TRBOVLJE, 7. JUNIJA 196* z**« T E D NIK GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE • UREJA UREDNIŠKI ODBOR ■ GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK Naloga občinskih ljudskih odborov Nedvomno je, da se v zadnjem isu vse bolj kaže nujnost, da Večinski odbori vnovič pregledati družbene načrte in proračune, !ti so jih sprejeli za letošnje leto, n da ponovno kar najbolj realno cenijo možnosti virov dohodkov roračunov in skladov ter da pri 'em vskladijo nekatera nastala nesorazmerja ob sprejemanju letošnjih družbehih načrtov in proračunov Obč. ljud. odborov. Ob tem velja še posebej podčrtati, da je mjno treba zmanjšati izdatke proračunov in skladov za investicije, lasti še za tiste, ki naj bi se rredvideno začele izvajati letos, ker je v vseh štirih zasavskih ob-I činah še precej že začetih, a še ne Pionirji z osnovne šole Ivana Cankarja so na slovnostni seji če- ] dokončanih investicij, tako gospo-s ti tali k občinskemu prazniku Trbovelj in izročili predsedniku LS . darskega kot negospodarskega LRS, tovarišu Mihi Marinku šopek nageljnov | značaja. Ob ponovnem pregledovanju družbenih načrtov in proračunov zasavskih občinskih ljudskih odborov bi še posebej veljalo proučiti nekatere ukrepe, za katere so se letos odločili ljudski odbori na področju davčne politike. Nesporna je ugotovitev, da so tudi zasavski ljudski odbori na začetku leta ob sprčjemanju družbenih načrtov in proračunov poskušali izkoristiti vse možnosti, da bi zbrali kar največ sredstev za povečanje proračunskih sredstev in sredstev družbenih skladov. S takim dekaj intenzivnim zbiranjem | sredstev so občinski ljudski odbo-! ri večinoma krili najnujnejše po-| trebe po raznih investicijah, nekje pa tudi za kritje raznih dolgov, vendar so s tem — kot je mogoče I zdaj ugotavljati močno prizadeli Pomembno posvetovanje v Litiji Občinski komite Zveze komunistov v Litiji bo priredil jutri, v petek 8. junija, posvetovanje s političnim aktivom o vzrokih težav v gospodarjenju ter o perspektivah nadaljnjega materialnega razvoja litijske komune. Uvodne misli bo na tem pomembnem posvetovanju podal sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Litija, tovariš Jože Drnovšek. Zadnji zbori volivcev Te dni so na področju hrastni-ške občine zadnji zbori volivcev in zbori volivcev-proizvajavcev. Dosedanji zbori volivcev so bili dobro obiskani, živahna je pa bila tudi razprava. Na zborih razpravljajo o delu krajevnih in stanovanjskih skupnosti ter o tekočih gospodarsko-političnih nalogah, na zborih volivcev-proizvajavcev pa tudi o gospodarjenju v prvih treh mesecih letos. — ak. Skupne inšpekcijske službe ’ Prvi uspešni razgovori na nivoju tajnikov V Zasavju je trenutno aktualno Vprašanje ureditve inšpekcijskih služb.* Znano je, da so ločene inšpekcijske službe drage in ob tem zaradi slabe organizacije dela tudi premalo učinkovite. Predvsem ugotavljajo po občinah, da se inšpektorji zelo zamujajo s tem, da sami opravljajo tudi administrativne posle, vemo pa, da sledi slehernemu pregledu inšpektorja obvezni zapisnik, potem ustrezna odločba itd. Če torej imajo občine vsaka zase vse inšpektorje, se stroški znatno povečujejo, kar vsekakor ni ugodno za že tako preobremenjene občinske proračune, razen tega je pa tudi delovno področje posameznih inšpektorjev premajhno. Mimo teh, da rečemo čisto »tehničnih• težav, je pa delo inšpektorjev v marsikaterem primeru otežko-čeno ji? z raznimi vplivi in posredovanji, ali celo že potem, ko so odločbe že izdane. Učinkovitost inšpekcijske službe je s takimi posredovanji često mnogo zmanjšana, včasih pa celo ničeva. To dejstvo navaja k sklepu, da bi bilo najbolje, če se inšpekcijske službe izločijo iz vplivnega območja občinskih forumov in delujejo samostojno in neodvisno kot na primer sodišča. Tako je zasnovano mišljenje, naj bi ustanovili samostojne inšpekcijske službe, podobno kot je ustanovljen skupni zavod za pedagoško vzgojo. Ze doslej sodelujejo inšpekcijske službe občine Hrastnik in Trbovlje, tako na primer delovna in sanitarna inšpekcija zaposluje ista Inšpektorja. Skupna bi lahko bila *udi trgovinska inšpekcija. Nekoliko teže je z gradbeno inšpekcijo. V Poštev pride tudi veterinarska inšpekcija. Za vse inšpekcije bi lahko delovala enotna administracija z manj-**•* administrativnim aparatom, bot jc potreben sedaj, in inšpektorji bi bili lahko zelo razbremenjeni v primeru, če bi administrativne moči poznale osnove predpi-vseh inšpekcij. Ustanovitev skupnih inšpekcij-**ib služb za vse Zasavje bi torej pomenila POCENITEV IN POVEČANJE UČINKOVITOSTI TEH Toda v kakšnem obsegu nal.bi bila posamezna delovna pod-rocia, ali bi na primer pri posa-rneZnil) službah uvedli lahko tudi specializacijo, in o ostalih podrobnostih bomo lahko poročali šele te-v>. ko bodo dogovori , o teh vpra-Sanjih končam. Znano je le to, da tajniki občinskih LO že zedi-j' ta izločitev inšpekcijskih služb *. vpliva občin, vsa ostala vpraša-■ tako na primer prostorov, pre-itd., pa bi ostala do na-"hnjega še vprašanje potrebnih a°Sovorov. Nova šola v Čemšeniku Tokrat je bilo vreme prirediteljem naklonjeno,, saj je kazalo že v soboto, da bo tudi nedelja prinesla s sabo dež. V Čemšeniku se je zadnjo nedeljo zbralo precej domačinov, pa tudi Zagorjanov, med njimi pa sta bila še predsednik občinskega LO Zagorje Dušan Kolenc in predsednik občinskega odbora SZDL Slavko Ajtič. Novo šolsko poslopje je doča- kalo najlepši trenutek. Nekaj o 1 dekle} pouk v novsem neprimer- deseti uri se je začela slovesnost, na kateri so sodelovali združeni mladinski pevski zbori in godba na pihala iz Zagorja. Predsednik krajevne organizacije SZDL Čemšenik Polc in predsednik gradbenega odbora Lazar sta prisotnim orisala prizadevanje Cemšeničanov, da bi dobili tudi novo šolsko poslopje, saj je bil Dan krvodajavcev 4. junij je dan krvodajavcev. — Tega dne je bila pred sedemnajstim; leti ustanovljena v Ljubljani prva krvodajavska postaja v Ljubljani in sploh v Sloveniji. — Skromni začetki, toda pripravljenost ljudi, da so darovali to dragoceno tekočino, so se počasi razvijali, in ta služba je bila kmalu tako razvita, da je rešila nešteto življenj partizanov in borcfcv. Ti skromni začitki so dali pobudo za ustanavljanje in razširjenje krvodajavskih postaj. V tem pogledu so največ naredili zavedni zdravniki, a tudi ostali napredni ljudje po komunah. Tudi v Zasavju se lahko pohvalimo, da so ljudje uvideli humanost te službe in da imamo v Trbovljah a sindikalnih podružnicah in drugih organih, da upoštevajo ta priporočila In da zagotove v prihodnje nemoteno proizvodnjo in e tem tudi do tičnega analiziranja. Analitične službe ni. In to bo treba najprej I ganje večjih proizvodnih došež-uvesti. VIKTOR SIREC | kov. - (na) »Vi, ki vse pokvarite!« Delovni predsednik konference delovnega kolektiva je vstal in napovedal: Tovariš Bonifacij se je prijavil k diskusiji s temo: O liku socialističnega delavca,« In je vstal Bonifacij in vzravnan spregovoril gladko in tekoče: “Tovariši, Uk socialističnega delavca mora biti tak, da na njem ni nobenega madeža. Njegova ne-umadeževanost se začne s tem, da sl pri potnih stroških ne zaračunava več dnevnic, kot pa Je trajal čas potovanja, nj^bva čistost se izraža tako, da nima težnje po avtomobilu In sploh gmotnih dobrinah, ki bi ga odcepile od stal-lega povprečja delavcev. Skratka, mi moramo biti takšni, da nas nekega dne delavci ne bodo Izločili Is svoje srede, ker nas ne bodo smatrati za svoje zaradi naše zaljubljenosti v hišice, limuzine, in ne vem kaj še vse...« In je govoril še o tem, 'kako ne smemo na delavskem svetu samo pritrjevati ln dopuščati, da nas postavljajo pred dejstva, kar ae rado dogaja. Ne smemo dovoljevati kdajkoli odhode na potovanja v tujino In tako dalje. Bilo Je naštetih še nešteto postopkov, ki omadežujejo socialističnega delavca. Delovna konferenca tovarne »Flot« Je burno zaploskala. Bonifacij se Je nasmehnil in sedel. Naslednjega dne Je sonce prijazno sijalo v njegovo pisarno In Bonifacij Je bil Židane volje. Saj mu Je direktor spotoma rekel: »Ti sl pa res teoretik!« Potem mu tiča na dvorišču. Toda po prvih osornih besedah je nabral čelo in prebledel. »Pa nisi mene mislil e tistimi potovanji v inozemstvo?« Je grmelo z onstran žice. »In s tistimi dnevnicami ln e hišico...« »Ampak jaz sem vendar govoril načelno!« je ugovarjal Bonifacij. »Poglej vendar v časopis, kaj si govorili« je dobil odgovor. In Bonifacij je pogledal. In tam Je pisalo: »Konferenca delovnega kolektiva tovarne »Plot« Je ostro spregovorila o tiku socialističnega delavca. Grajati so malomeščanske pojave med posamezniki, ki se zlasti zanimajo samo za svoj gmotni položaj in se tako odda- »ste rekli tole: ml ne smemo na delavskem svetu 'dovoliti, da nas postavljajo prod dejstva?« »Seveda sem.« »In je bila to konferenca delovnega kolektiva tovarne »Plet»T« »Seveda je bila.« »Kaj pa Je potem narobe? Saj ste govorili o delavskem svetu, katerega član ste tudi sam, in • vsem drugem ute govorili tako.« »Ampak jaz sem govoril o delavskem svetu nasploh, o like socialističnega delavca nasploh, prt čemer pa nisem imel v mislih našega delovnega kolektiva.« »Veste kaj, vi imate vse pogoje za abstraktnega slikarja,« Jr slišal Bonifacij in kljub temu. ds ljujejo od delavcev. Na to Je po- je da J0 slušalka padla na sebej opozoril tovariš Bonifacij, svoje mesto, Je vendarle zavpil v Id Je med drugim rekel: »Ml moramo biti takšni, da nas nekega dne delavci ne bodo Izločili iz svoje sredine, ker nas ne bode smatrali za svoje zaradi naše zaljubljenosti v hišice, llmuzlnlcv Hi podobno.« 8 tem Je tovariš Bonifacij pokazal zvrhano mero kritičnosti ln samokritičnosti...« Bonifacij Je zšrlpel pograbil telefon in zavrtel številke uredništva. Ko ee Je oglasil urednik. Je zavpil: »Kdo pa Je tleti nesramnež, ki Je pisal z naše konference?« »Je kaj narobe?« Je slišal v odgovor mirni glas. »Jaz, Bonifacij, nisem govoril tega, kar ml pripisujete, Jaz sem telefon: »Vi, vi, ki vse pokvarite! Vi novinarji!« Viktor Sirec Zagorjani med pripadniki JLA V nedeljo »o se z nastopom vokalnega sekstela delavske Pr°' svetnega društva »Svoboda« *•’ gorje ln »Zagorskega dizlland a11' sambla« na gradbišču nove Zasavske ceste v Zagorju začeli tradicionalni obiski članov Svobod in prosvetnih društev pripadnikih JLA graditeljih *** savske ceste, ki bodo odslej do konca avgusta vsako ncdeU dopoldan. Je^ telefoniral *tudi glav^ Inžente! S^riTn^ K za vse de,»v- Pripadniki JLA - gru^j-J. jetno nesorazmerje rezultat neto?- . „ , . . niti podatkov, ali pa celo napačno Bonifacij ga Je pozdravil ln ml- . ee.« urejenih, vendar poudarja dej- lova! e pogledom streho svojega -* savske ceste so (agorjane Poglejmo,« Je rekel urednik.1 pozdravili. eseminanaE w"7. m? m sfc?-ne n Nova era seje začela ob 10.35 Brneli sta filmska in televizij- zbrane člane delovnega kolektiva pionirji s Ceč, podarili šopek le- ska kamera, svetloba bliskov je Cementarne ter odbornike obeh aslepljevala navzoče v trenutku, zborov LO Trbovlje. V svojem ko je natanko ob 10,35 predsednik I govoru je poudaril, da je nova Ljudske skupščine LRS Miha Ma- tovarna sad prizadevanja celotne-rinko sprožil napravo, ki je dala ga kolektiva ter da so pe v tem v pogon osemdesetmctrsko rota- času člani delovnega kolektiva cijsko peč v trboveljski Cemen- pokazali kot dorasli vsem, tudi tarai z zmogljivostjo 300 ton ce- najtežjim nalogam, ki so se v i menta na dan. Predsednik repub-i like je stisnil roko direktorju tega 1 delovnega kolektiva inž. Pinteri-J ču in predsedniku trboveljske ob-! čine Martinu Gosaku z besedami: J »Čestitam na tej pomembni delovni zmagi in vam želim obilo delovnih uspehov!« V petek. 1. junija, točno ob 9,45 je zadonela na dvorišču Cementarne Trbovlje pred novo rotimo pečjo pesem »Internacionala«, Predsednik Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, tovariš Miha Marinko je v petek točno ob 10.35 url spustil v obratovanje novo rotacijsko peč v trboveljski Cementarni tem času postavile pred nje. Govoru direktorja inž. Pinteriča je sledil krajši kulturni. program, nato je pa zbranim ppre-govoril predsednik delavskega sveta tovarne Miha Šmit in orisal potek rekonstrukcijskih del v tovarni. Naglasil je, da je delovni kolektiv v dveh letih in sedmih mesecih izpolnil najtežjo nalogo, ki je stala pred njim: ob maksimalni možni proizvodnji starih nato pa je sledil krajši kulturni . strojev tovarne je nemoteno tek-program pevskega društva »Zar- j la montaža novih, sodobnih stroja«, recitacije in pozdravni govor I jev. Dejal je: 13. oktober leta 1959 direktorja tovarne, ki je pozdravil približno dve sto udeležencev tega pomembnega slavja. Inž. Ivo Pinterič je v svojem nagovoru pozdravil prisotne goste, med njimi tudi predsednika nam bo ostal v trajnem spominu: tega dne smo se o&vezaii, da bomo zgradili novo tovarno.« In res: tudi v najtežjih dneh svojega napornega dela niso klonili pred nobenimi zaprekami, molče, Vse večja usmeritev na izvoz Člani Združenja rudarske industrijske-skupnosti »Rudis« iz Trbovelj te dni na zasedanjih organov samoupravljanja razpravljajo o poročilu združenja za lansko leto in prvih treh mesecih letošnjega leta. Čeprav je bilo poslovno združenje »Rudis« ustanovljeno šele v februarju 1960, se je že povsem uveljavilo, vse bolj se pa usmerja in uveljavlja v zadnjem času tudi na zunanjih tržiščih. Lani je Rudarska industrijska skupnost »Rudis« iz Trbovelj dosegla nad 394 milijonov din realizacije, s skoro 90 % pa sta pri tej realizaciji sodelovala Rudnik rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik In Strojna tovarna Trbovlje. Medtem ko je bilo 1960. leta sklenjeno za 238 milijonov din poslov, jih je bilo lani že za 1 milijardo 782 milijonov din, roki izvršitve teh poslov pa segajo v glavnem v letošnje in prihodnje leto. Lani je bilo tudi sklenjeno 29 pogodb, odposlano pa 20 ponudb; v evidenci je še 74 pogodb in ponudb v vrednosti okrog 8 milijard din. Rudarska industrijska skupnost »Rudis« iz Trbovelj sodeluje z ljubljanskim podjetjem za mednarodno trgovino »Intertrade« za obdelavo zunanjih tržišč in za plasiranje uslug članov združenja. Pa tudi z »Rudnap« iz Beograda, da plasira opremo na zunanje tržišče, ter z Litostrojem iz Ljubljane pri izgradnji cementarn i. p. V drugi polovici lanskega leta. Je začel »Rudis« s proučevanjem zunanjega tržišča, predvsem Sudana In Egipta, in je že izstavil celotno ponudbo za eksploatacijo železove rude v vrednosti nad 1 milijardo din. Zunanje tržišče je pa Rudarska industrijska skupnost iz Trbovelj razširila še na Indonezijo, Indijo, Libijo, Sirijo itd. Pri proučevanju zunanjega tržišča nasta» ja jo težave zaradi tega, ker še ni rešeno vprašanje flnnciranja proučevanja zunanjega tržišča in bo potrebno, da bo združenje »Rudis« vložilo v ta namen znatno večja finančna sredstva. Ob koncu lanskega leta Je začelo združenje »Rudis« tudi z uvozno službo za člane. Zdaj člani že postopoma prepuščajo naročila reprodukcijskega in drugega materiala združenju »Rudis«. Združenje uvaža predvsem te Zahodne Nemčije, Avstrije in Francije, Preko uvoznega oddelki »Rudis« je bil podpisan tudi dogovor o prevzemu uvoznih poslov za opremo separacije za Djurdjevik In Banovi če. V prvih treh mesecih letos je »Rudis« te Trbovelj dosegla skupaj nad 263 milijonov din realiza- O gospodarjenju V gostinstvu hrastniške občine je bilo vzporedno z znatnim poje zaznamovan občuten padec večevanjem osebnih dohodkov, količinskega prometa, s tem pa in da so to ostro grajali tako na je znižana tudi finančna reali- sejah ljudskega odbora kot dru-zadja za 0,9 odstotkov proti iste- god, se nam vsiljuje ugotovitev, mu obdobju preteklega leta, ali da so za nastali položaj v veliki za 33,9 odstotkov manj, kot pa meri odgovorni sami gostind. je bilo planirano za prvo tro- Znano je, da so nedavno v go-mesečje letošnjega leta. Vzrok stinstvu nekoliko zmanjšali viza takšno stanje pripisujejo iino osebnih dohodkov, kar je predvsem povečanju cen v gostin- v skladu z zmanjšanim gospostvu, kar Je imelo za posledico darskim uspehom, vendar Je pri znaten porast nedovoljene pro- tem še vedno odprto vprašanje daje alkoholnih pijač pri zasob- iz preteklega leta, ali je bilo Bilcih. To nedovoljeno prodajo takratno povečevanje osebnih Je sicer možno omejevati s strož- dohodkov umestno? Ali ne bi jim kaznovanjem, vendar se po- bilo bolje, če lani ne bi zviševali javlja vprašanje gospodarjenja osebnih dohodkov, kajti zniže-v gostinstvu. vanje osebnih dohodkov Je v Zanimiva je ugotovitev, da se vsakem primeru boleča operacije število zaposlenih v gostin- ja, katere se dobri gospodarji »kem podjetju Jelka kljub ob- vedno izogibajo s predvideva-čutnemu padcu prometa pove- njem vseh okoliščin, ki utegne-čalo za 5,6 odstotkov, čeprav bi jo nastopiti — torej z realnim gospodarjenje prej upravičevalo planiranjem, e preudarnim pred-naaprotno. Ce ob tem ugotovi- videvanjem. •no, da je že v lanskem letu To je torej pouk, ki svari tudi v tem obdobju vznemirjalo ljudi druge! To je konkretni poziv k naraščanje cen v gostinstvu, ki zmernosti. V. Sirec cije, več kot polovico na račun udeležbe Strojne tovarne Trbovlje. Obseg realizacije za prvo tromesečje letos ni bii dosežen, največ zaradi tega, ker člani združenja »Rudis« niso izstavili situacij za dela po pogodbah, ki so bila opravljena v tem času. Omeniti velja, da je v tem času komercialni sektor združenja sklenil 6 pogodb v vrednosti 1 milijarde 500 milijonov din in izstavil 7 ponudb v vrednosti 1,5 milijarde din; v evidenci pa ima 19 raznih ponudb in pogodb v vrednosti blizu 4 milijarde din. Do konca marca letos je združenje »Rudis« iz Trbovelj povečalo dejavnost pri proučevanju tržišča za rudarstvo izven premogovnikov, tako na Rudnik barvastih kovin Zletovo, Rudarsko topilnl-ški bazen Bor za Bogovi n o, na rudnike Bosansko Petrovo brdo, Korlača, Kosovska Mitroviča in Stragari ter v črni metalurgiji na železarni Skoplje in Zenica. Za izvoz je bilo sklenjeno 8 zaključkov v vrednosti 13,6 milijonov din, in to za Strojno tovarno Trbovlje in Rudnik rjavega premoga Trbovlje — Hrastnik. Sicer pa združenje »Rudis« proučuje tržišče v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu in je v marcu sklenilo pogodbo s tvrdko v Kairu za nudenje tehnične pomoči in nadzor pri vrtanju na jedro. Pode za izvoz opravlja združenje »Rudis« preko predstavništva »Intertrade« v Kairu. V zadnjem času Je upravni odbor Združenja rudarske industrijske skupnosti .»Rudis« iz Trbovelj sprejel več sklepov, da M v prihodnje združenje še bolj razmahnilo svojo dejavnost. Tako predlaga med drugim, da naj združenje »Rudis« stremi za kompleks- Ljudske skupščine LRS Miha Ma- toda vztrajno so gradili svojo in rinka, predsednika OLG Ljubija- našo tovarno, in jo na letošnji ot>/ na Borisa Mikoča in druge goste, črnski praznik trboveljskih občanov izročili svojemu namenu. Temni oblaki so se v petek dopoldne zbrali na nebu, toda slavnostnega razpoloženja vseh nav-! zočih ni moglo ničesar pokvariti. : Vsi zbrani so bili ponosni, da sto-i je v sredini kolektiva, ki je v ta-| ko kratkem času izvršil tako velikansko nalogo, člani delovnega kolektiva Cementarne so pa bili prav tako ponosni na svoje delo. Skratka — slavnostno razpoloženje je zajelo vse. Po podelitvi spominkov v obliki barvnih posnetkov nove tovarne vsem sodelavcem in izvajalcem del v novi tovarni je nastopila folklorna skupina s šole Tončke Čečeve. Najbolj ljubek pa je bil prizor, ko so najmlajši občani, nostjo prevzemanja poslov, ki jih bodo izvajali člani združenja; skoncentriralo naj bi se projektiranje; raziskati je treba celotno rudarsko tržišče in ga orientacijsko oceniti; prodati čimveč proizvodov na inozemska tržišča, pri čemer naj sodelujejo vsi člani združenja; doseči je tudi treba, da bodo vso uvozno službo člani preusmerili na uvozni oddelek Rudarske industrijske skupnosti »Rudis« v Trbovljah, itd. (ma) Steklarji so praznovali 30-Ietnico svoje godbe Godbeniki Steklarne Hrastnik so v petek In soboto popoldne praznovali 30. obletnico obstoja svoje godbe. V petek je imelo slovesno sejo vodstvo godbe ob prisotnosti predstavnikov delavskega upravljanja, sindikalne podružnice In tovarniškega komiteja ZK. V soboto je bil koncert, na katerem je nastopila doma ča godbe .polovico programa pa je izvajala gostujoča godba steklarjev Iz Biimbacha v Avstriji. Ob tej priložnosti so počastile praznovanje tudi godbe Iz Zidanega mosta, Trbovelj, Zagorja in Velenja, ki so predale slavljencem priznanja In spominska darila. Dosledni boj mezdni miselnosti Pretekli torek Je bila v Trbov-wh konferenca Zveze komunistov Rudnika Trbovlje. V kriti č-hom poročilu in pozneje v razpra-** so ugotovili, da Je potrebno Povečati prizadevanja za odprav-■Janj« mezdne miselnosti. V tem "■bislu je nujno treba spremeniti Pravilnik o nagrajevanju, ki ni **?V®U stimulativen in vsebuje ®*emente nagrajevanja, ki so Jih Vez8'*1 ** »Pustiti. Potrebno Je po-»»ati prizadevanje za popolnejšo _ Centralizacijo gospodarjenja in Povijanja, pri čemer naj odigra "•hembnejšo vlogo sindikalna or-Mtizacija, ki se Se vse preveč . »IJavlJa s skrbjo za rekreacijo oddihe. Se bolj kot sindikatom JT J« potrebno posvečati po/.or-mladini, kjer naj nastajajo ^ odnosi v polni meri. j Pripombe so Mie kljub temu, l>J® rudnik v prvem tromesečju JT^kcl planirano proizvodnjo ob * težkih pogojih. Ob doslednej-ba *'°rb( za delovno disciplino hi 't^*rcč lahko bil uspeh še večji. jo izostankov nad 20 od-kar Je nedvomno v bre- me ostalega dela kolektiva, ki je discipliniran. Dopustna norma izostankov v takem podjetju Je (orej presežena za nad 6 odstotkov, kar utegne zelo Obremeniti sklad osebnih dohodkov v tem letu. Tudi v širšem pomenu besede je zapažena znatna rezerva»v izkoriščanju delovnega časa. Z boljšim izkoriščanj em delovnega časa bi namreč lahko zagotovili proizvodnjo ob Istem številu zaposlenih, medtem ko Jih še vedno zaposlujejo na novo. Nekoliko M vplivalo na proizvodnjo tudi racionalnejše uporabljanje streliva in uporaba znatnih, cenejših pripomočkov odkopa. V sami organizaciji ugotavljajo, da je idejnost še prenizka, in da iz tega Izhajajo neenotna stališča komunistov. To kljub temu. da je bilo po osnovnih organizacijah zadnje čase znatno več sestankov, da so MU tudi seminarji za komuniste in so torej naloge vsem znane. V marsikaterem primeru ugotavljajo, da »e je preveč udomačila fajniliamott v odnosih med komunisti, in da včasih ni mogoče izreči kazni tistim, ki jih dejansko zaslužijo. Spričo teh dejstev je bilo potrebno zamenjati cel® sekretarja ene od osnovnih organizacij. Razumljivo je, da se ob takšnem položaju pojavlja kritlkarstvo, torej kritika, ki je posamezniki, ki jo Izrekajo, ne morejo tudi utemeljiti. Prav zaradi takih pojavov kritiziranja pa je nujno, da so člani ZK kar najbolje poučeni o vseh zadevah gospodarjenja in upravljanja In tudi o drugih, da zaradi neinformiranosti člani kolektiva ne bi prihajali do napačnih zaključkov. V smislu obsežnih sklepov, ki Jih Je narekovala razprava, Je bilo izrečeno mnenje, naj H bila prihodnja konferenca komunistov tega rudnika že v juniju oziroma po enem mesecu, da M Mio sklepe laže kontrolirati in izvrševati. Izkušnje so namreč pokazale, da povzročajo daljši presledki med konferencami popuščanje doslednosti v izpolnjevanju sprejetih nalog. Kolektiv STT pred zahtevnimi nalogami Delavski svet trboveljske Strojne tovarne se je 30. maja sešel na drugo zasedanje. Med drugim je na tem zasedanju razpravljal tudi o doseženih uspeMh in poslovanju v prvih štirih mesecih letos, člane delavskega sveta so pa na seji seznanili tudi z nekaterimi nepopolnimi podatki o proizvodnih dosežkih še za mesec maj. Strojna tovarna Trbovlje je v prvih štirih mesecih letos dosegla plan vrednosti proizvodnje s 104 odstotki, plan fizičnega obsega proizvodnje s 108,4 odstotki, plan realizacije pa s 101,2 odstotka oziroma realizacijo 1 milijardo 248 milijonov 461.000 din. V aprilu mesečni plan proizvodnje ni bil dosežen, v glavnem zaradi fimali-zacije ob koncu meseca, kar je povzročilo večjo zalogo zgotovlje-nih izdelkov, in pa zaradi tega, ker kupci niso imeli sredstev za nakup serijskih izdelkov. V aprilu so v trboveljski Strojni tovarni izdelali med drugim tudi 3200 jamskih stojk, ali 1000 kosov več kot kdajkoli doslej v enem mesecu, ter 1000 jamskih stropnikov. V zadnjem času je v tej trbo-•veljski gospodarski organizaciji porasla produktivnost za 6,7 odstotka; le 3,7 odstotka vseh storjenih ur je pa bilo opravljeno v nadurah. Do konca aprila letos so se v primerjavi z istim obdobjem lani precej zmanjšali tudi normativi sredstev za zaloge materiala, nedokončane proizvodnje in zgo-tovljene izdelke, so pa še vedno precej nad normativom. To znatno otežkoča Strojni tovarni redno poslovanje in bi zato nujno potrebovala kratkoročno posojilo za obratna sredstva, vend-.r so pa naglasili, da bodo morali v prihodnje v tovarni sami vlagati večji del sredstev v poslovni sklad, in sicer namensko za obratna sredstva. Do konca aprila so v trboveljski Strojni tovarni uspeli zagotoviti večja naročila za individualna dela, tako za Železarno Jeseni- ce, za Litostroj za opremo za Cementarno Asamm ter za Železarno S:sak, Komercialni sektor tovarne pa proučuje nekatere ponudbe, za katere bodo po vsej verjetnosti sklenili pogodbe, in to za opremo za Idrijo, razširitev Cinkarne Celje, opremo za Železarno Sisak in opremo za Kemično tovarno Pančevo. Po nepopolnih podatkih je kolektiv Strojne tovarne Trbovlje do konca maja dosegel s 103 odstotki predvideni plan po proizvodni ceni in s 101,06 odstotka predvideni načrt finančne realizacije. Navzlic temu uspešnemu izpolnjevanju planskih obveznosti se pa pred celoten kolektiv Strojne tovarne Trbovlje v prihodnjem obdobju postavlja več zahtevnih nalog. Pri tem velja opozoriti na proučevanje možnosti za znižanje cen izdelkov, za še večje izboljšanje kvartete izdelkov in zmanjšanje izmečka ter doslednega izpolnjevanja dogovorjenih rokov. Na zasedanju delavskega sveta so naglasili, da so še v podjetju skrite notranje rezerve, samo izkori-udarili, da je treba z vso resnost-stiti jih je treba. Zlasti so še pojo proučiti vprašanje cen izdelkov, tako za domači trg kot za izvoz, saj jih bo tako mogoče mnogo laže prodati, ker so si zaradi kvalitete že utrdili pot na tržišča. (ma) pih rož predsedniku delavskega sveta ter se zahvalili za vso sjtrb in pomoč, ki jim jo nudi delovni kolektiv Cementarne Trbovlje. Po recitacijah in pesmih je nastopil tako dolgo pričakovani trenutek: začetek poskusnega obratovanja nove rotacijske peči. Ko se je velika nova peč počasi zavrtela, je več sto rok navdušeno zaploskalo, kajti ura in minute 10,35 tega dne bodo z zlatimi črkami vpisane v kroniko naših največjih gospodarskih dosežkov, kajti ZMAGA DELOVNEGA KOLEKTIVA CEMENTARNE TRBOVLJE JE ZMAGA VSEH NAŠIH DELOVNIH LJUDI, VSEH BORCEV ZA NASO LEPŠO BODOČNOST! - J. Savšek Največji razpon osebnih dohodkov Na j večji razpon plač je v hrast-niški občini zabeležen letos v zdravstvenem domu. Najvišji osebni dohodki so bili r marcu 123.000, v februarju 151.814 in v januarju 158.673 dinarjev. Najnižji pa v mesecu marcu 10.904, v februarju 10.620 in v januarju 10.620 din Razpon je torej 1:12, 1:14 jn 1:15. Komentar ni potreben. Cene v trgovini previsoke V hrastaiški občini ugotavljajo, da so cene v trgovini previsoke. O tem so razpravljali tudi na zadnjih zborih volivcev. V primerjavi s cenami v drugih občinah so po podatkih Zavoda za statistiko OLO Ljubljana v Hrastniku najdražji. Trgovina opravičuje to stanje s tem, da zagotavlja, da je tudi kakovost boljša, v kar pa v hrastni-ški občini dvomijo. To narekuje kar najskrbnejšo proučitev možnosti za znižanje cen, zlasti na osnovi notranjih rezerv, ki so gotovo tudi v organizaciji dela, v sistemu nakupa in prodaje itd, — or. Volitve v svete stanovanjskih skupnosti Se ta t»den bodo na podre* vseh treh stanovanjskih eku;::-sti zbori občanov. Občani tc. o razpravljali o delu, nalogah in težavah stanovanjskih skupn cc::. Na zborih bodo izvolili tudi ne. e člane svetov stanovanjskih skupnosti. Posvet z računovodji Občinska komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov v Zagorju je zadnji ponedeljek pripravila sestanek z računovodji, na katerem so razpravljali o izdelavi potrebnih dokumentacij in analiz v zvezi s ponovno obravnavo zaključnih računov za leto 1961 in pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o notranji delitvi dohodka. Novo odbojkarsko igrišče Aktiv LMS v Elektro-Trbovlj e je sklenil, da bo še ta mesec zgradil zraven upravnega poslopja odbojkarsko igrišče. Tako bodo imeli zaposleni v neposredni bližini prostor, kjer se bodo lahko v prostem času izživljali. Malo interesentov za letovanje Kolektiv Elektro-Trbovlje ‘e pred kratkim sklenil, da bo nudil večjo ugodnost pri koriščenju letnega dopusta tistim zaposlenim, ki imajo nižje osebne dohodke. Kljub temu pa še vedno ni pravega odziva. V podjetju menijo, da je temu vzrok dejstvo, da je precej članov kolektiva z Izlak in Radeč, kjer ne čutijo potrebe po oddihu, ker imajo v bližini plavalne bazene in planine. Delavski svet podjetja je odločil, da bodo letos prejeli vsi zaposleni za 15 dni regres v višini 250 din dnevno. Delavcem in uslužbencem z manjšimi osebnimi dohodki, torej tistim, ki so v tretji in četrti grupi, pa bo sindikat prispeval še po 100 din na dan. Soinvestitorji Podjetje Elektro-Trbovlje se je odločilo, da bo soinvestitor pri gradnji VK bloka na prostoru tržnice v Trbovljah. Podjetje bo imelo v bloku servis, rajon in štiri stanovanje. Nov način dela osrednjega delavskega sveta Na predlog komisije za samoupravo in zakonodajo je delavski svet Strojne tovarne Trbovlje osvojil predlog o novem načinu dela osrednjega delavskega sveta. Odslej bo delavskemu, svetu v pomoč pet komisij, tako komisija za samoupravo ta zakonodajo, za plan ta finance, za delitev čistega dohodka ta osebnih dohodkov, za proučevanje tehničnih Iznajdb in izpopolnitev ter za prošnje in pritožbe. Osrednja komisija bo komisija za samoupravo in zakonodajo, v kateri so vsi predsedniki drugih komisij. Ta komisija bo skrbela za izvajanje sklepov osrednjega delavskega sveta, centralno bo zbirala podatke o problemih, za katere bo menila, da o njih razpravlja osrednji delavski svet, pripravljala bo pa tudi naposR« In priporočila za delo osrednjega delavskega sveta in zborov proizvajalcev po ekonomskih enotah. Vse komisije bodo raz previjale o predlogih z zasedanj delavskega sveta, upravnega odbora in zborov proizvajalcev. Obravnava ta sklepanje o vseh temelj-njlh vprašanjih poslovanja podjetja bo pa še naprej na dnevnih redih zasedanj osrednjega delavskega sveta. Sredi lanskega leta je osrednji delavski svet tovarne sklenil prenesti določene pravice in obveznosti s osrednjega delavskega sveta na zbore proizvajavcev po ekonomskih enotah. Glede na nov način dela osrednjega delavskega sveta je le-ta na svojem zadnjem zasedanju sklenil, da se pri zborih proizvajavcev ustanovijo disciplinska komisija, komisija za stanovanjske zadeve (treba bo še izdelati pravilnik o dodeljevanju stanovanj), ter komisiji za sklepanje In odpovedovanje delovnih razmerij ter za hlglcnsko-tehmično varstvo pri delu. Mandatna doba članov komisij pri zborih proizvajavcev trajalo toliko časa, kolikor časa traja mandat pri osrednjem delavskem svetu, razen če zbor proizvajavcev nc razpusti komisije zaradi nedelavnosti iz izvoli nove člane. (ma) 4 fcšsšv&j lednlfc m r Junija 14«? » Sfelllki" Sl Otroško igrišče v Zgornjih Trbovljah Razprave in Iskanje rešitve izgradnje potrebnega otroškega Igrišča v Zgornjih Trbovljah so stare že več kot dve leti. Stanovanjska skupnost v Zgornjih Trbovljah je dala pred dobrim letom in pol že izdelati tudi načrte zanj Investicijskemu biroju. O načrtu, njegovi izvedbi, funkcionalnosti so že razpravljali pri pristojnem organu občinskega LO. Z načrtom so pa delno seznanjeni tudi zainteresirani prebivavci. Bile so razprave In ogledi, a se doslej za izvedbo tega načrta ni storil niti en sam korak. In povrh vsega sta odobrila oba zbora LO že tudi lokacijo oziroma zemljišče, kjer naj bi bilo bodoče otroško igrišče. Pripravljeno je vse, le ... st veni ustanovi -Marjetka« ni urejeno tako, kot bi moralo biti. Vovk: finančna sredstva. In tu sc*po navadi igrajo otroci iz ustanove, v popoldanskem času pa še ostali, in velikokrat tudi taki, ki zanje tu ni prostora. Zgoraj navedene stvari in potrebe po uresničitvi že odob. enega načrta terjajo od vseh člnite-IJev, tako od krajevne skupnosti, stanovanjske skupnosti in hišnih svetov temeljito razpravo in proučitev, ali so dane možnosti za začetek gradnje igrišča ali ne. Ti ti ni tel ji bi morali sklicati sestanek prcbivavcev ter temeljito proučiti možnosti in potrebe, jasno pa je, da so prebivavci pripravljeni sodelovati pri teh dejih in morebiti prispevati tudi določena sredstva za rešitev tega vprašanja. Jasno je pa tudi, da je potrebno le zainteresirati vse činitelje ter nekatere gospodarske organizacije, kjer je zaposlena večina prebivavcev s tega območja, ki bi verjetno prispevale znatna materialna sred- stva v kakem odpadnem, toda za igrišče uporabnem materialu. Jasno je tudi, da je sedaj čas, da se začne z delom, tako da bi bilo igrišče še letos uporabno. Po drugi strani pa moramo vedeti tudi to, da je že skrajni čas, da sc končno uredi to vprašanje v Zgornjih Trbovljah. Pri izvedbi tega načrta pa bodo morale pokazati malo več elastičnosti in dejavnosti vse organizacije ter skupno s prebivavci uresničiti to potrebno zamisel. Razmislimo tudi o tem Iz nove trboveljske knjižnice v Domu družbenih organizacij smotrno gospodariti, posreduje Center potrošnikom sledeče usluge: Eno- do dvodnevne tečaje za konzerviranje (pripravljanje ozimnice in sadnih sokov). Treba je začeti misliti takoj spomladi, da si bomo lahko pripravili za zimo najpotrebnejše. Sest in večdnevne seminarje (tečaje) za pripravljanje pravilne in zdrave prehrane. Velikokrat se niti ne zavedamo, kako važna je pravilna prehrana za družino' in za posameznika, zato je potrebno, da premotrimo to vprašanje z znanstvene strani. Le na ta način bomo dosegli, da bo naša hrana okusna in da bo dvigala našo delovno sposobnost in da bomo zdravi dočakali lepo starost. Ako pa imamo morda v hiši bolnika, se bomo seznanili z dietno prehrano. Ko marsikatera žena pregleduje svojo garderobo, ugotovi, da bi lahko kdaj predelala svojo obleko za otroke ali pa zase. Strokovno pomoč bo tedaj lahko dobila v šiviljski posvetovalnici Centra za napredek gospodinjstva. Obratom družbene prehrane bo gotovo koristil strokovni pregled (analiza) prehrane. Na podlagi strokovnih analiz lahko podjetje dokaže abonentom, da je hrana v njihovem obratu zadovoljiva gle- NENAVADEN PRIMER de na kalorične in biološke potrebe organizma, vsklajena s ceno in delom, ki ga potrošnik opravlja. Obratno pa lahko potrošniki (abonenti) v obratih družbene prehrane (menzah) na podlagi strokovnih analiz zahtevajo izboljšanje prehrane. Mimo analiz izdela Center tudi predloge za izboljšanje obstoječo ■hrane in po potrebi inštruira kuharsko osebje na delovnem mestu. Center vodi skrb za mladinsko prehrano s tem, da izdeluje strokovne analize v šolskih kuhinjah in daje potrebne predloge za izboljšanje obstoječega stanja. Zavedati se moramo, da mora družbena prehrana zagotoviti zdravo, higiensko in pravilno prehrano vsem delovnim ljudem in šolski mladini. Zdrava prehrana prispeva k povečanju delovne sposobnosti in ohranitvi zdravja. Vsem organizacijam in posameznikom, ki iščejo nasvetov na področju gospodinjstva in prehrane, uspešno pomaga Center za napredek gospodinjstva. Svojo dejavnost usmerja na vse štiri zasavske občine: Trbovlje, Hrastnik. Zagorje in Litija. Ce nam bo potrebna strokovna pomoč, tedaj razmislimo tudi o tem ... Alojzija Blatnik V GABROVKI V sredo, 30. maja, je Trbovlje obiskal Invalidski pevski zbor iz Ljubljane in priredil v počastitev trboveljskega občinskega praznika dva koncerta. Prvega za mladino in drugega za odraslo publiko. Invalidski pevski zbor je edini zbor, ki poje predvsem partizansko pesem, pristno borbeno pesem, kot se je rodila v gozdovih, in jo prenaša na nova pokolenja. Zbor je začel delovati v kočevskih gozdovih na pobudo Glavnega štaba NOV IN POS. Njegov prvi dirigent je bil Karol Pahor. Pel je borcem in ranjencem v gozdovih in po osvobojenih vaseh ter vlival v človeška srca vero v zmago. Po vojni se je zbor znova osnoval in ponesel partizansko pesem širom po naši domovini in tudi čez meje (v Romunijo). Leta 1955 je tovariš Tito zbor odlikoval z redom za zasluge za narod I. stopnje. Koncert, ki ga je imel zbor v Trbovljah, je bil dvodelen. V prvem delu so sc zvrstile borbene pesmi jugoslovanskih avtorjev, ki so večinoma nastale po vojni in imajo zahtevnejšo partituro. Med njimi je vzbudila največ pozornosti in navdušenja skladba Radovana Gobca »Jutro« ,ki je doživela v Trbovljah svojo prvo izvedbo. V drugem delu koncerta smo se srečali s samimi starimi znanci. Zbor je zapel ob spremljavi Janeza Kuharja, ki je s harmoniko pričaral v dvorano pravo partizansko navdušenje, sedem partizanskih pesmi, ki so nastale med vojno. Dvorana se je ob njih zganila, sprostila in živo sodoživljala. Človek jih je nehote pozdravil: ^dravo tovarišija, že dolgo se nismo slišali!« ', Ves koncert Je bil na umetniški višini, kajti zbor ima izenačene glasove, čisto intonacijo in do podrobnosti izdelano dinamiko in agogiko. Srebotnjakova »Kolona« in Gobčeva »Jutro« sta nudili pevcem možnost, da so se pokazali v svoji najboljši luči. Pri ve- Pisana mavrica mladosti v Trbovljah Učenci in učitelji osnovne šole Alojza Hohkrauta so pripravili za trboveljski občinski praznik revijo, ki je pokazala trboveljske dogodke ob času spopada delavskega razreda z Orjuno. Revija se pa ni ustavila le ob teh dogodkih. Logično in nazorno je povezovala in prikazovala vso borbo trboveljskega delavskega razreda ■ tedanjimi oblastniki, se prelila v napore In boje partizanov z okupatorjem ter se iztekla v radostni manifestaciji današnje mladine novemu socialističnemu redu. Revija bi lahko bila vsakdanja šolska proslava, kakršnih smo že vajeni. Vendar se je režiserju Jelku Potočanu, učiteljem in učencem v oderuške osnovne šole posrečilo, da eo iz te že znane vsebine naredili žlvoplsano revijo mladosti, za katero lahko trdimo, da je bila sveža, dobro pripravljena in prepričevalna. 2c oder in funkcionalno odlično zamišljena scena sta dala rež,ser ju možnost, da je nastopajoče efektno premikal po odru in jih postopoma komponiral v veliko celoto, tako da je predstava dobila svoj smiselni crescendo in na koncu svoj magistrale v skupni pesmi, ki je izražala občutek vse mladine LEPO JE V NASI DOMOVINI BITI MLAD! Vse šolske umetniške dejavnosti, od recitacije preko zborov, vaj in narodnih plesov so bile smiselno vkomponirane v celoto. Tvorile so žlvoplsano mavrico mladosti, ki se je bočila z odra v dvorano. — A. W. čemi ponovitvi koncerta se je v zboru čutila rahla utrujenost. Glasovi niso bili več tako sveži in neposredni kot na koncertu za mladino. Naša mladina, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano Delavskega doma, je tokrat prišla na svoj račun. Svežina, temperament in borbenost partizanske pesmi je popolnoma osvojila mlade poslu-šavce. Umetnost in neposrednost lepega petja je mladino popolnoma pritegnila, tako da se je spremenila v navdušeno, disciplinirano koncertno publiko. Tokrat eo mladinci spoznali živo partizansko pesem in njene ustvarjavce: kom- ponista in dirigenta Radovana Gobca in Janeza Kuharja. Oba koncerta je prijetno barvala s svojim temnim glasom Vanda Ziherlova, ki je pričarala v dvorano pravo lirično partizansko vzdušje s pesmijo »Počiva jezero v tihoti«. OLa koncerta sta bila polno obiskana, vendar smo pri mladinski prireditvi pogrešali trboveljsko srednješolsko mladino in njena vodstva. Kaže, da še vedno vlada prepričanje, da zadostuje za vzgojo srednješolske mladine le suhi -prakticizem in tehnična vzgoja. Albin Weingerl Občinska revija mladinskih zborov v Zagorju ne slovesnosti v Tudi Zagorjani so se pridružili zasavskim občinam, ki so organizirale svoje občinske revije mladinskih zborov. 27. maja se je zbralo v gostoljubni dvorani Svobode K sovec dvanajst skupin, ki eo pokazale nivo svojega umetniškega udejstvovanja, Z zbori so nastopile šole: Pcdkum, Mllnše, Izlake, Loke, osnovna šola Toneta Okrogar-ja in Franceta Prešerna iz Zagorja. Glasbena šola je poslala na revijo godalni kvartet In dekliški) duet, baletna šola pa svojo baletno skupino. Značilnost zagorske občine je množičnost In nezenačenost mladinskih zborov.' Zbori zagorskih šol so boljši od zborov okoliških šol. To je sicer razumljivo, ker okoliške šole nimajo takšnih pogojev za delo kot zagonske šole, niti nimajo dovolj usposobljenih moči. Vendar bi bilo treba, da bi bil prireditelj oziroma strokovni vodja (komisija) prožnejši in odločnejši v pomoči in kritični izbiri programa. Na revije mladinskih zborov pač ne sodijo zabavni ansambli, niti popevke, ki vsebinsko in niti po obsegu ne ustrezajo otroški psihi in pevskemu organu. Okus nekaterih prosvetnih delavcev se bojfioral bolj Izostriti, da bo vedel; kaj spada na resno revijo in kaj na zabavno. In kaj je primemo za našega otroka. Razstava šolske dejavnosti V petek dopoldne eo odprli v spodnjih prostorih osemletke A. Hohkrauta v Trbovljah razstavo likovnih ln ročnih del učencev te šole. Razstavo si Je ogledalo precejšnje število občanov in učencev, ki eo se seznanili s šolsko likovno in ročno dejavnostjo učencev te šole. ek Isto nekritičnost in banaliziranje resnega vzgojnega dela z mladino so si privoščili tudi na občinski reviji v Hrastniku in nedavno na proslavi Titovega rojstnega dne v Trbovljah. (Kaj vas res ne boli glava ,če slišite iz dvanajst let starih otroških ust: v,.. daj, ljubi me ... daj, poljubi me...« ih huronsko vpitje in žvižganje v dvorani — takoj nato pa recitacijo, posvečeno maršalu Titu?!) Zagorski mladinski zbori so že na lepi kvalitetni višini. Tudi kvaliteta godalnega kvarteta je bila vidna. Bili eo pa utrudljivi s svojim dolgim programom. Visoko kvaliteto je dosegel zagonski balet, Prešernov »Povodni mož«, ki so ga koreografsko naštudirale članice tega baleta, je s svojo originalnostjo in študioznoetjo navdušil prepolno dvorano Svobode Kisovec, — A. W. V Gabrovki nad Litijo prireja domača kmetijska zadruga vsak ponedeljek odkup živine. Tako je tudi pred nedavnim pripeljal kmet Gregor iz Podpeči pri Gabrovki kravo s tremi rogovi, ki jo je odkupilo mesarsko podjetje iz Zagorja za zakol. — Tretji rog je zrastcl tej kravi, ko je bila stara eno leto. Rog pa se ji je stalno večal, tako da je krava zadnje čase že težko jedla iz jasli, ker ji j® bil rog v napoto. Ustanovljen nov institut za rudarstvo V trboveljski Strojni tovarni se v celoti zavedajo, da nenehni razvoj tehnične znanosti terja od prolzvajavcev, da ae povežejo z znanstvenimi zavodi ali pa da jih ustanove sami. Del proizvodnje, in sicer proizvodnjo separacijskih naprav, so v trboveljski Strojni tovarni že vneto let vezali nn znanstvene ugotovitve, ki jim Jih je posredoval v ta namen ustanovljeni Institut za separacije Strojne tovarne Trbovlje v Ljubljani, Vendar se Je Inštitut za separacije STT ubadal samo z vprašanji eepariranja premoga, znano Je pa, da Je nadaljnji razvoj Strojne tovarne Trbovlje odvisen tudi od razširitve proizvodnega programa na vsa podiročja rudarstva. Prt ljubljanski Fakulteti za naravoslovje, oddelku za rudarstvo, | je pa deloval Inštitut za rudarstvo, ki se je v pretežni meri ukVarjal s pedagoškim delom, deloma pa tudi z znanstvenim delom na področju rudarstva a splošnih vidikov. Slovenci slovijo že vrsto let, da Imajo dober rudarski kader, vendar je pa ta kader še številčno premajhen, precej tudi zaradi tega, ker za razširjeno dejavnost ni na voljo dovolj sredstev. Zato «e je pred časom porodila zamisel, da se znanstveni delavci na področju rudarstva združijo in ec s tem doseže možnost večjega izkoriščanja In vsklnjevanja dela. Končno je bil celo dosežen sporazum, da se Inštitut za rudarstvo pri oddelku za rudarstvo Fakulteta za naravoslovje In Inštitut za aeoaraeiis Strojne tovarne Trbov- lje združita v nov Rudarski t»* štttut. Del A viski svet Strojne tovarne Trbovlje je na svojem z””' njem zasedanju tudi že skleni1' nastopi kot soustanovitelj noves Inštituta za rudarstvo. Preimlo vagonov V nedeljo, 27. maja, je bil ^ torni vlak št. 418, Židani 1°°? ,,j Ljubljana, mnogo prekratek, ^ lahko sprejel v Litiji, ^ Trtnik*' Jevnici in na Lazah vse 1*° ki so sc ta večer hoteli proti Ljubljani. Ker niso ^ na motorni vlak, so morali na železniških postajah v ure. Vprašanje Je, kako bo ^ poletnih mesecih, ko ob|! blja®**" savje še več turistov iz LjU Invalidski pevski zbor je navdušil Trboveljčane Alojz Ribič-Tone je v šoli na Vodah odkril doprsni kip narodnega heroja Alojza Hohkrauta, po katerem se šola Imenuje Jasno je, da se taki In podobni osnutki po navadi zataknejo pri vprašanju potrebnih finančnih sredstev. Potrebne pomoči ni niti od tam, in zgodi se, da ostane |o želje in potrebe zaprte v pisalni mizi. Toda če pogledamo samo strukturo prebdvavcev na tem območju, število predšolskih in šolskih otrok, se nam odpre ne preveč rožnata slika, česar se zavedajo tako prebivavci kot tudi pedagogi. Ce vzamemo samo primer dveh, treh največjih naselij na tem območju: kolonije na Savinjski cesti, Kovinarskega naselja in Stare kolonije, vidimo, da je tu veliko število otrok, ki so prepuščeni sami sebi in cesti. .Večina primerov je, da sta oba starša zaposlena, otroka pa zaradi objektivnih ali subjektivnih vzrokov ne pošljeta v otroški vrtec. Soseda že popazi tu in tam na otroka, kaj kmalu pa pozabi nanj — in razumljivo otrok hodi tja. kjer mu najbolj ugaja: na cesto, kjer se igra v kupih peska. In do nesreče je le še en korak ... Drugo vprašanje je pa tudi to, da otroško Igrišče pri vzgojno-var- Vsaka žena — gospodinja bo rada priznala, da je gospodinjsko delo težko, posebno še za tiste, ki opravljajo poklicno delo izven doma v tovarni, pisarni, na polju ali kje drugje. Kakor je za podjetje važno vprašanje. kako povečati delovno storilnost, ■ tako važno je za gospodinjstvo vsklajevanje prejemkov in izdatkov. Površen pogled v potrošnikov proračun bo imel morda en sam izhod: povečanje prejemkov. Strokovno mnenje pa je, da je treba veliko znanja in preudarnosti, če hočemo, da bo naše delo v gospodinjstvu, kot najmočnejšemu potresnemu obratu, tudi uspelo. Vci naši izdatki morajo biti dobro premišljeni in morajo temeljiti na našem znanju in poznavanju strokovnosti gospodinjskih opravil. Center za napredek gospodinjstva v Trbovljah je s svojim delom na področju izobraževanja in družbenih oblik gospodinjenja v teku svojega 6-letnega delovanja dosegel že lepe uspehe. Da bi tudi danes pomagal vsem, ki skušajo na področju gospodinjstva čimbolj Basavefc? tednik m T tunlja 1662 jg Številki M Bnostanovanjsko hišo, tudi nedograjeno, v Trbovljah kupim proti zamenjavi stanovanja. Prevzamem tudi kredit ali starejšo osebo v oskrbo. — Naslov v upravi lista. Iščem prazno sobo v Trbovljah. — Naslov v upravi lista. , Zveza voj. voj. invalidov terena Kisovec-Loke pri Zagorju ob Savi obvešča vse prebivavce občine Zagorje in njeno okolico, da prireja dne 10. junija 1962 ob 15. uri pri smučarskem domu v Kisovcu večje partizansko rajanje z večjim srečolovom, v katerem bo glavni dobitek radio aparat; za zakusko je preskrbljeno s srnjakom, čevapčiči in drugimi specialitetami, ne bo pa manjkalo tudi pristne kapljice dolenjskega Cvička. Za ples in vaše razvedrilo pa bodo poskrbeli »Veseli Vidergarji.«. Pridite, ne bo vam žal! Vabi odbor Zveze VVI, Kisovec Komisija za razpis mest direktorjev občinskega ljudskega odbora Hrastnik RAZPISUJE mesto direktorja Klavnice in mesnic Hrastnik POGOJI: visokokvalificiran delavec v mesarski stroki s triletno prakso, srednjo šolo mesarske stroke ali 4 leta prakse v mesarski stroki, srednja strokovna izobrazba in vsaj dve leti na vodilnem položaju. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj. S 50 din kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom naj se vložijo pri komisiji občinskega LO Hrastnik v 15 dneh po objavi v Zasavskem tedniku. Komisija za razpis mest direktorjev ObLO Hrastnik za zajce«; 8. do 11. junija danski film »Poslednja zima«; 12. 3o 14. junija francoski film »Francozinja in ljubezen«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 9. do 11. junija .franc. ba,rv. CS film »Po sili miljonar«; 12. junija amer. barv. CS film ob 17.30 in 19.30 »Bela divjina«; 14. do 18. junija mehiški barvni film »Pesem upornikov«. Kino »Svobode II« v Hrastniku: 7. junija nemški film »Zaljubljeni detektivi«; 9. do 11. junija franc. barv. film »Babette gre v vojno«: 11. junija matineja ob 10. amer. film »Tujec je poklical«; 13. in 14. junija amer. film »Iznenada preteklega leta«. Kino Delavski dom v Zagorju: 7. junija domači film »Kota 905«; 9. do 11. junija amer. barv. film »Zlomljena zvezda« — v nedeljo matineja ob 10.; 13. in 14. junija italijanski barvni film »Današnja dekleta«. |Z lastnimi sredstvi narda Reberšak, del. iz Hrastnika 70. iJmfla sta: IVan Sevenšek, kmeti iz Rečice 53, pri Laškem — stari 68 let; Karolina Bastič rojena i Hribšek, prevžitkarica s Turja i Pri■ trboveljskem AMD se zaveti — stara 90 let. f dajo, da ima nenehno naraščanje ZAGORJE i prometa na cestah za žalostno Rojstev (izven porodnišnice) ni * posledico tudi naraščanje števila /bilo. »prometnih nesreč in človeških žr- Puročili so se: Albert Lesnik, ru-ftev,.-v precejšnji meri tudi zaradi dar iz Zagorja, in Marta Sira- # nepoznanja in neupoštevanja šek delavka iz Hrastnika; Lud- (cestno prometnih predpisov, Za-vik Ocepek, kmečki delavec izgradi tega je šolski odbor "AMD Kandrš, in Marija ZaVbi, kme- * Trbovlje sklenil, da pripravi vrsto čka delavka iz Kandrš; Jože j predavanj in tečajev, da tako kar Pirkovič, delavec iz Kolovrata, ji največ ljudi seznani z nevarnost-in Marija Lavrač, delavka iz#mi prometa. Že lani so bila po Kolovrata. # šolah organizirana predavanja o Umrla sta: Franc Sotenšek, i ud. # cestno-prometnlh predpisih. >287 upokojenec iz Zavin — star 59t učencev in učenk si je ob tej pri-let; Valentin Butara, upokoje- jlložnosti na izpitih pridobilo znač- nec z Izlak — star 55 let. BREŽICE Rodile so: Štefanija Krznarič iz Vidma-Krškega - dečka; Roza Nemec iz Vitne vasi 31 — dečka; Vida Ceglar iz Presladcia št. 1 — dečka; Ema Mir iz Žabjeka 10 — dečka in deklico; Ivanka Krampi iz Ribnice 16 — deklico; Rozalija Petančič iz Dednje vasi 36 - dečka; Dragica Pavuna iz Pologov 16 - deklico; Jožefa Komočar iz Čateža 56 — deklico; Ivanka Barko-vič iz Ribnice 29 - dečka; Kri-# il ko AMZ Jugoslavije z dvema zvezdicama. Letos je pa AMD Trbovlje pripravilo predavanje na Industrijski kovinarski šoli, ki so pravzaprav pravi tečaj. Doslej je že 30 mopedistov z uspehom opravilo izpit. Ta prizadevanja pozdravlja tudi občinski LO in meni, da naj bi Novi člani organizacije LMS Slavnostno okrašena kino dvorana Svobode v Zgornjih Trbovljah je sprejela minuli četrtek Dežurna služba zdravnikov v Trbovljah 7. junija dr. Drnovšek Hinko 8. junija dr. Komorowsky Vladimir 9. junija dr. Komorowsky Vladimir 10. junija dr. Komorowsky Vladimir 11. junija dr. Drnovšek Mihaela 12. junija dr. Kramberger Ludvik 13. junija dr. Južnič Vladimira 14. junija dr. Drnovšek Hinko Ob hudi izgubi našega dragega JOHANA JAGRA se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki eo ga epremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje in vence ter na kakršen koli način počastili njegov spomin. Iskrena hvala zdravniku dr. Toplaku za veliko skrb ob doigotrlajnii bolezni In sosedom, zlasti tov. Cvelbarju, za nesebično pomoč. Prisrčno se zahvaljujemo kolektivu steklarne ln hrastniškim gasilskim druš-tvom, posebno društvoma Matica in i Steklarna za lepo poslednjo počastitev, obema govornikoma za ganljive poslovilne besede, pevcem in godbi Svobode II za žalo-stinke in žalne koračnice. Žalujoči: žena, hčere z družinami in ostalo sorodstvo. Hrastnik, dne 4. junija 1962 Kino Delavski dom v Trbovljah: 7. junija ameriški film »Zanka RAZPIS Osrednji delavski svet Rudnika rjavega premoga TrMV,o!;H/,a$t,nlk jC na *v°Jem 3- zasedanju v poslovni dobi 1962/63, dne 30. maja 1962 sprejel sklep o razpisu štipendij za naslednje šolsko leto. Štipendije so razpi-sane za naslednje stroke; 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 2 štipendiji 2 štipendiji 1. Univerza — rudarski oddelek 2. Univerza — elektro oddelek 3. Univerza — strojni oddelek 4. Univerza — ekonomska fakulteta 5. Tehniška srednja šola — rudarski odd. Prosivci za štipendijo morajo predložiti do 20. junija 1962 kadrovsko-soclalnemu sektorju rudnika naslednje listine: prošnjo za dodelitev štipendije, kratek življenjepis s podrobno navedbo števila družinskih članov — preskrbljenih in nepreskrbljenih, overjen prepis zadnjega šolskega spričevala ter potrdilo podjetja oziroma ustanove o višini prejemkov staršev, kjer so zaposleni. TRBOVL3E Rodile so: Marija Ramšak iz Trbovelj, Golovec 24 - dečka; Vladimira Ledinek iz Trbovelj, Neža 4 - dečka; Ema Gomilar iz Hrastnika, Bmica 25 - deklico; Maridi Grobin i* Jesenovega 24 - deklico; Angela Jurečič lz Trbovelj - Knezdol 17 - dečka; Frančiška Petek iz Trbovelj, Keršičev hrib 8 - deldico; Frančiška Smrekar iz Zagorja, Ulica talcev 15 - deklico; Majda Smolnik iz Trbovelj, - Dobovec 9 - deklico; Frančiška Podlesnik iz Jelševca 3 — deklico; Albina Kajtna iz Kisovca 77 - dečka. Poročili so se: Franc Glavač, vratar iz Trbovelj, in Ema Breznik roj. Kunej, uslužbenka iz Trbovelj; Dušan Perpar, rudar iz Trbovelj, in Marija Levičar, trgovska pomočnica iz Trbovelj; Ivan Zupančič, elektromojster iz Trbovelj, m Frančiška Oba-ha, natakarica iz Trbovelj; Vid Kreže, rudar iz Trbovelj, Kerčeva 32, in Kristina Zlak, delavka Iz Trbovelj, Hohkrautova št. 24; Alojzij Strgaršek, delavec iz Trbovelj, Zupa 11, m Roza Vodin, bolniška strežnica iz Trbovelj, Nasipi 2. Umrla sta: Rozalija Jesenšek roj. Izlakar, gospodinja iz Zagorja -stara 46 let; Oton Lep, skladišč-nik iz Trbovelj, Savinjska cesta 2 - star 37 let. litija Rodila Je (izven porodnišnice); Angela Dušak lz Ježe 6 a - dečka. Poročili eo ae: Franc Kremžar, avtoličar, ln Angela Lovše, pletilja; Ivan Novak, ptt delavec. In Ljudmila Karlovšek, delavka; Franc Prope, zidar, ln Martina Sirk, delavka; Ignacij Stru-belj, km tov al ec, in Ivanka Bučar, kmečka delavka; Franc Renko, ln Marija Bercan, kmečka delavka. Smrti ni bilo. stina Kopun iz Brežic - dekli- “““““ co; Anica StaroVeški iz Brežic #učence in učmke osemletke Ivana — deklico. ^Cankarja. Za veliko učencev je Poročila sta se: Ante Supe pod-#bil nadvse slavnosten dan, saj oficir JLA iz Zagreba, in Mari- #60 blh tega dne KPTe>eti v mlaja Kovačič, bolničarka iz Bre- Jdin6k<> organizacijo. Sprejeto je žjc. Ibilo 27 učencev in učenk. Mimo Smrti ni bilo. * štega Je bl,° sprejeto v podmladek ^Rdečega križa še približno 70 . podmladkarjev. , Ansambel »Veselih rudarjev« i Svobode II pa jim je pripravil prijeten kulturen program. postala v prihodnje sestavni tl ’ učnega načrta in obvezna na V6t \ šolah. Lani je AMD Trbovlje priprav i-lo nekaj razstav v izložbah, e katerimi je na poučen in nazoren način prikazalo cestno-prometne nesreče in posledice nepoznanja ter neupoštevanja predpisov. Da bi se povečala varnost v prometu, imajo tudi letos v načrtu dvoje predavanj, in sicer o temeljnem poznavanju cestnoprometnih predpisov in o prvi pomoči ponesrečencem ter o odstranjevanju lažjih okvar na vozilih, ki jih bodo spremljala predvajanja poučnih filmov. Šolski odbor AMD Trbovlje je lani dosegel dober uspeh pri organizaciji treh tečajev. 443 tečajnikov je z uspehom opravilo izpite za šoferje — amaterje A in B kategorije. Z uspehom je pa izdelalo izpite tudi nad 400 mopedistov. Za to delo je bilo potrebno precej naporov. Pri tem poudarjajo v AMD Trbovlje, da društvo v vsem času svojega obstoja ni našlo potrebnega razumevanja in zadostne denarne pomoči. S sredstvi, ki so jih ustvarili člani, je AMD Trbovlje kupilo osebni avtomobil »Fiat 600 D« in motorno kolo »Galeb«. AMD Trbovlje bi potrebovalo nove prostore, saj so sedanji za strokovni pouk neprimerni. Glede na velik interes Za tečaje bi bil potreben še en osebni avtomobil. Sicer pa pričakuje AMD Trbovlje v prihodnje večjo pomoč v vseh njegovih prizadevanjih, saj bo dano tako priznanje vsestranski dejavnosti društva. četrtek - 7. junija J v JEVNICI BO ŽIVAHNO PRIHODNJE DNI 8.05 Plesi in rapsodije; 10.15 Odi p , . . .. »rurtv’r sss .1.5 KmS),k, « - m- Janez Verbič: Sušenje cena V ~ a “ f"6?/ prevetrovanjem; 13.30 Napevi Sf*”1 bodo z nog ° B“-tisoč piščali hammond or„el;!talcih in "»gometne tekme 17.05 Koncert po željah podu- $ * 8Vet.0Vnega prv.e"stv» J Cilu- jjesmi ln napevov !do P°meri|1 v teku. skokih in f igrah; en dan bo pa v Jevnici si-PETEK - 8. junija finuHanka. Najmlajše bo prav go- Zabavni kaleidoskop; 1015 Majh->tovo razvesclila tudi lutkovna ni zabavni ansambli; 12.05 Nekaj j8TiCa“Rde*a kapjca*<- z našim narodnih iz Črne gore; 14.05 Ra-$ na#vecJim mladinskim pesnikom dijska šola za nižjo stopnjo — - Otonom Zupančičem in pohodom XIV. divizije se pa bodo seznanili na klubskem večeru. Prirejena bo tudi tekma koscev. V nedeljo, 17. junija, bodo še enkrat prihiteli pionirji v Jevnico iz vseh strani, tako iz Kresnic, Ribč, Senožeti, Križevsfce vasi, in mogoče še z Janč, da nastopijo na prireditvi s peljem, simboličnimi prizorčki in plesi. V drugem delu prireditve bodo nastopili mo ški, ženski in mešani pevski zbci domačega prosvetnega društva. Za zaključek se bo pa zbralo nad 12,i pevcev, mladih in starih, ki bor" zapeli pesem »Lepo je v naši do movini biti mlad«. aijsKa soia za nižjo stopnjo -a Niti na morje niti na goro; .14.351 y GORAH ARLTTTIfP,, pd polke do twista; 15.45 Jezi- ( v 'jUKAiT AKK1IK.Ž1«, lFPvni pogovori; 18.10 IL del pre-$ TO POT KAR V TRBOVLJAH hosa Javne 'oddaje v Velenju; i nosa Javne 'oddaje v Velenju; \ 18.45. Iz naših kolektivov,- '20,155. Planinski društvi Trbovlje in Tedenski zunanjepolitični ore- >»Kum« Trhevlie hut. Trbovlje bosta priredili porodnišnice) ni HRASTNIK Rojstev (izven bilo. Poročila sta se: Ivan Kavzar, rudar iz Hrastnika 336, in Ber- C/^U; ■Ul.S. A TITZN~r'Q- . . ----- pr e-a gled; 20.35 Spoznavajmo svet inadanes- v četrtek 7. junija, v gle-domovhno: 22.15 Oddaja o morju Vdeliški dvorani delavskega doma in pomorščakih. \v Trbovljah s pričetkom ob 19. .uri izredno zanimivo predavanje SOBOTA - 8. junija znamenitega alpinista in razisko- 8.40 Iz partizanščine; 10.15 Od j va vca - Avstrijca Hansa Gsellma-tod in ondod; 11.30 Pol ure prej‘ na »V GORAH ARKTIKE«. Pri-dvanajsto; 12.05 Trio Slavka Av- j kazani bodo tudi barvni diapozi-senlka; 12.15 Kmetijski nasveti J tivi. - Ipž. Milko Trstenjak; Oskrba f Predavatelj bo govoril o GrSn-flnogradov; 14.00 Zabavni or-vaniliji, Aljaski In Spdlzbergih ter keetrl tega tedna; 14.35 Naši po-fbo prikazal posebnosti pokrajine slušavct čestitajo in pozdravlja- # na visokem severu, odisejado o jb; 15.40 Komorni moški zbor iz f fjordih Gronlandije, potovanja s Celja p. v. Egona Kuneja; 17.051 smučmi, pripovedoval bo o rast-Grcmo v kino; 18.45 Okno v svet; flinstvu in živalstvu ter o tivlje- 20.00 Za prijeten konec tedna; #nju in delu tamkajšnjih prebivav-20.20 Radijska komedija - Jero-'cev — Eskimov. me Klapka Jerome: Trije možje# v čolnu; 21.14 Za prijeten konec' tedna; 22.15 Oddaja za naše iz-# eeljence. NEDELJA — 10. junija 8.00 Mladinska radijska igra — Dragoljub Švare: Zgodilo se je ob 12.40; 9.05 Z zabavno glasbo v Tudi Lilijani bodo obiskali pripadnike JLA Občinski svet Svobod 81. Tuja roka je dečka grobo zgrabila in ga dvignila pred seboj. Nekaj korakov dalje eo letali v travi ljudje. »Pripeljal sem nekoga, ti pa sprašuj,« je rekel neznanec. In Giorgio je skoraj priletel pred visokega in bradatega moža. Leta je bil nekoliko prijaznejši: »Zdaj pa zapoj, ptička, toda poj resnico. Razumeš?« Giorgio je Jecljajo povedal zgodbo o denarju In zatrjeval, da Je nedolžen, da ni lopov. Zdelo se Je, da Je možakar tega vesel, kajti od srca se Je smejal: »Da nisi kriv, pripoveduj svojemu staremu očetu, ne meni. Toda nam je potreben prav tak deček, kot sl II...« in pomežiknil Je svojim tovarišem. Zdaj so MII z Glorglom vel prijazni In dali so mu celo >sll, - Tako Je prišel med prave lopove. Se Islo noč sc je udeležil nekega njihovega podviga: bil Jim jc za stražo. 83. Za plačilo eo mu dali vrečico fig. Pri slovesu so mu zabičali, da ne sme o tem niti črhniti in naj bo drugi dan opolnoči na istem mestu. Giorgio Je v srcu sklenil, da ne bo prižel, kajti zaree še ni bil tat. — Ko se Je počasi vračal po ulicah. Je zagledal žarniarje v njegovi pisani uniformi. Ustrašil se je in začel teči, stražnik pa za njim. Ko ga Je trdo zagrabil za ovratnik, Je Giorgio prestrašen kričal: »Zares sem nedolžen!« Kaj je bilo bolj »umljivega kot to, zato se Je mož postave samo smejal: »Se nikoli nisem videl lopova, ki bi trdil, da je kriv. Toda. Če takle fantalin ob štirih zjutraj sam kolovrati po ulicah In beži pred žandarjem, gotovo nima čdete vesti.« Nekaj minut pozneje > deček že sedel na policijski postaji. --------------------- in prosvetnih društev v Litiji je že iz- __________________„______ . delal program obiskov pri gradl- novi teden; 10.00 Se pomnite, to-#teUih nove Zasavske ceste. Tako variti... Olga Družina: Name-fbodo 18. junija obiskali pripadni-6fo čez Savo; 11.30 Nedeljska# ke JLA v Zagorju mladinski pev-reportaža; 12.05 Naši poslušavci #ski. zbor iz Smartna pri Litiji, čestitajo in pozdravljajo; i3.30fharmonikarski zbor Glabene šole Za našo vas; 14.00 Poje Koroški#Lltlia tar moški pevski zbor Glas-akademski oktet; 14.15 Naši po-#bene šo,e Litija ter moški pevski, elulavci čestitajo in pozdravlja-#zbor litijske Svobode. 29. julija pa jo; 16.00 Humoreska tega tedna #bodo gontovalt na gradbišču nove - Henri Duvemois: Obleka na-#Zasavske ceste moški, ženski in redi človeka; 17.15 Radijska igraf me5ani pevski zbor Prosvetnega - Gttnther Weieenbom: Harlem- # društva Jevnica. ska balada; 18.30 Športna nede-f »i i .. » . ija; 20.00 vaša pesem - vaša# Akademija šmarskega m*lodija J Partizana v Jevnici PONEDELJEK - 11. junija '#, P* bi vzburim zanimanje za 8.05 Klavirski poemi ^ ga skladatelja Matsumota; 8.25 # ?i® ^ t^ £ S Zabavni kalejdoskop; 9.25 Za # ‘Z Smertna I"1 Lit,i‘ Propagand- vsakega nekaj; 11.00 Midva in no telovadno akademijo v Jevnici. DODevke- 12*$ prvem delu eo nastopili pio- šnliaio •’ i? is Km tv, antje#nirji in pionirke z raznimi simbo-ff ™ MiLZvn "Tl" 1 Mnimi vajami- 6 tolno. telovadbo mo" ^ ‘ 1 in mladinke na bradlji. V drugem m1 i ldelu *> P« nastopile mladinke. ZSJftZSL"* Naš‘ P°- Ičlani in članice na drodju. Z ^navdušenjem eo sprejeti posebno £25; I Na orodju so mnogi Jevničani m^Jk tk; 20 00 Po)oti|i Prvič videli razne dobro izvajane 11 vgje in eo .bili S propagandno te-Tnar„ llovadno akademijo nadvse zado- TOREK - 12. junija voljni, 8.05 Narodne pesmi v priredbi Danila Bučarja; 8.55 Za šolarje - Zlomljeno krilo, 10.15 Melodije za dobro voljo; 12.05 Kmetijski nasveti; 13.30 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov; 14.35 Pojo ltalijansl operni pevci; 15,30 V torek nasvidenje; ■18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45 S knjižnega tr- ga; 20.00 Novi posnetki KZR TVL; 20.30 Radijska igra — Wolgang Wcyrauch: Indijanska balada SREDA - 13. junija 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 10.15 Tri uverture in tri arije; 11.00 Melodije raznih dežel; 11.15 Prireditelja vabita, da se predavanja udeleži kar največ Trboveljčanov. Vstopnina za mladino je 30 din, za odrasle pa 50 din. Moj najsrečnejši trenutek 2e nad štiri leta sem zaposlen pri Rudniku rjavega premo-;:! Trbovlje — Hrastnik, na oddelku RGO, ki po vsej naši domovi-n opravlja specialna rudarska dela in gradi jaške, nove proge In drugo. Tako dobivajo naši rudn i sodobne jaške in druge potreb n > naprave, v Srbiji med drugim rudnik Bor, rudnik Soko, rudnik v izgradnji blizu Knježevca in drugi. Preteklost trboveljskega rudnika je izredno bogata. Rudarji eo pod tujimi režimi in domačimi izkoriščevavci dvigali svojo delavsko roko za pravice in svobodo. Vsak član tega kolektiva je pa prispeval tudi mnogo naporov in znoja, da bi dosegli cilje, za katerimi so težili vrsto let. Danes je povsem drugače. Danes rudarji ne stanujejo Več po barakah, ker dobivajo nova modema stanovanja, in danes se skupnost tega kolektiva zanima za vsakega člana posebej. Preden sem se tudi sam zaposlil v tem kolektivu, sem precej slišal o precejšnjih uspehih tega slovenskega rudnika. Ob tem sem si zaželel, da bi se tudi sam zaposlil v takem kolektivu. In ta želja se mi je uresničila. Pred tem sem mnogo govoril z rudarji, ki so zaposleni v tem rudniku. Marsikaj me je zanimalo. Ko sem jih vprašal, koliko zaslužijo, so mi odgovorili: kolikor storiš, toliko tudi zaslužiš! Potem sem sc odločil, da obiščem pisarno RGO na terenu in prosim za sprejem v službo. Trenutek, ko so mi povedali, da me sprejmejo v službo, je bil najsrečnejši trenutek v mojem življenju. Bil sem srečen, da bom tudi sam lahko postal član tega velikega kolektiva in da bom tudi sam prispeval delež v skupnih naporih, da bi bilo nam vsem bolje. Tihomir Miločevič, Šuštarjeva 41, Trbovlje' Človek ln zdravje; 1L25 Zabavni kalejdoskop: 12.05 Orglice Igra /Andrej Blumauer; 13.80 Slovenski plesni ritmi v orkestralni glasbi; 14.05 Za šolarje -Mali upornik; 18.20 »Pri Jožov-cu pod Roblekom«; 17.06 Šoferjem na pot; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Naš variete Za®RŠKf TSTJTsC a 7. me? * Stirllka Sl PORT » ŠPORT » ŠPORT • ŠPORT » ŠPORT • ŠPORT Problem nogometnega trenerja v Trbovljah Predsednik nogometnega kluba ing. Alfred Petrič nam je poslal v zvezi z nehanjem delovanja dosedanjega trenerja tov. Nikole Zanetiča in v zvezi z različnimi govoricami, ki se žirijo zaradi tega po Trbovljah naslednji sestavek (ki ga zaradi omejenega prostora objavljamo v nekoliko skrajšani obliki): »Po tekmi z Olimpijo je tov. Zanetlč v ponedeljek, 14. maja, pismeno zahteval od nogometnega kluba pojasnilo, če !*> klub podaljšal pogodbo z njim za naslednje leto, ker stara enoleini pogodba poteče 17. julija. Na seji tehnične komisije, ki je bi!a istega dne in na kateri se je razpravljalo tudi o pretekli tekmi, je pa ustno izjavil, da ne bo ostal več pri Rudarju, da je že prodal nekatere stvari in odhaja iz Trbovelj. Na seji je bilo sklenjeno, da bo dobil odgovor na vse v petek 18. maja, po seji upravnega odbora društva in kluba. V četrtek, po trendnški tekmi s hrastniškim Rudarjem, me je tov. Zanetlč vprašal, kakšnega mnenja je predsednik društva tov. Kamnikar. Ko sem mu odvrnil, da meni, da lahko odide, če že to želi, je tov. Zanetič kljub temu, da smo morali odigrati že štiri prvenstvene teksne dejal, da mora naslednjega dne v Celje, da uredi vse potrebno zaradi novega službenega mesta in da ne bo vodil treninga tega dne. Istega dne (v petek) pa je bil viden dopoldne in popoldne v Trbovljah.« V nadaljnjem tekstu tov. Petrič navaja, da je tov. Zanetič sklenil z upravnim odborom društva pogodbo in da je ob tej priložnosti izjavil, da bo predložil spričevalo o opravljenem trenerskem tečaju kasneje, ko ga dobi iz Splita. Tega pa da ni storil doslej in da sploh ni član trenerske organizacije. Nadalje pdše, da je nogometni klub v sporazumu s člani upravnega odbora društva pismeno sporočil tov. Zanetiču, da nimajo nič proti njegovemu odhodu. Mendli so pa, da bo vodil treninge do konca sezone, predvsem zato, ker je bil plačan do 6. junija. Odbor je uvidel, da glede na zavoženo situacijo nima smisla vztrajati na tem, da bi treniral dosedanji trener do konca sezone. To pa •o pokazala tudi zadnja prvenstvena srečanja. Navaja: »To je zlasti potrdila tekma z O. Krimom, kjer je igralo kompletno moštvo, ki ga je prenehal trenirati tov. Zanetič reci in piši 1 teden preje«. Nadaljni tekst navaja, da je bil tov. Zanetič pogodbeno obvezan trenirati oziroma nadzorovati tudi treninge mladincev, kar pa ni izpolnjeval. Sestavek se zaključuje: »Vsekakor bi svetoval tistim, ki širijo govorice, da sem jaz kriv tega, da je dosedanji trener moral zapustiti Rudarja, naj ne objokujejo njegovega odhoda, temveč naj bodo zadovoljni, da nas je tako hitro zapustil, ker M bila sicer popolnoma nemogoča sanacija, kar se tiče igravskega kadra. Pridobiti igravce, ki so prenehali igrati zaradi politike tov. Zanetiča (Herman, Perc, Deželak), je naša prva naloga, in druga, vrniti moštvu moralo, pri čemer morajo pomagati tudi vsi zavedni igravci.« SLOVENSKA CONSKA LIGA Ilirija : Rudar 2:7 * izpustil svojega plena. Po treh dneh neprestanega razmišljanja se je (tenč odločil, 4» bo govoril z Izidoro. Toda kako in kje naj se snide z njo? Ce M odšel na njun dom, M baron prav gotovo onemogočil sestanek z in M ga prej prebodel, preden bi lahko spregovoril z Izidoro kak® besedo. Končno je sklenil, da sc tudi on udeleži njune slovesno!) P0” masko. O tej slavnostmi prireditvi barona Querjeana in njegove proge je ie dalj čaaa govoril cel Pariz. Izkoristil bo ugoden trc®“' tek, da gdvort z Izidoro. (Dalje prihodnlj*)