Leto IX, *«. 154
Llubl|ana, sreda 4.
1928
Cena 2 D
lakaja >h 4» ijrtrfl. —
Ogtaai po tarifo.
Uredništvo i
14 bl)»na, Knaflora uHca 4ter. 5/L T efon it. šoj* ta <804, ponoči tudi tt 1034.
Rokopisi se na vračaj*.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
__________ Ljubljana,-----
oHca ta. 54. — Telefon ta. »036,
ddelekt Ljubljana, Pre*e», ta. 4. — Telefon ta. a49C
Podružnici: Maribor, Alcktandron it. 13 — Cdje, Aleksandrova cest«
tafss pri postnem ček. zavoda s L*ut» taaa ta. u.&*a - Praha tisto 78.1*0 Wicn, Nr. 105441.
Zadnji dan krvavega režima
Danes dopoldne bo Vukičevič podal demisijo celokupnega kabineta
Demokratski klub je sklenil, da morajo demokratski ministri demisijonirati. -Pod pritiskom tega sklepa je moral tudi radikalski klub izvajati konsekvence in pozvati vlado k demisiji. - Klerikalci edini so za nadaljevanje krvavega hegemoni-
stičnega režima
Ljubljana, 3. junija Štirinajst dni po groznem umorstvu v Narodni skupščini se moralični in politični krivec pripravlja, da izvaja konsekvence: Vukičevič-Koroščeva vlada fco jutri v politični mrtvašnici. Vukičevič in Korošec sta se branila do zadnjega, vsa sredstva intrige, laži, ogovar-.janja, ciničnega izigravanja, kakršna
Beograd, 3. julija ob 20. p. Četudi ie še danes dopoldne izgledalo, da se bodo razprave v vladnih klubih zelo zavlekle in dasiravno si je g. Vukičevič na vse mogoče načine prizadeval, da bi odločitev kar najbolj zavlekel in tako pridobil na času, je nastal popoldne popoln preobrat, tako da je zvečer de-misija vlade že sklenjena stvar. V tre-
pozna le pokvarjena morala družbe, ka- nutku ko to poročamo, sestavlja mini-
tere predstavnik je bil Vukičevičev režim, so bila uporabljena, da ostane državna moč še nadalje v rokah vlasto-iržcev, katerih pogubno delovanje je pritiraio Jugoslavijo v jubilejnem letu njenega obstanka na rob propada. Vukičevič ln Korošec ne odhajata prostovoljno. Demisija demokratskih ministrov je spodkopala tla ter zrušila «trdni jrrad», pod katerega razvalinah sta obležala.
Še včeraj je izgledalo, da bodo tudi v demokratskem klubu strankarski intere-s prevladali obzire na državo. O tem a bila prepričana gg. Vukičevič in Ko-jšec, katerega ljubljansko glasilo je tu-i danes še z vso predrznostjo politič-. ega hazarderja zatrjevalo, kako trdna je vlada. Ko je v demokratskem klubu e padala odločitev, je g. Vukičevič še klical sejo ministrskega sveta ter raz-:-avljal na njej o raznih drobnih resort-ih vprašanjih, kakor da bi se ga vse, t se godi okrog njega nič ne tikalo, lalu na to pa jo že položil orožje... V demokratskem klubu je bila danes ; -egovorjena marsikatera trezna bese-aa. Demokratski govorniki so po vrsti iznašali mnoge argumente, ki jih je v političnih diskusijah zadnjih dni posta-vila KDK in zaradi katerih so tovariši istih govornikov tako ostro napadali Svetozarja Pribičeviča. Koliko boljša znosljivejša bi bila atmosfera, da se je v demokratskem klubu tako govorilo pred 12, pred 10 dnevi! Tako pa se ne moremo obraniti sumnje, da današnje odločitve niso diktirali čisti državniški razlogi, temveč razlogi oportunitete.
Že včeraj smo podčrtali, kako je izjava dr. Mačka tudi najnaivnejšega beograjskega politika morala uveriti, da ie razpoloženje v prečanskih krajih povsem drugačno, nego so si oni na podlagi Ko-roščevih informacij ustvarjali. Sedaj so si menda tudi na jasnem, kako sodi inozemstvo o režimu v naši državi in o odgovornosti za umor poslancev KDK. Finančni minister dr. Markovič ie iz Francije poslal pismo, v katerem najav-Ija svojo demisijo in zatrjuje se, da je svojim prijateljem sporočil, da bo, kakor se je mogel osebno uveriti, Jugoslavija izgubila zadnjo trohico moralič-nega in političnega prestiža, ako ostane .današnji režim še nadalje na krmilu, kar bi inoglo biti za naše mednarodne gospodarske odnošaje katastrofalno. Glavni razlog naglega preobrata pa je po našem mnenju dejstvo, da je Radič izven nevarnosti in že toliko okreval, da se bo prihodnje dni mogel preseliti v Zagreb. V Beogradu vedo, da s KDK ni mogoče niti govoriti, dokler je Vukiče-vičeva vlada tu. Zato so naenkrat pospešili krizo, misleč, da si z demisijo vlade otvoriio vrata in omogočijo pogajanja z Radičem. Že ves dan so danes poskušali emisarji vladnih strank stopiti z Radičem v stik, a so bili vsi odklonjeni, kar beležimo kot karakteristično podrobnost, važno za presojo položaja in razpoloženja.
Na žalost izgleda, da se tudi oni krogi,^ kj_ so končno spoznali, da je Vukiče- J bili streljani. Mogoča pa je le končen-vič-Koroščeva vlada absurd, še vedno tracija onih, ki vidijo, da je napočil čas ne zavedajo resnosti položaja. Da je go- reševanja največjih državnih proble-spod Vukičevič v svojem govoru v radi- mov in razumejo, da je mogoče pristo-kalskem klubu se predstavil kot nadpa- piti tej veliki in usodepolni zadači le po trijota, ki nesebično vabi KDK na sode- predhodnem prečiščenju narodnega k/vanje v vladi in parlamentu, je cini- predstavništva potom svobodnih voli-zem, preko katerega je treba iti s t»re- tev.
žirom. Insinuacija, da se bo KDK «kon- Zatrjuje se, da bo kralj poveril tudi centrirala* z ono družbo, ki je sicer pod Stepami Radiču nalogo, da sestavi novo silo razmer izključila iz svoje sredine | vlado. Ako Radič sprejme ta mandat, PuniŠo Račiča, a še vedno šteje med 1 ga bo sprejel le po-d pogojem, da sesta-svoje spoštovane člane razne Tome Po- ; vi kabinet, ki bi pod vodstvom KDK Poviče, dokazuje popolno pomanjkanje nudil garancije za pošteno upravo in za najprimitivnejšega moraličnega občutja, skrbno pripravo novih volitev, pri kaki že samo po sebi izključuje možnost terih naj celokupni narod svobodno iz-vsakega razgovora. Nesreča je, da se bere novo zastopstvo, brez korupcije in tudi^ demokrati, ki sicer priznavajo ne- brez terorja, da bo nova Narodna skup-m oz nos t uspešnega sodelovanja z Vuki- ščina res sposobna za pozitivno delo in čevic-Koroščevo kleroradikalijo, ne mo- | voljna rešiti vprašanja naše nacijonalne
strski predsednik motivacijo za ostavko celokupne vlade.
Že včeraj je g. Vukičevič spoznal, da nima dovoljne zaslombe niti v svojem lastnem klubu, dočim se je v demokratskem klubu tudi že na včerajšnji seji jasno pokazala zahteva po ostavki celokupne vlade. Kljub temu pa je g. Vukičevič še vedno upal, da mu bo uspelo rešiti situacijo v svoio korist. Upal je, da bo v demokratskem klubu zmagala ona struia, ki se zavzema za nadaljevanje sedanjega režima. To bi v veliki meri ojačalo njegovo pozicijo v radikalskem klubu. Zgodilo pa se ie baš nasprotno. Demokratski klub je imel danes predpoldne in popoldne sejo, na katerih se je končno soglasno izrekel za takojšnjo demisijo celokupne vlade. Ta sklep je poponoma onemogočil Vukičeviča v radikalnem klubu in tako se je vršila danes samo še formalna seia radikalskega kluba, na kateri ie bila po kratkem ekspožeju Velje Vu-kičeviča brez debate sprejeta sllčna resolucija kakor v demokratskem klubu. S tem je usoda vukičevičevega režima zapečatena. Ostavka vlade se pričakuje še za nocoj ali najkasneje za jutri dopoldne.
Demokratski poslanski kluii
se je sestal dopoldne ob 10.. da nadaljuje debato o politični situaciji m sklepa o stališču vodstva stranke, ki ie zahtevalo, nai poda vlada takoj demisijo. Kakor na včerajšnji. je prišlo tudi na današnji dopoldanski seji do izraza razpoloženje, da klub odobri sitališče strankinega vodstva in ■podkrepi zahtevo po demisiji vlade.
Na dopoldanski seji ie govorilo 6 poslancev. Posl. Kosta Timotijevič je naglašal. da je danes situaciia takšna, da ie vsako delo v Narodni skupščini pod sedanjim režimom nemogoče. Smatra zato za neobhodno potrebno, da sedanja vlada tako! poda ostavko, da omogoči novo kombinacijo. ki bi nudila možnost normalnega in hitrejšega dela.
Poslanec dr. Slavko Šečerov je povdar-jal. da morajo biti interesi države nad interesi režima.^ Govoreč o situaciji je naglašal. da preživlja država usodne trenutke. Mnenja pa ie. da umor v Narodni skupščini ne sme biti vzrok za spremembo ustave. Naš parlamentarizem in naša bodoča politika^ morata biti pomirljiva in zmerna. Koalicija z radikali se ni obnesla v nobenem pog.edu. Finančno stanie države ie vse prei nego zadovoljivo. Finančni minister si te izoosloval najobsežnejša pooblastila in ie končno koncentriral vse svo-ie delo na najetje oosoiila. Skorai pol leta se že mudi v inozemstvu, toda njegova akcija ni rodi.a niti najmanjšega uspeha. Zanemarjal ie sprejetje in izvedbo davčnega zakona, državnega proračuna in nu.ino potrebnih reform, kojih potrebo je sam utemeljeval v vseh svojih ekspozeiih. Danes smo brez posojila, na katerega se je že tako trdno računalo, in ie zato položaj tem težavneiši. Ministri so si. zanašajoč se na to posojilo, že v naprej razdelili kredite, tako da ie sedaj zavladala v vseh resorib
rejo povzpeti do objektivnejše in trez-nejše presoje položaja. Tudi oni menijo da je mogoče nadaljevati delo v sedanji Narodni skupščini, tudi oni se vdajajo prevari, da bi bila mogoča koncentracija onih, ki so streljali in onih, ki so
eksistence. Prepričani smo. da bi se v x)dpori take vlade našlo vse, kar med Srbi, Hrvati in Slovenci pošteno čuti in resnično ljubi domovino in narod.
Vsak drug eksperiment pa vodi v nove težkoče in nove komplikacije
popolna desorganizacija. Končno je posla nec Šečerov najodločnejše nastopil za sodelovanje demokratske stranke s KDK. češ. da vidi edino v tem izhod iz sedanje situacije in možnost rešitve vseh perečih problemov in vprašani, ki so na dnevnem redu.
Posl. dr. Grga Anzielinovič ie naglašal. da je stanje v prečanskih krajih naravnost obupno ter ie zahteval, naj vlada takoj poda demisijo, nazlašujoč. da bi se bilo to moralo zgoditi neposredno do krvavem zločinu v Narodni skupščini. Je pa odločno proti razpustu Narodne skupščine in razpisu novih volitev, ki bi bile za vlado v sedanjem trenutku skrajno neugodne.
V enakem smislu sta govorila še ooslan-ea Mika Gjorzievič in dr. Pavao Čubrovič, ki sta prav tako zahtevala takojšnji odstop vlade. Dopoldanska seja je bila s tem zaključena.
Odhajajoč s šele ie Davidovič novinarjem na kratko reasumiral potek seje in izjavil, da so se vsi govorniki izjavili za takojšnjo demdsiio vlade. Pristavil je. da se bo seja popoldne nadaljevala, ker je prijavljenih še 12 govornikov.
Popoldanska seja
Popoldne ob 5. so demokratski poslanci v svojem klubu nadaljevali razpravo. Govorili so poslanci Vasa Ognjanovič. Milen-ko Glišič in dr. Milan Miloievič. Prva dva govornika sta odločno zahtevala takojšnjo demisijo vlade in pledira a za kar najtesnejše sodelovanje s KDK. Izmed vseh govornikov je edino dr. Miloievič skušal braniti vlado.
Davidovič in Marinkovič obve-
vv g 1T I #v 0 *
scata Vukicevica
še predno pa je dr. Mllojevič svoj govor končal, je Ljuba Davidovič sejo prekinil ter poiskal Veljo Vukičeviča, ki se je takrat mudil v ministrski sobi Narodne skupščine oa predkonferenci radikalskih prvakov.
Davidovič le pri tej priliki obvesti! Vukičeviča o poteku debate v demokratskem klubu ter mu lasno in nedvoumno sporočil, da bo demokratski klub sklenil, naj v.ada takoj poda demisijo. Tako] nato je nosetfl Vukičeviča tudi zunanji minister dr. Marinkovič ter mu v imenu vseh demokratskih ministrov najavil njihovo demisijo.
Nato so se Ljuba Davidovič. dr. Marinkovič in Grol umaknili v predsedstvo demokratskega kluba ter sestavili besedilo resolucije, ki ie bila predložena po zopetnj otvoritvi seje demokratskemu klubu in ki indirektno izreka nezaupnico vladi ter otvarja vladno krizo. Takoj po otvoritvi seje ie povzel besedo Ljuba Davidovič. ki je izjavil, da ie iz poteka dosedanje debate razvidno, da vlada v klubu soglasje v pogledu na situacijo in da je zato nadaljna razprava nepotrebna. Predlaga, naj se sprejme naslednja
resolucija:
»Demokratski poslanski klub po vsestranski debati odobrava sklep strankinega vodstva in izjavo demokratskih predstavnikov v vladi, da ie potrebno, da vlada ustvari možnost za temeljito razčiščenje parlamentarne situacije. Demokratski klub ponavlja stalno željo demokratske stranke, da se, vztrajajoč pri tem odločno na parlamentarnem terenu, pri tej priliki ponovno Poskuša sestaviti koncentracijska vlada. Demokratski klub pričakuje, da bodo vse skupine glede na težke prilike v tem cilju doprinesle vse strankarske in osebne žrtve, ki ne bi bile v nasprotju z višjimi interes} državne celine, ter ustavnega in parlamentarnega režima.«
Pri glasovanju ie bila resolucija soglasno sprejeta. Seja je bila nato takoj zaključena.
Po seii so demokratski ministri In poslanci izjavili novinarjem, da le demokratski klub s tem, ko le soreiel to resolucijo. obenem Izrazil obsodbo režima. Naglašal! so. da pričakuieio demisijo vlade najkasneje za {utrl dopoldne.
Posvetovanja radikalov
2e ita predvčerajšnji konferenci radikalnih prvakov v vladnem predsedstvu se je pokazalo, da Vukičeviča zapuščajo celo najožji prijatelji. Zato ie dosegel, da radikalski klub na svoii včerajšnji seji ni razpravljal o situaciji, marveč ie na kratko obsodil zločin v Narodni skupščini in izključil iz stranke Punišo Račiča. Vukičevič ie tako zopet orid-rbil en dan. Tudi danes ie imel sestanke s svtrimi pristaši ter ,se je hotel odločilni besedi poslanskega klu-bn izogniti s tem. da ie nrioravil obsežen referat o situaciji, tako da bi bila tudi današnja seja zgoli formalnega značaia. Računal ie s te-m da se bo tudi v demokratskem klubu debata ze'o zavlekla, s čimer bi bila njegova situacija izboljšana v toliko. da bi pridobil še nekaj dni.
2e potek debate v demokratskem klubu pa je bil dokaz, da se bodo dogodki razvili
povsem drugače. Ker Je spoanal, da ne bo
mogel najti drugega izhoda, kakor da se ukloni in končno odstopi, je Vukičevič danes spremenil svojo taktiko. Da bi še v zadnjem trenutku vplival na demokrate, je ob 4. popoldne sklical seio ministrskega sveta ter stavil na dnevni red več ali manj brezipomemtona resorna vprašanja. S tem je hotel demokratom nekako dokazati, da je vlada še vedno trdna ter da niti ne misli nn to. da poda ostavko. Ko pa je po seji vlade, ki je trajala do 5. popoldne, moral spoznati, da je njegova usoda v demokratskem klubu že zapečatena, ie vrgel puško v koruzo in položil orožje tudi pred radikali.
Konferenca radikalskih voditeljev
Pred pričetkom seje radikalskega kluba, ki je bila sklicana za 6. uro popoldne, se je vršila v ministrski sobi Narodne skupščine predkonferenca. na kateri so bili zastopniki radikalskih nezadovolinežev »n predstavniki Vukičevičeve ožje okolice. Navzoči so bili dr. Laza Markovič. dr. Milan Stojadinovič. Ilija Mihajlovič, dr. Niko-la Subotič, Nikola Uzunovič. dr. Ninčid, Boža Maksim-ovič. An ta Radojevič, Miša Trifunovič. Krsta Miletič in dr. Na tej konferenci le Vukičevič videč splošno razpoloženje. resignirano izjavil, da bo podal ostavko. Prosil Je Ie. na! radikalski k?ub sprejme resolucijo, ki ne bo značila obsodbe njegovega režima. Nato ie bil izvoli en 6-članski odbor, v katerem so bili od vsake skupine po trije zastopniki, da sestavi resolucijo. Radikalski nezadovoljneži so se sprva protivili Vukičevičevi zahtevi, naj bi radikalski klub opustil vsako debato, končno oa so se po posredovanju dr. Laze Markoviča zedinili na to. da poda Vukičevič kratek ekspo-ze o situaciji, nakar naj se brez debate sprejme sporazumno sestavljena resolucija.
Seja radikalskega kluba--Vukičevičev ekspoze
Šele, ko je bil dosežen ta sporazum, je končno prvi podpredsednik radikalskega kluba Stevan Jankovič otvoril sejo. ki ji je prisostvovalo 94 poslancev. Podal je besedo Velji Vukičeviču, ki je med drugim izvajal: Na včerajšnji seji radikalsketa poslanskega kluba smo obsodili posfopanje našega bivšega tovariša Puniše Račiča. Zločin, ki je vse nas bolestno dirnil in ki je imel tako bolesten odjek v vsej državi, j,e zločin Puniše Račiča, zločin enega samega človeka (!?) Gotovi ljudje so hoteli, da ta zločin izkoristijo v svoje strankarske svrhe. Nočem zameriti opoziciji, da je hotela tudi ta zločin izkoristiti, da vrže vlado, moram pa aagla-siti, da se v prejšnjih časih opozicija v borbi proti vladi ni posluževala takih sredstev. Moram pa tudi povdariti, da se ta zločin ne sme vezati na Beograd, na radikalno stranko in na Srbijo. Takšno postopanje bi se moglo primerjati le z zločinom Puniše Račiča v Narodni skupščini. Naša sveta dolžnost je, da gledamo na državne in narodne interese in da delamo, ker nas je narod zato poslal semkaj. Narodna skupščina mora delati. Pred nami so velike naloge in radikalski klub mora omogočiti delo s to Narodno skupščino v interesu naroda in države. Ta potreba nam mora biti največja, bre* ozira na to. kdo je na vladi.
Mi smo v tej perijodi delali s kombinacijo, ki je imela 210 poslancev, to je dve tretjini Narodne skupščine. Četudi pa je ta večina dovolj močna, vendar smo radikali svoj čas izrazili pripravljenost, da pristanemo na koncentracijsko vlado. Radikalna stranka je takrat s svoje strani storila vse, da pride do koncentracije in radikalna stranka tudi v tem momentu noče zapirati vrat koncentraciji, mrrveč izjavlja: (Odpiramo vrata tudi drugim, da doprineso vse za državo in narod.» Pri otvarjani-u take kombinacije pa nikogar ne sme voditi misel, da so tu zmagovalci in premaganci. Samo v vojni se lahko diktira. Vzajemne koncesije in medsebojna popustljivost ter skupni pogledi^ na državne potrebe lahko dovedejo do oživo-tvorenja tega cilja.
Situacija je resna. To pa ne samo sedaj od 20. junija, nego je bila resna že takrat, ko se je v Narodni skupščini pričelo trenje med Hrvati in Srbi (?) Z naš-? strani se je vedno pokazala težnja, da se to eliminira. Vendar pa nismo našli razumevanja na drugi strani. Daj Bog, da po vsem tem pride do razumevanja pri onih, ki morajo brzdati strasti, in da se vse presoja s stališča državnega in narodnega edinstva. Upam, da do tega sedaj tudi pridemo. Zato nam mora biti sveta dolžnost, da se razvije situacija v državnem pravcu, ne pa v smeri osebnih ambicij. Iz povedanea vam bo jasno, kaj sledi.>
Po tem ekspožeju Velje Vukičeviča, ki ga je radikalski klub sprejel povsem apatično, je posl. Ilija Mihajlovič predlagal šestčlanski odbor, ki naj sestavi besadilo resolucije. V ta odbor so bili izvoljeni Ilija Mihajlovič, dr. Laza Markovič, dr. Dragutin Kojič, Krsta Miletič, dr. Momčilo Ninčič in dr. Nikola Subotič. Po kratkem odmoru je odbor odobril že poprej stilizirano resolucijo, nakar sq je seja nadaljevala in je bila soglasno sprejeta sledeča
resolucija:
»Radikalski poslanski klub Je na svoii seii 3. julija 1928, potem ko je slišal poročilo predsednika vlade Velje Vukičeviča in vzel v oceno vse elemente današnje situacije, soglasno sprejel sledeči sklep:
Da državne !n narodne potrebe, k| so zahtevale zakonodajno delo Narodne skupščine radi rešitve neodložljivih političnih, finančnih, gospodarskih In administrativnih vprašanj obstojajo še nadalje in da je treba vsa ta vprašanja reševati hi reš'ti. Četudi je današnja kombinacija in koalicija NRS, DS, SLS In JMO parlamentarno dovoljna za delo, izjavlja radikalski poslanski k|ub svojo željo in pripravljenost za ustvaritev najširše koncentracijske vlade ob
sodelovanju vseh parlamentarnih sk . Pin.«
Takoj po seji je odšel gosp. Vukičevič v vladno predsedstvo, da sestavi motivacijo za ostavko vlade. V smislu sklepov obeh glavnih vladnih klubov bo motiviral ostavko z željo, da se sestavi koncentracijska vlada.
Danes demisija
Beograd, 3. julija ob 22. p. Po seji radikalskega in demokratskega kluba e je v vladnih krogih povdarjalo, da ie bil današnji dan poslednji dan sedanjega režima. Iz teh krogov se tudi do-znava, da bo jutri dopoldne v predsed-ništvu vlade še kratka konferenca vlade, nakar bo med 10. in 11. uro odšel Velja Vukičevič na dvor in podal kralju ostavko vlade. Ostavka bo motivirana z ugotovitvijo, da sedanje skupine. ki so tvorile vladno večino, sicer zadostujejo za delo v parlamentu, da pa razmere v državi zahtevajo sodelovanje vseh parlamentarnih skupin. Zato stavlja vlada svoje mesto kralju na dispozicijo, da omogoči sestavo vlade vseh parlamentarnih skupin, torej najširše koncentracijske vlade.
Ostavka vlade bo torej iutri dopoldne kralju predložena. V političnih krogih se govori, da je resen kandidat za mandatorja za sestavo koncentracijske vlade Stepan Radič. Nocoi ni bilo na dvoru nobenih političnih avd;jenc.
Vukičevič in muslimani
Beograd, 3. julija p. Danes dopoldne se je vršila v vladnem predsedstvu daljša konferenca med Vukičevičem in dr. Spahom. Kakor se je pokazalo, je bila ta konferenca v zvezi z demisijo finančnega ministra, obenem pa sta razpravljala tudi o politični situaciji. Zatrjuje se, da je skušal Vukičevič vplivati na muslimane, da bi mu izrazili zaupnico in tako utrdili njegovo pozicijo. Zaupnica muslimanskega • kluba pa je postala sedaj prav tako nepotrebna, kakor ie bila nepotrebna Koroščeva blamaža z zaupnico klerikalcev. Po tej konferenci sta bila Vukičevič in dr. Spaho sprejeta v avdijenco
Vukičevičevi kandidati za nasledstvo
Beograd, 3. julija p. Še predno je padla v radikalskem klubu odločitev, so Vukiče-vičevci začeli širi d vesti o Vukičevičevem nasledniku. Zatrjevali so, da ima Vukičevič že zagotovilo, da postane v slučaju njegove ostavke njegov naslednik dr Laza Markovič. Če bi ta odklonil ministrsko predsedstvo, prihajata v poštev dr. Vlada An-drič in dr. Milan Stojadinovič. V političnih krogih so te vesti sprejeli z razumljivo rezervo, ostale pa so tudi brez vpliva na radikalske nezadovoljneže, katerim so bile v prvi vrsti namenjene., da bi opustili svojo nasprostvo do Vukičeviča in mu izra^" zaupanje.
Vojvodinski radikali proti Vukičeviču
Novi Sad, a julija, č. Dasi trdijo radikali v Sremu in Vojvodini, da volilci ne izstopajo iz njihove stranke, vendar pa so za pre-okret v mišljenju dosedanjih radikalnih pristašev zelo značilne včerajšnje volitve v pravoslavno cerkveno šolsko občino. Pri molitvah so od 40 mandatov dobili pristaši paši-čevca Krste Miletiča 30 mandatov, samostojni demokrati 7, neodvisna skupina 3, vladui radikali pa sploh nobenega.
Tudi socijalisti zahtevajo razpust Narodne skupščine
Beograd, 3. julija, p. Glavni odbor soci« jalistične stranke Jugoslavije je sklenil re* solucijo, v kateri zahteva takojšen odstop vlade, razpust nasilno izvoljene Narodne skupščine in izvedbo, svobodnih volite\\ Glavni odbor je odobril sklep pokrajin, skega obl. odbora SSJ, da posl. Petejan ta, ko dolgo ne gre v Narodno skupščino, dr* kler je na krmilu sedanja vlada.
Odlikovani zdravniki
Beograd, 3 .julija, i. Kralj ie odlikoval z redom sv Save II. razreda načelnika hi-gijenskega oddelka v ministrstvu narodnega zdravja dr. Andreja Štamparja in kirurga primarija dr. Edo Šlajmarja. z redom Belega orla V. razreda upravnika ženske bolnice v Ljubljani dr. Alojzija Zalokaria upravnika bolnice v Mariboru dr. Janka Drnovška in upravnika higijenskega zavoda v Ljubljani dr. Iva Pirca. z redom sv. bave IV. razreda upravnika bolnice v Ljubljani dr. Frana Dolšaka. zdravnika v Ljubljani dr. Leopolda Jenka in primarija umobolnice na Studencu dr Diviaka. z redom sv Save V. razr. pa sreskega sanitetnega referenta v Ljubljani dr. Zivka La-pajneta.
Krediti za rogaške železnico
Beograd, 3. julija p. Danes popoldne od 4. do 5. se je vršila seja ministrskega sveta na kateri so bili odobreni prometnemu ministru krediti za razne nabavke. Med drugim je bil odobren tudi kredit za progovni materijal (tračnice, kretnice in druge potrebščine) za progo Rogatec-Krapina v znesku 1,700000 Din in 1L600 angleških funtov,
t
Prikrivana demisija finančnega ministra
Zaradi neuspeha londonskega posojila je minister dr« Markovič že pred dnevi podal demisijo, ki pa jo je Vukičevič do včeraj prikrival
Beograd, 3. Julija p. Istočasno, ko se Je v Beogradu bliskovito širila vest, da je usoda Vukičevič-Koroščevega režima zapečatena, se je iz vladnih krogov samih razširila tudi vest o demisiji finančnega ministra dr. Bogdana Mar-koviča, Ta vest se ie pojavila že pred 14 dnevi, vendar pa so jo takrat v vladnih krogih najodločneje demantirali in Je zastopnik finančnega ministra dr. Spaho objavil celo famozni komunike, s katerim je hotela vlada vzbuditi v javnosti vtis, da je misija finančnega ministra v Londonu končala z uspehom, ter da je posojilo že sklenjeno in ie iz tehničnih razlogov odgodeno do jeseni. Šele sedaj je vlada končno priznala, da je posojilo definitivno pro-
padlo ter da je finančni minister dr. Bogdan Markovič. izvajajoč iz tega konsekvence, poslal po svojem povrat-ku iz Londona v Pariz ministrskemu
predsedniku pismeno ostavko ter nato odpotoval v Vichy. Zavedajoč se, da bi objava demisije finančnega ministra položaj vlade, ki je bil v tem času že skrajno omajan, še boli poslabšala, je Vukičevič to demisijo skrbno prikrival. Danes pa je končno priznal in potrdil že prejšnje vesti o ostavki dr. Marko-viča. Tudi ta slučaj dokazuje, kako trdovratno se je Vukičevič upiral demisiji vlade in kako se je hotel na škodo državnih interesov po vsej sili vzdržati na krmilu.
Radie odklanja obiske vukičevicevcev
Brezuspešne intrige proti solidarnosti KDK. - Radič dosledno odklanja vsak stik s predstavniki krvavega režima
Beograd, 8. Jnllfc p. O. Velja Vukičevič si je vse do zadnjega prizadeval ustvariti kombinacijo, ki bi omogočila njegov režim tudi brez demokratov, katere bi prav Tad zamenjal s kako drugo stranko. Znano je, da so vukičevičevci zadnje dni ponovno napovedovali, da bodo ustvarili kombinacijo s HSS, da bi na ta način na posebno željo dr. Korošca izrinili SDS ter obenem razcepili KDK. Dasiravno so predstavniki HSS z indignacijo odklanjali vsak stik z Vukičevičem in njegovimi emisarji, je Vukičevič vendarle skušal ponovno priti v direktne stike s Stjepanom Radičem nadeja-Joč se, da bo s primernimi koncesijami ven darle dosegel svoj namen. Ni mu bilo dovolj, da je Stepan Radič z ogorčenjem zavrnil njegov prvi poskus. Danes je ponovno skušal priti v stike s Stepanom Radičem. Vlogo posredovalca je prevzel Laza Markovič, ki je pred par dnevi potom znanega Mite Dimitrijeviča brez uspeha poskušal da bi se sestal z Radičem. Preko nekega poslanca KDK- ki je stalno v okolici Stepana Radiča, Je danes dr. Markovič ponovno prosil Stepana Radiča za dovoljenje, da
ga sme obiskati ▼ bolnici t svrho važnega
političnega razgovora. Stepan Radič ie dal dr. Lazi Markovfču sporočiti, da ne mara niti najmanjših stikov ne ž n]Im ne z Vukičevičem in z nobenim drugim predstavnikom one skupine ljudi, ki imajo na vesti umor dveh najboljših poslancev KDK In ko-jih roke so okrvavljene s krvjo najboljših sinov hrvatskega naroda.
Radičevo stanje
Beograd, 3. julija, i. Zdravstveno stanje Stepana Radiča je trajno zadovoljivo, tako da računajo, da bo lahko že čez par dni odpotoval v Zagreb. Radič se je dopoldne že šetal po sobi, oprt na dva zdravnika in v prisotnosti svoje soproge. Temperatura in žila bolnika sta danes normalni.
Dopoldne in popoldne so Stjepana Radi* ča obiskali številni poslanci KDK, med nji» mi dr. Maček, dr. Besarovič, dr. Metikoš, prof. Maštrovič in drugi, ki so predsedniku KDK poročali o stanju in razpoloženju na» roda v njihovih volilnih okrožjih.
Tudi dr. Pernar in Ivan Grandja se po* čutita prav dobro.
Iz okužene atmosfere
AH je SLS vedela, da se pripravlja umor voditeljev KDK?
Koliko poslancev sedanje hegemoni-stične večine je naprej vedelo za umor in katere izmed njih je smatrati za direktne sokrivce, o tem bo sodna preiskava morda vendarle spravila nekaj na dan, akoravno se vse, kar z režimom čuti in ga brani, na vse moči trudi prikazati zločm morilca Račiča kot dejanje poblaznelega posameznika, ki bi ga najraje proglasili celo za neodgovornega ..
Mi smo že svojčas opozorili na važno dejstvo, da je morilec z 21 tovariši, med njimi klerikalni poslanec a. Pušenjak, dan pred atentatom (19. junija) v svojem nujnem predlogu, v katerem je zahteval, naj se Radiča izključi iz parlamenta s tem, da se ga proglasi za blaznega, pismeno napovedal svoj zločin, povdarjajoč, da bodo v slučaju, ako ta predlog ne bo sprejet, nastopili «neza-željeni dogodki brez obzira na posledice, ki utegnejo nastati.« Predlog je bil od predsednika odklonjen zaradi njegove neresnosti in ga tisti dan ni nihče pozorneje prečital. Toda poslanci, ki so ga vložili, so morali vendarle vsako besedo dobro pretehtati in jih je treba sedaj, ko so nastopili «nezaželjeni dogodki* v vsej svoji grozoti, vprašati, kaj je pomenila njihova pretnja? Zakaj so podpisali predlog, ki vsebuje, kakor se je naknadno izkazalo, napoved umora, ki ga je drugi dan Puniša Račič tudi dejansko izvršil? Kako je prišla SLS do tega, da je po svojem zastopniku podpisala predlog, ki je po svoji stvarni zahtevi bil tako neresen, da ga predsednik Narodne skupščine niti sprejeti ni hotel, a je vseboval morilsko pretnjo, ki se je tekom 24 ur tako grozno uresničila?
Mi seveda ne dolžimo g. Pušenjaka, da ie v naprej vedel, kaj namerava morilec. Toda da je zastopnik SLS mogel podpisati usodepolni predlog človeka, ki ga sedaj «Slovenec» proglaša za blaznega hajduka, je dokaz, kako okužena Je SLS od atmosfere, iz katetre se je rodil strašni zločin.
Nedavno je posl. Pucelj objavil protokol o izjavi klerikalnega poslanca Fa-leža, ki je v Potimji vasi govoril, da je vedel, da bo prišlo do umora in da je že on sam enkrat imel pripravljen nož za Radiča! Izliv surovosti nekulturnega človeka boste rekli. Da, ali baš pri takih primitivnih ljudeh se odraža razpoloženje okolice z neposrednostjo, ki je karakteristična za moralo družbe, v kateri se nahajajo.
Sedaj nam iz Maribora sporočajo še sledeča dva karakteristična dogodka:
Klerikalni poslanec Jerič iz Murske Sobote je bil doma kakih 8 dni pred usodnim dnevom v Narodni skupščini ter je ob tej priliki pripovedoval neki znani gospej v Murski Soboti, da on že ves zadnji čas sedi v Narodni skupščini tik pri vratih, ker bo nekaj prišlo, da bo lahko hitro ven skočil.
Drugo dejstvo: Klerikalni poslanec Bedjanič iz Obreža pri Središču ob Pravi je bil tudi par dni pred usodnim
dogodkom doma in si je dal ob tej priliki od tamošnjega obrtnika popraviti svoj revolver. Ker popravilo še ni bilo gotovo, ko je Bedjanič šel mimo obrtnika na kolodvor, je moral obrtnik revolver s kolesom pripeljati za poslancem na kolodvor pred odhodom vlaka, s katerim je potoval g. Bedjanič v Beograd.
Vsa ta dejstva, za katera so na razpolago priče, dokazujejo najmanj to, da se je SLS dobro zavedala, kako se dogodki razvijajo h katastrofi in da se nahaja v tovarišiji družbe, ki je kot zadnji argument hegemonističnega režima pripravljala umor voditeljev koalicije. Navzlic temu ni ničesar storila, ni dvignila svarilnega glasu — nasprotno: poslanec Pernar pripoveduje, kako so nekateri klerikalci baš zadnje dni hujskali radikale ter se obnašali uprav provokater-sko, povsem v smislu rabiatnih izjav čestitega gospoda Faleža. Konkretna dejstva, ki smo jih navedli, predlagamo javnosti, da ona sodi in sklepa.
Slika klerikalnega terorja na deželi
Bučka, začetkom Julija.
Iz naših krajev se malokdaj oglasimo, kljub temu. da imamo novic polne koše. Molčali smo, ker smo upali, da se razmere zboljšajo. Ker pa postaja teror glavarjev SLS vedno hujši, naj izve in o njih sodi širša javnost.
Pred kratkim smo ustanovili prostovoljno gasilno društvo. Ker je izšla pobuda za ustanovitev od strani našega šolskega upravitelja, ni bilo to po volil župniku Franoiču. ki je nastopil odločno proti društvu, kljub temu. da je nepolitično in obče koristno. Vabili smo župnika k pristopu, kar pa je odbil. češ. da ni dovolj pristašev SLS v društvu. Seveda je društvo nadaljevalo svoje delo kljub nerazumevanju g. župnika. Upali smo, da bo g. župnik spoznal svojo zmoto. A mesto tega je započe! boj proti ustanoviteljem, hoteč predvsem pred oblastjo očrniti priljubljenega našega šolskega upravitelja. V boj proti njemu je poslal celo predsednico Marijine družbe, ki je nastopila s takimi sredstvi, da ima sedaj opravka s sodiščem. Pričeli so se pobirati podpisi za premestitev šolskega upravitelja. Da pa bi prikrili ljudem, čemu naj se podpisuje, so zamolčali. da gre za gonjo piroti upravitelju šole. Članice Marijine družbe, ki so edine podpisale poleg nekaterih tretjerednic. so potem. ko so izvedele, kaj so podpisale trumama prihajale k Šolskemu upravitelju in izjavljale, da preklicu jejo svoj podpis in da jim ni nihče povedal, čemu podpisujejo. Javno pa naj povemo, da so nekatere osebe, ki so podpise pobirale, falzificirale podpise nekaterih deklet, o katerih se je mislilo, da ne bodo hotele podpisati.
Starši otrok so bili radi takega početja silno ogorčeni in so na lastno inicijativo pričeli zbirati protipodpise. Uspeh je bil seveda tak. da ie ogromna večina staršev brez razlike strank podpisala izjavo, da najostreje obsoja gonjo proti upravitelju šole in izraža prošnjo, da se upravitelj ne premesti.
Kakor že omenjeno, ie gasilno društvo kljub temu terorju delovalo z lepim uspehom m si je nabavilo novo briz£»Mo. Ker
Je 2e star običaj, da se brizsalna blagoslovi, je poslalo društvo trikrat h g. župniku deputacijo s prošnjo, da brizgalno slovesno blagoslovi Svečanost naj bi povzdignila sv. maša na prostem. G. župnik je deputacijo nahrulil Ln seveda odklonil blagoslovitev. Društvo je poslalo nato deputacijo — dvakrat — h g. dekanu, ki je najprej obljubil blagoslovitev, pozneje pa odklonil. To postopanje duhovščine je izzvalo razumljivo ogorčenje in ni čudno, da se pojavlja močno gibanje za prestop v pravo slavje. Gospodje ali vidite, kaj rodi vaše delo? Sami tirate ljudstvo do skrajnosti!
V nedeMo 1. julija je priredilo Gasilno društvo kljub vsemu veliko ljudsko slavje z blagoslovitvijo brizgalne. Ker ni bilo cerkvene blagoslovitve, smo io posvetili namenu z nagovori in narodnim srcem.
Velik zbor zaupnikov SDS v Ivanjkovcih
v nedeljo 1. t. m. od 8. do 13. ure se Je vrSiil v Ivanjkovcih v dvorani g. Petovarja zbor delegatov SDS iz okrajev Ljutomer in Gor. Radgona ter Ormož m Ptuj. Zbranih Je bilo okrog 200 delegatov in zaupnikov. Kot gostije so bili zastopani tudi nekateri voditelji SKS s sredi-ikim županom g. Lukačičem na čelu, dalje predsednik sreske organizacije SDS za murskosobo-tiški sTez g. notar Koder ter predsednik mursko-soboti&ke k. o. SDS g. Pojbič. Obširna Petovai-jeva dvorana je bila polno zasedena.
Predsednik oraio šKe srezke organizacij« SDS obl. posl. g. Lovno Petovar }e pozdravil zlasti prisrčno zastopnike koaiiirane stranke ter goste iz Murske Sobote, nakar je nar. posl. dr. Pivko podai izčrpno poročilo o dogodkih v Narodni skupščini in o političnem položaju.
Zborovale! so sprejeli izvajanja g. poslanca z burnim odobravanjem in ogorčeno obsodili težki zločin v Beogradu, zlasti pa tudi pisavo časopisja SLS, ki dejanje skoro opravičuje in odobrava.
O. obl. posJanec Petovar J« podad kratko poročilo o oblastni skupščini in deLa oblastnega odbora, ki ga smatraijo klerikalci kot svojo strankarsko organizacijo, ki zlasti preganja uradnike strokovnjake, ako niso pristaši SLS. Sedaj hoče oblastni odbor tudi še okrajne zastope spraviti popolnoma v roke svojih ljudi, ki bi naj delaK tam brez kontrole drugih strank. Zamenjati hočejo okrajne zastope s cestnimi odbori. Pred volitvami pa je SLS obljubljala, da bo v vladi delala na to, da se izvede zakon o samoupravah in se izvrže volitve v sreske skupščine .. .
Tudi izvajanja obl. posl. Petovarja so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje.
Soglasno je bila na predlog obl. tajnika SDS g. Spindlerja sprejeta zaupnica nar. poslancu dr. Plvku, vodstvom SDS ln KDK ter obl. poslancu Petovarju. Gg. Pribičeviču in Radiču so bile v tem smislu odposlane brzojavke.
Zborovalci so se tudi soglasno Izrekli za obstoj mariborske oblasti.
V debati so se oglasili tudi zastopniki h ptujskega okraja dr. Senčar in dTUgi ter notar Koder iz Murske Sobote.
Po poročilu obl. tajnika SDS o stanju strankine organizacije v uvodoma navedenih okrajih se je izvršilo konstituiranje STeskih odborov za srez Ormož (predsednik Lovro Petovar), za srez Ptuj (predsednik dr. Senčar) in za srez LJuto--mer (predsednik dr. Stajnko). Določile so s« smernice za delo v tekočem poslovnem letu. Vr-Sil-o se bo v teh okrajih večje število shodov KDK.
Nato se it vršil Se ded predvidene politične šole z lepim predavanjem g. dr. Relsmana o naši ustavi.
Popoldne so zborovafci r vefikem Stevlhi ht
▼ najlepšem vremenu naipravili izlet v bližnji Jeruzalem in uživali krasote naših Slovenskih goric. Z večernimi vlaki so se vračali na razne strani.
Razpust občinskega sveta v Splitu
Eden zadnjih nasilnih aktov dr. Korošca. — Občinski svet f bil zmožen za delo, vlada pa ga je iz iraščevanja razpustila
| Split, 3. julija, č Danes ob 11. dopoldne
! }e bil s sklepom velikega župana razpuščeo i splitski občinski svet. Za komisarja je bil i istočasno imenovan sreski poglavar Bo-i netti. Oblastni odbor se bo pritožil proti j razpustu občinskega sveta, ki je bil dela-■ zmožen.
Občinski svet je bil razpuščen z motivacijo, da je zavzel demonstrativno stališče povodom proslave Vidovega dne. Kakor znano so radičevci, sam. demokrati in ie-deralisfi, člani obč. sveta, sklenili, da ne sodelujejo pri proslavi Vidovega dneva, kakor je to želel župan dr. Tartaglia, ki je zaradi tega odstopil. Podžupan Jakob Culič bi imel danes ob 11. dopoldne prev-
zeti od bivšega župana vodstvo občinskih poslov, toda že ob . 10. dopoldne je prejel od velikega župana dopis, da naj izroči občinske posle komisarju Bonettiju. Kakor znano, so zastopniki KDK razpravijaH o možnosti volitve novega občinskega pi ed-stojništva po odstopu župana dr. Tarta^lie. Kot kandidati za župana so se imenc vali od strani sam. demokratov dr. Prvklav Grisogono, od strani HSS inž. Senjanovič, od strani federalistov Jakob Čulič. Očivid-no je, da so radikali hoteli preprečiti delavnost občinskega sveta. Zaradi razpusta občinskega sveta sta bila nujno poklicana v Split poslanca dr. Prvislav Grisogono in dr. Trumbič.
Težaven mednarodni položaj Avstrije
Zakaj je morala Avstrija ugoditi Mussoliniju. — Odpor tirolskih Nemcev
Dntutl, 9. julija c. bineufava oot med dr. Sešp-
lom in Mussolinijem je naravno vzbudila v avstrijskem časopisju precejšnjo pozornost. »Neue Freie Presse« pripominja, da Je Avstrija v prekatnem položaju in da rabi soglasnih mednarodnih sklepov, da bo mogla dobiti novo posojilo. Obstojajo dve možnosti odgovoriti na diplomatsko ofenzivo in sicer neposreden protiudarec v smeri k priključitvi ali pa močno zbližanje z na-sledstvenimi državami. Oba pota pa sta momen-tano zaprta. Mednarodni položaj Avstrije Je težavne jši nego gospodarski. Komunike o vzpostavitvi diplomatskih odnošajev z Italijo Je dokaz osamljenja Avstrije.
Zelo Jezno pišejo tirolski časopisi. Kržčansko-socijalni »Atlgemeiner Tiroler Anzeiger« piše
pod naslovom: »A« smo i« svoboden narod?
Padec na kolena pred Mussolinijem I« naslednje: Zagotovilo vlade, da so odgovorne osebe Avstrije vedno stremele za tem, da se ne bodo vmešavale v notranjepolitične zadeve Italije in prisega, da bo tako vmešavanje za večne čas« izostalo, se slišijo zelo komično. Mesto pa, nt katerem obljublja avstrijska vlada, da bo c vso energijo preprečila protiitaHjansko agitacijo, k vzbudilo veliko razburjenje. Dokler ima Italija južno Tirolsko v svojih roparskih krempljih, si noben Tirolec ne bo dal prepovedati, da tri sme4 očitno pokazati svoje sovraštvo proti Itadiji. Tirolska si ne da svoje postopanje diktirati od nobenega dunajskega urada.
Delovni program nove nemške vlade
Včeraj je podal državni kancelar Miiller - Franken programa-tično izjavo svoje vlade. — Zunanja politika ostane nespremenjena. — Nova Nemčija je in ostane republikanska. — Reševanje socijalnih problemov
Berlin, S. julija, (s-be.) Državni kancler Miiller - Franken je na današnji seji državnega zbora prečital izjavo nove vlade, ki je
Venizelosova vlada
Atene, 3. julija g. Venizelos je bil poverjen s sestavo nove vlade. Ve nize los je izjavil novinarjem, da je dobil od predsednika Konduriotisa pooblastilo razpustiti zbornico ter razpisati nove volitve. Vendar pa možnost, da se bo nova vlada prestavila sedanji zbornici, ni izključena. Zunanja politika bo ostala nespremenjena.
Italijansko-jugoslovenski spor in Društvo narodov
Pariz, 3. julija. Senator Jouvenel se je v razgovoru, ki se je nanašal na neuspešno delovanje Društva narodov, dotaknil tudi vprašanja italijansko-jugo-slovenskega spora. V zvezi s tem je kritiziral politiko Francije, ki ga je tudi prisilila, da je odstopil kot član delegacije pri Ligi. Izjavil je, da je zavzemal stališče, da bi se itaiijansko-jugosloven-ski konflikt moral predložiti svetu Društva narodov in da bi mogla taka akcija, ki i)i jo podvzela Francija, imeti dober uspeh; poleg tega pa bi dvignila avtoriteto Društva narodov. Nič ni nevarnejše za obstoj ženevske institucije in tudi za člane Društva narodov, predvsem za velesile, kakor dopuščati dvoumnost. da Društvo narodov nima moči, razpravljati o problemih izredne važnosti, ki se tičejo ene zastopanih velesil. Poudaril je, da vztraja pri nazira-nju, da mora Društvo narodov živeti svoje lastno življenje in da mora razviti svojo lastno delavnost na bazi visokih moralnih principov.
Nesreča angleške križarke
London, 3. julija, (lo.) Admiraliteta po* roča, da se je pri Thurn Capu Shoalu okrog 5 milj izven Halifaxa težko poškodovala križarka Dauntless. Nesreča ni zahtevala človeških življenj. Dauntless je križarka od 4650 ton, pod poveljstvom kapetana Mac« phersona. Posadka šteje okrog 425 častnikov in moštva. Križarka je bila zgrajena leta 1918. ter je bila dodeljena prvemu brodov« ju križark sredozemske flote in je bila dalj časa v kitajskih vodah, dokler se ni vrnila meseca januarja domov. Včeraj je dospe* la iz potovanja v Kanado v Halifax in je plovila v hiko v nenavadno gosti megli. Križarka je zadela na dno in včeraj so jo poskušali rešiti, vendar pa brezuspešno. Večina posadke se je izkrcala. Na ladji je ostal kapetan, častniki in 50 mož, da po* magajo rešiti ladjo.
Pilsudski gre v Romunijo
Bukarešta, 3. iulija s. Po časopisnih vesteh bo Poisudski v četrtek potoni v Romunijo. Od-5el bo na oddih v Ti^oviiie, ue da bi se usta- i vil v Bukarešti,	4
zelo obširna in se bavi z neobičajno mnogi mi detajli. Zunanjepolitični del izjave je razmeroma kratek in povdaria stare cilje, voljo po sporazumu, željo po takojšnji osvoboditvi še zasedenih ozemelj v Porenju, voljo po sodelovanju z Društvom narodov, pri katerem je za Nemčijo najvažneiše vprašanje splošne razorožitve ter čim prejšnja končno-veljavna rešitev reparacijskega vprašanja.
Državni kancler Miiller je predvsem podčrtal dejstvo, da je dokazala zadnja volilna borba svetu, da je Nemčija po težkih povojnih letih v razdobju mirnega razvoja. Temelj nemške države, ki je republikanski, ostane neomajen. Nemčija zasleduje v zunanji politiki mirovne smotre, se odpoveduje vsaki revanžni ideji in hoče sporazum 8 svojimi sosedi. Po tej poti bo skušala doseči enakopraven položaj med drugimi državami in bo skušala s sodelovanjem z drugimi vladami pripomoči k politični in gospodarski konsolidaciji Evrope. Nemška vlada smatra za najvažnejše vprašanje osvoboditev zasedenega Porenja in P^ruhrja. Vlada se popolnoma strinja z v» jo nemškega naroda, naj se ta ozemlja takoj osvobode. Kancler je nadalje izrazil svoje obžalovanje nad dejstvom', da niso zasedbene države prišle po tolikih letih političnega razvoja do teh zaključkov.
Nato je govoril državni kancler o stališču Nemčije v Društvu narodov in je podčrtal dejstvo, da bo Nemčija pri vseh delih Društva narodov lojalno sodelovala. Nemčija smatra za eno najvažnejših vprašanj splošno razorožitev in dosedaj ni nobena država toliko storila za razorožitev in splošno varnost. kakor je storila Nemčija. Nemčija je bila prva, ki je takoj in brez pridržkov sprejela Kellogove protivojne predloge. Glede vprašanja reparacij je Nemčija vse svoje obveznosti, izvirajoče iz Dawesovega pakta, lojalno izpolnila. Nadalje je izjavil državni kancler, da bo vlada brez pridržkov priznala rezultate ženevske gospodarske konference in da se bo zavzela za ratifikacijo wa-sliingtonskega dogovora.
„Krasin" še ni dospel na cilj
Oslo, 3. julija, g. Ruski ledolomilec Kra» sin demantira brezžično govorice o rešitvi Nobilovih tovarišev. Švedska vodna letala so danes zopet podvzela poizvedovalni po* let, ki pa je zaradi megle ostal breztispe* šen. Danes je odletela na Spitzberge druga nemška pomožna ekspedicija, obstoječa iz dveh letal pod vodstvom znanega nemške* ga letalca Udeta.
Moskva, 3. julija, g. Rušilec ledu «Kra* sin» je oddaljen še 80 milj od točke, kjer je Viglierijeva skupina. Krasin napreduje skozi 2 metra debelo ledeno plast proti se* veru. Upati je, da bo Krasin lahko vzel sku pino na krov. Letalec Cuhnovski bo z lad* je vršil poizvedovalne polete za ostalima skupinama italijanske posadke. O Babuški* nu še vedno ni nobenih vesti.
Tromso, 3. julija, s. Niti na zadnjih treh poizvedovalnih poletih nista letalca Rava* zoni in Baldini našla nobene sledi o Amund senu, čeprav je bilo vreme zelo ugodno.
Zopet velika sleparska afera
v Romuniji
Bukarešta, 3. julija, g. V političnih kro* gih je zadnje dni vzbudilo veliko pozor* nost dejstvo, da je prišlo sodišče na sled velikanski aferi. Gre za petrolej ske vrelce v Targovištu. Ti petrolejski vrelci so na podlagi ponarejenih dokumentov postali last privatnih oseb, ki so se združile v kon* zorcij ter prodale ozemlje neki angleški družbi Večji del teh polj je že prešel ▼ tuje roke, in sicer za ceno treh milijard le* jev. Sleparski konzorcij je že dobil 90 m\» lijonov le jev predujma. V zadevo so za* pleteni vsi višji okrajni uradniki v Targo* vištu ter več političnih osebnosti v Buka* rešti, čijih imena pa se še držijo tajno. Dosedaj je bilo aretiranih 5 oseb in se pri* čakujejo nove aretacije. Gre tudi za ne* katere poslance, za več višjih uradnikov trgovinskega in gospodarskega ministrstva in več političnih osebnosti. Preiskovalni sodnik je osebno predložil ministrskemu
V notranji politiki vsebuje vladna izjava načrt za sporazum, ki bo služil za obnovo celokupnega gospodarstva. Vlada 6e zavzema za znižanje carinskih tarifov, in sicer r interesu zvišanja mednarodne trgovine in za proučitev avtonomnih carin, za varstvo realnih mezd delovnega prebivalstva in y zvezi s tem za kontrolo nad karteli, trusti in sličnimi organizacijami. Zlasti povdarja vladna izjava potrebo podpirati zahteve srednjih slojev, in sicer z omiljenjem in boljšo razdelitvijo davčnih bremen. Vlada povdarja dalje potrebo, da bo poljedelstvo zapet po-J stalo rentabilno, vsled česar najavlja ikre-pe za izboljšanje polja in £a povzdigo tehničnih podlag poljedelske vzgoje. Kratkoročna zadolžitev kmetskega stanu 6e mora omiliti z dolgoročno zadolžitvijo. V socijalni politiki namerava državna vlada ratificirati washingtonski dogovor o osemurnem delov-niku, čim prejšnjo sprejetje zakona za varstvo delavcev in zakona o rudarjih, podaljšanje podpor za časa kriz za starejše nameščence in delavce, poučevanje delavskih sil v interesu boljše preskrbe poljedelstva z delavci. Vlada povdarja nadalje potrebo po zidanju novih stanovanj. Pri tem bo vlada na vsak način nastopila pot posojil za podporo gradbene akcije.
Kar se tiče vprašanja ustave, stoji nova vlada seveda na podlagi weimarske ustave, ki se mora izgraditi v demokratičnem smislu. Sporazum med posameznimi deželami in državo se mora doseči z načelnimi reformami, in sicer v smislu močne državne oblasti, ki se bo ozirala na važnost mnogostran-skih posebnosti življenja nemškega naroda. Državna reforma bi se morala doseči v tesnem sodelovanju s posameznimi deželami. Prvi korak k temu bi bila ustanovitev državnega upravnega sodišča.
Glede državne brambe naglaša vladna izjava potrebo, da mora biti državna bramba patrijotična in nadstrankarska. Strankarska stališča se morajo izločiti iz državne brambe.
Socijalni demokratje in stranke sredine so vladno izjavo večkrat prekinjali z odobravanjem, komunisti in narodni socijalisti pa s porogljivimi medklici. En komunističen poslanec je bil poklican k redu. O vladni izjavi se prične debata jutri opoldne.
predsedniku poročilo. Ministrski predsed« nik ga je naprosil, naj vodi preiskavo da* lje, da se bodo vsi krivci stavili pTed so* dišče. Menijo, da bo sodišče ob priliki izrednega zasedanja parlamenta objavilo imena aretiranih in osumljenih. Ves slučaj je izzval veliko pozornost, zlasti z ozirom na veliko vsoto.
Velik razmah letalskega prometa
London, 3. julija, (lo.) Danes je bflo izdano uradno poročilo o razvoju letalskega prometa v minulem letu. V treh letih, od« kar je bil uveden v Angliji letalski promet, ni bil v Angliji ranjen noben potnik. Pre* ko Rokavskega zaliva se je prevozilo v mi* nulem letu z letali 28.764 potnikov, t. j. za 3000 več potnikov kot v prejšnjem letu. Pri teh številkah so udeleženi Angleži s 57 odstotki. Z letali se je prevozilo blaga na kontinent v isti dobi za 2.691.000 funtov, t. j. dvakrat več kot leta 1924. Denarja se je prevozilo z letali na kontinent in v An. gli jo za 8,000.000 funtov.
Teheran, 3. julija, (be.) Anglija bo *gr«. dila v Perziji 6 pristajališč za letala.
Zaslužena usoda vohuna
Bukarešta, 3. julija, g. V zadevi umora glavnega urednika ruskega lista «Utro» ▼ Kišinevu Jakoboviča se je moglo ugotoviti, da je Jakoboviča dejansko ustrelil emisar ruske GPU. Oblasti so priznale, da je bil Jakobovič v vohunski službi romunske voj* ske. Dalje se je ugotovilo, da je bil Jako* bovič obenem tudi sovjetski vohun in da je torej igral dvojno vlogo. Romuniji je izdal tajnosti ruske tajne policije in je bil zaradi tega od nekega Vacie v lastnem sta* novanju ustreljen. Preiskava je dalje do* gnala, da je ga. Kalontay, sorodnica ruske pisateljice, vedela za ta umor in da je po* magala morilcu. Vacie je že dva tedna stanoval v hiši ge. Kalontav, s katero je imel intimno razmerje. Ga. Kalontav je bila snoči po daljšem zasliševanju aretira* aa. Morilec je potsločimi pobegnil.
Naši Kraji in
Vseuč. prof. dr, Vekoslav Klaič
sloviti hrvatski zgodovinar, ki Je v nedeljo zvečer umrl v Zagrebu.
Zločin
Umori se strahotno množe. Svoječasno
§o bili na dnevnem ali nočnem redu uboji, večinoma so se fantje stespli. ipri čemer je vedno obležal eden ubit. tudi več. Umori pa so bili redkejši. Sedaj se pa množe baš ti pojavi, — pri čemer pa ni vštet umor v Narodni skupščini, ki je po vsem videzu tomor s sodelovanjem več še neznanih pri-pomočnikov in iz političnih motivov.
V nagonskem življenju našega Šoveka je prav tako skrit zločinski nagon, kakor pri človeku siploh. Vsak »nezločinec« ima (večkrat zločinske misli in .predstave, toda fijim nasproti postavlja zapreke, v svodi pozornosti ali inteleiktu in v svojih načelih {morala, zakon. vera). Skrita ali latentna Jtriminalnost včasi izbruhne kar pri več gudeh naenkrat. Najbolj ob revolucijah, pa tudi sicer v mani urejenih časih. Naj pa Jdanje izgleda še tako strašno. — raziskovanje storilčevega mišljenja in njegovih predstav in njihovih zvez (asociacij) včasi prav presenetljivo razloži nepričakovane tiagibe, ki so važni za orescjo storilca in njegovega dejanja. Važno je. ne kaj in kako je storilec pred dejaroiem komentiral svojo pozornost, ali je bila ta pozornost napačno usmerjena pod vplivi toksinov (alkohol, morfij), ali je storilec sicer bolan. n. pr. ali ima eoilepsijo, posledica rane v vojni, kakor traumatična neuroza radi granate ali zasipanja: ali je podana hipertrofija, ki ustvari gotovo duševno stanje. Ali je storilec hipohonder. trpi na fiksnih Mejah, na vsiljenih predstavah, ali na bežnostl idei ali ie pri dejanju bila podana a£ror>'ja (zlasti zooert v pijanosti!).
Anomalije idej. čustev in predstav so tolike in taiko raznolike, da se v okviru takšnega članka niti našteti ne dajo. Za slučaj v Prebačevem ie posebno važno raziskovanje. ali je morda dejanje izvršeno v tako zvani intoksikacijski psihozi, it. j. duševni zmedenosti, izvirajoči iz zlorabe alkohola. Posledica: Manjša etična in intelektualna sposobnost. Pijanec postane egoist, ošaben, brutalen, psihično degeneriran, je razdražljiv. — tudi če ni še kroničen alkoholik. V konkretnem slučaju Je seve stvar točne preiskave, ali le storilec še kazensko odgovoren, ali ne več. Šišenski slučai je tipičen slučaj alkoholikove ljubosumnosti. Zijanost je stanje psihičnega mrtvila, »astificiekie duševne motnje«. KG1. znano delo dr. Robide o psihičnih motnjah na alkoholski oodlagi!) Mogoča in eelo verjetna ie v prebačevskem slučaju psihologična pijanost, pri storilcu, ki je dedno obremenjen, na poškodovanem fiziološkem temelju, cb zmanjšani odpornosti, Intoleranci najpram alkoholu, v zvezi z dispozicijo k močnim afektom. V takšni patološki pijanosti store zločinci uboj. požig, težke poškodbe in dr. V prebačevskem slučaju je treba tudi ugotoviti, ali je srd ali razjarjenost kot poseben afekt bila izrazito podana, v zvezi z alkoholom. Razburjenost kot afektna komponenta patološke oi-Janosti bi utegnila storilca celo sodno razbremeniti — do oprostitve. (Razume se. da more 'ta članek vsebovati le informativna ugibanja zgolj temeljem novinskih vesti, ne da bi se hotel vmešavati v konkreten kazenski oz. dejanski primer).
Umorov je cela vrsta. Poleg razdelitve kz. (navaden, naiet. roparski, zahrbten umor) še poznamo maščevalni umor. umor staršev, brata, soproge, rodbine, dece. vladarja, drug političen umor. erotični umor. Različni so motivi in objekti in zlasti različni značaii storilca. Mnog storilec Je končni člen neke razvojne vrste, ki dege-
nerira od člena do člena in tako ustvari a in ustvari slabiča, ki podleže in stori dejanje. Slučajev, da storilec — večinoma v pijanosti — postreU celo vrsto ljudi, pozna kriminalistika nešteto. Po vojni se le Število teh slučajev silno pomnožilo, storilci so večinoma utrpeli traumo, iz katere se le razvila neuroza. K temu še alkohol, in pogoji iza strašno dejanje so tu.
Politična strast ni znak večje zrelosti, marveč manjšega duševnega zdravja. V vseh revolucijah stopijo v sprednje vrste
nevravnovešenl Individijl. Za vsalčo vojno
je kriminalnost večia. Vedno rastoča množina zločinov je znak. da je naš narodni organizem bolan. Ta znak je istoveten z občim nezadovoljstvom, in klic po reformi v politiki in administraciji hoče isto. kakor klic po moralni reformi, socialni pravičnosti. po športu, zaslužku, po pravici. Kdor vidi velikost naloge, ki bremeni na nas vseh. spozna šele. koliko je doživljanje in odgovornost naše generacije.
K.
Pogreb žrtev trojnega uboja v Prebačevem
Ekskortiranje skesanega storilca v Ljubljano k psihijatrom
Kranj. 3. julija.
Izčrpno in obširno poročilo današnjega »Jutra« o strahovitem (zločinu mizarskega mojstra Ignacija Naigliča v Prebačevem, ki je v navalu maščevalnosti ustrelil z vojaško puško tri sinove svojih najboljših sosedov, je izzvalo občo pozornost Še danes se nahaja prebivalstvo daleč na okrog pod silnim dojmom te strašne
se je zbrala ogromna množica kmečkega prebivalstva, ki se je ob 10. udeležila za-dušnice in nato prisostvovala z najglobljo ginjenostjo pogrebu vseh treh žrtev, ki so jih položili v. skupni grob na šenčurskem pokopališču.
Storilec Naglič se Je do danes popoldne nahajal v zaporih tukajšnjega sodišča. Prvo preiskavo ie izvršil okrajni sodnik dr.
Ustreljeni fantje Janez Pipan, Matevž Kladivc in France Zavrl
osvete očeta devetorice nedolžnih otrok.
Po naredbi oblasti so odpeljali včerai ob 10. dopoldne vsa tri trupla ustreljenih sinov Matevža Kladivca, Janeza Pipana in Franca Zavrla iz domače vasi Preba-čeva v občino Šenčur. Na vasi se ie zbrala ogromna množica prebivalstva. Prišli so številni ljudje tudi iz Kranja, kjer je bil ponedeljkov redni tržni seiem.
V sprevodu so pogrebci prinesli vse tri krste na konec vasi h kapelici, kier so iih naložili na vozove. Fantje ln dekleta so nosili pred krstami številne vence. Vsi. ki so gledali sprevod, so jokali, presunjeni od žalositi nad nesrečo, ki je zadela tri dobre družine.
Vozove z rakvami le počakala pri kapelici pred Šenčurjem duhovščina, ki ie opravila cerkvene obrede. Tudi v Šenčurju
Kobe. Tudi v zaporu napravlja Naglič vtis mirnega, zdravega moža. Venomer joče in se kesa svojega dejanja, vzdihujoč:
»Svoie najboljše sosede sem ustrelil. Kako mi je žal njihove smrti! Kaj sem napravil!«
Napram sodniku Je izjavil, da je storil svoj zločin v podzavestnosti in da se je šele zjutraj prav zavedel, kaj je napravil. Kot mizar in posestnik ie bil Naglič vedno zelo priden, pridobiten delavec: v zadnjem času je celo kupil več leoih parcel. Je 60-odstotni invalid, bil je ranjen na fronti v glavo in mu škoduje vsako zauživanje alkohola in vsako razburjenje. Sodnik dr. Kobe ie danes odredil prevoz v Ljubljano, da ga preiščejo Dsihijatri. S popoldanskim vlakom sta odpeljala dva orožnika Nagliča v Ljubljano,
Zagoneten umor v Iški vasi
Nova tragedija družinskih razprtij in nepomirijivega sovraštva
Ljubljana, 3. julija.
Ni se še poleglo po mestu razburjenje zaradi krvave družinske žaloigre. ki se je odigrala včeraj zjutraj v Šiški, že se je razširila po Ljubljani novica, da se je v mali vasici Iški vasi pod Krimom odigrala enako krvava, a bolj zagonetna družinska tragedija.
V	iški vasi v hiši št. 41 Je živela družina Zagarjevih. obstoječa iz 45-Ietne matere Johane. 65-letnega očeta Antona, stareiše hčerke Antonije, mlajše hčerke Ivane ter sina Antona, ki pa je zaposlen sedaj kot delavec v Ljubljani in stanuje na Strmi poti št. 4.
V	Japljevi hiši. kakor se pravi po domače. so vladali že nad 10 let med materjo in otroki na eni ter očetom na drugi strani hdui prepiri. Iz sodnih aktov je razvidno. da se je oče z družino večkrat tudi dejansko spopadel. Posledica je bila. da so se med seboj tožarili in so baš zaradi tega prišli tudi v domačem kraju na slab glas. Ljudem ie bilo dobro znano, da si mora Žagar jed sam kuhati in da si sam pere tudi perilo. V družini ie vladal pravcati pekel in se. je Žagar svojih ljudi tudi izogibal. Celo spati ni hotel v hiši. marveč ie redno prenočeval v senu na podstrešju.
V	petek, na Petrovo, je prhitela k sosedu. svojemu stricu Martinu Žagarju Jap-liieva Ivanka in mu na videz močno razburjena povedala, da želi z njim govoriti njen oče. ki leži ves krvav na podstrešju. Martin Žagar se je nemudoma odpravil od doma ter povabil s seboj fanta Franceta Škulja. Prišedši do Japlievega doma sta zajgledala tamkaj mater Ivano popolnoma mirno, vendar precej bleda ki jima je velela. naj stopita po lestvi v podstrešje.
Cim sta stopila oba v nekoliko temno podstrešje, se jima ie nudil grozen prizor. Na senu ie ležal vznak, pokrit z na prsih prerezano odeio. Anton Žagar že mrtev, ves v krvi. Takoi sta oba presodila, da ie bil izvršen grozen zločin. Poleg mrtveca ie ležala okrvavljena kosa. tudi kosišče ie bilo oškropljeno s krvjo. Na pokojniku, ki je imel globoko rano tik pod srcem, ni bilo opaziti znakov borbe in tudi seno okrog njega ni bilo kaj dosti pohojeno. dočim je bilo iz položaja kose razvideti, da je bila tja previdno položena. Iz vseh okoliščin se je dalo sklepati, da je bil Žagar umorjen med spanjem in da ie obležal na licu mesta. ne da bi se premaknil.
Martin Žagar je takoi ukrenil vse potrebno. da so bili o zločinu obveščeni orožniki na Igu. ki so o dogodku še istega dne poročali sodišču. Medtem se je vest o zločinu bliskoma raznesla po vasi in bližnji okolici. Liudski glas ie takoi obsodil kot morilko Zagarjevo ženo Ivano. Ker so g> vorile za njeno krivdo vse okoliščine, so jo orožniki takoj zaslišali in io s hčerko Antonijo odpeljali v sodne zapore deželnega sodišča v Ljubljani. Zjutraj okrog 8. ie prišla domov tudi mlajša hčerka Ivanka, ki se je nahajala čez noč v Ljubliani. Nio so pustili orožniki na svobodi in ie bil o krvavem zločinu obveščen tudi 2agarjey sin Anton, ki stanuie v Ljubljani.
Orožniki so našli nedaleč v stran od mrtveca na podstrešju prazno listnico, pri preiskavi v hiši Da okrvavljen stotak, opazili oa so tudi na ženinem modrem predpasniku nekatere krvave madeže.
Aretirana žena pripoveduje: Usodno noč sem šla kakor po navadi spat okrog 9. v sobo, dočim je mož odšel počivat na seno
Kulturni pregled
Oton Župančič na Angleškem. Pesnik
Oton Župančič, ki je zastopal jugoslovenske PEN-klube na letošnjem kongresu v Oslu, je pred dnevi prispel v Notingham na Angleškem, kjer predava na ondotni univerzi literaturo naš rojak prof. Janko Lavrin. Iz Notinghama je odpotoval v London, kjer cstane npkaj časa gost ondotnega Pen-klu-ba. Pesnik se vrne v domovino skozi Paria.
Hrvatsko filharmonično društvo se je os-
rovalo v Zagrebu. Namen mu je zbiranje denarnih sredstev, ki naj zasigurajo trden obstoj Zagrebške filharmonije.
Kfenekov »Jonny< v Parizu izžvižgan. Iz Pariza poročajo, da je imela Kfenekova opera »Jormy svira« v ondotnem gledališču velik neuspeh. Doživela je še hujši poraz kakor svoj čas v Parizu Wagnerjev »Tann-hauser«. Delo je bilo najprej izvižgano, potem pa so se poslušalci od hahljanja držali za trebuh. Pariška kritika smatra to opero za nemogoče delo in mu sploh odreka umetniške kvalitete.
Koloraturna pevka Tinka Wesel-Polla, ki je za prihodnjo gledališko sezono sprejela angažman na graškem opernem odru, sč je te dni na avtomobilski vožnji iz Zagreba v Karlovac ponesrečila. Vozilo se je prekucnilo in iz njega sta zletela pevka in njen spremljevalec advokat dr. Prebeg. Ga. We-
sel-Polla se je precej resno poškodovala pod levim očesom. Nesreča je tem bo\j obžalovanja vredna, ker je odhajala umetnica na počitnice, da bi si oddahnila preden nastopi angažman na graškem odru.
Lidija Wisiakova in Vaclav Vlček pozvana v Pariz. Plesalka gdč. Lidija Wisiakova in baletni mojster g. Vaclav Vlček sta prejela iz Pariza obvestilo češkega poslaništva, da sta angažirana za naštudiranje in izvajanje plesov pri »Prodani nevesti« v pariški Operi Comique. Generalna skušnja za opero bo 25. oktobra, slavnostna predstava pa 28. oktobra. Predstavi Smetanovega dela bo prisostvoval tudi prezident Francoske Republike g. Gaston Doumergue. Premijera opere za širšo publiko pa bo 30. oktobra t. 1.
Gledališka kriza v Italiji. Kljub poskusu, dramsko umetnost v Italiji povzdigniti z gmotno pomočjo države, javljajo, da se ta eksperiment ni obnesel. Gledališča so zabredla v zadnjem letu v še hujše denarne stiske kakor poprej. Posledica tega bo, da se letos koncem avgusta razpusti 12 igralskih skupin. Med te odre, ki končujejo bilanco z ogromnim deficitom, spada tudi Piran-dellovo gledališče, katerega je država podpirala z znatno subvencijo. Tudi dramski pisatelji nimajo več poguma, da bi sestavljali igralske družbe. Edino Sem Benelli hoče izjemoma še enkrat poskusiti srečo s se-
stavo dramske trupe, ki naj bi uprizarjala sodobne oderske proizvode.
Zdenka Zikova odhaja v Prago. Bivša pri-madona ljubljanske opere ostavlja 6 koncem letošnje sezone Zagreb in odhaja v Prago, kjer je angažirana na Nar. divadlu. Zagrebčani, katerim se je pevka zelo priljubila, zelo obžalujejo to izgubo, ki jo bodo pač težko nadomestili.
Jugoslavija in avtorsko pravo. Naša država je edina dežela na svetu, ki ne priznava lastnih ne tujih avtorskih pravic. t)oslej še ni pristopila k bernskim konvencijam, vendarle pa so zadnjič poslali iz Beograda v Piim na mednarodno konferenco o zaščiti avtorske svojine uradnega delegata v osebi g. dr. Šumana. Upajmo, da je s tem storjen korak, ki nas bo premaknil s sramotne mrtve točke. Kakor je izjavil dr. Šuman te dni beograjskim novinarjem, .ie nekaj nade, da pride načrt zakona o avtorski svojini sčasoma le pred parlament, ki bo o njem sklepal in ga usvojil. Naš načrt zakona o avtorskem pravu je najbližji sl'čnim zakoaom Avstrije in Nemčije. Napravila sta ga gg. dr. Šuman in dr. Stražnicki iz Zagreba. Posamezni Členi projekta predvidevajo zaščito književno - leposlovnih in znanstvenih del, glasbene vsebine, umetniških slik in kipov, arhitekture, fotografij in filmskih posnetkov. Da se pospeši delo za ta zakon, je sklenilo Mednarodno udruženje za zaščito avtorske svojine v Parizu, da skliče letos na jesen kongres delegatov v Beograd.
fe okrog & Nekako ob 1. secn zaCola b
podstrešja žalostno stokanje. Vstala sem. ker sem spoznala glas moža. stopila po lestvi in vprašala, kaj mu Je. Mož Je stokal naprej in ni dal nobenega odgovora. Legla sem zopet v postelj, a ker stokanje le ni ponehalo sem čez kakih 10 minut ponovno vstala in šla moža vprašat, kai mu manjka. Ker pa tudi zdaj ni odgovoril, marveč samo še stokal, sem se zopet vrnila v posteljo ter vstala tretjič čez dobre četrt ure in odšla Drav do njega. Vprašala sem ga ponovno, kaj mu ie. nakar Je s slabim glasom odgovoril:
»Boste že videli, eden me Je s koso!«
To je bilo okrog 2. ali 3. ponoči in Je mož še izrazil željo, naj pokličem njegovega brata Martina in sosedovega sina Škulja. Ponoči se je enkrat zbudila tudi hčerka Tončka, ki pa je takoj zopet zaspala. Šele ko se ie zdanilo, sem opazila, da je mož ves krvav. Povedala sem to takoj hčerki, ki je šla klicat Martina in Franceta, da sta prišla k njemu. Jaz sem medtem stala pri njem sama in mu svetila s svečo...
Na ovadbo orožnikov je prispela v Iško vas še istega dne sodna komisija, ki sta jo tvorila preiskovalni sodnik dr. Kravina in zdravnik univ. docent dr. Košir. Kraj zločina je bil fotografiran, nakar je bilo določeno. da se prepelje Zagarjevo truplo v mrtvašnico na Igu. To pa se ni moglo zgoditi. ker za prevoz nikdo ni hotel posoditi voza, kar le pač pripisovati kmečkemu vražjeverju. Končno so morali truplo na Ig prenesti nekaiteri domačini. Truplo je bilo v mrtvašnici obducirano in se ie izkazalo, da je bila Žagarju prizadeiana s koso 15 cm globoka rana in da 1e umrl zaradi notranje krvavitve. Pokopali so ga v nedeljo popoldne.
Poset čsl. vojaške
i ■■■	3
Urejuje najbolje prebavo! Cist) želodec ln čreva brzo In ngodnol 1 omot pa vseh lekarnah Din 4.—.
Danes!	Danes!
Dražestna LYA MARA v svojem najboljšem vele-
filmu
delegacije
Ljubljana. 3. julija.
Na povratku s cerske slavnosti se je danes dopoldne pripeljal z beograjskim br-zovlakom iz Zagreba v Ljubljano načelnik češkoslovaškega generalnega štaba general Jan Syrovy s številnim spremstvom. Na glavnem kolodvoru so ga sprejeli odlični zastopniki naših vojaških in civilnih oblasti, ki so visokega češkega vojaškega dostojanstvenika ter častnike v njegovem spremstvu prisrčno pozdravili. Prvi mu je šel pri izstopu nasproti divizijski general g. Nedič z našimi višjimi častniki. Generalu in njegovim spremljevalcem so nato segli v roko češkoslovaški konzul dr. Resi z atašejem Sibrom. veliki župan dr. Vodo-pivec .mestni župan dr. Dinko Puc, nar. posl. dr. Albert Kramer za JČ-ligo in za JSS starosta Engelbert Gangl. Godba Dravske divizije pod vodstvom višjega ka-pelnika majorja dr. Čerina je zaigrala ob prihodu gostov češkoslovaško državno himno. Po pregledu častne čete pod vodstvom majorja Jakliča je načelnik češkoslovaškega generalnega štaba pozdravil oficirski zbor štaba dravske divizije.
General Syrovy se je nato s svojim spremstvom, v katerem so bili vojaški ataše čsl. poslaništva v Beogradu polkovnik Ondrej Mezel. generalštabni polkovnik Jan Kloud, pehotni polkovnik František Meli-char, generalštabni pcibočnik major Špa-nijel in generalov ordonančni oficir, skupno z našimi oficirji, med katerimi je bil tudi general Kalafatovič. ki ie z gosti prispel iz Zagreba, odpeljal v mesto. Pod ljubeznivim vodstvom generala Nediča ter drugih oficirjev si je ogledal obe veliki vojašnici. garnizijsko strelišče, postajo golobov pismonoš na gradu in še nekaj drugih vojaških institucij.
Le prekmalu je prišel čas odhoda: gostje so nadaljevali pot v domovino že z br-zovlakom ob 12.08. Na kolodvoru so s.e poslovili od visokega češkoslovaškega vojaškega dostojanstvenika pred častno četo 53. pešpolka in godbe Dravske divizii-ske oblasti častniki štaba Dravske divizije s poveljnikom div. generalom Nedičem na čelu.
Popoldne se je general Syrov^ s svojim spremstvom vračal skozi Maribor, kjer ga je na postaji pričakovala vojaška godba, komandant mesta generai Spasič z oficirskim zborom, veliki župan dr. Schaubach. za mestno občino podžupan dr. Lipoid, predsednik čsl. kluba g. Bureš in podpredsednik svetnik Knop. za JC-ligo pa podpredsednik dr Reisman. Na peronu je bilo
po znani istoimenski opereti. Predstave ob 4„ ^8., ^ 10 Znižane letne cene!
KINO IDEAL.
mnogo občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo češke dostojanstvenike. Po pozdravih so češki gostje odšli v kolodvorsko restavracijo. kjer so prebili eno uro v prijateljskem razgovoru z Mariborčani. General Syrov£ se je pohvalno izrazi! o svojem potovanju po Jugoslaviji ter je s posebno toplimi besedami govoril o zdravem duhu v armadi naše države. Tudi njegovi spremljevalci so navdušeni nad našimi lepimi pokrajinami ter polni hvale glede naše armade.
Poset češkoslovaškega generalnega štaba s je pripravljal že dolga leta ter se je z obeh strani naglašalo. naj bi ostale zveze trajno čim tesnejše. Ob češkoslovaški proslavi 28. oktobra bo šef našega generalnega štaba vrnil sedanji poset.
Kongres, razstava in koncert meščanskih šol
Maribor. 3. julija. Državni kongres meščanskošolskih učiteljev se bo vršil letos v Mariboru v dneh od 4. do 7. julija t. 1. Radujemo se. da bo Maribor vsaj za oar dni postal prav za prav res pravo žarišče prosvet, dela na področju meščanske 5o1e.
Meščanske šole stoje v sredini med osnovno šolo. ki daje najelementarnejšo izobrazbo naiširšim sloiem našega naroda, in srednjo šolo. ki izobrazuie in pripravlja mladež našega naroda za študije na visokih šolah. Zato imajo meščanske šole to veliko in znamenito nalogo, da meščanskemu staležu. ki v obrtnem, trgovskem in industrijskem ter splošno kulturnem življenju naroda igra veliko vlogo, nudi solidno. intenzivno in ekstenzivno, teoretično in praktično izobrazbo, ki ga usposablja, da -zadovoljuje zahtevam najsplošnejših koristi našega naroda in države
Zunanje lice kongresa bo pokazala razstava. ki J o prirede vse meščanske šole Slovenije v prostorih dekliške meščan, šole v Cankarjevi ulici. Tu se bo pokazalo, da li nudi meščanska šola meščanskemu staležu ono izobrazbo in spretnost, ki mu je ne more nuditi po svojem ustroju nobena druga srednja šok;
Zanimal nas bo tudi koncert, ki ga prirede mariborske meščanske šole. Program je pester. Razen pevskih in rajalnih točk nas bo presenetil šolski orkester s Parrno-vimi deli. Vendar, krono koncerta bo sestavljala nova. izvirna slovenska moderna skladba Emila Adamiča, ki se bo Izvajala prvič baš na tem koncertu v veliki Union-ski dvorani dne 5. julija t. 1. s pričetkom ob pol 19. uri. Adamičeva noviteta se naslanja na besedilo pesnice Ljudmile Po-ijančeve. ki je v svoji zbirki »Orač na Topoli« uvrstila tudi alegorijo »V rešenje«, katero ie Adamič uglasbil Mislimo, da bo pestri program privabil in napolnil do poslednjega kotička Unionovo dvorano.
Razkrinkavanje široko organizirane tihotapske družbe
Velika preiskava policijskih in carinskih oblasti y Ljubljani in vseh večjih mestih Jugoslavije
Ljubljana, 3. julija.
Ljubljančane razvnema že par dni velika tihotapska afera. Policijske in carinske oblasti razkrinkujejo izredno široko in spretno organizirano tihotapsko družbo, ki ie povzročala carinikom preglavice že par let in je ves ta čas silno rafinirano in skoro nemoteno utihotapljala blago čez mejo Iz Italije ter zalagala z robo skoro vsa večia mesta v. naši državi. Pomagala ni vsa paz-nost carinskih organov, tihotapci so posebno zadnji dve leti »poslovali« kar na debelo. A kakor običajno je tudi tokrat malenkostno naključje sprožilo lavino. ki že pritiska in bo še pritisnila v zapor veliko tihotapsko družino.
Na obmejni postaji na Rakeku so carinski in obmejni varnostni organi večkrat opažali razne sumljive tuje osebe, ki so se zadrževale tamkaj pri prihodu in odhodu vlakov,. Pred par dnevi so tam aretirali nekega Ljubljančana in pri njem našli večjo zalogo nogavic italijanske proveni-jence. Aretiranec je kmalu priznal, da je blago res utihotapljeno in da zalaga z nogavicami razne ljubljanske preprodajalce, ki po hišah prodajajo tako robo za znatno cenejši denar kakor v trgovinah. Moža so pridržali v zaporu.
Par dni nato se Je sličen dogodek primeril v Ljubljani. Za glavnim kolodvorom onkraj kurilnice je neki carinik opazoval več moških, ki so kmalu po prBiodu tržaškega vlaka nosili in izročali zavoje neznanemu moškemu, ki je stal na poti s kolesom. Blago je imel takrat že pritrjeno na kolesu. Ko je ravno zasedel kolo, je carinik skoči! proti neznancu m ga hotel pritegniti k sebi. Tihotapec pa je bil izredno duhaprisoten ter je carinika v trenutku
odbil z nogo, nakar je jadrno oddirjal na kolesu v mesto.
Ta aretacija se Je torej Izjalovila in primeri tihotapstva se nato v Ljubljani niso ponavljali, kar pa se je zdelo zasledovalcem vendarle čudno. Saj so vedeli, da tihotapci slej ko prej nemoteno delujejo dalje. Slednjič so jim vendarle zopet prišli na sled. Doznali so, da se zbiraio tihotapci v Logatcu. In pred nekaj dnevi se je tamkaj res zopet posrečilo prijeti nekega drugega Ljubljančana, kateremu so varnostni organi odvzeli okrog 30 ducatov italijanskih nogavic. Moža so zaprli in ie podal obsežnejše priznanje. Na podlagi njegove izpovedi je bila te dni uvedena v Ljubljani točna preiskava raznih trgovin, v katerih so carinski organi našli in zaplenili velike zaloge italijanskih utihotapljenih nogavic. In istočasno so se izvršile enake preiskave tudi v Mariboru. Zagrebu. Osieku. Novem Sadu, Vršcu. Veliki Kikindi. Zemunu. Su-botici in Beogradu, kjer so carinski organi odkrili pri trgovcih enako velike zaloge utihotapljenega blaga: nogavic, svile, perila itd.
Kakor Je dognano. se ie nahajala v Liub-Jani pravcata razpošiljalnica utihotapljene-ga blaga. Tihotapci so razpošiljali po vsej državi na tisoče zavojev in pri tem sijajno služili. Ducat utihotaplienih nogavic iih ie stal približno 12 lir. dočim so iih v Jugoslaviji spravljali v promet ducat po 90 Din. Utihatapljena roba ie prihajala čez meio ponavadi skrita v razne medprostore va' gonov. V ostalem pa se tihotapci niso ba-viii samo s tihotapljenjem manufakturnega blaga, marveč so delali tudi z zlatom in srebrom, ki so ga izvažali iz naše države v Italijo. Pri vsem tem plodonosnem poslu so zaslužili cela premoženja. Vrši se preiskava v najširšem obsegu in unamo. da bomo v kraitlkem postregli Javnosti s podrobnimi rezultati in ugotovitvami
Teden prodale srečk
dri. razredne loterije.
m
Žrebanje prvega razreda se bo vršilo že v ponedeljek, dne 9. t. m. za to je skrajni čas, da je vsakdo, ki se hoče potegovati za visjke dobitke, do ponedeljka v posesti srečk.
Srečke Zadružne hranilnice r. z. z o. z. v Ljubljani se dobijo v
Oglasnem oddelka „Jatra" v Prešernovi ulici štev. 4
E&spaiSfnr! Jetra
v Šiški na Celovški cesti štev. 53
v Mariboru pa v
upravi .Večernika Aleksandrova c 13
Domače vesti
♦	Promocije. Danes ob 12. bo v veliki dvorani ljubljanske univerze letošnja sklepna svečana promocija. Proraovirani bodo: za doktorje prava gg.: Ivan Belle, Alojzij Finžgar, Ferdinand Majaron, Marijan Ma-šera in Milan Senkovič, za doktorje teologije pa gg. Jakob Aleksič, Josip Mirt in Alojzij Odar. — Na zagrebški univerzi so preteklo soboto promovirali: za doktorja prava g. Ivo Lasič iz Vrtojbe pri Gorici, znan kot agilen delavec v društvenem življenju, nadalje za doktorja vsega zdravilstva g. Pavel Kane fz znane ljubljanske obitelji ter za doktorico tehničnih znanosti inž. Vera Marjanovičeva. To je v Jugoslaviji prvi primer, da je ženska dosegla čast doktorja na t^nični fakulteti.
♦	Novi leženjeri kemije. Dne 27. junija so diplomirali na kemičnem Istitutu univerze v Ljubljani za inženjerje kemije gg. Sergij Cernivec Iz Ljubljane z prav dobrim uspehom, Toma Maksimovič iz Žabca in Kajetan Pavletič iz Tivta v Boki Kotorski, z dobrim uspehom, Mirko Pibernik iz Ljubljane z odličnim uspehom, Božo Popovič iz Bosne in Anatol Silberkrejn iz Vorone-ža v Rusiii, oba z dobrim uspehom. — Študenti kemije opozarjajo merodajne čini-telje iz kemijske industrije, da pri nastavljanju strokovnih moči upoštevajo domače Inženjerje, ki s svoio splošno strokovno izobrazbo ne zaostajajo za absolventi inozemskih univerz.
♦	Novi švedski konzul v Zagrebu. Ker le dosedanji švedski konzul v Zagrebu A. Unander odšel na dopust in se ne vrne več na svoje mesto, je imenovan za novega konzula kraljevine Švedske v Zagrebu kon zul E. FTykberg, ki je že nastopil svoje novo službeno mesto. Konzulat je v Kraji-ški ulici 4.
♦	Kralj prevzel skrb za P. Radlčeve otroke. V ponedeljek popoldne je vdova umorjenega narodnega poslanca Pavla Ra-diča sprejela v Beogradu novinarje ter jim podala izjavo o svoji avdiienci pri kralju. Med drugim je rekla, da ji je kralj ponovno izrazil svoje sožalje zaradi strašnega dogodka v Narodni skupščini. Vladar je naglasi!, da je v pokojnem Pavlu Radiču izgubil velikega prijatelja, ter končno izjavil željo, da prevzame skrb za dva pokojnikova otroka, čemer je vdova, vsa ginjena, privolila. Potem je ga. Radičeva poklonila kralju sliko pokojnega soproga. »Napravili ste mi veliko veselje« — je izjavil vladar
—	»sliko bom shranil kot drag spomin«.
♦	Proslava 40-!eti?ice mature na Bledu. Danes se snidejo na Bledu po 40 odnosno 41 letih mature, zvršene na ljubljanskem učiteljišču, naslednji učitelji - upravitelji sedaj že upokojenci: Bernard Andolšek iz Dolenje vasi pri Ribnici, služboval nazadnje v Litiji, Jamko Cvirn iz Vrbenj pri Radovljici. služboval v Leskovcu pri Krškem, Josip Korošec iz Koprivnika v Bohinju, služboval v Bohinjski Beli, Miroslav Kramar iz Škofje Loke,, služboval istotam, in Fran Rojina iz Gornje Šiške, služboval v Šmartnem pri Kranju. Umrli pa so naslednji njihovi sošolci: Ohlhofer v Ljubljani, Primožič v Dobrepoljah in Pianecki v Škofii Loki. — Jubilanti se bodo sestali med 11. in 12. uro v Zdraviliškem domu.
♦	Sklenitev vodovoda okrog blejskega Jezera. Na prošnjo blejskega županstva, ki jo je podprla tudi kralj, uprava dvora, je ministrstvo za vode dovolilo blejski občini 70.000 Din podpore za sklenitev vodovoda okoli jezera. Z delom se bo začelo to jesen S tem- bo vodovodna mreža na Bledu šele končno zaključena. Zaradi kroženja vode bo ta pridobila na svežosti, obenem pa ne bo treba pri reparacijah vodovoda zapirati cele proge, ker bo dotok omogočen z ene ali druge strani.
♦	«Trigiav» v Topoli. Slovensko kulturno 'društvo »Triglav«, ki so ga letos ustanovili sJovenskl in hrvatski člani artiljerijsko-teh-ničnega zavoda v Kragujevcu, je na Vidov-dan napravilo izlet do Topole ter položilo venec na grob blagopokojnega kralja Petra Osvoboditelja. Pevski zbor društva je zapel žalostinko »Vigred se povrne«, potem pa Je župnik Ivan Vkiodolac izvršil »pomen« po katoliškem obredu in ga zaključil s krat-■klm lepim govorom. Ko so pevci še zapeli »Blagor mu«, je poslovoda artiljerijsko-teh-ničnega zavoda Fran štajer položil na grob krasen, venec in zaključil prireditev z iepim patrijotičnim govorom.
♦	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla gdč. Elizabeta Kfiritz. Pogreb bo danes ob 17. ur! iz hiše žalosti. Pred Prulami 23.
—	Na Brdu ie umrl po dolgi in mučni bolezni g. Janko R a h n e, notar in posestnik Pojrreb bo v četrtek 5. t. m. ob 10. dopoldne na domače farno pokopališče. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje!
♦	Železniškemu ravnateljstvu ▼ Ljubljani, ki je z uvedbo poletnega voznega reda na preti Pragersko - Kotoriba podaljšalo opoldanski vlak iz Ptuja do Ormoža in nazaj, se prebivalstvo v omenjenih krajih
za irvažanje prošnje fri nujne potrebe naj-topleje zahvaljuje ter obenem prosi, da ta zveza trajno ostane.
♦	Štirje novi letni sejmi v Laškem. Veliki župan ljubljanske oblasti Je z odlokom br. 1302 od 17. junija 1928. dovolil za Laško 4 nove letne sejme, ki se bodo vršili: 11. marca, 5. maja. 19 julija in 8. oktobra. Prvi pride sedaj v poštev na četrtek, dne 19. jul. Znano je po vsej Sloveniji in tudi izven njenih mej, da so seimi v Laškem posebno zaradi krasne tamošnie živine med prvimi v Sloveniji, saj so tudi najstarejši ker so bili prvi dovoljeni v 13. stoletju. Ker so o novem sejmu obveščeni tudi kupci iz inozemstva, je pričakovati velik dogon živine.
♦	Propagandni tilm Dubrovnika. Te dni
je bilo končano snemanje velikega propa-gad-nega filma, v katero svrho se je mudil v Dubrovniku neki operater iz Maribora. Odbor »Jadranske straže« bo v kratkem izdal ilustriran vodnik po Dubrovniku in okolici.
♦	Ciril Metodove podružnice, — rodoljubi, skrbite, da bodo danes goreli povsod kresovi na čast slovenskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda!	1232
♦	Prostovoljno gasilno društvo Gradac v Belokrajini priredi dne 29. t. m društveno veselico z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne in novega gasilnega doma. Vs» društva se naprošajo, da ta dan ne prirejajo po Beli Krajini veselic.
♦	Pri ljudeh z oslabelim delovanjem srca Vam pripravi kupica prirodne grenčice »Franc-Josef«, zaužita vsako jutro na tešče, lahko telesno odvajanje. Strokovni zdravniki za srca so prišli do zaključka, da celo pri težkih oblikah napak srčnih za-klopnlc učinkuje voda Franc Josef zanesljivo in brez vsakršnih težav. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
in potrebščine kupite ugodno v drogeriji A KANC SINOVA, Ljubljana, Židovska ulica I in drogeriji M. WOLFRAM nasled
M. KANC. Maribor. Gosposka ul. 33. 301
♦	Zemunskj Sokoli na Jadranu. Sokoli in Sokolice iz eZmuna so prošli ponedeljek odpotovali na letovanje ob Jadranu. Vroče poletje bodo preživeli pod šotori v Alek-sandrovu.
♦	Pri okrožnem sodišču v Novem mestu
se odda mesto pisarniškega predstojnika v 4 skupini II. kategoriie. V proračunskem letu 1928-1929 je sprejemanje novih uradnikov in civilnih uslužbencev — razen če se vrnejo iz pokoja v aktivno službo — ustavljeno. A tudi upokojenec se ne sme sprejeti v državno službo, če je že dovršil 60 leto starosti.
♦	Zbirajmo knjige za knjižnice ▼ Prek-merju. Na poziv Zveze kulturnih društev v Mariboru so se prve odzvale Kolašice iz Ptija. Kolo jugoslovenskih sester v Ptuju je poslalo Zvezi 69 knjig, ki iih je nabralo med rodoljubnimi Ptujčani. Prva knjižnica, ki jo bo Zveza ustanovila v Prekmurju, pride pod pokrovitljstvo Kolašic v Ptuju. ZKD v Mariboru se prisrčno zahvaljuje za ta lepi dar marljivim in zavednim Kolaši-cam v Ptuju. Pokazale so, kako lahko v vsakem kraju pospešujejo naše žene in dekleta nearodno prosveto. Hvala, vrle Kolašice! Led je prebit, prvi prispevek za knjižnice v Prekmurju je dospel, prepričani smo, da bo prvemu sledil drugi, tretji, deseteri itd. Zbirajte knjige in iih pošiljajte Zvezi kulturnih društev v Maribor, Cankarjeva ul. 1. Po knjigah bomo postali veliki!
♦	Prihodnji zvezek glasbene revije »Zbori« izide kmalu. Prinese moške zbore skladateljev Jovanca, Jobsta, Mirka in Tajčevi ča v književnem delu nadaljevanje člankov Češki pevski festival, dr. Schwaba »Ipavci in jaz«, poročilo o turneji Glasbene Matice na Češko ki Dunaj itd. itd. Podprite »Zbore« s številnimi naročili, naročnina znaša letno le 40 Din!
♦	Razprava za sto milijonov dinarjev. V Novem Sadu vzbuja veliko senzacijo razprava za horendno sveto 101,450.109 Din. Neposredno po prevratu so češkoslovaški gospodarski krogi s pomočjo češkoslovaške vlade ustanovili v Novem Sadu ogromno javno skladišče, ki naj bi pospeševalo raz-pečavanje češkoslovaških industrijskih izdelkov. Tvrdka se imenuje »Jugoslovenski emporij Kral & Co«; dobila je od naše vla-
DAMSKE LETNE OBLEKE
perilne od Din 70 napre]. volneni delen in po-pelm od Din 220 naprej, bluze bele m barvaste od Din 70 naprej, otroške in damske predpasnike v veliki izbiri nudi: F. In 1. GORIČAR, Sv. Petra cesta 29 Ogtajte si razstavo v izložbi1 6508
de koncesijo In Je deponirala 16 milijonov dinarjev. V zadnjem času pa so se pojavile med lastniki tvrdke in češkoslovaško vlado diference, na podlagi katerih je vložila češkoslovaška vlada proti bivšemu družabniku Alojziju Kralu po odvetniku dr. L. Capku tožbo za 101,450.109 dinarjev. O zadevi bo v kratkem razpravljalo sodišče.
♦	Poplava italijanskih delavcev v Splitu. Policijska oblast v Splitu je odredila popis tujih državljanov. Izkazalo se je, da živi v Splitu 1595 italijanskih delavcev vštevši tudi žene in otroke. Po tem popisu je v Splitu 3.48% Italijanov.
♦	Železniška nesreča pri Dragi. Na železniški postaji Draga na progi Zagreb-Su-šak se je predvčerajšnjim smrtno ponesrečil delavec J. Jakšič. Hotel je prekoračiti tir pri tem pa ga je zagrabila lokomotiva. Prišel je med kolesa, ki so ga raztrgala na diobrne kose.
♦	Meštrovičev »Kip zmage« na beograjskem Kalimegdanu. Meštrovičev »kip zmage«, ki naj bi se bil po prvotnih intencijah postavil na Terazijah, kar je v javnosti izzvalo živahno polemiko, je dobil sedaj primeren prostor na Kalimegdanu. Kip bo z obličjem obrnjen proti Savi. Beograjska mestna občina je votirala za postavitev spomenika 82 000 Din.
♦	Vinska trta v cvetju. Tz slovenskih vinorodnih krajev prihajajo poročila, da je vinska trta v polnem cvetju. Vreme je ugodno in trsje tako obloženo, kakor že ni bilo od leta 1908. Do trgatve je sicer še daleč, vendar je upati, da bo letos mnogo vina in da bo tudi kvaliteta primerna, ako bo ugodna jesen.
Zaupniška zborovanja
KDK
V nedeljo, dne 8. julija se bodo vršila zaupniška zborovanja " KDK:
Gorenji Logatec ob 10. uri dopoldne
v Sokolskem domu.
Stari trs: ob 15. uri popoldne v Sokolskem domu.
Žirovnica ob 19. uri zvečer v gostilni g. Remžgarja.
Vabimo vse zaupnike in odbornike organizacij KDK k polnoštevilni udeležbi. Na sestankih bosta govorila narodna poslanca gs:. dr. Kramer in Pu-celj, ki bosta podala izčrpno poročilo o sedanjem političnem položaju.
♦	Krvava rodbinska drama v Irigu. V
frigu se je prošlo nedeljo odigrala krvava rodbinska tragedija. Matija Limbacki, ki je prej splošno veljal za bogatega človeka, je zapravil svoje znatno premoženje s pijančevanjem. Ko je prodal tudi poslednji kos zemlje, so se v hiši začeli prepiri. Tako tudi preteklo nedeljo. Napadel je ženo, ki je imela otroka v naročju. Starejša dva sina sta hotela preprečiti pretep; pijani oče pa je napadel tudi sinova, ki sta morala pobegniti iz hiše. Oče je materi vzel otroka in ga hotel vreii skozi okno, vendar mu je otela dete in bežala ž njim na dvorišče. Z nožem v roki je Matija pohitel za njo V tem trenotku je starejši sin zgrabil sekiro in pobil očeta na tla, mlajši sin pa ga je obdeloval z železno lopato, dokler ni oče izdihnil. Krvava drama je povzročila med tamkajšnjim ljudstvom splošno razburjenje. Brata sta se sama prijavila orožnikom, ki so iu aretirali in izročili sodišču.
Iz Lmbiiane
u_ československa obec v Lublanl.
Oslava velikeho Cecha, Mistra Jana Husa kona se v sobotu dne 7. t. m. o tričrte na devet ve Zvezde. Hojna učast členstva jest žadoucna.
u— Ljudski kino (Matica) predvaja še danes priljubljeni veiefilm »Bela sestra«. V glavnih vlogah dražestna Lilian Gish in Ro-nald Colman. Predstave ob 16.30 in 21. uri.
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Drevj ob pol osmih važna odborova seja.
u— Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 24. junija pa do 30. junija 1928. iskalo dela 637 moških in 215 žensk, skupaj S52 brezposelnih. Prostih mest je bilo 129 za moške in 41 za ženske, skupaj 170. Posredovanj se je izvršilo 118 moških in 32 ženskih, skupaj 150. Odpotovalo 89 moških in 2 ženske, skupaj 91; odpadlo pa je 15 moških brezposelnih.
— Redni nabor za mesto Ljubljano se vrši letos 13., 14., 16., 17. in 18. julija v Mestnem domu ter se prične vsak dan ob
7.	zjutraj Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu, odnosno se lahko zve zanje v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1.
u— Naknadna zaprisega vojnih obveznikov rojstnih letnikov 1878 do 1908 se vrši za mestno občino ljubliansko v nedeljo dne 22. julija 1928 točno ob 9. dopoldne na dvorišču Mišice ve vojašnice. Kdor še ni prisegel in se doslej tudi še ni prijavil za naknadno zaprisego, naj to takoj stori v mestnem* vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1.
u— Pregled vojaške obleke In oprave rezervnih častnikov se vrši za mesto Ljubljano v nedeljo dne 22. julija 1928 točno ob
8.	uri zjutrp.j na dvorišču Mišičeve vojašnice, nakar se opozarjajo vsi oni rezervni častniki, ki so prejeli svojo vojaško obleko in opravo od države.
a— »Kaj m! mar je Imovina, kaj ml slava mar In čast? Ti si moja domovina, ti si moja sladka last«! Tako boš dejal s pesnikom Boris Miranom, ko boš čul slavnostni govor o priliki proslave 170 letnice rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, katero priredi društvo »Vodnik« drugo nedeljo, dne 15. julija popoldne pri »Ka-meniti mizi« v Zg. Šiški.
u— Drobna policijska kronika. Od ponedeljka na torek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina stola, 1 prestopek streljanja s flobertovko in težka te-
6345 potnikov, in sicer na progi Maribor Rakek 2107, Rakek - Maribor 1527, Preva-Ije - Maribor 183, obratno 186, Prevalje « Labud 1059, obratno pa 128£_
Mariborčani!
Še ta teden si lahko kupite srečko drž. raz. loterije, ki je v stanu prinesti vam blagostanje. Dobite jih v upravi »Večernika«, Aleksandrova cesta 13.
lesna poškodba, 4 prestopki kaljenja noč- I Jih Je pa odpotovalo 4802. Na drugem mene ga miru, 3 nezgode, 2 prestopka obrtne- I stu so naši državljani, In sicer jih je prj-ga reda, 1 prestopek prekoračenja policij- fio preko meje 4318, odšlo pa 4432. Cehov ske ure, 4 prestopki avtomobilskih predpi- je dopotovalo 2694, odpotovalo 1266, Neti* sov, 17 prestopkov cestnega policijskega cev je dopotovalo 991, odpotovalo 779 reda in 1 poizkušen samomor. Aretiran je Ostalo Število si dele državljani raznih bi! neki K. zaradi političnega izzivanja, da- j drugih držav. Tranzitni promet je znašal Ije 1 berač in Janez Marinko, ki Je naletel v mestu na nekega znanca, ter ga poprosil če lahko pomeri njegove čevlje. Kakor hitro pa je imel Marinko čevlje na nogah, se je že spustil v dir in po kratkem zasledovanju pridirjal naravnost v policijski zapor.
u— Stanje Marije Pevčeve ▼ bolnici. Žrtev rodbinske tragedije v Šiški, Marija Pevčeva je bila v bolnici že predvčerajšnjim operirana in je njeno stanje po operaciji trajno neizpremenieno. Ima močno vročino, vendar je nekaj upanja, da se bo njeno stanje obrnilo na bolje in da se bo pričela rana počasi celiti. O tragični zadevi, ki je dovedla moža do obupnega koraka, ni hotela Pevčeva doslej podati nikakih izjav.
u_ Še o poskušenem samomoru. Kakor smo včeraj poročali s kratko notico je prišlo predsnočnjim okrog 11. ure ponoči v Ljubljani zopet do razburljivega dogodka. Na klopici pred barako v Kotnikovi ulici si je pognal kroglo iz samokresa jedva 22 letni posestnikov sin Fran Novak, doma iz Tr-boj pri Smledniku. Novak, tkalski delavec v tovarni »Jugočeški« v Kranju, je prišel v Ljubljano na obisk k svoiim sorodnikom. Fant je trpel zaradi krivične razdelitve domačega posestva, ker mu je bila izročena samo dota okrog 10.000 Din. To je Novaka venomer razburjalo, poslednje dni tako močno, da je sklenil izvršiti samomor. Sedeč predsnočnjim z nekim dekletom na klopici, je nenadoma potegnil samokres, ustrelil enkrat v zrak, nato pa nameril na svoje srce in sprožil. Prihiteli so takoj stanovalci barak, ki so menili, da je Novak streljal tudi na dekleta. Težko ranjenega Novaka so spravili z rešilnim avtom v bolnico, kjer je včeraj izpovedal, da se sploh ne zaveda čemu se je ustrelil. Niegovo stanje je še danes izredno resno in se je bati komplikacij.
u— Vlom v barako. Ko je odšel delavec Martin Spolarič, zaposlen pri regulaciji Gradaščice. dne 1. t. m. iz svojega stanovanja v Ladičevi barak} ob bregu Gradaščice. je bil tekom njegove odsotnosti izvršen v barako drzen vlom. Neznani zlikovec je odtrgal pri baraki kos lesene stene In se splazil skozi odprtino v notranjost. V baraki je poiskal Spolaričev kovčeg ter mu odnesel lepo sivo obleko, par čevljev, več raznega perila in kravat ter 504 Din gotovine. Vlom je Spolarič opazil šele pozno popoldne vrnivši se domov. Prijavil je zadevo sicer takoj na trnovski stražnici, vendar je ostalo izsledovanje storilca doslej še brezuspešno.
u— Tatinski drobiž. Tatovi so pričeli sedaj krasti celo že pse. Pretekli teden je bil odpeljan doberman nekemu obrtniku, predvčerajšnjim pa je prijavila Silva Jer-šek stanujoča na Karlovski cesti št. 4., da ji je v kopališču na Ljubljanici zopet ukradel neznan človek 2fX) Din vrednega mladega ovčjaka. — 10 letna Marija Anžičeva, doma iz Tomačevega, je prijavila, da ji je v soboto na Vodnikovem trgu Izmaknil neznan uzmovič ročno torbico, v kateri je imela precej gotovine. — Izpred Staculove trgovine v Šslenbnrgovi ulici je bilo ukradeno Cirilu Krmelju stanujočemu na Koroški cesti št. 42 kolo vredno 3200 Din.
Iz Maribora
a— Na potovanju po Jugoslaviji je znani
nemški publicist Hellmuth Hiitter, nekdanji urednik v Trstu, ki se je včeraj mudil v Mariboru in pride danes v Ljubljano. Hiitter je izdajatelj znane mednarodne revije »Das Blaubuch«, ki velezanimivo obravnava kulturna in gospodarska vprašanja povojne Evrope.
a— V propagandlstični tečaj Jadranske straže, ki se letos vrši v Splitu od 1. do 31. julija, je poslal mariborski oblastni odbor Jadranske straže dva člana, meščan-sko-šolska učitelja gg. Roma iz Celja in Pirca iz Maribora.
a— Udruženje rezervnih oficirjev, pododbor Maribor, javlja članstvu, da bo dne 9. t. m. na kraljičin rojstni dan zbor ob 9.30 v društvenih prostorih.
a — Mnogi mariborski gledališki abonentl še niso poravnali svojih obveznosti in jih gledališka uprava tem potom prosi, da nemudoma poravnajo dolžne zneske.
a— Domovinski dan v Šmarjeti ob Pesnici Dne 8. julija (v nedeljo) priredi Ju-goslovenska Matica v šmarjeti na vrtu g. Schikerja domovinski dan, največji narodni praznik v Slovenskih goricah. Prosimo vsa društva, ki so včlanjena v ZKD tako iz Slov. goric, Maribora, kakor Dravskega polja, da pohitijo ta dan k bratskemu društvu v Šmarjeto. En dan v letu posvetimo Slovenskim goricam, ponesimo tja našo pesem, naše veselje. Zveze z avtom tja in nazaj zelo ugodne. Pela bo tudi Glasbena Matica Iz Maribora in preskrb-Meno je za prvovrstno zabavo. Na svidenje v šmarjeti.
a— Najbolj srečonosne so srečke držav, loterije, ki jih kupite pri blagajni glavne pošte.	1231
a— Potniški promet preko severne meje. Po zadnjem mesečnem izkazu železniške policije je dopotovalo v našo državo od postaj Maribor, Št. Ilj, Gmurek, Dravograd. Prevalje, Radgona in Hodoš 13.931 potnikov, odpotovalo jih je pa 12.108. Potniški promet se je tekom enega meseca pri do-potovaniu zvišal za 1412, pri odpotovanju pa za 61 potnikov. Največ prometa je bilo na Post?.ii Maribor, kjer je dopotovalo 12 tisoč 188, odpotovalo pa 10.344 potnikov. V Št. Ilju je dopotovalo 872, odpotovalo pa 794 potnikov, na Prevaljah 451 in 510, v Dravogradu 214 in 2^9, v Radgoni 89 In 86, v Cmureku 95 in 71, v Hodošu 32 in 34. Na postaji Lendava ni bilo tokrat prometa. Potovalo je največ Avstrijcev, In sicer iih je v našo državo prispelo 5473, iz države
s— Veliko Število nesreč pri vožnjah s kolesom, motociklom hi avtomobilom se Je doigodSlo v soboto in nedeljo. Blizu Kržen-skega hriba med Poljčanami in Konjicami se je ponesrečila, kakor je že »Ponedeljek« poročal, članica Delavskega kolesarskega društva gdč. Justina Lubejeva. Ponesre-čenki. ki si je zlomila tilnik in desno nogo. ni bilo več pomoči. Neki privatni avto io je v Maribor pripelijal že mrtvo. Tragično preminulo mladenko so pokopali včeraj ob 18. uri ob polnoštevilni udeležbi društvenih tovarišev in tovarišic ter drugih mariborskih kolesarjev, katere je smrt priljubljenega dekleta gJoboko užalostila. Tudi to je že znano, da se je drugega dne pri dirki v biižini kraja te nesreče ponesrečil član »Peruna« Lipovec. V samem Mariboru pa je bilo tekom nedelje 5 več ali manj nevarnih karambolov, in sicer dva na državnem mostu, kjer se je občutno ranila pri padcu z motornega kolesa gdč. Klon-zerjeva iz Frama. Na Grajskem trgu sta trčila skupaj avtomobiiist in kolesar; pokvarilo se je samo kolo, kolesar pa je ostal nepoškodovan. Na Koroški cesti je vrglo nekega motociklista daleč v stran, k sreči na njivo. Torej ni čudno, da je rudi med policijskimi prijavami na prvem mestu prestopek proti cestnim predpisom, in sicer jih je 10 od 18 prijav.
a— Samomor vlakovodje. V Krčevini se je v ponedeljek okrog 17. ure obesil v svojem stanovanju 48 letni vlakovodja Tomaž Košar. Bil je sam doma, ker je njegova žena zaposlena v mestu. Obesil se je na kljuko na vratih svoje sobe. Našla ga je žena, ko se je vrnila s posla domov. Poklicali so rešilno postajo in orožništvo. Rešilna postaja je ugotovila, da je bil nesrečnež že precej časa mrtev. Orožništvo išče sedaj vzroke njegovega obupnega čina.
Iz C^lja
e— Zahvala državne krajevne zaščite dece in mladine v Celju. Na našo prošnjo so se odzvali naslednji dobrotniki in naklonili denarno podporo- Mestna hranilnica v Celju 1000 Din, Celjska posojilnica in tukajšnja Ljudska posojilnica po 500 Din, Podružnica Ljubljanske kreditne banke 100 Din, občina Teharje 100 Din in občina Pe-trovče 300 Din. Bodi blagim dobrotnikom v imenu ubogih otrok izrečena prisrčna zahvala. Naj bi naše delovanje podpirali tudi drugi denarni zavodi in občine in tako delovali na karitativnem polju. — Odbor.
e— Ponesrečil se je na parni žagi g. Jo-šta v Nazarjih delavec Ciril Jevšenak. Cir-kularka mu je raztrgala levo roko. Prepeljali so ga v javno bolnico v Celju. — Učenec Julko Kocuvan je pomagal nesti na Glazijo mizo, ki so jo rabili pri blagajni za nogometno tekmo. Fant je padel z mizo v cestni jarek in si zlomil roko.
e— Nenadna smrt pri delu. V cinkarni zaposleni 25-letni delavec Alojz Vončina, od Sv. Krištofa pri Laškem doma in na Babnem stanujoč, je prevažal v družibl Alojza Hrašovca rudo. Ob 7.45 mu je postalo nemudoma slabo in se je zgrudil na tla. Oba poklicana zdravnika gg. dr. Negri in dr. Hočevar sta ugotovila smrt, ki je nastopila zaradi kapi.
e— Tatvina. Posestniku Ivanu Glinšeku na Zg. Hudinji je ukradel neznan tat vozno dvigalo, ki se je nahajalo na skladišču lesnega trgovca g. Scdina na Ljubljanski C£-sti. Škode ima 900 Din.
Iz Krania
r_ Važni komisijski ogledi. Prihodnjo
I soboto dne 7. julija ob 8. uri zjutraj se bo j vršila uradna obravnava interesentov za» radi gradbe obrežne škarpe na desnem bre» gu Save od Majdičevega jeza do državne* ga mosta. Stroški so preračunani na okrog« lo 86.000 Din. Ob istem času se bo vršila obravnava zaradi naprave obrambne pilot* ne stene, zagozd in kamenitih tlakov v istem predelu na levem bregu Save vzdolž Majdičevega otoka. — V ponedeljek dne 9. t. m. ob 16. se bo vršil ogled napeljave električnega voda od Majdičeve elektrarno preko Savskega mosta do nove tovarne «Tekstilindus» na Gašteju.
r— Štiridesetleinico poroke sta prazno« vala včeraj g. Franc in Marija Crobath. Za» konskemu jubilantskemu paru iz ugledne irteščanske in veletrgovske cbitelji iskreno čestitamo!
r— Povečanje davčnega urada v Kranju. Kakor doznavamo, bo v najkrajšem času likvidiran davčni urad v Tržiču. Njegovo dosedanje območje bo priključeno davč* nemu uradu v Kranju.
r— Na Šmarjetni gori bodo zažgali no« coj zvečer na pred%ečer sv. Cirila in xMe» toda velik kres.
r— Uspeh vojaških naborov v Kranju. Pretekli teden so se vršili v Kraniu pod vodstvom komandanta polkovnika Mih. A. Nediča nabori vojaških obvezancev. iz ob« čin kranjskega in tržiškega sodnega okra* ja. Uspeh naborne komisije je bil letos izvrsten in mnogo boljši od lanskega leta. Skoro 50 odst. je bilo" potrjenih od došlih nabornikov. Naiboljše so se izkazali fant« je iz Kranja, Tržiča, Predoselj in Cerkelj. Pohvalno je bilo tudi vedenie nabornikov. Nabori so potekli brez incidentov in brez
običainega pijančevanj«. Predsednik nabor« ne komisije je izrekel častno pohvalo, r— Ponovna javna dražba. V ponedeljek
dne 9. t. m. ob 10. dopoldne se bo vršila v pisarni mestnega občinskega urada dru» ga ponovna javna dražba oddaje poštne vožnje Kranj=kolodvor in Kranj=Jezersko aa enoletni zakup.
r— Preselitev k staremu Mayr]u. Gostila ničar g. Janko Bidovec in njegova soproga ga. Pavla, ki ju poznajo naši . ljubljanski izletniki še s Smarjetne gore, sta se prese» lila iz «JahaIeve» gostilne v novo preure* jene prostore gostilne «Pri starem Mayrju» nasproti farne cerkve v Kranju. Gostilno sta prevzela s 1. julijem in smo prepričani, da bost tudi tu točila pristno kapljico in dobro postrežbo, po kateri uživata dober sloves daleč na okoli.
Iz Litije
I— Inšpekcija sodišča. Predsdnik dežel« nega sodišča g. Rekar je v torek pregledal poslovanje litijskega sodišča. V Litiji bo ostal nekaj dni, nakar bo nadaljeval z in» rpekcijo drugih sodišč.
i— Kopalna sezona. Letos beležimo iz« redno veliko število kopalcev. Prelep te« ren za kopanje in solnčenje 90 začeli ce« niti tudi Ljubljančani, ki se jih posebno ob nedeljah mnogo pripelje. Prihajati so začeli tudi prvi letoviščarji.
Iz Trbovelj
l
t— Na dopustu se nahajata rudniški rav* matelj v Hrastniku g. inž. Drolc in zdrav« nik dr. Kumar. Prvega nadomestuje rudni« &ki nadzornik inž. Persoglia, drugega pa dr. Žunkovič. Toliko v vednost interesentom.
Nežaveno zaničevanje rudarjev
Trbovlje, 2. julija.
Res nečuvena je socialna brezbrižnost poklicanih in odgovornih faktorjev za ko« tisti in potrebe rudarjev. Ti faktorji so da* oes gospodje od SLS, od oblastnih do dr« žavnih. Dr. Korošec zavzema v vladi važ« no funkcijo notranjega ministra, ves Vu> kičevičev režim je odvisen od podpore SLS. Slovenski klerikalni poslanci so v srečnem položaju, da morej« reči, da ako oni in sa* mo oni odpovedo Vukičeviču pokorščino, mora njegova vlada iti. V takem ugodnem položaju bi slovenski klerikalni poslanci mogli mnogo doseči, ako bi hoteli in ako bi smatrali za potrebno za koristi Sloven« cev kaj doseči. V:di pa se, da te potrebe ne čutijo in da jim popolnoma zadošča, da smejo v Beogradu podpirati radikalno so« cialno reakcijonarnost, doma pa preganja« ti vse poštene ljudi, ako ne trobijo v nji* hov rog. Klerikalci imajo prav vse adute v rokah in človek bi mislil, da bodo kleris kalci ta svoj izredno ugoden položaj znali temeljito izrabiti in predvsem preprečiti, da bi se Slovenija gospodarsko in socialno upropaščala. Toda oni imajo sedaj menda polne roke posla, da branijo Punišo Račiča, in nimajo časa za slovenskega rudarja.
Klerikalci rohne in divjajo proti sedanji obliki zavarovanja rudarjev že polna tri le« ta. Skušajo z vsemi sredstvi omalovaževati velik socialni pomen tzv. Zerjavovega pra* vilnika, ki je mnoge stare rudarje rešil go* tove smrti. Prizadeti rudarji ta pravilnik že znajo ceniti in vedo, komu gre hvala. Klerikalci so sedaj celo tako predrzni, da trdijo, da je dr. Žerjav rudarjem dal pre* več, da pa se ni pobrigal za denar. Znano a je danes, da bi pokojninska blagajna ratovske skladnice ne prišla v neugoden finančni položaj, ako bi TPD s prekomer« n aii redukcijami ne povzročila prekonor* malnih upokojitev. Tu leži izvor zla. Tudi pri TPD ima odločilno besedo SLS, njen zastopnik sedi v upravnem svetu! Tu je dana velika možnost, da bi SLS preskrbela za to, da TPD nosi nadnormaine izdatke pokojninske blagajne.
2e leto dni sedi SLS v vladi in nismo še slišali, da bi kak klerikalen poslanec zahte« val ureditev rudarskega zavarovanja! Brid« k.i ironija usode je, ako se je baš pod kle» rikalno vlado dogodilo, da se je rudarsko zavarovanje poslabšalo, mesto da bi se v skladu s klerikalnimi kritikami Žerjavove« ga pravilnika poboljšalo. Dr. Gosar je bil minister, svoj poslanski mandat je dobil v rudarskem revirju. Usoda rudarjev, njih obupno bedno življenje je tako, da je vred* no, da bi dr. Gosar zaradi njih izzval kri* zo vlade, ako ne bi hotela zadostiti upra* vičenim zahtevam rudarjev. Življenje rv.* darjev je več vredno, kakor ministrski stolček! Kdaj je kdo od SLS zagovarjal potrebe, rudarjev v finančnem odboru, kdaj je kak poslanec od SLS govoril v skupščini v prilog rudarjev? Ali tisoči rudarskih, de* Iavskih glasov za SLS ne pomenijo niče* sar? Vukičevič=Koroščeva vlada je popol* noma protizakonito odredila poslabšanje zavarovanja tako da so danes slovenski rudarji slabše zavarovani, kakor rudarji v drugih pokrajinah. Kdo izmed klerikalnih poslancev se je uprl tej nečuveni krivici?
Sodišče rudarskega zavarovanja je izrek* lo, da je poslabšanje zavarovanja na način, kakor je bilo izvedeno, protizakonito. Na* ravno bi moralo iz tega slediti, da bi bra* tovske skladnice izplačale polne prejšnje pokojnine. Glavna bratovska skladnica, kjer vedri in oblači TPD, v kateri ima SLS svoj osebni in politični vpliv, je odločila, da se sodbi razsodišča ne pokori. Po našem mne« nju brez zakonite podlage je vložila proti razsodbi pritožbo. Kje je tu vsegamogoča skrb SLS za rudarje? — Sodišče je izreklo, da je bilo poslabšanje zavarovanja protiza* konito zato, ker dotična odredba vlade ni bila objavljena v Službenih Novinah. Hitro so poskrbeli, da je bila ta odredba naknad* no objavljena, kakor bi hoteli rudarjem re» či: ocNe boste kaše pihali, mi Vam bomo že pokazali!« Niti ena stvar se še ni tako hitro <rpopravila» kakor ta. Komaj mesec dni je trajalo. SLS s svojimi številnimi po» filanci tega nečuvenega norčevanja iz ru» darjev ni preprečila! Dolžnost SLS bi bila, da bi socialni sodbi rudarskega sodišča pri* borila pri vladi avtoriteto in jo prepričala, da ne gre, da podpira take «knife» veleka« pitala.
Rudarji naj v borbi za svoje pravice kljub brezbrižnosti SLS vztrajajo: vsi, katerim je rudarsko sodišče na njihovo pritožbo ugo* dilo, naj vložijo predlog na izvršbo, ostali a naj zaradi znižanja pokojnin vlože na* nadno pritožbe. Predvsem je jasno, da ob* javljena odredba vlade ne more veljati za nazaj, ampak le od dneva objave dalje. Tudi ako bi objavljeni odredbi priznali za* konitost — kar pa se nam zdi nemogoče — gre rudarjem polna prejšnja pokojnina do dne 9. junija, t. j. do 1. julija, ker po* kojnine zapadejo v izplačilo prvega v me* secu. Sedaj pa bo /opet prišel «Slovsnec», ki se bo tega «knjfa» velekapitala veselil.
S
Šport
SK «Sla\4ja*. Seja poslovnega odbora se vrši v četrtek ob 20.30 pri Podobniku. Udeležijo naj se gg. Bajec, Dečman, Kam* nikar in Janežič. Vsi točno. — Tajnik II.
SK Jadran. Nocoj ob 20. uri seja upravnega odbora v Narodni kavarni. — Tajnik.
SK Svoboda. Razdelitev treninga za tekoči teden: Danes in v petek I. skupine od 18. ure dalje ter v četrtek IL skupine na dva gola s SK Reko na našem igrišču. Postava II. skupine Papler, Sušnik, Baggia, Slavko, Zeman, šušteršič, Zaje, Seme, Kor« bar, Kavčič, Breznik — Načelnik
Koturaški Savez SHS. V nedeljo dne 8 t. m. se vrši obvezna cestna dirka na 100 km za «olimpijski team» to so: Banek (Grandjanski, Zagreb), Šolar (Motokole* sarska Ilirija, Ljubljana), škrabel (Gradjan« ski, Zagreb), Ljubič (Sokol, Bjelovar), San* to (Subotički Sp. K.), Kranjc (Orao, Za* greb). Maksimalni čas 3 ure 10 min. Start ob 7. uri zjutraj. Cilj na dirkališču I. Hr« vatskega grandjanskega športnega kluba. Olimpijski team vozi zadnjih 20 krogov (10 kilometrov) na dirkališču. Obenem se raz* pisnjejo savezne dirkališčne dirke ob 9. uri dopoldne, in sicer hitrostne dirke in sku* pinske vožnje. Pravico starta imajo vsi sa» vezni vozači, ki imajo licenco za leto 1928. Prijavljeni dirkači imajo pravico treninga. Prijave sprejema glavno savezno tajništvo z oznako moštva in poedinih dirkačev. Moštvo obstoji iz treh dirkačev. Detajli* ran program se objavi pravočasno. I. tajnik
ASK Primorje (tajništvo). Seja central* nega odbora danes ob 21. uri. — Tajnik I.
Frie- ier-te a Mlia m m a *
že po 2 — 3 kratn> porabi pierodi last da giavi, Kt rzsus'a i danje ms, odbrani prhljaj, k h^osi as nmau c boMnj h 1'ri nada ni porab ia e žu l;ensko sao ^obno-fhira oč m ko nniam las in oddaja p iganjke z>-mu,ne lase, taš:o d o vsi g avi po ovno rastejo lasje. Zdrav 'iiš uspešno rre z ttšeno v 600slučaji'i n priporočeno za •ipoiabo. Uspeh go lov! Uporaba enostavna. Dobi se v vsaki lekarni in dro se ne dobite, obrnite st ■ 3 el^vno zastoistvo zi vso SHS, drogenia
„Nadaa, K;lar i Gabrič, Subotica
Telefon 637 i Vel;ka stek'en!ca Din »S, rra'a «tekt. Din
jeiiji; v ko i o
stvo
1— Na drž. dvorazrednl trgovski Soli v LJub-Ijairi se je vršil končni izpit pod predsedstvom direktorja Josipa Gogale. Kandidatov je bilo 14, kandidatinj pa 50. Končni izpit so napravili(le): Čmiitec Josip, Grohar Franc, Jamar Vladimir, Jupkas Viktor, Kalan Avgust, Kotnatair Srečko, Korbar Marjan, Kos Stanko, Kcsmina Mirko, Kumc Stanko, Pavčič Bogomir, Rozman Ivan, Burdyoh Ivana, Cesar Ana, Coš Vera, Debeljak Leoipoldina, Doberlet Marija, Dolenc Frančiška, Fontič Marija, Dovič Mihaela. Jeglič Marija, Jenko Jelka, Jerneje Katarina, Kobol Ivana, Koželj Marija, Sta/vijaniik Gizela, Stegu Milena, šetina Vida, Šrfrar Marija, Štrekold Frančiška, Trdina Marija, Živič Draga, Babnik Krista, Cadež Mrja, Dr en i k Ro.za, Furlan Doroteja, Hubad Ana, Kačič Lidija, Kranjc Justina, Ladič Valerija, Leskov-še.k Ana, Merljaik Marija, Mikič Ana, Prime Štefanija, Robida Ana, Seibitz Dora, Stante Marija, Stare Marija, Štucin Josiipina, Šebat Marija, Švi-gelj Antonija, Trobec Draga, Umni k Angela. Zadel Zofija, Zalta Ana, Živec Marija. Pn kandidat in šest .kandidatinj je bilo •odklonjenih za 3 mesece, za 1 leto pa nobeden.
š— Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se je vršil zaključni izpit pod predsedstvom odposlanca g. inšpektorja Mihajla Prešla od 8. do 26. junija. Kandidatov je bilo 17, kandidatinj pa 10. Zrelostni izpit so napravili: Brejc Majda, Breščak Frida, Ermenc Davorin. Hodnik Kristjan. Jordan Danica, Kavčič Rudolf. Kordelič Srečko. Mašeira Vida (z odliko), Matjan Milena, Merhar Radoslav, Premrov Milivo!, Rant Jelko, Romih Josip, Savnik Ivan. Schumi Dagmar, Stroj Rudo.H Sm>d Mirko, Traun Vanda. Vivod Mica, Win-diseher Jelka, Zupančič Erna in T urina Lado. Štirje kandidati so bili reprobirani z a tri mesece, eden pa za celo leto.
š— Šolska razstava v Dola pri Hrastniku. Kakor že sedaj dve leti, je tudi letos razstavila svoja ročna dela in druge izdelke moška in ženska mladina tu/kaijšn.je šole. Posebno ženoki izdelki so vzbujali naravnost občudovanje. Razstava je nudila lepo. pestro sliko s svojo bogato izbiro samih ličnih in praktičnih izdelkov, iz katerih sije poleg spretnosti tudi velika liubav mladine do dela. Razstava sama, kakor tudi popoldanska šolska slavnost ie bila tako bogato obiskana, da žal slavnostni prostori niso mogli sprejeti vseh gostov.
Najboljše, najtrajnefše, zato 13	najcenejše! ,
Lep nag bo 65	Vaš dom.
>':kari.ie in Dle^kanie naj Vam vedno oreskrbi (van Kn4:ik n'eiwe!sova cesta šL.I*- Slikarstvo ln nle^karstvo Najmodernejši vzor
Gospodarstvo
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v lil. četrtletju
1928.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I.	Dospelost diroktrih davkev.
Dne 1. avgusta 192S bodo aospeli v plačilo neposredni davki za III. četrtletje 1928. Ako se ne plačajo v 14dneh po dospelosti, se z zamudnimi obrestmi vred prisilno iz-terjaj:o.
II.	Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, to je oni, katerih promet je v 1. 1927. presegel vsoto 360.000 Din, so dolžni do 30. t. m. odpremiti s posebno prijavo davek od prometa, opravljeneea v II. četrtletju 1928. Ostali davkoplačevalci, to je oni. ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, imajo sočasno z drugimi davki plačati tudi tret.ij obrok davka na poslovni promet za 1. 1928:
III. Uslnžbenski davek.
Službodajalci so dolžni odpremiti od uslužbencev pobrane zneske davčnemu uradu najkasneje 15. dan po or^eku vsakega meseca. Službodajalci, ki redoma nimajo več uego pet zaposlencev, pa odpremljajo pobrane davčne zneske do 15. dne po preteku vsakega četrtletjn. to ie prvič za mesec april, IV. Hišni davek.
Hišni davek za leto 1929. se bo odmerjal že po novem zakonu o neposrednih davkih. Dokler se ne objavijo obrazci napovedi za odmero tega davka, odpade v III. četrtletju vsakega leta dosedaj predpisano napovedovanje najemnin.
V. Perijodične tak«e.
a) Od kuponov ali dividend in od tantijem se plačuje 1% taksa v 15 dneh po odobritvi bilance; b) do 15. t. m. morajo delniške družbe predložiti davfinemu uradu sezna-mek v' minulem polletju otvorienih tekočih računov in plačati odpadajočo takso v kolkih. ki se prilepijo na seznamek; c) od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu T-00 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega 15. julija 1928. Neplačane zneske izterja finančno oblastvo prisilnim potom; č) točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje do 31. t. m., sicer se izterja eksekutivno
Še vedno težka depresija v italijanskem gospodarstvu.
V italijanskem gospodarstvu vlada še vedno težka depresija. 2e lnni je znatno nazadoval obseg zunanje trgovine, čeorav se je istočasno pasivnost trgovinske bilance zmanjšala. Tudi letos se je zunanja trgovina razvijala v tej smeri. V prvih štirih mesecih je znašal izvoz le 4482 milijonov lir napram 5280 milijonom v istem razdobiu preteklega leta. Tako je n. pr. nazadoval izvoz oranž na 118 milijonov lir, dočim ie lani v istem razdobju znašal še 313 milijonov lir. Dalje je nazadoval izvoz olivnega olja od 100 na 25 milijonov lir. izvoz jajc od 96 na 53 milijonov, izvoz riža od 159 na 92 milijonov, izvoz svežega sočivja od 62 na 45 milijonov lir itd.
Glede nazadovanja izvoza industrijskih proizvodov ie omeniti rnatno zmanjšanje izvoza avtomobilov. V prvih štirih mesecih t. .1 je bilo izvoženih le 7461 avtomobilov napram 11.441 v istem razdobju pret. leta. Ker pa je letos prevladoval izvoz cenejših modelov. je vrednost v tem razdobju izvoženih avtomobilov še v vsČji meri nazadovala kakor število, in sicer od 234 na 103 milijone lir. Izvoz umetne svile se i.e sicer po količini povečal od 4.9 na 58 milijona kg, po vrednosti pa je nazadoval od 207 na 179 milijonov lir.
Italijanski uvoz se le v maju prvič zopet povečal od 1829 na 1972 milijonov lir. Vendar to poveSanie ni pripisati naraščanju uvoza industrijskih sirovin, temveč večjemu uv«zu pšenice in sladkorja. Za sl^bo zaposlenost v industriji ie značilno močno nazadovanje uvoza premoga. V nrvih štirih mesecih je bilo uvoženih le 2,836.000 ton premoga napram 4,150.000 tonam v prvih štirih mesecih 1. 1927. Zaradi istočasnega nazadovanj premogovnih cen je razlika v vrednosti uvoženega premoga 5e ogromneiša ^353 napram 870 milijonov lir) Ker potrebu-ie industrija trenotno le malo premoga, so zaloge premoga v Ttaliii r.elo velike.
Število brezposelnih ie od rekordnega stanja v januarju (439.000) sicer nazadovalo na 307 000. To nazadovanje pa ie le sezijskega značaja ter ie v zveri z začasno večio potrebo po delavcih v kmetijstvu in v gradbeni stroki.
—	Statistika konknrzoT za prvo polletje
t 1. Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu ie v juniju registriralo (v oklepajih podatki za odgovarjajoče m®sece preteklega leta) v v^i državi 40 (77) kon-kurzov napram 70 (102) v maiu 105 '77) v aprilu, 104 (149) v marcu. 83 (121) v februarju in 79 (79) v januarju. Skupno število konkurzov je torej v zadnjih mesecih znatno nazadovalo, tako napram predhodnim mesecem kakor tudi napram odgovarjajočim mesecem preteklega leta. Po pokrajinah je bilo v juniju registriranih konkurzov: 24 (45) v Srbiji. 3 (14) v Hrvatski in Slavoniji 12 (8) v Sloveniji in Dalmaciji, 0 (5) v Bosni in Hercegovini in 6 (5) v Vojvodini. — V prvem polletju t, 1. je bilo v vsej državi registriranih 486 konkuraov napram 605 v I. polletju 1926. Po pokrajinah je bilo v prvem polletju registrovanih (v oklepajih podatki za I. polletje 1927 in T. polleti« 1926); v Srbiji in Črni gori 338 (392, 210). v Hrvatski in Slavoniji 48 (81, 53), v Sloveniji in Dalmaciji 57 (61, 54). v Vojvodini 38 (57, 80) ter v Bo9ni in Hercegovini 5 (14, 28). Celokupno število konkurzov je bilo torej v I. polletju t. 1. za 20 odstotkov manjše kakor v I. polletju pret. leta, vendar je še vedno večje kakor v I. polletju 1926. Napram zadnjima dvema letoma se opaža občutno nazadovanje konkurzov v Vojvodini. Hrvatski in Slavoniji ter Besni (kjer pa se otvarjajo konkurzi le o imovini protokolira-nih tvrdk), dočim se število konkurzov v Sloveniji in Dalmaciji ni bistveno spremenilo, v Srbiji in Črni gori pa je še vedno zelo visoko. Značilno je, da ie odstotek konkurzov. ki edpadeio na Srbijo in Črno poro. vodno vceii. V prvem polletju 1926 jfc 49.4 odat. vseh konkurzov odpadlo ra Srbijo in Črno goro. v prvem polletju 1927 že 64.8 edst« v prvem polletja 1928 pa 69.6 od*t.
—	Vagoni za izvozno serijo in naš izvoz lesa. Ponovno smo že poročali o velikem pomanjkanju odprtih vagonov za prevoz lesa, ker se trenotno skoro vsi razpoložljivi rd-prti vagoni rabijo za prevoz premoga. Zaradi spora med rudniki in prometnim ministrstvom. ki je nastopil v juniju in je trajal
skoro S tedne, so železnicam pošle skoro vse zaloge premoga, katere hočejo sedaj zopet napolniti. Pri vsem tem pa trpi naša lesna industrija veliko škodo, ker ne more pravočasno dobavljaH prodanega blaga. Sedaj pa je generalna direkcija železnic odredila, da morajo izvozniki skrbeti, da se prevoz drv in gradbenega lesa izvrši še pred početkom izvozne sezije, to je do 1. septembra. Po tem roku v času izvozne kampanje se bodo vagoni za nalaganje lesa oddajali le tedaj, ko bo popolnoma zadovoljena potreba po vagonih za sezijske pošiljke. Ker naši izvozniki že sedaj ne morajo dobiti potrebnih vagonov za izvoz lesa, ne razumemo, kako naj do septembra od premijo les, če ne bodo v doglednem času dobili potrebnih vagonov.
— Sestanek upnikov S.arenske banke ▼ konkurzu, ki naj bi se vršil dne 4. t. m. v Ljubljani, je zaradi nepričakovanih ovir za kratek čas preložen.
n Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško bodo najbrž odgodena do jeseni Po prvotnih dispozicijah bi morala trgovinska pogajanja s Češkoslovaško pričeti v prvi polovici t, m., takoj po končanih pogajanjih z Avstrijo. Češkoslovaška je tudi že določila člane delegacije pod vodstvom Jegaciiskega svetnika dr. Andriala. Ker pa ni uspelo pravočasno končati pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo in morda tudi zaradi notranjepolitičnih dogodkov v naši državi, je naša delegacija na Dunaju dobila iz Beograda nove dispozicije. Pogajanja s Češkoslovaško se bodo najbrž vršila ^ele v jeseni.
= Prodaja soli na drobno. Uprava državnih monopolov ie odredila, da smejo pooblaščeni maloprodajalci soli prodajati od 1. t. m. dalje vse vrste soli za človeško prehrano po ceni Din 2.50 za 1 kilogram, zmleto kameno in morsko sol pa po Din 2.75 za 1 ki-•ogram.
Licitacija za prodajo preostalega blaga likvidirane Oospodarske poslovalnice direkcije državnih železnic v Ljobljani se bo vršila 28. t. m. ob 11. dopoldne v poslopju cLjubljanski dvor», ITI. nadstropje, soba 197. Pogoji in seznamek blaga (šp^ceri.ia in ma-nufaktura) se dobijo proti plačilu takse 30 Din pri splošnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani, odnosno so na vpogled pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
= V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: fJub», tovarna barv, družba z o. z. v Dolu pri Ljubljani (osnovna glavnica 100.000 Din); Kranjske tekstilne tovarne, družba z o. z. v Kranju (osnovna glavnica 240.000 Din); Boh & Ko, jugoslovensko-ame-iiška tovarna za brezalkoholno izdelavo kvasa v Ljubljani; Bulic & Ko, tovarna za izdelovanje krede in proizvodov <Jugokreda», družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavnica 30.000 Din); *Salusj>, d. d., Ljubljana, podružnica v Mariboru.
Borze
3. julija.
Na ljubljanski borzi je bil devizni promet danes večji v devizah na Dunaj, Prago in Curih. Izvzemši v devizi na Newvork je vso potrebo krila Narodna banka. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda tudi danes za malenkost popustila. Promptna je notirala 435 — 438, trgovala pa se je kasa po 437, za julij po 437 — 440, za november po 446 in za december po 455 do 460. Tudi investicijsko je popuščalo; zaključeno je bilo po 90.5, v Beogradu pa je noti-ralo 89 — 89.5. Med bančnimi papirji so se trgovale Hipotekama po 59-5, Jugoslaven-ska po 88.5. Praštediona bo 950 in Srpska po 145. Med industrijskimi vrednotami je bilo več zaključkov v Slavoniji po 12—11.5. Vevče je bilo zaključeno po 105, Trboveljska pa je pri slabi tendenci notirala 477.5 do 487.5.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0—22.92 Berlin 0_ 13.5825. Bruselj 0—7.9395, Budimpešta 0— 9.9165. Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 7-997 — 8.023 (8.008), London 276.S —
277.6 (277.2), Newyork 66.746 — 56.945 (56.845), Pariz 0—22126, Praga 168.1 — 168.9 (168.5), Trat 0—299.
Zagreb. Amsterdam 22.89 — 22.95. Dunaj 7.993 — 8.023, Berlin 13.5675 — 13.5975, Bu-dimpešta 9.9015 — 9.9315, Milan 297-48 do 299.48, London 276.8—277.6. Newyork 56.745 do 56.945, Pariz 222.26 — 224.26, Praga 168.1 do 168.9 Curih 1094.1 — 109*.1.
Trst. Beograd 33.375—33.675, Dunaj 265.25 do 271.25. Praga 56.225 — 56 525. Pariz 74.55 do 74.85. London 92.68 — 92 88. Newyork 18.955 — 19.015 Curih 365.75 — 367.75; dinarji 33.375 — 33.875.
Dunaj. Beograd 12.46625 — 12.50625, Berlin 169.12 — 169.62, London 34 5375—34.6375 Newvork 708-35 — 710.85, Milan 37.2350 do 37.3350, Pariz 27.80 — 27.90, Praga 20.98625 do 21.06625, Curih 136.53 — 137.03; dinarji 12.46 — 12.52.
Curih. Beograd 9.13125, Berlin 123.85, Lon don 25.29. Pariz 20.365, Newy.irk 518.80. Milan 27.26, Praga 15.375. Budimpešta 90.50, Bukarešta 3.170, Sofija 3.745, Varšava 58.15, Dunaj 73.10.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0, Kreditni zavod 170 — 175, Vevče 1C5—0, Stavbna 56—0 šešir 105—0, Ruše 265—280.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 435 — 438, kasa 436 — 438, za julij 438 do 440. za november 446 — 447. za december 459.5 — 460, investicijsko 895 — 90.25, agrarne 56 — 56.5; bančne vrednote: Polja 17-5 — 18, Hipo 59.5 - 60, Jugo 88 — S8.5, Ljubljanska kreditna 126 — 130, Narodna 0 — 6900, Praštediona 950 — 960, Srpska 145 — 146. Zemaljska Sarajevo 140 — 150; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 do 30, Gutmann 215 — 0, Slaveks 0 — 110, Slavonija 11.75 — 12, Danica 142 — 148 Drava 380 — 385. šečerana 0 — 475, Tvor-nica vagonov 0 — 98, Vevče 1(6 — 106. Du brovačka 0 — 490, Trbovlje 477-5 — 487-5
Beograd. Vojna škoda 433.5 — 434.5, investicijsko 89 — 89.5.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (3. t. m.). Les: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni bukovine, nežamane, I., II., III., feo. vag. nakl. post. po 450. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Cene pšenici in moki so popustile. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenira (slov. poet., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna, 78/79 kg po 340—342.5, baška nova uzančno blago, brez doplačila, f\ julij po 317.5 — 320, za avgust po 315 — 317.5; turščica: baška, slov. post., navadna tarifa, plač. 30 dni po 320 — 322.5; oves: baški, zdrav, rešeten po 300—305; moka: pšenična >Og«. feo. Ljubljana, plač. po prejemu po 525—530.
Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca nespremenjena. Cene moki so nekoliko popustile, turšfica pa se je nekoliko okrepila. Promet: 17 vagonov pšenice. 10 vagonov turščice in 5 vagonov moke. Pšenica: baška, 77/78 kg 350 — 352.55; baška, 78/79 kg 352.5 — 355: gornjebanaška 78/79 347.5 — 350. Oves: baški in srem-ski 260 — 265; makedonski 222.5 — 227.5. Tu r š č i c a: baška in »remska 282.5—285; banaška 280 — 285. M o k a; baška «0g* in «0gg> 460—470; c2> 445—455; «5> 435 do 445; «6» 415 do 425; «7» 340 — 350. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 215 — 220.
Dunajska borza za kmetijske proizvode (2. t. m.) Navzlic višjim cenam na ameriških tržiščih in na budimpeštanski terminski borzi, je bila tendenca na dunajski borzi mirnejša. Konsum je zelo rezerviran. V pšenici, rži in turščici je povpraševanje slabo. Uradno notirajo vključno blagovna prometni davek brez carine: pšenica: domača 43.25 do 43.75, madžarska Tisa 47-25 — 47-75; rž: marchfeldska 43.25 — 43.5; t u r š č i c a: 37.25 — 38; oves: domači in češkoslovaški 37.25 — 37.75.
Dnnaiski goveji sejem (2. t. m.) Dogon 3234 komadov, od tega 386 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so cene nazadovale od 5 do 10 grošev. Za kg ^ive teže notirajo: voli I. 1.45 — 1.65 (izjemno 1.70 — 1.95), II. 1.20 — 1.40, III. 0.90 — 1.15; biki 1.25 do 1.45; krave 0.80 — 1.30; slaba živina 0.65 do 0.85.
Vremensko poročalo
•'»; <• -. 3. julija 1928.	Višina barometra 308.8 m
Meteorološki zavorf
Kraj
Cas
opazovani«
Ljubljana Miribor . Zagreb . . Beograd . Sntaievo , Skopi je . . Dubrovnik Split . . .
8.
e
o
u
«
30
1» a.
e
<D

V
Smer vetra in brzina v metrih
c o
fj —
>0 l 6"> / 165 8
' 5'i
7 58
/
/b4'7 4 2
iO yj
2
2<
,0 o o
i
27
2
ob
67 6-H7 7 4 5o
mirno
mirno
mirno
mirno
mirno
rmmo
N 4
nuno
(j 0 2 0 0 0 0
Padavine
V
▼ mm do 7 or*
Solnce vzhaja ob 4.17, zahaja ob 19.50, luna vzhaja ob 20.51, zahaja ob 3.53. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 30.3 C, najnižja 15.4 C.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Najprej še jasno in vroče, kasneje najbrže nevihte, nakar bo temperatura padla. Tržaška vremenska napoved za sredo: Navaden vetrič, nebo večinoma jasno, tupatain nekoliko oblačno Temperatura 23 do 30 stopinj. Morje mirno.
							
	- vT»*• - V' ?-- . • • '.- + '/..v - - • .-.-V. - «-			-i		' -v.	ii"" * ■■' ''m 1
t
Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj predragi, nepozabni soprog, gospod
Janko Rahne
notar in posestnik na Brda
danes, dne 3. julija, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere nagloma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil 5. t. m. ob 10. uri iz hiše žalosti na pokopališče pri farni cerkvi na Brdu, kjer se bo darovala sv. maša zadušnica dne 10. t. m.
Na Brdu, dne 3. julija 1928.
Jela Rahne, roj. Hofiern pl. Saalfeid, soproga.
življenja in sveta
„Krasin" je spasO od Nobila zapuščeno
posadko?
Za Švedi so rešili Italijane Rusi; Italijani sami niso storili z dejanji nič. — Svarilo Nobilu, naj se ne vrača domov skozi Norveško. — Oglaša se komedijant, ki pretvarja tragedijo v komedijo in blamažo v pesem. — Nobila je treba pozvati na odgovornost za nesrečo, ki jo je zakrivil. — Ali bodo v Rimu prišli z resnico na dan, ali bodo še dalje potvarjali dejstva?
Drama nesposobnosti in neodgovor* I nega režima, objavlja sedaj v svojem
, 4- /n I « « --« — 1 r /i ^	^ « M ^ 1	I - I < n 1 ^ i /-> 1	1J . - - -	U /t M	__ ^ M a 1 M i*	H A
hosti italijanskega generala, ki je letel na severni tečaj, se približuje koncu. Ruski lomilec ledu «Krasin», največja ladja svoje vrste na svetu, je dovršil to, kar so započeli Norvežani, izvršili pa Švedi. Rešil je skupino Viglieri, ka» tero je ostavil Nobile, prepustivši jo naključju in usodi. S to skupino, v ka» teri se nahaja poleg Čeha Behouneka tudi hrabri švedski kapetan Lundborg, so menda rešeni vsi, ki so spremljali italijanskega generala na njegovem nesrečnem in lahkomiselno organizira* nem poletu, ki so ostali živi ter sta« vili življenje na kocko za stvar, ki je zahtevala poleg generalovega sprem, stva tudi druge plemenite in nikoli prežaljene žrtve.
Kako burno je odjeknila širom skandinavskih dežela vest, da se Amundsen od nikoder ne javi, o tem najjasnejše priča razdraženost in ogor« čenost norveškega tiska, ki svetuje generalu Nobilu,
naj se nikar ne vrača v Italijo skozi Norveško.
Norvežani ne bodo nikdar pozabili moža, ki je dal svoje nesebično in ple» menito življenje za vojščaka, ki je prvi ostavil četo, ko ji je pretila smrt in poguba. In vendar se najde v Italiji mož, ki hoče potvarjati dejstva v časih take žalosti. Reški pustolovec
D' Annunzio baje piše pesem
v kateri opeva Nobilovo hrabrost, ita» ijanski polet na severni tečaj in sve» <:ani trenutek, ko je Nobile vrgel na severnem tečaju iz zrakoplova pape» žev srebrni križ in italijansko zasta« vo... Zgodovina pozna malo tako ci* ničnih komedijantov in malo tako ne* človeških komedij kakor je ta D' An» nunzijeva zadevščina.
A ne le v inozemstvu, ampak tudi doma v Italiji se že začenjajo oglašati možje, ki nikakor ne odobravajo po» četja generala in zahtevajo popolno jasnost v vprašanju njegove odgovor« nosti. Bivši fašistični tajnik Farinacci, mož, ki je pomagal zakrivati ostuden zločin nad Matteottijem ter je ob tisti priliki nastopal kot advokat fašistič*
lisu «Regime Fascista« apel na uradne kroge rimske vlade in zahteva popol* no resnico in jasnost. Farinacci pravi, da rimska vlada namenoma zavlačuje resnico in da daje javnosti na jezik pelin kapljico za kapljico. Način, kako je bila objavljena smrt strojnika Po« melle, priča, da ta mož ni edina žrtev generala Nobila. Za stebrom dima, o katerem javlja general, se skrivajo še druge stvari. Italijanska vlada
kupčuje s smrtjo preostale posadke v balonu
ter izdaja poročila v malih koščkih samo zato, da jih lahko dražje prodaja velikim časopisnim koncernom onstran Oceana. To amoralno početje je po» polnoma vredno moža, ki je zakrivil veliko sramoto «Italie».
Razjasniti bo treba, pravi Farinacci, vprašanje, kako in čemu se je dal
Nobile prvi vkrcati na rešilno letalo.
General je tudi odgovoren za skupi* no treh mož, ki se je peš podala na pot, da bi našla rešitev. Bivši fašistič* ni funkcijonar govori v celem članku zelo ostro in zahteva od vlade popolne jasnosti, kajti dosedanja poročila o tragediji zbujajo vtis, da je bila stvar še strašnejša, kakor je mogoče v res* niči. Izgovor, da je bila Pomellova smrt javljena tako pozno samo zaradi ključa za šifre, je čisto navadna laž in izmišljotina. Italija, zlasti njeno tr* peče prebivalstvo, zavrača vsako pri* krivanje in zahteva popolno resnico o tragediji ekspedicije.
Ta poziv je že rodil posledice. Mor* nariško ministrstvo v Rimu napovedu* je skorajšnji popoln opis katastrofe, ki bo razkril stvari, katere se ne dado več zamolčati. Posebno bo treba z res* nico na dan sedaj, ko so rešeni tudi Nobilovi tovariši, ki niso vsi Italijani in ki tudi niso vezani na dosmrtno molčanje.
Svetovna javnost prislužkuje in ča* ka avtentičnih poročil, ki ji bodo raz* odela dejanski potek katastrofe Nobi* lovega zrakoplova ter bodo razkrila vso generalovo nesposbnost za nalogo, ki se jo je lotil.
Ruski lomilec ledu »Krasin«,
IcJ o eieip- ooKoia]o, da Je prodrl do ledenega otoka ln rešil preostalo posadko »Itatle« ter švedskega poročnik a Londborga.
52 žrtev strupenih plinov
Pretresljiva tragedija rudarjev skem. — Med žrtvami so
Na kratko je naš list že poročal o strahoviti katastrofi, ki se je pripetila v Combesovih premogovnih rovih pri Saint*Etienneu na Francoskem. Nesre* ča, ki je zahtevala 52 človeških žrtev, se je pripetila v soboto dne 30. junija zjutraj ob 7. uri.
Malo pred tem časom se je spustilo pod zemljo 150 delavcev, da zamenja* jo tovariše na delu. Pol ure pozneje je javil kontrolni uradnik, da uhajajo iz jame strupeni plini. Takoj se je po* dala v rudnik strokovna komisija, toda prrden je mogla kaj ukreniti, se je za* čula strahovita detonacija. Cevi, po katerih so spuščali kisik v rove, so eksplodirale in strupeni plini so se z bliskovito naglico razširili v podzem* Iju. Sto delavcev se je rešilo z naglim pobegom, okoli 60 pa jih je ostalo v rovih.
Rešenci so se takoj opremili z mas* kami proti plinu ter rešilnimi aparati ter so se v spremstvu inženjerjev po* dali na reševalna dela. Bilo pa je že prepozno. Reševanje ni pomagalo nič, kajti v rovih, kjer je eksplodiral plin, je nastal ogenj. Osem rudarjev so po* re^nili še živih izpod razvalin ter so jih oddali v bolnico; ostalih 52 se je zadušilo in obležalo pod zemljo.
Kako strahovita panika se je lotila nesrečnih žrtev, o tem pričajo trupla, ki so se našla na poti proti izhodu. Ponesrečenci niso nič videli in so be* gaioči v temi udarjali z glavami ob stebre in kamene ter so se pri tem
v Saint - Etienneu na Franco-tudi slovanski emigranti.
strahovito razmesarili. Med reševalno akcijo se je pripetila še druga eksplo* zija, ki je onemogočila celo rešitev tistih, ki bi jih lahko vsaj napol žive izvlekli izpod razvalin.
Med ponesrečenci je največ domači* nov, Francozov, po številu 31 ljudi; ostali so Poljaki, Marokanci, Italijan) in tudi en Čeh.
Nesreča je izzvala povsod velikan* sko žalost. Rudarji so ustavili delo, hiše v St. Etienneu pa so se ovile v žalno črnino. Takoj ko so bile od* stranjene smrtonosne ovire, so začeli mrliče spravljati iz rovov na dan. Žrt* ve so pokopali v dveh oddelkih. Naj* prej so izročili zemlji štiri mohame* dance, potem pa 48 drugih. Pogled na rakve v cerkvi je bil neskončno turo* ben. Žene ponesrečencev so padale v nezavest, otroci so plakali in tudi ru* darjem so kapale solze iz oči.
Pogreba se je udeležila ogromna množica 20.000 duš. V žalnem sprevo* du so korakali lastniki premogovnika, odposlanci francoske in poljske vlade ter zastopniki delavskih organizacij. Ti očitajo krivdo zaradi katastrofe lastnikom premogovnika, katerih pa so po poročilih listov nedolžni, ker je nesreča nastala tako nenadoma in v ta» kih okoliščinah, da še sedaj ni mogo* če ugotoviti njenega pravega vzroka. Ob času nesreče je bilo v rudniku za* poslenih 570 ljudi. Vsi, razen 52 žrtev, so se rešili z begom takoj, ko so za* čutili, da jim primanjkuje zraka.
V • I • v	vv	•
Ljubimcevo maščevanje
Neki Sebastijan Villauro v Cataniji je zavedel neko grofico Cardijevo. Razmerje med njrma ni bilo baš vzorno; vedno sta se prepirala in Villauro ga je postal sit do grla. Ker pa ženska ni hotela odnehati in )e zahtevala venomer, naj jo poroči, si je izmislil utrujeni ljubimec zelo učinkovit in maščevalen konec.
Pristal je navidezno na poroko, določil je dan in mnogo svatov. Ko so pa stali vsi pred funkcijonarjem, ki bi moral oba civilno poročiti, je odgovoril na obredno vprašanje s krepkim «Ne!» Svatje so bili vsi onemeli. Nevesta je zbežala iz urada — in tako je bilo te ljubezni in poroko konec. Kvečjemu če mu ne bo ona kakšne zagodla, kajti ženske so od... Napravimo rajši piko.
General Obregon
]e postal raehikanskl državni predsednik. Kakor Javljajo, bo nadaljeval s CaJlesovo politiko proti hegemonizmu katoliške duhovščine.
Nevarni klobuki
Po svetu pridejo ljudje na marsikaj in v Londonu so prišli na to. da so moderni ženski klobuki, ki se tesno vležejo okoli ušes, skrajno nevarni. Razne dame so izpovedale, da jih delajo takšni klobuki popolnoma nagluhe, tako da ne slišijo svarilnih znamenj cestnega prometa. Radi tega se dogajajo mnoge nesreče in nezgode. Tudi dame. ki vodijo avtomobile, čestokrat preslišijo signale drugih avtomobilov. Takšne klobuke so uradno preizkusili in so dognali, da se jih v resnici drži že omenjena s:aba lastnost. Neki londonski list je zato predlagal, naj bi jim ob straneh napravili majhne luknje, ki bi omogočale neovirano poslušanje.
Novo sredstvo proti morski
bolezni
Nemški zdravnik prof. Starkenstein je izumil novo lečilo prof morski bolezni, ki baje teoretično in praktično popolnoma ustreza svojemu namenu. Že neko staro naziranjs, ki so ga pa potem pozabili, je velelo, da je ta bolezen iK>sle-dica neprestanih motenj ravnotežja, ki jih povzroča zibanje ladje. To naziranje so potrdili sedaj tudi poskusi z živalmi.
Z draženjem ravnotežnostega organa, ki tiči v notra-ijem ušesu, je dostgel prof. Starken steni pojave, ki so pojavom morske bolezni čisto podobni. To je mogoče zaradi tega, ker se takšni dražljaji prenesejo na velik del velikih možganov in pa la vagusov živec, ki vodi do drobovja — prav kakor pri morski bolezni, kjer nastanejo kot posledica tega omotice, bruhanja ud. Slo bi torej za sredstvo, ki bi pomirilo cen-tarlni živčni sistem in vagus.
Takšno sredstvo je po Starkensetino-vih poskusih rastiinski alkaloid skopo-Iamin; že dve tableti njegovega preparata zadostujeta, da preorečita morsko bolezen za cele ure in za cel dan, tudi pri osebah, ki so zanjo zelo občutljive. Kakor hitro njih vpliv popusti, vzameš novo dozo tega sredstva in motnja od-leže.
Krvoločni slon
V rimskem Zoologičnem vrtu imajo slona Tota, ki ima že dve človeški življenji na vesti.
Pred dvema letoma je zmečkal živi-nozdravnika, ki je hotel izvršiti na njem majhno operacijo. Pred nekaj dnevi je zgrabil z rilcem nekega paznika, do katerega je kazal sicer veliko naklonjenost, in ga je treščil večkrat proti železni ograji. Ljudje, ki so pritekli nesrečnežu na pomoč, so ga osvobodili šele tedaj, ko je bilo že prepozno. Potem se je žival mirno vrnila v kletko in začela jesti. Sedaj razmišljajo, kaj naj napravijo s Totom.
Agilnega, dobro uvedenega
mlinskega zastopnika
s sedežem v Ljubljani s konsignacijskim skladiščem iščemo za naše mline v KuB in Djakovu. Za delkredere se zahteva bančna garancija. Obširne ponudbe na »Cereale« d. d. za mlinsko industrijo, Zagreb 67.	8501
Po strmini navzdol?
Zamujena dragocena prilika po volitvah
Kratkovidnost srbijanskih strank. — Brezuspešni napori za ustanovitev močnega in zdravega državnega bloka
Zgodovinski obisk Radica pri Pribičevicu
Zagreb, 2. julija.
V svojem prvem članku sem opozoril na državno krizo, ki je nastala radi krvo-prelitja 20. junija v Narodni skupščini in še bolj radi kriminalne malobriznosti in nepojmovanja veličine dogodka ter potrebe vsestranske in temeljite reakcije s strani službenega Beograda; danes smatram za potrebno, da podam kratek kronološki pregled dela te Narodne skupsčme ter političnega razvoja v obče.
Navedel bom stvari, ki so znasie, in take, ki še niso znane, da bo jasno razvidno, kako smo po vrsti in premišljeno črpali vsa sredstva borbe, da najdemo izhod in sintezo v glavnem dveh interesov, dveh pojmovanj; pokazal bom, kaj vse smo pod-vzeli, da ne bi prišlo do eksplozije. Na možnost katastrofe, do kakršne je prišlo 20. junija, seveda nismo mislili.
Ponesrečeni načrt s »četrto stranko«
Po viiltvah 11. septembra smo prišli J. oktobra lanskega leta v Beograd.
Vukičevič - Marinkovičevo volilno vlado Je rodila kombinacija, napraviti iz dveh srbijanskih strank, radikalne in demokratske sčasoma tako zvano čatrto stranko, veliko srbiiansko konservativno stranko, ki bi sama zase imela večino v skupščini. Ta večina bi ne smela biti odvisna od pre-čanskih strank, ki bi se smele samo zbirati okoli nje kot središča. V ta načrt ie spadala tudi zahteva, da se zatre vsaka sled za Pašičem in da izginejo vsi oni, ki so za časa boja stali na njegovi strani. Misel, ki je tako naglo prekinila življenje Narodni skupščini, izvoljeni 1. 1925., ie bila čisto srbijanska, t. j. imela je namen na novo urediti in po enem kopitu oblikovati srbi-janske strankarske razmere. V Beogradu niso gledali na vso državo. Ves interes merodajnih činiteljev je šel za tem. da bi Vukičevič imel za seboi vso radikalno stranko, Marinkovič pa čim več svojih pristašev v demokratski stranki.
A'i volitve so izpadle v tem oziru nekoliko drugače. Vukičevič se je kljub zvezi z demokrati lokavo trudil, da bi biii radikali mnogo močnejši od demokratov in bi na ta način obdržali vodstvo v svojih rokah. Zato je za vsak slučaj sklenil še pred volitvami blejski pakt s Korošcem, ki se je moral po volitvah zvezati z radikali. Rezultat je bil: demokrati so dobili manj mandatov (60), nego je bilo računano, v klubu pa je bil Marinkovič očividno v manjšini, radikali pa so dobili vsai 12 mandatov več (112) nego je bilo v načrtu, razen tega pa je bilo tudi tk. zv. pašičevcev izvoljenih več, nego se je pričakovalo. Poleg tega so imeli radikali še nove zaveznike v klerikalcih.
Spletke po volitvah
Kakor koli je bila po volitvah ogorčena napetost v demokratski stranki med pristaši Marinkoviča in Davido-viča, ki je odkrito napadal režim, vendar so se vsi zediniii na solucijo, ki se je glasila: Vukičevič si je poiskal pomožne čete proti nam v klerikalcih, zato si moramo mi poiskati pomoč v samostojnih demokratih. Radikali so si »osvojili« 113 mandatov (1 mandat je kasneje razveljavila verifikacija), ako pa se zveže demokratska zajednica (demokrati in muslimani) z 22 samostojnimi demokrati, bo nova skupina imela 101 poslanca, ki so vsi izvoljeni po svobodni volji naroda. Zato ie bilo treba ponuditi fuzijo samostojnim demokratom, ali Gbenem ostati v vladi in od radikalov postopoma v etapah osvajati vse večjo in večio moč.
Na drugi strani pa so tudi radikali živo kombinirali kako bi se s pomočjo Radiča cdkrižali demokratov.
Srbijanske stranke so se po volitvah pečale z malenkostnimi načrti, kako bi druga drugo prevarile in zbrale okoli sebe čim več priveskov iz meščanskih strank. Ničesar drugega niso videle in čutile.
Razpoloženje v SDS in HSS
Vse drugačno pa ie bilo razpoloženje pri HSS in SDS. ki sta se pri volitvah še ostro napadali. Prinesli sta iz volitev od naroda resno naročilo, da tako dalie ne gre. Vedno volitve, zdaj skupščinske, zdaj oblastne in občinske, ljudstvu pa Je vse težje in huje. Vi. ki ste bili za republiko, in vi, ki ste za kraljevino, kaj nam prinašate? Medsebojni prepir in očitke, da niste niti eni niti drugi ničesar napravili. Neenakost nas bije. do neverjetnosti slaba centralna oblast nas sramoti, gospodarska beda nas upropašča.
Spominjam se prve seje našega kluba SDS dne 3. oktobra. Vsi smo složno ugotavljali to razpoloženje ljudstva, ki mora biti odločen opomin vsakemu politiku. Vsi smo bili složni, da je treba sedaj začeti politiko velikih potez. Jaz sem v tem praven govoril in izrazil nado (z ozirom na izjave g. Ljube Davidoviča). da to čutijo tudi sibijanske stranke. Treba ja pregrupirati vse stranke na popolnoma novem temeliu. Mi in radičevci se moramo zbližati, isto velia za pašičevce, ki so se borili proti tej vladi, in za davidovičevce. To so bili elementi za novo, veliko reformatorično državno politiko.
Neodločnost davidovičevcev
Ze na tej seji so ohladili gorečnost mojega optimizma neki priiatelii. ki so bili dalie časa v Beogradu. Ti so pripovedovali. da davidovičevci ne mislijo zapustiti vlsde in riskirati preloma, niti ne borbe za višje cilie. Niim je šlo v glavnem za to. da pritisnejo Vukičeviča in ojačiio svoje pozicije. Za kake dalekosežne reforme nimajo niti oni smisla, kakor ga nimajo radikali.
Ker so bili demokrati že Izbrali svoje delegate (Timotijevič, Grol, Ribar) za pogajanja z nami, smo morali takoi tudi mi izbrati svoje (Svitislav Popovič. dr. Kra-mer in jaz). V ostalem se je enodušno ugotovilo, da vlada v naši stTanki največje razpoloženje za fuziio z demokratsko stranko Spominjam se. da sem isti dan sporočil nekaterim prijateljem svojo informacijo. za tiste dni veliko senzacijo, da se v radičevskih vrstah ustvaria notranji položaj, da bi lahko ž njimi in z demokrati mislili na ustanovitev velike državne stranke, ki bi takoj imela večino v skupščini, — kakor je to v ostalem napovedoval Stepan Radič že med volitvami.
To je bik) dne 3. oktobra, a že nasled* nji dan pride Stepan Radič v Beograd in okoli 11. ure dopoldne prekorači smelo in genijalno (brez kakih predhodnih dogovorov in pogajanj) Rubikon, ozki hodnik, ki nas je ločil. Prišel je k Svetozarju Pribičevicu in mu prvi prožil roko. »Sestala sta se stara prijatelja in nova sodelavca, da se pogovorita o potrebi vzajemnega dela za učvrstitev icvilizacije v naši državi« — so bile prve besede Stepana Radiča po tem epohalnem sestanku.
V tem je prišel v naš klub g. Timotijevič, da pozove nas delegate na prvi skupni sestanek. Ko je slišal o nepričakovanem sestanku Radič-Pribičeviča je rekel: »Ka dar ta dva vzameta gorjačo v roke, bo hudo za naša pleča!«
Mi smo se naivno veselili tega razširjenja sloge v nadi, da bodo v nji gotovo tudi demokrati. Radič je res takoj potem obiskal tudi Ljubo Davidoviča ter proglasil novinarjem: »Davidovič je naš skupni predsednik«. G. Timotijevič pa j« dobro premotril položaj. Demokratom ni bilo za. veliko grupacijo, ki bi temeljila na Radič-Pribičevičevi slogi. Samo nesložna lahko služita nazorom in interesom srbijanskih strank. Zato je v pomirjenju med HSS in SDS videl konec ideje o fuziji SDS in DS. Tako je tudi bilo.
Pogajanja med SDS in davidovičevci
Mi smo takoj na prvem sestanku delegatov SDS in davidovičevcev precizirali svoje stališče:
1.)	Ne moremo enostavno Iti v DS, ki je v Vukičevičevi vladi, ki nas je neusmiljeno preganjala pri volitvah in nas nezakonito oropala gotovo za 5—6 mandatov. Zakaj ste prezrli mnogo ugodnejše momente za fuzijo. ko smo bili skupno v opoziciji po sporazumu Radiča in Pašiča še pred Vukičevičem? Zakaj nas niste vzeli v volilno vlado — danes bi bili gotovo ena stranka in bi bili močnejši od radikalov.
2.)	Ne moremo se pogajati glede fuzije z vami, ako se ne odločite tudi za koalicijo z radičevci in se ne ločite od te vlade, da vsi skupaj začnemo novo veliko politiko.
Tedaj je prevladovalo pri vladajočih mišljenje, da se z Radičem ne da delati in da nikakor ne sme priti do kombinacije, ki bi bila odvisna od njega. Demokrati so vztrajali na tem, da se najprej fizioniramo, tako da bo Vukičevič padel sam od sebe, a ostalo bo samo prišlo. Naposled so priznali, da je diskusija o tem pred verifikacijo nemogoča in se ie stvar odložila.
Združena demokracija
Med tem pa se je na drugi strani vstvar-jala večja zamisel. Prišlo je do sestanka Ljube Davidoviča s Svetozariem Pribiče-vičem in Stepanom Radičem. ki le Davidoviča že konkretneje nazival kot »predsednika parlamentarne večine združene demokracije«. Tako Pribičevič kakor Radič sta priznavala, da ie položaj določil Davidoviča za vodjo. Za državo bi bila ta rešitev v resnici srečna. Prej se je govorilo, da se je demokratska stranka razcepila radi osebnosti in da radi ljubosumnosti šefov strank ni moglo priti do sloge; vsega so bili krivi vodie... Zdai pa so se združili in pod enotnim vodstvom Srbijan-ca stoji skupina 170 poslancev!
Toda vladajoči merodaini krogi so gledali po strani na to formiranje demokratske večine, ki se je izvršilo od spodaj. Osnovna napaka te večine ie bilo veliko odločilno število prečanov s slabotnim Sr-biiancem m čelu. »Njemu naj predamo vlado in državo«, mi ie razburien govoril neki ugledni član Davidovičeve stranke. »Jaz bi prej dal vodstvo Svetozariu Pri-bičeviču. dasi ga nikakoi nimam rad«.
Ta večina ne bo dobila vlade — prei bo Vukičevič dobil ponovni volilni mandat. Taka govorica se ie tedai raznašala in ta govorica je končno podrla zamišljeni demokratski blok.
Brezuspešen apel na demokrate
Tiste dni sem v začetku oktobra šel na svojo roko k nekemu merodajnemu državniku, da nru odkrito in iskreno razodenem principe, ki nas vodijo Po volitvah. »L. 1918.« sem mu dejal, »smo prišli v Beograd z osemdesetimi navdušenimi zastopniki prečanskih krajev. Evo nas, vodite nas, vodite nas! Poznate razvoj ki smo ga preživeli. Ustanovili smo z vami, tedaj srbijanskim opozicijonainim blokom, eno stranko. To stranko smo mi forsirali. ker smo v vas gledali naprednejše in v praven državne misli bolje oriientirane elemente, nego so radikali L. 1924. smo se razšli, ker se ie pokazalo, da ne vodimo iste politike. Krenili smo proti radikalom, toda pri njih smo naleteli še na huiše razočaranje. Sedaj smo v desetem letu ujedinjenja izvedli konsolidacijo v naših krajih, zbližali smo se z radičevci v svrho konsolidacije cele države. Drugič prihajamo k vam in vam na krožniku nudimo 80—90 svobodnih In v borbi izvojevanih mandatov, ki predstavljajo dragocen moralni kapital za to državo. Spet vam pravimo: evo nas. vodite nas! Pazite, da ne zamudite tudi tega drugega zgodovinskega momenta. Ako nočete bloka, ako vas je strah treh voditeljev, predlagajte ustvaritev ene stranke. Tudi to je danes mogoče in bi bilo vrhunec državnega uspeha: velika državna stranka, v kateri so Srbi, Hrvatje in Slovenci-Ako ne sprejmete tega, nam preostaja edino, da vas Srbiiance pobijamo kot nesposobne za upravljanje cele države. Menda nam ne boste trdili, da ste tudi v upravi nad nami? Mi ne bomo zahtevali zajed-nice in avtonomije. nego pravno, moderno in dobro upravljano, za vse enako državo. Ali boste lahko vzdržali tak napad?«
Nisem pooblaščen, da dam v Javnost, kakšen odgovor sem dobil. Dotični državnik ml je s svoje strani odkrito opisal svoje stališče Rezultat pa Je bil. da ni inicf. Jati ve. Počakajmo, da se izvede verifikacija. da se potem zedinimo in da magari z Radičem napravimo koalicijo. Ločil sem se razočaran nad nerazumevanjem celokupnega položaia v državi in nad pomanjkanjem volie in ambicije, da se napravi nekai prirodnim potom od spodaj in da se odvrneio soooadi. ki so neizogibni.
Večeslav Vilder.
Bolj kakor kdaj poprej
odličen voz — in vendar pri znižani ceni
novi Chevrolet
i
Nekoliko novih zboljšanj: Nov* cilinderska glava Novi bati Novi amortizerji
Nova od znotraj razsvetljena Šoferska deska Nove zavore na vsa 4 koftesa b
ie na 2 posebej Novi sistem hlajenja, mazanja itd. Nove primerne Dnco barve Nove cene: Tonring	Din 54.000.—
Roadster Coach Conpe Sedan Imperial Landau sedan
53.000— 68.000.— 68 000.— 74.000.—
76.000.—
Chevroletu gre izredno označenje, da je »odličen voz« in da je njegova zunanjost mnogo boljša kot ona drugih cenih vozov. Vsled podaljšanega raz-stoja med osmi in radi prostornejše karoserije je Chevrolet večji kot kdaj poprej.
Nove zavore na vsa 4 kolesa, kakor tudi mnogo drugih tehničnih zboljšanj so razlog temu, da deluje Chevrolet enako mnogim drugim dražjim avtomobilom. Priljubljenost in ogromno razpečavanje Chevrolet avtomobilov pa omogočujeta ponudbo tega večjega in lepšega voza za mnogo nižjo ceno kot lani.
Zastopniki po celi Jugoslaviji.
C H EVROLET
PROIZVOD GENERAL MOTORSA
Glavno zastopstvo In zaloga rezervnih delov
V. & M. BAREŠiC & Co.
ZAGREB
Kralflc® Mariie ulica 34. — Tel. 27-44
LJUBLJANA Dunajska cesta 12. — Tel. 2292
is
Bogata žetva se v Banatu bliža, kupujte žito od kmetov sami, ne dajte se odirati od žitnih špekulantov. Posreduje in informacije daje Gospodarska pisarna
»Prvara", Perlez, Banat
OiOlOBOlt^JBT—»m—JfOBOlOlOBOIC
d	o
■
o
N
0 n
0 n
0 II
o
II
o
■I
o
I0SIP SLIBAR, Ljubljana i
trg 21 (poSeg Zaiaznika)
Pralna svila.....Din 28, 32, 42. 45
Pongl v vseh barvah .	Din 45, 54, 70 Foniar svila v različnih
vzorcih . . . . .	Din 88, 95, 110
Crep de chlne v vseh
barvah......Din 100, 120, 135
Svila za plašče....	Din 135, 145, 160

suetounoznono zdravilišč In odpottvnlitfo.

Penzijonatt Internati Domovi m dečke to deklice.
Jena sa eelo poezijo ta otroke 140 Ur, aa odrasle 160 fifr, k) /elja sa 4 idravilišča pri tedenski premenjavi Reference oad 1000 družin. Prospekt) (Poitnina ta odeoror.)
BIBO pBNZIJONATOV PB8TALOZZL (F6d6ratioo Internationale des Pensionats Curopdens). Hndapest V. A!kotmAny . str. 4m L Telefon; Tcr6» 242—36
Zdravilišča ta odpočiTališča:
>a Madžarskem: Bodapest, Sidfok. V Svlei: Ženeva*, Lausanne* Veuchatel*, Luzern, Moutreui* Ziiricb* Lugano. St Morita. t Franciji: Pariš* Deauville Trouville. Biarrita, Aiz les Baine Irenoble* Evian (2enevsko jezero), Chamonia Na francoski ri •leri: St. Raphael Cannes. Nizza* Juanlee Pins Monte-Oarlo tfenlon V Angliji- London* Cambrldge* Brigthon Folkstone V Italiji: SaD Ramo«, Nervi Benelke. Bordighera, Opallja •ticcione, Rim* Naapel* Palenno. Meran V Avstriji: Wien* '.ell-amZee, Llnz* lusbruck* Salzburg* V Nemčiji: Berlin* v Belgiji: Ostende V Afriki: Algir. Tunis
Z * caznamovan) kraji so stalni Internati domovi za dečke n deklice (tudi ca odrasle) odprti »se leto DrugI penzijonalt ' zdraviliščih so odprti le v Juliju avgustu In septembru Poto /anje t druibl popust (25—50%) direktni ekstra Pu!lmaDtipv> nagoni. Cene internatov v Šolskem letu (od 15 septembra dalje^ 110 fifr na mesea
Prvovrstnega POLI RJA
samostojnega stavbevodto sprejme takoi
podietie
inž Josip Dedek 8 07
LfUBLlANA. Žibertova ulica štev. 7
Habava
9 rekcMa drž. rndn&a Velenje, nabavi potom direktne pogodbe 17. julija 1.1. ob II. ur*
razni električni materijah
Biižt podatki, specifikacij materijala, kakor dobavni pogoji so na vpogled v pisarni gornje direkcije. Kolkovane ponudbe z Din 5 se sprejemajo do gorej navedenega roka	8«
Pisarna ari. rudnika Velenje št 4651.
Barvasti batist in svila
za damsko perilo
4. & E. Skaberne Ljubl jana
110 »
za strope
naročajte le v tvornici, katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materijaia in prodaja najceneje.
Jos. R. Puh. Lfubliana
Gradaska ulica 22. Telefon 2513
Elektroinstalaterja
zobraženega, starejšo moč, kateri bi bil zmožen samostojn-prevzemati in izvršiti insta'acije po obstoječih predpisih
sprejmem za stalno takoj. Reflektira se le na prvovrstno moč. — Ponudbe na ogl. oddelek ,Jutra" pod .Značaen 35*.
Tužn m srcem naznanjamo ža ostno vest, da je naša požrtvovalna in dobrosrčna teika, ozir. sestra gospodična
Elizabeta Kiiritz
v torek, dne 3. julija 1928 ob pol 4. zjutra; zatismla svoje blage oči,	8500
Pogieb bo v sredo, 4. julija 1.1, ob 5. pop. iz hiše žaiosti, Pred Prularai 23 na pokopališče k Sv. Knzu.
V Ljubljani, dne 3. julija 1928. MARIJA K(bIR, sestra in ostali sorodniki.
Nabava
barve in firneža
Direkcija drž. rudn'ka Velenje nabavi dne julija t. i ob 11. uri direktnim pogodbenim putom razne Darve in firnež.
Ponudbe se taksirajo s Din 5 Pogoji se dobe pri podpisani.
Pisarna drž. rudnika Velenje
štev. 4966-11.	849:
Natečaj.
Samo prvovrstni izkušeni strokovnjaki z dobro garancijo dobe službo in to upravnik in nadmlinar za neki mlin v Bački. Ponudbe s referencami je poslati do 7. VII. poštom Činovničkoj Banci, Beograd, Kralja Milana 81. — (Osebne posete odklanjamo.) 8498
.VI ofrna, okrašenega •
cvetjem do danes, ki ne bi bilo opevano, in ni Človeka do dane«, ki ga ne bi bilo lepo cvetje cadivilo. Naučili se boste in dobili veselje do gojenja cvetk, iko se poslužite Kanipoa •vetlične hrane p nporabo priključenega navodila. — »vitek 12 50 in 4ž Din Urez vsake škode ta rejo •erotnine m »porablja ie
40 let pricnanl »Kokoc
K oko prašek ca živino Ct-pridenete redni piti le naj manjšo količino, se pozni velik vpliv istega. Žival postane me«nata ca peko in pogosto nese jajca Naj sigureejše tdravflo proti živalskim bolecnim Univerzalni vtis deluje kot blagoslov perutnini na dvorišču Ovitek «d 10 do 40 Din in 115 Din.
Prodala »e v lekarnah, droscrijah. trgovinah t cvetlicami ln semeni Proti predplačilu razpošilja no franko Po povzetlu ne pošljemo l Sumaher Vem farmacllcki laboratorij. Cr*enk» fSHS>
Ne gleite na veliko reklamo lahko Vas prevara
Oglejte si raje pred nakupom Čevljev izborne »Doko« - čevlje, ki so najelegantnejši, najcenejši a tudi najmočnejši. Dobe se samo pri tvrdki »DOKO« v Prešernovi ulici štev. 9 (dvorišče).
Pri hudi vročini Vam nudi izborno. hladečo pijačo znani
PICCOLI-jev M9LM0VEC
vkuhan t najfinejšim sladkorjem; je naraven, bre« umetne barve in ne vsebuje nikakih kemičnih pridatkov za konser-viranje.
Oddaja na drobno in velika. CENA NIZKA. Lekarna DR. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska cesta.	8473
I G. R E P Š E — ZALOGA POHIŠTVA Ljubljana, Dvorni trg 1
priporoča najmodernejše oprave za spalnice, jedilnice in kuhinje po najnižjih cenah.	7765-a
(jRCDIIE SVOJO PREBAVO IN IZGINILE BODO V4ŠE BOLEČINE. Bolečin« v felodcn to Crevesih. tipekv tfavotool. naval krvi v glavo, nervoxno*t, aespanje, hsmeroidi slab tek Imajo svoj izvor v slab) prebavi Uredite svojo prebavo s preizkušenim eMksiroai »PIOOL«. 33 bodo miaile Vaše bolečine »FIOOL«-efiksi? ttrejaja prebavo to Vam poviti« zdravle. .PIOOL« teieloj« to t»5iH» oo Došti proti povzetju t navoditom o uporab! lekarna	Ui Dr. SEMELIC, DUBROVNIK 2.
OriffinalnJ zavojček 3 steklenic, S ovojem to poštnino vred Din 105-—. 8 steklenic Din 245.—. 1 steklenica r>to 40.—. Mnogoštevilne tabvatoe Irjave dofcajajo »«ak dafl o asiK-Snerr delovanju »Pieola«
Rabova elBhtrifnega instBlacilsbega materijala.
Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 21. juli a t 1. ob 11. uri dop.
pismeno direktno pogodbo razni lektrčni instalacijski materijal.
Kolkovane ponudbe z D n 5 se sprejemajo do gore navedenega roka.
Pogoji in specilikscija se dobe pri podp sani.	*4 4
Pisarna drž. ru nška Velenje
št. 4945.
POT V ZOGRE
STONJ!
ker toliko prihranite, ako nabavite svoje potrebščine pri
F. J. ROSET, »OLERON«, ZAGREB, SEDAJ ILICA 6 dvorišče GRAND HOTELA, desno.
Vsled nenadne sodne deložacije razprodajamo ženske plašče, halje, bluze, plisirane suknje , klobuke, solnčnike, nogavice, kopalne plašče, kopalne kostime, čevlje itd., in to samo prvovrstno blago, najnovejše izdelke prvih dunajskih in pariških modnih trgovin po
ZNATNO ZNIŽANIH CENAH, ki veljajo tudi pri odplačilu na obroke.	7786
Zahvala.
Vsem, ki so v znak spoštovanja in priljubljenosti spremili našo predobro, zlato mamico, oziroma soprogo, taščo in staro mamico, gospo	w
Morijo Žitnik rol. JerSin
na njeni zadnji poti, se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni preč. duhovščini, gg. zdravnikoma dr. Drobniču in dr. Zajcu ml. za njuno požrtvovalnost, pevskemu društvu »Ljubljana« za krasne Žalostinke ter darovalcem cvetja in vencev. Iskrena hvala končno vsem, ki so na kakršenkoli način pokazali, da sočuvstvujejo z nami.
LJubljana, 3. julija 1928. Žalujoče rodbine Žitnik — Lončar — Jurjovec.
Stanley Weyman:
60
Rdeča kokarda
Roman.
V moje začudenje se je tudi ta mirno širil v solnčni pripeki; nikjer ni bilo videti žive duše. Le mršav pes je tekal z zavihanim repom sem ter tja in iztikal po nesnagi; nekaj starih žensk je stalo za svojimi košarami; nekaj trgovcev je zapiralo okna in vrata svojih prodajalen. Toda množica, ki je tako nedavno še polnila trg, je bila izginila. Moja osuplost je bila brez meje.
A dogo nisem ostal tako. Zakaj namestu molčanja, ki je vla-dao med visokima stenama drevoreda, mi je zdajci udaril na uho oddaljen, zlovešče zamolkel hrup. Zdrznil sem se in prisluhnil. V naslednjem trenutku sem krenil preko trga in dospel do vrat Doury jeve gostilne. Planil sem v vežo in se z utripajočim srcem vzpel na vrh.
Vsa množica, ki se je pred mojim odhodom gnetla po stopnicah ln hodnikih, je bila izginila. Hiša je bila videti kakor mrtva, in to opoldne, ko je solnce najlepše sijalo. Ne da bi bil koga videl ali Čul, sem prišel do vrat odseka za javno blaginjo. Stopil sem v sobo. Tu sem našel vsaj nekaj življenja; a molčanje je bilo isto kakor zunaj.
Okoli mize je sedelo do tucat članov odseka. Ko so me zagle-
dali, so se zdrznili kakor ljudje, ki jih zasačiš na slabem dejanju.. Nekateri so klavrno obsedeli, naslanjaje se s komolci na mizo, in kradoma streljali po meni z očmi; drugi so se sklanjali k sosedom ter jim šepetali na ušesa ali poslušali njihove odgovore. Večina jih je bila bledih, vsi so bili mrki; in dasi je bila soba svetla in je sijalo skozi okna živo popoldansko solnce, je bilo v tem pričakujocem molčanju, ki sem ga čuti okoli sebe, nekaj tako turobnega, da mi je zdajci oledenelo srce.
Abbeja Benoita ni bilo več tam; zato pa sem videl Butona. notarja in branjevca, dva šljivarja, nekega drugega župnika in Dou-ryja, ki je bil bled kakor zid in čudno sladak, kar vse je svedočilo o notranjem strahu. Na prvi mah sem pomislil, da morda ne vedo ničesar, ne o dvoboju, ne o pobuni; toda že drugi pogled mi je povedal, da vedo vse, nemara še bolje od mene. Videč, da jih opazujem, so nekateri odvrnili oči.
»Kaj se je zgodilo?« sem vprašal, obstavši sredi poti med vrati in dolgo mizo.
»Ali mar ne veste, gospod?«
»Ne.« sem dejal, mereč jih z očmi.
Še tu se je tresel zrak od daljnega hrupa.
»Saj ste bili vendar priča dvoboja, gospod vikont?« je vprašal Buton.
»Da.« sem odvrnil nervozno. »A za to ne gre. Videl sem gospoda markiza, kako se je živ in zurav vrnil domov, in mislil sem, da se je množica razkropila. Toda . . .«
Premolknil sem in prisluhnil.
»Zdi se vam, da jo še vedno sFišite, kaj?« je rekel on in me ne* kam zasmehjlivo pozorno pogledal.
»Da; bojim se, da se ne bi lotila kakega grozodejstva.«
»Tudi mi se bojimo,« je suho odvrnil kovač; naslonil se je na mizo in ob visel z očmi na mojem obrazu. »Vse je mogoče.«
Tedaj sem ga razumel. Razumel sem misel, ki je bila v Doury-jevih očeh, ko so se ogibale mojih. Oddaljeno hrumenje množice se je v negibnem poletnem zraku še glasneje razlegalo k nam. Obrazi ljudi okoli mize so postajali čedalje daljši in resnobejši; nekateri so trepetali in pobešali glave. Razumel sem.
»Bože moj!« sem vzkliknil, sam ves tresoč se od razburjenja. »Ali ne misli nihče ničesar ukreniti? Mar boste mirno sedeli v tej sobi, medtem ko oni peklenščki divjajo po mili volii? Ali jim v duhu pritrjujete, ko razdevajo hiše in morda celo pobijajo žene in otroke? . . .«
»Zakaj pa ne?« je suho rekel Buton.
»Zakaj ne!« sem vzkriknil.
»Nu da, zakaj pa ne?« je nadaljeval s trdim glasom. Videl sem, da je imel on glavno besedo; on ni hotel, a drugi se niso upali. »Mi smo bili pripravljeni spoštovati mir in gledati, da bi ga spoštovali tudi drugi. Toda vaši belokokardniki, vaši plemeniti bahači, vaši oficirji brez vojnikov — ne zamerite, gospod vikont — oni niso hoteli. Hoteli so nas pritisniti ob steno; in če je ne izkupijo, bodo nadaljevali, kakor so začeli. Ne, gospod,« je povzel, s ponosnim nasmehom gledaje okoli sebe, zakaj oblast ga je bila čudno izpremenila. »Dajmo ljudstvu, naj dela pol ure, kar mu drago, in..«
Afasvctla, uv ura. dopisa.. iuurcAsjt, tnalih, ogicuzoo, /«-pudah, na,OgUuru,otL
cUUk Julm,] Ijubl/asva, it.
Aah. oglourL, ki, slu Zyo «, posredovalna ut, toajcd, hl n^curvtn*, obcuurloa*. metka, bis+da, pcw. — Moj masijsi zjuvok Vin, 5—-, Pristojbina, za, iifrv Dui jv
Vjv oruftojbuf ji upoAa>
U oo&fuvn c ourordstnu,
/»	/i* pr^obcuo-
Ctk&utu račun, posli*, Ura. \dn*c* CpubUnjia..Jl ti S/ 2
—L !—<^crp-^<>-iscisLfCi Ui, <xflcuru brocrurlug**. ali,
i*9aJma*9<x tfuua^a, : vsaJka buuLas Duv - Noj. vustk Vul to^ Vrjjtojbuia, ta, rt/rt> J)la,
tj'
<; t: ;
Pek. pomočnika
mlajšega, rabim za takoj. Plača po dogovoru Naslov t oglasnem oddelku Jutra.
22364
Kuharico
■rajpiio gospodinjstva, sprej-»•m. Ponudbe s spričevali Ba podružnico »Jutra« v Celju.	22347
Kontoristinjo
z znanjem knjigovodstva, ki popolnoma obvlada nem. šiiino in stenografijo, sprejme proti takojšnjemu na-■ ■ '>u tovarna na deželi, v r e >osredni bližini Ljubljane j' udbe na oglas, oddelek ra» pod šifro »J. P. J.»
22338
Tapetniškega
vajenca
sprejme takoj Rudolf Sever, tvornica tapetniškega pohištva, Ljubljana, Marijin trg 2.	22323
Brivskega
pomočnika
tfobro irvežbanega sprejme A. KOchl. Ljubljana, Flo-rijanska 31.	22319
Strojnika
dobro irvežbanega iščem za takoj k Diesel-motorju. — M;;gavec Križavljan, Ormož 22290
Slugo (laboranta)
■vojaščine prostega, zanesljivega začetnika sprejme lekarna pri Orlu v Celju. Glavni trg.	22288
Učenca
poštenih staršev sprejme t trgovino meJS. blaga Turnšek — Linibuš pri Mariboru.
22284
Kletarja
prvovrstnega išče za takojšnji nastop veletrgovina z vinom v Ljubljani Prosilec mora dokazati, da je dovršil kletarsko šolo in tudi že dalje časa praktično izvrševal kletarstvo, ra-lumeti se mora tudi na razna vina Večje družinsko stanovanje pri tvrdki na razpolajro Ponudbe na ©srlasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrsten kletar*.
22118
Mizar, vajenca
krepkega, sprejme takoj i hrano in stanovanjem v hiši I. Bepše, splošno mizarstvo. Ljubljana, Dvorni trg ' it. 1.	22468
Natakarico
s kavcijo takoj sprejmem za vinotoč. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 22476
Frizerko
prvovrstno, starejšo, sprejme takoj salon Kelšin, Kopitarjeva ulica 1. 22475
Učenko
za strojno pletenje sprejmem takoj g hrano in stanovanjem (siromašno). Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	22438
Natakarico
dobro izvežbano, sprejmem takoj za pomoč ob nedeljah in praznikih. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 22jl40
Mizar, pomočnika
sprejme takoj Franc SvaJ-ger, mizar, Štaneče, pošta St. Vid.	22441
Vpokojen železničar
izkušen strojnik in	izučen
ključavničar, išče	službo
strojnika Naslov v	oglas,
oddelku »Jutra*.	22390
Perfektna kuharica
srednjih let, varčna is vajena vsega gospodinjstva, z dolgoletnimi spričevali — želi meeta v večji, boljši hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »M. I. Vuzenica«. 22406
•jaaitfl M ' i o i«1*«1*
Zastopnikom
moškega in ženskega spola se nudi dnevnj zaslužek od 200—300 Din z razpečava-njem patentiranih brezkon-kurenčnih novosti. — Heu-reka, Maribor, Sodna ulica št. 2 P.	22282
Staro perilo
hodi zboljšavat starejša oseba samo za hrano in 3 Din dnevno. Na-slov v ogl. oddelku »Jutra*. 22412
Boljša šivilja
se priporoča za izdelovanje boljših oblek in perila Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	22481
Izdelovalec čepic
dobi delo na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stalen zaslužek«.
22422
Dijake
ki imajo ponavljalne lupite
iz latinščine, francoščine in nemščine, uspešno poučuje profesor. Ponudbe na oslasni oddelek »Jutra« pod -»Profesor 888».	22448'
Zdravo dekle
staro 20 let, ki ima gospodinjski tečaj, c dobrimi spričevali, išče službo v mestu ali na deželi v kaki trgovski hiši. Nastopi lahko takoj aH pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
22453
Pletilja
na Dubiet stroj, išče delo na dom Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 22453
Natakar
slov., hrvaškega, češkega, italijanskega is nemškega jezika zmožen, leli službo v restavraciji ali kavarni. Naslov: »Natakar*. Ljubljana, Kolodvorska St. 24.
22437
Odvetniški uradnik
s triletno prakso, veič strojepisja in stenografije, vodi odv. pisarno administrativ no samostojno, sprejme takoj vsako pisarniško službo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Uradnik*.
22424
Deklica
stara 17 let, išče Blužbe. Najraje bi šla na Gorenjsko, event. tudi drugam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22411
Postajenačelnik
sprejme primerno službo — najraje v prevoznem ali Industrijskem podjetju. Prostovoljno zapušča železniško službo, nastop takoj Govori in piše perfektno slov., srbohrvatfko, nemško in deloma italijansko, star 25 let Izredna moč. uporabljiv »a vse. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22351
Bono
k dvema večjima otrokoma, ki bi opravljala tudi hišna dela. sprejmem. Ponudbe v nemščini na gospo Dr. Cvetkovič. Sombor, Mra-»ovica ul. 9.	22470
Plačilna natakarica
kavcije zmožna, dobi mesto v boljši restavraciji v LJubljani. Ponudbe na ogl.
oddelek »Jutra* pod šifro 1 oddelku »Jutra*. 22344 »Plačilna*.	22395 _
Izurjen Žagar
išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 22285
Mesto sluge
v pisarni ali trgovini iščeta
Grem tudi kot pisar, prak-tikant za nekaj časa brezplačno. Naslov v oglasnem
Trg. vajenca
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 22417
Frizerko
Iščem s 1. avgustom Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	22413
Knjigjoveški
pomočnik
▼erzlTan v stroki, soliden tn trezen, dobi službo. Ponudbe na poštni predal 46, Celje, pod šifro »Knjigo-veški pomočnik*. 22405
Uradnico
dobro strojepisko, event. z manjem stenografije, sprej-jremo v stalno službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Marljiva*.
22483
Iščem službo
k boljši rodbini. Pomagala bi pri vseh hišnih delih, v kuhinji in bila pri otrocih. Plača postranska stvar. — Samo resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ped »Pridna*.	22456
Prodajalka
pridna in zanesljiva, Kče službo v trgovini mešane »treke. Gre najraje na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prodajalka*.	22418
Učenca
s primemo šolsko naobraz-bo sprejme A. Sušnik, železni na. Ljubljana. 21488
Prosim službe!
Katero podjetje želi sprejeti poštenega in vestnega, 27 let starega, inteligentnega mladeniča, za katerokoli delo v pisarni, skladišču, trgovini ali temu slično, naj blagovoli vpo-,-lati cenj. naslov glasnemu oddelku »Jutra* pod šifro »Universal*.	22421
Maiinov sok
pr!«ten, dobite pri Lovro Sebenik — Ljubljana. Knezova ulica.	22432
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvar-ni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna, d. d., Grosuplje pri Ljubljani. — Komisijska zaloga: Frane Palme. Ljubljana, Gospo-svet-ška cesta 7 — Celje: Cankarjeva 7 in Maribor: Koroška 8.	261
Pozor, peki!
Prodam dobro ohranjen mešalni stroj (Mischmaschine) na električni alj ročni pogon. Cena nizka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stroj 22*.	22337
Hrastove parkete
Vam dobavlja najugodneje tovarna Alojzij Kane — Menge«.	20591
Motor
30 HP, na plin is dinamo 105 voltov, 40 amperjev, s likalno desko, v najboljšem stanju prodam. Naslov se izve v trgovini Lepi pot št. 8, Ljubljana. 22106
2 štedilnika
poceni prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Štedilnik*.	22-409
Elektromotorje
na istoimenski tok, 220 voltov, od tU—• k. s., prodamo radi preselitve. Motorji so dobro ohranjeni in so bili do zadnjega v pogonu. — V. Bizjak & drug, Zagreb, Savska cesta br. 20 22407
Konjske opreme
več vrst različnih in vsakovrstne vozove, kakor tudi lepega, 5 let starega konja (posebno dobrega za ježo) radi opustitve hleva poceni prodam. Pojasnila daje K. Polajnar, Ljubljana. 22423
1 par smuči
kompl. s stremeni in palicami radi preselitve izredno poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
22416
Radio-aparat
štiricevni. modernega sistema, ki sprejema 40 postaj v zvočniku, kompleten, z akumulatorjem, anodno baterijo ter 2 para slušal po ugodni ceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	22459
Pisalne stroje
rabljene «Underwood» prodam po ugodni ceni. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Underwood»
22425
m
Srebrne krone
zlatnike in različno zlato kupuje F Ouden, Prešernova ulica 1.	209
Autotakso
in voz v dobrem stanjn pod >.elo ugodnimi pogoji prodam Pismen« ponudbe <t« oglasni oddelek »Jutra* pod »Priložnost*.	22113
Motorno kolo
tndian polic Scout, 750 ccm < prikolico in elektr raz svetljavo, skoraj novo. pro da dr Novoseljskj, Sv Marjeta pri Moškanjcih
22086
Tovorni avto
rabljen, v brezhibnem stanju, z nosilnostjo 3—5 ton, brzotekod, kupimo takoj. Ponudbe na poštni preti-nac 19 Karlovao. 22402
Motorno kolo
dobro ohranjeno kupim takoj. Ponudbe s navedbo znamke in cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »M0».	22446
Motorno kolo
zelo poceni o a p r « d a i r
Šiški, Knezova ulies št 28
22-431
Darasko kolo
popolnoma novo, znamke »Torpedo* prodam za 2000 Din. Ogleda se lahko med 11 in 1 uro Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
22342
Kolo
dobro ohranjeno, ugodno prodam Naslov v ogla--oddelku »Jutra*. 22313
Damsko kolo
prav dobro ohranjeno, kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 22302
Kopalno banjo
dobro ohranjeno ter vrtni ?enčnik kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
224li0
Kovčeg
fRohrplattenkoffer), dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kovčeg*.
22473
Bukova in hrastova drva
ponudite z navedbo cene družbi »Ilirija*. Ljubljana. Viiharjeva cesta. 22426
I
. • A.lsi
Otroški voziček
dobro ohranjen, proda Antonija Hribernik, Zvona-r-ska ulica št 9. 22085
Otroški voziček
že rabljen, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22474
Polpokrit voz
CGumiradler) v zelo dobrem stanju zelo ugodno proda A. Z., Dunajska cesta 36.
22442
Otroški voziček
ponikljan. malo rabljen, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
22436
Zložljiva postelja
železna, stelaža in srednje-velika kopalna banja naprodaj Naslov v oglasm-m oddelku »Jutra*. 22303
Pohištvo
Kompletno sobno in kuhinjsko prodam radi selitve — Event tudi -tanovanje na razpolago Naslov v ogla9 oddelku »Jutra*. Samo dopoldan od 9.—12 ure na ogled.	22159
Kopalno banjo
veliko, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
22396
Salonsko garnituro
zofo in 4 fotelje prodam zaradi pomanjkanja prostora po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
22415
Oprava
skoro nova. za salon, iz mahagonija in jedilnica iz poliranega hrasta je ra li preselitve v drugo me-to noceni naprodaj. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal l^ 22419
Lepa spalnica
malo rabljena, z marmorjem. po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22434
Tenis- obleko
dobro ohranjeno. poletno ivo obleko in žaket s telovnikom poceni proda Schmelzer, Dunajska c. 31.
22309
Poletna obleka
siva. prav dobro ohranjena. za močnega moškega, naprodaj Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 22414
Pult
stelaža, tehtnica, 2 stolni izložbeni okni, štedilnik in otomana po nizki ceni naprodaj v Florijanski ulici št. 11, Ljubljana. 22428
Berkel tehtnico
dobro ohranjeno. kupim. Ponudbe na naslov: Ptuj, poštni predal 2.	22286
Lokomobilo
150 HP, kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek iJutra* pod »LokomoPila« 22243
Arnika cvetje lipovo cvetje ter podleskovo seme
ta kupujem po najvišjih tnevoih eenab Iščem na Kupovale« — Ed. Pišler Vrhnika	21597
te©C& o od J)@teoes)
Izvirna pravljica s slikami za deco.
Solsala tetka Metka.
Krasna zbirka
prekomorskih znamk je naprodaj po ugodni ceni Interesenti naj pošljejo »voj naslov na oglasni oddelek 'Jutra« pod šifro »Event. 'udi evropskih*. 22163
Maiinov sok
»rtsten dobite pn Lovro 3-b-nik Ljubljana Kn>-7« va ulica.	22352
Pristni malinovec
Hzpotilja po 17 Din kg \nirej Cufer. Jesenice — Jorenjsko	21966
Najboljši malinovec
vsako množino — tudi na drobno nudi »Brezalkoholna produkcija*, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10 B.
22464
Delavnico
ca. 60 m*, za mizarsko obrt iščem v Ljubljani Ponudbe z navedbo najemnine pod »Delavnica*.	22316
Lokal
za Špecerijsko trgovino, na prometnem kraju takoj oddam v Zg Šiški št. 40 — pri Crnetu.	224G9
Lepe svitle prostore
pripravne za razne obrti, zobotehnika, manjšo industrijo, pletarno ali pisarno, v bližini gl. kolodvora oddam. V prostorih je elektrika. plin in vodovod Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	22429
Gostilno
dobro idočo, v mftstu ali na deželi vzamem takoj v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro idoča gostilna«.
22389
Gostilno
dobro vpeljano	oddam v
najem v sTedi	Ljubljane. Pismene ponudbe na oglas,
oddelek »Jutra*	pod šifro
»Gostilna 34*.	22443

Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin; mirno, zračno, išče zakonski par brez otrok v Ljubljani Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zakon*.	22241
Stanovanje
1—2 sob in kuhinje išče ir.irna stranka brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Tri osebe*.
22399
2 opremljeni sob?
parketirani, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, v bližini gl. kolodvora. oddam skupno enemu ali dvema gospodoma takoj ali s 15. julijem. — Ena soba tudi pripravna za pisarno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22466
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, lepim razgledom, event. z zajtrkom oddam dvema osebama v Sp. šiški, s 1. avgustom Naslov pove oglasni oddelek £ Jutra*.	22479
Kot sostanovalca
sprejmem gospoda v sredini mesta. — Prost vhod in elektrika. Istotam naprodaj popolnoma nov kopalni plašč j Naslov v oglasnem oddelku ! »Jutra*.	22477
Sostanovalca
sprejmem takoj. Naslov v , oglasnem oddelku »Jutra«, i 22478
«RazpoIagajte»
22468
16. avgust
Upam 5. na svidenje, kakor zidnjič ob 6. uri. 22463
Izjava
Naznanjam, da nisem plačnik doigov moje ž»ne Ane. Josip Papier. Vodnikova o. št. 144.	22480
Mia 7
V tretjič nujno prosim, da izročite dogovorjeno takoj odvetniku. — Ne čakajtei 22471
Par krasnih pavov
-amca in samico prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22350
Sobo
z električno lučjo oddam v Levstikovi ulici štev. 19/1111 (Mallner).	22482
Mladičev ptičariev
kratkodlakih, še nekai či* -tokrvnib. poleženih 24* maja t. 1., prodam. Vpisan; v J R. P. Anion Schuster, Ljubljana. Mestni trg 25.
22473
Družabnika
za lesno industrijo in trgovino iščam proti varstvu. Dooise: Ljubljana, poštni predal 283.	22373
Odvetnik
ki je otvoril pisarno, išče 50—100.000 Din p o s o j i -1 a, prv>ti garanciji, Za delj časa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Posojilo 92*.	22392
v*
25.
f Urno potegne listič iz žepa — In glej, list se izpremen] v majhen zrakoplov, baš dovolj velik za Skoka. Skok je skočil vanj, se dvignil v njiem nad grmovje ter izginil volku izpred lakomnih oči. Na širokem gozdnem travniku se je spustil zrakoplov na tla in se je spet izpremenil v bel cvetni list. Odtod je Skok že videl mogočni čarovnišk: hrast, ki je bil do nadalj-nega smoter njegove poti.
Več stavbnih parcel
v Ljubljani je po zmerni ceni naprodaj Naslov pove oglasni cddelek »Jutra*.
22329
Hišo z restavracijo
kjer se proda mesečno nad 1 vagon vina, proda Reali-tetna pisarna v Ljubljani. Kolodvorska 29. 22467
Trgovsko hišo
kupim na prometnem kraju, kjer je najmanj 80—100.000 Din mesečnega prometa. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod šifro »Takojšnje plačilo 5*.	22400
Velika hiša
tremadstropna — moderno zgrajena, v zemljiški knjigi v dveh polovicah vknji-žena, v najprometnejši ulici Sušaka je radj odhoda naprodaj — Omenjena tro-nadstropnda hiša ima 20 stanovanj s 2—3 sobami — namreč vsaka polovica zgradbe ima po 10 stanovanj. V pritličju vsake polovice sta 2 stanovanji in dvorišče, kier bi se dalo zgraditi velike lokale za trgovino, restavracijo ali slično. Cena prvi polovici! poslopja 550.000 Din, a dragi polovici 500.000 Din — odn<x*no vsemu poslopju 1,050.000 Din, od katere vsote je dolg 500.000 Drž. hipotekami banki, ki se odplačuje z 10% letno Jtu-naj z obrestmi. Pri odobritvi posojila j« bila hiša cenjena na 2.000.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22469
Stanovanje
dvosobno, i vrtoim oddam takoj v Zeleni jami za 600 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 224S5
Stanovanje
dvosobno, v mestn oddam
mirni stranki brez otrok. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra*.	22447
Hišni posestniki!
Kateri starejši gospod bi oddal mladi dami stanovanje, ki bi mu lahko stregla Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sirota«.
22433
Stanovanje
2 sob in pritiklin, z električno razsvetljavo, na periferiji ob Tržaški cesti, 8 minut od tob. tovarne oddam s 1. avgustom mirni stTanki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22451
Mesečno sobo
lepo in veliko, z 1, event. 2 posteljama oddam za junij in avgust. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
22444
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom oddam takoj gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
22452
Solnčno sobo
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22419
Opremljeno sobo
mirno, s posebnim vho-dom in lelektrično razsvetljavo oddam takoj solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22435
Ura z verižico
se je izgubila ob progi Ljubljana—D. M v Polju. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra*. " 22457
Različno orodje
Za izdelavo cementnih cevi, gladke opeke in žlebnjakov ter razne druge modele >a orodje prodam, event dam tudi z delavnico v najem. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	21812
Stanovanje
2 sob in kuhinje, v Ljubljani, zamenjam z enakim v Mariboru Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 22454
K
Sobo
z vso oskrbo oddam nasproti sodnije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
22370
Opremljeno sobo
v centru meeta oddam Naslov pove cglasni oddelek »Jutra*.	22332
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam solidni uradnici. — Ogledati med 12 is 14. sro Naslov v oglasnem oddelku Jutra 22298
Brivski salon
za gospode in dame, dobro idoč. v centru Beograda takoj naprodaj. Brača Petrovič, Beograd, Miloša vel-kog 17.	22391
Lepo sobo
z eno ali dvema posteljama oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22295
Opremljeno sobo
s, posebnim vhodom takoj oddam ▼ Gosposki ulici št. 10/1.	22394
Opremljeno sobo
lepo, z dvema posteljama oddam za 350 Din mesečno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	22430
Dvema osebama
(event. zakonskemu paru) oddam s 1. avgustom veliko opremljeno sobo s kuhinjo in souporabo kopal niče, v vili, po zmerni ceni Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snažnost*.
22398
Sobo
s posebnim vhodom iz stopnic takoj oddain na Blei-weisovi cesti štev. 5/IU 22401
Sobo
v pritličju, s separiranim vhodom in elektriko, blizu gl. kolodvora oddam tako-j s pisarniško ali stanovanj sko opremo. — Dopise na oglasnj oddelek »Jutra« pod »Solidnost*.	22450
2 prazni sobi
» posebnim vhodom, elektriko, vodovodom in klose-tom. v centru mesta, v I-nadfrtr. oddam zdravniku ali za pisarno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sretno*.	22410
Dva gospoda
sprejmem v STedinj mesta takoj na stanovanje, event. s hrano. — Poseben vhod, elektrika, parket, čisto in zračno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22445
Za sobo
poučujem akademika matematiko, francoščino in drn-:re predmete gimnazije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Krasen uspeh*.	22420
Kot sostanovalko
sprejmem gospodično ali gospo, event. s souporabo kuhinje. Poizve se v oglas, oddelku »Jutra*. 22484
Hvpiti
Gospodična z dežele
trgovsko naobražena. samostojna v pisarni, dobie hiše, želi znanja z gospodom do 50 let starim. Gre tudi v službo k istemu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Upanje 25*.
22388
«Korotan»
2c doma. Piši takoj. Poljube Tvoj Zlatko. 22317
Gospod
z višjo izobrazbo, z lepo bodočnostjo, mlad, soimet-r.ik dobrega podjetja, išč« znanja z gospico iz dobre hiše, staro do 22 let — ne modne dame. Samostojne imajo prednost. — Pisma s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Bančni 93»
22393
Slike za legitimacije
izvršuje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Vaivazorjev trg.	93
Izbijače črešnjeviK koščic
dobite pri »Brezalkoholni produkciji* v Ljubljani.
22465
Podnart—Brezje avtozveza
zopet upos-tavljena. Avto čaka vsak dan pri običajnem jutranjem ljubljanskem
vlaku. Avtopodjetje Bole & Cvenkelj.	22103
Veletrgovina vina išče
sposobnega povsem zanesljivega ter uvedenega 7928
zastopnika
za prodajo vina na veliko - Ponudbe z navedbo pogo evter prepis spričeval p d ,Marljiv i pouzdan
P-1050" na Jnterreklara" d. d Zagreb, Marovska 28.
•i
Z našo umetno
moštovo esenco
»M o s t i n«
si 'ahko vsakdo z .nalimi stroški pripravi izvrstno in zdravo domačo pi-iačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20. po pošti 35.— Din. — Dobi se samo v drogerijj A. Kane, 'ubliana. in drocerijl VVoIfram nas!e.-l. ,>{.
Kane, Maribor, Gosposka alica 33.
731 a
Slovenski pension Astoria
v Crikvenici se priporoča rojakom Izvrstna kuhinja, lepe sobe z balkoni, centralno ležeč. Pojasnila daj« uprava »Astoria*, Crikve. niča.	22330
Urejuje	Eailiea **daJe m tefisoraj «Jatr»» Adati RibaiUt. U Nerodno OsMnw i 4»ot tieUunerje tm» Jezerftek. Z* jnseretn dpi Jeodym»rep Aionij Nora*. V* ? LJobljai*
-t