IZ«, štnilta. I ntfini. i prtrt, 7. juiji 1912. XLV. leto. .Slovenski Narod" vdja v Ljubljani na don dostavljen: v upcavništvu prejeraan: ćelo Iclo.......K 24-— cc*o 1«to.......K 22*__ pol leta.....• . . 12— po* teta ........ 11 — cetrt leta ....... 6-— eetrt leta....... 5*50 oa mesec......• 2"— ni mesec.....m 1*90 Dopisi naj se frankiraja Rokopisi se ne vračaja CrntnUtro: KmmBovm mliea šL S (v r»ritfičju \cvo\. telefon *t. 34. lsfeafa vsak 4aa wwmtmr tm^reiti *•*•!)• ta prozaik*. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat no 14 vin., za dvakrat po 12 viiu, za trikrat ali večkrat 00 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pn večjih insercijah po dogovoru. Upnvništvu naj se poštljato naročnine, reklamacije, tnserati itd. to c administrativne stvari --------------- f»*sa»«xM *t«vtllM v«I|a 10 vtnmr\*v. --------------- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. , Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogr5ko. ■ za Nemčijo: ćelo leto ...... K 25*— ćelo leto....... K 3O— pol leta ....*.. . I3-— • J „ , četrt leta....... 6'50 za Ameriko in vse druge dezele: na mesec...... 2'30 ćelo leto...... K 35'— Vprašaniem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vpravatftvo • KsuUlova mli«a ftt. 5 fspodaj, dvorišče levo), telefon &t. 85 Državni zbor. Razprava o službeni pragmatik!. — »Dinamika« klerikalnih predlogov. — Blankinijeva obsirukciia. — Nem-ski uradniki hi slovenski klerikalcL — Hochenburger in časopis je. — Tlszov državni preobrat. — Zbor-nični predsednik beži. — Rusinska obstrukcija. — Bramhne predoge. — Neuspeh slovanske politike. — Seiae poročilo. l'unaj, 5. jumja. Specijalna debata o službeni pragmatiki bo morda koncem pri-hodnjega tedna končana. V ponede-Ijek se že vrši £* nnje o drugi skupini predloge _ -:nosti in pravice uradnikov). katero bo zbornica brezdvomno ponolnotra v smislu odsekovih prc " - —\- odobrila. Po-slanci bodo z - . >oglasno odklonili manišinske predloge slovenskih kle-rikalcev, o katerih se je danes dr. Korošec izjavit, da ne potrebujejo uterneljitve. ker je njihova ^dinamika* tako silna, da bodo brezdvomno sprejeti... O počet ju slovenskih kle-rikalccv med katerimi se nahaiajo tuđi državni uradniki Verstovšek, Jare. Fon je Škoda zgubljati besede. Sotrudništvo slovenskih kleri-kalcev z vlado se je tuđi danes dokumentiralo. Sekcifski šef Galecki je zopet prav odločno zavračal one odsekove nredloge. ki se zdijo vladi nesprejemljivi. Splošno se je domnevalo. da bo debata o drugi skupini pragmatike že danes končana — toda ti računi so se delali brez nosi. Biankinija. Ta te porabil priliko, da z doleostjo svojih izvajania znova opozori na hr-vaske razmere. potrudi! pa se je govoriti skozi in skozi stvarno. Peča I se je posebno obsirno z uradni^kim vprasanjem v Dalmaciji, z nepo-volinim razmerjem. ki vlada med tu-jimi uradniki in domaćim ljudstvom, torej z zadevo. ki je tuđi za nas Slovence r^-c^^o važna in zanimiva. Pri tej H bilo oroeniti, da se naši klerikalni govorniku ki zavze-majo v zbornici tako opozicijonalno in kritično stališče napram urađni-štvu, niti z eno besedico ne spomi-njajo po nemskih uradnikih teptanih slovenskih pravic. oribalo se ~ >?e slovenske uradniške mizerij •■;» prav sumljiv način. In vendar bi bilo morda sklicevanje na nemški uradni-ški sistem, ki ga vlada pri nas sistematično uvaja. še eđino opravičilo za njihovo odklanjajoče in kritično razpoloženje napram uradniškemu vprašanju! Konec današnje seje je bil prav buren. IV>poldan je bila konfiscirana Arbeiter Zcitung in sicer radi ne-kega govora posl. Seitza. ki ga je le-ta govoril v brambnem odseku. Govor je bil torej immuniziran. Da se ga ie državni pravd^ik nav 'lic te-rnu upal zaplciua, dokazuje, da je prekrši! zakon na direktni mi^lj >j iu-stičnega ministra flochenburgerja, kateri se je iz nemškega naprednjaka prelevil v najservilnejšega reak-cijonarca. ki udejstvuje svoj nasilni nature! ravno tako proti nenem-škim narodom, kakor proti neljubim mu strankam. Socijalni demokrati so mu danes hudo posvetili in dr. Adler je med velikim odobravanjem obso-di! načelnika avstrijske justice: ki smotreno korumnira naše pravo-sodstvo. V medklicu je označil posl. Steinuender časnikarstvu sovražno postopanje Hochenburgerievo za po-polnoma pravilno, kar je izzvalo precej ogorčenja. Morda bi bil moral posl. Stein\\ ender slišati še holj gorke, ako bi poslanci \ edeli. da pre-jema ta nemški narodni in antisemitski politik, ki se v javnost tolikrat žerira kot nasprotnik čisooisia ^ — od dunajskega židovskega Tagblatta rresečni fiksum 4^>o K za razna parlamentarna poročila in informacije... Veliko burje ie izzva' tuđi no-tranji minister Heinold. Češki socijalni demokrati so bili vložili interpelacijo radi državnega preobrata na Dgrskem ter se v njei tuđi dotak-nili ogrskega kralja. Znani nemško-nacijonalni »državnik Hummer, eden izmed tistih. ki so v mladih le-tih kričali Heil Hohen7ollern, je šel nato nagovarjat nimistra, naj to ^blasfemijo* ^akoj zavrne. fieinoM se je da! speljati in si je uzurpira! pravo, ki npstoja edino ^e zbornič-nemu predsedniku: zavračati nam-reč nedostojne ali šalitve hesede. ki padeio v zbornici. Osuplr poslanci so raenkrat za^fišali raz ^^dež mini-strskega predsednika grrno. katero podeljevati pristoia Ie nrezidentu. Hcinold si ie s tem na kop! prav ne-nriietno in oštro zavrnitev zbornice, denunciiant Hummer nn ie r»res1i*al takc, da si jih bo pomnil. Njegovi lastni tovariš] so se ga sramovali. V obliki vprašanja na predsednika je tuđi posl. Choc ožigosal Ti-szova nasilstva. Predsedništvo je imelo v teh de-loma burnih prizorih jako težavno nalogo. Nad vse karakteristično za ncmško - nacijonalnega predsednika Sylvestra je dejstvo, da se ta vsaki nepriietnejši in težavnejši situaciji izogiba ter baš takrat, kadar bi moral varovati ugled in čast prezidija — zbeži. Tuđi tok rat je prepusti I podpredsednikom, da opravijo posle po lastni preudarnosti. Mora se posl. Pogačniku priznati, da je navzlic te-žavnosti položaja, nastopal spretno in korektno \sekakor boljše. kakor pa to zna dr. Svlvester. * * • Razpoloženje v parlamentu je sicer zopet uprav nepovoljno. Rusini so prekirtili vsaka pogajanja z vlado, ker smatraio njene propozicije glede rusinske univerze za abso-iutno nesprejemljive. Upravičeno poudarjajo rusinski poslanci. da ni-kakor ni pripustno prisojati Poljakom naloge sodnika v tej zadevi, od katerega je odvisno ali dobijo svoje pravo ali ne. Rusini ne zahtevajo ni-česar od Poljakov, temveč Ie od države. Obrnili so se na vse stranke z memorandorvi, v \ atererr apelirajo na razsodnost in pravičnost parlamenta. Ako ostane ta apel brez od-meva. potem odklanjajo Rusini vsako odgov*ornost za svojo obstrukcijo ter jo prehirajo na pleča Poljakov in vseli onih strank, ki nočejo spoznati, da si narod svojih potreb ne srne in ne more dati odmeriti tako, kakor se ljubi drugim. Orozeča rusinska obstrukcija otežkoča položaj zlasti radi tetra. ker se trudi vlada na vse kriplie. da bi avstrijski parlament odobri! bramb-ni zakon v naikraj^em času. Izrazila ie ćelo željo, da naj hi prišle nrambne predloge tnkoj po službeni praema-tiki v razpravo. To ie neizvedljivo, pač pa so skoraj vse strrtnke pripravljene, da se ra7pravljalno posto-panie v odsekih. kier se predloge sedaj nahajajo. kolikor mogoče zednostavi in nospeši. To je seveda moeoče uresničiti Ie tedaj. ako se posreći odvrniti Rusine od opstrukcije. Vlada namerava pričeti nova no^ainriia 7 Rusini jn Polinki. toda zdi se, da nima mnogo upanja na skorajšnji uspeh. Prihodnji teden bo v marsikate-rem oziru#/)dločilen in pomernben. Brezdvomno pa so pokazali do-godki eno: politika slovanskih strank se zopet ni obnesla. Predno so dosegle rešitev parlamentarnega vprašanja in ž njo zvezano revizijo sistema stopa brambni zakon v ak-tualen stadij. Skoraj nemogoče je zapostavljati to najvažnejše državno vprašanje, ki je radi socijalnih udobnosti, katere prinese brambna reforma, tuđi ljudsko vprašanje, strankar-skim in narodno - političnim interesom. Čehi in Jugoslovani bodo torej glasovali za brambno reformo ravno tako, kakor bi bili glasovali, ako bi že imeli izvojevan primerrn vpliv na vlado in vodstvo državnih poslov ... V naslednjem podajemo sejno poročilo: Seja poslanske zbornice v sre-do, se je pričela ob 11. dopoldne. Nadalje vala s;> je razprava o službeni prajrmatiki. V tej debati so bila zanimiva samo izvajanja poslandea dr. Stein-wenderja, ki je uterneljeval predlog, naj se pri odmerjenju pokoinine upo-števajo prejemki. ki jih ti vpokojeni uradniki dobivajo v svoji postranski službi. Hrvaški poslanec B i a n k i n i je govoril polni dve uri o uradnikih in uradniških razmerah v Dalmaciji. Po njerrovem erovoru je zbornica prekinila razpravo o službeni pragmatiki ter vzela v pretres Pa-cherjev nujni predloc: glede poštnih oficijantov. Toda tuđi ta debata se je prekinila. Nato so dr. Adler in tovariši interpelirali radi konfiskacije »Arbeiter Zeitung«, ki je priohčila govor poslanca Seitza v brambnem odseku. Poslanec Nemec in- tovariši so interpelirali radi dogodkov v ogrskem parlamentu. Nemec ie v svoji interpelaciji posl. Nemca in tov. se krone bi si vladajoča madžarska oligarhija upala izvršiti takšno brutalno lopov-ščino, ako bi v to ne imela dovolje-nja oirrskega kralja. Minister notranjih del baron Heinold je nato pripomnil: V interpelaciji posl. Nemca in tov. se krone omenja na način, ki ga moram z vso odločnostjo zavračati. Posl. Choc je vprašal predsednika, ako je voljan, z ozirom na do-godke na Ogrskem, tolmačiti vladi in kroni čustva avstrijskega parlamenta o tej stvari. Podpredsednik Pogačnik je izjavi!, da bo vsebino tega vprašanja naznanil vladi. Posl. B r e i t e r je vprašal predsednika, da - li hoče of'eiialno izjaviti, da ie postopanje, ki se je dogodilo v ogrskem parlamentu, nelegalno. Posl. dr. Adler je tuđi govoril o dogodkih v ogrskem parlamentu ter končno vprašal predsednika, ako hoče vplivati na justičnega ministra, da bo odpravil protizakonite konfiskacije, KM se tičejo pravic parlamenta. Podpredsednik Pogačnik je odgovoril, da se bo obrnil na vlado, ako se v resnici gre za kršenje § 28. tiskovnega zakona. Seja je bila zaključena ob 5. po-poldne. Prihcdnja seja bo v pone-deljek ob 11. dopoldne. Sijajen uspeh čeških pevc&v v Parizu. V Parizu se je po inicijativi in ob izdatni podpori mesta v dneh 26. do 28. maja vršilo največje medna-rodno glasbeno in pevsko tekmova-nje (concours internationale de mu-sique), ki si ga je sploh mogoče predstaviti. K njemu se je sešlo okrog 150 ti-soč pevcev in godcev vseh evropskih narodnosti. Mesto Pariz je podarilo 300.000 frankov za darila, ki so se z drugimi prispevki razdelila za razne skupine (zborovo petje (moški. ženski, mešani zbor s sprern-Ijevanjem in brez njega), godba na !ok, orkestralna godba, godba na pi-hala itd.) Za vsako skupino je bila dolo-čena cena 5000 frankov in za naj-bcljša vseh zmagovalcev velika cena (grand prix) 10.000 frankov. Za to ceno so se zamogli boriti samo tišti, ki so dobili pri posamez-nih tekmah prvo ceno. Najzanimivejše so bile tekme pevcev, pri katerih so tekmovali samo najbolj sloveci franeoski, angle-ški, belgijski, švicarski, italijanski, španski, nemški, lucemburški, danski in drugi zbori. LISTEK. Lepi stricel. (Bel - Ami.) Franeoski spisal Ouy de Mau-passant — Prevel O t o n Župa n č i č. DntfcideL Dospeli so v vas, majhno vasico ob cesti, deset hiš na vsaki strani, nekaj boljših, nekaj bornih, napo! po-drtih, nekaj opekastih, nekaj kamenitih; nekatere so bile pokrite s slamo, druge s skrlmi. Krčma očeta Durova A la belle vue-, koliba s pritličjem in podstrešjem, je stala na prvem koncu vaši na levi. Smreko-va vejica, obešena nad vrati, je po starem običaju naznanjala, da se tu-kaj žejni Ijudje lahko ustavijo. Pogrnjeno je bilo v gostilniški sobi, na dveh skupaj pornaknjenih in z dvema prtoma prekritih mizah. Soseda, ki je prišla pomagat streč, je pozdravila z velikim spoštova-njem. ko je zagledala tako lepo gospo; in ko je spoznala Oeorgesa, je vzkliknila: »Ježeš. ali si res ti, mali?« Veselo Je odgovoril: »Kdo pa drugi, mati Brultnka!« In pri tej priči jo je objel, kakor je bil objel očeta in mater. Potem se je obrnil proti svoji ženi: »Pojdiva v natino sobo,< je de-jal, da odložiš klobuk.' Pelial io ie skozi vrata na desni v mrzlo izbo s kamenitimiopločnica-mi, stene z apnom heljene: nostelja je imela volnene zastore. Razpelo nad žegnančkom in dvoje barvastih podob — Pavel in Virginija pod modro palmo in Napoleon f. na ru-menem koniu — to je bil edini okra-sek te snažne in puste sobe. Komaj sta bila sama. je objel Madelćno: »Pozdravljena. Madica. Vesel sem, da vidim zopet starše. V Parizu človek ne misli na to. a kadar se snideš z njimi, si vendar zadovoljen. ' Ali oče je potrkal s pestjo na steno in je zaklical: Ala. ala! Juha je na mizi.« In morali so šesti k obedu. Biro je dolgo kmečko kosilo s slabo izbranimi jedmi v čudnem redu: mesena klohasa za bravino, za klobaso cvrtje. Durover oča. ki ga je spravil jabolčnik in par kozarcev vina v rožice, je odprl zatvornico svojih posebnih burk, tistih, ki jih je hrani! za slovesnejše prilike: bile so precej zabeliene in žaltave zgodbe. ki so se pripetile njegovim priiate-Ijem, kakor je trdil. Oeorges, ki jih ie vse poznal, se je vendarle smejal: opojil ga je bil domaći zrak. iznova ga je navdala prirojena ljubezen do doma, do vseh nrostorov in kotič-kov, ki so mu bili izza mladih dni pri srcu: naimanjše reci, ki jih je vidcl po doleem času, z nožem vrezano znamenje na vratih. vegast stol, vo-niava zemlje, čvrsti dih od smole in drevja. pahajoč iz bližnjega gozda, duh rodne hiše. potoka, gnojne gomile — vse mu je ohuialo stjre ob-čutke in spomine. mu klicalo pred dušo posameznosti iz nekdanjih let. Mati Durovčka ni odprla ust; držala se je žalostno in napeto, in je gledala postrani svojo sinaho s ki-pečo jezo v srcu: da, jeza je vstaja-la v ti stari težakinji, v ti stari kme-tici z roskavimi prsti, z udi, ki jih je skijučilo trdo delo, proti tej mestni /cnski, ki se ji je vpirala kakor zo-pema zavrženka, nečisto hitje, vstvarjeno za hrezdelico in greh. Vsak hip je vstala, da je šla po jedi ali točit v kozarce rumene in rezke pijace iz vrča, ali rdečega, sladkega, kipečega jaholčnika iz steklenic, katerih zamaški so pokali, kakor pri limonadi - pokalici. Madelena ni dosti jedla, ni dosti govorila, sedela je žalostno s svojim navadnim, mirnim smehljajem na ustnicah, samo da je bil sedaj ta smehljaj mračen. resigniran. Bila, je razočarana, bridko ji je bilo pri srcu. Zakaj? Ona je silila semkaj. Dobro je vedela, da gre h kmetom, malim kmetom. Kako si jih je bila torej mislila, ona, ki po navadi ni sanjarila? Ali je sama vedela? Ali ne pri-čakujejo ženske vedno stvari dru-gačnih, nego so zares? Ali jih je gle- dala od dalec bol] poetične? Tega ne: a nemara bolj literarne, plemeni-teiše, holj čustvene, bolj dekorativne. In vendar si jih ni želela prav nič tako uglajenih. kakor jih opisujejo romani, kako torej, da jo je neprijet-no dimilo na stotine malenkosti, ki jih komajda opaziš? Da so jo žalili s premnogimi surovostmi, ki ne veš, kje bi jih prijel, in ćelo s svojo kme-tiško naturo, s svojo govorico, s kretnjami in svojo dobro voljo. Spomnila se je svoje matere, o kateri ni nikdar z nikomer govorila, zapeljane učiteljice, ki je bila vzgo-jena v Saint - Penisu in je umrla od bede in žalosti, ko je bilo Madeleni dvanajst let. Neznanec je skrbel za vzgojo mlade deklice. Brez dvoma njen oče. Kdo je bil? Za gotovo tega ni vedela, čeprav je nejasno slutila. Obed je bil brez konca in kraja. Sedaj so prihajali gostje, segali očki Durovu v roko, vzklikali, ko so zagledali sina, opazovali od strani mlado ženo in poredno mežikati, čes: »Prebito vendar! Ta pa ni za plotom pobrana, žena Georgesa Durova.« Drugi, ki nišo bili tako domači, so sedeli za lesene miže in kričali: »Liter! — Vrček? — Dve čaši žga-nja! — Likerja!« — Začeli so igrati domino, močno ropotaje z belimi in črnimi koščenimi ploščicami. Mati Durovčka je sedaj neprestano letala ven in noter, stregla pivcem s svojim jokavim obrazom, prejemala denar in brisala miže s koncem svojega belega predpasnika. Dim lončenih pip in cigar po soldu je polnii izbo. Madelena je začela kašljati in je prašala: »Ali ne bi sli ven? Jaz ne morem več.« Obed Še ni bil končan. Stari Du-roy je bil nevoljen. Tedaj je vstala in je šla šest na stol pred vrati na ce: sti, ter je čakala, da izpijeta njeii tast in njen mož kavo in žganje. Georges je prišel kmalu za njo. — »Ali ne bi skočila k Seni?« je prašal. Z veseljem je pristala: »O, da, kar pojdiva!« Šla sta dol, najela si v Croissetu čoln in ostala ves popoldan na otoku pod vrbami; oba sta dremala v mili pomladnji gorkoti, uspavanko so jirr peli valčki pljuskajoče reke. Proti večeru sta se vrnila, Večerja pri svitu ene same sreče je bila Madeleni še mučnejsa nege kosilo. Očka Duroy so ga imeli male pod kapo in nišo več govorili. Mat; se je držala Še vedno čemerno. Klaverna luč je metala po sivih stenah sence glav z velikanskimi nosovi in gorostasnimi kretnjami. Vča-sih je vzdignila orjaška roka vilice, vilam podobne, proti ustom, ki so sp odpirala kakor zrelo ogromne pošasti, kadar se je kateri nekoliko okre-nil in nastavil svoj profil rumenemu plapolajočemu plamenu. (Dalje prihodnjič,) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 128 štev. fz Avstrije se je za to tekmo priglasilo samo češko »pevsko zdru-ženie praških učiteljev«, katero je bilo po številu najslabše, kajti fran-coski in drugi zbori so šteli nad 3)0 cianov. najmočnejši francoski zbor »Chora! Nadaud« ćelo 230 pevcev, medt tem, ko je omenjeni češki pevski zbor fštel samo 50 članov. pred svojim odhodom v Pariz, so ^bitelji - pevci priredili v Pragi kom;ert, o katerem so »Narodni Li-sp-4 pisali, da so pevci pod vodstvom prof. Pilke peli s tako svežo-stkrin vervo, da lahko upajo, da tuđi na tujih, jim neugodnih tleh, doseže-jo kak uspeh. Lahko si pa predstavimo začu-denje in navdušenje vseb. ko ie zvečer po pevski tekmi sam župan pariški Cesar Caire telegrafično obve-stil praškega župana dr. Oroša. da je doseglo pevsko združenjc praških učiteljev prvo, glavno darilo pevske tek me, to ie »grand pri\ de Pariš«, 10.000 frankov in ztnagonosno palmo. Druga cena je bila e\ equo pode-Ijena istemu združenju in iraneoske-mn društvu -Nadaud* iz Roubai\a. Mestni zastop pariški je po tekmi povabil češke pevce na »častno čašo^ šampanjca, pri kateri so bile izrečene navdušene napitnice na čast češkim pevcem in češkemu narodu. Pri tej priliki so češki pevci zapeli ob nepopisnem navdušenju ob-činstva pred pariško mestno hišo nekaj pesmi in narodno himno *Kde domov muj<. Pri raznih drugih prilikah so hi-le češkim pevcem prirejene burne ovacije, sloveči pariški glasbcniki in kritiki so bili navdušeni ob njihovem petju. Najboljši francoski komponisti. kakor Bille, Saens in Pebussv, so obljubili komponirati žanje posebne zbore itd. Na kolodvor je pri odhodu spre-mil češke pevce sam pariški župan Caire. številni umetniki in neštevil-no občinstvo. V soboto so se vrnili pevci v Prago, kjer so jih navdušeno spre-ieli. Pripeljali so seboj Častno darilo: vazo de Lvmoges. Zmage čeških pevcev se lahko vesele vsi Slovani. Oni so zopet pokazali svetu, da korakajo Slovani v kulturi v prvih vrstah vseh narodov. Nemški listi, kakor < Bohemia* itd. z zobmi škripale od zavisti. sku-» šaio seveda denuncirati Češke pevce - zmagovalce in popi su je io pevsko tekmo kot nekako politično demonstracijo proti Nemcem. Mi jim to veselje privoščimo. UolituE v Belgiji. Glasom oficijalnih poročil ie bilo izvoljenih 44 liberalcev. 39 socijalnih dernokratov. 2 kršćanska demokrata in 101 klerikalec. Pri volitvah v senat ie bilo izvoljenih 26 libera!-cev. 13 socijalnih demokratov in M klerikalcev. V raznih provincijalnih mestih je treba voliti še 27 senator-jev. V Bruslju in Liegu je prišlo do hujših demonstracij, pri čemer so demonstranti pobili na cerkvah in samostanih okna ter streljali tuđi rta policijo- V Briiggu, Charloroju in drugod ie prišlo do krvavih spopa-dov, pri čemer je bilo tuđi već mrtvih in ranjenih. V Liegu in okolici so proglasili delavci generalno stavko. V Henegavu so zaprli več ljudskih šoL Delavci groze voditeljem s smrt- jo, če bi ti delali proti gibanju. Napadi na Števihte samostane se množe. Tuđi valonski delavci so proklamirali generalno stavko. Vojni minister je izdal povelje, da naj vojaštvo brez-obzirno prepreci vsuk izgred. Patrt in nune v valonskih samostanih so se oborožili s puškami in bodo stre-Ijali na svoje nasprotnike, kakor jim to zapoveduje vera. VeČ oddelkov bruseljske mešČanske garde se je spuntalo. V Antwerpnu se je obrnil oddelek lovcev. oddelek mesčanske garde in topničarski oddelek proti policiji ter je prišlo tuđi do resnih spopadov. Več vojakov je bilo tuđi aretiranih. Katoliški listi zahtevajo, da vlada razpusti te vojaške oddel-ke. _________ (talijansko - turska vojna. V r gejskem morju. Vali iz Smirnc poroča dne 4. ju-nija, da je neka italijanska torpedov-ka i7krcala v blizini Marmarisa, na-sproti otoku Rodosu kakih 30 zločin-cev, ki so bili zaprti v jecah na Rodosu. Turskim oblastim se ie posrećilo, zločince poloviti. Neka druga tor-pedovka je izkrcala 2N zlt^incev ter se je posrećilo turskim oblastim vje-ti U. Ker pricakuje turska vlada, da bodo Italiiani poskusili i/krcati vojaštvo v Smirni. ali pa na jugu Skala-nove, je poslala tja več oddelkov vo-jaštva ter poklicala pod zastavo tuđi rezerve \7 \mnsuc. \ aV-, v Srn r-i; je izdal proklatnaciio. v kateri odločno zanika. da bi bile turske oblasti raz-delile med prebivalstvo oro/ie. ^Sabaru poroča. da so ltalijani izkrea!i na otoku Kosu 1SM vojakov. \i. Rima pa prihaja v Carigrad poro-čilo. da italijar^ka vlada zbira mnogo vofaštva v Neapolu in Tarentu in da je tja dospelo mnogo velikih transportnih ladij družbe -»Naviga-zione generale« v Tarentu, da prepe-liejo dve diviziji v Egejsko morje. V Rdecem morju. Italijanska vojna Iadja »Ptemon-tc je pred par dnevi križarila ob arabski obali Rdečega morja ter bombardirala turski tabor v blizini Mokke. Bombardiranje je napravilo precejšnjo škodo ter je neki sambuk zgoreL Mirovno vprašanie. »Eclair« poroča iz Rima, da so v tamošnjih političnih krogih mnenja, da je pričakovati v najkrajšem času miru. To domnevanje podpirajo s tr-ditvijo, da so prenehali ltalijani tako v Tripolitaniii, kakor v Egejskem morju s svojo akcijo. Govore tuđi. da je bil nekdo iz neposredne okolice cesarja Viljema tri dni v Rimu in da se je dotični raz^ovarjal tuđi s kraljem v Kvirinalu ter se nato dne 4.ju-nija odpeljal. Splošno se sodi. da je dotični izpolnil pokoje svojega poslanstva. Iz gotovih krogov prihaja tuđi vest. da so izdelani novi pred-logi glede mirovne konference, tako da vzdrži Italija iahko svoj aneksii-ski dekret, med tem ko Turčija teg.-« dekreta ne pripozna. Kljub temu n«H bi se vršila med obema državam i pogajanja. — T>dveč bi bilo, onozorr na nesmiselnost tega porocila. k< r bi nepriznanje aneksiiskega dekret) pomenilo nadaljevanie vojne in v \ drugi strani tuđi Italija ne bi hotela dati iz rok orožia. ki si ga je s toli-kimi denarnimi. če tuđi ne človeški-mi žrtvami priborila v Egejskem morju. S temi vestmi tuđi ni v sklada porocilo, da hoće italijanska vlada predložiti zbornici zakonsko predlo-go za ustanovitev kolonijalnega mi-nistrstva. Dokler je imela Italija samo Eritrejo in Benadin, ni bilo potrebe za tako ministrstvo, sedaj pa je naenkrat neobhodno potrebno. Novi kolonijalni minister najbrže ne bo imenovan, predno ne bo sklenjen mir. l>o tedaj bo vodil posle koloni-jalnej^a ministra ministrski predsed-nik (liolitti. Štajersko. Iz Trbovelj. V nedeljo popoldne je priredilo pevsko in tatnburaško društvo »Zvon<, kateremu je prelju-beznjiva »Zarja< že prerokovala po-Rin, lep izlet k Sv. Marku za Ostenk. Pridružilo se je društvu tuđi več prijateljev petja in godne. Bilo je zhra-i ega navzlic slabemu vremenu mnogo domaćega krnetskega ljudstva, ki je z vidnim zanimanjem in radostjo sledilo lepemu petju in godbi na lok, ki je prav mojstrsko igrala pod spretnim vodstvom pevo- in glasbovodje gosp. Oskarja Mola, učitelja na Vodah. Gospod blagajnik Kuhar je v le-pem govoru pojasnil namen društva in moralni uspeh takih izletov med domaće kmetsko ljudstvo. Kljub vse-mu očitanju »Zarje , da je društvo frakarsko (zato menda, ker je 7 učiteljev v društvu, od katerih se nikdar nihče ne sramuje, občevati s pošte-nimi rudarji) je društvo lahko pono-io na svoj napredek in na fante ru-darje, katerih je pri društvu 10 in ki se ne dado pregovoriti od socijalno-demokratičnih hujskačev ter so ostali zvesti društvu. Ker se je pa našla v gostilni Sušnik za Ostenkom škat-ljica -siidniarkinih< vžigalic, katere je neki rudar iz Hrastnika, ne vede, kaj pomenijo. kupil v hrastniškem konsumnem društvu, je dalo to povod, da so društveniki nabrati za Ci-ril - Metodovo družbo 5 K, katere se je poslalo glavni družbi. Tako je prav! Simpatije trboveljskega na-prednega občinstva so na strani tega društva. Ziveli društveniki in krenko naprej! — Prijatelj društva. Celjske novice. Občni zbor ZadružneZvezesene vrši dne 1.^. juni ja, kakor smo pomotoma po-ročali, temveč v četrtek dne 20. ju-nija in sicer v veliki dvorani celj-skega Narodnega doma ob 10. uri dopoldne. — K Ljndauerjevem konkurzu poročajo iz nemških krogov v Celju, da znašajo dolgovi okrog 700.000 K. Nemška Union-banka. ki ima v Celju podružnico, ima lirjati 45O.ooo K; ta tirjatev je pa bojda večji del pokrita z jamstvi. Westen iina dobiti 100.000 K; ali je za to zasebno posojilo kako pokritje. se ne ve. Ostanek se pa razdeli med druge celjske Nemce. Tvrdka Ra-kusch bo. kakor pri vseh nemških polomih v Celju, gotovo tuđi udele-žena s kako vsotico. Polom ponosne nemške stavbne tvrdke Lindauerje-ve bodo naši Nemci gotovo precej časa poinnili. Morda se bodo iz njega tuđi naučili, da caka v Celju ena-ka usoda vsakogar. komur je nemška politika več ko dobro razmerje z većino prebivalstva. — V Savi-n j o je p a d 1 a poldrugo leto stara hčerkica Motoha v Oosposki ulici in utonila. — T e 1 o v s k a procesi-j a se je vršila včeraj ob najlepšetn vremenu z običajnim sijajem. — Pristranost mestne policije. Na Jožefovem trgu je povozil v sredo mestni velikaš Z. s kolesom nekega psa. Da se mu pes ni umak-nil, ga je tako vjezilo, da se je obrnil in psa še enkrat povozil. Kaj bi neki napravil stražnik, ki je zraven stal in ta prizor gledal, s Slovencem v takem slučaju? — Za »Dijaski d o m« v Celju so darovali v spo-min g. dr. Brenčiča vsi gospodje slov. odvetniki in oba gg. notarja skupno 140 K. Lepa hvala! — Na nedeljski zlet slov. del. pod-pornega društva v Trnovlje k Lož-narci še ponovno opozarjamo Celja-ne. Predaval bo dr. Pučnik »o po-menu slovenskega Celja za Savin-sko dolino.^ Po predavanju tambu-ranje in petje. Iz Celja. Jutri v soboto zvečer priredi »Zveza narodnih drustev« ob 8. uri zvečer v celjski čitalnici javno predavanje. Predaval bo dr. Anton Božić in sicer o pomenu Celjske okolice za spodnještajersko sloven-stvo. Ker bo predavanje zelo zani-mivo in je za spodnještajerske Slovence zelo važno, ie dolžnost Slo-vencev, da se tega predavanja pol-noštevilno udeleže. Iz Brežic. (C. kr. poštnemu ravnateljstvu v Gradcu.) Kornaj je pre-vzel naš novi poštar vodstvo tukajš-ne pošte, je že pokazal, kako si predstavlja »nepristransko« uradovanje. S čudovito naglico je dal odstraniti dvojezičen napis (ki je sicer res že bil potreben obnovitve) in ga nado-mestiti s samonemškim. Zelo se pa moti, ako misli, da bodemo brežiški Slovenci ta njegov naravnost izziva-joč čin mirno prezrli! Dobro da nas je takoj v začetku opozoril na svojo osebo! Ali je morda poštni urad samo za peščico brežiških nemčurjev (saj pristnega Nemca med njimi ni!) ali pa tuđi za ogromno večino slo-venskega prebivalstva? Odločno zahtevamo. da pouči poštno ravnateljstvo v Gradcu našega r rtarja. da brežiška pošta ni primeren kraj za javno dokumentiranje poštarjeve-ga zasebnega političnega prepriča-nja, našega gospoda poslanca pa prosimo, da stori energične korake, da se bode odvzelo našemu ^oštar-ju enkrat za vselej veselje uradno delovati za pankertno nemčurstvo brežiško! Mariborske novice. Pred p o -rotno sodišče pridejo sledeči slučaji: v ponedeljek, 10. junija Alojz Cerne, zločin proti nravnosti: v to-rek 11. junija Franc Steinbrenner, težka telesna poškodba; v sredo 12. junija Franc in Anton Menhart. po-žig in tatvina; v četrtek 13. junija Janez Kopun, požig in Ignac Ivan-sič, uboj. — Zrakoplov se dvig-ne,kakor ste že poročali. s tukajšnje-ga sejmišča zraven plinarne v nedeljo dne 9. junija dopoldne. Zaradi tega bo Plinarniška ulica v nedeljo predpoldne od Puffave do Brodarske ceste za splošen promet zaprta. Med tem. ko se bo zrakoplov polnil s plinom, je vsako kadenje na svinjskem sejmišču in v okolici strogo prepo-vedano. K temu, za Sp. Stajer red-kemu sportnemu dogodku se pricakuje mnogo tujcev. — Kradež v stolni cerkvi. 5. juniia je ukra-del nekdo gospe Berti Seh. ko je za kratek čas zapustila svoj sedež in stopila k oltarju. s sedeža crno žensko torbico, zlat ščipalnik in lornjon. — Velika nesreča se je zgodila 4. junija na glavnem kolodvoru, tvtletnega postreščka Alberta Ribiča je zgrabil stroj, ko je šel od nekega večernega osebnega vlaka preko ti-ra. ga vlckel 10 metrov daleč, mu strl lobanjo in odtrgal obe noge. Mož je takoj umri. Iz Borecev pri Ljutonieru. »SI. Gosp.« z dne 30. maja poroča o »si-jajni zmagi« klerikalcev pri naših občin&kih volitvah. Gotovo bo mar-sikoga zanimala ta »sijajna zmaga«, zato pojasnimo resnico. V prvem razredu so dobili naši kandidati 4, nasprotniki 5 glasov. Zmagali so to-rej z enim glasom, a še ta je bil pri-goljufan. V drugem razredu so dobili skoro vse vnanje glasove s tem, da so volilcem iz drugih občin obljubili, da jim ne bo treba voziti gramoza na okrajno cesto. A vkljub sijajni zmagi so zatajili reklamacijo z naše strani, zatajili so ugovor ter volili občinskega predstojnika in svetoval-ce. Pa prekrižali smo jim račune ter vložili ugovor naravnost na glavar-stvo, ki je vse ustavilo ter ni hotelo zapriseči novoizvoljenega župana. Radovedni smo, kako skačejo in ple-šejo od veselja nad »sijajno zmago« nove »odbornice«? Mislimo da ne tako kot ob priliki volitve, ko je bilo v zadnji hisi pri predstojniku polno pijace, po volitvi pa pijaca za občin-ski denar v gostilni. Drugič vam posvetimo drugače. Ptujske novice. Umri je dne 4. junija tukaj klobučar Jože S 1 a -v e t i č. Pogreb se je vršil včeraj. — Surov sin. V Zabovcih se je kre-gal posestnik Lovrenc Princl nad svojim sinom zaradi ponočevanja. Sinu pa to ni bilo po volji ter je zgra-bil očeta in ga tako pretepal, da mu je zbil en zob in ga poškodoval na roki. Napravila se je ovadba. — Zaradi d e k 1 e t a sta se stepla mi-zarski pomoćnik Kacijan in sedlar-ski pomoćnik Anton Drevenšek, oba iz Zg. Pleterja. Najprej sta se prete-pala. potem pa je Drevenšek zbodel Kacijanavhrbetin ga smrtnonevarno ranil. — Za župana v Spuhlji je izvoljen posestnik g. Fob. — 2 a-Iosten konec zakonskih p r e p i r o v. Delavec Jakob Simo-nič se je obesil blizu okoliškega po-kopališča. Zapustil je ženo in več otrok ter majhno, dobro oskrbovano posestvo. Vzrok samomora je iskati v domaćih prepirih. Iz Podčetrtka. (O b č i n s k e volitve.) Poročajo nam: ^"zrok, da je naš novi občinski odbor tako pisano sestavljen, so osebnosti, ki imajo pri občinskih volitvah v Pod-četrtku vselej velik pomen, za širšo javnost so pa brezpomembne. V res-nici so prišli nemškutarji v vseh vo-lilnih razredih v manjšino. Voljena sta kompromisnim potom Ie 2 Nemca in 1 nemški namestnik. »Srbofil-ni« dr. Breschar je voljen v 1. razredu za namestnika navzlic izrecni njegovi želji in sicer tuđi z nemškimi glasovi. To v pojasnilo židovski tetki »Tgp.« v Gradcu! Izvoljena sta to-rej 2 napredna Slovenca, 2 Nemca in 5 klerikalcev za odbornike, 3 napredni Slovenci. 1 Nemec in 3 klerikalci za namestnike. Pripomniti pa je. da politični nazori nekaterih klerikalcev nišo baš razbistreni. Poprejšnja klc-rikalno-nemska koalicija je nekaj izgubila. Za župana bo najbrže izvoljen zopet zineren klerikalec, naducitelj Fr. Lovrec. BraslovČe. V nedeljo. dne 9. t. m. priredi tukaišni Sokol v kroju pešizlet v Mozirje. Odhod točno ob pol 2. popoldne iz Levanta. Obsojen štaiercijanec. Iz Maribora nam pišeio: Pne 1. junija se je vršila pred tukajšnjo okrožno sodni-jo obravnava proti znanemu štajerci-jancu Jožefu Maurinu radi hudodel-stva nevarne grožnje napram odvet-niškemu koncipijentu Ervinu Veni-gerholzu. ker mu je Ie - ta pripomo- Rienzi, zadnji tribunov. Ziradovinski roman. Spisal Edwarđ Lyttoo - Bo1wer. Deveti del. (Dalje.) IV. Senatorjev položaj. — Uspeh dolgih ieu — L'zadov oljena castihlepnost. Lahko si je misliti, kaka jeza ie prevzela Rienzija, ko se je vrnil njegov trpinčeni in onečaščeni glasnik. Njegov ljuti temperament se je bii po prestanih krivicah še bolj poostril in ponesrečeni poskus, doseći s Stefa-nellom Colonnom spravo mu je srce hudo ranil. Deset minut po glasnikovem povratku je veliki zvon na Kapitolu za-čel klicati ljudstvo pod orožje. Z naj-višjega stolpa je vihralo veliko rimsko bandero in že večer notenu ko je bil Adrian pahnjen v ječo, je šla senatorjeva armada z Rienzijem na čelu proti Palestrini. Vojaštvo baro-nov je med tem četovalo po okolici do Tivolija. Rienzi se je ustavil pri tem lepem kraju, da nabere vojakov in zahteva od nezanesljivih ljudi ori-sege zvestobe, dočim so sli njegovi vojaki pod vodstvom Arimbalda in Brettona iskat sovražnike. Montrea-lova brata sta se vrnila pozno poroci z naznanilom, da so se čete baro-nov umaknile v gozd Pantano. Kienzijevo ček> je postalo rdeče. Pf>giedal je oštro Brettona. ki mu je prinesel to novico in v njegovi duši se je porodil naraven sum. »Torej so utekli!- je vzkliknil. Je-li to mogoče? Teh nepotrebnih prask s plemenitimi tolovaji je do-volj. Ali ne priđe nikdar tista ura. ko si borno stali nasproti mož proti možu? Montrealov brat je čutil, da mu vidi Rienzijev temni pogled notri v srce. »Brettone,* je dejal Rienzi s po-polnoma premenjenim glasom, »ali se smem na vaše ljudi — zanašati? Ali ni nobenega sporazumljenja z ba-roni?^ ^Kako? je nevoljno in v zadre-gi vprašal F^rettone. »Tu ni nikakega — kako,* se Je razljutil tribun-senator. »Vem. da si ti hraber poveljnik hrabrih mož. Ti in tvoj brat Arimbaldo sta mi dobro služila in jaz sem vaju dobro plačal. Ali ni tako? Govori!« »Senator,« je dejal Arimbaldo »vi ste držali svoje obljube. Podelili ste nam najvišje časti, ki jih sploh morete podeliti in s tem bogato poplaćali naše neznatne zasluge.* »To priznanje me veseli,« je iz-javil Rienzi. »Upam, gospod,« je nekoliko ponosneje nadaljeval Arimbaldo, »da nimate glede naju nobenih sumov.« »Arimbaldo,« je odgovoril Rienzi v komaj zadržani razburjenosti. »Vi ste znanstvenik in zdi se mi, da istih nazorov glede poživljenja naji-nega stanu kakor jaz. Vi bi me ne smeli izdati. Najini duši sta sorodni. Ne grajajte me — a obdaja me izdajstvo in ćelo zrak. ki ga vdiha-vam, se mi zdi, da je zastrupljen.* Montrealovega nežnejšega brata so te besede ganile. Molče se je prikionil. Rienzi ga je pozrno motril in je potem zavzdihnil. Končal je na to ta razgovor, razpravljal o name-ravanem obleganju Palestrine in šel potem k počitku. Ko sta bila brata sama sta si nekaj časa gledala molče v oči. Brettone,« je dejal naposled Arimnaldo s pritajenim glasom, »spreletajo me posebne slutnje. Oau-tierjevi častihlepni nacrti mi nišo všeč. Napram svojim rojakom smo odkritosrčni in pošteni — zakaj naj bi bili izdajalci tega velikodušnega Rimljana?*? »Molči,« ga je zavrnil Brettone. »Samo železna roka najinega brata je v stanu krotiti to nemirno ljudstvo in če bo izdan Rienzi, bodo izdani tuđi njegovi sovražniki, rimski baroni. Toda — nič več o tem. l)obil sem od Montreala poročilo, da priđe čez nekaj dni v Rim.« »In potem?« »Čim bodo baroni Rienzija oslabili — kajti zmagati ne srne — in bo Rienzi oslabil barpne, se polaste naši oboroženci Kapitola. Vojaki, ki so zdaj raztreseni po vsi Italiji, bodo prihiteli pod zastavo velikega kapi* tana. Montreal mora postati najprej rimski župan in potem rimski kralj!« Arimbaldo se je vznemirjal, drsal po svojem stolu — brata pa ništa dalje govorila o svojih načrtih. Rienzijev položaj je bil tak, da je moral zagreniti najplemenitejše srce. Nikogar ni bilo. ki bi mu mo-gel Rienzi zaupati. Podoben je bil človeku na strmini, ki mu uhajajo tla pod nogami in ki se ne more vzdrža-ti na nobenem grmu. Ljudje so ga bolj hvalil, kakor kdaj poprej, kričali navdušenja, če je šel mimo njih, a nihče ni hotel doprinesti nobene žrtve. Posamezen človek ne ustanovi nikdar svobode kake države; če ne gre že većina prebivalstva ž njim, vsaj krepka, navdušena manjsina mora stati na njegovi strani. Rim je zahteval žrtev od vseh, ki so želeli njegov preporod. Ljudstvo je pač ho-dilo za senatorjem, a niti eden Rim-Ijan se ni brezplačno postavil pod njegovo zastavo, niti enega vinarja ni ljudstvo darovalo za obrambo svoje svobode. Na nasprotni strani pa so stali najmogočnejši in najsrdi-tejši vseh italijanskih baronov in vsak izmed njih je na lastne stroške vzdrževal malo armado izvežbanih vojakov. Z Rienzijem so bili trgovci in obrtniki, ki so pač hoteli uživati sadove svobode, a nišo hoteli za svo-bodo ničesar storiti. Za to, da so ploskali, so zahtevali, naj jim Rienzi zagotovi mir in bogastvo, in so pri-čakovali, da naj posamezen mož v enem dnevu stori, kar bi bilo poceni pridobljeno, če bi se pridobilo z naporom celega rodu v dolgih deset-letjih. Rim ni dal svojemu senatorju ne vojakov, ne denarja. Rienzi se je trudil, da ustvari armado prostovolj-cev. zanesljivo, dobro izvežbano četo, ki bi vsaj zadostovala za odbijanje napadov, a njegova prizadevanja in njegova opominjevanja so ostala brez uspeha. Ljudstvo ga je posluša-lo — mu je navdušeno pritrjevalo, a sledil mu ni nihče. Ko je zapustil me-sto in šel proti tiranom v boj, so ljudje za njim gledali in vrnivši se v svoje delavnice govorili: To je velik mož! Prožnost mladosti je bila tribuna že minula. Njegovo telo je bilo mnogo prestalo in v avignonski ječi si je nakopal nadložno bolezen. Njegov um ga je še vzdrževal kadar so mu živci že odpovedovali službo. V prejšnjih letih je bil Rienzi izredno zmeren, zdaj je svoje mučeče ga misli rad preganjal z vinom. Nino je Ijubil še vedno tako, kakor nekdaj in ona ga je še bolj oboževala kakor prej — a starega cara, ki ju je zdru-ževal, ni bilo več med njima. Prej sta govorila vedno o prihodnjosti, o si-jajnih dneh, ki jih pričakujeta. Zdaj se je Rienzi z nekim strahom otresel vsake misli na to, kaj bo jutri. Tem-na in trnjeva je bila njegova seda-njost, a prihodnjost se mu je zdela še temnejša in nesrečnejša. (Dalje prih.) 128- §tev-__________________________________ SLOVENSKI NAROD. Stran 3. I gel lani do večmesečnega zapora I vsled neke pravde s posestnikom Ko-I šijem iz ormoškega okraja. Maurin je ^cstnik blizu Ljutomera in je že Lru\rat sedel radi prcstopka proti te-lesni varnosti. Takrat je pretepel s pasjim bičem odvetniku dr. Gross-nianna iz Ljutomera, ker je bil pri neki obravnavi, pri kateri ga je za-stopal dr. Grossmann, obsojen. To-krat je dobil štiri ineseee težke ječe. Ko je prosil Maurin dovoljenja za preložitev nastopa kazni na poznejši čas. se ma to ni dovolilo, ker se je sodni dvor — in to po pravici — bal, ua bi se še kar po obravnavi Maurin ne spravi! na tega ali onega uJele-ženeev obravna%e. — Svoje dni je imel Maurin tuđi na mariborskoga odvetnika dr. Rosino Čisto posebno jezo in mu je skuša! kolikor le možno sitnariti. a tuđi tu le, ker mu je po-magal tlo ričeta. Z narodnimi in nem-^kimi odvetniki je torej sedaj Maurin obračuna!. Sedai pridejo na vr^to Klerikalni. Dr. Benkovič bo že previđen, ostane mu torej še dr. Leskovar v Mariboru. Drobne novice. Zveza kme-tijskih zadruKv Gradcu ima 20. junija ob 11. dopoldne v dežel-nem dvorcu svoj občni zbor. — V S p o d n j i P o 1 j s k a v i je imeno-val ohe. odbor g£. Karla Mrastnika in Štefana Rudolfa za častna župana, .Matevža Pogorevca in Antona Sa- —'•' ...... ■ častna obeana. Na- ____.. . ,e so skozi 35 let z vnemo delovali za blagor občine. — Iz Gradca. Klub za rejo golol ov - -icnoš na Dunaju je spustil dne 2. ;.~. Ja ob 7. rri zui?rni z c:r:!Škrdwnv ... w.:emu \,. ^nu in prc-cej močnemu vetru so vendar prile-teli prvi golobi že pred četrt na 9. uro na Dunaf. >T ~> se jili Je vsled Tieugodnega vn ....... zgubHo, v ne- katerih golobnjakih do 20' . — Iz Ljutomera. Naš trg dobi v krat-kem vodovod. Delo izvrši neka graška tvrdka. — Lepa starost. Umrla je na Humu pri Orinožu Marija Lešničar v S6. letu starosti. Pokojnica je odgojila 7 otrok. ki so ve-ćinoma v različnih. službah po svetu. — P r i d e 1 j e n je mladi zdruv-1 dr. fvan Zorjan. c. kr. marini v „iju. Dr. Zorjan je humski rojak. — Iz Ormoža. Tukajšnii kaplan Po-. ki se ga je z * -e večkrat novalo zar?<': . ,ega vero- i na nemški i soli in ki ie bil frdi živahno dtirven za kU o se . v več ne povrne. Nađomesiuje >ra vpo-kojeni župnik g. V * \. — N a Z g. Po liska v i je l. .:. bivši župan šlosar v 41. letu svoje starosti. — Posledice Ijubosumnos* Iz v--:: -:--- —''^' Zakonska Jai:__ ... . v ptujski okolici sta se zadmi čas vedno prt-pirafa, ker je T bil silno !jubo- • — ^ "a svoj*. ......o. Te dnf sta se rla radi tega in mož je vzel v jezi kramp ter tako dolgo tolkel z io ženo po glavi, ć : ie _ . v. :i!a. ftjpcško. Skromen tat. Pri Sv. Lovrencu Je v' ' -.-■•- v * "ovanj? za- >.eb___ .„.-.._ '. \e. OJprl ie s silo omaro, v kateri je dobil neko . v ateri je imela X1 ' • iv V f "—-; \. Vze* " ■ r/ K pa je , ici v ' Samomor vt a. Blizo Sp. Te obe^il 'nju njapec, ov sin . . ___ir. l>e? je .: aj dnevi od doma, veseljačil po već gos; ob;skal cerkveno v £<»\vjnj! \\:-: *"*" ' •■"" je _ nov in se na s- -il. Primopslra. '•'olltve v okrajno frofniško bla- *'"ko. Končni -•■• K * teh . . _ . > prinefile S m ta- ko leoe uspehe proti Itaiijanom in ki n napredek Slovence v ''"^r. r~ ^Tedeči: Odda-glasovnk:. Od ten jiii ie prišlo na kandidatno li- * T ' '--" ~ ! : Lavoro< 430, pa so debili z srlasov, tako da imaio socijalisti 5<» dclegatov, meć kateri mi je ^j ^roveaccv. Prevarfen sanomorilec. V Gorici se je hotel zastrupiti — bržkone radi nesrečne Irubezni — ljetni fk H. 1>. l>ei je v lekarno in zahte-hudega strupa. Lekarnar pa je mlađemu fantu mesto zahtevane-rUpa hudo odvajalno sredstvo, jvano s praškom proti razburje-ti živc^v, Fant ie še s strupom v in živcev. Fant jr Šel s ^trupom v ki skriti klopici od življenja. Posle-dica je bila ta, da so samomorilca našli v groznih bolečinah, ki mu jih je povzroćtlo odvaialno sredstvo, in so ga morali prepeljati v iKJlailBico •smiljenih bratov. Iz šdske službe. Za učitelja na trgovski in pomorski akademiji v Trstu Je imenovan dosedanji suplent na tem zavodu Jakob Furian. Miraraar. Park v Miramaru go-stje zopet lahko obiskujejo. Vstop v grad pa še ni Uovoljen. Zaradi bSaznosti so odpeljali \ Če-raj v opazovaliiijo 55letno zasebnico Ju!mo Klemenčevo in 381etnega de-lavca l ' »a Uršiča. N ~~a na eestL Kočijaž R. Daje v Trstu je zacel na cesti Rosetti ob neki voz. Padel je pod svoj voz in dobil težke poškodbe na glavi in na fokah in si je zlomi! dvoje reber. Odpeljali so nevarno ranjene^a v bol-nišnico. Vročica. Na nemških šolah v Trstu so opustili popoldanski potik zaradi vročine. Na slovenskih in la-ških šolah pa je popjldanski pouk še ostal in ga bodo otpravili šcle, ko nastane res huda vročina. Takrat bodo pa Ncrnci hr/kone svoje usiljene sole snloh zaprli. Mladi tatovi. Včeraj so prijeli v Trstu 16—ISlet stare fantiče Ernsta Bajca, Bruno Cavalerija in E. Cele-tana zaradi ;xpne tat vine. Okradli so več oseb na kolodvoru in pred kine-inatografskimi gledališci. Odn^sli so tuđi izpred več tr ovm razol^ežene-ga bla^a. MeJiuiroJiia k»:.k-trska d!rka. L aški lisii p*>tio veliko o ramerava-ni mednarodni kolesarski dirki v Trstu. Glasom poročil iz tržaških slove* ' v. ?e ta nač^n t ekla- me z. ... . i-jsarsko tlruštvo na-ravnost nesramen, ker ta prireditev je izkMučnn ^ "!:i r:::" ". .. .. cih .. koiesarska društva. Vlada tozadev-ne prošnje laškega kolesarskega društva v Trstu še ni p; trJila. Občifiska kriza v Puisu. Kako so gospodarili laški veli?.ki v mestnetn gospodarstvu v Puiju, ka/e sledeči slučaj. Mesto je \zclo 1.717. f80 K posojila za zgradbo topniearske in domebrsnske vojašnice. Urediti ui popra\ i ti bi se morala s tem denar-jem tuđi rnestna kanalizacija. Obči-na je dobila denar, tnda zidali nišo nobene vojašnice, niti nišo dali ti možje \ " — - - T - alizacijo. Zgra-ciili so ^ pole^r domo- branske vojašnige. ki je stalo S5.000 kron in ropravili lasko *<'■-■ ijo. za kar so izdali 55.000 K. t;.. ^Zd de-naria je pa le se okrog'o 19^.0-0 K, ves estali k ra je i/^inil. Ko je prevzel v(-m»-j m crnf% občine ba-ron Gorizzuti. le ć rnestni bia- gajni samo !43 K 41 vi^i. V anagra- j fič lem Tiradu so dobiti zastanke od i celera leta. Tuđi v mestni tržnici je ' vladal grozen nered. Toda krivcev i ć' ' J še rr ' ' "" ^ "' k ... - ,v]a Tr■....-.„. „„ ._. ... Vn sedai je izpraznienih 13 uradni- a za juni] in ji-i:;. . >v pa, ki so še v pr. • •-■■tu. pa glasom štatutov še "azpisati. Preiskava bo trajuiu se r.jnnni i eno leto.____________________________ Dnevne vesti. Kicrikalci in r? ost. ?=«v \ c-icL- je v src ' ' t!"- ":';k, k- inu ie dij i i , li kongres — in naša domovinu V ttm članku pir>e met! dru:■'/ teh duek, ko tirumi tuje -r •* ^\nu vrat! ili zasra vsak tr fi v naš dom, prepocBli ali povc/d nas vse ter se na#ega doma r■>''••■• Kdor bo cital te stavke, ,, > o niisiil, da bo po tem uvodu prišel plarnteč jx^ziv na vse rrnioljubiu Slovence, naj se organiziralo v nurod-nem oiiporu, da resilo svojo domovino tujega navala in tu je poplave. Res. logičtio bi to bilo: ako se res dornovje nahaja v skrajni novriniosti. da se potopi v nemškem moriu. kai bi biJo bolj naravno, da se ; vse ;J.....rodce na krov in na « .u.-ik za u., to stvar slovensko?! Toda klerikalna logika je drtigaCna! Klerikalni člarsknr nadaljuje zgorai citirane stavke tako - le: ». . . nimajo ti liudie nobene miineiše potrebe, kakor trgati iz srca n n to. kar i'm je edina - - --> :u i « /ba v dnt-h ze-meljsk: ti. Pod f>fetvezo na- rtMbiosti teptaio naše verske svetinje. Pravilo, da braniio ! t proti nam miačnežem! Tiodi j .... ^« jo branijo! Dovoif imajo livaleteoca deta. t)ovoliino jim to prednost! T>>-Cim mi ne moremo drugače, kakor da imamo verske ideale za naivisje, ki prevfidajo vse druge ideale in vse druge ozire — naj bodo oni — pateti-tiraoi zastopniki in zrV ^ffiki narodne Mefc . . .« Tako pi .rikalec, ki sicer vedno slepari slovensko ljudstvo s svojo nlnostjo in s svojo narodno w!l . in, Klerikalni član-kar sicer s.'in prizr*ava, da nas Slovence že na vseh koncih i« krajih jemfje vrag. nriznava. da nam gori že streha nad glavo, toda on ie na-sproti tej nevarnosti ravnodušen in brezčuten ter cl« ' ' -nuie z naimirnej-so vestjo na s.,;,: nani^: »Narodno čustvorante se mora ob tej prflkl umaknfti drugemu, višjetnu častvo- vanju. Verska misel je, ki mora pri tem nadvladati vse!« Torej z drugi-mi besedami povedano: Naj se pola-sti slovenske domovine tujec, naj se prepodi s slovenske zemlje zađaif Slovenec, kaj to, ako izgine Jezik slovenski 7 ze«eiiskega površja, glavno je, ako ohranffo tišti, ki bodo na bivš?h slovenskih tleh prebivali, ve-ro katoSiško, to se pravi, da bodo ostali : V '-* ^adalj: v roksh preča-si*t2 č j. So pač zonet nasta- li ugodni čaši za mednarodni kieri-kalizem, da si upa snet v Slovenci!] ozuanjevati načelo, da je narodnost — paganstvo. C^ I=e Podfrorc smel svoje čaše reci: »Kaj te, ako se !-:oro-ški Slovenci pon^md;•-'*. ^H\-no le, ako obranilo svo^o ? . , ve-ro,« ako je Ione Koblar smei ned «vno-tep.a v »GorenicU' r*r : »Boj za j-v-r" ako pri tem tui.. .,... vavi mu-i 1 rarod,« zakaj bi poiejri glavno klerikalno glasilo »Slovenec« ne smelo no:-"- '-"-'^t pr-^-■''•- :ti narciv-nost za fi' ... tvo, n* Vike pa za — »paceinfratie zakuprsike narodne idele?!« Sedaj je k1 '• '/em adiit, a vrag iiaj vzame vse . .^o, to j:: sedaj parola katoliških boncev. Bivši dezelfi porJanee I. Man-de'i o lars^vn nai)rodne in UIq- riiiaiiic .___:,ke v deželi. Bivši deže-- ni poslanec I. Mandelj, ki je odložii svoj mandat, ke: se ni striniai s politiko klerikalne stranke, priobčuje sedaj v »Vedi« o d želnem p;ospcdnr-stvu studijo, ki ji je dal naslov »Ne-ki\] števiik ;z kranjskoga deželncKa gospodarstva. V uvodu svoje studije piše !. Mandtlj med drugrn: ;>Od leta 18%. do leta 1907. je obsloj * \ ečinska tvorba iz reprezentaritov vt'lenosestva in narodno-napredne stranke. Ta, na kompromisu dveh pf>-liiicnih strank sloneča većina je bila že od rojstva se ni ohs^jena na zmer-no konservatlvno politiko. In res je bilo vse gospodarsko in legfislatorično ('cio te većine kons3rvativrne naravc. Štedljivost in prevlđna vporaba skromnih raz?i\ol*}\\\h sredstev oznaca to dobo. Zato ie pa HJo roo^o-če, da se tekom \Z tet dc*:kide ni»c zvišale !n da je bilo dan amo ?tat\ie dežele koncem !eta 1907. konsoiidi-rar^.- O gospodarstvu klerikalne stranke pa pravi Manćelf tako-1^: »Priznati se rnora, da ie vse to delo (namreč klerikalne stranke) provrra-?M:,t;>o. Da ima to delo strankino *e. ie tuđi gotovo. Stavil pa hi \ eiiuar vprašanje. ali je v go * podarit ;u .....«,?u , «•'« vr.-::-n v sKladil S 2?e? Ali ie finančna baza derete- zadosti moena, da nosi nrjo.ško s' * 'cže^nili gospodarskih in p< i institncij, ki |lh Ima ali sele pripravlja de7e!,io-r»rska večina?« N«t drn^em rr^sru ...>e Viindelj: > Pravecra gospedar-skeca deficita nri deže?re:- iTi9 ____•;: , i -Kt ni ii na \'zbujati 5e ta okolnost. č!«ta !mo**;na dezefa, katera sama inseM ni voJTla. "c lela padati. Pa po ti poti nanrej ne -'■;e iti, je vsakemn jasno: rekoče redne potreb^čine dc/ele nokrivati Si" r -...-.- '---------^a ' f. -. ., -:. . ... : .:,^ •_ .... . ;?e, o nevarno. Pno, dve leti gre tako, a potem se priđe v žaca to ...« K 7'TTiirnivi Mindljevi studiii. ki kleri-kalc m jrotovo ne bo nriietna, se po-vrnemo se jutri. O rč!tcl?«tvu se i7ra/.i Mati-• J\ v svoji studiji »Nckai števiik iz kr.K-jskejca ^ežclrteira (Tospodnrstva« tiiko-le: »Ne upo$'ev?]oč notorično hedo tefi \\*- ' "' ' ■' '^ *emveč 17 oi?fra ns . t _- : «oie, sma-irzm materVi^lno zho^i^anle učitelt-ske^a srami kot ra* "" lTčite!*l ? ^ uči- teffev *e vsak dan mari.« NečTiveno postopar.je c. kr. okr. ?cla> -"'*"> i?c'^f»-ki v Ceiovcu. Oa je le ta v ni shi^a nemske- Ka vVo!ksnita<-. to je že davno gotova stvar. Ha se pa ta gospod tako dobro razume na pokončavanje Slovencev, je skoro neverjetno. Fvo nairtovejs" udarce! Boroveljski 5^o-K'oi ^e je ustanovi! pred 3 leti. Ta-knUni okrpini glavnr Orabmayer mu "e potrdif društvena pravilo in ta mlada eetr* se !e oričela rnnrlii^-o Ribati. Prireiale so se v dvorani dru-štvenega doma na Trn ti. kirr ima Sokol telovadnico. razre predstave. vcsr1: - : • pred d\femi leti tuđi velika te ■ !. Med tem ie prišel na krmilo okr. jsrfavar Reirter, eeuar ime si bodo koroški Slovenci obdržali v vcjr m sro*"'"'!. Po preteku trite-(l.nskecra s' -' -vonja ie že prepovc-dal boroveijskemu Sokolu nositi kroj. 7 opasko, da to m — »volks-iihH--he Tracht« in da nrcjšnji glavar Orahmnver ko te do\olil nositi kroj ni P' ■■'. da je Sokol 7a Koroško — nevaren. Proti temu nepostavne-mu odloku se Je Sokol pritožif, toda tndi pritožbo že kunajo čez eno leto na Punatu. Med tem so se prire.iale Sokolske veselice edino v dvorani na Trati, katere je t'idi sam glavar Reiner dovofjeval. Pred enim mese-cem je naznanil Sokol, da priredi 16. junija zopet tombolo in ljudsko veselico. Nič hudega sluteč so se priprave spravile že v najbollši tek. Dne 3. t. in. pa sprejme odbor pre-poved veselice in tombofe, 1 izgovorom, da prostor v Društvenem domu ne spa^a v podrocje l:orove?>::&ga Sokola, oziroma, da ne sir.c izven trga Borovelj prirejati zabave. Odlok je podpisan od tistega f>lavarja, kateri je prednje prireditve v isti dvorani dr oljeval. To skandalozno po-stopanje c. kr. okr. ^lavarja, ki bi bil bolj sposoben za tajnika »Siidmarke«, vpije do neces. V last-iii teiovadnici na slovenski zemlji, kjer so narodna drtTtva iz Borovelj prirejala vedno veselice, se na ljubo okr. giavarju ta društva sr-loh ne srnejo več gibati. V Borovi]uh je ista vlada ugrabila Slovencem zadnjo gesti'--: reve k-Giicesije ima samo za nerrh ;e. Kje naj sedaj najđe ti-soče Siovencev - đavkoplaeevalcev \r *■ " o zabavo? Odgovor bi ne hk^_. vlati tuđi tišti, ki ]e to provzro-čil in to je c. kr. okr. glavar Reiner. — Naprosilo se je državnega po-s'^iica g. dr. Vlad. Ravniharja, da to poduči! g. glavar ja o enakopravnosti koroških prebivalcev. 4- Pri nado !H volstvali v obClnl Dole pri i...■ =. ■, ki so s^ \r'vz v sredo, so zma^ali v dnigem az-redu s tremi namestniki klenKaici„v tretjem razredu pa naprednjak], Kle-rikaici so, k^kor pri prvotni volitvi, tako pri dopolnilni volitvi štirih na-mestnikov raz.viii rnjstrašneišo v\s}-tacijo. Toda navz!: ^ ^ ^ * vv-r-Vr ^ ^ori! se ?p tnc1! Pr: čine napredna. \::r * rajdrastičneiši \\\-či. Tud! izzivali so na nrjpredrz^ej-ši ne čin. tako da je končno tud- sicer mirnim naprednim kmetom pošla hladnokrvnost in naUmiša klerikalna izzivača Kavčič in ^3<7oće sta preje-ia. kar sta iskala. n: za vssiej irine veseHe, izziv;?i .^.-rne na^red^e občane. Krek naj torej \j še nadalje fiuiska s svojim i pretepaškimi srovo-ri ljudi k 7 * r ■■** *' pjevala se bo #sto i,. . - . -.. -j rtTii so- mišljeniki samirni! Napredn*m- rno-žem v do'^k^ obein?. ki so zraH ob-varovati obeino pred klerikalnim terorizmom z neumornim delom. čast in priznnrie! na Slover ___;, . .___ ;...„. __ i bila spodnjestajerska notarska zbornica (v Celju) odrekla nekemu Nem-cu vnis v imenik notarskih kandidatov, ker ni znai slovenski, da pa je na višjift mestih bii vpis dovoljen. Izvedeli srno v te! stvari, da se ona va godila pri celjski, rmnak pri ljubljanski notarski zbornici. -f Promocija. Na dunai^ki uni-verzi je bil promoviran drktorjem prava gosn. M i i a n Š a b i c . sin ravnatelja ljubljanske c. kr. državne obrtne sole. Čestitamo! — Bole^n j*osp. r-esmka Antona Aškerca. Pcsnik Anton A š k e r c, mestri arhivar v Ljubljani, je težko (bolel in so sra danes prepeljali v 'rol-ni.šnico. Nade jamo se, da se bo fcole-zen gospodu arhivarju k:Tialu pre-okrenila na bolje, kar mu pač iz srca zele vsi fijcirovi Tnn^?r»^tev'lni prija-tcHj, znanci in spoštovateTji. — Veselica za Narodni sklad dne 7. jtiliia. Na tej Iju Tski veselici, ki jo prirede narodne dame nn čast zaup-nikoin r..rodno - n^nredne .strnTike, bo veliko tekmovanje vin v poseb-nem paviLionti. Poskusaia se bo tu nnjboljsa kapliica slovenske domovine, ker vsak ^ostilničar in vinotr-žec. ki mu je na tem, da se dvigne njegov renome, bo točil svoje na?- * boljše vino. Ker je še nekaj prostora v tem paviljonu, prosimo, da se čim prej oglase še ori, ki n imcravajo to storiti. Vino se bo tu točilo Ie na ko-zarce. — Pruga stvar, ki poide v veliki množini med obiskovalce in obi-skovalke. so cvetlice, ker se lakko veliko prištedi. nrosimo ceniene ro-doHubkinie po deželi, da naznanijo, če bi mogle za 7. julij posbti kaj cve-tlic. S tem mnogo pripomorejo do lepšega gmotnejra uspeha. • Opozar-jamo pa, da dopisov in. prijav ter prj-šitjatev ni pošiljati na izvrševalni odbor narodno-napredne stranke, am-pak izključno na Odbor za prireditev veselice za Narodni sklad v Ljubljani. — Htnko Nučič v Zagrebu. Kakor smo že zabeležili, je v soboto gosto-val rcžisćr Hinko NuČič v Zagrebu na angažma. Nastopit je v Lcngvelo-vi drami »Taifun« v vlogi dr. Toke-rama. Hrvaški listi pišejo o Nučiču zelo pohvalno. »Narodne Novine« pi- šejo; »Nučič je odličen igralec prve-ga reda. Veliki njegovi vestnosti se je pridružila sijajna intuicija, zato igra s taktom, pri nas še nenavad-nim. Od prvega nastopa vidimo umetnika, ki se ne bo spotaknil na svojem potu. Pri nas je bi! obsut s tolikim cvetjem, kakor ga še ni dobil nobeden gost. Morda je temu razlog slovensko-hrvaška vzajemnost, ki je že prešla v fantilijarno neceremoni-jalnost.« — »Agramer Tagblatt« ocenjuje Nučiča tako-le: »G. Nučič s slovenskega gledališča se je poka-zal v vlogi Tokerama kot zelo inteli-genten igralec, ki ima smisel za vpo-dabljanje in karakterizacijo. Nučič razpob.ga z največjo sigurnostjo s svojini! igralskimi sredstvi.c. — »Hrvatski Pokret« piše: »Tokerama je i /ral g. Minko Nučič, režiser Ijut)-i::;;iskega gledališča. Govoril je hrvaški in irraj vrlo dobro. Občinsivo ga je opetovano pozvalo pred za-ster.« — »Novosti« pravilo: »Treba, je podcrtati osol>ito umno igro gosta g. Nučiča.« — -Mrvatska« piše: »Gdč. Kernie je v vlogi Helene slavila pravi tr!umf. A g. Nučič je bil, kolikor moremo soditi o japonskem !4"?u. naravnost sijaien. Zakaj bi naša uprava teh dveh sli ne pridobila za naše gledališče?« 'Kakor je iz cita-tov razvidno, je lirvaško časopisje enodušno v pohvali Nučičeve umet-ncsti. Ćestiiamo g. Nučiču na uspe-hu, ki ??a je doseee! na hrvaški -pozornici. ! — Avijatik Vidmar v hlucV-anu Danes priđe v Ljubijano ietalni stroj sistema »Bleriot- tržaškega avijati-ka Vidrnarja. Vidmar bo razstivil svoj stroj v rrostorih tvrke Balkan na Ounalski cesti št: 33 in s:ccr od nedelje do torka cd 9. ure zjutraj do 7. zvečer. \stopnina znaša 50 vinar-jtv. Vidmar Ie znan letalec, ki je do-segel do sedaj že jako lepe uspehe. Udeležil se j^letalnega teđna v Zavijah, kjer se je m'adi avijatik srečno kesal s priznanimi svetovnimi letrlci. Zadnji njegov polet, ki le najbolj znan, ie bil polet iz Trsta v Benetke povodom blasroslnvljenja Markovesca stcipa v Benetkah. Drugo nedeljo, j one 16. t. m., priredi Vidmar v Ljub-! ijani in sT*cer na vojaškem vezbališču, javen polet. NatanCneje o tej prireiit-vi borno se poročnH. — Obrino - strokovna razstava za obdelovanie dragocenih kovin. Od tnkalšnjega »Zavoda za pospeševa- nie obrti- se nam poroča, da ie bila obrtna strokovna razstava za obde- ; iovanie dragocenih kovin, prirejena j od »Obrtno pospeševalnega urada^ na Diinajii. otvorjena dne 5. junija in se bo zaključila dne 30. junija. Nesreča v gorah. Včeraj se je na Veliki Planini pri Kamniku ponesre-čil neki trgovski nastavljenec, doma iz Ljubliane. Dobil ie inočno rano r-a glavi ter se je bati. da si je pretresel i::o?eane. Ponesrejenca so snoči do-mačini prinesli v Strnnie. Nakiipovanje koni za vojake. Komisija za nakupovanje Konj iz .V.ari-bora nakupovala bode za vojaštvo sposobne konje v starosti treh in več let v nastopnih krajih: dne 15. iunija ! dopoldne oć. S. do 12. ure v Brežlcah, j popolcjne od 3. do 5. ure v Kostanje-i vici, dne 16. junija dopoldne od S. do 1 12. ure v St. Jerneju, popoldne od 2. i do 5. ure v Škocljanu, 17. junija v Bučki, med- časom semnia, dne 18. junija od S. do 11. ure v Mokronogu in dne 19. junija v LjubJlani za časa semnja. Urib se le usedel. Št. Vid-Gro-hehio. Prijatelj našega lista nam piše: liuda nesreća je zaciela tukajšnjega pesestnika Andreja Sivko, vulgo Adama. Nad njegovim stanem je hrib, kateresra je že gotovo več de-setletil izpodjedala voda. Glavna katastrofa pa se je zgodila dne 1. junija j zjutraj. Velikarski del hriba — gotovo več tisoč kubičnih metrov zemlje — poraščen s ko?atimi hrasti in tepimi bori, se ie utrgal ter zacel naglo lesti proti njee;ovemu gospodar-skemu poslopju. Porušila se ?e hisa, velik skedenj in drvarnica. Nevar-nost pa preti tuđi še drugim sose-dom, ki stanujeio v vasici Mlače. Ne-sreča je seveda hujša, nego bi pogo-rel, ker na onem mestu ni mogoče staviti novega poslopja. Tu ie treba kmetu nujne pomoči in smo rađoved-ni, ali se bodo državni, oziroma de-želni poslanci kaj ganili!? E!ektforadiosraf »Ideal«. Danes, v petek. dne 7. junija: Specialni ve- -cer s sledečim sporedom: 1. Carigrad. (Zanimiva popotna slika.) 2. Kunigundni kodri. (Humoristično.) 3. Tajno poslanstvo. (Lepa drama.) 4. Vesele urice v New Yorku. (Hu-moreska.) Samo zvečer. 5. Ni treba da je bilo tako. (Drama.) Samo zvečer. 6. Laponsko. (Prekrasna naravna slika.) 7. Ljubezni veselje in ža-tost. (Ameriška vseloigra.) Jutri, soboto, 8. junija, dve senzacijski drami: Past, nemški umetniški film. Kdo je kriv? Francoski film. Moric in njegova žena. (Velekomično.) Zdravstveno stanje inestne obei* ne ljubljanske. Od ?6. mnjtiika do 1. junija je bilo novorojenih 22 in 1 mr-tev rojen. Umrlo jih je 19, med temi stran 4-___________________________________________________SLOVENSKI NAROD. _____ 128 štev. 11 tujcev. Umrli so za jetiko 2 (1 tu-jec), vsled mrtvouda 2. vsled nezgod 2 in za različnirni boleznimi 2. Za in-fekcijoznimi boleznimi so oboleli 4, za škrlatico in sicer dva tujca in dva domaćina brat in sestra, ki so jih prepeljali v dežclno bolnico. Dalje 1 za ošpicami in 1 za egiptovsko očes-no bokznijo. Zblazitel je v sredo delavee Fran Žagar. Bil je aretovan zaradi razgra-janja in potem tako pooenjal. da so inu morali nadeti prisilni jopie in po-klicati policijskega zdravnika gosp. đr. Ilmerja. kije odredi), da so ga prepeljali v resilnirn vozom na opa-zovalni oddelek. Med otroci. Na Opekarski cesti si je nek dečko krati! čas z tucanjem kamenja. Pri tem je kamen po nesreći prifrča! nekernu šolskemu učencu v obraz ter mu izbil dva zoba. Našel je šolski ueenee Jozef Ma-selj čm dežnik. — Šolski učenec Fran Salberger je našel očala, katera dobi izgubite!] nazaj v Razpotni ulici štev. 8. Vrt Narodnega doma je sedaj od-prt in ima velik prostor za balinanje. Prvi veliki ljudski koncert popolne Slovenske Filharmonite se vrši v ne-deljc, dne 9. iunija ob pol 8. zvečer. Ob neugodnem vremenu se vrši koncert v areni. Olei današnji inserat.! Barodno obramba. St. Peterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela dne 31. majnlka t. 1. v gostilniških prostorih gosp. Zupančiča na Ahacljevi ceivšega tajnika g, Podkrajška pa gosp. Drag. Vučnika, pristava južne železniee. — Kot delegati za skupščino leta 1912 se vo-lijo: gg. Dragotin Vučnik, pristav juž. žel., Andrej Kneisl, revident juž. žel., Ignatij Šega, načelnik kurilnice južne železnice, Fran Planine, nadrevident v. p., Zupančič Ivan, Verovšek Miha in Gherbac Emil, nadalje gospi in go-spice: Helena Bardekova, Milka Po-točnikova, Ivanka Kneisljeva, Adela Planinčeva in M. Vučnikova. Obeuem se je nabralo v prid družbe K 42'—. Šentpeterski podružnici C. M. ste priredili vceraj zvečer veselico v hotelu Ilirija. 2e ob 7. je bilo na vrtu vse polno občinstva, ki vc ceniti zasluge in koristi, ki jih prinaša ta pre-koristna šolska družba slovensketnu narodu. Tuđi šentpeterski podružnici, ki spadate med najagilnejše podružnice družbe, nišo štedile s trudom, da prmesejo v dar tem več čistega do-bicka. Vrle narodne dame so se trudile, da je bil uspeh tem sijajnejši. Gospodične so prodajale cvetlice in srečke, zabava je bila neprisiljena in zelo živahna ter je združevala vrle narodne obiskovalce pozno v noč. Pri veselici je pridno in kakor vedno izborno igrala Slovenska Filharmonija pod vodstvom g. Teplrga ter so-delovalo tuđi iz prijaznosti priljubljeno in dobroznano del. pevsko društvo Slavec-. Veselico je po-sctila tuđi gospa Županja dr. T avCarjeva in mnofo drugih odličnjakov ter zuvedni nurodnjaki iz vsleh slojev. — Pozno v noči se je zaključila veselica, ki obeta prine-sti družbi lep znesek. Vrli šentpeter-ski podružnici C M. družbe pa na] tuđi v bodoče priredita \ ec takih veselic, ker so se Ijubljanskenn1 ohčin-stvu take prireditve priljubile, poleR te^a pa prinašaio naši šolski dru/bi lepe doneske. Naitoplieša zahvala pa gre na uspehu prireditve dainskeinu odboru, ki je s svojim poslovanjem pridobil nad 700 kron čistega dobička za naso soKkn družNv Družbi sv. Cirila in Metoda je darovala rodbina Kranjčeva 10 K mesto venca na krsto pok, ^dč. Ivanki Jale-novi v Ratečah. V poravnave neke tožbe je prejela družba po g. V. Mer-molji, podružničnem blagajniku v Mirnu pri Gorici 20 K. G. Franjo Lampreht v Beljaku je poslal 30 K nabranih na ženitovanju gosp. Josipa Drofeniga in gdč. Emilije Lamprehtove v Kumcnu na Stajerskem. G. Josip Zarnik, trgovec z vinom v Krtini je daroval ob svoji poroki z gdč. Metko Alešovo 15 K. Na odhodnici g. asistenta Prudiča v Krškem se je nabralo za družbo 20 K 40 v, vsoto je nakazal g. Avgust Sedlar, c. kr. fin. konc. v Krškem. V spomin pok. odvetniku g. dr. Brenčiču je po-sial g. dr. Iv. Dimnik, odvetnik v Krškem 15 K. Spoštovani rodoljub gosp. Ivan Celešnik je podaril dvokronačo z opomino : „Prvo dvokrono krasno ble-stečot vrže naj vsakdo Družbi v vrečo?* Gdč. Angela Kernova iz Cerkljan je darovala ob svoji poroki 10 K. G. Fr. Toplak v Ptuju je poslal 20 K, katere so zložili gg. dr. Fr. Jurtela. dr. Ant. Brumen, dr. Bela Stuhec in Fr. Top'ak po o K. mesto venca pri pogrc-bu pok. c. kr. sod. ^vetnika %. Jos. kot-nerja v Mariboru. Iskrena hvala! Moška in ženska podružnica -v. CirHa in Metoda v Planini prir-.-di dne H». junija 1912 \rtno veselico na senčnatem vrtu g. A. Bernika v Planini. Spored: 1. (io\or odposlanca glavne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. 2. Koncert slav. mestne ^odbe iz Postojne. X .1. Stoka: -Mu-tast muzikant , hurka v enem deja-iiju. 4. Petje. r>. Šaljiva p^>sta, ples in prosta zabava. Paviljoni za pivo, vino, jestvine. pecivo in kavo. Vstop-nina k veselici 60 v. Začetek ob pol 4. popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši veselica teden pozneje, to je 23. junija. Iz Semića. V nedeljo 9. t. m. se vrši v SemiOu -pri Bukovcu^- usta-novni obćni zbor Ciril-Metodove podružnice za Semič. Prosimo za obilno udeležbo. Na zdar! Društvena noznanila. Računski zakliuček veselice za xDomovino« se je vsled potajanj za znižanje pristojbine za uporabo sokolske telovadnice. ki znaša skupno 15n K 05 vin.. netjubo zakasnel. 2al, pogajanja z gj^. odborniki telovadne-j^a društva >Sokol< v Ljubljani nišo imela uspeha in je bilo treba plaćati za telovadnico 50 K. za vporabo odra .*0 K (sestava odra še posebej 82 K), električna razsvetijava, svece itd. 22 K 05 vin., za snaženje 23 K in sokolski hišnici se .30 K. Dasi pa so bili skupni veseličtii stroški proraćunjeni na večjo udeležbo in torej večje do-hodke, se je odbor vendar spretno izognil vsakemu primanikliaiu. ki se je sicer pričakoval, in računski za-Kljućek blagajništva veselienega od-beHa akad. fer. društva »Sava«, na- taneno pregledan in odobren od ge. Županje Franje dr. Tavčarjeve, kot podnačelnice damskega odbora in g. Milka Nagliča, kot predsednika akad. fer. društva »Sava«, izkazuje 502 K 31 vin. čistega dohodka. Od tega se je 500 K naložilo na vložno knjižico Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani« z dne 19. maja 1912 in izročilo potoni gosp. prof. Juga društvu »Domovina« v Ljubljani. Če upošteva-mo, da je »Domovina«- ob priliki veselice dobila še mnogo prispevkov iz vseh krajev, moramo priznati, da se je dosegel vendarle lep uspeh. In to naj bo vsem v zadoščenje. Zadruga rnesarjev in prekajeval-cev v Ljubljani. V nedeljo, dne 2. junija t. I. se je vršil redni letni občni zbor »Zadruge mesarjev in prekaje-valcev v Ljubljani« v !iavzočnosti 22 članov. Zborovalo se je v mali dvorani Mcstnega doma ter je priso-stvoval magistratni komisar gosp. Outnik. Načelnik gosp. .Jos. Kozak pozdravlja zborovalce, se spominja v preteklem letu umrlih članov ter poudarja posebno važnost letošnjega zborovanja, ki se vrši ob 251etnem obstoju zadruge. Podano računsko in blagajniško poročilo izkazuje zadružno premoženje koncem leta 1911 v znesku 3730 K K^ vin., zaklad vajen-cev v znesku 1746 K 64 vin., zaklad pomočnikov v znesku 424 K 74 vin. in zadružni podporni zaklad v znesku 220 K 95 vin. Pravilnost blagajniških knjig in izkazanih raćunov konštatu-ieta preglednika g. Milan Kozak in g. Fr. Lovše, kar se vzame odobruje na znanje. K slučajnostim predlaga načelnik gosp. Josip Kozak, proslaviti 251etni obstoj zadruge z donrodeljem v korist bednih članov, oziromn njih rodbin. Prcdlog se sprejme s sploš-nim odobravanjem. Sestavi se v ta namen posebni odbor, da stavi ob času primerne nasvete. Izvolijo se po predlogu načelnika sledeči gospodie: predsednik: Josip Kozak; odborniki: Ivan Košenina, Andrej Marčan, Jos. Toni. Iv. Sirk. Jak. Jesih. Janez Cu-zak. Makso Winter. Val. Ham, Josip Pekrec in Janez Janež. — G. Iv. An-žič predlaga napravo ćec. tehtnice v klavnici. g. Iv. Luzak pa odpravo pristojbine od porabe tehtnice v mali klavnici. Predloga se sprejmeta s sklepom. priporočati jih na pristoj-nem mestu v uvaževanje. — G. Andr. .Marčan nasvetujc. naj se y spomin na 25letnico zadruge določijo poseh-ne nagrade za vajence, ki z dobrim uspehom prestanejo pomočniško iz-kušnjo. F3riporoča tuđi. naj bi vajen-ci nosili pri delu čepiće in naj bi se sploh gledalo na to, da so snažno in dostojno opravljeni. Načelnik pripo-roča ta nasvet vsem moistrom v uva-/evanie ter graja malomarnost neka-terih članov. ki se svojih dolžnosti do zadruge zelo neradi zavedajo. S pozdravom zaključi končno načelnik občni zbor. Slov. trg. društvo ^Merkur« je priredilo v nedclio 2. t. m. poučen-zabavni izlet v Tržič na Goreni-skem, katereRa se je udeležilo vkliub slćibcmu vremenu 5O oseb. Takoj po prihodu vlaka v Tržič so si izletniki ogledali tovarno za izdelovanje čev-liev tvrdke Peter Kozina & Ko., ki je bila v nopolnem obratu. Izletniki so se razdelili v posamezne skupine, ter si pod vodstvom r. Kozine, tovarni-ških urudnikov in delovodij ogledali dtlo pri vsakeni posameznem stroju, od rezanja podplatov pa do popolno-ma izjrotovljenega čevlja. 2e stavba sama na sebi je nekai modcrnega. V velikih, svetlih in zračnih delavnicah stoji stroj pri stroju naimoderneiše vrste. Izletniki so bili naravnost presenećeni nad tako vzornim pod-ieticm, katero se mora prištevati med nodjetia prve vrste v tei stroki. Nato so si izletniki ogledali pod vodstvom solastnika tvrdke g. Gassner-ja in delovodij predilnico tvrdke Va\. Glanzmann č< And. (lassncr, istotako razdeljeni v posamezne skupine. Podjetjc samo na sebi je že ne-kaj velikega in lepega; velike dvorane so opremljene z neštevilnimi najmodernejšimi stroji tako, da se izetniki nišo mogli načuditi vzorne-inu redu in modernim napravarn te-Ka podjetja. Izletniki so si ogledali celo obratno pot, katero napravi bombaž skozi razne stroje do izgo-tovljene tkanine raznih vrst. I>ovo-Ijeno naj nam bo, izreci tem potom cenjenemu vodstvu tvrdke Peter Kozina & Ko., kakor tuđi cenjenemu vodstvu predilnice za izkazano naklonjenost, našo najiskrenejšo zahvalo. Posebna zahvala pa naj velja tako g. Kozini kot g. Gassnerju, ki sta vsak v svoji stroki tako temeljito pojasnjevala delovanje posameznih strojev in lastnosti posameznih vrst blaga. Po ogledu tovarn so imeli izletniki skupno kosilo v hotelu »Ra-decky <. -kjer so bili izvrstno pogo-ščeni. Popoldne so se zbrali v salonu gostilne »Bastelj«,kjer je društveni pevski zbor zapel pod vodstvom društvenega pevovodje g. Zorko Prelovca več pevskih točk. Zbor je žel za svoja lepa izvajanja obilo priznanja. Tako se je vršil ta izlet v najlepšem redu in popoino zadovolj- nost, ter bo ostal izletnikom gotovo v najlepšem spominu. V nedelfo, 9. junija, vsl v Štepanjo vas! Opozarjamo še enkrat, da se vrši veselica telovadnega društva Sokol v Štepanji vaši, ki je bila radi dežja preložena, v nedeljo, 9. junija. • Nadejamo se obilne udeležbe, saj je mlado društvo, ki vrlo napreduje, po-trebuje denarne pomoći. Cenjeni ljubljanski gosti bodo imeli lep sprehod in tuđi zabave dovolj. Veselica, ki se vrši na vrtu brata Ivana Briceljna, se prične ob 3. Burka »Mutasti muzikant < ob 5. popoldne. Še preje so te-lovadne skupine. Gostilničar, ki ima po splošni sodbi letos več vrst izbor-nega vina. bo poskrbel tuđi za okus-na jedila in sicer po prav nizki ceni. Zato pridite vsi, ki vam je za napre-dek ljubljanske okolice. Na zdar! Sokol v Šiški je priredit včeraj popoldne vrtno veselico na vrtu vin-skega trgovca in gostilničarja gosp. Petra Stepiča v Šiški. Veselica je izborno uspela. Na sporedu veselice je bila tuđi javna telovadba, pri kateri je šišenski Sokol pokazal, da je v zadnjem času veliko napredoval in se mora šišenskim telovadcem izreci priznanje. Izvajali so jako dobro znane praške vaje in tuđi telovadba na drogu in bradlji je bila dobra. Občinstvo, katerega se je nabralo na okusno okrašenem vrtu nepriča-kovano veliko, je bilo povsem zadovoljno in je izražalo pridnim telovadcem burno priznanje z živahnim ploskanjern in pohvalnimi klici. Pri veselici sta sodelovala šišenski tam-Vmraški zbor in pevski zbor šisenske citalnice. katerima se mora za njihovo požrtvovalnost izreci tuđi posebno priznanje in zahvala. Kakor rečeno je veselica izborno uspela in je gotovo donesla šišenskemu Sokolu lep moraličen in materijalni uspeh. Razvitje pranora telovadnesa društva Sokol v Borovnici. Odkar se je ustanovi! v Borovnici Sokol, je postalo zanimanje za našo vas res veliko. Pruštvo, dasi še zelo mlado, razvije dne 9. junija svoj društveni prapor ob pol 3. popoldne, na to se vrši veselica, javna telovadba itd. pri Tvanu Majaronu, ki si je nadeial nalogo, da ustreže z nizkimi cenami vsakomur, saj je pa tuđi Ivanova go-stilna znana daleč naokoli in ni navade, da bi se koga odiralo. Ker je tukajšni Sokol res potreben moralne in gmotne podpore. upamo da nas slavna bratska društva in prijatelji teh v čim največjem številu poseti-jo. posebno se pa nadejamo. da nas IJuhljancani ni zapuste. Torej v nedeljo. dne 9. junija na svidenje v Borovnici. Iz Setniča. Naš telovadni odsek Sokola priredi v nedeljo 9. t. m. v prostorih brata Bukovca veselico z jako zanimivim sporedom. !. Deklamacija ■ Bliža se železna cesta . ^11. Veseloigra Bucek v strahu«. III. Šaljivo srečkanje. ples in prosta zabava. — Ker je Sokol v Semicu naj-inlajši. bi bilo želeti. da se ga posebno Belokranjski bratje Sokoli spom-niio ter s% v obilnem številu udele-že te veselice. Bratska društva po deželi pa se spominjajte pri vsaki priliki Sokola v Semiču, ker on stoji res na skrajni kočevski meji, kjer se in se bo vedno bolj moral boriti proti drznemu prodiranju Kocevarjev v krasno Belo Krajino. Prosveta. »Akademija« priredi predavanje v Novem mestu v sredo 12. junija (ne v petek 7. junija). Predava L. Lo-trič o češkem pesniku Macharju. Predavanje se vrši v Narodnem domu. Pričetek ob 8. zvečer. Vstop prost. Književnost. — »Ljubljanski Zvon«. Junijska številka prinasa na uvodnem mestu Vo ja novo balado »Ribič Ante«, narodni motiv z naše vinorodne Do-lenjske. — Dr. Ivan Lah je napisal Izpoved slepca«, prežeto z refleksi-jami, ki dajejo crtici svojo vrednost. — M. K o c j a n č i č se je v »Poti iz noči« poglobil v dušo zločinca, v katero zasije žarek Ijubezni. kruto varane; zato nas konec ne more iznenaditi. — Prof. Jos. Wester je po-svetil svojemu prijatelju dr. J. Sketu prisrčno pisan nekrolog, v katerem nam riše življenje in delovanje mar-ljivega šolnika in pripovednika. — Josip Premk nadaljuje svojo povest »Krona v visavi. — Pastuš-k i n je priobčil prvi del novelice »Gospodična Rezi«, pisane v tempe-ramentnem tonu, zajete iz vsakda-njosti velikomestnega življenja. — L. Pintar razlaga drugič v svoji razpravi: »O krajnih imenih«, etimologijo Zužemberka iz nemščine, kar se mu je tuđi posrećilo dokazati. — Književna poročila se tokrat odliku-jejo po svoji aktualnosti in stvarnosti. — A. Debeljak je dobro oce-nil Milčinskega »Muhoborce«, J. J u r k e v i č poroča o »Krmarju Mi-lanoviču in o tretjem zvezku mladin- skih spisov Mišjakovega Julčka. Dalje čitamo kratke, a jedmate referate o Ribičićevem »Kraljestvu čebel«, o Rakeževi zanimivi poljudnoznan-stveni crtici »Uho in sluh« o Poljan-čevih »Crticah iz slovenskega poii-tičnega dela in boja«, o Kosijevi brošuri »Šola in narodnost«. — Dr. V. Župan referira o vsebini Arnoldove knjige »Das moderne Drama«. -—-Med »Raznimi zapiski« čitamo noti-co dr. J. A. Q 1 o n a r j a o »Graški univerzi in Slovencih'<; v njej govori 0 resoluciji nenemških vseučiliščni-kov povodom Steilovega predavanja, namenjenega samo za nemške slušatelje, ter priobčuje važen odsta-vek ustanovne listine Karla I. iz leta 1585. — Priporočamo »Ljubljanski Zvon« naši inteligenci najtopleje. da ga podpira tuđi materijalno, ker je naš prvi leposlovni in znanstven me-sečnik vsestranske podpore vreden! Naša malomarnost in nezaved-nost se kaže žalibog le prepogosta Vse premalo nastopamo odločno za svoje, nad vse pa cenimo tuje. Jasno se to vidi posebno pri časopisih. Menda je ni slovenske rodbine — zlasti »boljše« — ki bi ne imela celo po več nemških, oz. laških časnikov, slovenskih pa ne. Slovenski listi, kot je »Ljubljanski Zvon«, »Slovenski Ilustrovani Tednik" in dr. pa vsled malenkostnega števila naročnikov komaj životarijo. Podpirajte slovensko časopisje, potem se bo tuđi lah-ko razvilo ter prinašalo še več in boljših reci in ne bo »treba« segati po tujem. Dokler pa podpiramo tuje, a svoje zanemarjamo, smo sami krivi, če ne napredujemo. — Naravnost skandal pa je, da se dobi skoraj po vseh slovenskih gostilnah in brivni-cah razne nemške oz. laske časopise, a edinega slovenskega ilustrova-nega lista »Slov. Ilustrovanega Ted-nika < pa ne. To je znak nezavedno-sti in mafomarnostl gostilničarja, oz. brivca, pa tuđi gostov, ki k njemu zahajajo. Zahtevaite odločno, da ga naroči! »Slov. Ilustr. Tednik« je že priobčil toliko specijalno slovenskega, slovanskega, da zasluži nas vseh največjo podporo. In čudom se ču~ dim. da takšen list ne najde večjega odmeva med občinstvom. Koliko slovenskih gostiln in brivnic ga ima? Kot potnik pridem daleč na okrog, a redke. zelo redke so slovenske go-stilne. ki bi imele »Slov. Ilustrovani Tednik«, nemške oz. laske ilustrova-ne liste pa imajo skoraj vse. boliše gostilne pa gotovo vse. To je res ža-lostno spričevalo slovenske maio-marnosti. Ce je že gostilničar tak nezavednez. bi pa morali biti gostje tako zavedni in odločni, da bi zahte-vali -Slov. Ilustr. Tednik«. Celo pri pronosirano narodnih gostilničarjih sem našel tuje ilustrovane liste, slovenskega pa ne. To ni znak nezaved-nosti, temveč malomarnosti. — In še eno zadevo. Pri drugih narodih, posebno pri Cehih. vise po vseh go-stilnah slike njih odličnih mož. Ko priđete letos v Prago na vsesokolski zlet \ideli bodete vsepovsod slike Tvfa, Palackega itd., a pri nas?! -Slov. Ilustr. Tednik« je izdal lepe slike Prešerna, Jurčiča in Gregorčl-ča, ki jih oddaja brezplačno naroč-nikom. V mnogih privatnih hišah in tuđi gostilniških sobah sem jih že našel. In kako velikega narodnega pomena je to! Ljudstvo vidi sliko, povprašuje kdo je itd. in tako se za-čenja zavedati in spoštovati svoje zaslužne može. ter postaja ponosno. Kako daleč so v tem oziru Čehi pred nami! In zato so gospodarsko, na-rodno-politično na tako visoki stopi-nji. da jih moramo občudovati in jih zavidati. Vzgoiuitno tuđi mi naše ljudstvo, da bo zavedno in samoza-vestno! Na svojih potovanjih sem videl. da je k temu izborno sredstvo gotovo tuđi >Slov. Ilustr. Tednik«. Bodimo dosledni in vztrajni tuđi v takih zadevah ter ga razširjajmo in zahtevajmo povsod! Slike naših vclmož bi pa naj visele povsod v meščanskih salonih in kmečkih hišah ter tuđi po gostilniških sobah. Posvetimo tuđi takim, navidezno ma-lenkostnim zadevam vso pozornost. Izpd sodišča. Izpređ (nkajšnjega porotnega sodišča. Koparski napad. Tukajšnji prisi-Ijenec Rudolf Nahrfahrt, 27 let star, v Reichranung, Gor. Avstrijsko, pri-stojen, je dne 11. aprila t 1. dopoldne iz tukajšnje prisilne delavnice pobeg-nil. Krenil jo je proti Kranju in od tu proti Škofji Loki, kjer je med potjo beračil. Potoma je izmaknil tuđi škarje, kakoršne se rabijo za obreZa-vanje drevja. Te škarje je prodal v Verbekovi gostilni pri Sv. Du* za 1 K 20 vin. Tu je ostal do več^n in izpraševal natakarico, če se g:is*' da v Ajmanovem gradu (Ehrenai 5fe gosp. Detelja) nahaja doma. Na" ^ govor natakarice, da razun oskrbiu- ! ka ni nikoga v gradu, je Nahrfahrt odšel. Okoli pol 9. ure zvečer je ob-dolženec potrkal na vezne duri. Oskrbnik, 66 let stari Franc Debelak, raisleč, da se je vrnila njegova hej 128 itcv. sinvFNSKI NAR on Stran 5. joniov, katera }e bila malo preje pri njemu na obisku. je odpr! veŽne duri, nakar ga obdolienec zagrabi za vrat. rekoe: »Denar ali pa življenje, meni je seđaj vseeno!« Pebelak ga ,e začel prositi, naj ga spusti, zatrju-]oč mu, da nima denarja, ter se je uniikal proti sobi. Obdolžnec ga je pa začel z odprtim pibecotn po glavi udnhati, tako, da je oskrbnik izpustil gorečo svetilko, katero je imel v ro-ki. da se je razbila. V temi je Nahr-jahrt skuša 1 posvetiti z vžigalico. Debeljaku se je pa posrećilo pograbiti na mtzi ležeći nož, s katerim je zadal tasprtjtnku nekaj lahkih poškodb. Pri zadnjih vratih je prisel Debelak srečno na prosto in je klical sosede na pomoć, med tem jo je obdolženec gologlav popihal. Krenil jo je v hrib n prišel v vas Cepulje pod Svetim Foštom. ker so ga kmetje prijeli, zve-zali in orožnikom izročili. Nahrfahrt svoje dejanje prizna. Porotniki so vprasanje na rop potrdili. Obdolžnec prosi milostno kazen in obljubuje se poboljšati. Sodišče ga je obsodilo na ^est let težke ječe. Razne stvari. * Celo mesto pogorelo. Iz Mom-reala poročajo: V gledali^ču je iz-hruhnil požar, ki je uničil skoraj celo mesto. * Nezgoda na morju. Iz Tunisa noročajo. da se je parnik -Heudave* blizu Kerkenbe ponesrecil. En Coln s pefimi mornarji se je potopi). * Visoka starost. Iz Jassvja po-"nčajo: V Mibailanu je umri posest-nik Sturdza v starosti 149 let. O bo-: Ču bi dopolnil svoje 150. rojstno i eto. * Šlepa rije z voznim! listi na se-\erni železnici. Iz Krakjvcga poro-čajo: V torek so prijeti 127 potnikov, od katerih se je vozilo 44 brez voznih fistkov. ostali pa so bili ponare-ieni. * Stavke. Iz Ovieda poročajo: Med stavkujočimi premogarji in oro-ž.nki je prišlo do spopadov. Orožni->rvo je streljalo. Ena oseba je bila ubita. Ena pa ranjena. Dozdaj stavka 15.000 premogarjev. * Steparski bankir. Iz New Yor ka poročajo: Veliko senzacijo vzbu- a aretacija bankirja VVintenutha, ki e svojim klijentom prodal za i..^00.000 dolarjev akcij zlatega rudo- 1-^pa. ki sploh ne eksistira. * Predsednik »VVithe Star Line<. Predseđnik Ismav je bil zopet zasli-;~n od preiskovalne komisije. Pokazali so mu, da mu je kapitan Smiih oročal o Mižajočih se ledenih gorah. :a pa Ismay ni hotel ničesar storiti. kazal je, da naj ladja plove v svoji ;neri naprej. * Koliko jezikov so govorili ce--arji. Friderik F3arbarossa je govoril etnško, latinsko, brabantsko, grško n lombardsko. Cesar Maksimili-\in je znal osem jezikov in Karei V. \ enkrat pravil: > Govorim italijan->'\o z papežem, špansko s kraljico Ivano, svojo materjo, angleško s kra-.;:co Katarino, svojo teto, ilandersko s svojo prijateljico. iraneosko sam s vjboj in nemško s — svoiimi konji.r * Požar v Štambulu. Požar v Mambulu je trajal dvanaist ur. Štavilo zgorefih hiš še ni natančno znano. Časopisje piše. da je zgorelo 1000 do 2.W) hiš. Šest mošej. pet mohamc-diinskih sol, tri kopališča so popolno-nia zgorela. Tuđi teologični učni zavod in mošeja sultana Ahmeda sia upt-peljena. Glavno poslopje veterinarske sole so resili. Policija je arc-:ira!a več oseb, ki so pri požaru Kradle. Vee oseb pogrešajo. Zavaro-valnice imajo škodo triinpol rnilijona frankov, od teh mora plaćati samo Assicurazioni Generali« v Trsiu petsto tisoč frankov. V Štambuiu vlada veliko razburjenje. Telefonska in brzojavna poročila. Sokolski vlak iz Reke. Reka, 7. junija. Za Sokolski vlak Ilirsko Bistrico je prijavilo toli— ') občinstva iz Reke ia okolice svo- > udeležbo, da bo posebni vlak naj- rže moral v dveh oddelkih voziti. Na to posebno opozarjanio Južno PoJjedelski minister. Dunaj, 7. junija. Zdravstveno tanje poljedelskega ministra dr. i'rafa se je tako poslabšaio, da ga Imorajo prepeljati s Semeringa na jegovo posestvo pri Pragi. Zdrav-niki se boje, da ne bo mogoče pre-niagati njegove bolezni. Truplo poslanca Silbererja. Hunaj, 7. junija. Truplo poslanca Sili- (, .rja je dospelo dne 5. t. m. na j I>m,- „ r so je prepeljali na njegovo \y** anje odkoder se je vršil vče- ■ ^reb. Pred Sofijino dvorano je |^%^.o predvčerajŠnjem do spopa- I dov med socijalnimi demokrati in I ^lerikalci. Policija je intervenirala ter potegnila sablje, pri čemer je bilo več ljudi ranjenih. Ko so zapuščali klerikalci dvorano, v kateri so imeli shod, so jih sprefeli socijalni demokrati s klici- *Fej! Skruniki!« Dunai, 7. junija. Ob velikanski udeležbi se je vršil včeraj pogreb socijalnodemokratičnega poslanea Frana Silbererja. Pogreba se je ude-ležilo kakih .¥».000 ljudi. Na 4 vozo-vih so peljali cvetje in vence, kakih $0 vencev so nesli delavci pred kr-sto. Na pokopališču je izpregovoril tuđi podpredsednik zbornice dr, Pernerstorfer najprej v imenu in za-stopstvu predsednika, potem v imenu kluba socijalnih demokratov in v imenu drugih socijalnodemokratičnih organizacij. železoico, da preskrbi dovolj vozov. Stavka. Moravska Ostrovica, 7. junija. Stavka rudarjev v Moravsko-ostro-viškem okraju se vedno razširja. V prihodnjih dneh je pričakovati, da bo stavkalo 4*>.000 delavcev. Crnogorski kralj v Avstrlji. Tt^U 7. junija. Jutri zjutraj pri-spe crnogorski kralj Nikolaj na krovu ladje *Gea>< v tržaško pristanišče kjer ga bodo sprcjele vojne ladje s salutom, ter ga bo pozdravil namest-nik princ Hohenlohe na krovu. V vo-zovih iz Lipice se prepelje nato kraij s suito na Ju/ni kolodvor, odkoder odpotuje na Punaj. Smodnisnice v blizini mest. Dunaj, 7. junija. Smodnišnica v Mollersdorfu je zletela danes ob V« na 9. zftitraj v zrak. Ncsrcča se je zgodila, k<> je vojaštvo nakladalo smodnik na odprti vojaški avtomo-bil. Smodnišnica je popolnoma raz-Jcj.irra. F \oiak<>\. Ki - t>T'" tposle ni pri tem delu je bilo raztrgamh na drobne kose. Fn vojak je umri med vožnjo v nolnišnico, ene^u stotnika j€ odtrgalo desno roko, Fksplodlralo je 200.000 kg ?modnika. Aeroplanski hangarji so popolnoma demolirani. Učinek eksplozije i ie bil tak, da je izhruhnila v celem Punajskem Novem mestu strahovita panika. Otroci so drli iz sol, vojaštvo je begalo po ulicah. ćela garnizija je bila alarmirana. Po ulicah so se vršili prizori, kakor bi bila izbruhnila revolucija. Većina hiš je demoliranih, mnogo se jih je udrlo. i 30 oseb * i ie baje mrtvih in 100 težko ranjenih. Ob \2. poročajo, da je bilo 8 oseb ubitih. Strašni učinek eksplozije se je čutil tuđi celo na Dunaju. V Vosiau in Medlingu je popokalo mnogo šip. Dunaj, 7. junija. Iz Punajskega Novega mesta poročajo. da so doslej ' našli 14 mrtvih. V bližnjih skladiščih je bilo nad 100 delavcev težko ra- ! njenih. Nekega topničarskega pro-stovoljca, ki je ravno jahal mimo je vrglo s konja, ter je bil na mestu mrtev. Stotnik 1. bosanskega polka Hrujević je tuđi pade! s konja ter se je tezko poškodoval. V neki ljudski soli se je vdrla stena. Več otrok je bilo ranjenih. Ogrski državni zbor. Atentat poslan e a Kovača na T i s z o. Budimpešta, 7. juniia. V današnji seji ogrskega državnega zbora je ustrelil poslanec Kovač, ki je bi i iz-ključen za 30 sej iz ogrskega dr/av-nega zbora, trikrat na predsetinika Tiszo ter nato sarne^a sebe ustrelil. Budimpešta, 7. junija. O p< cku današnje seje poročajo sledeče: Vlada je že v zgodnjih jutranjih urah ob-kotila z vojaštvom parlament. Predsednik je odredih da ne srne no-beden izključenih poslancev v zbornico. Kljub tej odredbi so bili Justh in vsi opozicijonalni poslan-i in tuđi oni, ki so bili izključeni, že v dvorani. Samo poslanea Kovača ni bilo na prostoru. Ob 10. uri 20 minut je pri-drvelo v dvorano sto redarjev pod poveljstvom policijskega inspektorja F^avlika, ki so obkoliii opozieijoname poslance. Inspektor Pavlik je stopil pred Justha in ga nagovorit: Prosim vas, da zapustite vi in vsi posianci, ki so izključeni, dvorano, sicer bi moral postopati z brahijalno silo. Justh mu je odgovorili Protestiram proti nezakonitosti takega po-stopanja, vdal se bom samo surovi sili. Pavlik je nato poklical redarje ter je začel čitati imena izključenih poslancev. Jtrsth se je nato odstranil, njemu slede izključeni posianci, do-čim so ostali drugi opozicijalni posianci v dvorani. Teh je okrog 60. Tekom desetih minut so se izključeni posianci odstranili. Ob tričetrt na 11. stopi predsednik Tisza v dvorano. Ob njegovem prihodu se je dvignil strašen tumult. Opozicija trobenta, vpije, razbija ter mu kliče morilec, rabelj, usorpator, nesramnež in druge psovke. Kakih deset minut Tisza ne priđe do besede. Tisza suspendira nato sfejo ter zapusti dvorano. Opozicija vpije za njim: sramota, lopovstvo. Ob V4I2. otvori Tisza zopet sejo ter izjavi: Zopet so se zgodili obžalovanja vrednl dogodki... ' Atentat. Koma) te Tisza IzgovoHI prve besede, priteće iz žurnalistovske lože poslanec Kovač z revolverjem v rok I ter ustreli trikrat na Tiszo ter kliče: Dokažem ti, da so opozicijonalni poslane! še na svetu! Nato obrne revolver proti sebi ter dvakrat ustreli. S klopi vladne većine drve proti po-slancu KovaCu ter sa potoičejo ie smrtno ranjenega na tla. Tisza ni ranjen. Predsednik hoče nato govoriti in izpregovoriti samo besede, da se je zgodilo dejanje blaznega. Opozicija prepreci nadaljni govor ter vpije: Vi ste morilec poslanea Kovača, vi ste nesreća ogrskega naroda. Med posianci in časnikarji priđe do ostrega prepira. Posianci dolže časnikarje, da so oni pustili Kovača v zbornico. Ca-snikarji se proti temu očitanju zava-rujejo. Prepir traja naprej. Poslanea Kovača so prepeljali v bolnico, kjer teži ob 1. popoldne v agnogiji, ter pričakujeio vsak hip, da umre. Budimpešta. 7. junijat Vlada se boji resnih dogodkov. Na ulicah stoji sto stotnij pehote, 15 eskadronov kt.njenice, KKhi orožnikov, 25(X) redarjev in en polk topničarjev je pripravljen. Opozicija je izdala manifest na ljudstvo. Med vseučiliškimi slušatelji se je ustanovila organizacija proti oligarhiji. Budimpešta, 7. iunija. Ob 2. po-poldnc so izpovedale priče, ki so sledile dogodkom v zbornici, da je poslanec Kovač ves razburjen in bled prihitel iz lože v zbornico ter drvil naravnost proti predsedniku in proti njemu oddal več strelov. Dve krogli sta zadeli malo centimetrov od Tisze v njegov stol, eno kroglo si je pognal Kovač v glavo skozi sence in je kro-gla obtičala v možganih. V zbornici je nastalo strahovito razburjenje. V tem hipu je padel še en strel, ne ve se od kod. Domnevajn, da z galerije. Opozicijonalni posianci so obsto-pili Kovača, da ga ščitijo pred veči-no. Položili so ga na površnik in od-ncsli v kuloarje. V tem hipu se je dvignil poslanec Rakovski in je med strahovitim tumulom zaklical v dvorano: Kovačeve krogle nišo bile zadnje, ki so padle v tej zbornici! Velik vtisk je napravilo, ko je začel poslanec Hoek v dvorani glasno moliti. Seja se nadaljuje. Budimpešta. 7. junija. Ob 1. po-poldne je bil poslanec Kovr*č v sana-torju lierzel operiran. Zdravniki so potegnili iz glave kroglo. toda izjav-ljajo, da ni upati, da bi okreval. Budimpešta. 7. junija. Atentatu na predsednika Tiszo je prisostovala na galeriji tuđi njegova žena, ki je vsa obupana holeta skočiti čez ograjo v dvorano. Budimpešta, 7. junija. Cesar je bil brzojavno obveščen o dogodkih v ogrski zbornici. Budimpešta, 7. junija. Kovač je bil baje dobro pripravljen na atentat. Včeraj že je napravil oporoko in si kupil nov revolver. Vladni krogi zlobno trde, da je stal Kovač tik pred konkurzom in da se je hotel spraviti na ta način kot mučenik s sveta. Ob 12. je prišla v parlament preiskovalna komisija. Poslanec je bil 37 let star, ter je pripadal kmečki stranki in je bil i/voljen sele pri zadnjih volitvah. Budimpešta, 7. junija. Poslanec Kovač je ob pol 3. umri. Budimpešta, 7. junija. Vesti, da je poslanec Kovač že umri, nišo res-nične. Operacija se je deloma posrećila, zdravniki pa pravijo, da bo iz-gubil vid, ker si je izstrelil obe očesi. Po atentatu ie Tisza nadaljeval sejo, kakor da se ni nič zgodilo. V vladnih vrstan pa vlada silna depresija. Vlad-na većina je zopet izključila tekom seje 22 opozicijonalnih poslancev, tako da bo skoro sama. Bilinski v Sarajeva. Sarajevo, 7. junija. Skupni fi-nančni minister Bilinski je prispel danes sern, in je bil na kolodvoru sprejet od zastopnikov državnih uradov. Oficijalnega sprejema se ni udeležila niti ena stranka. Kriza v Srblfl. Belgrad, 7. junija. Kralj je spre-jel demisijo vojnega ministra Stepa-novića in imenoval za vojnega ministra šefa generalnega štaba Putnika. Sladkor v Srbiji Belgrad, 7. junija. Odkar so vpe-Ijali v Srbiji preventivno carino na sladkor, cene sladkorju neprestano naraščajo in to vsled tega, ker mora skrbeti za ves sladkor, ki ga potre-bujejo v kraljevini ena sama tovar-na v Belgradu, ki ima tedaj nekak monopol na sladkor. V nadrobni prodaji stane kg sladkorja sedaj že 1*20 dinarja. Tuđi v vladnih krogifi je opažati gibanje, da se odpre meja za inozemski sladkor. Najvišja davčna oblast se zavzema celo za uvoz več-je množine tujega sladkorja. V Albaniji. Skoplje, 7. junija. Arnavti, ki so naskočili Peči in ki jih je vojaštvo razkropilo, se zopet zbirajo okrog Pečiia. Solun, 7. junija. Vali s Kosovega poroča, da zavzemajo Albanci pred Pečijem zelo sovražno stalisče na-pram Turkom. Prerezali so vse brzojavne zveze med Pečijem, Djako-vo in Mitrovico. Iz Mitrovice je od-šio 8 bataljonov turskih vojakov v Peči. Đelgrad, 7. junija. Tursko vrhovno poveljništvo je dalo Albancem 48 ur časa, da se podvržejo. Po preteku tega roka se prično vojne operacije. Francoska mornarica. Pariz, 7. junija. Temps« dopol-nuje izvajanja »Matina« ter zahteva, da bodi francoska mornarica v Sre-dozemskem morju tako moćna, kakor avstro-ogrska in italijanska mornarica skupaj. Stavke na Belgijskem. Bruselj, 7. junija. V premogo-kopnem revirju Charles roi stavkar-sko gibanje pojema. V okraju Liege pa se je stavkarsko gibanje inočno razširilo. Sicer je bilo v Liegu mirno. Bruselj, 7. junija. Navzlic temu, da je socijalno-demokratična ekse-kutiva preklieala generalno stavko, se stavka vedno bolj širi. 200.000 delavcev stavka. Kriza na Portugalskem. Lizbona, 7. junija. Celokupni kabinet je sklenil v torkovem ministr-skem svetu podati svojo demisijo. V sredo je izročil ministrski predsednik predsedniku republike prošnjo za demisijo. Lizbona, 7. junija. Predsednik republike je baje spreiel demisijo kabineta, ki mu jo je podal ministrski predsednik Vasconzelos. Kralj Manuel o Portugalski. Bruselj, 7. junija. Bivši portugalski kralj Manuel, ki je bil več dni tu, je sprejel mnogo iz Pariza došlih monarhistov. Bivši kralj je izrekel trdno prepričanje, da bo zopet zase-del portugalski prestol. Obiskal je tuđi belgijsko kraljevsko rodbino. Lizbona, 7. junija. Zbornica je sprejela zakonski nacrt, s katerem se vrnejo Mignuelu BraRanci in njegovi rodbini njih privatna posestva. Turki v Perziji. Tebris, 7. junija. Turski vojaki so zapustili Dilman ter preje z javnih poslopij odstranili turske zastave. Maroko. London, 7. junija. Iz Tangerja poročajo. da je sklenil diplomatični kor v Fezu z ozirom na sedanje ne-varne razmere poslati vse evropske žene in otroke na morje, kakor hitro bo to mogoče. Baje je dala vojaška uprava pomotoma ustreliti v Fezu 20 domaćih dijakov. ker jih je imela na sumu, da so v zvezi z vstaši. Di-jaki so bili baje nedolžni. Sultan Mu-ley Hafid in poslanik Regnault sta odpotovala včeraj dopoldne iz Feza. Pariz, 7. junija. Iz Madrida poročajo. da so pogajanja glede razde-litve Maroka končana. Španska vlada se je prepričala, da gre Francoski edino Ie za varnost Feza. Spancem je bilo namreč dovoljeno skrbeti za varnost prelazov na severu. — Kar se tiče internacijonalizacije Tangerja, je bilo sklcnjeno, poklicati v Madrid mednarodne komisije, pred katero bi diplomatični zastopniki vele-sil razjasnili svoje stalisče v tem vprašanju. Kitajsko. Peking, 7. junija. Kakor poročajo konzularna poročila. je dobil od-por proti inozemskemu posojilu v provincijah značaj tujcem scvražne-ga gibanja. ITALIJANSKO-TURSKA VOJNA. Kristjani v Mali Aziji. Carigrad, 7. junija. Nekateri ita-lijanski listi poročajo s prozornim namenom, da so poskusili mohame-danski prebivalci v Scalanovi, 6000 po številu, umoriti kršćansko prebivalstvo, ki ga je 4000. Tursko vojaštvo je napravilo zopet red. 6 kristjanov je bilo Iumorjenih, 20 jih je bilo težko ranjenih. Izgnani Italljanov. Carigrad, 7. junija. SnoČi se je odpeljald 700 Italijanov. Do včeraj se bilo izdanih 2000 potnih listov za 5000 oseb. Ankona 7. junija. Včeraj zjutraj je dospelo sem z avstrijskim parnikom „Bukovino* 196 izgnanih Italijanov. V Egejskem morju. Carigrad 7. junija. Včeraj se je peljalo 7 italijanskih vojnih ladij mimo otoka Tenedosa, Carigrad 7. junija. Ministrski svet je snoći sklenil proglasiti nad otokom Kiosom izjemno stanje ter motivira ta svoj sklep s tem, da je grško prebivalstvo skrajno neprijazno Turkom. V Trlpolltanljl. Carigrad, 7. junija. Poslanec iz Tripolitanije Salejman el Baruni brzo-javlja na parlament in časopisje ter roti v svoji brzojavki, da naj Turčija ne zapusti Tripolitanije, ker bi to po-menilo začetek razdelitve Turfije. Tuđi će Turčija zapusti Tripolitanijo, pravi v svoji brzojavki, se borno bojevali naprej in uničili sovražnika ali pa borno sami uničeni. Carigrad, 7. junija. Poveljnik Bengaziju poroča, da so Italijani 31 m. m. usmrtili v Derni nekega doma-čina, ki je prišel brez dovoljenja v mesto in nekega zamorca, ki se je branil vstopiti v zamorsko legijo ter raztrgal uniformo, ki so mu jo vsilili. Pred svojo smrtjo je izjavil zamorec, da rajši umre, kakor da bi streljal na ljudi enake vere, kakor je on. TelofadDO društvo „Sokol" v Uabllanl. ^^-«r- V nedeljo, dne 9. junija raz- m\ r*r\£ v^e bratsko druStvo »Sokol« ■Wg5^ v Borovnici svoj prapor. — Vfji^. Ljubljanska sokolska župa ^S^KV priredi ob te i priliki izlet AAJ p) (v kroju) v Borovnico. — ^\ Jr Pozi vi jamo Vas brat je, da ^^^^ se ga udeležite v kar naj-veČjem številu. Odhod z vlakom ob 1. uri 6 min. popoldne. — Zberite se naj-pozneje ob ?>/A na 1. na južn. kolodvoru. Na zdar 1 OdbOT. Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik; Kasto Pustoslemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. | J\đod,TL± SCĆlOTL ( Ivane Schžllerl i Sv. Petra cee ta 31 * ■priporoca. ?x sXCLTTL7VLk,a vseh vrsi. | Izvrsuje vsa > popravila,. :; ŽctLrti T&dbuJci :: \ \ vedno v zalogi. \ Žitne cene v Budimpeštu Dne 7. junija 1912. Termin. Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 11*51 Rž za oktober 1912 . . . za 50 kg 9*42 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 9 22 Koruza za iulij 1912 . . . za 50 kg 883 Koruza za avgust 1912 . . za 50 kg 893 Efektiv Trdno. Meteorolosično poročllo. Visina nad morjeia 390-2 Srednji zračni tlak 34)-76 ma t •H?- iS. 1= ^ VetrOvi : ^b0 a vapja i mm Č2__________________ 5. 2. pop. 735*3 ' 19-2'p.ra.jjzah oblačno. „ 9. zv.' 7357 ! 14*9 i sr. jzah. jasno 6. 7. zj. 736-6 13-0 si. svzh. „ 2. pop. 736-3 23*3 p.m. jjzah „ n 9. zv. 736 2 17*5 sr. szah. 9 7. 7. zj. 736*8 i 13-6 ! si. jvzh. pol oblač. Srednja pred včeraj §na temperatura 15*9*1 norm. 16-6° in včerajšna 17-9°, norrn. 16"7«. Padavina v 24 urah 0*0 mm in 00 mm Sprejme se tako] ▼ trajno dalo samostojen 2065 kliutavničaski ponik Leop. GroielJ, Sp. ŠUka št 66. V samski, 25 )et star, izučen đk M mehanik s civilnim in drž. ■ l^fctA^^Hf ispitom, vojaščme prost, ili Ilir išče službe a■II I WTm Naslov: 8. Lnsner, Ma-UUIUI rl(e Terexlfe cesta 26 ^ w ■ ^PM r MubliaaL 2063 ■ Sttt%^* x ffostllso ia preao- ■ ■v^r čtttem (12 postelD, ■ ■■^ ^^ lepim vrtom itd. na MM m ■! ^S prometnem mestu ▼ ■■■■"^ Llrtlfaai se uradi 111 % li ceno proda lllllll Takoj je plaćati samo ■ ■■IflU polovico. Ponudbe pod ■•^■iw^wWBl »Lepa bodočnost« na ________________uprav. »Slov. Nar.« 1999 Košnja s pri JoteaJskMi kolodvora a so odda. Ve£ m izve na ^Mmmmm hritm*, Bal—jtilia o««ta itov. 13. 2046 S«""1 &________________________________________ SLOVENSKI NAROD.________________________________________________________128 štev. Rizke cene! Hoiosti snbia za mošta in modnega blaga za damske obleke! Zahtevajte vzopcb! ^^^^^^^^^^B -^^^■^■^^■^■^ 4^^B^k> V^B <^^H^ ^^^^^^ ^^IB^^^^ ^HH^^» Vsorec uvarovan. ^^^^^I^hB -^i^H^IHBHB *4^BMHL. ^Bflk ^BHHk JHHkb «^HLb BH JB^ ^ftHk. -^BHfthk ^^^^^^ W ^^ Dva spretna Ujilnh Domctnika sprejme lakoj £ Ivan Tiilier na Bledu. išiii se tako} sprejme ^^ t havami Jalni" t Movem sesla. lllUjulilu Uljulllu za prodajo liptavca (sira) -051 ište po vseh mi ion mM Prva bos.-harc. tvornica ore a^a s sira; Travnik, Bosna. :: K svojim trem otrokom ▼ starosti 16 mesecev, 3 ia 4 1. iščem »» zaHesljivD osebo. Ponudbe pod E. K. Celje, Poste resianie. :: Prva domaća tovarna n omar za led Simona Praprotnika v tjubljaoi, jc:ikova ulica 7. rf.—... , ^ ^ Prevzemajo se vsa v ' e—P stavbno in pohištveno lui jlVfKi mizarstvo spadajoća -r .H ^ dela. katem se točno M in po najnižjih cenah Z^^J^^f :: izvršujeio. :: j Velika zalog* sastaoiskia okiogiiii mi I i.. - .. -....:; :.a ofovo trebao« -n o:/- ~;? zrosfo i lišilo 3 ioniia;; ljurfski = * ° *oi ~e I liWUbl]U J. MISIJU ^ g m Cil!i*pmrtiiiiii ti sin« mm i ami. ini || |j y š I Vsl°pn;aa w viB-u 0&«b«- Na prodaj |e radi opustitve podjetja pod jako ugodnimi pogoji stonavaoisKa ia li. T) ? li li m siavita po nadrobni parcelaciji s poslopii na pemiaUiarskein Zdvod« trdkc Krap- & Ditricli v Zg. t-^k:. Ponudbe se sprejemajo na prostovo!jni javni dražbi dne 5. jalifa L 1. Ob 9. uri dopoldno in nadaljevaje ob 3 uri popoldne na licu mesta. Parcelacr-ki račrt :,n natao^neji pokoji so na vpogled v pisarni c. kr. no- tarja g. Aleksandra Hudovernik v Ljubliaci. 2046 jst __;_____ JC I :: vseh vrst se dobe po najnižjih cenah ▼ ni I Naroćlni knjigarni i u v Prešemovi ulici št. 7. :: I I Konfekcijska trgovina in zavod za I izdelovanje oblek po meni i u. icuiic I •■■■■■■■■■ I ■■■l'mli2Mm%z* •■■■■■■•»• ■■■■■■■■■• L>juijijcinSL Naroda<'. vsak dan Kavama „Central" = ™ «<* ■■ KONCERT na novo došle priljubljene damske tamburaške kapele „Central". z veiespoitovanjem 2018 Stefan Miholičj kavamar. Dne 12. janifa 1912 ob 10. dopoidne se bo pri c kr. vojaškent oskrbov&ližču v Liubljan! :: dražbenim potom oDBalo najvišjemu ponudniku :: 32 q 50 kg prepečenca [Zvkback] proti takojšnji položitvi kupnine. 2049 C. in kr. vojaško oskrbovališče v LJablJani. i Pri Mestni hranilnici ljubljanski serazpisuje mesto sfolnsoa gisiiianoi ravnatelja s temeljno plačo letnih 7200 K s pravico do petih štiriletnic po 1000 K in S stanarino ietnih 1200 K. Prošnjiki za to mesto morajo biti absolvirani juristi in morajo izkazati večletno juridično prakso. Oni, ki bode imenovan, se bode moral na svoje troske vežbati devet mesecev x večji hranilnici, oztroma banki ; ako še ne bode i/urjen v zrmljeknjižnem poslovanju, se bode tuđi na svoje troske moral tri mesece vežbati v kaki notarski ali odvetniški pisarni S potrebnimi dokazili o Študijah, praksi, starosti, domovinstvu, zdravju in znanju jezikov opremljene prošnje je pri podpisanem ravnateljstvu vlagati do 1. Julije* t. 1. V Ljubljani, dne 4. junija 1912. Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske. D /2jxqlešl^o slzlađišce oblek m W O. (JrfemoLtovic % « Zjjiz&ljcLrLCL, JUestni trg štev. 3 i Si privoroča svojo ogromno zaJoeo voletnih oblek § ffi za gospode, aaine, dečke, deklice in otroke po Gg £» zeio reducirani ceni. jg g JPcuncui zet J€LobuLkt od 6 -Zl nap-rej. S