oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v ohio ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXIX.—LETO XXIX. CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 16, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 11 Tisoč ljudi snoci pozdravilo poslance Jugoslovanskega rdečega kriza Delavci v klavnicah zast^ali Truman je izjavil. vlada ne misli prevzeti klavnic; oltrog 300.000 mož nehalo z delom Anglija bo načela vprašanje ''svetovnega varnostnega parlamenta;*' Amerika in Sovjetska Rusija sta temu nasprotni Češka zanikuje vmešavanje od strani Rusije pozno zvečer in da-zgodaj zjutraj so v Chi-in po drugih mestih od- Apr delavci CIO in unij v klavnicah veli-J korporacij Swift, Ar-our, Wilson in Cudahy, ka- 1./ pri mnogih drugih ■"»niških podjetjih. j® prenehalo z tero 300,000 mož. Neka- klavnice po raznih delavskega tajr urah ^^^^enbacha v zadnjih bi gg začetkom stavke, da čila kak način prepre- nik'S "euspešna. Predsed-viad snoči izjavil, da da V; ^ Gnkrat ne misli na to, prevzela obrat klavnic. 1'j delavci zahtevajo centov m pol poviška Stavko J , M Velii^g u ^ odrejena, ker tele sn ^^'ške firme niso ho-lavg^A zahteve, da se de-tov i,; povišajo za 17 cen- so pol priprav jia uro. Rekle so, da *iŠka" dati 7 centov po- bil) »if čemur pa delavci niso ' zadovoljni. Vlada iv 1 v Prečiti okušala stavko pre-re bi ponudbo, glasom kate- baviig ^3, meso, ki ga na- tov pv.: ceno za 50 cen- % 0(Jvr^-? toda klavnice One zahT ne zadostuje; Hiestiih splošno zvišanje, Cev na^^°^ klavniških delavki seda"^ j® število oseb, ^^®triiai ^^^kuje v raznih in-rastlo M ®irom Zed. držav, na-3- okrog en milijon. 'OOO w stavu« delavcev v ohiju 1 • ke tel^^^^^° še vedno stav-Vcev ^^^kih in tehničnih de-piketi ^ ^®lefonskem sistemu ^^(itraia Pred telefonskimi ^0 nadaljuje, akorav- LONDON, 14. jan.—Ta teden bo Anglija pred zbornico Združenih narodov dvignila vprašanje "svetovnega varnostnega parlamenta," obenem pa bo izjavila, da je pripravljena izročiti ozemlje, ki ga upravlja pod mandati, med drugim tudi Palestino, pod nadzorstvo poverjeniškega sveta Združenih narodov. . Unlia 4. , aKorav- kv i^Q^. telefonskih operator-p ^ a ni odredila stavke. električnih pred-V Clevei popolnoma ustavila. !kih po drugih ohij- a stavki okrog ki so zaposleni pri delavcev. Gene houae Electric, Westing-električni Polo ^eral Motors. di- Motors (kdim se stavki aytnih delav-Co. je . .VI r)n» V ' —ac iz De-' ki je Ford Motor stavil ni prizadeta, ^^'šanig ^ ponudbo za mezdno Ha znesku 17 centov in na Toki i ^acArfK^^" — Gen h ^^2a danes izjavil, da b japonskega ^Oat 1 rešena in da je ne lakote odstranjena. Anglija ne bo poizkusila prisiliti v tem pogledu do kake odločitve. Britska delegacija ob tem času ne bo predlagala nobenih dodatkov k obstoječemu Carterju svetovne organizacije, toda zunanji minister Bevin bo ta vprašanja načel v govoru, ki ga bo imel pred zbornico koncem tedna. Razume se tudi, da bodo Angleži izjavili, da so pripravljeni umakniti svoje čete iz držav Bližnjega vzhoda in prepustiti, da varnostni svet Združenih narodov rešuje vsa vprašanja, ti-kajočega se miru in varnosti v onem delu sveta. Glede tega pa se še vedno vršijo pogajanja s francosko delegacijo, ki čaka navodil gen. de Gaulla. Kakšen svetovni parlament si zamišljajo Angleži Državni tajnik Byrnes bo imel najbrže ta teden vodilni govor pred zbornico Združenih narodov, ko se bo začela debata p tem vprašanju. On bo podal stališče Zed. držav, ki smatrajo to sejo za izključne organizatorič-no in ne želijo, da bi se na nji rešetala kaka vprašanja, razen takih, ki so v tej zvezi potrebna. Britski premier Attlee in drugi britski delegat je poudarjajo, da ko govorijo o ''svetovnem jarlamentu" in "svetovni vladi", s tem ne mislijo organa, ki bi se vmešaval v notranje posle josameznih narodov, temveč da si zamišljajo "svetovni varnostni parlament", ki naj bi se ukvarjal izključno s posli, ki se tičejo varnosti. Tak parlament naj bi bil izvoljen od raznih vlad sveta in bi imel oblast glasovati v njih imenu za akcije protii državi, ki bi ogrožala mir. Velika peterica bi izgubila moč vetiranja Glavna razlika med takim parlamentom in organizacijo Združenih narodov bi bila prvič ta, da bi velika petorica ne imela moči vetirati sklepov, ki bi jih sprejeli narodi, in drugič, bi imel ves tak parlament oblast odločati glede akcije proti narodu, ki bi z dejanji ogrožal mir, in ne samo varnostni svet. Britski zunanji ministes se je že definitivno izjavil za tak svetovni parlament. Zed. države so nasprotne takemu varnostnemu parlamentu iz razloga, ker bi ga ameriški kongres nikdar ne odobril. Značilno je tudi, da tekom zadnjih par dni zastopniki Sovjetske unije odprto govorijo proti tej sugestiji. suverenosti. Ampak to ni res. Mednarodna kooperacija bo to-I liko učinkovita, kolikor več prave suverenosti bodo uživali posamezni narodi, in kolikor manj vmešavanja bo v njih notranje posle. Neki drugi sovjetski predstavnik je v oddaji iz Moskve idejo takozvanega "svetovnega parlamenta" označil za "utopistič-no, obenem pa škodljivo in re-akcijonarno." 13 PREMOGARJEV UBITIH V RUDNIKU V WEST VIRGINIJI WELCH, W. Va., 15. januarja. — Danes se je v tukajšnjem premogovniku primerila eksplozija, v kateri je 13 mož izgubilo življenje. Ob času eksplozije se je v rudniku nahajalo 267 mož, toda z izjemo trinajstorice,. kateri je razstrelba zaprla pot iz rova, so se vsi živi vrnili na površje, kjer so jih pričakovali zaskrbljeni domačini. JAPONCI POSLALI V ZEDINJENE DRŽAVE 9,000 BALONOV WASHINGTON, 15. januarja. — Danes je bilo tu prvič uradno naznanjeno, da so Japonci tekom vojne spustili v zrak in poslali proti celini Zed. držav in Kanadi 9,000 balonov z bombami. Od teh balonov, o katerih so Japonci pričakovali, da jih veter prinese preko Pacifika in da bodo tukaj povzročili paniko med prebivalstvom, pa jih je dejansko pristalo na tej strani Pacifika samo 225. Ti baloni so bili najdeni ni raznih krajih od Britske Kolumbije na severu pa do Texasa na jugu. En tak balon je bil za-nešen od vetra prav do Michi-gana. Škoda, ki so jo bombni baloni povzročili, je bila brezpomembna. Samo 18 procentov vojnih bondov je bilo vnovčenih WASHINGTON, ,14. januarja. Zakladniški department je naznanil, da so Amerikanci med 1. majem 1941 in 31. decembrom 1945 kupili za nad 55 milijard dolarjev vojnih bondov in da je bilo vnovčenih samo 18.81 procentov. Uradni krogi smatrajo nizek odstotek izmenjanih bondov značilnim, posebno z ozirom na to, da se je vojna končala že pred šestimi meseci. Medtem ko se je zadnji čas izmenjava bondov nekoliko povečala, pa še vedno ni tako visoka kot se je pričakovalo pred šestimi meseci. Pričakuje se, da bo položaj v tem pogledu ostal nespremenjen do marca, potem pa bo vsota vnovčenih bondov padla na pol milijarde mesečno in da bo tako ostalo za nedoločeno dobo. PRAGA, 12. januarja. — Bo-humil Lauschman, socialni demokrat in minister za industrijo, ki se je nedavno vrnil z 10-dnevnega obiska v Moskvi, je danes izjavil, da Rusijo ne briga, kdo je na vladi v Češkoslovaški ali kako se upravljajo njene notranje zadeve, samo da dežela ni protisovjetska. Lauschman je rekel, da je tekom obiska v Moskvi našel, da Rusija v vseh ozirih iskreno želi sodelovati z zapadnimi demokracijami in da male države v Evropi ustvarijo najtesnejše stike tako z zapadom kot z vzhodom. Razmotrivajoč češkoslovaški program nacijonalizacije, je minister rekel, da se bo tujemu kapitalu v tej zvezi izplačala čim ugodnejša odškodnina, ker Češkoslovaška želi ohraniti dobro voljo zapadnih zaveznikov in nevtralnih držav. Dostavil je, da vlada še ni sklenila, da-li se bo tujim podjetjem, ki jih prevzame država, odškodnina plačala v tuji ali domači valuti. Gov. Lausche proklamiral teden za pomoč Jugoslaviji Snoči se je zbrala v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. najmanj tisoč glava množica Jugoslovanov, največ Slovencev, da s svojo navzočnostjo pozdravijo poslance Jugoslovanskega rdečega križa, dr. Robert Neu-baura in Nado Kraigherjevo. Tretji član te delegacije, Ga-jo Ratkovič, je bil pozvan v neko drugo mesto, zato se ni mogel udeležiti sinočnjega shoda v naši naselbini. Smrtna kosa JOHN REBOL Po kratki bolezni je umrl John Rebolj, star 61 let. Doma je bil iz vasi Tržen pri Mengšu, odkoder je prišel v Cleveland pred 45 leti. Tukaj zapušča sestro Mary Trampush, 4110 St. Clair Ave., v starem kraju pa sestro Frances in dva brata Jerneja in Franka. Pogreb se bo vršil v petek ob 9. uri zjutraj iz Zakrajš-kovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. ARMADA BO ZNIŽANA NA POL MILIJONA MOŽ WASHINGTON, 15. januarja. — Gen. Eisenhower je danes izjavil, da se bo odpust vojakov do 1. julija tako pospešil, da bo armada do omenjenega dneva padla na milijon mož in pol Vojni tajnik Patterson, ki se nahaja na Pacifiku, pa je izjavil, da se bo armada tamkaj, ki danes šteje 870,000 mož, reducirala za polovico. PISMO IZ ŠEMBIJ Mr. Joe Dovgan, ki vodi trgovin o Century Tire Service na 15300 Waterloo Rd., vogal Calcutta Ave., je dobil pismo od matere iz Šembij pri Ilirski Bistrici blizu Št. Petra na Krasu, da so paketi, katere je poslal, prišli v dobrem stanju in je bilo vse v njih. Mati dalje piše, da je to bil najboljši Miklavž v štirih letih. Prosijo, da naj se tukaj ljudem pove, da naj pišejo in kaj pošljejo svojim domov, ker tam vsaka krpa prav pride. Cim. so tamkaj ljudje zvedeli, da je mati dobila paket od sina, pridejo k njej vsak dan iz okolice in jo prosijo, da naj ona piše semkaj, da bi poizvedela za enega ali drugega, ker ljudje tamkaj so zgubili naslove ali pa jim je bilo vse požgano in jih je mnogo, ki ne vedo naslov ne kam pisati, a so zelo potrebni pomoči. poljska bo plačala za tujo lastnino VARŠAVA, 12. januarja. — Poljski minister dela Jan Stan-czyk je danes rekel, da bo Poljska v smislu nove postave za nacijonalizacijo industrij plača-a odškodnino tujim, kot domačim lastnikom. Rekel je, da so vesti, da bo Poljska tuje industrije zaplenila, brez vsake podlage. Izjava je bila očividno podana na izjavo Zed. držav, da Poljska ne bo dobila posojila v Ameriki, ako tuj kapital na Poljskem v zvezi z nacijonalizacijo ne bo prejel odškodnine. Moskva smatra idejo za utopistično in škodljivo PISMO Pismo v našem uradu ima Joseph Adamič. Naslovljeno je bilo na 6304 St. Clair Ave. ter je Iz starega kraja. REDNA SEJA Članicam društva Waterloo Neki govornik na moskov- Grove št. 110 WC se sporoča skem radiju je pred par dnevi da se bodo odslej redne meseč-izjavil; "Govori se, da bo delo ne seje vršile vsak četrti četr-Združenih narodov tem bol j'tek v mesecu v SDD na Water-uspelo, v čim višji meri se po-iloo Rd., in ne vsako tretjo sre-samezni narodi odpovedo svoji I do kot do sedaj. VILE ROJENICE Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. John Ka-dunc ml., 1110 E. 76 St., in pustile v spomin zalo hčerko, pr-vorojenko. Vse je zdravo. Čestitamo ! ZADUŠNICA Jutri, v četrtek ob 8:30 uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Mari je Vnebovzete na Holmes Ave. brala zadušnica-sedmina za pokojnega Peter Malovasič. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. "BABY SHOWER" V WEST PARKU V nedeljo 20. januarja se bo vršil "Baby shower" v Jugoslovanskem delavskem narodnem domu na McGowan Ave. in W. 130 St. Pričetek bo ob 4. uri popoldne in zvečer se bo vršila zabava. Vabi se rojake in rojakinje, ki imajo obleko, obuvalo in hrano, ter želijo pomagati ubogemu narodu v domovini, da prinesejo 'svoja darila v nedeljo. Vse se bo takoj odposlalo naprej. Naj ne bo nikogar, ki bi zaostal pri tem plemenitem delu. St. Michael, Pa. — Tukaj je umrl George Kristell, star 58 let in doma od Rajhenburga na Štajerskem, kjer zapušča brata. Bil je samski in tukaj ne zapušča sorodnikov. Pokopan je bil civilno. Bil je član SNPJ, UMW A, Workmen's Benefit Funda in družabnega kluba. Krist Stokel, predsednik Centralnega odbora, je s pozdravom na delegacijo odprl sinočnji shod in predstavil odvetnika, Leo Kushlana, predsednika št. 39 SANSa, ki je vodil nadaljni programi: Krist Stokel je naglašal, da je misija poslancev Rdečega križa Jugoslavije, da nas seznanijo s potrebami, ki obstoje sedaj v Jugoslaviji, predvsem glede ranjencev, bolnikov in otrok-sirot. Rdeči križ nudi vsem svojo pomoč,, kolikor pač more. Kushlan je povdarjal, da je bila Jugoslovanska delegacija Rdečega križa povabljena v Ameriko od Ameriškega Rdečega križa, da po možnosti razloži širši ameriški javnosti potrebe, ki so najnujnejše danes v Jugoslaviji in da se dobi pomoč, kolikor se pač največ more dobiti za jugoslovanske ra? njence, bolnike in otroke, ki so ostali brez staršev ali, ki imajo le enega od staršev še živega. Prokiamacija gov. države Ohio, Franka J. Lauscheta Kushlan je prečital prokla-njacijo, ki jo je izdal governer države Ohio, Hon. Frank J. Lausche ob prihodu delegacije Jugoslovanskega Rdečega križa, v katerem se urgira državljane, da bi prispevali čimveč mogoče oblek in drugih potrebnih stvari za Jugoslavijo. Ravno ob tem času se vodi velika kampanja po vsej Amerfki za dobrobit Jugoslavije. Proglas governerja Lausche'ta je bil prečitan v slovenskem jeziku, in sprejet z burnim aplavzom. Leo Kushlan je prečital brzojavni pozdrav glavnega predsednika SANSa Etbina Kristana iz Grand Haven, Mich., v katerem pozdravlja delegacijo Rdečega križa Jugoslavije in jim kliče: Dobrodošli! Občinstvo je navdušeno aplavdiralo in se tako pridružilo pozdravici. Kushlan je nato predstavil dr. Neubaura in občinstvo ga je sprejelo z navdušenim aplavzom. Dr, Neubaur je izročil navzočim iskrene pozdrave iz domovine, iz vseh • krajev, ameriškim Jugoslovanom. Zahvalil se je v uvodnih besedah za izdatno pomoč, ki jo pošiljajo ameriški Jugoslovani svojim v domovino. V Jugoslaviji je mnogo Lidic DANES ob sedmih zvečer bo predvajanje filmov in govori v Slov. društvenem do- Nato je orisal položaj Jugoslovanov, ko so tja prihrumeli okupatorji, Italijani in Nemci leta 1941 in kako so požigali vas za vasjo. "V Jugoslaviji je mnogo Lidic. V nekaterih krajih človek hodi kilometre daleč, koder so vsa človeška bivališča mu na Recher Ave. v popolnoma uničena in požgana, tudi ljudi ni več tam, ker nimajo Euclldu, pod avspici- kje biti, ker ni ostala nobena . y y cela. Zato so se odselili |0 podružnice st. 106 drugam, če so sploh živi ostali. "Nemci kot Italijani so ropali kmečke domove in domove po SANSa. mestih ter odvlekli v svoje dežele vse, kar je imelo kaj veljave. Tako so Jugoslovani ostali brez hrane, brez hiš, brez obleke in brez obuvala. Tudi bolnišnicam in drugim zdravstvenim ustanovam niso prizanesli. Pobrali so vse zdravniške instrumente iz bolnišnic, da so zdravniki ostali takorekoč praznih rok. V nekaterih slučajih so se pri odrezan ju noge ali roke med vojno posluževali navadne žage in kuhinjskih nožev, ker boljše priprave niso imeli, ker so vse okupatorji pobrali." "Ob času, ko so leta 1941 Nemci deportirali Slovence v južno Srbijo," je dr. Neubaur posebno naglasil, da "so Srbi sprejemali slovenske begunce tako lepo in prijazno, kot more nekdo sprejeti svojega najboljšega prijatelj4. Delili so z njimi vse, kar so imeli, stanovanja in hrano in to z največjo dobro voljo in prijaznostjo, kot brat brata." Kot znano, se je iz Slovenije v Srbijo izgnalo nad 20,000 Slovencev, mož, žena in otrok in je torej umevno, da za vse se takoj ni moglo dobiti prostora v hišah. Ustanovitev Narodne Osvobodilne Fronte v Sloveniji V Ljubljani se je organiziralo Narodno Osvobodilno Fronto ali vojsko dne 27. aprila 1942 leta. Ljubljana je bila zelo dobro organizirana med seboj, tako da sovražnik ni mogel izvršiti svojih krvoločnih načrtov. Ljubljana je bila takoj iz začetka partizanska. Jugoslovanske žene in dekleta so med vojno mnogo žrtvovale, da celo več kot možje. Delale so za živež, pa tudi s puškami so se bojevale, kjer je bilo potreba. Dalmacija je sorazmerno prispevala največ moških borcev. Bilo je leta 1943, meseca februarja, ko se je nabralo v skritih partizanskih bolnišnicah v gozdovih približno 4,000 ranjencev, na Hrvatskem. Nemci so tedaj vodili močno ofenzivo proti partizanom, tako da je bilo nujno potrebno preseliti te ranjence na varnejši prostor v Črno goro. Za ta načrt ni bilo na razpolago nobenih prevoznih sredstev. Da rešijo življenje tem ranjencem, so bolničarke in strežnice same prevzele zadevo v svoje roke. Naredile so nosilnice in nanje naložile ranjence in jih nosile iz Hrvatske peš v črno goro, kar je vzelo cele štiri mesece časa. Med potjo je polovico ranjencev umrlo, tako da so jih imele, ko so dospele v Črno goro še 2,000, in ti so bili rešeni po zaslugi nad vse hrabrih in požrtvovalnih jugoslovanskih bolničark in strežnic. Ako ne bi bile storile tega ogromnega dela, bi (Nadaljevanje na 3. strani) SWlAN 2 ^'ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); For One Year—(Za celo leto) ------------------------------------------------$7.00 For Half Year—(Za pol leta)___________________________________________ 4.00 For 3 Months—(Za 3 mesece) ______________________________________________________ 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki); For One Year—(Za celo leto) ___________________________________________________..$8.00 For Half Year—(Za pol leta) ________________________________________________ 4.50 For 3 Months—(Za 3 mesece) _______________________________________ 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države); For One Year—(Za celo leto) _________________________________________________$9.00 For Half Year—(Za pol leta)___________________________________5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1C79. Enakopravnost 16. januarja, Ivan Bosljančič: VRANA VRANI NE IZKLJUJE OČI... Bilo bi zelo potrebno, da se to, pod krinko "katoli-čanstva," servirano fašistično propagando bolj podrobno analizira. Ne samo v odnosu na tisto, s katero se deluje proti novi Federativni Republiki Jugoslaviji, temveč tudi z vso tisto, katera spada v področje najbolj vitalnih delavskih, socijalnih in političnih vprašanj. S to propagando se skuša zastrupiti javno mnenje nezavednih katoličanov, ki jo sprejemajo pač iz preprostega razloga, ker so "gospud" tako povedali. In ker so "gospud" tako povedali in je to bilo priobčeno v "Ameriški Domovini," vzemite samo eden primer: članek, ki je bil priobčen v "Ameriški Domovini" (seveda nepodpisan), od 27. decembra 1. 1945: ' Masonstvo v Bratislavi." Ta članek vsebuje najbolj notorično nacistično protijudovsko propagando. Priobčen je menda iz razloga, da bi v živo zadel čute tistih naših Slovencev, ki so več ali pa manj "proti judom." Pod krinko antimasonstva in antisemitizma so nacisti vodili svojo borbo proti Ameriki. (Nedavno objavljen testament Hitlerja nam to potrjuje). Na seznamu nacistov je bil predsednik Roosevelt, "mason in jud," istotako kot so v tem po "Ameriški Domovini" objavljenem članku zaznamovani Masaryk in Beneš. V istem članku se poudarja, da je "po 6. oktobru 1938, začela v pod-tatranski domovini Slovakov nova doba v duhu krščanstva in slovaške narodnosti." Zgodovinsko je dejstvo, da je ta doba bila doba razkosanja Češkoslovaške in je takrat nacizem imel podtatransko domovino Slovakov v svoji popolni oblasti. Ce je torej ta doba bila "doba v duhu krščanstva in slovaške narodnosti," potem bi bilo pravilno pričakovati, da bo nekega lepega dneva v "Ameriški Domovini" priobčen članek, ki obravnava "Masonstvo v Jugoslaviji" in v katerem bo zapisano, da se je "nova doba v duhu krščanstva in slovenske narodnosti" začela po 6. aprilu 1941 1. ko so Hitlerjeve horde vdrle v Jugoslavijo in začele prirejati "antimasonske razstave!" Obstoji tu v Ameriki očitna tendenca, da se od fašizma reši, kar se še rešiti da. Dokazov za to je vse kot preveč. Pri Amerikancih južnoslovanskega porekla je reakcija koordinirala svoje delovanje. Reakcija pri Hrvatih odprto zagovarja Paveliča, ustaše in Mačka, pri Spbih Nedi-ča, Mihajloviča in četnike, pri nas Slovencih je pa "Ameriška Domovina" vzela pod svojo zaštito Rupnika, Rozmana, belo gardo, domobrance in begunce. Za izvirna pisma iz "starega kraja" se bo težko našlo prostora v tem "katoliškem" časopisu. Toda ko se gre za to, da se priobči dopis kakšnega domobranca, ki se je ramo ob rami z italijanskimi fašisti in nemškimi nacisti boril proti svojemu lastnemu narodu, tedaj ne bo škoda, ni časa, ni truda, ni prostora, da se ta dolga lamentacija poraženega fašista priobči. Ni nobenega dvoma, da je Slovenija imela svoje izdajalce, kvizlinge in fašiste, kajti vse države, posebno pa tiste, ki so bile pod nacistično okupacijo, so jih imele. Na Norveškem jih je pod obtožbo približno 350,000, kar je za to malo deželo že nekaj, kar se pozna. Toda zastavite vprašanje "Ameriški Domovini," kje so slovenski kolaboratorji, izdajalci in fašisti, pa vam bo servirala svoje zelo prozorne laži, da jih ni. Kakšni so pa bili razlogi, ki so te domobrance, izdajalce in slovenske fašiste pognali v begunstvo, se že ve. Toda prešlo je v običaj, da se nade evropskih fašistov in kolaboratorjev obračajo sem, v Ameriko. Popolnoma je razumljivo, da so tudi slovenski izdajalci, kolaboratorji in fašisti našli v "Ameriški Domovini" svojo zaštit-nico in "ameriško teto." Pregovor pravi: "vrana vrani ne izkljuje oči. ILJA EHRENBURG: Nuernberški proces (Iz ruščine prevel John Kaučič) druž ni na isti dan v letu. — Čestitke! Detroit, Mich.—S častnim od-Družina Mirka pustom sta se vrnila v civilno Vesti iz živi jen j a ameriikih Slovencev Chicago. - Kuhlja, gl. blagajnika SNPJ in življenje brata Leo in Allpert tajnika SANS,' je zadnjo soboto Bernik. Prvi je prišel iz Nemči-narasla za novega člana. Naš je, drugi pa od mornarice.—Tu-Mirko je res kampeljc! To pot kaj je umrl Anton Kravanja, se je dogovoril z rojenicami, da star 39 let in doma od Soče na 80 mu prinesle sinčka ravno na Primorskem. Zapušča ženo, oče-dan obletnice svoje poroke, prej ta in več sorodnikov. Pred leti pa so se že dvakrat zglasile pri, je živel v Bridgeportu, Ohio. (Nadaljevanje in konec.) General JodI prav nič ne zaostaja za Keitelom. Njegovo j "mnenje do pričetka vojne je bi-1 lo, da se mora Rusija "kaznova- j ti z ognjem in svincem". Tekom | obravnave vedno dolgočasno | zdihujs in se skuša skriti za ši- j roka Keitelova pleča. Toda sod-, niki ne bodo pozabili nanj. Ravno" pred sedmimi leti je Jodl začel svojo karijero tukaj v Nuernbergu; izdelal je načrt za napad na Češkoslovaško. Zato bo popolnoma pravilno, da bo tudi svojo zločinsko kaiijero končal v ravno istem Nuernbergu- Joachim von Ribbentrop, kot se dozdeva, je pozabil vse podrobnosti svoje zločinske pro-šlosti. Dokler je bil vinski trgovec, je bil podoben sleparju, ko je postal "diplomat", je pa podoben trgovcu. Zdaj ugiba bodočnost. Sicer se nahaja tukaj samo kot obtoženec, toda nad njegovo glavo že visi zanjka, katera se ga čedalje bolj, oklepa. Sem in tja nekoliko oživi in se hoče predstavljati za diplomata, s čemur pa le smeši samega sebe. Ko je delal načrte za zavzetje Avstrije in Čehoslo-vaške, je nosil s seboj pod plaščem sekiro, na zunaj pa hlinil prijateljstvo. Ne nekem sestanku s tujimi diplomati je Ribbentrop dejal: "Rusko žito in siro-vine nam bodo zelo prav prišle ... " Sedaj bo moral dati račun za tisto žito, katero je ukradel nam. Milijone prič kaže s prstom nanj, ki so umrle radi lakote, ker jim je on ukradel zadnjo skorjico kruha. Vsa Rusija, vsa EvTopa kaže s prstom nanj. Alfred liosenberg, Hitlerjev "gauleiter" naše Ukrajine in Be-lorusije, je bil "specialist za ruske zadeve". Bil je teoretik raz-bojništva in filozof grabljenja. Nekoč je dejal na shodu "pod-gauleiterjev" v Kijevu: "Čez dvajset ali čez sto let, bodo Rusi sami priznali, da drugega izhoda ni bilo, kakor da Rusija postane življenski prostor za Nemčijo". On pa ni kradel samo ruskega žita, pač pa vse, kar mu je prišlo pod roke. Posebno je skrbel za to, da so Judom iz-ruvali zlate zobe eno uro ali dve pred "operacijo". Operacija na njihovem jeziku je pomenila masno ubijanje nedolžnih ljudi s plinom ali streljanjem. Rosen berg je bil tudi velik Goeringov tekmec v zbiranju umetniških slik. Poleg umetnin je zbiral tu di dragocene zgodovinske knjige in mnogo drugih stvari. Naši ruski sodniki bodo poskrbel za to, da ta zločinec ne bo uše' kazni. Hans Franck, rabelj poljskega naroda, je ukradel dragoceno sliko Leonarda de Vincija. Ob neki priliki se je bahal svojim kolegom: "Ne vem, koliko j3 vredna ta slika, ker nisem strokovnjak o tem . . . Sploh se pa takšnim stvarem cene ved no menjajo. Brez dvoma pa je, da je ta slika ogromna dragoce cenost, katero je nemogoče oceniti." Franck je organiziral zna ne "lagerje smrti" v Majdane-ku in Oswiecimu na Poljskem Tam je uničil milijone Poljakov in drugih. O varš&vskem masa kru Judov, je sestavil navdušeno poročilo za fuehrerja, v kate rem je h koncu dostavil: "Dal 3em poplavili vse odvodne kanale, v katerih so se hoteli rešiti tisti, ki so ušli našim kro-I glam". Vso krivdo ta krvnik i zdaj zvrača na Himmlerja. I Pravi, da sam ni nikogar ubil j da je samo premeščal ljudi "s : sveta pod zemljo". Sedaj hoče j biti skromen, pa mu ne bo nič i pomagalo. j Julius Streicher izgleda kot ' stara žaba. On ima na vesti mi-llijone Judov iz vseh evropskih dežel. Zdaj hinavsko pomežikuje in vprašuje; "Kaj hudega sem storil?" No, prepričani bodite, on sam ni nikogar ubil. Res je, da je predlagal, da naj se Jude preseli v Palestino, pa so ga nacistični krvniki napak razumeli in preselili so Jude mesto v Palestino v plinske celice na Poljskem. Streicher zatrjuje, da je bil velik prijatelj Hertzel-a in zi-onistov. Skušam izbrisati iz spomina to napihnjeno žabo, katero bodo prav kmalu premestili "s sveta pod zemljo". Na zatožni klopi se nahaja tudi ignorant von Sjhirrach, organizator Hitlerjevih mladinskih organizacij "Jdgend". Ta je šele pred nedavnhn rekel "vsi smo umrljivi, le Hitler je neumrljiv. Sedaj si je menda že premislil in bi rad še živel. Hitlerjeve ideje so bile zanj "božje ideje", dokler je bil slednji na konju. Zdaj pa pravi: "Fuehrerje-ve ideje so bile včasih naravnost idijotske!" Tudi njega čaka, kar je zaslužil. Tukaj je tudi bivši monakovski policijski komisar, ki je bil do konca leta 1943 Hitlerjev notranji minister, kateremu se je moral nzkaj časa klanjati celo gestapovski krvnik Himmler. Poleg njega sedi rabelj holandskega ljudstva, specijalist za talce, Seiss-In-quart, bivši avstrijski nacist in minister v Schuschniggovem (Sušnik) kabinetu. Končno naj omenim še rablja Češkoslovaške, von Neuratha. Temu človeku je Hitler dejal, ko ga je pošiljal na češko za "gau-leiterja": "Vi ste mož hladnega značaja in kakor nalašč za to. Vi bodete hladnokrvno upravljal nad Čehi". In res je v o n Neurath "hladnokrvno" začel pobijati Čehe.' Leta 1937 je Goering rekel: ..Prihodnjo vojno bomo vodili po natančno v naprej zasnovanih načrtih. Vojro bomo zaključili v poletju leta 1945, ko bomo končali z okupacijo evropskega ozemlja ..." Goeringo-vo napovedovanje se je sicer uresničilo, toda popolnoma drugače, kakor je on prerokoval. Sovjetska armada, ki se je štiri leta skoro sama borila, je temeljito izpremenila nemške "natančno zasnovane načrte" in zgrabila fašistično kamarilo za ovratnik in jih prignala na zatožno klop. Izmučena evropska ljudstva so danes priča važnih zgodovinskih dogodkov. Nacistični zločinci bodo obsojeni in—obešeni. Tako zahteva človeška vest in pravica. Obsojenci pa ne bodo samo ti zločinci tukaj, pač pa bo obsojen tudi fašizem, nacizem, imperijalizem in vsi tisti, ki so ga vzgajali, ga negovali in ki ga hočejo zopet obnoviti. Zato so pogledi izmučenih evropskih ljudstev danes uprti v Nuernberg, čakajoč zadoščenja pravici. Med njimi je stara črnogorska mati, kateri so Nemci sežgali otroke . . . Med njimi je ruska mati iz M^^iupulja, katera mi je pripovedovala, kako so Nemci slačili njeno mladoletno hčerko, ki so jo mislili zagnati j v največjem mrazu v vodo. In I dekletce, ki je komaj znalo go-I voriti, je jokalo in prosilo te j "nadljudi" rekoč: "Stric, mene zebe, jaz se ne maram kopati". In ker je trdila, da jo zebe, jo j3 nato 'stric" živo vrgel v gorečo hišo . . . Med njimi je sto-tisoče vdov ruskih vojakov . . . Med njimi so šolski otroci iz I Kragujevca in' Lodoc . . . Med I njimi so moji znanci in prija-I teljj, ljudje s srcem in dušo in I vsi zahtevajo eno in isto: } Odstranite in uničite te naci-I fašistične pošasti s površja zem-I Ije! Odstranite' njegove vzroke I in korenine. Svobodno naj ra-j ste jo otroci, svobodno naj se Urednikova pošta Pismo sv. očeta Debela raca, ki je izplavala v "A. D." 4. januarja 1946 na prvi strani v okvirju, je velika laž in prazna slama. Vsi vemo, tudi urednik A. D., da g. Rož-man ni več ljubljanski škof, ker je izdajalec slovenskega naroda. On je pobegnil vsled neizmernih krivic, ki jih je prizadejal slovenskemu narodu. Nobenih pravic nima, da še danes kar nn;'"pj neprenehoma blati slovenski narod v inozemstvu v imenu ljubljanske škofije. Vemo tudi, da sv. oče, kakor ga imenuje Jakob Debevec, ne goji niti najmanjše naklonjenosti do katoliških, ljubljenih sinov Slovencev. Njegove svetosti žalost, je krinka. Zakaj papež ni gojil naklonjenosti do slovenskega naroda takrat, ko so italijanske horde, papeževi katoličani in njegovi rojaki klali in morili slovenski narod; ko so Slovencem požiga-li domove, kradli in ropali deželo in tako zadah ubogemu slovenskemu narodu toliko neizmernega gorja! Takrat sv. oče ni bil žalosten. Takrat je sv. oče gojil in podžigal peklensko delo italijanskih hord, pod božjo krinko; duša sv. očeta ni bila žalostna, ampak je bila Vesela satanskega dela, ker so na debn lo uničevali slovenski Harod. Vsled bratske vezi velike Rusije, veter iz vzhoda ne ugaja, ni dober, ker lahko prinese nalezljivo bolezen, zdrav razum in močno pest proti reakciji. Sv. oče in reakcija se pa tudi boji, da bo silno težko plesati, kadar bo stric Jože godel. Vemo tudi, da papež in škof ne verujeta v kako posmrtno življenje nekje v nebesih. Ako bi verovala, bi že morala iti tja. Zato pravi papež: "Brat, pravilno si delal. Prepričan bodi, da kmalu pride čas, ko boš vodil svojo škofijo v svoji stolnici." Vemo tudi to, da nova Jugo-slayja, ki se je otresla te grde izdajalske reakcije, ne bo dala prilike Rožmanu do stolnice ne v Ljubljani in ne v Jugoslaviji, mogoče — nad zvezdami, kamor spada. Apostolski blagoslov, ki ga podeljuje njegova svetost pre-vzvišenemu škofu Rožmanu in duhovščini, je sumljiv. Slovenskemu narodu je pa krinka in hinavstvo. Zato ga slovenski na-1 rod odločno odklanja. Dosti trpljenja je prestal slovenski narod radi Vatikana, mera je polna. A v Vatikanu bodo ostali le grenki spomini in uničujoče želje, ki gredo proti vzhodu. Na vzhodu pa žari sonce, ki daje silno svetlobo, novi dobi človeštva. Rovtarski fajmošter newbur-ških novic pravi, da smo Ameriški Slovenci druhal. Ne vsi, le tisti se lahko primerjajo za druhal, ki so mu pasje udani. Novičar vošči! Prvi dan v novem letu 1946, pravi, če je kdo v milosti božji, so mu nebesa vedno odjjrta. Prav gotovo so v milosti božji tisti, ki prodajajo milost božjo od papeža, ki jo deli do kaplana vsa katoliška šara. Da, nebesa so vam odprta, kaj še čakate ? Dober tek in srečno pot! Nihče vas ne bo pogrešal, zgage laži.jive. Za dihurji vedno smrdi. Tako j3 zapisal gospod, ki je olikan in hodil v šolo 25 let. Naučil se je lepo oliko in lepega izraza slovenske besede. Pa saj za "druhal" je vse dobro in tudi za svoje čitatelje, ker drugače bi urednik, ki je dvojnik, te besede črtal. Taka je kolona rovtar-skega fajmoštra in tako je voščilo za leto 1946. John Filipič. Iskreno vabilo Slovana Euclid, O. — Skoraj bi rekel, da je večinoma že vsem znano, da pevski zbor Slovan priredi v nedeljo, 20. januarja krasen koncert z opereto "Kovačev študent". Za ta koncert se je zbralo lepe narodne pesmi. Nastopilo bo tudi več kvartetov, katerih doslej nismo imeli. Naš pe-vovodja Frank Vautar je priporočal, da je dobro imeti malo spremembe. Ne smem pa pozabiti Franka Česna, ki se mnogo trudi z opereto "Kovačev študent", da bo bolj uspešno podano, želimo, da se koncert pravočasno začne, zato apeliramo na cenjeno občinstvo, da pridete v dvorano ob pravem času. S koncertom bom J pričeli točno ob napovedanem času, zato prosimo, bodite ločni, da ne boste zamudili lepih pesmi, kar bi ne bilo prav. Po končanem koncertu se bo servirala okusna večerja. Po večerji se bo pričela domača zabava ob zvokih Jos. Kušarjeve-ga orkestra. Vabljeni ste člani sosednjih pevskih zborov, da nas obiščete ob priliki 10-letnice Slovana. Saj veste, da člani Slovana tudi vaše predstave obiščemo v velikem številu, kolikor nas pač je. Torej na svidenje v nedeljo, 20. januarja v Slovenskem društvenem dom a na Recher Ave. Frank Rupert, predsednik. razvijajo narodi, mesta in vasi! Svobodno naj se glasi pesem po zemlji in se razvija življenje! Smrt-^SMRTI! Aktivnosti pri podružnici ši. 39 SANS Leto 1945 je za nami in če pogledamo nazaj, vidimo, da nismo bili nič kaj preveč pridni z prireditvami. Podružnica kot taka js imela le eno prireditev. Na 25. marca so priredili člani Glasbene Matice koncert, katerega čisti preostanek je znašal $629.-18, pevski zbor Zarja pa je od njih koncerta poklonil pomožni akciji $275.00. Obema zboroma najlepša hvala. Mi pa ne pozabimo kadar imajo oni svoje prireditve. V, preteklem letu so se nabiralci po naselbinah potrudili in nam poslali vsote kakor iz Sa-j lem, O., Frank Hrvatin, iz , Maple Heights, Frank Vrček in i Andy Hočevar, iz Newburgha Mrs. Ana Traven iz Collinwoo-da, Mrs. Ana Erbežnik, nadalje Krist Stokel, Ludvik Medvešek, John Centa, John Tavčar, Ivan Babnik, Vinko Klemenčič in Julia Pire od Enakopravnosti. Janko N. Rogelj je prejel od društev in posameznikov Ameriške bratske zveze lepe zneske, katere je izročil SANSu za takojšnjo pomoč. Med posamezniki, kateri so nam med letom večkrat poklonili večje vsote, so Mr. in Mrs. Peter Lustrik, Jack Obed, kateri ima slaščičarno na 4504 St. Clair Ave., in njegova sestra Mrs. Fr. Cerkvenik, ki.vodi gost 1 no na St. Clair Ave. in 45 cesta, August Kollander v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., Frank Rich, kateri vam popiavi fender in prebarva auto kot nov, Vincent in Rose Yurman, ki lastujeta restavracijo na 8512 Hough Ave., Mr. in Mrs. Stefanic iz 172 St., njih hčerka pa obratuje žensko kro-jačnico v Slov. nar. domu; je Š3 mnogo drugih, ki so darovali po večkrat večje ali manjše vsote za potrebne v stari domovini. V imenu istih in SANSovega odbora naj epša hvala vsem! V mesecu decembru pa je prvi stotak prinesel Stanley Dolenc za pomožno akcijo od St. Clair Rille and Hunting kluba. Ta klub priredi sernjakovo večerjo na večer 26. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Kdor je bil že na njih prireditvah ve, da je tam vedno dosti in dobre zabave, če pa še niste nobenkrat posetili njih prireditve, potem pa le nikar ne zamudite te lepe prilike, boste pač videli, kako znajo njih kuharice pripraviti srnjaka v omaki. Na svidenje šestindvajsetega na srnjakovi večerji! ŠKRAT Bilo je v Nekegs Alabami jasnega in sončnega dne sta šl' otroka, brat in sestra, po cesf' Osemletna sestra je za roko vodila mlajšega brata, ki je tni' no mižal. Nekdo je srečal in vprašal, če se deček ni mof če kaj poškodoval na oči, ker D« more gledati. "Kaj še," odgo^"" ri sestra. "Tako narediva vs3' ko soboto, kadar sonce bles^'' On drži oči zaprte in jaz ga dim v movies. Ko prideva tri, odpre oči in najde za oba v temnini. vjd prijatelj je komaj vlak na Pennsylvania postaji (Nad 'ili vsi ti Zate km boln: čuden 'lovanov. »se vt€ 'Kh fror lokracij, "iškimi ( a.Bieri 'roti Iti bili v 1 arma 'a Prane So E f %tvj ifiku na ® se bo %tah: v pari '"di neki dO New Yorku, ki odpelje ob zjutraj. Ko pride kondukter njega, da preščipne vozni list® ' mu pravi smeje, da je v nap®^ nem vlaku, oziroma listek vlak ne soglašata; isto se Zo® , pri drugem potniku. "Tudi Ti ^ na napačnem vlaku," —- ali f morda sem jaz." Smeh je dukterju zginil z lic, ko je oP^ zil, da je sam zavzel vodst napačnega vlaka. 5:20 Rski a: aupaii, delati ^ Lili '^i So dej %8lo\ "■edno 1 a. %elezn Hm Za takojšnjo pomoč so vali sledeči: Klub društev $500.00; po $250.00 društv Lunder Adamič 28 SNPJ! š';vo Naprej št. 5 SNPJ'i P $100.00; Carniola Tent 1228 ' M., Napredne Slovenke št. i SNPJ; St. Clair Rifle and ' ing Club. Po $50.00: društvo Slovene^ št. 1 SDZ; Woodman of World št. 293; društvo št. 12 SDZ; Progresivne Slov®"^ ke krožek št. .2; društvo Krstnika 37 ABZ; društvo veland št. 126 SNPJ $35.00. r $25.00: Frank Jansa, Anto Jansa, društvo France Prešel"^ št. 17 SDZ; Terezija CerkvemJ' društvo Sv. Ane št. 134 AG ' društvo Slovan' št. 3 SDZ, štvo Lipa 129 SNPJ., društ^ Slovenske Sokolice št. 442 SN? ' društvo Ložka dolina. Po $10.00: Wm. Japel, Aug«®' Kollander, Mary Kerschisn'^' Rock Spring?, Wy., društvo S Ane št. ,4 SDZ, društvo Krg" društvo sv. Katerina 29 % društvo Glas Clev. Delavcev SDZ, društvo Ilirska Vila št- 1 ^ ABZ $8.50, J. Modic $1.00. 1^» Babnik je nabral med prij^^,^ Iji $20.00. Darovali so John ' Mary Zaverl $5.00, Louis M* jer $5.00, Frank Triler Frank Žagar in Victor Kova# vsak po $1.00 in Ivan $6.00. Na seji društva Lunder ^ mič s-o darovali: $5.00: Stokel, Louis A. Zele, Merhar, Max Senkar, F?*^ Mahorčič, Anton Krašovec. Po $3.00: Joseph Birk, Estanek. Po $2.00: Frank Frank Kovačlč, John Renko, J ^ cob Svigel, Ignac Rugel, Jo9®P_ Strll, Anton Zorko, Carl nick, Stanley Dolenc, Frank vec, Anton Prime. Po $1.00: Joseph Frank lic, Louis Pierman, Joseph Centa, F ^POŠkO: ' %est; ^110 tekih , je bi »oveškc %dv %ilip ''h ^«dve, JUgO! kot ra: %le] 'tftovo K k 'elj, % Nkj J istr, v Soi ui aviji t, M 4 > 'ke i Oc Okor"' Sodar, Ja*; Kri' I Frank Verc Maple Hts., Mary Krizman^J^ po $3.00: John Pire, ^ Kushlan, Somrak, Rose Frank Pire, Jack Ambrož rod* O' Prejmite vsi najtoplejšo hvalo v imenu trpečega nar' ^ v stari domovini in odbora P družnice št. 39 SANS. , blBf John Pollock, ljudi pozdravi-^ poslance Jugos. ^GČega križa ^januarja, 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 3. (Nadaljevanje s 1. strani) liili vsi ti I Tuberkuloza je sedaj na jako j visoki stopinji. Okuženja so na-I rasla od 60% do 200,%, več kot I pa po prvi svetovni vojni. Sedaj I v Jugoslaviji tuberkuloza poko-j si letno 80,000 oseb. Dalje je I ugrtovljeno, da je danes v Jugo-, c'_Lviji toliko jetičnih bolnikov, ranjenci ubiti od Nem- --oL v vseh Zedinjenih državah Amerike. Bolnišnice v Jugoslaviji imajo komaj 5,000 postelj in še te se je dobilo šele zadnji čas. V vseh bolnišnicah za otroke je na čast in zahvala ^ bolničarkam! j® glede Jugo-IJaxla je rianesla. da fseh f borili skoraj na vov... Dnif za svobodo in de- razpolago komaj 500 postelj. ii9lrf^^'^°' z vsemi zavez-upnoT' '^'^žavami. Tako so bili ovMski vojaki v angleški irotrT^^! vojski že v Afriki ' talijanom; Jugoslovani iki ^ velikem številu v ameri- francoski armadi li ^Bcoskem in v Nemčiji. Bi-ruski fronti in ■ifiku^ armadi na Pa- 0 se b '^^Po'^ci. Jugoslovani rotitapravico na vseh Jugoslavije, doma «di vrstah. Bilo je %ki^ '^'^Soslovanov v i tali Jugoslovanov ^^terim pa niso foj)(.Q ' jih bili poslali na delat so morali garati V dela v Italiji. '%i ' 'ila in Britancev tam prijazno in toplo spreje- proga in mostovi po Vsej Jugoslaviji hudo ^ požgano, vse ? ^^ičene. Kljub temu je '"gosi, deputi ^■cija Rdečega križa ®PošknH^'^'" jG samo par ioieg^ lokomotiv. Tu- •oseijg bombardirana, ških in Nig od an- jg jj.. °Bibardirjev. Vendar, '°^®ško° konec, so z ne-kstoJ ljudje popravili iv ^®l6znice, da so v 'oziij ^^dnov v Sloveniji že Ponekod vlaki in na Hr- feh iH ^ tednih. V teku je tekel brzovlak ^ Ljubljano z sa- zamudo. la, je danes združe- fip v,;,..,. . , _ 'nikoli tako. Tam ni ne gospodov in ^Vci^ danes vsi eno: de- ;o(ipi„? profesionalci ali Pili 4-1 v tiacani, vsi so. si j^redov ' I '^'ajo 2^^^* Samo tovariši in vsi 'ko^o j^^likansko energijo za "'lijoti JG Žrtvovala nad , y pol svojih državlja-'eljgj^®° ubiti v borbi, )te talci ali umrli od italijanskih ali V tab, Nn.>slavi ^Soslavije. Ooo jg danes nad '''či y ..^^oznih otrok, ki po-ko ki toriščih. hiše se jim sanja, • se jim ubija UgQ^° 'Meseca septembra je . l2n%r°' v Jugo- to A Otrok brez star-so izgubili v tej / 400 očeta in ma- pa je takih, ki so elo. se tedaj še ni ve- Glede hrane, Slovenci niso siti, lačni pa ravno tudi ne. Ni vsega na razpolago, vendar so si za silo že pridelali. Slovenci so najbolje organizirani med seboj. Obleke zelo primanjkuje. Nihče skoraj nima več dveh oblek, v veliko slučajih niti ene ne. Za takojšnjo odpomoč glede obutve bi se potrebovalo pet milijonov parov čevljev, da bi za silo dobil vsak državljan samo en par. Sedaj se dela po načrtih za obnovo Jugoslavije na vseh krajih in v vseh panogah. Vzelo bo seveda nekaj časa, predno se bo vsaj za silo spravilo v red. Ampak delo zelo lepo napreduje, nad vse pričakovanje. Vse se bo obnovilo, edino kar se ne more storiti je, da se ne more poklicati v življenje žrtev, ki so padle med vojno za svobodo Jugoslavije. Jugoslovani v starem kraju 30 ponosni, na ameriške brate in sestre in so iz dna srca hvaležni za vse, kar se je dobrega storilo. Priporočajo se, da bi ameriški Jugoslovani še v nadalje pomagali Jugoslaviji na noge, da bi med Amerikanci zastavili svojo dobro besedo v prilog nove Jugoslavije in njih težnjam. Treba je pomagati tudi z besedo, da se spravi resnico na dan, da ne bo skrita v kotu. V Jugoslaviji je danes bratstvo in edinstvo med ljudmi, kot še ni. bilo nikdar poprej. Vsi se trudijo za obnovo nove Jugoslavije. Nada Krajgherjeva je posebno naglašala kot veliko važnost jugoslovanske žene, ki je sedaj prvič v zgodovini postala enakopravna z možem in je dobila volilno pravico, kar še ni bilo nikdar prej v Jugoslaviji. Meni, da so žene to priznanje zaslužile, ko so tako nesebično in požrtvovalno delale med vojsko in pomagale k zmagi Osvobodilne vojske. Povedala je več dogodkov iz Jugoslavije, ki so se odigrali med vojno. Bili so resni in komični ; povedala je, kako so ženske nosile hrano partizanom v "cekarjih" in orale napol nage, ker niso imele obleke in je še danes nimajo. Mladina se je organizii^ala, posebno v Ljubljani, kjer pridno delajo in so očistili mesto že vojnih znakov. Povedala je, kako so bili Jugoslovani ginjeni, ko je dospela prva pomoč v Ju- ce . B]n jj,-,. staršev še živi ali ^ in 200,000 otrok goslavijo, ko so p^rnik raztovo ® ijj ^ Največji potrebi ob- \ rili v neki dalmatinski luki. So v Jugoslaviji. Ljudje so proglasili tisti dan bolni z vsemi mogo- za praznik; objemali so pakete radi preslabe in zaboje in jih poljubljali. Bila foci L, - TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL '' M- \o sedanja vlada ne ! svojih v domovini. 2akaj se ze m vse je to velika moralna podpora ker so čutili, da se na ono stran ®trani nasprotnikov, | morja, v. Ameriki, nahajajo še '§0 a ^ Storilo se je že, bratje in sestre, ki niso pozabili ' dftlrial. ' delati kar čudežev. Veruje pai Jugoslovanske žene se iskre- . iji i,T P3- že v polni meri j no zahvaljujejo ameriškim Ju V v ' , ______s 1. oljšuje. Voi^J je približno 10,-p Iti ^ ^^teranov in civili- DOO ^UgoBli goslovanom za vso pomoč, ki jim je bila poslana. So tudi zelo hvaležni ameriški organizaciji UNRRA, ki zadnji čas precej izdatno podpira najbolj bedne •ned vojno radi po- med bednimi v Jugoslaviji. Krajgherjeva je bila za svoja izvajanja nagrajena z burnim aplavzom. 80 jim bila od- Wov. le ^ tudi stotine slpp-ker so v 5^0Ui vid. kt umetne no Si- ker '«( ŽELE IN SINOVI ' ST ' ave. POGREBNI ZAVOD ENdlcott 05H3 ^ bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. . —• wviiuoKi vi» rcuiiu HI uu voo-ivi ui i ii» ii »mp vedno pripravljeni z najboljšo poslretbo. stMct OOLLINWOOD8KI ORAI': Tel.: KEnmore 3118 (Nadaljevanje) ,"No saj sem bil šele pred enim tednom z doma. Toda čutil sem, da sem popolnoma odrezan in neznosno osamljen! Prišlo je tako daleč, da nisem mogel iti preko nobenega trga, ne da bi se me lotevala omedle-vica. Zdi se, da je vse moje telo zgradilo barikado proti spanju. In zadnji četrtek v Zuri-chu! Tega ti še nisem povedal. Zleknil sem se v lepo posteljo, vzel sem svoje zdravilo: "No torej," sem si mislil, "vendar enkrat! Toda vrag naj me vzame, če mi niso sanje primamile najbolj fantastičnih, grozotnih podob. Planil sem iz spanja in bi skoraj postal veren kristjan; da, res sem zahvalil boga, da so se vse te stvari pripetile le v sanjah. Takrat je bilo vprav polnoč. Od tega trenutka naprej nisem zaspal niti za sekundo! Ta neumni duh, ki je hvalil boga, da se je vzdramil iz sanj, je planil brezglavo v resničnost in nenadoma se je vsega spominjal in vseh posameznosti še tisočkrat bolj zoprno kakor prej v spanju!" "Ali misliš, da bi te specialist ne mogel ozdraviti? še pri nobenem zdravniku nisi bil." "Oh!" je zavzdihnil Gottfried popolnoma izčrpan. "Res ne vem, kje bom koncem vseh koncev našel ozdravljenje! Marsikdaj me skoraj prime sla, da bi se zatekel k oniiij duhovnim ljudem; toda saj sem jim v Tu-bingenu izbegnil." Utihnil je. "Ljuba moja! Glava me boli; zaprl bom oči, č'e nimaš ničesar proti temu." Tereza ga je poljubila na ustnice, vstala je in odšla. Šla je po stopnicah navzdol in sedla na klop ob peči v najbolj oddaljenem kotu sobe. Nenaden nemir ji je zadivjal v srcu. Za sekundo je videla pred očmi samo sebe skoraj kakor potujoče truplo; da, in v tem truplu je tičal trn: vest. Nagla, divja bolečina. Zdaj je mučil njeno dušo strahovit občutek samote. Zdelo se ji je, da vidi pred seboj nevidne sodnike, maščevalce Antona Jakoba. Iztegnila je obe roki, kakor bi se hotela braniti s svojimi belimi prsti. Otrok, v njenem telesu se je premikal. Lotilo se je je brezmejno sočutje do Gottfrieda in solze so ji privrele iz oči. Zbiralo se je tudi denar za pomožno akcijo med navzočimi, in nabrana vsota znaša $1,130.18. Kazalo se je tudi film iz Slovenije. Zmaga v Ljubljani, ko so paradirali partizani po mestnih ulicah in ženske v slovenskih narodnih nošah so jih obsipale s cvetjem in šopki. Slika kaže tudi največjega slovenskega pesnika Otona Župančiča, ko govori zbrani množici; dalje Kidriča in druge voditelje. Zelo lepa je slika tudi iz Vrbe na Gorenjskem, kjer se kaže rojstno hišo velikega pesnika Franceta Prešerna, in opremo v hiši. Kot je razumeti, sta dotični film posnela F. S. Finžgar in Oton Župančič. To je zvočni film in ganljivo je slišati petje ob zmagi: Hej Slovenci ... ko poje vsa množica. Priporočamo, da za gotovo greste poslušati naše goste go-vocnike, ki bodo nocoj v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., ali jutri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Poročilo delegacije je izredno zanimivo in slike, govoreči film iz Slovenije je krasen. Za vselej vam bo žal, ako to priliko zamudite. Vstopnina je prosta. Pridite pravočasno, ker program je precej obširen. I Nekega dne je Gottfried gle-i dal otožno skozi okno. Vendar j je enkrat spal, ne da bi požrl I uspavalno sredstvo; toda bil je ' pobit. Nekoliko dalje tam je vi-{del ljudi, ki so hodili mimo, in j ni jih poznal. "Naj le pridejo in me zgrabijo, če spoznajo mojo krivdo," je govoril sam sebi; "toda ničesar ne morejo razkriti." Mislil je na Terezo in se spominjal včerajšnjega večera, še precej pozno sta bila pokoncu ter se pogovarjala in on je spil steklenico izvrstnega rdečega vina. Ali je morda vino povzročilo njegovo lahko noč? Ko je stopal navzdol, je opazil na stolu star plašč. Poduhal ga je, pazljivo si ga je ogledal in ga položil spet nazaj. Nato je šel v kuhinjo. "Mina, ali je Leonida tu? Zdi se mi, da sem videl njen stari plašč." "Leonida? Ej da, če misli gospod babico."- "Res?" je vprašal začudeno. "Ali se je kaj zgodilo?" Mina sploh ni slišala njegove zadnje opazke. Medtem se je pojavila Luiza. I "Luizika," je rekel Gottfried, "rad bi še videl gospo Mullerje-vo, preden grem ven. Kje je?" "V obednici." V obednici sta sedeli Tereza in Leonida. Leonida je bila zajetna matrona z rahlo osivelimi lasmi, ki je že več kakor trideset let opravljala naporno obrt babice. Komaj je stopil Gottfried v sobo, je široko razprostrla roki in zaklicala: "O Jezus! To je Gottfriedek! Da, zares, že več ko deset let mora biti, odkar te nisem- videla. Jezus, kak velik fant si postal!" t., s- ».-J... Char.ie Grimni obeša svojo Brewer uniformo^ ki mu je prinesla uspeh in priznanje v obliki zastavice, ko je bil ravnatelj Milwaukee Brewers in se sedaj pripravlja za vrnitev v Chicago Cubs. "Ti si še vedno enaka, Leonida," je rekel. "Niti malo se nisi spremenila. Toda odkod si se vzela?" "Hedvika mi je pripovedala o gospe Mullerjevi in tako sem prišla iz Interlakena semkaj. Pravkar sem ji pripovedovala, kako dobro sem poznala tvojo mamo in zdaj želi gospa Muller-jeva, naj bom pri njenem porodu." Pogledala je Terezo kakor zaljubljena ženska. "Oj, kako žalostno, da ni starega gospoda Mullerja več tu. Tako rad je imel majhne otroke! O j, kaj je zamudil! žalostno za otroka, če ne pozna svojega očeta! T C da upam, da gospa Mullerjeva ne bo nestrpna. Nobenega razloga nima, da bi se bala." Nato se je naglo okrenila h Gottfriedu in mu p o k i m a 1 a ; "Mlademu nasledniku tvojega rodu boš moral biti oče." Tereza se je zasmejala. "Leonida, Leonida! Nekega dne se bo moral brigati za lastne otroke!", "Kdaj pričakuješ otroka?" jo je suho vprašal Gottfried. Tereza je zardela in Leonida se je zasmejala. Ko je Gottfried odšel iz sobe, je dobil živčni napad. Tresel se je od glave do pet. NOVE ŽOGOMETNE SRAJCE UNO ADVISOR . . . Lt. Gen. Matthew B. Ridgway, native o£ Fort Monroe, Va., and commanding general of the Mediterranean theatre qf operation, who has been appointed to represent General Eisenhower on United Nations staff. He will also serve as advisor to the American delegation to the United Nations Organization. KADAR RABITE zobozdravniško oskrbo POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen. PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. V poslopju Norih American banke VHOD NA STRANI E. 62 ST. /W POMAGA HITRO Hrbtobolu Tukaj je čisti, moderni način olajšati navaden hrbto-bol. Johnson's Back Plaster! Olajša bolečine, otrpje, na-tegnjenost. Vpliva prijelno! V vseh lekarnah. Zahtevajte Johnson & Johnson kakovost. Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PABKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih NAZNANJAMO da imamo sedaj velike zaboje za čevlje in obleko, ki jo nameravate poslati v staro domovino. Ako hočete pomagati svojim sorodnikom v stari domovini za božič, obiščite Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. HE 6152 George Tomasir Cement Contractor Izdelujem hodnike, dovoze (driveways), zidam kleti in položim tla v garaži 5338 St. Clair Ave. HE 9721 Imamo 39 let izkušnje v temu delu Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Za delavce 2 ŽENSKI ZA SNAŽEN JE URADOV A 25 ur tedensko—5 dni STEEL IMPROVEMENT 8e FORGE CO. 970 E. 64 St. PUNCH PRESS POMOČNIK za prenašanje materijala za Punch Press operatorje. Stalno delo. NEW ART MFG. CO. 6725 Machinery Ave., ena cesta severno od St. Clair Ave., in E. 70 St. DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot ' delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Kadar kupujete ali prodajale! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarevalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač. Frank Preveč in Nettie Prince KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 5030 Mali oglasi SODND SYSTEM INDOOR OR OCTDOOK Posebfil popust za druStva B. J, Radio Service 13631£. 45 St. HEnd. 3«Z< Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čaS, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLa. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 NE ZAMUDITE te prilike kupiti suknje na ČISTILNI RAZPRODAJI pri Anzlovar's Dept. Store 6202 St. Clair Ave. 1220 ADDISOITROZ hiša za 2 družini, 12 sob; se lahko takoj selite. Takoj $5,-200, ostalo na odplačila. Ne zamudite te ugodne prilike. Za nadaljne informacije pokličite HE 6054, po 6. uri zv. Izurjena šivilja dobi delo za celi dan ali samo po nekaj ur. Zglasite se pri GRDINA SHOPPE, HE i 6800. I Naprodaj je I na 692 E. 160 St., vogal E. 160 j in Midland Ave. zidana hiša s i 7 sobami; dve garaži. Ako si hočete ogledati dom, se zglasite po 4. uri popoldne. Pokličite KE 3505. W PIGHT INFANTILE PARAIYSIS^ ADVISORS TO GENERAL MAC ARTHUR . . . Members of the 10-nation Far Eastern advisory commission, shown as they boarded plane for Japan. At left from top to bottom are: Sir George Sansom, Great Britain; C. A. Berendsen, New Zealand; R. R. Saksena, India; Francis Lacoste, France; and Lt. Gen. Chu Shilv^lijiff. China. At right: Maj. Gen. Frank K. Moody, U. S. A.; Dr. De Mat Angelino, Netherlands; CJL L. M. Cosgra^ve, Canada; Maj. J. PlimsoU, Australia, and Nelson T. Johnson, secretary general, MARCH OF DIMES JANUARY 14-31 KUPUJTE VOJNE BONDE VELIKE KOVČEGE za prtljavo ter dva ročna kovčega se želi kupiti. Kdor jih ima, ter jih želi prodati, naj pokliče KE 6244. Poslopja naprodaj 1 — 40x60 čevljev iz cementnih blokov 1 — 40x80 čevljev iz cementnih blokov. Oba poslopja sta primerna za "machine shop" ali popravljalnico. Za nadaljne informacije pokličete BLISS RD. COAL & SUPPLY CO., 22290 Lakeland Blvd. Dr. Kemovo Anglesko-Slovensko berilo Dobi se v naši tiskarni STRAN 4 enakopravnost 16. januarja, II PISMA IZ STAREGA KRAJA Ivanje selo ni bilo požgano; mladina v borbi za svobodo Mr. Ignac Slabe, 1164 E. 167 . St., Cleveland, O., je prejel pi-! smo od svojega brata Alojzija | Slabe iz vasi Ivanje selo, št. 43,! pošta Rakek, Slovenija, ki je ■ jako zanimivo. Temu sledi še I drugo pismo od nečakinje. Pep- j ce Slabe, hčerke Alojzija, stare šele 17 let, ki je pa še bolj detaj-lirano in vrlo zanimivo. Zato je priporočljivo oba prečitati, ker pismi sta kot dve luči, ki obsevata doslej mrki položaj, da nam je lažje razumevati stvari. Pi-' smo se glasi kot ga podajamo | tukaj: "Dragi vsi naši! "Prejeli smo Tvoje tako tež-1 ko pričakovano pismo dne 27. avgusta. Po štirih letih groze in trpljenja, smo vseeno še vsi živi ostali pri življenju. Ivanje selo je kljub vsemu slabemu izšlo še dobro skozi. Požiganja ni bilo, ali zaprtih je bilo nad 40. Od nas ni bil nobeden. Od ostalih se šg sedaj niso vsi vrnili domov. Manjka še Mihovga Franca sina, Fran čelna; Lojze je umrl v pregnanstvu in Raspora tudi ni še domov. Od Jakoba nič ne vemo. Martin in žena z otroci, dvema fantkoma, so morali vsi pobegniti iz svoje hiše v Mariboru in so šli v partizane. To je bilo v septembru. Meseca decembra pa je bila njegova hiša od avijo-nov popolnoma porušena. Sreča v nesreči, ker jih ni bilo doma. Zdaj po osvoboditvi so se vrnili v Maribor, toda kakor piše žena, je Martin živčno uničen, ker je revež dosti prestal. Je bil že tudi na smrt obsojen in bil je stalno preganjan. "Ko bi nas, ki smo bili vsi zapleteni v Osvobodilno propagando, zasledili, bi tudi nas' ne bilo več. Tončka je izgubila dva brata. Najmlajšega Francelna so Italijani ubili na Blokah. Jože, ta pa se ni od jugoslovanskega razpada še oglasil in nič se ne zve o njem. Janez se je pa srečno vrnil kot oficir z Jugoslovansko vojsko, ki je prihrumela kot vihar dne 3. maja sem čez Javor-nik, vsa bedno od naporov in trpljenja, a vendar mogočna in veličastna. "Tisti večer se je slišal tukaj samo en grom in krik. Prišla je končno svoboda na veliko veselje vsega zavednega prebivalstva. "Zaenkrat bo dosti, v kratkem kaj bolj podrobno opišem. Vas vse najtopleje pozdravljamo, Tvoj brat "Alojz Slabe." (Tončka je Alojzijeva . žena, doma iz iste vasi, od Malnarje-vih). Sledeče pismo od nečakinje Pepce Slabe, je zelo zanimivo za vsakega, in je zrcalo današnje vzorne in navdušene mladine v Sloveniji. "29. avgusta 1945. "Dragi stric, teta in sestrična Danica! "Tudi jaz odgovarjam na Vaše pismo, ki smo ga z največjim veseljem prejeli. Saj smo se pri nas doma večkrat zmenili od naših stricev v Ameriki in se spra- Priredbe tekom obiska delegacije Rdečega križa iz Jugoslavije V ČETRTEK 17. JANUARJA, ob sedmih zvečer bo pred-vanje filmov in govori v S. I). Domu na Waterloo Rd., pod avspicijo podružnice št. 48 SANSa. V PETEK 18. JANUARJA zve- čer pa bo skupna prireditev Progresivnih Slovenk in Slovenske ženske zvez* v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., kjer bo govorila o doprinosu žensk ga. Nada Krajgher-jeva. sevali, kaj je z njimi, Bog ve, ali so še vsi živi in zdravi. Mislim pa, da je čisto gotovo, da tam niste občutili takih vojnih grozot, kot mi tukaj. Saj lahko rečem, da je bila v tej vojni ravno Slovenija ena izmed tistih, ki je največ pretrpela; da je bila ravno ona dežela krvi in solza. Toda sedaj je prestano. "Pred nami je boljša bodočnost. Pri nas je svoboda, tista svoboda, ki je stala naš slovenski narod toliko žrtev. Naše vasi se bodo obnovile, toda žrtve bodo težko pozabljene. "V naši vasi smo imeli v tej vojni osem žrtev. Osem fantov je dalo svoje življenje za svobodo. Toda vse to je v primeru z drugimi kraji Slovenije še malo. "Kakor Vam je že ata pisal, je naša mamica ob dva-brata; najmlajšega Franceta, ki so ga pred tremi leti zverinsko ubili italijanski fašisti, še vedno ne morejo pozabiti. Ravno tako tudi Jožeta, ki je služil rok še v prejšnji Jugoslaviji in se ni vrnil, niti oglasil od nikoder. "Malnarjeva mama zmerom joka, zmeraj ji je hujše. Posebno še sedaj, ko se drugi fantje vračajo, a njih ni od nikoder in jih tudi nikoli več ne bo. "Zaprtih je pa bilo pri Italijanih okoli 40 moških, ki so trpeli in umirali po italijanskih in nemških koncentracijskih taboriščih. Od tam se do sedaj štirje iz naše vasi še niso vrnili. "Koliko hi vedel povedati Rah, kjer je od gladu umrlo največ Slovencev in sploh Jugoslovanov. Niti nemški zapori in ječe jih niso toliko pogoltnili. "Dve leti je pri nas gospodaril, pobijal in uničeval italijanski fašizem, za njim nemški, a nazadnje oni, ki so bili najhujši in zaradi katerih je naš narod največ trpel, to so bili nosi belogardisti, naši domači izdajalci. Ko jim je Italijan ponudil roko, so se je brž oprijeli. Nato so pa s prisego Hitlerju, skupno z ge-stapovci, pobijali nedolžne žrtve in požigali domačije. "Bili so časi, ko so popolnoma zdivjali in niso zaostajali za ja-ničarji, ki so za časa Turkov pustošili naše kraje in dežele. "Velika so grozodejstva, ki so jih prizadjali našemu narodu. Na tisoče je žetev, ki leže razbiti in razmesarjeni v okrilju slovenskih gozdov, kamor so jih spravili, ne da bi domači vedeli za njihove grobove. "A naši zavedni fantje so se borili po gozdovih, trpeli dostikrat lakoto in žejo; bili so lačni in prezebli, toda vztrajali so. "Da, dragi stric! Koliko bi vedel povedati naš partizan. Kakšne muke je prestajal. A mi smo onim izdajalcem obljubljali maščevanje. Toda, kaj je z njimi sedaj? Oni, ki imajo krvave roke, so šli neznano kam. Ostali, ki so bili zapeljani in so z njimi sodelovali, so pa lepo doma. Naša oblast je pokazala vso svojo velikodušnost in jim z amnestijo omogočila, da so se vrnili in svobodno hodijo doma. Tako se je pokazalo njim, da so boljši od onih, od izdajalcev. "Naša vas je v primeri z drugimi še srečno prestala to vojsko. Hiše ni nobene požgane. Ali če se gre malo višje, če prideš v Cerknico in če greš še dalje, ali pa na Gorenjsko in Štajersko, vidiš požgane vasi, ljudi v revščini in pomanjkanju. Vsa leta vojne niso dobili nikakega živeža in nikake obleke. Odvisni so bili samo od svojih pridelkov. "Vedeti pa morate, da naša zemlja ni bogata, da njeni pridelki ne zadostujejo za domače potrebe. Zato si lahko mislite, da so bili ubogi ljudje. Saj so bile po nekaterih krajih doma samo ženske in otroci—lačni in raztrgani ter potrebni vse pomoči. Kako so ti ljudje hrepeneli po svobodi, ki jim je prinesla, kar so pričakovali! Ni seveda tega še v izobilju, toda če pomislimo, da je naša država to ustvarila iz nič ,je to mnogo. "Gospodarsko je država zelo oslabljena. Toda, ko bi videli našo mladino, kako dela, kako tekmuje med seboj. Ko bi videli, koliko zmore narediti ravno naša mladina in naše žene, ki so si priborile iste pravice, kot jih imajo moški, ki so se letos skoraj stoodstotno pojavile na volišču, bi vedel, da bo iz naše države še nekaj in da ne bo nikdar več tiste stare Jugoslavije, ki je pred vsem izkoriščala delavca in kmeta. Sedaj pa so dani vsi pogoji, da vsak delavec in vsak kmet lahko živita. "Vrnimo se zopet v naše drago Ivanje selo in poglejmo, kako smo mi živeli v tem času. Leta 1941 so prihrumeli Lahi, ki so si prizadevali ustvariti med ljudmi predvsem nezadovoljstvo in nas strogo držali pod svojo komando. Nekaj časa je bilo tako, da še na vrt nismo smeli brez dovoljenja. Ko je bila ura štiri popoldne, pa sloh nismo smeli iti ven iz hiše. To je bilo eno poletje. Potem so prihrumeli avtomobili in pobrali moške. Od nas ni vendar šel nobeden v internacijo. Samo jaz sem morala pozneje pri Nemcih kopati tri tedne strelske jarke. "Ob italijanski kapitulaciji so se fantje iz internacije večinoma vrnili in šli, kamor jih je klicala dolžnost. Prišli so Nemci, ki so začeli pobirati živež in ljudi. Da je ostala naša vas tako cela, se imamo zahvaliti samo temu, da v vasi nismo imeli tako neumnih ljudi, da bi bili pristopili k izdajalski bandi. "Hudega je bilo dosti, dobre- Brat se oglasa iz Slamne vasi pri Metliki -Behind- Your Bonds Lie; the Might of America W t t WEALTH IN FORESTS Over 14 million acres in Tennessee are covered with oak, yellow poplar, maple and gum trees. Memphis is the world's largest hardwood market and one of the nation's greatest wood - working centers. Wood products in this state will continue to contribute to the Nation's wealth behind Victory Bonds. U, S, Trtasury Dtpariimnt Mrs. Katie Malnar, 1001 E. 74 St., Cleveland, 0., soproga poznanega cementnega kontrak-torja Anton Malnarja, je prejela pismo od brata Lojza Slane iz Slamne vasi, št. 9. pošta Metlika, v katerem poroča, da so prejeli pakete; da so vsi živi in zdravi doma. Njihovo celo sorodstvo je bilo aktivno v jugoslovanski Osvobodilni vojski. Pridelali so si že tudi nekaj živeža. Pismo v celoti priobčamo tukaj, kot sledi: Slamna vas, 18. nov. 1945. "Draga sestra in svak! "Po dolgih štirih letih spet lahko pišemo eden drugemu. Draga sestra, dam Vam vedeti, da smo dobili en paket. Za to ga pa nič. Dobro se nam obeta zdaj, ko smo svobodni. Mi smo dorasli v najhujših časih, a mamica je dobila v tej vojski sive lase. Pa tudi ata se je zelo postaral. "Za danes bom končala. Drugič napišem pa še bolj podrobno o našem življenju. "Mnogo prisrčnih pozdravov sprejmite od nas vseh. Vi dragi stric, teta in draga sestrična Danica. Vaša "Pepca Slabe." "P. S. Tudi od strica, Martina smo zvedeli, da je bil 10 mesecev v partizanih." Vam najlepša hvala, ker obleke smo res potrebni. "Malo bom opisal življenje v štiriletni borbi. Italijanski fašizem je udri v našo lepo deželo in je streljal naše najboljše ljudi, pa tudi v internacijo odpe-Ijaval. Tudi mene so pograbili in v internacijo odpeljali. Bil sem 14 mesecev na Rabu. Tam js 4,520 naših ljudi umrlo od glada v petih mesecih. "V naši vasi ni dosti zgorelo, tudi naše ni. Jaz sem še v službi Jugoslovanske osvobodilne fronte, sem v Metliki. Kmalu bom šel domov. Brat Jože je bil tudi v partizanih in vsa njegova družina. Tudi moja družina je bila preganjana od okupatorja in od domačih izdajalcev. Vse smo prestali in vsi živi ostali. Vse je dobro. Tudi hrane smo pridedali. Malo težko je za obleko, ki so jo nam pokradli domači izdajalci. "Pišite, če ste vsi zdravi in živi. Mi smo vsi zdravi in živi. Samo Martin Sokvički je padel v vojski. Vse naše sorodstvo je bilo dobro, so bili vsi za osvobodilno vojsko. Ko prejmete to pismo, prosim, odgovorite. Lep pozdrav od naše cele družine, Slančeve. Aloiz Slane. Se zahvaljuje za preje+i paket Oglašajte v Enakopravnosti H-r-.y '.-.U UNITED NATIONS DELEGATES SAIL . . . Standing on the gangway as they boarded the Queen Elizabeth are (left to right) Sen. Tom Con-nally, Texas; Sen. Arthur Vandenberg, Michigan; former Secretary of State Edward Stettinius Jr., and Mrs. Eleanor Roosevelt. The four are members of the American delegation to the United Nations general assembly which starts its meetings in London this month. Final selection of headquarters will be made. SKEBE & ULLE PLUMBING AND HEATING CO. 15601 WATERLOO ROAD KENMORE 7248 Nanovo položimo vodne cevi in sčislimo odvodne kanale. Dajte vaše naprave za gretje na paro in vročo vodo sedaj pregledati! — Mi prodajamo plumberski in grelni materij al ter istega tudi inštaliramo. Nočni klici: MIKE SKEBE—KE 4614 - AL ULLE—IV 1788 RUDOLPH BOZEGLAV WINERY JE SEDAJ ODPRTA OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. ure zjutraj do 10.30 ure zvečer OB SOBOTAH od 8. ure zjutraj do 12. ure polnoči 6010 S+. Clair Ave. — EN 0282 Mrs. Ivana Rutar, 1171 Norwood Rd., Cleveland, O., je,prejela pismo od brata, Vinko Pin-tar, Vinice, št. 22, pošta Sodra-žica, Slovenija, ki se s solzami v očeh zahvaljuje za poslani paket, katerega so oni v celi vasi prvi dobili iz Amerike. Poslan je bil potom August Kollandra dne 20. septembra, kateremu se Mrs. Rutar lepo zahvaljuje za točno postrežbo. Pismo se glasi: "Vinice, 18. novembra, 1945. "Prisrčna moja sestra! "Najprvo Te iskreno pozdravljam in Ti dam vedeti, da sem dobil danes od Tebe paket, vse v najlepšem redu. Oh, ali se mi je milo storilo! Dolgo nisem mogel besede spregovoriti. Tudi še sedaj mi solze oči zalivajo. Milo se mi vidi, ko Vi tako zame skrbite. i* Vi ste oddali na pošto ta P dne 20. septembra. "Oh, sestra moja, jaz se* tri otroke, in še zraven je čija požgana. Kar praau bežali iz vasi, samo da sit' C glave zavarovali. Jaz sem» večkrat pisal. "Lepo se Vam zahvaljUF Vaša ljuba darila. Kako sel sukanca in vseh drugi^ pričakovanih stvari. Ljw kar čudijo, ker jaz sem P** vasi, ki sem dobil paket * iz Amerike. Ti bom drugič^ sal moje žalostno življenj®" krat boglonaj, Tebi Johni' bi Ivana. "Ljubo Vas pozdravlja'"'^ be, sestra in Johna in vso^ družino. Zbogom, "Vincent 24-URNA POSLUGA NA RADIO APABA' VSEH IZDELKOV. VSE DELO JAMČ* MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVE. KUHINJSKE PEČI Vsem gospodinjam naznanjam, da sem dobil veliko zalogo KUHINJSKIH PECI Tappan - Grand - Magic Chef - Rop^' PRAVKAR SEM PREJEL TUDI KRASNE G. E. ELEKTRIČNE KUHINJSKE PEČI , Sedaj imamo G. E. ledenice na ogled in pripot"®'^ mo, da si jih ogledate predno kupite drugje. ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO RD. VABILO NA VABILO NA LETNO DELNItARSKO SEJO SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA na Recher Ave., Euclid, Ohio Seja se vrši V SREDO, 23. JANUARJA, 1946 (Jel' Začetek ob pol osmi uri zvečer Upamo, da se vsi društveni zastopniki in ničarji gotovo udeležite. V vpoštev pride gn novega doma in volitve novih odbornikov za 1946. Vam vsem želimo srečno in veselo novo leto Vi S ir h V8 ce ba za Vs tu Pr je po zu ro re da nj ve n nt isl na in, va pi Je Va el( o k Odbor \ v"5. SM.V -i # DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ob'® i ^ CENA $5.00 f i; "COME IN, THE WATER'S FINE" ... Hardy members of the Polar Bear club took their annual first of the year dip in the icy water of Lake Michigan at Milwaukee and agreed that the water waa fine. But they failed to convince the spectators on the snow-capped shore. The temperature was 16 degrees above. ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj ^ 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8