Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o i' i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDN1ŠTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 m ! m Leto XIX. - Štev. 13 (943) Gorica - četrtek, 30. marca 1967 - Trst Posamezna številka L 50 Naš odnos do nevernih Velika HOČ V STCU krščanstva Cerkev se želi razgovarjati z vsemi služiti, sprejeti sam. Vedno bo ostalo v ljudmi dobre volje. Zato se je odločila, da naveže razgovor tudi z nevernimi. Zanje je ustanovila celo posebno tajništvo. Tajništvo za neverne, ki ga vodi dunajski nadškof kardinal Konig, njegov član je Pa tudi slovenski škof, administrator za Slovensko Primorje dr. Janez Jenko. Omenjeno tajništvo si je zastavilo nalogo, proučevati vprašanje, kako priti v razgovor s tistimi, ki trdijo o sebi, da so brez vere. Predvsem pa je treba ugotavljati, kako se nevernost javlja v posameznih pokrajinah, na kakšen način nastopa (blago ali nasilno, zasebno ali skupno, organizirano ali posamezno) in kateri so razlogi, ki ljudi tirajo v nevero. Naloga Tajništva za neverne je sedaj ta, da zbira obvestila iz vsega sveta, beleži razgovore z nevernimi, vzporeja moči In vzpodbuja k delu. Na zadnji seji tega tajništva v Rimu konec januarja, ki se ga je udeležilo 18 škofov članov, kot opazovalec pa zastopnik svetovne zveze Cerkva iz Ženeve prof. Widmer, je bilo ugotovljeno, da ateizem nikakor ni v zatonu In da se pojavlja v nmogih oblikah. Najbolj izrazite so tri: marksizem, eksistencializem in agnosticizem. škofje iz drugih celin (4 iz Azije, 3 iz Afrike, 3 iz Amerike in 1 iz Avstralije) so ugotovili, da je ateizem evropski Proizvod in da ga od tu »izvažajo« drugam. V dežele v razvoju ga prinašajo največ študentje, ki hodijo na evropske univerze. koristi od stikov z nevernimi Prva korist, ki jo pričakuje Cerkev od razgovorov z ateisti, je medsebojno poznanje, razumevanje ter obzirnost. Vzemimo samo primer, ki že ni tako redek, zlasti v državah s socialističnimi režimi, da ima verna žena nevernega moža ali veren mož neverno ženo. Onadva morata med seboj govoriti, saj drugače je medsebojno razumevanje in življenje v zakonski skupnosti nemogoče. Kolikokrat se tudi znajdejo v istem Podjetju, v isti pisarni ali delavnici, na isti šoli ljudje, ki so različnega svetovnega nazora. Ce hočejo na strokovnem področju kot inženirji, tehniki, zdravniki in vzgojitelji sodelovati v skupno korist, je nujno potrebno, da spoštujejo versko Prepričanje drug drugega. Ce so sogovorniki primerno razpoloženi, morejo biti tudi razgovori o svetovnonazorskih razlikah včasih koristni. Seveda morajo biti pri tem uresničeni nekateri Pogoji. Ozračje mora biti čisto, mirno in strasti morajo mirovati. Družbeno morajo biti partnerji enakopravni in ne smejo imeti drug pred drugim strahu. Pripravljeni morajo biti drug drugega poslušati, se medsebojno spoštovati ter resnico spreleti. že narodni pregovor pravi: Kolikor 8lav, toliko misli. Noben človek ne more biti v posesti vsega spoznanja ali imeti v zakupu vse resnice. V vsaki zmoti in pri Vsakem človeku je mogoče najti tudi zrno resnice. Seveda, te vrste razgovori so skoro vedno nekam tvegani, a kdor ima čiste nainene, se more vedno opirati na besede sv. apostola Pavla: »Tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu« (Rimij 8. 28). kristjanovo vedenje v stiku Z NEVERNIMI Tudi neverni človek je naš bližnji. Vsakega moramo ljubiti, vsakomur pomagati, vsakomur pokazati plemenito krščansko srce. Kristus nas poziva, naj bomo luč, ^i s svojim zgledom razsvetljuje okolico, ni»j bomo kvas, ki premesi vse testo družbe, v kateri živimo. Preprosto, naravno in neprisiljeno se Vedimo med nevernimi! Naravnost niko-•>ar nikoli ne skušajmo spreobračati. Spoštujmo dostojanstvo človeške osebe in nje-8ovo svobodo, ki jo je ludl zadnji koncil tako naglašal. Vsak človek mora najvažnejšo odločitev v življenju, ali hoče priznati Boga in mu veljavi staro načelo: nikogar ni mogoče prisiliti, da veruje. Vera je najbolj notranja, celostna, svobodna odločitev za Boga. Prav zato je vera tudi zaslužna. Isto velja tudi za ateiste: nihče od njih ne more vernega človeka prisiliti, da se odpove svojemu verskemu prepričanju ali zavrže Boga. Prav zato, ker se ta načela niso vedno in povsod spoštovala, je bilo v človeški zgodovini že storjeno silno veliko zla in narejenih hudih krivic. V koncilski izjavi o verski svobodi je bilo to izrečeno z obžalovanjem. Ce bo sodobni svet sprejel to izjavo kot vodilo v odnosih do vere, bodo brez dvoma tako za posameznike kot za cele narode in vse človeštvo nastopili lepši časi. Pogled vsega krščanstva je bil v teh dneh bolj kot 'kdaj koli uprt v Rim, saj ljubezen sv. očeta objema vse ljudi in vse narode. Okrog njega so bili v teh svetih dneh zastopniki vseh plemen in jezikov. SPOMIN PRESV. EVHARISTIJE Na veliki četrtek je sv. oče daroval sv. mašo v baziliki sv. Janeza v Lateranu. Na tisoče Rimljanov in drugih romarjev ter turistov je prisostvovalo svetim obredom. Sv. oče je v svojem govoru poudaril, da presveta Evharistija ni samo združenje s Kristusom, ampak tudi bratsko združenje z vsemi, ki verujejo v Kristusa in se hranijo pri isti evharistični mizi. Prvi sad Evharistije mora biti velika bratska ljube- Pod ukrajinsko streho Številna ukrajinska emigracija je dobila lani v Rimu Ukrajinsko katoliško univerzo sv. Klimenta. Največ zaslug zanjo ima brez dvoma kardinal Josif Slipij, katerega izpust iz sovjetskega taborišča je dosegel papež Janez XXIII. Z letošnjim letom so ustanovili v Argentini podružnico filozofsko-humanistične fakultete gornje univerze in na tej podružnici so zasnovali tudi slovenistični oddelek. Postavljeni so bili tudi prvi slovenski profesorji, tako dr. Tine Debeljak, ki bo v 1. in 2. letniku predaval primerjalno zgodovino slovanskih književnosti, dr. Franc Gnidovec, ki bo predaval v 1. letniku zgodovino krščanstva v slovanskem svetu in v 2. letniku bogoslovje s posebnim pogledom na vzhodno krščanstvo, ter dr. Vinko Brumen, ki predava v 2. letniku uvod v pedagogijo. Poleg teh glavnih predavateljev, katerih predavanja so obvezna za vse slušatelje, pa obstoje samo za slovenske slušatelje enkrat tedensko tudi ločena predavanja: prof. A. Gerži-nič predava zgodovinsko slovnico slovenskega jezika, dr. Tine Debeljak zgodovino slovenske književnosti in Marijan Marolt zgodovino slovenske likovne umetnosti. Nedvomno je ustanovitev tega visokega učnega zavoda, pa čeprav pod zunanjim ukrajinskim okriljem, za Slovence velikega pomena. Ne samo za slovensko emigracijo v Južni Ameriki, ki bo brez dvoma v prvi vrsti uživala sadove tega podjetja, ampak tudi za slovensko stvar na splošno in posebej v pogledu slovenske kulture v domovini. Pri tem nočemo iti v skrajnost in ljubljansko »Almo Mater« označiti zgolj kot pastorko režima, na kateri da naj bi bilo čisto znanstveno delovanje nemogoče. To enostavno ni res. Pač £>a se nam zdi upravičena trditev, da ljubljanska univerza spričo posebnih notranjepolitičnih razmer ne more v celoti izpolniti tiste vloge, ki bi jo v normalnih prilikah morala. To vse dotlej, dokler bo vsaj slovenski znanstveni svet ignoriral vse kulturno in znanstveno delovanje svobodnega slovenstva v svetu. Vse dotlej, dokler domovina noče priznati obstoja slovenske kulture izven njenih meja ali izven dosega domačih oblasti. Ker znanost in kultura ne smela biti politično pogojeni ali od politike odvisni, je zato v tem pogledu naloga slovenskih kulturnih in znanstvenih ustanov v svobodnem svetu, da to domačo pomanjkljivost nadoknadijo in izpolnijo vsiljeno vrzel. Iz tega razloga je torej vloga slovenističnega oddel- ka na ukrajinski univerzi vsaj tolike važnosti v slovenskem znanstvenem svetu kot je obstoj Slovenske kulturne akcije v slovenski kulturi, pa če eno ali drugo uradna domovina priznava ali ne. K. T., London Smrt je kosila po cestah Kljub akciji za večio varnost na cestah in ojačenemu nadzorstvu cestne policije so na italijanskih cestah v velikonočnih dneh zabeležili veliko šitevilo nesreč z 38 smrtnimi žrtvami. Najhujša nesreča se je pripetila v nedeljo zvečer na cesti Trst-Benetke med Portogruarom in Latisano. Dva avtomobila, na katerih se je peljalo dvanajst ljudi, sta silovito treščila drug v drugega, potem ko se je eden hotel izogniti motornemu kolesu. Na asfaltu je pri priči obležalo devet mrtvih. Pet težko ranjenih so odpeljali v bolnišnico v Latisano in v Portogruaro. Težko ranjeno dekle je kmalu po prihodu v bolnišnico podleglo hudim ranam. Tudi ostali ranjenci niso še izven nevarnosti. Nesreča je zelo pretresla vso deželo, zlasti še ker so med žrtvami večinoma mladi ljudje. Izreden morski pojav Turisti, ki so letošnjo veliko noč obiskali Francijo, so v veliki večini namesto v Pariz in druga znamenita francoska mesta odšli na obalo Atlantskega morja, da tam prisostvujejo izrednemu pojavu visoke oseke. Od leta 1900 ni bilo na teh obalah več takega pojava. Morje se je umaknilo od obrežja za 14 km. Ribiči, a tudi turisti, so imeli bogat plen. Nabrali so velike množine manjših rib, ostrig, morskih pajkov in drugih školjk, ki so ostali na dnu, ko se je morje umaknilo. Prišlo je na svetlo tudi mnogo potopljenih ladij, a prišlo je tudi do nesreč, ko so se nespretni »ribiči« spustili na področje udirajočega se peska. Seveda tudi v Franciji ni manjkalo avtomobilskih nesreč. Zabeležili so 85 mrtvih in 730 ranjenih. zen do vseh ljudi, tudi do nekatoličanov. »Združeni z vsemi svetniki po teh veličastnih obredih velikega četrtka,« je dejal sv. oče, »pošiljamo vsem ljudem naš blagoslov in pozdrav. Pozdravljena Cerkev, sveta, katoliška in apostolska, pozdravljena živa Kristusova Cerkev!« Sv. oče je nato izvršil obred umivanja nog dvanajstim učencem raznih rimskih zavodov. Nato je ob siju prižganih bakel prenesel Najsvetejše v božji grob. CEŠCENJE SV. KRIŽA Obredom velikega petka je sv. oče prisostvoval v baziliki sv. Marije Velike. Ko je že noč padla na zemljo, se je udeležil ob mogočni množici ljudi, zlasti mladine, križevega pota v Koloseju. To je bilo veličastno pričevanje vere v trpečega Kristusa, priznanje naše krivde, a tudi naše ljubezni in upanja, da ne bomo zavrženi, ker ljubimo svojega Odrešenika. Od Pa-latina do Koloseja je sv. oče osebno nosil križ. Na ruševinah templja rimske boginje na Palatinu je žarel drug križ, sestavljen iz stotine lučk. Vsenaokrog so gorele bakle, ki so jih nosili mladi ljudje, psalmi in pretresljiva pesem Stabat Mater so odmevali v spomladansko noč. Kolosej je bil en sam plamen žive, izpričane vere v Kristusa. Pri vsaki postaji so v štirih glavnih evropskih jezikih, v italijanščini, francoščini, angleščini in španščini napovedovali dogodek posamezne postaje. Po končanem križevem potu je sv. oče nagovoril množico, zbrano na trgu pred Kolosejem. Današnji svet, je dejal, bi si želel veselejši, svetlejši evangelij; rad bi iztrgal iz njega vse temne strani trpljenja in smrti Gospodove. A kaj bi bilo krščanstvo brez trpečega Kristusa, kristjan brez trpljenja? Bilo bi krščanstvo brez odrešenja, brez milosti in upanja. DAN KRISTUSOVEGA ZMAGOSLAVJA Na velikonočno jutro je sv. oče odšel v revno predmestno župnijo Monte Spacca to, kjer živijo zidarji in preprosti delavci. Cerkev bi bila premajhna za vse, zato so oltar postavili na trg pred cerkvijo in tu je sv. oče daroval sv. mašo obkrožen od preprostega delavskega ljudstva. V svojem govoru jih je vzpodbujal k vestnemu izpolnjevanju verskih dolžnosti in poudaril, da je Kristusovo vstajenje poroštvo našega vstajenja. Razdelil je med vernike darila, pustil župniji svoja mašna oblačila ter obdaroval otroke. Župljani pa so mu darovali malo jagnje in psička, vino in slaščice, vse, kar so premogli. Na povratku v Rim se je papež ustavil še v revnem naselju, nagovoril preproste ljudi, a jih ni našel veliko, kajti skoro vsi so odšli v Monte Spaocato k papeževi maši in se še niso vrnili. Na trgu sv. Petra se je medtem zbrala ogromna množica 200.000 ljudi, ki so čakali na papežev govor in blagoslov Urbi et Orbi. Na velikonočni ponedeljek je sv. oče blagoslovil zbrano množico na trgu sv. Petra in povedal, da je poslal voščila in pozdrave patriarhom vzhodne Cerkve. POSLANICA KRŠČANSKEGA UPANJA Poslanico vstajenjskega praznika, ki jo je sv. oče Pavel VI. izrekel na velikonočno nedeljo dve sto tisočglavi množici, zbrani na trgu pred baziliko sv. Petra ob priliki blaigoslova »mestu in svetu«, bi smeli imenovati »poslanico krščanskega upanja«. Papež Pavel VI. je poudaril, da velikonočno veselo oznanilo ne pomeni le neke radosti, ki preveva človeška srca, ampak je istočasno oznanilo trdnega upanja. Ta dar upanja je namenjen vsem, ki ga poslušajo; naj jih ne moti pogled na zoprnosti tega tako zapletenega sveta; na ničevost naporov za dobrobit družbe; na minljivost stvari, ki zginjajo v teku časov. Kristusovo vstajenje je začetek novega reda in vabilo k zaupanju v besedo, ki ne preide, v dobrine, po katerih se splača stremeti, v višje in onostransko življenje, h kateremu nas vabi poklic kristjana. Treba je hraniti našega duha z zaupanjem v dobro in biti njega pobomik in oznanjevalec. Naj se zato spomnijo Kristusovega oznanila velikega in nepremagljivega upanja vsi, ki trpijo, vsi, ki jokajo, vsi, ki imajo glad in žejo po resnici, vsi, ki zaradi svoje vere trpijo stisko! Prišel je čas, da Cerkev po zaključenem koncilu znova spregovori o miru, kruhu, svobodi, pravici in bratstvu in da izreče vsem, ki so oropani teh stvari, nove iskrene in hki'ati ponižne besede upanja, ki jih ne navdihuje samo vera, temveč tudi socialni značaj družbe. Zato se je sv. oče odločil, da k mislim pokojnih papežev Pija XII. in Janeza XXIII., ki je objavil dve nesmrtni okrožnici »Mati in učiteljica« ter »Mir na zemlji«, doda novo socialno encikliko, ki bo govorila o družbenem razvoju narodov, o dolžnosti splošnega sodelovanja na gospodarskem področju in o moralnem dostojanstvu vsakega človeka, kajti Cerkev je prepričana, da je njena dolžnost posredovati tudi na socialnem področju, saj to povsem odgovarja zahtevam, ki jih vključuje stvarnost božjega ljudstva. Navdušeno odobravanje je završalo skozi množice, ko je papež naznanil to novo okrožnico. Časnikarjem je bila izročena na velikonočni torek ob priliki tiskovne konference. Ogaben zločin v Mehiki Načrt sočutja Avstralski škofje so tudi letos v postnem času povabili svoje vernike, naj pod prejo zbirko, ki se imenuje »Načrt sočutja«. To zbirko izvedejo vsako leto v postnem času. V listini škofje posebej poudarjajo razliko, ki obstaja med življenjsko ravnjc Avstralije in sosednih azijskih dežel. Mi imamo, tako pravijo, ugodna stanovanja, lepe obleke, dobro hrano in vsemogoče razvedrilo. Na drugi strani naše obale pa so milijoni človeških bitij, ki žive v najstrašnejši bedi, lačni in podhranjeni in ki niso zmožni, da bi se rešili iz tega položaja brez pomoči drugih. To nasprotje je treba, ko se ga ne da odpraviti, vsaj olajšati. V Mehiki so po treh tednih neutrudnega iskanja končno našli izginulega rnsgr. Joseja de la Soledad Torres y Caslenade, škofa v mestu Obregon. Izginil je 4. marca, ko se je sam s svojim avtom vračal iz vizitacije na svoj škofijski sedež. Njegovo truplo so odkrili v gorah Sierra Ma-dre, ležeče v jarku pod dvema metroma nametane zemlje. Imel je komaj 48 let. Zločin ima verjetno politično ozadje. Škof je bil med ljudstvom zelo priljubljen, zlasti še, ker se je potegoval za revne in zapostavljene. Policija je priprla dva moža, ki sta bila verjetno zapletena v umor. Povedala sta imena morilcev. Ogorčeno ljudstvo je aretirana moža hotelo linčali, tako da je le s težavo uspelo policiji, da ju je spravila na varno. Rugiati, je več dni vztrajal na ogroženi ladji v upanju, da jo reši. Moštvo jo je že zapustilo in končno se je moral tudi kapitan umakniti, ko je na ladji nastala prva eksplozija. Iz nasedle ladje so začele teči ogromne količine petroleja. Sto milj morja je preplavil petrolej. Vso vzhodno obalo Anglije ogrožajo madeži nafte, kar spravlja seveda v nevarnost turistično sezono obmorskih krajev. Nafta je že dosegla obrežje Cornvalla, in obstaja bojazen, da bo dospela prav do Rokavskega preliva in po reki Temzi do Londona. Mnogo ptic in rib je že poginilo. Britanske oblasti se na moč trudijo, da bi omejile nesrečo, ki ogroža vso vzhodno britansko obalo. Uničena petrolejska ladja Na Atlantskem oceanu, v bližini angleške obale, je pred devetimi dnevi nasedla na čeri velika petrolejska ladja »Torrey Ca-nyon«. Kapitan ladje, Italijan Pastrengo Revija o brezboštvu Tajništvo za nevernike bo letos pričelo izdajati revijo o problemih brezboštva. Vest je objavil dunajski nadškof kardinal Konig, ki je predsednik tega tajništva. V Franciji, Avstraliji, Angliji in v ZDA, tako je dodal kardinal, pa trenutno ustanavljajo študijska središča o različnih oblikah, ki jih ima brezboštvo v teh deželah. Praznovanje slovenskih verskonarodnih jubilejev Razgovor s pisateljem prof. dr. Metodom Turnškom Gospod profesor, vi ste sprožili akcijo za praznovanje 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev in 1100-letnice obiska sv. Cirila in Metoda pri Panonskih Slovencih, ali bi nam povedali, kako ta akcija uspeva in kaj je v letošnji pomladi in v poletju na programu? Čeprav opozarjam na ta dva naša najbolj važna in najbolj častna jubileja že dalj časa, je vtis, da pri mnogih Slovencih ni zanimanja, ni tiste pripravljenosti in navdušenosti, ki so jo pokazali Poljaki za svojo tisočletnico. Seve oni so velik narod na strnjenem ozemlju s slavno zgodovino in z izredno močno narodno in versko zavestjo. Oni so se tudi devet let intenzivno po vseh škofijah in župnij ali duhovno pripravljali na svoj slavni jubilej. Kajpak Poljaki imajo tudi velikega skupnega duhovnega, bi rekel, narodnega voditelja, uglednega kardinala, ki mu zvesto stoji ob strani ves episkopat in ves krščansko čuteči in krščansko živeči narod. Zato so Poljaki s svojim jubilejem tudi uspeli, čeprav se jim ni spolnila srčna želja, da bi mednje prišel sv. oče papež. Slovenci se s Poljaki ne moremo primerjati, pač pa jih moremo posnemati. V pripravi na naša dva jubileja smo se že zakasnili. Pa nič zato, še vedno moremo izvajati to, kar je za našo duhovno prenovo, duhovno poglobitev potrebno. Imamo že prevedene skoraj vse koncilske odloke, le po njih je treba seči, jih študirati in izvajati, pa ne samo dušni pastirji, tudi laiki, predvsem družinski očetje in matere! Poleg koncilskih odlokov pa imamo naše živo marijansko in liturgično izročilo. Marijino češčenje je najlepši kras slovenskega krščanstva v vsej naši zgodovini, a tudi največja opora slovenske vernosti. V našem narodu se je nekako praktično realiziral klasični krščanski rek: Po Mariji k Jezusu. Seve se oblike in na čini Marijinega češčenja v sedanjosti povezujejo z Marijinimi naročili v Lurdu in v Fatimi, predvsem s posvečevanjem njenemu Brezmadežnemu Srcu (zasebnikov in družin), z obhajanjem prvih sobot in z redno molitvijo sv. rožnega venca. Kol del priprave na slovenska letošnja jubileja je lani izšla knjižica »Z Marijo skoz življenje«. V Sloveniji so ji izrekli priznanje. Sicer so pa v ljubljanski škofiji že pred 25 leti imeli poseben odbor za praznovanje prvih sobot. Ta škofijski odbor peterih prvih sobot je izdal celč knjižico »Posvetitev družin Brezmadežnemu Srcu Marijinemu«, v kateri je na prvi strani zapisana prevažna beseda: »Marija bo slovenski narod rešila, če se bo dal rešiti — rešila ga bo po njegovih družinah!« Sodim, da moramo tudi naše verske jubileje najprej doživeti in praznovati po naših družinah! Ali bomo opozorjeni na pomen krščanstva s kakšno knjižico, vsaj z brošuro? Da, v tisku je knjižica »Krst v prvi Cerk-vi«. Tu bomo spoznali, kako je v prvih treh stoletjih bilo s sprejemom v krščanstvo in kako so se krščanstva verniki trdno držali. Knjižica bo natisnjena do maja. Potrebna bi nam bila tudi knjižica, ki bi nam pokazala začetke slovenskega krščanstva, saj je na splošno naša javnost premalo o tem poučena. Drži, da o svoji najstarejši preteklosti, tako narodni kot verski, bore malo poznamo. Tudi o tem je pripravljena knjižica z naslovom »Začetek in višek našega prvega krščanstva«, ki pojde sedaj v tisk. Ta knjižica bo izšla tudi v tujih jezikih, predvsem v italijanščini, nemščini in an- gleščini, da nas bodo tudi naši sosedje in svetovna javnost spoznali. Ta knjižica bo povzela najnovejše izsledke zgodovinskih študij in bo tudi našim izobražencem nudila marsikaj novega. Kaj pa zunanje proslave slovenskih verskonarodnih jubilejev? Mislili smo na skupno, vsenarodno versko proslavo, na katero bi povabili najvišje cerkvene zastopnike in odličnike. Toda to je za sedanji položaj slovenskega naroda neizvedljivo. Čas velikega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani se ne da priklicati nazaj. Drugega kraja in prostora pa za nas ni. Vendar bodo skupno zunanje praznovanje nadomestila velika skupna romanja. Kot je znano, bo takšno romanje v Rim (takoj po veliki noči) na grobove $v. apostolov Petra in Pavla in sv. Cirila. V mesecu maju, dne 9. maja (na torek), bo pa veliko romanje na grob sv. Modesta pri Gospe Sveti. Mislim, da ne bo edino, marveč da bodo sledila romanja od vseh strani, iz raznih dežel in kontinentov, koder bivajo naši ljudje. Skupna romanja so posrečena zamisel, ker se na njih v skupnih pobožnostih verniki ogrejejo na svetih krajih za krščansko vero in nje ideale. Jože V. ★ Prva voščila k slovenskima versko-narodnima jubilejema Znani prijatelj Slovencev župnik in kon-zistorialni svetnik Theodor Tensundern v Recklinghausnu v Vestfaliji (Zah. Nemčija), ki se je že pred leti dovršeno naučil slovenščine, da bi mogel uspešno dušno-pastirsko delovati med slovenskimi izseljenci, je poslal v Celovec lepo pozdravno pismo, v katerem izraža v zvezi s 1200-let-nico pokristjanjenja Slovencev in 1100-let-nico prihoda sv. Cirila in Metoda v naše kraje sledeče misli: »Bodite prisrčno pozdravljeni! Ginjen sem in me prav veseli, da ste mi poslali lepo knjižico »Z Marijo skoz’ življenje«, ki naj bi verne Slovence pripravila na obhajanje njihovih narodnih jubilejev. Bogu sem hvaležen, da sem spoznal pri duhovnem pastirskem delovanju med Slovenci, kakor tudi nedavno, ko sem bil meseca oktobra lani tri tedne v Sloveniji, da je slovensiki narod res Marijin narod. Zdi se mi, da mi Nemci nismo tako zvesti Mariji kakor Slovenci. Marija more pomagati in bo tudi pomagala. Voščim Vam božjega blagoslova po priprošnji Matere in Device Marije pri pripravi teh cerkvenih slovesnosti. Bog živi slovenski narod!« Theodor Tensundern, župnik SKRB ZA JEZIK IN Kondor je v zadnji, marčni številki »Mladike«, med drugim zapisal tudi te besede: »Dogaja se, da slovenski tednik v Italiji že nekaj časa objavlja spored italijanske televizije — samo italijanske. Nič ne bi rekel, ko bi na isti strani objavljal tudi spored ljubljanske televizije, ki jo naši ljudje včasih tudi gledajo... Tudi v tem se mora izražati skrb za materin jezik...« Gospodu Kondorju in drugim v pojasnilo povemo: 1. Tednik, ki ga Kondor ima v mislih, je začel objavljati program italijanske televizije zato, ker so bralci prosili, in sicer »da nam ne bo treba kupovati italijanskih revij zaradi televizijskih programov«, so izjavili. Kot vidite, g. Kondor, je televi- Ameriški škofje o Episkopat katoliških škafov Sev. Amerike je v začetku leta naslovil na vse državljane, zlasti pa na katoličane poziv, naj se odločno upro z vsemi demokratičnimi sredstvi akcijam v korist kontrole rojstev, ki so v teku v raznih državah ZDA in katerim se pripisuje uradni značaj, ker da je povezan z vladnim programom gospodarske pomoči. Škofje navajajo nekatere odstavke koncilske konstitucije »Gaudium et spes«, to je o Cerkvi v modernem svetu, v kateri je proglašena popolna svoboda in odgovornost zakoncev pri določitvi števila otrok in poudarjajo potrebo braniti to odgovorno svobodo, ki jo ogrožajo nekatere ptibude vlade, ki so v teku ob izvajanju gospodarske pomoči. Škofje ugotavljajo, da zakonce često sili h kontroli rojstev njihovo uboštvo, pomanjkanje in človeka nevredni stanovanjski pogoji ter pomanjkanje zdravstvene asistence. Nato pa izjavljajo, da je dolžnost vladnih oblasti, da odstranijo te hude ovire, ki omejujejo svobodo pobud poročenih. Glede trditve, da je v vladnih programih obširna možnost izbir v metodah omejitve rojstev, ameriški škofje pojasnjujejo: Mi zavračamo to ozko pojmovanje svobode, ki dovoljuje zakoncem samo možnost izbirati med različnimi metodami kontrole rojstev. Kontrola rojstev nikakor ni sploSna obveznost, kakor bi često radi Življenjska zgodba mnogih je danes takšna, da se najdejo le slučajno, a njih poroka je samo poizkus. Morda bo uspelo, morda ne. Če ne, se bosta ločila. S tem sta vrgla na kocko življenjsko srečo otrok. S takimi zakoni je ogrožana družba. Srečno sožitje v družini je temelj miru med ljudmi in tudi pravega blagostanja. Poskusni zakoni pa ogrožajo tudi tisto sveto v zakonu, kar imenujemo zakrament. Poglejmo to na zgledu. »Gospa, kako sta se vidva z možem spoznala?« »Slučajno na plesu. On mi je bil všeč, jaz pa najbrž tudi njemu.« »Ali sta se dolgo pripravljala na zakon?« »Midva sva kar začela. In videla sva, da drug drugemu ustrezava, da bo šlo. Potem sva rekla: Dajva se poročiti.« »Torej sta skupaj živela, predno sta se poročila?« »Da.« »Ali se vam ne zdi, da je tako početje vratolomija? Lahko bi se bilo drugače končalo. Kaj pa če bi vaš fant nenadoma rekel: "Vidim, da nisva za skupaj. Pojdiva MATERIN NAŠ LIST zijski program v Kat. glasu prav zaradi skrbi za materin jezik. Pa tudi zaradi tega, ker naši bralci ne berejo dnevnikov vsak dan, kot jih berete vi, ker so preprosti ljudje, ki komaj najdejo čas, da preberejo skromen tednik. Navadno tudi niso naročeni na italijanske revije, ker tudi za te nimajo ne časa in ne denarja. Imajo pa televizijo in bi radi vedeli za program. Ali jim ne smerno ustreči? Ali je boljšej da kupujejo italijanske revije, da bodo imeli tedenski televizijski program? 2. Za ljubljanski televizijski program nas bralci niso prosili. Toda kaj ima slovenskega ljubljanska televizija? Drame so sko-ro vse v srbohrvaščini, filmi so angleški, italijanski ali kaki drugi tuji filmi, vsa/ v najbotj primernih večernih urah. Srbohrvaščine slovenski Primorci ne razumemo, tuje filme pa lahko gledajo v boljši izdaji na italijanski televiziji. Ostane reklama in pa kaka reportaža. To je skoro edino, kar je slovenskega na ljubljanski televiziji. Kljub temu bomo skušali prinašati tudi program ljubljanske televizije, kolikor bo v njem slovenskega, ker vidimo, da bi tudi to služilo našim ljudem. 3. »Katoliški glas« je s svojim predhodnikom »Slovenskim Primorcem« na braniku pravic slovenskega jezika že 22 let in se je zanje potegoval, ko ni bilo ne »Mostui« ne »Mladike« ne »Zaliva« in tudi ne »Novega lista« in ko je taka obramba veljala za »narodno izdajstvo«. Zato ne bomo trpeli takih očitkov prav pri nikomer, posebno pa ne pri tistih, ki so se spomnili na »slovenski problem« po brionskem plenumu. Uredništvo kontroli rojstev nekateri vzbudili vtis. Resnična svoboda izbire obstaja samo, ko je preskrbljeno za potrebe tistih, ki žele imeti številno družino in imajo možnosti, da to svojo željo tudi lahko izvedejo. Kontrola rojstev pomeni tudi kršitev pravice vsakega državljana, ki jo ta ima za svoje zasebno življenje. Vlada naj zato zavzame nevtralno stališče med tistimi, ki predlagajo kontrolo rojstev in tistimi, ki to kontrolo obsojajo. Zadnji razvoj dogodkov pa dokazuje, da vlada ni sledila tej smeri. Dejansko skuša prepričevati in celo prisiliti manj imovite, naj izvajajo omejevanje rojstev, pri čemer gre vlada preko meja svoje pristojnosti in resno ogroža pravico državljana, da odloča brez zunanjega potiska. Škofje se končno sklicujejo na plemenita izročila ameriškega naroda, ki se je vedno boril za obrambo svobode in ki še danes veličastno sodeluje v solidarnosti do drugih dežel, ki so manj imovite in manj razvite. Zdravilni nauk zgodovine je tak, da ostanejo močni samo tisti narodi, katerih gospodarji so bili pogumni in so gojili svetost in avtonomijo družinskega ognjišča tako znotraj svoje dežele kot v deželah, s katerimi je njihova domovina povezana. Odgovorne oblasti naj store vse, da ne bo prišlo do nobenih nevarnosti in škode za javno dobro s strani javnih pobud, ki lahko zastrupijo naravno silo ljubezni in vire življenja. »Res, lahko bi se bilo tako zgodilo in mnogokrat se tako zgodi. Pri meni se ni. Ljubezen je loterija. Pri loteriji nekaj tvegaš in si misliš: morda pa zadenem. Jaz sem zadela. To mi je zadosti.« »Ali ste res zadeli, gospa? Kakšnega moža ste dobili?« »Ustreza moji naravi in mojemu mišljenju.« »Gospa, to je trenutno. Kaj bo pa pozneje? Ali ima vajin zakon temelj za trajno srečno sožitje? Nekaj časa gre povsod. Pozneje se pa pokaže, da ni bilo temeljev za trajno srečo.« »Jaz na to ne mislim. Zdaj sem zadovoljna. Imava tudi otroka. Imava oba službo. Mislim, da je to vse.« »Gospa, to še ni vse. Jezus je rekel: Samo dobro drevo rodi dober sad. Ne berejo grozdja na trnju in ne smokve na osatu. Slabo drevo rodi slab sad. Celo dobro drevo rodi tu pa tam črviv sad. Po sebi je sicer dober, toda zunanje okol-nosti so mu vcepile črva. Ali je vaš mož dovolj dober človek, dovolj plemenit, da vas bo mogel osrečiti? Ali ste vi dovolj dobri in notranje trdni, da boste mogli potrpeti, vztrajati v zvestobi do moža in do otrok, ali boste znali odpuščati? Ali boste znali hudo vračati z dobrim?« »Kar se mene tiče, vam lahko jamčim. Sem iz poštene družine. Moj mož pa je po naravi dobrega srca.« »Oprostite mi gospa, ne bi vas rad žalil, toda rad bi bil odkritosrčen. Ne dvomim, da spoštujete svoje starše. Morda so tudi dobri ljudje ali celo dobri kristjani. Čudim se samo, kako to, da so vas tako vzgojili, oziroma, da imate take nazore o sklepanju zakona, kot da je to loterija. Za kristjana zakon ni loterija. Kristjan se z ljubeznijo ne igra. Kristjan oceni, ali je drevo plemenito in ali bo rodilo dober sad. Ali je tisti, ki bo njegov življenjski tovariš, izgrajena osebnost, ali pa ne. Če je izgrajena osebnost, ne tvega v bistvu. Pridejo težave, toda plemenito srce ostane in rodi sad ljubezni. V žrtvi in trpljenju morda najlepši sad. Vi pravite, da je vaš mož po naravi dober. To ni dovolj. Moral bi biti tudi po svoji vzgoji in samo-vzgoji. To, da sta najprej skupaj živela in šele potem mislila na poroko, mi ne jamči, da je izgrajena osebnost. Poskusni zakon nj daleč od izkoriščanja človeka po človeku.« * * * Od tega razgovora je zdaj že več let. Moramo povedati, da sta se ta dva mlada zakonca ločila. Kljub otroku, ki ga imata. Kljub prvemu vtisu, da je žena loterijo zadela. Je pač tako, da se je treba na zakon vnaprej pripravljati. Več priprave je treba. Temeljitejše priprave. Ljubezen, ki vodi v zakon, mora najti že prej izgrajeno osebnost v zakoncih. Temelji morajo biti položeni. Drevo mora biti cepljeno. V kristjanu mora »živeti Kristus«. Evangelij mora biti del njega samega in vplivati na mišljenje in odločanje. Zato: temeljitejša priprava za zakon! V nekaterih državah, v katerih jemljejo, da je načelo sklepanja zakona loterija, gre število točenih na 50 odstotkov. ROMANJE V RIM Za slovensko romanje v Rim v tednu po beli nedelji se je prijavilo 150 naših rojakov: 100 s Tržaškega in 50 z Goriškega. Tržačani bodo odpotovali v torek 4. aprila ob 6.40 s tržaške železniške postaje, v Tržiču se jim bodo pridružili Goričani. V Rim bodo dospeli zvečer ob 17.50 in se razmestili po hotelih Bled, Danijela in drugih, ki jih bo oskrbel slovenski hotelir v Rimu g. Vinko Levstik. V sredo in četrtek se bodo naši romarji udeleževali raznih slovesnosti skupno s 3000 romarji iz Slovenije pod vodstvom vseh treh slovenskih škofov. Sprejeti bodo pri sv. očetu, obiskali bodo grobove sv. Petra in Pavla ter sv. Cirila, glavne rimske bazilike, katakombe in druge za krščanstvo pomembne kraje. Domov se bodo vračali v petek 7. aprila z vlakom, ki odpelje iz Rima ob 12.34 in dospe v Trst ob 23.48. Tržaški romarji se bodo na belo nedeljo, 2. aprila ob 17. uri srečali v domu Šolskih sester pri Sv. Ivanu (Via delle Docce 34), da se spoznajo, pogovorijo o romanju in si na skioptičnih slikah že vnaprej ogledajo rimske znamenitosti. Goriški romarji bodo imeli svoje predromarsko srečanje na belo nedeljo ob 16. uri v Katoliškem domu. Vsem romarjem voščimo srečno pot! narazen”.« IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIimilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIUUIIIIIIIIIIII llllll!llllllllllllllllllllllll!llllllllll!ll!lllll!lllllllllllllllimillllllllll!llllll!lllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllll!lllll!lllllll!lllllllll!llllllllillllllllll!lllll!ll!ll!ll!lillllllllllllllllllllll Zakon ni loterija Iz Slovenije Strah pred klerikalizmom Časnikar Franc Šetinc je v ljubljanskem »Delu« opozoril na zaskrbljenost mnogi! komunistov, ki .postajajo nezadovoljni spričo oživljene dejavnosti slovenskega klerikalizma, ki se skriva za na videz nedolžno kulturno, zabavno in razvedrilno dejav-j nostjo. Šetinc meni, da hoče del duhovščine spet vplivati preko raznih organiziranih oblik na politično življenje in kulturni raz-\oj dežele. Včasih se je v ta namen posluževala Katoliške akcije, sedaj pa naj bi isto dosegala z razvijanjem izobraževalne, športne in podobne dejavnosti ter z organiziranjem lastnih prireditev. Za Šetinca je to že klerikalizem. Razne oblike organiziranja, ki presegajo okvil vere in verskega čustvovanja, omogočajo organizirano vplivanje na javno mnenje. To pa jo že v nasprotju z načelom, da naj bo vera zasebna zadeva posameznika. Gre tudi za poskuse, da bi se obšlo ustavno določilo o tem, da je šola ločena od ver-| skih skupnosti. Cerkev naj služi s svojimi! prostori le opravljanju verskih obredov in izpričevanju verskih čustev. Vse drugo jel po Šetinčevem mnenju klerikalizem, ta pa; je največji nasprotnik vere. Treba se je zato boriti proti oživljanju klerikalizma,: ker samo na ta način bo državljanom za-' gotovljena resnična svoboda vesti in veroizpovedi. Iz vsega povedanega sledi, da slovenski komunisti kljub toliko opevanemu protokolu niso pripravljeni priznati Cerkvi svobode delovanja, kot ji pritiče po njeni naravi. Cerkev naj bi tudi v bodoče bila le ustanova za vršenje obredov, ne pa usmer-jevalka človeka v zasebnem in javnem življenju. Komunisti ter biblija in religija Slovenci imamo dve lepi besedi: vera in .Sveto pismo. Kulturnikom doma pa ta izraza ne ugajata. Ljubljansko »Delo« namreč poroča, da je zagrebška založba »Stvarnost« uvrstila v svoj letošnji književni | program »staro in novo zavezo Biblije«-K sodelovanju so povabili večjo skupinp znanih filozofov in profesorjev zagrebške teološke fakultete. Glavni urednik bo znani hrvaški pisatelj Jure Kaštelan. Časopis pravi, da se je založba odločila za to izdajo, ker je »Biblija v zgodovini književnosti in jezikov raznih narodov zmeraj j pomenila pomemben založniški dosežek«- Na visoki šoli za politične vede v Ljub-: ljani pa so imeli seminar za prosvetne de-' lavce osnovnih šol (beri: učitelje) z naslovom »Šola in religija«. Seminar sta organizirala slovenski zavod za šolstvo in nedavno ustanovljeni center za proučevanje ; religije in cerkve. Med temami sta bili: ^ »Religija in cerkev v teoriji in praksi italijanskih komunistov« ter »Mesto in vloga II. vatikanskega koncila v procesu prilagajanja cerkve sodobnemu svetu«. Poročilo, iz katerega smo to povzeli, omenja, da bodo v bodoče organizirali slične seminarje za prosvetne delavce vseh področij, da bi se »seznanili s stališči o sodobni problematiki religije in cerkve«. V recenziji prve letošnje številke »Teorije in prakse« pa je »Delo« poročalo med drugim: »Marko Kerševan je dal pod lupo slovenski verski tisk in njegove težnje v novejšem obdobju (Družina, Ognjišče 1965, 1966). Ugotovil je, da ta tisk ne izpričuje resnično novih tokov religiozne misli: < sestavkih ne zasledimo ne premikov ne j navskrižij, ki so v sodobni katoliški cerkvi j in v religiozni sferi sploh. Res pa je, da zadnji dve leti prevladujejo sodobnejši oblikovni prijemi (reportaže, poročila, ocene in razglabljanja o filmih, pogovor z bralci, j roman itd.), s katerimi propagirajo stara pojmovanja.« RAZNO Sestanek o verskem filmu Qd 16. do 23. aprila bo v Valladolidu v Španiji 12. mednarodni sestanek o verskem filmu. Tedna se bodo udeležile delegacije nad 20 dežel, med njimi tudi nekatere i* i vzhodne Evrope. Najboljšim filmom in do- j kumentarnim filmom z versko vsebino bodo podelili posebne nagrade. Duhovni sadovi Fatime Tudi v letu 1966 je veliko romarjev obi skalo Fatimo. V baziliki je ‘bilo lani 7.212 sv. maš, v kapeli prikazovanj pa 3.938. V baziliki so razdelili 450.000 obhajil. Za cerkve, redovniško kapele, razne ustanove ter župnije okrog Fatime so pripravili pri baziliki 30.890 velikih hostij za maše in 758.000 tisoč malih hostij za obhajila. V fatimski baziliki je bilo lani 850 porok in 114 krstov. ZORA PIŠCANC jz>eček Kadar potujejo socialistični odličniki... brez imena em gih pri- 3ii* moj av- in«! n-ihj az-i po iaj že-; ter me' vil; ijo j<=' laj rre DO; er- mi in je: Pa je la,; ;a- -Cr ki :» 'O- ia- le; sr- ni Kljub dvomu, ki je mučil Vilka, ali je otrok njegov, je čutil iz njega izžarevati skrivnost, ki ga je privlačevala in ga naslednje popoldne znova pripeljala pred zavod. Zlatko ga je čakal sedeč na stopnicah. Ko ga je zagledal, mu je vesel stekel naproti. V Vilku so za hip zavalovila nesiu-tena čustva. A ko je drobno ročico spet držal v svoji, se je umiril. Z Zlatkom sta odšla v pomladni dan. Sonce je srebrilo morje, da je kar vid jemalo. Onadva pa sta mu obrnila hrbet in se pognala v hrib. Deček je postal zaupen. Govoril je neprestano in Vilku je bilo tako še bolj prav. Sam ni vedel, kaj naj bi otroku povedal. »...Ali misli gospod, da bova danes videla tudi tisti "veseli” vlak? To so srečni ljudje, ki se lahko peljejo daleč, daleč... Tudi jaz bi rad šel... Darko je danes zjutraj odšel. Morda se sedaj pelje z vlakom. Prišla ga je iskat lepa, mlada gospa. Objela ga je in ga vzela s seboj. Mene ne bodo nikdar prišli iskat, da bi me odpeljali...« Prišla sta do tračnic prav v hipu, ko je zdrvel mimo brzovlak. Ob oknih so stali ljudje in neka ljubka črnolasa deklica je Zlatku pomahala z roko in se mu nasmehnila. Zlatko je presenečen in presrečen zardel in vprašujoče pogledal gospoda. »Odzdravi ji tudi ti!« mu je smeje odgovoril. A vlak je bil že daleč, ko je Zlatko boječe dvignil roko v pozdrav neznani deklici. »Pa prav mene je pozdravila.« »Seveda prav tebe.« »In vesela je bila, prav kakor Darko danes zjutraj.« Znova se je vrnil k dogodku, ki je razburil njegovo mimo življenje. »Ali bi tudi ti šel rad odtod?« »Rad bi šel, a nimam nikogar. Vi, gospod, ste prvi, ki ste me prišli obiskat.« Veliko upanje je zvenelo iz teh besed, Vilko pa je umaknil pogled, da bi otrok ne videl strahopetnosti njegove duše. Še tovorni vlak je šel mimo, natančno kot včeraj, nato sta se vrnila navzdol, sedla pred slaščičarno in počakala, da je odbila ura. Vse je postalo tako vsakdanje. Na Vilkota je težilo s strašno naveličanostjo, nikjer svetle točke, nikjer upanja. Ko se je četrti dan poslavljal v govorilnici, je prišel ravnatelj. »Kako se vam zdi, gospod, ste že kaj ugotovili?« ' »Še nič, gospod ravnatelj, a z gotovostjo vem, ta otirok ne more 'biti moj,« je skoro trdo odgovoril. Ravnatelj se je nasmehnil in ga dobrohotno pogledal. »Razumem vas, gospod, toda vedite, če ta otrok ni vaš, ga tudi nikjer drugje ne boste našli. Vi ga poznate le nekaj ur, mi pa že leta. To ni navaden otrok. Pozna se mu, da je iz boljše družine, da je imel dobro vzgojo. Zelo je nadarjen, v šol; bo sijajno uspel, za kakršnokoli dbrt pa bi ne bil pripraven. Prešibak je. Gospod,« je nenadoma prerezal ravnatelj, »do nedelje se morate odločiti. Danes je petek.« To je zvenelo več kot ukaz. »Prav, odločil se bom.« Se dva dni... je pomislil Vilko, ko je sedel na obrežju in strmel v rožnati zaton. Zlate barve so se razlivale čez morje, zlatile hiše ob morju in ljudi, ki so hiteli rciimo njega. Imel je občutek, da so ga ujeli v past in da se bo težko rešil iz nje. Vedno tesnejši so bili krogi, ki so ga obdajali, zadrgnili ga bodo, niti časa mu ne bodo dali, da bi se uprl. Ne, tako ne bodo ravnali z njim. On hoče svojega otroka, iskal ga bo dalje, pa četudi bo prebredel ves svet. Zlatko bi Tiu bil le v oviro. Saj nima nič proti °troku in če si je odkrit, se mu je otrok Priljubil, a kaj ko ni njegov... Nevoljen se je vrnil v hotel. Sklenil je, 'Ja bo že naslednje jutro odpotoval. Ravnatelju bo pisal, da se je odločil in bo °troka iskal dalje. Prosil je hotelirja za račun. Prinesla mu ga je mlada, nališpana ženska. Zaupljivo je sedla k njegovi mizi. »Sem gospodarjeva nečakinja. Stanujem v Benetkah, kjer imam rpodni salon. A rada pridem v svoje rodno mesto na °bisk.« Nasmehnila se je in ga izzivalno pogledala. Vilku pa ni bilo do smeha. Najraje bi se je iznebil. A ona ni bila tega-mnenja. Silila je vanj: “■Nič niste dobre volje, gospod. Ali ne “i Šla malo po mestu? Menda mi tega ne k°sito odrekli?« dotaknila se je njegovega komolca in v Vilku so zatrepetale nevidne Strane. Na-Veličanost v njem je že prešla v fizično ločino. Rad bi so je rešil, pozabil ta tfižki, sivi teden. O Titovem obisku na Dunaju smo pred nekaj tedni že poročali. Te dni je pa slovenski mesečnik »Klic Triglava«, ki izhaja v Londonu, prinesel posebno poročilo svo^ jaga dopisnika iz avstrijske prestolnice, ki na šagav in duhovit način prikaže dneve Titovega bivanja v Avstriji. Prepričani smo, da bo zanimalo tudi naše bralce. Balkan se začne na južnem kolodvoru na Dunaju. Tja se pripeljejo delavci iz Turčije, Grčije in Jugoslavije, ki v Avstriji iščejo dela. Tja jim slede zbegane žene s pisanimi culami in umazanimi otroki. Tam se tuji delavci sestajajo ob dak> pustu in postavajo v gručah okrog kolodvorske okrepčevalnice. Tam jih svare napisi v cirilici, da je popivanje in kvarta-nje prepovedano. Tja se je 13. februarja pripeljal Tito z modrim vlakom na uradni obisk v Avstrijo. Čeprav ga je zeblo, se je pripeljal v večjem udobju kot njegovi podaniki, ki se po neprespani noči kobalijo iz vagonov z rdečimi očmi in ne vedo, kam bi se Obrnili. Avstrijcem se je šele na meji .posvetilo, da potrebuje njegov modri vlak parno ogrevanje, nakar so mu v Gradcu priključili parno lokomotivo, ki pa električne vleke ni mogla dohajati in se je pokvarila še pred Semmeringom. Prav tiste dni pa je na Dunaju spet zmrzovalo. Na kolodvoru so ga sprejeli s pompom, običajnim za take prilike. Predsednik Jonas mu je drobil vljudne ifraze dobrodošlice, tako na dolgo in široko, da mu je Tito dvakrat segel v besedo. Tito, v plašču s krznenim ovratnikom in s poklafanim klobukom v roki, je končno dejal: »Meine Frau!« in pokazal na Jovanko. Potem so se odpeljali v velikem Mercedesu z neprebojnim steklom v oknih; pred njimi policaji na belih motorjih, ob njih policaji na črnih motorjih, za njimi »James Bondov« avto, katerega so se oklepali policaji kot roj čebel. Dunajčani zlepa niso videli kaj takega, še ob obisku Hruščeva ne. Zdelo se jim je silno imenitno. Straža ni bila nepotrebna. Pred hotelom Imperial na Ringu, kamor navadno vtaknejo državne goste, je policija med Titovim obiskom aretirala 26-letnega Hrvata Mirka Grahovca, ki je prišel iz Nemčije in je imel pri sebi nabito pištolo. Najprej je rekel, da je prišel, da bi nekaj zagodel, nato pa je trdil, da si je prišel ogledovat dekleta. Sodili mu bodo zaradi nedovoljenega prestopa meje in nošenja orožja. Spoznal ga je eden od Titove telesne straže. Bil je na seznamu okrog 2000 sumljivih emigrantov, katerega so jugosl. oblasti izročile avstrijski policiji. V Zahodni Nemčiji je zaradi pretepov že nekajkrat imel opravka s policijo. Jovanka-Jugosmeh je pokazala, da je ime, ki so ji ga dodali nagajivi podaniki, popolnoma upravičeno. Ženska je čedna, čeiprav se je grdo zredila in bi ji prisodil s kožuhom vred dobrih sto kil. Dunajčane je očarala z nasmehom, ki se kosa z vsako reklamo za zobno pasto. Očarala jih je tudi s krasnim krznenim plaščem, s sijajnimi večernimi oblekami in s prisrčnostjo. Ko je v Augartenu obiskala dunajske Saengerknaben, jo je petje vidno ganilo. Ujela je nekaj pobičev, jih .prižela k sebi in poljubila. Dunajski pobiči so bili v vidni zadregi, ko so se dušili v njenem krepkem objemu. Za kulturo je bilo med obiskom obilno poskrbljeno. Tito An Jovanka sta si ogledala poskakujoče lipicance v španski jahalni šoli in bleščeče krone v dvorni zakladnici. V veliki državni operi so zanju uprizorili opereto »Netopir«, čeprav se opera sicer ne ukvarja z operetami. Na sve- čani predstavi se je pojavil Tito v sijajni maršalski uniformi. Odlikovanja so krasila njegove prsi, ki se širijo tja do pasu. Dunajska družba, ki se strašno rada našemi, je bila prisotna v vsem veličju. Od draguljev se je kar kresalo. Med odmorom je Tito kramljal z Mautner Markhofom, ki se ponaša z bujnimi franc^jožefovskimi brki in zalisci. Pogovarjala sta se o Brionih, kjer je ded avstrijskega velekapitalista sezidal vilo. Tito je bil tako dobre volje, da je v hotelu v krogu najožjih sodelavcev do ene zjutraj prepeval dunajske popevke. Osebni zdravnik dr. Brecelj je dejal, da mu petje dobro dene. Zato pa je moral naslednjega dne bolj zgodaj v posteljo in so prestavili svečani sprejem v Schonbrunnu od desete na 8. uro zvečer. Tudi na sprejemu se je bleščalo od razkošja. Po obisku se je nekdanji podpredsednik vlade in socialistični voditelj dr. Pittermann opravičil na jugoslovanskem veleposlaništvu, ker ni bil prisoten. Volivcem v mojem okrožju — je pisal — kjer je mnogo delavcev in upokojencev, bi se čudno zdelo, če bi njihov poslanec postopal naokrog v fraku. Pa ni bilo vse le blesk in kultura. Ogle- dali so si tudi Jonasov vrtiljak, podzemsko tramvajsko postajo ob Ringu, in povzročili kaos v prometu. Obiskali so magistrat in otroško zavetišče, pri čemer se je Tito odrezal z dunajskim narečjem. Imeli so tudi politične razgovore in Tito je sprejel predstavnike koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Življenjski jubilej neustrašenega kardinala V svojem prostovoljnem ujetništvu v ameriškem poslaništvu v Budimpešti je madžarski primas kardinal Mindszenty v sredo, 29. marca praznoval 75-letnico življenja. Praznoval jo je v samoti in tiho, kakor poteka tiho njegovo življenje že od leta 1956 dalje, ko se je zatekel na ameriško poslaništvo. Toda katoliški svet ni pozabil nanj. Ob tem častnem jubileju gleda nanj še z večjim ponosom in hvaležnostjo. Bolj kot kdaj koli potrebuje današnji svet junaških pričevalcev Kristusovih. Molimo zanj, da bi vztrajal v svojem mučeništvu do konca. Nakup kmetijskih strojev Oblike sodelovanja. Kadar je posestvo tako majhno, da se ne splača nakup lastnega stroja, ostanejo še druge možnosti, da se obdelovanje kljub tem težavam lahko opravi s stroji. V takem primeru se mali posestnik lahko obme na zasebnika ali podjetje, ki opravlja taka dela po naročilu, si najame samo stroj ali stroj z delavcem ter ga plača na uro. Lastniki, ki posojajo stroje ali opravljajo dela po naročilu, lahko dobijo gorivo po znižani ceni pri UMA. Nastanejo pa lahko težave, če je povpraševanje živahno in strojev, ni dovolj na razpolago. Stroj je mogoče kupiti tudi z združenimi močmi. Takšne skupnosti imajo lahko obliko zadruge ali kluba. V teh primerih je boljše, da skupnost nima prevelikega števila članov. V skupnosti je treba določiti letni koledar za uporabo strojev. Tako se je lažje izogniti morebitnim nesporazumom. Zgodi se, da člani zanemarjajo nego in popravilo strojev in le prevečkrat odrivajo te dolžnosti drug na drugega. V takem primem je boljše poveriti stroje izučenemu delavcu, ki bo skrbel za vzdrževanje in če treba tudi za vožnjo ter opravljanje poljskih del. Člani skupnosti morajo vedeti, da je treba vsako leto plačati stroške za vzdrževanje in pogon stroja in staviti na stran znesek za amortizacijo. Le tako bodo lahko kupili nov stroj, ko bo stari odslužil. Pri amortizaciji pa ni vselej odločilna le njegova življenjska doba, ki je razmeroma dolga, pač pa je ta doba lahko mnogo krajša, če se pojavi potreba, da se stroj zamenja z novejšim in popolnejšim. Ponekod ustanavlja država takšna središča, kjer si mali posestniki lahko izposojajo obdelovalne stroje. Zopet drugod država omogoči s prispevkom, da si mali kmetje lahko nakupijo potrebne stroje. Ta drugi način je za kmeta bolj enostaven in mu prinaša več zadoščenja. V novem zelenem načrtu je predviden prispevek v višini 25 % k nakupu strojev, ki ne presegajo vrednosti enega milijona. V severni Evropi se je razvila nova oblika sodelovanja. To so tako imenovane strojne banke. Banka je v tem primeru središče, ki je vedno na tekočem o razpoložljivosti strojev na posameznih po- sestvih, ki spadajo v njeno območje. Kadar neki posestnik rabi določen stroj, se obrne na banko in ta mu ga preskrbi iz enega ali dmgega posestva. Porabnik plača za uporabo stroja določeno pristojbino banki, ki vpiše znesek v dobro lastniku stroja. Tako so deležna strojne obdelave tudi posestva, ki si sama ne morejo nakupiti določenih strojev. Vse naštete oblike posojanja kmetijskih strojev pa niso edine. Posebne krajevne razmere in potrebe narekujejo iskanje vedno novih oblik medsebojnega sodelovanja na tem področju. Inž. Janko Košir ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 1. do 7. aprila 1967 Vsakdanje oddaje: Prvi program: 17.30 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.30 Nikoli ni prepozno. Sobota: Prvi program: 21.00 V soboto zvečer, zabavna glasba; 22.15 Dolgo pričakovanje Portugalske. — Dragi program: 21.15 Recital baritona J. Fioravantija; 22.00 Košarka, zaključno evropsko prvenstvo iz Madrida. Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša iz Loreta; 21.00 Ti naši otroci, 2. nadaljevanje; 22.00 Pesmi; 22.15 Športna poročila. — Dragi: 21.15 Večerna glasba; 21.45 Tihotapci, film; 22.25 Varšava včeraj in danes. Ponedeljek: Prvi: 21.00 TV 7; 22.00 Tikajmo se, pestra oddaja. — Drugi: 21.15 V ljubezni in v vojni, ameriški film. Torek: Prvi: 19.00 Govori p. Marijan; 21.00 Pozabljeni, film. — Drugi: 21.15 Sprint; 22.00 Kulturni obzornik; 22.30 Simfoničen koncert. Sreda : Prvi: 21,00 Kaj se je zgodilo tam gori? Japonski dokumentarij; 22.00 šport ob sredah. — Dmgi: 21.15 Onstran teme, televizijska zgodba; 22.20 Obzornik. Četrtek: Prvi: 21.00 Politična tribuna; 22.00 V družinskem okolju, film. — Drugi: 21.00 Mladi, tedenska oddaja; 22.15 Veliki kamaleonti, nadaljevanje. Petek : Pni: 21.00 Ti ne plačam, drama E. De Filippa. — Drugi: 21.15 Zdravo življenje, dieta za vse; 22.00 Glasbena oddaja. RADIO TRST A Spored od 2. do 8. aprila 1967 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. Nedelja : 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Vrbova piščalka«, mladinska radijska igra, ki jo je napisala Tončka Curk. — 12.00 Nabožne glasba. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.00 S pesmijo naokrog. — 15.30 »Pot do srca«, veseloigra v enem dejanju. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 19.00 Glasba za dobro voljo. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico aprila«. — 2.30 Dalmatinske pesmi. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za sred njo šolo). Ponovitev ob 17.25. — 12.10 Brali smo za vas. — 18.00 Odvetnik za vsakogar. — 19.05 Tržaški pripovedniki: (7) »Boris Pahor«. — 21.00 Iz pesniških gajev: »Lu-cio Piocolo«. — 21.15 Tamburaški ansambli. — 21.30 V plesnem ritmu. — 22.30 Romantični samospevi F. Schuberta. — 22.55 Ameriški motivi. Torek : 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za prvo polovico aprila«. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spo-polnjevalni tečaj: 41. lekcija. — 18.30 Moški zbor »Prosek-Kontovel« pod vodstvom Ignacija Ota. — 19.10 Plošče za vas - i)uiz oddaja. — 20.35 P. Mascagni: »Prijatelj Fritz«, lirska komedija v treh dejanjih. Sreda : 11.50 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). — 12.10 Pomenek s po-slušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Sopranistka Ljuba Berce-Košuta, pri klavirju Gojmir Demšar. — 19.10 Higiena in zdravje. — 19.25 Koncert Slovenskega okteta registriran v Kulturnem domu v Trstu 4. marca 1967. — 20.35 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.10) Misli in nazori. — 22.45 Sentimentalne pesmi. Četrtek : 12.00 Za smeh in dobro voljo. — 17.20 Italijanščina po radiu: Spopolnje-valni tečaj: 42. lekcija. — 18.30 In memo-riam Zoltana Kodalyja. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 20.35 »Birozavri«, igra v dveh dejanjih. — 22.35 Violinist Rok Klopčič, pri klavirju Marijan Lipovšek. Petek: 11.40 Radio za šole (za drago stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25. — 12.10 Med tržnimi stojnicami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.00 Skladbe davnih dob v izvedbi »Cappella Monacen-sis«. — 19.10 Majda Sfiligoj: »Nastanek in razvoj solkanske goriške župnije«. — 2035 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. Sobota : 12.10 Tržaške ulice in trgi. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 16.20 Pregled italijanske dramatike. Dialaktno gledališče. Prizori iz komedij »Nadloge gospoda Traveta« in »Praznični uhani«. —-17.20 Cerkev v sodobnem svetu, — 19.10 Družinski obzornik: »Vzorni otrok«. — 19.25 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Moški vokalni kvartet, ki ga vodi Humberl Mamolo. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danila Lovrečiča. — 21.30 Vabilo na ples. — 22.30 Za prijeten konec tedna. mimimmmmiiimmimiiimimmmiimiiimmmmiiimimmmmimiiimiiimmmimmimmiimmmiiiiiimmmiimmimiiiiimmmmMimmiiiiiimiimiiiiimmmimimimiiiiiimmmmmmmmimmmmiimmiiiiimiimmmmmimiiimiiiiiNimmmiiimmmmiimimmimmiimimiiimmmmmmiimiiiNmimiimmimmiiiiiiimm 9. aprila: svetovna nedelja za duhovne poklice ...........................................m milim mu .............................................................................................................. umu..... Kar brez pomisleka je prikimal. »Pa pojdiva!« Vso pot je gostolela in mu pripovedovala, kako veselo življenje je v Benetkah, koliko ima oboževalcev, a ona se ne mara vezati. Rada bi se še zabavala. Če bi gospod hotel... lahko bi se oba v Benetkah imenitno imela. Zavila sta v širok drevored. Na obeh straneh so bile stojnice z raznovrstno šaro in igračami. Od nekje se je slišalo streljanje. Kot daljnji spomin je šlo skozi Vilkove možgane. Takrat je bila tudi ženska ob njem... Ko sta prispela do strelišča, je Vilko prebledel. Na visoki polici je poleg drugih igrač stal bel medvedek, prav tak, s povešenim levim uhljem, kot ga je on pred leti daroval Valeriji, svoji bodoči ženi. »Počakaj tukaj, bom takoj nazaj!« je rekel Rini in se odtrgal od nje. Našobila se je in čakala. Ko pa je zma- goslavno prinesel v naročju belega medvedka, mu ga je izpulila iz rok. »Oh, kako lep medvedek, kajne, da bo moj?« »Mi je žal, Rina, a ta medvedek je namenjen nekomu drugemu. Za vse na svetu ti ga ne dam. Glej, kupim ti kako drugo stvar, le izberi si.« Izbrala si je bleščečo ogrlico in si jo nadela na razgaljeni vrat. Lepo ji je pri-stojala. »Ali bi šla plesat?« se je nenadoma spomnila. Plesala sta pozno v noč, nato sta se vrnila v hotel. Tesno se ga je držala. »Torej velja, jutri ob sedmih zvečer se odpeljem, čakala te bom na postaji.« »Velja,« je ves omotičen odgovoril in odtaval v svojo sobo. Vedel je, da bo prevaral nedolžnega otroka. A ni mogel drugače, še vse bolj bi ga, če bi ga vzel k sebi; vse življenje bi ga varal in mu ukradel resničnega očeta. Drugi dan Rine ni bilo na spregled. Spisal je pismo za ravnatelja zavoda in mu vse razložil. Medvedka je zavil v papir, nerodno zvezal in ga z visoko napitnino izročil sobarici z naročilom, naj ga odda proti večeru v zavodu slepih v predmestju. Vpraša naj po dečku Zlatku. Kamen se mu je odvalil od srca, ko je vse to opravil. Zdelo se mu je, da je vse uredil in da nima več nobenih obveznosti ne do ravnatelja ne do otroka. Dolgo pred določeno uro se je napotil proti postaji, oddal kovček in se vrnil na trg pred postajo. Hotel je sam sebe prepričati, da je prav ravnal, a globoko v duši je glodal črv in mu ni dal miru. »Podlež, podlež,« je vpilo v njem. »Za trenutno ljubezen dvomljive ženske izdajaš nedolžnega otroka, varaš ga v njegovem edinem upanju.« Potne srage so mu orosile čelo. Iz dna duše je zaprosil: »Valerija, povej, kaj naj naredim?« Tedaj se mu je zazdelo, da je slišal v sebi odgovor: »Ljubezen, ki jo misliš dati tisti ženski, ali je ne daš lahko nedolžnemu otroku?« Pognal se je za tramvajem, ki je vozil v predmestje in ko je izstopil, je po peščenih stezicah z naglimi koraki dosegel belo poslopje v ozadju. Odprl je vrata v čakalnico. Tam v kotu je na tleh sedel Zlatko. Prišel je prav v hipu, ko je iz grmade papirja potegnil belega medvedka. Obraz mu je zažarel od presenečenja in kot zmagoslavje je privrelo iz dečkovih ust: »Ah, Bundek, si se vrnil!« Z enim samim objemom je presrečni oče pritisnil na srce svojega otroka in belega medvedka v njegovem naročju. Poš RZASKE NOVICE Pirandellova igra »Saj ni zares« Letos obhaja italijanski kulturni svet in z njim tudi vsi ostali narodi stoletnico rojstva velikega dramatika in pisatelja Luigia Pirandella. Ta se je rodil pred sto leti na Siciliji, postaj pozneje profesor in režiser. Ukvarjal se je sprva s poezijo, pozneje pa se je posvetil proei in drami. Bodisi kot pisatelj bodisi kot dramatik je Pirandello zarisal nove smeri v moderni literaturi ne samo italijanski, ampak Uidi svetovni. V priznanje za svoje delo je leta 1924 dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Stoletnica L. Pirandella nudi priložnost, da se gledališča po vsem svetu spominjajo tega dramatskega umetnika s predvajanjem njegovih del, ki so na njih sporedu bolj številna kot običajno. Tako se je tudi Slovensko gledališče v Trstu hotelo pokloniti njegovemu spominu in je v ta namen izbralo manj znano Pirandellovo dramo »Saj ni zares« (Non e una cosa seria), ki jo prav te dni izvajajo na odru Kulturnega doma v Trstu. Igra je pravzaprav komedija, ki naj bi občinstvo zabavala. Vendar se zdi, da preprosti gledalec ne dojema v vsej polnosti Pirandellovega humorja, vsaj ta vtis je človek odnesel od predstave na velikonočni ponedeljek. Dvorana je bila skoro docela zasedena. Prišlo pa je predvsem občinstvo s podeželja, ki je s svojo številno navzočnostjo pokazalo, da ljubi gledališče, a na umetniško dovršeno podajanje igralcev je premalo reagiralo. Menim, da prav zato, ker se ni dokopalo do globin Pirandellovega humorja, ki pač ni kak Goldoni ali Moliere. Med igralci sta posebno dobro odigrala svojo precej zahtevno vlogo Lidija Kozlovi-čeva kot Gasparina Torretta in njen partner Stane Starešinič kot Merrnno Speran-za. Njima ob strani je kot karakter morda še boljše zaigral Jožko Lukeš v vlogi gospoda Barranca. Režija Jožeta Babiča je bila precizna in je znal obdržati igralce v pravih mejah. Kostumi Anje Dolenčeve so dali dober zgodovinski okvir, scene Uroša Vagaja pa potrebno stilno enotnost. (r+r) Dva vzgojna tečaja za mlade Prihodnji teden se prične v Trstu vrsta predavanj za fante in dekleta. Prvo predavanje za odrasle bo v petek, 7. aprila ob 81* zvečer; g. Bojan Ravbar bo predaval o temi: »Kaj uči II. vatikanski koncil o zakonu in družini«. • Nižja skupina (od 14. do 17. leta) pa bo imela prvo predavanje v soboto, 8. aprila ob 6.30 zvečer. Govoril bo dr. M. Kranner o temi »Oblikovanje tvojega značaja in vloga športa pri tem«. Oba tečaja, ki bosta trajala pet tednov, se bosta vršila v ulici Donizetti 3. SLOVENSKO KAT. AKAD. DRUŠTVO (SKAD) v Gorici vabi na predvajanje štirih barvnih filmov s slovenskim besedilom s slikovitimi posnetki našega pravljičnega gorskega sveta ter zasanjane slovenske obale. Na sporedu so sledeči filmi: 1. Lov na gamse 2. Iz snega v cvetje 3. Na slikoviti obali ter GORENJSKA OHCET v kateri prepeva Slovenski oktet naše naj lepše narodne pesmi. Filmski večer bo v četrtek, 6. aprila oh 20.30 v dvorani Kat. doma v Gorici. Nadškof Andrej Pangrazio zapustil goriško nadškofijo V torek zjutraj se je za vedno poslovil in odšel iz Gorice nadškof Andrej Pangrazio. Medpotoma se je ustavil pri sorodnikih v Asiagu in nato odpotoval v Rim, da nadaljuje s svojim delom na glavnem tajništvu italijanske škofovske konference. V nedeljo, 16. aprila bo slovesno umeščen na škofijski stolici rimskih predmestnih škofij Porto e S. Ru-fina. S prevzemam nove škofijske oblasti ugasne njegova duhovna vlada v goriški nadškofiji. Ako ne bo do tedaj drugače preskrbljeno, se bo takoj drugi dan sestal goriški stolni kapitelj in imenoval kapi-tularnega vikarja, ki takoj prevzame vodstvo nadškofije. Ta bo vodil nadškofijske posle, dokler ne pride novi nadškof. Nadškof msigr. Pangrazio je razvil zadnje dni izredno dejavnost. Hotel se je posloviti posamezno od raznih družabnih slojev in ustanov. Kot se je že prve dni meseca poslovil od Svetogorskega svetišča, od redovnic, od dijakov, od slovenskih vernikov, od Katoliške akcije ter članic Škofijske ustanove za semenišče in poklice, tako se je zadnje dni poslovil od delavcev v tržiški ladjedelnici; od uradnikov, ki so zaposleni na dbčinskih, provincialnih in pokrajinskih uradih; od semenskih predstojnikov, profesorjev in gojencev; od škofijskega zbora duhovnikov, od oblasti in sploh vseh vernikov,' zlasti pri sprejemu na goriškem gradu, pri velikonočni pon-tifikalni sv. maši v goriški stolnici ter pri sv. maši v oglejski baziliki na velikonočni ponedeljek. SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTEVERJAN« ponovi v nedeljo, 2. aprila ob 19.30 v župnijski dvorani v Štandrežu Finžgarjevo ljudsko igro »NAŠA KRI« Isto igro bodo igralci ponovili naslednjo nedeljo, 9. aprila ob 19.30 v Katoliškem domu v Gorici. m Goriška velika noč OBISKE NPVICE Pri vseh teh poslovilnih srečanjih je nadškof spregovoril. Ti govori so izredno važni in so »duhovna oporoka« res velikega nadškofa svojim škofljanom. Ne le, da prikazujejo v posebno ugodni luči njegovo nadpastirsko delo zadnjega petletja, pač pa tudi vsebujejo dragocene napotke in smernice za vse javno življenje in delovanje v območju goriške nadškofije, kjer .se še zlasti na verskem in moralnem polju srečujeta dve kulturi in dva naroda. Njegova nadpastirska beseda, ki ni več samo beseda goriškega vladike, pač pa beseda glavnega tajnika vsedržavne italijanske škofovske konference, to je zbora vseh italijanskih škofov in nadškofov, bo brez-dvomno mogočno odjeknila' tudi v italijanski javnosti, zlasti v kolikor osvetljuje potrebo in zgodovinsko nujnost, da se osnujejo pravilni odnosi med obema narodnostma, ki živita v obmejnih pasovih in da se zagotovijo slovenski manjšini vse pravice. Nadškof msgr. A. Pangrazio je naslovil slovenskim vernikom celo vrsto toplih očetovskih nasvetov, ki vsebujejo tudi nove vidike in ki jih bo treba dobro premisliti, ako hočemo poglobiti svoje versko življenje in se ohraniti kot krepka in plodovita narodna skupnost v okrilju italijanske demokratične države. V nadškofu msgr. Andreju Pangraziu, ki nam je bil do zdaj duhovni oče in nad-pastir, bomo tudi v Rimu imeli velikega prijatelja in dobrotnika. R. K. Zdelo se je, da bo letošnja velika noč brez cvetja in zelenja. A narava je pohitela in se dostojno pripravila na Kristusovo vstajenje. Vzcvetele so prve breskve in mandeljni, iz zemlje so pokukale vijolice in trobentice, zvončki so se pa za letos že poslovili. Tudi srca vernih so se prebudila. Vsak je hotel resnično doživeti vstajenje z očiščeno dušo in živo vero v Vstalega. Zato so bile naše cerkve vse dni velikega tedna 'lepo obiskovane. Goriški Slovenci so se ikakor, prejšnja leta častno udeleževali vseh pobožnosti, tako postnih govorov na Travniku, Od jih je letos imel pater lazarist Sedej z mirenskega Gradu, govorov za mladino, za starše, lepe večerne maše na veliki četrtak pri Sv. Ivanu, postnega govora na veliki petek zjutraj v stolnici in še posebno veličastnega vstajenja na velikonočno jutro istotam. Ta lepa slovesnost je letos privabila zelo veliko vernikov. Nekateri so prišli prav od daleč, iz najbolj oddaljenih delov mesta. Stolniškim pevkam se je pridružil še mešani zbor »Lojze Bratuž«, tako da je bilo petje to jutro res velikonočno, nadvse veličastno. Vreme je bilo za veliko noč kar ugodno, zato so si mnogi izbrali že ta dan za »romanje v Emavs«. Promet na vseh cestah naše dežele je bil zelo živahen. Tudi na velikonočni ponedeljek so ljudje trumoma odšli na deželo in k morju, toda vreme že ni bilo več tako privlačno. Na noč je začelo deževati vsepovsod. - Preko obmejnega bloka pri Rdeči hiši je odšlo v Jugoslavijo za veliko noč 13.495 italijanskih državljanov, prišlo pa je v Italijo 12.868 državljanov jugoslovanske pripadnosti. Doberdob Stanovske govore kot pripravo na velikonočne praznike so imeli gospodje msgr. dr. Močnik za žene, msgr. dr. Klinec za može in župnik Berce za fante in dekleta. Udeležba je bila kar zadovoljiva, zlasti če pomislimo na razne ovire in zapeljivosti. Bog daj, da bi seme naukov vzklilo in obrodilo sad v praktičnem krščanskem življenju! Umrla je v 73. letu starosti Alojzija Marušič, vdova po Andreju Lakovič, po domače »Kovačeva«. Njena mladost je bila polna truda in dela: begunstvo med prvo svetovno vojno, dolgoletna služba v Trstu in pozneje, kot poročena, s petimi otroki. Bila je verna, delavna, dobra in narodno zavedna žena; zato je tudi družino vzgajala v tem duhu. Mnogo je čitala, kadar je utegnila; na paši je imela vedno s seboj knjigo ali časopis; in radi so jo vsi poslušali. Stalno je bila naročena na knjige Mohorjeve družbe in »Kat. glas«. V dolgi in mučni bolezni (rak v krvi) jo je tolažila sv. vera, prejemanje zakramentov in skrbna in ljubezniva postrežba domačih. Pogreb je bil 29. marca s sv. mašo, ob veliki udeležbi ljudstva. Naj počiva v miru in Bog naj jo bogato poplača za vse dobro. Do- mačim in sorodnikom naše iskreno sožalje. Poslednji pozdrav Lojzetu Purgarju V goriški psihiatrični bolnišnici je na veliko noč umrl zadet od kapi 60-letni Lojze Purgar. Doma je bil iz Zakriža pri Cerknem. Še kot deček je pri neki nesreči zadobil božjastne napade in ko so ti postali vedno bolj pogostni, so bili domači primorani ga oddati v goriško psihiatrično bolnišnico. Tu se mu je zdravje nekoliko zboljšalo, tako da je skoraj do konca lahko pomagal v kuhinji. Vendar doma ni več videl. Pred letom dni ga je prvič zadel mrtvoud, a si je še opomogel, čeravno za delo ni bil več sposoben. Vsa dolga leta je v bolnišnici celih 32 let svoj prosti čas uporabljal tako, da je slikal in zlasti veliko bral. Bil je globoko čuteč človek, zato je razumljivo, da se v bolnišnici ni mogel z nikomer pogovarjati. Vendar so ga imeli navidezno odsotni in duševno omejeni bolniki po svoje radi. To je pokazal njegov pogreb. Zbrali so med bolniki denar za tri vence in 'ko je ležal na mrtvaškem odru, so bili njegovi prijatelji stalno pri njem. Na njihovih obrazih se je odražala velika žalost nad izgubo dragega prijatelja. V bolniški kapeli mu je ženski zbor po končanih obrednih molitvah zapel v slovo pretresljivo žalostinko. Preko bolniškega vrta, odetega v pomladno cvetje, so ga nato odnesli na goriško pokopališče. Pokojni Lojze je bil brat Malke Purgar, ki je umrla mučeniške smrti' ob pokolu štirinajstih v Cerknem leta 1944. Do svoje smrti je to veliko bol nosil v svoji duši. Le njegova globoka vera mu je dajala {noč, da je vse prestal in vsem odpustil. Le enega ni mogel zatreti v sebi: brezmejnega hrepenenja po domačem kraju, po domu. Bog ga je na samo veliko noč rešil vsega trpljenja in pa stara pravzaprav?« »Na vem.« (se nadaljuje)