Leto IM StevüRo 80. v LiuNjoni, t-mm 9. oprite 1925. cena Din 1*50 Imbaja vsak dan popoldne, UrceaJl nedelje in prasalbe. — Inaaratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-aru. — Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 360 D. i Upravntštvo: SsaGova ulic* štev* 5, prUHfcje. — Telefon älev. ZiL Uredništvoc Hncfiova ulica št. 5, L aadstropie. — Telefon ste*. 34. S*t»3!n3na plačana v gotovini. Oj, fa blamirani „sporazum"! Pravijo, da hodi politika vijugasto pot. Nič se ne razvija po premišljenih načrtih. Enkrat krene na levo, drugič zavozi na desno. Prorokovanja so v politiki nemogoča stvar. Tu zavise dogodki od tisočerih slučajev, osebnih kapric, zlob, pogreškov. Od tod težkoča politične orijentacije. Ponajveč pa je kriva vijugastih političnih dogodkov nedoslednost in neznačajnost političn;h voditeljev7. Takim voditeljskim kapr!-ram pravkar prisostvujemo tudi v na$;. notranji politiki. Ni se dolgo od tega, ko je na Hrvatskem vedril in oblačil Radič. Nastopal je z demagogijami in bedast^-čami, da se Bog usmili. Vseeno pa so vlekle priproste hrvatske seljake. Vsled take večine, ki si jo je znal Radič pridobiti na Hrvatskem, so začeli hrvatski inteligenti in tudi neki uglednejši inozemski publicisti trdit, da so Radičevi demagoški programi, tisti njegovi programi o republiki, agrarnemu komunizmu, federaciji, protigospodstvu itd,, po-oolnoma resni programi. Najdle so šli tisti naši Inteligenti, d so vprizorili pokret takozvanih »sp> razumašev«. Pokret je pozneje presko jil na politično polje in zavzel osred-.ve mesto v načelnem programu biv^e Oavidovičeve vlade »narodnega sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev« Izhodna točka tega inteligentskeg3 m političnega pokreta je bila ta, da je Radičeva program in Radičeva osebnost enako dosledna^ pametna in resna, kakor n. pr. program Vidovdanske-£a unitarizma, torej tisti program, za «aterega so padala najžlahtnejša P"»-solenja jugoslovenske generacije in ki ga danes zastopajo najboljši sinovi na-.ega celokupnega naroda. Takrat so *porazumaši rekli: da Je treba premostiti nasprotja s »sporazumom«, kar so azumeli kot politično koalicijo gotovih srbskih, hrvatskih in slovenskih strank. Ti sporazumaši so odklanjali idejni ooi ?n odločitev, kateri program je nai-jnljši za vse skupaj, za Srbe, Hrvate m Slovence: ali državno edinstvo, plemenska vzajemnost, verska strpnost in najtesnejše državno sožitje, ali pa plemenski separatizem in gospodstvo ple-nenskih strank. Kot nemoralni kornpr}-.nisarji so zavrgli razsodbo ter trmo-:lavo naglašali potrebo ^narodnega sporazuma«. Politika narodnega sporazuma je ^tarširala dobro, dokler se je sporazu-naška stran držala in vztrajala na svo-em federalističnem in avtonomističnem •rogramu. Zadnje tedne pa smo doživeli P> om sporazumaške politike, ker se je iosedanji njen poglavitni steber kar ;ez noč odrekel federalizmu in avton> nizmu ter brez najmanjše koncesije jriznal državno in nacijonalno edinst-%'o. Radič neče niti v običajno parlamentarno opozicijo, kjer naj nasprotu C vladajočemu režimu v gospodarskih in *ocijalnih vprašanjih Mika ga v vlaJ.o. Istočasno poročajo listi o nekak,h pogaianiih med najbolj zagrizeno ul-rahrvatsko stranko prava in radikiti. Hrvatska stranka prava naj likvidira in ie spon z radikalno stranko! Tudi to >reko noči in brez vsake koncesije. Vedno smo trdili, da je sporazum .nogoč le med resnimi strankami in politiki, na nodlagi točnih programov in tompromifov. V hudi stiski se je le izkazalo da le Radič demagog, neresen, nedosleden pustolovec, ki mu je samo za poetično vio^o in ki tej vlogi žrtvuje tudi last io osebnost, lastno prepričanje, lastno res-.iost. Odklanjali smo »sporazum« mvd tak;mi politiki. Sednj nam dajejo dn* vodki popolnoma prav. Snorazumaši so ostali na cedilu! uavidovič je naznanjal narodni sporazum v glavnem iz rešpekta pred Radi-*evimi mamami, pred njegovo parlamentarno močjo. Respekt pred številnimi poslanci mu je šel pred mislijo in zgražanjem nad dosedanjim budalastim delanjem in programom hrvatskega tribuna. Tudi tisti intelektualci, ki so pripo -očali sporazum z Radičem, so blami rani. Radič sani se jc odrekel takemu Koncentrocilo vlade izKIjučeni?. Nikola Pašič proiivnik koncentracije. — Intrige opozicije« — Stanovanjski zakon pred plen umom zakonodajnega odbora« — Beograd, 8. aprila (Izv. Ob. 12) To sprejemu pri min. predseniku g. Nikoli Pa-šiču je ugleden član vlade in radikalne stranke izjavil danes dopoldne vašemu di-psniku, da se g. Nikola Pašič srdi na s — molastno postopanje Jeleniča, kf je baje zii-čel v imenu radikalne stranke nekaka p:-gajanja z zagrebškimi frankovci. Če jih res pričel, je smatraTi ta pogajanja za pc-polnoma neresna. Vladni krosi nrgla*.nlo kakor bi b lo mogoče skleniti sporazum :uje za praznik: v Dalmacijo na kratek oddih, kakor je bito prvotno projektirano. Danes ob 11. dopoldne je bila seja n.J-nisfrskega sve'a, ki je pričela razpravo o zakona glede dr.-avnh tožiteljev. Razprava se popoldne nadaljuje. V skupščini popoln mir. Sekcija zak »-nodajnejca odbora je danes dopoTdne predložila plenumu tega odbora osnutek novega stanovanjskega zakona. Ta zäkon or'J» po velikonočirh praznikih v plenuui odbora na dnevni red. Preiskovalni zapor p Seja ministrskega sveta. — Zakon o lastrojstvu sodišč* — Pri-zivno sodišče za Slovenijo v Ljubljani. — Beograd. 8. aprila (Izv.) Na snočr.' öd 17. do 20. trajajoči seji je min svet v načelu in v podrobnostih sprejel zjk<--ß-«fci osnutek o ustrojstvu rednih sodišč Novi zakon določa med drugim tudi kompe-tenco prizivnih sodišč, katerih je deset. V Ljubljani ustanove prizivno sodišče, katerega delokrog obsega celokupno Slovenijo. Ko se izvede po sprejemu zakona v narodni skupščini in njega sankcijonir^nju reorganizacija sodišč in sodne uprave, sc s'a vijo vsi sodnki v smislu zakona o sodnikh pravosodnemu ministru na razpoloženje. Po končam seji min. sveta je pravosodni minister dr. Edo Lukinič izjavil novinarjem: Stol sedmorice v Zagreba je na mitorbo državnega višjegi pravdnka proti *We-pa bonskega stola, ki je raz^rd'7. da ni bil utemeljen in zakon't zavor, odrejen v pre-iskavi proti dr. Vladimirfu Macht in tava* r šem, na temelm Člena 1. o zaščiti države, ugotovil, da le zapor of:l/gatcrcn v slučaj h, izvirajočih iz člena I. 'zakona o zaščiti države. Pritožba državne^- višjega pravd-:ka pro H sklepa banskegi stola je utemeljen in je bil svoj r časno pro:i dr. M čhu in tovarišem odrejeni preiskovalni zepor upravičen. Kakor danes javljajo iz Zagreba, so izčrpani vsi pravni ieki v tej stvar! tsr se v kratkem spremeni sed j o*?rtoj či politični internet dr. Micka in tovarišev v sc dno preiskovaln' zapor. — Zagreb, 8. aprila. (Fzv.) Stol s«Hmn-rice kot vrhovna instanca je načeloma ugr-tovil, da je preiskovalni zapor za zločn* iz člena 1. zakona o zaščiti države zakonito utemeljen. Izrekel je tudi, da je bila rešitev banskega stola odnosno sodnega «to-la glede ukinjenja zapora proti dr. M^čku in tovarišu napačna. Po infrrmacrah vitega dopisnika restev stola sedmorice ni samo načelnega značaja, marveč tudi praktičnega ter bodo dr. Mač^k in tovariši Izročeni preiskovalnemu sodišču v zapor. Priključitev Avstrije Nemčiji. Nemčija se ne odreče Avstriji« — Potom Društva narodov namerava rešiti avstrijsko vprašanje. — Berlin, 8. aprila (Izv.) OIeüe priključitve Avstrije Nemčiji izja^ljcjo na merodajnem mestu: Velika Antanta ne predloži sedaj nobene note nemški vladi glede vprašanja splošne varnosti. Glede priključitve Avstrije Nemčiji je gotovo, da na poda nemška vlada o tem vprašanju v doglednem času nobene deklaracije s k'ter o bi se zavezala, da se končno veljavno odreka priključitvi Avstrije ffem-čiji. Nemška vlada obenem nikakor nima namena to vprašanje spravljati sedaj na dnevni red. Merodajni nemški krogi čakajc na deiinitivni sprej?m Nemčije v Druš+vo narodov. Tu se Nemčija potrudi, d*? se za vedno reši vprašanje zanadnih me m skupno z avstrijskim prihljučitvcnm vprašanjem. Rešitev teh vprašanj sc ima izvršiti na odloči7en način, ki ne nasprotuje duhu in vsebini mirovnih pogodb. Če postane Nemčija član Društva narodov, prevzame tam vse obveznosti, da odločno brani pravice narodov do samoodločbe. 0Z1CI! Ministrski svet odobril več zakonov. — Brezuspešne intrige opozicije razdvojiti Narodni blok. — Stabilnost vlade Narodnega bloka. — Beograd, S. apri1a. (Izv.) P.>lS'i5n^ življenje naše prestolice stopa v iazo velikonočnih praznikov. Na zmaj vlada tu mir in zatišje. Beograd so zapu^'ili že v.ši narodni poslane?. Sekcija zakonodajnega oo-bora je včeraj soglasno sprejela in odrAnVa vladin načrt stanovanjskega zakona. Tuli opozicija je glasovala za ta zakon, ne d« bi stavila kake spreminjevalne protipred-loge. _ ^sporazumu« in priznava državno in nacijonalno edinstvo. Sedaj mu gre samo za koalicijo in za ljubo državno oblast. Po ponesrečeni taktiki s »sporazumom» si želi udobni zapečkarski položaj na vladi. OU ta blamirani sporazum . , . V Beogradu so še ostati c'ani vlade, k! te dni marljivo pripravila materijal za ra-konodaj.no delo narodne skupsc'ne. Mi strskt svet je doslej odobril: L) zak ^rsk: osnutek o pcliedc'skili kreditih, 2.) zak^n o sodnikih in včeraj 3.) z~kon o organizacij rednih sodišč. Danes na d opoldanski s^j: sprejme min. svet zakon o državnih toži-teljih. Dočim vlada v min. svetu popolno soglasje in normalno delo, dočim vlada Narodnega bloka skrbno pripravlja zakone in zbira maierijal, da reši vse še aktuelne probleme, je nasprotno opozicijonalni blok z?-lo nervozen in skuša v tisku preslepit? javnost z različnimi senzacionalnimi kombinacijami oziroma intrigami, s kateremi naj b' CDoziciii uspelo, da ooeolnona razdre fa« lango Narodnega btoka in da oddvoji radikale od samostojnih demokratov. Za presojo po'Uicne stabilitete vlade Narodnega bloka je najboljša in najzr.ačlnejsa izjava nekaterih opczicijonalccv da ni mogoči konceu racija vlade, ker sedanja vlada Narodnega bloka odobrava in sprejema na svojh sejah zakone, proti katerim mora nastopiti s spreminjevalnimi predlogi opozicije. Vsi topovi, ki so naperjeni proti samostojnim ministrom v sedanji vladi, zgre-šavajo c"lj In streljajo mimo. Radikalne, drugače samostojnim dem*«-kratom ne posebno naklonjeno »Vreme« danes z vso odločnostjo zavrača razne kombinacije, naslašuinč, da r.o vse te kombin3ci-je pnliJčno popolnoma neresne. Gled» koalicije radikalov s frankovci veli »VreiCi« kratko: Radikalni voditelji aH demantirain te vesti ali pa o njih sp'oli ne dajo nikskega pojasnila zato, ker frankovci ničesar ne re-prczer.tirajo v političnem življenju. Čudne bi bilo, kakšne L -r'sti naj bi radikalom ponesel sporazum s frankovci. Vse tc vest; •> sporazumn so prav običajna bajka in lov i\ scnzacMarm. Kakor je že včeraj vaš dopisnik krati r. demantiral ve^', da bi bil cV>s~žen spornim med radikali in frankovci lanko danes ugotovimo, da med vodstvom rad'ka'iic stranke in frankovci ne obsofa nikak sporazum V listih večkrat imenovani gospod le ■ e-n i d je verjetno vodil kake privatne r^dgo-vore, toda il niso obvezni za radikal: o stranko. Za oficijelne razgovore pa g. Je-lenič tud; ni imel nikakega pooblastila oj irankovske strani. V beegradskih političnih krogih danes tudi podčrtavajo osebno pomično kvaliteto gori meuiencga gospoda Nastopa] je povsem osamljen, fgral je na svojo pest politični bacearr-t. Kakor ie znano, je bil Jelenič svoječasno osebni ta»-n"k Ni. Vel. kralia Aleksai&ra. R^df nek h nepravilne:;:! Jl* bil odslovljen iz službe. Za časa svetovne voje ie bil g. Jelenič v Parizu. O njegovem bivanju v Parizu govore v političnih krogih Čudovite stvari. Bi! |? bojkotiran od jugoslovenske koloniie v P'-rzu. Vašemu dopisniku so ugledni radiki1-ni vodirelji sami snoč! odkrilo irjavPi, cia sporazum s političn:?. nič pcmenjajočo frm-kovsko stranko ne prinaša radikalom nlka-kih koristi ?n da še nadalje obstoja Narodni blok, ki izvede začrtan: zakonodajni pm-gram. Naglašajo radikali obenem, da so bie te vesti vržene v svet iz intrigantsklh namenov, da bi se raztrgali stTrl Narodnega b'oka z Radčevo stranko in da bi se onemogočili eventualni razgovori z Radliem. Ugledni č1an Radičeev stranke, ki je osta* v Beogradu, je snoč; sam izjavil: Čud!m se da b! mogli radikali pentlja-ti s frankovci, saj frankovci ničesar ne rs-prezentirajo. Na ta način bi bili podrti '.*si mostovi med nami in radikali. Ogorčena borba za predsednika nemške republika. Hindenburg predsedniški kandidat nemških monarhistov! — Hindenburg se še ni odločil. Berlin, 7. aprila (Izv.) Med welmarsko republikansko skupino in monarh is tlčno razpoloženo desnico se razvija ogorčen boj za predsedniško mesto Nemške republike. Skrajne monarhistično razpoložene stran-ke napenjao vse sile, da pridobe Hlnden-burga kot skupnega kandidata proti kandidatu wetmarske koalicije dp. Marxu. Nemški nacijonalei. Ljndska stranka, zastopniki gospodarske stranke. bavarska ljudska stranka se posvetujejo glede skupnega kandidata in so edine v tem, da kompaktno podpirajo Hindenburgft. — Berlin, S. aprila (Izv.) Po poročilu listov je takozvani »bocbellov odbor,- (de- SBiC&rskj blok) o polnoči cbjavil, da ni epre-jcl če nikakega cflcijelnega obvestila ozir. oficijelne izjave od strani Htndenburga. Desničarski blok je bil iz Hanovra brzojavno obveščen, da je Hindenburg odložil svoj sklep glede sprejema ponudene kandidature do srede opoldne. Hindenburg želi, da se doseže med vsemi skupinami popolno soglasje. Po poročilu rLiokalauzeigerjay se danes tud! nekatere druge stranke odločijo prletio kandidature Hindenbvtrgove. Odstranjena so vsa nesoglasja med nemškimi na. e!Jonaici in nemško ljudsko stranko glede skupnega kandidata. Ta nesoglasja ko nastala, ker so prihajala prvotna poročila, da je Hindenburg odklouil kandidaturo in da priporoča izvolitev dr. Jarresa. Veliki admiral von T ! r p i t z je nemudoma odpeljal v Hanover, kjer jo posredoval pri Hindenburga. Nemška bnvarska stranka je soglasno sklonila priporočati kandidaturo Hindenburga- Za slučaj Odklonitve pa je dala svojim pristašem svobodno izbiro. Pri drugi volitvi predsednika računajo, da dobi kandidat weimarske koalicije dr. Mars 2 milijona glasov večine i Rsca dtinaisidii listov. s — Dunaj, 8. aprila (Izv.) Snočn' fn današnji jutranji Tsti priobčuiejo iz Beo-jerada brzojavno poročilo, da so bila d:i« 6. t. m. zvečer zaključena pognjänja m; 1 radikalno stranko in Pavlom Radičem cer s popolnim uspehom. Sporazum ?e HI sklenjen na temelju, d?, sestavi ta narod-urradikalna stranka in hrvatska seli-iška stranka na podlagi vidovdanske ustave skupno vlado, kateri bo predsedoval N;ko!a Fasc. Radičeva stranka dobi v tej vtadi 3 ministrske portfelje in 4 mesla državnh p7drajnikov. Fr^ajanja o osebnih vpraša, njih se bodo nadaljevala in zaključila kon» cem te;4:i meseca. -- Beograd, S. aprila. (Izv.) Po av*c> •ličnii: informacijah tu meredajnem mesta ugotavlja vaš dopisnik. Ja so poročila dunajskih 1'stov slede sporazuma med raJt-kali in H5S od kraja do konca izmišljena KONČNI REZULTAT VOLITEV V BELGIJI. — Bruselj, 8. aprila. (Izv.) Bctgij ska brzr>ja^na agentura. danes uradno objavlja: Po najnovejših poročilih Jc belgijska zbornica tako-le sestavljena: J.> IfatoHki 78 mandatov (prej 81), 2. ^ soc. demokratie 77 (prej 68), 3. ) liberalci 24 (prej 33), 4. ) frondisti 5 (4), kcmtniistl 2 (0) in kombatant 1. GENERAL BRUSILOV V PRAGI. — Praga, 9. aprila. (Izv.) Na pot v neko češkoslovaško kopališče je snoči prispel v Prago ruski general Brusi-1 o v, znan izza svetovne vojne kot eden Bajfioljšib mskih vojskovodij. Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG. Retneljni ÖS/98, 7S /73, 00/60 4 m dolit paral., monte 120/120 5 m dolž., feo mej*j denar 660; plohi 50 mm, 10 mm, paral, monte 4 m delž., fco meja, denar 650; ce. rovi Krlji, 2 m dolž., od 25 cm deb., fco na. kla-d. post., 12 va§., denar 18, blago 18, za« fcijnffltj iS; bukova drva. 1 m dolž^ polsuha, /co meja, Mago 25. ŽITNI TRG Pšenica Risoie*, 79-80 kg, fco Postojna, trans.: bla^o 460; o*roM p75. Pariz 86.60, London 24.775. Milan 2!.22. X^vyork 51S.70, Praga 15.3375. Dunaj 0.00729. — Trst, S. aprila. Borza: Beograd 39.475—39.555, London 116.70—116.80, New. york 24.35—24.40. Pari« 125.20—125.75, Praga 72—72.50, Curih 471—472, Dunaj 0.0342a —0.03475 Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 9. aprila 1925 Stev. 80. Jiibile! Josipa Turka. Redkokdaj in redkokje najdefi človeka. Ä bi imel poleg svoje vsestranske zaposlenosti na gospodarskem, političnem in na drugih poljih časa in volje, da bi se navduševal Se za plemenite človekoljubne Ideale. V naših gasilskih vrstah imamo takega moža. Kdo ga ne pozna? To Je naS Josip Tnrk. načelnik »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega tn reševalnega društva,« podstarosta »Jugosloveneke gasilske zveze Ljubljana,« član ljubljanskega gerentskega ■veta, ki na veliki potek praznuje svojo CO letnico. Josip Turtf «e- ?e z> * svojih, mlad m letih zanimal za gasilstvo. Ni bilo skoraj požara v Ljubljani, da bi ne bil prisoten mladi in bistri dečko Josip Türk, pa ne kot sijalo, temveč kot krepka pomoč tedanjemu gasilstvu. Dovršlvšl takratno, po vsem jugu na dobrem glasu stoječo Mahrovo trgovsko ftolo, je stopil v službo kot uradnik v revško papirnico. Prvo, kar je napravil mia-dl uradnik Josip Türk je bilo, da Je stopil v tovarniške gasilske vrste, in tu se Je načrpal pod strogimi in atrokovnjaäko nao-hraženiml vevškimi poveljniki prvih pojmov o gasilski taktiki, o gasilski organizaciji in gasilski disciplini. Nekaj pa Je bilo, nele pri vevškem, temveč tudi pr ljubljanskem gasilstvu, kar je bodlo Josipa Turka v oči, to je Šopirjenje nemštva in nemšku-tarstva v gasilstvu. Vrtal Je. kjer je le mogel, in danes lahko povemo na ves glas, da ima tudi Josip Türk dokaj zaslug na tem, da Je ljubljansko gasilstvo leta 1898. po medlo z nemSkutarenjem iz svojih vrst. Leta 1900., ko se je Josip Türk povrnil T aro je rodno mesto Ljubljano* Je vstopu v Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo, In tu ga najdemo v vseh rmsličnih funkcijah, ••daj kot podnačelnlka, potem »opet kot načelnika, kot načelnika, »Slovenske deželne zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem.« kot načelnika »Ljubljanske gasilske lupe«, kot podstarosto »Jugoslo. venske gasilske svese LJubljana«, kot odbornik »Vseslovenskega gasilskega saveza« tta. — povsod vestnega in marljivega. Največ- zaslug na polju gasilstva in reševanja p« si je pridobil nas slavi jen ee med svetovno vojno. Bil Je namreč načelnik »Ljub. ijanskega prostovoljnega gasilnega in re. sevalnega društva.« Nad polovico najboljših članov je bilo pozvanih v vojno, s drugo polovico članov pa Je 3. Türk prevzel od »Rdečega krila« ves transport ranjencev In bolnikov, ki so prihajali in odhajali is Ljub. tjane. Reševalni vozovi, nabrani ln ibob-nani čestokrat od vseh vetrov, eo bili dan in noč na potu. in to vse pod spretnim in neumornim vodstvom Josipa Turka. Je to sicer premlačena tn obrabljena fraza, toda če Je kje na mestu, je v tem slučaju. če pri-bijemo, da Je »Ljubljansko prostovoljno gasilno in reSevalno društvo«, po statistiki »Rdečega križa* na Dunaju prevozilo nad en milijon ranjencev *n bolnikov v mesto m iz mesta, pod vodstvom Josipa Turka, je odveč vsako nadaljnje utemeljevanje. Koliko je bilo potov, koliko prosjačenja, Sollko sitnosti od strani mogočnih avstrijskih oficirjev in generalov, toda Joaip Türk je vsemu temu pariral s svojim, le njemu lastnim humorjem. O zaslugah Josipa Tur. ka bi se moglo napisati marsikaj, pa pu. stimo to. Vemo, da bi ga preje spravili v slabo, kot pa v dobro voljo. Slovensko gasilstvo Fe ga hvaležno spominja ob njegovem šestdesetem rojstnem dnevu. In zategadelj ga Je -»Ljubljansko prostovoljno gasilno In reSevalno dru-ßtvo« pred kratkim soglasno izvolilo za svojega častnega člana, »LjablJanska gasilska zupa« ga je izvolila že preje, in mu o priliki 60 letnice izroči častno diplomo. Mestna občina ljubljanska je Imenovala Josipa Turka za njegove velike gasilske zasluge 2e leta 1910. svojim meščanom in Njegovo Veličanstvo mu Je pred kratkim podelil srebrno In zlato svetinjo za meščanske zasluge, in kmalu nato red Sv. Save IV. vrste. Naß načelnik in podstarosta pa ne deluje za priznanja In odlikovanja, temveč se posveča gasilskemu delu iz čiste in nesebične ljubezni, ki mu jo nalaga vzvišena gasilska ideja. Iz dna svoje duše našemu načelniku in našemu podstarosti k njegovi šestdesetlet-nicl najlskrenejše Častltamo z iskreno željo, da naj mu bo usoda mila ln naj ga ohrani v naših gasilskih vrstah do skrajnih mej, ki so stavljene človeku. Gasilec. Inserate in oglase za velikonočno Številko „Slov. Naroda", ki izide v pomnoženi nakladi, sprejema upravnižtvo nepreklicno do petka do 6- ure zvečer- Pros ve ta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama. Začetek ob 20. zvečer. Sreda, 8. aprila: Rosmersholm red E Četrtek. 9. aprila: Zaprto. Petek, 10. aprila: Znprto. Sobota, 11. aprila: Zaprto. Nedelja 12. aprila: Golgota. Izven. Ponedeljek 13. aprila: Lizistrata. Izven, Opera. Začetek ob pol 20. zvečer, fireua, 8. aprila: Carmen. Red D. Četrtek, 9. aprila: Zaprto.. Petek, 10. aprila: Zaprto. Sobota, 11. aprila: Zaprto. Nedelja, 12 aprila: Don Juan. Izven. Pondeljek, 13. aprila: Carmen. Izven. s • • — Sprememba današnjega opernega ln dramskega repertoarja. Vsled obolelosti ge. Vilme Thierry - Kavčnikove se ne more danes v sredo zvečer peti nameravana opera Carmen. Vsled tega odpade današnja operna predstava in abonenü reda D dobijo operno predstavo prihodnji teden. V drami pa se igra mesto Lizistrate za red £ Ibsenova drama RosmershoTm in to vsled tega, ker je morala ga. Nablocka k rezko bolnemu soprogu v rusko bolnico v Pan-?evo. — VIL mladinsko glasbeno predavanje. Pod naslovom »Začetek slovenske umetne glasbec je v nedeljo prof. dr. Kozina v okvirju mladinskega predavanja priredil historični koncert ter obenem predstavil svoje učence solopetja gg. Burjo, Bcrlota, Kraglja s prirediteljem v kvartetu :n posebej Burjo (tenor), Berlota (bariton) ter Pavlica (bas). Prireditev je bila zelo instruktrvna in ravno v sedanj! dobi glasbenega vrvenja m drvenja, v dobi, ko danes človek skoro že več ne vpošteva in ne pozna tega, kar je bilo ustvarjeno včeraj, zelo umestna. Marsikatera stvar naših glasbenih prednikov, deloma še diletantov-komponisfov Potočnika, Slomška, K. Ma-3eka, Flajšmana. NL Viluarja, Rihtarja, G. rn B. Ipavca, Hajdrfha, Jenka, Medveda. Foersterja in Kocjančiča, ki jo je dr. Kozina z veščo roko izbral iz visokega kupa zlasti zborovske literature ln solospevov polpretekle dobe, je še vedno lepa, izvajanja vredna ln zdrži konkurenco marsikatere nove stvari, ustvarjene pod vrfsom raznih modernističnih struj. Kvartet sicer ni glasovno homogen, a dobro naštudiran. Prav posebno pa je ugajal g. Burja kot solist. V njem uvidimo prav kmalu izvrstnega koncertnega pevca. Pred vsem to! Istota-ko sta gg. Berlot m Pavlic lahko v ponos svojemu učitelju, kažeta krepak glasovni materijal in smofcreno šolo. Predavanju je mnogoštevilna mladina sledila z velikim zamimajem. Živ govor predavatelja dr. Kozine, ki ga jei razdelil med posamezne točke, je bil izčrpan ln temeljit. Gospod dr. Kozina naj bi kal kmalu nadaljeval svoje predavanje, IzbravšI si sedaj novejšo dobo, n. pr. dobo »Novih Akordov« kot predmet svojega predavanja, — Slovenske narodne pesmi, nabral in čveteroglasno postavil Marko B a j n k. I. zvezek. Pomnožena izdaja. Izdala m založila Nova založba v Ljubljani. Cena Din 26.—. Ker sta oba zvezka Bajukovfh narodnih pesmi, kl fin je svojčas Izdala Olasbe-na Matica, že davno pošla, je Nova založba založila novo pomnoženo Izdajo. Zbirka obsega 51 zborov. Izmed teh 44 moških, 5 mešanih in dva ženska. Namen, ki gt je hotel doseči profesor Bajuk s to zbirko, je očitno ta, da se naša narodna pesem vzdrži v čim širših ljudskih plasteh. Zato je na eni strani Izbral tiste pesmi, ki se splošno najraje pojo, na drugI strani pa je harmoniza-cftja kar moč preprosta, tako da vsako skladbo z lahkoto obvlada v glasbeni teoriji še tako neizvežban zbor. Tudi glasovne moči ne potrebujejo Bajukovi zbori: kvartet z dobrimi glasovi se bo prav tako dobro slišal kot močan zbor. Uprav to dejstvo, da Bajukova harmonizacija ne stavi nobenih velMdh zahtev na zbore, bo snatno pripomoglo, da se bo narodna pesem veliko in pogosto m ob najraznejšlh prilik in pela. Pri vsej svoji preprostosti pa Bajukova harmonizacija nI banalna, surova ali dolgočasna, pač pa gladko tekoča in mehka, kar odgovarja značaju slovenske narodne pesmi. Zbirko najtopleje priporočamo. — Zbori Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovcc, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Izšla Je 4. Številka, Id prinaša J. Ravnikov molki zbor: »Kam si šla?« in St. Prinrlov mešani zbor »P c I 2 e k«. Naši pevski zbori so »Zborov« lahko vesel', ker jim nudijo izbrane, težke in lahke skladbe ta njihove koncerte m nastope Lfet se naroča po dopisnici na naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. — Ivan Canks: Zbrani spisi. Prvi zvezek. Uvod m opombe napisal Izidor Cankar. Izdala Nova založba v Ljubljani. 1925. Str. XXVIII ln 336. Cena broš. 55, v platno vez. 65, v polusnje "vez. 80. V predgovoru pojasnjuje založnik motive in način izdajanja Cankarjevih zbranih spisov, ki Jft bo vsa naša Javnost gotovo z veseljem in zanimanjem sprejela. V uvodu opisuje Izidor Cankar razvoj pesmkoveirs rrišljonla ▼ Času, ko so nastajale njegovenl prve. v tf m zvezku objavljene pesmi tn črtice, razvo: pesnikovih literarno - teoretskih nazorov m spremembe, ki so se med tem vršite v njegovi literarne formi. Nato sledi popoln m nespremenjen tekst druge Izdaje »Erotike«, potem one pesmi iz prve izdaje i«te knjige, ki jih je Ivan Cankar prt drutrl Izdaji Izpustil, za n.üm pesmi kl so Wie tiskane v raznih krstiti med letom 1892. in isoa. *n afednJK! zbirka črtic, ki Jih je pesnik objav*! v kn*fsi »V"-nJete«. V opombah se pojasnjuje način postanka posameznih knjig, se označujejo najvažnejše pesnikove spremembe teksta, registrirajo kritike o knjigah xn polemike, kf so zaradi njih nastajale. — Knjiga je tiskana na tovrstnem papirju, je tiskarsko zelo lepo izvršena, okusno vezana fn okrašena z dvema faksi-miloma pesnikovih rokoo'sov iz prvih srednješolskih m prvih dunajskih let. I Po deine plaSie je tr;ba vedno le k tvrdkl DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA Na zalogi zajamčeno naboljši angleški dežni plašči Kako so izsledili morilca Htnaliie Leirerisoe? Izpred sodišča. Ljubljana, 7. ripzüa. — Tudi teleionistinje so uradne osebe. Kn.Hgovodja Fr. D. je zahteval pri telefonski centrali v Ljubljani noijno zvezo, toda dobil je napačno ŠtevHko, vsled česar se je bolj sam zase hudoval nad uradnicami v centrali. Pri tem je preglasno izpregovo-rll: »Te neumne babe vse narobe napravijo«. Telefonfctimje pa imajo v svojem po-plicu zelo teurjen posluh, zato »ta dve v centraM vjeM kritične besede in napraviH uradno ovadbo. D. je bil obtožen po § 104 srb. k. z. ter je dobil 50 Dim gkrbe. — V službi konkurenta. Sodarsld mojster Josip Tišler v Slškl je prišel pred sodišče tudi zaradi usodnega § 104, ker je šel za drugega brskat kostanj Iz žerjavice. Na novega leta dan se Je obtoženec nekolfko napil — najbrže je Izvirala korajža Še Iz lanskega leta, to je vsled veselega Silvestre vesa večera — nato pa šel nad fotografa Holmskega v La t ter maa snovem drevoredu, katerega je v pričo več ljudi ošteval, da je boHševik. To bi sicer Še ne bil tve-stopek proti § 104., toda žaljeni fotozrnf je pokMcal v obrambo službujočega stražnika, ki je hotel razgrajača odstraniti, za kar je Tišler stražnika oštel, da ne zna svoje službe opravljati, ker ščiti elemente, ki so proti drŽavi in kralju. Obtoženi jc priznal, da je bil k temu nahujskan po fotografu Oajšeku, ki je HoHnskega konkurent. Tišler je dobil zaradi žalitve javne straže 48 ur zapora. — »Prva le prepovedana, druga pa ne?« Take pravne nazore imajo naši kmečki fantje. Dne 14. februarja je pred neko gostilno v Zgornji Šiški izzival nek! Stanko Prešeren nasprotno fantovsko družbo. Posebno si je vzel na piku Lovrcti.a Slemen-ca, ki ga je dvakrat udaril z bi^em po cla-vl. Slemenc je rekel napram svoji dražbi: »Sedaj bom pa jaz začel. Prva je orepove-dana, druga pa je dovMena!« Ker ni imel biča pri roki, da M vrnil enako z enakim, segel je v žep po nož ter začel nasprotnika z njim obdelavatl. Prizadjal mu je pet ran, izmed katerih je bila ena tako nevarna, da so Prešernu le z operacijo rešili življenje. Slemenc se je izgovarjal s silobranom in pijanostjo, toda obsojen je bil na tri mesece težke ječe In na povrnitev stroškov. Nastop kazni se mu odloži za en mesec, da se bo v tem času poročil. V tajni razpravi je bil obsojen mladoletni Al. Tomazin zaradi hudodelstva po S 129 na tri mesece ječe. — Vojne posledice naj ščitilo zločince? Pišejo nam: Ne mine dan. da bi ne nastopali pred sodiščem zaradi raznovrstnih de-Kkiov obtožen z izgovorom, da so postali duševno defektnl vsled posledic vojne. Vsak teh je dobil ali strel v glavo ali ga je granata zasula, v nekaterih slučajih pa trpe na posledicah malarije. Kot taki so baje hitro razburljivi, posetoneo po zauživa-nju alkohola ter zakrivijo zločine, ki se jih potem prav nič ne spominjajo. Sodniki navadno tudi upoštevajo razrivane živce in druge defekte ter čestokrat le Iz teh razlogov izrekajo oprostilne razsodbe. Stvar pa trna svojo senčno stran, ker zgledi vlečejo. Pijanost je že sama na sebi v našem kazenskem zakoniku zastarela olajšava. Kdor ve, da postane po zauživanju alkohola zverina, naj se pač alkoholu Izogtbije. Posebno pa naj bi veWak> to za vse tiste, ki imajo res tako zbfto živčevje, da takoj zbesnijo. V Ameriki s takimi Izgovori ne morejo prodreti tudi najhujši nevrasteniki, ker bi jih v takem slučaju zadela podvojena kazen. Tudi naš kazenski zrcouik treba v tem oziru modernizrati Največja kriminalna afera, kar V umor so zapleteni odlični Poročali smo Ee obširno, da so oblasti slednjič izsledile raflniranega morilca madžarske lepotice Leirerjere in da si je moz tik pred aretacijo pognal kroglo v glavo. Policijski nadzornik Sevčlk je povedal po povrstku Is Steraberga v Olomuc marsikaj ohnal, da izvede «voj drzni načrt. Prosil £t je, naj ©1 preskrbi potni list s* Madžarsko. S tem potnim li. atom b! ps potoval Dohnal. ki je moral ba. je nekje ns Madžarskem izslediti neke dragulje ter jih vzeti s seboj v Olomuc Na svo. je ime ni hotel potovati, ker se je bal, aa bi njegov odhod ne zbuill pozornosti. Ali Dohnal Je Imel s svojim zaveznikom smolo. Njegov neprostovoljni pomočnik Je bil policijski konfident, ki Je seveda takoj opo. zorll policijo na sumliirega agenta. Zadeva s potnim listom se je zavlekla do 4. zjutraj in Dohnal ga Je Imel že malce pod ka. po. Zato ee je tudi sagovorl! in izdal, da gre za dragulje, ki jib je PÖdör spravil pri svojih rnancih. Prilatelja sta se loCIla in Dohnal Je odSel v hotel »Pri lesenem zvonu.« Sestati bi se morata drugI dan ob 11. Ob tem času *o Dohnala aretirali. Na po. Uciji Je Izpovedal, da mora b!ti morilec P5-dör ts čas v štembergu, kamor Je povab. IJen tudi on kot podnajemnik pri lastniku tiskarne Bedrfichu Pleschu v ObloukovI ulici 46. VISJl policijski nadsornlk öeveik jo takoj nato odpotoval s detektivom Vaclav-kom v štemberg, ker se mu Je zdelo, da mora stanovati v isti hiši tudi morilec PÖdör. Oba policijska organa sta naprosila orožnlikega kapitana Zahradnlka za stražo v civilni obleki, ki Jima pa ni bila dovoljena. Spremljal Ju Je orožnik v uniformi. Tako se je zgodilo, da je Pödör, videč kaj ga Čaka, izvršil samomor In odnesel v večnost zasjonetko drznega umora v Budimpešti. Po naključju Je šel tudi orožnlškt stražmojster mimo okna dotlčne hiše, tako da ga je morilec lehko opazil. Ko so stopili v sobo m Je počil strel. Je planil nadzornik Sevčlk na morilca, mislec" da hoče ustrelit! nJega. Takoj nato Je spoznal, da si Je Pödör sodil sam. Pod odejo je držal morilec v levi roki samokres, desnica pa Je bila vsa črna od smodnika. Smrt je morala nastopiti takoj, ker policijski nadzornik na vprašanje: AH ste vi PÖdör? n! dobil odgovora. V stanovanju so našli Dohnalove legitimacije, njegove fotografije m domovinski list na ime Josefa Hölönerja, elektrotehničnega pomočnika. V predalih Je nagel detektiv Vacla-vek kup sežganega papirja, in ga Je previdno zbral in pregledal. Sredi tega papirja so bila tri obžgana plema v madžarskem jeziku. Prvo pismo Je pisal Pödör svoji m a. ter! in se glasi: »Moja draga, dobra, sladka mamica* Odpusti mi, da sem ti prizadel na stara leta toliko hudega. Lahko mi ver j am eS, da ml ne bo več dobro na svetu, kakor ml Je bilo nekoč, ker moram tako aH tako poginiti. MoJa bolna pljuča niso več sa tako življenje. Zbogom, moja draga, dobra mamica, snldeva ss na onem sveta. Tvoj ljubeči sin Gyula.« Drugo pismo, naslovljeno na sestro, se glasi: »Moja mala, sladka sestrica! Zbogom ln ne žaluj za svojim bratom! Bom na varnem kraju, kjer ni več skrbi ne bolest:. Bog te blagoslovi. Poljublja Te tvoj brat.« Zadnje pismo Je napisal Pödör svoji ljubljeni: »Moja sladka Gizela, zbogom! Odpusti mi, da ne morem več prenašati tega mučnega in bednega življenja. Blagoslovi Te nebo, odpusti ml!« Iz teh pisem in is okornosti, da Pödör ni streljal pred smrtjo v nadzornika šev-čika, je posneti, da se Je oglasila v njem po umoru ve«t. Daktiloekopično so točno ugotovili njegovo Identiteto. Dohnal trdi pri njegorem zasliševanju, da ni vedel, da gre za Pödörja. Srečala sta se koncem decembra v Rosicah v neki gostilni, kjer se mu Je Pödör predstavil kot Jakob Schlesinger. Popila sta nekaj steklenic v!na, nakar sta skupno odpotovala v Sternberg. V vla ku sta se seznanila s Pieschom, ki ga Je Dohnal že prej poznal, ker je imel v Stern-bergu nekoč tiskarno. Pödör je pravil, da ima mnogo denarja ln da b! lahko razširili Picschevo tiskarno. On in Dohnal bi bila kompanjona. Nastanila sta se pri Pleschu in Pödör je dal Dohnalu dva naslova, kjer so bili skriti dragulji. Za drugi naslov Je dal morilec svojemu znancu tudi fotografijo, da hi mu brez obotavljanja izročili dragulje. Vsa pisma je sašil Dohnal v suknjo, kjer so jih tudi našli. V njih piše Pödör, da živi v veliki stiski, da se namerava naseliti nekje v okolici Prage ter si spremeniti obras s vitrljolom tako, da ga ne bi mogla spoznat! lastna mati. V KoSčicah, kamor Je odpotoval Sevčlk z Dohnalom, so vodili preiskavo dva dni zaman m šele Dohnal je opozoril policijo, da so dotlčne ulice, označene v pismih, v Budimpešti, ne pa v Koščlcah. Policija se Je takoj odpeljala na madžarsko mejo, kjer se je sestala z mad. žarsklmi detektivi, ki so vodili preiskavo o tej aferi v Budimpešti. Ugotovili so, da znaša vrednost draguljev 40—50.000 Kč. To so briljanti. zapestnica, prstani itd. Najnovejša poročila Iz Budimpešte po. ročajo, da Je prišlo v aferi umora Amalije Lelrerjeve do senzacljonalnega preokreta. Policija v Budimpešti Je namreč aretirala inšpektorja mestne elektrarne Ladislava Okolicsanva. Do aretacije Je prišlo na podlagi Dohnalove Izjave v Ročicah, da Je Oko-Hcsanv vedel sa umor Leirerjeve in da so najdražji dragulji skriti pri njem. Okoli, scany zanika, da bi vedel o umoru in ropu, priznati je pa moral, da je bil dober prija- ' jih pozna doslej Madžarska. — madžarski javni funkcijonarjL telj Pödörja in d s, Je pozval tudi nekegtt Chudaczks. ki ga dolže soudeležbe pri urno. ru. Ugotovljeno je. da Je prišel Pödör z legitimacijo uslužbenca mestne elektrarne v blfio, kjer Je stanovala Lelrerjeva in je tako Izvršil svoj grozni Čin. Freiskeva je dalje dognala, da imata Okolicsany Pödör na vesti še drupi nmor. ki Je bil izvrS^o lani v Budimpešti, kjer je bila umorjena in oropana neka Tausigov t Oba slnovu umorjene je zaslišala policija Ispoveda1* fta, da je bila njena raatl dobro znana t uradnikom elektrarne Mosaraom, ta pa j*» bil v Intimnih zrezah z OkoÜcsanyom. Vdova Tausigora je bila nmorj^na pri belem dnevu. Morilec je čakal v stanovanju, kamor se je splazil, ln ko je prišla nesrečna žrtev a trga, jo je lahrbtno napadel, poteg nil nazaj, vlekel od vrat do vodovoda ter jc ubil. Kapitan dr. Vojrel jc vodil v ponedeljek v Sternbergu preiskavo o tem, kdo je po-s!al Pödör in m Dohralu denar. Pr* preiskavi so našH orl^inai brzojavke z dne 17. marca, kjer Pödör brzojavlja madžarskemu inšpektorju elektrarne Okolicsanvju v Pešto, da nujno potrebuje denar. V levem kotu b!anketa je kot pošiljatelj naveden Dohnal. Ta del brzojavke jc napisal Dohnal, dočim jc pisal madžarsko besedilo Pödör. Ugotovljeno je ttidt. rla !e .>kMi-csany pos!al denar Pödörju trikrat, skopaj 54 Švicarskih frankov. Včeraj so odooio-vali madžarski detektivi v Kosice, od koder so obvestiM policijo v Olomu-ju, da *o tam aretirali dva morilčeva pomočnika. V Lučemcu je bil v nedeljo aretiran Pödörjev znanec Geza Breiter. I. • ] USPEH ZLATOROG KIS tempi i na visoki Čistilni moči. mnoilnl pen ln veliki Izdatnosti. Vs?ed fehničoih lastnosti fo ZLATOBOQ MILO tndl naf-bolf priljubljeno milo. 64/L P-ödörjeva afera se je razvila v največjo kriminalno senzacijo. Kakor je bilo pričakovati, so igrali v tej aferi zelo važno vlogo politični momenti. Preiskava v Budimpešti je dagnala, da je bila v mestni elektrarni cela zločinska tolpa, čaje načelnik je bŠ inšpektor Okoilcsany. V umor Leirerjeve so zapleteni Štirje uslužbenci elektrarne in sicer Okolicsany sam, dalje v Olomucu aretirani Karei Hudczek, v Pe-Šti aretirani Bollach, pri katerem so našla del dragocenosti, ukradenih umorjeni Lei-rerjevi, in slednjič pokojni Pödör sam. Oko-Hcsany je zelo eleganten gospod m bližnji sorodnik odvet. dr. OkoWcsanya, bivšega madžarskega poslanca. Okohcsamy je bil član častniškega detachementa v hotelu Britannia, po padcu boljSeviškega režima pa je funkcijoniral na češkoslovaški meji kot poveljnik samostojnega oddelka ter tihotapil sladkor z Češkoslovaške na Madžarsko. Z bratom sta napadla leta 1920. na češkoslovaškem ozemlju posestnika Leopolda Balinta, ga pretepla do smrti fn mu ukradla 300.000 Kč v gotovini in za 100.000 Kč dragocenosti. Njegov brat je bü zato obsojen na 10 let ječe, Okolicsany pa na devet mesecev. Ko je senat proglasil obsodbo, je prišel na sodnijo Pödör In Izpovedal v prid Okolicsanyju, tako da je bila obsodba razveljavljena in moža so obsodili samo na 21 dni zapora. Iz hvaležnosti je Okolicsany sprejel Pödörja v službo v mestno elektrarno, spočetka kot pomožnega delavca, pozneje pa kot uslužbenca, ki je hodil po hišah merit porabljeno energijo. OkoHcsany ima obsežne politične stike ter se je udeleževal raznih terorističnih akcij v PeŠti, med drugim tudi bombnega napada na operetno gledališče. Izdajal se je za nadporočnika in Je bil zaupnik iredentretič-ne orgamzacije »Krvava zveza dvojnega apostolskega križa«. Je tudi ugledni činl-teli organizacije Probujajočih se Madžarov. Ko so ga aretirnM, se je delal na polidjl tako nedolžnega, da so ga hoteli že osvoboditi, kar se je zglas:l na policrji omenjen! BaMnt in Izjavil, da je to zločinec, .ki ga je oropal In napol ubil. Zato so Okollcsanyja pridržali v zaporu. Kmalu je prišlo Iz Qkv muca brzojavno obvestilo, da Je liudeczek pr? zasliševanju Izjavi!, da je Okolicsany pošiljal njemu In Pödörju denar in da je zapleten v umor Leirerjeve in TausJgove. Okolicsany trdi, da o umoru r.ič ne ve, da Pödörja in Hudeczka sicer dobro pozna, toda njegovi stiki z njima so samo političnega značja. Pošiljal #ma je denar na Češkoslovaško v svrho vohunstva in Ireden-ttema. Ta trditev je deloma resnična, ker je OkoHcsany vodilni član tajne iredenrl-stične organizacije. Policija je dognala, da je bil mož dobro znan z umorjeno vdovo Tausigovo ln da Je poslal neke neznance, ki jim je povedal vse podrobnosti o njenem stanovanju, da bi jo lahko našli in ubiH. Sokolstvo. — Sokofsko društvo v Stepen)! vtt vabi svoje člane, da se Jutri v četrtek ol tričetrt na 5. popoldne udeleže v krojih greba s. Lenč ke Anžič. Pogreb se vrli Ii državne bolnice na pokopališče v Stepmjt vasi. Zbirališče ob pol 5. pred mrtvašnice drž .bolnice. Zdravo. »SLOVriM^K! NAPODt dne 9. april a I^VS. S4ran 3. Dnevne vesti V Liuhtiani. dne 8, aprila 19*5 — Kralj v Sarajevu In Bosni. Za pra- voslavne velikonočne praznike odpotuje NJ. Vel. kralj Aleksander s kraljico Marijo v Sarajevo v Bosno. Ostane tam vec" dni. Njeno Veličanstvo kraljica Marija prispe v soboto 11. t. m. Iz Bukarešte, kamor je potovala radi bolezni svojega očeta kralja Ferdinanda. — Nov« odlikovanja prosvetnih delavcev. V prosvetnem ministrstvu je Izgotov-lien nkaz o novem odlikovanju prosvetnih delavcev. Ukaz se danes predloži Nj. Vel. na podpis. — Upokojitev. Z ukazom Nj. Vel. z dne 2. aprila je upokojena učiteljica Ana Neubauer-Kren v Šmartnecn pri Kranju. — Nov pomočnik ministra za narodno zdravje. Za pomočnika ministra za narodno »dravje je Imenovan g. Vlastimit J a n -kovic. Dosedanji pomočnik dr. Popov I č je Izvoljen za narodnega poslanca. — Tečaji za zdravnike. Dunajska medicinska fakulteta priredi vsako leto celo vrsto tečajev v nemškem jeziku iz vsake specijalne medicinske stroke. Letošnji te-Čaji vsebujejo zopet iz vsake panoge medicine bogato snov, katera je sposobna vzbuditi zanimanje zdravništva. V s vrbo centralizacije prireditve obstoji na Dunaju, VHU Schlösselgasse 2. posebna pisarna, ki opravlja administrativna deta organizacije iečaja m Ima nalogo toformsratf zdravnike o vseh možnosti zdravniSke nadaljne Izobrazbe m jim svetovati. Na to pisarno opozarjamo slovenske zdravnike, ki se zanimajo za te tečaje. Udeleženci teli tečajev uživajo dalekosežno znižanje pristojbin za vizum, dalje popust na cenah v Številnih hotelih hi zavodih glede prehrane, od nosno stanovanja. Programi so na razpolago v avstrijskem konzulatu v Ljubljani tn se tudi neposredno dobijo brezplačno pri omenjenemu vodstvu teh tečajev. — O ekskurziji naših elektrotehnikov v Italijo. PBejo nam: Kakor smo že poročali, 51 nameravajo slušatelji višjih semestrov t-Iektrotehnita tz ljubljanske tehniške fakultete ogledati velik« hidroelektrične naprave v Zgornji Italiji, Prvotna namera, da bi za to ekskurzijo vporabili velikonočne počitnice, se je pa morala opustiti radi tega, ker ekskurzijski fond akademskega kluba elektrotehnikov razpolaga komaj z eno četrtino potrebne svote za omosočitev ode-!eibe revnejšim slušateljem. Prošnjam omenjenega fonda odzvalo se je le malo podjetij in od Številnih občinskih svetov, na koje se je odber obrnil, odzval se je sa-nio oni občine Kočevje. Deputaciji, koja se je v spremstvu ge. Franje dr. Ta v č a r -ieve oglasila pri velikem županu dr. Bälden, da ponovno zaprosi za državno podporo, je veliki župan obljubil nakazilo in r>okaza! veliko zanimanje za idejo ekskur-zijsekga fonda, da se s podeljevanjem brezobrestnih posojil omogoči udeležbo na strokovno znanstvenih ekskurzijah tudi najrevnejšim. Kakor doznavarno, se namerava sestaviti nadzorovahrt komite, v katerega bodo naprošene naše najvplivnejše osebnosti; s tem bo dana garancija vsem, ki so ali bodo prlspevaH k temu fondu, da se prispevane svote pravilno vporabijo. Upamo, da bodo vsa Industrijska podjetia naše kraljevine in naša javnost uvidela veliki pomen strokovno znanstvenih ekskurzij in v gmotnem oziru podpirala stremljenje naših elektrotehnikov, da si pod vodstvom svojih profesorjev ogledajo velike in predvsem najbližnje naprave svoje stroke v Gornji Italiji. Za ekskurzijo ljubljanskih elektrotehnikov v Italijo darovali so med drugimi: ^Transformator« elektrotehnične tovarne Din 1000, ga. dr. Sernečeva ki ga. dr. Kakmova zbrati v Celju Din 2200, Klub Primork v Ljubljana Din 1000, Kolo Jugo-5k>v. sester v Ljubljani Din 1000, papirnice Vevče Din 1000, Posojilnica v Mariboru Din 1000, občinski svet Kočevje Din 500, ravnateljstvo železarne Store pri Celju Dir 500. za kar se podpisani odbor vsem cenj. darovalcem najprisrčnejše zahvaljuje ter prosi posnemanja. — Odbor. — Trgovci, dopisujte slovensko I Slovenski visokošolec nam piše iz Pariza: Javil sem se pri treh velikih prevajalnih birojih za prevode iz našega jezika, a povsod sem dobil isti odgovor: Za Vas ne bo skoraj nič dela, zakaj trgovci iz Jugoslavije dopisujejo skoraj izključno nemško. Pustil sem svoj naslov *n po trimesečnem čakanju sem slednjič dobil povabilo od eneza teh uradov, naj pridem radi nekega prevoda iz hrvaščine. Otrlastl sem se in prevedel pismo zagrebškega trgovca, ki ga piše veliki pariški tvrdki — čudež božji — v hrvatskem jeziku. Zaslužil sem za prevod 12 frankov. Sef urada mi je rekel: »Skoda, da za Vas nimam stalnega posla. Če bi Vaši trgovci dopisovali v Francijo v Vašem jezika, bi lahko nastavil več dijakov, ki bi dobro služili. Tako imam v svojem uradu zastavljenega enega madžarskega diiaka, dva Bolgara, enesa Romuna. Vsa pisma pa, ki prihajajo iz Jugoslavije, so s prav red- >:!mi izjemam; pisana v nemškem jeziku in jih prevaja avstrijski dijak«. Naj bi si naši trgovci že vendar enkrat zapomnili, da so Jugoslovcnl in da imajo dopisovati v ves svet samo v domačem jeziku, pa naj si gredo njih pisma v Trst, v Gradec afi Pariz. To ne bo samo dvignilo njih lastnega ngieda in ugleda naše države v Inozemstvu, temveč bo našim ubogim visoko-šoicem tudi na ta način precej pomagano. _ Vpokojitev prof. Vadnjala. Po po. ročilu iz Beograda je vpokojen gosp. Fran V a d n J a 1, bivPJ predsednik vis. »olske-sa sveta v Ljubljani. _ Dr. Rybaf* poslanik v Carigradu. Pooblaščeni minister, načelnik oddelka zunanjega ministra za izvedbo mednarodnih pegodb Jn predsednik na5e delegacije na konferenci v Firenc! dr. Otokar R y b a f je Imenovan za našega poslanika v Carigradu. Dr. Rybaf prevzame v Carigradu važno mi«-o. Dotedanji zastopnik nase vlade ▼ Carigradu r. B a k 1 d je stavljen na cmapoloženja — Režiser Boris Puttara je zelo nevarno obolel ter se zdravi v ruski bolnic! v Pančevu. Po vesteh, ki smo Vi dobili, je njegovo stanje silno težko ter njegovo življenje resno ogreženo. S simpatičnim umetnikom sočustvujemo ln mu želijo skorajšnjega okrevanja. — Okrajna cesta Rogatec . Zetale bo radi poprav pri 4 km Števšl iz Rogatca v času od 21. aprila do 5. maja 1925 zaprta za vsako vožnjo, kar naj občinstvo uva-žuje. — Savez privatnih nameščencev Jugoslavije, Zagreb, naznanja, da se njegov EL redni savezni kongres, ki je napovedan za 12. t. m. v Zagrebu cb 9. dopoldne, ne bo | vr&l v prostorih bivšega hrv.-slov.-da!m. sabora, kakor je to naznanjeno v oaznan'iu z dne 10. marca t. U marveč v veliki dvorani »Kola«, Zagreb- Wilsonov trg 3. — Muslimanski zakcnl v Bosn'. Po **a-tistiki o zakonih je bio preteklo leto v Bosni 9157 muslimanskih zakonov, ločitev zakona je rcgisfrlrana z 1927 slučiii ln zakonov z dvema ali več ženami Je bilo sklenjenih 40. — Nezgoda indnstrlica g. Kozine. Včeraj cooldne se ye dogodila pri Naklem nad Kramjem težka avtomobilska nesreča, čr-je žrtev bi krralu postal todirstniec g. Peter Kozfria, tovarnar v Tržiču. O. Kozina se je vozil z avtomobilom proti Tržiču, ko se je ta na nekem strmem obron- j ku pri Naklem nenadoma prevrnil, odletel j v obcestna jarek ter pokopal pod seboj j g. Kozino. Skoraj tričetrt ure Je ležal g. Kozina v tako mučnem položaju, dokler j li malo več srčne omike fn zavesti. 3a se ne sme lahkomiselno poškodovati tule lastnine, zlasti ne take. ki služi splošnn»ti. Ali res ni mogoče, da bi se Izvcdi! v*»J eden izmed teh ponočnjakov, da bi se ga v svarilo druslm eksemnlarično kaznovaTo? — OrjnnašH Pozivamo vas, da se v čim večjem številu udeležite v krojih p >-greba pokojnega br. Milana Pluta; ki se vrši v četrtek ob 15. poprMne izpred bodice. Zbor ob tričetrt na 15. Oblastni odbor. — Soko! I. v Lfablfanl p-ziva Č!a*istv»., da se udeleže pogr ba premnuiega brata Milana Pinta v civilu z zn?kom. Pogreb pokojnega bo v četrtek ob 3. popoldne iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Odbor. — Pihala Sokola I. (godb?) Ima pr*-hodnjo vajo v torek 14. L m. ob & zvečer. Udeležite se vsi! Ksp-'nik. — Občni zbor »Kluba ljubiteljev j>ri-Čarlev v Ljubljani« se vrši dne 18. aprla t. L ril 20. zvečer v unionski restavrac»' »V Rožicah«. DrugI dan, 19 aprila, se vr«! spomJndanska-d?rby-tekma nsov ptičarjev v lovišču občTnc Jerica. ZjntnJ ob 7 trt je zbirališče na restavracijskem vrtu gfev« nega kolodvora, tam se vrši smotra pw.% nato pa odhod v lovišče. Tikma se razvije na levo od ceste, ter se bo pomiki'? v smeri proti Jezici, tam bi pri «Ruskem cariu* odmor in kos*Jo. popoldne sr ttkrra preplule na drugi strani v sn»crf »r Ljubljani. Zvečer se razglas1 tt^peh l.k*^e In porazdele darila v tmionski »Srebrni dvorani«. Kd">r še n! prMavT svolega r*s-» «a tekmo, naj to čim prej stori. K o^nl tH«^ Iežb:, bodisi na občni zbor al! k tekmi, vaV cdbor. 72%'n — Zadruga Sobo*, črk osllk a rje v, n'e. •''Srfev ?n ličarjev v Lfubtjanl naznan a, CasBoVftBG, lahko frgube tudi pravice *»a-dal;nje«:a izvrševanja obrti. Občinstvo se v Ustnem interesu opozarja, da vsak prestopek nemudoma Javi tržnemu nadzorstvu tli pa drž. pravdn's'vu. —c Tedenski izkrz o klanja In uvozu mesa me**ne klavnice v trdrti o*1 30. mata do 5. Rprlla. Zaklalo se |s: 1 bika, 13 valov, 13 krav, 3 telce, 10 telet, 12 svinj 3 kozTIče. Me*a se Je uvozilo: 504 kg govedine, 1111 kg teletine in 8SI kg svinjitie. so najbolje fn rfleerej^e kapi trpežnost enega para ■Ogavic z figom in znamko (rdečo, modro alt zlato) MkUu %9 n;so priš'« nrtmo neki kmetfe, ki so ga re- j da se vrše redne vajeniške preizkusni- v š-ili izpod aWomobila. Sreča pri vsej ne- j drugi polovici meseca aprPa. Nekolkovms sreči pa je bila, da je ostal g. Kozina nepoškodovan, zakaj doHl je samo lažje praske na kolenu. Obvezal ga je iz Ljubljane prispeli zdravrvk dr. Jenko. — Strašen zločin je bil Izvršen te dni v Derventi v Bosni. Na progi so našli smrtno ranjenega seljaka Marka Juriča. V prvem hipu se nI znalo, ali ee je zgodil zio. čin, ali gre za nesrečen sluCaJ. TeKom preiskave se je ugotovilo, da sta JorICa r a padla njegova eoseda Peter Novak in Todor Džidžara, ki sta živela £ njim v stalnem prepiru radi semlje. Neke noči sta ga ▼ zasedi počakala ln ga napadla s koli. Tefc-ko ranjenega sta nato položila na železni-6ko progo, upajoč da ga raztrga brsoviak, ki Je imel skoraj priti. Medtem Je ranjenca našel železniški čuvaj in ga potegnil s tira. Ranjenec se bori s emrtfc>. Novak m Džidžura sta bila Izročena sodišču. — Spalna bolezen. Ta nora ln čuitna bolezen ee še vedno pojavlja v raznih krajih naše države. Tako zaznamujejo v okolici Nove Gradiške tri sbičaje pojava spalne bolezni. V Novi GraiiSki spi neko 12 letno dekletce že vec nego 14 dni. Deklico hranijo umetnina potom — Bolgarsk! komltl sa u dajal o. Iz Skoplja poročalo, da se Je te dni našim oblastim udalo več bolgarskih komitov, čV nov čete Lazarja Divljanca. Trgična smrt 77 letnega starčka. V Savi pr: Brodu je utonil 77 letni Eozo Ro-guk, vpokojeni poštni poduradnik. Kako J« zašel v Savo, nI znano. prošnje s prpoženimi izprč*valt obrtne m-da'Ieva'ne šole je predlozi'i do 15. apr'la t. 1. pri zadružnem načelniku Štefanu .Šp *-letiču. Rimska c. 16. Cas preizkusni* se določi in sporoči reflektantom pravoč^-no. Odbor. 7?7n — Ribe. sladkovodne In morske vseh vrst, st bodo prodajale veliki četrtek m petek ni ribjem trgu na drobno ?n debelo. — Uprava našeca lista je preleta «i Društvo slepih Din 100, katere le darova' g. Hugon Türk, drž. vet. Inšpektor, meuč cvetja na krsto blagop^kojnexa g. Tvan<* Fortune, posestnika v Sični. in Pin 100, katere je daroval lekarnar g. dr. Picco1! ir»'-sto cvetja na krsto b'agopokojne ge. Te-kavč"čeve. Srčna hvala! — Koncrt «7ov. pev dr'*štv* »Kr^ko-vo-Trnavo» bo danes v dvorani Filha-rro-nične družbe ob 23. zvečer. 72Q/n —c Nove me*ne cene v CeTlu. Mestni magistrat objavlja razglas glasim katere-j ga se smatrajo od 7 .aprila dalje za oro« ( da^o mesa v rres+u Celje nrstopne cene 'nt " primerne: za 1 prvovrstnega mesa volov in teile do Din 20, za 1 kg drugovr«'-nega mesa vo'ov, teHc in b'kov, Izvzcm4i kravje meso do D"n 1?*. za 1 k-; mesa debelih krav da Din 16, za I kr mesa drv.g-h krav do Din 15 za 1 k? teI°čiCRa mesa ;io Din 22. Prodaja mesa po višilh kot navedenih cennh se bo smatrn'a kot navi'.m;u cen. Vsak mesar mora imeti v"dno ozt-ače-re cene. Svari se pr^d označbo a?! oa pt "v-dajo mesa slabše kvalitete kot mosa *v il-še kvalitete. Prestookj se bodo kazn^vrli Proti odebelosti deluje s kolosalnim po tozadevnh določilih. Osebe, ki bi bt'e uspehom aamo »VILFANOV CAJ«. Dobiva j radi zgoraj navedenih prestopkov ponovno se v vseb lekarnah fn droSerljab. Proizvala: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaa 71. — Najnovejše bluze, otroške plaščks. oblekce priporoča Krištofi^-Bučar. 80 — »Ncosan« krema Vam štedi na dveh straneh, prvič, ker se je zelo malo porabi, drugič, ker poveča trpežnost obutve. 50/JL Najlepši izlet za praznike je v Bohinj — hotel Sv Janez. — Krasne ceste za avtomobilistel 1010 je Ista kot trpežnost štirih drugih parov. sa-* 1 Mu lü rwrltalie ni. Iz Maribora —m Produkc^a gojencev mariborske G'a^bene Matice. V nedelk) zintrai je b!!a Produkcija gojencev mariborske Gisberte Mat:ce v mal? Götzovi dvoran*, pri kateri je n-astcpil dllaSki orkester rx>d vodstvom ravnatelja T o p i č a, mladinski dekliški zbor F^d vodstvom C h ar love ter r,o-jenci cJiteljev R a d o v e (klavir), 5 e r a j-n i k a (vijollna ln vJjo!a). A p i h o v e (klavir), B e r a n a (čelo), T o p i č a (klavir, solopetje) hi Pinžgarjevc (klavir). — Produkcija Je bila nazoren dokaz resnesa, strem,:te^jneza dela Matičnih uoiteljev z ravnateljem Topičem na čelu. V njem Ima Glasbona Matica moza. ki je takorekoč di-rtzenu natančno, a ljubeč učitelj svojih učencev ter umen in skrben ravnatelj šole. Učenci nižjih ln srednjih skupin so se vrstili v lepem redu ter pokazovall pred polno dvorano, česa so se naučili od svojih učiteljev. Dijaški orkester in dekliški pevski zbor sta vsega upoštevanja vredni, lepo Izglajenl enoti Matice. Izmed vseh po-sam/nih nasto-pov moram podčrtati posebej uspehe učencev prof. Berana, ki je vzgojil že celo vrsto čelistov; ravno teh prt ne« najbolj manjka. Seveda so twft vsi drugi mali i« večji učenci tako pri klavirju kot vijoHni htd. prav lepo izvrS'Ii svoje točke smejo imeti ž njrmi veselje rčfrteljl in starši. — č. —m Pedagoški teden v Maribora. Pc-dasoško-didakt. krožek v Mariboru prir-jf v času od 11. do 16. maja t 1. ped igočki teden, kjer bodo rezni predavatelji razpravljali o reformi našega šolstva. I.) Oo-nlne s:le šolsko-reformnega gibanja. (G. Šilih) 2.) Reforma osnovne šole (M. S Ref>--ma nadaljevalnega Šolstva (Drag. Kumek). krajina. — Oproščan. TtaliiansM zdravnik dr. Gaota iz Cervkrjana je bil obtožen, da je prov7roöil smrt že-nr Mariii Lcardi v Ogleju z izvršen jem sp'ava. Pni razpravi v Gorel, o kateri smo poročali, je bdi oproščen obtožbe. — Za popravo vofne škode. Odbor za popravo vojbe škode je odobril načrte za nastopna dela: za cerkev v Krombersu (Solkan) 350.000 lir, za deželno norišnico (Gorica) 4,207.634.50 lir, za TJučsko Sole v Zagr2Ju 170.000 lir, za električno napeljav v Ronkih 190.000 lir. za šolsko poslopje \ Lokvah 60*G2 l:r. OdobroÄ so bl\i tud razni man;>i načrti. — DrnTTTla. Kruh se je podrpZI v Trstu v zadnjem času od 2.40 na 2.35 Hr, r?. cd 2 30 na 3, testenine od 3 50 ra 4, slat od 12 na 13 20, zelenjava za 2^ in sad.e z* 16 stothak pri kilogramu. Podražila se H tudi obleka. — Posvetovanje didaktičnih ravnateljev se je vršilo v Gorici pod prec'sccfstvon» šolskega nadzornika Rubbie. Govorilo se K o povzdigi šolstva v obmejnih krajih. Zaman vsak tak pogovor, dr>?:ler bo šVa dr-ločena le za potujčevalnico in poneuinče valnico n?^e dece. Naš vsakdanu kruh 1. * s ba postala čokolad, ko sp» znaina njeao te^r.ost in. rediinost. dobro za ečeia in lrpe o^rke zamet* biti dosežena le z ur-orabo pecivnega praška in vanilia sladkorja znamke Kskao Van Kastg I Glavni rrt>dnik; RAST O PUST OSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS ajprigodniji ushrsni m i sletito naliv pero 1 o n 124 T D L m k ■ O B q o'lC 6 O n mestni trs S OlRNATOVIC j Iz Liuhliane. — Vetezsnimivo predavanje je imel v ponedeljek zvečer v Mestnem domu tajnik Trsrovske in obrtniške zbornice v LJubljani g Ivan M o h o r i č o CeSkcslovaSki Tnlu-strijl ln njenem razvojn. Njegovo preSa. vanje, ki je dokazovalo ob?eZno temeljito poznavanje gospodarskih razmer v bratski češkoslovaški republiki, eo pojasnjevale številne skloptlč-ne slike, ki so vrbudile med poslušalci splošno pokornost. Grajati moramo, da so se prav maloštevilno udeležili tega poučnega predavanja baS tisti krogi, katerim je bilo to redavanle namenjeno. Da je bila odsotna tndi rnlalina, zlast: gojenci tukalšnjih trgovskih Sol. ae ob danih razmerah razume namo ob eebl. — Udružcnle rez. ofictra i ratnika, pododbor Ljub:j*ma. vabi gz. rezervne ofio r-Je. da se udeleže pojrreba zas'uzncga tovariša Mib.na Pluta v četrtek dne 9 spr. t. 1. ob 15. popoldne !z mrtvašnce državne bolnice v Ljubljani. Obleka civilna. Po možnosti znak udruženja. Rezervni oficirji tv»v rijo svojo skupino. Pogreb bo z volask'.n* častmi. Uprava pododbora. — Ponočnjaki so predvčerajšnjim v Zvezdi n?spro!i brivskemu salonu (ijud v pijani objestnosti zlomil In zvir ob t^n-kajšnjih nasadih se nahajaječo ž^V?po ograio in povzročili mestni občin: znatm škodo. V isti noči so pomandrali In rizki-pall tudi sveže nasade ob eperoem gfcdalt-šču. Te surovosti se v zadnjem času ponavljajo dan za nevom v Ljubljani. Nedavno tega so ponočnjaki obsekail indi drevesa ▼ tivolskem parku. Pravijo, da so ti surnvl ponočnlakl večinoma Intergentm* ljudje, cd k&tcrib bi Človek pač pričakoval, da bi Uxm? Najföfikladnejsi ¥©lüccn©lril dl prijateljem* srednlešolski mladina k* cstsSi rodbini ie^narotba na BUCIK (Leksikon srpsko—hrvatsko—slovenack') doslej naivežie dalo v naši književnosti. Obsega vse delo in življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev zgodovinsko, kulturno, politično, ekonomsko i. t. d. 130 našiti najizvrstnejših sirokovnjakov na naučnem polju, vseučiliščni profesorji, sodelujejo mi tem delu. Prvi zvezek ,.l\8;nrodne EncikfoperSfiel( ie >z3el9 a raznenava? se bo m 15. amrilom 1325. — Vsak nadaljnji meseo odslej izide redno po en zvezek (okoli 120 strani). Vseh zvezkov bo okoli 21 in bo sedem mesečnih zvezkov tvorilo knjigo tako da bodo skupaj tri knjige, ki dobe naročniki zanje za majhno naplačilo originalne platnena p2atn.čef prevlečene z usnjem. „Narodna Enciklopedija" izide v dveh posebnih izdanjih, eno v iatinioi, drugo v cirilici, kar naj sc pri naročilu navede. Cena w prednaročbi zvezek mesečno Din 40-— brez poštnine, a plačljivo pri sprejemu, t. j. v Zagrebu pri dostavi, a v ostalih krajih s povzetjem« (Poštnina se plača posebej). PROSPEKTE POŠILJAftSO GRATIS I 9 Naročbe In naročnina naj aa pošiljajo na naslovi MILESiSOtflC, zastopnik „Nsrodne Enciklopedije" Zagreb, Hatzova ulica 23./3I. Kdor se naroči, naj izreze ta listek in ga pošlje v zatvorjenem omotu (kuverti): F. dna Naro*am (o) se na---------kompl. frdanje v 20 zvezkih .Nir^dne Endk'opedüe* fn se obvezujem (o) ga spiejemati za ves čas izhajanja v zvezkih po povzetju zj ceno Din 40"— brez poštnine za zvezek. Čitljiv podpis:----—---—-- F. MILAS3NOVI6, Mstopn k .Narodne Eneiklo edije** Zagreb, Hatzova ul. 26. II. Z. poŠta: Pros'mo točno nsvesM, ali želite fzdaiie v c rilid ali v latinici. 1U56 Stran 4. SSKt RA ROB« aäe 9. aprila 1923. Itr*. 85 20 Razpad car st o a Roman zadnjega avstrijskega cesarja; Wolkenstcin |c poplačal to Izpoved, k! je da-tla njegovi duši svežo prožnost, s prvim poljubom. Saj je to žensko bitje padlo, naj je bilo svečenica jnbezni, bila je tako pristno Ženska, tako prepoje-ä božanskega ognja ljubezni, da jo je moral vzlju-Ml V tem poljubu si je Loro pridobil popolnoma »Moja moraš biti, Lora, samo moja! V Tebi ,šti raziwvSilia lakarna Blum, Subotlca. 115 L r RIBE karpl, iftuke, anlet, postrvi in POLENOVKA namočena se dobe na vel. četrtek in veliki petek. FR. K H AM nasproti hotela UNION "1 rT'J Velika zaloga j. WANEK * GEFlCAvr-' LJUBLJANA C klobubou za gospode in dečke* Vsakovrstne čepice 95! Sanatorium Dr. R. Szeso se odrasle 1 djecn. — Abbeile (Italija). Dietno Ilječenje za debljanje l krepljettje. Prvorazredni zsvod za bolesne na aren, na ovapnenja žila. — Promjene tStoff-tvechsei) fa ženske i živčane bolesti. Djeca od 7 godina primajti se i bez pratnie. 69 T 952 Za velikonočni nakup •c priporoča medna frgartaa PETER ŠTEBB L|nbl|ene, Stari trg 18 Blago prvovrstno. — Cene solidne. — Postrežba točna Krepltiske toplice poleg Zagreba zdravijo: proti«, rarmatieaaa« Itafaa, iaanfea ko.eznl itd. Stalna vojna glasba, električna razsvetljava, kino, lastna radijska postaja ter druge zabave. Izven glavne sezone znatni popusti na cenah. — Pojasnila daje brezplačno kopališčna uprava Kraptnake Teplfee. 1055 RAST LAS IJUMCUJE „LCOA*1 zikorMo saičltcno credshro proti plešavosti, izpadanju las In praljafc-Dobiva a« v vatti lekarnah, drogerijah, brlvnleah «11 po povsrtfti za 100 dinarjev (In 10 dinar'er poštnin«) razponi!«* Koxanet. laboratorij 39 L ,LEDA", Zanreb, NikoliOeva f. Torbice, denarnice. Izredne prilike I Vated odpotovanja se proda posamezno ca. 100 Vosov pristnih u sni a ti h damskih torbic, denarnic doz za smofke. FinI izdelki najbolje tvornice Karstadt & Co., Hamburg. Znatno rni*»no od tvor-jvSkih cen. — Ogled asmo o4 4. do T. ara to It« aprila w ios2 hotela T: voll, aoka AL II. MI. KRISTOFIC» BLUZ Priporoča k r m m n oi Cono am oris o« Uif* SS? Ljubljana. St»^i trj S Uanrsa, v lastni ravno došfe najnoveJSeeia kroja* OTROžKE OBLEKSCE» PLAŠČKE. velik. Isblra OGLEJTE SI ?93 Damski klobuki in slamniki! Najmodernejši modeli! Zatrti klobuki! Velika Izbera! Popravila najceneje! Modni salon IVANKA STEGNAR LJUBLJANA, Rimska cesta št 10. velikonočno zaloqo čevljev tvrdke T R E B A R LJUBLJANA, Sv. Patra eaata • Proti jamstvu tndi na obroke. Soljie k obari ca : *e sprejme k malt družini za dopoldanske ure. Naslov pove uprava Slov. Naroda. Vrtne stole prodaja najceneje Kov* mane & Komp.» Li"bs Ijana, Mir je 4. 73'L Iran Magdič, krojač, l/jublmna, Gle* dališka ulica 7 — ae p«-i* poroča za spomlad no *e« žono. 57 L Sten od 3—4 sobe sa kuhtnjom traži se pre* ico Ijeta u Wiztni Zidano«? mosta. Celja ili Maribora. Cijenjene ponude na: Ko* vacič, Zagreb, Bosanska ulica 40. 985 Prosim, berite! Radi opustitve trgovine *e raznovrstno blago — zlatnina in srebrnina — po znižanih cenah prodat ia. Lepa birmanska d^ri* la. — Joa. Seiovin*Cuden, Ljubljana, Mestni trg 13. 999 Gostilna, prvovrstna, v lepem pro* metnem mestu Slovenite, se vsled bolerni lastnika odda t vsem inventar* jem podjetnemu, kavcije zmožnemu gostilničarju, takoj na račun Ponud* be pod »Prvovrstna go« stilna '1017« na upravo »Slov. NTar.«. 1017 „PUCH" kolesa po selo m 3« dni h cenah Gefeit* le pri fön. Vok, Ljubljana, Sodna ui.7 4 vssons 7 !o profila 2 vagona 3 kg profila 2 vagona 10 kg orofiia MB ter o S OVIII e S kolesi in brezhibne vozičke 600 in 760 m/m rastečine, priporoča ceno do sprejete znatno povišane nove carinske tarife: MM d. d„ Zagreb, Gajeva ul 59. in kos m etični h preparatov priporoča ceni. občinstvu LJUBLJANA '*» ielcnburgova ofloo S DPOQBPÜa „fltfpiia" r •aaotffoma ramo oafoltt« denar v Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg Stev. 6 ker ima že nad 11,000.000 Din Jamstvene oJavnice. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po docovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon štev. 9. J* L Telefon Stev. % Samo 300 Din «^55."* as 3 Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega alumi- *SS nija, snežno bela in desetletja trpežni. Dobavi,! se • proti predplačilu ali povzetja. TL *S Kovinstai »ndustrtja tNJJJtM.BI^.HaT^lliS S S» Posode držijo fn to gornia vrsta od leve na desno no -2 ca 21'*. lVfi, in l*/4 litra in «podnja vrsta po ea 1, I3/4, V/2, VU litra, ponev ima 20 cm premera. Naročite ter _j koj, ker ne vemo, ako nam bodo razmere dovolile, vzdržati trajno to ugodno ponudbo. Cenik brezplačno, g*, Inserat priložite Ako ne ngaja.se vzame radevolje nazai. Vsem 59 T ki hočejo piti dohro kavo, priporočamo našo lz\rstno pravo domačo kellsske cikorlfo. L__i Robert SmieloGJsRl erkltekt • le mestni eteekenlk Rimska cesta 2 izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst kakor tudi preso?evan|a in cenitve vsakovrstnih posestev pod solidnimi in ^a'tipodiiejäimi posjoji. Zidne opeke od lastne opekarne na Viču, priznana kot nair*olisa kakovost, in od skladiSča. Optkarska cesta 18 po najnižji dnevni ceni. isce mam v tej stroki popolnoma \rerziranega. Imel bi voditi nakup ter prodajo ter bi radi tega moral biti zmožen iaŠČine. Res zmožne moči se prosijo za ponudbo z navedbo dosedanjega službovanja ter zahtevka plače pod „Les 1925*4 na Aloma Company, Ljubljana. 1014 Kia se najbolje kuoi? ie tsre? dvome sneno: > Pri nisk^ ce«? < 59 i Ignacij Žargi, Ljubljana Sv. Pelra 6es»a itev. 3« Nudi cen), odjemalcem veliko izbiro potrebščin t a krojače in šiviPe, veHka izbi a moških, ženskih in o*roč ih iicgav'C ter razno moško, Jamsko in ntiočje perilo, vseh vrst vezenin, samoveznic svilenih, pletenih i. t. d. Jeeeaioaanme Novlnertko Udrolenje, ••kcij« Ljubljana, sporoča lalostno vest, da je danes ob 7. zjutraj preminul njegov član in bivši dolgoletni odbornik, rezervni kapetan, urednik milan Plut Pogreb dobrega tovariša bo v četrtek, 9. t m-ob s. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. KriZu. Pokojnika priporočamo v blag in Irajen spomin. V Mt*a*Jatil, 7. aprila 1925. Za odbor Ljubljanske sekcije J NU t č. predsednik. Globoko užaloščena javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj iskreno ljubljeni brat, gospod Milan Plut urednik „Jutre'% kepeten v rezenrl Itd. danes ziutraj ob 7. po težkem trpljenju preminul v 45. letu svoje starosti. Žalni sprevod se bo vrši! v Četrtek, dne 9. aprila ob 3. popoldne iz mrtvašnice splošne državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. -Bela* daWaa, 7. aprila 1925. Ddraienle rezervnih of'th*a ! vsl-nfka, püdodbor Ltnbllatia. javlja. "j je njegov ustanovni član in bivši predsednik, tovariš Brcdiilkv rez. pciaiL kepefan IL klase danes preminul. Idealnemu tovarišu, poborniku nacljo-nalne ideje ohranimo časten spomin. Ljubljana, 7. aprila 1925. Lantnina in tiek »Nerodne ttelfirnea« ■a 08 YD