I	Izhaja	razen	ponedeljka	in	dneva po
prazniku vsak dan.
Uredriižtvo in upravništvo: Celje, Strossmajerjeva ul. St. 1, 1. nadstropje.
i. .. Hnmo« • Pelje pošt. pred. 43, z:.	,	(Ju K.5 n) ek. rac. St 11.959.
•	 20	Din,
............30	Din.
O e, I a s	i :	prostor 1 -<'/i5	mm I	Din.
PoitHlna plačana « gotovini.
Leto VII., i«av. 106.	V	Celju,	v	torek	15.	maja	1993.	Posamezna	*tav.	I	Dim
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Beda vseh bed na vrhuncu.
Če p;reš po ulici, po cesti ali po polju, te 'bode v dno srca, ko vidiš trume beračev, mladih hromcev in starih onemoglih revežev.
Najdeš in vidiš, če hočeš, tudi med temi ljudi, ki niso hrornci niti ne sivolasi berači, temveč ljudje z mladini, bledimi obrazi. Na obrazu, na obleki, v očeh jim bereš bedo, ker nimajo posla. Tava sem, tava tja, hodi se klanjat sedaj temu, sedaj onemu delodajalcu in berači za delo, za trdo delo, samo, da si ohrani svoje boso življenje. Če pogledaš njih ognjišče, v njih skromna stanovanja, če jih imajo — kaj vidiš ! Blede, izmučene obraze s solznimi očmi, proseč kruha, vsaj malo skorjico suhega kruha. Žena mati si vije roke in dviga svoje medle oči k nebu, proseč usmiljenje od Najvišjega, od Stvarnika nebes in zemlje. Mož z razkuštranimi lasmi in izbuljenimi očmi preklinja nebo in zemljo, ker ga ni Odrešenika, •Ja bi mu podal roko in ga rešil obupa.
Da, dragi proletarci, še dolgo bo tako in še hujše, mnogo hujše bo, ker se še niste napotili na tisto pot, ki riaj vas privede iz bede v drugi svet, na svet proletarske svobode !
Res je vesela pomlad, krasen maj, bujne vonjave, veselo popevanje ptic po zelenem grmičevju in belo cvetočih drevesih, ali tvoje srce ne vidi tega, ne čuti in ne uživa, ker te je zamračil od doma le jok in tarnanje v družini.
Ne kliči vraga, ker te že ima v svoji oblasti, ne obešaj se za haljo biriča, ko te biča s škorpioni, ne hodi za njimi, ki te zapeljujejo, ne h c d i v družbe, ki te zastrupljajo, temveč daj vsemu temu slovo, če si želiš svoj položaj spremeniti in pojdi sam v sebe, v svoje vrste, v vrste proletarcev !
Zakaj se sramuješ povedati, da stradaš, zakaj resnico zanikuješ, ker se ti iz obraza bere, da lažeš! Povej, da si proletarec, brez sramu in brez strahu stopi v naše vrste, kjer te čakamo kot bratje fin; sestre, da; te oborožimo od nog do .glave, od duše da srca z vero v lastno pomoč, v moč proletarske družbe.
Zginila bo beda iz tvoje družine, lica tvojih domačih se bodo pordečila, solze se bodo posušile in zagledal boš tisto zaželjeno proletarsko pomlad, oživljeno proletarsko vojsko kot zmagovalko nad današnjimi tlačitelji pro letariata. Vzemimo za resno, da smo dovolj beračili za. svoje, pretrpeli do-v°lj gorja za druge in danes tavamo v bedi in lakoti brez hrane, brez stanovanja, brez vsakega- varstva. Če hočemo naprej, strnimo svoje vrste v eno veliko, nepremagljivo organizacijo, združimo vse svoje moči v eno ju
ta moč bo potresla ves svet, zrušila kapitalistične zidove in zmagal bo naš odrešenik socializem.
R. Čebul a r.
Za celotno organizacijsko edinstvo proletariata.
(Po Radničkih novinah.)
Sklenjeno je, da ostane predsed-ništvo v rokah grafičarjev. Za predsednika je izvoljen s. Drag. Popovič, za tajnika s>. Branko Mihajlovič.
Predsednik prosi predstavnike, da podado načelne izjave, kakor so jih na zadnji seji podali predstavniki strokovnih organizacij.
M. (trojic čita pred tem izjavo C.R.S. O., ki veli, daje O. R. S. organizacijsko odvisen od SSJ, da je pa C. R.S.O. čisto nevtralen, čeprav mu očitajo tesne zveze z N. R. P.
Sodr. L. Pavičevič : Ob zaključku prejšnjega sestanka so čisto pogrešno razlagali dejstvo, da so delegati O. R. S. pozvali tudi politične stranke ria pogovor. Ta poziv je samo posledica našega stališča do bistva delavskega gibanja, po katerem je za take razredne akcije (v tem slučaju majske proslave ;— op. ur.) potrebno sporazumno delo delo obeh vrst proletarskih organizacij. Pri nas obstojata dve gibanji: socialistično in bivše komunistično. A ker imata obe tako stranko kakor strokovne organizacije, je povsem naravno, da se dogovarjata o edinstvu vsega proletarskega gibanja. Ko so nam postavili vprašanje, če bi bili voljni, da se pozoveta tudi stranki, smo odgovorili: da. Pod tesnimi zvezami je treba razumeti ne organizacijske, temveč duševne, ker take obstojajo med stranko in strokovnimi organizacijami. V izjavi delegatov C.R.S.O. zavrača izraz »očitajo C.R.S.O. tesne zveze z N. R. P.« Ne more razumeti, kaj vodi to skupino do tega, da stopa z takim tonom v diskusijo. Žal mu je, toda mora izjaviti, da je vsak nadaljnji razgovor nemogoč, če delegati C. R.S. O. ne vzamejo svojega žaljivega izražanja nazaj. Njihova deklaracija dokazuje, da nočejo lojalnega razgovora. Pred nadaljnjim delom prosi, naj delegatom O. R. S. dopuste zasebno posvetovanje.
Sodrug S. Maksimovič (G. R.S.) prosi, naj bi se delo ne zavlačevalo in naj se delegati ne obešajo na eno besedo, toda v nadaljujem naj se besede izbirajo.
Sodr. Sava Jovanovič ne vidi v deklaraciji samo žalitve G R. S., temveč tudi to, da druga skupina ni prišla z resnim namenom na sestanek. Hoče pač razbitje te konference. Da tega noče, more dokazati samo s tem, da potegne Žalitve nazaj.
Milivoj Kalevič: (C. R. S. O.): So-drugom, ki niso bili na zadnji seji, bo naše zadržanje nejasno. Delegati G.R. S. so izjavili, da so navezani na soci-
aldemokratsko stranko. Pavičevič je hotel pokazati, kako da ima tudi C. R.S.O. zveze s N.R, P. lzgleda, da so prišli nekateri z namero, da bi se tudi sedaj onemogočila skupna proslava Prvega maja. Mi ne moremo svoje izjave nazaj vzeti, dokler G.R.S. ne ne izjavi, da ne veruje v zveze C. R. S.O. z N.R. P. Kategorično pobija, da bi delegati C.R.S.O. prišli s slabimi nameni. Pač pa, pravi, more Pavičevi-čeva izjava priti le od človeka, ki hoče uteči.
Delegati G. R. S. odidejo na posvetovanje.
(Dalje prihodnjič.)
Politične vesti.
* Narodno skupščino je sklical njen predsednik dr. Peleš k prvemu zasedanju za danes ob 10. dop. Ker pa imajo muslimani ravrio bajramske praznike, je pozval dr. Peleš zastopnike raznih strank, da se pomenijo o delovanju parlamenta. Vsi poslanci so dobili poziv, da pridejo v Belgrad k sejam narodne skupščine.
* Radičevci se še mancajo glede udeležit ve pri sejali narodne skupščine. Seveda, imajo pač polne želodce in se jim ne ljubi delati.
* Minister za socialno politiko je izdelal načrt invalidnega zakona, ki je bil izročen ministrskemu svetu v pretres na seji dne 11. t. m. Ne vemo, ali bo imela ta zganitev mrtvoudnega vladništva uspeh, ali pa bo stvar) spet zaspaia.
* Proračunski izkaz se tudi že pripravlja; vsi izredni krediti, ki jih je ministrski svet odobril posameznim ministrstvom, v znesku približnih 25 milijonov dinarjev, bodo tvtrrili drugi de! tega proračunskega načrta.
* V Zagrebu so aretirali komunista Čulibrkoviča in Tarabuša, ker sta se svojevoljno vračala iz Ljubljane v Beograd. Obsodili so ju na 14 dni zapora.
* Italija pošlje Nemčiji posebno
noto. Nota je bila sestavljena sicer soglasno z angleško vlado, vendar jo bodo poslali Nemčiji šele po britanski noti. Italijani so svoj odgovor Nemčiji sporočili v Pariz.
1 Zasedba Pornhrja pomeni kršitev vorzajske pogodbe; ta nemški argument bo angleška nota skušala zavrniti.
* Načelnik parlamentarne frakcije delavske stranke v Angliji je sklenil poslati sovjetski vladi brzojavko o vznemirjenju delavske stranke radi tega, ker je angleška vlada odposlala na Murmansko obal topnjačo, ki naj »skrbi« 7.0. red in mir.
* Angleži nameravajo odgovoriti Nemčiji podobno kakor Francozi, torej, da so nemške ponudbb nesprejemljive in ne morejo tvoriti temelja za resno diskusijo. Njihova vlada tudi ne bo sprejela nemškega predloga, da se skliče mednarodna komisija, marveč
bo z ozirom na prvo nesprejemljivo ponudbo izrazila upanje, da bo Nemčija zadevo Se enkrat preštudirala in bo poslala resnejše ponudbe. Angleži bi radi dobili vse kar na lep način. Zviti so, res I —
* Rusi bodo odgovoriti na ultimat Angležev v nekaj dneh. Sovjetska vlada je sklenila poslati v London trgovinskega ministra Krasina, ki bo skušal urediti sporno vprašanje, ali pa likvidirati zadeve sovjetske vlade v Londonu.
Dnevne vesti.
Glede bančnih inseratov v zadnjih številkah »Napreja« naj bo
»Glas Svobode« popolnoma miren in naj ne izliva svojih srčnih bolečin po svetu, sicer bomo mislili, da se tudi njemu vzbuja nenasitljiva Želja po njih. Je pač tako. Kdor se znaša nad tistim, ki se mu obeta še dolgo življenje, očitno kaže, da hrepeni po — njegovi dedščini. Ker pa je naš »Naprej« š* močan steber proletariata po marksističnem programu, upajmo vsi, da bo kljub vsem napadom lepo kliširanega (odkod, ne vemo) »Olasa Svobode« vztrajal še dolgo na trdnih nogah in korakal naprej. Proletarcem pa, ki bi skoro nasedli hujskajočemu »Glasu Svobode« povdarjamo, da zmaga le tisti, ki stopa v odkritem boju z močno stranko tudi pregledovat njene vrste in sile. To je najboljše in tudi najcenejše, kajti lastne sile moramo čuvati zase.
-j- V Poljčanah je uničil požar
popolnoma železniško skladišče. Gasilci so brezuspešno delali. Mariborsko gasilno društvo, ki je prišlo v Poljčane okrog 5. zjutraj, je omejilo požar, ki je pretil sosednjim poslopjem. Gor vorijo, da so požar zanetile iskre iz lokomotive. Oddelek tega skladišča je bil ves poln z blagom tvrdke Zupanc, ki je doživela ogromno škodo.
Delavci! Kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši ln najcenejši. Glavna zaloga na drobno In debelo Ljubljana, Breg 20.
Celje*
c Krojaška stavka je izbruhnila v vseh podjetjih včeraj 14.5.1923. S Strani org. delavstva stavkokazov ni. Dela samo delavnica g. Mastnaka, pa tam so delavstvu že itak znani neki separatisti. Gotovo je, da vedno ne bodo oženjeni s podjetnikom. Znano pa je tudi povsem, da jih on dobro, nagradi. Pogajanja so se zavlačevala od 25. 2. 1923. Stavka utegne trajati precej dolgo. Prosimo za ponatis v ostalih časopisih. Napoveduje se začasno zaprtje. Zavedni sodrugi ne prihajajte v Celje.
c Beograjsko pevsko društvo »Stankovič« dospe danes v ponedeljek
v Celje, kjer priredi ob osmih v gledališču koncert. Stankovič« je eno najboljših jugoslovanskih pevskih društev in bo njegov nastop gotovo prvovrsten umetniški dogodek. O tem je vsaka beseda odveč. Ampak nekaj drugega je, kar nam ne ugaja in kar je povzročilo že na zadnji seji občinskega sveta nekaj debate. Že to, da se umetnost izkorišča v neke postranske ultrapatriotlčne svrhe, zvezane s svečanimi, hudo paradnimi sprejemi in banketi, je stvar, ki ne meče baš najlepše luči na našo zrelost, tem slabše pa, če se ta grda navada naše narodnjakarske buržoazije podpira z denarjem, namenjenim socialnim svr-ham. Pri tem še ne smemo pozabiti,
prireditve buržoazija nikoli ne dovolila niti ficka javnega denarja. Imeli smo slučaj pri prvem nastopu delavskih telovadnih enot lanskega leta na Jesenicah, ko so nas direktno nahrulili, češ, da nam lastnih kulturnih organizacij ni treba, dokler obstajajo meščanske. Vse to zategadelj, ker smo zaprosili za znižano vožnjo na državnih zeleznicah, ugodnost, za katero naš režim n. pr. Sokolu nikoli ne štedi niti milijonov. Iz teh principielnih ozirov je zato s. Koren na zadnji obč. seji v imenu socialističnega kluba odklonil glasovanje za 1500 Din podpore za sprejem srbskega pevskega zbora. Poudarjal pa je, da bi mi socialisti nikakor ne glasovali proti takim podporam, če bi se porabile v res kulturne namene. Toda z našim denarjem plačani meščanski banketi nam ne dišijo. Pri glasovanju je bil predlog finančnega odseka proti socialističnim glasom vseeno sprejet.
c Obrtno nadaljevalna šola je te dni končala svoje šolsko leto. Obrtno društvo je podelilo nagrade 16 najpridnejšim učencem.
c Nogometna tekma se je vršila v včerajšnjem krasnem nedeljskem popoldnevu med Athletik-Sport- Klubom in »Varaždinom«. Po dobri igri je končala 7. 1:4 v prid A.S.K. Sodnik gosp. Ochs dober, objektiven, nekoliko ko-moden. Udeležba srednja.
Maribor.
m Neverjetno nesramno se je sobotni »Slovenski Narod« zagnal v stavko pekovskih pomočnikov. Stari ljubljanski kadaver bi sicer iste uspehe Žel, če bi bil molčal, ker mojstri navzlic njegovemu in vsakemu drugemu hujskanju že lezejo pod klop, pa je vendar potrebno, da si nekaj njegovih nesramnosti zapomnimo za tiste čase, ko bo slična gospoda prihajala med delavstvo moledovat za glasove. Prva nesramnost je denunciacija, češ, da je stavka delo posameznih hujskačev, ne pa organizacije, ki je »Narod« sploh noče poznati. Na to bo dal nailepši odgovor izid stavke, ko bo organizacija izšla iz boja; še vse drugače okrepljena in še vse drugače pripravljena, da naredi gospodom, ki vidijo v delavstvu le svojo molzno kravo, neprijetne ure kesanja za vsako neuvaževanje proletarskih pravic. Sicer pa: če bi vam že namišljeni posamezniki prirejali take bridkosti, ne pričakujte nobenega veselja od tega, če boste imeli opravka z organizacijo. — Druga nesramnost je ta, kako se »Narod« laže o plačah pekovskega proletariata, (lovori n-kaj o 6000 K in o socialistih, »ki puste (s .stavko namreč) trpeti proletarce, ki ne zaslužijo'več nego 3000 K«. V teh trditvah podlost! kar mrgoli. »Narodova« fraka-nija ve predvsem prav tako dobro ka k-or mi, da se ta boj nc bije toliko zaradi plače, kolikor zavoljo dopusta, ki ga mojstri svojim izkoriščaneem nočejo priznati, torej za načelno zadevo. In čeprav bi se bi! za plačo, zakaj se niste še
nikoli zgrozili nad tistimi vašimi de- ! belimi, lenimi mošnjam.] v človeški ob-liki, ki »zaslužijo« mesečno stotisočake in milijone, pa puste še vse drugače trpeli reveže s 3000 K na mesec nego delavni ljudje, s 6000?! Menite, da je za pošteno delo edino primerno povračilo Kladf Resnica pa je tudi, da dobivajo 6000 K kot najvišjo plačo le najbolj kvalificirane, redke moči na odgovornih mestih, ki morajo doma vzdrževati številne družine in nic morila po vašem buržiijskem okusu kopico metres! Vsi ostali prejemajo veliko nižje plače. Ce boste tej ogromni večini tudi človeško plačali, savani ho prav rada odrekla deputatom v obliki vsakodnevnega hleba. ki ga »zastonj« prejema in na ka-
lavnega časa. vam prav radi verjamemo. da bi rajši videli proletarce brezplačno delati 25 ur na dan namesto o-sem, ali, kakor vi sleparijo uganjate, šest. Ampak nam lahko verjamete, da tistih lepih časov, ko je kaj takega še bilo mogoče, nc bo doživel več noben lenuh, ki mu buržoazijn skrbi za mast na trebuhu zato, da napiše od prilike do prilike kak pamflet na pošteno delavstvo. Toliko danes, nadaljevanje pa, ko pridete še kaj k nam v vas! Možje, ki bi po »Narodovem« mnenju ne imeli pravico niti do ovsen jaka, zato ker njeni« pečejo belo pogačo.
m K stavki pek. pomočnikov smo prejeli še sledeče podatke: Stavka je kompaktna v vseh pekarnah. Stavkokazov ni nobenih ! Mojstri zaposlujejo in mučijo vajence, s katerimi se jim posreči nekaj kruha spraviti na trg. (To je slaba tolažba za »Slov. Narod« in njegove zaveznike. Op. ur.) Pomočniki so v svoji spomenici zahtevali V.)% poviška na sedanje plače in 6 dneven plačani dopust na leto. Na pogajanjih so pomočniki popustili pri dopustu na 3 dni. To pa je bilo gospodom Robavsu in Maleku še preveč in nista podpisala kolektivne pogodbe. Omenjena sta se s svojimi vajenci vselila v Scherbaumovo parno pekarno, da tam pečeta »Streikbrot«. 9 mojstrov je dosedaj podpisalo pogodbo, ostali so pa proti tridnevnemu dopustu, radi česar se pri njih stavka nadaljuje. Povzročitelj nadaljevalne stavke je g. Robavs, kateri zasluži, da si ga mariborsko delavstvo posebno dobro zapomni.
m Nadaljevanje. V sredo zvečer je na Glavnem trgu preteplo več Žebotovcev orjunaša Husa, da je dobil težke poškodbe na glavi in levi rami. Sedem napadalcev je policija izročila drž. pravdništvu.
m Pevsko društvo »Stankovič« priredi v torek 15, trn. ob 8. v Gotz-ovi dvorani koncert, ki obeta biti zanimiv v umetniškem oziru. Na sporedu so hrvatske, srbske, maredonske narodne pesmi.
lfestnik „Svobode“.
Člansko zborovanje Svobode
Celje je doseglo popolen moralni uspeh. Ko bo zapisnik popolnoma v redu, bomo poročali kaj več zanimivega. Zapisnikar.
Gospodarstvo.
— Valute: V Ctirihu stane 100 dinarjev 5 80 šviic. frankov; 100 mark 0'0122 švic. frankov; 100 nem. avstr, kron 0‘007825 Švic. frankov ali 13 par.
Podajajte odslej vse dopise, prispevke, obračune, naročnino i. t. d. na uredništvo oz. upravo oz. Pokrajinsko tajništvo SSJ in KOZ v Celju, Strossma-jerjeva ul. l/l, poštni predal 43,
Kratek odgovor.
Prav na kratko odgovorim na članek g. Adamiča: »Zaslepljenci« v »Našem Glasu« št. 13 svojim znancem in prijateljem v vednost, da še diham. S tem člankom je pisec, kakor je videti, priskočil na pomoč g. Bekšu. Ali na njegovo prošnjo ali iz lastnega nagiba po pregovoru: »Vrana vrani ne izkljuje oči«, te&a no vem. Meni pa se ne ljubi in ne zdi vredno, da bi z daljšim odgovorom še nadalje mlatil prazno slamo 'in motal bob ob steno. Dovolj dolgo sem ga metal v O. Z. Zato naj velja za naprej tudi za g. Adamiča skoro vse tisto, kar sem zadnjič napisal za g. Bekša. ‘ Nadalje pa mislim, da imata tudi tovariša D- in B. mnogo drugega važnejšega in potreb-nejSega posla, kakor da bi se prerekala z našimi domišljavimi odraščenimi
1 jenih delavskih zaupnikov. Ker je neutemeljen razlog, katerega ste navedli v Vaši vlogi na Unijo stavbinskih delavcev za Slovenijo, da namreč stavbeni obrtniki do danes niso priznavali zaupnikov pri splošnih mezdnih pogajanjih   se odieiuje, da imate v
smislu § i ()8 zakona o zaščit i delavcev Sp r i p o z n a t i in u p o -š t e v a	ti	izv o I j e n e d	e I a v s k e
z a u [3 n	i k e	r a v n o t a	k o	k a k o i
d r ti k i	obrtniki z v s	e m	i pravi ••
c a m i,	ki	jim p r	i s t	o j a j o v
smislu o m e n j e n e g a z a k o n a.
O lem se obvešča tajništv o okrožne strokovne komisije v Colju. Zoper navedeno odredbo Varu je prosto se pri^-tožiti v H dneh po sprejemu.
Inšpekcija dela Maribor.
Inž. Dejak s. r., inšpektor.
(Upajmo, da bo gospodom ta od
otroci, ki v svoji duševni omejenosti zdaj že prosijo za batine. Ali delajo to v škodo sebi ali drugim, to pokaže bodočnost. Nekulturni nasilneži! Ni vam dovolj, da pomagate v svoji zaslepljenosti nas uničevati z lakoto in slačiti do zadnje cape, ampak hočete nam še usta zamašiti s pestjo močnejšega ! Res, le poštene batine bi vas morda še spametovale. — Fr. Rojec.
lok zadostoval za pouk, da ne bodo več skušali gaziti obstoječih jugoslovanskih zakonov. Op. ured.)
Socialna zakonodaja.
Važno za strokovne organizacije.
Podjetniki gradbene (stavbinske) stroke v Sloveniji dosedaj niso marali priznavati obratnih delavskih zaupnikov. Mnogo podjetnikov jih še tudi sedaj ne priznava. F.deri takih je tudi g. Karel Jezernik, stavbeni podjetnik v Celju.
Unija stavbinskih delavcev za Slovenijo v Celju je omenjeni tvrdki dne 29. marca t. I. izvoljene obratne zaupnike stavbišča Hude jame dne <1. aprila prijavila inšpekciji dela in tudi tvrdki. Tvrdka K. Jezernik je pa na prijavo zaupnikov odgovorila pismeno, da ne more priznavati zaupnikov, ker se na mezdnih pogajanjih sploh niso priznali od gg. delodajalcev (stavbenikov seveda). Tvrdka je računala, da je s tem zadeva 'rešena in da bodo stavbeni podjetniki kljub zakonu o zaščiti delavcev odklanjali priznanje zaupnikov še nadalje.
Okrožna strokovna komisija vCelju je potom tajništva vložila ovadbo na okrajno glavarstvo v Celju radi nepriznavanja po zakonu izvoljenih obrat* nih zaupnikov.
Vloženo ovadbo je okrajno glavarstvo odstopilo inšpekciji dela v Mariboru, ki je rešila ovadbo z odlokom z dne 26. aprila 1923 pod opr. št. 56<>. Odlok inšpekcije dela se glasi:
Gosp. Karel Jezernik, stavbena tvrdka Huda jama.
Tajništvo okrožne strokovne komisije je naznanilo podpisani inšpekciji, da ne priznavate dne 29. marca izvo-
Pridobivajte »Napreju« naročnikov!
Kvartanje.
Kaj stori kvartanje? Kreg in prepir med družino ter jok in stok radi pomanjkanja in bede. Čemu je tega treba? Proč s tistimi umazanimi papirji ! Nadomesti jih rajši s svojim listom »Naprejem« ali z dobro znanstveno knjigo in boš imel več užitka ter zabave od njo. Tistim pa, kateri te nagovarjajo k igranju, razloži pomen so cializma in potrebo po izobrazbi. Ob sojevanja vreden pa je vsak sodrng kvartopirec, posebno Se, če je funkcionar v stranki, kajti s tem daje slab zgled tistim, ki so mu dali zaupanje. Kaže namreč, da zna na brezsmiseln način zapravljati dragoceni čas. Bodi apostol, agitator socialistične veri\ ne pa igralec pri umazanih kartah v slabi družbi.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odb. SSJ in KHZ).
Odgovorni urednik: Franjo Koren, l isk Zvezne tiskarne v Celju.
Zamenjam
stanovanje
v Ljubljani (2 sobi in kuhinja) proti stanovanju v Celju. Čimprej! Ponudbe z natančnimi podatki pod »Zamenjava« na upravo »Napreja«.
Za 6irmance J
Za dečke s velika izbira raznih ševijotov za obleke po nizkih cenah. Za deklice: balisti in etamini v najnovejših vzorcih, dalje nogavice, rokavice itd.
A* & Em Skabei^me
Ljubljana, Mestni trg št. 10.
PALMA
KaučuK potpe tniKe in potplate
!IWHUlllllllllI!O?lffinUlilHllHHt!tHlllWlJlU0Wlfil8BUUHBIlMJ8®(
Prednosti!
Ceneje
in	4
znatno trajni je nego od Leže!
I Var s tv o
proti viagi i mrazal
da bi za kakšne kulturne proletarske
toregu ste izbulili s tako požrešnostjo
svoje volovske oči. Kar se tiče d>e-