• REFERENDUM20 APRILA Pred odločitvijo Ka| menijo kraiani iz tistih petih krajevnih skupnosti. ki so se v njih odlocili za samoupravno in prostorsko preobrazbo • MIRKO KLANČAR — ZELENA JAMA Naša KS bo bolj zaokrožena celota Najprej sploh nismo vedeli, če bomo razpisali referendum, saj gre pravzaprav le za spremembo meja naše krajevne skup-nosti in ne za delitev. Število prebivalcev pa se ne bo bistveno spremenilo. Gre na-mreč le za tisti del krajevne skupnostiZe-lena jama, ki kot nekakšen jezik sega v in-dustrijsko cono Most tja do Letaliike ceste. Zdaj bo naia krajevna skupnost do-bila bolj zaokroženo podobo. Morda sicer imajo nekatere delovne organizacije svoje predstavnike v orgarah in komisijah kra-jevne skupnosti in bo to treba urediti, ven-dar večjih spremeb ne bo. To pa seveda ne pomeni, da ne bo treba še naprej krepiti samoupravo in delovanje dnižbenopoli- Drago težavo vidim v samoupravnem sporazumevanju med tremi novoustanov-ljenimi krajevnimi skupnostmi. Zato tudi pripravljamo sporazum. ki bo prcdvide-val, katere zadeve bomo urejali skupaj. Na majhnem prostoru nas živi veliko prebi-valcev. Imamo skupno šolo pa vrtca in tr-govini. Zelo pomembno je. da gremo v preoNikovanje s čistimi računi. Tretja težava pa so strokovne službe. Te naj bi bile $e naprej skupne za vse tri kra-jevne skupnosti. Zavedamo se sicer, da jih ne smemo povečati. toda le tajnik in admi-nistratorka prav gotovo ne bosta zmogla vsega dela. DUŠAN PIRC — KS POLJE Statut, sporazumi in še kaj Mnenje prebivalcev Novega Polja je bilo že pre j, preden je prgla pobuda za de- jem se življenja v krajevni skupnosti in sem tudi član volilnega odbora za refcren-dum v starem delu KS Polje. Že prej smo na zborih občanov veikral ugotavljali, da smo preveKka krajevna skupnost in da zato ni prave povezave med ljudmi. Zdaj se bomo tažje pogovarjali o zadevah, ki jib fc moramo urediti. Vsak svoje težave bolj občuti kot sosedove. Nova organiziranost bo zahtevala tudi večje število ljudi, pri-pravljenih sodekivati. Pri nas s tem ne bo teiav, le z vsakim se je treba praj pogovo-riti. Ko smo prenavljali nekdanji sokoblri dom v Polju. smo videli, da Ijudem ni vseeno, kje živijo in kaj se dogaja okrog njih. Tudi naii terenski odbori so zelo de- VILJEM SUŠNIK — ŠTEPANJSKO NASELJE Ne bo težko dobiti Ijudi za delo Če bomo v krajevnih skupnosrih dose-gb, da bodo krajani v njih resnično uskla-jevali svoje interese, potem je bilo 10 preoblikovanje dobro. Mi, ki živimo v sta-rem delu Štepanpkega naselja. imamo že vreto let težave s cesto in kanalizacijo. Ne-kako pred petimi leti. ko je bila nekdanja Štepanjska vas Se samostojna krajevna skupnost. smo že zbrali denar za asfaltira-nje. Po»em pa smo ga dali v blagajno no-vonastale krajevne skupnosli Štepanjsko naselje. Ceste 5e nimamo asfaltiranc, de-narja pa tudi ni več. Zato ne vem, kako bomo uresničevali svoje potrebe in želje, če bomo imeli denarja manj kot prej, po-trebe pa so prav tako velike. Moti me tudi. da meja med krajevnimi skupnoslmi poteka med bloki. Delitev je bolj prostnrska kot vsebinska. Tako se- V jescni bomo imeli volitve v organe kra-jevnih skupnosti in tako bo več ljudi imelo možnost sodelovati pri oblikovanju kra-jevne skupnosti in pri sprejemanju po-membnih odločitev. Tudi mi učitelji priča-kujemo, da bo poslej urejanje nekaterih stvari potekalo hitreje in bolje. V Novih JarSah bomo tudi imeli dve osnovni iot, toda vodstvo bo skupno. Tu se bomo tore j krajani Se srečevali; sicer pa je v krajevni skupnosti Dušana Kvedra-Tomaža predvidena tudi gradnja kultur-nega doma. Iz krajevne skupnosti Zelena jama prihaja zdaj k nam precej delovnih organizacij: tako Mineral, Tehnika, Julon in še nekatere dmge. Že doslej smo bili dobro povezani z njimi. Njibovi deltgali so tudi v svetu šole. TATJANA KLEPAC — NOVE JARŠE Tu nameravam ostati V Nove Jarie sem se preselila šele pred osmimi meseci iz Šiške. Zato tu še ne sode-lujem v organih in komisijah krajevne skupnosti. Seveda pa sem se pripravljena vklju&ti v delo. sa j nameravam tu ostati. O delitvi na$e krajevne skupnosti sem bila seznanjena predvsem prek OO ZK. V Novih Jaršah živim še premalo časa, da bi začutila vse težave, s katerimi se srečujejo krajani. ki tu stanujejo že več let. Mislim pa. da bo naselje v Kvedrovi ulici. kjer sta-nujem, postalo zelo prijetno, seveda ko bo urejeno. Glede trgovine pa bo nekaj treba storiti ka |ti opažam. da je za tako veliko kupcev premajhna Nasploh pa se v zad-njih mesecih nekatere stvari v Novih Jar-šah dobro urejajo. Tako je na primer dobro zaživela avtobusna zveza s centrom dele§stski sistem. To pa bo sedaj laže do-se& — lako kaže tudi praksa drugod —, ker bomo z novo raztnejitvijo imen v naši KS manjše število delovnih organizacij, s katerimi bomo navezaG trdnejie sodelo-vanje in delegatske vezi. In ne nazadnje tudi to: na skrajnem vzhodnem dehi naie KS pri Letališlri cesti živi približno 40 ljudi, med njimi tudi nekaj dnižin, v zasilnih barakah. Z njimi smo imeli le redke stike, saj so bili »tako daleč« od Zelene jame. Odslej bodo imeli ti krajani večje možnosti navezati stike in sodelovati v novi krajevni skupnosti. • ANDREJ LESJAK — MOSTE Lažje se bomo dogovaijali V naši krajevni skupnosti se v tem tre-nutku najpomembnejša vprašanja, kako prav izrabiti mestno zemljišče. kako ure-diti bivalno okolje. promet. igrišča, pre-skrbo, pa zadeve s področja stanovanjske in komunalne polinke. V tako veliki kra-jevni skupnosti, kot je Moste, pa se je o teh stvareh težko dogovarjati, ie zlasti zato, ker so prav tu razni zavodi in ustanove. namenjene vsem prebivalcem vse obSne, ne le našim krajanom. Zato mora biti iim-vti Ijudi vključenih v dogovarjanje, spo-razumevanje in odloianje. Usklajcvanje mnenj bo tako lažje, kar je za nas zelo po membno, saj smo po socialni in starostni sestavi zelo pestra krajevna skupnost. Do-govarjati pa se bo treba tudi z drugimi kra-jevnimi skupnostmi, saj bodo na primer nekatere dejavnosti za vso občino našle svoje mesto prav v teh dveh krajevnih skupnostih. Hilda IVIarc tičnih organizacij v Zeleni jami, ie zlasti socialisbčne zveze delovnega Ijudstva. Vsi komunisa smo v leh dneh tudi zadolžeoi, da krajanom pojaaijujcmo. kaj ta spre-memba za nas pomeni, tako da bo ude-lezba na rcferendumu 6mveLja. • SAŠABENULIČ — ŠTEPANJSKO NASELJE Vse tri nove KS se bodo morale sporazumevati Krajani se s preoNikovanjem krajevne skupnosri strinjamo, vendar le vidim nckaj tdtav, ki jih bo treba rcJiti. Ne vem na-mrei, kako bomo dobili dovolj Ijudi za delo v organih in komtsijah krajevnih skupnosti Sem predsednica uličnega od-bora in skrbim za hršno samoupravo, zato vem.daže vhišnem svetunoie vsakdoso-delovati. Sicer je moč dobiti zadostno šte-vilo ljudi, toda dobiti moramo takc, ki bodo res delali. Tatjana Klepac litev na dve krajcvni skupnosti — vsaj ko likar ju poznam to zadevo —, da je seda-nja krajcvna skupnost prevellka. V njej nnrei knjani nnoio mogli zadovoljevati svojih potreb in želja. MisKm pa, da bo to zdaj mnogo bolje. Glede mcj s krajevno skupnostjo Zadobrova-Sneberie pa več naiih kiajanov meni, da bi morale biti drugačne, saj bo v prihodnje soseska MS-10 piav gotovo postah celota. No, to je zdaj že prvi korak. Treba pa se bo se-veda prilagoditl tej spremembi. Popraviti bo treba statut in samoupravne sporazu-me. pa 4e kaj. • CIRIL ŽIDAN — POLJE Ljudem ni vseeno, kaj se dogaja okrog njih V Polju stanujem ie fclrto leto in sem se kar dobro vživel v novo okolje. Udeleiu- Fani Tomičevič veda gledatn na zadevo jaz. Ne rečem, da ta razltfica, ki smo jo izbrali, ni dobra, toda s stabšča starcga naselja se mi ne zdi naj-boljša. Menim, da bi morale imeti vse tri kra-jevne skupnosti enako začetno osnovo. Vse tri potrebujejo prostore za svoje delo. Zdi se mi pa, da ne bo težav s tem, kako pridobiti Ijudi za delo. Treba jih bo le poi-skali. Napaka pa je. da radi vpreiemo v delo prav tiste, ki že imajo veliko funkcij. HILDA MARC — NOVE JARŠE Dobra povezava šole z delovnimi organizacijami Prav gotovo bo delo v dveh krajevnih skupnostih potekalo bolje kot zdaj v eni. toda nekatere težave bodo ostale. Predv-sem bomo čutili poDunjkanje prostorov. Andrej Lesjak mesta in središčem ob&ne, prenavijajo Smartinsko cesto iln. • FANITOMIČEVIČ — ZELENA JAIMA Nova razmejitev je utemeljena Nova razmejitev med našo krajevno skupnostjo in krajevno skupnostjo Nove Saiie je po mojem mnenju utetneljena. Odpravljena bo urbanistiino zelo nepri-mema in celo nejasna meja med Šmartin-sko cesto in železraško progo tja do vojaš-nice na letaKšiu, ki je razmejevala ta kom-pleks na dve krajevni skupnosti. S to razmejitvijo pa se bomo seveda po-slovili tudi od delegatov iz tistih delovnih organizacij, ki se bodo scdaj vključile v dve novi krajevni skupnosti. Ker je kra-jevna smoupravna skupnost tudi del zdru-ženega dela, je naša dolžnost. da v tej skupnosti utrjujemo celotni politični in Mateja Kokalj MATEJA KOKALJ — MOSTE Dobro smo bili obveščeni O preoblikovanju naše krajevne skup-nosti smo bili mladinci kar dobro obvešče-ni. saj smo tudi mi pomagali pri raznašanju obvestil. pa tudi na sestankih hišnih svetov smo dosti govorili o tem. Pričakujemo. da se bodo zdaj maisikatere stvari ic izboljša-le. Tako na primer obvrfčanje krajanov, saj nas bo na sestankih manj. Tako bo lahko vsakdo povedal svoje mnenje, pa tudi bolje se bomo poznali med seboj. Vendar pa vsi ljudje niso pnpravijeni de-lati v organih in komisijah krajevne skup-nosli. Tu prifakujemo težave. Pri mladih seveda do tega ne bo prišlo. Mi se vsi dobro pozoamo med seboj, srečujemo se v klubih.iatosmotudipnpravijetuzagiabin za delo. Prav zdaj bomo skupaj z GP Pio-nir pričeli ure jati igrišče pri njihovem sam-skem domu. Z urejanjem pa moramo po-hiteti, doklcr imamo ie skupni denar. Mi mladi smo namreč najpre j imeli pomisleke glede delitve prav zaradi denarja.