Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujslri tednik«, zavod s samostojnim finansiranjeii: Odgovorni urednik .\nton Bauman Uredništvo to uprjva Ptuj. Lackova A Telefon 156. čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št 604-19-3-206 Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Manlior. Ce!Problem, ki sem ga omenil, je tudi v zvezi s problemom drage proizvodnje, ki je pri nas pogo- stna. Zakaj so pri nas posamez- ni proizvodi dragi? Predvsem za- to, ker jih izdelujejo mhoga maj- hna, razkropljena podjetja z drobno proizvodnjo. Tako ne mo- remo doseči visoke delovne pro- duktivnosti, kakor je to možno v velikih podjetjih s sodobno tehniko. Razen tega bo, če se sredstva, ki jih imamo investira- jo v številna sorodna podjetja, prišlo med njimi do nelojalne konkurence. Ljudje pri nas se včasih ukvarjajo z najrazličnejšimi stvarmi. Imamo tovarne, ki bi rade proizvajale vse, namesto da bi v čim večji meri kooperirale z drugimi podjetji in tovarnami na zdravi in enakopravni osno- vi. To nam seveda povzroča sa- mo škodo, a vse to so stvari, ki nam delajo težave tudi v pogle- du prodaje proizvodov ter pro- izvodnih stroškov in višine cen. Nizka delovna produktivnost je pri nas v Jugoslaviji še vedno eden izmed najvažnejših nega- tivnih pojavov v posameznih podjetjih. Mi se vprašujemo, za- kaj cene pri nas dostikrat ska- čejo, čeprav imamo blago. Gre pravzaprav za to. da nekatera naša podjetja žele zvišati cene svojih proizvodov, da bi spra- vila tako skupaj večji plačni sklad. Toda tega ne dosežejo s povečanjem produktivnosti in podobnimi ukrepi, marveč žele to doseči z zvi.šanjem cen. Kmetijstvo in vreme Tovari.ii in tovan.-irr! V letoš- njem letu nas je doletela velika nezgoda zaradi suše. Naša dežela je trpela od suše tudi prejšnja leta. Suše so nam napravile zelo veliko škodo in vplivale so na ves naš notranji razvoj, zlasti v materialnem pogledu. Zakaj pa smo še vedno odvisni od tega, kaj bo padlo iz oblakov, zakaj smo še vedno odvi.sni od tega, ali bo več sonca ali dežja? 2e pred nekaj leti smo govorili o tem. da ne smemo biti več od- visni od vremena in da moramo ustvariti takšne pogoje v kme- tijski proizvodnji, ki nam bodo ne glede na to. ali bo ali ne bo suše. zagotovili dovolj pridelkov za prehrano našega prebival- stva. Lotili smo se dviga našega kmetijstva na višjo raven s tem, da smo uvedli in da upo- rabljamo sodobna moderna sred- stva. Našemu kmetijstvu smo dali mnogo strojev, uvozili smo ali pa smo sami izdelali te stroje, da bi dosegli z njimi večje uspehe na tem področju našeg? dela (odobravanje). Pokazalo pa se je, da tudi vzijc tem velikim uspehom ^' suši ne moremo ^ kmetijstiru dobiti toliko nride ■ kov, kolikor jih potrebu.ie na^a skupnost. Letos na primer smo vzlic suši, kljub elementarnim nezgodam na socialističnih go- spodarstvih, ki uporabljajo so- doben način kmetijske proiz- vodnje, pridelali kakih 40-metr- skih stotov pšenice na hektar. Toda na nesocialističnih gospo- darstvih, na zasebnih gospodar- stvih, na tistih majhnih parce- lah, ki so sirom po naši deželi, če jih gledamo iz letala videti kot krpe. smo pridelali samo osem do deset metrskih stotov oziroma petkrat manj pridelkov kakor na socialističnih gospo- darstvih. Ne moremo uporabljati stare- ga načina obdelave zemlje s pičlimi donosi. Naša mladina beži zdaj iz vasi. z zasebnih go- spodarstev, ker noče še nadalje delati na tisti stari način »pleM kotac kao otac«. Naš mladi člo- vek iz vasi noče brkljati po svoji majhni parceli in gre v mesto, v industrijo, a tisti del mladine, ki ostane v kmetijstvu, v socia- lističnem sektorju, si želi ustva- riti pogoje, potrebne za kultur- no življenje. Misliti moramo to- rej na to, kako bomo naši mla- dini, ki ostane v kmetijstvu, po- magali, da se bo znašla v istem položaju kakor naši delavci v industrijski proizvodnji. To po- meni, da moramo misliti na to — a to smo že večkrat tudi po- udarili — da mora naše kmetij- stvo uporabljati način industrij- ske proizvodnje in da ga je treba obravnavati, kot tovarno. Ljudje, ki delajo v kmetijstvu, naj ne bodo kmetje, marveč delavci v kmetijstvu. Drugi primer, ki bi ga omenil v zvezi z delom za napredek na- šega kmetijstva, bi bil problem stimuliranja, ker je v našem kmetijstvu, tudi v socialistič- nem, ta element stalno stagniral in morda celo nazadoval. Pred nekaj leti smo imeli naglo nara- ščanje in zelo velike uspehe v kmetijstvu prav zato. ker smo ubrali pot stimuliranja proiz- vodnje. Tudi zdaj ne smemo za- viti s te poti, marveč moramo slej ko prej ubirati smer spod- budnega nagrajevanja kmetij- skih delavcev, da bodo ob kar največji vnemi dali naši državi čimveč pridelkov. Govoreč o zunanje-poiilicnih vprašanjih, je predsednik Tito cbširno govoril o pomenu beo- grajske konference. Potem je dejal: »Po beograjski konferenri na ra7,ne načine tudi v go.spodar- skem pogledu, priiif.kaJ!i na po- samezno drž.ive. ki so se udele- žile hengraj.s^ke konference, sku- šajo razbiti enotnost neblokov- r-ikih držav, tako tistih, ki so so delovale na konferenri, kot ti- stih, ki so se potem pridružile kot neanEražirane. Ne bom tu na- vafs! r.i> h.?1*>Te rlrrsvo jn kako priii&ka,Jo. ker to ni težko uga- niti. Rad pa bi povedal, da iz- vajajo pritisk tudi na nas. na Ju- goslavijo, da izvajajo gospodar- ski pritisk. Poglejmo kot primer vpraša- nje Zahodne Nemčije. V Ame- riki so nas napadli zato, ker smo n;» beograjski konferenci podprli pripoznanje Vzhodne Nemčije. ' To pa ni nekakšno naše novo stališče, marveč staro. Tudi zdaj | ponavljam, da je sreča, da v»staja tudi Vzhodna N>mčija. da ne vstaja samo takšna Nemriiii. kakor je današnja Zahodna Nemčija, kjrr zapirajo ljudi, ki so se med vojno borili proti krvoločnim okupatorjem v naši deželi. Nedavno so aretirali ne- kega našega državljana, ki je odpotoval tja po trgovskih opravkih. Takšni simpomi. kakor je ta. kažejo, kakšen duh že zdaj in če- dalje bolj veje po Zahodni Nem- čiji, duh. ki bi utegnil nekega dne znova ogroziti svetovni mir in pčinskim ljudskim od- borom in Turistično zvezo v Ma- riboru in Ljubljani znano v Slo- veniji, dokazuje tudj okolnost,' da je poslala Turistična zveza Slovenije kot svojega predstav - , nika na otvoritev razstave 12. j novembra v Ptuju tov. Hermana j NVei.sa. jugoslovanskega turistič- i nega zastopnika pri našem po-j slaništvu na Dunaju in tov. Ernesta Zakrajška iz Maribora, v imenu Občinskega komiteja ZKS in Občinskega ljudskega odbora pa sta se udeležila otvoritve tov Janko Vogrinec in tov. Franc Prime. Na otvoritev so prišli tu- dj mnogi drugi ugledni politični delavci, koilturniki in gospodar- stveniki iz Pttjja, ki so se o raz- stavi pohvalno izrazili. Razstavo je otvorii predsednik društva tov, Jože Maučec. ki je med drugim dejal: »Hkrati s turistično razstavo začenja Turistično društvo Ptuj tudi turistični teden, v katerem bo ocenjevanje in nagi-ajevanje gostinskih in trgovskifi lokalov. V tem času ho tudi tečaj za tu- ristične informatorje, katerega bodo obiskovali tudi zastopniki gostinskih in trgovskih podjetij tpr bo več kino predstav v kino dvorani v Ptuju s predvajanjem turističnih filmov in barvnih slik. V turističnem tednu bo poskuša- lo drurtvo vzbuditi zlasti pri mladini zrtnimanje za turizem. V srednjih šolah v Ptuju bo pisala mladina nalogo o pomenu turiz- ma. Sajboljšo nalogo bo društvo nagradilo in objavilo v tisku!« Po razstavi so odšli vsi udele- ženci otvoritve in gostje v dvo- rano gostinskega podjetja ->Zu- pančič''. kjer je bil predvajan film o turističnih lepotah v Podravju, za katerega le napisal komentar predsednik društva tov. Jože Maučec. Film je opozjril vse pa lepote, ki jih radi obcu- duiejo domači in tuji turisti, obenem pa je nakazal, da je teh lepot še več jn da jih bo potrebno s filmom in slikami prenesti v daljnji širni svet, V. J. S plenuma SZDL v Ormožu Na zadnjem plenumu Obč, odb SZDL v Ormožu se je razprava dotaknila predvsem novih orga- nizacijskih oblik. Sedaj je mesto dosedanjih 36 krajevnih odbo- rov SZDL samo 12 organizacij, ki se teritorialno skladajo s pod- ročji krajevnih uradov. To so močne organizacije s tudi po 900 člani SZDL in več. Ob tej pri- ložnosti je bilo ugotovljeno, da so obiski članov oivinskega od- bora SZDL najučinkovitejša obli- ka pomoči krajevnim organizacj- lam s strani občinskega vodstva organizacije. V bodoče bo po- trebno več povezave med organj- z,acijami in društvi na posamez- nih področjih. Krajevni odbori organizacije bi naj v bodoče bolj sodelovali prj seznanjanju držav- ljanov s sklepi občinskega ljud- skega odbora, prav tako pa bi naj sodelovali pri pospeševanju stikov med kmetijskimi zadruga- mi in kmetovalci v pogledu pro- izvodnega sodelovanja. Predsednik se je v svojem po- ročilu dotaknil dela šolskih od- borov, ki je že zadovoljivo. Or- ganizacije SZDL naj v bodoče po- .zorno spremljajo gospodarjenje v podjetjih, posebej sedaj, ko gre za nove pravilnike o delitvi do- hodka podjetij in pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Podčrtal je tudi pomen sekcij, ki bi jih naj ustanovili v vseh organizacijah SZDL, orisal je tu- di obseg njihovega dela. Na plenumu je bila še analizi- rana skrb organizacij porast članstva, pri čemer zelo prihaja do izraza razpoloženje na dotič- nem področju. KA I Izjava dr. Bakariča po vrnitvi iz Rima Zagreb. 16 novembra (Tan.iug.) Sinoči se je ■■nmvl z letalom JAT IZ Rima v Zagreb dr. Vladimir Ba- karit, ki je vodi delegacijo SZDL med r^iskom sociali-stični stran- ki Italije od 8, do 14. novembra. Na zagrebskpm etališču je dr, Vlgriimir Bak^nc v razgovoru s pre-istavniki tiska poudaril, da so oblike sod:ilovanja med socis i.stič- no straavko Itadije in ZSDI. zelo različne. Dejal je, da .je bil ta obisk le ena izmed cblik sode.ovanj« z italijamko soci-aili.stično str?i-.iko,^ Naše sodelovan.>e z delavskim gi^ banjem v Itali.ji se bo razširjailoj .je dejal. Člane deieganje so pov-ij sod prisrčno sprejeli. Dr. Baka-^ rič j« poudari veliko razum-v^nje^ ki je prišlo do izraza na obeHJ straneh. i Generalna skupščina OZN je na torkovi plenarni seji izvolila Jugoslavijo doslej že četrtič za članico Gospodarsko-socialnega sveta OZN in dala s tem pri- znanje jugoslovanskem prizade- vanjem za mednarodno pomoč slabo razvitim deželam za nji- hov razvoj. Medtem ko se val ogorčenj zaradi grobega ravnanja zahnd- nonemških policijskih oblasti z jugoslovanskim državljanom Vračaričem. nekdanjim aktiv- nim borcem proti nacizmu, le počasi polega, se v Bonnu po vsem sodeč pripravljajo na od- govor na jugoslovansko protest- no noto, ki jo je izročilo šved- sko veleposlaništvo v jugoslo- vanskem imenu Kaže, da se bo- do, četudi dokaj 'Suho«, opra- vičili. Toda tudi tak bonnski od- govor ne more zakriti resnice, da je nacizem v Zahodni Nemčiji vse bolj živ in da oboževalci Hitlerja na najrazličnejših uglednih zahodnonemških služ- benih mestih dvigajo glavo. Nekakšni procesi proti redkim nacističnim zločincem so bili, če jih gledamo s tega vidika, le na- vadna pretveza za svetovno jav- nost, pe.sek v ori Sovjetsko pobuda Bonnu Te Hn: zelo mnogn go\-ore o daljšem razgovoru, ki ga je imel zahodnonemški veleposlanik v Moskvi Kroll s sovjetskim pre- mierom Hru.ščevom. Sovjetska vlada je pripravila nov načrt o berlinskem vprašanju, ki je gibčnejši in bi ga Zahod ob del- nem lastnem popuščanju lahko sprejel. Toda v Bonnu očitno ne žele nobene pobude v teh dnen. Kancler Adenauer je sestavil vlado iz krščanskih demokratov in liberalcev, pri čemer je iz- ročil zunanjepolitično krmilo nacistu Schroderju. obrambo pa prepustil dosedanjemu »bojevi- temu- Straussu, Prve izjave ne- katerih novih članov kabineta kažejo, da bo bonnska zunanja politika ostala ista. To poudar- jajo še toliko bolj. ker bo kanc- ler Adenauer kot ponovno po- trjeni vladni predsednik čez ne- kaj dni odpotoval v Washington na razgovore s Kennedvjem in se znova zavzel za politiko »trd- ne roke-. V ta namen so tudi javno Aokorili'- veleposlanika Krnila, ki da je v razgovoru s Hru.ičevom zastopal ne bonnsko uradno mnenje, temveč — svoje nazore. Zato so ga tudi že pokli- cali na --zaslišanje Ali naj to pomeni, da je po- buda Hruščeva propadla? Francijo in Alžir Predsednik de GauUe je pred dnevi obiskal južne departemen- te francoske republike in je v svojih govorih omenil tudi al- žirski problem. Po njegovih be- sedah sodeč do pogajanj ni da- leč. Tudi je poudaril neosporno pravico Alžircev do popolne ne- odvisnosti in svobodo. Toda v istem času piše del francoskega tiska o vse večjem nasilju policije do Alžircev v francoski metropnli. Nasilje se je močno povečalo po znanih demonstracijah alžirskega pre- bivalstva v Parizu zaradi uved- be posebne policijske ure zanje. Reka Sena je doslej naplavila več kot 60 trupel Alžircev z zvezanimi rokami in nogami ter ranami na glavah. Nekaj časa so skušali te nesrečneže prikazo- vati kot 'žrtve alžirskega med- sebojnega obračunavanja«, iz- jave nekaterih preživelih pa ka- žejo, da gre za gnusno metodo policije in desničar.skih skrajne- žev. Zato je javno tožilstvo tudi uvedlo preiskavo nad temi pri- meri. Nasilje je kaj slaba metoda za alžirsko-francoska pogajanja. O tem je spregovorila tudi alžirska vlada Napredno svetovno javno mnenje protestira proti ubojem in umorom. Te dni so francoske oblasti tudi s silo odvedle zna- nega alžirskega prvaka Ben Beio z dvema tovarišema iz ječe v bolnico, ker .se je pridružil gla- dovni stavki vseh 20.000 Alžir- cev od 1. novembra dalje ter močno oslabel. Na drugi strani kaže, da je ver stavkajočih že umrlo. Razni dogodki Te dni se je mudil na uradnem obisku v ZDA indijski premier Nehru. ki se je s pr^H odnikom Kennedvjem razgovr '. o vseh perečih mednarodni) .išanjih. Po vesteh iz Konga j blast ka- tanškega secioni.^'^ Combeja maje. Severna K;' ga je že v rokah plemena I .taa, ogorče- nega nasprotnika Dmbeja. Na drugi strani sta s« sporazumela general Mobutu in poveljnik ar- made nekdanje stanleyv:llske vlade Limdula o sodelovanju. Omenimo naj še da je posebna komisija Zdru^.enih narodov sporočila, da so premiera osred- nje kon. .^ke vlade Lumumbo zares ubili 17. januarja in da so bili pri tem zločmu najbrž na- vzoči katanški secesionist Com- be m dva njegova ministra. Ko- misija je prišlo do teh zaključ- kov na podlagi podrobne pre- iskave m zasliševanju prič. Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 17, NOVEMBRA 1961 ZA UVOD V RAZPRAVO O perspektivnem planu gozdarstva Minuli teden je bil sprejet- okrajni petletni perspektivni na-j črt. V teku pa je delo na sesuvi j občinskih načrtov in verjetno bo- j do prav kmalu predloženi v potr- ditev. V teh načrtih se predvide- va nadaljnji pospešeni razvoj' panoge ter gospodarstva kot ce- j lote. Za gozdarstvo so ti dolgo-' ročni načrti izredno pomembni, i ker predvidevajo mnogo važnih' ukrepov, s katerimi bi dosegli i bistveno izboljšanje pri izrabil gozdnih zemljišč ter najvišjo! možno gozdno proizvodnjo. 1 Zaradi take važnosti je bila' povsem upravičena kritika na, sestanku Društva inženirjev inl tehnikov gozdarstva in lesne in-j dustrije v Mariboru. Ostre besede i so bile namenjene pre no- vih, udobnih, sončnih in zračnih družinskih stanovanj in gar- sonjere v treii nadstropjih tPRS poslopja. To je potisnilo v po- zabo na lem mestu stoječo ne- kdanjo kasarniško zgradbo, zbombardirano v času II. sve- tovne vojne in po o-svoboditvi dokončno odstranjeno. Otvoritveno slovesnost je vo- dil tov. Anton Purg. predsednik upravnega odbora Komunalne banke Ptuj, ključe poslovnih prostorov pa je izročila pred- stavnikoma kolektiva Komunal- ne banke in »Merkurja«, tov. Jožetu Bclšaku in tov. Radu Korošcu, predsednica Občinske- ga ljudskega odbora Ptuj tov, Lojzka Stropnikova. Tov. Anton Purg je uvodoma pozdravil pred novo zgradbo zbrane goste, predstavnike Ko- munalnih bank iz Ljubljane (Nobec, Simončič), Celja (Vitez, Hudnik). Maribora (Ciril Peto- var) in Ormoža (Polakova). Iz Maribora je še pozdravil pred- stavnika tov. Eda Zorka in Iva- na Vobiča, iz Ormoža pa tov. Franca Novaka in Matija Pajn- kiherja ter iz Ptuja predstavni- ke gospodarskih organizacij iz ka Vogrinca in Franca Primca, Branka Gorjupa in predstavni- ka gospodarskih organizacij 'z Ptuja in iz industrijskih prede- lo\' v občini. V svojem nagovoru je tov. Anton Purg med drugim dejal: »Dograditev poslovno-stano- vanjske zgradbe v Lackovi ulici in otvoritev novih poslovnih prostorov Komunalne banke in »Merkurja«, ki so pred nami, sta posredno povezani z letoš- njim jubilejem — z 20. obletnico vstaje slovenskega ljudstva in jugoslovanskih narodov, ker je ta poslovno-stanovanjska stavba zgrajena na prostoru, kjer so se pred 20. leti zbirali ptujski na- rodnjaki pod okriljem takratne »Svobode« in se pripravljali na odpor proti okupatorjem in fa- šizmu. Ta nova zgradba se uvr- šča med številne uspešno zgra- jene objekte .'i-letnega gospodar- skega načrta v ptujski občini ter predstavlja pomemben pri- spevok v razvoju komunalnega gospodarstva, obenem pa učin- kovito spreminja podobo starega Ptuja«. Direktor Komunalne banke tov. Viktor Cvirn se je v svo- jem nagovoru zahvalil v imenu združenih investitorjev vsem sodelavcem in gospodarskim or- ganizacijam, ki so pripomogle k dograditvi in opremi te zgradbe, gradbenemu podjetju »Drava«, obrtnim podjetiem. Mestnemu projektivnemu biroju Ptuj, Ob- činskemu ljudskemu odboru Ptuj, Jugoslovanski kmetijski banki, podjetju »Les«, odboru Komunalne banke in inž. arh. Branku Kocmutu. Tatjani Mrgo- le, Jožetu Gašpar.šiču in Ivanu Vobiču, ki so vsak po svojih sposobnostih prispevali vsak svoj trud, da je bila zgradba uspc.^^no dokončana. Predračunska vrednost objek- ta je znašala z ureditvijo okolja nekaj nad 90 milijonov dinarjev, (ilavni del sredstev je dal na razpolago Stanovanjski sklad občine Ptuj, in sicer (in odst., 2.5 odbt. je kreditirala .Jugoslo- vanska kmetijska banka Ljub- ljana, ostanek sredstev pa je prispevala iz lastnih skladov bivša Zadružna hranilnica in posojilnica. Liiitacija za zgradi- tev je bila razpisana oktobra 19.59. Gradbena dela je prevzela »Drava« Ptuj kot najugodnejši ponudnik. O sami zgradbi je direktor tov. Viktor Cvirn med drugim dejal: »Z novim zakonom o bankah je bila poverjena komunalnim bankam nova odgovornejša družiKiia naloga. Komunalna banka je v novem ustroju kot posebna občinska gospodarska organizacija važen činitelj v na- šem komunalnem sistemu, ki ima nalogo spremljati razvoj gospodarstva v občini. Skrbeli mora za pravilno dodeljevanje kreditnih sredstev gospodar- skim organizacijam, istočasno pa je organizator mobilizacije prostih denarnih sredstev prebi- valstva iz hranilne službe, ki lahko v znatni meri zvišajo kre- ditni potencial banke, kar lahko_ bistveno vpliva na dopolnilno kreditiranje iz teh sredstev. Po sklepih občinskih organov ob- čine Ptuj in Ormož posluje naš* komunalna banka za obe občini.^ Komunalna banka Ptuj. pre| Zadružna hranilnica in posojil- nica Ptuj. je doslej poslovala v prostorih, ki niso odgovarjali temu namenu, toliko bolj bo vedel kolektiv Komunalne banks ceniti to pridobitev, saj bo v bodočih lepih, svetlih in sodob- nih prostorih lažje izvrševal za- upane naloge.« Predsednica Občinskega ljud- skega odbora Ptuj tov, Lojzka Stropnikova jc poudarila: »Ob predaji tega objekta v upravljanje kolektivom se mo- ramo zavedati, da so bila po- naša lokalna skupnost za njo trebna precejšnja družbena sredstva, katera je namenila pretežno iz lokalnih virov. Prav to dejstvo je pomembno zaradi tega, da bo dejavnost obeh orga- nizacij, komun, banke in trgov- skoga podjetja »Merkur«, daleč presegla dosedanjo raven, da bosta s povečanjem svoje zmog- ljivosti v najkrajšem času vra- čali investirana sredstva in da bosta obe pripomogli k nadalj- nji rasti gospodarstva. Tako bomo lahko v bližnji bo- dočnosti pristopili z vrnjenimi in ostalimi investicijskimi sred- stvi še h gradnji drugih prav tako nujnih objektov gospodar- skega in družbenega značaja. Pred nami je pričetek graditve nove pošte, avtobusne postaje, osnovne šole, sodobne ureditve cest, razširitve raznih industrij- skih objektov, modernizacija kmetijstva z graditvijo predelo- valnih obratov itd. Te naše ob- veznosli so obsežne, hkrati pa tudi za nas nujne in neodlož- ljive, če bomo hoteli dvigniti narodni dohodek na zaželeno raven in odpraviti še občutna gospoda rsko-socialna nasprotja agrarne prenaseljenosti naše ob- čine. Sama investicijska vlaganja v gospodarske in splošne družbe- ne objekte nam bodo omogočila, da bomo postajali postopoma razvitejša komuna. Tako bomo lahko v predvidenih spremenje- nih pogojih, ko bodo sproščena še večja sredstva za neposredna upravljanje gospodarstva in jav- nih služb, zmogli zadostiti zahte- vam, ki jih postavlja pred nas naš družbeni ekonomski razvoj.« Ko jo prevzel ključ tov. Jože Belšak v imenu kolektiva Ko- munalne banke, se je zahvalil z besedami: »Prepričan sem. da bo kolektiv Komunalne banke Ptuj zaradi mnogo ugodnejših delovnih po- gojev lahko izpolnjeval svoje naloge še vestnejše in da bo znal ceniti napore naše skupno- sti in bo požrtvovalno izvrševal svo.ie dolžnosti in se s tem ni- (Nadaljevanje na 3. strani) Direktor K()«nunalne banke tov. VLlitor Cvirn pozdravlja ud-te- žence in govori zbranim Predsednica tov. Stropnikova pre 3aja ključe tov. Jožetu Bel.^akuj Vesti ^ iz ORIVlOŽA v občin: Ormož so bili v zad- njem času zbori volivcev v vseh večjih krajih: v Središču, na Kogu, pri Miklavžu, pri Tomažu, v Ivanjkovcih, v Veliki Nedelji, v Podgorcih, v Cvetkovcih, na Runču, v Loperšicah in drugje. V glavnem so na zborih raz- pravljali o raz^širjenem kmečkem zavarovanju, volili so šolske od- bere ter razpravljali o lokalnih vprašanjih. V bolni.šnici TBC v Ormožu so pred kratkim zaključili četrti vrtnarsko-sadjarski tečaj. Tak tečaj je enoleten in usposobi obiskovalca za kvalificiranega vrtnarja ali sadjarja. Praktični del tečaja opravijo obiskovalci na kmetijskem gospodarstvu v Ormožu, ki jim nudi za to vse pogoje, ★ Vinogradni.^.ko go.spodarstvo Jeruzalem je ^• Ormožu odprlo v bivši gostilni -Kmečki dvor« menzo za .<;voje delavce in usluž- bence, V njej £0 postreženi tudi prehodni gostje. V kratkem bo dograjen v Or- možu nov stanovanj.ski blok. V njem bo 14 družinskih stano- vanj. Stroški gradnje znašajo okrog riO milijonov dinarjev. LUNINE SPREMENBE IN i VREMENSKA NAPOVED j i za čas od 19. do 26. novembra 1961; Polna luna bo dne 22. novembr%j Partijski aktiv prosvetnih delavcev Od vsega, kar so povedali v četrtek, 9. novembra 1961, po I uvodnem referatu upravnice delavske univerze tov. Mete Fel- j dinove o idejno političnih nalogah prosvetnih delavcev in uva- : janju šolske reforme člani aktiva komunistov prosvetnih delav- cev na konferenci v Ptuju, je nedvomno najvažnejši poudarek, da je potrebno v reformirani šoli ves pouk povezovati z zna- nostjo in prakso socializma ter z vsemi gospodarskimi in kul- I turnimi problemi svojega območja, sicer je nevarno, da bodo I otroci končali šolanje s pomanjkljivim znanjem in bodo šele v kolektivih spoznali bistvo naše družbene ureditve, ljudske vsta- je in borbe proti fašizmu in stari državni ureditvi in da bodo premalo vedeli o delavskem in družbenem upravljanju, o de- , centralizaciji ljudske oblasti in vseh drugih spremembah pri ! nas. ki jih narekuje razvoj socialistične demokracije. Najvažnejša je vsebina pouka Na posvetovanju je bilo sko- raj 100 prosvetnih delacev iz vseh šol v občini. Nekaj jih je : diskutiralo o vsebini pouka. Ta zahteva od vsakega prosvetnega delavca lastno prepričanje o prednosti reformirane šole, ki naj da otrokom priliko in mož- nost, da se temeljito pripravijo j na življenje v družbi, ki gradi na nazoru dialektičnega materi- alizma. .Nekateri člani aktiva so prikazali težave v zvezi z mate- rialnimi skrbmi za učence (ni- majo mlečne kuhinje, radia, te- levizorja, knjižnice, primernih prostorov za šolo itd.). Drugi so govorili o težavah pri samem j pouku, kjer je premalo učitelj- stva. Povsod na naloge reformi- rane šole niso dovolj pripravlje- ni ali pa o razvoju socializma ne govorijo iz prepričanja in ga ne prepletajo z vsem poukom, ampak se zadovoljijo le z uro pouka o socialistični morali, ki je povsod niti nimajo. .Sodobne- mu učitelju m^ra biti tuja vsaka nazorska dvoličnost. Kot vzgo- jitelii in učitelji naših otrok in mladine, ki ne bi smela med be- sedami in dejanji svojih vzgo- jiteljev najti razlike, hi se mo- rali zavedati težkih posledic, ko otroci ugotovijo, da delamo eno in govorimo druga. IKpehi re- formirane šole hi morali biti to- liko vidnejši, kjer si otroci in dijaki dcpolnjuiejo svoje šol.sko znanje v raznih krožkiii in sek- cijah ter društvih. Vsaj v 7. in 8. razredu nnHo'nadimo znmujeno Tov. Kristina .Šepčeva je nou- darila, d.^ bi morali vsai v 7. in 8. razredu osemletke nadokna- diti, kar smo prej 7 enostran- skim poukom zamudili. V razgo- vorih z otroci, v debatah s star- ši je najlaže dogniti, kaj je da- la šola otroku in kako to nje- govo znanje sprejeli starši. Po- nekod ugotavlja šola, česa se T)troci naučijo doma in drugod in kje sprejemajo nauk šole z interesom, 7 rezervo ali zavra- čajo vsebino predavanj, če jim niso prepričljivo in dokazano po- dana. Partijsisobni za življenje, da bo njihovo osnovno znanje o družbi, o družbenem upravljanju itd. zadostno in da ga bodo v življenju samo izpopolnjevali. Vsi kolektivi iščejo danes za de- lovna mesta široko razgledane ljudi. Tudi šolsM delavci noj bodo na učit«^ljskih sestankih Tovariš Franc Žerak iz Zetal je dejal med drugim, da je že doslej več bivših učencev očitalo učiteijstvu. da so šele v kolek- tivih zvedeli za delavsko uprav- ljanje, za decentralizacijo obla- sti itd. V zvezi z upravljanjem v šoli je predlagal, da bi moralo biti na sestankih učiteljstva navzoče tudi tehnično osebje šole, ki so po svojem delu v šo- li del kolektiva, pri šolssem upravljanju pa so potisnjeni ob stran, kot da se to njih ne bi tikalo. Svetovni nazor in celotni pouk Tov, Branko Rajšter je pouda- ril, da ima prosvetni delavec pri delu v šoli mnogo prilike za tol- mačenje materialističnega sve- tovnega nazora, če povezuje z j njim vsa predavanja, Naj si vza- me nekaj časa še za razgovor z otroci in z njihovimi starši in to o najvažnejših vprašanjih, v ka- terih morajo biti starši in uči- teljstvo pri vzgoji otrok enotni. I Najtežje je otrokom, katerih starši nimajo stikov z učitelj- stvom in tudi ne pamagajo otrokom pri učenju, poleg tega pa rušijo otrokom zaupanje v delo učiteljstva, čeprav ga sami ne razumejo in ne znajo pravil- no ocenjevati. 2e v šoli dovolj orilik« za samoupravljanje Tov. Gvido Cepin je govoril o nnvih oblikah nagrajevanja uči- teljstva o izkušnjah z gihlivim delom plače, ki ga ponekod pra- I vilno razumejo; drugod pa še j niso izdelali pravilnika zanj ali j pa ga še ne izplačujejo, ker še zanj niso ničesar storili. Največ svoje diskusije je po- svetil skrbi za učence iz 8. raz- reda osemletke, ki jih je po- trebno vsaj v zadnjem šolskem letu temeljito oborožiti z vse- stransko razgledanostjo, ki je v I njihovi starosti možna in za prehod v srednjo .šolo ali v uk neobhodno potrebna. Že v šoli je več prilik, da se učenci nau- čijo upraviianja (zadružni svet, svet knjižničarjev, šolska kuhi- nja itd.). Ko bodo prišli v kolek- tive, jim to ne ho nič novega in neznanega, obratno, tam bo- do lahko takoj začeli sodelovati. Učni predmeti in naša ureditev Tov. Bračko Katica in drugi so še poudarili, da v reformira«- ni šoli ni mogoče nobenega predmeta učiti ločeno od da- našnje družbene ureditve in te- meljev, na katerih je zgrajena ter borbe in žrtev proti fašizmu za narodno in socialno osvobo- ditev narodov .Jugoslavije. Še več tokih konferenc in diskusij Končno so še govorili tov. Janko Vogrinec, tov. Lojzka Stropnikova in tov. Branko Gor- Tov. Lojzka Stropnikova je med drugim poudarila, da hi moralo hiti vsakemu prosvetne- mu delavcu jasno, kaj pričaku- I jejo otroci in .starši ter celotna družba od reformirane šole. Pro- svetni delavec se ne more in ne smo čutiti izven problemative v občini in izven problematike svojega šolskega območja. Ne sme mu biti vseeno, kako si ku- jemo sami usodo v njem, kako gospodarimo, kako upravljamo z narodnim dohodkom, kako oce- njujemo in plačujemo usluge prosvetnih delavcev. Nadalje je poudarila, da je vaino, kako bo- do starejši prosvetni delavci sprejeli v svoje vrste mlajše, v kakšen vzgled jim bodo in kak- šne izkušnje jim bodo posredo- vali. .Vlimo so časi, ko bi morali na občini ukrepati v zvezi z vsa- kim problemom. Prišla so časi, ko glede na decentralizacijo ob- lasti občina s;mio še vsklajuje interese posameznika z interesi skopnosti v okviru možnosti, za- konov in predpisov. Tov. .Tanko Vogrinec je pozval vse navzoče, da o vsem s kon- ference prediskutirajo v svojih aktivi pravilno oceniti ali ceio sevanja problemov, ki so za nji- hove šole naibolj pereči. Tov. Branko Goriup pa je priporočil, da bi se take kooiference ponav- ljale in da hi tako skupno za celo občino obravnavali proble- me, ki jih ne morajo posamezni aktivi pravilno oženiti ali ceSo pravilno načelno rešiti. V. J. , PTUJ. D^JE 17. NOVEMBRA 1961 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 llpor proti oknpatortn v Halozah v štirih nadaljevanjih bomo skušali v našem listu prikazati najvažnejše zgodovinske dogod- ke v naših lepih Halozah v času, ko sta se v svetu bojevala dva tabora, tabor naprednih demo- kratično usmerjenih držav in tabor fašističnih držav, netilcev vojne, zagovornikov rasne privi- ligiranosti in nasilja. le od leta 1933 dalje je tudi v haloški svet prodirala propa- ganda zmagujočega fašizma v svetu, ki je žela precej uspehov, zaradi revščine, v kateri je živelo mnogo haloških prebivalcev. Hitlerjevski agenti pa so jim obljubljali vsega. Tudi med pre- možnejšimi Haložani so hitler- jevci pridobili nekaj svojih pri- stašev. Za boljše razumevanje zgodo- vinskih dogodkov med okupacijo se vsaj malce pomudimo ob ' zemljepisni, gospodarski in so- cialni podobi Haloz tik pred iz- bruhom druge svetovne vojne. Haloze so terciarno gričevje, ki dosežejo v vzhodnem delu do 3oO, v zahodnem delu pa nad 600 m višine. Razprostirajo se južno od Dravskega in Ptujskega polja. Edina večja dolina v Ha- lozah je spodnja dolina Dravi- nje. Na njenem levem bregu je še ozki pas gričevja s Ptujsko goro in Savinjskim. Haloze so vinorodna pokraji- na. Na vzhodu odpade na vino- grade 36" o površine, ki pa se preko srednjih Haloz zmanjšuje in .doseže na zahodu le še 8 "/o vinogradov. Za socialno sliko teh krajev pred letom 1941 je bilo značilno, da je znatno večji del zemlje, kakor v Slovenskih goricah, pripadal nehaloškim prebivalcem, največ ptujskim nemškim in slovenskim mešča- nom, cerkvenim posestnikom in kmetom s polja. Upravno-politično so skoro vse Haloze pripadale ptujskemu okraju, makolski okoliš, ki je za- jel del zapadnih Haloz, pa je spadal v okraj Maribor-desni breg. Skupna površina Haloz meri okoli 20.000 ha. Pred vojno so štele Haloze okoli l.=i.000 pre- bivalcev. V Halozah so bile pred vojno te-le občine: Majšperk. Podlehnik, Ptujska gora, Cirku- kulane ali Barbara in Zavrč. Del haloškega sveta sta zajeli še ob- čini Videm in Makole. Da okoli ena četrtina Haloža- nov ni imela pred letom 1941 svoje zemlje, da je bil med rev- nimi Haložani razširjen alkoho- lizem, da je vladala vinograd- niška kriza — vse to so vzroki, ki so Haloze spremenili v naj- siromašnejšo slovensko pokraji- no. Nekoliko boljši gospodarski položaj je bil v okolici Ptujske gore in Majšperka. kjer so go- zdovi zavzemali 49 • o gozdne po- vršine. Les so prodajali v Ptuj in v Maribor, kostanjev les pa je uporabljala tovarna tanina v Majšperku. Nekaj delavcev je dobilo v tovarni tanina in v tekstilni tovarni v Majšperku tudi zaslužek. O bedi haloških viničarskih otrok je pisal prof. dr. Franjo 2geč v Obzorjih leta 1939. Tudi v Ljudski pravici iz leta 1936. v štev. 3, čitamo. da so>za kopa- nje 80 cm v globina v vinogradin tujcev dobili Haložani za m- le 80 par. Najslabše se je godilo viničar- jem, ki so delali pri kmetih. Za- radi nizke cene kmečkih pridel- kov je moral kmet paziti na vsak dinar, zato mu je moral vi- ničar delati pogosto le za hrano. Bedna je bila oprema v borni viničarski koči z eno sobo. V kotu je bila postelja s slamo in cunjami. Tam sta spala oče in mati s kopico otrok. Pozimi niso imeli dovolj drv. Jedli so koruz- ni zdrob brez mleka in zabele, " jeseni pa kostanj. Stradali so po več kakor šest mesecev vsako leto. Otroci so bili tudi slabo oblečeni. Pogosto zaradi slabe, obutve niso mogli v šolo. Ce je bilo dosti otrok, so zgodaj od-| hajali za pastirje, za hlapce^ pozneje pa na kop v gorico, kjer so delali 10 do 14 ur na dan. Haloško bedo je spremljalo se pijančevanje, ki je gorje še sto- terokrat povečalo. Ze otrok je sesal žganje iz cunje, da je za- spal, ko je mati odšla na delo. Kaj vse so morali prestati otroci ob starših alkoholikih! Največ so se vdajali pijači moški. Za- kaj? Zena je bila navezana na poljska in hišna opravila, mož, pridelovalec vina in žganja, je svoje pridelke, ki jih je težko vnovčil, konzumiral doma s pre- komernim pitjem. Alkoholizem je postala huda bolezen Haloz. Alkoholiku je pijača uničevala možganske celice in hude posle- dice na potomcih niso izostale. Mnogi duševno zaostali otroci so dediščina te bolezni, ki se ji je pridružilo še nujno gorje, ki spremlja alkoholizem — pove- čanje revščine, neodpornost do drugih bolezni in še bolezni srca, jeter in ledvic. Nekateri haloški posestniki, ki so živeli boljše kot viničarji, so zaradi alkohola spravljali dru- žino v obupne razmere, v prisil- no prodajo posestva. Življenjske razmere pa .«>o se islabšale iz leta v leto tudi zaradi gospodar- ske krize. Cene pridelkom so padale, davki pa so ostali isti. Delavec je delal 10 do 14 ur na dan za 8 dinarjev. Omenili smo že močno hitler- jevsko propagando v Halozah, ki je naletela na precej ugoden odmev, saj so propagatorji obe- tali Haložanom boljši zaslužek, ko se bodo naši kraji priključili tretjemu rajhu. Obetali so elek- trifikacijo Haloz, gradnjo cest in industrijskih objektov, ki bodo Haložanom nudili zaslužek. Ob- ljubljali pa so jim tudi možnost dobrega zaslužka v rajhu. Haloški bedi so prisluhnili ko- munisti. Mlade ptujske komuni- ste na gimnaziji je opozoril na Haloze prof. Zgeč. Odhajali so tja in spoznali hudo življenje, v katero je Haložanc pahnila ne- odgovorna kapitalistična druž- ba. Omeniti moramo dve komu- nistični postojanki v samih Ha- lozah. R. V. (Dalje prihod.njič) Zbor breških volivcev V dvorani SZDL na Bregu je bil enako kot te dni na drugih tere- nih SZDL v Ptuju in okolici v ponedeljek, 5. novembra 1961, zbor volivcev. V imenu Občinske- ga ljudskega odbora Ptuj se ga je udeležil ljudski poslanec, di- rektor Kmetijskega kombinata Ptuj tov. Janez Petrovič. Zbora se sicer njso udeležili vsi nanj povabljeni volivci, ven- dar bi kljub temu lahko rekli, da je uspel. Tolmačenje odgovorov Občinskega ljudskega odbora P.'uj na predloge volivcev tega terena na prejšnjih zborih je bilo tako razumljivo, da jjh je lahko vsak- do razumel. Tov. Janez Petrovič ni tolmačil ob tej priliki samih odgovorov, ampak je te nave/al na velik napredek družbenega upravljanja in decentralizaci )e ljudske oblasti. Podčrtal je važ- nost raznih skladov m njihovih upravnih odborov v občini, raz- nih svetov in komisij, delavskih svetov podjetij itd., kj obravna- vajo danes predloge volivcev po terenih S/.DI.. Reševanje njihovih predlogov ni več omejeno samo na finančne možnosti v občinskem proračunu, ampak presega njihov okvir in njihove možnosti, ker postaja vedno večji faktor prj nji- hovi izvršitvi interes ljudi iz sta. novanjske skupnosti, njihov sa- moprispevek s prostovoljnim o stala na F^regu zaželjen.-j poslovno-sta- novaniska zgradba, kakor pa od Občinskega l.jiidskega odbora inj njegovega sklada za graditev po- slovno stanovanjskih zgradb tudi v trm predelu mesta. Prav živahna diskusija se je razvila okrocj Studenčnjce in vo- dovoda z izhodiščem, kaj vse bodo sami Brezani naredili, da se bo stanje izboljšalo. Za sedaj je iz- voljen 5-članski odbor, ki bo prcH učil možnosti, kako bi najljoljd očistili strugo Studenčnice ob de- lovni pomoči Brežanov ter sa-; moprispevku ter kako bi čimbol| razširili vodovodno omrežje na! terenu, kar je v interesu potroši njkov pa tudi podjetja samega. ' Nadalje je tov. Janez Petrovič: na kratko navzočim raztolmači^ poročilo Občinskega ljudskega od^? bora Ptuj o gibanju gospodarstva* in o družbeni potrošnji ter OJ stanju osebnih dohodkov v gospo-- darskih organizacijah v dosedan njih mesecih letošnjega leta. Tol-; mačil je izkušnje o izvajanju no-' vega go.spodarskega sjstema o do-1 seganju plana proizvodnje, o za-' ostajanju nekaterih gospodarski^, organizacij v izpolnjevanju plana,! o delitvi čistega dohodka, o pra-i vilnikih o delitvi dohodka ter ol raznih pomanjkljivostih, ki se ka-j žejo iz različnega obravnavanja< in sestavljanja pravilnikov o de-, lit«i dohodka po novem. Čas zbora je hitro minil. Na-- vzočj so ptoslancu tov Janezu Pe-i troviču potrdili, da je še mnogo' vpra.šanj. kj jih je potrebno tako javno obravnavati, ker je na te-' renu med ljudstvom mnogo ne-| jasnosti. Dobro pripravljeni zt)ori'i volivcev so v korist vsem voliv-' cm pa tudi o-adu Občni zbor sindikalne podružnice Muzej v ponedeljek, 6. XI.. so se se- stali na svoj redni občni zbor čla- ni sindikata prosvetnih m znan- stvenih delavcev podružnice Mu- zej. Člani so se občnega zbora udeležili v velikem številu jn so živahno razpravljali o problemih in nalogah, ki jjh čakajo v na- daljnjem Sindikalnem delu. V podružnici so včlanjeni ko- lektivi stinh ustanov in enega podjetja, ki imajo vsi skupno na- logo prosvetno, kulturno in znan- stveno delo. Kolektiv z največ člani, ki je dal podružnici tudi član-^i /1, ni.i'jhne, i^f-majhne, saj Glasbena šola. Ljudska in študij- ska knjižnica. Mestni kjno in Mestni arhiv. Ta pestri sestav podružnice prav specifično us- merja sindikalno delo. V skupnem delu morejo člani reševati samo splošne probleme, v podrobnosti pa morajo posečj kolektivi posa- meznih ustanov v.sak zase. 7.ato je bilo tudi poročilo o delu delno sestavljeno iz poročil o delu čla- nov sindikata v posameznih sku- pinah po ustanovah. Ker so vse te skupine, kar se tiče števila članstva, lajhne. premajhne, saj skoro v vseh ustanovah prinianj- kuje osebja, je bilo iz poročil vi- deti, kako se v delu posameznih skupin in članov neprestano dočutUi vse proble- ! me svojih ustanov za svoje last- i ne in so jih v diskusiji živahno i onkazovalj m Doud^.f/Si pot oo. I da jim je treba najti rešitev. Tako so prikazovali pomen Mestnega ' muzeja, ki daleč presega ok-\-ir , samo za občino ali okraj važne ' ustanove, govorili o težavah Mest- nega arhiva, ki mu je treba do- ločiti pravo mesto v razvoju ži- , vljenja občine, o raznih proble- I mih Glasbene šoie in knjižnic in j o nerešenih vprašanjih in nalo- i gah. ki se stavijo malemu in po- žrtvovalnemu kolektivu Mestnega kina. Glavno težišče poročil in raz- prave na oh)čnpm zboru pa je bilo na pregledu odnosa članov po- [ družnire jn posameznih skiipin do I sprememb v družbenem življenju ' in gospodarstvu, ki stavijo sin- dikalnim podružnicam prosvetnih ustanov v zadnjem času najbolj I odgovorne naloge. Vsj kolektivi . so se s tem delom že začeli havj- ! ti. Za način dela si črpajo napot- ke iz izkušenj, dobljenih pri iz- ■ delavi pravilnikov za nagrajeva- i nje po uspehu dela. pujskalj so si \ napotke tudi pri istovrstnih usta- j novah v okraju: dokončno pa je ! očrtal obrise najvažnejšega dela ' (Nadaljevanje na 6 strani) Za ustanovitev vzdrževalnih servi- sov pri Stanovanjski skupnosti Stanovanjska skupnost Ptuj je pred nedavnim sklicala pred- stavnike hišnih svetov k posve- tovanju, kako bi zagotovili sred- stva za vzdrževanje stanovanj- skih stavb 131 kako bi vzdrževanje iz\aij.alii. da bi bilo to glede ne nizke vzdrževalna sikade nekate- rih stanovanjskih stavh čim bolj smotrno. Predstavniki hišnih sve- tov so razpravljali tudi o občin- skem'od oku o vzdrževan.ju stano- vanjskih stvah. Najvažnejše vprašanje raz- prave je bilo ustanavljanje ser- visov, ki bi opravljali razna strokovna dela pri vzdrževanju stanovanjskih stavb. V Ptuju je precej starih stavo in vzdrževanje le teh je precej- šen problem. Stanovanjska skup- nost smatra za svo.io dolžnost omogočiti v Ptuju takšno orga- nizacijo servisov, da bo trošenje sredstev, ki so namenjena vzdr- ževanju starih stavb in ki so precej skromna, čim smotrnejše. V razpravi so se nekateri za- vzeli za ustanovitev posebnega sklada za vzdrževanje stano- vanjskih st-^vb. ki mma.jo sama toliko sredstev, da bi financi- rala svoje vzdrževanje. Ta sklad bi se naj ustvarjal iz posebnih izvorov, prav zato pa je tudi potrebna ustanovitev .»lervisov za obratne usluge, ki bi naj pre- vzeli vsa uslužnostna dela in .eni ma- terial in denarna sredstva po v.sem šolskem okoljsu in je pre- pričan, da mu vrata ne bodo ostala zaprta, kjerkoli sp bodo zglasilj za pomoč, najsjbo pri starših, gospodarskih organizaci- jah ali organih ljudske oblastj. JM ri;-|livp '-t.--'""-; }p o-^s^- bej ve.sel šolski odbor in učitelj- ski kolektiv, ki dela ž" več let v izredno te/kih pogcjih S tem tudi sola v Majšperku ne bo več zaostajala za celotnim iepim razvojem .svojega kraja, v šolski kroniki pa bo ^a številne rodove ostalo zapisano darilo, ki ga bo ljudstvo prispevalo ob tej naše revolucije in oh l.iO-lemici veliki akciji, v jubilejnem ;etu osnovne soie Majspeiik. S. M. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 17 NOVEMBRA 1961 Zima prihaja s svojimi počas- nimi koraki med naše gozdove, polja, vinograde in sadovnjake. Vrhovi gora se že odevajo v snežno odejo, od lam že pihajo mrzli vetrovi, ki nam poženejo mraz v kosti. V zimskem času bo malo planincev zapustilo svoje tople izbe in se podalo v naročje zasneženih velikanov. Le nekaj pogumnih smučarjev bo poiskalo gorska smučišča. Ve- čina planincev bo v zimskem času kovala načrte za pomladan- ske sprehode v naravo in pre- mišljevala o lepotah gora. Mi .pa n3.T.:rej priisluhnimo mislim strokovnjaka za vino- gradništvo, vzgojitelja in še več, velikega ljubitelja narave in pla- nin, iz sončne Primorske Ambro- zija Kodelje. Povzemamo nekaj njegovih misl.i Te dni je izšla »Zgodovina letnega dopusta«, v Parizu knjiga pod naslovom Čeprav je delo napisano s pre- cej humoristično tenc^enco, ima veliko pozitivnega. Med drugim omenja, da je pri nekaterih lju- deh letni dopust le utrjevanje v stoletju avtomatizacije in cam- pingov, ko se ljudje preseljujejo iz mesta v mesto, način življenja pa da je isti. Po lepih cestah in po serpentinah naših planin, ob obali in jezerih drvijo avtomo- bili, v katerih za volani sede avtomatična bitja, ki se ne ozirajo ne na desno ne na levo. Njihov cilj je, čimprej pri- drveli iz kraja v kraj. Res je, da je treba pri vožnji biti priseben, toda malokdaj se dogodi, da se kdo ustavi ob zgodovinski zna- menitosti ali pa ob prirodni lepoti. Sodobnega človeka pri- vlačuje le ekonomska plat. Tudi nekateri prosvetni delavci so preveč »sodobni«. Nekateri sovražijo vso organizacijo in administracijo, ki .nastane v zvezi z izletom, drugi se bojijo nesreč, tretjim je poznan že vsak večji kraj in niso zainteresirani itd. Naštel bi lahko še sto in sto takšnih primerov. Eden pa se mi zdi zelo karakterističen. Neka- teri predavatelji žive v pozab- ljenem prejšnjem stoletju in zahtevajo strogo odstojanje med njimi in učenci. To res mora biti do neke mere, nc pa pretirsno. Izleti so dnevi, ko učitelj najlaže prodre v otrokovo notranjost, spozna značaj, težnje, želje in pač vse muhe. ki jih ima mladi človek. Tako se podre tisti ne- srečni zid molčečnosti in treme, ki loči »vladajočega« od »vla- danih«. Pa še nekaj, pri otrocih postaneš priljubljen in jih »osvo- jiš«. To pa zelo vznemirja tiste, ki so, ali pa želijo biti visoki in oblastni. Zato hočejo na vse mo- gočo načine dopovedati, da .90 izleti le ekonomska izguba za starše, učiteljem pa breme in odgovornost. Le kje more predavatelj dati več, kot v naravi? Saj so vsi ka- bineti in laboratoriji prava skromnost pred živo prirodo. Iz zgodovine vemo, da je Rimljane potreba po krotenju divjih ple- men poslala v visoko šolo alpi- nizma. Njihovi pesniki opevajo prirodo kot temno senco. Moderen, sodoben človek mora ljubiti naravo. Danes opažamo v planinah razmeroma malo mla- dine. Kje je krivda? Ali ni morda ravno pri prosvetnih delavcih? Zakaj ne pojasnimo in približa- mo lepote domovine njim, ki bodo ostali, ko nas več ne bo? Naj pravdo o izletih zaključim. Ne dajmo učencem samo ozko po učnem načrtu predpisanega zna- nja, za katerega smo plačani, temveč mu širimo obzorje tudi z izvcnšolskim delom. Njihove sadove bomo želi kdaj pozneje, ali pa mogoče šele v poznih ro- dovih. S. P. ZINKA; POPOTNICA Kot ptico selivko te vleče od tod ne kratim prostosti in sreče, če ravno si v srce, dragi moj sin, rane mi vrezal skeleče. Zc mnogi iskali so srečo drugje, nazadnje pa so ugotovili: kdor ne najde sreče doma, zaman jo išče v tujini. ' Popotno ti palico dajem na pot, z očetovsko roko skrbečo. spremlja naj tvoj neizkušen korak, užij zažcljeno srečo! Ko pa zajame trpljenja te val in zaman iskal boš utehe, takrat spomni mojih besed, očetove spomni se strehe! , Obširen program ^Svobode" za prihodn e leto v soboto, 18. novembra 1961, ob 18. uri bo v dvorani Narodne- ga doma v Ptuju letni občni zbor Delavsko-prosvetnega društva »Svoboda« Ptuj z analizo sedanje- ga stanja društva, njegovega dela | in doseženih uspehov ter obrav- navo programa za prihodnje leto. »Svoboda« Ptuj ima sedaj god- bo na pihala, dramsko sekcijo, harmonikarsko šolo, lutkovno sekcijo, ženski pevskj zbor, es- perantsko sekcijo jn plcsno-šport-i no sekcijo. ,' Na občni zbor so povabljeni predsedniki kulturno-prosvctnih sekcij pri sindikalnih organizaci- jah, dg bodo seznanjeni s pro- blemi in težavami, ki jih ima de- lavsko-prosvetno društvo »Svobo- da«, kj vabi vsa lota obstoja de- lavstvo iz ptujskih kolektivov k sodelovanju v društvu, zlasti v mešanem pevskem zboru, ki bi pa Ptuj kot kulturno središče z nad 61.000 prebivale] moral ime- ti. Med najvažnejšimi vpra.šanji na zboru bo med drugim tudi vpra- šanje nadaljnjega obstoja godbe na pihala, ustanovitev mešanego pevskega zbora, razširitev de!n ostalih sekcij in poslovitev od dirigenta Jožeta Gregorca. ki od- haja v Maribor jn bo tam in v Ljubljani nadaljeval z dosedanjim uspešnim delom, \a občnem zboru bo nastopil Obrtniški pevski zbor. ki je že tudi Imr-] občni zi>or in .se je na njem paslovjl od svojefja dirigen- ta Jožeta Gregorca. DPD »Svoboda« Ptui je povabi- la na svoj zbor Ptujčane kj so doslej spremljali in podpirali pri- zadevanja »Svobode« jn ji bodo nedvomno ostali naklonjeni tudi v bodoče s sodelovanjem v sek- cijah. Z. F. Ob začetku jesenskega slabega vremena bo značilni spom;(n.i.k na- šega mesta, vitki marmorni rim- ski nanrobndik, ki smo se ga nava- diiiii, zaradii \sebioe okrasa na nijiem. imenovati Orfejev sporne- n:;(k, zgimill ,pcd zaščitnim lesenim pokr;'valom dio prihodnje pomla- di S tem je končam prvi del za- čšitnih posegov, ki nej bi rešii.i rimske £i>omenike zbrane ob Me- stnem stoiipu in seveda predv-sem ravno Orfejev spomenik. Že daij časo so vsi strokovnjaki s skrbjo opa^O'vai!,i naraščojc-oe razpadanje površine vseh spome- nikcv, ki je povzročiila. da so še pred desetletji vidmi detajl na- pisov in okrasa vedmo bo^lj izgi- njali. Ko so se v zadnjiih letih za- čeili strokovn(.iaki republiškega in zveznega zavoda za vea-stvo spo- menikov posveitovaiti, kako bi iz- vedli zaščito znamer.itega rim- skega grobišča na prostem v Šempetru v Savinjski do ini, je Mestni muzej v Ptuju opozool tu- di na potrebo zaščite spomendkov na prostem v Ptuju. Že pri prvih ogiliedih je postalo jasno, kako ze- lo so spomeniki ogroženi. Pri vseh se je površine ob najrablejšem dotiku drobila, miimoid^oči se niso ravno vidno vedli zelo kulturno, tako da so spcmenike še bolj po- škodovaili, ko so jiih pri raznih delih oškropii z bairtvo ali apnom, najbolj pa je bil ogirožen Orfejev spomenik. Ta je zaradi vremenskih ncprilek in nepraivilmosti v žilah marmorja dobil podolžne razpoke, ki bi mu miC.rQile že v nekaj letih postati usodne. V letošnjem polet.iu so končno !aihko uslužbenci Mestnega muze- .ja zače''ii s .pravimi 'zaščitnimi de- li na Orfejevem spomeniku in na štirih rimiskiih .stpomenikih ob se- verni steni Mestnega .stolipa. Dva meseca potnoežl.iivega dela je zahtevala ureditev p<:ivršiine niar-„ mornih spomenikov z imipregna- cijo z apneno vodo. Ob koncu te- ga dela pa so nDvanne razpoke na vrhu Orfejevega spomenika zakrili in tako zaščitili s svinčeno plo- čevino. Druge spomenike pa je bili o treba na novo pritrditi v ste- no Mestnega stolpa in tako pre- prečiti škod .iivi vip'tiv nezaščite- nih kov:'niskiih sponk na kam^en. Prihcdnije leto bodo z deli nada- ljevali. Površrino spomenikov bo treba še nad8i!j'3 urejevaiti z ap-, neno vodo, spomenike ob Mest-; nem stopu bo treba vse prevtlnoi nemestiti, jiih od zgoraj zaščitidj pred padavinami, nato pa povr-^ šino vseh spomenrkciv zaščititi • silikonom, kii se trenutno v sveta uporablja v ta namen z najbolj-^ šiim uspehom. i Se prihodn.ie leto bodo torej| obiskovs''ci našega mesta morai aledati znameniti laipidprij-muiz-^lj kameniftega gradiva na prostem skczi odprtine zidarskega cdra in Toda ta nevšeoiost je neznatna v med obdobij r^izndh zaščitnii'h del. primprl s škodo, ki je oretila .ino- menikom. ko so prebili že več kot sto 'et z vsfmi vrem'ensl<-imi ne- priilikami poi mi^iim n-lhom. 1. M.i Danes. 17. novembra bo v pro- storih Delavskega kluba v Ptuju razširjena seja plenuma Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj. Plenum bo razpravljal o naj- aktualnejših problemih in bodo- čih nalogah na področju šolstva ter o nalogah idejno-političnega in družbeno-ekonomskega iz- obraževanja prosvetnih delav- cev. O zaključkih plenuma bomo seznanili naše cenjene bralce v prihodnji številki. V nedeljo, 19, novemura bo v Kidričevem razvitje prapora Društva strojnikov in kurjačev Slovenije, podružnice Kidričevo Društvo razvija svoj prapor v počastitev 20-letnice ljudske re- volucije. V ponedeljek, 20. novembra se bo sestal na sejo plenum Občin- skega komiteja LMS Ptuj. ki bo v veliki dvorani Občinskega ljudskega odbora Ptuj ob 16. uri. Na plenum so zraven članov Občinskega komiteja LMS vab- ljeni tudi predsedniki in sekre- tarji aktivov Ljudske mladine, Plenum bo razpravljal o bližnji občinski konferenci ljudske ml:i- dine ptujske občine. V ponedeljek. 20. novembra, se bo ob 16. uri sestala na Občin- skem sindikalnem svetu Ptuj na sejo komisija ObSS za skrb o delovnih ljudeh. Komisija bo analizirala uspehe, ki so bili za- beleženi v izvedbi »Tedaa var- nosti« v času od 12. do 18, no- vembra na območju občine Ptuj. Na seji bodo podrobneje pro- učili naloge o nadaljevanju skrbi za varno delo delavcev na delovnem mestu in za varnost na poti na delo in iz dela. Posebno pozornost bo komisija posvetila tudi nalogam v okviru meseca boja proti alkoholizmu in iz- delala podrobnejši načrt preda- vanj in predvajanj filmov v de- lovnih kolektivih v boju proti alkoholizmu. Tir v sredo. 22. novembra bo ob 16. uri v Delavskem klubu po- svetovanje blagajnikov sindikal- nih podružnic z območja Ptuja in okolice. Na posvetovanju bodo razpravljali o nalogah v zvezi s pripravami na izdelavo za- ključnih računov o finančnem poslovanju sindikalnih organi- zacij v letu 1961 in nalogah v zvezi izdelav novih proračunov za leto 1962, Posvetovanje bosta vodila blagajnik občinskega sin- dikalnega sveta Fanika Vauda in vodja finančnega poslovanja sindikalnih organizacij Jože Strašek. Predsednica nadzorne- ga odbora ObSS Štefka Pušnik pa bo pojasnila predpise o fi- nančnem, poslovanju in odgovor- nosti, ki jih imajo blagajniki sindikalnih podružnic in nad- zorni odbori. Posvetovanje bla- gajnikov sindikalnih podružnic za območje Kidričevo in Maj.^- perk ■bosta sklicani prihodnje dni F, B. Mladinska politična šola je pričela z delom 31 mladincev in mladink se je 6, novembra zbralo k začetku Miadir.ske politične šole. Šolo je organiziral komite LMS Ptu; skupno z ideološko-političninr sektorjerrj Delavske univerze Ptuj ter so se prijavili v šolo po lastni odločitvi mladinci iz Ptu- ja in njegove neposredne okolice. Se pred vpisom so mladinci spoznali naloge mladinske poli- tične šole. Predsednik mladin- skega komiteja LMS Ptuj tov, Zadravec Franček je ob prjčetku šole raztolmačil naloge šole, kj naj odpre na.ši aktivni mladini poglede v svetovna in družbena dogajanja. Program šole so pri- sotni mladinci sprejeli z odobra- vanjem, saj vsebuje daljnje druž- beno delo. Program ni preobši- ren. Ničesar ni v njem vsiljene- ga. Vsklaja se s potrebami naše stvarnosti in je zaradi tega živ- ljenjsko realen. Metode dela bodo čimbolj vsklajene in vzpodbudne za samostojne akcije. Študijsko delo mladine bo v interesnih sk-upinah in tribunah. Predavajo predavatelji Delav- ske univerze Ptuj z željo, da bi U5pešno posredovali znanje mla- dini v toplem kontaktu in sode- lovanju z njo. Redna predavanja Delavske univerze Redna predavanja Delavske univerze Ptuj so v izobraževalnih središčih SZDL Ptuj ter v pod- jetjih. O tekočih predavanjih so bila vodstva delno že obveščena, osta- la vodstva pa bodo neposredno obveščena. Točasno so predava- nja šole za starše, šole za živ- ljenje, predavanja o nevarnostih'' pri delu ter o alkoholizmu kot družbpnemu zlu. Vsa predavanja spremljamo s filmi nekatera še tudi z diafilmi. ?oimm ŠOLE Majšperk PETEK, 17. novembra 1961: Ob 14. uri otvoritev Večerne po- litične šole. Po otvoritvi preda- vanje — lema Al: Socializem-sve- tovni proces, I. del. Predava Viktor KNEZ. TOREK, 21. novembra 1961: Ob 14. uri tema Al: Socializem- svetovni proces, 11. del. PredEva Viktor KNEZ. PETEK, 24. novembra 1961: Ob 14, uri tema A2- Socialistična demiokracija v Jugoslaviji, I. del Predava Viktor KNEZ Ooomba: Predavanja VPŠ Maj- šperk bodo v Delavskem klubu Doma Svobode Majšperk. Kidričevo PrTy:K. i:. novembra 1961 Ob 15. uri otvoritev Večerne po- litične šole. Otvoritvi prisostvu-. jejo tudi absolventi VPS Kidri- ! čevo 1960/61. Ob otvoritvi jim ] bodo podeljene diplome oz. spri- čevala. Po otvoritvi predavanje — tema Cl: Prevzem oblasti po delavskem razredu, I. del. Predava Jože STROPNIK. TOREK, 21. novembra 1961: Ob 16. uri tema Cl: Prevzem oblasti po delavskem razredu, II. del. Predava Jože STROPNIK. PETEK, 24. novembra 1961: Ob 16. uri tema C2: Družbena in politična ureditev FLRJ, I. del. Predava Jože STROPNIK. Opomba: Predavan,ia VPŠ Kidri- čevo bodo v sejni dvorani TGA Kidričevo. Mladinska PONEDELJEK, 20. nov. 1961; Ob 16. uri tema: O morali, I. del. Predava Meta FELDIN. ČETRTEK, 23. novembra 1961: Ob 16. uri tema: O socialistični morali. Predava Meta FELDIN. Opomba: Predavanja MPŠ Ptuj bodo v mali dvorani Obe. LO Ptuj, Titov trg. SINDIKALNA POLITIČNA ŠOLA PTUJ V non''"iipk. 20 no\'ombra Td 16. do 18.30 tema L: »Jugoslovan- ski narodi v času narodnoosvo- bodilne borbe in ljudske revolu- cije«. Predavatelj Ivan Voda. V četrtek, 23. novembra, od 16 I do 18.30 tema L: »Jugoslovansk: ' narodi danes«. Predavatelj Ivar v'oda. SINDIKALNA POLITICnA ŠOLA MAJŠPERK V ' ponedeljek. 20. novemb: od 14. do 17. ure tema V.: »Pr; vice in dolžnosti organov dela. skega samoupravljanja«. Preda vatclj Viktor Maknvec. V četrtek, 23. novembra, 01 14. do 17. ure tema: »Naloge sin dikalnih organizacij v razvija- nju neposrednih oblik delavske ga samoupravljanja in izgraje- vanju politike v ekonomskih enotah.". Predavatelj Viktor Ma- kOVGC. Opomba: §lušateljc obeh šol obveščamo, da so predavanja redno v Sindikalni politični šoli v Ptuju ob ponedeljkih in če- trtkih od 16. do 18.30 v Delav- skem klubu v Ptuju, Ormoška cesta 2. Predavanja v Sindikalni politični šoli v Majšpcrku bodo rodno vsak ponedeljek od 14. do 17. ure v Delavskem klubu v domu »Svobode« v Mnjšpcrku. Vseh prcd.nva^j se lahko udele- žujejo tudi ostali člani sindikata, ki jih bodo posamezne temo za- nimale in lahko v razpravah po- slavljajo vprašanja s področ'- nr''davane teme in ostalih vpr sanj. Iz prpgrama RTV Ljubljana nedelja, 19. novembra 6.00—7.00 Vesele melodije za nedelj- sko jutro — vmes ob 6.05—6.10 Po- ročila in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremen- ska napoved in objava dnevnega spo- reda. 7.1.'i Reklame, 1.30 Radijski ko- ledar in prireditve dneva. 7..T.5 A. Kli- nenti: Sa Kozare (pocmal. 7.50 Hitri Trsti. 8.00 Mladinska radijska igra 9.00 'oročila. 9.05 Pisani zvoki za dopol- 'ne. 9.45 Dve skladbi za violončelo. 0.00 Se pomnite, tovariši . . . 10,."^0 ndi bi vas zabavali. ll..'!0 Mitja :reft: Industrijska psihologija. 11.50 iammond orgle. 12,00 Poročila. 12.05 laši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo — I. l.^^.OO Nnpovcd časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevne- '^a sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Kvar- 'et »DO« poje črnske duhovne pesmi. '■4.15 Naši poslušalci čestitajo in po- dravljajo — II. 15,00 Napoved časa. ■nročila in vremenska napoved. 15.15 !eklame. 15.30 \alčck. nekaj mazurk in '(/loneza Friderika Chopina. 16,00 Ha- loreska tega tedna. 10.20 Naši operni 'evci vam pojo. 17.00 Poročila, 17.0." ukester .Melanchrinn. 17.15 Radijsk.i >;ra. 18.18 Marijan Kozina: Lahka sn- lata za klavir. 18,30 Športno popol- 'Ine. 19.00 Obvestila. 19.05 Naši mladi 'cproduktivni umetniki. 19,30 Radiiski dnevnik. 20,00 Izherjte melodijo ledna, 20.45 Kitara in hammond orgle. 21,00 !z glasbene geogralije Evrope, 22.00 Napoved časa, poročila, \remenska na- noved in pregled sporeda za naslednji dan. ponedeljek, 20. novembra 5.00—8.00 Dobro julro! (pisan glas heni spored) — vmes ob 5,05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6,00—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00 — 7,15 Napoved časa. poročila, vremen ska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Petnajst minut v Ma- kedoniji. 11.1.^ N'aš podlistek. 11,35 Slavni pevci v manj znanih operah, 12,00 Poročila, 12,05 Deset minut z Beneškimi fanti, 12.15 Radijska kmeč- ka univerza. 12 25 Zvočni kaleidoskop 13,00 Napoved rasa. poročila, vremen- ska napoved, prireditve rineva in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13,30 7ab.ivni c- kesf»r teca ;pdna, la no izbor iz Beethovnove glasbe. 17.00 Poročila. 17.05 Vsak dan za vas. 18,00 Poroči- la — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Češki violončelist Franlišck Smetana. 18.45 Radijska univerza. 19.00 Obvestila. 19.05 Naši delovni ljudje se oglašajo s pozdravi in če- stitkami k dnevu republike 29. novem- ber. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Po- nedeljkova panorama. 20.40 Kulturna tiibuna. 20,55 S festivala v Salzburgu. 22.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. torek. 21. novembra 5.00—8.00 Dobro julro' (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6.00-fi.10 ^/apoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila, 7,00 —7.15 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila 11,00 Karo! Pahor: Istrijan- ka — petnajst plesnih miniatur, 11.15 1'trjujte svojo angleščino — 28. lekcija ipniiovitcv). 11.30 Peter Pearce zapoje Uiri angleške ljudske pesmi Benjamina Brittna. pri klavirju avtor. 11,41 Iz glasbene lirike Lucijana .Marije Sker- ianca. 12.00 Poročila. 12.05 Trio ,Mah- sovič iz Zagorja. 12.15 Kmetijski na- ^veti. 12.25 Četrt ure z orkestrom Max Greger. 12.40 Domači napevi izpod 'eicnega Pohorja. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved.^ priredi- ve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13,30 Lepe melodije. 14,05 Radijska ;ola za višjo stopnjo — Fran Levstik, 17.00 Poročila, 17,05 Vsak dan za vas, 18,00 Poročila — aktualnosti doma in i svetu, 18.10 Kotiček za mlade Ijubi- elje glasbe. 18.45 S knjižnega trga. 19,00 Obvestila. 19.05 Delovni kolek- iv za 29. november. 19.30 Radijski Incvnik, 20.00 Zborovske skladbe Be- iricha Smetane, 20,30 Radijska igra kfimf Malenšek: Slepe miši, 21.30 Sa- nupl R.irbcr; Prvi es?j za orkester. M.40 Pevka Liiljana Petrovič in or- iester Willv Berking. 22.00 Napoved ■asa, poročila, vremenska napoved in iregled snoreda za naslednji dan. sreda, 12. novembra 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas- >eni sporedi — vmes ob 5.05—5.10 'ornčila in dnevni koledar. 6.00—6.10 ■'apoved časa. poročila, pregled tiska, ■rrmpnska napnvpd jn obvestila. 7.00 —7.15 Napoved •> nnrorila. vremen- I ,ka napovpfl in !■■^i^^k! koVdar. 8.on 'oTočila. 11.00 Poje sekstet bratov Fir- ' nat iz Jarš. 11.15 Človek in zdravje. 11,30 Radi jih poslušate. 12.00 Poro- čila. 12.05 Poslušajmo kmečko godbo. 12.15 Radijska kmečka univerza. 12.25 Igramo za vas. 13,00 Napoveda časa. poročila, vremenska napoved, priredi- tve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Narodne pesmi iz Makedonije. 13.45 Godala in vibrafnn. 14.05 Radij- ska šola za srednjo stopnjo (ponovi- tev). 17.00'Poročila. 17.05 Vsak dan za vas. 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Fragmenti iz oper Christopa \Villibalda Glucka. 18.45 Ljud- ski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Pozdravi in čestitke pred praznikom re- publi.ke. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.00 I Zabavne melodije za vse. 22.00 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in pregled >;pnrrda za nnslcdnii dan. Četrtek, 23. novembra 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes nb 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6.00—6,10 Napoved časa, poročila, pregled tiskn. vremenska napoved in obvestila. 7.00 —7.15 Napoved časa. poročila, vremen- ska napoved in radiiski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 joseph Havdn: Trio v fis-molu. 11.15 Ruski tečaj za začetni ke — 29. lekcija (ponovitev). 11.30 Jugoslovanski pevri zabavne glasbe. 12.00 Poročila. 12,05 Rado Simnniti: 4 pesmi z našega mnria, 12 15 Kmetiiski nasveti. 12.25 Zvočna mavrica. 13.00 Napoved časa. noročila, vremenska na- poved, prireditve rineva in obiava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in za- bavna glasba. 13.30 Stare francoske pe- sm. 13.50 Vedri zvoki. 17.00 Poročila. 17.05 Vsak rian za vas. 18,00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Iz Jivljenia in sani. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvestila. 19.05 Delovni kolektiv za 20. nnvemb'-r 19.30 Ra- riiiski rincvnik 20.on Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.43 Za- bavni orkester David Pose. 21.00 Li- I terarni večer. 21.40 Vekai klavirskih nreludiiev Sergeja Rahmaninova. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- noved in pregled sporeda za naslednji dan. petek. 24. novembra 5.00—8,00 Dobro iutro' (pisan glas- beni spored) — vmns nh i n5—5.10 ''nrnrila in dne"ni '-oIoHt,- r nn—6 10 v^povpfl ?-'o zdaj veljavnih nor- maih. Po pribMžniih podatkih ima na priims"i- polovica venezue ^kih otrok le redkokdaj meso na mizi, 87 odstotkov otrok te dežele pa v hran: sploh ne dobiva sestai.iin, ki jiih vsebujejo kokoš.ja jajca. Pov::>rečna letna pctrošr.-.3 mleka znaša v Venezuelli 42 litrov na prebivailca, v drugiih petih letin- skcameiriškili dežeilah pa popije.io p-cvprečno komaj petino t'ste množine rr). eiti na kat na.imc-riTŠi obseg. Seveda pa .1« treba ta no\'a spoznanja čimnrej Dosredovati kar najširšim pastem živinore.jcev in drugiih prideloval- cev hrene po svetu. PRIJETEN OBČUTEK Ameriški demokratski senator Hubert Humphrey je imel v Bon- nu, kjer se je na svojem obisku v Evropi najdalje zadržal, tiskov- no konferenco, potem ko se je se- stal s kanclerjem Adenauerjem in drgimi političnimi o.sebnostmi zahodnonemškega glavnega mesta. Na vprašanje novinarjev, kakšno vzdušje je bilo na sestanku med njim in kanclerjem Adenauerjem, je Humphrev odgovoril: »Moj razgovor z Adenauerjem je bil zelo odkrit in osvežujoč. Prijetno sem se počutil, ko sem se z njim sestal, še prijetneje pa, ko sem se od njega poslovil.« Več mesecev je minulo, odkar sem odšel odslužit vojaški rok. Dodeljen sem bil v padalsko enotr. Do takrat sem o padalcih le bral, slišal in nekajkrat celo gledal, kako počasi padajo proti zemlji. Zame se je kričelo tako rekoč novo obdobje mojega življenja in v pričakcvanju dneva, ko se bom sam prvič pognal v globi- no, so mi dnevi minevali mnogo hitreje kot sem pričakoval. PrčeLi smo se pripravljati in usposabljati za padaJce. Skoraj cele dneve smo bili na poligonu. p.:inem vseh mogočih priprav ter SI pridobivali znanje in sposob- nost, ki jo mora imeti vsak pa- dalec. Dnevi so minevali never- jetno hitro in niti zavedali se nismo, ko je že napKJČil dan pr- vega skoka. Tisto jutro sem bil nekoliko vznemirjem, saj je bila pred menqj naloga skočiti iz letala, .skcoiti v globino in to je zame bilo nekaj povsem novega, ne- znanega, nekaj, čeprav samo na videz tveganega, zato priznam, da se nisem F>očutil najbolje. Na startu, kjer smo s padali pred seboj čakali, da se bomo povzpeli v letalo, je vladalo ve- selo vzdušje. Nekaj Slovencev je prepevalo slovenske pasmi i|h tem sem se pridružil. Vendar se nekje v notran.jcsti nisem mogel povsem sprostiti in želel sem si, da bi bil skok za mano, da, z^ mano. . . .Nastopil je trenutek, ko smo drug za drugim krenili proti od- prtim vratom letala, katerega mot':rji so že hrumeli. Kmalu zatem smo že s polnim plinom poleteli po vzletni stezi. Široke elise motorjev so krepko vlekle letalo vse više in više... Zem- lja je ostala p:'d nami in skozi okence se mi je odprl edin.stven pogled na našo zemljo. Panora- ma me je tako prevzela, da sem skoraj povsem pozabil, da se bom moral čez nekaj trenutkov pognati skozi vrata letala v sinjo modrino. Vasi, nad katerimi smo leteli, so se zdele kot igračke, ki so jih postavili otivci, da bi se z njimi igrali. Vse to je bilo zame nekaj novega, nekaj nep>o- zabnega in niti zavedal se ni- sem, ko smo vzeli nalet. Nena- doma je padlo povelje: Pripravi se! To so bili moji najtežji tre- nutki, ko sem stal na sredini le- tala in čakal, da se poženem v globino. Sam sebi sem dopove- doval, da ne smem sedaj odsto- piti, da moram premagati same- ga sebe, saj nemožat odstcp ne bi bil samo moj poraz, biil bi do- kaz vsem mojim tovarišem, da sem se ustrašil višine, da v me- ni ni hrabrosti... Iz tega mojega razmišljanja me je predramilo povelje — skaoi. Bil sem šesti v vrsti in v P.\DALCI SE VKRCUJEJO naglici sem še enkrat pregedal vezi, če So v redu, dočim so se moji tovariši že poganjali skozi odprtino. Kmalu sem bil tudi sam na vrsti in ne da hi mnogo premišljal, sem i>e pognal v praznino. Pričel sem padati in sekunde so .se mi zdele kct ure. Rahel sunek in nad mano se je končno kot velik lokvanjev cvet razprostrla bela kupola. Oddahnil sem si in prevzela me je prav vsega resnična radost, da sem odskotči?, da prvič v življenju iz edinstvene, veličastne per- spektive gledam na zemljo — plava.jcč nad njo. Počasi sem padal preti zemlji in v mislih hitro ponovil napoti^ ke inštruktorja, kaj moram na-ri rediti, da b^m lepo in brez po- škodb pristal. Zemlja je bila že čisto blizu, zato sem hitro ne- koliko skrčil noge ter trenutek pozneje že pristal v mehki travi letališča. Presrečen in samemu sobi hvaležen za veličastno do- živetje, sem se še enkrat rzri v nebo, iz katerega sem se prav- kar tako udotino prizibal. Bil sem vesel in sklenil sem, da se bom odšle.) brez strahu zaupal I padalski svili.« IVAN LOGAR Otrok in strali Zdravniki, pedagogi in psihologi so mnenja, da strah v otrokovem življenju mnogo škoduje. Znano je tudi iz klinične prakse, da je prav strah vzrok nekaterih otro- ških duševnih bolezni. Mnogi staršj se tega ne zave- dajo, saj se cesto do-jaja, da strašijo otroka na vse mogoče na- čine, ga kaznujejo za maloprid- nost s tem. da ga postavijo v te- men prostor. Dogodil se je celo primer, ko je neka matj zaprla svojega otrokg v temen kokoš- njak. Kakor vidimo, nosijo krivdo za mnoge vzroke otroškega strahu prav starši z nepremišljenimi i ukrepi. Kako nespametno je upo-' rahljati strah kot sredstvo, s ka- terim primoramo otroke k zaže- Ijenemu vedenju. Strah je torej pri otrocih priučen in naloga učiteljev, vzgojiteljev, posebno pa staršev je, da skušajo otroka glede tega nekako prevzgojiti, kajti strah zelo negativno delu- je na otrokovo duševnost. Naj- prej seveda moramo poiskati vzrok, nato ga pa odpraviti z ne- ko drugo dejavnostjo. Na primer Tončka je strah v temni sobi. Otroka naučimo, da sam prižge luč. Videl bo, da v sobi ni niče- sar in bo mjrno zaspal. Čemu se otroci boje teme? Ne- kateri starši groze otroku, če ne bo zaspal, z raznimi možmi, stra- hotnimi čarovnicami in drugimi prikazni. Otrok bo najbrž zaspai, a njegovo spanje nj mirno, tem- več je prepredeno z nekim stra- hom. Otrok bo laže zaspal, če mu povemo pravljico, kajti ta ga bo popeljala v sanjski svet. V prav- ljicah, ki jih pripovedujem.© otro- ku na večer, pa ne smejo nasto- pati strahotna bitja, temveč ose- be, ki otroka nekako pomirja,!'- n. pr. Sneguljčica, Mjzica pogr:.. se, itd. Strah pa se pri otroku ponavlja v najrazličnejših oblikah. Včasih skuša otrok strah tudi sam pre- magati, toda cesto tega ni spo- soben in nujno mu morajo starši ali vzgojitelji pomagati Potrebno je, kot smo že poprej omenili, poiskati vzroke strahu in jih od- straniti. Nekateri starši groze otroku za vsak najmanjši prestopek s šibo. V takih primerih otrok staršem, ne ustreže iz ljubezni, temveč iz strahu pred palico. In koliko takšnih otrok najdemo v osnovni šoli. ki so popolnoma vase zaprti in neradi odgovarjajo na učite- ljeva vprašanja. Razumljivo je. da je treba otro- ka včasih zelo resno opominjati, in če to ne zaleže ga je treba vzgojno kaznovati. Starši naj vzbude spoštovanje pri otrocih, toda ne s strahom, temveč z lju- beznijo, razumevanjem in pravič- nostjo. Otroška doba je doba čustve- nega življenja, kajti v predšol- skem obdobju je otroku v ospred- ju čustvenost nr? pa razum. Če otrok v tej dobi doživlja inočne čustvene motnje ali pretrese, mu lahko lo doživljanje pusti posle^ dice za vse življenje. Na primer čustvo manjvrednosti, zagrenje- nost, strah jn podobnj pojavi so skoraj vedno posledica neprijet- nih, pretresljivih dogodkov, po- sledica nepravilnih v/gojnih po- stopkov. Podali smo le nekaj bežnih mi- sli, vendar upamo, da bodo našle odmev prj mnogih starših, kajti vsi žele telesno in duševno zdra- vega otroka? Te osnove pa dobi otrok v predsolsk- dobi in pri vzgajanju igrajo starši važno vlo- go, kajti otrokovo domače okolje je najvažnejši činitelj v oblikova. nju njegove osebnosti. Nobelovi nagrajenci za li- teraturo 1901: R. F. Sully Prudhurnnie — Francija 1902: Theodor Monunsen — Nem- čija 1905: Bjornstjerne Bjornson — Norveška 1904: Frederic Mistral — Franci- ja in J"se Echegaray 'j Ei- zagtiirre — Špani.ja 1905: Uenryk SierikiewiC2 — Polj- | ska 1908: G}Osiie Cnrdurci — Italija 1907: Rudi/nrd Kipling — Anglija 1908: Rudolf C. Eucken — Nem- čija 1909: Selma Lagerlof ^ Švedska 1910: Pdul von Heijse — Nemčija 1911: Maurice Maeterlinck — Bel- gija 1912: Cierhart llauplmann — Nemčija 1915: Rabindranath lagorc — In- dija 1914: (nagrada ni bila podeljena) 1915: Romain Rollcmd — Francija 191 fi: Verner von Heidenst(nn — Švedska 1917: Cari Gjcllerup \n Henrik Ponioppidan — Danska 1918: (nagrada ni bila podeljena 1919: Carl Spitteler — Švica 1920: Knut Hamsun — Norveška 1921: Anatole France — Francija 1922: Jacinto Bennvente i/ Mar-- tinez — Španija 192.1: WtlUmn B Yeats — Irska 1924: Wladuslnw S. Reymont — Poljska 1925: Ccorcie Bernnni SiKiir — Anglija 1926: Grnzin Deleddn — Italija 1927: Henri Bcrgsnn — Francija 1928: Sigrid Undspt — Norveška 1929: Thnmcis M(uw — Nemčija 1950: Smclair Leuns — Amerika 1931: Erik Axel KarUeldt — Šved- ska 1932: -lohn C.alsivorthii — Anglija 1935: Ivan Aleksejevic Bunin — ruski emigrant 1954: Luigi Pirandello — Italija 1935: (nagrada ni bila podeljena) 1936: Eugene O' KeiU — Amerika 1957: Roger Martin Du Gard — Francija 1938: l'earl Buck — Amerjka 1939: Frans Eemil 9illanpdd — Finska 1940: (nagrada ni bila podeljena) 1941: (nagrada ni bila podeljena) 1942: (nagrada ni bila podeljena) 1943: (nagrada ni bila podeljena) 1944: Jnhannes V. Jensen — Dan- .^ka 1945: Gahr\ela Mistral — Čile 1946: Herman Hesse — Švica 1947- Andre Gjde — Francija 1948: Thomas S. EHot — Anglija 1949: WtUiam Faidkner — Ame- rjka 1950: Bertrand Rusxel — Anglija 1951: Pdr Lagerkviit — Švedska 1952: Frangois Mauriac — Fran- cija 1953: VVinston Churchill — Angli- ja 1954: Emest Heminguxiy — Ame- rika 1955: HaUdnr K. Lnrness — Is» landija 1956: luan Ramon Jimenez — španski emigrant 1957: Albert Camus — Francija 1958: Boris Lconidor\č Pasternak — Sovjetska zveza zavrnil nagrado 1959: Salvatore Quasimodo — Ita- lija 1960: Snint-John Vcrse — Fran- cija 1961: Ivo Andrič — Jugoslavija HUMOR MED PRIJATELJI — Kako se kaj počuti tvoja soproga? — Oh, strašno. Vsakokrat, kq ponoči kaj čuje, me zbudi in mo- ram preiskati celo stanovanje. — Tatovi vendar ne ropotajo! — To sem ji dejal in zdaj me zbudt ko ničesar ne čuje. Prihodnje leto 350 motornih vozi: Tovarna avioniobilov in motor- jev Maribor je sprejela plan za 1 1962, po katerem bo TAM iz- delal 3500 raznih vozil Največ bodo ii-delali vozil TAM 4500, za- tem 500 vozil lastne kcJistrukci- je TAM-2C00 z nosilnostjo ? toni, razna specialna vozjla kot vozi- la za polivanje in pranje ulic TAM-4500, gasilska vozila TAM- 4500 G itd. Razen tega bodo iz- delali prihodnje leto še 2400 ton rezervnih delov za vozila »Pionir« in TA.M-150G. Ncprecenllive vrednosti v pepelu Premogov pepel, zaradi kate- rega se mnogokrat jezijo v indu- striji in v gospodinjstvu, kajti povsod je napoti, skriva v sebi neprecenljive vrednosti V vsem svetu ostane letno ne- izkoriščenih 5 milijonov ton pe- pela, ki vsebuje 50 kg platine, 1200 kg zlata, 480 kg paladiuma, 12.000 kg srebra. Z nadaljnjim sistematskim obdelovanjem bi lahko dobili iz pepela še BOO ton kalija, 24.000 ton cjnka, 2.400 ton svinca. 20.000 ton arzena, 2000 ton niklja in 12.000 ton kroma. Znanost pa še ni toliko napre- dovala, da bi iz tega pepela iz- vabila te zaklade, zato bo pepel še vedno nadlegovalec v gospo- dinstvu in industriij. Drobne zanimivosti Jeza v ponedeljek in ; torek po kosilu Znanost se je pričela [)erali tu-i: di s tem, kdaj so l.judje najbolj razdražljivi S tem vprašanjem sla se dolg(| let ukvarjala ameriška psihologa|| z oregonske univerze Rezultatqj svojega raziskovanja sta pre<| kratkim objavila: izbruhi besal najstopijo najčešče v ponedeljek in torek po kosjlu. I Nauk tega raziskovanja je — vi ponedeljek in torek nikar ne ko-- site. I Zdravje in sončne peči v Alma Ati, glavnem mestu Ka- zahstana, so izročili namenu po- slopje za zdravljenje s sončno energijo, lorej za heliofjziotera- pijo. Bolnike zdravijo s koncentrira- nimi sončnimi žarki. Zamisel se je baje obnesla pri zdravljenju bronhialne astme, infekci.jskjh bo- lezni v sklepih ter ekcemov mi- kroskopskega in živčnega izvora. Ustanova lahko sprejme do dve »10 bolnikov dnevno. Najmanjši akumulator v vzhodnonemški tO' arni rudar- skih luči in rudniških žarnic so izdelali menda doslej najmanjši akumulator, kj je tolikšen ko^ grah, ima pa 1,2 volta Uporalv Ijali ga bodo pri pregledih želod- ca in črevesja s sondami. Gutenbergov muzej Nedavno so začeli v Mainzu graditi svetovni muzej tiskarstva, v katerem se bodo zbirale glede na razvoj tiskarske tehnike po- membne stvaritve in novosti ž vseh koncev sveta Razen tega pa bodo pri muzeju "istanovili tudi šolo za specialiste v tiskarstvu. Med posebnimi dragocenostmi, ki jih bodo hranilj v muzeju bo biblija, tiskana na prvem tiskar- skem stroju, ki ga je izdelal Gutenberg 1. 1452. Zlata pravila za prezaposlenega očela Otrok pc-trebuje očeta ^isak dan, ne samo ob nedeljah, čeprav je dandanašnji pogosto tako, da ga podnevi skoraj ne vidi — zvečer, ko se utru.jeni očka vrne z de a atld oipravikov. pa je. otrok Oj^vadirio že v postel.ji. Mnrivim očetom nekaj navodil: # Poskusite no svo.j^ih možno- stih sestaviti dnevni red zase in upoštevajte otrokovega — m drži- te se ga, kolikor na'.jv&č morete. # Poskusite SI v družbi otrok nadeti veder izraz, ohraniti dobro voljo, četudi vas soričo ubruj^eno- sti stene dokaij napora. # Ne tožite otrokom o astniih skrHoh iin težavan. # Poslušajte z vso re&nobo otrokc>ve probleme. .>iih sprejmite, ko da so vaši, im se jim nikar ne izoiijbajte' #Ne dopustite svo,iemu otro- ku cbč'-tka. — ah. ooka je samo naš redek gost! % Dovolite, da prihajeijo k va- šemu edinčku na d/r^m n,|pgov; pri- jatelji. Družba lajša občutek za- puščenosti, ki ga sčasoma dobi otrok, če očka zanj nima čava. hfalivno pero za merlenje radioaktivnosti Najnovejši merilec, s katerim ugotavljajo ameriški atomski strokovnjaki množino radioaktiv- nih žarkov gama, je na pogled podoben nalivnemu peresu in ga ima strokovnjak na pisalni mi- zi. Aparat opozarja lastnika na žarke s svetlobnimi in tudi zvoč- nimi signali. Novost se bo obnesla predvsem pri ljudeh, ki delajo ob sicer vsestransko zaščitenih atomskih reaktorjih in drugih podobnih virih radioaktivnosti. Stron S PTUJSKI TEDNIK UGODNA PRILIKA ZA CENENO USNJE! Pripravite svpze kože za letošnjo vdelavo 1 Po kože pridem na dom- Po nadaljnje mforma- cije pišdte na naslov: Usnjarstvo Jerič, Zgornja Polskava. Na turzopoteznem turnirju ša- hovskega društva Ptuj so se igralci razporedili tako; 1. Brau- novič 10.5 točk, 2—3. Podkraj- šek J. in Bras po 10, 4. Bohak 8, 5—6. Rudolf in Maurič F. po 5.5 točk itd. Branik :Orava (mladinci) 16:13 (3:7) v prijateljski tekmi je Drava klonila pred mladinci Branika To je bil prvi lptr>šnji poraz, bil pa je popolnoma nepotreben. Prerei- šen del krjvde nosi tudi tehnič- no vodstvo. Takoj v začetku je Drava pre- gazjla domačine. Branikovci se niso mogli upirati standardni po- stavi Ptujčanov, ki so prvi pol- čas odločili v svojo korist, v dru- gem pa celo povedli z 9:4 Tedaj pa je tehnično vodstvo ekipo po- polnoma izmenjalo, nakar se mlajši igralci Drave niso mogli upirati fizično mfK-nejšim nasprot- nikom. Branik je spregledal na- pake gostov in v ne/iadrznem fi- nišu zmagal. dč iiimo ][ ]mm hogoneiho UMum Zelo dober plasman noKometa- šev iz Kidričevega — slab plas- man nogometašev Drave V nedeljo se je končalo jesen- sko prvenstvo v nogometu v ma- riborski podzvezi. V zadnjih srečanjih je gosto- vala ekipa Drave v Dravogradu, dočim je Aluminij sprejel na domačem igrišču mlado ekipo Partizana iz Rač. Moštvo Aluminija ima v za- ostalem roku še eno tekmo in sicer na vročem terenu na Rav- nah. Ojstica (Dravograd) - Drava 2:2 v nedeljo je bila v Dravo- gradu zadnja prvenstvena nogo- metna tekma v jesenskem delu med domačo Ojstrico in Dravo iz Ptuja. Obe enajstorici sta na koncu lestvice. Ekipa Drave je v tem sreča- nju prikazala lep nogomet, ven- dar so napadalci zelo oklevali in streljali mimo vrat ali pa v roko vratarja. Ze v prvem delu tek- me so napadalci Drave zamudili več lepih priložnostih. Domačini so se večinoma branili in odvra- čali nevarnosti. V drugem delu so ponovno stalno prevladovali igralci Drave, toda zopet nismo videli strelca, ki bi zadel v črno. Sele proti koncu tekme se je raz- vil hud boj, ko je Drava vodila celo z 2:1, vendar je sodnik ne- kaj minut pred koncem srečanja dosodil najostrejšo kazen, da so domačini izenačili in s tem po- stavili končni rezultat. Aluminif - Maribor 2:5 v nedeljo je bila v Kidričevem odigrana predzadnja nogometna tekma med mladim moštvom iz Rač in domačim Aluminijem. Enajstorica Aluminija je letos prikazala lep nogomet in je mo- štvo stalno kandidat za prvo mesto mariborske podzveze. Tre- nutno se nahaja na drugem me- stu in v nedeljskem srečanju ni imelo mnogo dela ter je brez ve- likih težav visoko porazilo na- sprotnika. Med tednom je bila v Kidri- čevem prijateljska nogom. tek- ma med članom II. zvezne lige »Mariborom«, ki se je med ted- nom pripravljal za srečanje v Osijeku. Tekma je bila precej zanimiva, domačini so se zelo dobro branili in rezultat je po- vsem realen. Tekma se je kon- čala z minimalno zmago »Mari- bora« 5:2. pa V soboto »Maribor«- Metalac 9 KH«»fll« 160 krogov in pustila za se- boj mnoge starejše rutmirane strelce. SD TAP je izvdbo tega mnogo- boja izpolnila svoje program m je lahko za zgled ostalim dru- žinam. A. K. Občni zbor sindikalne podružnice Muzej (Nadaljevanje s 3. strani) v bližnji l)odočnosti občni zbor in razprava na njom. Kolektivi vseh kulbamih ustanov bodo v smislu zakonov, ki uravnavajo dejavnost posameznih ustanov, pregledali in izdelali pravilnike zavodov in poslovanja, pregledali bodo delovna mesta in jih ocenili, določili realne potrebe zavoda za uspešno poslovanje v toku enega leta in s tem začeli graditi naprej. Poleg sestankov posameznih sk-u- p:n, kjer bodo člani sindikalne podružnice nadaljevali z začetim delovabilo Občin- skega sindikalnega sveta Varaž- din. na prijateljski obisk Občin- skemu sindikalnemu svetu in delovnim ljudem varaždinske komuno delegacija Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. ki jo sestavljajo: Jože Segula, Lojzka Stropnik. Branko Gorjup, Janez Kostanjevec, Dr. Mitja Mrgole, Alojz Cucek. Feliks Bagar, ,Tože Križančič, Jože Skrlovnik, Jože Sotler, Adi Praprotnik, Fanika Vauda, Franc Vučak, Albin Pi- šek, Julka Sever. Viktor Pre- log, Branko Furlan in Karel Vnbner. V Varaždinu bo skiipna seja, na kateri bodo izmenjane delov- ne izkušnje in rezultati uveljav- ljanja novega gospodarskega si- stema, decentralizacija delav.ske- ga samoupravljanja in uspehi pri izdelavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in pravilnikov o delitvi o.sebnih dohodkov. Glavna razprava pa bo posve- čena problemom šolstva, zdrav- stvene službe in nalogam v zvezi z izx>braževanjem delavcev. Po skupni seji si bo delega- cija ogledala Industrijo svile Varaždin, znamenito zbirko hrn- ščev profesorja Košteca, Tekstil- no industrijo >Varteks* in dru- ge znamenitosti mesta. Delegacija Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj bo tudi ob- iskala pokopališče v Varaždinu in položila venec na spomenik padlim borcem NOB v Varaž- dinu. Srečanje naše delegacije s pri- jatelji v Varaždinu bo nov pri- spevek k razvijanju bratstva in prijateljstva med delovnimi ljudmi ptujske in varaždinske komune in razvijanju bratstva in enotnosti med narodi Jugo- slaviie, ki je bilo izvojevano v 'ežki. tods slaTm: borbi jugo- slovanskih narodov. F. B. Ptujski šoferji o boju proti alkoholizmu Osmič se je 5. novembra 1961 sestal upravni odbor Združe.n.ja šoferjev in aAlomehanikov LRS, | podružnica Ptii.j ter je pregledal dosedan.ie delo podružnice. Kon- troliral je izvršitev vseh nalog zadn.iega časa, ostanek pa zajel v pripravah na občni zbor. ki bo januarja 1962. ko bo polagal ra- čune o izvršenem dela v svoji mandatni dobi. V t.eku so tudi priprave na tečaj za pridobitev višjih kvali- fikacij voznikov motornih vozil. Nekateri prijavljenci se na izpite resno pripravljajo, drugi pa manj vneto. Pridobitev višjih kvalifikacij je vsekakor velikega pomena za šoferje in avtomeha- nike. Z večjimi sposobnostmi prevzamejo odgovornejše naloge v današnjem cestnem prometu. Prevzamejo tudi večja vozila to- ' vomega in potniškega prometa. \ Te odgovornejše naloge zahte-1 vajo od njih tudi večjo priseb- nost in prizadevanje, pa ne samo v upravljanju vse bolj kompli- ciranih vozil, temveč tudi v od- govoiijfosti napram družbi, ki zahteva znanje in previdnost v upravljanju z družbeno lastnino Dalje smo danes v sredini no- vembra, v boju proii alkoholiz- mu, povzročitelju mnogih nesreč, zlasti na r^ti. Akcija za odpravo alkoholizma bi morala nspeti v vsej svoji širini, saj tudi pred- stavlja e.no izmed največjih živ- Lie.njskih nevarnosti. Vse dose- danje prizadevanje v borbi prn»i na.ihujšemu sovražniku l.iiid- >ovršino ce- ste. Ne bi kazalo zadrževati sred- stev v cestnem skladu iz prispev- kov koristnikov cest, ko pa na- staja na drugi strani na drago- cenih vozilih ogromna škoda. Večina njih je v družbeni last- nini in z njo moramo dobro go- spodariti. O nadaljnjem delu bodo ptuj- ski šoferji zopet razpravljali na članskem sestanku, ki bo v ne- del,)o, 19. novembra 1961. ob 8. uri v veliki dvorani Občinskega komiteja ZKS, Ptui, Titov trg. V. O. Uoravni odbor ZSAM podružnica Ptuj leta 136-^ Nova zgradba Komunalne banhe dala ulici novo lice (Nadaljevanje s 2. strani) dolžil za trud in veliko razume- vanje, ki so ga pokazali občin- ski in drugi organi. Zato se v imenu sveta delovnega kolek- tiva zahvalju.)em vsem, ki so pripomogli k današnjem velike- mu uspehu 1« Predsednik delavskega sveta trgovskega podjetja »Merkur« tov. Rado Korošec je prevzel ključe od predsednice tov. Strop- niknvp in jp dejal med ostalim: »Današn.ii dogodek je tudi za kolektiv trgovskega podjetja »Merkur« v Ptuju izrednega pomena. Ponosni smo na zaupa- nje, -ki nam ga je izkazalo naše delovno ljudstvo s tem, da nam .je dalo v upravljanje tudi to trgovino s tehničnim materia- lom, katere otvoritev danes pro- slavljamo. Zahvalju.iemo se predvsem Občinskemu ljudskemu odboru, ki ,ie 7 družbenim planom 19.=i7- 1961 predvidel potrebe in sred- stva za zgraditev le trgovine. Zahvaljujemo se tudi stanovanj- ski skupnosti in investitorjem. Prepričan sem. da bomo za- upanje opravičili. Porok za to jp cobden kolektiv našega pod- jetja, i)osebpj pa še njecov de- lavski s\pt. ki je dosleden > po- litiki dplavskeea samoiipravlJa- nja in ravno tako skrbi in izvaja na našem območju vse planske naloge družbenega plana naše komimel« Na pločniku v Lackovi ulici je bilo mnogo ljudi, ki so se skupno z gosti udeležili sloves- nosti pred Komunalno banko. Vsak za se in vsi skupaj so bili zadovoljni ob pogledu na lepo novo zgradbo, pred katero se ustavi z enakim občudovanjem občan iz Haloz ali Slovenskih goric, z Dravskega ali Ptujskega polja ali kdorkoli, ki ga je pot zanesla v Lackovo ulico, in p-^- reče: -.-To pa so Ptujčani rp- bro napravili I« VJ.