'Poštnina plačana t gotovini.
Leto XIX., št. 113.
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78180. Wien št- 105.241.
Ljubljana, sobota 24. septembra 193»
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St. 2455, Celje, Stroesmayerjeva ulica Stev. 3, telefon St. 65.
Poljska politika
sedndka naj Češkoslovaška vlada za vsako ceno ohrani mir v obmejnih krajih, in da ne bi kakršenkoli incident motil mirno atmosfero, v kateri se morajo razvijati pogajanja v Godesbergu. Češkoslovaška vlada je takoj proučila ta poziv in izdala še nekaj novih ukrepov, tako onega gi-ede obsednega stanja v Kaplicah, da bi v celoti izpolnila željo angleškega ministrskega predsednika.
intervencije. Zato češkoslovaška vlada ponovno poziva vse svoje državljane, da ohranijo red in mir, sama bo pa storila vse, kar je v njenih močeh, da se sedanjim diplomatskim razgovorom med Veliko Britanijo in Nemčijo ne bodo metala polena pod noge. češkoslovaška vlada upa, da bodo tudi vsi tisti, ki jim velja Chamberlainov apel, enako ravnali.
Praga. 23. sept. h. V Prago 'e danes prispel poziv angleškega ministrskega pred-
Kaj predlaga Hitler
in kaf Chamberlain
London, 23. sept. AA. Diplomatski urednik »Times« našteva tri točke v katerih Velika Britanija ne more odnehati in ki bi mogle pripeljati do tega. da se Chamberlain vrne brez uspehov iz Godesberga, kar bi rodilo najhujše posledice. Te tri zahteve so tele: 1. Zahteve Poljakov in Madžarov se imajo za zdaj izključiti iz razgovorov. 2. Nemčija mora demobilizirati svojo vojsko, in 3. za izmenjavo prebivalstva m za novo razmejitev med CSR in »ajhom je dati dovolj časa.
Poseben dopisnik »Daily Expressa« trdi da je Hitler postavil najbrž tele zahteve: 1. Da se ima čsl. vojska takoj reducirati na mirovno stanje. 2. Uv de se posredno nadzorstvo nad škodovimi tovarnami in prepove tem tovarnam, da bi prodajale orožje državam, ki ne žive v dobrem razmerju z rajhom. 3. CSR pretrga svojo zvezo s Francijo in Rusijo. 4. Praga more skleniti nove zvezs le z dovoljenjem Berlina
Pariz, 23. sept. AA. (Havas) Po poročilih, ki so prispela v Pariz, leži glavna težava, zaradi katere je prišlo do prekinje-nja pogajanj v Godesbergu v zahtevi, ki jo je podal Hitler, da mora sudetsko-nemške pokrajine, katere meje bi morale biti določene po skupnem sporazumu Nemčije. Francije in Anglije, brez na-daljnega zasesti nemška vojska. Z druge
strani bi Hitler pristal na to, da defini-tivno nemško-češkoslovaško mejo določi mednarodna komisija, kakor stoji to v francosko-angleškem načrtu.
Godesberg, 23. sept. AA. (Havas). Danes ob 13. je bj! osnutek Hitlerjevega odgovora na Chamberlainovo pismo gotov, toda ta načrt ie bil še predmet izmenjave misli med Hitlerjem in njegovimi svetovalci. V nemških krogih priznavajo, da obstoje dokaj resne težave, poudarjajo pa da ima. vsaka konferenca svojo krizo in da ni umesten pretiran pesimizem. Kljub temu se še ne more reči, da bo Hitlerjev odgovor Angleže zadovoljil. Na britanski strani kažejo skrajno rezerviranost. Od snoči niso člani angleške delegacije zapustili svojih apartmajev, kjer tudi kosijo in večerjajo in odkoder so v stalnih telefonskih zvezah z Londonom. Zdi se. da je Chamberlain sklenil doseči pismeno izjavo od Hitlerja, preden bi razgovore nadaljeval. Na kaj bj se nanašala ta iajava. za zdaj samo ugibajo, toda zelo verjetno je, da bi se imela nanašati na gilanie nemške vojske in na spoštovanje obljub, ki jih je dal v Berchtesgad-nu sam Hitler, ko se j« obvezal, da ne bo ničesar ukrenil dokler bodo pogajanja tra-iala. Zdi se. da je vprašanje novih meja in nemške demob;lizarije prav tako povzročilo resne težkoče.
Kriza dosegla višek
Godesberg, 23. sept. br. Po današnji dopoldanski izmenjavi pisem Chamberlaina in Hitlerja so se pojavile govorice, da se bodo proti večeru razgovori vendarle nadaljevali. Toda ob 18.12 sta se v hotelu Dreesen zglas la le angleški poslanik v Berlinu Henderson ;n prvi Chamberlainov spremljevalec Wilson, ki ju je zunanji minister Ribbentrop takoj sprejel. Na tem sestanku so si, kakor zatrjujejo nemški politični krogi, še podrobno pojasnili stališča obeh vlad glede končne ureditve češkoslovaškega problema.
Vsekakor je po občem vtisu v godesber-ških političnih in novinarskih krogih evropska kriza danes dosegla svoj višek.
Noč v Godesbergu
Godesberg, 23. sept. AA. DNB. Po snoč-njem Chamberlainovem povratku s sestanka s Hiti t r jem je vladala skoro vso preteklo noč ln danes od ranega jutra spet največja živahnost v predsobah urada angleškega ministrskega predsednika v hotelu na Pctersbergu. Telefonski razgovo. ri angleške delegacije z Londonom, prav tako pa tudi s Parizom, niso mogli pre-nehajti. Prevladoval pa je spiošni vtis, da so bili včerajšnji dveumi razgovori bolj priprava za današnje. O vsebini razgovo. rov se da dozidaj le samo ugibati na podlagi poročil o vsebini londonskih proti predlogov.
Odgoditev dopoldanskega sestanka
Godesberg, 23. sept. AA. (Havas) Ob 15. Angleško - nemški sestanek, ki bi se imel vršiti danes dopoldne je bil odložen. V krogih britanske delegacije izjavljajo, da je predsednik britanske vlade danes dopoldne poslal Hitlerju pismo, in da pričakujejo, da bo fuhrer na pismo odgovoril. Sestanek obeh delegacij je odvisen od Hitlerjevega odgovora Chamber-lainu. Nedvomno je predsednik britanske vlade zahteval od fuhrer j a poroštva, od katerih bo odvisno nadaljevanje razgovorov.
Chamberlain je bil vse dopoldne skupaj s svojimi sodelavci in v stalnih telefonskih stikih z Londonom.
Praški odgovor na Chamberlainov apel
Praga, 23. sept. AA. (CTK). Uradno poročajo: Predsednik britanske vlade Chamberlain je poslal češkoslovaški vladi zahtevo, da povsod, zlasti pa v krajih z mešanim prebivalstvom, pozove narod, da ohrani mir ln red. To Chamberlainovo zahtevo so sporočili vsem, posebno pa Nemcem. Chamberlain zahteva, da se ne smejo dogajati Incidenti tudi ne v notranjščini češkoslovaške države, pa tudi nobene tuje Intervencije ne sme bl« od nikoder. Češkoslovaška je storila vse, da ne pride več do incidentov jn da ne bo nobene sovražne
Splošna mobilizacija na češkoslovaškem
Praga, 23. sept. br. Vse češkoslovaške radijske postaje so nocoj ob 22.15 razglasile splošno mobilizacijo in so objavile vse podrobnosti glede vojaških obveznikov, ki se morajo najkasneje v šestih urah zglasiti po najhitrejši in najkrajši poti na vojaških uradih.
Pariz, 23. sept. AA. Havas. Predsednik vlade Daladier je obvestil zastopstvo delavske stranke o zadnjih poročilih, ki jih je dobil na vprašanje nekaterih članov delegacije o možnosti, da se pogajanja pre-lože ali celo prekinejo. Predsednik vlade je izjavil, da sta se Francija in Anglija gotovo sporazumeli glede ukrepov, ki jih je treba podvzeti. V primeru, da bo Češkoslovaška postala žrtev neizzvanega napada, bo Francija takoj storila potrebne korake za pomoč. Na vprašanje glede možnosti sklicanja parlamenta, je Daladier Izjavil: Ce bodo dogodki zahtevali, bo parlament sklican, da prevzame odgovornost obenem z vlado.
Angleži Se upajo *
Godesberg, 23. septembra. AA. (Reuter) Ni verjetno, da bi Hitler meni nič tebi nič pustil, da se pogajanja prekinejo, tudi ne, če bi prišlo do novih težkih dogodkov. Neka osebnost, ki se je do nje obrnil Reu-terjev posebni dopisnik, je izjavila, da je Chamberlain govoril s Hitlerjem zelo odkrito. Z veliko odkritosrčnostjo mu je orisal težkoče, ki jih je treba obvladati. Kljub vsemu temu po sodbi navedene osebnosti ni preveč vzroka za pesimizem. Glavno je, je na koncu dejala ta osebnost, da sta obe stranki zelo jasno precizirali svoje stališče.
Ruski pritisk na Poljsko
Sovjetska vlada je zagrozila z odpovedjo nenapadalne pogodbe brez roka - Poljska je sovjetsko demaršo
ostro zavrnila
Pariz, 23. septembra. AA. (Havas) Iz Moskve poročajo: Pomočnik komisarja za zunanje zadeve Potemkin je davi ob štirih povabil k sebi poljskega odpravnika Zenkovskega in mu izročil noto sovjetske vlade. V tej noti sovjetska vlada obvešča poljsko vlado, da smatra za neobhodno potrebno sporočiti ji, da bo odpovedala sovjetsko-poljski nenapadalni pakt brez kakršnegakoli poprejšnjega obvestila, če poljska vlada vrže svoje čete na češkoslovaška tla. Člen 2. sovjetsko-poljskega pakta res oprošča obe pogodbenici sprejetih obveznosti, če se ena izmed pogodbenic spusti v napad proti kateri državi.
Sovjetska nota temelji na informacijah, po katerih se poljske čete zbirajo ob češkoslovaški meji, in na glasovih, ki jih poljska še ni preklicala, da se poljske čete pripravljajo na prehod čez mejo.
Nota dodaja: »Sovjetssa vlada pričakuje, da bodo ti glasovi den^antirani.«
Varšava, 23. sept. Poljski odpravnik poslov v Moskvi je dobil nalog, da izroči namestniku zunanjega komisarja naslednji odgovor na. rusko demaršo glede Češkoslovaške:
»Poljska vlada ni nikomur dolžna kakih pojasnil glede ukrepov, ki se ji zde primerni. Poljska vlada dobro pozna besedilo predmetne pogodbe in ne potrebuje nikakršnega tolmačenja.«
V ostalem je dobil odpravnik poslov nalog, naj izrazi svoje začudenje nad sovjetsko noto, saj je vendar znano, da poljska na poljsko-sovjetski meji ni izvršila nikakih izrednih ukrepov.
Ruska pomoč
ženeva, 23 septembra. AA. (Reuter). Sovjetski komisar za zunanje zadeve Li-tvinov je govoril danes popoldne na seji političnega odbora Zveze narodov. Trdil je, da je češkoslovaška vlada, potem ko je biia že sprejela »nemško-angleški-franco-ski ultimatum« (tako se je izrazil Litvi-nov), prosila sovjetsko vlado, naj se izrazi, če se smatra za obvezno držati se češkoslovaško-sovjetskega pakta v primeru, da angleško-nemški razgovori ne bi dovedli do rezultata in da se češkoslovaška odloči z oboroženo silo braniti svoje meje. Litvinov je dejal, da je sovjetska vlada odgovorila, da sprejema obveznost tega pakta v tem primeru, če tudi Francija zajamči svojo pomoč, kakor stoji v pogodbi.
lesna odločnost v ČSR
Vlada generala Sirovega je prevzela posle
Praga, 23. sept. h. Današnji dan je potekel v Pragi in tudi po vsej ostali Češkoslovaški popolnoma mirno, v znamenju reda, za katerega bo v vseh okoliščinah in za vsako ceno jamčila nova vlada pod vodstvom popularnega generala Sirovega. Iz obmejnih krajev so od časa do časa sicer prihajale vesti o poskusih sudetsko-nemških oddelkov, prekoračiti mejo. V Kaplicah. južno od Budejovic, je bilo proglašeno obsedno stanje, ker so ilegalne formacije sudetsko - nemške stranke pokazale očitno namero, da se upro oblastem.
Komunistični dnevnik ustavljen
Opoldne je izvršila praška policija preiskavo v uredništvu glasila komunistične stranke »Rude pravo«. List je bil začasno ustavljen. Poslopje je bilo s tiskarno vred zapečateno. Vodstvo lista je sicer vložilo protest pri vladi, a vlada doslej o njem še ni sklepala.
Ugoden vtis nove vlade
Včerajšnji prezidentov proglas je bil očitno izredno učinkovit. Življenje v Pragi se je danes popoldne normaliziralo, tako da tujec, ki ni informiran o mednarodnem položaju, zlepa ne bi uganil, da visi v zraku vendarle neposredna vojna nevarnost. Stoični mir praškega prebivalstva je pojav, ki ga ni mogoče dovolj visoko oceniti. Ves češkoslovaški narod se je pomiril, ko je prevzela oblast vlada generala Sirovega, katerega popularnost se je v zadnjih 24 urah še bolj visoko povzpela. Tudi ves tisk pozdravlja novo vlado z navdušenjem, samozavestjo in realnim spokojstvom.
Slovo prejšnje vlade
Vlada generaia Sirovega je danes prevzela svoje posle. Ob 11.30 so se zglasili pri prezidentu republike dr. Milan Hodža in vsi člani njegovega kabineta. Dr. Hodža se je v poslovilnem govoru zahvalil prezidentu za zaupanje, ki mu ga je izkazoval vsa zadnja tri leta in za njegovo podporo. Ne le dogodki zadnjih dni, je dejal, nego vsi pojavi v teh zadnjih treh letih, posebno pa za časa tretje vlade, so nas postavili pred nove nalcge, spričo katerih je bilo treba naziranja in interese poedincev zapostaviti koristim in blaginji naroda V kritičnem trenutku smo dosegli v naših vrstah popolno enotnost, premagali vse predsodke in si ustvarili enotno nacionalno voljo. Vsi strankarski oziri so se postavili ob stran. Ko se sedaj poslavljamo, se nočemo odreči odgovornosti. Formalno je odgovornost za nas prenehala, moralno se še vedno zavedamo vse njene težine. Zato bomo storili vse, da se očuva narodna solidarnost, in bomo tudi v bodoče vedno na razpolago narodu in državi.
Prezident dr. Beneš, se je na to zahvalil in pri tem poudaril, da je bilo sodelovanje koalicijskih strank zmerom v duhu občih narodnih interesov. Tudi v bodoče bo potrebno, da vi kot politični faktorji podprete novo vlado. Včeraj sem dejal, da moramo štediti z našimi močmi, ker ne vemo, kaj se bo lahko zgodilo v prihodnjih dneh Stalno upam, da se bodo stvari končno zasukale v pravo smer in da se bo vse še dobro izteklo, toda biti moramo nenehoma budno na straži. Ne glede na stranke in osebnosti je treba v teh trenutkih imeti pred očmi zgolj interese države in naroda. Pozdravljam vas in vas prosim, da nas podprete pri nadaljnjem delu.
Beneš o nalogah vlade generala Sirovega
Prezident republike je takoj nato sprejel v nastopno avdienco novo vlado generala Sirovega. Po kratkem nagovoru novega ministrskega predsednika ie bila nova vlada zaprisežena Predsednik republike je nato članom nove vlade dejal: Gospod predsednik vlade, gospodje ministri! Zahvaljujem se vam in dovolite mi hkratu. da izrazim svoje osebno prepričanje, da se gotovo vsi popolnoma zavedate resnosti sedanjega položaja, v trenutku ko prevzemate svoje posle. Postopali bomo tako. da bomo iz sedanje situacije izšli neomajni in zdravi. Vi boste imeli težko nalogo. Mnogo skrbi vas čaka v resornem delu ne glede na politične stvari. Jaz vam bom pomagal, ker vam popolnoma zaupam, a obenem se bom tudi vselej nadejal vaše pomoči. Pri pogaianjih za sestavr. vlade, sem poudaril, da je po-trtbno, da vse stranke, posebno pa stranke dosedanje vladne koalicije podpro novo
vlado. Oni vam zagotavljajo svojo podporo. posebno na političnem področju in v parlamentu, kjer se bo iz zastopnikov sedmih koalicijskih strank ustanovil poseben
parlamentarni odbor za sodelovanje z vla-do"
Takoj nato so zunanji ministri v poedi-nih ministrstvih prevzeli svoje posle. Ob 13. je imela nova vlada svojo prvo poslovno sejo. Razpravljali so o celi vrsti tekočih upravnih vprašanj.
V	parlamentu se je sestal politični koalicijski odbor, ki se je pričel posvetovati o aktualnih političnih vprašanjih, o načinu sodelovanja parlamentarnih frakcij z vlado in o obči politični podpori vladi narodne solidarnosti.
V	ponedeljek sc sestane stalni odbor narodnega predstavništva.
Listi o novi vladi
Praga, 23. sept. AA. (ČTK). Listi prinašajo pod zelo velikimi naslovi vesti o sestavi nove češkoslovaške vlade. Posebnih komentarjev ne prinašajo, temveč samo podčrtavajo v naslovih splošni značaj vlade generala Sirovega kot predsednika vlade narodne sloge, vlade narodne obrambe in vlade strokovnjakov in vojakov. Vsi listi brez razlike političnega prepričanja so ugodno sprejeli novo vlado, zlasti njenega predsednika generala Sirovega, ki uživa splošne simpatije v vseh češkoslovaških krogih.
Zakaj je bil poklican Sirovy
Praga, 23. septemb.-a. AA CTK V praških političnih krogih, ki so navadno dobro informirani, si razlagajo sklep prezi-denta Beneša o imenovanju vojaške vlade kot izraz volje političnih m ustavnih odgovornih činifceljev, da se zajsinči mir v državi, ki so ji vsilili tolikšno žrtev. Zato se je dr. Beneš odločil za generala Sirovega, ki uživa veliko popularnost in čigar ime je zvezano s slavno dobo češkoslovaških bojev za neodvisnost. Splošno prepričanje je, da bo njegova popularnost in zaupanje, ki ga uživa med vsemi sloji prebivalstva, pripomoglo k nagli pomiritvi naroda, ki preživlja trenutke težke preizkušnje, in da bo omogočilo lahek prehod v nove življenjske razmere Odbor strark, ki jc pristal na predlog vlade dr. Hodže t?a francosko-an-glešiki načrt, bo podpiral nrvo vlado, ki bo tzpolnila obveznosti prejšnje vlade, ker se nanaša na podporo vseh strank, zvestih češkoslovaški republiki
Francoski general prestopil v čsl. službo
Praga, 23. sept. h. Francoski armijski general Vaucher, ki je dolga leta vodil francosko vojaško misijo pri vrhovnem poveljstvu češkoslovaške armade, je danes sporočil poveljniku francoske vojske, da podaja ostavko na svoj položaj in da se smatra izločenega iz oficirskega kadra francoske armade. Takoj nato se je stavil na razpolago češkoslovaški vojski. Francoska vojaška misija v Pragi je s tem likvidirana.
London, 23. septembra. AA. Reuter. Češkoslovaško poslaništvo v Londonu je potrdilo o&tavko francoskega vojaškega odposlanca v Pragi. General je sprejel češkoslovaško državljanstvo.
Legionarji se ne udeležijo mednarodnega kongresa
Praga, 23. sept. h. Zveza češkoslovaških legionarjev je danes brzojavno obvestila Zveze bojevnikov v Parizu, Londonu in Bukarešti, da na bližnji mednarodni kongres bivših bojevnikov ne bo mogla poslati svojega zastopnika. V brzojavki pravi: Ne moremo zapustiti domovine, v trenutku, ko je v stiski. Mi moramo biti do zadnjega moža pripravljeni, braniti svoj narod in svojo državo.
Izvozne prepovedi iz Francije
Pariz, 23. septembra, br Danes so bili preklicani ukrepi o prepovedi izvoza volne in tekstilnega blaga iz Francije, ki so bili izdani iz vojaških razlogov. Izdani pa so bili novi dekreti, s katerimi je bil prepovedan izvoz konj, mezgov in druge vprežne teT tovorne živine.
Boji ob meji
Poskuseni vpadi Heinleinove sudetske legije
London, 23. sept. AA. Po informacijah iz uradnega vira so danes ob 13. začeli vpadati iz Nemčije v sudetske pokrajine organizirani oboroženi oddelki sudetskih Nemcev, pomnoženi s člani narodno socialističnih napadalnih in zaščitnih oddelkov (SA in SS). Ponekod se tem oddelkom pridružujejo tudi posamezni oboroženi sudetski Nemci, ki doslej še niso bili v sudetski legijL
Češkoslovaška oborožena sila se napadalcem upira. Po uradnih podatkih se razvijajo tu pa tam boji, dozdaj še manjšega obsega. Sudetski Nemci pa trde, da se je njihovim prostovoljcem posrečilo zavzeti več krajev in okrajev. Sudetski Nemci tudi trde, da prodirajo s prostovoljci tudi redne nemške čete.
London, 23. septembra. AA. (Reuter) Iz Prage poročajo: Naval sudetskih prostovoljcev, ki so vdrli na Češkoslovaško, je najjačji na zahodu pri Ašu, v severnem delu pa pri Rumburku. Tu prostovoljci posebno naglo prodirajo.
Prevoz čsl. čet na mejo
London, 23. sept. AA. Posebni dopisnik »Daily Expressa« poroča iz Prage, da so vozili preteklo noč skozi češka mesta in vasi številni posebni vlaki s češkimi četami ter kolone tovornih avtomobilov. Danes zjutraj se je ponovila Ista slika. Vsi transporti teh čet gredo v smeri proti meji. češkoslovaška vojska ima zdaj nad 900.000 vojakov pod orožjem. Preteklo noč so v mesta prihajali že tudi rezervisti, ki so dobili poziv šele predvčerajšnjim. Povsod po cestah na severozapadni meji so postavljene barikade v mnogo večjem obsegu kakor se je to zgodilo 21. maja. V največjem sudetsko-nemškem mestu Li-bercu so prihajali ves večer novi vojaški oddelki iz Prage.
Prekinjene železniške zveze
Dresden. 23 č?ept. AA. (DNB). V četrtek zvečer je bil ustavljen promet med Nemčijo in Češkoslovaško na 10 železniških progah. V največ primerih je vzrok temu dejstvo, da so bile pornšene železniške proge in mostovi.
Poročilo francoskega novinarja
Pariz, 23. sept. AA. Dopisnik Havasa, ki je prepotoval sudetsko-nemško pokrajino, poroča med drugim tole: Kmetje so po poljih, otroci pa se igrajo pred hišami. Od nikoder ne poročajo o kakem incidentu. Vlada je popoln gospodar položaja.
Obsedno stanje se je razširilo od okraja Kaplice na jugu Moravske do južno od čeških Budjejovic.
Zračni alarm dunajskega radia
Dunaj, 23. sept. br. Dunajski radio je danes ponovno opozarjal vse dunajsko prebivalstvo, naj bo prihodnje tri dni vsak trenutek pripravljeno na zatemnitev mesta v primeru letalskega napada. Izdana so obširna navodila za zatemnitev vseh stanovanj pod pretnjo težkih kazni za tiste, ki se navodilom ne bi pokorili. Vsak hišni posestnik je dolžan še danes pripraviti na podstrešju pesek ali zemljo za udušitev požarnih bomb ter čebre in sode z vodo za gašenje požarov. Kdor se še ni založil s peskom ali zemljo, jo more vsak trenutek dobiti na vojaških kamionih, ki vozijo pesek po dunajskih ulicah.
Enaka opozorila so dajale tudi nekatere druge radijske postaje.
London se pripravlja
London, 23. sept. o. Nepredvidene posledice, ki bi lahko nastale iz morebitnega poloma konference v Godesbergu, kar se v službenih krogih ne izključuje, silijo vlado, da je že danes podvzela razne varnostne ukrepe. Od snoči so oblasti pod-vzele vse potrebno za obrambo iz zraka. Za danes je napovedano zatemnenje posameznih delov mesta. Ze snoči so začeli razdeljevati plinske maske med prebivalstvo Londona. Emisije radio-postaj dajejo navodila prebivalstvu za primere napada iz zraka. Oblasti so sporočile vsem lastnikom avtobusov in avtomobilov, naj bodo pripravljeni za rekviriranje. Ministrstvo za narodno zdravje je izdelalo načrt za evakuacijo 34 londonskih bolnic, ki jih bodo porabili za ranjence v primeru zračnega napada na London.
Nočni posvet v Londonu
London, 23. sept. A A. (Havas). Finančni minister sir John Simon, ki nadome-stuje Chamberlaina, je snoči sklical na sejo lorda Halifaxa, sira Samuela Hoara, Thomasa Inskipa in Malcolma Macdonal-da ter državnega podtajnika sira Aleksandra Cadogana. Na seji so obravnavali prvo poročilo, ki je prišlo iz Godesberga o včerajšnjem popoldanskem razgovoru med Hitlerjem in Chamberlainom. Ministri niso hoteli ničesar povedati o vsebini tega poročila.
Sa«
Francija ne more dalje
Francoski Usti so spremenili svoje pisanje — Nove
zahteve vsi odklanjajo
M
Pariz, 23. sept. AA. (Havas). Lucien Bourguess piše v »Petit Parisienu« in njegovo stališče se sme smatrati kot stališče domala vsega francoskega tiska: »V Godesbergu naj vedo, da je šla Francija tako daleč na poti do sprave, da teh meja ne more več prekoračiti. Tudi češkoslovaška je pri svojih koncesijah dosegla skrajne meje in bi bilo nevarno zahtevati od nje še več.«	___
»Aube« piše: »Preveč smo popustili. Mir in čast nam nalagata, da na vse nove zahteve rečemo: Ne!«
Daladierova izjava
Pariz, 23. sept. AA. Mnogi listi prinašajo dobesedno izjavo, ki jo je Daladier podal včeraj po konferenci z več člani svoje vlade, ki nasprotujejo njegovi politiki: Če bi Nemčija hotela napasti bodoče meje češkoslovaške, bomo takoj intervenirali.
Listi prinašajo z velikimi črkami na prvih straneh vest o ponovni vojaški zasedbi sudetskih krajev, ki so jih bila oblastva izpraznila.
Važna konferenca v Parizu
Pariz, 23. sept. AA. (Havas) Ob 17.30 j« angleški veleposlanik sir Erick Phippe obiskal zunanji urad. kjer sa je takoj sprejel zunanji minister Bonnet. Njun razgovor ie trajal približno 20 minut. Za časa tega razgovora ie prispel tajnik angleškega veleposlaništva teT prinesel neko listino za. angleškega veleposlanika
Pariz, 23. septembra, o. Doznava se, da Daladier zaenkrat ni hotel sprejeti ostavke štirih ministrov. Ministri so izjavili, da odstopajo zaradi njegove zunanje politike. Ko ni:*) hoteli popustiti od svojega namena. jim je Daladier dal pismena zagotovila o svoji nadaljnji politiki. Po tej službeni izjavi so ministri v ostavki podali izjavo, da ostanejo šc naprej v vladi, dokler položaj ne bo pojasnjen.
Danes so se povsod razpršile govorice o ostavki nekaterih članov kabineta, odnosno celokupne vlade. V parlamentu so se danes sestali odbori poedinih parlamentarnih frakcij. Ob 17. je Daladier sprejel posebno delegacijo radikalno socialistične parlamentarne frakcije, ki mu je obrazložila njeno stališče. Odbori levičarskih parlamentarnih frakcij so nocoj ponovno razpravljali o svoji že znani zahtevi, da se nemudno skliče francoski parlament.
Skupen nastop angleških in francoskih socialistov
Pariz, 23. septembra. AA. Danes popoldne se je nadaljevala pod predsedstvom g. Bluma konferenca med delegati argleške laburistične in francoske socialistične stranke. Delegati so ugotovili, da je potreben soglasen sporazum glede tragičnega položaja in glede nevarnosti napada na neodvisnost, nedotakljivost in suverenost Češkoslovaške. Delegati so sklenili da ostanejo v stalnih stikih in da se bodo sestali, kakor hitro bodo okoliščine ^zahtevale.
Iz Španije
I
Salamanca, 23. sept. AA. Vrhovno poveljstvo nacionalističnih čet v Španiji poroča: Boji na teruelskem bojišču pri Al-hambri trajajo že tri dni. Sovražnik je imel težke izgube. Na bojišču je obležalo nad 3000 republikanskih vojakov. Neki oddelek nacionalističnih čet je dosegel velik uspeh, nacionalisti pa so napredovali tudi pri Kazetas del Pescates. pri Don Pedro in na nekaterih drugih krajih. Tudi na višinah Buitre je imel sovražnik težke izgube. Na bojišču pri Ebru je Francova vojska v četrtek zavzela nazaj vse postojanke, ki so jih osvojili prej republikanci. Tu je imel sovražnik 300 mrtvih. Ponoči so bombardirali pristanišče Gandije, pa tudi pristanišče Mahon na otoku Menorchi in industrijske objekte pri Sagunti.
Saint Jean de Luz, 23. sept. AA. Poročilo republikanskega vrhovnega poveljstva od četrtka pravi, da so sovražniki nadaljevali s svojimi napadi na bojišču pri Ebru ter zavzeli neki hrib. drugi napadi nacionalističnih čet pa so bili odbiti. Na teruel-ski fronti so nacionalistični oddelki izvršili nekaj protinapadov pri Mansaneri in Sarion ter zavzeli nekaj republikanskih strelskih jarkov.
Viharji v Ameriki
New YorK, 23. sept. br. Strašni viharji in nalivi so v Nevv Jerseyu povzročili strašno razdejanje. Vse reke so močno narasle. Najhuje je prizadeta država Ro. m0 island. škodo cenijo na 400 milijonov dolarjev. Katastrofa je zahtevala okrog 500 človeških žrtev. Nastala je nevarnost, da se pojavijo epidemije. Vojaka, mornarica in Rdeči križ so že ▼ akciji.
Položaj v Palestini
Jeruzalem. 24. sept. br. Zaradi stroge cenzure so izdajatelji arabskih listov sklenili ukiniti izdajanje listov za 15 dni. Izdali so posebno deklaracijo, v kateri arabskemu prebivalstvu pojasnjujejo položaj. V njej napovedujejo za 8. oktobra nadaljne ukrepe.
V	Jeruzalemu, Haifi in Jafi je bila danes proglašena obča protestna stavka. Vse trgovine rn kavarne so bile davi zaprte.
Požigi v Jerihu
Jeruzalem. 23. septembra. AA. (Havas). Uporniki so zažgali policijsko, carinsko in kmetijsko postajo v Jerihu in telefonsko centralo v Betlehemu.
V	pokrajini Safed je prišlo do spopada med vojaškimi in uporniškimi oddelki. Vojaštvu so pomagala tri letala in prizadejala upornikom precejšnje izgube.
Samomor Slovenke v Zagrebu
Zagreb. 24. sept. o. Preteklo doč se je v stanovanju svoje delodajalke v Petrinj-slci ulici zastrupila s plinom 28-letna služkinja Amalija Krenovišek iz Krškega. V odsotnosti domačih, ki so v Carigradu, se je zaiklenila v kuhinjo in odprla plin. Zjutraj so jo sosedje iz mansarde videli ležati v kuhinji. Obvestili so policijo, ki je vdrla v stanovanje toda Krenovšknva je bdla že mrtva. Vzrok samomora ni znan, Krenovškova se je že enkrat v marcu hotela zastrupita.
Beležke
Odgovor na dopise
Naše uredništvo prejema v teh resnih dneh iz vseh krajev številne dopise, ki izražajo razumljivo razpoloženje našega či~ tateljstva, stavljajo redakciji predloge, kaj vse se naj v »Jutru« še poudari, deloma nam pa tudi zamerjajo, da te ali one stvari dovolj ne poačrtavamo Mnoge teh pripomb so objektivno povsem na mestu in upravičene. Toda naši čitatelji naj se zavedajo, da so nam stavljene ozke meje in da premnoga ugotovitev ostane v srcih in mislih, ker ne more v javnost.
Kaj pravite k takemu pisanju ?
Včerajšnji Slovenski dom«, popoldanska izdaja »Slovenca«, poroča o nekem spopadu v Kamnici pri Mariboru, kjer so baje Sokoli napadli člane fantovskega odseka. V poročilu čitamo med drugim:
»Pri napadu se je odlikoval Paskal Gi-zila, ki je uslužben v železniških delavnicah v Mariboru... Ne z dejanji, marveč z vzkliki je Gizili pomagal neki Rudolf Mislej, delavec iz Maribora, ki je tudi član Sokola in italijanski državljan, ki je prosil za naše državljanstvo, pa ga še ni dobil. Ta je vzklikal proti notranjemu ministru dr. Korošcu.« Končno list še pristavlja, da je bil Mislej aretiran.
Ne glede na to, da zaradi znane resnicoljubnosti »Slovenskega doma« njegovemu poročilu nihče ne bo verjel, vprašamo vse dostojne ljudi, kakršnegakoli prepričanja so že: Kaj pravite k takemu pisanju?
Vladko Radič in HSS
Vladimir Radič daje v svojem »Narodnem valu« vsak teden duška svojemu nezadovoljstvu z vodstvom Hrvatske seljač-ke stranke. Tako pravi v komentarju o niirnberškem kongresu, da »v Italiji in Nemčiji ne pozabljajo na svoje stare borce, ki "so se borili za fašizem in narodni socializem v najtežjih časih. Poleg tega danes tudi ne sprejemajo vsakogar v stranko, ki se prijavi.« Z drugimi besedami: Vladko Radič se pritožuje, ker prišle-ci izrivajo iz stranke »stare in preizkušene« radičevce. ^Narodni val« tudi objavlja pismo nekega odvetnika iz Subotice, ki pravi, da je Vladko povsod lepo sprejet, kamorkoli pride. Gospodje, ki so se vrinili med radičevce, bodo že morali pričeti računati z Vladimirjem Radičem. Sleherni dan prihajajo v Subotico kmetje ter povprašujejo po zdravju in razpoloženju Radičevega sina.«
„Samouprava" zavrača trdštve pariškega „Teanpsa"
Beograjska . Samouprava polemizira s pariškim »Tempsom«, ki je v nekem poročilu iz Beograda trdil ,da se je v Jugoslaviji prijavilo do sedaj za dobrovoijce v češkoslovaški vojski ž ckoli 100.000 Ju-goslovenov. »Samouprava« zavrača informacije pariškega lis.a in pravi, da se jugoslovenski narod ne more in ne misli vmešavati v ideološke snore m d velesila, mi in da se tudi v bodoče ne bo priključil nobenemu bloku, zgrajenem na ideoloških pogledih. »Naš jugoslovenski narod se tudi ne bo opuščal v nobene nepotrebne demonstracije kakršnegakoli značaja ali vrste.«
H uda obtožba
Češkoslovaški lia i so razumljivo polni pikrih očitkov Angliji in Franciji, ker sta pustili ČSR na cedilu. Pri tem obujajo spomine na podrobnosti mirovnih pogajanj in opozarjajo med drugim na stvar, ki Francijo še posebno hudo obremenjuje. Navajajo namreč, da sta se cb mirovnih pogajanjih dr. Kramar kxt takratni ministrski predsednik in dr. B neš kot takratni zunanji minister v soglasju s preziden-tom Masaiykom upirala priključitvi sudetskih Nemcev k češkoslovaški, ker so vsi trije žel '11 da bi bila nova država nacionalno čimbolj enotna Toda ravno Francozi so bili oni, ki so pod pritiskom stra-tegičnih zahtev svojega generalnega štaba vztrajali na tem, naj ČSR na zapadu ohrani zgodovinske in priredile mej- stare češke. In taiko se je tudi zgodilo.
Kraljev spomenik pri de v Tivoli
Ljubljana 23. septembra Po daljšem presledku, ki so ga zakrivile počitnice, se jc nocoj spet vršila v mestni posvetovalnici seja širšega odbora za postavitev spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju. Sejo je otvoril predsednik direktor dr. Pipenbacher, ki je v kratkem poročilu očrtal delovanje ožjega odbora in umetniške žirije v teh mesec;h. nato pa je upravnik Narodne galerije Zorman poročal o uspehu internega natečaja glede prostora. na katerem naj stoji spomenik, ki so se ga udeležili člani kluba arhitektov. Po_sporazumu med žirijo in klubom sta prišla v pošte v samo prostora pred univerzo na Kongresnem trgu in v podaljšku Aleksandrove ceste ob vhodu v Tivoli. Žirija je odboru s tehtnimi argumenti priporočila osnutek inž. arh. Hermana Husa, ki je izbral prostor v osi glavne tivolske ceste med pravoslavno cerkvijo in bodočo moderno galerijo. O stvari se je raz-gibala nadvse živahna debata, pri glasovanju pa je bilo izmed 38 glasov oddanih 25 za predlog inž. arh. Husa. dočim so ostali člani deloma glasovali proti predlogu, deloma pa se vzdržali glasovanja
Vtr^Ktefije^^ ttseoved
Zemunsko vremensko poročilo! Pretežno jasno vreme z jutmjo meglo v severnih in zahodnih krajih, delno oblačno drugod » povečano oblačnostjo sredi države in ▼ vzhodnih krajih. Temperatura se ni posebno spremenila. Najnižja toplota Varaždin 6, najvišja Mostar 22 stopinj.
Vremenska napoved za danes: Delno oblačno vreme z jutrnjo meglo v dolinah rek in kotlinah. Nekoliko hujša bo, oblačnost v južni polovici in v severnovzhodnih krajih. Toplota se ne bo posebno spremenila.
Dunajska vremenska napoved: Posebraihi sprememb sedanjega lepf*2a 5t1 toplega vremena ntj pričakovati. Zjutraj nekoliko me>-
Naše vasi in tujski promet
Nehaj razmišljanja in potrebnih ugotovitev ob koncu sezone
Jesenice, 23. septembra.
Letošnja sezona nam je spet pokazala, da se srednji sloji vedno bolj ogibljejo dragih letovišč in zdravilišč in da gredo med počitnicami najrajši letovat v vasi in v planinska letovišča, kjer žive ceneje, preprosto pa vendar udobno. Skoraj vsi kraji radovljiškega sreza, razen Jesenic in Koroške Bele, so letos imeli mnogo gostov. Polno jih je bilo v Ratečah, v Kranjski gori, Martuljku, Mojstrani, na Planini - Sv. Križu, v Poljčah, v Radovljici in v vaseh okoli Bohinjskega jezera. Vedno močneje privabljajo letoviščarje naše planinske postojanke, kakor Črni vrh nad Jesenicami, Srednji vrh pri Kranjski gori. Komna in Pokljuke, kjer sicer ni velikega udobja in zabave, pač pa čiste sobice, dobra postrežba, izredne pokrajinske lepote, veličasten razgled na velegorja, čisto ozračje in prijeten njir.
Tako daje letoviščarstvo vsako leto večje dohodke tudi našim vasem. Kmetje pirodajaio zemljišča in les za nove stavbe, oddajajo v glavni sezoni sobe gostom in \t*ovčujejo meso, mleko, mlečne in druge domače pridelke, ki so jih prejšnje čase kar težko spravili v denar Nekatere gorenjske vasi napravijo že na prvi pogled ugoden vtis tujskega prometa. Prenovljene hiše, urejeni vrtovi, snažna dvorišča, sprehajališča, kopa^šča in igrišča, dobro urejene ceste in poti — vse to naprav: na gosta prijeten vi's. Poglejte Rateče, Kranjsko goro. Mojstrano. Žirovnico, Poljče. Radovljico. Kamno grrico in Staro Fužino. Kako se je v teh krajih zadnja
leta vse spremenilo, kako je vse čisto, kako povsod pazijo na red in mir!
2al pa so še kraji in to celo v bližini Bleda, ki naravnost odbijejo goste. V hiše z majhnimi, z rožami in vrvmi zašarjeni-mi okni ne prihaja svetloba, da je celo v najlepših dneh v njih pusto in dolgočasno. Ob glavni cesti stoje pred hišami stranišča, šupe, gnojišča in svinjaki. Po poteh je polno živinskega blata, ob potih stoje na pol podrte ograje, po cesti pa se sem in tja pode umazani otroci in begajoča živina, v tujca se tu in tam izza ogla zažene pes. Ko stopaš skozi vas, te izza vogalov in vrat motrijo radovedni vašča-ni. Vsak gost pa želi prijaznih, uslužnih, značajnih ljudi, ki na pozdrav prijazno odgovorijo, ne pa da z mrkimi pogledi motrijo tujca. Nujno potrebno je v takih vaseh in na planinskih postojankah napraviti markacije in kažipota, da ne bodo letoviščarji tavali okoli in iskali ljudi zavoljo informacij. Saj smo brali, kako je mlad študent (nagrajenec »Jutra«) na Pokljuki večkrat zašel, ker je nešteto potov in razpotij, nikjer pa markacije in orientacijske deske.
V Nemčiji so vsako leto tekmovanja za lepoto vasi. Prebivalstvo z veseljem tekmuje in je ponosno na nagrade in priznanje. ki ima seveda kmalu tudi svoje dobre posledice v tujskem prometu. Pri nas bi mircla bilo umestno uvesti petletko za asanacijo naših vasi. V teku 5 let, naj bi zaostale hiše dobile večja okna, notranji prostori naj bi dobili nov pod, da mine duh po trohnobi. Izpred hiše treba
B
o •
1
.<&& ". Ji tt> -i
ImCiUi

je priznal vrsto
¥ ln so ga odgnali v Maribor
Št Vid pr; Stični. 23. septembra
Vsa Dolenjska se je mečne oddahnila, ko ie zvedela, da so vrli šentviški orožniki aretirali ž? več mesecev zasledovanega r -..-.hrijivka Jožeta Kodra. Ves včeraj-d n ga j c zasliševal vodnik litijskega > resa g. Juro Mavračič ob navzočnosti ko-; an.-iria g. Avgusta Goloba in šentviškega župana Ob tej priliki so prišle na dan :;nn .	k ockazujejo ria je Jože Ko-
cler t?: ■ r-okv,- rjen zločinski tip, kakor "h ns.in kriminalna kronika pozna le malo. razhojniš-k" podvig® je b i eprem-lj-n kakor na-r.ioli sodoben pariški ali tr-ž išk' '.•>mi'ec. V aktovki jc posil svinjsko nogo ver Fv- "ro—, vitrihov 'n drugega prelom v^rv^kerra orodia. Oborožen je bM tu 1 7. boksarjem 'n posluževal se jr pištole. ki jo je teku zadnjih mesecev nekajkrat sproži! na svoie zasledovalce. T'smrt'' -p pos_stn'ka Ačka Romana v Mariboru ;n obstrolil je nekega fanta pri št. Lovrencu na Dolenjskem, ki je. moral zaradi strela v pljuča v holn;šn:co.
Napad na starčka v samiti
Novo je priznanje Jožeta Kodra glede dogodka v Sušici pri Krki. V Suhi Krajini se je Koder seznanil z nekim L:čanom. O njem ne ve nič drugega, kakor to, da mu je bilo ime Anton. Oba sta bila brez denarja in pripravljena na vsak zločin. Kolovrati la sta po vaseh in se izdajala za brezposelna. Prosila sta miloščine in opre-zala. kje bi se ponudila prilika za tatvino. Zamikala ju je na samem stoječa hiša nekega bogatega starca v Sušici. Kako se je starec pisal. Koder ne ve, oblastva pa še tudi nimajo nikakih podatkov o dogodku, ki ga Koder opisuje takole:
Z Ličanom Antonom sta se pod večer vrnila na Sušico. Starec je bil tedaj že pri počitku. Utrla sta okno in nato planila v hišo. Z električnimi baterijami sta posvetila v starca in zahtevala denar. Na kak odpor niti msta. bila pripravljena. Anton je našel v starčevi postelji denarnico Koder pa ie bil prepričan, da ima starec denar shranjen še tudi kje drugje. Zakričal je nani- »Takoj sem ves denar če ne. te ubijeva!«
Drgetaje se je starec odpravil k skrinji, odprl je pokrov in pobrskal med perilom. Preden se je Koder dodobra zavedel, je bil že ves krvav. Starec je namreč potegnil iz skrinje dolg nož in je nekajkrat obreza! napadalca. To ie Kodra tako ujezilo, da je starca udaril z revolverjem po glavi in starec se je sesedel. Preden sta razbojnika odšla, je Koder ves jezen ustrelil v starca. Nato sta izginila v noč.
Samostanska ljubezen in sSsfelsKa bitka s kosci
Kcder je izpovedal, da je začel svojo zločinsko ka. riero v Trnicah na štajerskem. Svoj prvi zločin je izvršil pri belem dnevu v hiši kmeta Greifa. Ni bilo nikogar doma in je vdrl v hišo. V veži je našel sekiro, nakar je lahko odprl vsa vrata in omare. Plen je bil izdaten. Saj je Koder odnesel 12.000 dinarjev. Nekaj časa je živel kakor baron. Ker ga niso izsledili, je videl, da je roparstvo lahko dobička-nosen posel. Odločil se je, da bo ostal kar pri tem poklicu. Tako je krenil Koder, ki je znan pod imenom Dacerjev Pepi, na slaba pota. Moral je nato večkrat v zapor. Prvič je sedel 15 mesecev, drugič je bil obsojen celo na štiri leta, manjših kazni pa se kar ne spominja.
22. junija letošnjega leta se je sestal Koder z Melhiorjem Pintaričem. Spoznala sta se bila v mariborski kaznilnici, ko je bil Koder zaprt zaradi neke uršulinke. Seznanil se je bil z mlado samostanko in jo je hotel izvabiti iz samostanskega obzidja. Dekle se je branilo Kodrovm vabam. Nato je Koder sestavil lažne listine. V njih je navedel, da naroča redovno predstojništvo v Gradcu, da morajo njegovo znanko odpustiti. Samostanka se je tako prestrašila te sramote, da je rajši sama pobegnila iz samostana. Danes se potika Kodrova znanka v Ljubljani in ^o drugih mestih...
že prvo noč do sr^čaniu s Pintaričem sta vdrla oba zločinca v "tanovanje neke gostilničarke v Tirkovcib pri Mariboru. Pintarič je skoval roparski načrt jn je prvi vdrl v spalnico nesrečne krčmarice. Tedaj sta se dobro zaužila s plenom. Odnesla sta precej blaga 'n denaria, odvzela pa sta tudi samokres in strelivo. S tem revolverjem sta nekaj dni potem ustrelila Romana Ačka. Več strelov sta nekoč nato sprožila na neke kosce. Koder in Pintarič sta korakala oreko nekega travnika. Tam je bila pri juž'ni skupina koscev, ki so začeli oba postopača izzivati: »Auf bika!«
Nato so navalili na. oba s kosami. Pintarič je sprožil v zasledovalce več strelov. Koder pravi, da je razločno videl, kako je padel eden izmed koscev zadet od krogle. Res so se kosci ustrašili strelov in skočili na pomoč zadetemu. Koder in Pintarič pa sta leno pobegnila.
V zidanici — v pasti
Po dolgih poteh, ko so med tem že aretirali Pintariča, se je priklatil Koder preko Planine, Srni ce m Boštania na Dolenjsko. Izvršil je vlome na Čatežu. Prim-skovem 'n drugod. Ves dan je slednjič popival v gostilni pri Francetu Drakslerju. K mizi ie povabil tud: več domačinov in jim da.ia.l za pračo. O sumljivem tujcu so zvedeli šentviški orožn;ki in komandir g. Avgust Golob je takoi odposlal dve patini ii. Med tem ko sta bili patri-1-"' na poti, se je viniena družba že presel la v zidanico pcopt-nika Franceta Okorna v Sev-nem. Orožniška podnarednika g. Fran Ko-
odstraniti svinjake, gnojišča in stranišča. Napeljati je treba vodovode, urediti ceste in sprehajališča, namestiti orientacijske deske in klopi na razglednih točkah, ob cestah in potih.
Drugod skrbijo iz lastne pobude za lepoto svojih krajev in v marsikateri državi ni nikakšne razlike med meščanom in vaščanom v civilizacijskem pogledu. Pri nas pa se kar radi zadovoljujemo s tem, kar imamo. Toda zastanek je že nazadovanje. Prirejati je treba tečaje za vzgojo ljudstva, predvsem hočemo več gospodinjskih in kuharskih tečajev. Na predavanjih in družabnih sestankih se mora venomer poudarjati važnost snage, higiene in odkritega ponašanja nasproti gostom. Skrbeti je tudi treba za nočni mir. Gostom ni prijetno, če jim ponoči udarja skozi okno smrad po gnoju, če rogovilijo pijanci, mukajo teleta, lajajo psi in pojo petelini. Vsega tega seveda ni mogoče odpraviti Ali resnica vendarle ostane, da pride gost zato na deželo, da se odpočije, razvedri, naužije čistega zraka in miru in da nabere novih meči za duševno delo. Potruditi se je torej treba, da se mu nudi čim več udobja. Učitelj-stvo, duhovščina, razna gospodarska, kulturna, tujsko - prometna in olepševalna društva imajo pač še široko poprišče. ki bo rodilo obilen sad. Prineslo bo našemu kmetu blagcstanje. da bo lepše živel na svoji domačiji, namesto da bi venomer tiščal v tovarno in se za majhen denar boril na dnini.
vačič in g. Ignacij šturm sta planila tako nenadoma v zidanico, da je bil vsak Kodrov odpor izključen. Zgrabil je sicer za revolver, pa ni mogel več oddati strela na orožnika. Hotel si je nato sam končati življenje pa mu tudi to ni uspelo. V tistem so ga orožniki in sopivci že podrli na tla. razorožili in zvezali. Koder je imel pri sebi za rezervo poleg nabitega revolverja še 50 patron.
S Primskovega so Kodra odgnali v do-l'no na orožniško postajo. Ljudje so hiteli do poti in ogledovali zločinca. Koder jim je sarkastično vzklikal: »Le glejte me, saj me zadnjič vidite ... Vem, kaj me čaka... Tudi drugega ne zaslužim kakor vrv okoli vratu!«
Ob aretaciji je imel Koder le še nekaj dinarjev. Priznal pa je, da je hotel v teku noči vlomiti v župnišče na Primskovem. Sploh se je zadnje čase posvetil vlomom v župnišča. Trdil je: »Ce nima denarja far, ga tudi nima ubogi kmečki hudič.« Nenadna aretacija je prekrižala Kodrove zločinske načrte. Davi so ga od šentviške stanice vklenjenega odvedli v Maribor. Patrulio je vodi! sam litijski vodnik Juro Mavračič.

KMer v Mariboru soočen s Pintaričem
Maribor, 23. septembra. |
Danes ob 11.45 so prepeljali v Maribor j Josipa Kodra, uklenjenega na rokah in nogah, v spremstvu štirih orožnikov. Na kolodvoru se je zbrala množica ljudi, ki ga je hotela videti, bilo jih je toliko, kakor da gre za sprejem kake znamenite osebe. Kodra so izpred kolodvora z avtomobilom odpeljali na poveljstvo orožniške čete v Krekovo ulico. Pred poslopje se je zgrnila množica, ki je hotela zločinca videti.
Okrog 15. so pripeljali iz tukajšnje jet-nišnice drugega razbojnika Melhiorja Pintariča, da ga konfrontirajo s Kodrom. Soočenje je bilo zelo dramatično Najprej sta se oba pogledala, nato pa je Pintarič očitajoče deial: »Zakaj si vse to storil?« Iz-prva Koder ni ničesar odgovoril, nato pa je prosil Pintariča, naj ga ne obremenjuje. V pomirjenje mu je Pintarič dejal, da ga bo že »šonal« in da isto pričakuje od njega. Hotel mu je tudi seči v roko, pa si je premislil.
Nato se je pričelo zasliševanje Kodra, ki je v glavnem po vrsti priznaval. Dejal je, da je vlomil pri posestniku Greifu v Je-
žencih in mu odnesel 24.600 din, ki jih je razdelil med znance. Ostalo mu je le okrog 5000 din, ki jih je potem s Pintaričem zapravil do Pintaričeve aretacije na Ptujski gori. S Ptujske gore je preko grebenov in gora pobegnil na Dolenjsko, kjer je izvršil 23 razbojništev in tatvin. Glede roparskega umora posestnika Ačka v Kalšah pravi, da sta s Pintaričem skupaj sedela v sobi, ko sta od zunaj čula streljanje. Tudi on je začel streljati proti oknu in zadel Ačka v čelo. Njegova izpoved v toliko odgovarja, ker so pri njem našli Steyerjevo 9 mm pištolo, s kakršno kroglo je bil tudi Ačko ustreljen. Ni se pa potikal v Slovenskih goricah in v mariborski okolici, kar je najbrž napravila ljudska domišljija, temveč je takoj pobegnil na Dolenjsko. Pri njem so poleg orožja našli mnogo izrezkov iz dnevnikov.
Pintarič in Koder bosta jutri ob 5. zjutraj s posebnim vlakom v spremstvu orožnikov prepeljana do Slovenske Bistrice in od tod v Kalše na Pohorje, da tam ugotove vse podrobnosti zločina nad posestnikom Ačkom. Potem bosta prepeljana nazaj v Maribor.
Kje se skriva razbojnik Leopold Zavrl?
Ljubljana, 23. septembra
Policija v mestu in žandarmerija na deželi sta imeli zadnji čas srečno roko, da je prišla za zapahe vrsta vlomilcev, roparskih napadalcev in tatov, ki so vznemirjali prebivalstvo.
Za Kolmanovo tatinsko družino, ki so jo nedavno polovili v ljubljanski okolici, daje varnostnim organom največ opravka 27-letni Polde Zavrl, ki je bil rojen v Kočevju, pristojen pa je k Sv. Križu pri Litiji. Zavrl je proti koncu junija pobegnil iz kaznilnice v Mariboru, kjer bi bil moral presedeti 7 let robije za razne tatinske in razbojniške podvige. V kazni In iški obleki se je zatekel najprej nekam v mariborsko okolico, kjer je v neki kmečki hiši ukradel sivo obleko, da se je preoblekel, in nadaljeval pot na Dolenjsko. Ustavil se je v okolici Mirne, kjer se je udomil v neki duplini v gozdu. Od tam je obiskoval okoliške vasi, vlamljal v zidanice in shrambe, da si je predvsem v Mirni in na Rakovniku nabral precej plena. Ko so njegovo skrivališče izsledili, se je umaknil, a se je kmalu spet pojavil na Stanu pri Mimi, kjer jc vlomil v hišo posestnika Leopolda Kova-čiča. Prejšnji teden je izvršil roparski napad na hišo posestnika Franceta Janežiča
na Gorenjih Jesenicah pri St Rupertu, ko je bila doma samo Janežičeva mati. Odnesel je lepo vsoto denarja, nekaj zlatnine, srebrnine in ameriških dolarjev in dve hranilni knjižici. V Drenovcu pn Št. Rupertu je vlomil v hišo posestnika Rudolfa Pavlina. nato pa še pri posestniku Francetu Bevcu na Trsteniku, kjer je ukisde! moško kolo znamke »Vilctoria« ter r.ekaj obleke in denarja. Zavrl je osumljen, da ima na vesti tudi več roparskih napadov, ki so bili zadnji čas izvršeni po samotnih krajih v sent-ruperški okolici.
Polde Zavrl je srednje postave, podolgovatega obraza, svetlorjavih las, rjavih oči in je gladko obrit. Navado ima, da se pogostokrat preoblači, da se odpravlja na pohode zmerom drugačne zunanjosti. Policija sumi- da je z njim tudi nekaj pajdašev, s katerimi je zagrešil več vlomov okrog Trebnjega. Tako je bilo nedavno vlomljeno v Kotarjevo trgovino v Dolenji vas in v Bre-garjevo trgovino v Št. Lovrencu, kjer pa je bil na delu pravkar prijeti Jože Koder, vsaj kolikor sam to potrjuje. Iz obeh trgovin so vlomilci odnesli za okrog 25.000 din blaga. Zasledovanje za vlomilcem je precej težavno, ker nosi Zavrl s seboj zmerom po dva samokresa.
Žrtve divje fantovske bitke
Eden mrtev, drugi se bori s smrtjo, več je ranjenih
Maribot, 23. septembra
Na deželi se je pričelo kožuhanje. ki je vsako leto marsikje združeno s pretepi in prelivanjem krvi. Prvi tragični dogodek v letošnji kožuharski sezoni se je pripetil v mariborskem okolišu danes ponoči v Vu-kovskem dolu, kjer so fantje uprizorili pravcati pokolj, ki je zahteval mlado človeško življenje, pa tudi druge žrtve, med katerimi je neki 18-letnik odnesel hude poškodbe, ostali pa manjše praske. Pokolj je zbudil v vsej okolici veliko ogorčenje.
Snoči so kožuhali pri posestnici Mariji Šrajevi v Vukovskem dolu pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. H kožuhanju so prišli fantje in dekleta od blizu in daleč, med drugim tudi iz Sv. Marjete ob Pesnici. Med njimi sta bila tudi raznašalca kruha in peciva 17-letni Franc Zemljič iz Kosakov pri Mariboru ter 18-letni Franc Vogrin iz Zgornje Voličine v Slovenskih goricah, usluž-bena pri pekovskem mojstru Pečovniku v Košakih. Sredi kožuhanja so zadonele iz grl fantov in deklet narodne pesmi. V veselem,
Prav tako kakor prinaša kapital obresti, tako podaljšate s pravilnim pranjem trpeŽnost perila in s tem prihranite v gospodinjstvu nepotrebne izdatke. Edini pogoj fe, da uporabljate za pranje milo, ki temeljito pere in pri tem varuje perilo.
saucHT™
TERPENTIN0V0
MILO
pere bleščeče belo
razigranem razpoloženju so tudi zaplesali. Pri plesu je zaradi ljubosumnosti razgretih fantov nastal prepir. Beseda je dala besedo, na zadnje so se lantje spoprijeli. V bojnem metežu so se zabliskali tudi noži. Sredi gneče je v divjem vrvežu obležal v krvi Franc Zemljič z globoko rano v levem ramenu. Konica noža se je zarila do pljuč. Ob njem se jc zgrudil na tla 18-letni Franc Vogrin s sedmimi zabodljaji na obeh nogah. Pod kolenom mu je ostrina noža šla skozi škorenj do kosti.
O groznem, naravnost zverinskem poko-lju so bili takoj obveščeni mariborski reševalci, ki so odbrzeii na kraj žalostnega spopada. Ko so prišli na bojišče, so bili priča strahotnih posledic razdejanja in spo-
pada. V bližini obeh žrtev so šepali nekateri fantje, ki so ob prihodu reševalcev izginili. Rcšcvalci so težko ranjenega Žemljica dvignili s tal. da bi ga položili v reševalni avto. Zemljič pa jc bil v takšnem stanju, da je nekaj minut zatem izdihnil v rokah reševalcev. Reševalci so drugo žrtev, Franca Voarina, obvezali in ga prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno in ni mnogo upanja, da bi okreval. Danes dopoldne se je podala v Vukovski dol sodna komisija. Za sirovimi napadalci poizvedujejo orožniki in so nekatere osumljence že aretirali. Ob Vogrinovih poškodbah je razbrati, da so se napadalci založili s posebnimi, ostrimi in dolgimi noži, s katerimi so kožuhar-je napadli in raz.gnali.
Konferenca potovalnih pisarn na Bledu
Udeležence je očarala lepota Bleda in Bohinja
Bled, 23. septembra »Jutro« je že poročalo, da so se na Bledu zbrali predstavniki mednarodne zveze potovalnih pisarn, imenovane s skupno besedo AGOT. Danes dopoldne so se zbrali h konferenci in sicer so bili prisotni predstavniki 11 držav, od 19 včlanjenih. Zboro-
Ravnatelj ptujske gimnazije dr. Makso Kovačič upokojen
Ptuj, 23. septembra Gimnazijski ravnatelj dr. Makso Kovačič je upokojen. Izpolnil je 46. leto starosti in ima 19 let službe. Zakonito pravico do napredovanja v višjo skupino je imel že lani v decembru, na žalost pa se je to zavlačevalo do njegove upokojitve. Dekret o upokojitvi je bil podpisan na kraljev rojstni dan, dne 6. septembra.
Ravnatelj dr. Maks Kovačič je nacionalist najžlahtnejšega kova. Malo je ljudi, ki se jim je mogel zameriti s svojim lepim značajem. Slovenija neobhodno potrebuje zanesljivih, energičnih, značajnih in sposobnih domoljubov. Eden izmed najboljših je prav gotovo upokojeni ravnatelj dr. Makso Kovačič. Vodstvo ptujske gimnazije je prevzel leta 1933. Prišel je pravi mož na pravo mesto. Glavno skrb je ves čas posvečal poverjenemu zavodu tet je v prvi vrsti pazil na to, da se je mladina vzgajala v strogo nacionalnem in patriotičnem duhu. Da je to v Ptuju najbolj potrebno, je posebej razumljivo, ne samo ptujskim narodnjakom, marveč tudi vsem tteznim Slovencem, ki poznajo zgodovino Ptuja in današnje razmere.
Izven šole je ravnatelj Kovačič posvetil ves svoj svobodni čas nacionalnemu kulturnemu delu. Posebno se je uveljavljal v so-kolstvu, a na njegovo požrtvovalno nesebično sotrudništvo je moglo računati vsako res narodno udejstvovanje. Kot mož iskrenega značaja si je pridobil v vseh krogih spoštovanje in simpatije.
Ko se v najlepših moških letih poslavlja od svojega zavoda, kateremu je posvečal svojo ljubezen in svoje velike sposobnosti, da bi vzgojil našo mladino v zavedne jugo-slovenske državljane, mu ptujski narodnjaki ne morejo dati drugega kakor zagotovilo najiskrenejših simpatij, zvestobe in vere v boljše čase. Vsa narodna zavedna javnost je z njim.
vanje je otvoril m vodil g. Vladimir Perše, direktor »Putnika« iz Beograda. Prisrčno je pozdravil navzoče in izrazil obžalovanje, da niso prišli vsi povabljeni predstavniki. Še prav posebno pa je obžaloval, da je razburljivi razplet političnih razmer v Evropi onemogočil prihod predstavnikom potovalnih pisarn iz Anglije, Francije, Nemčije in Češkoslovaške. V ostalem pa je konferenca potekala v najlepši harmoniji. Zastopniki potovalnih pisarn so vsestransko obravnavali najvažnejše tehnične probleme, tako zlasti olajšave pri voznih in potnih listkih, valutni devizni promet ter olajšave za potovanje po železnici in morju.
Popoldne so udeleženci konfcrence pohiteli na izlet k Bohinjskemu jezeru. Ob krasnem vremenu jim je bohinjski kot zapeljivo razkazoval svoje jesenske čare, da se gostje niso mogli načuditi nepopisnim, a doslej nekaterim skoroda še nepoznanim krajinskim lepotam. Vzhičeni so izražali svoje divljenje pri postankih pri Zlatorogu in na Bellevueju. Proti večeru so se vrnili ma Bled, kjer jih je zdraviliška komisija povabila na banket v Kazini. Pri tej priliki je g. Letiš pozdravil delegate kot tovariše, prisrčno zdravico pa je spregovoril tudi direktor Perše. Gostje so se toplo zahvaliti za kiaitke, nepozabne ure, ki so jih .pri nas preživeli. Jutri zjutraj ob 8. se odpeljejo z avtokarom čez Kranj in Ljubljano na Jadran.
Ob grobu Zore Mlekuževe
Ptuj, 23. septembra
V torek je ▼ Ptuju preminila učiteljica Zora Mlekuževa, ki je zadnje čase službovala v Sv. Vidu pri Ptuju. Pokojna je bila rojena v Cepovanu. Marljiva članica Sokola se je na vseh svojih službenih mestih odlikovala kot voditeljica članic in naraščaja. Bila je najboljša vzgojiteljica šolski deci in blagajničarka učiteljskega društva JUU za ptujski srez. Obolela je že pred letom dni, a se je ponovno vrnila med ljubljeno mladino. Julija se je z največjim veseljem pripravljala, da poseti zlato Prago ob priliki vsesokolskega zleta, a jo je baš pred odhodom Sokolov bolezen ponovno priklenila na posteljo. Včeraj smo jo spremili k večnemu počitku.
Na zadnji poti so jo poleg užaloščenih svojcev spremljali njeni učenci iz Sv. Vida ter dolge vrste učiteljstva, Sokolov, prijateljev in znancev. Pred njenim domom so ji zapeli pevci večno lepo »Vigred«. žalni sprevod je krenil na pokopališče. Kot častna straža so stopale ob krsti Sokolice v krojih. Ob grobu ji je izpregovoril v slovo njen šolski upravitelj in tovariš Belogla-vec. Njen učenec Joško Pernat pa se ji je v ganljivih besedah zahvalil za ves njen trud in delo, ki ga je imela s šolsko mladino. Predsednik društva JUU za ptujski srez g. Župančič se je poslovil v imenu učiteljstva in je poudarjal njene vrline ▼ vzgojnem pogledu. Učenci iz Sv. Vida so ji zapeli prelepo pesem »Ko pride dan«. Ko so prve grude padle na njeno krsto, se je šolska mladina zgrnila okoli odprtega groba in obsula krsto s cvetjem nakar je plakaje zapustila pokopališče. Naj bo pokojni učiteljici lahka naša svobodna slovenska žemljica, žalujoči materi, bratom in sestram izrekamo najiskrenejše sožalje!
Postani in ostani člaa Vodnikove dražbe!
Domače vesli
*	Ne služba šefa internega oddelka,
temveč služba šefa oddelka za prsne bolezni v splošni bolnišnici v Ljubljani je razpisana v zadnjih »Službenih Novinah«. S tem popravljamo včerajšnje telefonsko sporočilo iz Beograda.
*	Letošnji kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije bo v 6oboto in nedeljo dne L in 2. oktobra tL v Beogradu. V soboto se pridne zborovanje ob 9. dopoldne v dvorani Zanatskega doma v Hi-lendarski ulici br. 1. V nedeljo bo zbor v veliki dvorani Inžeirojerskega doma v ulici Kralja Ferdinanda št 7. in to ob 10.30 Pred otvoritvijo kongresa bo ob 10 otvoritev fo-to-razstave, ki bo vsebovala planinske slike iz vse Jugoslavije. V nedeljo. 2u oktobra okrog 15. ure bo skupni izlet planincev na Oplenac in to z avtobusi iz Beograda. Planinci, ki se zanimajo za izlete po kongresu Zveze, dobijo vse .podrobne informacije v društveni pisarni SPD v Ljubljani, na Aleksandrovi cesti in pri vseh podružnicah SPD.
Mama, jutri čltaj! jft ....... 'f
*	Planinske postojanke SPD so še oskrbovane. V nedeljo bodo vse planinske koče SPD nudile potrebno zavetišče turistom, ki si izberejo najlepše jesenske d®eve za planinske ture. V Triglavskem pogorju bodo zaprte od ponedeljka 26. t m. dalje Staničeva koča, Aleksandrov dom in Vodnikova koča, do 4. oktobra bo oskrbovan Triglavski dom na Kredarici in koča pri Triglavskih jezerih. 10. oktobra pa se zapre Alijažev dom. Na Črni Prsti bo Orožno-va koča oskrbovana do 4. oktobra. Erjavčeva koča na Vršiču tudi do 4. oktobra. V tem predelu pa bo stalno oskrbovan Dom na Komni. ki ima tudi v jesenski naravi svoje posebne čare. Roblekov dom na Begunj-ščici bo do nadaljnjega oskrbovan ob sobotah in nedeljah, ako bo lepo vreme. V Kamniških planinah so tudi vse postojanke oskrbovane še to nedeljo. Od ponedeljka dalje bo zaprta Češka koča, zasilno oskrbovala ob nedeljah pa Cojzova koča in koča na Jermanoviiih vratih, stalno pa so oskrbovani Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu in koča na Veliki Planini. Planinci hitite v sedanjem solnonem jesenskem vremenu v planine, ki bodo kmalu dostopne le smučarjem! Podrobne informacije dobite v pisarni SPD. Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. telef. št. 40-56.
Vsi, ki I j ubijo res dobro kavo
naj ne pozabijo, da boljših mešanic, ki jih praži tvrdka MOTOH na Krekovem trgu (nekdaj Perdan) ni! Ljubitelji turške kave dobijo tu tudi, v izvirnem dibeku — orientalsko — tolčeno kavo,
*	V težkih dnevih so darovali Dražbi sv. Cirila in Metoda za njene kulturne in obrambne svrhe po 100 din: dr. Brnejč Mat-ko. inž. Gulič Gvidon, inž. Hea^riliar Mirko, dr. Kreč Ladi, ga. Helena Paijničeva in neimenovan, skupaj 600 dim. Iskrena hvala in živeli posnemaloi! Spominjajte &e Družbe ne le ob radostnih prilikah, marveč tudi ob resnih trenutkih in težkih dnevih! o
*	Dotok potnikov na Jadran je prenehal. Iz Splita poročajo: Kazalo je, da bo letošnja jesenska sezona zaradi krasnega vremena mnogo boljša kakor lanska. Konec preteklega meseca je prišlo veliko število prijav iz Anglije, Švice, Nemčije in bivše Avstrije. Toda zaradi sedanjih napetosti so prišle številne odpovedi iz omenjenih držav in se opaža v tujskem prometu na Jadranu zastoj.
Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo!
Ogl reg
os 15. 485-35
*	Šest delavcev je zasulo. Na usodnem kraju, kjer je postal inž. Bader žrtev roparskega morilca, se je zgodila nova žalo-igra. Na novi državni cesti, ki vodi iz Prijepolja v Bjelopolje, se je zrušila minirana stena. Nenadna eksplozija je spravila v pokret velik plaz, ki je zajezil potok Lim in zasul velik del ceste. Pod silnim plazom je, kakor so takoj dognali, šest delavcev našlo smrt, a verjetno je število žrtev še večje. Okrog 800 delavcev, ki je zaposlenih na tem delu nove ceste, je zapustilo delo in zavladala je panika. Šele čez čas so začeli ogromni plaz odkopavati, a verjetno ne bodo trupla nikoli izkopana. Kajti treba bi bilo najmanj 200.000 din, da bi ves ogromni plaz in skalovje odstranili.
očka, jutri čitaj!
*	Lepo darilo mušketirju Franju Fun-
čecu. Iz Čakovca poročajo, da je mestni svet sklenil pokloniti državnemu prvaku v tenisu, svojemu ožjemu rojaku Franju Punčecu zemljišče, da si bo lahko zgradil lastno hišo. Predlog je stavil Cakovečki športni klub, da bi se oddolžil dolgoletnemu državnemu prvaku, ki je svojo šport no kariero pričel kot član čSK. Stavbišče je na lepem kraju blizu čakovskega igrišča pri Starem gradu. Ko se je izvedelo, da je Punčec imenovan za učitelja telesne vzgoje, je zavladalo med prebivalstvom Cakovca veliko zadovoljstvo. Čakovec bo svojemu simpatičnemu in slavnemu rojaku priredil ob njegovem povratku iz Amerike prisrčen sprejem.
*	Sokolski dom žrtev požara. V Brusu je v četrtek popoldne nastal požar v Sokolskem domu. Širil se je neverjetno hitro in je kmalu zavzel vse poslopje, ki je pogorelo do temeljev. V domu je bilo poleg telovadnice z orodjem tudi 30 postelj z ostalo opravo. Škoda znaša pol milijona din. Uvedena je preiskava.
*	Zavoj s kačo, darilo profesorici Neka profesorica v Mostarju je prejela po pošti zavoj, v katerem je bila živa kača. Profesorica je seveda s strašnim krikom zavrgla zavoj. Ko so kačo ubili, so ugotovili, da ne bi mogla škodovati, ker je bil odstranjen zob s strupom. V zavoju je bilo priloženo pismo: »Ta kača nima več strupa, toda vaše duše ne more nikdo očistiti. Vi ste me onesrečili...« Pismo ni bilo podpisano, a profesorica bo najbrž uganila, kateri razočarani dijak se je je spomnil s takim darilom.
*	Večerni trgovsko - pisarniški izobraževalni tečaj. Ravnateljstvo državno priznanega trgovskega učilišča »Christofov nčni zavod«, Ljubljana, objavlja: Kakor vsako leto se tudi letos z začetkom oktobra otvori VEČERNI TRGOVSKI TEČAJ ZA IZOBRAZBO PISARNIŠKIH MOCl. Ta tečaj je namenjen onim, ki iščejo primerne zaposlitve v pisarnah in onim, ki žele izpopolniti svoje strokovno znanje, to je raznim nameščencem, uradnikom itd., priporoča pa se tudi trgovcem obrtnikom in vsem ostalim ki v dnevnih urah nimajo prilike obiskovati trgovskih šoL Poučuje se: knjigovodstvo, korespondenca slovenska in nemška, trgovsko računstvo, trgovinstvo in pravo, pisarniška dela, stenografija, strojepisje, nemščina Poseben tečaj za srbohrvatsko korespondenco. italijanščino z italijansko korespondenco, nemško stenografijo itd Udeleženci lahko obiskujejo celotni trgovski tečaj ali samo posamezne predmete Večerni trgovski tečaj tukajšnjega zavoda je po svoji organizaciji najpopolnejši in je odobren po pravilniku, ki ga je za ta zavod še posebej potrdilo ministrstvo trgovine in industrije. Ob zaključku lahko slušatelji polagajo zaključni izpit in dobe završno izpričevalo. Šolnina je primerno nizka, da je obisk vsakomur omogočen. Christofov zavod je največji te vrste m najmoderneje opremljen Edinstvena stro-jepisnica s 40 pisalnimi stroji, računski stroji. Specialne učilnice za knjigovodske in pisarniške vaje. — Vsa pojasnila, ustna in pismena ter brezplačne nove prospekte daje ravnateljstvo Informacije in vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8 ure Točen naslov: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska št. 15. Tel. 48-43.
g. ravnate j, jutri citajte!	"T
•	Avtomobil s pijanimi potniki se je razbil. Blizu vasi Binješeva, na cesti iz Sarajeva v Mostar, se je primerila huda nesreča. Šofer Mehmed Alender iz Lju-buškega je kupil v Sarajevu avtomobil znamke Chevrolet. Povabil je s seboj šest prijateljev V Sarajevu so se nakresali vina, nato pa zdirjali proti Ljubuškemu. Blizu Binješeva je Alender izgubil oblast nad volanom in avtomobil je v silni brzini treščil ob brzojavni drog in ga prelomil. Nato se je avtomobil nekajkrat prevrnil. En sam potnik je ostal nepoškodovan in je poklical vaščane, ki so izvlekli ranjence izpod ruševin avtomobila, nato pa so tudi ustavili vlak, da so se ranjenci lahko odpeljali v bolnišnico. Šofer Alender je še najmanj ranjen. Ko so ga orožniki začeli zasliševati, je bil tako pijan, da ni mogel povedati svojega imena.
KAŽTEL D.D. ZAGREB
DOBIVA SE V VSEH APOTEKAH
Reg.br. 15426/38
*	Železniškim upokojencem in vdovam v vednost! V prvi polovici oktobra morajo vsi oni upokojeni, kj prejemajo pokojnine od finančne direkcije, predložiti praviLkio izpolnjene prijave za doklade. • kakor vsako leto. Prijave je treba predložiti točno od 1. do 15. oktobra, ker prej ali pozneje vložene prijave ne veljajo. Prijavni obrazci se dobe po nekaterih trafikah. Oni upokojenci pa, ki prejemajo svoje pokojnine od železniške direkcije, bodo pravočasno obveščeni, kdaj je treba prijave predložiti.
♦	Vsem založnikom, samozaložnikom in izdajateljem revij! Ponovno se pozivajo vsi, ki imajo knjige ali revije, katere so izšle v letih 1918-1938, v slovenskem jaziku, da jih pošljejo v Trgovski dom, prvo nadstropje.
♦	Ženski koledarček, veljaven za 10 let, s poljudno razlago teorije o dnevih plodnosti in neplodnosti, je priredila in izdala Rezi Korparjeva. Vsebina: Kaj je Knaus-Oginova teorija in mnenja o njej. Kako izračunamo dneve plodnosti in neplodnosti pri ženah z redno in pri ženah z neredno periodo? Vaje zaradi boljšega razumevanja. Razpredelnice in koledar. Knjižica je pisana resno in preprosto, toda nenavadno poljudno.
Dospelo je novo blago. Oglejte si zalogo
Teokarovlč
Gradišče 4, nasproti Drame
*	Kako odpravimo neokusno zobno oblogo? cisto en°stavno: najprej očistimo zobe z znano pasto Chlorodont, pot im pa z grgranjem temeljito operetno usta s pomočjo zobne vode ChJorodoot.
*	Štajerska! Prihodnji teden bo naš zastopnik zaposlen v več krajih na Štajer^ skem. Event. interesente vljudno prosimo, da nam neobvezno takoj javijo z dopisnico svoj naslov in približni opis velikosti prostora, ki potrebuje peč. Stavili bomo kupcu brezplačno točno ponudbo. Isto velja za Dolenjsko. — Tovarna Lutz-peči, Ljubljana—Šiška.
g. arhitekt, jutri
•	Enoletni učni tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. (prostori Dopisne trgovske šole) prične s poukom 1. oktobra. Šolnina mesečno 110 din. Vpisovanje in informacije dnevno med običajnimi uradnimi urami v pisarni zavoda.
•	Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2. vpisuje dnevno. Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati ustnega pouka, si more pridobiti s poukom doma v Dopisni trgovski Sol; potrebnega zganja in izobrazbe. Zato šolo vsem slojem najtopleje priporočamo. Vse informacije in prospekte daie zavod interesentom brezplačno na razpolago.
•	Večerni trgovski tefej pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. (prostori Dopisne trgovske šole). Vpisovanje in "informacije dnevno med običajni" tn; urami v pisarni zavoda.
Pol stoletja ze deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Iz Lfublfane
u— Tekme letečih modelov bodo v nedeljo 25. t m. ob 14. na ljubljanskem aerodromu. Nagrade ki jih to dal zmagovalcem ljubljanski oblastni odbor Aerokluta, so za motorne modele: 1. nagrada: Brezplačna vožnja z letalom iz Ljubljane na Sušaik in nazaj. 2. nagrada je lep koviuast model, 3. pa kroji ga >Istorija jugoslovenskog vazduhoplovstva«. Za jadralne modele je 1. nagrada lepo prehodno darilo, 2. brezplačna vožnja z letalom nad Ljubljano, 3. pa knjiga »Istorija jugoslovenskog vazduho-plovstva«.
u_ pododbor društva Rdečega križ*
priredi danes proanenadni koncert vojaške godbe v Zvezdi kot zaključek Tedna Rdečega križa.
u— Zmajev steg skavtov bo imel svojo redno letno skupščino jutri ob lO.oO v srebrni dvorani hotela Uniona. Za članstvo je udelžba strogo obvezna, starši in prijatelji skavtizma pa so vljudno vabljeni.
n_ Ljubljanski gozdovnikj. ki bi morali
imeti jutri občni zbor, se obveščajo, da je zbor preložen, dokler ne bodo potrjena nova pravila.
u— ženska obrtna šola v Ljubljani, Vpisovanja hospiiantk v tečaj za krojenje in šivanje oblek bo v ponedeljek 26. t m in v torek 27. t. m., vsakokrat ob pol 11. in ob V4I7. v sobi št. 20, pritličja (levo).
u— y kapeli narodne staro Katoliške cerkve na Gospcsvetski cesti št. 9 ne bo v nedeljo, dne 25. t m. službe božj:-, ker bo maša ob 10. uri v Delavskem domu na Jesenicah.
u— Z užitkom ješ, če si prepričan o dobri kakovosti. To prepričanje pa imaš, če si kupiš za južino ali večerjo doma, na izletu ali lovu narezke, gnjat in saJame tvrdke Klefiš. Njeni odl.čni izdelki so vedno v največji izbiri in tudi vedno sveži na raz-polago v delikatesni trgovini Janeš na Aleksandrovi cesti 12 (tel. 34-55) nasproti opere. K dobri jedači nudijo tam tudi najboljšo pijačo. Pridite, izberite, in zadovoljstvo nad izbero bo vas in tvrdko veselilo.
u— Vagon hmelja zgorel. V četrtek zvečer je na železniški progi pri Viču prišlo do nenavadnega požara. V garnituri tovornega vlaka je bil vagon hmelja, ki je začel — najbrž po krivdi iskre iz lokomotive — na lepem goreti. Ves vagon hmelja, vreden težite tisočake, je bil uničen.
vsi ki štedijo
u— Kup nesreč. Mestni reševalci so morali včeraj na vse zgodaj pohitei na šmar-tinsko cesto, kjer je na neki stavbi blizu šole prišlo do nerodne nesreče. Z odra je padel 47-letni zidarski pomočnik Anten Sve.ek iz Hrušice. Pri padcu j: dobil r.e-varne notranje poškodbe, žrtev lahkomiselne igre z orožjem je postal 17-letni krojaški vaj nec Anton židan iz Zgornje Za_ dobrove, ki je zaposlen pri nekem mojstru na Vidovdanski ces.i. Pri neprevidnem rav nanju s samokresom ga je tovariš ustrelil v nogo. da »o ga morali prepeljati na kirurški oddelek. Prav tako j, moral v bolnico tudi 26-letni zidar Ernest Kogov-šek, ki je v četrtek popoldne na vogalu Gradišča in Gregorčičeve ulice s kol som trčil v tramvajski voz. Kogovšek je dc.hil pri .karambolu težje poškodbe po glavi in po životu.
tfstarosti_


Variu)
irflt
^oo&lj najboljša
SPECI AL* POT PETNICA
PALMA
K O NKAV
e— Predstojništvo mestne policije 00-novno poziva vse lastnike orožnih listov, ki še niso plačali predpisane banovinske takse na orožje za leto 1938. da to store takoj. Lastnike orožnih listov, ki ne bodo plačali takse do 1. oktobra, bo predstojništvo kaznovalo.
Iz Maribora
a— Smrt zglednega narodnjaka. V Frančiškanski ulici 21 je preminil v 73. letu starosti znani in v vseh nacionalnih krogih spoštovani trgovec in hišni posestnik g. Leopold Vukič. Podlegel je srčni bolezni. Bil je po značaju dobričina in poštenjak. po svojem prepričanju pa zvest pristaš napredne linije, neustrašen nacionalist ter zvest naročnik našega naprednega časopisja. Pred vojno je imel v Postojni veliko "in lepo urejeno trgovino. Po vojni se je preselil v M^ribo^. Blagi mož zapušča užaloščeno ženo Dušano. ki mu je ves čas njunega zakona stala zvesto ob strani. Možu dela in poštenja bodi ohranjen časten m trajen spomin, globoko užaloščeni gospe soprogi in sorodstvu naše najgloblje sežalje!
a— Električno omrežje za mesto Maribor
in okoliške občine bo odklopljeno v nedeljo 25. t. m. od & do 8. zjutraj.
It Za^orfa
z—r Slana je uničila ajdo. Naše kmetovalce je zadel ponoven udarec. Spomladi niso mogli travniki ozeleneti, zlasti ne v višjih legah in je bilo seno redko in slabo. Pomanjkanje krme zadelo skoro vse živinorejce in so 1. nugo popasli že spomladi, da so živino rešili pogina. Zlasti v kumeljskih hribih je oslabelo mnogo živine, da so jo morali poklati. Poletje je prineslo lep žitni pridelek tistim, ki jih ni obiskala toča. Letos pa splošno primanjkuje sadja. Mnogo tisočakov, izkupljenih za sadje, bi prebivalstvu dobro služilo, ker slab pridelek in draginja tareta številne kmečke družine. Lepo je letos kazala ajda, ki nudi našemu kmetu najboljšo domačo jed. toda zadnje dni preteklega tedna je cvetoča polja uničila slana. Zlasti krasne poljane v kolovratu in Kandršah so obetale obilno žetev kakor že dolgo ne, a je vse veselje kmetov splahnelo v dveh nočeh.
______________ 'mmmm^mms^^m
KINO UNION — TEL. 22-21 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
Dve uri smeha in zabave! Vzrok za ločitev — in flagranti.
Any Ontira in Paul Horbiger
v duhoviti komediji
VESELA ZAPELJIVKA
I
a_ Društvo jugoslovanskih državnih in
samoupravnih upokojencev. Predsednik dr. Kronvogel objavlja: Kot predsednik društva sem sporazumno z društvenim odborom zaradi nepričakovanih ovir preložil za dne 25. t. m. določeno nadaljevanje izrednega občnega zbora Društva jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru na nedeljo dne 9. oktobra 1938 ob 8. v Narodnem domu v Mariboru z istim sporedom.
Vsi, ki pozimi kurijo j^ft .—
a— Otvoritvena predstava se bliža, še en
teden in gledalo ški hram odpre vrata novi sezoni. Zato je te dni zadnji čas odločitve za abonma in za lažjo izbiro sedežev. Sedeži za abonma so še na izbiro v parterju, ložah, na balkonu in na galeriji.
a— Omlailina JNS za mesto Maribor sklicuje za drevi ob 20. v mali dvorani Narod-nega doma članski sestanek. Politično poročilo bo podal narodni poslanec g. Milan Mravlje iz Ljubljane. Vabljeni vsi somišljeniki nacionalne misli.
I
■ ■Milili 11111 IHHIHimlili KINO SLOGA, Tel. 27-30 -------
SSSS^SS Mr. MOTO - RUMENA MASKA
v glavni vlogi Peter Lorre kot nenadkriljivi detektiv Odličen film poln dramatičnih dogodkov in pustolovnih zapletijajev. — Predstave danes ob 16., 19.15 m 2L15_un1
1
n— Kopališče pri »Slonu« zopet otvorje-no.
u— V glasbeni šoli profesorice Jarmi! e Lily Gerbiceve se prične pouk dne 1. oktobra. Poučuje se klavir, solopetje, teorija in deklamacija, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje in tozadevna pojasnila v sredo 28., četrtek 29. in petek 30. septembra od pol 12. do 13. in od 16. do pol 18. v čevljarski ulici 1-H. šolnina je nižja kakor v vseh drugih glasbenih šolah. Revni talentirani in marljivi učenci prosijo lahko po četrtletnem obisku šole za znižanje šolnine, ki so po možnosti upošteva.
a— Sreski odbor JNS v Mariboru opozarja članstvo na zborovanje mladinske organizacije JNS, ki se vrši nocoj ob 20. v spodnji mali dvorani Narodnega doma, in poziva članstvo, da se tega zborovanja udeleži.
a— Bitka s tihotapci. Včeraj ob 16. je nastal ob meji v Selnici spopad med tihotapci in graničarji. Graničarjem se je posrečilo, da so nekega tihotapca prejeli, dočim sta drugi in tretji pobegnila. Ime tretjega tihotapca še ni ugotovljeno, našli pa so 23 kg saharina im drugo tihotapsko robo.
a— Padec 4 delavcev z lesenega ogrodja. V Kejžarjevi ulic; so strmoglavili s 7 m visokega lesenega stavbnega ogrodja 4 de-
Nepozabne pesmi, revije in plesi, humor in solze! šlageropereta: Nelson Eddy in Eleanor PoweIl KINO MATICA 21-24	Danes ob 16., 19.15 m Zl.lo uri.
Predprodaja vstopnic od 11.—12.30 !
Iz Celia
e— Poklonitev na sokolskih grobovih bratov Mira Černigoja in Franja Vidica. Sokolsko društvo Celje-rnatica poziva svoje članstvo, da se udeležj polnoštevilno pokloni tve na oreranih grobovih nepozabnih bratov Mira Cernigoja in Franja Vidica, ki jo bo priredila jutri Starešinska organizacija »Sloga« v Celju. Oba brata nam je ugrabila smrt sredi njunega najbolj vnetega sokolovanja. Zbirališče za poklonitev bo jutri ot 10. dopoldne pred kolodvorom. Udeležba v crivilu z znakom.
e— Ženska podružnica CMD ▼ Celjn ho priredila v soboto 1. oktobra svoj običajni bonbončkov dan v prid ubogi Šolska deci. Prosttno občinstvo, dla n« odklanja nabi-raik.
~ Kino-Union. — Danes »EŠNAPURSKI TIGER« (La Jana, Fritz von Dongen).
e— Gasilsko odlikovanje. Gasilski savez kraljevine Jugoalavdje je odlikoval kapetana I. stopnje g. Franja Toša v Celju s srebrnim križcem za aasluoe- Čestitamo!
e— Umrl je včeraj na Ložnioi štev 4. pri Celju v starosti 41 let posestnik g. Ivan Nachberger. Pogreb bo jutri ob 15. iz hiše žalosti na, okoliško pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Naknadno vpisovanje gojencev v šolo Glasbene Matice se še do preklica nadaljuje. Vpisovanje je vsak dan od 11. do 12. dopoldne v ravnateljev,i pisarni, Slomškov trg 10/1. desno. Sprejemajo 9e gojenci tudi za samo zborovo petje. Podrobne informacije daje ravnateljstvo vsak dan ob omenjeni uri.
e— Preprečen vlom v Žalen. V noči od srede na četrtek je vlomil neznanec v restavracijo g. Štefana Zagodeta pri kolodvoru v Žalcu. Vlomilca pa so k sreči zasaSili, nakar je pobegnjL Na kraju vloma je pustil orodje ki ga j« bžl v isti noči ukradel nekemu mizarju v Celju. Upajo, da bodo vlomilca kmalu izsledili.
lavci. Trije so odnesli le manjše poškodbe, pač pa je zadobil mizarski pomočnik Alojzij Ekard notranje poškodbe in si je poškodoval tudi desnico.
a— Puškino cev mu je razneslo v roki. 25-letnemu delavcu Ivanu Musterju iz Po-čehove se je stara lovska puška sprožila v roki. Naboj je raznesel cev. Musterju, ki je dobil tudi lažje poškodbe na glavi, je odtrgalo palec Leve roke. Prepeljali so nezavestnega v bolnišnico.	_
_V nedeljo 25. DL VSI v SV. JURIJ OB PESNICI K RESNIKU
NA VINSKO TRGATEV MAISTROVIH BORCEV!
a— Mali kazenski senat je obsodil včeraj dopoldne 44-letnega splavarja Josipa SatLerja iz Dolgoš na leto dni in 3 mesece strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let ter na povrnitev škode 850 din, ker je opeharil gospodarsko in zavarovalno zadrugo »Drava«. Letos v marcu se je obsojenec pojavil v prostorih zadruge, kjer je zatrjeval, da je tajnik »Društva splavarjev« v Mariboru in da iana nekaj članov, ki bj se radi zavarovali. Izročili so mu pristopnice in druge tormularje ter mu obljubili primerno provizijo. Čez pa dni &e je Satler spet pojavil #1 prinesel precejšnje število v redu izpolnjenih prijavnic. Satler je prejel nagrado 750 din. Ko so pa pričefti iskati tiste nove člane. 9e je izkazalo, da je »Društvo splavarjev« že davno likvidiralo.
	m*	3
O^ tedtlfali je /ihttnd fcHj/ia/i, (Mi ted !		
z— Ugoden obisk Medijskih toplic. Ob
zaključku letošnje sezone lahko z veseljem beležimo znaten porast gostov v Medijskih toplicah. Od tujcev je bilo največ gostov iz Nemčije, CSR in Madžarske, iz Jugoslavije pa jih je bilo precej iz Zagreba in Hrvatske pa tudi iz Vojvodine, Beograda in Bosne. Gostje so bili najrazličnejših poklicev, od diplomatov do nižjega uradništva. Življenje tod je znatno ceneje kakor drugod. Na izbiro so lepi sprehodi pa izleti na Sv. Goro. Sv. Planino in Cemšenik. V načrtu so nove gradbe kopaliških objektov. S kopališčem so pridobile tudi gostilne in zasebniki Tujsko prometno društvo pripravlja širšo propagando.
Štajerci posebno jutri
z— Sejmi za dogon živine so spet dovo« ljeni, ker je slinavka in parkljevka v okolišu zagorske občine popustila. Prihodnji sejem bo 4 .oktobra in obeta biti dogon velik. Živinorejci dobijo potne liste v Izlakah pri Peregrinu Jesenšku, v Šemniku pri Leopoldu Zupanu, v Colnišah pri Ivanu Klincu, v Št. Lambertu pri Mirku Vrtač-niku in v Kotredežu pri Lojzetu Jezerniku.
Iz Kranfa
r— Jugoslovensko-bolgarska liga v Kranju je ustanovljena. Občni zbor je bil v četrtek v gimnazijski telovadnici. Direktor dr. Simon Dolar je toplo pozdravil zbrane ter je z veseljem ugotovil, da številna udeležba kaže, da je prišel čas, ko se vsi dobro zavedamo, kaj pomeni sodelovanje slovanskih narodov. Predsednik JB lige iz Ljubljane g. Rasto Pustoslem-šek je nato imel zanimivo predavanje o bolgarskem narodu in slovanstvu. članstvo je predavatelja prisrčno pozdravljalo. Nato je direktor g. dr. Dolar razložil pravila, ki so bila v celoti sprejeta- Ker je dr. Dolar predsedstvo že v naprej odklonil zaradi prezaposlenosti, je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik inž. Gros, podpredsednik Franjo Sire, odborniki Čolnar, Malovrh, Kern, gdčna Majdi-čeva, Gregorc in Luznar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Dolar, dr. J are in dr. Demšar. Pobuda za ustanovitev društva je izšla ob priliki gostovanja bolgarskih pevcev iz Plovdiva, ki jih je Kranj prisrčno sprejel. Zlato je zdaj direktor dr. Dolar predlagal, da se vodji plovdivskega zbora g. Peševu pošlje brzojavka: »Ob ustanovitvi lige vas bratsko pozdravljamo.« članstvo je sprejelo brzojavko z velikim navdušenjem.
r— V kranjskem žopnijskem hlevu se je pojavila slinavka in parkljevka. Na Gorenjskem so slinavko najprej opazili v radovljiškem srezu, toda k sreči v manjšem obsegu kakor na štajerskem. V kranjskem srezu se dosedaj še ni po kmetijah pojavil noben primer, pač pa se je te dni pojavila ta kužna bolezen v samem Kranju in sicer je v hlevu mestnega župnišča obolelo 24 glav goveje živine. Oblast va so takoj poskrbela za izolacijo in razkuženje prostorov. Prehod ulice mimo župnišča na Pangrat so zaprli, da preprečijo vsako novo okuženje na ljudeh kakor na živalih. Opozarjamo vse, da vsak primer kužnega obolenja takoj prijavijo pristojnemu obla-stvu, ker bo le tako mogoče z varnostnimi ukrepi omejiti nadaljnje širjenje bo-leznL
Iz Šoštanja
J— Lepo Cankarjevo proslavo je priredilo Društvo jugoslevenskih akademikov v spomin 201etnice smrti Ivana Cankarja. Dvorana je bila premajhna za vse stotin« ljudi, mnogi so morah ostati na hodnikih. Gotovi krogi so hoteli prireditev preprečiti, toda odločni nastop občinstva je to onemogočit Po spontani in dovolj izdatni predigri, v kateri je sodelovala vsa dvorana, se je pričel pester spored. Posrečene in za današnji čas zelo primerne recitacije Cankarjevih (M so močno ugajale. Glavna točka sporeda je bila uprizoritev kolektivne drame »Hlapec Jernej« v Dela-kovi priredbi. Posamezne prizore so spremljali diapozitivi Akademija je bila lepa narodna manifestacija.
S— Pomanjkanje učnih moči v meščan, ertd šoli. Nedavno sta bila z naše meščan, ske šole premeščena nastavnik Franc Gru-belnik v št Vid nad Ljubljano in Alojzij Potočnik v Kranj. Stalež učiteljstva že pred to premestitvijo ni bil popoln, zdaj pa je še občutneje skrčen v škodo normalnega pouka- Prosvetna oblast bo morala čim prej izpolniti prazna mesta % novtem
Gospodarstvo
Amputacija češkoslovaške z gospodarskega
vidika
Pristanek Češkoslovaške, da odstopi Nemčiji vse obmejno ozemlje, kjer tvorijo Nemci nad polovico prebivalstva, bo v gospodarskem pogledu gotovo oslabil Češkoslovaško kot industrijsko državo, četudi ne v takem obsegu, kakor se splošno sodi. Na drugi strani pa bo odstop tega ozemlja izzval morda še večje težkoče v sudetsko-nemških krajih samih, ki bodo priključeni veliki industrijski državi Nemčiji in bodo takoj občutili vso težo močne konkurence nemške industrije. Sudetsko-nemška industrijska podjetja so imela doslej pod zaščito visokih carin v češkoslovaški republiki pogosto monopolni položaj pri oskrbi celotnega področja države s svojimi izdelki. Po priključitvi bodo številna podjetja izgubila upravičenost obstoja, zlasti taka podjetja, katerih obstoj je slonel predvsem na carinski zaščiti in so bila ustanovljena kot konkurenca nemškim podjetjem. Nasproti nemškim vele-obratom so mnoga sudetsko-nemška industrijska podjetja premajhna in ne obratujejo dovolj racionalno, ker doslej pod okriljem zaščitnih carin niso vedno dovolj skrbela za potrebno modernizacijo svojih naprav. Gotovo je, da bodo nekatera podjetja tudi pridobila, mnoga podjetja, zlasti srednji specialni obrati pa bodo morali najbrž kmalu odpustiti delavstvo in zapreti, če ne bodo dobili pomoči z izjemnimi ukrepi. Ne more biti torej dvoma in mnogi sudetski Nemci se tega tudi zavedajo, da bo sudetskim Nemcem s priključitvijo k Nemčiji naloženo tudi težko breme.
Prebivalstvo
Četudi še ne morejo biti znani točni podatki o obsegu ozemlja, ki ga bo morala Češkoslovaška odstopiti Nemčiji (točne meje bodo šele določene), vendar so že danes znani vsaj približni obrisi bodoče nove okrnjene Češkoslovaške. V političnih krogih cenijo, da šteje ozemlje, ki ga bo morala Češkoslovaška odstopiti, nekaj nad 3 milijone prebivalcev (od tega skoro 2 in pol milijona Nemcev in skoro 600.000 Cehov).
Češkoslovaška je imela po uradni statistiki v začetku lanskega leta 15.2 milijona prebivalcev; po odcepitvi pa bo imela okrog 12.2 milijona prebivalcev. Nemčiia je imela v začetku lanskega leta 67.7 milijona prebivalcev; s priključitvijo Avstrije je število prebivalcev Nemčije naraslo za 6.7 na 74.4 milijona, po priključitvi sudetsko-nemških pokrajin pa bo Nemčija imela okrog 77 in pol milijona prebivalcev.
Vsa velika češkoslovaška mesta bodo ostala Češkoslovaški, tako Praga z 920.000 prebivalci, Brno z 280.000 prebivalci, Moravska Ostrava s 130.000 prebivalci, Bratislava s 130.000 prebivalci in Plzen s 120.000 prebivalci. Češkoslovaški bosta ostala tudi Olomouc (70.000 prebivalcev) in Ceske Bu-dejovice (50.000).
Od večjih mest, ki pripadajo ozemlju z nemško večino, pa je treba omeniti naslednje: Usti n. L. (Aussig) s 44.000 prebivalci, Liberec (Reichenberg) s 40.000 prebivalci, Jablonec (Gablonz) s 34.000 prebivalci, Chomutov (Komotau) s 33.000 prebivalci, Cheb (Egger) z 32.000 prebivalci, Teplice-šanov (Teplitz-Schonau) z 31.000 prebivalci, Most (Briix) z 28.000 prebivalci. KarIovy Vary (Karlsbad) s 24.000 prebivalci, Krnov (Jagerndorf) s 23.000 prebivalci Aš (Asch) s 23.000 prebivalci in Varnsdorf (Warnsdorf) s 23.000
prebivalci ter Podmokly (Bodenbach) s 23.000 prebivalcu Gornji podatki izvirajo iz ljudskega štetja dne 2. decembra 1930.
Premog in rudninski zakladi
Od premogovnega bogastva bo ostal Češkoslovaški predvsem znani ostravsko-karvinski premogovni revir (črni premog) z vso težko železarsko industrijo v Moravski Ostravi. Tudi pretežni del ostalih premogovnikov črnega premoga (zlasti Klad-no), bo ostal češkoslovaški. V sudetsko-nemškem ozemlju pa je znani revir rjavega premoga v Mostu, v Teplicah-šano-vu in Chomutovu ter v okolici Karlovih Varov, tako da bo Nemčija dobila večji del premogovnikov rjavega premoga. Rudniki železne rude ostanejo češkoslovaški, prav tako rudniki bakrene in svinčene rude, Nemčija pa bo dobila znane rudnike v Jachymovu, kjer pridobivajo radij. Ležišča mineralne soli so izključno v Kar-patski Rusiji in v vzhodni Slovaški. Ležišča kaolina pa so po večini v severozahodni češki in tvorijo osnovo porcelanski industriji, zlasti v okolici Karlovih Varov.
Industrija
Češkoslovaška je po polomu bivše Av-stroogrske dobila skoro tri četrtine industrijskih podjetij prejšnje monarhije, in sicer vso porcelansko industrijo, okrog 90% sladkorne in steklarske industrije, 75% bombažne in papirne industrije, 70% usnjarske industrije. 60% kovinske industrije itd. Od 17.000 bivših avstroogrskih tvornic je ob prevratu stalo v Češki, Moravski in Sleziji 8.800 tvornic. Po vojni se je industrija v Češkoslovaški še znatno razvila in razširila, tako da je Češkoslovaška postala izrazita industrijska država.
Po odcepitvi ozemlja z nemško večino bo okrnjeni Češkoslovaški ostal največji del železarske in kovinske industrije (Vit-kovice-Moravska Ostrava. Brno-Adamov, Kladno). s številnimi plavži. Le majhen del železarske in kovinske industrije je v sudetsko-nemških krajih. Tudi težka strojna industrija je koncentrirana v Plznu, Pragi, v Brnu ter v drugih mo-ravskih in slovaških mestih Od številnih Škodovih obratov je le 20% na ozemlju z nemško večino. V sudetskih krajih je le industrija biciklov in specialnih strojev. Pač pa bo Češkoslovaška izgubila pretežni del steklarske, keramične in papirne industrije. Porcelanska industrija je po veliki večini v sudetsko - nemških krajih (Karlovy Vary), v jablonskem okolišu pa je koncentrirana industrija stekla, steklarskih izdelkov in bižuterije. Tudi bombažna in platnena industrija je v znatnem obsegu naseljena v zapadni Češki in v okolici Krnova, precejšen del te industrije pa je seveda naseljen tudi v Moravski, Šleziji ter na Slovaškem. Čevljarska industrija ostane Češkoslovaški (zlasti Zlin), prav tako konfekcijska (Proste j ov in Brno). Tudi velike pivovarne (Plzen, Praga, Češke Budejovice) ne pridejo pod Nemčijo. Del žateškega hmelj-skega okoliša (z Zatcem), bo pripadal Nemčiji, roudniški okoliš pa Češkoslovaški.
Ta kratek pregled nam kaže, da bodo Češkoslovaški po odcepitvi sudetsko-nemških krajev ostali najvažnejši industrijski okoliši, zlasti okoliši s težko industrijo, ki tvori osnovo gospodarskega razvoja.
Gospodarske vesti
— Avstrijski izvoz lesa je padel v primeri z lanskim letom za polovico. V zvezi s priključitvijo Avstrije k Nemčiji (ki mora uvažati les v znatnih količinah) je avstrijski izvoz lesa v letošnjem letu hudo nazadoval. Po uradnih podatkih je Avstrija od začetka leta do konca julija izvozila v inozemstvo (brez Nemčije) polovico manj mehkega rezanega lesa nego lani. Izvoz mehkega rezanega lesa v Italijo je znašal 146.000 ton (lani 221.000) v Madžarsko 23.000 ton (lani 100.000), v Francijo 4000 ton (lani 40.000) in v Švico 4000 ton (lani 7000). Zato pa se je letos v znatni meri povečal izvoz avstrijskega lesa na tržišče Nemčije, še največ je Avstrija izvozila na italijansko tržišče, kjer je letošnji izvoz dosegel še vedno dve tretjini lanskega izvoza, izvoz v Madžarsko pa je padel na eno četrtino lanskega izvoza.
= Pomanjkanje ponudb na našem pše-ničnem trgu. Iz Vojvodine poroeaijo. da ie na našem tržišču pšenice zaradi obstoječe nejasnosti v mednarodni politični situaciji
skoro docela prenehal dovoz pšenice. Kmetovalci nočejo prodajati pšenice in jo nudijo na trgu le minimalne količine, kadar nujno potrebujejo denar. Vsi pričakujejo, da se bodo cene v primeru poostritve mednarodne politične napetosti še dvignile. Pri-zad že nekaij dni ni mogel na trgu kupiti nobene pšenice, medtem ko j*e prejšnja me sec kupoval dnevno po 500 do 800 vagonov. Ze prejšnji teden je mogel nakupiti ce loti le 70 vagonov. Mlini nudijo sedaj že 7 do 9 dinarjev več, nego znašajo oficielne Prizadove oene. Tudi cena koruzi je čvrsta in se plačuje po 142 din. Iranko slep. To je najvišja cena, ki smo jo za koruzo dosegli od leta 1929.
= Trgovinska pogajanja s Nemčijo odložena, Zaradi izrednih političnih razmer v Evropi je po najnovejših vesteh odpovedan sestanek nemško-jugoslovenskega stalnega gospodarskega odbora, ki bi moral pričeti svoje zasedanje v začetku oktobra v Kolnu.
= Takse pri uvozil mineralnega olja. Finančni minister je predpisal novo stopnjo
nvainega prispevka, U as borib pofciraie |
vse carinarnice od 1. oktobra daftje; ta prispevek ho znašal na ostanke od nafte 2.50 din pri 100 kg na surovo nafto 3.50 din, na bencin, bencol. plinsko oije » maztttta olja 5 din za 100 te-
—	Plačilni promet z Grčijo. V plačilnem prometu z Grčijo je znašal 15. t m. saldo grško-jugoslovenskih bonov v obtoku 40.8 milijona drahem (dne 8. t m. 40.8), saldo naših blokiranih terjatev pri Grški banld pa je popustil na 13.7 milijona din (14.3).
= Licitacije. Dne 7. oktobra bo v pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za napravo mar gacina v Škof j i Loki. Dne 10. oktobra to v dconom. oddelku štaba mornarice v Zemu-nu licitacija za dobavo 700 kompletnih dežnih oblek. Dne 14. oktobra bo pri štabu letalstva v Zemunu licitacija za dobavo raznih naprav in instrumentov. 15. oktobra za dobavo platnenega materiala, 24. oktobra pa za dobavo raznega ročnega orodja.
= licitacija Dne 28. oktobra bo pri centralni direkciji rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za dobavo jeklene vr-vL Dne 10. oktobra bo pri tehniški komL siji št. 3 v Škof ji Loki licitacija za dobavo smrekovih trupcev. Dne 24. oktobra bo pri dir keiji pomorskega prometa v Splitu pismena licitacija za dobavo zajemača za bager. Dne 24. oktobra bo pri upravi •amodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo 24-000 kg olja za kamniktit.
—	Prodaja: Dne 1. oktobra proda šumska uprava v Boh. Bistrici 2480 m3 lubja.
Borze
23. septembra
Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bilo za grške bone povpraš vanje po 31.10 Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu nespremenjeno 14.00.
Na zagrebšk m efektnem tržišču se je Vojna škoda pri stalni tendenci trgovala po 460 — 462 (v Beogradu je bil pri mlačne jši tendenci promet po 456 — 458). Zaključki so bili zabeleženi še v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 86 (v Beogradu po 86.25 do 86.50), v 1% Blairovem posojilu po 89.50 (v Beogradu po 88) in v 7% Blairovem posojilu po 94.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2374.16—2388-76, Berlin 1754.52 — 1768.40, Bruselj 741.45 — 746-52, Curih 996-45 — 1003.52. London 21145 — 213.51, New York <1367.26 — 4403.57, Pariz 118.22 — 119.65, Praga. 150 93 _ 152.04, Trst 220.95 — 234.03.
Curih Bec.grad 10. Pariz 11.9850, London 21.2350. New York 442, Bruselj 74 4750 Milan 23.25, Amsterdam 238.05, B trlin ' 176.15, Sltookholm 109.50, Oslo 106.70. Kobenhavn 94.8750, Praga 15.15, Varšava 83, Budimpešta 86.50, Atene 3.S5, Bukarešta 3.25-
Šport
je zdrav, pa vendar se lahko zgodi, da se prehladite zaradi majhne neprevidnosti. Zato mis-
lite že pri prvih znamenjih bolezni na Aspirin tablete in na „Bayef^-jev križ, ki jamči za pristnost
©ASPIRIN
TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM^
Oglat rej. pod S. br. «37 od 10. L HM.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 459.50 — 460, 4% agrarne 61.50 — 62.50, 4«/o severne agrarne 58 — 60, 6% begluške 86.50 — 88-50, 6% dalm. agrarne gg — 87, 7% stabiliz. 95 den., /% tovesfc. 98 — 99.50. 7% Seligman 89 den., 7<>/o Blair 89 — 90, 8% Blair 93 — 94; delnice; Narodna banka 7150 den., PAB 115 den., Trboveljska 170 den., Dubrovačka 300 den., Jadranska 300 den.
Beograd. Vojna škoda 456 50 — 457 (456 — 458), za dec. — (459), 6% beglu. ške 87.50 — 87-75 (87.50), 6<>/o dalm. agrar ne 86.25 — 86-50 ( 86-25 — 86.50>, 7% sta-bilaz. 98 bi., 7% invest. 97.50 den., 7% Blair 87.75 dem. (88\ Narodna banka 7300 bi.. PAB 217 — 219.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Novosadska blagovna borza (23. t m.). Tendenca nespr. Pšenica: baška, okol. Novi Sad in Sombor. 79 te 153 — 155; sremska 79/80 kg 155 — 157; slavonska 78/79 kg 152 — 154: sorn je baška in gornjebanatska, 79/80 te 155 - 157 Rž: baška 144 - 146. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 145 -150: pomladni 68 te 180 _ 185. Oves: beski sremski slav. 135 - HO. Koruza: baška m sremska 140 — 142; banatska 139 -141. Moka: baška in banatska >02« in 055 _ 265; »2« 235 — 245; >5< 215 — 225. >6« 195 - 205; >7« 165 -175; 110 — 115 Otrobi: baški 94 _ 100. baski beli brez vreč 335 — 338.
>8< Fižol:
Obtožena zlocinstva zastrupljevanja, obsojena za lahko poškodbo
Ljubljana, 23. septembra
Pred malim kazenskim senatom, ki mu predseduje s. o. s. Lederhas, se je danes popoldne nadaljevala julija prekinjena razprava proti železničarjevi ženi Čirih Zavr-šnikmri iz Korone ulice v Ljubljani, ki je obtožena, da je po zrelem p, eudarku v presledkih po mesec dni domešala najmanj trikrat jedi, ki jo je pripravila za svojega moža Josipa, živega srebra v namenu, da bi ga s strupom usmrtila.
Po moževih navedbah se je začetne zakonska sreča Završnikovih. ki sta se 1919 zelo mlada poročila, kmalu sprevrgla v nesoglasja med zakoncema zaradi ženine nezvestobe. Kakor pravi Završnik, je ženi dokaj dolgo popuščal, toda z obzirnostjo ni dosegel ničesar, ker se mu je žena odtuje-vala čedalje bolj in živela tako, kakor bi sploh ne bila poročena in kakor da ne bi bila mati treh otrok, ki jih je z gospodinjstvom vred zanemarjala. V družinskem življenju pa so zaradi tega zavladale neznosne razmere, dokler ni mož trikrat zapored opazil, da mu jedila, ki mu jih žena daje na službena potovanja, povzročajo občutnej-še bolečine v drobovju. Ta sumljiva opažanja je prijavil ljubljanski policiji, ki je takoj uvedla preiskavo in izročila ženo sodišču
Ves čas preiskave in na julijski pa še tudi na današnji razpravi je obtoženka. ki jo je zagovarjal odvetnik dr. Vladimir Knaflič, odločno zanikala očitano ji krivdo. Završnik pa je vztrajal pri prvotnih iz-povedbah iz preiskave in se na julijski raz-
pravi posebno trudil, da bi doprinesel učinkovite dokaze o nezvestobi svoje žene. Ker se je obtoženka zagovarjala, da je živo srebro prinesel domov njen sin Maksimilijan, da bi očetu nekoliko »ponagajal«, ker je bolje jedel kakor otroci, je Završnik pojasnil, da ga sinovi sicer sovražijo, ker so bili k temu vzgojeni, da pa jim ne pripisuje tolike zlobe, da bi mu mogli streči po življenju. Tubo z živim srebrom so res našli pri hišni preiskavi na domu Završnikovih in fiziološki zavod je poročal, da so v jedi,
Julijska razprava je bila potem zaradi
dokaznih predlogov branilca dr. Knafliča preložena. V obrazložitvi stavljenih predlogov je branilec vzbudil veliko pozornost z obtožbo, ki jo je naprtil na sinove Završnikovih, češ, da so oni očetu primešali srebro v jezi nad tem. da je oče bolje jedel kakor oni, pa da so mu hoteli z učinkom živega srebra pokvariti apetit. Izvedbi dokazov, ki jih je predlagal branilec, se državni tožilec g. Sever ni protivil. Na današnji razpravi sta se pojavila tudi sinova Maksimilijan in Aleksander, ki sta se sprva odpovedala pričevanju. Josip Završnik pa se je to pot pojavil v spremstvu pravnega zastopnika dr. Pegana, iz česar se je dalo sklepati, da po prvi prekinjeni razpravi posveča še več pozornosti kočljivemu razčiščenju, komu bo pripadla krivda za bolečine, ki jih je moral prestati.
Dopoldanska razprava, ki je začela oh 12. uri. je bila prekinjena ob 13. in se je nadaljevala ob 17. uri z zasliševanjem prič.
Med prvimi je bil zaslišan višji policijski nadzornik g. Močnik, ki je izpovedal, da se je Završnikova v policijski preiskavi zapletla v protislovja. Nadalje so bili najprej zaslišani vsi trije Završnikovi sinovi Milan. Stanislav in Aleksander. Slednji, ki je najmlajši, je priznal, da je on primešal jedi živega 9rebra. toda samo enkrat. Zadnji je bil zaslišan mož obtoženke Josip, ki je v celoti vztrajal pri prvotnih izpovedih. Sodišče je na prečitalo i-zvedniška mnenja glede učinka živega STebra in sicer najprej mnenje sodnega izvedenca dr. Suherja, pa še mnenje primarija dr Merčuna in dr. Seli 3karja, ki sta prišla do enotnega, dr. Su-herjevemu nasprotnega zaključka, namreč, da je Završnikovi jedi primešano živo srebro povzročilo lahko samo močnejša odvajanja, kot strup pa ni moglo delovati in v jedi primešano ni moglo smrtnonevamo učinkovati. Sledili so govori državnega tožilca g. Severja, ki je zahteval obsodbo v smislu obtožbe, zastopnika privatne** udeleženca dr. Pegana, ki je v Završnikovem imenu zahteval 2.000 din odškodnine za prestane bolečine svojega klijenta, in pa govor branilca obtožene dr. Vladimirja Knafliča.
Ob 20. uri se je senat umaknil k posvetovanju. Točno ob 20.30 je predsednik senata razglasil sodbo, s katero je bik Završnikova spoznana za krivo, ne sicer v
g	"zavod 1
Zgornji zemljevid, ki je posnet po etnografskem zemljevidu češkega ozemlja, kakor smo ga ta« «1J*>
prikazu jeozemljel ki bi ga morala češkoslovaška odstopiti Nemčiji, ako bi se ^osnovo od^pitve vze^da se priključijo tretjemu P J	rajhu vsi okraji z nemško večino, torej vsi okraji, t katerih je nad 80% Nemcev
je bil mnenja, da živo srebro v takih količinah ni nevarno za življenje. Podobnega mnenja je bil tudi sodni izvedenec dr. Su-her, ki pa" je poleg tega še sodil, da more živo srebro v gotovih okoliščinah vendarle podobno kakor pri Završniku jedko učinkovati na notranje organe, a večkratno za-vživanje večje količine živega srebra bi moglo učinkovati smrtno. Smrt sicer ne bi nastopila takoj, temveč šele kot posledica notranje izkrvavitve počasi, zato pa tembolj gotovo.	-	_
ljenje in telo po § 167/II-III, temveč zaradi dvakratnega prestopka lahke telesne poškodbe po § 181 k. z., ker je dvakrat primešala moževi jedi živo srebro, kar je imelo za posledico občutno moževo obolenje. Obsojena je bila na 7 mesecev zapora. Keiji je biv kazen vštet ves preiskovalni zapor, bo prihodnji mesec že prosta.
Proti tej razsodbi je branilec obtoženke dr. Knaflič prijavil revizijo in priziv, državni tožilec g. Sever pa sd je pridržal zakoniti rok za premislek.
Največji jez na Balkanu
Jutri bo v Kragujevcu svečana otvoritev vodovoda
Kragujevac, 23. septembra
Mesto Kragujevac, srce Sumadije, je bilo znano že pred vojno po svojem vojno-teh-niškem zavodu. Po vojni se mesto stalno razvija, tif>elo pa je doslej zaradi pomanjkanja vode. Potoček, ki teče skozi mesto, v poletnih dneh brž usahne. Ko so v svetovni vojni zasedle Kragujevac združene avstro-nemSke okupacijske čete, so kmalu spoznale važnost lepega mesta ter so napeljale iz sosednih hribov, ki spadajo v občino Trmbas, vodovod, v katerega so združili 14 hribovskih izvirov. Vodovod je za takratne razmere vsaj za silo zadostoval, mesto je dobilo prepotrebno pitno vodo in nevarnost epidemij je bila takoj zmanjšana na minimum.
Po prevratu je razvoj industrije venomer razširjal mesto. Na račun reparacij ie bila postavljena delavska kolonija s kakimi 300 stanovanji. Vojno-tehnlčni zavod se je v prav kratkem času mogočno razvil to se je pokazala potreba novih stanovanj. Tako je pred leti sklenil zavodov fond postaviti za svoje Člane novo kolonijo, broječo kakih 600 hiš. Med novimi lastniki teh hiš je tudi prav visoko Število Slovencev, ki hiše odplačujejo mesečno, kar se jim odtrguje od plače. Tako bodo v nekaj letih postali samostojni gospodarji
Do danes se je prebivalstvo Kragujev-ca povečalo na 40.000 duš. Vojni vodovod seveda ie nekaj časa niti od daleč m za-dostoval naraščajočim potrebam. Odločujoči činitelji so tako bih prisiljeni razmišljati o oskrbi mesta z razširjenim vodovodom, tem bolj, ker so se nekateri izvirki vojnega vodovoda osuSni. Tako Je občina v dogovoru z vojno-tehnlftnim zavodom to na željo vlade sklenila vod. V vasi GroSnlci, ki je 14 km oddaljena od Kragujevca. Je zrasel ogrom« J«, največji v Jugoslaviji to sploh na Balkanu. Zaježena dolina Je med dvema hribom^ (Kakor je »Jutro« že kratko beležilo je w Strok bttzu 200 m, *sok pa »0 m ter
za jezu je poldrugo milijardo litrov vode. Stroški so zrasli nad 60 milijonov din.)
Tako je zdaj Kragujevac za nepregledno vrsto let preskrbljen z dobro pitno vodo. Ceste perejo hidranti, povsod po ulicah so postavljeni vodnjaki, v vse zasebne hiše se je speljalo vodovod, med tem ko je industrija bila seveda prva, ki se je začela okoriščati z velevažno pridobitvijo. To soboto bo blagoslovitev velikanske naprave, ves Kragujevac je že v pripravah za svečano ilumtoacijo mesta, ko bomo Slavnostno sprejeli mnoge goste, med katennn pričakujemo tudi kneza namestnika Pavla ter predsednika vlade dr. Stojadmovi-ča. V nedeljo se bodo svečanosti nadaljevale, saj se oba ta dneva uvrščata go tovo med najpomembnejše v agodovmi le-po napredujočega Kraguje^^ ^
Nov sokolrfkl dom v Šoštanju
Sokol v Boštanju ob Savi si Je za Petrovo petletsko dal nalogo zgraditi sokolsld dom. Letino tetovadišče v površini 4000 m* ima društvo že od L 1031.
S požrtvovalnostjo domačega članstva m s krepko gmotno podporo starosta brata Lojzeta Drmelja in obitelji JaJdlove, so se v letošnjem juniju Jeli dvigati zidovi nove sokolske stavbe.
Dom je v sirovem stanja pod streho. Telovadnica meri 14X9 m v višino 5.5 m. Prizidani so tudi najpotrebnejši stranski prostori. Toliko je društvo zmoglo z lastnimi sredstvi in s prispevki svojih prijateljev. Vroča želja ie posebno telo^dečih je, pred zimo urediti za uporabo vsaj telovadnico.
Da si v to svrho društvo pridobi vsaj nekaj gmotnih sredstev, Je tudi namen prireditve telovadnega nastope v nedeljo 25. t m. Na prireditev, kjer bo igrala krška godba, vljudno vabi Sokol BoštanJ tadi bratske sosedne edimce.
Sobo ta, 21 J2L. 1938
Vojna v Palestini
Nepristne
Človek bi bil skoraj rad zraven, da bi vir del, kako so se smejali prevejani arabski trgovci nad šalo, ki so jo zagodM pred kakšnimi sto leti raziskovalcem piramid. V okolici Teb so v kraljeve grobnice vtihotapili namreč kitajske steklenice. Arheologi so te steklenice našli, spoznali, da izviraj jo je Kitajske in že so si napravili svoje mnenje. V grobnicah, ki so jih preiskali, ni bilo od 14. stol. pred našim_ štet jem po njihovem mnenju nobenega človeka, torej Je morala tedaj obstajati živahna trgovinska zveza med Egiptom in Kitajsko. Že to je bilo zanimivo. Poleg tega se ue izkazalo, da se ni kitajska pisava v vsem tem dolgem času nič spremenila, kar ie bil nov dokaa za konservativnost kitajske kulture. Ko » sleparski Arabci videli, kako dobro se je obnesel njih trik, so lovcem ua starinami prodali cele skladovnice kitajskih steklenic in vse so po njihovih zagotovilih izvirale jz kraljevskih grobov. Sele L 1915. je znar-nost potem ugotovila, kakšno sleparsbvo je bik) vse to. Najprvo je odkrila, da kaže slog kitajske pisave na 2. stol. po našem štet/ju, potem so ugotovili, da izvirajo verzi na steklenicah od pesnikov, ki so jih dobro poznali im ki so živeli še pozneje. Tako <*> počasi dognati vso resnico.
Francoski poslanik v
Proti malim, ki se borijo za svojo svobodo, poznajo Angleži različne mere: njihove vojaške oblasti v Palestini odrejajo, da se poženejo z dinamitom v zrak vse hiše, ki so last upornih Arabcev ali v katerih vsaj domnevajo uporne Arabce. Stanovalcem odrejajo rok štirih ur, da se izselijo iz teh hiš. Slika nam kaže pregnano arabsko družino, ki odhaja z vsem svojim revnim bogastvom, natovorjenim na osličku, iz hiše, ki bo nekoliko minut pozneje zletela v zrak
Najsrečnejši kraj na svetu
Ne poznajo nobenih davkov, imajo vsega v izobilju in imajo brez vsakega dela dohodke iz državne blagajne
Najsrečnejši ljudje na svetu so danes po vsei priliki prebivalci malega dunavskega otoka Ada Kaile, ki jih je 645. Otok leži sredi vele toka im sicer tam, kjer je Dunav predirl »Železna vrata« gora. Prej je pripadal Turčiji, danes pripada Rumunski. L. 1931. je kralj Karo! obiskal Ado Kale in od tistega d.ne je prebivalstvo srečno. Dobili so nenavadne privilegije. Ne samo, da ne plačujejo nobenih davkov, temveč imajo tudi pravico uvažati prosto^ hrez carine vse, kar potrebujejo za svoje življenje. Razen tega imajo še pravico uvoziti letno 1 vagon tobaka iz Bolgarske. 46 vagonov sladkorja iz Fumunske, 3500 litrov špirita in alkohola, prav tako iz Rumunske (kjer je država na te stvari naložila sicer visok davek), in celo dva vagona kave iz Brazilije ali od drug-od. 645 ljudi vsega tega ne more pospraviti, zato jim je kralj dovolil prodajo preostanka brez izvozne carine, toda pod pogojem, da se mora prodaja izvršiti na otoku samem.
Kmalu so ljudje vsenaokrog zvedeli, da je mogoče na Adi Kale dobiti izvrstne bolgarske cigarete, boijše vrste alkoholnih pijač, slaščice in mnoge druge dobre stvari. Uspeh je bil ta, da je postal otok ena najbolj priljubljenih izletnih točk. Turisti so na otok, ki ima svojega guvernerja, prinašali denar in otočani so obogateli. Guverner je tudi član rumu,nekega parlamenta in ljubosumno čuva pravice »svojega« otoka. Imenuje se Ali Kadrija in vlada kakor majhen knes. Vsepovsod dobiš na otoku njegove slike. Občina mu je zgradila pravo
Moža dobila s kvartarni
Ko je ga. Louis Cornell Gonroveva stopila v Omahj v Nebraski pred sodnika, da bi zahtevala ločitev, so jo pozvali, naj pove, kako se je s svojim možem seznanila. Povedala je. da je bil n je mož James Conroy prvotno zaročenec nekega drugega dekleta. fljej sami pa je ugajal tako, da .je nasprotnico .pozvala, naj bi kvartali zanj. V tej igri Je dobila. Z Jamesom se je poročila. Med tem pa je spoznala, da ž njiim ni dosti tfobila. zato bi se rada ločila.
palačo in mesečna plača mu znaša. 30.000 lejev. Ubogih ljudi na otoku ni. Za vsak primer je v vsakoletnem proračunu določenih 15 odstotkov za osebe, ki bi zašle v stisko. Drugače pa gre pri najboljši volji le 55 odstotkov preračunanih izdatkov za vsakovrstne potrebe, ostanek se razdeli vsako leto med prebivalce, ki so torej poleg vseh drugih dohodkov tako rekoč še po državi plačani. Doslej so bili prosti celo vojaškega službovanja. To pravico so jim sedaj odvzeli, imajo pa pravico, da si sami določijo polk, pri katerem hočejo služiti-
Stavka na pasji dirki
Na neki dirki brtov v Londonu je prišlo do stavke, kakršne doslej ni bilo. Električnega zajca so spustili in psi so se pognali za njim. nenadno eo pa začeli počasneje teci in so se končno .popolnoma ustavili. Preiskava je dognala, da je bil nekdo električnega zajjca namazal s petrolejem in duh te tekočine so psi zavohali, pa jih je pripravil do stavke. Pozneje so odkrili tudi storilca. Bil je neki možakar, ki je nekoč pri dirkah hrtov s stavami zapravil vse svoje imetje.
Paragraf proti »kibicem"
Ameriška država Vermont je izdala zakon, ki k naperjen proti »kibicem« osebam, ki pri partijah šaha ali s kartami »sodelujejo« z gledanjem. Uradno eo odredili. da morajo organi oblasti vsakega kibi-ca ki igro z govorjenjem ali kreturami moti. takoi prijeti in ga oglobiti s 5 dolarji. Če se ponovno pregreši, se kazen lahko zviša do 50 dolarjev. Nenavadni paragraf utemeljujejo s tem, da '<e bila v zadnjem času cela vrsta pretepov, ki so jih izzvali kibici s evojimi nezaželjenirni nasveti in kritikami.
Mob na sprehodu
Z Ki dolg aligator ušel iz kletke in si ogledal akvarij
Mob. eden izmed aligatorjev brightonske- , ga akvarija v Londonu, se je odločil, da se ozre malo po svetu. Usp>elo mu je, da je brez težav ušel iz kletke in se sprehodil po visoki hiši. Zaporedoma je občudoval množico bazenov v poedimh prostorih, se napil vode (in rib) iz manjše posode s srebrnimi ribicami obiskal je tudi želve (ki niso bile s tem obiskom nič kaj zadovoljne) in je dosnel končno v jedilnico. To je bilo ob 6. zjut-aj. V jedilnici je prevohal vse, oikrd pa je le na pol prazno skledo s pudingom. Ta puding si je privoščil, nato je zlezel pod zofo, da počaka, kaj bo. Predpoldne je minilo, ne da bi kdo opazil njegove odsotnosti oziroma prisotnosti na nepravem mestu. To je bilo vse eno čudno, kajti Mob meri v dolžino 2 m in je star 15 let,, pa nikakor ne bi smel igrati vloge izgubljene šivanke. Šele opoldne je prišel upokojeni čuvaj Fred Brown, ki ima še vedno navado, da krmi svoje nekdanje žival,i. Pred kletko je poskusil privabiti z vsakdanjo porcijo rib tudi Moka in Mob mu je dotlej še vsak dan pokazal takoj veliko žrelo. Tokrat pa ni prišel po ribe. Brown je dobil takoj hude slutnje in je dal preiskati akvarij.
Aligator pod zofo je med tem zavohal
Amerika ima svojo kraljico
vonj sijajnih jedi in .ie opazil, da so v jedilnico prinesli lep, dobro pečen beefsteak s čebulo in krompirjem. Takoj ee je pojavil na prizorišču in si te malenkosti privoščil. Nazadnje si je privoščil tudi porcelanski pladenj. V tem se je prikazal Brown s petimi čuvanji. Nemalo eo se ustrašili ko so zagledali pred seboj nenadno Moba s krvavečim gobcem -m še bolj krvavimi, besnimi očmi. Lotili so se ga. ,pa se jim ni dal ujeti. Zato ee je Bnown odločil, da opravi stvar sam. Poslal je svoje tovariše z vrvmi pred vrata, nato se je začel Mobu dobri-kati, mu ponudil rjlbo brez porcelanskega biskvita in je odšel potem popolnoma mirno, sredi splošnega občudovanja proti Moko vi ječi. In Mob mu je pokorno slediL Njegov izlet v veliki svet se 3e končal pri-1,-Tčno nečastno. Za eno samo ribo in "lep pogled je prodal svojo prostost...
Odpor zoper kožo na mleku
Znano je, da čutijo mnogi ljudje silen odpor do kože na mleku, mnogim postane ekoralj slabo, če jim ponudiš belo kavo s kožnato smetano. Antropološki zavod v Dahlemu je hotel raziskati to stvar in je naslovil na mnogo dvojčkov vprašanje, da-ii čutijo takšen odpor. Obrnil se Je ^e samo do malih otrok oziroma ntjih 6taršev. temveč tudi na odrasle dvojčke. Pregled odgovorov, kj jih je dobili, je pokazal, da je ta odpor podedovan. Zunanji vplivi, doživljaja v mladih letih ali vzgojni vp&vi nimajo prj razvoju tega odpora nobene vloge ah ,pa le majhna Ta ugotovitev Je važna za starše, ki smatrajo strah svojih otrok do kože na mleku za slabo navado in ga skušajo bolj adi manj nasilno odpraviti. Otroci ne morejo nič zato. Če bi pogledala natančneje, bi ugotovili da je ta strah v družini deden, pa čeprav ga somi morda ne čutijo.
Tudi prepoved
▼ Britski Rečuanefci dežefi eo pravkar iadafi odMk, ki domačinom zapoveduje, da morajo, preden stopijo v kino, oddati sveče suijee. loke, puščioe in bodaka v garderobi. Odlok utemeljujejo s tem, da zamorci, ki poenajo kinematografe šele kratek čas, ®e razumejo, da obstoji razlka med resničnim življenjem in življenjem na platen. Ko oe Je na pftatam prikazal kakšen »lopov«, eo ee dali večkrat zavesti do tega, da ao naRj streljali Bj&i ao sicer vedno »čadom, da je film še dalje tekel, toda p*ah» je zavrtijo njihovega čuta pravičnosti seveda trpelo. Razen tega prihaja v teh zamorskih kinematografih pogostoma <k> strastnih prepirov med afeteki ki se Bgvaemejo sa to ali ono stran na platmi.
Nova poplava na Kitajskem
h notranjosti Kitajske poročajo, da ja Rumena reka zavoljo trajnega deževja zopet prestopila svoje bregove in se razlila preko širnih ozemelj. Po neki cenitvi je 18.000 angleških kvadratnih milj pod vodo. Več nego milijon ljudi je zaradi poplave ostalo brez strehe.
Afrika se daljša
Natančne raziskave južnoafriških geografov kažeijo, da se črna celina v severno-južmo smer daljša. Tako leži južni konec Afrike danes za 60 m bolj južno nego pred tridesetimi leti, to je v času, ko so prvič začeli slutiti to dejstvo S prostim očesom spremembe seveda ni opaziti, znanost pa ee ne moti. Menijo, da gre aa vulkansko dejanje. ki afriško celino razteguje in ki jo utegne nekoč prelomiti v dva kosa.
je bil tisti, ki je s svojim kolegom angleškim poslanikom izvršil v sredo zadnji pritisk na praško vlado, da se je morala v svoj osamljenosti vdati Hitlerjevim m Chamberlainovim zahtevam. Na sliki ga vidimo ob priliki usodnega obiska pri
predsedniku dr. Benešu
Resnica v sanjah
Ali „duša" med človekovim spanjem potuje?
Dolga leta je živel neki Holandec v Floridi. V samotnem kraju si je postavili majhno hišo in je menil, da bo prebil tu ostanek življenja. Družinske zadeve so ga n«koč nenadno pozvale domov. Tam je pozabil na Florido, na svojo hišico, vrt in sanje o samotnem živijenju.
Tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega. Neke noči se mu je sanjalo, da njegova hiša v Floridi gori. Videl je požar v vseh podrobnostih in zbudil se je šele tedaj, ko se je goreča stavba zrušila. Zjutraj si je sanje zabeležil, ker jih je hotel na vsak način raziskati.
Pisal je torej staremu prijatelju, ki je živel v bližini njegove hišice v Floridi. Ta prijatelj mu je po nekoliko tednih sporočil, da Je njegova hiša res pogorela!
Ta primer so natančno raziskali in do-
gnali njegovo resničnost. Znanost si o takšnih stvareh ne ve pojasnila. Stari Egipčani. Hindujci in Burmanci si razlagajo takšne pojave tako, da more nekaj v človeku med njegovim spanjem potovati in se vračati potem v telo. Evropski psihologi skušajo dobiti razlago po drugih poteh. S suho fiziko tukaj seveda nič ne opraviš. Na Holandskem delajo sedaj številni psihologi na tem, da bi zgradili Iz teh čudnih ea.nj med Amsterdamom in Florido trdno razlago.
Po I stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Hiša iz starih tramvajev
VSAK DAN ENA
Je stekel, čim se je Praga vdala silnemu pritisku svojih »zaveznikov«, k francoski vladi in ji sporočil, da zahteva Poljska enake pravice, kakor jih bodo dobili sudet-ski Nemci, tudi za svojih nekoliko tisoč rojakov na Tešinskem (ki uživajo na Češkoslovaškem v ostalem najmanj iste pravice kakor Poljaki doma). Kako bo s pravicami milijonov Ukrajincev, Belorusov, Cehoslovakov in pripadnikov drugih narodnosti na Poljskem, o tem noče uradna Poljska nič govoriti, kakor molči Madžarska, ki nastopa z enakimi zahtevami, na kakšen način misli dreti slovaško ljudstvo* ki ga reklamira zase
»Vaš mož govori v snanju? Tema zla bomo kmalu od po mogli!«
»Nikar, gospod doktor! Al ne bi mogS narediti tako. hi govoril nazJočneje?«
Qi»t Hemfc
t^Bftfl 44 konkurentk so gdč. Marilym Mesekeovo izbrali te dni za letošnjo kraljico
ameriških lepotic
Neki Američan je imet originalno idejo, da si je zgradil hišo Iz štirih starih tramvajskih voz. Ta nenavadni dom se dviga sre«fi vrta, ki ga je ome jil s starimi avtomobilskimi kolesi Ves dom je lastnika stal komaj 350 dolarje*
Poljski poslanik v Parizu Lukasiewicz
ANEKDOTA
Sa Angleškem ie vladal dolgo čaea obš-
čsi da v gledališču nihče ni dalafl izraza, svojemu nezadovoljstvu. Rossimd, bi nm je bfl ta običaj neznan, je obiskal med obiskom v Londonu trprizaoritev siino slabe opore, tudi vrednost nastopajočih Je biia temo primerna. Slavni skladatelj ni prav nič mta jrl svojih občutkov 01 je ^ začel žvižgati, na kar je takoj prišla srraža ter tujega motilca zagrabila. Ves presenečen je Rossrari menil: »Kaj pa hočete od mene? Sče pač najšibkejših tookx
Kulturni pregled
Jaroslav Kvapil ob 70 letnici
!
25. septembra t i. praznujte 70-letnko odlimi češki režiser, dramaturg itn pesnik Janoslav Kvapil. Rojen je bil 1. 1868 v Ohu-d®ieah pri Klatovu kot sin zdravnika in se je po vseučiliških študijah posvetili žurna-listiki, Iz gledališkega kritika, ki .je navezava 1 na tradicije Jana Nerude, je postal dramaturg in režiser, pozneje tudi ravnatelj dTame Narodnega gledališča (1900—1918) in Mestnega gledališča (1921—1928) v Pragi. Med svetovno vojno je bil udeležen pri revolucionarnem gibanju Prav posebno se je zavzel za znanr majniški proglas čeških pisateljev 1. 1917. Bil je organizator znamenitih gledaliških slavn-osti v Praigi 1. 1918., ki so se iz proslave 50-letnice Nar. divadla spremenile v pravi kongres in kulturno manifestacijo zatiranih aa-stro-ogrskih narodov. Ta tesna vez z osvobojevalno akcijo je^Ja-roslavu Kvapjftu prinesla po prevratu široko popularnost. Bil in ostal je narodni umetnik v najp-iemeniteijišem pomenu beee-de.
O srojem nazsihnem in notranje bogatem lovljenju je spisal Jaroslav Kvapil obširno žn nenavadno zanimivo knjigo z naslovom jO čem vim«. To memoarsko delo je zbirka srčno spisa^ih spominov na devetdeseta lete in vsa poznejša predvojna in medvojna leta; spominov na literarno, umetniško in gledališko Prago. Tu so med drugim tople išrtkie o eni najnadarjenejših čeških igralk, nepozabni interpnetki Ibsenovih in drugih vlog H;mi Kvap.lovi, jubilantovi ženi, ki jo je še mlado požela smrt. Dragoceni so tudi podatki o medvojni akciji in o stikih z Jugosloveni. Knjiga je bik ob izidu (1932) obširneje prikazana v »Jutrus.
Jaroslav Kvapil si je pridobil nevenljivih zaslug za češko gledališko kulturo. Pred leti ef v istih večkrat našel primero: Kvapil — češki Reinhardt. Samo da je češki režiser in dramaturg če ne prekosil, pa vsad
znatno prehitel znanega nemškega gledališkega novotarja. Brez Kvapilovih velikih režiserskih dejanj bi ne bili mogoči uspehi K. H. Hilarja in sedanjih avantgardnih režiserjev, kakor so Burian, \ oskovec in Werich in drugi. Jaroslav Kvapil je bil utemeljitelj in dolgo časa največji predstavi-tel.i modernega češkega gledališča. O tem sodi Hainuš Jelinek (Histoire de la. Littena-ture tcheque). da je bil Kvaipil prvi, ki je razumel, da se morata režija Ln inscenacija ujemati s stilom drame in da bodi tudi tudi režiser umetnik. Prav posebno se je J. Kvapil odlikoval kot režiser Shakespearovih iger; bili je zvest gojitelj Shakespearje-vega kuflta, globok poznavalec njegove dra-matske tvorbe in v svoji dobi nenadkriljiv odrski interpret slavnega Albtonca. Praiv tako je gojil kult Ibsena, čigar drame je smotrno uvajal na oder praškega Narodnega gledališča. V zgodovino češkoslov.-jugo-slov. stikov s>e je Kvapil neizbrisno vpisal kot prijatelj in častilec dramatskega dela Iva Vojnoviča. Kvapil je prvi uvedel na praški oder avtorja 2-Dubrovaoke trilogije«, še preden je bili znan in priznan v domovini, in če je Vojnovičevo delo prodrlo iz Prage dalje v svet, gre hvala Kvapilove-mu prizadevanju.
V literaturi se je Jaroslav Kvapil pojavil in uveljavil predvsem kot lirik. Izšel je iz pesniške šole Jaroslava Vrchlickega; svoj izraz in osebno noto je izbrusil do najfinejših odtenkov. Njegovi verzi razodevajo par-nassistično strogo formo, vendar 90 .polni pristnega in toplega življenjskega občutja. Izdal je kakih petnajst pesniških zbirk — od »Padajočih zvezd« 1. 1889 do »Popelca« 1. 1932. Prav tako se je uveljavil v dramatiku Za svojo ženo Hano je spisal L 1897 melanholično dramatsko povest »Princesa Pampeliška«, Antonimi Dvoraku je pripravil libreto za njegovo opero »Rusalka« (je to eden izmed redkih, res posrečenih libret) L 1904 je imel uspešno krstno predstavo svoje drame »Oblaki«, ki eo jo pozneje večkrat igrali in ki je prišla prav v sedaajih. žal tako turobnih in mračnih dneh zopet na enega izmed praških odrov.
Poleg vsega tega se Jaroslav Kvapil že izza mladih let vse do danes živahno udej-stvuje kot feljtonist in publicist Prav Iz te ga dela so nastali posamezni feljtoni za že omenjeno memoarsko knjigo »O čem vini«. Kljub starosti in šibkemu zdTavju se Jaroslav KvapiO živahno udejstvuje v raznih organizacijah, zlasti v Češkoslov. legionar-ski občini kot predavatelj o čel. ^odboju« doma in za mejami. Kdaj pa kdaj se še vrne n.a oder kot režiser. Tako je pred nekaj leti uspešno režiral kot gost v Zagrebu, nameraviad pa je tudi v Ljubljani, ki jo dobro pozna in čisla; žal da so trenutno nastale ovire preprečile njegovo gostovanje in njegov ožji stik s slovenskim gledališkim življenjem.
Jaroslav Kvapil vteleša v svoji osebnosti trden značaj, žilavo delavnost :n tvorno inteligenco češkega človeka. Kremenitemu jubilantu želimo tudi mi srečna leta v srečnejši in jasnejši domovini!
Kidričeva Zgodovina slovenskega slovstva
Med posebno pomembne postavke v književni bilanci letošnjega leta sodi peti snopič dr. Franceta Kidriča »Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti« (izda'a Slovenska matica), to pa zato, ker je bilo z njim zaključeno veliko i" markamtno delo. To dejstvo je vredno posebne zabeležbe tudi v dnevniški kroniki našega kulturnega življenja.
Prvi snopič Kidričeve Zgodovine slovenskega slovstva je izšel 1. 1929, nadaljnji pa v letih 1931, 1932. 1935. 1938. Ti presledki gotovo niso bili po volji naročnikom, zlasti onim, ki eo v študijske namene segali po tem delu. vendar so avtorju omogočili še nekatera raziskavanja in proučevanja ter tako pripomogli k večji za ki j učenosti njegovega spisa. Avtor je med tem spremenil tudi prvotni časovinri obseg svojega dela, ki natj bi segalo do marčne revolucije. K temu ga je, kakor pripoveduje v uvodu petega sešitka sililo naraščanje materiala. Tako »Zgodovina slovenskega slovstva«, ki naj bi obsegala starejšo dobo do Prešernove smrti, stvarno še ni zaključ« a čeprav je pisec dal tej zajetni knjigi značaj »zaključene celote«. Kakorkoli je vredno hvale, da je prof. Kidrič tako temeljito in podrobno obdelal dobo naših literarnih začetkov in zorenja tja dio Zoisove smrti, moramo vendarle obžalovati, da ni ostal pri prvotnem načrtu, tako da b bila zgodovina starejšega slovstva res zaključena in v njo vključen kot njen najvišji vrh in končni vzpon France Prešeren. Morda bi nam v tem primeru prej dozorela zgodovina novejše slovenske literature v obsegu in obliki, kakor si jo vzlic Slodn j ak ov emu enostranskemu Pregledu slovenskega slovstva še vedno želimo in še več ko to: ki jo zlasti naši slavisti in mladina potrebujejo in zahtevajo Upajmo pa, da bo prof. Kidrič v doglednem času nadaljeval svoje delo in pridružil sedanji obsežni knjigi na 724+78 straneh še drugo knjigo, ki to tudi zahtevala najmanj dva snopiča. Slovenska matica je dolžna, da piscu omogoči izdajo tega neizogibnega eup-plementa.
V uvodu svojega dela se prof. Kidrič zaustavlja pri terminologiji, v kateri — kakor sam oriznava — ni bil vedno dosleden in ki .je nanjo treba opozoriti tudi širšo javnost kot za vse obvezno navodilo. Pisec razlaga ood pojmom pismenstvo rokopisne spomenike, pod poimom književnost vse, kar je izšlo v knjigi, literatura označuje proizvodno z umetniškimi stremljenji 'n slovstvo obsesa kol najširši pojem tudi v ustnem izročilu živečo narodno pesem in prozo. Prav bi bilo. če bi tako poimenovanje dosledno rabili vsi. ki pišemo o slovstvenih pojavih.
Umljivo .je. da se prof. Kidrič pri starejšem slovenskem slovstvu ni mogel omejiti samo na literaturo, kakor se je v svojem Pregledu njegov učenec dT. Stodnjak. Prav iz Kidričevega dela vidimo, da je slovstvo zlasti pri mar rinem narodu zelo širok pojem in da tudi nebeletristični proizvodi izražajo duha narodne kulture, nje razvojna pota i.n nje boj za narodni in svetovljanski izraz. Želeli bi bilo. da b: bila bodoča Zgodovina i: vofSpsia slovenskega slovstva spisana rei kot zgodovina slovstva al; vsaj književnosti, t. j. vseh višjih oblik našega javnega tesednega izražanja, ne ®a da bi
drugih proizvodih i« kavčuka« In »Mravlje — najpametnejše živali«. I. Košt.al je zastopan z jezikoslovno črtico »Plima in oseka« Pavel Ple&ničar pa z zanimivim doneskom »Še o slovenskih masarykianah«. Rubrike Fotoamater, Iz filmskega sveta, Praktične novote. Uganke in Šah zaključujejo številko.	.	„ .
Drama je odprta svoja vrata. V četrtek
zvečer je naše dramsko gledališče z zgodovinsko tragedijo Alekseja Tolstoja »Car Fjodor Ivanovič« pričelo novo sezono. Nismo že izlepa doživeli jeseni, v kateri bi prvi večer prestopali prag Talijinega hrama s toliko upa in bojazni kakor tokrat. To leto je leto viharjev, meje držajv so v srcu Evrone v plamenih, pa ni čuda, da se je tudi zgradba Narodnega gledališča grozila zamajati v temeljih. Kadar ie v kriza svet, se začno treti v sebi tudi vsa mali kolektivi na njem. Kljub temu in kljub drugim nevšečnostim, ki ovirajo umetniški zalet, pa je ta prvi večer pokazal, koliko ljubezni in žrtvovanja je v naših odrskih ljudeh. Doživeli smo uprizoritev — v režiji Cirila Debevca pa s Kraljem (car Fjodor), Levarjem (Boris Godunov), šaričevo (carica) in Cesarjem (knez šujski) v glavnih vlogah — ki je izpričala, da umetniška volja naše drame ni omahnila, temveč je v novi sezoni za-počela svoje delo z novim, še prodo-nej-šim elanom. Občinstvo, ki je do kraja napolnilo hišo, je igro sprejelo z navdušenim
odobravanjem. O uprizorit/rt bomo te poročali.	M-
Umetnjška skupina »Trojica«, ki o tvorijo slikarja Gojmir Anton Kos, Miha Maleš in kipar France Gorše, priredi v oktobru na povabilo »Cvijete Zuzoričc, društva prijateljev umetnosti v Beogradu veliko razstavo svojih del. Razstava fco v društvenem paviljonu na Malem Kaiemegdanu.
250letniea smrti Bohuslava Balbina. Ob
letošnji 2501etnici smrti zadnjega potomca znamenite češke patricijske rodbine Balbt-nov. zgodovinarja Bohuslava Balbina je izdal čsl. minister in zgodovinar dr. KatnM K r o f t a spis »O Bailbinu dšjepisci«. V njem obravnava pomen moža ki si je pridobil mnogo zaslug, da se strašni udarec češkemu narodu po bitki na Beli gori ni končal z duhovno smrtjo tega naroda. Pod vplivom Balbinovih spisov je narod zopet prihajal k spoznanju svoje slavne preteklosti. ki so jo hoteli avstrijski nasilniki za vsako ceno zbrisat.j iz zavesti poraženih in ponižanih Čehov. Spomin na Balbina je Čehom tudi v sedanjih težkih dneh moralna opora.
Premiera nove češke drame. V odločilnih dneh češke zgodovine je bila v Mestnem gledališču v Pragi premiera drame znanega kritika Františka G6tza »Prvni rota«. Novo dramatsko delo kliče Čehom v spomin legionarske boje v 6vetovni vojni. Doseglo je lep odrski uspeh.
ŠPORT
Borba za točke
Jutri ne bo ligaških tekem, pač pa pester domači spored
bili iz nje — kakor delno iz Slodnjakovega
Pregleda — izločeni esejisti, filozofi, kritiki i. dT. Že stari italijanski pisec Melchiore Cesarotfr je zapisal da filozofija, kritika, politična in moralistična literatura tvorijo deseto Muzo tvorne dejalnosti vsakega naroda. (Lu.igi Russo Le origini deilla civilta e della Ijncvua italiana. »Romana« 3—4, 1938). Dandanes se je pojmovanje te sdesete Muze« še razširilo, saj se je naštetim področjem pridružila na pr. še publicistika. Marsikateremu našemu literarnemu sejalcu in presejevalcu bi bilo treba šepniti na uho besede francoskega avtorja da sčasniiški članek, ki spretno opiše kakšen dogodek, utegne biti v večji meri literatura, kakor pa slab sonet ali ponesrečen roman« (M. Si-
mart-, »Interpretation du Mond moderne«). *
Kidričeva »Zgodovina slovenskega stlov-stva« je razdeljena v devet obsežnih poglavij. 0 avtorjev; peridiozaciji slovenskega slovstvenega razvoja, o metodi obravnavanja posameznih dob in njjihovih pojavov itd. je že bila beseda v revialni kritiki, ki je dovoli poudarila vse odlike in navedla tudi svoje opombe k posameznim vprašanjem. Vsekako smo s knjigo dr. Kidriča dobilli najpopolnejšo zgodovino starejšega slovenskega slovstva, dragocen priročnik vsem. ki bodo v njem iskali dokumentov naše preteklosti. Kdor j.e vajen listati po tujejezič-nih zgodovinah literature, ki so veajidel spisane v bolj esejističnem slogu in pri katerih ne čutimo v toliki meri delovanja znanstvenega aparata, to morda pogrešal tiste lahkote izraza in elegance stila, ki je pri nas odlikovala dr. Prijatelja. Zato pa ima spis dT. Kidriča druge prednosti: je kar moči zanesljiv, v skrajni meri kritičen in previden oris slovenskega slovstvenega razvoja v njegovih najskromnejših in najmanj produktivnih dobah; sleherna trditev je premišljena, vsi stari izsledki so kontrolirani pri virih in marsikateri je podvržen reviziji. Če v tej hiši ni vabljivih dekoracij plastično upodobljenih ozadji jn širokih razgledov, pa &e lahko zanesemo, da je v nji vsaka reč na svojem mestu in menda nobena ni prepuščena samemu naključju. Raziskovalska sistematičnost ln realističen pogtled na dobe. ljudi in njihovo delo sta v trenila tej slovstveni zgodovini nekam suih, vendar pa markanten pečat. Kolikšen napredek od podobne zgodovine dir Karla Gla serja!
Znaten del petega snopiča so zavzele opombe, ki imajo predvsem bibliografski in dokumentacijski pomen. Asistent Zvonko Bizjak ie sestavil seznam osebnih imen, ki ga izpopolnjuje stvarno kazalo; vse to bo vsakomur olajšalo uporabo knjige, ki se »vi*?.- • ' ' ^membnejše proizvode naše literarne znanosti. K temu delu dr. Kidriča sc bodo vračali še zanamci, če bodo hoteli postavit.; svoje sodbe o slovenski duhovni preteklosti na trdna tla.	—
»Življenje in svet« prinese v prihodnji (ponedeliski) številki na uvodnem mestu članek »Zasute kulture« dr. E M. prispevek »Čemu spanje?'. nadaljevanje proze Franca šebjaniča »V mestu je lepo«, in avtobiografskih zapiskov dr. Fra"a Gfistla Rromerižu«, dalje članka »O gajlošah in
Jutri se bodo na vsem območju LNP nadaljevale prvenstvene tekme I- in nižjega razreda, kakor tudi rezerv in ju-niorskih moštev. Službeni spored obsega naslednje tekme:
Svoboda:Hermes. Mars:Jadran. Moste: Korotan, Mladika : Adrija, Slavija : Grafika. Jadran : Moste. Savica : Radovljica. Kranj : Kovinar, Gorenjec : Ljubelj, Bratstvo : Reka. Maribor : Slavija. Železničar : Mura, CŠK : Rapid. Laško : Hrastnik. Atletiki : Celje, Žalec : Store, Dask : Retje, Amater : Olimp, Kamnik : Mengeš, Javor-nik : Vrhnika. Lendava : Drava.
Od navedenih tekem žele prireditelji opozoriti športno občinstvo zlasti ns naslednje:
Mars—Jadran
Poljančani kontna Trnovčani bo v nedeljo glavni dogodek v prvenstvenem tekmovanju prveza razreda. Marsova;, katerih se drži večna smola, bodo skuša.li popravilti zadnje neuspehe, ravno bako pa bo Jadran skušal zmagovati, kajti nedeljska katastrofa ie bila Jadranu dobra šoia.
Ker so bile do sedaj še vse tekme med imenovanima zanimive in napete, uipamo na diober in fair nogomet.
Tekma bo jutri dopoldne oh 10. na igrišču Ilirije s predtekmo podmladka Mars: Jadram ob 9.
Kranj—Kovinar
Jutri, v nedeljo se'"bosta na igrišču Kranja srečala v borbi za' točke Kranj iii jeseniški Kovinar. Kovinar je zaenkrat na zadnjem mestu brez točke im tudi v tej tekmi nima izgleda, da bi si priboril vsaj eno točko. Pa* r>a ie Kranju mnogo na tem, da
Orient—Ljubljana
Jutri ob 16.30 na igrišču ob Tyrševi cesti
Jutri ob 16.30 prijateljska tekma na igrišču ob Tyrševi cesti.
Naša športna publika že dalj časa ni imela prilike prisostvovati močnejši nogometni tekmi. Da ne bi propadel prosti termin. je naša Ljubljana za jutri povabila v Ljubljano sušaški Orient, znan po svoji kakovosti in izvrstnih rezultatih, ki jih je dosegel proti renomiranim domačim in italijanskim klubom..
Naša Ljubljana je pred 14 dnevi doživela na zagrebških tleh v rezultatu malo katastrofo. čeprav je moštvo predvedlo igro, kakšne že dolgo ne na zagrebških tleh, je moralo oditi težko poraženo. Jutri bomo videli, če so se naši fantje naučili, da brez golov ni uspeha v nogometu, a golov zopet ni. če se ne strelja mnogo in zopet mnogo na nasprotnikova vrata. To se pa da doseči s pametno igro po tleh v kazenskem prostoru, ne pa z dviganjem žoge. Upamo, da je bila tekma v Zagrebu dobra šola za naše in ponoven nauk. Zato ie trcoa odpraviti r-a vide/, primitivne r.e dostatke,	hoče enajstorica prihodnjo
nedeljo v Beogradu doseči številčni uspeh pioti Jedinstvo ki je v dobri formi, kar dokazuje njegova zmaga nad varaždinsko Slavijo ^ samem Varaždinu.
Poleg te tekme nastopita za prvenstvo LNP tudi Svoboda in Hermes in sicer v predtekmi ob 14.15. Tudi ta tekma zbuja Jokaj zanimanja
Igralo se bo ob vsakem vremenu.
Rekar—Ljubljana
žreb je določil, naj že prvi termin odloči o jesenskem juniorskem prvaku. Malo je namreč verjetno, da bi bil kateri drugih ljubljanskih klubov dorasel tej dvojici. Obe moštvi sta letos dosegli nepričakovane uspehe. Ljubljana letos sploh še ni klonila, čeprav so bili njeni nasprotniki tudi prvorazredni klubi z več ali manj kompletnimi prvimi garniturami. Enake uspehe beležijo letos tudi mladi Rečani; izgubili so le minimalno prav z Ljubljano, vendar že pred tremi meseci in na njenem igrišču. Domači teren jim nudi sedaj vso priliko, da se revanžirajo. Tekma bo ob 10.30 na igrišču Reke o vsakem vremenu.
V nekaf vrstah
Naša nogometna reprezentanca je v četrtek opoldne odpotovala v Varšavo. Lešnik je moral ostati v Zagrebu, ker ni dobil dopusta. Namesto njega bo igral Cimermančič. tako da bo naše moštvo nastopilo nasproti Poljakom v sestavi Gla-ser. Mato5i'č. Hiigl. Jazbinšek. Kokotovic. Lechner. šiooš. Antolkovič. Cimermančič. W«lf in Wolker.
Ze zadnjič smo poročali, da bi morala biti iutri v Pragi meddržavna lahko-ntlotska tekma Češkoslovaška : Jugoslavija. Naš save« je moral ta dvoboj odpove, dati, ker ni dobil dovoljenja za koiektiv-
si popravi količnik, ker je sedaj šele na 4 mestu z istim številom točk kakor prvo-plasiirani. V nedeljski tekmi z Jadranom mu je uspelo, da je popravil oni nesrečni poraz z Bratstvom. Sedaj mu gre za to, da v nedeljo doseže čim boljšo goldiferenco in tako popravi količnik.
Atletik—Celje
Jutri ob 16.15 se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« podsavezna prvenstvena tekma meti celjskimi Atletiki ki SK Celjem. Za ta celjski derbv« vlada izredno zanimanje. zato bo obisk gotovo velik. Tekma bo vsekakor zelo napeta in zanimiva, pričakujejo pa. da bosta moštvi pokazali pravo športno disciplino in da tudi občinstvo ne bo prekoračilo mej dostojnosti. Sodnika bo delegiral na željo Atletikov sodniški odbor INS Ob 15. se bo pričela istotam prvenstvena tekma mladjn Atletikov in SK Celja. Mladinsko tekmo bo sodil g. Pre-singer.
Ob 10.30 se bo pričela na igrišču prj »Skalni kleti < II. razredna prvenstvena tekma med SK Laškim itn SK Hrastnikom. Tekmo, ki bo gotovo tudi živahna, bo sodil g. Oberlindtner.
Amater—Olimp
Jutri bo na igrišču Amaterja prvenstvena tekma med zgoraj imenovanima kluboma 'Gostje so nam znani po svoji fair in požrtvovalni igri, s katero so vedno zadovoljili športno publiko. Moštvo Amaterja bo moralo dobro zaigrati, če bo hotelo doseči vsaj neodločen rezultat. Vabimo športno publiko, da poseti to tekmo v čim večjem številu ter tako gmotno podpre prireditelja. Tekma se prične ob 16.
ni potni list, o čemer je brzojavno obvestil češkoslovaški savez Kmalu nato je prispelo ekspresno pismo češkoslovaškega saveza, da tudi s svoje strani mora zaradi političnih razlogov dvoboj odpovedati.
Vsi plavači, ki so določeni za reprezentančno moštvo, ki bo danes in jutri nastopilo v Trstu nasproti Italiji, so že od četrtka na Sušaku. Včeraj popoldne so bile odločilne tekme med vpoštev prihajajočimi plavači, vendar dokončno naše zastopstvo še ni bilo določeno. Člani Ilirije, ki so v reprezentanci, Cerer. Ziherl, Keržan in Pribošek že nekaj dni trenirajo v Trstu. Glede pogojev dvoboja naš savez ne prizna italijanske zahteve, da sme posameznik nastopiti največ dvakrat. Upravni odbor JPS zastopa stališče, da imamo sami pravico sestaviti reprezentanco po lastni izbiri. Vodstvo naše reprezentance je poverjeno znanemu plavalnemu strokovnjaku in športnemu novinarju g. Hrvoju Macanoviču. Naša reprezentanca je prispela v Trst sinoči z avtobusom.
Nekateri naši teniški igralci nastopajo z velikim uspehom na mednarodnem turnirju v Solunu. Tako je Radovanovič premagal Grka Agralopulosa 6:3, 6:2; Serne-čeva Grkinjo Ciru 6:0. 6:1; Florijanova Rumunko Rolescu 6:2, 6:1; Kovačeva pa Rumunko Rubiju 6:2, 6:1, in Angležinjo Simons 6:1, 6:1.
SK Ljiibl.'aiia. Juniorji igrajo jutri do-Tc'.dne prverstvene tekmo z juniorji Reke. Fostavi liga?-l:ega in juniorsKeja moštva, k^kor tudi ostale podrobnosti so na obi-čamem mestu
Motoklub »Ilirija« Ljubljana opozarja na obvezni sestanek celokupnega olanstva, ki bo danes v soboto ob 20. v restavraciji »SlamiS«. Nujni razgovor zanaidS matoci-kliskih dirk v Beogradu, in zaradi obveznega izleta v nedeljo dne 25. L m.
Djrkafl »Hermesove« kolesarske sekeije se pozivajo, da prddeijo v nedeljo točno oh 8. na klubski športni prostor, kjer bo žrebanje vrstnega reda m štart gorskega dela klubske dirke m Turjak in razdelitev nahrbtnih številk.	_
Nagrada za zmagovalen na »Hermesovi« prvenstveni dirki Ljubljana — Turjak, ki jo je izdelala in podarfla tvrdka »Spectrum« v Šiški., je razstavljena pri tvrdfci A. Goreč na Tvrševi cesti.
SK Reka. Jutri igra I. moštvo na Jesenicah. Ob 11.15 naj bodo vsi na glavnem kolodvoru. Postava je v garderobi, vsak igralec naj dvigne opremo v soboto od 15. do 17. ali v nedeljo od 9. do 10.
•Turntorji igrajo ob 10.30 na našem igrišču z Ljubljano od 10. naj bodo v garderobi isto tam ie postava.
Naši Sokoli na delu
Sokolsko drut"*> Litija, priredi v dneh od 24. cetftembra do 2. oktobra 1938. nagradno kegljanje na kegljišču v gostilni ,»pri Urški« z lepimi nagradami. Za številen obisk se priporoča uprava:
Ljubljanski Sokol opozarja in vabi na članski sestanek, ki bo v ponedeljek 26. t. ui. ločno ob 20 uri v društveni sejni dvo-rani v Narodnem domu. Sestanek ima predvsem nalogo, sestaviti kandidatno listo bodoče društivene uprave. Na sestanku pa bo imelo članstvo tudii priliko opozoriti društveno upravo na morebitne ne dostatke in iznesti svoje želje in predloge.
Nastop sokolskega odseka Maribora-ma-tfce v Kamilici bo jutri ob 15.30 na travniku pri Dolinškovi drevesnici poleg odcepa cesta na Mariborski otok. Zbor za članstvo in naraščaj ob 13.15 v Narodnem domu, odkoder bo šla povorka v Kamnioo. Po možnosti naj pridejo vsi v slavnostnih krojih. Vozilo bodo tudi avtobusi z Glavnega trga od 14. ure dalje- Vabljena so tudi vsa ostala sokolska in nacionalna društva, da sodelujejo pri nastopu. Skušnje v vajah za vsa društva l>odo ob 10. na letnem telovadišču matičnega društva. — Sokoli jezdeci! Zbor za vse člane jezdnega odseka bo pred Narodnim domom ob 13.15 Zbor je obvezen za vse! Zdravo! Načelstvo.
Iz življenja na dežeR
LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom predvaja danes ob 20. in jutri ob 16. in 20. film »Mornarček«. V glavni vlogi Shirley Temple. Kot dodatek Foxov zvočni tednik.
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20. in jutri ob 16. in 20. film
»Med dvema zastavama«.
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 20. v nedeljo tudi ob 15. velefilm »Potepuhi« z Eriko Dru-zovičevo in P. Horbigeriem v gl- vlogi. Med dodatki tudi domač tednik Zora in Paramountov zovčni tednik. — Sledi »Hči Samuraja«.
SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri fibn »Kapetanova hrabrost« g politično diplomatskim ozadjem iz leta 1809.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 15.15 in 20. film »Ulični pevci«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik in kratek zabavni film.
JESENICE. Slovenska sv. maša s pridigo bo v nedeljo 25. t. m. ob 10. v Delavskem domu na Savi. Vstop je vsakemu prost.
Iz Ptuja
j— Zvočni kino Ptuj. Predvaja danes ob 20. in jutri ob pol 19. in pol 21. film -Trije neumni dnevi« Kot dodatek Alfa žur. nal in kulturni film o naši državi.
j— Branjevci v Ptuju so vložili prošnjo na mestno občino, da bi prepovedala okoliškim kmetom prodajati sadje na trgu izven tržnih ur in pa da bi se jim sploh prepovedalo prodajati sadje od hiše do hiše. Občina je prošnji ugodila samo v to:'ko. da je poostrila kontrolo na trgu, krošn -jenje s sadjem pa je po obrtnem zakonu kmetom dovoljeno.
j— Ukradeni zvon so našli. V bližini Ptuja leži vojaško pokopališče Strnišče. katero krasi lepa kapelica. Slikarija v njej nas spominja na vojne grozote in na velike žrtve, katere je naš narod doprinesel za ustvaritev močne Jugoslavije. V zvoniku kapelice je bil obešen med svetovno vojno 30 kg težak bronast zvon. Pred tremi meseci je zvon izginil. Ker je pokopališče popolnoma na samem med obširnimi gozdovi, tat ni imel mnogo truda in je bilo vsako poizvedovanje zastonj. Po velikem trudu in neumornemu prizadevanju orožnikov na Bregu pa se je zdaj posrečilo, da se je zgodovinski zvon našel. Skrit je bi! v gozdu pri Strnišču. Tat se seveda še vedno skriva.
j— Namestu venca na grob učiteljice Zore Mlekužove je darovala rodbina Ple-sničar v Ptuju v sklad za zgradbo Sokolskega doma v Ptuju 50 din. Iskrena hvala!
Naše gledališče
DRAMA Sobota 24.: Veriga. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja. 25.: Car Fjodor. Izven. Ponedeljek, 26.: Zaprto. Torek. 27.: Žene na Niskavuoriju. Premiera. Premierski abonma Reprfza A. Tolstega tragedije »Car Fjodor« bo v nedeljo 25. t. m. kot ^predstava izven abonmaja. Premiera je žerta velik uspeh ter bo občinstvo prav gotovo zanimala, ker nudi sliko iz ruske zgodovine in riše padec carja Fjodorja zaradi spletk na njegovem dvoru. Naslovno vlogo bo igral Kralj. Režija je Debevčeva.
»Žene na Niskavuoriju« je naslov igre, ki jo je spisala finska pisateljica Hella Wuolijokj in ki opisuje konflikt tawastland-skega veleposestnika med ljubeznijo in dolžnostjo. V glavnih vlogah: Maria Vera, Mira Danilova, Vida Juvanova in Jan. Režija je Kreftova.
, ,VrEZ MaSTI
ALI	o suVM
ast^au

Trd*, ""	-
narave
ggbino

or<drte svoi
V_as\e

Postani 1« ostani člar Vodnikove drvite'

masten
Cene za Tritysin in
Tri/ysin-masten so iste.
JACKSON GREOORT:
65
HCI SOLNCA
Roman.
»Poglejte pod skalo, če se giblje«, je rekel Betty. »Povejte mi, ali se ni prikazala kakšna odprtina spodaj — tolikšna, da bi se človek lahko splazil skozi njo.«
»Da«, je odvrnila Betty, od vznemirjenja skoraj brez glasu. »Da! Samo še malo. Poglejte! Saj je, kakor da bi nekakšne stopnice držale navzdol.«
»Se malo moram zavrteti«, je menil. »Morda bo skala potem stala sama. V nasprotnem primeru jo bova morala podložiti s kamni.«
Vrtel je dalje in dalje, dokler se mu ni samo ustavilo. Potem je pritisk na svoj vzvod nekoliko zmanjšal in skala se je začela gibati v svoj prvotni položaj. Toda Betty je bila budno na straži m je hrž podložila nekaj kamnov.
»Tako«, je vzkliknila. »Zdaj lahko pridete doli.«
Skočil je na tla. Skala se ni ganila. Stopil je k Betty in oba sta se začudeno zazrla drug v 1xU-gega.
»Torej je stara pripovedka vendarle resnična«, je rekel s poudarkom. »Našla sva pot do zaklada.«
V tleh je bila odprtina, nekaj čevljev široka in visoka. Surovo, neenako izsekan? rtopnice so držale navzdol v neprodirno temo. Kendric je legel na trebuh in se zazrl v jamo. Počasi se mu je oko privadilo teme, a ni mogel razbral kdo ve kaj.
»In tja doli naj bi šla midva?« ie Betty vprašala plašno.
»To se razume«, se je zasmejal. »Ali pa hočete, da poletiva odtod, ne da bi bila videla, kaj je?«
»Ne.«
Toda oklevala je in od groze se je stresla, ko je tudi sama legia na tla in pogledala v jamo.
*Ne bova se spuščala v nemarnosti, v katere se nama ni treba.« Planil je na noge in takoj začel s pripravami. »Tu je puška. Vam jo bom pustil za vsak slučaj, če bi naju utegnil presenetiti prijatelj Rios. Tole bo kakor nalašč bakla zame. Zdaj pa se najprej še malo oglejva po kanjonu.«
Potegnil je puško iz odprtine in jo izročil Betty, potem je še nekaj kamnov naložil pod skalo, prižgal svojo baklo, s samozavestnim, toplim pogledom dal Betty poguma in stopil na prvo stopnico. Tedaj se mu je oglasil neprijeten spomin — domislil se je, kako ima Zoraida svoje t '., rivne hodnike zastražene s klopotačami. Če bi takšni nevšečni stražarji živeli tudi tu doli? A pozneje ga je ta misel vendarle obvarovala vsakršnih nezgod. Zakaj čeprav ni naletel na kače, se je vendar z največjo previdnostjo loteval posla in se je tako izognil neki drugi nevarnosti.
Bakla je slabo gorela in je dajala mnogo dima od sebe. A zadoščala je tudi njena slabotna luč. Šel je navzdol od stopnice do stopnice, dokler ni izginil Betty izpred oči. Puško je položila kraj sebe in je s sklenjenimi rokami čepela pred vhodom. Nazadnje je videla samo še njegovo glavo in visoko dvignjeno baklo. Ozrl se je k njej, se nasmeh-nli in pomahal s plamenico. Potem je videla samo
še odsev luči in njegovo roko. Zmerom slabotnejša je bila svetloba, dokler ji ni sama tema ostala pred očmi. A potem ni vedela več, ali zavoljo prevlaž-nega zraka ugaša luč, ali pa je že prišel tako daleč.
»Jiml« je zaklicala.
»Vse je v redu«, ji je odvrnil iz jame.
Prišel je do dna stopnic. Z nogo je otipal, da se nahaja na neravnih kamenitih tleh, ki strmo padajo navzdol. Bakla mu je bila že skoraj ugasla, od nje je ostal samo še rdečkast žar. Zrak je bil težek in gost, težko se je dihalo v njem. Pogledal je kvišku in uzrl svetli četverokot, pred katerim je klečala Betty. Brez nevarnosti je lahko prodiral še malo dalje. Ce bi se zrak še poslabšal, bi se itak še zmerom lahko okrenil in se podvizal po stopnicah nazaj Videti je bilo, da se tla nagibajo zmerom bolj strmo. Vrgel se je na kolena in lezel po vseh štirih dalje, da bi se obvaroval kake nenadne pasti. S tlečo baklo je svetil pred seboj. Tako je prišel do prvega odkritja. Dim se mu je neprestano zaganjal v obraz. To je pomenilo, da je v prostoru prepih.
Tako se je nenehoma po kolenih plazil dalje. A niti malo ni nehal biti previden. Tla pod njim so se nagibala, kakor je kazalo, zmerom bolj strmo. Očividno je prišel do širšega hodnika ali do širokega prostora. Nejasno je razbral stene na levi in desni. Pred njim je ležala tema, skozi katero ni bilo steze. Tla so postajala zmerom glajša, a tudi zmerom bolj strma.
»Tu moraš prokleto paziti«, si je dejal. »Komur bi tule spodrsnilo, ne bi vedel, kje bo pristal.«
Zrak se je nekam izboljšal. Globoko je zadihal in obstal. Dvigal in spuščal je svojo baklo in gledal
t v vse štiri smeri. Nazadnje je opazil, da je kakšnih ducat korakov pred njim ravnica, okrog katere se je skalna stena razširjala, da je zaokroževala majhen prostor. Previdno se je bližal. Spet se je spustil na vse štiri, zakaj tla so spet strmo padala. Naposled je zdrsel kakšne tri ali štiri korake dalje. Začutil je čistejši, svežji zrak, bakla mu je visoko zagorela. In zdaj je videl ne-kaj, kar ga je navdalo z neodoljivim vznemirjenjem. Prostor, ki ga je bil prej opazil, je bil podoben stari shrambi. Najrazličnejši predmeti so ležali po tleh, skodelice, vrči, plitke posode nenavadnih oblik. Dvignil je enega izmed predmetov in bil je zelo težak. Udaril je dvoje posod drugo ob drugo — dali sta čist, kovinski zvenk.
»To je čisto zlato, je zamrmral sam vase. Tedaj je luč padla na posodo, nekakšno plemenito oblikovano čašo, in se odbila od tisoč brušenih ploskev: »Sami biseri!«
Odložil je posodo na tla in se spet ozrl okrog sebe. Tam je stala velika skrinja. Ko je sunil vanjo z nogo, se je sesula, da se je njena vsebina stresla na tla. Brez števila pisanih dragih kamnov, lepih, da še ni videl podobnih, je na kupu ležalo pred njim. Stopil je dalje. Na nekakšni skalnati mizi je — kakor na častnem prostoru — ležala druga, manjša. Podržal je baklo bliže, pogledal in segel v skrinjico; roka mu je zajela polno prgišče biserov. Čeprav ni bil takšen strokovnjak, kakor Barlow, bi se bil vendar rad prepričal o njih pristnosti. Bili so različne velikosti, a velikih je bilo največ med njimi. Spričo njih čudovitega bleska bi zbledela celo Zoraidina ovratnica.
Mali oglasi
Kam pa,kam ?
Beseda 1 Din, daveK 3 Din: za šifro ali daja B)e naslova 5 Din. Najmanjši zneseS 17 Din.
Na Kurešček
rozi avtobus v nedeljo 25. t m. ob 8. uri izpred Mest-neg.i doma. Prijave tel. 36-98.	22551-18
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Mesarski pomočnik
izurjen v izdelavi raznovrstnih mesnih izdelkov, — dobi takoj mesto. — Franc Ocvirk, mesarija, Povšetova 38, Ljubljana.
22581-1
Frizerko
dobro ondulerko, sprejmem takoj v stalno službo. Plačam dobro. Majstorovič Ivan, frizer, Lesce - Bled 73 22548-1
Pek. pomočnika
in učenca
sprcimem takoj. Pekarna Pet;č Anton, Jesenicc.
22565-1
Izprašanega
kurjača
iščemo k iokomobili 120— 150 KS. Ponudbe z overovljenimi prepisi spričeval in plačilnim- zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »Izprašan kurjač«.
22561-1
Steklarja
iščemo za takojšen nastop. Kollmann, Mestni trg.
22529-1
Prvo kuharico
in sendvičarko-slaščičarko, »prejme prvovrstna večia restavracija. Ponudbe s popisom dosedanje prakse in navedbo zahtevane mesečne plače na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strokovno dobra moč«.	22368-1
Inkasanta
in pisarniškega slugo za večjo pisarno iščemo, ki r. bo po možnosti neože-n;en. prost vojaščine, po-p inoma vešč avtošofiranja in popravila. Lastnoročne pisane ponudbe z navedbo ti' s; danje službe in referenc na ogl. odd. Jutra pod šifro »Primerna šolska izobrazba«.
22389-1
fcftSERIRAJ V ..JUTRU"!
Vsaka beseda 50 par; davek 3 din; za šifro ali dajanje caslova 5 din; oatmaniš' znesek 12 din.
Hotelski sluga
star 30 let, s prakso, go, vori srbohrvatsko, nemško, francosko, išče službe v boliem hotelu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kjerkoli«.
22438-2
rmnr« iitmn«i; mir mu »?a 111 m» nninn-mnnnn m rti'; i: ^
Vajenci (ke)
ilBIOilfflllIlllllHKIlllllll'111'lllllillllllllilllJlliiliiii.i:.
Beseda 1 Din. davek 3 Din: za šifro aH daja a je naslova 5 Din Na.1 manjši znesek 17 Din
Deklica
s primerno šoJsko izobrazbo, išče mesto vaienke v trgovini Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrava in ubogljiva«.
22444-44
Prodani
Beseda 1 Din. daveK 3 Din: za šifro ali daja Dje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din.
Železen štedilnik
dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22506-6
Kupim
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja aje naslova 5 Dm. Na) manjši znesek 17 Din.
Stare moške obleke
razno pohištvo, madrace in vse antične predmete slalno kupuje Golob Marija, — Gallusovo nabrežje 29 — Ljubljane.
22533-7
Avto, moto
Beseda 1 Din. davek i Din: za šifro ali dala aje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
DKVV
avto Meisterklasse, model 1938, limuzina, vožen 7000 km, v dobrem stanju, prodam takoj po ugodni ceni. Garaža Stupica, Ljubljana, Slomškova ulica.
22541-10
Motorno kolo
500 ccm, zelo dobro ohranjeno, prodam. Poljanska cesta 51, Ljubljana.
22536-10
Stroji*
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja oje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din.
Pisalni stroj
kovčeg (portable) Meteor, dobro ohranjen, prodam za 1.200 din. Kos, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 3-1II, levo 22554-29
Plinski motor
na oglje, 20 KS v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj. A. Brovč, Litija.
22538-29
Beseda 1 Din. daveK 3 Din; za šifro ali dala aje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din
Knjižico
Ljubljanske kreditne 35.000 din. kupim za gotovino. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanska«.
22553-16
Lokali
Beseda 1 Din davek J Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj rnanišl znesek 17 nm
Oddam mesarijo
na zelo prometnem kraju Ljubljane. Dopise na oglasni odd. Jutra pod »Odkup inventarja«.
22535-19
Gostilno
dobro uvedeno, prodam z vrtom. Ima tri prostore za lokal in stanovanje v hiši, radi nesloge družabnika, nujno za prevzeti. Cena din 15.000. Vprašati: Zagreb, Ki Marije ui. 23, prizemno levo. 'jvornik.
22408-19
Lep lokal
vogalen, v novi hiši, na prometnem kraju, oddam takoj. Poizve se pri Mavri-Bežigrad 1.
22566-19
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Travnik
10.000 lev. m poleg železniške postaje Laverca naprodaj. Cena primerna, — uporabljiv za stavbišča. — Naslov v vsen poslovalnicah Jutra.
22521-20
Večje število parcel
Kompleksov, Posestev, go zdov. trgovskih in pa stanovanjskih hiš tei vil. ima naprodaj gradbeno strokov no izobražen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Tele ton 37-33 Pooblaščen gra Jiteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno oa raz oolago
£
tanoianja
Beseda 1 Din. davek 3 Din: za šifro ali daja cje naslova 5 Din. Na) manjši znesek 17 Din.
Stanovanje
eno- aH dvosobno, iščem v bližini Mirja, tovarne Union ali Sv. Krištofa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala družina«.
22557-21a
Med mestom In deželo
»osrednje x>Jutrov< mali oefasnili
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za 61ITO ali daja nje naslova 5 Din. Na) manjši znesek 17 Din
Sobo
s posebnim vhodom oddam v bližini Evrope. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22571-23
Zračno sobo
s posebnim vhodom, v centru, oddam gospodu ali gospodični 1, oktobra za din 250. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22537-23
Mesečno sobo
s separiranim vhodom, oddam stalnemu gospodu. — Ogledati Knafljeva 13-11.
22418-23
Sobe išče
deseda l Din daveK ■ Din sa šifro ali dajanje laslova 5 Din Najmanj 4, znesek i' Din
Prazno sobico
s posebnim vhodom, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobica«.
22552-23a
Sobo za stalno
išče uradnik banske uprave. Pojasnila in naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22460-23a
m
th
Beseda I Dtn. davek S Dla; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Na) manjši znesek 17 Din
Fortuna
soboto dopoldne nemogoče, čakam v ponedeljek zvečer ob 8. uri pred opero.
22505-24
Vsaka beseda 2 din; davek 3 din: za daianie naslova i din: naimanjit znesek 20 din.
251etni Dalmatinec
posestnik pri Splitu, trgovec v Sloveniji z vinom in drugim materijalom, želi poročiti gospodično, ki kaj poseduje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra s sliko pod »Dalmatinec«.
22541-25
Ločenec
obrtnik, 45 !et star, želi resnega znanja z ločeno gospo, katera bi imela nekaj tisoč gotovine. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zaželjeni dam«.
22532-25
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja n)e naslova S Din. Na) manjši znesek 17 Oln.
K
Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks. suha drva nudi
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, Telet. 20-58
Naročniki »JUTRA« ao zavarovani ss 10.000 Dtn.
Občutek svežine
Vaša koža mora z lahkoto dihati. Puder Vasenol za toaleto Vam obdrži kožo zdravo in suho, oživlja in osvežuje jo, ter odstranjuje neprijetni duh od izhlapevanja kože. Hojenje Vam je pravi užitek, noge se Vam ne potijo, ker jih puder Vasenol za noge obdrži suhe, zdrave in mm- . » odporne. Vpija znoj in odstranjuje neugodni
Hi-
§L ^^^duh od potenja.
Vasenol
Puder za toaleto
Puder za noge
JUGOSLAVIJA"
ZAVARUJEŠ
največja domača delniška zavarovalna
življenje, požar, vlomsko tatvino, jamstvo, nezgode, transport, steklo, točo, avtomobile in živino.
Lastne palače in zgradbe v Ljubi jani : Aleksandrova cesta št. 11 in Gosposvetska cesta št. 4 ter nadalje
v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrovgradu.	, v .
Pojasnila daje ravnateljstvo za dravsko banovino v Ljnbljani. Tyrševa c. 15 (tel. 25-71) in vse njegove podmzn.ee
in krajevna zastopstva.
Veliko industrijsko podjetje SPREJME
TAKOJ
SAMOSTOJNEGA VODJO
za izgradnjo in vodstvo poslov visoke
peči.
Pismene ponudbe poslati pod šifro »T o p i o n i č a r« na Publicitas d. d., Zagreb, Bica 9.
Veliko industrijsko podjetje SPREJME
TAKOJ
samostojnega
rudarskega
inženjerja
za raziskavanje železnih in bakrenih
ležišč.
Pismene ponudbe pod šifro »Bndar« poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Bica 9.
[Dežne
plašče (balon svila,
1 veternl suknjiči, obleke, perilo itd. si nabavite naj-| boljše tn najcenejše prt
Preskerju,
Sv. Petre c. 14.
KlIŠEJE
ENO VEČBARVNE
JOdOGlAHKA
SK PETPA NASIP Z3
O
tisoče zahval prejema »M ORAN A«
Lasje presta-takoj izpadati-*
INZPASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU-ODSTRANI PRHLJAJ :u| JACAIN HRANI LASNE KORENINE •
POŠlLJA-MO PO P0VZETlU-STEKL.PIN.5O-
Sobota, 24. septemb ra
Ljubljana 12: Pester spored s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovora a poslušalcu — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Djoka Vlajkovič, narodni junak in dobrotnik. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: Pod južnim soncem (g. Vlad. Regal-]y). — 20.30: Paberki iz humonstičnega lista -i>Cuk na palci« (v^sel večer). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki Radijskega orkestra.
Beograd 16.45: Narodna glasba. — 20: Srbski večer. — 22.20: Orkestralni koncert. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Zborovsko petje. — 20.30: Saksofon. — 21: Operni prenos. — Praga 19.20: Pester spored. — 20.35: Češka glasba. — 22.20: Plošče. — Varšava 21.10 ■ Koncert orkestra in zbora. — 22: Mešan program. — Sofija 16.15: Petje, komorna glasba, plošče. — 19.15: Operni prenos. — Dunaj 10.30: Vesela muzika. — 12: Mali orkester. — 16: Operetni svet. — 18: Petje. — 20.15: Mešan spored. — 22.30: Sobotno rajanje. — 24: Nnočni koncert. — Berlin 20.10: Vesela muzika. 22.30: Ples. — 2.00: Nočni koncert. — Miinehen 20.10: Zvočne slike iz hmeljnikov. — 21: Pester glasbeni spored. — 22.20: Sobotni ples. — 24: Nočni koncert.
SLAROTNIM
Znanstveno je dognalo, da regulira i-KA LE-FLUID« delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek, zopet močan in sposoben za delo in borbo za svoj obsuanek.
Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd. Masarykova 9. Miloš Markovio.
»KA-LE-FLUID« se prodaja v lekarnah.
S. br. 10537 33
Umrl je gospod
CIrman Ferdinand
posestnik v Št. Vidu nad Ljubljano — Podgora št. 20.
Pogreb bo v nedeljo 25. septembra ob pol 10. uri dopoldne na župno pokopališče.
Št. Vid n/Ljubljano, 23. septembra 1938.
PEPCA, roj. DRČAR, žena; dr. MIROSLAV, brat; JOŽICA dr. KAVČEVA, sestra — in sorodstvo.
< r	."V'V"
Po kratkem trpljenju je v Gospodu zaspal moj dragi, ljubljeni soprog, gospod
VUKIe
trgovec in hišni posestnik
Nepozabnega pokojnika spremimo k zadnjemu počitku v nedeljo, dne 25. septembra 1938 ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. MARIBOR, dne 23. septembra 1938.
Žalujoča dušana vukič in ostalo sorodstvo
Poslovila se je od nas v 75. letu svojega življenja, in odšla k večnemu Bogu naša nad vse ljubljena mama, stara mama, sestra in tašča, gospa
MARIJA JALEN
roj. ŠOLAR
Na njeni zadnji poti jo spremimo iz hiše žalosti na farno pokopališče v Kropi dne 24. septembra 1938 ob pol 17. uri.
KROPA, dne 22. septembra 1938.
Žalujoči ostali
^^^^ —j = S^o — - z. Karodno — «. , = — - ,eran. - , — - * —	" " ' ^