Posumszna številk* Dio 1.-
8TBV. 213.
v s,JTTIJi .JANT, četrtek, 15. oktobra 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LE T O U
/mm DNEVNIK
£*&sjs »sak d<m opoldna, isvzemžl nedelj itn praznikov.
Mesečna neročnina: V Ljubljani in po požti; Din 2(r—, inozemstvo Din 30-—.
iamsen političen lisi
iVftBDNISTVO UH TJPRAVN1ŠTV0: §T5f0N 6SBG0RCICBVA ULICA 8TEV. 15. CSLHFGK ŠTEV. 662.
Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tariiu.
Pismenim vprašanjem naj S8 priloži znam' a za odgovor.
Račun prt poštnem C ek. uradu šlev. 13.633.
D ionfe«	ws»	t-.	nr^.
Naš odgovor.
Pašič za politiko sporazuma.
Na naš članek »Ob dvanajsti tiri« odgovarja v »Slovencu« v stvarnem tono narodni poslanec dr. Gosar. Vprašuje nas, ce se zavedamo, da samo slabimo pozicijo slovenske delegacije, ko zahtevamo njen vstop v vlado za vsako cenoi
Na to moram takoj pripomniti, da mi spioii nismo nikdar le z besedo dejali, da mora vstopiti SLS. v vlado za vsako ceno. Nasprotno smo čisto konkretno označili stvari, ki jih mora SLS s svojim vstopom v vlado doseči. So pa bile to samo gospodar, stvari in ne državno-prav-ne ali ustavno politične. Tako smo dejali že v enem svojih prejšnjih uvodnikov, da. ne bi mogel nikdo reči o SLS, da je zatajila svoj program, če bi njen vstop
v	vlado prinesel slovenskemu narodu ali izenačenje davkov, ali zvezo Sloven-nije z morjem ali kakšno drugo tako važno gospodarsko pridobitev. V svojih izvajanjih smo le naglašali, da nam že hiša gori in da zato ni časa za teoretiziranje, temveč da je treba takoj rešiti slovensko gospodarstvo. In ker je to najlažje dosegljivo, če je SLS v vladi, uto smo propagirali njen vstop v vlado in zato smo že danes tega mnenja.
Odrekamo, da bi naš poziv mogel le v najmanjši meri slabiti pozicijo parlamentarne delegacije SLS. Mi nismo noben list SLS, temveč v nasprotju in boju z njo in zato smo mnenja, da smo pozicijo SLS te krepili, če smo jo pozivali, da vstopi v vlado kot legalna zastopnica slovenskega naroda in ne kot stranka. Izjavili smo dalje, da bomo upoštevali njeno tozadevno strankarsko žrtev in jo »oralno podpirali, brez ozira na verjetne in znane očitke takozvanih naprednjakov.
Sli smo celo se korak dalje in predlagali ustanovitev slovenske fronte za gospodarska vprašanja. Ni naša krivda, če naž poziv ni našel pravega odziva, toda vse to dokazuje, da smo propagirali vstop SLS v vlado le iz stvarnih ozirov na potrebe slovenskega naroda. In če bi SLS vstopila v vlado, potem bi pri objektivnem delovanju ne samo foimel-Ho, temveč dejansko mogla reči, da zastopa ves slovenski narod in to bi njeno delegacijo tako okrepilo, kakor jo sedanja opozicionalstvo nikdar ne bo!
Trdili smo dalje, da je SLS zamudila pravi trenotek, ki je bil tedaj, ko je I1SS vstopila v vlado. Tedaj ni bilo treba govoriti o kapitulaciji, temveč tedaj je bilo treba poskrbeti, da bodo v vladi spora-ruma zastopani tudi Slovenci. Ker pa je bil ta trenotek zamujen in brez potrebe poslabšane vezi s HSS, je danes vstop v vlado težji in morda že celo za-kasnon. Zato smo napisali, da ob dvanajsti uri poskrbi SLS, da 20 slovenskih mandatov ne bo neizrabljenih. Če ve SLS kak drug način, kakor vstop v vlado, da bo politična moč slovenskega na-toua efektivna, potem soglašamo z njo. Toda iiii tega načina ne vidimo, niti ga že ni SLS do danes pokazala.
Časopisje SLS je dosledno zatrjevalo, da SLS ne more zatajiti svojega programa. Ali je mar avtonomija tista pro-gramatična točka, ki bi jo SLS zatajila, Če bi vstopila v vlado? Tudi v Davido-vičevi vladi ni bila avtonomija na programu in tudi tedaj, ko je bil g. Korošec podpredsednik vlade ni bilo o njej govora. Te enodnevne politične zahteve ne tvorijo programa SLS, temveč le njeno volivno taktiko. Program SLS pa je Cisto drugje, v njenem krščansko-soci-alnem programu, v njenem zadružništvu in sličnem. Ali pa bi SLS z vstopom v vlado le eno teh točk zatajila?
Nikakor ne zahtevamo, da bi SLS, vr-
IZJAVA PASICA. — SESTANEK S ST. RADIČEM. — PODPREDSEDNIŠKEGA MESTA V VLADI.
USTANOVITEV
Beograd, 15. cktobra. Ministrski predsednik g. Pašič je po včerajšnjem razgovoru z Uzunovičem in drugimi ministri pristal na to, da se skliče seja narodne skupščine 17. t. m. Seja skupščine se bo vršila popoldne in na njej bo določen dnevni red za prihodnjo sejo, ki se bo vršila 19. t. m. Na tej seji se bo glasovalo o onem materijalu, ki je že pripravljen v odborih. Predvsem pa se bo razpravljalo o prošnjah in pritožbah. Na koncu seje bo prečitan kraljev ukaz o zaključitvi poletnega skupščinskega zasedanja. Drugi dan (‘20. t. m.) bo nato otvorjeno novo skupščinsko zasedanje.
Kar se tiče g. Pasica, smemo iz njegovega razgovora s prvaki radikalne stranke sklepati, da je g. Pašič trdno sklenil, da prekine vse verzije, katerih namen je provocirati dvom o njegovi politični ori-jentaciji in o njegovi iskrenosti napram politiki sporazuma.
Pred eventuelno izjavo, katero bo podal v omenjenem smislu, bo uredil g. Pašič vse potrebno v razgovoru s Stjepa-nom Radičem. Danes pride g. Pašič v svoj kabinet, kjer se bo vršila seja ministrskega sveta. Ob 10. dopoldne bo spre-
jel ministrski predsednik Pavla Radiča, da se z njim dogovori o sestanku s Stje-panom Radičem. Iz tega razgovora se pričakuje, da bo g. Pašič odločno prekinil vse ono, v kar stavi opozicija svoje ; nade. Tako bodo ovržene intrige gotovega dela opozicije, češ, da ima g. Pašič napram politiki sporazuma posebno rezervirano stališče.
Kar se tiče novega parlamentarnega zasedanja, izgleda, da g. Pašič takoj sedaj ne namerava izvršiti nobene večje rekonstrukcije vlade. V tem momentu naj bi se rešila le zadeva prometnega ministra. V glavnem se dela tudi na tem, da se izvede zakon o centralni upra-
vi	in da se izvrši redukcija nekaterih resorov, tako da bodo ti resori spojeni z drugimi.
Šele nato se bo izvršila popolna rekonstrukcija vlade. V zakon o centralni upravi bo sprejeta, kakor zatrjujejo krogi, ki stoje zelo blizu Pašiča, tudi insti-tucija podpredsednika ministrskega ! sveta, ki bo liadomestoval predsednika [ vlade za časa njegove odsotnosti v vseh I njegovih funkcijah.
Seja finančnega odbora.
OSTRA KRITIKA ZADNJE CARINSKE TARIFE.
Beograd, 15. okt. Sekcija finančnega odbora za proučavanje carinske tarife se je sestala včeraj popoldne k seji. Predsedoval je radikal Ljuba Stojadinovič. Na seji so bili tudi zastopniki zainteresiranih ministrstev. Prvi je govoril radikal Novakovič, generalni direktor carin, ki je zahteval, da se mora bolj ozirati na ladjedelnice v Dalmaciji. Zahteva, da se zniža carina na angleški premog.
Posl. Pušenjak kritikuje način, kako je bil zakon sprejet. Zakon se mora predložiti najprej skupščini v razpravo in ne odboru. Gospodarski krogi in kritika so sprejeli zakon z velikim nezadovoljstvom. Posebno je bila prizadeta od novih carin težka industrija. Znatno so povišane skoraj vse postavke. Pravijo, da je to le začasno in iz potrebe radi sklenitve trgovinskih pogodb ter zaščite domače industrije. Ta zaščita domače industrija enaka inozemski po kvaliteti in dustrija neaka inozemski po kvaliteti in ceni. Zaščita mora biti v skladu tudi z interesi poljedelstva. Pritožbe gospodarskih krogov svedočijo, da se na ti dve dejstvi ni oziralo. Dasi je tarifa instru-ment za sklenitev trgovinske pogodbe, se mora vendar popreje zaslišati mnenje interesentov. Morajo se čim prei znižati tudi pretirane postavke. Poljedelske organizacije so takoj po publikaciji tega zakona predložile finančnemu ministru svoje predstavke, med njimi tudi Srbsko poljedelsko društvo v Beogradu. V to!', spomenicah zahtevajo, da se članom tega udruženja dovolijo stare olajšave. An-
gla puško v koruzo, še predno si je zagotovila svoje eksistenčne pogoje. Za- ; htevali smo le, da SLS čisto konkretno . pove, da se od nje zahtevajo take stvari, da jih ne more ugoditi. Naj SLS dokaže, | da je v Beogradu slaba volja za njen sprejem v vlado in potem tudi mi ne bomo več zahtevali od nje, da vstopi v j vlado. Toda ta slaba volja se mora pokazati v odklonitvi slovenskega gospo- , darskega programa, ne pa raznih dnev- ! nopolitičnih gesel.	f
keta poljedelskih in zadružnih organizacij, ki se je rvšila 2. avgusta v Beogradu, je poslala resolucijo vsem merodajnim faktorjem. Dne 8. t. m. je v imenu vseh zadrug glavna zadružna zveza zahtevala znižanje mnogih postavk. Nato našteva govornik glavne hibe zakona. Med drugimi omenja tudi, da se zdi, da je carina na stroje ugodna le za stara podjetja. Dalje je pogrešilo povečanje postavk za 50—300%. Nerazumljivo je zvišanje postavk za surovine in polfabri-kate. škodljivo za povečanje produkcije je zvišanje postavke za poljedelske potrebščine. Zdi se, da so bili v prvi vrsti merodajni fiskalni interesi. Zato se mora tarifa čimprej izpremeniti v smislu resolucije in predstavk gospodarskih krogov, v prvi vrsti udruženja zemljo-radnikov in zadrug.
Za njim je govoril načelnik ministrstva trgovine Milivoje Savič. Pravi, da je bila carina na poljedeljske stroje zvi-Sana na predlog vojne uprave radi obrane. Zahteva, da se pokliče na sejo general Kalafatovie, ki je sodeloval pri tej tarifi. Predloga, da se tarifa sprejme, kakor je. Radikal Dušan Subotič zahteva, da podajo svoje mnenje referenti o vseh vprašanjih. Mesto carine na poljedeljske troje zahteva, naj se zviša uvozna carina na les, ker nam dela Rumunija silno konkurenco.
Govorila sta še gener. direktor carin Sava Dimitrijevič in rad. Andra Protič. Načelnik poljedejlskega ministrstva Stojkovič pravi, da se nahajamo pred polje-
Končno moramo še zavrniti očitek, ko da bi hote ali nehote begali ljudi, ali pristaše SLS. Povemo vse tako, kakor faktično je in zato ne prikrivamo, da je položaj Slovenije težaven in da si ga -prav nič ne bomo zboljšali z gesto opozi-cjonalstva. V narodni državi moramo 1 iti sodločujoč činitelj, ne pa v kot po-lirnjen element. In samo vsled tega smo pozivali in pozivamo, da nas legalna zastopnica slovenskega naroda zastopa tudi v vladi.
deljsko krizo, ker se Rusija zopet pojavlja na svetovnem tržišču. Produkcija pšenice v Rusiji je letos dosegla predvojno produkcijo. Naše poljedeljstvo je primitivno, navezano največ na fizične silo ljudstva. Radi tega je produkcija tudi neprimerno dražja. Ako hočemo vzdržati konkurenco, moramo produkcijo zboljšati in poceniti. V ta namen je treba pridobiti semenih sredstev. Treba je gledati na sedanjost, ne pa se ozirati na vojne potrebe. Zadovoljstvo naroda je večkrat boljši faktor cd orožja. Seja se danes ob 10.3C nadaljuje.
Kralj ozdravi v kratkem
Beograd, 15. oktobra. Bolezen Nj. Vel. kralja je lažjega značaja. Radi tega se ne izdajajo zdravniška in službena poročila. Po vesteh iz Topole ostane Nj. Vel. še nekaj dni v postelji. Njegovo stanje je ugodno.
Beograd, 15. oktobra. Včeraj ponoči je Nj. Vel. kraljica Marija odpotovala v Bukarešto. To je najboljši znak, da je zdravstveno stanje Nj. V. kralja ugodno.
TIHA LIKVIDACIJA HRV. SLAV.
GOSPODARSKEGA DRUŠTVA.
Beograd, 15. oktobra. Včeraj popoldne se je vršila seja sekcije finančnega odbora, ki ima nalogo preiskati stanje v gospodarskem društvu. Na seji sta bila tudi minister dr. Krajač in generalni direktor Narodne banke Novakovič.
Takoj v začetku seje je dr. Kulovec stavil vprašanje, kaj se je zgodilo s krediti, ki so bili izdani za prehrano pasivnih krajev in na kakšen način je bilo teh kreditov deležno tudi gospodarsko društvo. Generalni direktor Novakovič je v svojem odgovoru povdarjal, da je bil za prehrano pasivnih krajev dovoljen kredit 76 milijonov dinarjev. Cela vsota pa je bila razdeljena žitnim zavodom v Ljubljani in Splitu. Največ pa je dobilo gospodarsko društvo v Zagrebu.
Po daljši diskusiji je bilo sprejeto poročilo, ki zahteva tiho likvidacijo društva. Država bo prevzela zgradbe tega društva kot plačilo za svoje terjatve v višini 27 milj. dinarjev. Razen tega pa je sekcija sklenila, da mora državni pravdnik proti vsem krivcem uvesti sodno postopanje.
SKUPŠČINA SE SESTANE V SOBOTO.
Beograd, 15. okt. Včeraj popoldne je bila v skupščini uabita objava za plenarno sejo narodne skupščine dne 17. t. in. ob 17. popoldne. Dnevni red je sledeči: Določitev dnevnega reda.
FRANCOSKO-NEMŠKA TRGOVINSKA POGODBA.
Pariz, 15. okt. S službenega mesta poročajo, da so pogajanja za francosko-nemško trgovinsko pogodbo, ki bi se morala včeraj nadaljevati, iz tehničnih razlogov za nekoliko dni preložena. Francoska komisija bo 20. t. m. gotova z načrtom za trgovinsko pogodbo, nakar bo predložila načrt nemški delegaciji, ki dospe v Pariz 19. t. m. Politinči krogi smatrajo, da bodo trgovinska pogajanja končala z uspehom in da bo pogodba podpisana najkasneje do konca meseca.
>ČRNOGOIlSKA STRANKA.«
Cetinje, 15. oktobra. Dosedanja federalistična stranka se je prekrstila v Črnogorsko stranko. Ostala bo še dalje pri istem programu: federacija—monarhija. Statuti stranke se približujejo onim zeni-.!joradniške stranke. Za političen program je sprejela stranka srednjo pot. Stranka šteje tri poslance.
5,PoUtičkI glasnik" o politiki Pasica.
»Politički glasnik«, ki more o sebi reči, da je glasilo ljudi, ki imajo na ■vodstvo naše državne politike največji vpliv, je objavil uvodnik »Dolžnost predsednika vlade.« Ker je ta uvodnik najboljši odgovor na fantazije in intrige nekaterih opozieionalnih listov, ga objavljamo dobesedno. Glasi se:
»Nasprotniki plemenskega miru v državi so začeli v zadnjem času izpodkopavati v srbskih množicah prepričanje, da je g. Pašič eden od ustvariteljev sporazuma med radikali in radičevei. V tem delovanju je naravno g. Pribičevič najmarljivejši, toda tudi gotovi radikali, nezadovoljni s sedanjo politiko svoje stranke, vlačijo enako Pašičevo ime v spletko intrig proti politiki sporazuma. Oni razširjajo v javnost vznemirjenje, da je bila koalicija med radikali in radičevei Pašiču vsiljena od skupine radikalnih prvakov iu da se ta skupina naslanja na politično moč, ki je izven okvira radikalne stranke.
Ta trditev je posebno draga Pribičeviču in njegovemu tisku. Naj je ta intriga zasnovana še na tako vidni zli nameri, vendar je opasna za moralni ugled vlade v javnosti. Dejansko je dal Pašič sain s svojim tajinstve-nim molkom o politiki sporazuma in rezerviranem ponašanjem proti Efadiču povoda, da se take intrige vežejo na njegovo ime iu da jim en del javnosti danes veruje. Poleg tega tudi ni niti najmanje pripravna, da pomiri duhove okolnost, da se nekateri ljudje iz najbližje okolice Pašiča drže rezervirano do svojih zaveznikov v vladi.
Zato bo ena glavnih nalog Pašiča takoj po njegovem prihodu v Beogradu, da najde pot, po kateri bo najbolj popolno razbil vse omenjene intrige. Javnost pričakuje, da bo Pašič nehal s svojim molčanjem in da bo prevzel
polno odgovornost za delo sporazuma. Zlasti, j ker bi bilo njegova izjava o važnosti sporaz- : uma za konsolidacijo države, velike koristi 1 za ugled vlade. To bi bilo tem bolj potrebno, ■ ker bo na Pašiča padlo glavno breme okoli ureditve odnošajev v koaliciji, v vladi in v skupščini.
Nastop Pašiča v javnosti za stvar sporazuma ne bi presekal samo vseh intrig proti' sporazumu, ki izvirajo iz radikalnih vrst, temveč bi tudi mnogo doprinesel k pomir-jenju duhov v radikalni stranki, plasti v radikalnem poslanskem klubu. Tu je, kakor ! znano, situacija zelo motna. Mnogi poslanci ] so v popolni neinformiranosti glede intimne-■ ga naziranja Pašiča na sporazum, kar^ daje i možnost nekaterim poslancem, združenim okoli Ljube Živkoviča, ki se predstavljajo kot najiskrenejši prijatelji strankinega šefa, i da povečujejo nejasnost in da tolmačijo Pa-šičeve nazore tako, kakor to zahtevajo njih lični interesi. Kar se tiče Pribičeviča, on enako mnogo polaga na Pašičevo molčanje. Na tem dejstvu je zgradil celo stavbo iz kart. Šef samostojnih demokratov še vedno računa, da je za Pašiča politika sporazuma samo taktična poteza, ki naj končno zdrobi Radiča. On upa, da ga bo Pašič še enkrat rabil in da mu bo tako uspelo, da popravi svoj zelo težki in brezupni položaj. Zato Svetozar Pribičevič trdovratno pobija Pašiču pravico, da bi bil eden od glavnih nosilcev politike sporazuma. Tako postopanje Pribičeviča je samo en razlog več, da mu Pašič zruši vse stavbe in da mu po uničenju poslednjig intrig odvzame tudi poslednje nade.«
; Olanek »Političnega glasnika« je jasen in samo oni, proti katerim je naperjen, ga ne bodo razumeli. Vsi drugi pa mu morajo samo pritrditi.
Ideje a spoda Mus olinik
Včerajšnja »Edinost« ponatiskuje govor, ki ga je imel dopisnik revije »Ordine Fascista« z Mussolinijem. V tem govoru razklada Mussolini na široko svoje politične nazore. Vse njegove misli so en sam dokaz, da je diktatorstvo vedno identično z reakcionarstvom. Med drugimi je dejal Mussolini:
»Prva faza fašistovske revolucije je dokazala nezmožnost starih strank, ki jih je fašizem pobil na vseh poljih. Sedaj je treba dokazati, da te stranke nimajo več pravice do obstanka, ker so oropane vseh idealov ter so se preživele po neizprosnem pohodu zgodovinske realnosti.
Socialističen nauk, ki je že doživel svoj polom v polstoletni dobi neprestanega odrekanja, je našel v Rusiji svoj grob neslavnega spomina, kjer sta kapitalizem in individualizem pokopala še zadnje ostanke komuniz-aia. Liberalna stranka je zaključila svoje malo slavno življenje s prihodom fašizma; iu je že pravi čas, da vstane kdo, ki naj vzpostavi zgodovinsko resnico ter odvzame liberalizmu aureolo, s katero se je dosedaj po krivici krasil; da vstane kdo, ki naj pove in dokaže, da si je ta stranka skozi pol stoletja prisvajala nezaslužen sloves, ker pač nima ničesar opraviti z Risorgimentom in ni razumela srca Garibaldija, Mazzinijevega genija, Cavourjeve modrosti ter je metala Italijo k nogam vseh velevlasti, kakor sramežljivo služkinjo na Dunaju, kakor uklenjeno sužnjo v Berlinu; ki je iz strahu uničila sadove revolucije; ki je zadušila — ker jih ni znala preceniti — kali veličine italijanskega uaroda ki je pustila narod v bedi s svojo politiko odrekanja, dokler se narod m osvobodil z vojno izven in proti strahopetnemu in suženjskemu liberalizmu.
In treba sc jc boriti proti demokraciji ter jo pobijati predvsem v tistih njenih socij^ -nih in filozofičnih načelih, ki izhajajo iz že preveč izkoriščane francoske revolucije. Mlahavost, ki jo mi pobijamo, moramo nadomestiti z novim redom, da bo vršila brez ovir in brez neredov svojo funkcijo za dobrobit ljudstva in napredek naroda; od tu izhaja potreba cehovstva, ki spopolnuje idealistično filozofijo, fašizma z njegovo pozitivistično funkcijo, izražajočo in uravnajočo materijalne po-
trebe ljudstva, tega silnega elementa, ki se ga ne sme prezreti.
In to je, odkoder se poraja potreba novih ustanov, ki naj harmonično in vredno predstavljajo teh dvoje širokih polj; ono politično v pravem pomenu besede ter ono drugo gospodarsko in socialno.«
Nadalje je Mussolini rekel:
»Revolucija je na pohodu. Molčim, ampak moje smernice so jasno začrtane in ne bom se pustil zapeljati od brbljajočega konfuzi-jonizma. V gotovem momentu bo kak »čin« prekinil ropot in to bo nov revolueijonaren čin določen, da spopolni revolucijo ter jo napoti njenim neodvrnljjvim ciljem naproti.
Ko se bomo osvobodili Matteottijevega procesa — ki se bo končal z novim in grenkim razočaranjem za trmaste opozicionalce
—	bomo imeli svobodne roke za proučevanje in udejstvitev reform. Prebral sem tozadevna dela »Solonov« in sem si že jasno »amislil svoje zaključke v tem oziru. Fašizem bo postal prehod v novi red, ki ga bo uresničila revolucija ter ga vzdrževala za vsako ceno za dobrobit in veličino te naše ljubljene Italije. In vi boste morali biti glavni činitelji tega velikega zgodovinskega čina.«
Tako je govoril gospod Mussolini, ki uvaja novi red s poboji v Firenci, s požigi hiš in z zaplembami listov. V primeri z vsemi temi zločini, pač ne more imponirati niti odkritosrčnost, s katero Mussolini zametuje demokracijo. Je čisto isto, če se tat norčuje iz poštenosti ali pohotnež iz nedolžnosti.
Zdi se nam pa potrebno, da to moralno dekadenco fašizma zabeležimo in zato naj najde Mussolinijev program mesta tudi v našem listu kot nov dokaz, da i nasiljem ne gre!
li. ■ -V- • •. l,$
o kamovosti KOaaraSKE CIKCESgUS:
!M~BOSTE SiGUKNO 2ADOVOUN!?
Politične vesti. j
r Dve glavni nalogi sedanje vlade. V »Do- ; mu« označuje St. Radič graditev cest in re- i patrijacijo izseljencev kot glavni nalogi se- j danje vlade. Glede prve točke pravi St. Ra- I dič, da HSS že izdelala proračun za popravo j starih in gradnjo novih cest ter bi bilo po j tem proračunu potrebnih za Hrvatsko 64 ( milijonov, za Slovenijo pa 16 milijonov dinarjev. Ta vsota pa bi zadostovlaa le, če j bi se h gradnji cest pritegnilo vojno ininistr- ! stvo in ministrstvo za gozde, ki bi moralo : dati brezplačno potreben les za mostove. Tu- j di kmetje sami bi morali pomagati, toda ne i na način kuluka. — Enako važna je repatri- j jacija izseljencev. V enem letu takih velikih ; stvari seveda ni mogoče dovršiti, toda Hrvati ] so sklenili s Srbi sporazum samo radi tega, ! da bi se mogli tako za velika javna dela vse- , stransko pripraviti in da ne bi bila njih izr ’ vršitev odvisna od slučajne politične kor, si e- j lacije.
: Sedanja vlada je trdna. V »Domu« piše , St. Radič, da so v nekaterih ministrstvih ‘ uradniki, ki odkrito nastopajo proii sporazumu in sedanji vladi. Ti uradniki še vedno ■ upajo, da pride Pribičevič zopet v vlado. Njih ; računi so popolnoma pogrešni, ker ni prav ] nobenega i zgleda za Pribičeviča, temveč je nasprotno sedanja vlada trdna. Nato govori I St. Radič o raznih govoricah, ki se zlona- : merno širijo zaradi kasnega povratka Nikole i Pašiča. Vse te govorice so neosnovane, ker ’ je Pašič «am aktivno pripomogel, da je pri- \ šlo do sporazuma. Edini vzrok odlašanja Pa- ‘ šičevega povratka je iskati v njegovem zdrav- i stvenem stanju.	j
= Velik in globok poklon pred g. Pašičeni je storil včeraj samostojno demokratski po- \ poldnevnik. Piše, da docela zaupa v držav- j niško modrost g. Pašiča in da zre z zaupa- j njem v bodočnost, ker je uverjen, da bo g. ; Pašič poskrbel, da ne bodo trpeli državni ; interesi škodo. — Če bi bil »Slovenski Na- j rod« dosleden in če bi pisal te besede iz pre- j pričanja, potem bi moral biti nad vse zado- . voljen, da je bil sklenjen sporazum med ra- i dikali in radičevei in da je HSS zastopana v , vladi. Ker vse to se je vendar zgodilo z zna- j njem od odobravanjem Nikole Pašiča Ln če j misli dični popoldnevnik iz Knafljeve ulice j drugače, potem si k svoji naivnosti lahko f častita. — Ampak v tem je ravno stvar, da j imenitni »Slov. Narod« misli, da ga g. Pašič i nikdar ni tako polomil, kakor takrat, ko j je sklenil sporazum z radičevei. In ker je j dostopen »Slov. Narod« tudi tej iluziji, da bo g. Pašič sporazum razbil in sprejel v svojo ; sredo zopet samostojne demokrate, .odtod j poklon g. Pašiču, odtod ta hvala šefu na- j sprotne stranke. Zato pa je ta poklon tudi i tako neiskren, da ne more biti bolj. In zato \ samo občudujemo naivnost onih, ki mislijo, i da bo g. Pašič z ozirom na poklon »Slov. i Naroda« izpremnil svojo politiko in da ga j bo hvala samostojno demokratskega popol- (
dnevnika tako prevzela, da bo kar »notri ; padel«. .Čudne nazore imajo nekateri o dr- |
žavnišk' modrosti Pašiča. — če pa je bil j namen poklona, prepričati vedno bolj redke j vrste SDS, da je naša slovenska SDS v si- j jajnih zvezah z radikalno stranko in s sa- j mim Pašičem, potom tudi ta nada ne bo j uresničena, ker se že čez pet dni prične red- j no zasedanje skupščine, ko bo ta in še marši- ! katera druga nada samostojne demokratske j stranke položena k večnemu počitku. — Sicer pa je samo dobro za nasprotnike SDS, da se SDS nikakor ne more vživeti v novi položaj in da se še vedno podi za iluzijami. Bo vsaj razočaranje tem temeljitejše.
—	Dalmatinski radikali za sporazum. V Splitu se je vršil sestanek radikalnih dalmatinskih zaupnikov, na katerem se je razpravljalo o izvajanju sporazuma v obeh dalmatinskih oblastih. Na tej konferenci je bi! sporazum enodušno odobren. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se izreka želja, da se še nadalje izvaja politika sporazuma in poziva se vodstvo stranke, da se politika sporazuma utrdi tudi v širokih masah, ki stoje še vedno pod vplivom prejšnjih trditev in ki vidijo v politiki sporazuma samo taktiko, ne pa novo iskreno politiko. Vsled tega je sodelovanje znatno otežkočeno. V resoluciji se pozivljao vsi odbori in strankarski
Štev. 213.
--:;<aigi»orvyTOnrt nrmi' c i	- .
faktorji, da delajo za intimno sodelova*]« obeh koaliranih strank. Obenem pa se pričakuje tudi od Radičeve stranke, da s svoj* strani v istem smislu upliva na svoje pristaše. Koncem resolucije se zahteva, da s« ne izvrže nobene uradniške azpremembe i* da ostanejo tako radikalni ko radije v*ki uradniki na svojih mestih. Resolucija poživlja vlado, da čim preje razpiše taks občinske ko tudi oblastne volitve.
i= Nov načrt Beneša. V zvezi z raipravo • vzhodnem garancijskem paktu se v Loearau govori, da je Beneš izdelal poseben aairt glede bodočih odnošajev med Nemčijo, Poljsko in Češkoslovaško. Ti odnošaji naj bi bili ravno tako urejeni s posebnim garancijskim paktom, kakor bo zapadni garancijski pakt urejal odnošaje med Nemčijo, Fra««ij« in Belgijo. Beneš je svoj načrt predložil nemškemu zunanjemu ministru. Govori s* pa, da Nemci nočejo sprejeti Beneševega »a-črta, ker niso zadovoljni s sedanjo nemšk« vzhodno mejo, za katero zahtevajo rrviaii#.
Prosveta.
Ljubljanski Zvon Prejeli smo deseto številko, v kateri zaključuje profesor J. Kelemina svojo izborno razpravo o »Obliki pesniškega umotvora«, Juš Kozak nadaljuj« svoj zanimiv roman Šentpeter«, kateremu sledijo Kocjančičevi »Duhovi okrepenelih ii» razpepeljenih teles« iz zbirke »Večna plamenica«.Avgust Žigon priobčuje sedem zanimivih pisem med Fr. Levstikom in J. Krajce«, bivšim tiskarnarjem in zaslužnim slovenskim založnikom, Levstikovim znancem i* prijateljem. Angelo Cerkvenik prinaša kone« svoje drame »V vrtincu«, šibkega dela, ki znova dokazuje, da prevladujejo, odkar so jik odpravili, j^ivne hiše v literaturi in na odru. »Ubranosti« Gustava Strniše sledi Preobra-ženskega pregled sedanje ruske književnosti pod naslovom »Nova Rusija«. Začenši s pisateljem Jevgenijem Zamjatinom nas p« skromnem uvodu o pisatelju in njegovih delih spozna z »Afriko«, lirično realistično povestjo in s »Cerkvijo Božjo«, globoko obsodbo sovjetske misli. Najboljši sestavek je brei dvoma »Izgubljeni sin" medicinca Slavka Gruma, ki je zbudil upravičeno pozornost i» s svojimi podlistki. Jernej Jereb nadaljuj« novelo iz dijaškega življenja »Suženj demona«, šibko stvar, Pastuškin je priobčil pesem »Preobilje«, nakar sledi prevod izborne Pa-pinijeve razprave »Walt Whitman«. V »Kaji-ževoih poročilih« ocenjuje dr. Kidrič spominski zbornik »Dante«, katerega je izdal in uredil dr. Res. Kocjančič piše o Malačičeve* romanu tuge in boli »V robstvu«, skovanki zelo ozko tipiziranih poedincev, A. D. piše • Pfibilovem gladkem in zadovoljivem prevodu Malega lorda«, I. Šega pa o Cika Jovini »Maloj Srbadiji«, zbirki, ki se z veliko ne»-nostjo sklanja nad mladežjo. Kronika prinns« drobtine iz Louysove »Poetike« in nove italijanske glasove o Cankarjevemu »Hlapcu
Jerneju«, iti pravijo upravičeno da je Cankar brez dvoma najmočnejši pisatelj Se mlad«
slovenske literature. H koncu še to: Nerazumljivo mi je, da tolerira uredništvo izmed mlajših Karla Kocijančiča, ki je personifikacija iskanih motivov, prisiljenega brsknrja po Kozmosu in Kaosu, in lovljenja za nenadnimi kontrasti. Dvomim, če je kdo, ki vso to zmes izumetničenosti resno uživa ali pa v*aj
razume.
1—
RDEČI MEŠETAR.	i
(Od	posebnega poročevalca iz	Locarna.)	j
Ob Lago Maggiore, na prijaznem obalnem jeziku se dogajajo čudne stvari, za katerimi j je treba vohati. Konferenca trepetajoče Evro- j pe se	vrši skrivnostno.	5
Po čudnem naklučju, katerega ni mogoče j razodeti, ampak je treba le verjeti vanj, j sem dognal, o čem sta razpravljala Francoz , in Nemec v prijazni gostilni z lepim razgle- j dom na jezero.
Francoski gospod je gladil lepo črno ma- 1 čko ki ni niti naježila dlake. Smeje je pripovedoval svojemu nemškemu tovarišu: »Re- i sni fino interesantno, da mi verujemo meše- • tar jem ter pravzaprav ne moremo brez mjili živeti.«
Nemec je dvignil obrvi in se istotako zasmejal: »Zanimivo!«	!
Francoz je nadaljeval: »Posebna kasta so ti mefietarji. Ali ste že bili kdaj na semnju!< ,
Nemec: »Bil!«	_	;
Francoz: »Potem ste jih opazili, ze po ■ noši jih razločite od daleč. V mojih mladih j letih so nosili velike pelerine, širokokrajne ; klobuke, debele palice so jim visele z desne j lakti. Korak širok, smeh mogočen, pogled ! predrzen. Zadnjič sem jih pa občudoval v i Normandiji. Moderne čevlje, fine obleke, po- j gled sladak in mehek. Ampak predrznost j je obetala. Pod kožo vam rijejo. No, poglejte, tole sem premišljeval. Dva človeka, recimo trgovca, bi se lahko med seboj sporazumela. ! Pa se vam vrine tak mešetar. A ne, da bo mešetaril za B-ja. Pozitivno se zaveda, da da bo cena in hvala pretirana. Končno ve tudi to, da bo najbrže ostalo pri pogoju, katerega bo stavil B. No, in B. ve, da A. natančno ve, kako se bo mešetar laskal, kako
pretiraval in da tem besedam ni mogoče verjeti. A glejte, kljub medsebojni jasni zavesti, da je mešetar nepotreben, bi ga oba-dva ie s težavo pogrešala. Verjemite mi, ča- ,
stiti prijatelj, mešetarstvo nam ie v krvi | in neobhodno potrebno na svetu. Kako me- i
nite?«	\
Nemec: »Imate prav. Zdi se mi celo, da ( je vsaka stvar na svetu nekaj vredna le te- ! daj, če se mešetar ji zanimajo zanjo. Stvari S brez mešetarja nimajo cene. Ta tretja cena je tisto interesantno ...«
Francoz: »Hm, mogoče imate prav, svet vidi le mešetarske cene, onih dveh, ki sta ; jih določila A. in B., ne vidi nihče. A pro- | pos, v vaših krajih, sem čul, da cenijo ita- , lijanske mešetarje .
Nemec: »Že mogoče. Vam so ruski bolj ! povšeč.«	g	1
Medtem je Francoz stisnil mačka za rep. i Živalica je odskočila in gospoda sta plačala, i Pri izhodu sta se zopet spogledala. »Takle pogovor je res prijeten. Če bi se mi v tako-le lepih krajih večkrat sešli, bi se razmere med nami drugače ustalile.«
Ko sta se vrnila v Locarno, se .je Anglež Chamberlain posmehnil: »Ostane?« Francoz je nekam mrko odgovoril: »Ostane, toda račune bomo mi poravnali.«
Še isti večer pa je šepetal Nemec Italijanu: »So memoari o renskem paktu že izšli?«
Italijan se je privdno namuznil in pomežiknil: »Zakaj niste vprašali Francoza?«
Gospoda sta si veselo stisnila roke in odšla dostojanstveno, kakor je pač vredno za tistega, ki je popoldne božal mačka.
V pozni noči se je tedaj prebudil Chamberlain. O tem gospodu je znano, da ne gre nikamor brez lepega globusa, katerega mu je izdelal indijski fakir iz slonove kosti. Ita-
lijane je ta globus nenavadno zanimal. Trdi- i jo, da so ga hoteli celo izmakniti. Toda spo- ; znali so, da nima pomena zanje, ker so zem- j lje, oziroma celine, zarisane vse preveč v grobih obrisih in premalo natančno.
Kadar Chamberlain ne more spati, sedi \ prav rad pred tem prekrasnim R'0"1'' I som, v katerem se prikazujejo usode celin, udihnjene od indijskega fakirja.
Ko je tudi v tej noči vrtel globus, komodno sedeč v naslonjalu, se mu je nenadoma za- j zdelo, da se tam na vzhodni poluti, kjer je i bila zarisana kitajska zemlja, rdeči.
Pozorno je namršil obrvi: »Rdeča Kitaj- < ska? Hm? Odkedaj pa je ta najizrazitejša na-cijonalno žolta barva postala rdeča ?<
»Saj ni rdeča,« se je oglasil za njim po-staren gospod, z redko bradico in s čudnim levim brkom, visečim čez ustnice.
Chamberlain je vajen prikazni, toda ta ga je nekam vznemirila.
»Kako potem, če ni rdeča?«
»E, visoko častiti, rdeče in žolto je eno, samo pogledati je treba pravilno. Mi vidimo žolto, vi rdeče, zato, ker bi vi radi videli žolto tam, kjer je rdeče in mi obratno.«
»Čudno blodiš!«
»Ne strmite! Vaše metode!«
»Ni res!« Chamberlain se je vzuevoljil.
»Mirujte, visoki gospod, v resnih zftdevah prihajam. Tole bi rad.« Čudni gospod je pokazal s prstom na Nemčijo.
Anglež se je skrivnostno posmehnil: »Pre-
P »Jako žal, vendar udarimo. PrepuMam vam Armenijo z vašimi naravnimi manj nami. Otresei se bom Lahov!«
»Torej, ti si... čičerin?«
»Ni vredno besede.«
»Prodajam arabskega konja!«
RAZSTAVO ARHITEKTURE IN KIPA*-
STVA
priredita v Jakopičevem paviljonu ing. art-Dragutin Fatur in akad. kipar Tine Kos. T« bo prva tovrstna prireditev v Ljubljani oai-roma v Jugoslaviji sploh, ki obeta po svoji zasnovi in predpripravah nuditi vsestranski vpogled v hotenje arhitekture in kiparstva naše dobe. Otvoritev se vrši v nedelj« 18. t. m. ob 10.30 predpoldne z 'istočasnim tolmačenjem razstavljenih umetnin.
Nova izpopolnitev naše opere. Te dni postavljajo na odru opernega gledališča orgije, ki so stale prej v državnem učiteljišču ▼ Ljubljani. Orgije so delo slovečega ljubljanskega stavitelja orgelj mojstra Goršiča, itrJa_ jo dva manuala in več registrov. Prestavlja jih orglarski mojster Dernič iz Radovljice «“>
'bo s svojim delom v par dneh gotov.
»Prodaj ga Francozom!«
>Ni vredno besede!«
Chamberlain je pomislil. Nato je važn« ix-pregovoril: »Poslušaj. Ti nisi riba, jaa »• medved. Jaz ne bom silil na suho, ti srna* slabo plavati. Še celo večnost se lahko draživa, cene bodo rastle, midva kupovala. Kdor bo pa hotel z nami na semenj, bo kupoval, kjer bomo mi določili.«
»Naveličal sem se tega. Tako je bilo dosedaj. Topot bi želel boljših garancij. C« »e, prodam Indijo za visoko ceno.«	„.
»Kdo jo bo kupil,« se je smehljal cnam
be»Tinsam. Saj še nisi poravnal prvih «bre-
sli!«	,	v	i.
>Tja ne prodreš. Z rdečo barvo ni me.c
»Varaš se, prijatelj Chamberlain, jaz prodiram z vsemi barvami. Skrivam se pod be^ lini plaščem, pod priprosto čelado, učim » plavati.«	.	« „eSe-
Chamberlain je vzrojil: »Ti si rd» draSi tar, ki nima nikoli pokoja, ltl V ,a grob*. O, poznam te že i*
Toda verjemi, razbijem	dala	roka
Srdito je zamahnil m * 1	F
Rdeči mešetar se je zasmejal: »Ne razbijaj. Če udariš po t?l°bu9U’ Stre45 v l)rah ™ *°'
^Zasmeja1 se je.
.Zlovoljno je sedel Chamberlain: »R*» )«• rdeči mešetar, če ubijem tebe, pridemo do večnega miru in ta je neprijeten.«
»Topot se umaknem, nočem ti kvarili lepik ur,« se je smejal čičerin, »pozneje si ogledam ... Globus sem vendar primeieitarfl-Drago ga bodo plačali!«
Pravijo, da je tisto noč udarila strel* i P*' slopje nemške delegacije.
m
IMENUJTE JIH PRI PRAVEM IMENU.
Opetovano čitamo v listih, kako se 'imenuje samostojno demokratska stranka fcrat-'komalo demokratska stranka m njem pristaši demokrati. Ne čudimo se toliko, če samostojno demokratski tisk imenuje tako svojo stranko, ker je pač ime »samostojno demokratsko« politično zelo malo blagoglasno.
Toda čudimo se, da nasprotniki SDS pomagajo kompromitirati izraz »demokrat«. Saj je vendar jasno, da nima demokracija ravno tako nobene zveze s SDS, kakor nima noben pravi demokat opravka s SDS.
Zato je edino pravilno, da se imenuje vsaka stranka po njenem oficijelnem imenu in v hipu, ko se je SDS odcepila od Davido-viea in si sama izbrala svoje novo ime, so tudi njeni pristaši samostojni demokrati, ne pa demokrati.
Pri tej priliki pa bi prosili tudi SLS, da najde za svoje pristaše kako pripravno une, če smatra izraz klerikalec za žaljiv. »Pristaš SLS« je vendar tako nerodno ime, da se vodstvo SLS prav gotovo ne bi smelo čuditi, če se iz praktičnih vzrokov reče rajše »klerikalec«.
— Koroški dan. Jugoslovenska Matica prejema iz vseh strani naše kraljevine poročila o prireditvah, ki so se vršile 10. odnosno 11. oktobra. Mirnim srcem in s ponosom lahko trdimo, da se še o nobenem našem nacionalno političnem vprašanju ni razpravljalo s toliko vnemo in na toliko krajih, kakor ravno o koroškem vprašanju minulo soboto in nedeljo. Matici se je posrečilo zainteresirati najširšo javnost za naše zasužnjene brate in to z izredno lepim uspehom. Prepričani smo, da bo to zanimanje ostalo tudi v bodoče in nas našlo popolnoma pripravljene, ko nas pokliče čas za to.
— Izpopolnjen,jo našega zračnega brodovja. Merodajni vojaški krogi so izdelali poseben program za izpopolnjenje letalstva. Pogajanja z neko francosko tvrdko glede ustanovitve tovarne za letala v naši državi se bližajo koncu. Francozi so pristali na to, da bodo dobavljali samo železne dele in motorje, do-čim se bodo izdelovali leseni deli v novosadski tovarni »Ikarus«, ker se je izkazalo, da so njeni proizvodi boljši in cenejši kakor marsikakega tujega podjetja. Francozi so se dalje zavezali, da bodo začeli čez nekaj lot graditi motorje v imenovani tovarni; totlej se bodo uvažali iz Francije. /Naš letalski kader se poveča, zavarovalnina za letalce in njihove rodbine, ki znaša doslej 50.000 Din, se zviša. Nič manj brige se ne bo posvečalo naši mornarici, samo da tega vprašanja ne bo mogoče tako lahiko in hitro rešiti, ker manjka sredstev.
— Za naše luke. Prometno ministrstvo je odobrilo za razširjenje luke v Aleksandrovi! na otoku Krku kredit 1,091.000 Din, za razširjenje luke Sv. Martina pa 400.000 Din.
Ministrstvo za agrarno reformo je odposlalo v Dalmacijo komisijo, ki ima pro-uliti tamkajšnje agrarne prilike. Komisija bo prepotovala večji del dežele ter zbirala materija!, na podlagi katerega se izdela zakonski predlog za končno likvidacijo tega vprašanja.
— Prometno ministrstvo je odredilo, da se urede čim preje instalacije za parno kurjavo in za razsvetljavo v osebnih vozovih državnih železnic, posebno v vagonih prvega in drugega razreda. Na zahtevo potnikov se bo kurilo tudi kadar ne bo posebno mrzlo, ko pa nastopi mraz imajo biti vagoni vedno kurjeni.
— Železniška proga Vel. Kikinda—Szege-<*i». Danes se otvori potniški in tovorni promet na progi Vel. Kikinda—Szegedin. Carinske in policijske formalnosti se bodo opravljale pri naših oblastih v Banatskem Arandjelovcu, pri madžarskih pa v Seregu.
— Zagrebška univerza. Ministrstvo za javna dela je odobrilo potrebne kredite za popravo poslopja zagrebške univerze.
— Poprava državnih poslopij. Ministrstvo *a javna dela je odobrilo potrebne kredite
popravo poslopja srezkega poglavarstva ‘n poslopja okrajnega sodišča v Iloku ter Poslopja županije v Smederevu. Tudi v Ljubljani se nahaja več državnih poslopij v precej defektnem stanju!
— Arheološka najdba v Splitu. Ob priliki nekih del okrog Dioklecijanove palače v Splitu so razkrili nov mozaik velike arheološke vrednosti. Najdba je dala arheologom povod
iz'<°P« vanja, ker upajo, da najdejo *e več arheoloških zanimivosti.
— Kongres delavskih sindikatov. Te dni je flboroval v Beogradu kongres delavskih sindikatov, ki je izvedel udruženje vseh delavskih strokovnih organizacij na skupni podlagi. Med drugim je sklepal kongres tudi o tarifni politiki in politiki štrajka. Vzpostavljena je bila direktiva, da naj se uprizarjajo stavke odslej le v kolikor dovoljujejo de-
fredstva. Nadzorstvo v tem pogledu ruilp/ffofn? -1 .sinclik»t. Dalje naj se stavijo
iirnMposobnosu''zf d^rKonglet je iontl svoje delo s sestavo okrožnice na vse krajevne organizacije, ki jih poživlja, da se nemudoma medsebojno združijo v eno celoto. Kongresa se je udeležilo 81 delavcev in 35 uradnikov in funkcionarjev strokovnih organizacij.
— Ročna dela — obvezen predmet na deških šokih. Ministrstvo prosvete je sklenilo, da se uvedejo na vseh deških šolah ročna dela kot obvezen predmet. Inicijativo je dal podmladek »Rdečega križa c, ki je dosegel na tem polju lepe uspehe. S tem' hoče nuditi ministrstvo prosvete moški šolski deci priliko, da se seznani z bogatim jugoslovanskim narodnim vezenjem. Predmet bo obligatem v aadnjih dveh razredih osnovnih in prvih treh razredih srednjih šol. Na vseh šolah, ki pridejo v poštev, se nastavijo strokovni učitelji.
— Kontrola medicinskih sredstev. Pri lekarniškem odelenju ministrstva za narodno zdravje je vzpostavljena stalna 'komisija, ki bo kontrolirala vse medikamente, ki se prodajajo v državi. Brez dovoljenja te komisije s v bodoče ne bo smel prodajati noben medi-kament.
— Komunalna posojila. Zveza vojvodinskih mest je uvedla akcijo za nabavo posojil iz inozemstva v svrho povzdige večjih mest v Vojvodini. I zgled a, da bodo v kratkem sklenjena pogajanja glede večjega posojila v Ameriki za Vel. Bečkerek in Subotico.
— Višja gimnazija v Osijeku zaivorjcna. Na odredbo ministrstva prosvete so višji štirje razredi gimnazije v Osijeku radi slabega obiska ukinjeni. Osiješka gimnazija je najstarejši zavod te vrste v Slavoniji. Stariši dijakov so v veliki zadregi, ker bodo morali poslati svoje sinove v Požego, kjer je sedaj edina gimnazija v vsej Slavoniji.
— Boljši tobak nam obetajo. Monopolska uprava, ki je razpečavala v državi doslej res samo manj vreden tobak za pipe ter povzročila s tem veliko nazadovanje konsuma,, se je odločila končno vendarle, da uvede še tekom tega leta poleg sedanjega dve vrsti boljšega tobaka za pipe, da dvigne s tem zopet konsum. Razven tega se uvede nekaj boljših vrst smotk. S prodajo se prične najkasneje ob novem letu.
— Poljsko-jugoslovanski klub v Kragujevcu. Koncem tega meseca prispe v Beograd akademski pevski zbor iz Krakova. Iz Beograda poleti v Kragujevac, ikjer bo priredil koncert ter ustanovil pri tej priliki poljsko-jugoslovenski klub.
— Izlet pevskega društva v Beograd. Hr-vatsko pevsko društvo »Trebevič« v Sarajevu priredi koncem tega meseca v Beogradu koncert. Društvo »Trebevič« bo gost beograjskega akademičnega pevskega društva »Obilic«.
— Oddaljen potres. Dne 13. oktobra 1925 sta aparata v ljubljanski potresni opazovalnici zabeležila ob 18 h 50 m 40 s potres v razdalji 6800 km od Ljubljane.
— Potres v Hercegovini. Včeraj so čutili po vsej Hercegovini precej močan potres, ki pa ni povzročil nobene škode.
— Spomenik Heineju v Hamburgu. Hamburška mestna občina je sklenila z dvetret-jinsko večino, da postavi znanemu nemškemu pesniku Heinrichu Heineju spomenik. Spomenik bo stal v enem od najlepših parkov ter je že izdelan, gre namreč za spomenik, ki ga je dala postaviti svoječasno cesarica Elizabeta na otoku Krfu in ki ga je dal nemški cesar Viljem II., ko je posestvo kupil, takoj odstraniti, nakar je prišel v privatno last v Hamburgu. Več let pozneje so ga opetovano javno razstavili, toda vsleje so ga oskrunili nacionalisti, toka da so ga morali zopet odstraniti.
— Amundsenov polet na severni tečaj. Iz Oslo poročajo: Elsworth je podaril za projektirano Amuivdsenovo okHpedirijo na severni tečaj 100.000 dolarjev, in sicer pod sledečimi pogoji: da se bo imenovala ekspedicija Amunsen-Elsvvorthova ekspedicija, da bodo poleteli zrakoplovi pod norveško zastavo ter da se ekspedicije ne bo udeležil razven Amundsena in njega nihče drugi. Elsvvorth lioče fungirati kot vodnik ter voditi tudi znanstvena dela — skupno z nekim meteorologom. — Celokupni stroški bodo znašali : okrog poldrugi milijon kron.
— Ameriška protestantovska cerkev in znanost. Konferenca škofov protestantovske episkopalne cerkve v Zedinjenih državah je potrdila te dni sodbo cerkvenega sodišča, ki ^ ie proglasilo, sredi lanskega leta škofa Wil- s liama Browna za krivoverca, ker je objavil | pismo, v katerem izvaja, da se Sv. pismo ne i sme tako razlagati, da bi kolidiralo z rezul- ; tati znanstvenega raziskovanja.
— Moralna dunajska poiicija. Dunajska policija je postala v zadnjem času silno moralna. To srno ugotovili že ob priliki prepovedi soloplesov in drugih odredb za omejitev dunajskega veseljaštva. Te dni registrirajo dunajski listi zopet nov moralen napad policije. Kakor naša policija, objavlja tudi dunajska vsak mesec sezname o izgubljenih in najdenih predmetih. Med kanarčki, umetnimi zobovji, brilantnimi butoni in oo-dobnim je bilo našteftih vsak mesec tudi toliko in toliko ženskih srajc, korsetov in hla-čic. Predvčerajšnjim je izšel zopet tak seznam. Kanarčki, umetna zobovja itd., vse to je ostalo, ženske srajce, korseti in hlačice pa : so navedene brez števila pod skupno označbo j >razni komadi damske obleke«.
— Na srednji tehniški šoli v Ljubljani so j postavljeni: za profesorja v I. kategoriji inž. i Romeo Strojnik v 6. skupini, Davorin Vo- I lavšek v 5. in Julij Nardin v 4. skupini.
— Iz državne službe. Imenovanja: Za ar- | hivske uradnike so imenovani: Pristav hra- j nilnice v Kočevju Stanko Bavdek za arh. ur. 1 pri okr. glavarstvu v Brežicah, dalje bivši orožniki Avgust Čermelj k okr. glavarstvu
v Kočevju, Franjo Škerjanc k okr. glav. v Logatcu ter Ivam Žvab k okr. glav. v Laškem.
—	Premestitve: Premeščena sta pomočnika komisarja železniške in obmejne policije Ili-ja Dragičevič z Rakeka v Veliko Kikindo in Rudolf Tončič s Krka na Rakek.
— Osebne vesti s pošte. Premetčeni »o:
Angela Fazzini iz Ljubnega v Rečico ob Paki, Anton Kroflič iz Celja v Grobelno in Marija Tekavec od pošte Ljubljana 1 k pošti Ljubljana 5.
— Orkan na ameriški obali. »Central News« poroča iz Newyorka, da je divjal te dni na vzhodni ameriški obali orkan, ki je dosegel okrog 72 milj na uro. Orkan je dvig-nih 5 oseb visoko v zrak, nakar jih je treščil s tako silo ob tla, da so obležale mrtve. 1» več krajev prihajajo poročila o človeških žrtvah in veliki materijalni škodi. V nedeljo je bil v Newyorku tako mrzel dan, kakor ga ne pomnijo že več let. V več krajih je zapadel sneg, temperatura je dosegla nekoliko sitopinj pod ničlo.
— Potop izletniškega parnika. la New-yorka poročajo: Pri Miami na Floridi se je potopil v nedeljo neki izletniški parnik. Utonilo je 32 oseb, od katerih so jih našli doslej 17, t> jih je bilo težje ali lažje poškodovanih.
— Štrajkujoči mornarji povzročili eksplozijo. Kakor poročajo iz Londona, je eksplodiral na angleškem parniku »Romanstar«, ki se nahaja ta čas v Avstraliji, kotel. Silna eksplozija je zahtevala eno človeško žrtev, dve osebi pa sta bili težko poškodovani. Moštvo parnika štrajka, zato se domneva, da *o položili stavkujoči v kotel eksplozivne snovi.
— Proces zoper morilca Hasana Miftarja. Predvčerajšnjim se je pričel pred beograjskim vojaškim sodiščem proces zoper Ar-navta Hassana Miftarja, ki je, kakor se či-tatelji še spominjao, ustrelil dne 19. aprila kot vojak na straži poručuika Kokotoviča in Paniča ter ruskega polkovnika-begunca Lepenskega. Hasan se zagovarja radi dveh deliktov: Radi dezertacije na Madžarsko leta 1922 in radi omenjenega trojnega umora. De-zertaeijo priznava, na trojni umor se pa ne »spominja«, češ da je bil pijan. Kritičnega dne so ga namreč tovariši napojili, on kot musliman pa ni navajen na alkohol, zato je izgubil že po drugem kozarcu zavest. Spominja pa se, da je prosil poveljnika straže, naj ga ne pošlje na stražo, da pa je poveljnik to odklonil. Ko je stal na straži, se mu je nenadoma zmračilo pred očmi in zdelo se mu je, da grozi neka velika nevarnost ne samo njemu, temveč celi petrovaradinski trdnjavi. Nato se je oddaljil od trdnjave. Kaj se je zgodilo pozneje, se ne spominja. Šele naslednjega dne se je zopet zavedel. Znašel se je na obali Donave, kjer mu je povedal neki starejši človek, da je umoril ponoči 10 ljudi. To mu je potrdilo še par drugih ljudi, zato je pobegnil iz strahu pred kaznijo. Sodba bo izrečena najbrže tekom današnjega dneva.
— Rodbinska drama. Iz Berlina poročajo:
V	Frankfurt-Bornheimu so našli v ponde-ljek Elo Werley, njeno mater Margareto Schmidt in vse tri otroke Ele Werleyeve, v starosti 12, 10 in 9 let v skupnem stanovanju zakonskih dvojic mrtve. Schmidtova je bila zadavljena, vsi ostali pa zastrupljeni s plinom. Oba zakonska moža sta neznanokam odšla. Dejanje je moralo biti izvršeno že pred par dnevi. Zadeva je zagonetna ter je ne bo mogoče pojasniti, predno ne najdejo oblasti izginulih mož. Sostanovalci v hiši pripovedujejo, da sta živela rodbini že dalje Časa v prepiru radi stanovanja ter skušali spraviti druga drugo z lepa ali z grda iz hiše.
— Umor učenjaka duhovnika v Rimu. V
pondeljek je zabodel v centru Rima pri belem dnevu neki vojak v hipni blaznosti z bajonetom patra jezuitov Geniga, profesorja filozofije na papeževi univerzi Gregoriana, ki je kmalu nato izdihnil. Vojaka so aretirali.
— Umor orožnika. V neki gostilni v Topoli se je zabavala te dni večja družba do-brovoljcev. Od vina razgreti so se dobro-voljci sporekli. Prišel je orožnik Tomaž Ma-lenič, ki je vzpostavil zopet mir. Zunaj ga je nato napadel dobrovoljec Nikolaj Potalevid ter ga usmrtil z revolverskim strelom. Po-duftinosti še niso znane.
— Nasilni komunisti. Te dni je napadla skupina mladih ljudi na ulici v Subotici vojaka Joco Artioa ter ga skušala ubiti. Službujoči orožnik Ante Rogie je prihitel ogroženemu na pomoč. Ko se je približal, so mladeniči vojaka pustili ter hoteli pobegniti. Žandarju se je zdela stvar sumljiva, zato je stekel za njimi ter kmalu dohitel enega izmed njih. Mladenič se je obrnil ter redarja z nožem težko poškodoval na desni roki. Dasi težko ranjen, je žandar uspel, da je napadalca uklenil in privedel na stražnico, kjer so ugotovili, da je identičen s komunističnim agitatorjem Jovanom Konjedyjem, ki je bil te dni izpuščen iz mitroviške kaznilnice, kjer se je pokoril dve leti in pol radi znanih komunističnih izgredov v Subotici, k so se pripetili pred tremi leti.
— Razbojniški napad v Zagrebu. Ko se je vračal te dni gostilničar Srečko Pavlekovič okrog pol 11. zvečer po Bukovački cesti v Zagreb domov, ga je zgrabil nenadoma neki neznanez z levo roko za suknjo z desno pa je potegnil iz žepa revolver. Na ulici razven njiju ni bilo žive duše. Razvila se je med njima huda borba. Pavlekoviču se je posrečilo, da je odvrnil štiri strele od sebe, peti ga je zadel v desuo stran glave, toda opraskal mu je samo kožo. Ker je napadalcu zmanjkalo municije, se je pričela med njim in Pavlekovidem rokoborba. (Napadalec je
©lalcicllai
/.a gospode in dečke se
Veliki uspeh in splošno priznanje vseh dosedanjih obispovalcev je najboljše priporočilo in najboljši dokaz visoke kvalitete enega najlepših filmov nove sezije:
JE <3 I N A Ž E K A
Krasna družabna igra ljubezni. V glavni vlogi elegantna Norma Talmadge. — Kot prihodnjo noviteto prinašamo najnovejšo veseloigro s S. Chaplinom »Vesoljni potop«.
V Jugoslaviji še ni bil predvajano.
£SIžni KINO MATICA (tel. 124) Predstave kot običajno ob 4., 'A 6., % 8. in 9.	Izvrstni orkester pri vseh prestavah.
Izven programa: IH. hrv. vsesokolski zlet v Zagrebu v proslavo 1000-letnice hrvatskega kraljestva. Sprejem ameriških Sokolov. Prihod Nj. V. kralja in kraljice. Javna telovadba.
kljub vsemu
najugodneje kupijo pri
J. HAČEK, Ljubljana
»kušal pri tem izvleči Pavlekovifiu hi acpa listnico. Končno se mu je PavlekovK vendarle iztrgal ter pobegnil. Iz bližnje vile j« telefoniral po orožnike, ki so napadal«« par ur kasneje izsledili in aretirali.
— Aretacija ponarejevalcev jngoslovea-skih kolkov na Dunaju. Z Dunaja poročajo:
V	zvezi s falzificiranjem jugoslovenskih kolkov sta bili aretirani že dve osebi. Kakor znano je priznal sredi septembra v Budimpešti aretiran Kubatov sokrivec Ofenbeeker-ja, da je dal izdelati falzifikate v neki dunajski tiskarni s posredovanjem nekega Filipa Barucha in Leona Richterja. Policija je sedaj prijela 28 letnega Barucha, ki je bivši poslovodja in 30 letnega Richterja, ki je trgovec s papirjem. Oba sta priznala.
— Zaradi begov in ag je nastal v neki gostilni v sarajevski okolici ljut pretep. Težak Alija Olovičič je razžalil težaka Ibrahima Jožica ker je trdil, da ni več begov niti ag. Pred gostilno sedeča družba prijateljev rakije se je vmešala v prepir ter se razdelila v dve stranki in razvila se je pravcata bitka z motikami, kamenjem in noži. Vsi udeleženci so težje ali lažje poškodovani.
— Prezgodaj priporočen v pomilostiteT. V kaznilnici v Skoplju se pokori Štefan Maku-ljevič iz Vlaškega Dola, ki je bil obsojen radi umora in tatvine na 12 let ječe. Doslej je bil >hišni delavec* ter se je gibal veled tega precej prosto. Pred kratkim je pometal blagajnikovo pisarno. Pri tem je našel na mizi 10 novčanic po 1000 Din, lii jih je bil pozabil tam blagajnik. Seveda jih je takoj ukradel. Od te vsote je 1000 Din potrošil, ostanek pa zamenjal za 10 dolarjev in 2 na-poleondorja. Blagajnik je denar pogrešil šele par dni pozneje, ko je izplačeval osobje. Dasi je takoj sumil, da mu ga je ukradel Maku-ljevič, mu tega ni mogel dokazati, ker je tat denar dobro skril. Ko se je kmalu nato izvedelo, da je kupoval Makulič pri nekem tgovcu v mestu blago za obleko, so lopova izročili žandarmeriji, ki ga je pripravila do tega, da je priznal. Denar so' našli všit v čevljih njegovega prijatelja kaznjenca Zarad-čanina. Zanimivo pri tem je, da je bil predlagan Štefan pred tem v pomilostitev. Uprava kazaiilnice se je očividno prenaglila, kajti zločinski instinkti v Štefanovi duši še niso zamrli.
— Jokey-klub v Splitu. V Splitu je bila uvedena akcija za ustanovitev Jokey kluba, ki je popolnoma uspela. Koncem tekočega meseca se vrši ustanovni občni zbor. Takoj nato se prične z gradnjo modernega hipodroma.
— »Kralj železa« umrl. »Kralj žel«za«, artist Breitbart, o katerem smo včeraj poročali, da so mu morali amputirati nogo, je zastrupljenju krvi podlegel. V petek so mu odrezali nogo, nakar je ležal večinoma neaa-vesten v postelji. Da so mu amputirali nogo, ni opazil niti, kadar se je za par minut aa-vedel. V pondeljk ob polnoči ga je rešila smrt strašnih in dolgotrajnih muk.
— Stroj, ki sliši. Iz Londona poročajo: Na razstavi električnih aparatov v Nottinghamu razkazujejo sedaj aparat, ki je pravo tehnično čudo. Izumil ga je L. H. Pearson. Aparat omogočuje, da se vzpostavi s tem, da se i*-pregovori gotova beseda, električni kontakt, ki se zopet prekine, ako se izpregovori gotova druga beseda. Vsi poizkusi so se doslej na veliko začudenje občinstva popolnoma posrečili. S pomočjo tega aparata, ki ga moramo smatrati kot pametno vporabo navadnega mikrofona, je n. pr. mogoče pognati motor s tem, da se izgovori beseda »stark, ali pa prižgati luč s tem, da se izpregovori beseda »light -. Stroj funkcionira tako, kot da ima ušesa. Zato so ga krstili obiskovalci raa-
•	stave: »Stroj, ki sliši«.
— iz strahu pred soprogo. Neki Italija* se je pripeljal te dni iz Rima na Dunaj ter se nastanil v hotelu. Te dni se je pojavil na policiji ter izpovedal, da je bil pri brivcu, nakar je najel avtomobil ter naročil šoferja, da ga pelje v hotel. Mesto tega ga je zapeljal šofer uro daleč v neznano samotno ulico, kjer ga je prisil z grožnjami, da mu je izročil Svojo listnico, v kateri so se nahajali 4 milijoni avstrijskih kron in vozni listki za povratek \ Rim. Pri zaslišanju se je zapletel kmalu v protislovja, tako da je službujoči komisar Uikoj uvidel, da je ovadba plod bujne fantazije italijanskega trgovca. Slučajno so se vršile ravno sedaj policijske razzije po dunajskih skrivnih igralnicah. Pri tej priliki je policija ugotovila, da je izgubil Italijan v neki taki igralnici ves denar, kar ga je imel pri sebi. v znesku več milijonov avstr, kron, nakar je prodal še vozne listke. Takoj je sumila policija, da se mož boji svoje soproge ter si je izmislil rop, da bi se izognil njenim moralnim pridigam. Povabili so ga znova na komisarijat, kjer je vitez copate skesano priznal, da je res tako.
— Zapuščina 200 milijonov dolarjev. V pondeljek je umrl v Newyorku v starosti 71 let »kralj tobaka< James Ducce. Zapustil je premoženje 200 milijonov dolarjev. James Ducce je poslednji potomec milijarderske rodbine.
— Nagrado 5000 dolarjev je razpisal AM-el-Krim na vsakega oficirja ameriškega letalskega oddelka. Nagrado dobi, kdor privede oficirja kot ujetnika.
Dopisi.
Kočevje. — Koroški večer. — Koroški večer, ki ga je priredila podružnica Jugoslo-venake Matice v Kočevju v soboto 10. t. m. ob pol 20. uri v hotelu »Trst« je nad vse pričakovanje lepo uspel. — Lahko trdimo, da ni bilo zlepa toliko kočevskega Slovenstva zbranega v hotelu kakor ta večer. Manifestacijo je otvoril predsednik Jugoslovenske Matice poudarjajoč, da vidi v obisku edinstvo Slovencev za Korotan. — Program je vseboval: Predavanje, deklamacijo in petje. Vsaki točki je aledilo burno ploskanje in odobravanje Po izvršenem eno uro trajajočem programu, so se prodajale v prid Jugoslov. Matice razglednice, cvetlice, knjige, brošure, narodni kolki. — Ves večer je navdajala prisotne bratska harmonija in razšli so se s sklepom predavatelja: »Za Koroško življenje in smrt, nasprotniku smrt.«
Koroški dan v Trbovljah. — Podružnica Jugoslovenske Matice v Trbovljah je ob priliki pete obletnice plebiscita priredila v zvezi z vsemi narodnimi društvi, razen »Svobode«, ki se ni odzvala, veliko manifestacijo.
V	nedeljo popoldne je bila akademija, ki jo je priredil »Sokol«. Otvoril jo je učitelj Karl Omerza. Njegov govor je bil lep, poln odgovarjajoče vsebine. Nato sta deklamirala dva fantka od sokolskega naraščaja — eden je tudi član Jugoslovenske Matice. — Govorili so se: G. F. Štaudeger, koroški rojak, ki je za »Zvezo bivših vojakov« orisal kot udeleženec koroških bojev takratne čase na Koroškem in plebiscit s pozivom, da pozabimo zaradi Koroške in solnčnega Primorja na vse medsebojne in politične strasti in razlike. Govorili so nato: G. Fr. Pust (za Orjuno), in inž. Verbič. Pevsko društvo »Zvon« je zapelo: »Kaj ti j$ Mojca« in »Oj Doberdob!«.
—	Občinstva je bilo — za Trbovlje, ki šteje 19.000 prebivalcev — malo. V nedeljo je koncentrirala delavska godba pod vodstvom kapelnika Drakslerja pred rudniškim gasilnim domom na Vodah ter vabilo občinstvo k pohodu in javni manifestaciji. Došla so vsa narodna društva. — Na trgu pri lipi »svobode« go govorili manifestantom, katerih je bilo zbranih kakih 1500 isti govorniki, kakor
prejšnji večer pri akademiji razen g. inž. Verbiča. Godba je v presledkih zaigrala: Bože pravde, Lepa naša domovina, Slovenec sem in Naprej zastava slave. — »Sokol« in »Zveza bivših vojakov« sta obesila na lipo ..svobode« vsak svoj vene. primernim napisom v spomin padlim junakom v bojih na Koroškem. — Nato je bil v cerkvi cerkven govor, primeren temu dnevu in potem sv. maša za padle koroške borce. Po maši sprevod z godbo do »Delavskega doma« na Vodah. — Med maniiestanti smo pogrešali marsikoga izmed trboveljčanov. posebno inteligenco. Dolžnost izobraženstva ravno je, da ob gotovih prilikah, posebno v Trbovljah — v tem središču internacionale pokaže svojo misel, posebno pa, če gre za naše brate tam preko. Dolžnost razumništva je, da zanese med širše sloje važnost in pomen tega koroškega vprašanja, ki stopa z vso svojo važnostjo zopet pred nas. Ne smemo pozabiti, da ako ob priliki priklopitve Avstrije k Nemčiji ne rešimo Koroške, je najbrže izgubimo za vselej. Zato pa ljudje božji več umevanja in hotenja za stvar ter edinstva in sloge!
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, dne 14. oktobra 1925.
Vrednote: Invest..posojilo iz leta 1921 den. 76; zastovni listi Kranj. dež. bamke den. 20, bi. 24; kom. zadolžnice Kranj. dež. banke den. 20, bi. 24; Celjska pos. den. 201, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka den. 220; Mer-kantilna banka den. 100, bi. 104; Kreditni zavod den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne den. 125, bi. 126, zaklj. 125; Trboveljska den. 340; Zdr. papirnice Vevče den. 120; Stavbna družba den. 165, bi. 180; »šešir« den. 130, bi. 146.
Blago: Frizi od 4—10 cm, od 25—60 cm, fco meja bi. 1280; jamski les po uzancah Ljubljanske borze, fco nakl. post., 3 vag., den. 170, bi. 170; hrastovi hlodi od 30 cm prem., od 2.50 m dolžine, I. IL, fco nakl. post. bi. 480; pšenica domača, fco Ljubljana den. 260; koruza stara, fco slavonska postaja
bi. 185; koruza v storah, par. slav. post. bi. 75; koruza nova, okt., nov., dec., 100% kase pri sklepu, par. slav. post. 'bi. 122.50; fižol mandolon, 'netto, fco Ljubljana den. 285; fižol prepeličar, netto, fco Ljubljana, den. 320; fižol ribničan, netto, fco Ljubljana, den. 300;
•	ižol beli, b-n, fco Postojna tranz. bi. 300.
BORZE.
Zagreb, dne 14. oktobra. Devize: Newyork ček 55.87—56.57K, London izplačilo 271.11 —272.11, Pariz 253.5—257.5, Praga 165.85— 167.85, (Jurih 1081.3—1089.3, Milan izplačilo 219.92—222.32, Dunaj 787.85—797.85, Berlin 1.333—1.343.
Curih, dne 14. oktobra. Beograd 9.20, New-york 518.75, London 25.105, Pariz 23.45, Praga 15.35, Milan 20.40, Varšava 85, Bukarešta 2.50, Dunaj 73.10, Sofija 3.775, Budimpešta 0.007260.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo različnih jeklenih krogljic; do 23. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo Spiralnih vzmeti; do 26. oktobra t. 1. pa za dobavo Spiralnih cevi. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 2 lokomobil; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave' mašilnih in azbestnih plošč in drugega mašilnega materi-jala. — Dne 3. novembra t. 1. pri Intendan-turi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 300.000 kg ovsa; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave cilinderskega in vulkanskega olja; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave drv, glede dobave raznega materijala (pralno milo, čistilo za čevlje in kovine, držaji za lopate in sekire, steklen papir, kreda, kristalna soda, vaselin, topljen goveji loj itd.); pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave električnega materijala in električnih žarnic. — Dne 4. novembra 1.1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave sestavnih delov za lokomotive; glede dobave 200 ton negašenega apna; glede dobave lomljenega kamna in gramoza; glede dobave raznega železa. — Dne 4. no-
vembra 1.1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega materijala
.	„	  —	—-----„ . migrebu
glede dobave spojnih delov za parno kurjavo vagonov in 4500 komadov gumijevih cevi
—	.Dne 5. novembra t. 1. pri direkciji državnih zeleznic v Zagrebu glede dobave raznega zeleza. — Dne 7. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave klorovodične kisline in barv; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 200 ton plinskega koksa za kovaške svrhe; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega stekla; pri Upravi baruta-ne v Kamniku glede dobave materijala »a armiranje hrastovih kadi. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, industrijo in obrt v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Razglas glede sladkorjenja letošnjega
vinskega mošta. Vsled trajno, za zadostno dozoritev neugodnega vremena je pričakovati v kvalitativnem oziru večinoma nepo-voljen vinski pridelek. Da bo pridelek pa vendar čim boljši, priporočam vinogradnikom event. gnilo grozdje podbirati, z glavno trgatvijo pa čimdalje počakati in na ta način izkoristiti onih par solnčnih dni, ki nam jih najbrže prinese oktober. Ob enem dovoljujem vinskim producentom na podlagi § 5. vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210 prosto in splošno sladkanje letošnjih vinskih mostov v ljubljanski oblasti in sicer z navadnih grozdnih vrst, ki imajo izpod 14 odstotkov 2 odstotka in 2—4 odstotka onim od finejših vrst, ki imajo izpod 17 odstotkov sladkorja. V ta namen porabljeni sladkor mora biti popolnoma čist, brez vsakih primesi. Rjavi, takozvani ameriški sladkor se ne sme rabiti v to svrho. Istotako se sladkor ne sme raztopiti v vodi, marveč te v vinskem moštu. Sladkor naj se doda takoj ob trgatvi in na vsak način pa po možnosti še kipečemu moštu. Vsled splošne dovolitve sladkorjenja, odpadejo v ljubljanski oblasti posamezne prošnje za sladkorjenje, kakor tudi posamezna naznanila o izvršenem sladkorjenju od strani vinskih producentov.
(107)
1 oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert Kraft.
Tako se izprehaja Georg gotovo pel ure po široko zidanem mestu. Če se bodo oni hoteli odpeljati, bodo vendar opazili, da ga ni, tako pijani tudi niso, in signal z rogom bo gotovo slišal. Toda Georg ni mislil, da bi Leonor tako hitro odpotovala.
Najprej je bil izraz njegovega obraza zelo teman, polagoma pa je postal žalosten.
»Oh, mi ljudje, mi ljudje, ki smo baje ustvarjeni po Božji podobi!« zastoka.
Vrača se zopet po drugih cestah. Tudi tu leži zdaj-pazdaj na begu izgubljen predmet.
Kar tako hoče Georg suniti v stran usnjen mošnjiček. To pa ni tako lahko, mošnjiček je prav težak in jasno zavzeni.
Georg ga pobere. Je res pošteno težak. Mošnjiček je dobro zavezan, zapečaten in ima na zadnji strani še nek žig. Georg ga odpre in prešteje zlatnike takoj — pet sto angleških funtov.
Georg zvrne zlato zopet v mošnjiček in ga vzame s sol) oj
Kvo, na drugi cesti, /.e zopet blizu onega bahhala, vidi, da se nekaj premika na kupu razvalin, ki zapira vrata še precej dobro ohranjene hiše. Nek mož leze ven. Ni noben tujec, temveč Charly.
»Poglejie. mister Hartung, kaj sem našel v tej hiši!« mu zakliče ves žareč veselja.
Seže v žep in privleče obe roki polni zlatega in srebrnega denarja, ki ga je imel tudi še po vseh drugih žepih.
Georgov moški obraz postane nenadoma temnordeč.
»Vrži denar proč!« zavpije na onega.
Ta se seveda zdrzne, a je že videti na njegovem obrazu drug trmast izraz.
»Zakaj?«
»Ker ta denar ni tvoj.«
>Oh kaj, saj ga bodo ...«
»Ti si ga ukradel!«
»Sicer ga bodo ukradli roparji!t
»Tako! To je tvoje mišljenje! Ali si že pogledal,
čigava je ta hiša? Ne, gotovo ne. In sploh — vrži denar proč, ti rečem k
»Ne.«
»Zapovem ti!«
Zdaj se pridruži k trmi še divji pogled, drugače pa je bil monter s svojimi medvedjimi šapami najdo-brodušnejši človek.
»Vi mi sploh nimate ničesar zapovedovati!« izusti z divjim pogledom.
■Ne? To ti pokažem takoj! Ali veš, kdo zapoveduje vedno na svetu?«
»Vi ne!«
»Vedno močnejši! Vrži denar proč, ti rečem še enkrat, ali...«
»Oho! Kar pojte sem!«
Da, Georg je že na potu.
Monter je bolj majhen, a močan mož, že na njego-
\ih ramah je videti, da ima herkulovo moč, zaman tudi nima takih medvedjih šap.
I11 v boksanju razume tudi nekaj, takoj se postavi v pozituro, a vse to mu ne pomaga, Georg ga nadkri-Ijuje v vsakem oziru, igra se ž njim kakor z otrokom in ga prav pošteno premikasti.
No, ali ti morem kaj zapovedati ali ne? Vrži denar proč!«
Da, tudi to je nekaj posebnega, da vlada vedno močnejši. Moč je igrala vedno glavno ulogo v svetovni >.g< de cini in tistemu, ki tega noče verjeti, je treba dokazati dejansko.
Mr. Charly vstane, izpljune kri, si obriše kri r.
obraza, izprazni žepe, vrže zlato kar na cesto in caplja ubogljivo za s vejim gospodom in mojstrom.
-Poglejte, mister Hartung, kaj sem našla v tej
hiši!«
Z istimi besedami kot preje Charly mu hiti Leonor nasproti, prav tako žareča veselja. Prihaja iz nasproti stoječe hiše in v rokah ima lepo vratno verižico, obloženo s tirkizi.
Toda njej ne zapove Georg, naj vrže plen proč, tudi je ne pozove v dvoboj, da bi jo vrgel na tla, tem-V' klene roke križema na prsih in jo nemo gleda, dr Igo časa — in prav tako gleda Leonor njega, dolgo
—	le, da Georg obledeva, Leonorin obraz pa je vedno bolj rdeč — in nenadoma vrže nakit proti oni hiši, ne da bi se pobrigala, kam bo padel.
Imela sta dolg pogovor, le z očmi, in sta se vseeno razumela. Jn tudi potem ne reče Leonor ničesar.
Popravila
vseh pisarniških strojev.
Mehanik IVA*! LEGAT, Maribor
Vetrinjska ul. 30. — Tel. 434.
IU«MW-W
MALI OGI
M b«s«d Din 5*—, »taka »»daljna beseda Vt par.
Stanovanje
obitoječe i* kuhinje in ene »obe ‘Ate preti nagradi zakonski par. Ponudbe na upravo li»ta pod: »Stanovanje«.
Gospod
iHe preprosto sobico ut takoj. IV ■Udbe na vpravo lista pod: »Šoba«.
Katera dama
1» pripravljena posoditi «radaika-ikadeaaikn 1000 Dia. — Dopisi aa ■pravo pod »Poaojilo«.
Samostojna
*j(govodkinja tn koreapoadentinjn i večletno prakso išče stalno mesto »a takoj v večjem kraju ra Gorenjskem. Ponudbe z navedbo plače na ioravo lista pod »Energična moč«.
Trgovski uradnik
iorfokten knjigovodja in korespon-lent % večletno prakso, išče primernega mesta pri večjem trgovskem tli industrijskem podjetju. Ponudbe »a upravo lista pod »Prvovrstna moče
v vseh barvah In vrstah od Din 18*— noprej, moške noguvice, otroške nogavice, dokolenke, volna, bombuž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščine, ščetke *a zobe, obleko in čevlje itd. v največji izbiri po najnižji ceni pri
Josip Pelelirtc
LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi Na veliko.	Na	malo.
fibsoSventinja
trgovske šole želi vstopiti kot p ra k-bkantinja h kakemu večjemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Marljiva«.
Vrtnarske zadeve
posreduje
društvo ,,Vrtnarska sola/* v Kranju*
v »tarosti 80 let *e želi seznaniti z gospodično iz boljše rodbine. Ženitev ni izključena. Le resne ponudbe prosi im upravo lista pod »Značaj«.
P*
CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJ SKI 1SUKKAU
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41.
Nartov bmojavkonu	Telefon
.OBOM”.	«evr.
PODRUŽNICE::
Maribor, Jbsenlce, Hakck.
Otoovfje vsa T to »troKo spadajoče posle najlUireJs tn pod Kulantnlml pogoji.
Saalopnikl družbe spolniti voz S. O* ®-ca ekspresne poSUJke.
Premog
-Čebin-
Oglašajte v »Narodnem Dnevniku
MODNI
MINKA HOKVAT, EJuhljaeiat
STARI TR<* ŠTEV. 21	^
Ima vedno v zalogi najnovcjSe damske In dekliške slamnike in klobuke. — Zalnl klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo.
- T* JfOPIf IR V VB II US MAiaai JAMB—BOBB——*
IsdajMdg ta odvovoml ur«*tafl£: ŽELEZNIKAR ALEKSANDER.
jr, titkiimn »Merkur« v Ljubljani: Andrej Rerrr