa po občini, do dneva pred ogledom Morebitni ugovori zoper povečanje In razlastitev se lahko vložijo ustno aH pismeno pri okrajnem civilnem komisariatu v Črnomlju od dneva objave tera razglasa do 24. t. m ?H pri vodji komisije med obravnavo. Prizalete lastnike, ki se ne bi c^ebno udedežili obravnave, smejo zastopati sposobni in pravilno pooblaščeni zastopniki. rlazglas povdarja, da odškodnine za zemljišča in pravice, ki naj se razlaste, niso predmet obravnave, marveč so pridržane poznejšemu izreku rednega sodišča za primer, da se prizadeti lastniki in uprava železnic ne bi v tem pogledu sporazumeli. — Triestin&ka likovna umetnost v žalosti. Za Ernestcm Croc^jcm je umrl drug znameniti predstavnik tnestinskega slikarstva in likovne umetnoisti Karol Wostry Njegova smrt je prinesla zastopnikom trie-stinske likovne umetnosti globoko bol, saj je bil Wostry nestor tnestmskih slikarjev. Pokojnik je študiral na dunajski akade-rruji Zatem se je vrnil v Trieste. kjer si je priboril rimsko nagrado. Njegova umetnostna ustvarjalna sila je bila izredna, njegove umetnine so vzbujale občudovanje na neštetih umetnostnih razstavah. Živel je dve leti v Rimu in se vrnil spet v Trieste. Svoj sloves je utrdil s svojim sodelovanjem na prvih Beneških Biennak.h m na budimpeštanski mednarodni razstavi, kjer je vzbudil pozornost s portretom slikarja Garzolinija. Odločil se je na pot v Pariz, kjer se je razvil v smeri moderne. Tukaj je izpopolnil svoje umetnostno obzorje. Tudi v Carigradu je bil, kjer je našel obilo novih motivov za svoje umetnostno oblikovanje. Med prvo svetovno vojno so ga avstrijske oblast: preganjale. Leta 1926. je imel 61 let, pa se je odločil za vožnjo čez Ocean. Zamikalo ga je v Severno Ameriko. Razstavljal je v Ne\v-vorku in si je priboril zmago pri natečaju za okras katedrale v Los Angelesu. Tudi druga umetn-ška dela so mu bila zaupana v Ameriki. Vrnil se je v Trieste. kjer je priredil še številne razstave svojih umetnin. Čutil pa je tudi pisateljsko žilico ter je pošiljal triestinskim dnevn:kom duhovito pisane članke o Ameriki, zlasti o New Yorku in Hollywoodu. Vest o smrti slo-večega umetnika je vzbud'la v vseh italijanskih, pa tudi inozemskih umetniških krogih globoko žalovanje. — Obnovitev barijske bazilike, strop bazilike svetega Nikolaja v Bariju bodo obnovili. Omenjena bazilika slovi po svojem znač:lnem romansko puglijskem slogu. Potrebna vsota za obnovitev v znesku 1,030.000 lir je že zagotovljena. — študij preporoda. V Florenci deluje zelo živahno nacionalni zavod za proučevanje in študij dobe prejporoda. Sedaj so bili organizirani v okviru omenjenega zivcda trije tečaj' s predavanji najodiičnejših poznavalcev italijanske preporodne dob?. Tečaji bodo med 12. aprilom m 28. majem. — Triestinska univerza bo uredila svoj muzej. Tudi triestinsko vseučilišče bo dobilo svoj muzej, ki ga bodo uredili v novi palači na griču Valerio. Tukaj bo zbrano vse ono dragoceno gradivo, ki je bilo pripravljeno leta 1933 za razstavo, posvečeno zgodovini borbe za triestinsko vseučilišče. Poseben oddelek v tem muzeju pa bo posvečen slušateljem triestinske univerze, ki so se udelež:li bojev v Abesiniji, Španiji ter v sedanji vojni in ki so žrtvovali svoje življenje. Delež triestinske univerze je v tem oziru zelo dragocen, saj je sorazmerno v'šjj od onega drugih italijanskih vseučilišč. Z zlato svetinjo so b:li odlikovani slušatelji Bruno Castro. Peter Colobini, Mano Granbassi. Sante Patussi in Aldo Vi-dussoni. Razen tega je bilo počaščenih s vrebrno svetinjo sedem slušateljev. Na polju slave so padli Valeter Batti. Josip Cameroni. Sergij Fonda, Pavel Matt ussi in Fulvij Movia. Razen tega bo sestavljen s? zna m tudi vseh onih slušateljev, ki so bili ranjeni, ki so se prostovo^no udeležili vojne in ki so se naa raznih bojiščih h rab "o bojevali. — Rumunski srlasbenik ter Švicarski pianist v Italiji. Rumunski glasben k in dirigent Konstantin Silvestri je prispel v Ita-^io. kjer bo sodeloval na nekaterih koncertih. Na4preje se bo predstavil triestlr- -kemu občinstvu, pred kaaterim bo diri--?r^l d°e 14. t. m. odlično pripravljeni simfonični koncert Na tem večeru bo sodeloval tudi znameniti švicarski pianist Pavel Baurngartner, kj je med najbolj znanimi virtuood umetniki našega časa. Oba sloveča glarbenka bosta nastopila \ tudi v drugih rtePjansJdh mest'h. —. Nesrečna smrt odlčnega kirurga. Na svojem službenem potu je postal žrtev avtomobilske nesreče znani' milanslci kirurg prof. Henrik Ettore. Bil ie ravno nameni en v evangelični azil. da nudi bolniku ir.tro kirurško pomoč. Vsa prizadevanja milan.^k:h speejaTirtov, da bi rešili njegovo draeteeno živlienje so ostala žal brez uspeha. Umrl ie, potem ko je s svojim znanjem rešil živlienje nestet-'m bolnikom ki so se zatekli k njemu. BI ie nrimarij kirure v rrvionski bolnišnici ftfuSSOlfnL — Nova knica o G. Ros«iniiu. Znani oT-oec Artur Lanrellotti ie -zda! ie dni v R'_ mu v založbi bratov Palombi knrfro, ki je oosveeetia Ovijen ta in delu znamenitega ckladatelia n Rosejpna y knjigi ie zbra-n-h tod« nešteto anekadot. ki se nanašajo n3 znninvvo. pestjo živlienje »pe^ar^ke^a laboda« Nova publikacija bo zan-Tva^a vse Ijubrfe*fe glasbe in predvsem Rossin:-ievih ^k^adb. — Onema <*w>na v Padovi. V okvTnj n^-ve O^PTie sez-one na o1 m pa^cvanoke^a RledaliSča bodo uprizorili sledeče opere* Masc-mi ^Pi-f^t«ii Fric? Verdi »R^olet-toc, Gi-rrVmo »Fe*-rac, Prerini ^Ma^cnt, Clcosma »BaTdo«. Dirigent Del Cupolo, Ben-venuti in Marini. IZ LJUBLJANE —lj Na komornem koncertu, ki ga bo izvajal v sredo, dne 17. t m. v veliki 01-harmon'čni dvorani, znameniti in tudi pri nas dobro znani ter visoko cenjeni Kvartet Poltronieri. so na sporedu dela naslednjih skladateljev: Boccherini. Beethoven in Smetana BcKrherini je zastopan s svoj:m klasičnim delom, pravtako tudi Beethoven. Smetana pa z eno svojih najlepših umetnin, z godalnim kvartetom, ki ima naslov »Iz mojega življenja« O posameznih deMb bomo še spregovorili, danes pa že opozarjamo na ta koncert, k< bo nrav gotovo eden najlepših v letošnji serom". PredDrodaja za koncert Poltronieri-ievega Kvarteta *e začela danes v Knji-?arn; Glasbene Matice. —li Na pHhodniem simfoničnem koncerti, ki bo v ponedeHek. dne 15 t m , bomn med drugim slišal; S^hubertovo uverturo Ro7^mpnda in TJsztove simfon;čne pesnice Parodiji Obe deli *ta nap'san? za poT-•^i o*-V*»«!ter Oba mo^tra. ki sta uŠfvaitTi um*»+nfni efr» rtpV kn^^er-h-,} nubi;V dobro r^ana drVmlip-fa rv^i'Vi.ile v v«eb n'e. "mvih čriSh gtob^ko obeutpnj* m*>Tod'"ka T ;,rrt na 1e i»/*^«*er v H«rt»-u»r>#>nt^r»r j[ 5 V«^f»ro pMs^Tio clHrsi in ^ 7"m 71 vca «tt«io čustva, ki jih je zlil v svojo skladbo. Pre- ludiji so eno najznamenitejših L^sztovih simfoničnih del. Poieg Schuberta in Liszta bomo slišali še Santlovo Suito z-a godalni orkester in Tartimjev Koncert za violončelo in orkester v D-duru. ki ga bo izvajal soločeiist Cenda Sedlbaucr ob spremije-vanju simfoničnega orkestra. Tudi X. simfonični koncert bo vodil nnš priznani in velezaslužni dirigent Drago M. Sijanec. Vršil se bo v ponedeljek, dne 15. t. m. Ob pol 7. uri zvečer v veliki unionskl dvoran;. —li Zopet vrsta lepih dni. Gregor danes žen; ptice ob najlepšem vremenu. Vreme se je zopet ustalilo kakor februarja. Zato so pa jutra še precej hladna, ker je poneči jasno. Ponoči se burja unese, podnevi pa še prinaša hladen zrak Vendar včeraj ni bila več tako močna kakor v sredo. Popoldne se je malo bo.j ogrelo kakor v sredo; najvišja temperatura znašala včeraj 114°. kar je pa še vedno precej manj kakor prve dni tega meseca. Zanimivo je. da je bilo današnje jutro še hladnejše kakor včerajšnje; minimalna temperatura je :--.:šaIa dav; —8.3W. Nebo je bilo davi Še vedno povsem č sto in obeta se prijeten dnn. —|J Sedanj umetnostna I Hit Ml akad. slikarja Frana K^mrnčva v Ko«=ovem salonu v prehodu nebotičnika jo, čeprav obsega le manjše .število umetnin, jnson prikaz njegovo bogate ustvarjalne sile. Mojster K!emenc:č ima za seboj 30 let v/.trai-nega in plodonosno;'.j dela. Za njegovo sedanjo razstavo vlada splošno Ean'man|e. —lj Knjigarna 1 *l"vne fs Iruge je založila prof. Frana Siča: Kniigovcdstvo. ki izide še v teku meseca mai\a. Ker bo knjina izšla le v omejeni nakladi, sprejema Knligama Tiskovne za<'n.tge v Ljubljani, SelenbUTgOVa 3, prednaročila. Vezana knj;:;a stane v predprodajj Lir 42. GLEDALIŠČE D R A M \ Petek, 12. marca, ob 15: Deseti brat. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Sobota, 13. marca, ob 17.30: Mirandolina«. Red B Nedelja, 14. marca, ob 16: Hamlet, l/.vcn. Cene od 15 lir navzdol. 100 predstava. Ponedeljek, 15. marca: Zaprto Opozarjamo na 100. prestavo Shakcs-pearjeve tragedije »Hamlet«, ki bo y nedeljo ob 17. V naslovni vlogi Slavke -T^n- O P K R A Petek, 12. marca: Zipito (Generalka.) Sobota, 13 marca, ob 17: Evjrenij OnJcRin. Izven. Cene od 28 lir navzdol Nedelja. 14 marca, ob 14 Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Izven O ne od 20 lir navzdol. ob 17: Zemlja s-mehlJaja. Operet 1 -ven. Cene od 28 lir navzdol. Mladinska opereta Gofovina in Gresrer-ca: »Princeska in zmaJ« bo uprizorjena prvič v letošnji sezon/ v nedeljo ob 14„ na kar opozarjnmo mladino in starše H. P. Jacsbsen: „BORBA Z BOGOVI" Roman se dog/aja pred 3500 leti, ko se je na Egejskih otokih začela m ovijati prva civilizacija na evropskih tleh. Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov, ki jih je pisatelj nanizal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad ponovno posegel po knjigi in jo vedno na novo z užitkom bral. Roman bo izšel v zbirki »Dobre knjige« sredi tekočega meseca. Radio Lfublfana SOBOTA, 13. MARCA 1043-XXI 7.30: Pesmt in napevi 800: Van*ved časa; poročila v italijansčin: 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovcnšč-ni. 12.4^: Lahka glasba. 117.00: Napoved časa; poročila v italijamCini. l.t.10; Poročilo Vrhcvnei»a po\ clin fctva (ibnro* ženih sil v slovenj m. 13.35: Mnic:ia glasha. 14.00: PcTOčila v ital jan^čmi 14 10. Koncert radijskega orkestra, vodi dinqent I). M. Pijanec. Operetna clr.sba. Sodelujeta sopranistka Drafla Sok in tenorist Andrej Jarc) 15 00: Poročila v slovenščini. 15.15: Pokraj nsk- vrstnik. 17.(Hh Napoved časa; porcčila v italijanščini. 17 10: Pet minut gospoda X. 17.15: No\e ploščo Cetra. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v sioven^čm'. 19.4.^: Napcvj in romance. 20 00: Napoved časa; po» ročila v italijanščini. 20.20: Kcmentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30: Glas Bianca Scacciatija. 21.00: Napele ia pesmi -zvajata orkestra pod vodstvom dirigentov Pctralic n Barzizze. 22.00: Predavanje v slovenščini. 22 lo. Klas "čni orkester, vod- dirigent Manno. 22.45: Poročila v italijan^čni " ■^ '"1" 'V-Mt Milim IP 1 mmj|!Jl!l M SOARAVATTI SEMENTI S. /L PADOVA aVmenti dl Ortaggi — Forapirt eec Semena ca zelenjavo — krmila Itd. Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe nvamanM HALI OGLASI RUMENO KORENJE rumeno kolerabo In krmilno peso kupuje - Gospodarska zveza. LJubljana. Bleiweiso-va cesta 29. SENO ZA KONJE in krave prodam. Dolenjska cesta 12. RLOnrcARNA »PAJK« vam strokovno osnail, preobllka m prebarva vas klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica Zaloga klobukov — Se priporoča Rudolf Pajk. Ljubljana. Sv Petra cesta 38, Miklošičeva cesta 12 < nasproti hotela Uni* on). INSEIIIRAJ v •Slov Narodu1 Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D«, petek, 12. marca 1S43-XXI. •>3 I maša ljudska ume v davnini ost ima osnove Z-?.zrrrveiifk Jafc'c zasleduje elemente Zanimive ii;;ot3vitve o prazgodovinskih naše ljudske umetnnti v prazgodovini — Ljubljana, 12. marca Dj Ejud .ek» :on b cm ornament in kač'sta motiv k<> so pa mr' starejši; to je ostanek ncol tskega nremnertnega, trakasto omamentnega stila, prav: dr Ložar. Kako so se ohrani!e orastare prvine umetnosti? Znanstvenik je tudi prprav1je" na ugovor, češ kako naj b se ohranil- tisočletja isti 'n podobni motni, ko m de'amkc kon'-nu tete. Mcrda se zde ra7>aqc ki skuhajo te motive in ves alog razložiti lokah:o ve.- •etnf-j.še Te razlage pa res ne morejo v terr pomeni razložiti, kako ie nastal geometr zem v Bel: Krajci saj ni omejen le na p'sanH*-.. hmveč *e pojavlja tudi v vezeninah in ccV \ c'a'-fr ma povsem podobne znaelnost; Da je ie treba unostevaf. da belokran jski gt< m^tr zem ni osamljen temveč da je v vzh' dn £vrtvp: razširjena cela vrsta takšnih slogov Zerrljcpsna &l:ka ozemelj teh slogov nedvomna kaže da so tu in tam ostali še otoki nekdaneci strniene-ga področia geometrzma. ki |e c-azsodovin-skega porekla Fdcn taksnih rteki \ b; b la to rej tudi Be'a Krajna Dr Ložm p»-haja do sklep u da ie belokran j^k genmetrzcm nedvomno ostanek ptazgodov-n^ke 'r-id^ije in sicer tako po svoj*h mot:vn h ka-^oT ps:ho!os ških sestavnah — N1 pa mogr č« oait- 'zvo« rov gorenj^keaa sloga kako- rud" ne vzhodno-slo\enskega: tu se naibrž v več i. meri uve Ijavlia rano zgodovinska tradicija z dobe naselitve Slovencev. Prazgodovinski s'eiovi razvoja v h šah? Raziskovalec ugotavlja tudi žive odnose med etno2':if-ko *n prazgodovinsko. taKo *menova-no materialno kulturo; v tem pog eJu pr:haja v po>tev predvsem hisa. potem pi oo vrsti drug elementi, n pr.: orodje orožje noša. Doslej ugotovi-eni tip prazgo.lrv1*! Kih h*val- J na na-ih tleh so lama »z,;alka« »ma ali poljana na prostem sta\ba n^ ko'h n koća. V rimski dob se pojavi tud' z'dana trsa ki ie bi!a prej neznana V primer s rnn vrstami prazgodovinskih bvališč so bivai-tča našega ljudstva ene same vrste: h*sa k i»- bi a prvotno lesena, potem pa po pokraiinah n čas:h precej razl:čna po kombnaciji 'eseuega ;n zidanega de'a Zas Inih bi\a'i^č sem skoraj ne rremo štet., n pr ogl arske kol be z lubia pastirskega stana itd Iz tegn bi morda kdo oklepal, da ie zelo malo stikom- med našo kmečko hišo m prazgodovinskim b'val.šćem. Dr Ložar ugovarja Ugotovljeno ie. da ie pn nas več točn- ;nejenih h;šn h tipov, ki se ir/c določenega : mlja, tako da obstoji več hišnih okn Y\\ a i \ kraji::. Ti krogi niso nastali pri nas temveč sc vmes odrvi. k :ih rxišilja* jc na naše ozemlje sosedni krogi foda delno [Te med njimi za zelo stare prvine ki izhaiajo iz dobe pred naselitvijo Slovencev Najmanj prazgodovinskega nia na seb. osrednja sloven ska h>a \'a severnem robu se ie pa slopj'h (Etnografsko jt obravnava! doslej pn nas le dr. A Mclik kozolec ) Posoda, neša, orožje V opremi hiše so se kazali se nedavno sledovi prazgodovinskega razvoja v lesenih kuhinjskih pripravah. Leseni izdelki pomenijo prakulturno stopnjo, lončena poseda je pa že znak višje kulture. Pri staroslovan-skih naj liscih preseneča, da je zelo malo keramike, kar je v pravem nasprotju s prazgodovinskimi razmerami Iz tega bi lahko sklepali, d3 so bile prazgodovinske kulture na tem ozemlju na mnogo višji stopnji ko 9o se naselili Slovenci, kj niso še uporabljali toliko keramičnih posed. Leseno je bilo po večini tudi orodje in delno celo orožje. Pri nas so pripisovali tem predmetom malo pomena, zato jih ni zbranih mnogo v muzeju. — Elementi sedanje osrednje slovenske n še so po izvoru skoraj vsi iz dobe visoke kulture, ostalino starejših p!asti hranijo le Panonija. Bela Krajina in posamezni osrednji deli sezonsko. Prvine, ki segajo v prazgodovino, so tudi kožuhi in oblačila iz kož, obuva a in p k:i-vala iz lesa itd. — Za proučevanje lovskih priprav se mora raziskovalec tudi poslu- žiti prazgodovine. Dr. Ložar omenja razne primere trnka in paati z Barja. — Ozirati bi se bilo treba tudi na prevozna sredstva kot prvine davne ljudske kulture, n. pr. na čolne; zdaj je pri nas že povsem neznana oblika iz drevesnega debla izdolbenega čolna (»brurtik« ali >dolbenka<), ki jo poznamo iz prazgodovine, iz i obe stavb na kolih na Barju, a te vrste čolni so se vedno v rabi na jugovzhodu našega ozemlja. Nasledniki prazgodovinskih naseljencev Kako so mogli poznejši naseljenci prevzemati kulture prejšnjih plemen ter da so se prvine ljudske kulture ohranile tisočletja na istem ozemlju, kakor da je tam živelo isto ljudstvo? Na to nam odgovarja raziskovalec v sklepnih ugotovitvan. Gre za tipolosko kontinuiteto; v naši etnografiji je določeno število tipov in elementov, ki jih zgolj etnografsko ni mogoče razložiti in so nedvomno razpadline ali ost 2 J ine dru. g ih kulturnih enot. Upoštevati je treba še, la sodelujejo činitelji razvoja, prihajanja in preseljevanja kultur, dejstvo tradicij in analognih oblik, skratka neka Istovetnost v zgodovinskem smislu. Naše ozemlje ni bilo nikdar povsem prazno. To dokazuje tudi antropologija. O antropološki osnovi kontinuitete prazgodovinskih prvin v sedanjem rasnem sestavu Slovencev še nimamo potrebnih študij. Niko Zupanič je pa vendar na podlagi prazgodovinskega lobanjskega gradiva prepričevalno iokazal vpliv ilirskega in keltskega rasnega elementa na antropološki razvoj Slovencev, ki se jasno kaže v postopni brahikefalizaciji prvotno pretežno dolgoglavih priseljencev. Najmlajši slovanski dotok norijskih rasnih prvin je podlegel močnim avtohtonim silam, naseljencem, ki so bili naseljeni od davnine v tem delu južnovzhodne Evrcpa. To se pravi, da je r?sa prvotnih prebivalcev ostala v bistvu nespemenjena ter da smo tudi rasno nasledniki prvoLn;h naseljencev. Ohramli so se elementi prvotne ljudske kulture, ohranile so se pa tu '.i sile, ki oblikujejo rasno človeka kakor so ga oblikovale na tem ozemlju pred tisočletji. S tuniškega bojišča: protitankovski top, pripravi j- 1 nim vozilom .....lj prof! s»>. r:./ Rim olilop- šil, da ga je zadela srčna kap. Oblasti so I izsledile tudi šarlatanskega pajdaša, ki mu j je povedal, da je dotični kmet bolan. Zato so vedeževalca aretirali in obtožili umora. Silni viharji na Švedskem Na Švedskem so divjali zadnje čase sil-I ni viharji, ki so pevzr: čili mnogo tskode j zlasti po gozdovih. Švedski list »Dagcns • Nvheter« poroča, da so viharji podrli samo j v okolici Surahammer v gozdovih okreg { 40.000 dreves. V okraju Vcstm'i~ lanc. je ] podrtih več sto tiseč dreves. V okraju , Katrineholm so podrl viharji dobro polovico dreves. Skoda je ogromna. mm Francija ima težave s preskrbo Težke pwled:ce izgube francoske kolonijalne posesti v Afriki Zvišanje p ostrih pristojbin na Madžarskem Z odlokom madžara&ega trgovinskega in prometnega min.strstv.i so bile s 1. marcem zvišane pristojbine v poštue.n. rizo javnem in telef.nskem piomcr.u V Budimpešti so bde zvi'ane te!ofciis»w pristojbini v krajevnem p: ometu od 12 na 20 vinar j.v za vsak pogovor, osnovna pristojbina pa od 12 na 16 nengo mesečno. Francija je izgub la svoje afriške kolo-I nljalre posesti in zato s; nastale težkoce-I v preskrbi njenega prebivalstva z živi jen; s.k mi potrebščinami. Novi francoski ener g:čn: prehrambeni minister je že segel p> odločnh ukrep h. da odstrani nevarnost večjih motenj Afriko je igrala važno vlog v preskrbi Francije z žitem, maščobam; oljem •*- sočivjem. Najbolj občuti Francija izgubo afrt^k^n kotenj v pogledu dobave maščob. £e lan4 v decembru so m rali ze'o skrčiti obroke maščob KmetijSkj minister je rdkrjto izjavil da do letošnje jessni ni mogoče pričakovat j zboljšanja v tem pogledu, ker bo TjrebhTn-ctvo dobivalo jamo ma^io. Ti ^:is i" v pa francosko kmetijstvo pezvano. . ii one vs»e s:le. da b: letešnji pr delek olj ric čim večji. Površina z oljaricami zi-sejarega polja naj b? «^ povečala na 250 tioč ha. .Nevnčija je daia Franciji na razpolago dovolj semen. Zaenkrat zato, d^ spozna francoski kmet svojo na rod n - dolžnost n da se oklene pridelovanja aSjarte ^a račun drugih poljskih pridelkov. Omejilo naj bi se zJast; pridelovanje sladkerne pese. čeprav tudd sladkorja Francija, nima v Izobilju. Iz Afrike je dbivsla Franc ja prej tudi mnog' sečivja. da ga ji ni pr manjkovalo v času med zimo in poletjem, ko domačega ni * razpolago. Let s Fra c;ji zelo primanjkuje sučivja. Dela se pa z vso vnemo na t . da bo prihodnje leto v tem pogledu položaj bol;š Vse sile mora Francija zastavi at; da obdrž dosedanje obroke kruha. Mnogo žita jc. kot rečeno, dobivala i£ evojih afriških kolonij. Kmetijski min ster je rep vedal križarsko vojno za oddajo ž-ta državi. Obrn ti se hče na učite!.'stvo. duhovščino, vojake :z prve sveto\me vojne, prefekte in uradnLštvo s pozivom, naj prepričajo kmete, da je trebi oddati vsako žitno zrno. da se žito p d noben m p-gojem re sme uporabljati za krmo prašičev in perut- nfne m da je treba ztastj napraviti konec j»eki belega kruha. Minister je izjavil, da je narav, ost škandal, da nekater. ljudje "e vedno jedo bel kruh. V lion:.kem okraju so oblasti zaprle 65 pekarij in mlinov, ker so proti predpis m. še vedno mleli belo moko, occiosno pckl: bel kruh. Odločen nastop kmetijskega ministra je naše! po vsej Fra_ciji vel k odmev. Vse kaže, da se je franec-ko prebivalstvo v nujni sili in stjsk; strnilo v d's3:plin'rano celr;t , da prebrod najteže črvse. V primeri z vprašanjem ž"ta in olji preskrba francoskega prebivalstva z vi'om šc d?.leč ne igra tako važne vloge. Toda v"no v Franciji n> t^.ko 'zrazito pijača in užitek k:ikor drugod, temveč del ljudske prehrane. Vedeževalec obtožen umera V Coimbri na Portugalskem so aretirali nukega moža, ki je obtožen, da je s proro-kovanjem usmrtil človeka. Vedeževaiec, znan zlasti po vaseh okrog Coimbre, je sprejel nekoč nekega kmeta, ki bi bil rad zvedel kakšna bodočnost ga čaka Vedeževaiec ga je srepo pogledal, potem je pa iztegni: roke proti njemu in zaklical" Zapisan si smrti! Hitro domov, da ne umreš brez mrtvaške sveče S kmetom sta prišla k vedeževalcu dva soseda, ki sta prestrašeno od?kočila. kmet sam je pa kriknil in se zgrudil. Oba soseda sta hotela poklicati zdravnika, toda vedeževaiec je izjavil, da to ni več potrebno, ker je kmet že mrtev. In mož se je še bahal, da je njegovo smrt slutil, odnosno napovedal. Oblasti so se seveda začele zanimati za nenadno kmetovo smrt in prišle so do prepričanja, da jo je povzročil vedeževa, lec. Ko je namreč kmetu izjavil, da že st .-»ji na pragu smrti, se je slednji tako prestra- Kap-S23n3vc j a 'mena ni poznal Približno leto dni po kronanju cesarja, ko je bil Napoleon na višku svoje slave, je dejal nekega dne svojemu komorniku. Rad bi vedel, če je v nacionaliziranem svetu še človek, ki mojega imena ne pozna. Ce b: našli takega človeka mi morate to povedati. Kcmornik se je začel zanimati za ljudi, ki b: Napoleonovega imena ne pazna'.a in ni jih bilo treba daleč iskati. V samem pariškem predmestju je našel skromnega obrtnika, ki je živel ločeno od sveta ;n se ukvarjal samo z lesorezi. Mol ni ničesar vedel o ve!:ki francoski revoluciji in o smrti Ludvika XVI. Tudi o Napoleonu ni niče-ar slišal in njegovo ime mu je bilo povsem tuje. V zrcalu anekdot Napo'eon — Kako to. Sire, — je vnrafela neka lepotica Napoleona, — da hrc-pen.te po tolikih svojih zmagah še vedno po lavo-rikah ? — Zakaj se pa vi še vedno šminkate, čeprav ?te tako lepi? — j; je odgovoril Napoleon z vpr:L-anjcm. Bsrnard Shaw Bernard Sha\v ne trpi, da bi ga kdo med delom motil Z brezobzirnimi ljudmi je navadno kratek in jasen. Nekoč se je zglasil pri njem neki nov nar, da bi govoril z njim. Mod drug:m ga je vprašal« ali ga novinarji pogosto nadlegujejo z raznimi vprašanji. — Zelo pogosto, — mu je odgovoril Sha\v. — Knko se jih pa odkrižate? — Kaj enostavno — povem i:m. da sem se umaknil iz javnega življenja in da ne pišem več. — Imenitno! Kuj pa trenutno pišete? — je nadaljeval novinar. — Ne p:šcm več — umaknil sem se iz javnega življenja, — mu je odgovoril Shaw. Menjš!kov Meirfcrv knncsrn Po poročilu generalnega ravnatelja p-d-jetja Julius Meinl, d. 1. dr. F. Schiingela obsega zdaj Meinlov koncern s sedežem na Dunaju ^0 podjetij s 600 trgovinami. 0~ga-nizaera tegf. koncema za proizvodnjo in prodajo se razprostira preko srednje in jrrz-ne Evrope V mno°dh krarh. k*er je divjata vojna, so bi'a Melnlova podjetja uničena, pa so jih v pretežni večini kmalu obnovili. PERICE Janez skrb' za vse. tudi za gospodinjstvo. Ima mnogo perila in zato je naie dve perci — Zikaj si naie! dve perici in obe gluhe« nemi? — £a vpraša prijate!). — M;d 1 sem. di bosta de'ali h-treje. ker med pranjem ne bosta mogli klepetati. — No in? — Bil sem neumen Pogovariata se z rokami. PRIJATELJSKI NASVET —Sam ne i?em. kaj bi storil s svojimi pesmimi, ali bi rh sežgal ali ob;^vil? pravi mlad pesnik svojemu prijatelju. — Veš kaj, prva ideja je vedno najboljša. PROFESOR NA POSTI — Povedali so mi, da je prišla na moj naslov pismo. Kje bi ga mogel dobiti? — Tu pri meni. Kakor se pa pišete? — Kako se pišem? Smešno vprašanje! Poglejte na kuverto, pa boste videli. Ruskj car Nikolaj I. je zo"o rad delil odlikovanja in večkrat se ie pripetilo, da so bil; odlikovani tudi taki. ki toga niso zaslužili. Nekcč je prisostvoval car s fvo-.fm spremstvom predavanju nekega slove-čega inoze-m keg.i zvezdosfovca U^enii-kovo oredavnme mu je postalo kaj kma'u dolgočasno in rar <=e je obrnil k svojemu ljubljencu knozu M?n;š:krvu — Ta zvecdncjover pa ni robe^o svetilo. — Vaše? Veličanstvo n-o—1 unoitevatj vzrok njegove treme Zvezdoslovec m^-a izgub:ti *!avo. če v;d: pr*=»d ^eboi toll-o z\'e^d. ki so mod njinv le ro-iv" n-» ^-a. vem m^~tu. — je odgovoril M^^n^-v S tem je m "s11'! mnoge odlikovane«* iz carjevega spremstva. Bradač B;všemu češ7'-* lovaškomu kmetiisko^u m;nistru Bradaču ie potcž:l ne^oč ed-^n izmed njegovih uradnikov, koliko dela ima. — Danes som snroie! >t;ridr"-f*t delega-c:j. A1} vrste, kaj to pomeni? — Seveda vem. — ie od«**nro|HI mlnJjfef smeie. — Nn;minl št:ri milijonr krati za nepredvidene podpore. Rosslni Skladatelju Rossiniju je prmesel neRu% eden njegovih učencev dve svoil skladni, da bi slišal mojstrovo sodbo o svojih prvencih. Ko je odigral prvo, mu jo dejal Rosslni: — Druga mi ugaja bolj . .. Bernard Slavni francoski književnik Tristan Bernard je nekoć poučeval ml.uk p satclje. kako se je treba vesti vprioo bčinarva — Recimo da predav jte V tem primeru morate biti ze'o taktni \'.ižen je zlast; km Ko je va>e predavanje končano m morat občinstvu priklon^;. oni in cesto ie ozeA iarek. ki bi ga bil lahko prestopil. Po cesti je hodilo mah lju'H, le tu pa tam je prišel mimo kosec s koso na rami ali oglar, namenjen k svoji kopi. Dan po pasetu gospe Vernierove je odšel Kristijan ni zmenil za ta pozdrav, mu je kolesar zaklical tihi gozdiček. Mirno je prebiral novine in poslušal čirikanje murnov v travi. Vročina je pritiskala vso naravo k tlom in ozračje je drgetalo v solnčnih žarkih. Kar je padel kamenček na njegovo nogo. Dvigni! je oči in zagledal mladeniča, ki je stal naslonjen na kolo in mu smeje kimal v pozdrav. Ker se pa Kristijan ni zmernil za ta pozdav, mu je kolesar zaklical veselo: — No. kaj me ne poznaš? Menda si si pokvaril tu na kmetih oči. Kristijanu se .ie zmračil obraz. Pred njim je stala Etiennetta Dharielova. — Glej. kako čudna pota mora hoditi človek, če hoče priti do tebe ... Kako zaupen bi bil naiin pogovor, če bi bil med nama jarek, — je dejala mlada žena. — Eh. ga na preskočim! Opravičil me boš, če bi mi kdo to očital. Naslonila je kolo na drevo in skočila čez jarek. Kristijan ie bil sicer nejevoljen, vendar pa ni mogel tajiti, da Etiennetta Se nkoli ni b;la tako mikavna kakor zdaj. ko je imela na sebi moško obleko Nteno ob-ičje v okviru kost?n*eve moške lasulje je bilo razkošno izzivajoče. Prijela je Kristijana za roko ga poljubila na obe lici kot dober tovariš, potem je pa sedla k niemu v travo. — No. dražeč mol ali si si že onomo«re1? Ce b* vedel, kako sem že hrepenela po tebi! Toda povej mi, — zdi se mi, da mojega pisma nisi bil nič kaj vesel. Lahko bi mi bil vsaj odgovoril. Roke si menda nisi zlomli. Toda ne govoriva več o tem. Tvojo lenobo pripisujem drugim tvojim grehom. Toda zdaj, ko si zopet zdrav, se morava malo pomeniti. Vekomaj menda ne misliš ostat: tu. Toži se nam že po tebi. meni in tvojim prijateljem, vsi obupani smo že. Deauville je brez tebe dolgočasno gnezdo in kazino je izgubilo svojo privlačnost. Celo morje je nekam porumeneio, odkar te ni. Pokonci torej 1 Vrni se, dragi moj, ne ostani niti trenutek več v tej puščobi, kjer si tako sam. Bliža se čas konjskih dirk — torej najugodnejši trenutek, da se vrneš v Deauville. Smehljala se mu je pri teh svojih besedah, izgovorjen h z veselim glasom in počasi se mu je približala ter se privila k njemu. ObjeJa ga je okrog vratu in ga zavila v parfum, ki ga je tako živo spomin ial na urice naslade in razkošja. Napela je vse sile. da bi ga omamila in ga spravila nazaj v svoje naročje. Ni ji obrnil hrbta, pač je pa odgovoril mirno: — Draga moja. ljubše bi mi bilo. če bi ne bila prišla k meni Prosil sem svojega očeta, naj ti v mojem imenu sporoči to prošnjo. Vidim pa da se nisi prav nič izpremenila in da te mika najbolj to. kar bi ti moralo biti povedpno. — Toda vživi se malo v moj po'ožaj. drajzec moj — Bolje bi bilo če bi se ti vživela v mojega Sem tu pn dobrih ljudeh mirnih in skromnih Ti ne razumeš kaVSen vtis bi naredilo na nie če bi me kdo presenetil v pogovoru s teboj Seveda, lahko bi zopet preskočila jarek, kakor si ga malo prej in lahko bi se urno odpeljala na kolesu. Toda jaz bi moral vse pojasnjevati in to bi mi bilo zelo neprijetno. Storila bi bila mnogo pametneje, če bi bila ostala v Tourgeville in mirno počakala, da bi povsem ozdravel. — Kako to? — ga je prekinila Etiennetta. — Mar naj se zapiram pred vsem svetom, dočim se ti iečiš tu s kravjim mlekom? Menda se mi posmehu-ješ, dragec moj. — Upal sem, da te bo skrb za moje zdravje naučila več;e potrpežljivosti. — Jaz pa ne razumem, kakšna bi bila kori«t tvojega zdravja, če bi še ostal tu . . . Saj si svež kakor rožni popek. Hodiš zdaj ob palici in hodil boš še mno?o lat je, če Be boš op ral na mojo ramo. Ca hočeš samo iz zdravstvenih razlogov ostati tu. ti svečano obljubi is-m. da ti bom noskrbela za enako udobnost tudi v Deauville. — K*ij naj bi me pa sicer priklepalo na ta kraj? — je vprašal Kristijan z nejevoljo, ki je ni hotel več prikrivati. Pogledala Ihjuh^I1!1 tudi tole^no. -*o-».v • i* in drgetanje, ki ni moglo veljati za nasmeh "H je zaigralo v kotičkih ust Znala se j« na premflen*i da ie odgovorila z mirnm in pnlis--»ienim ^»om: Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran - Za inseratni del lista: Ljubomu Volčič — Vsi r Ljubljani