116. številka. Ljubljana, v soboto 23. maja 1903. XXXVI. leto. *-_ '" ~ ■h^^^b ^^BBBpi pjBSfi l^^^^SS StaVH ^u^^^^^^^^^b ^^^^^^1 ^^^^^b ^^^^^b ^^^^^^^^^1 ^^^^h ^^^^^^B ^^^^^^1 ^^^^^^^IL ^^^^^^h ^^^I^B ^^^^^^^^^^B fl^H^^^^^^^^^^Hft ^^^^^H ^l^m E^B^^I i^H^^^H BS^DHI ^E^f^^b zhaja vsak dan rvečer, izimSi nedelje in [praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrtke đa2ele za vse leto 25 R za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 b, za eden raesec 2 K 30 h. Za LJublJano e pofiiljanjem -a dom za vse leto 24 Kt za pol leta 12 K, za Cetrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi aam ponj, velja za ćelo leto 22 ^K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 b. — Za tu Je dežele toliko ^eč, kolikor znaSa poBtnina. — Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira - Za ozntnlla plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, is po B h, Cq §e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vraćaju Uredništvo tn upravnlštvo je na Kongresnom trga 5t. 12. — OpravniStvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oananila t. j. administrativne stvari. — Vbod v arednistvo je Iss Vegove alice 6t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski TTarod" telefon št. 34. Posamazne številke po IO h- „Narodna tiskama" telefon št. 85. Protestni shod. V »Meatnern domu« s« zbero utri ljubljanski Slovenci, da izrazijo svoje misli in svoja čustva zaradi do /•'kov na Hrvatskem, in da s slo- esnim protestom proti divjanju ma- ijarske vlade in njenega organa bana rrofa Khuena Hedervaryja vsaj mcra- ično podpro svoje najbližje brate. Hrvatski narod bije seđaj obupen za svoje zakonite in slovesno mu mčene pravice. Ne gr« se za to, a bi Hrvatska nekaj pridobila, česar lima, marveč za to, da se izvrši ve- javni zakon in da se odstrani ban, A ta zakon sistematično ruši in ki e na Hrvatsk3m etabliral pravo stra- lGTlado, da. se morejo proti cdločbam r .^vnega zakona uresničiti madjar- ie aspiracije. Kmalu potem, ko so Rusi leta 849. pri Vilagosu zadušili madjarsko evolucijo, je knez Schwarzenberg rjstil zgodovinake beeede: »Die Welt s,:rd staunen iiber unsere Undank-?keit«. In res je svet strmel, ko je Lvstrija leta 1854. nastopila proti voji rešiteljici Rusiji in zasedla Mol-ćkvo, da pomore TurČiji, Francoski a Augleški proti Rusiji. To historično nehvaležnost so bčutili tuđi Hrvatje. Lota 1848. so li pod banom Jelačićem navdušeno boj proti Madjaroni, žrtvovali so se a ceaarja in za Avstrijo, kakor že krat in stokrat poprej, in konec je da so bili na miiost in nemilost 'rečeni Madjarom. Svet pač lahko :Ji nad to liehvaležnostjo strmi. Madjari delajo z brutalno nasil-oatjo na to, da podjarmijo hrvatski arod in da epremens Hrvatsko v grško pokrajino. Vsako sredstvo jim e dobro, nobeno tako zavrženo, da _ra ne rabili. GoBpodarsko izseaa-:o plodovito deieio in jo siste-n-tično uauperizirajo. Politične pra-e naroda 8O skoro dooela odpra-. Samo 3% vseh moških imajo o i-no pravico, a kdor ne veli z vlado, tega zapro. Kandidntje in poslanci ne smejo občevati s svojimi volilci, shodi se prepoveduiejo, casopisj^ se pre-ganja kakor nikjer na svetu, kdor se drame sistemu vgovarjati, se unići, kajti hrvatski sodniki so pripravljeni storiti vsaki zločin, ki se od njih za-hteva. Razmere so strašne in prava ironija je, da hoče taista Avstro-Ogrska intervenirati v Turčiji, med tem ko razmere na Hrvatskem na ves glas kličejo po evropski intervenciji na Hrvatskem. Sedanji nositelj tega sistema je ban Khuen-Hedervary. Krut in ne-usmiljen je ta človek in pripravljen vse ugonebiti, kar mu stopi na pot. Ban se Čuti Mudjara in dela z brutalno brezobzirnoBtjo, da uresniči ma-djarske ideale. Njega zadeva odgovornost za vse, kar se je na Hrvat skem zgodilo tekom dvajsetih let in mogel je vse te vneboupijoče krivice toliko laglje storiti, ker je na Dunaju »lieb Kind«. Na Dunaju uživa ne-omejeno zaupanje, za »vspehe« svojega vladanja na Hrvatskem pa je bil ćelo odlikovan z redom zlatega runa, torej z najvišjim odlikovanjem, kar ga je spioh mogel dobiti. Velikansko gibanje, ki se je začelo na Hrvatskem in mestoma zadobilo obliko revolucije, je v prvi vrsti | naperjeno proti banu grofu Khuenu-Hedervaryju. Kako neznosne morajo biti razmere, se spozna ie iz tega dejstva, da bi narod rsjše videl vlado v rokah kakega tujega abaolutiati^no gospodujoČega generala{ kakor v ro- ! kah moža, ki ga kralj imenuje »mon cousin«. Ban se trudi na vse načine, da se vzdrži. Narodno gibanje na Hrvafc-skem zatira z največjo krutostjo, eamo da resi sebe Ječe so prenapolnjene. na stotine eksistenc je uničenih, kdo ve koliko ljudi je že biio pognanih v smrt — vse da ostane grof Khuen Heđervarv podkralj na Hrvatskeiri. Prizčidevanje bana in hrvatske vlado p* podpira s svojim pogubnim vpli- vom dvorna kamarila, na čela ji fcm. Becbtol»heim. V takih okoiiščinah je boj hrvat skega naroda silne težaven in zato je sveta dolžriost vseh narodno mi-»lečih Siovencev, vseh, ki spoznavajo pomen hrvatsko-siovenske vzajem-nosti, da priskočijo na pomoč bratom onkraj Sotle, da jih podprejo v teh težkih časih. Jutrisnji shod naj pokaže, da smo Slovenci solidarni s Hrvati, pokaže naj Dunaju in Pešti, kako mislimo in sodiino o dogodkih na Hrvatskem in pokaže naj, da smo pripravljeni vse storiti, daše naredi konec v n e b o v p i j o či m razmeram na Hrvatske m. Reva in bogatstvo Do-lenjske. (Dopis z Dolenjskega.) II. Istina je: Dolenjci smo revni in naše ljudstvo se močno izseljuje. A tako grozna naša reva vendar ni. Slovenci imamo hujše na Krasu. Kar je reve, zakrivilo jo je mnogo slabo narodno gospodarstvo in neizobraženost mase. Velika mesta odpirajo ljudem vrata na stežaj. Tani je industrija, tam so drugi veeji zaslužki. V vojake jemljo najvee kmecke fante. Ti žive v vecjih mestih v garnizijah, vzro po boljših zaslužkih, in ostanejo, ko so prosti vo-jaške službe, t mestu. Uradi so se pomnožili. Pamotnejši fantje stužijo daljt; pri vojakib, da stopijo potem y uradniško službo. Precej nadarjenih fantov studira latinnke sole. Tako da ostane le malo uadarjenih kuietiji. Industrija rabi dosti rok. Una lože in boljše plaeujc, nego veliki in manjši kmet. V fabrike dero nioški in ženske iz kmetov. Boljši zaslužki, udohnejše življenje v mestu, vee razveseljcvanja, boljšahrunaso moenejše sile, kakor ves tarovž s svojimi blagoslovi. Na kmetiji dau za dnevom isto trdo življenje in nič razveseljevauja. To velja. tuđi glede boljšega ženstva. Ko- [ robača grajskega oskrbnika tuđi ni vee, " niti trdne tlakarske zveze. To je nekaj uzrokov, da naše ljudstvo hiti v Ame-riko in ua Vestfalsko. Naši ljudje hodijo tuđi stran iz dobrih kmetijskih krajev kakor n. pr. iz Temeniških. Tam je vedno bila dobra kmetija, tam je vedno dosti jesti in je se danes a vendar je tam že tako malo fautov doma, da se tlekleta tepejo za fante. Prej so bili temeni.ški fantje vsak teden zaradi pre-tepa zaradi kake lepe Helene na sodbi v Novem mestu. — Belokranjci hodijo že od nekdaj radi po svetu. Ko se je v Ameriki dobilo dobro plačauo delo, so bili Belokranjci prvi izseljenci. Be-lokranjec vidi v svoji domovini le po-civališee za stare dni. Dosti jih je pa, ki ćelo ne pridejo več domov. Po Ba-varskem so stalni trgovci, v Ameriki je dosti prav imovitih, že poameričanjeuih Belokrajcev. — Kaj naj ubogi Podgorec stori? V Gorjanih je več kakor polovico preveč ljudi. Na teh kraških tleh naj zlodej dobro izhaja. Vinogradov zdaj ne kaže tam obdelovati, ker bi se vino še za 10 vinarjev liter ne moglo prodati. Hoste so šio in še ovcam je od-plavilo zemljo in travo. Edino, kar imajo ti Podgorci še zaslužka, je trgo-rina s kravicami in prešički, ki jih v Karlovcu kupuj ejo za male denarje ter gonijo na semnje. Krave daleč na Veselo in Žalostno goro, v Loko in v št. Lorenc. Prešiei spravljajo te uboge ljudi veekrat v kazni ! Goldinar se profitira, pri njih, včasih še tega ne. |V Karlo vee je pač dolga pot. Torej : Hajd v Ameriko ! Tn vzeraimo vinorodne kraje kr Škega politicuega okraja. Tu živi par-celni kmet. Grozno je bilo ljudstva v teh krajih. Zdaj so si napravili nek aj novih vinogradov, a viua ue morejo prodati. Svet se je navadil na južna vina, po železnicah se ga dobi po ceni, dol. cviček nima več tište privlačue moči, kakor jo je imel. Hoste so sle, tildi tod je Dolenjska dobila drugo ob-nebje, ki ni več toliko goduo sadjar-stvu in trti. Torej tuđi v Ameriko, ali ker deuarja ni, v premogokope ob Savi od tam na Gor. Štajersko iu od tam na Vestfalsko in naprej. Koštan je viski okraj ima dobro zemljo za vse. Dobro vino rodi. Ali tamošnji Človek se tuđi izseljuje, kjerje prilike kaj več zaslužiti. V Pleterjih so se za veČnost utaborili franeoski menihi, vzeli ljudstvu hosto in drugo dobro grajsko zemljo, a po kostaujeviški veliki gra.ščini ter njenih velikih hostah steguje že tuđi svoje prste mrtva roka. V velikolaškem-ribniškem okraju so ljudje kakor Belokranjci že od nekdaj nemirni in si radi ogledajo svet. Hoste njih glavni kapital, so prodali. Nove hoste rastejo po-časi, jesti je pa treba vsak dan. Torej ven ! Kočevski okraj bo skuraj hrvaški. Hrvati iraajo še nekaj čudno skromnih ljudi in ti si nakupujejo posestva na Kočevskem. NeinŠki Kočevec je vajeu po svetu hoditi in zdaj zapušea v tru-raah svoja kraška rodna tla, kjer ima knez Auersperg ves najboljši svet, — nad 40 tisoč oral — ter prodaja les dražje drugam, kakor pa hi dobil, če bi ga Kočevcem dajal za napravo suhe robe. Krošnjarstvu je drugo trgovstvo sovražno v tujih krajih, sicer pa je v vsaki vaši mali trgovee. Krošnja nič ne nese več. Nemški Kočevec zna zdaj dobro nemški, njemu je ložja pot v Ameriko kakor Slovencu. Mokronoski okraj daje knape že ves čas, odkar je v Trbovljah, v Zagorju .-in Hrasrniku zaslužek v jamah. Knapje pa se ne za-dovole dolgo s tamošnjimi zaslnžki; najprej rinejo v Ljubno, na Vestfalsko in od tam v Ameriko. Radečani ravno tako. Le pod Kumom so še kmetije ćele. Tišti človek vstaja blizo kat. ne-bes in nima še poželjenja po bolj>ein. Suhokranjčan je res od nekdaj ..mar-terniku, saj še vode nima. Kaj čuda da beži z doma. Zemlja naše Dolenjske ni povsem ilovuata. Nekaj je je, ali je dobra. Okolo Novega mesta na pr. so zemlji šča tako dobra, da bi si Gorenjec prste oblizal, če bi jih imel. Ravno tako je v Temeniški dolini in ob Krki. V Helikrajini je vegetacija za 14 dui naprej. Mej kamenjem je najrodovitejsa zemlja, a dragaje kakor zlato. 2000 K. LISTEK. Praška pisma. Praznik sv. Jana Nepomuka, ti-_;l svetnika, o katerem ; bisto riki :jo, da sploli eksistiral ni in da se Papež Benedikt XIII. debelo zmotil, ga je proglasil za svetega, ta pra-uik je še dandanes najpopularnejši in ajslavnejši dan v letu v ćeli Češki, sobito v Prago se zgrnejo ljudje iz vse čžele, ne toliko da rornajo na Karlov o>t, od koder je bil haje ta češki etnik vržen v Vltavo, ampak, da vi-. eliki in lepi ognjemet v pred-praznika na Vltavi, da si naku-v Pragi raznih rečij in si ogledajo '■;<> lepo, čestitljivo stolico. Kraljevi i ua Ilradčaneh je odprt ta dan iiemu in neštevilno ,:venkovanova se :te po aristokratičnih, tihih ulicah jstranskih navzgor. Na starem trgu, anem s stoletniini palačami, so se lile vsakojake komedije, raritetna ■lišča, kinematografi, štantje z lectom »luđkarijaini, igračami in češkiini »usicaini. Karlov most je o»ctn dui i rt prometu z vozmi, tramvajem in i,i i, in na sredi pregrajen. Kip svetca je okrašen z cvetlicami in elek-tnimi lučkami in vsak večer streljajo topovi, kadar se začne na mostu po-božnost Trgovci se vesele teh dni; zakaj kupČija nikdar ćelo leto ne cvete tako, kakor ob tem času, ko je preko štirideset tisoč tujcev iz dežele v Pragi. Staromodno oblcČene malomestne hono-racije postavajo po ulicah in se razgo-varjajo kam in kaj. Okorne frajle, ka-terim se na nosu vidi, da so iz dežele, se ogledujejo v velikih izložnib oknih in mislijo hogve, kako so elegantne, vmes pa vzhujajo troj)i slovaških fantov in deklet v svojih lepih narodnih nošnjali zasluženo pozornost. Pisano je v Pragi te dni iu po vseh javnih mestih se sli-šijo razni češki dialekti, od katerih je posebno moravski mehek iu prijeteu. Razne slavnosti, veliki sejmi, ljudski tabori, ogromne ljudske veselice, dramatične predstave, legende o svet-niku in patronu Češke, pompozne cer-kvene slavnosti, so vabile v prejšnjih davnih letih tujce in ljudstvo iz dežele v Prago. Že takrat je potrebovalo vsa-kokratno romanje naroda na Karlov most še drugih posvetnejših magnetov, ki nišo imeli s pobožnostjo ničesar opraviti. In danes se je karakteristika narodnega romanja na sv. Janski praznik še bolj porazgubila in drugi po-svetili interesi so stopili še bolj v ospredje. i V gleđišču se ohhaja Smctanov j teden, in večer na večer đoni skladba za skladbo tega velikega Češkoga kom-ponista raz oder. Sef opere Kovarovic si je s Smetanovim ciklusom zopet pri-dobil nevenljivih zaslug. Tacega dirigenta nima kmalu tuđi večja evropska pozornica, kakor je on. Pod njim vla-data red in disciplina, katere ne vzdr-žava le s trdnim svojim značajem, ampak še bolj s temeljitim znanjem in veliko nadarjenostjo, katero ohčudujcjo personal, kritika iu publikum. 15. maja se je slavnostno otvoril češki narodopisni muzej v lepi vili v Kinskcm vrtu. Za časa narodopisne izložbe pred osmimi leti se je začelo marljivo delovanje, da se ustanovi posebni narodopisni muzej. Občudovanja vredna je marljivost in neumornost, s katero se je skupilo toliko prelepih narodnih spominov. Osobito Češke iu slovaške vezeniue, ki presenečujejo s svojim finim okusom in umetniškim delom, so bogato zastopane. l*ri t»tvo-ritvi muzeja je F. A. Snbert, prejšnji glediščni intendant, pisatelj in velik znalce na narodopisnem polju, naglasil, da je upanje, da se v Kinskem vrtu znova postavi češkoslovanska vasiea, ki je toliko krasila narodopisno izložbo. V Pragi je v javnih in privatnih zbirkah nakopičeno toliko Čcškoslovaškega na-rodopisnega materijala, da je bila usta-novitev posebnega muzeja res že potrebna in umestna. Vsacega, tndi po-vršnega poznavatelja čeških in slovaških ornamentov in raznih vezenin, preseneti umetniški okus, ki se dokumentira v teh delih. Mnogokrat človek skoro ne verjatne, da so to priprosti narodni proizvodi, ker delajo s svojo liuostjo in preciznostjo v risbi in izvedbi utis, kakor da bi izšli iz kake moderne obrtne sole in ne iz žulj a vili rok kmot-skega dekleta v odlegli češki ali slo-vaški vaši. V Krai Obože, v praškom pratni, vrši se na mestn narodopisne izložbe vsako leto o svetojauskih dneh velika gospodarska izložba. Razni novi in naj-novejši stroji za poljedclce, pivovarnike itd. so izstavljeui; plemenska živina, biki, voli, krave, konji, ovce, presiČi; perutjad, domače kokoši, gosi, fazani, golobje, zajci; vse mogoče orodje, vozovi, gospodarske priprave, scincu-a itd. Češki kmetovalci, večji in manjši po-sestniki, si z interesom pregledavajo vse in se posvetujcjo, s čim bi se mogli okoristiti. Ako jih poslušate, čujete razne debate o racijonaluem gospodarstvu, pogovore in nazore, o katerih se našemu kmetu žalibog še niti ne sanja. — Ob | cnem se tekom „zeniljedelskega tednau prireja ćela vrsta, najraznejsih preda-vanj na izložbi in na češki tehniki. Tako predavajo razni profesorji o raci-jonalni upotrebi mleka, o gospodarskih društvih, o gnojenju, o pravuih in dru-žabnih razmerah zemljedelcev, o obde-lovanju s }>arno silo, o nžitkarjih in zavarovanju za starost i. t. d. Vmes so manjši in večji shodi kmetovalcev, veleposestnikov in raznih rokodelcev. Iz vsega tega se vidi, da „božja potu k sv. Janezu v Prago izgleda v resnici jako moderno in da so ti ,.ro-marji" pač malo drugačni, kakor naši domaći na Veliki ali Mali Smarn na Brezjah ali na kaki drugi božji poti, katerih je pri nas tako strašno veliko. Zdaj, ko je bilo toliko ljudstva v Pragi, govorilo se je zopet povsod o svatovaclovski posojilnici, — in mnogokrat prav s težkiin srcem, kakor oe je pač kdo v intimnoj si zvezi z ujo ali pa ne. Posojilnica umira. Klerikalci se ne zganejo, da bi kaj dali. škotje le-tajo okrog, ki imajo štirideset člensk1'!? delov, ali zato jih vendar ne skrbi, kaj bo. Bo že raja plaćala. Sanacijski odbor vedno zboruje, straši, tolaži, grozi jn trdo vratno lipu, da se visoki duhovni gospodje vendar le oniehčajo, že zaradi oral njive, travnik se pa sploh ne đa plaćati! V ugodni spomladi je to raj. Vse samo cvetje. Poznamo gorenjsko kmetijsko zemljo, ali ne menjamo žnjo. „Vino, to vino" je spridilo tuđi nas Dolence. Mleko se nara osiri v že-lodcu, doeim ga Gorenjec vzarae seboj, ko gre kosit. Seveda uživa tuđi „šnops~ svojo ulogo. Tuđi z Gorenske se že izseljujejo kmet i in vedno jih bo vee teh izseljen-oev in^naj ima vsak zeluik na Gorenj-skem Železnico. Nekaj imajo se hoste, nekaj so se varčljivi, skromni. A tuđi Gorenjec se nauci boditi tisto pot, ki sta jo Dolenjcu pokazala pomanjkanje in preobljudenje. To je usoda naroda, ki ni v prošlosti z u a 1 gospodariti in se prilagoditi d r'u g e ni u gospodarstvu, k i je ostal farovski nar o d. Skoraj bodo kmetje zahtevali, naj se v naših ljudskih kolali angleseinc uči, da ne bo treba našemu človeku biti v Ameriki le delavec za najtezja, najostudiiejsa dela, kakor Kitajee. Na Slov. ►Stajerskem nič ni boljke. Splavicarji v Savinjski dolini, nekdaj nas ponos, korenjaske postave, pametne glave, že prijemajo za potni les. Isto dela krepki narod s Pohorja. V vinskih goricah na ^Stajerskem domuje ubogi viničar, ki bi rad, kaj rad zbežal z jeruzalemskih holmov, če bi imel kaj denarja, ee bi mogel si ga izposo-diti.*"„"\Veinland — Arniland.- Kakor se vidi se gre zasvetov n'e razmere. Proti istim danes ne opravi nobena vlada nič in ne nje milijoni. Pripravljati za boljše bi za-mogla, ali v Avstriji ni tega prieako-vati. Saj so zadovoljni nekateri krogi, da se reri ventil odpre, da gre ven daleč kam. Ni treba lakotneža streljati. Državni zbor. Seja dne 22. maja. Na dnevnem redu je bil zakonski nacrt o nedeljskem počitku, toda prišlo je toliko nepriČAkovanih zadev, da se je debata o glavni točki dnev-negra reda morala omejiti na dobre četrt ure. Posl. M alfa t ti je interpeliral zaradi dogcdkov na vseušlišču v Ino-mostu. Posl. Berger je istotako interpeliral zaradi teg"a zavoda, seveda v nasprotnem smislu; vprašal je namreč nsučnega ministra, kedaj že bo od-pravil neopravičene italijanske vspo-rednice pri nemskem vseučilišČu v Inomoatu. Potem je sledila že znana burna razprava o dogodkih na Hrvaškem. Vaenemski posl. Iro je zaklical Hrvatom: »Zakaj pa sa ne gane hrva-ška delegacija v ogrskem đržavnem zboru?« —Spinčić: »To so au.žnji banovi!« Nato so cdgovarjali ministri na razne interpelacije. Naučni minister je odgovori! na interpelacijo posl. Malfattija o dogodkih na inomoški univerzi. — Brambovski minister grof \V* 1 se rsh eim b je odgovoril na interpelacijo posl. Schuhmeierja, $eŠ, da vojaške godbe škodujejo civilnim. Minister je povedal, da pri spevajo castniki 3° 0 svoje gaze za godbo, da daje tuđi vojno ministrstvo vsaki vojaški godbi 1000 K letne podpore, vendar se skoraj vse godbe bojujejo z deficitom. — Trgovinski minister BohmUawerk je ođgo voril na interpelacijo posl. SchralTla zaradi podkupljenja časnikov. Minister je dokazoval, da je vlada le plaćala listom inserate z% objave konverzij Potem se je začela razprava o poročilu imunitetnega odaekit glede izročitve raznih poslanoev 8odišči3m. Glede Daszynskega in Hybeša se je zahteva za izročitev odklonila. Načelnik imunitetnega odseka posl. Abrahamovvicz je sam po-ročal o izročitvi posi. dr. Šuster-š i Č a zaradi razžaljenja ča9ti ter je predlagal, naj se ne izroči. — Posl. Pernerstorf er je pripomnil, daje poročevalec intimen prijatelj dr. ŠusteršiČa ter izjavil, da bi vsled tega poročila lahko nastalo mnenje, da zmerjanje na volilnem shodu manj boli. Ako se na javnem sbodu imenuje koga lažnjivca in nesramnega človeka, kakor je to storii dr. ŠusteršiČ, se mora to tuđi dokazati. Dr. ŠusteršiČ bi moral danes dokazati, da je isteka mnenia ter moral sam zahtevati svojo izročitev. Ali v tej zbornici ni veČ čuta za osebno čast? Ali pa je to, kar ae je svoje-časno reklo o dr. Susteršiču, vendar res? In ta mož je načelnik raz« meroma velike stranke! To je proti vsaki politični in osebni dostojnosti! Govornik priporoča, naj se dr. šusteršiSa izroči. — Pri glasovanju se Perner-storferjev predioa: odkloni z 71 proti 61 glasom. Posi. Pommer: »Heil Zlindra!« Kakor da bi hotel potrditi Per-nerstorferjevo očitanje, je isti poročevalec vitez Abrahamowicz takoj na to poročal o izročitvi posl. dr. Tavčarja istotako z^rali pre-stopka varnoati časti ter priporo-čal, naj se ga izroči. Predlog se je brez debate sprejel. Daljša debata se je razvila pri zahtevi glede izročitve posl. Brei-terja, ker je imenoval pri lanskih kmečkih nemirih nekega ogrsk^ga poročnika »uaivca«. Proti izročitvi sta govorila Pernerstorfer in \Volf. Zahteva se je odklonila. Izročitev poslancev W o h I -meier, Malik, Stein in Wolf se sklene brez debate. Istotako se izroČita poalanca Schoner.-r in Holansky. Zahteva za izročitev dr. Tavčarja zaradi tisk vnega prestopka se odkloni. Sedaj sele je prišla zboru ci do dnevnega reda, t. j. razprava o ne- deljskem počitku. Govorili so trgovinski minister Gali ter poelanoi Sramek, Stojan in Nitsohe. Pr«dsednik grof Vetter je na-znanil, da je vitez Abrahamo-wicz odlozil naČelatvo v imunitet-nem odseku. Poal. Malik je vprašal, kaj je z njegovim predlogom glede spre-membe zakona o prometu z živili. — Načelnik justiČnega odjeka, dr. FerjančiČ, je odgovoril, da ima poročilo posl. Sy Ivester, in kakor brž ga bo izgotovil, bo sklical svoj odsek k seji Prihodnja seja bo v torek 26. t. m. Ban Jelačić. V sredo je hrvaški narod zopet obhajal obletnico svojega najpriljub ljenejšega bana Jdlačić*. Kdor koltč-kaj pozna zgodovino narodnegdi pre obrata leta 184:8., tuđi razume nena-vadno navdušenje, da, oboževanje, ki živi v vsakem hrvaškem srcu za tega narodnega junaka. O Jelačićevih nesmrtnih zaslugah za svoj rod in domovino priča pač najbolj nestrpno Bovraštvo, ki ga goje Madjari že pol stoletja do velikega pokojnika. Saj ćelo sicer zmerni madjarski pesnik Potcffv (Petrović) grdi Jelačića kot krvnika, bijeno itd. In kaj je bilo bolj naravno, kakor da brvaški narod baš v današnjih, do skrajnosti burnih in obupaih dneh proslavi svojega nepozabnega junaka s po-sebnimi čutili. Ta tuga je bila se veda madjaronom jako neljuba. »Saj je hii preznačilen že samo napis na vencu, ki so ga položili Hrvatje ta dan na JeiaČićev spomenik: »Vstani, bane, Hrvatska te kliče!« In ako se primerjajo duševne vrline pokojnega bana, njegovo junaštvo, ljubav do domovine in naroda, aovraštvo do najhujših hrvaških sovragov Midja-rov z iopovščinami in nasilnostmi sedanjega bana Khuena Hedervaryja, njegov hlapčevaki značaj napram Madjarom in njegovo tiranstvo napram narodu, ka tereni u vlada, treba bi bilo ledene krvi, da bi se pri ta-kih razmišijevanjih ne razburila. Le tn,ko je soditi hude izgrede, ki so se pripetiii v sredo in četrtek v Zagrebu ter po ceii Hrvaški. Nasprotno pa je zlobno, kakor pišejo nekateri nemški in m&djarski listi, da so se Hrvatje že dolgo pripravljali, da pod zaščito pietete napravijo ta dan izgrade. Narod, ki svojih slavnih mož ne časti, ni vreden, da bi se mu rodili. A Hrvatje so vredni, pa tuđi — potrebni takega moža, k&kor je bil ban JelaČić, ki je zaČel boj proti madjarski revoluciji v nadi, da osvo-bodi svojo ljubljeno domovino. Politične vesti. — Budgetni provizorij dela av-strijski vladi velike skrbi. Vlada ae bo pogajala s strankami za hitro re- fiitev; ako pa bodo čehi budget ob-Btruirali, hoČ© vlada koncem junija državni zbor odgoditi, a ga čez nekaj dni zopet sklicati k nadaljevanju posvetovanj o carinskom tarifu in nagodbi. — O penzijskern zavarovanju privatnih uradnikov ju včeraj konfe-riral socialno - politični odsek. Posl. vitez K i n k je nasvetoval pri § 30. naj bi vlada prevzela pokritje pri-manjkljajev pri teh zavodih; Tuđi poljska poslanca sta se predlogu pri družila ter se je sklenilo, k prihodnji odsekovi seji povabiti tuđi ministr-skt*ga predseđnika, da se izjavi, kako stališče hoče zavzeti vlada proti temu nasvetu. — Zaradi dogodkov na vseuči-lišču v Inomostu so se vršile v Italiji velike demonstracije, tako v gfe dalisču v Veroni, na vaeučilisču v Benetkah in Bolonji. V Bolonji so hoteli dijaki tuđi demonstrirati pred avstrijskim konzulatom, kar pa je policija preprečila. V italijanski zbornici sta poslanca Allessio in Ceratti vložila v isti zadevi interpelacije. — Vojaski nabori na Ograkem so zopet preloženi, in sicer na Čas od 1. julija do 29. avgusta. Ker pa ni upanja, da bi se tuđi do tedaj politične razmere spremenile, je ba-ron F©jervary v Škripcib, ali sploh dobi letos rekrute. — Iz Macedonije se poroča o novih grozodejstvih Albancev proti kristjanom na srbski cr.eji. Iz Peča so Albanci odvedli ćelo tursko po-mirjevsino komisijo v gore. — Odatop višjega predseđnika v pruski Sleziji. Vojvoda Trachen-berjj od9topi od visjega predsed3tva v Šleziji. Za vzrok se navaja, da ni povoljno obveaČal državne vlade o dogodkih v Gornji Sleziji, ali z dra-gimi best-dami: Poljakov ni se do-volj strogo zatiral. — Nemiri na Kitaj9kem. V po krajini Yiinan se je pojavilo autidi-nastično gibanje. Linan-fu so vstaši obkoliii. Francoski konzul od iam poroča, da je položaj zelo resen Dopisi. Z dcžele. (Kle r ik alc i p rij a-telji sole, ali hudobija se sama kaznuje.) V Trnovski-Bistriški dolini bil je pred 10 leti blaženi mir med prebivalci in sreča7 zadovoljuost in blagostanje vladalo je med ljudstvom. Prišel pa je zlobog v osebi kaplana Rudolfa in dosedaj mirno, delavno in pošteno ljudstvo razdvojeno je bilo v dva si sovražna tabora „Turke in kri-stjanea — liheralce in klerikalee. Ka-plan Rudolf obrnii je svoje kopje posebno proti učitelju v Podstenjah iii skoraj vso vas podšuntal, da so učitelja težili in kričali: „Proc z učiteljem, mi bo-Čemo duhovnika, kateri bo naše otroke ucil" kakor je še daudaues v Harijah. No šolske oblasti nišo se brigale za hnronski krik kmetovr aualfabetov, mar- več le za to, ali se izpolnnje ŠoU^j zakon in slednjič po mnogih letih priiš]e do prepričanja, da šola v Podstenj^ ni za rabo, ker v isti nikakor ne more stanovati učitelj s svojo družino, pa tiu]; streha in šolska fučna) soba je v t^ slabem stanju, da je velika nevarnoiit za zdravje in življenje šolske mladiog ter ukazala je slednjič šolska oblast da se mora šola zapreti in dru-^ učna soba poiskati. „Kazen božja! v ćeli vaši Podstenje ni najti ene sohe da bi bila primerna za provizoriOno učno sobo in tako so nekega dne učitel in krajni šolski svet vozili vso šol>kr opravo v sosednjo vas Sembije, Ujei se je našla v privatni hiSi za dve let uena soba. „Z Bogom Podstenje i nehvaležni Podstenjci," rekel je učitoj in preselil se v svojo lastno hisi, Trnovo, odkoder vsaki dan roni a svojo novo učilnico v Sembije bistri glave nežni mladini. Ke3iiica je, da u; majhna žrtev to, vsaki dan v burji in snegu hoditi v Sembije, a vendar lOOkrat boljše nego v Podstenje, ker v Sembije pelje novozgrajena lepa okrajna cesta, a v Podstenje pešpot, po kateri si labk nogo zlomi ćelo koza. Vrli Sembijci obrnili so se do c. kr. šolske oblasti in zaprosili isto, naj jim dovoli zgraditi novo žolsko poslopje za dvorazredno solo v Šembijab. šolske oblasti -to privolile in v kratkem bo v zmi>lq § 20 ministerijalnega ukaza z dne 19. ju lija 1875. št. 280^, na lici mesta ko-misijonalni ogled, da se napravi stav-beni crtež in določi prostor za novo solo v Šembijah. To pa ni nikakor »u volji vaščanom iz Podstenja. Kar nakrut postali so najvecji šolski prijatelji hočejo imeti solo in učitelja nazaj Podstenje. Kako in kaj bodo suUk oblasti končno odredile, to bo pril/ . nost pokazala, vendar pa si dov»»r, jemo stvarao pojasniti, kje bi bilo Im skrb lj eno za novo dvorazrednico. Vi, dvorazrednico bodo bodili otroci iz Sembije, Podtabor, Podstenjšek, Mer«. i in Podstenje. Vse te vaši imajo občinski cesti zvezo z vasjo Šeint.-., ki leži na okrajni cesti, in nišo v zini-§ 1. dež. sol. zakona z dne L?9. api leta 1ŠT3. čez štiri kilometre oddalj od Šembij, torej bodo otroci, ak občinske ceste dobro popravijo, tuđi slabem vremenu lahko solo obiskova a dosedaj nišo imeli nikake obcin> ceste med vasjo Podstenje in Mereč. marveč slabo pešpot, ki pa je v slalu vremenu docela nerabna in nevan a. Vas Podstenje torej ima z drugimi vasmi slabšo zvezo nego Sembije, kjer se namerava zidati nova šola. Pa i ;di stevilo hiš in prebivalcev je za to, da se nova šola stavi blizu okrajne ceste, ne pa v skritem kotu, kamor se z vozom niti priti ne more. Vas Sembije ima 54 bis s 323 prebivalci, Merećje 28 bis s 163 prebivalci, Podstenje 25 hiš s 152 prebivalci, Podtabor 12 hiš in Podstensek 8 hiš. Torej ima sama v:is Sembije eno hišo več nego obe va* 3K3^~ Dalje w pi*ilogi. ""•* cerkve in vere svete! Dolgo, dolgo se vleče to čakanjc Poslanec Klofač je napisal praškemu kardinalu Skrben-skemu, da naj skrbi za to, da kleri-kaici poravjuajo škodo, ki jo je napravil pod njihovim plaščem gospod kanonik Drozd, drugače, da izstopi iz cerkve, on in rnnožica drugih. — Časopisi so ta temperamenten nastop vročekrvnega Klofača zaznamenovali precej skeptično, ali karakterističen je pa le. Klerikali-zem nima sreče zadnji čas na Ceškem, vsak čas priđe od kake strani nov udarec. Drozd je še tako vroč, a že je Kohn na vrsti! — Da, ta svatovaclavska ! „Pravo LidiV4 je objavilo, da mu nišo hoteli pokazati imenika Členov, čeravno so v to po postavi obvezani. Menda je pač mnogo interesantnih imen, od ka-terih misli sanacijski odbor vendar le za vsako ceuo dobiti odkupnino. „Pravo Liduu je stvar naznanilo oblastuijam. In kakor da v Pragi še nimajo od klerikalcev dosti, se selijo še fran-coske nune sem. Kupile so haje že pol ulice in hočejo osnovati francoski pen-zijonat. „Ustredni spolek českvh žen" hoče proti temu atentatu na vzgojo Čeških deklet, začeti energično proti-akcijo, kateremu se bodo priključili tuđi drugi svobodoumni krogi. X. Kako se je sklenila zaveza rigano v. (Iz cikla: Henry Murger: Scenea de la vie de Bohime.) Nekega jutra — bilo je 8. aprila — je bil Alekaander Schaunard, ki je kultiviral avobodni umetnosti godbo in slikarstvo, po melodični jutra nj i pesni nekega v soseščini bi-vajoĆega petelina, ki mu je služil kot BVolpna, ura, nenadoma zbujen iz spanja. »Sakrament!« je zavpi^ »moj pernati kronometer prehiteva. Vsaj vendar ne more biti že danes«. S temi besedami je skočil hitro iz nekega meblja lastne iznajdbe, ki je po noČi igral vlogo postelje — žalibog je igral to vlogo krasno slabo! — po dnevi pa nadomeščul ostale meblje, ki so vsled oštroga mraza ravno minule zime manjkali — kot meblji, tedaj neke vrste deklica za vse, kakor se vidi. Da bi se varoval proti ostrosti jutranjega vetra, je vrgel Schaunard hitro rožnorudečo, z zvezdam podob-nimi lišparijami posuto, svileno spod-njo suknjo okoli sebe, ki mu je služila kot noćna suknja. To lesketa- jočo opravo je pustila v noći po ne-kem markiranem plesa neka »ljubka neumnica« pri umetniku, neka ne-umnicH, ki je naredila to norost, da se je dala »vleči« po slepilnih obiju-bovanjih Schaunarda, ki je maskiran kakor Marcjuis de Mjndor, žvenketal v svojem žepu z zapeljivimi glasovi srebrnih tolarjev, fantazijski denar, kateri je bil s pomočjo železa iztolčen iz pločevine ter bil vzet iz zbirke orodja nekega gledišča. Ko je oblekel doma5o oblekoT je odprl unnetnik okno in oboknico. Žarek solnea je šinil kakor svetlobna pušČica v soba ter ga prisili! odpreti še od spanja zastrte oči. V istem trenutku je bila ura iz nekega so-sednjega zvonika pet. »Aurora sama!« je mrmral Schaunard, »čudovito je. — In vendar je pomota!« je nato dostavil ter vprašal za svet na steni viseč koledar. »Po gotovih poroČilih znanosti srne solnee v tem letnem času vzha^ jati še le ob polšestih, in tu je že! Kažnjiva službena vnetoat! . . . Zve-zda ima očividno neprav, pritožim se pri zvezdarni. — In vendar bi me moralo to malo vznemirjati,« je na-daljeval sam s seboj govoreč. »Danes sledi vsaj pač za včeraj, in ker je bil včeraj 7., mora biti torej danes 8. april, ako ne hodi Saturn rakove poti. Ako smem tem |5ačkam na pa pirju kaj verovati« — pri tem je znova čital iodnijsko odpoved, ki je bila nabita na steni — »tedaj moram danes opoldne točno ob dvanajsti uri zapustiti to stanovanje ter plačati svojemu hišnemu gospodarju, gosp. Bernardu, za tri prošle roke petin-sedemdeset frankov na roko, katere zahteva od mene v skr^jno nesram-nem pismu. Kakor vedno sem upal, d» se bo slučaj potrudil ter stvar uredil, toda ni imel časa zato, kakor se vidi. No, imam še polnih šest ur časa. Ako jih dobro porabim, kdo ve! . . . Naprej! Stopa)! Učimo!« Ravno je bil na tem, da obleče svoj paletot, ki je imel prvotno dolgo dlaku, sedaj pa kazni vse simptome jasno izražene golosti, ko je zaČ^l naenKrat kakor pičen od tarantele izvajati neko plesno figuro lastne kompozicije, ki mu je že večkrat na javnih plesih prinesla časti žandarmerije. »Hola!« je vpil, »to je vendar čudno, kako pomaga jutranji zrak duhu na noge! Zdi se mi, da sem neki ariji na sledu. Poglejmo!« . . . In Schaunard se je vsedel, le na pol oblečen, k pianu ter začei, potem ko je zbudil spavajuči instrument z burno ploho akordov, vedno sam -seboj govoreč zasledovati na glayu viru neko vrsto tonov, katero je že dolgo brezvspešno iskal. »Do, sol, mi, do, la, si, do r bum, bum! Fa, re, . . . Joj! Joj! Tala re je napačen kakor Judež Iškarjoi je vzkliknil Schaunard, ter moči tolkel po tipki z dvomljivim tonom. »Poskusimo v molu . . . Godba nnj izraza žalost neke mlade deklice, ki trga belo marjetico ter vrže liste v modro jezero. Ideja ni ravno nova, ker pa je v modi, in se noben z\-ložnik ne bi upal objaviti romanca v kateri ni modrega jezera, se nio ramo pač vddti v usodo . . . Do, sol, mi. do, la, si, do, re — ni slabo! Tu se že more čutiti marjetico, posebno Če se dovolj pozna botanike La, si, do, re . . . prokleti ro proč s teboj! Sedaj pa potrebujeni, da prav izrazim modro jezero, še nekaj mokrega, azurnomodrega, kakor luna milega — kajti luna je seveda tuđi zraven — hola! Tu prihaja! Pa ne pozabimo labuda . . . Fa, mi, la, sol« . . Sohanard je pri teh besedah zaigral kristalno čiate note najvišjih oktav. »Sedaj manjka le še slovo mlade T I. Priloga „Slovenskomu Narodu" šl 116, dne 23- maja 1903, Morecje in Podstenje skupaj; nikakor vrej ne kaže zidati nove sole v vaši lođstenje, marvee govore vsi razlogi ;l vas Šembije Mi vrlim Sembijcem / srca želimo, da jim šolske oblasti .ovole novo dvorazrednico. Jednak ža- >teu konec je zadel zasilno solo v •;; erikalni vaši Harije. Tam so pred veo L:i kupili staro hišo, v kateri so za < ;o napravili edino ueno sobico v ka tori je pončcval barijski knrat, ker v^hiega učitelja ni kazalo nastaviti radi •.v-manjkanja stanovanja. Krajni šolski o.-et v Harijab je vodno odlašal s po-:\vo starega poslopja in nokcga dne nsla je komisija ter tuđi to solo zavreti ukazala, ker je bila ncvarnost, la se kak zid podere na otroke. Ža- tem bi mogel narediti mal ogenj ček ... 13,1a ... rel^Kajti čutim, da [ivzema moja inspiracija postavo imenitnega nahoda. Pah! toliko siabše! Nadaljujmo utapljati našo mlado lepotico.« In med terr, ko so njegovi prsti obdelovali hreščeče godalo, je zasle-đoval Schaunard z ognjevitim očesom in paznim ušesom melodijo, ki je liki neprijtmljivi SvifHi plavala v zveneči megli, katero so takorekoč narejali trts^ji strun. Po?lejmo sedaj, kako pristoja moja godba besedam mojega pes-nika,« je začel Schaunard čez nekaj časa zopet svoj samogovor. (Dalje prih.) avtoriteta. Kajpak, da mora ta Človeška avtoriteta biti božji avtoriteti podrejena in ne srne nikdar priti i njo v nasprotje. Pod vplivom »greha« pa se je to vendar povsođ zgodilo in so se pozitivna prava silno od daljila od boŽanstvenega natornega prava. S tega stčtliSča je cerkev doka-zovala, da ima kot zastopnica Boga pravico in dolžnoat, spraviti natorno pravo povsod in v polni meri do veljave in odstraniti vse, kar temu Datcrnemu pravu ne odgovarja in sicer ne glede na koristi in n&mene posamiČnih drŽav. Vse srednjeveško pravo je temeljilo deloma na rimskem, deloma na germanakem prava. Cerkev je vplivala v dveh ozirih na premembo tega prava, deloma s tem, da je razne nazore in institucije ohranila in jih predrugačila v smislu svojega sistema in deloma s tem, da je odstranila, kar ji ni ugajalo. Na ta na čin je izvršila velik prevrat v vsem pravnem življenju. (Dalje prih.) Za izseljence v Ameriko. Pred nekaj časom smo poročali o vedno narašeajočem izseljevanju Slo-veneev zlasti v Ameriko. Vzrokov nismo navedli, ker so pač le predobro znani. Izseljevanje ni nič druzega nego protest zoper neznosne domaće gospo-darsket nekoliko še, verske razmere. Kornur je na tem7 da se izseljevanje, ki nam leto za letom odtega na tisoče najboljšib produktivnih uiocij, ustavi ali vsaj omeji, bode gledal in deloval nato, da se ti vzroki odstranijo. Priznamo in verao, da tako delo ne gre labko od rok, in da je treba v tem oziru mnogo truda. Ko smo pa čitali v „Slovencu" rškolijski list~ Antona Bonaventure, uvideli smo, da našim duhovnikom ni toliko na tem, da bi se našemu kmetu na rodnih tleh pomagalo do boljŠe ek-sisteuce, kolikor na tem, da mu z zvito organizacijo izžemejo poslednji krajcar in ga obdrže ćelo onkraj „velike luže-v svojih mrežah. Škof pripoveduje v svojem listu, da se je o priliki vizitacije preprieal, da se naših ljudi mnogo izgubi za ve-komaj, mislil je namree, da se njih duše pogube. Vemo, da imajo škofje raznovrstne zveze, ne vemo pa, od kod ve ljubljanski škof, da dobi hudie mnogo ameriških izseljencev v svoje kremplje. Premišljal je nadalje, kako bi pomagal, reševati ali pogubljati? — in prišel do sklepa, da je treba naše ..ljudi- obraniti pod varstvom rgospodo v- v Ameriki. Lepa razdelba. Ljudje pa gospodje. Ce so slovensko-ameriški duhov-niki res sposobni, da ohranijo naše ljudi pred vsako varnostjo, dvomimo. Naši kmetje in delavci, ki gredo v Ameriko so večinoma že v letih, ko niso tako nevarnostim izpostavljeui, zlasti če se pomisli, da jih gre mnogo z namenom, se s časom zopet povrniti. So nevarnosti, ki jim prete tndi v Ameriki, a če se nalezejo svobodnejšega mišljenja, še to ni nevarnost, baš na-sprotno. 8icer pa je dvomljivo, da bi bili baš ti ameiiŠki duhovniki-dezerterji, najboljši varuhi izseljenih Slovencev. Slovenska duhovščina v Ameriki se počuti dobro; njena skrb je, uredili si tam s pomočjo slovenskih trpinov čim udobnejše življenje, nekako knilj stvo v veliki republikanski zvezi. Ko-eno je rim vseeno, kaj počenjajo naši duhovski izseljenci v Ameriki. Ni nam pa vseeno, kako si hočejo ovladati revne izseljence, ki so si šli onkraj morja boljšega kruha iskat. Tu pri nas, kjer so stali pod duhovskim vodstvom, jim je življenje omrzelo, kriva je tuđi duhovščina. Tam veje svobodnejši dub, a pred tem ima naša nazadnjaška du-hovščina velik strah. Z nuoami, ver-skimi šolami in „Marijinimi družbami" nam erava jih držati v svoji pesti. A ker jej dosihdob nedostaja potrebnih organov, hoče si jih privabiti iz domovine na škodo ostalim Slovencem in državi. Zoper to nakano moramo najod-ločnejše protestirati. Naša skrb bodi, v prvi vrsti, da se splosni položaj naj-prej doma zboljša, da pridejo ljudje doma do boljšega kruha. To pa dosežemo, ako se v prvi vrsti sami zato pobrigamo in ako od pristojne višje strani pomoči zahtevamo. Pomoč priđe in mora priti pred vsem od spodaj, iz naše lastne srede. Jeli pa to inogoče, ako se na to stran ne le nič ne dela, marveč se ljudi, največ nerazsodne, naravnost pozivlja in vabi v Ameriko ? Škof Trobcc je pisal Bonaventuri, da misli pregovoriti nekaj dijakov za izseljenje. Privoščimo slehernemu boljšega kruha, ako si ga pridobi na pošten in postaven način. Zvabljati pa našo mladino v Ameriko, zdi se nam na skrajen način ne-dopustno in nezakonito. Preje smo sami potrebni mladih močij, ki bi se v po-znejšib letih posvetile narodnemu delu. Drugič so pa to mladeniči, ki so še podvrženi vojaŠki službi. Več ko nam takih Amerika odvzame, več bo moral narod na svojo škodo namestnikov postaviti. Tu bi morale pristojne oblasti vines poseči. Znani so nam shičaji, ko so jo slovenski gimnazijei s pomočjo ameriških Škofov popihali v Ameriko. Zdaj pa se hoče tako dezertiranje s pomočjo ljubljanskega skota še organizirati \ To presega vse meje. Če hoče naša duhovščina rea skr-beti za duševni in telesui blagor svojih ovčie, naj stori to doma. ŽapušČene vdove morale bi jim biti bolj pri srcu, nego žepi ameriških duhovnikov-begn-nov, ki si niso upali na rojstnih tleh pošteno kruha služiti. To posredovanje našega škofa potrjuje zopet znani pregovor, čegar variacija se glasi: kleine Agenten sperrt man eiu, grosse (škofe) lilsst roau laufen. Dnevne vesti. V Ljubljani. 23 maja. — Jutri na shod! Po vsej Ljubljani je za jutršnji manifesta-cijski shod v »Mestnem domu« veliko zanimanje. PonoČi je bilo po ljubljanskih ulicah raztresenih na stotine listkov s pozivom: »Slovenci! V nedeljo ob 10. uri v ,M e s t n i dom1!« Upamo, da se vsak zaveden ljubljanski Slovenec prav gotovo ude-leži jutrišnjega ahoda. Danes je došlo v Ljubljano e Hrvatskega že več bratov Hrvatov, ki ae udeleže jutrifinjega sheda. Hrvatske poslanoe bo na shodu zastopal državni poslanec gospod dr. Ferri, ki se danes zvečer pripelje v Ljubljano. — Blamirana liberalna državnozborska trojica. Ni je stvari, da bi mogel „Slovenec" o nji resnico poroeati. Kar odgovorni Kace Žitnik v roko vzame, spremeni se mu — hote, ali nehotć — v laž. Tako je ta lažnjivi kljukec naše klerikalne stranke tuđi o včerajšnji imunitetni zadevi dr. šusteršičevi neresnico poročal, ker mu ravno lažnjiva natura kaj drugega ne dopušča. V resnici pa je bila stvar tale: Imunitetni odsek je imel v včerajšnji državnozborniški seji prav nesrečen dan. Pokazalo se je, da je slavni ta odsek grdo pristransk. Posebno se je v tem pogledu izkazal njega poročevalec Vencajz. Dr. Tav-čarja je stalno izročal sodišeu. Tako tuđi včeraj. Posebno markanten pa je bil slučaj dr. Susteršiča in dr. Stran-skega. Zadnji je nekomu očital, da je „neumen Človek", prvi pa je očital našemu vrlemu Martinu Colarieu, da je „surov človek in grd lažnjivec". A glej čudo! Imunitetni odsek je predlagal, da naj se dr. Stranskv izroei sodišču, dr. Susteršič pa ne. Imunitetni odsek je delil dvojno pravico. Takoj od pričetka razprave zbornica tega še ni opazila, zategadelj je Pernerstorterjev predlog, da naj se dr. Susteršič izroei sodišču, z malimi glasovi propal. Pozncje pa je zbornica s predlogi imunitetnega od-seka prav neusmiljeno postopala, tako, da so bili njega poročevalci do kosti blamirani. Splošna jeza obraČala se je proti načelniku Abrahamoviczu, ki je končno odložil načelništvo, ter tuđi od-stopil iz odseka. Dr. šusteršiča slučaj je bil markanten. Na nekem shodu v Kostanjevici je poštenega slovenskega moža in kmetovalca, Martina ColariČa, na kojem je vsaka posamezna cola več vredna nego ćeli Susteršič skupaj, grdo opsoval. Da so se naši poslanci za svojega sotni-šljenika potegnili je naravno. Grdo in ostudno bi bilo, da se niso. Kar pa se tiče oštre kritike svobodomiselnih Mla-dočehov, ki so pri tej priliki pomagali dr. SusteršiČu, da je kot moker pes mogel ziesti pod klop, bila je stvar na-slednja: Pri glasovanja bilo je v zbornici komaj deset Mladočehov. Ti so V resnici sedeli; sa mo mali dr. Haksa je stal. In sedaj se je razvil tale razgovor: Mas talka: Dr. Baksa, glasujete U za predlog Pernerstorterjev? Dr. Baksa: Xe! Dr. Tavčar: In če bi tildi gla-soval, bi ne bila to nikaka nečast. Podlo je bil opsovan pošten slovenski mož! lifeznovski: Za predlog so-cijalnega demokrata ne moremo glasovati! Dr. Tavčar: Vas itak poznamo ! Vi glasujete zgolj le za pred-loge dunajskih antisemituv ! To in prav ničesar druzega' se ni govorilo. Vzlic temu piše Kljukec-Žitnik: „Mla-dočehi ao v dvorani glasovanja sloveu- skih liberalcev na ves glas oatro kritizirali, posebno glasno je liberalcem klical posl. BTeznovski !u Za svoje soini-Šljenike se bodo naši državni po slan ci vsikdar potegovali. Da pri tem ničesar v žep vtaknili ne bodo, niti od Mladočehov eploh, najmanj pa od roko vi-Čarja Bfežnovskega je samo ob sebi umij ivo. So pač v druga.cn em položaju nego je Bfežnovskega ljubljenec dr. Susteršič, ki je moral pred par dnevi v polni zbornici „haderlumpa" molče spraviti v svojo bisago! Kdo se je pri vsem tem blamiral, o tem ne bode težko soditi slovenski javnosti! — Gospod državni posla-nec dr. Klaić nam piše: »Ugledno upraviteljstvo! U broju 114 »Slov. Naroda« i baž u članku »Nelojalno postopanje hrvatskih državnih poslan-cev«, čitam ovu stavku: »Šusteršičevo interpelacijo so podpisali vsi hrvatski poslanci, vsi od prvega do zadnjega. To je, milo rečeno: skandal«. »Ova viest ne odgovara istini. Iz priloženoga atenografičnog izvještaja proiz-tiče, da svi zastupnici hrvatski nisu podpisali upit, već samo neki. Ovoliko na čast istini. Uz tužno poČitanje vdani dr. Klaić, hrv. zastupnik« Mi smo zadevo že včeraj pojasnili in konstatirali, da sb dotično interpe lacijo podpisali izmed hrvatskih poslancev SpinČić, Vuković, Perić in Biankini. — Navada je železna srajca — to nam je zopet dokazal Nače Častnobesednik v zadnjem »Slovencu«. Mi smo pred nekaj dnevi priobčili doslovni prevod tega, kar je poročal Biankini jev »Narodni List« o tišti seji kluba »polimane marele«, v kateri sta Ploj in Ivčević obsojala »Slovenca« radi telegrama glede konflikta Ploj-Šu-Bteršič. Dunajski poročevalec »Nar. Lista« je sam Biankini in ta bo vendar vedel, kaj se je zgodilo v njegovem klubu, vsekakor pa je sam odgovo-ren za to, kar je sam pisal v svojem lastnera listu. A glejte — kaj čujemo. Žitnik piše v .^Slovencu«, da je vprašal v] klubu, če je dr. Ploj v dotični seji res očital »Slovencu« laž in če je dr. I v če vi ć res izrazil nad »SiovenČevim« posto-panjem svoje ogorčenje in ob-žalovanje. In zmagonosno ozna-njuje Naoe Častnobesednik, da je dr. Ploj izjavil, da ni hotel očitati »Slovencu« laži, nego samo trdil, da je »Slovenec« lagal. In dalje piše Žitnik, da je dr. Ivčević rekel, da ni izražal svojega obžalovanja in svojega ogorčenja, nego samo s Plojem potegnil. V biatvu je to isto, kar je I pisal »Narodni List«. Če je pa »Narodni List« kaj preveč povedal, po-tem sta lagala »Narodni List« in njegov urednik Biankini, kajti omenjene trditve smo mi posneli iz B ian k i ni j e ve ga lista, povedalivir, in je žanje odgovoren Biankini. O zauš-nici pa res ni govoril Biankini, nego smo mi rekli, da to, kar se je po poročilu Biankinije-vega lista zgodilo v klubu, je zaušnioa za »Slovenca«. Čemu torej zavij* Žitnik stvari? Kaj je že pozabil na deželni zbor? Končno jemljemo na znanje, da »Slovenec« v svoji notici od srede samo priznava, da je bil njegov proti Ploju naperjeni telegram z lagan. — Iz notarskih krogov. Piše se nam: Radi zadnjih sodnih imenovanj je bila deputacija nemskih poslancev v avđijenci pri ministrskem predsedniku. Ni nam sicer znano, kaj je opravila ta deputacija, smelo pa trdimo, da je dosegla svoje vspehe glede imenovanj notarjev na izpraz-njeni mesti v Mariboru in v Konji-cah. Že od nekdaj opazovana struja je, da so imenovani pač notarji iz Štajerske na Kranjsko, dočim je spe cialno za Kranjca isključena možnost, da bi dobil to ali ono notarsko mesto na Štajerskom ali Koroskem. Bilo bi pad potrebno, da bi ae tuđi nadi po-slanci na prUtojnem mestu vaaj to liko zavzeli, da ostane slovenska poaest Slovencem. — Izpraznjeno je aedaj tuđi eno mesto notarja vsled prerane amiti g. drja. U. Beleka v Ljubljani. Nekateri ljubljanski gg, notarji se zelo trudijo doseči kasacijo tega notarskega mesta. Tako notarji na deželi, katerih mnogo želi priti v Ljubljano, kakor tuđi notarski kan-didatje, kateri pač zaslužijo, da po-stanejo po večletni tlaki samostojni, pa ugovarjajo kar najodloČneje željeni kasaciji četrtega notarskega mesta v Ljubljani. In to tuđi iz opravičenih razlogov! Oni, ki žele kasacijo, trdijo, da četrtemu notarju v Ljubljani no-barake agende ne donašajo toliko do-hodkov, kolikor jih potrebuje notar, da sebe in svojo družino stanu pri-merno preživi. To je eiini vzrok, radi kojega žele ljubljanski notarji kasacijo. Kako pa je s tem razlogom, dokazuje že sama okolnost, da se za vsako izpraznjeno notarsko mesto v Ljubljani potegujejo vsi na vrsti stojeći kandidatje (teh eden ga niti ne dobi, ker je »premastno«) in je tuđi najmanj deset notarjev na deželi, kateri žele priti v Ljubljano Ne glede na to pa je tuđi s stališča občinstva potrebno četrto notarsko mesto v Ljubljani, kateremu — po itevilu nad 80.000 ljudij — je tuđi na tem, da ima izbero kakor tuđi, da se hitro dotična dela izvrše. Ako se končno uvažuje, da so pisarne v Ljubljani, ki imajo desetero uslužbencev in toliko dela, da je dan na dan pi-sarniško osobje z delom preobloženo, tedaj se vidi, da se stremi za kasacijo le iz prozornih namenov. Radi tega pa — in ker je koncedirano tuđi peto notarsko mesto, kojega iz-vrŠuje nenotar z vspehom, ostanimo pri starem, privošči naj se tuđi onim, kateri še nimajo ničesar, stanu pri-merno življenje. — Pnoftnja do gospoda župana Hribarja. Piše se nam: V sobotnem »Slov. Narodu« pozivlja gospod župan kot član železnidkega sveta, naj se mu naznanijo more-bitne želje glede uredbe ali spre-membe pri železnicah. Ta poziv, ki ga z veliko vnemo beležimo, nam je povod, da se v naslednji zadevi nanj obrnemo. Uprava državnih že* leznic, ki načeloma nima vpeljanih povratnih listkov na svojih progah, je vendar vsled zahteve dotičnih in teresentov na progi od Gradca do Lassnitzthaia, kije dolga 27 km, vpeljala za poletno dobo tuđi re-tour-vozne listke, in sicer v drugem razredu za ceno 1 K 50 h in v tretjem razredu za 90 b, veljavne za 3 dni. Ta proga je le za 1 km krajsa kot ona od Ljubljane do Kranja, ki je 28 km dolga. Na tej progi pa je plačati za tje in nazaj v 2. razredu 3 K, v 3. razredu pa 1 K 80 h, — od Ljubljane do Lesec v daljavi 50 km pa znaša voznina za tje in nazaj v 2. razredu 6 K, v 3 razredu pa 3 K 40 h. — Še dražj* je vožnja iz Ljubljane v Kamnik, za katero se plača tje in nazaj v 2. razredu 3 K, v 3. razredu 1 K 80 h, čeravno tistsi komaj 23 km meri. In gotovo promet na obeh omenjenih naših progah ne zaostaja za onim med Gradcem in Lassnitz-thalom, ki bi ae pa po znižanju voz-nih cen gotovo še izdatno poveksal. — Ker ni pač nikacega razloga, da bi se Gradčanom z drugo mero me-rilo kot nam, polagamo gospodu županu na srce, naj se pri prihodnjem zborovanju železniškega sveta za-vzame, da se tuđi pri nas na omenjenih progah vpeljejo vsaj za po-lttao dobo povratni vozni listki po primerno znižanih cenab, za kar mu bodejo gotovo vsi potniki med na-vedenimi postajami hvaležni. — Zabeljen račun. Župnik Šinkovec v Škcfji Loki se je z veliko vnemo lotil odiranja svojih faranor. Menda bi rad v kar naj-krajSem čaau napolnil svojo bisago. Klasi&en vzgled tega odiranja je račun »za veliki pogreb prve vrate in slovesno mrtvačko opravilo« po umr-lem g. dr. Kr. Moharju. Šinkovec ni računal nič manj kot 3 3 G k r o n 2 0 h. in sicer je zapisal da d*he: župnik 31 K, kapelana vsak po 20 K, župna cerkev 114 K, pokopaliŠka kapelica 4 Iv, organist in mežnar 50 K, miniatrantje 6 K, grobar 12 K, nun-ska cerkev 5 K, kapucinska cerkev 3 K, kapucini 25 K 20 h, pevci 8 K, mehar 1 K itd. Pri župni cerkvi je za »obrabo paramentov«, ki so jih kupili farani in jih bodo zopet kupili, če bo treba, računal 20 K, za grob pa tuđi 20 K, češ, da dr. Mi bar ni umri v škofjeloSki iupniji in lorej ni imel pravice dobiti zastonj lo iiSče na pokopaliScu Da se račun žup nika binkovca prav spozna, omeniamo aledeče:Za povse enake velike pogrebe so računali župnik SokhČ 1. 1880 (A. Homan) 92 K, župnik Tomazič 1. 1892 (Ana Hnman) 104 krone, župnik Zavodnik 1 1902. (Kr Dolencu) 130 K. S i n k o v e c je torej ietos podražil po trrebeprve vrste za 20GK 2 0 h. Omeniti je treba, da lani umrli gospod Fr. D >l* ne (Borbonov sii*) \ oštni nadkontrolor, čigar pogreb jt-teljal 130 K ni umri v Škofji Loki nego v Gradcu. Bil je v škofjo Loko prepeljan in pokopan na ttorbono-venv že 1 1899 kupljenem prostoru, kakor dr. Mohar. Siednji je bil zet te rjdbine in je zato po sodbi vseh trezno mistečih in pravično čutečih ljudi imel pravico biti pokopan na škofjeloškem pokopališču. Vrh ome njene ogromne svote 3oG K 20 h je zahteval Žinkovtc še 30 K na izpla-čilo, predno se začne žrv zidati. Naj-lepše pa je, da je gospa Moharjeva koj po pogrebu osebno pri nunah in pri kapucinah plaćala, kar je bilo plaćati, in vendar ji je Šinkovec vs© še enkrat prav debeio zaročumi' — Za veliko ljudsko veselico pevskega društva ,. Slavec", katera se vrši Biukoštno nedeljo na Koslerjevein vrtu je odbor zaeel ravno-kar razposiljati vabila. Vstop bode vsakomui do voljen, ter se bodo dobivali vsporedi na dan veselice tuđi pri blagajni brezplačno. Fevski zbor „i^lavec-, h kateremu je pristopilo od zadnjega društvenega nastopa več novih pevcev, nastopi v pomnoženem številu ter iz-vaja pod vodstvom novega društvenega pevovodje gosp. P. Gorjupa nasled-nje skladbe: 1. K. Bendi rNa planine". 2. F. Kršciskovsky .. Utop-ljenka". 3. F. Sladek „Slovanska pesemu ^besede E. Gangla). 4. Iv. pl. Zajc „Crnogorac Crnogorkiu. Ravno tako bode vojaska godba pod osebnim vodstvom svojega g kapelnika izvajala izbran vspored. Za kegljanje na dobitke je prav živahno zanimanje, ter se bode jutri, v nedeljo, zopet cei dan nadaljevalo. — Slovensko trgovsko društvo „Merkur" priredi v nedeljo dne 7. junija popoludanski izlet v Škofjoloko. Pri tej priliki ogledali si bom > tovarno za volnone izdelke gosp. Krennerja v Škofjiloki Po ogledu je Beatanek na Štemarjih. kjer bo naš pevski zbor proizvajal nekaj pevskih točk. Gospode pevce opozarjamo, da redno obiskujejo pevske v&je, ki so vsako Bredo in petek ob 9. uri zvećer, da bo naš pevski zbor pri letošnjih društvenih izletih vedno na mestu. — Hrvatska tragetkinja gospa Matilda TeodoroviČeva 8 svojim malim Binom Ljudevitom osnuje ▼ eoboto, 23. t. m. zvečer ob 9. uri v »Narodnem domu« deklama-torični večer. Že od lanskega leta, uprav v tem času nam je v najboljem 8pominu. Tuđi po vseh večjih krajih naše dežele je namenjena po tovati in prirejati enakih vednostnih zabav. — Ker od vsake predstave, ali v Ljubljani ali drugod, prepušća četrtino čistega dohodka »družbi sv. Cirila in Metoda« — bode naj bI. ob-činstvu srčno priporočena. — Pesizlet Ijubljanskega Sokola v četrtek je vspcl jako lepo. Do blizu 30 članov odpeljalo se je z opoldanskim vlakom do Tavcarjevega dvora. Od tam pa pod poveljstvom br. Kandare-ta peš čez Rasico (Vranšicoi, od koder smo uživali krasen razgled po Ijubljanskem polju ter celem Posavju in na druge strani zopet tja do Ka-mniških in Solčavskih planin. Bogata Hora nam je pripela marsikak Šopek za čepico. Prišedši v ravnino na državno cesto nas sprejme veselo vrvenje. Pov-sodi je vrelo ljudstvo iz hiŠ, ker pov-sodi so že vedeli, da pridejo Sokoli mimo. Pred narodnim S tobom nas pričaka na čelu mnogobrojne množice vrli župan ter nas z iskrenimi be-sedami prisrČno pozdravi. Odgovarja mu podstarosta br. dr. Ravnina r. V Stobu ssimem nas pričaka veselo pre-senečenje — vrli kranjski Sokol, ua čelu mu načelnik Kvgen S a -jovic, prišel nam je na svojem pešiz-letu v Kamnik — nasproti. Slovenska dekleta pa nas obsujejo s šopki. Kranjski in ljubljanski Sokoli so v eni že prav številni četi korakali v „tirolske" DomŽale z vseh straui simpatično pozdravljeni živahnimi „Živio" in „Nazdar" klici. Po triurnem korakanju smo se nastanili v narodni Kuharjevi gostilni, kjer smo v krogu dragih nam prijateljev iz Kamnika, Brda, Ljubljane in dr. našli dober odpočitek. Končno izprego vorila se je še tuđi niarsikaka resna beseda s straui br. R a v n i h a r j a, E. S i\ j o v i c a, K a j zelja, P o d 1 e s u i k a i. dr. Koliko simpatij so si Sokoli ma-homa pridobili v Domžalah, nam je dokazalo ljudstvo samo, ki se ga je ob našem oUhodu zbralo vse crno na kolodvoru ter nas navdušeuo pozdravljalo. Oil kranjske^a Sokola, ki je ta dan uapravil pet nr hoda, smo se srčno poslovili na državnem kolodvoru v Ljubljani, od koder so završili svoj krasni izlet nazaj v staroslavui Kianj. — Začasniodbor za proslavo 25-letnice bosnoher-cegovske okupacije je imel v gostilni pri „Zvezdi" v Četrtek svojs prvo zborovanje. Predsednikom je bil soglasno voljen hišni posestnik A u ton Uorse; uamestnikom ravnatelj Leo-pold Rot; vrhu te«^a so bili voljeni v ožji odbor: Lisni posestnik Ivan Belič, deželni sluga N. Baloh, hišni oskrb-nik Frane J e n k o, hišni posestuik Alojzij Korsika; sodni otieijal Albert PoiCaČnik bla^-ajnicarjem; hišni posestnik Alojzij Zor ma n in kalkulant Ivan Ženko zapisnikarjem. Program veselice in drugo se objavi s\ojiičasno. — Kranjsko društvo z varsivo lova )e ravnokar izdalo svoje poročilo za 12. društveno leto. Društvo je štelo lani 1*6 U3tanovni-kov in 292 udov. Razdelilo i^ m^d 8 lovcev 210 K in poslalo 600 K ministr^tvu za deŽttlno brambo, da jih razdeli med orožmke, ki so si pridobili zaslug za varstvo lova. Društvenih dobodkov je bilo 2878 K 15 h, izdatkov pa 1175 K 15 h Društven^) premoženje znaša 8164 K 26 h Koncem leta je ponehala doba delovanja gospodov odbornikov Ainlfa GUleta, Viktorja Galleta, Ra-dolt'-i gpefa Mar^berija in dr. Ivana Tavćarja. Vsi ti so bili scglaano zopet voljeni v odbor, namesto umr-lega gosp. Ferdinanda markija Gj zaniia pa je bil izvoljen gosp. Viljem pl. Fiirer iz Kočevja. — Od vodstva deielne preskušalne vinske kleti v Ljubljani se nam poroča, da se ciobe vina, katerih uzorci bo v tu kajanji kleti raz8tavljem, v naaled-njih, dosedaj naznanjenih gostilnah: Bdli burgundec (A FerjanČič, Slap pri Vipavi), sipa (J. Lavren6ič, Vrh polje pri Vipavi) in rdeči cviček (M Colanć, Slinovce pri Kostanjevici) v gostilni pri oRoiia v židovskih uli cah; rdeći cviček (J. Hercog, Libeli pri Krškem) pri J. Jegliču, Me8tni trg; silvaneo (J. Schwickert, Vipava) v botelu Vižič v Postojni; italijanski rizling (A. Ferjančič) pri Mladovacu v Krki; nemški rizling, crni bungun-dec, grganja in beli burgundec (grof Lauthieryjeva grašĆina v Vipavi) ter navadno belo (Bezeg, Goče) pri Per-havcu odnosno »Kmetijskemu društvu« v Vipavi; sipa in crni burgun dec pri LavrenfciČu y, Vrhpolju. — V teh gostilnah točena oziroma v teh kletih nahajajoča se vina, odgo varjajo kvaliteti v preskušalui kleti razatavljenim vinom. — Prostovoljno gasilno društvo v Šniartnem pri Li-tiji priredi s prijaznim sodelovanjeni litijake godbe , pevskega društva »Zvon« in tamburaške^-* zbora v ne-deljo dne 7. junija 1903 na vrtu g. Ivana R >bavsa veselico. — Velik požar v Kneiaku na Pivki. Dne 21. t. ni. je nastal popoidne ob 5. uri nenadoma ogenj v lileva posestnika Ant. Novaka list. G, ki se je po bliskovo razširil na >«>sedna poslopja. V teku 10 minut so bile v ognju hiše in gospodarska poslopja sedmih gospodarjev. [Nevarnost je bila velika za vso veliko vas, ki šteje 1K) hšt. Vrlo zagorsko gasilno društvo pa je pribitelo pod naeelstvom g. Al. Do uiicclja in zagorskega župana g. ^1. Fatur-ja neraudoma na pomoć ter z velikim naporom omejilo ogenj na že goreče objekte ter zabranilo, da se ni ogenj razširil dalje po vaši. Pripomogla so k temu tuđi uckatera vrla kneška dekleta in fantje, pa tuđi Ijudje iz so sednjih vaši. Ognjegasci so vstrajali na požarišču skoro do ranega jutra ter resili z nevaruostjo lastnega življenja nioogo živine, orodja in drugih predmetu v, ki so bili takorekoe že izgub-Ijeai. Vsa čast in iskrena hvala požr-tvovalnemu gasilnemu društvu zagor-skemu za veliko pomoe, pa tuđi vseni drugim, ki so s svojim naporom pre-preeili še večjo nesrećo. Skoda znaša okrog 25.000 K; zgorelo je tuđi nekaj prašičev, 1 tele, vozovi in drugo orodje. Konečno nam je pohvalno omeniti gg. orožnike iz Zagorja, ki so dospeli takoj na lice mesta ter orožništvo iz St. Petra in 11. Uistrice. Vsi so v polni meri storili svojo dolžnost. —k. — Iz Sele se nam piše: Dne 22. maja med 4 — 5 uro zjutraj nastal je t Dolenjevasi v hiši lgnacija Lav-tarja ogenj. Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje imenovanega popol-uoina. Lavtar je bil zavarovan za 1400 kron ali škoda znaša več kot 3OOO K. Nevarnost za ćelo vas je bila velika, kajti skoraj vse v blizini stoječe lii&e so s slamo krite — ako bi se bila le prva (Krekova) hiša vžgala, bi ne bilo mogoČe obraniti skupaj stojećih 10 do 12 hiš. Na lice mesta je prišla takoj požarna bramha iz Sele, katera se je pošteno trudila ogenj omejiti in udušiti, kolikor je bilo niogoce — kar se je tuđi posreeih>. Hila je že tuđi požarna brainba iz Stareiuke in Skuljeloke na poti — priti na pomoć — ali ker se jim je pravocasno se nazaanilo, tla je vsa nevarnost odstranjena, so se na poti vmili. liodi tem potoni vrlim sose tlom iz Starcloke in Skofjeloke izrečena zahvala za nameravauo pomoč. Pri ga-siiiju so se posebno trudili Franc Lo trič in njegova žena in Jane/, ilabjan iz Uolenjevasi, ki so požarni brambi zelo pomagali — sploh se mora pohvalno omeniti vse Dolenjčane, kateri so pri gašenju ueutrudljivo pomagali. — Dolenjsko vino je že od nekdaj sluvolo ne sumo v naši de/eli, a ni pak tuđi izven iste, kut zdrava, pri-jetuo kislasta pijaca, katera je imela vi'dno dovolj odjeraiiltrev. Pred već leti prišla je v ileželo trtna uš, ki je stare vinograde unicila. Dolenjska nro-dueirala je koinaj toliko vina, kar se ga je na Dolcnjskom porubilo. Vsled tega so bili odjeinuk'i prisiljeni, obra čati se v tuje kraje po vino in ratli tega so se konsnmenti privadili na okus tujih vin. Sedaj so pa nastali drugi easi. Dolenjski vinograUniki so z velikim trudom in z vclikimi »troski iz ljube/ni do trte svoje vinograde že v taki meri zopet obnovili, da se njih pridnost ob-cuduje tuđi po tujih strokovnjakih in za vinarstvo merodajnih osebah. Vinu. je na Dolenjskein veliko in dubrega. Ker so se pa vinski trgovci privadili kupovati vino v tujih krajih, se dolenjsko vino težko prodaja, tako da je marsikateri pridni dolenjski viuogradnik v gospodarski stiski, ker ne more svojega pri-delka specati. Da se temu nedostatku vsaj deloma odpomore, vstauovilo se je v Novem mestu kletarsko društvo, katero ima nameu spečavati dolenjska vina, spravljati jih v promet iu pridobivati doleiijskeuiu vinu koiisui'iente iu kredit, zlasti izven Dolenjske. Pripuro-camo vsem vinskim trgovcem, gostilni-earjem in zascbuikoiii to društvo pri nakupu vina in opozarjauio na njegov današnji inserat v našem listu. — Zalo&ka in lukenjska graj^čina pri Novem mestu je naprorfaj m aicer za najnižji po nudek 315 000 K, na kar opozarjamo na naš tozadevm današnji inserat — Vspored narodnega Slavlja V Ajdovš^ini Šturju 1 junijt*: 1 ) Predvečer slavnn^tnega dne miro zov po Ajdovsčmi Šturju. 2) Slav nostni dan; a) Ob 4 uri zjutraj bud nicat od 9 ure predpoidne do 2. ure pcpoldne sprejemanje drustev in t^o-atov; b) 21 4 popoldne obhod društev po Ajdovšćini-Šturju, med katerrn pozđravita ista občinska zaatopa ajdovski in Šturski; c) narodno žen-atvo od?či društvene zastave 8 spo* minskimi trakovi in lovorjevimi venci; d) koncert; e) telovadba; f) ples Kazun že navedanih društev SO se se prijavila: Slovenska Čital-nica v Kanalu z zastavo, gasilno društvo iz Vipave. bralno društvo iz Sel, pevsko društvo »Nanos« z Goć in bralnn društvo v Sv. Križa. — Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro letošnji občni zbor bo dne 28 t. m. v prostorih društva »Zore« v Opatiji. — Z Ijubljanskega učite-Ijiftča. Pismena matura se začne 2f) t. m, ustmena pa 3 julija. Š >lsko leto se zaključi na učiteljišču 2 ju-lija, na vadmei pa 15 julija — Ljubljanske brivnice bodo jutri dopoldne od 10. do 12 ure za prte, na kar se obćinstvo opo-zarja — Zborovanja delavskih drustev. Krajna skupina »Ljub Ijana« društva črevljarjev v Avstriji priredi jutri ob 10 uri dopoludne v gostilni J^ržefa Vetterja v Klorjanskih ulicab »tev. 6 svoj meseČni shod. — Isteka dopoludne vrši se ▼ gostilni »pri Štsjercu« na Resljevi c^sti št. 16 javen društven shod »krajna skupine zveze kovinskih in železniških de-lavcev. — Steklen salon na ju£-nem kolodvoru. Na restavrac) skem vrtu na južnem kolodvoru dal bode re3tavrater gosp. Jožcf Schrey postaviti steklen salon, ki bode 11 ni dolg in primerno širok. Salon bode đtal ob zidu kolodvorskoga poslopja. — Adaptacija parnega mlina. Kongregacija sv. Vincenoa Pavlanskega, ki je kupila bivši parni mlin, ga bode seda) dala prenarediti za stanovanja. — Novo železno 09 rajo bođo postavili okoli posestva nem škega viteikega rfda ob Valvazorje vem t^crn in r»b Ennonf*ki cesti. — Izpred sodie»4a. Kazenske razprave pri tnkajsneni deželnem sodi-Sču. 1.) Orevlarji : Kranc Gollm'ajer, Kriatjan AhačiČ, Janez Rant, Makso Stegnar, Aleš KoČnik in rudar Rok Kogoj vsi iz Tržiea, so dne lt>. mal. truvna t. 1. v Cegljiičah uapadli l'aiitu Franceta Koritaika in ga dobro pretepli Oskudovanee je imel po izreku zveden-tev ob levi temniĆni kosti kožo prebito, kar je dalo povod, da sedaj jeclja. Obtožeuiii priznavajo, da so se dogovorili, da bodo pred Tržičeni Koritnika počakali in pretepli, pravijo da sta le (iollinajer in Ahačič s palicaini po njem udribala. Sodišee je vseh tJ obd (jlžencev krivim spoznalo iu olisodilo: (■olhaa-jerja na 1 leto. Ahačiča in Kanta vsa-ee^a na 3 meseee, Ste^narja na 8 tednov, Kočnika in Kogoja pa vsace^a na 10 tednov, vse v težko ječo. 2) Ljudevit Pirt*, ključarski pouiočnik iz Gradeca pri Litiji je bil od hudodehstva poskušenc tatvine oprošeen, ker se mu ni moglo dokazati, da je on ponoći i^5. sušca v Spuntovi gostilni res uameraval izvršiti kako tatviuo, in da se je le v to svrhu tako pozno splazil v zakletijeno gostilno, kjer je še domaća natakarica z nekim pisarjein v pogovoru sedela. ;>• ^odišče je tuđi oprostilo Jožeta Pre gelja, posest. sina iz Cešujiee hudodel stva javnega nasilstva, ker je smatralo njegov čin, da je v ttogatajevi gostilni s stolom razbil na steni viseću gorečo svetilko, ia so se vsled razlitega gore-čega petroleja vnele hlače Franceta Henedičiča, etlino le kot prestopek. 4) Franee in llletni Janez Sparovec cev-Ijarja sina v l'odbrezjah sta v Zgor. lJesuici izmakuila Janezu in Mariji Ki:ltie lastne 2 srebrne ure, nikcluasto verižico in 1 Marije Terezije tolar, v Bistrici je pa Franee Sparovie vzel Petru Logarju srebrno verižico z velikim srebrnim tolarjem. Sestra Marija Sparovie je te tolarje clubru vedoča, da sta ukradena, izdala za vreduost po f> K. Sodišče je vse tri krivini spoznalo iu obsodilo Marijo Sparovie na 6 mes. Franceta na 3 meseee težke ječe, Ja-neza pa na 14 dni posebnega zapora. — Zaprli ao vćeraj zveĆer brez-poaeln^ga ćrevljarskega pomoćnika 1 O., ker je v B^-eskvarjevi gostilni v Velikih čolnarskih uhc*h št. 17 in v Tomš čevi gostilni na Opekarski ce%t> št. 47 ušel s ceho. — Nezgoda pri vodovodu. Včeraj je pri popravljanja stroju pri vodovodu v Klecah pon**«rtčil dela-vec Ivan Žirovnik, star 18 let Pnšol je z roko pod valiar, kateri tt>u je p-jtegnil kožo z roke. PonesreČenc* so pripeliali v bolnic i. — Z gnojnim! vilami je na padel dne 20. t. m. delavec Peter Nagode iz Padovence, obČina Horjul črevljarskehr** mojstra lgnacija Tro-janšeka v Vrzdencu štev. 12 in t^a udanl po desni roki, da mu je zdrobil kodt in po glavi, da mu je prebil ćrepinjo in ^a težko ranil. — Lestev ukradel je ne/.nan tat slikarskemu mo|stru Ivanu btru-keljnu v Florjan9kih ulicah štev. 28 Lestev, ki je ležala na dvorišču na Marije Terezije cesti št. 16, ima na strani vrezani črki I S — Ukradene bluze. Fran Aiski Ložarjevi in Jeri Jeršetovi v Škcfjih ulicah št 4 so bile ukradene iz omare tri bluze. Tatvine sumljiva je neka d*»lavka, ki je zahajala v hiso. — Hrvaiski delavci. Dines pono&i se je odpel|alo 40 hrvatskih delavcav na Solnograško in 85 na WVsf falsko. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoći z južnega kolodvora 77 izseljencev. — Kamenjal se je včeraj v stolni cerkvi ob pol 12 uri ftrn solnčnik. Odia i\\\ se na Rimski cesti št. 7 v I. nadstropju, vrata 10 — Itgubila se je papiga Kdor jo najde, naj jo odda v tiakarni goep. A Kleina — Slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani naznan|a, da se iščejo potom društvene posredovalnic^ od strani gospodov trgovcev naslednje moći v nameščenje: 1 kontorist za Ljub ljano, 1 kontoriat korespondent (ste nouraf) za Celje, 5 pomočnikov manufakturne stroke za Ljubljano, 1 pomoćnik manuf-ikturne »troke za Celovt-c, 1 pomoćnik specerijske široke za Ljubljano, 1 pomoćnik spe cerijake stroke za Koper, 1 pomoćnik m^aane stroke za deželo, 1 po-nioĆnik mešane stroke za Savinjsko dolino, 1 pomoćnik železne atroke za Kranj, 1 blagajniĆarka za deželo, 1 učenec za manufakturno trgovino v Ljubljani. Od strani nastavl|encev lšćejo naslednji službe: 3 pomoćniki speoerijske stroke, 2 pomoćnika manufakturne stroke, 2 pomoćnika spe-cerijake in manufakturne stroke, 4 pomoćniki specerijske in želez. stroke, 2 pomoćnika mešane stroke, 1 kon-toriat za mesec oktober, 1 blagaj nićarka. — Delovanje mentne po-sredovalnice za delo in službe. Mestni trg štev. 27. Te lefon štev. 99. Od 15. do 19 maj% je dela iskalo 16 moskih in 23 ženskih delavceT. Delo je bilo ponuđeno 7 moskim in 30 ženskim delavkam, v 28 slućajih je bilo delo sprejeto. Oi 1. januvarja do 19. maja je došlo 1130 prošenj za delo in 1032 deloponudeb. V 6GO dlučajih je bilo delo aprejeto. Delo dobe takoj mofiki; 3 mizarji, 1 kletaraki hlapec, 5 konjskih hlap cev, 2 natakarska in 1 pekovski va« jeneo; ženske: 1 trgovBka blagaj-ničarka, 1 šivilja, 0 natakaric, 2 dobri gostilnidki kuharici, 9 deklio za vt»ako delo, 5 deklic k otrokom. Službe iščejo moški: 2 komija, 2 pi anrjat več trgovskih alug, 1 hotelski vratar, 2 hotelski slugi, 1 grašfiinski slu^a, 2 hidnika; ženske: I kavar nišk.'i bla^ajmčarka, več prodajalk in raćunajoćih natakaric, 2 bon i, 1 goppodinja. Oddati j e :J s t a n o vanja z 1 in 2 sobama ter več meaečnih sob V n a j e m se iščejo stanovanja z 3 da 5 sobami. * Najnovejde novice. M a 5j o godbo so priredili poslancu W o 1 \'\\ Schiinererjani v Hebu, ko se je vrača! s sboda v Kraljevemgradcu. — Umri je v Dubrovniku deželni poslane« in bivši vseučiliščni profesor grof Kon staiitin Vojno vic. — Tri dok to riče ti 1 o z o ti j e so bile včeraj promo viraue na dunajskem vseučilišču, Elize Bienenfeld, Lujiza pl. 0zerny iu Ol^a S t e i n d 1 e r. — Bogomolju a kom te sa. Komtesa lledvika S e h al! gotseli v Sarajevu je podarila svoju ohsežua posestva usmiljenim sestram ter numerava tuđi sama iti v samostan. — Za boj proti militarizmu je zapustil bankir K. Staliling v Strass buricu soc. demokratienemu poslancu Hebelu 10.000 mark. — Hvaležuotit ni i lij u na rj a. Pariški dopignik Louis Fournier je izkazal pred leti milijonarjti Haroldu Barkerju neko vljudnost. Sedaj je milijonar umri ter zapustil Four nierju svoje premoženje I1 a milijonov dolarjev ia veliko graščino. — N e sreča na železniei. Na pro; i Šchentan-Skurz v Daneigu je skočil s tira delavski vlak. Tri osebe so mrtve 21 oseb pa ranjenih. Trinajst voz jr razbitih. — Zaka] sta zaprta žup nikJemersič in ka plan Schu ster. Ogrski listi poročajo, da so pri obeli našli dva kovčeka orožja (!) in nožev (!!) — Puraba tabaka na Ograkem je bila Ietos za 449.302 K v prvein eetrtletju veeja kot v isteni času lani. Skupni prejemki so nainrcč zuašali v prvih treh meseeih letuN 24,087.40.") K. — Dne 1G. t. m. jf bila v našem listu notica, da je nacei nik tiskarjev na Dunaju poneveril r>Oc>> K in zbežal. Resnici na ljubo konšta tiramo : Poneverjenje se ni zgodilo pr tiskarskem društvu, ampak pri pomoz nih delavcih časniških, ki pa nišo ti skarji, in znasa poneverjeni znesek 3000 K. * Nemika „Slom&karica11. \l ScL\vechata je iz^inil 14letm učenec Šufan S^apran. Sp'oino se sodi, da ga je njegova 391etna uči teljic* Friderika BQ:hl na tihoma orivedla v simostan ker je bil lepo zrašćen deček njen posebni »Ijublje nec«. Našla so se dečkova pisma. -kateri imenuje učiteljica »moja ljub mama«. Ko neki večer ni bilo deftk ». domov po soli, ga je šla njegov* mati iskat v uftiteljično stanovanje ter ga dobila v postelji. Učiteljica pa je tožila starše zaradi obrekova nj a Sodnija je dognala, da je bila materina obdolžitev reanična ter starše oprostila Kolegi bo priredili svoji ekscentrično klerikalni koleginji mačjo crodbo. * Grozodejstwo v Budim-pe^ti. 36letni iz Duuaja tlo8li skla dišcar llerman Hlunime je v sredo zju traj streljal na svojo ženo na svoji dvo mladoletui hčerki in naposled Še na sameira sebe. Proti lUumme-ju se jo bila napravila ovadba radi pre^rcšk.t zoper nravuost in obravnava, ki se y prejsnji dan pričela, se je na petek preložila. Blumme je bil iz službe o je na* vadno lična torbica iz. ruit-ćt»ga ž«* irnfti na d- lgem drogu. Na Nemškem ipa so kraji, kjer t« biaatdcđ ne poz~ Irt^p. Tako je prišel, kakor poroća |m-srdeburski list, iz goratih kraiev Ineki stari delavec obi^kat svojega Drata v Heiligenhafen. Sel ie seveda kudi k maši in tam je videl, kako ;e prisni meinar z neko rrle&o rečjo na palici ter je vsakomur pomolel rod nos. V njegovi blizini so vsi moški cdkimali, in 'mežnar je šel dalje, ko je tući temu tu}cu stvar pomolel pod nos, odkimal \* tuđi on rekoč:» Moja kapa tuđi ni!« Srečni mcž ni poznal bisage ter mislil, da nesi mežnar okoli izgubljeno kap^. * Stric w Indiji. Naslednja zgodbica se pripoveduje po Augsbunju: Neka deklica iz dobre rodbine je imela že dalje časa razmerje z nekim east-iiikom. Na možitev ništa mogla misliti, ker ništa imela dovolj denarja. V zadnjem času se je pa tuđi ljubezen cast-nikova zelo ohladila. Kar naenkrat dobi skdnji od neveste brzojavko, ki se je glasila: -Stric niilijonar je umri v \ shodnji Indiji*4. Častnik se je seveda preoblekel in se je peljal k svoji ne-vesti. Kmalu se je pa vsa stvar razjasnila. Umrli stric namree ni bil mili-k.nar, ampak niisijonar. * Dijaki — delavci. V Ame-riki se nihče ne sram uje težkega dela, da se le preživi. Tuđi na stotine dija-kov se izsola na vseučilišču ie s težkim delom. Predsednik vseučilišea v Cikagu poroea o tem, da ima vseučilišče posebno posredovalnico za delo za svoje revne slušatelje. Nekateri dijaki so stenografi, pisarji, knjiirovodje, zopet drugi kolporterji časnpisov. nažiiralei javnih svetilnic, natakarji in postrežniki. Mnogo >i jih zasluži učiiino s tem. da kurijo peči, delajo na vrtu, pri elektriki ali pa snažijo čevlje. Tuđi učitelji plesa so po zimi dijaki. Posebno priljubljen zaslnžek je z nabiranjem inseratov. bpioh se ameriški dijaki ne sramujejo najtežjeg-a in najnižjega dela. Mnogo sedanjih ameriških milijonarjev se je r : ta način izžolalo in so ponosni na . Tuđi ne poznajo premožni dijaki, .. bi zaradi tega svoje revne tovarise prezirali, tuđi Če jih sami rabijo za r'"Strežnike. * Konec ženske lepote. /la časa franeoskega cesarstva je igrala krasotica 'Antoniette Clialier, zvana le Lu Kose", veliko vlogo. Vsa fran- ska visoka aristokracija jo je poznala, -cla je svoj hotel in najlepse konje J kočije. Pred njo so na kolenih zdi- I vali knezi za ljubezen. Ko je prišla prve mladosti, zapustili so jo prija- telji. Prodati je morala zaporedoma hišo, konje, kočije in dragocene obleke ičr je končno služila za deklo. Ko pa |j< tuđi tu opešala, prositi je morala za javno preskrbo. Te dni j>a se je za--:rupila v svojem stanovanju, ki niti kna ni imelo, temveč le luknjo brez -■kla. * Rimslio-kotoliširi duhov-nlk. svoj srebrni jubilej pro-siavil z umorom. Dne 2. maja jt bil v Lorani aretiran oOlcten duhovnik Ferdinand Walser, sumljiv ^roznega • ru nad gdč. Agato Keichlin. Od- ptijau je bil v državno jetnišnico v Hvrio. Mestno prebivalstvo je strašno ^/.'HirjeDO. Vsa policija je bila na ii'»irttli, da je zamogla duhovnika mazi- Ijenega svinjar]a oteti pred linčanjem ^/'Iraženega ljudstva. Father \Valser, žni župnik v fami cerkvi v To- •au, je dne 15. marca v kapelici višje ie sv. Jožefa v Rensselaer, Ind. slavil ■■'•j srebrni jubilej in poteni šel na i>k raznih svojih duhovniških kolegov - tako preteklo sredo prisel tuđi v Wuin kot gost k župniku sv. Jožefa (erkve, Charles Reicliinu. Ravno istega '^ie pa je že moral na pogreb v neko Maljeno mesto, ter je vsled tega pri ibndu naročil svoji sestri Agati — ^ni upraviteljici — in mlajšcmu bratu -asimirju, uaj postrežeta dobro došlcinn H>pu. Če isto noč pa seje izvr.šil umor. ^uther Walser je izpovedal, daje videl fcekega moškega skočiti skoz odprto °kno. Ko je bratec Kasimir stopil k postelji svoje sestre, bila je ta že mrtra, glava ji je bila popolnoma razbita. Krvni psi so nekoliko časa krožili okrog hiše, poteni vdrli v sobo popa AValserja, slednjie pa v bolniŠnico sv. Jožeta, ka-mor se je imeuovani isto noč zatekel. Našli so ga res v bolnišnici, kjer so ga takoj aretirali. Kazal se je pri tem jako hladnokrvnega in jeduomer upil, da je nedolžen. Ker je bilo umorjeno mlado dekle prava krasotica, s pre-mnogimi Čestilei v mestu — je ljudstvo 8plošnega mišljenja, da ji je hotel zve-rinski far po sili izdirati trn. * Pot okolu sveta na kame I i. 1/. lVtr><^rada se poroea: Brata Arsen »n Pavet Drat?inor sta nastopila pot okolu sveta na kameli in upata, da s»* t* kom enega leta zopet povrneta v Petm^rai. Gre se pri tem za stavo 20 000 rubljev. Živež si bosta prislužila na potu z godbo. * „Nemški" Dunaj. Dunaj ni tako nemAki, kakt.r bi 2a radi Nnmci razkn^ili Na Dunaju žsvi 9797 samostojnih čeških obrtnikov, ki se priznavajo Č^hom. Čeških ^o-stilnifarjev \e na Dunnju 140, čeških bnvcHV 10G češkn krojaćev 1229, čeških £e-vij*rjev 991 itd Te št«viUe kažejo, da tuđi na Dunaju narašča slovanski živeij. ^ Kaj je fenomen. V nekem nemškem berilu je tuđi beseda fenomen. Učitelj )e vprašdl. ali ve ka-teri učenec, ka] je fenomen. Nihče se ne ( g!as\ Učitelj začne razlag-ati : » Otroc", jablano vsi poznate« Jab lana ni fenomen! Tuđi kravo cte že vsi videii«' Krava tuđi ni l'enomeu! Ako pa krava spleta na jablano ter trga z re,»om jabolka to je fenomen:« * Časnik na oceanskem parobrodiii Na parnikib7 ki so last-niiiatransatlantske^a društva „Kjnnani-imeuom: ^Lukania-* , Etruria- „Uhi-bria~, „Toskana", „Ibernia- in „Sak-sonija" izdavajo se v sedanjem Času ysak dan izbajajoči časniki, ki prineso telegrame, katere prejemajo po brez-žičnemu brzojavu. Uredništvo nahaja se v onem delu ladije, kjer so postavljeni brezžični aparati ^Larkonijevi, urednik izreci prejete telegrame stav-eem, ki delajo v sosednji sobici, pre-delani v tiskamo. Ta morski časnik nazivlje se .Hljulleten Kljunara- in obstoji iz štirih strani večjega formata, ^koraj ćelo polovico prve strani za-nzeraa vinjeta-podoba, predstavljajoča del zemeljske oble, to je tišti svet, ki se nahaja med mestoma Bostonom in Liverpolom. Vsebina začenjas telegrami, katera nosijo nazvanje ..Markonigramm", isti izpolnijo vso drago stran in ostalo polovico prve strani časnika. Tretja stran posvećena je „mestnim- to je »lokalnim novieam-. Pod tem zaglavjem tiska se vse, kar je v neposredni zvezi k potovanju na vodi, tako na primer poroča se o šterilu prejadranih morskih rnilj, širokost mesta, kjer se nahaja parobrod, meteorologična opazovanjaitd. Vsa ta vsebina predstavlja izvlečke iz morskega žurnala, katerega spisuje sam kapitan. Uredništvo tega zaglavja uprav-ljajo starejši mornarski častniki. V od-delku „Družabne vesti" popisujejo se podrobno veselice in občne zabave, ki se vrše v pro.stornera jedilnem salonu. V času zadnjega putovanja, izvršenega po -Etruriji-', tiskano je bilo na drugi strani časnika sledeče izvestje: Partija v šah, igrana s parobrodom „Minne-tonka- s pomočjo brezžičnega telegrafa. V ponedeljek, dne 2. marca t. 1. je naš telegratist sporočil, da je zvezal občenje s parobrodom „Minnetonka^, ki je tistikrat jadral v razdalji 70 morskih milj od nas. NeVateri potniki „Etrurije-' vprašali so, bi li ne želela katera oseba parnika rMinnetonkau igrati šah-partijo. Ko so prejeli -|>otr-dilni odgovor, pristopili so nemudoma k igri, katera se je začela ravno ob 3V., uri popoludne. ..r^trurija" igrala je z belimi, rMinnetonka" pa s črnimi vojaki-iigurami. Zbok oživljenega voj-skovanja obeh strank, zavlekla se je konečna rešitev igre do IO1 ., ure zvečer, boli, zdelavši 12. hod podali so se — crnim, igralci z rMinnetonke" so takoj odgovorili: ..Bravo! Lahko noč!" Obe igrajoči stranki zahvalili sta se precej telegraiistom za neobičajno točnost, s katero so predavali salimatue hode." Cetrta stran morskega časnika, pri-li ranjen a je po navadi objavljenjem. Predvsem je seveda vpodobljena ladija-parnik, na kateri časnik izhaja: Indija popisana je natančno in sicer njene razmere, to je velikost, teža, sila stro-jev itd. Xa sredi te strani prihranjeno je prazno mesto za naslov, za slučaj, ako bi izmed potnikov kdo hotel poslati ta ncnnvndm časnik svojim so-rodnikom ali znancem in prijateljem. * Starost naše zemlje. Sir Edvard Vry pis« v «M(;tiih}y Rvvjev« o staroBti zemlje. Đijolog-i in t^eolot^i računajo starost zemlje veliko vecjo nega fizijol^^' Bijolog'i eenijo starost zemlje na 2700 milijonov let, a prof. Wallace po mnenju najznamenitijih j^eologov izjavlja, da življenje na zemlji ne obstoja čez 508 milijonov let. Lord Keloin meni, da je od časa, ko se je zemlja strdila do danes prešlo 20—30 milijonov let. Razlika v mne- niu teh ucenjakov je pa<5 ogromna. Kdo ima prav? Tega učenjaki pač sami ne vedo. * Knjižnica za slepe. Znano je, da ae tiskajo posebne knpge, ka* tere čitajo slepoi s pomočjo tipalnio. V Ameriki imajo za to posebno tiskamo, subvencionirano od države. V Louitvillu je ustanovljena biblijoteka, ki šteje 60000 knjig za slepce. So-čutje med prebivalatvom daruje lepe svote za te sirote. * Zakladi Rothšildov. Pre računilo se je, da znasajo zakladi vsih Rothšildov križem sveta naj ma nj 10 miliardov frankov, t. j. deset tisoč milijonov!! V srebru bi tega bilo 50 000.000 kp; v zlatu 3 225000 kg; papirju po 1000 frankov 17 800 kg; v papirju po 100 frankov 115.000 kor. Za prenašanje tega ogromnega zneska — recimo da zamore moŽ nesti 100 kg — potrebovalo bi se 180 moi samo za papirnate banknote po 1000 frankov, 1500 mož z» banknote, po 100 frankov; 32 250 mož za noaenje de-narja \ zlatu in 500 000 mož za no-Henje denarja v srebru! Ljudje božji! kje je denar? Ni čudo, da Rothšildi vae vladajo, ni čudo, da imajo judje vae v rokab, in da je vsem gorje r«idi judov. Eden teb Rothšildov napravija zdaj zbirko (razstavo) — bolh! Spravil je skupaj teh »lepih« živalie že nad 10000!! Ljudstvo pa umira lakote! * Kako si pomaga srbsko ^asopisje proti ostv»i cenzuri. Opoz cijsko čaaopisje v Srbiji trpi pod neznosnimi cenzurnimi raz-merami, to p* tem bolj, ker je kralj Aleksander razveljavil novi tiskovni zakon in zopet vpeljal starega. Ker opozicijski časopisi ne smejo niČ priobčevati o ogorčenju ljudstva, pričeli so ponatiskavati iz svetega pisma one dele, ki govore o slabo-stih mogočnežev. Na ljudstvo to bolj vpliva, nego najboljši članki, citatov iz sv. pisma se pa cenzuru vendar ne upa konfiscirati. * Strašne številke izse-Ijev&nja. Meseca marca t. 1. je došlo v Novi Jork v Ameriki 54000 priaeljencev. To število pa je se ne znatno proti temu meseca aprila. Že prvi teden aprila je stopilo na ame riška tla 30.000 oseb. Od tega ste vila jih je bilo 27 350, ki ne znajo ne pisati ne brati. NajveČ je Italija nov, na katere spada polovica tec^a števila. — Slovanov je največ Hrva-tov. Od I. 1902 in do sedaj se ie iz-selilo okoli 27 tisoč Hrvatpv v Ame-riko. Izstljenje Ijud&tva iz Hrvatske in Slavonije rsste od leta do leta. Ako pejde tako naprej, že v 50 letih ne bo več jednega Hrvata v njih domovini. Ali ni to sad pruske politike? * Pokopano mesto. Znani historik Sven licdin je nasel v srednji Aziji ćelo pokopano mesto v pesku. Većina hiš je bila seveda porušenih, le ena hi5a s trojnim zidom iz ilovice je dobro obranjena. V njej je nasel mnogo palic iu papirčkov, pisanih s kitajskimi erkami. Iz teh palic je zvedeti, da se je mesto imenovalo Loulan. Letnice se naliajajo od 2GG do 310. To mesto so učen jaki zaman iskali dosedaj, ker je na starih kitajskih zemljevidih označeno tik jezera. V začetku 4. stoletja so orkani podsuli s peskom niesto, pa tuđi jezero je peset zasul. Književnost. — Praski glasbeni list „Dalibor" priuaša sledečo notieo o Prochazkovi skladbi: J. P r o c b a z k a: Trio v G-moli za klavir, i^osli in čelo. Op. \) Pred nedavnim časom se je v nekem intimnem, umetniškem kroi^u interpretiralo s ceno Češke Ak:idcinic odlikovano Prochazkovo „Trio". Delo mlađega, jako nadarjenega skladatelja, ki deluje na glasbenem zavodu „(ilasbena Matica" v Ljubljani, strinja v sebi izvanrednih lastnosti, ki služijo vsakeniu glasbenemu delu v čast: ima iskrene, vuemajočc melodije, katerim je podlo-žena sočnata, originalna harmonija. Značaj celega dela je nekoliko temen, akoravno se na nekaterih mestib, glavno v stranskih iztočnih delov, delomu niz-jasnuje v nežno, sladko in hreponeče petje. Na teh mestih in enako v drugem delu — v krasnem Iutermez/u, ki za-stopa Scherzo, stoji, kar se tiče uinet-niške veljave, Trio na nujvišji stopinji. Ze fundamentalna teina prvega stavka nastopajoč v oktavah gosli iu violončela je jako zauimiv po svoji hromatični uvrstitvi in po svojem strastnem poletu. V istem stavku jako zanima prekrasna episoda v kodi, v njej se upeljnje nc-navadno poetičen stranski tema. Poco vivo e intimissimo druzega stavka je kabineten, pikanten glasben komad. Tihi zvoki serenade. nekje daleč ne-, znani ljubici pod balkonom pete, zaljubljeni sepet ljubimca pod zelenim obukom lope7 mir letnega večera — vse to nam pripoveduje poetična duša skladateljeva v lalikem sepetanju tega stavka, ki se tako Ijubeznivo začenja z gosli s po-Iagoma nastopajočim zategovanjem. — Skozi kralj estvo sanj in melodično milino se vznaŠa tretji del Trija k finalu, ki je veselo Rondo z glavnim stavkom deloma značaju jugoslovanskih plesov podobnim in s prvim stranskim stavkom nenavadne glasbene krasote. Jan Bramberger. Nemiri na Hrvatskem. Na tisoče ljudi že tiči po jecah in še ni konec aretovanjem. V Zagrebu je že ni hise, iz katere bi ne bil kdo v ječi. In še letajo banovi biriči ponoći in podnevi po hisah in vlačijo najveckrat popolnoma nedolžoe ljudi v zapor. Banovi ljudje bi radi narodovo nevoljo odvrnili od bana in jo osredotočili na Madjare. V ta namen hodijo med narod in govore, da ban ni ničesar kriv, samo Ma djari so krivi in da bi bilo treba na Mndjare udariti. Tako minimo, da dvignejo madjarski narod proti Hrva tom in rešijo bana. Na te limanice pa Hrvatje nefiejo se«ti. V Zagrebu stanujoči Madjari imajo svoj kazino na Zrinjskem trgu, a tam ni bila ne ena sipa razbita. V hrvatskem Primorju so se zopet zgodile velike demonstracije, t'*ko v novem, v Karlobagu, v Dratri — kjer so ljudje že začeli razdirati železaJško progo in jih je moralo vo-jaštvo razgnati — v HreJjinu in v Z!obinu, kjer je tuđi moralo priti vo jaštvo na pomoČ, ker je narod razdi ral železniško progo. V Kraaici ao aretirali župana gosp. Malvića in njegovo soprogo, v Hreljinu pa bivšega poelanca 731etnega župnika g". Urbanija. »Pester Lloy do javlja, da se za hrvatsko Primorje razglasi nagla Bodba. Demonstracije so bile dalje v Bribiru, v Gjurgjevcu in v Samoboru, kjer so pretepli madjaronskega po-slanca Franceachija. Čuje se, da so se tuđi drugod zgodile demonstracije V Spletu je velika množica naroda zahtevala, da se mora s parnika »Zagreb« odstraniti madjarska zastava Neki potnik je zastavo snel in jo vrgel demonstrantom, ki so jo strgali. Zvečer so hoteli demonstranti sežgati podobo grefa Khuena. Policija je to preprečila. Narod je potem demon-striral na raznih kraj ih in pred agencijo Ogrsko-hrvatskega parobrodnega društva, kjer so demonstrantje hoteli sneti tablo in so bombardirali hišo s kamni. Iz Dubrovnika so škof, razne korporacije in ženstvo brzojavno prosile cesarja, naj odredi kar treba, da nastanejo na Hrvatskem redne raz mere. V Zagrebu so ljudje madjaronskega poslanca prof. dr. Tomađicha na oesti o p 1 j u v a 1 i. Telefonska in brzojavna poročila. Celje 23. maja. Na včerajš njem ljudskem shodu v Arclinu pri Vojniku je vladalo velikansko ogorčenje nad grozovlado Ktauena-Hedervaryja in je bila ob vihar-nem odobravanju soglasno spre-jeta nedeljska tržaška reso luci ja. Nova gradiška 23 maja. Hrvati Novogradiškog kotara duboko S3 zahvaljuju braći Slovencem na bratskom susretu u našoj težkoj borbi za prava svete nam otačbine Vazda pripravni Vam vratiti ljubav! Živili Slovenci! (Slede pod-pisi) Dunaj 23. maja. Danes ob 3. uri pop. se je sešel ministr-ski svet na sejo, da se posve-tuje o podržavljenju se-verne železnice in pa o avdijenci hrvatskih posla n c e v. Dunaj 23. maja. Danes je došlo sem 14 dalmatinskih dežel-nih poslancev. Na kolodvoru so jih sprejeli Borčič, Klaić in Ferri ter mnogo slovanskih d'jakov. Jutri popoidne sprejme deputacijo ministrski predsednik. A v d i -jenca skoraj brezdvomno nebo dovoljena. V tem slučaju se izročt kabinetni pisarni posebna spomenica. Na Reki so bili poslanci burno sprejeti Po-_ zdravil jih je Bar ci č, odzdravil je spletski župan M i 1 i ć. • Dunaj 23. maja. Poslanec đr. Klaić je dobil brzojavko, daje v Fužinah bilo sedem oseb ustre-ljenih Dunaj 23. maja. „Wiener Ztg." publicira danes važno naredbo glede regulacije pokojnin. Zagreb 23 maja Pri zadnjih tukajšnjih demonstracijah je bilo kakih 100 oseb ranjenih Samo v Zagrebu je zaprtih kakih 800 eseb. Ker v jecah ni zadosti prostora, so mn go aretovancev/ zaprii v skladišna in v kleti Reka 23. maja. Tukaj s<> raz-širjene vsakovrstne goverice o velikih izgredih v Fužinah Pcroča se, da je vlada prepovedala maso zadušnici za one, ki so pri sedanjih bojih padli Narod je vsled tega demonstriral Orožaiki nišo mogli dem estrantov razgnati in so vsled tega streljali in baje ustrelili šest demonstranta, vec drugih pa ranili Koliko je na teh govoriccih resn:ce, se ne da kontrolirati. Beligrad 23. maja Srbski ga-neralni konzul v Skoplju Miroslav Kurtović je ođstavljen. Zgod-lo se je to na ljubav avstro ogrski diplomaciji, ki je Kurtovića dolžila, da je ruskim časopisom dajal informacije o avstrijskih prizadeva-njih v Macedoniji, Albaniji in Stari Srbiji. Na njegovo mesto prida Miloj ko Veseli no vic, sedaj srbski konzul v Monastiru Beligrad 23. maja. Turski orežniki so blizu Novega bazarja aretovali 15 Srbov, med njimi dva popa, češ, da imajo skritega mnogo orežja. Dasi se ni ničesar našlo pri njih, so jih vendar pri-držali v zaporu. Pri vaši N o g i 1 a se je vnel ljut boj med turskim vojaštvom in vstaši. Izid še ni znan. Carigrad '23. maja. Uradna razglasila, da je z zavzetjern Ipeka doseženo pacificiranje Ar-navtov, se je izkazalo kot popolnoma neutemeljeno. Začele so se nove akcije proti Arnavtorn rodu Reka in rodu Hasi. Ekspedicija za osvobojenje dečanskega samostana se je ustavila, ker groze Aroavtje, da samostan razstrele. Razštrjeno domaće zdravilo. Veđno večja povpraševanja po „Moll-ovem francu-»kem zdanju in soli" dokazujejo uspeSni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoCe, dobro 2naano antirevma-tifno mazilo. V steklenicah po K V9O. Po poStnem povzetji razpošilja to mazilo lekar-nar A. MOL.L, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, za-znainovan z varaosino znamko in podpi-som. 4 (10—7) l*i-i *«ln«vlj«»iijia i-ti^lienilk rmi se mora paziti, da se rana sele takrat popolnoma zaeeli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako ne-snago in se mora uporabljati za obvaro-vanie pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro, dobro duiuače sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano „praško domače mazilo* iz lekarne B Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, ki pa se dobiva tuđi v tukajSnjih lekarnah. G!ej inserat! a -S" Zahtcvajtc ■{■ bogato ilustr. cenik pari§kega blaga iz gumija, ki obsega Čudovite novosti gratis in franko. Zavod za izdelovanje blaga iz gumija ii H. Schwarzmantel (7;u> IIliii»J I«, KotlientlftiiniiMlrtttirte !€•• Krasno darilo za birmance, traja-joCe vrednosti je patentovana pristno sre-t>rna „Rt>koko fantazijska rem. ura* firme Maksa Lvihnel, Dunaj, Margarethenstras^e St. 48. Najpopolnejši umetniški okus, najbolj precizni tek in najsulidneja izpeljava poleg najboljše «novi i*i na;nižjih tovarni-Skih con so že davno priznane prednosti. „Bohnelovih uf. Fantazijske rokoko ure so izdelujejo v vsaki velikosti za gospode in, dame ter so letos po pravici najbolj priljubljeno darilce za birmance. ki dela veselje birmancem kakor botrom. Po ceni in izredno doDer je Hairmann & Rsuner -jev va-nilin siadkor " ki izpodriva dandanes vedno bolj prej rabljeni vanilin, ki ni samu prav drag, temuč tuđi po svojem uCinku dražljiv in zato Škodljiv. Cisti vanilin, združen a sladkorjem, pa daje i>f»iffcn oku* tanitje, ###•*»-^**« /*«» J** *' fitutsti i«;d/ar<', i> Krasuo in Oilličuo letOTišće. i^ — Postaja južne železuice: I l'oljeaue. 6 ur od Duu nj i. | Sezija od maja đo septembra. j .Biser zelene Štajerske1 1902: je obišhalo zdra-; -vilišče 3190 oaeb i (najvišje število J odkar obstoji. CO Vrelca „Tempel" iu (^^ „Stvria" t'osestata najbližje vrelce v Karlovih in M;iri-jiuih v.irtli. Zdravilišče za želodčne, erevesne, jetrne in letlvičue bolerni, kutiro sopil , shidkoruo bolezen, žoliine karai'uce, bolezni v mehurju. Obiežni nasadi z drevoredi, veliki gozdovi ^ listn&tetra drevja in šilovja za terensko zdravljeoje. — 3 velika kop:iliSča za toplo, mrzlo in mineralno kopanje. Zdra.vljen.je z ralekoin, si- ratko iu kefirjem. Izborna zdraviliška ero lb.i. — Tek-movalne športne iicrre. Razao-lieno društveno življenje. Brošuro in prospekte po5ilj;i rat'tHite-ist r«. Darila. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 21. maja poslali prispevke p. n. gg. in društva: Upravništvo „Slov. Naroda* 228 35 K, upravništvo „Soče" 23 K. uredništvo „Slovenca" 5 K „Narodna Tisfcarna' v Ljubljani podporo 2.0 K, Jož. Trobec v Čmem vrha nad Polhovim gradcem, iz na-biralnika 17 13 K, Drag. Dolenc na Danaju 1 K, neimenovan v kavarni .Evropa"* 5 K, kapi. Vinko Poljanec v Tinjah zbirko 25 K, Ale§ Biažič v Krčanjah pri Grebin.ju 5 K, „Trgovska obrtna zadruga"* v Gorici podporo 100 K, neko volilo iz Litije 182 58 K; za đružbene knjižice 7 odjemnikov 9 80K; posojilnici: v Logatcu 50 K v Smarju (Štaj.) 80 K: podružnice: moška v II. Bistrici dohodek veselice 6 '29 K (po „Si. Nar.";, v Ljutomeru 14 K, v Bovcu 34 K, v Litiji 10--J K, mo§ka v Novem mestu 96 K, ženska v II. Bistrici 81 K (po „Si. Nar.tt), t Selcah 32 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila In Matoda. XVI. Izkaz za „Dijaški dom11 v Celju. Za ,D:jaSkt dom" v Celju so nadalje vplačali prispevke: G. Anton Kolenc. trgovce v Celju, prvi obrok kot ustanovnik 50 K; g. dr. Janko Sernec, diatr. za ravni k v Ve-lenji, mesto venca na grob g. dr. Šakljeia 10 K; g Verbole Anton, trgo?ec, Islak: pri Zagorju 5 K; g. Merzel Juro, poseatnik v Loki pri Zi Janem mo3tu 2 K; slavna poso-jilnica v Framu 50 K; slav. posojilaica v Slov Bistrici 50 K: pusica v trgo?ini g. Brezovnika v Vojniku 10 K 60 vin.; slavni okrajni zastop v Celju 1500 K: g. Martin Koren v Št liju pri slovesu rodbine Ratnik 6 K 16 vin : g. dr Vrečer, nadStabni zdravnik v Gradcu, zadnji obrok kot ustanovnik: 50 K: slavna posojilnica v Šmarja 2L0 K; »lavna posojilnica v Vojniku 15 K. Skupaj v tem izkazu 1^48 K 76 vin., prej izkazanih 29855 K 05 v, skupaj toraj 31803 K 81 v. Izkaz daril, došlih „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce V Gradcu". V šolskem letu 1902/03 so do začetka II. semestra poslali imenova-nemu društvu podpore: Slavna hranilnica in posojilnica v Celju 1G60 K; slavno hranilno in posojilno društvo na Ptuju 1106 K; neimenovani Neinec v Gradca 80 K; slavna posojilnica v Mariboru 80 K ; slavna posojilnica v Brežicah 60 K ; gosp. Iv. Vavpotič, slikar v Novem mestu, (kot donesek veselice in pa razstave njegovih slik) 55 K; si. kmetiska posojilnica na Vrhniki 50 K; g. dr. Jož. Stare, c. kr. fin. konc. v Ljubljani (kot 1. polovico ustanovnine) 5O K; g. Anton pl. Sušić, c. kr. polkovnik v p. v Celju 40 K; gosp. dr. Miroslav Ploj, c. kr. dvorni svetnik na Dunaju 40 K; si. posojilnica v Or-možu 30 K; si. posojilnica v Radovljici 25 K; g. Aleksander Hudovernik, c. kr. notar v Kostanjevici 20 K; g. dr. Jožef Georg, odvetnik v Smarjah pri Jelšah 20 K; si. mestni občinski urad v Idriji 20 K; g Oton Ploj, c. kr. notar v Go-renji Radgoni 20 K; slavna posojilnica v Dolu pri Hrastniku 20 K; slavna po3o-jilnica v Framu 20 K; si. posojilnica v Konjicah 20 K; si. okrajna posojilnica v Ormožu 20 K; si. posojilnica v Gorenji Radgoni 20 K; si. posojilnica v Ribnici 20 K; si. posojilnica na Vranakem 20 K; ■f1 g. Simon Rutar, c kr. gimn. prof. v Ljubljani 20 K; g. dr. Karei Schmidinger, c. kr. notar v Ljubljani 20 K; g. dr. J. Sterger, nadštabni zdravnik v Gradcu 20 K, prevzvišeni g. dr. Mihael Napotnik. knez n\ škof v Mariboru 15 K; g. Jožef Rotner. c. kr. dež. sodni svetnik na Vran-skem 15 K; dalje so poslali po 10 krou g. dr. J. Bubnik, c. kr. sekc. svetnik na Dunaju; g. dr. Anton Brainen, odvetnik n;i Ptuju; dr. Ivan Dečko, odvetnik in dnž. poslanec v Celju; g. dr. Jurij Detiček, c. kr. notar v Celju; g. Anton Felis, knjigovodja na Verdu pri Vrhniki ; gosp. Oskar Gabršček, veleposestnik in drž. po-slanec v Tolminu; g. dr. Vladimir Glo-bočnik pl. Sorodolski, c. kr. dvorni svetnik na Dunaju; g. Frane. Ks. Goli, trgovec in [>osestntk v Idriji; g. Fran Hrašorec, c. kr. okr. sodnik v p. v Gradcu; g. dr. Silviu Hrašovec, c. kr. sodni pristav v Mariboru ; g. dr. Franč. Horvat, c. kr. notar v Idriji; g. dr. Tomaž Horvat, odvetnik na Ptuju; g. dr. Valentin Janežič, c. kr. nudštabni zdravnik v Celovt-u: ^. dr. Franč. Jurtela, odvetnik in dež. posl. •ittl. na Ptuju j g. dr. Ivan Klasinc, zborni in sodni odvetnik v Gradcu. (2. obrok u.sta-novnine) ; g. Iran Knez, trgovec. posestnik in gostilniear v Ljubljani ; •{" g. Martin Kocbek, c. kr. notur v Konjicah ; £••. dr. Mihael Korbec, c. kr. notar v Ložu; g. Jožef Koršič, c. kr. rudniški svetnik v Idriji; g. dr. Fr. Mohorič, sodni pristav v Ormožu; g. Ivan Murnik, c. kr. svetnik v Ljubljani; £. Tomaž Pavšler, tovarnar in posestnik v Krauja; g. Rajko Perušek, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani; g. Maks Pirnat, realčni profesor v Idriji; g. Muks Pleteršnik, c. kr. prof. in vitez Fr. Jo2. reda v Ljubljani; g. dr. Eran Poček, odvetnik v Ljubljani ; sj. Viljem Pollak, za-sebnik v Tržiču; g. Štefan Rojnik, oficijal pri namestiiištvu v Gradcu; g. dr. Ivau Rudolf, odvetnik v Konjicah; g. dr. Ma-tija Schmirmuul, zdravnik v Rujhenburgu; g. dr. Jožef Sernec, odvetnik itd. v CVlju ; g. dr. Gvidon Srebre odvetnik v Brežicah; g. Ivan Sepic, zasebnik v Konjiciih; g. Gregor Skof, župan in veleposestnik v St. Jakobu v Slov Goricah ; g. Anton Slaiuberger, c. kr. notar v Kranju; "f* g. dr. Hinko Suklje, zdravnik v Celju ; g. dr. Dragotin Treo, odvetnik v Gorici; g. Anton Trevn, trgovec na Jesenicah; g. dr. Anton Tschamer, zdravnik v Gradcu; g. dr. Pavel Turner, vzgojevavec na Dunaju; g. Alojzij Virbnik, c. kr. gimn. prof. v Novem mestu: g. Andr. Volkar, okrajni glavar v Novem Vsvdžovu; č. g. Janea Wieser, prost v Podkloštru; g. dr. Fran Žižek, c. kr. polkovni zdravnik v Gradcu in ustanovnik društva; g. Fran Žužek, nadinženir v p. in obč. svetnik v Ljubljani. — Vsoto 8 K je. daroval g. dr. Juro Hrašovec, odvetnik in deželni po-slanec v Celju. 7 K ga. in g. Marija in Tom. Vamberger, želez. zdravnik v Gorenji Radgoni. — Po <> K so darovali: g. Jožef Dralka, c. kr. dvorni svetnik v p. v Ljubljani; g. dr Gregorij Pečjak, giran. verouritelj v Ljubljani ; g. K. Puppo v Kranju; g. Jožef Smodej, c. kr. notar v Vel. Laščah; g. Karol Šavnik, lekarnar župan in posestnik itd. v Kranju; g. dr. Valentin Štempihar, odvetnik v Kranju. — Po 5 kron so poslali: g. Anton Aškerc, mestni arhivar v Ljubljani ; g. dr. Jožef Barle, c. kr. notar v Kozjem; č. g. Antoa Belec, župnik v Št. Vidu nad Ljuh • ino; fr. Ivan Berbuč, c. kr. realćni profes »r in deželni odbornik v Gorici; g. Jakob Drahsler, c. kr. tajnik v Kamniku ; „r. dr. Fran Firbas, c. kr. notar v Mar i>oru; g. dr. Ivan Geiger, želez. zdravnik v Ljubljani; g. Anton Globočnik, tovarnar in poseetnik v Ze,!eznikih; g. Ivan Gre^orčič, c. kr. notar v Žužemberku; g. dr. Viktor Gregorić, zdravnik v Sevnici; g. dr. Konstantan Hirsche, okrajni zdravnik v Zelez-nikih; g. dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku; g. Henrik Lašić, c. kr. sodni pristav v Ajdovšćini; g Anton Lokar, c. kr. notar v Kanalu; č. g. Janez Mervec, župnik v Št. Rupertu: g. Ivan Munda; c. kr. okrajni živinozdravec v Brežicah; č. 3 krone so poslali : č, g. Henrik AngereTj dekan v Celovcu; g. I. C. DemSiir, trgovec in poaestnik v Železnikih ; g. J;ikob Kavčič, c. kr. gimn. prof. v Mariboru ; č. g. V. Kola.r, provizor v fet. Piivlu ; č. g. ^lartin Meško, župnik pri Kapeli ; g. Jožef Mursa. posestnik in tovarnar v Krapju pri Ljutomeru. --- G. Franč. Berlec, posestnik v Kandiji pri Novem mestu je poslal 2 K 20 h. — Po 2 K so dali; g. Jožef Boncelj, trgovec in posestnik v Železnikih ; g. Frančišek Eller, nadučitelj pn Mariji Ziljski; g. Rudolf Kndlicher, c\ kr. okr. tajnik v Ljubljani ; g. Vladimir Fabiani, poštar v Št. Lenartu v Slov. Goricah; g. Anton de Gleria, trgovec v Logatcu; f c. g. Karol Ludovik Huth, c. kr. vojaski župnik v Ljubljani; g. Franč. Kadilnik, trgovinski blagajnik v Ljubljani; g. Alojzij Knafelc, adjunkt c. kr. drž. železnic v Beljaku; gdč. Milka Kolšek v Šoštanju; č. g. Jakob Korošak, kaplan pri Sv. Duhu pri Luč; č. g. Matija Ljubša, kurut v kaznilnici v Gradcu; č\ g. M. Razna, župnik v Št. Jakobu v Rožni dolini; g. Rihard Šeber, tiskar v Postojni ; č. g. Jožef Vidmar, župnik v Zireh ; č. g. Ivau Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani ; g. Anton Župan, c. kr. »i ist. pis. giil. d. e6t. kom. £ 0u/o pr. . . ist. pis. Inner ,> ogr. jžeine hraniln itit. pis. ogr. 1 dI. ogr. luk ali znice d. dr. , Ce&ke ind. •. Trat-PoreC !c dolenjekih že juž. žei. kup v. pos. za žeJ Sreoke. ođ ieta 1854 „ „ 1860* „ u 1«64 izsk© . , . lernlj. kred. I. e ., , u )grske hip. bi jrbeke a fra. :arfeke srečke * a :e » ske id. križa B i m n JQ m ke e kom. K l>«lnlce. eleznice ] . železnice . ■grske bančn .reditne bank< ■ » ;n3ke n )kop v Mostu ( i montan . šeiez. ind. dr. iranyi . . ske preta. dri rožne tovr. d adkorue draJ Z Valut«-.S ikin , . . i .... e . . . . 'ns ... e cene v dne 23. zi nriaj i-* • • anta . arjake ?pijeta Zadra i k. o. ž. o. hip. b . O. 55 et. hr. centr. ice np. b. le ie-• # * banko »k. žej. leznic .p. o. misije m'ka . 100 — • • * * - • • • • • * 4 • e de). 3 . . Bruxj . » i2be . ružbe .bo . ' BU4 maja ] za I ] \ 1 i 1 -i 1 ] h ti [ i1 II i ;! 1 i: i i i" 1 1 1 1 * i ! I ! i 6 i: 16 > 6 ; 7 i; 2 !! 6 ; 3 l16 4 s! 3 )| 3 i; 1 I | i 1 din L903 60 LCO-55 100 30 101 10 L21-36! 99 40| 121*20 9975 00 — Ltx>-—; LUl 10, 9H 60' 9^)60 L01 — f .7 30, .O125| 00 80J .00 - i 00-— oo-—! *lS50l fJO-PO: 09-— : 01- ] 70 — 83 — 48 rV7 | 77- — j 79' 57-89-17 85 18 60 38— t 8i25 74-69 -54 60 SG70j 68-! 75-41— i 48-8175 i 25 — I If 6^— t ;^0- r f>2— S 72 i H37n: c *a—. ie 76— 4 š«5 ■ —; :-48—1 1 52- 1 11*31 1907' 23*41 2H 94 17 15 J 96 25 62 75! ' n peši Rg K Blago 10075 100 50 101-30 12155 99 6^J 121*40 102 10 10040 100-40 101 80 108 30 10225 > 01*50 K 0 9(J 101 — 101 — 99 75 5LO5O L02 -176 — 185 — 261- -158 — 281 ■ — 276 — 2B1 — 9T60 118 H5 19-60 141 -88 25 78-73'— 55 60 27'70 7a-— 77 — 145 — 49 — ^8275 535 — 57O-— ?31* -f52*50 575 — 184-75 >90 — ^77*— i9u — '49 — 158* — 11-35 1910 2348 24-L1732 ^«545 253 75 ti. 767 a „ oktober. • »» 50 ii r. 7 40 *2 ., maj . . 50 *■ •« 6 45 Comaa ,, maj . . 1» 50 .f «. 6 35 „ iulij . . ' 11 50 11 -i 6 37 ., oktober . ';» 50 n ■ 547 E IVU ti«. Mirno, nespremenjeno. Umrli so v Ljubljani: Dne 19 maja: Katarina Bezlaj, Črev-ljarjeva žena, 54 let, Krakovski nasip St. 14, pljučnica. — Karol Verhovec, posestcikov sin, 2 leti, Poljanska cesta št. 64, Črev. katar. Dne 2L. maja: Louise Hancl, inženir-jeva žena. 52 leet, Zalo&ka < esta St 11, legar. — Ivan Hočevar, delavec, 2u let, Metelfeove ulice 5t. 27, jetika. Dne y2 maja: Fran Vončar, pleskar, 65 let, GradiSče št. 14, aaduha. — Fran Jerman, mokar, 48 let, Poljanska cesta št. 5, pljučnica. V deželni bolnici: Dne 17 maja: Marija Mlakar, kajža-rica, ^5 let. Nephritis. Dne 19. maja: Eivarđ Juvan, strojarski pom.. 48 let, jetika. — Ivan Vidervol, kajžar, 47 let. Paranoia. | Čas StanJ0' 2P j ' sgjsl li i "'^ i H 22. 9. zv. 742 0 16 2 si. szahod1 jabriTl 21 7. zj. 7411 112 brezvetr. ia«n I ., 2. pop. 7381 22 0 si. mg !deloh|a- i ' Srednja vCerajSnja temperatura l.; j. aortnale: 149*. Mokrina v 24 urah: U 0 ai^l i Žaloatnim srcem naznanjamo, da je naš ljubljeni sinko ozir. bratec ;l Miljutin danes ob 8 uri zjutraj po kratki mučni bolezni preminul V Kamniku 23. maja 1903. Anton in Alojzija Pintar stariSi. •— ^ Mirko, Slavika in Milica brat in $ sestri. (1429) !■ Potrti globoko žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebritko veat, da je nas preljubljenl soprog, oziroma oče, dtid in brat, gospod Fran Bončar pieskarski mojster včeraj dne 22 majnika ob \>12. uri dopoludne, po d>]gi mučni bolezni previđen s tolažili sv. vere, v starosti 64 let mirno v Gospođu zaspal. Pogreb dragega raujcega vrži t>e v nedeljo, dne 24. majnika, nb 5. uri popoJudno iz hiše žalosti, Gradišće št. 14, k sv. Krištofu. 1424» Sv. maše posmrtn'ce brale se bodo v cerkvi oo. franči5kanov. V Ljubljani, 23. majnika 1901 Žalufoča rodbina. Brez posebnoga obvestila. i. Zahvala. Globoko ganjena vsled srčnega sočutja med dofgotrajno boleznijo, kakor tuđi ob smrti svojega iskrenu ljubečega soproga Mihaela Stare inženerja in posestnika izrekam tem pctom v svojem, kakor tuđi v imenu bratov in sester ter sorodnikov prerninulega, vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, vsem prebivalcem Mengesa in okolice, kakor tuđi vsem, ki so dražemu pok( jniku izkazali zadnju čast, potem za mnoge in lepe darovane vence najiskrenejSo, najglobje čutečo zahvalo. (1426 Posebno se še zahvaljujem gospodom pevcem za ganljive žalo-speve, velečast. duhovsčini, ljub ljanski lovski družbi, čast. učitelj-skemu osobju in Solskim otrokom, c. kr. žandarmeriji, slav Mengeški godbi, tovar osobju v MengSu in nosilcem vencev za častno sprem-stvo k zadnjemu počitku Mengeš, 20. maja 1903. Ana Stane noj. Wran, ima svetovno ime. Velemoderni dessin bel, črn, barvan vsake vrste Neprekosna izbera po najnižjih engros-cenah na metre ali kolikor treba za obleko za zaseb-nike poStnine in carine prosto. Na tisoče zahvalnih pišem. Vzorci franko. PoStnina za pisma 25 v. T < > n !■ i *Vh 7(2« ?a Mlfieiio tila^o Adolf Grieder & Comp, Ziirch N. IO. kraljevski dvorni zalagatelji. (Mira.) 1 (14-2) Otvoritev nove trgovine. Vljudao uaznanjiim, da sem z dueai 11. t. m.'otvoril v Šišhi ob glavni cesti poleg cerkve h. št. 2 špecerijsko trgovino in prodajo moke i&t «Mk*«»R»ma€> 4j di^lv^-lo. Kcr mi je na tem, da p. n. odjemaU'C vseskozi zadovoljim, bodisi glede kakovosti bla^a7 bodisi ^lede nizkih cen upaui, da bode spoštovano občinstvo mojo dobro voljo npoštevalo, ter moje priza-devanje, postrezati z najboljšiiu in liajhuejšim blagom podpiralo z najnmogobrojnejšim obiskom. V prijetili nadi, da mi izkažejo p. u. odjemalci svojo naklo njenost, bilježim z odličnim spostovanjem (1273-4) Makso Lavrenčič. 10.1 3. Priloga ^Slovenskomu Narodu" šl 116. dn6 23. maja 1903, Čudno po ceni in reelno! prstanl, vcrlžlce, ure. Zahtevajte ceniko zastonj in poStnine prosto (1178-4) Ceopold JViayer9 c. kr. aod. zaprisežen cenitelj. Dunaj, XIV., Mariahilfer- strasse 187—22. pomoćnika |z dobrimi spričevali sppejme iakoj Pranc Benedičič, urar |v Škofjiloki, na Glavnem trgu. JTrgovsM pomoćnik dobro izurjeu v fcelezninski in špeoe-rijski stroki, ter veše slovenskoga in uemskega jezika, se sprejme v službo. Ponudbe inij se poSilja pod naslovom: „Gorenjsko" mi upravništvo te^a lista. d386—2> .u»U dobri plači in stalni službi vsprejme takoj (i39G-2> Filip Supančič, stavbenik v Ljubljani, Rimska cesta 2O. Spretne, solidne potovalneuradntke (akviziterje) -a vse zavarovalne stroke vt«iirejiii

jasiiila zastonj in poStnine prosto. GoTSOi, Boirhm &, Rosenthal tovarna za kovinske izđelke l»«im«J. ^^. 5 (74B-4) ^^^ ipooro ione« ^^^ brivnica IMT se proda. ~WK Ve6 pove Ivan Potuftek9 bri vec v Kranju. (1B85-2) co Osak dan svezi sladoled, leđno kavo, leđno čokolado priporoča (10&8—7) Rudoli Kirbisch, slaščičar Ljubljana, Kongresni trg. Globus-Exlrakf Ljudevit Borovnik puikar v Horowljali (Ferlufh) nm HorosUem ao priporoCa v izdelovanje vaakbvrstnlh pušek za lovce in strelce po najnoyej§ih iii»t€inih pod popolnim jamstvom. Tuđi pro-deluje staro samokresnice, vsprejema vsako-vn*tna popravila, ter jih točno in dobro iavrSoje. Vbg puSke so na c. kr. preskuSe-valnici in od mene preskuSene. — Dustro-22; vsnl GenLKl saitonj. (,21; Najboijše crnilo sveta. Kdor hoCe obutalo ohraniti lepo bteftCeče in trpežno. nai knpuje nanio Fernolendt čeveljsko crnilo za svetla obntala nanio Fernolenat cr&me za naravno usnje. Dobiva 80 oovsodl. G. kr. dvorni založnik, C. kr. |j|| priv. tovarna ust. 1.1332 na Dunaji. * (1340-2) Tov»rnli^ka zaloga: Ounaj>l.ySchulenstnasse2l. Odlikovanja na Dunaju in Parizu: zlata kolajna. V Londonu, Rimu, Ostende: veliko darilo (Grand prix) za Svjetlanje jest najbolje sredstvo za svjetlanje kovina Puslr« |»o 14», lfi In 3O vln. s« 3 dobUaJo |iotmo«I. (660 4) Vsak poskus vodi do trajne vporabe. Iznajditelj in jedini fabrikant: Fritz Schulz jun. Act. Ges., Eger, Leipzig. Se nlkdar se nišo cddajala kolesa in stroji enako odlifne kakovosti po tako neverjetno nizki ceni. Kolesa prve vrste po vz&rcu iz 1 1903, najbo j§e tvrdke K 1L0- 2t(), že rabljena, izvrstno ohranjena kolesa z ravnim okvirom Sl K 85, 90 m 1C»O v brezhibcem stanu. Nova pokrivala koles « K, nove cevi za zrak a K 5. 6. Sedlo K 5. Acetylens»etilka K 5. svetilnica za olje K 3. Stopa1 a par K 6. Zvončki od 80 vin. dalje. Trikotne torbice po K 1 30 Zračna sesalka K 4. Teleskop zračna seBalka na Stiri dele K 2 20. Vsi na-domestni deli prav po ceni. 1 (1244 — 2) Za 50 odstotkov ceneje ko odplačevalni trgovci pro-dajam proti gotovini ,Sin-gerjevea Sivalne stroje, go-nitev z roko K 32, goni te v z nogo 7. elegantno omarico K 48 Singerjev obročasti čolnič (Ringschitf) namesto K 140 samo K 70. Centralni bobin namesto K 160 samo K 90. 51etno pošteno jamstvo RazpoSiljatev na deželo po povzetju. Ceniki zaBtonj. Veliki ilustrovani katalog kolesnih in stroje-vih delov s 500 slikami proti znamki 60 v. M. Rundbakin, Dunaj, IX., Berggasse št. 3. Prldon doček sin poštenih starišev, se Sprejme kot učenec v trgovino z manufakturnim in špece-rijskim blagom pod ugođnimi pogoji. Uekoslav Seiek, SodraSica (KraiijMko). (1387-2J Triumph-stedilna opjišča za gOBpođinj-8tva, ekonomije i. t. dr. v vsakorSni iz-peljavi. Že 30 let 80 najbolje priznana. Pri-znana tuđi kot najboljgi in naj- trpežnejSi izdelek. Največja prihranitev goriva' Specijaliteta: Stedllna ognjisča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Gladni katalog franko proti doposlani znamki. v852—17) Tovarna za štedilna ognjisča „Triumph" *«■*. Ooldseliniiilt &t s-»in Red Star Line, Antwerpen 7rgovskega pomoćnika in učenca sprejme tvrdka (1377-2) Norbert Zanier 6l sin Št. Peter, Sav. dolina. 7vrđka 3osip petrič v CJublJani (1391 s> -^« sprejme več ■ ^ knjigovedkih pomočnikov. Osamljena starejša gospa želi priti v prijazno meščansko rodbino na stanovanje in brano proti dobremu mesečnemu plačilu ali vložitvi primer-nega kapitala. Naj raje bi prišla v Krauj ali Škoijoloko. (13S1—2) Ponudbe vsprejema upravniStvo „Slov. Naroda" do konca maja t. 1. v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wieđener fiurtel, ita liunaju ali (2073—39) Karol Rebek, konc, agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32. Wilhelm-°7 obliž. Ta izkljačno v lekarni Franca Wilhelm-a, ^i^ Neunkirchen, Spod. Avstrijsko narejeni obliž se rabi z vspehom v veeh slučajih, v katerih se spioh rabi obliž. Zla8ti so izpričuje kot korišten pri starih, vnetljivih boleznih, n. pr. Kurjih oer-mIIi* otliil&lh itd, ako se po poprej-šnjem izči&čenju dotičnih mest na tetet ali usnje namazan, priloži. 1 Skatljica »O li, 1 tucat škatliic ? 14, 5 tucatov škatljic :*O 14. d .2.21-7) Kot znamenje priatrtoati je na zavitkih fjrb tržke občiue Neunkirchen (devet cerkvi) vtisnjeu. Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se ne dobiva, se pošlje'naravnost V ve^jo trgovino meSanega blaga sprejme so pod dobrimi pogoji takoj ali po dogovoru povsem izurjen zanesljiv in dober prodajalec. Istotam se sprejme čvrst s potrebno izobrazbo. (1301—B) Ponudbe do 22. t. m pod K. U. na upravništvo »Slov. Naroda«. Mične v zajamčeno pristnih pralnih, pisano-tkanih mr«»l.Km«;sml.l& in s^rftJLsma-Atlm aEefii«lH9 polredkega in go-stega (»A^^as^ aeaa. <»ft»Jl«5li^^ 1bEwl2E^ itd. meter od 21 kr. dalje; 20 metrov domačega platna . za gld. 2 80 20 m. platna iz domaćega lanu za „ 4 90 10 m. platna za rjuhe ... za „ 386 6 kom. izgctovljenih vel. rjuh za ,, 6"— 20 metrov prima oksferda. . za „ 3 80 23 „ „ pisanega poateljnega kanefaaa . . za „ 4 8u 1 ducat platnenih brisalk za „ l'3B platnen namizni prt 140 145 cm za „ —90 Izgotovljeno perilo za dame, gospode, otroke in poatelje Platneno in volneno blago za obleke in predpaenike, ročne, brisaine in žepne rute, namizno perilo itd. itd. v veliki izberi. — Razpošiljatev po povzetju! Zamena dovoljena. Mnogo priznanj! Ilustrovani katalog zastonj. Vzorci franko. Izdelovalnica tkanln iu perila Emil Felst tll&34> Hoherstadt na Moravskem. ± ± X X X .\. mi* uMT* *)(• •)(• *}* *■■* kL* viit 2^. 2^1 '4^1 ¥-i~< 2Z H3R .<•?&> -* Glavno razpošiljanje vseh znanih domaćih in inozem- skih mineralnih vod, soli, pastil itd. itd. oa co MIHAEL KASTNER v Ljubljani na Kongresnem trgu. T T t t T * Vse mineralne vode najsvežeje natoćene! Vse mineralne vode najsvežeje natočene! .5OHC:>•« . •:•*■,■■:<»•> ■;«*f;««< iH»O«»C^«»~. -*• AVGUSTREPIC sođar Ljubljana, Kolezijske ulice 16 (ir Trnovena) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne l>o n nj n lij I ti cenHh. Kupu.e in prodaja staro vinsko posado. i>"^-*>r^<*>r SiMnenih ostankov veliko v zalogi. ■ Za pilaflno ii t poletno sezono se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom HUGOIHL I xxxv Ljubjani x x x ^ vŠpitalskihulicahšU. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto i * — SpretlaJ ruvnu oblika, 110 tisssoi n*\ želodee, priporoča v največji izberi zij Perschć v Ljubljani Pred skofijo &t. 21. j < i i i * Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov. —>-3 Električni obrat. £-«— Brata Eberl U^tanov-lieno leta 1842. Prođajalna in komptoar: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica : Igriške ulice št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. In c. kr. priv. ju2 želez. Slikar ja napisov. Stavbinska in pchištvena pleskarja. Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarjo, stedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd. Posebno priporoča va slav. obCinstvu rajnovejSe, najboljSe in neprecenljivo sredstvo za likac'e sotnih tal pod imenom ,.RapidoI '. Pripcrcčava se tuđi si. občinstvu za vse v najino Btroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot pnznano reelno in fino po najnižjih cenah. I I I i Frid. Hoffmann -** "\xrsir s-*-v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur V zlatih, srebrnih, iz tule, jeklain nikla \n iiMMia kakor tuđi )] /^WA stensklh ur, budilk in salonskih ur, -„___ vse samo ^jFJKb dobre do \ JSSm najfinejše kvalitete |»o nizkih cenah. Movosti v žepnib in stenskih urah bo vedno 22 v zalogi. Popravila se izvršujejo najtočneje. V // D fl D D D fl D Đ D n i\ Sprejema zavaravanja Clove&kega življenja po najrasnovrstnejSih kombi-nacijah pod tako ugodnimi po goji, ko no bena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno za v aro van je na doživetje in smrt a zmanj&ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih pravico do dividende. let „SLAVIJA" Trzajemna zaTrarovalna ~ba.-a.lra« tt ragri. Rezervni fondi: 25.OOO.OOOX. Izpladane odškodnine in kapitallje: 75,000.000 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države at vieikostl slovaimko-niirodno upmvo. (26—53) Vaa pojasnila daje: Generalni zastop V Ljubljanif £egar pisarne bo v lastnej bančnej hiši Za var u je poslopja in premiCnine proti požarnim skodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tak oj in najkulantneje. Uživa najboljSi aloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obCnokoriatne na-U ene. 1 Kđor trpi na pad a vi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se b rez plačno in poStnine prosto v ftfhuiinen-A|i»* tlielte, Frankfurt ». ift. O2i3D-3ti< Vabilo na občni zbor „(krajne posojilnice v Ljutomeru4 ki se bode vršil na binkoštni ponđeljek, 1 junija ob 9. đopoldne v Fran-Jožefovi soli v Ljutomeru. Dnevni red: 1. Poročilo nadzorništva o računu za 1. 1902. 2. Izločitev udov. 3. Izžrebanje iu volitev b udov nadzorništva. 4. Razui predlogi. Ako bi ta na 9. uro sklican obcni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 10. uri isteka dne z istini dnevnim redom in v istih prostorih drugi obcni zboi% ka-teri bode v zmislu zadružnih pravil sklepal veljavno tuđi ne oziraje se na število navzocih zadružnikov. V Ljutomeru, dne 12. majnika 1903. (14G0) Kukovec. ravnatelj. Tovarna pcčij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj vio ubijani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Strađon 9 priporoča veem zidarskim mojstrom i nstav-benikom svojo veliko zalogo najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih pečij in najtrpežnejših šlefliiDiti opjišč Iastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih itd., i»« naj-vti^JIlm cenah. t'enlkl brezplačno in poil-nlne proMto. (16—21) JCrspčajtc se s ulmbaškim rc> dilnim pivom kat ero se dobi v »tcklenlrttli pri Sdmund Xav^^"u v Ljubljani, Prefternove ulice nasproti glavce pošte. (11—116) fffJT* O<3- lQt:st 1868. se "1i£|| Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki ja izkuitfuo u* kliuiknh iu ud mnogih praktičnih tdmv-uikov, oe le v Avatro-Ogeraki, uegu tudt v Nemćiji, Kutiji, b&lkauakib arž*v»h, ivici itd. pruti jtulttiiit* b**lrz-ttitn, »lasti proti vsake vrste izpuSćajem uporablja % uajUuljiiui aapehom. ITćiuek Burgurjeve^it ko tDtuuvegii uiila kut hi^ijeiucueg« »rt-dutva >eu odmruiije-uje hiakiuic u» giuvi iu v bradi, za cidćeuje iu deniufekcijo poiti je »plodnu prizuan. tt**$-f/erji-v** Ictttfunttvo tniut ini* ▼ ttebi 4.0 ottatot/cac lour^u kotrtitu* iu m*a ruzli-kuje biatveno od vbeh drugib unl, ki *v uabnjajo v trgovini Pri n**>zttriMv{)ivi)i jutltnih Utttrznih se ua meato ko-u»uuv«K* luila s uspehoui upord.blj» Bergerjbvo med. kaUcnuvo zvepUno milo Kot bittžje kut ranu r« milu m« odprayljauj«( nesnage s polti, proti spuičajum ua poiti in glavi pri otroeih, kakor tua botle vsukti zutottt iu-m».{j<>ra, zuhtfcfjtf vrdn*> lr »Nircuifurna livv-Ifrt-jecu. milit z j>ule{/ atuj^ru fur.ttrt-nu ziutntku in k*T Je mitut/u bi-trzrsprM-Hifftl jti/iuinjt~ttf(j<* trtilii, tuni vjtalcti rttketa JU'rgerjevvga tnila kut nu-tunctrti znak jrrintnonti zravrn atv jere jhjLuu ime v t'udvći barei. A' lijubijftnl se dobiva v lekarnah: ITlIlnn LruHlek, IVI. IflnrtlefM«rhlU-eer, J. ilIu.Tr, U. l*l«-«-oll. 1. pl. Trnkuez; in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem (741—4) Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HITI ll24 5 Zunanja naročila se točno iz^ršujejo. redoenin obfi&eou zti ru posojilnice za sodni okraj velikolaški ter okolico kat eri se bo vrSil v neđeljo dne 7 junija t. 1. ob 3. uri popoldne v poso ilnični pisarni v Vel. Laščah. Dnevni red: 1. Odobrenje letnega računa; 2. Izvolitev nacelstva ; .*>. Izvolitev nadzorstva ; 4. Slučajnosti. (1401) Opomba: Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug obcni zbor, kateri srne sklepati brez ozira ua število navzocih udeležencev. Suchard ^ MILKA čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih. Smetane jako bogata mlečna čokolada. Najnovejše iz svetovncslavne tovarne za čokolado. PB. SUCHARD. V trgovino z mešanim blagom narodnega trgovca v Ljubljani ali v drugem mestu želi vstopiti kot T7"a,jenec močan dečko, 14l/a leta star, z dobrimi spričevali .r>razredne sole v l»režieab. Ponudbe sprejema Vid Žabka v Brežicah. (i;;7U 2 + J^vul^i -I- elalotni dob^ čadno lepe, polne teleanel oblike po kratki rabi moje hrnnlln« ■iiolte .,14UtheA< /poplavno zajamCeno). Dame dob^ bujne prsi Zanesljiv učinelr, &i sleparija. strogo reelno, mnogo zahvalnih pišem Cena kartonu gld. 125 po po&tni nakaznici ali proti poStnema povzetju, 1 navodilom o uporabi. (790—10)| !4oiMi«.-l»lftlJeii. zavod ni cl ni. K«. ittrliiM Mriizel, DunnJ, X%lll ^irlitillitriiSMr JJ. Dobra gostilniška kuharica sprejme se takoj za večjo restavracijo v Ljubljani. PUča 7O kroti na mesec in ludi v«-fi ter vae prosto. Vpraša se v mestnl posredoval-nici za delo in službe v Ljubljani, Mestni trg. (1369-3) 3(cr občni zbor .okr.hranilnicein posojilnice I v mestu Kamnik dne 10. maja t. 1. ni bil sklepčen skli-cuje se občni zbor. vnovič na dau 28. maja 1.1. ob 3. uri popcludne z istim dnevnim redom. (1402) NTačelstvo. DUNAJ X., Laxenburgerstrasse 19 tlU. J(ix»e^f% in clriiht n«*t^n kolodvora. PostnJnllHce električne cfNtu« šeles* niče uh v«« aininl Fina meščanska, novo opremljena Itiša. Elektr. razsvetijava, kopalnlce, cena zmerna. Postrežba in razsvetijava sa ne računa posebej. 791-1U Fran Kolbeck, hotelir. 5J.SL- Največja in najcenejša zaloga, na drobno in na debelo pravili švicarskih ur, ter zlatnine in sre"brnine 0 cS a > 379. 8rebr. obesek gld — 40, zlati z ametistom gld. 4—5. Št. 298. Zlata cil.-rerr z 10 kamni in dvojnim pokrovom gld. 24—, 28*- St. 438. Zlati double-uhanl, mali 70 kr, a red nje veliki gld. 1—, veliki gld. 120; zlati, 14 kar., mali gld. 1 90. srednje veliki 2*60, veliki 3 40. Št. 234. Srebrna cll.-rem., s 6 kamni gld. 4 70 do 6&v. Št. 391. Srebrni obesek, močan gld. — 70. Št 295. Srebrna cil.-rem. z 10 kamni in dvojnim pokrovom gld. 6 50—7*60. (1210—7) Št 434. Zlati double-uhanl, 90 kr. većji gld 120. Zlatl.^14. kar.t gld. li 60, večji gld. 2 80. Št. 4C8. Srebrna broška, golobfiek na vejici gld. —85 Št. 338/8rebrna veriiica za dame gld. l'£0. Double-zlato gld. 2 50. Zlata, *>**** tLi4ikar.,jgld.aI0—t 20—. Št. 411. Zlata double-broška glđ. 1 40 do 3*—; zlata, 14. kar. gld. 3 — do 9 -. 1 ft S !Q 9 >t 9 S 0 m Št. 469. Novo zlato gld. 170-280. Št. 454. Novo zlato gld. 3 20 do 4 Novi veliki oenlkl tudl po pošti zašto nj Jran Čuden Vljođno vabim in se priporoCam za obilni obisk — urar, traovBC ia pa^estaiL ud švlcarskilj tovarp ur In založiti c. kr« avslr. dc2. doU želiznic. Zahvala. Povodom smrti mojega nepo-zabnega soproga, gospoda Matija Pauliča c. in kr. voi. stavbnega računskega oficiala v p., lastnika vojaške in sp-> r.iiuske kolajne in službenega križea ter posestnika hotola izrekam tem potom vsem, ki se dražega ranicega spremili k veC n-..imu poCUku. najtoplejSo zahvalo. Osobito so zahvaljujem v prvi vrsti prečastitemu £osp. k u rat u J Zuppan-u za velik trud pri b--lezni in sprema tvo k zadnjemu po Čitku, kakor tuđi drugi č\ duh«.v šCini. dilje g pošinemu oskrbniku F.rdo K ari su, gr. postajenačelniku J. SchuschterSiCu, gq puštnim ki 2elezni*kim uradnikom, gg. mže-uirjem. slav. ob^inskemu odboru z £. županom na čela, slav. c kr žandarmeriji, slav. požarni brambi ter vsem Castitim darovalcem kras nih vencev od tukaj in iz đaijnih kra]ev in vsem prijateljem in znan cem, kateri so mi pismeno ali sebno sožalje izrekli. Št. Peter na dne 21. maja 1903. Krasu, dne (1411 Zalujoča soproga Agneza Paulič. MATTONI-JEVA GIESSHDBLER alkalični. kiselica fcatera je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrein glasu v vseh boleznih dihal n prebavil, pri protinu, želodčnem in Tiehurnem kataru. Izvrstna je za otroke. prebolele in mej nosečnostjo. (79—4) Najboljša dijetetična in osveževalna pijaca. V Liubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju :r. Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih -vecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. J+ Ju 4> JL *. •k * «fc .-» A. «*. ^. , . , ■i~ «4» s*» *<• »>» «*» #r» «*• «*» »x* »X* *X* ^ *t* **£ 2** ^+-< >"4^ >£f *£* i£* 1+-* Z&L **1*<£* 2?fc£ '-£12<+* UUBLJMSKI MESECNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PR0S7ET0. LETNIK XXIII. (1903). Irhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki ■?o eden pot na mesec v zvezkib ter stoji se leto q K ao h, pol leta 4 K 60 b, četrt leta a K 30 h. ~a vse neavstrijske dežele xi K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. .Narodna Tiskarna" v Ljubljani. <• «t» «19 «X» «4» e»» «/» mi* ««• «/» •*» «/• Mesarij a ^z vso opravo (i407j v__g!avnih lul«cah|_yi ^^Ijmli sej prodaj po nizki ceni.___ •niw*fi ^T-^-i Več pove upravništyo]„Slov. Naroda". 10 centov prav dobre n^~ je na prodaj. ~VE Hracleckegfa vas Ste?. 28. (1404-2) Dolenjsko kletarsko društvo v Novem mestu_ ima na prodaj fina, pristna dolenjska bela in rudeča^ L (i409-u Oddaja jiH> v v$aV} množini nad 5<» litrou. Kavama^ Val vazor. Vsak dan svezi 14211 sladoled in leđna kava. Izurjin d ačar samec, ki zamore položiti kavcijo ter je zmožen uemškega jezika v govoru in pisavi in kakega slovanskega jezika vsaj v govoru se sprejme takoj proti dobri plači. Cesčine zmožni imajo prednost. (1430—1) l'onudbe z referencami na nprav-ništvo ,,Slov. Naroda* pod ,,M. 103". IBF" Samo za 6O kr. ~3pg '|2 kile gosjega perja. To gosje perje je sivo, popolnoma novo z roko skubl.jeno, gotovo za porabo, 1;1 kile stane samo 60 kr, boIjSe kakovosti samo 70 kr. Pošiljatve na poskušnjo s petimi kilogr. se razpošiljajo po poštnem povzetju. ^Mm 3MSlM»;a«*^^ trgovina z posteljnim perjem, ^imb**Ii«»v pri Pirati (?IO). Zamena dovoljena. (1406) najsianejNa ljubljanska unsrBOovalmca stanovanj in služeb G. FLUX Gosposke ul:ce št 6 (1355) prlporoea in namei^a le l»oIjNe službe iskajoće vsake vrste za i^jubljaiio In druigotl. Potnlnu tul4uj. — Xtifnn.£!i«»|e v plsarnl. — Vemna in littllkor ttio^n<» lilti*a {»OMtr^^latt zaicolovljrna. MđdaarLflna panorama. Ljutljana. Pogačarjev trg. Fotoplastična umet. razstava I. vrste. Danes, v soboto, dne 23. maja t. I. zadnjič razsiavljeno: Drugo velezanimivo potovanje po Od nedelje, dne 24. maja do vNtev&i dne 3O. maja: liesto zanimivo potovanje po Parizu. Znamenitosti Pariza in okolice ho razdeljt^e] na šest raznih eerij. Na vsakem prostoru se da dnevna in ne "naI svetloba regulirati. Otvorjeno vaiak dttii od ». «1^» !i. ilopoludne In od 9. popoluila« ilo "». zvrfter. (1419; Pritlično (1423-i) lokalitete na Dunajski cesti št. 11 ^^Z j© oddati s 1. avgustom. :^zz: Vpraša se v I. nadstr. na levo. Dobro ohranjen stresni stol {€? ft 111 B* ^ ■•> tramovi ter skalce za pokritje strehe se iakoj proda. Vprasati je pri gnsp. Stricel, Sir. Petra cesta 35. (1414 V večjo trumvino z m^Ranim bUerotn se sprejme pod jako ugod-nimi pogoji (ia93-3) dobro izuvjen trgovski pomoćnik kot prva moč. NhsIov pove upravniatvo ?S1. Nar/. Narodnopspodarsko društvo v Starem trgu pri Rakeku i*<če dobro izurjenega pst sirarja n^ii kateri je že deloval na par. Službo nastopiti je s 1. junijem t. 1. Placa po dogovoru. (1428—1) •J^v Jlova rast tas! Na tisoče tu- in inozemskih 2dravnikov priporoča pri nezadostni rasti las in brk Lovacrinovo vodo za lase. Ista podeli iii"žu, ženi in otroku krasne lase, nareja lase goste, dolge, polne, bliščeče in svi-lenomehke, vzclržuje iih mladostno sveže in lepe, obvaruje jih pred izpadanjem in vzdržuje kožo na glavi Čsto in zdravo in tako odstranjuje pleše na glavi. Zgodaj osiveli lasje zadobijo po Lovacrinu brez barvanja zepet svojo naravno barvo. Lovacrin j • najbol.jsi cosmeticum za go-jitev las in brk. Lovacrin je od zdravstvene oblasti presfcušen in od odličnih avtoritet pripoznan. Cena velike steklenice Lovacrin, ki zado-stuje već mesecev je 5 K. 3 steklenice 12 K. Steklenica na poskus 2 K. Raz-pošiljatev proti povzetju ali predplačilu po evropski zalogi ' . Veitli, OnnaJ VI. Mariahilferstrasse 45. Zalome za |jjiil»ljttno : A.Kunc, droguerist. — liiti 3lahr, Židovske ulice. — J_j«?l***.r-n*i. j»*-i „zlatom jeleuu". (1135—5) MANPELJEVI OTROBI VIJOUČMIW DUHOM NflJBOUŠt SRED5TVD 2a QOJITEV POLTI /q.A^TSCH&Q2,I?aN^J Dve kleti se oddasta. Ena klet bi bila pripravna za shrambo vina, druga ima vodovod, je jako suha in za vse porabna. Povprasa naj se pri O. Schmidt, Turjaški trg št. 1. (1373-3) Korespondentinja zmožna slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi," z lepo moško pisavo in dobrimi referencami iščo službe, najraje v odvetniski pisarni. (1389-2) Ponudbe naj se pošiljajo na uprav- I nižtvo „Slov. Naroda" pod šitro 34. Za I. avpst se odda v novozgrajeni hiši v Bodnijskih ulicah se nekaj stanovanj s tremi in Štirimi sobarai, porabno eventualno za pisarne in trgovine. Izve se pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani. (1080—8) Stavbeni polir kateri je zmožen samostojno voditi ve-čjo stavbo na deželi, se i&če za takoj. — Ponudbe samo zanesljivih moči na upravništvo „Slov. Naroda" pod: »t. 50. (1399—2) Ociđja. se na Dunajski cesti št, 32 stanovanje a A soba mi in pritiklinami xst mesec avgust. (1371—3) Vabiio k (1422) red&ein <š:mm zbara „Notranjske posojilimr* v Postojni kateri bode dne 29. maja t. I. ob I. uri pop. v društveni pisarni. Dne vni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo nadzorovalnega odbora. 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in il) dveh namestnikov, t) Volitev 6 Članov v nadzoro-valni odbor. 5. Predlogi društvenikov. Ako ne bi bil ob tej uri obeni zbor sklepčen, se vrši uro pozneje drug občni zbor ne glede na skiepenost. K polneštevihii udeležbi vabi Častite deležuike najuljudneje Ravnateljski odbor. V Postojni7 dne !?2. maja 1903. il mm '••S?:::::«::: Trgovina z železnino „MERKUR" prlporoda svojo votiko zalogo MjbotJi^C« t*l#s« In jeki«, plodovin«, žice, kakor žloo za ograj«, Rt« ialeznlna, vsakovrttnaga orodja za rokodelce, razllčnih žag, poljeo«4-skeajpa orodja In sioar orala, brane, motike, kose, srpe, grabi]« In strojev; vsakovrstnlh ponev, ključalničarskih Izdelkov ter okov za ^^T-vrata In pohHMvo, ±rebljev, vijakov in zakov, hišna in kuhinjske pi „^ tehtnlo, sesalke, meril in utezi, raznovrstnih stavbinsklh potreb#dk * 1 *r vseaja druzega blaga za stavbe, hiše, vrte Ud. Traverze, oement, stresna lepenka, trsje za obijanje stropov (•!•# ^ lonoene ©evl, samokolnioe, oprav za strelovode, ter v»e v stroko fte» lezne trgovine spadajode predmete. W^F" ^Cozxxa^9*v'aL &i\•*"»^ <^ ywk.9 i^.e^iE3olj2e ^^^nr^^4T*>o arzkoJftX#^i ^^PJI ^r Bogata izber vsakovrstnlh. nagrobnlli krliev. * iKv^ Po«trežba točna, mm tSil Stanovanje na votjnlu Konijresiiegn tryn in Vegovih utic, težrče v £ nadstv* iit obstftjeće iz pet soh, nie* Offfln takoj uli pa # 1. arijustotu. IVttt'fttčiteje se izre J***i fiis- tti/kmtef JKf>nf/restii trg št, 1%, ali jtti pri *Tn,ttft j- .sAv« restfi Št. til (1425_1) * Dobiva tse samo: v lekarni „pri orlu" nag. pharm. Mardetschlager nasled. Svobode v Ljubljani. Istotarn se dobivajo tuđi ceniki (knjižice) s kratkim na-vodilom o negovanju zob, las in polti, z malini koledarjem zastonj in po pošti. • klobuke • zdelke prvih avstrijskih, nemSkih, ilalijanskih in angleških tovaru C. J. HAIHANN Zaloga ^ klohukov c. kr. privilegovanih *7$F dvornlh klob. tovarn W. Plsss, Duoaj, in J. Pictiler, Gradec, Klohukl no po liiNfiii Nlrjiivi Klnv« In |M> limtul ntnrl klobuk! v fioprnvo Jv.Seuntg | trgovec z usnjem na drobno in debelo 22 v Ljubljani, Stari trg št. 7 ■ ■ priporoCa ■ oljezoperpran dosedaj najboljse, prosto ben crna, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po naf ■aftđ&tl.la cenah: 1 kK. *U li, 5O U*, at ?O h« pri nakupu veCje množine še ceneje. |(0V0! Patentirano JfOVO! nepremočljivo mazilo za pocrne nje rujavih čevljev, usnja itd. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Zsrveći ia vossLOgflL reda.. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Šolnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Linč na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Šolnograd, Inomost, Cez Klein-Reitiing v Štejr, Line, Biuljevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Prago, Ivpsko, čez Ainstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popcldne osobni vlak v Lesce - Bled, saino ob nedeljah in praznikih od 31. maja — Ob 3. uri 66 m popoidne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Liubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curin/Genevo, Pariz. Cez Klein-Reifling v Steyr, Linč, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare; Karlove vare. Prago (direktni voz I in II razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. tDirektni vozovi I. iu U. razreda.) — Proga v N»vo meato in v Koeevje Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, KoCevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer > Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljublj-to juž. koL Proga i« Trbi2a. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaj a ćez Amstetten, Monakovo, Inomost i direktni vozovi 1. in 11. razreda), Franzeusfeate, Solnograd, Linč, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja ćez Ainstettea, Prago (direktni vozovi I in 11. razr/, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Linč, Steyr, Pariz, Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Želi ob juzeru. Lend-Gastein, Ljuono, Celovec, Ši. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Ljubna, SelzLhala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. Ob 8. uri 61 m zveCer osooni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, Crez Selzthai iz Inomosta, čez Kleia Reifling iz Steyr, Linča, Budjuvic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Francuvih varov, Prage, Lipskega — Ob 8. uri 38 ni zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah m praznikih od 31. maja. — Pioga is. Novega mosta in Eooevja. OsoDni vlaki: Od 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in KoCevja, ob 2. uri 62 m pupoldne iz Straže, Toplie, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvećer lstoUvkc. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 in in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih, — Prihod v Ljutljano drž. kol iz Kamaika- Mešani vlaki : Ob b uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9 uri 55 m zvečer samo ob nedeijah in praznikih 1 > Zaloska lukenjska grajščina pri Novem mestu ste v izvrsilni prodaji z velllto opekarno Riu^oi'en^ vred. (Irajšeini obsezate 1000 oral, ste eenjeni na 472.000 K, tako da znaša uajnižji ponudek 315.000 K- Na prvem mestu vknjižena je terjatev dunajske oskrbovalniee v znesku 190.000 K, ki bode pa pustila to glavnico vknjiženo iu torej te^u zneska zdražitelju ne bode treba položiti. — Tukaj je priložnost za kakega našinca, da pridobi grajšeine, da je ne kupijo morebiti kaki francoski inenihi. Dražba vrši se dne t. 1. ot> JL1* tJLi^i - Varšcine položiti je ali 1397 — 1) pri oltrožnl sođniji v llmlolfovem. v obligacijah ali v hranilničnih knjižieah 47.200 K. Ure na nihalo z godbo. je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm. dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo vsako uro najlepše koračnice in pleše. Cena z zabojem in zavitjem samo 8 gld. Ista ura brez giasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in ćelo uro, z zabojem in zavitjem samo 6 gld., s stolpnim uram podobnim bitjem 6-5O. Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se 3 leta pismeno jamči, temveč so tuđi vsleđ svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna oprava. Buđilnik s zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom I-9O gld. Buđilnik z godbo, ki niesto zvonenja igra 6 gld. Niklasta remont, ura 3 gld. Pristna srebrna rement. ura z dvojnim pokrovom 5-5O gld. Pošilja se Bamo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato noben riziko. Veliki ilustrovani cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis in franko. (1326—2) JOSIP SPIERING, Dunaj, I, Postgasse 2/W. ^ SU &fe &m <$U V nedeljo, 24. maja 1903 otvoritev vrta gostilne pri ,Ocvirku' UDolen-jsl^a, cesta št. -^O. Pođajala se bođo pristna naravna vina ( izvrstno Reininghausovo pivo kakor tuđi topla in mrzla jedila po naJDižjih cenah. — Z zag-otovitvijo, da se bo najpaz-ljivejše streglo, prosi za mnogobrojen obisk z velespoštovanjem •*&+ (1412) gostilničarka. Na najvišji ukaz Njego*ega c. in kr. apostol. Veličanstva. XXXV. c. kr. državna loterija za civilDe dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija eri i u a v A^>»triji {»ostavilo FR.P.ZAJEC Ljubljana Stari trg štev. 28 urar, tr^ovec z zlatnino in »rebrnino in z w»^MmA optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar ara od gM. 1-fiO. Srebrna cilinder rem. ara od gld ■*•—. Cemki zastonj in franko, ti^ MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi c „ ® o E 60 ca ttO"= -a 3 o »o E - N O a> co »o i: "o aT y co "to .— si co O g-S ^ a, c E-S ■S ° S-S 5« =3 ca -Q c o o 2 2»attli!S»č;-£a. Elupim 30 zelo dobrih molznih krav c « € t i t i t 4 4 4 I 4 4 s teleti. Ponudbe z naznanilom cenc pošiljajo naj se na Karol Lonče*tti* posestnika in vinske^ra trgovca na Laverci pri Ljubljani. (1418— i Služba hranilničnega uradnika. !?I <* Nt rt ft lir^nllnleitft V \ovcm iti^^tu razpisuje tem potnn provizorieno službo hranilničnega uradnika z začetno letno plao 1000 kron, v slučaju posebne sposobnosti po dogovoru tuđi vee. — Po ei: •-letnem službovanju iu dokazanem vsp os ob ljenju nastavi se definitivno s pra vin > na pokojnino. Prednost imajo prosilci, ki so že službovali pri kaki hranilniei, ali | ;i dovršili z dobrim vspehom višjo trgovsko solo. 1427 — 1 Lastnoročno pisane in s spričevali opremljene prošnje vložiti je do is. junija t. i. Ravnateljstvo. Prva l3-r37^3itsls:a (425—8) ^ ^i< največja, najsolidnejša in najcenejša tovarna I zastorov (rolet) in zatvornic (ža luzij) <*> lesenih. in železnih valjčastili zatvornic (K.ol-^ l^iden) za prodajalne >^ © Za-reb f>< Cl^PPTP Zagreb © ^ Ilica st- 4O VJ. >OJTS^XV JDjLA^ Ilica 6t. 40 ^ Sj£ priporoča sv S.aEd.^M.Li:^« \A >^ =^ ]\*arof'ilu IzvrMUJejo we lo^nu In iiujMolldiieJe. —- — '-- ^ Letovišče „LAVERCA". Usojam si vljudno naznanjati, da sem prevzela na Laverci vodstvo in iz-vrševanje gostilne in se bodem zelo potrudila mojim častitim gostom z jako dobro pijaco in kuhinjo postrezati. Za mnogobrojni obisk se toplo pripo-ročam z velespoštovanjem ^ (141T—1) Marija Perlič. N >!^&^*±^m*'^^&& ^ Ljudska pijaca ■ snper-pivo NajboljSe sredstvo proti pijančevanju; poleg- teg*a ceno. Čisti kri. Dola glavo lahko. Ima prednost za zdravje in žep. Kipeči limonadnibonboni ^ > svetovno znane kakovosti priporoča Prva Hfo akcijska flrnžba za Melavo orien-lalslih sladtornili ia čokolafluili prufluistov poprej A. ^lurMiici- (1327—3) JH^K*ssMf* "%rinoli]f;icll - [ako zabavni ioncertni aparati s piošcami Aparat ka kor kat« podoba stane 78 3(. Večji aparati, kakor tuđi automati za gostilničarje do 24O K. (732—26) Prodaja tuđi na obroke. Vfllttu l7.b«-ri» gramofonskih plošč. Zamenjava starih plošč. govori, se siiieje, poje ni žvižga. -Q.xa.r v HLjjuLlDljsm.1, Stsirl trg: štev. 1S. Stano vani a. O0«OOO««O««O««O««OO«OO«O0««OO ft « « Za avgustov termin 90 v novih Korsikoviti hi*ah na Blei-weisovi cesti se mnogovrstna stanovanja za oddati. Jako elegantna, 4} najnovejše nrejeua in dobro presušena, tuđi s porabo vrta. Najboljši zrak iu solnčni kraji. Stanovanja obstoje iz ;>, 4, b sob, na zahtevanje pa A tuđi iz 7 do 8 sob; pri vsakem stanovanju je 1 predsoba, I soba za X služkinjo, jedilna sbramba, klet, podstrvsui prostori itd. Pri veejih stauo-JJ vanjih so tuđi kopalniee in periluice. Izbrati je mogoče pritličje, I., II. 9 -ili 111. nadstropje. Cene so jako nizke. Vec se poizve pri lastniku istotam ali pa if Šelenbungovih ulicah »tev. 5 (v trgovini s cvetlicami in semeni). (3134—44) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 000000000000000000000aa0O«**a Stavbinski natečaj. Podpisana zadruga namerava zgraditi na svojem stavbiseu, obsežnem okroglo 32 33 m-, na vogalu Corso Oiuseppe Verdi in via Petrarca tronadstropni „Trgovski dom" p.. načrtih arhitekta g. dr. Maksa Fabiaui-ja na Dnnaju. V ta nanien razpisuje tem potoni dražbo vseh slavbinskih đel. Gospodje stavbeniki, ki se boCejo udeležiti uatecaja, dobe v zadružnem adu po dva iztisa stavbenega popisa. — Pogoji in nacrti so v zadružnih pro-v.-rih na vpogled. Ponudbe je vložiti najdalje do 15. junija t. I« Trgovsko-obrtna registrovana zadruga ^78-2) 2 neoniejeniiu jamstvom v G-oricl. Čudež urarske umetnosti je moja nova, prUtno mrebrna (1398-1) Rokoko fantazijska remont, ura natančno po sliki, z umetno okraSenim, pi*is«*tiio »rel»rnlm okrovjein, dvojnim sarnirjem, emajliranim kazalnikom, izvratcim. 36 ur idočim precizijskim kuleajem. ki teče v rubin-kamnih ter se vsaka ura uredi natančno po sekundah. :t I rt no |> i «111«* 110 JftinMtvo. Cena samo £» s^lcl. Ta prava umetnina za gospode kakor za dame, pripravna posebno kot d»ril© xm l»Ir-niiiiirc je vedno v zaiogi in naj nikdo ne za-mudi si omisliti to lepo in izvrstno dobro uro. Za tla rilo dam še k vsaki uri priatno kot srebrno Silberin Garibaldi verižico za uro 7. varstveniui obročkom, karabinerjem in medajlun-Bkim priveskom zraven usnjeoe prevlake zastonj in stane ura z verižico in usneno prevlako vred samo 5 gld. Razpošilja direktno izdelovatelj IHAKS ĐOHNEL, Založnik c. kr. zveze državnih uradnikov. urar 6«. 4 8. U£33£r£jb*££ 1 JtajveSja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov. N jvarnejše, najhitrej© in največje vra^e velikanskih parnikov, ki samo vozijo petnike in cesarako pošt\> Hamburga v JYovi-york so m dolg »Deutschland« 212 »Auguste Victoriaa 168 »Moltkea 160 »Penn«ylvania« 171 • Graf \Valdersee* 170 »P*)atia« 140 nBatavia« 152 »Hulgaria« 152 oKiirst Bismarck« 200 »Columbia« 140 »Bliicher« 160 »I*ret >riaa 170 »Patricia« 171 »»Phoenicia« 140 »Belgravia« 152 »Armenia« 170 Hamburg-Novi-York lo 6 dnl. Vozne karte po predpisanih najnižjih cenah prodaja ter daje pojas nila točno in brezplaČno oblastveno potrjena agentura (2758-3U) ^^QL3^t P^LS'g^i^HSiOE'iJKet XtX£Ll@ v I^-jnl^ljniii, X>imaj^k»L cesta St. 31 tako] na desno od južnega kolodvora, ob progi električne ieleznice. Josip Reich barvarlja in kemična spiralno ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozke ulica it. 4. se priporoča za vaa v to stroko spa-dajoča dela. I*otitre£t»f» toeii«. 22 Cene nlzke. š&&&^ *4&Ž4š&bS&&^ Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Fod trančo 1 priporoCa svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lOvskih in potnih daljnogledov ter vseh optičnih predmetov. ■•-•• Zaloga in edina prodaja a^CL oaa.0 gT3:^3nr^o tt za zaznamovanje perila. S~ grammophonov S ki igrajo izrecno tnočno in natančno. ^ ^ ^ #^^^^-#"^^^ ^ &;o * Prlporoćllt* lit Hprlcc%ala raznih uradov in oajsiovit jSih tvrdk so &a razpolago. Central i urad: cu82-4> Dunaj^ I-, IVIaxii tilianstrasso 9. JUL i^ll^l^fjBjBgJf^ Naročajte izborno (1384-2) ljubljansko delniško pivo lx pivovaren v v Žalcu iu Laškem trgu. ----^r~ | Naročila sprejetna | — Centralna pisama y Ljubljani, Gradišće štev. 7. ^liMIMlSrff^lligi^lHiiT^i^ifi^fi^liMiM- PJ! IH U I Žično steklo za vrhno svitlobo, tovarniška in delav- niska okna, cvetličnjake in rastlinjake, verande in talne konstrukcije i. t. d. Priznano najboljši stekleni materijal sedanjosti dobavlja akcijska družba za industrijo stekla (Aktiecgesellschaft fiir Glas>ndusitrie) prej Frid. Siemens Mc' Cormick Harve:un£ Machine Compiny (Tovarna za stroje za žetev v Čikagi) i 9 X m I J.wE. Knecht, ravnatelj. Budimpešta, V.,Vaczi-ut 30. = ^.. 9 r 9 Izdelki: snopovni vezači, „l)aisy" stroji za žetev, strojlc za košnjo, grablje za senot zavorni aparati, „JWanillau = motvoz za snope. aoo^-d ' Zastopnik: :?Suks Jc^sM^rk na Vrlisiiki. f Pozor! Pozor! Priporočam svojo bogato zalogo puiik naJiiov^jNlh Nl«t«*u%ov in najno-%TJ»« vrile, revohrrjr* i. t d., vseh pripadajućih rel*.\ l*4io% in ■tftuiilrije, posebno pa opozarjam na trocevne puške~^a katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnoati vaakemu najbolje priporočajo. Ker se pecam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n občinstva za mnogobrojna naročita ter izvrSujem tuđi v svojo stroko Bpadajuče imro«li« in poprave točno, solidno in najceneje. (543 -*Jl) Z velespoštovanjem Fran Sevčik puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. HuHtrovtiii reitlU ne |>om!IJi» nM s£ulitt-%«» /tmluuj. "W Zastopnik za Ljubljano in okolico: Med. dr. Josipa Trauba želodčni praftek G- astricin zdravniško preizkušen in potrjen. Tisoči in tisoči ljudi so vsled želodčnih-, črevesnih- in drugih bolezni primorani k strofi dieti, ki jim pretvarja življenje v muko. Po uporabi dr. Jos. Traubovega želodcnega praška G-astricin je taka dieta že po kratkem Času popolnoma nepotrebna, llolniki, ki si hocejo z množino živeža ohraniti moči, bodo to z Gastrieinom popolnoma dosegli. Gastriein deluje pri zaeasnih ne-rednostih, kakor pri zgagi (gorecici% pehanju, napihovanju, želodcnih boleznib, bljuvanju, krčih, slabostih in tesnobah, glavobolu vsled slabega prebavljcnja takoj in pri daljni uporabi odpravi tuđi zastarele želodčne in Črevesne bolezni, ki so se zoperstavljale dosedaj vsem sredstvom. — Gastriein ni odvajaluo sredstvo ureja vendar iztrebljenje popolnoma. — Natančneje povedo prospekti. Za gospode zdravnike so poskušuje zastonj. (1116— 5) V Izubijani se dobiva pri IVI. Mardeischlagerju, v lekarni pri orlu, kakor tuđi v većini lekaru. G-lavna zaloga Salvator lekarna v Požunu (Pressburg) Na debelo v medicinalnih drogerijah. Velika čKftllJft 3 14, mtilt« i-iltutljn 9 14, l'rankiiuno «©, rekoninii- «11 runo -ftA li ve«*. m Gostilna „Pod Gozdom11 na Dolenjski cesti, VABILO =^2^^v>3 k otvoritvi gostilniškega vrta ki se vrši v nedeljo, dne 24. maja 1903 s sođelovanjem slavne vojaške godbe c.kr. pešpolka št. 27. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina IO kr. Ob 6. uri se izpusti velik zrakoplov, v mraku pa se zažiga umetalni ogenj in rakete. Ob neugodnem vremenu se preloži veselica na binkoštno nedeljo ob isti uri. W$: K mnogobrojni udeležbi vabita najvljudneje Josip in Antonija Plaukar. (1375-2^ (165 -19> New-York in London ništa prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna Brebmine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-Čilu delavnih moči. PooblaSčen seni izvršiti ta nalog. PoSiljam torej vsakomar Bledeče predmete le proti temu, da 86 mi povrne £ld. 6*60 in sic sr: 6 komađov najfinejših namiznih. aožev s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ „ Jedilnih žlic; 12 komadov „ „ „ kavnih. žlic: 1 komad amerikanska patentirana sreTorna zajemalnica za ^iiho; 1 komad amerikanska patentirana srebrna za]emalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktcria čašic za poiklado; 2 komada efektnih namiznih. svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad cajfinejSa sipalnica za slaikor. 422 k*»:nma.c].«ft^r sknpaf santo gld« 4 Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantaje. V najboljSi dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakšni slepai-i|I zave-zujem se 8 tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to i^runtiio garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrami« svatbeno in priložnostno davilo kakor tuđi za vfsako boljke *o»pod»r«tvo. — Dobiva se f ti Ino le v A. UIKSIHBEltU-a eksportni 1-iiši amerieanskega patentiranega srebrnega blaga na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M. Telefon 14597. PoSilja se v provincijo proti povzetjn, ali Ce se znesek naprej vpošlje. .f;* Clatllnl pradelt za njo utane 10 fcr. -&^m*.€k Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek Iz pohvalnih plHem. Bil 8em s poSiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Ljubjana. jako zadovoljen. Oton Bartusch, c.inkr. stotnikv27.pešp. Tomaž Sožanc, dekan v Mariboru. Ker Je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi požljete se jedno. — St. Pavel pri Preboldu. Dt. Eamilo Ebhm, okrožni in tovarniški zdravnik. JVajnovejše in najboljše klobuk za gospode in dečke Izde'ke prvih avstrijskih, italijanskih tn engleskih tovarn v najbogatejši izberi in sicer najnovejša oblika klobukov za gospođe od ^I^V^F Jr^^A • naprej priporoča trgovina sperilnim, pletenim in modnim blagom C. J. HAMANN Zaloga klobukov c- lii". priv. dvor. lilobu^nih tovnrn W. Ch. Pless, Dunaj, in J. Pichler, Gradec, Kiobukl se po lastni širjavl glavo In po lastnl napovedl oblike Izdelujojo in se vzprejemajo stari klobuk! za barvanjo in modernizovanje. ■*•"♦♦♦-♦.♦-♦- ;♦».♦:♦.?. ♦.•.?.?.!. ?•?•:•:•; ::::;:>; Ivao Stol Mehanik stanuje samo Opekarska cesta št. 38. Šlwalnl ti troji po n^jntžjl wnl. BlelUle in v to etroko spađajoCa po- prtt%lli» izvršuje tlubro tn *eno. ^$<>9^ A. KUNST -^- Ljubljana -->- Židovske ulice ^. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero. V8aker5na naročila izvr^ujejo se točno ir> po nizki ceni. Vse mere ee 8hranjujejo in Kaznamenujejo. -- Pn aanaujih naročitih bla^ovoli naj lo vzorec vposlati. ► Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichiva hiša) priporoča svojo bogato zalogo stođilnih ognjico najprlprostejšlh kakor tudinajflnejšlh, z žolto medjo ali mesingom montira nih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja h'tro in po ceni. Vnanis naročila se hitro izvr3ć 3i 3« 3« 3« n % n n n % n » n 3 * ^nn%mj*nnm»n%n%nmnnnnnnn%n%ft * Alojzij Kraczme prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev Ljiljana Sv. Petra cesta 6. Najučja zaloga Stasbei ega crc.d]?. Lastna delavnica za popravljanje. Zastopnik c. kr. dvornega in koraor- nega tovarnarja glasovirjev: JL.. SS osendl «>>- £"*?? a-- Ubiralec iglasovir- jev v glasbeniii zavodili „Glasbena Matica" in „Fiiharmonična društVGktv Ljubljani za polovico cene v, za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča R. Miklauc Ljubljana 2i I Špitalske ulice štev. 5. (»ac»>Xi!x:»i«:[«]MM:«::oxo:>:o:»: FRAN CHRISTOPH-ov * svetli lak za tla,^^ je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. ^330^ £ ^Christoph-ovo zrcalno svetio voščilojj za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po A vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tlš. ^r V Ljubljani: Antooi Sluoul: — v Kranju: Fr. IJdi^ii/: — v Skofji Loki: ,^J Fr. I»oIciia: — v Postojlni: €'. PikH. ^929-3; -^ >»>:c»::»:»::*:ij»:i:*:i:«:i:«:i>:»:c»:»::«:>:>:»:>: ;^ > •-< r'rK (1325--4. Za pomlad in poletje. *$& Ejubljana :. Mestni trgšt. 17 > JVloj novi «««««««* m m m ilustrovani cenik 1»iAl«Qll#A«t za dame, dekitce KIODUISOV in otroke* * * razpošsljam brezplačno. 3zđeloyanje in popravljanje točno in po ------- najnižji ceni. *******•■ JCettrik 3[enđa9 Cjubljana, JVtcstni trg 17. Staroslavno žveplsno kopališče na Hrvatskem žePSf.ka Varaždinske toplice 1S5.1" Analiza po dvornem svfetniku profesorju đr. Luđvvigu 1. 1894. 58° C vroč vrele., žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišićni skrnini in kostenini členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vneticl in zlomljenju kosti, protinu, živčn boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničn -boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijar n. pr. zastrupljenju po živem srebru ali svincu itd. Pifran -yrlr»o \il io n in Pr' boleznih v zrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodc rlLIlU ZUrdVlJClIjti in v črevih, pri zlati žili itd. itd. elektrika. — rVIiisaia- Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, ćelo leto odprto; sezona traja od 1. mi do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesnezabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tuđi -na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbniStvo kopalisf: Zdravniška pojasnila daje kopaliSki zdrav-nik doktor A. Longhino. — Prospek: in broSure razpo§ilja zastonj in poštnine prosto (1058-5' o§krbni»ivo Itoimllšča« .-.• "-C ^;; šrSSt&l*:;???- ^-*J* ^"^^^^»^^V i- I Založena 1347. | | Zatožens t347. | Tovarna pohištva v Ljubljani Zaloga in pisama: Tovarna s strojl: Turjaški trg št. 7 Trnovskl pristan št. 8-10 ^ priporoča po najnižji ceni: oprave za Spalile Sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate modroce, modroce na -peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. *&v \^^[4^[4^^ ''* 7*- i . n.. Vljiulno nnznnnjam svojim p. n. vcClctnim narounikoin, i'.a sem svojo l'Olotuo (^362 :'>> MF" 9* rftttlottu Černetu "^PH liroilal. Zalivaljujoč se za vctlno mi i/.kazano prijazno naklonjenost, prosim, bla.^ovolitc meni izkazano zaupanje prenesti na inoje^a naslednika. Z vclespoštovanjcin Fran Pock <>^<< F. XX. Z ozirom na gorenje naznanilo naznanjain, tla seni l>il vcc let na Diinaju in Neniciji v prvih tovarnah mojega obrta ter seni si v teku času pririoltil ilovolj izkusnje, da zamorem i/.ptjlnjevuti v tej strnki mi stavljeno zahteve. Olietajoč, tla si bom prizadeval zadovoljiti svoje eenjene naroenike v vsakem oziru, se priporocam z velespoštovanjem Anton Cerne, graver. |JHP- Poljanska cesta št. 29. ~3H 4r i ■? i a $ •* i ^^j^^^^^^^^^^^^^^^^^^^¥^^ ? Na Dnnajski cesti št. 60 v Ljubljani se'odda] " dvoj e lepih stano vanj "VpraLŠa. an.a3 ss *ta.xaa.- (1392-2) Jako elegantna * tla! * Novo! ~3£01 Novo! Izborno pleskanje za tla,stene, pohištvo itd. Pokrije j prejšnje pleskanje. Moj se p«»sn>i! Itiez dulia I Sveti se po meni potosru! Mj|| Eolin-Iak "■je najboljše samopleskanje za tla! Ni! (928 -3) M. Spreitzer, Stari tiQ št. 30. Najbolj blešcec! l'itkrij«1 najbolje prejSnje pleskanje! -3« -9M ■4*1 Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano se priporoča si. obcinstvu v naročitev raznovrstne temne in l'kane sotme oprave iz suhega lesa soliduo izgo-tovljene po lastnib 111 predloženih vzorcili. Vrliku zaloga raznovrstne izdelane oprave *a salone, spalite Ju Jedilne sobe je na izbero ce-njenim naročnikom v lastuem skladišeu tik kolodvora v Vižmarjih. V prav obilno naročitev se priporoea Jos. firhar naeeluik. {81—20) Ž0T- **^^^jb^ ^^^ ^^^> * ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^?B? ' l^v m ^ m ^: ^ ® ^ j Wš5B3r^^3^5tf :♦: SE Zatezane strešnike vštricne (Strangfalzziegel) in franeoske (gepreste Falzziegel) zidarsko CGIfienf roman in portland glinaste peči in štedilnike plošče za tlak samotne in cemetne kakor tuđi (854—9) vse drugo stavbinsko blago ponujajo po najnižjih cenah v poljubnih množnah F. P. Vidio & Comp., Ljubljana. % i ■m i i i -i I I i mimo gredoč obstane na prvi hip vsakdo, strmeč, kako lepo, spretno in elegantno so urejene izložbe Angleškega skladišča oblek. Uhod je naravnost presenetjiv. Prostori so urejeni po najnovejšem slogu. Vsakdo se najvljudneje vabi, naj si jih ogleda tuđi znotraj, ne da bi bil primoran kaj kupiti. Velebogata izbira najfinejšega letnega blaga in sioer za obleke, bluze, župone in najmičneje v damski konfekciji; najnovejše in najfinejše obleke za gospode in dečke se dobe izgotovljene in po meri. Lepa izbira klobukov in slamnikov za gospode, perilo in kravate. Najlepše blago se prodaja za čudo nizke cene. F. M. Netschek, c. kr. dvor. založnik. Orosla^ Bernatović, (1360-3) poslovodja. Ljubljana, Glavni trg št. 5. Najvećja zaUfi nmdnlfc U Mjflaijilh otroških vozičkov in navadne do najfinejše zime. M. Pakič v Ljubljani. Neznanim naročnikom se podilja s povzetjem. I x&» -J^C=- -^§»^ J Zahtevajte pravo Ciril-Metodo vo kavino primes katero priporoea domaća I. jugoslov. tovarna za kavine surogate v Ljubljani. Zahtevajte jo povsod!! l <•» -=«Sx^ j 3(rasno izbero I^onfcl^cijc za dame m đeklice x: XXX x5 i>\ -- Solidno blago. * :xxxxxxxx Nizke cene. * (^ \ u Ljabljani. Ne nit»r*tJ4» **UrI»n<» >:*r*»->»!■ i>r«Ml VMiho no^iia^u ker ee po tej laliko vsaka tmli najmanja* raiia razvije v zelo huilo, težko oz«lr:»v!jivo rano. Ž-« 4d let se jo izkaa:»lo mcčiluo vlauuo mazilo, tako imenovano prusko dumač« maBil«» Uot za-uesljivo aretintvo za ol>ve*o. Ta vzdržuJH r:me čiste, obvaruje tste, olajšuie vuetje iu hulečiiie, hlutli in j)O9pet>uja zaceljenje. l'roti predplariluj K 31 »i 86 pođljejo 4/1 pusice ali 3-36 6/2 pusice ali 4 tif» 6 1 ali 4'GiJ 9/2 pusici ]>oštnine ]>rosto na vsuko postajo avstro-ogrske monarhije. ^r VmI rl<>li emhailaze iaiinio zakonito «le-l»«»ii«»v»n<» varNiveno Eiuuiklto. ——— €iilsi\tBsa ^;iS«>d*» ■.......- B FRA6NER, c. kr. dvorni dobavilelj a M"«*«*«^« illl2—3) Mali strana, ogel Nerudovo ulice 2O3 Zaloge v lekarnalt Avstro-Ogrske. V Ljubljani se dobiva pri go- spodih lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardotschla- gorf J. Mayr. Povećano mmlogo najvecjlh, najlmenltnejdlh in najboljdlh polje. đeljsklb. in z novimi Iznajdbaml patentiranih strojev, kakor mlHtlliiSce, staiiiore%rnice, čl^tilnice za žito, n. terniee. stiskaluic<» %a sa itd (HB4-d priporoca Ivan Komatic Ljubljana, Dunajska cesta, na dvorišču mitnice Tuđi se je razstavila zaloga omenjenih sVoje^ Pred trgom v Rađoljici pri gospođu Franc Rorošinu za Radoljisko okolico Vi ^^.^^fc ^b^^b ^hZ^L "- *-* T — ■ T -- • ■ -- »~ T ^. .mJL^L .^L^b ^hX^L .^J^± <^k£^ ^^^A. .^kX^L ^JL^L. ^J^b A_^^ ^aJL^L- .mJL^L ^J^L- ^hX^L ^J^± - * ■* - ▼ -^ - T -j - T ^ ^f^ ' ■% & AJ ^^T^^ T^T^ '^^1^^ ^^j^^ ^jt*' ^?IT^ ^_I^^ ^?I^^ ^^T^^ ^z^^^ ^T^^^ ^-^^^ t^^^* *^^^^ '^TI^^ '^^•^^ ^^E^ ^^3^^ ^^^^ ^v*^^ ^T^^^ ^^^^^ T^T^ ^rl?^ ^_1?^ '^^C^ ^^*^^ ^lT^^ ^^o^ ^B" FRANC DOLENC i' j^ -^^- y Liubljani, Marijin trg "^f^- li % *3 m Slavnemu obeinstvu priporočam svojt) veliko zalogo manufakturnega blaga obstojeco iz raznovrstuega sukna, moderuega in kanigarnovega za moške obleke. Vsakovrstue^a modne ga in perilnega blaga za damske obleke uajuovejžih uzorcev. Izvrsten cvilili za motroce iu postelno oi»ravo iu posebno dobro blago za rjuhe, namizue prte, servijete iu brisalke. Veliko izbero preprog", zaves iu tepihov vse po najnižjih cenah. Blaguhotnemu obiaku se udaao priporoča r spoStovanjem (U21-5* Franc Đolenc. PB \ n Tu : b :" ii k.J. ia te. i- * -r*» T3T *♦» TJT iiT v^» «1» <4> •»♦» *S> TJ* ?X» TJ» ■<•♦» *S» *♦» *♦» <*» *♦» TJT <♦» TJT «♦•■ <*i «4» -« •» i a SS w Med. univ. dr. Ko stantin vitez Foedransperg dosedaj službujoč štiri leta kot sekundarij na vseh oddelkih deželne bolnice, oziroma kot asistent na porodniškem in na oddelku za ženske bolezni —*i~ ordinira v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 7 1. nadstropje od 329. do 11. ure dopoludne in od 3. do 4. ure popoludne. 1388-2) MH" Resnično ! žr i /i /j pomaga velikansko kot nedosežen „uničevalec mrcesov". , ,i*l |cum|?o«ICIi s C. Cisaf. Iv Fabiana nasl Anton Korbar. F. Groschl. Karl C. Holzer. Ivan Jebačin. Aut. Ječminek. Ant. Kane, drog. C. Karingc-r. Mihael Kastaer Edmunđ Kavčid Josip Kordin Anton. Krisper. Pater Lassnik. J. Lenček. I Karl Lexatider. 1 Alojzij Lilleg. J. Mehle. | P. Mencinger. i Josip Murnik. Iv.Perdananaal Vaso PetričiC. Karl PlaninSet A. Šarabon. Viktor Schiffe M, Spreitzer. Anton Stacul. Fran Stupica. M. E. Supan A. Sn&nik. Ferd. Terdina. J. Tonich. Uradnižko kon-sumno društvo. Bled : Pavel Homano, Oton JVVolfling. Crnomelj: Andrej Lackner, Karl Muller, B. Schweiger, Anton Zure. Draga : P. S. Turk. Hrib : A. BuCar, FranKovaC. Idrija: A Jcienec, Josip Še- potavec. Kamnik: Josip KlemenCič, Aiiton Pintar, Fr. Šubelj. Kočevje: Fr. Jonke nasl. Robert Koritnik, Fran Loy, Peter Fetsche, Iv. Rothel, Mat Rom, Fran Schleimer. Kostanjavica: Alojzij Gač. Kranj: Fran Dolenc, Viljein Killer, Adolf Kreuzberger, Ivan Majdič, Karl Šavnik, lekarnar ,pri sv. Trojici1', Krško: F. X. Aumann sm, R. Engelsberger. Litija: Lebioger & Berg- mann. Lož: F. Kovač Mirna: Josip Sehuller. Mokronog. Josip Errath, B. Sbil, „pri škofa". Novo me sto: Kiissel & KonCan, Adolf Pauser. Polhovgradec : J A Loben Postojina: K Čeferin, Ant. Ditricb, G Pikel. Radeče: Ivan Haller, J. Trepečnik, I. občno rade- ško konaumno društvo. Radovljica: L. Fiirsager, Fr Homann. Oton Homann. Sodražica: Ivan Levstik. Siska: J. C JuvanCiC. Skofja loka: E. Burdvth M.Žigon. (.993-5) Travnik: G. Bartol. Trebnje; Jakob Petrovčič, Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand M Doganc.c. Vipava, — Vrhpolje : Fran Kobal. Vrhnika: M. Brik\j. Zagorje: R. F. MihelCiC, Iv. Miiller sen. Žužemberk: Jak. Dereani. Izdajatelj In odgovorni nrednik: Dr. Ivan Tavšar. Laatnina in tiak „Narodne tiakarne*