Joachim Werner: Slawische Bronzefiguren aus Nord- griechenland. (Abhandlungen der D eutschen A kadem ie der W issen­ schaften zu Berlin, Klasse für Gesellschaftswissenschaften, Jahrgang 1952, Nr. 2, B erlin 1953, str. 1—8, T. I—VI.) J. W erner, znan v slovanski arheologiji posebno po svojih razisko­ vanjih k ulturno m aterialnih elem entov VII. stoletja, je v svoji novi raz­ pravi ponovno objavil vrsto bronastih figur, ki so danes zgubljene in na katere je prvi opozoril Ch. Vignier. W erner jih istočasno skuša etnično in časovno opredeliti, k ar V ignieru ni uspelo. V vsem je bilo objavljenih 21 figur, ki so bile lite v enodelnih kalupih. Tako je zad n ja stran ostala gladka, m edtem ko je sp red n ja izdelana v ploskem reliefu. Figure same predstavljajo skoraj groteskno izdelane ptice in štirinožne živali, od k a ­ terih ena celo napada, človeka, te r stilizirane in včasih tudi groteskno izdelane človeške figure. Med živalskim i se najdejo tudi prim eri, ki so izdelani s človeško glavo. R azne človeške figure pa predstavljajo fan ta­ stične ženske in celo kurotrofne osebe, kakor tudi oborožene moške, ena od teh konjenika. Po avtorjevem m nenju tesalske figure ne p redstavljajo nikakršnih m odernih falzifikatov in se tudi ne m orejo prisoditi etnografskim doku­ mentom novejšega časa. Č eprav nimamo identičnih ali pa vsaj podobnih najdb, vendar misli avtor, da se m orejo poiskati, na tem elju posameznih detajlov, sorodnosti in vzori v gradivu zgodnjega srednjega veka. P re d ­ vsem bi to bili razni izdelki bizantinske provenience, ki so najdeni v Castel Trosinu in v N ocera Umbri v Italiji. Toda te analogije, ki jih n av aja avtor v glavnem le za eno tesalsko figuro, stopajo bolj v ozadje spričo analogij, ki jih avtor navaja in p rim erja z raznim i drugimi tesalskim i figuram i, ki so pa n ajd en e v Biskupiji p ri K ninu v D alm aciji, v F önlaku v Banatu ter v M ali Pereščepini in M artinovki v U krajini. Ne glede na posamezne objekte, ki so drugačnega značaja, kakor n. pr. modeli za tiskanje, u stre­ zajo an alo g ije tesalskim figuram le bolj v splošni koncepciji in po posa­ m eznih detajlih. Avtor d alje p rim e rja s tesalskim i figuram i oziroma s posam eznim i detajli n a teh figurah, nekatere detajle na ločnih fibulah z masko, ki so n ajdene v N ea Anchialos v Grčiji, d a lje v Beli crkvi v Banatu itd. in ki jih p ripisuje balkanskim Slovanom. Etnično je po vseh analogijah in detajlih avtor pripisal te tesalske figure Slovanom VII. stoletja, kak o r jim pripisuje tudi modele za tiskanje nakita iz B iskupije in najdbe tipa M artinovke. Glede uporabe teh figur pa sodi, da niso mogli služiti kot modeli za tiskanje, k er nimamo nobenega istega p a ra takšnih figur. Po funkciji jih zato avtor veže z bronastim i izdelki železne dobe ugrofinskih plem en prvega tisočletja n. e. Takšne fi­ gure so b ile odkrite v predelu Oka-Kama, dalje v Perm u in zahodni Sibiriji, k a te re pa Spicin označuje kot »šamanistične figure«. Te figure pa na drugi stran i nim ajo oblikovno nič skupnega s tesalskim i. Avtor se sam s pravico vprašuje, ali je mogoče v resnici tesalske figure povezati s šamanizmom in ali so balkanski Slovani VII. stoletja sploh poznali in imeli šam ane. K ljub temu p a skuša to vprašanje raztolm ačiti tako. da pred stav ljajo tesalske figure n ek e vrste demonov, ki so bili predstavljeni v takšnih figurah in katere so uporabljali čarodeji. Na ta način bi po m nenju av to rja služile te figure kot slovansko čarodejno orodje. A vtor je s svojo razpravo nesporno dal zopet dragocen doprinos slo­ vanski arheologiji zgodnjega srednjega veka. Z dobro dokum entirano razlago je danes njegova etnična in časovna razpodelitev tesalskih figur res še n ajb o lj verjetna. Možna je pa tudi njegova domneva o njih uporabi. Seveda pa obstajajo še vedno posamezni pomisleki, ki jih danes ni še m o­ goče niti m aterialno podpreti niti ovreči. Le nadaljnja terenska raziska- vanja nam m orejo prinesti jasn ejšo sliko o celotni problem atiki in bodo potrdila ali pa ovrgla dosedanja gledišča. Josip Korošec