104. Številko.
«ponedeljek, J. mola 1906.
XXXIX. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto *5 K, za pol leta i3 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec X K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse lete 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, sa pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe »rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačnic od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Bekopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo Je v Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., npravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administrativne stvari.
Uredništva telefon st. 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Upravni&tva telefon št. 89.
Preobrat na Hrvatskem.
Saborske volitve na Hrvatskem so bile v soboto končane in so do-donesle opoziciji tako sijajno zmago, kakršne pač niso pričakovali niti največji optimisti.
Od 88 mandatov, kolikor jih šteje hrvatski sabor, jih je pripadlo opoziciji 54, dočim si je mogla madja-ronska stranka, ki je preje bila neomejena gospodarica v saboru, ohraniti in rešiti jedva 34 mandatov, a še od teh mandatov jih je več, ki si jih je pridobila zgolj z nasilstvom in z očitnim sleparstvom!
Vest, da je po več desetletni ljuti borbi končno vendarle zmagala na Hrvatskem opozicijonalna misel in so prišli na površje elementi, ki so res pravi predstavitelji hrvatskega in srbskega naroda v tro edini kraljevini, možje, ki so vneti za blagor domovine in katerim je res najvišji zakon dobrobit mukotrpnega naroda hrvatskega in srbskega, ne pa osebne koristi in strankarski interesi, je morala vzradovati in razveseliti vsakega Slovana, pred vsem pa nas Slovence, ki nas vežejo najtesnejše vezi medsebojnega bratstva z narodom, ki biva v kraljevini Hrvatski in Slavoniji.
Hrvatska, kjer je dosedaj kraljevala surova sila, kjer so bila na dnevnem redu najgadnejša nasilstva, kjer so se brezobzirno gazile ustavne pravice in dušilo vsako svobodno gibanje, je zadihala svobodneje in na obzorju je zažarela zora, javljajoča dneve boljše, krasnejše bodočnosti.
In zadnji čas je že bil, da se je strla moč tiranstva in se strmoglavili oni, ki so že desetletja brezvestno tlačili narod, gazili v potokih krvi, teptali zakon in dušili vsako svobodno gibanje z brutalno silo in najgadnej-žimi sredstvi !
Skrajni čas je že bil, da se je napravil konec tej strahovladi, zakaj narod, izmučen do krvi in izsesan do mozga, bi se bil že s&oro vdal brezupni resignaciji in apatiji, iz ka-
tere bi mu ne bilo več nobene rešitve !
Toda dan rešitve in osvoboditve od tiranstva bi še ni bil napočil tako skoro za Hrvatsko, ako bi ne bilo med hrvatskimi politiki nekaj mož, ki so v politični svoji dalekovidnosti umeli spretno izrabiti položaj in krizo, ki je lani nastala na Ogrskem, in zainteresovati za Hrvate one ogrske politične kroge, o katerih se je vedelo naprej, da preje ali sleje zmagajo v boju proti Dunaju in prevzetno v roke državno krmilo.
Reška resolucija je bilo delo izredne državniške dalekovidnosti in velike politične spretnosti, ki spada brez dvoma med najpomenljivejše točke v novejši hrvatski zgodovini.
Ako bi ne bilo došlo do reške resolucije in do pogajanj med hrvatskimi in srbskimi poslanci in med madjarsko koalicijo, bi nesporno še danes ne bila strta moč Khuenove klike na Hrvatskem, zakaj priznati se mora, da si je opozicija mogla izvo-jevati zmago samo zbog tega, ker se je madjaronski stranki odtegnila pomoč iz Pešte in se jo je prepustilo brez usmiljenja njeni usodi, dasi je, v svesti si svoje slabosti, še v zadnjem hipu beračila za podporo pri peštanski vladi dobro vedoč, da jo samo še nadaljna pomoč od zgoraj lahko reši katastrofe in pogina.
Da so na Hrvatskem zasmili lepši dnevi, se je torej v prvi vrsti zahvaljevati reški resoluciji, ki je pred meseci razburila ne le vplivne politične kroge na Dunaju, marveč naletela celo na odpor med onimi kratkovidnimi Hrvati in Slovenci, ki v svoji omejenosti niso pojmili in umeli one ideje in onega pravega smotra, ki je narekoval to resolucijo.
Ako se torej priznava reški resoluciji odločilni vpliv na razvoj najnovejših dogodkov na Hrvatskem, se je treba pri tej priliki spomniti tudi moža, ki je dal iniciativo za reško resolucijo. Ta zaslužni mož je urednik reškega „Novega Listau — Fran Sup il o.
Ako hočemo biti objektivni, moramo odkrito izpovedati, da si je poleg veleuglednega starine dr. Pera čin grije baš on pridobil mnogo zaslug, da je nastal tak temeljiti preokret na Hrvatskem!
Mi Slovenci se tega preokreta iz srca veselimo ne samo zbog tega, ker je za vedno odklenkalo oni brezvestni kliki, ki je brutalno zatirala vsako svobodo in vkovala narod v verige hlapčevstva in sužnosti, marveč tudi zbog tega, ker je z novo ero na Hrvatskem dan tudi nam Slovencem zalog boljši bodočnosti. Trdno se namreč nadejamo, da bodemo mi Slovenci v bodoče našli v trojedni kraljevini Hrvatski tisto zaslombo, ki smo jo, žal, dosedaj iskali zaman, ono bratsko podporo, ki bo omogočila, da bo prišel čas, ko bo tudi njeni posestrimi Sloveniji zasinil žarek zlate svobode!
Jadranska banka.
V Trstu, 6. majnika.
Danes se je izvršil prvi občni zbor „Jadranske banke" v Trstu. Sicer ni še poteklo leto dni, da obstoja ta velevažni denarni zavod, ki pomeni velikanski napredek in izredno važno gospodarsko institucijo slovensko, ali boljše rečeno jugoslovansko. Toda vkljub kratki dobi dosedanjega obstoja pa je vendar po izredno živahnem delovanju že sedaj nastala potreba, da „Jadranska banka", ki je dne 13. novembra leta 1905 pričela z akcijskim kapitalom 1,000.000 K svoje življenje, izdatno pomnoži svoj družbeni fond. Je pač jasno, da banka, ki je ustanovljena v prvi in glavni vrsti v pospeševanje slovanske trgovine v prvem avstrijskem pristanišču in njenem področju, mora razpolagati z milijoni. In baš radi tega je sklenil jako marljivi upravni svet „Jadranske banke", da že sredi prvega poslovnega leta skliče izvanredni občni zbor, ki naj poviša delniški kapital do 3,000.000 K.
Na ta občni zbor je vzpričo veliko zanimanja došlo izvanredno veliko
število akcionarjev, ki so zastopali 1040 delnic s 104 glasovi.
Predsednik g. Anton vitez Yu-kovič je otvoril občni zbor s toplim pozdravom k zborovanju došlih delničarjev ter izrazil veliko svoje veselje nad obilo udeležbo. Poudarjajoč, da je Trst glavna trgovska točka v Avstriji in ena izmed najbolj važnih v celi Evropi, je razložil namen današnjega občnega zbora, na katerem naj se „Jadranski bankiu poviša akcijski kapital na potrebam in razmeram potrebno višino.
Nato je dal besedo g. ravnatelju Antiću, ki je v svojem stvarnem poročilu utemeljil na podlagi številnih podatkov iz dosedanjega delovanja potrebo povišanja delniškega kapitala.
Iz njegovega skrbno sestavljenega poročila posnemamo, da je „Jadranska banka" od 13. novembra 1905 do 30. aprila 1906 imela okolo 104 milijone kron prometa. Blagajniški prejemki so znašali 12,496.680 K 40 vin., izdatki pa 12,330.390 K 10vin. Račun dolžnikov in upnikov izkazuje 23,458.893 K 55 vin. proti 23,646.907 K 37 vin. Promet v devizah je znašal 3,859.671 K 89 vin. proti 3,793.487 K 59 vin. V valutah: 399.150 kron 54 vin. proti 391.223 K 40 vin. Efekti: 946.262 kron 6 vin. proti 924.471 K 25 vin. Menični portefeuille banke znaša danes 6. majnika 1,024.133 K 13 vin. Na hranilne knjige je vloženih dosedaj 59.666 K 82 vin. V nepremičninah poseduje „Jadranska banka" nedavno kupljeno hišo na vogalu ulice Cassa di Risparmio in ulice San Nicolo, ki reprenzetira vrednost 218.950 K, kamor se banka v kratkem preseli. Pri „Jadranski banki u seje poleg drugega subskribiralo 2,400.000 K 5% državnega ruskega posojila iz leta 1906.
Po tem zanimivem poročilu je na predlog predsednikov sklenil občni zbor soglasno, da se kapital poviša na 3,000.000 K in da se upravnemu svetu prepusti način in Čas za emisijo novih  delnic,  ki  se pod nominalno
vrednostjo 400 K ne smejo izročiti prometu.
S tem je bila dognana edina točka dnevnega reda. Predsednik vitez Vu-kovič je zbrane delničarje zahvalil za lepo udeležbo in zaključil občni zbor,' kateremu je sledila seja upravnega sveta. V tej seji je sklenil upravni svet, da se subskripcije novih delnic, katere se izdajo sprva za eden milijon, začne 1. avgusta t. 1.
Ministrstvo Hohenlohe
Dunaj, 6. maja. Kakor jo že v Avstriji običajno, so prišli pri konferenci z ministrskim predsednikom prvi na vrsto Nemci, in sicer načelnik nemške ljudske stranke dr. pl. Derschata, načelnik nemške napredne stranke dr. Crross in načelnik ustavovarnega veleposestva baron Schwegel. Ministrski predsednik je izjavil vsem trem, da ima nalogo, da izvede pod vsakršnimi pogoji splošno in enako volilno pravico. Izpovedal je, da je iz prepričanja pristaš splošne volilna pravice. Glade parla-mentarizo vanj a ministrstva so dobili nemški načelniki prepričanje, da na to princ Hohenlohe ne misli poprej, dokler se ne dožent kompromis v volilni reformi. Ministrski predsednik je govoril tudi o ogrskem vprašanju ter se priznal za pristaša nagodbe iz leta 1867. Posl. dr. Gross je izjavil, da bo nemška napredna stranka podpirala splošno volilno pravico, ako se nemški mandati pomnože in ako se volilni okraji razdele taka, da dobi kvalihkovana (?) veČina varstvo. Ministrski predsednik je izrekel upanje, da se med Nemci in Čehi doseže glede volilne reforme kompromis.
Lvav, 6. maja. Danes pride k ministrskemu predsedniku predsedstvo poljskega kluba, in sicer poslanci Dzieduszvcki, A b r a -hamowicz in Dulemba. Pri konferenci bodeta posredovala gališki namestnik grof Potočki in knez Fiirstenberg.
LISTEK.
Dete ]e umrlo.
Spisal Oskar Kamenšek.
Rudolf Komar se je skoraj zaljubil v svojo gospodinjo. Mala, drobna je bila in Čisto mlada, modre oči pa so ga gledale tako veselo in nasmihaj oče, da j a baš obžaloval, da bo marala prebiti v par mesecih dogodek, ki pač razveseli njenega moža, Rudolfa pa čisto nič.
Franc Šener, njen mož, je bil sicer dober človek, imel je po Komar-jevem mnenju le to slabost, da si je želel deteta. Služil je v tovarni, nadzoroval je delavce in precej dobro sta shajala z ženo. Ali Če bi se mu pomnožila družina, je dokazoval Komar, ne bi več živel tako ugodno. Zato pa da je prav, da je prišlo prvo dete mrtvo na svet.
To se je bilo zgodilo, predno je prišel Rudolf Komar k njima. Tako nekako po Veliki noči ju je spoznal. Iskal Bi je dijak Rudolf stanovanja, pa se je nastanil pri Šenerju. Malo stanovanje sta imela, samo sobo za
sebe in poleg nje kabinet, preko hodnika pa je bila kuhinja.
„Morali bi hoditi skoz najino sobo," mu je dejala Angela. Rudolf je zapazil postelji, segajoči v sredo sobe, in slabo opremo. „če vas ne bo ženiralo.u
„Mene ne," je dejal Komar, „samo za vas bo nerodno."
Zasmejala se je Angela in pokazala svetle zobke, nosek pa se ji je malo namrdnil, češ, kaj mi bo nerodno, saj nisem grda . . .
„0, mene in mojega moža to nič ne ženira. — Moj Bog, človek se pač mora mučiti in skrbeti, da mu ne ostane stanovanje prazno ter brez koristi ..."
Tako se je tedaj nastanil Rudolf Komar pri Šenerjevih, in ko sta zvedela, da je medicinec, sta ga popolnoma udomačila pri sebi, zaupala sta mu njeno precej očitno skrivnost ter moževo veselo upanje. Angela pa ga je često vpraševala za svet. No Rudolf ni dosti študiral in zato ni dosti znal, ali vseeno se mu je vsekdar ob taki priliki zresnil obraz in vsekdar je znal nasvetovati kaj koristnega.
Postal je na ta način približno
Senerjev domaČi zpravnik in veliko zaupanje sta imela vanj.
Včasi je imel Franc popoldne prosto in če je bil tedaj Rudolf doma, mu je takoj prišel povedat v kabinet, da danes „štrajka" ter gaje povabil na partijo. Sedla sta v sobi k mizi in med njima je sedela Angela, s pletenjem v roki, mala, drobna in vesela. Šnopsala sta oba moža za liter vina, in ko je bil na mizi, so polagoma pili in se menili o otroku.
In vpraševala sta Rudolfa in zaupala sta njegovim odgovorom in svetom, in Franc je tako veroval vanj, da se mu ni zdelo nič Čudno, ko je ovil Komar roko okrog Angelinega pasu ter jo skoro stisnil k sebi.
„Nič ne bo hudega," je dejal, „nič se ni treba bati ..."
Angela pa se mu je nasmihala in ugajal ji je njegov objem. Ob takih prilikah je začela primerjati svojega moža in Komarja in misli so ji bile take, da zasluži Rudolf mnogo bolj ljubezni nego Franc.
Zakaj žena, še tako pridna, je vendarle vrag in nihče ne ve, kakšne misli ji vrše v kodrasti glavici.
Zato se je Rudolf Komar v tistem Času, ko se je Franc Šener veselil bodočega potomca, skoro zakljubil v svojo gospodinjo.
Ta pa je stopicala po stanovanju, stopicala okoli Rudolfa in nič se ni videlo, da bi mislila na dete. Modre oči so prijazno mežikale, rdeče ustne so se smejale, mlada duša je hrepenela in morda ni niti vedela, kaj je greh . . .
Tako so živeli vsi in si želeli dogodka, vsak svojega.
črez dva meseca pa je prinesel dijak Rudolf svojim tovarišem vest, da imajo v hiši novorojenčka.
„Dete smo dobili", je dejal in skoro žalostno mu je postalo pri srcu — sam ni znal, zakaj pravzaprav — ko je dostavil: „Malo prezgodaj je — in čisto majhen je . . .*
— Franc Šener se je veselil, zadovoljen je stregel ženi in prav hudo mu je bilo, da ni mogel praviti na dolgo in široko svojega veselja Rudolfu, zakaj ta se je po porodu mudil po cele dneve zunaj in šele zvečer, ponoči se je vračal domu.
Včasi pa sta še čula, ko je prihajal spat, in zazrl je v slabi luči svetiljke na postelji Angelo in kraj
postelje zibelko: Lahno se mu je nasmihala žena, a oČi so ji inižikale kakor poprej, na licih ji je zatrepetala rdečica . . .
Rudolf je začutil tedaj jezo v srcu in ni vedel, zakaj je legal tako zl o v olj en sp at.'
Tako se mu je godilo dva tedna, in ko je Angela že vstala in stopicala okrog njega, ni bil več tisti kot poprej. Kaksr da se je nekaj pretrgalo v srcu in zlovoljnost ni odšla . .. Angela pa je sama začutila, da j a nečesa kriva, in hudo ji je postalo in sramovala se je.
A to jo je tako izpremenilo, da se je zazdela Rudolfu kot 151etno nedolžno dekletce, ki se sramuj©, da-siravno sama ne ve zakaj, in tako lepa je bila ob tem, da se je Rudolf Komar v resnici zaljubil vanjo.
Zedinile so se torej njiju želje, ali rasla je obenem nezadovoljnost in zla velja.
Otrok pa je jokal in Čisto bolan je bil, Angela je stala pri možu, ta pa ga je držal na rokah; tolažil ga j a in hudo mu je bilo, materi pa »o se vzbudila druge misli.
(Konac prih )
15
Praga, 6. maja. Jutri popoldne •o povabljeni k ministrskemu predsedniku voditelji češkega kluba, namreč poslanci Pacak, Stranskv, Kramar, Herold in ZaČek.
Pred otvoritvijo ogrskega državnega zbora.
Budimpešta, 6. maja. T prvi seji bo predsedoval 921etni poslanec M a d ar as, ki je bil že 12krat starostni predsednik. Izjavil pa je, da to čast takoj odloži, ako bi šli poslanci k prestolnemu govoru v kraljevi grad pred cesarja. — Eno podpredsedniško mesto se ponudi ustavni stranki, drugo pa dobi zopet ljudska stranka, in sicer prevzame to mesto zopet posl. Rakovszki.
Neodvisna stranka se je odločila, da pošlje svoje člane v delegacije.
Volilna reforma in Poljaki.
Dunaj, 6. maja. Parlamentarna komisija poljskega kluba je imela včeraj sejo, pri kateri se je razpravljalo o predstoječem pogajanju z vlado v zadevi volilne reforme. Vodilni poljski krogi niso več neizprosni nasprotniki kompromisa, ako ga ponudi vlada.
L v o v, G. maja. Posl. G labinski piše v rSlowo polskie" : „Poljski klub se mora in se tudi bo zedinil glede volilne reforme ter mora vsled tega misliti le na koalicijo takih strank, ki so volilni reformi naklonjene."
Baron Gautsoh in Čehi.
Praga. 6. maja. Nekateri Češki poslanci so izpovedali, da bi se bil del čeških zahtev izpolnil, ako bi bil baron Ciautsch še ostal dva meseca na krmilu. Baron Gautsck je baje obljubil Cehom češki notranji uradni jezik, ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem in podržavljenje severnozapadne železnice.
Nezadovoljni papež.
Rim, 6. maja. Papež Pij X. je poslal milanskemu kardinalu Ferrari pastirsko pismo, v katerem pravi: ^Raznovrstni so vzroki, ki nam naprav 1 j aj o posel vrhovnega pastirja težaven in mukepolen. Posebno nas navdaja s skrbjo in žalostjo, da vidimo v dobi, ko narašča zaničevanje avtoritete, tudi med dobrimi neposlušne duhove, ki bi ne smeli pasti v take zmote. Gotovo si ne moremo misliti kaj bolj absurdnega in pogubnega, kakor da so med člani verskih redov tudi taki, ki v svojem mišljenju in delovanju niso brezpogojno poslušni namestniku Jezusa Krista." — Pod izrazom „ dobri ^ misli papež duhovnike.
Novi ministrski svet na Ruskem.
Petrograd, 6. maja. Carsko pismo, s katerim je sprejeta Tittejeva demisija, se glasi: „Vaše vsled nezmernega dela oslabljeno zdravje Vas sili, da prosite za odpust iz službe predsednika v ministrskem svetu. Ko sem Vas poklical na to važno mesto za iz vedenje mojih načrtov, da pritegnemo tudi podložne k delu zakonodajstva, sem bil prepričan, da bodo Vaše preiskušnje državniške zmožnosti olajšale uresničenje novih volilnih naprav. Vsled Vaše vztrajnosti in delavnosti so te naprave gotove in pripravljene, da se otvorijo vkljub zaprekam revolucij o -narjev. Obenem ste sodelovali s svojo izkušnjo v finančnih zadevah ter pomagali zagotoviti novo državno posojilo. Dovolivši Vam zaprošeni odpust čutim srčno potrebo, da Vam izrečem odkrito priznanje za Vaše velike zasluge ter ostanem nespremenjeno Vam naklonjeni in resnično hvaležni Nikolaj." — Tudi pismo za odstopivšega ministra Durnova je polno priznanja.
Novi ministrski predsednik Go-remjkin je že predložil carju imenik novega ministrstva in svoj program. Goremjkin si je izgovoril popolnoma proste roke pri vsem svojem delovanju. Novo ministrstvo začne poslovati še pred otvoritvijo državne dume. — K o k o v -oev je baje odklonil ponujeno mu
finančno ministrstvo. Izvelskij je že imenovan za ministra zunanjih zadev.
Zopet punt v ruski mornarici ?
v
Varšava, 6. maja. V vojni mornarici črnomorskega bro-dovja je začelo zopet opasno vreti. Admiral Kaulbars je zapovedal, postopati proti puntaj očim se mornarjem z vso brezobzirnostjo. Tudi v Kronstatu vlada med mornarji splošna nezadovoljnost.
Angleško-turški konflikt.
Carigrad, 6. maja. Angleški poslanik je izročil turški vladi nekak ultimatum, v katerem se zahteva, naj Turčija uredi preporno mejno afero v Egiptu v desetih dneh tako, da umakne svojo vojaštvo ter sprejme mejo tako, kekor jo je regulirala Anglija.
Dopisi.
Iz Logatca- Po dveh mesecih se je vršila pri nas zopet veselica, katero je priredila moška podružnica Ciril in Metodove družbe v salonu hotela ^Kramar". Uspeh je bil precej po volj en, dasi bi bil lahko dokaj boljši. Menda je vendar dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da pride na veselico, katere Čisti dobiček je namenjen v narodne svrhe. Okolica to pot ni bila zastopana, najbrže radi
— vremenaPaČ pa je dospelo z vrlim kvartetom iz Ljubljane nekaj gostov. Da smo bili z veselico v vsakem oziru zadovoljni, gre zasluga v prvi vrsti „ljubljanskim slavcem" in tam-buraškemu društvu „Sloga". Ze pri prvem nastopu smo vedeli, da imamo izvežbenepevce pred seboj. In poslušali smo v resnici z veseljem in vidnim zanimanjem te glasove, ki so zdaj zaorili tako močno, kakor da bi prihajali iz podvojenih grl, zdaj pa zopet zapeli v najnežnejšem pianu. Občudovali smo vrle pevce, ki so peli vse pesmi z onim čuvstvom, ki napravi vtisk na človeka, kakor da bi prihajali glasovi iz globin srca. Naravnost nas je presenetil g. Za-vršan, ki je krasno zapel Vilhar-jevo: „Vstani solnce moje" ob spremljanju glasovirja. Spoznali smo v njem izredno izvežbanega, a tudi krepkega baritonista. Razume se, da je vrli kvartet, kakor tudi vrli gosp. Zavrsan žel najsrčnejše priznanje od strani poslušalcev in da so morali vrli pevci marsikatero dodati. Tudi tamburaši so krepko udarjali na tamburice ter želi zasluženo zahvalo. Po končanem sporedu se je zahvalil v imenu odbora predsednik moške podružnice g. sodni pristav Prevc vrlim pevcem in tamburašem za prijazno sodelovanje pri veselici ter jim končno zaklical: Na svidenje! Razvila se je kmalu vesela in neprisiljena zabava, ki je trajala do ranega jutra. — Na letošnjem naboru je bilo potrjenih manj fantov kakor pretečeno leto. Opombe vredno je, da so iz vasi Čevice, obČ. Dol. Logatec, vzeli vse razen dveh. Izmeri 7 fantov je namreč 5 potrjenih. — Naša „ Posojilnica" je določila ob sklepu letnih računov v dobrodelne namene znatno vsoto 874 K 12 h. Spomnila se je med drugim bodoče ljudske knjižnice v Logatcu, podpornih društev za slovenske visokošolce, Ciril in Metodove družbe, društva slov. književnikov in Časnikarjev, učiteljskega konvikta, Glasbene Matice in tudi Vilharjevega spomenika. Naj bi ji v tem plemenitem vzgledu sledili tudi   drugi  naši denarni zavodi.
— Na dol. logaški štirirazrednici so sedaj 3 provizorična mesta. Ne vemo, zakaj se ne razpiše definitivnoga mesta g. ^ege, ki je še pred veČ kot enim letom odšel iz Logatca. — V nedeljo je pri nas birma. Radovedni smo, ako nas bodo počastili gospod Škot s tako pridigo, kakršno so slišali v petek srečni Rcvtarji. O tem bomo še govorili.
Z Vranskega. V nedeljo, dne 29. aprila se je vršila veselica podružnice sv. Cirila in Metoda. Kakor lansko leto, tako je bila tudi letos ta veselica obiskana tako, da je napolnilo občinstvo iz trga in okolice do zadnjega kotička dvorano. Saj je bil pa tudi spored tak, da je moral vsakega zanimati. Orkester, petje, tam-buranje, gledališka igra — več se menda vendar ne more zahtevati od nas. Pri tej veselici je prvič javno nastopila narodna godba iz Št. Pavla. Igrali so več težavnih komadov tako, da smo se čudili izvežbanosti in izurjenosti kmetskih mladeničev. Vse priznanje g. Schmidtu, ki se žrtvuje in trudi z godbo, želeti bi bilo, da bi se godba od strani občinstva nekoliko bolj podpirala ; tudi društva naj se ozirajo pri svojih prireditvah na to godbo. Le na ta način se bo mogla izpopolniti.     Tudi    petje    in tam-
bur anje je ugajale skozinskoz občinstvu, kar je pričalo dolgotrajno ploskanje. Največ smeha in zanimanja je povzročila enodejanska veseloigra „Raztresenca*. Igrala se je pa tudi tako, da je morala vsakemu ugajati. Čutimo se dolžne, da se zahvalimo tem potom vsem p. n. damam in gospodom, ki so se tako požrtvovalno trudili za to veselico, za katero smo imeli samo dober teden časa na razpolago. Podružnica ima spretne in izurjene moči, zatorej le po tej poti naprej, ne oziraje se na nobeno stran — in storili bodemo samo svojo narodno dolžnost.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7. maja.
— Ministrski predsednik princ
Hohenlohe je povabil v soboto tele-grafično načelnika jugoslovanskega naprednega kluba dr. FerjančiČa na razgovor. Vsled tega gredo dr. FerjanČič, dr. Tavčar in Plan-tan jutri na Dunaj k ministrskemu predsedniku.
— Glas koroških Slovencev.
Kompromisni predlog Gautschev glede volilne reforme je upošteval tudi naj-nežnejŠe želje nemških nacionalcev, samo na koroške in na štajerske Slovence se ni oziral. Z ozirom na to je prijavil zadnji „Mir" jako obširno pisan dober Članek, namenjen kranjskim klerikalnim izdajalcem, v katerem pravi: nKaj pa bodo storili slovenski, oziroma jugoslovanski poslanci nasproti temu ponovnemu zločinu na obstoj slovenske narodnosti na Koroškem in Štajerskem ? Na to vprašanje vidimo vsaj nekaj odgovora v ljubljanskem „Slovencu" z dne 26. in 27. aprila. Tu se pravi: „Govorica o posebnem mandatu za kranjske Nemce je baje prazna želja nemške gospode. A Če se to nameravain ostanejo volilni okraji na Koroškem in Štajerskem, kakor so jih vladi vsilili naši narodni nasprotniki, potem je v istem trenotku tudi za „ Slovansko zvezo" dano povsem drugo stališče."
— Z ozirom na poročilo, da je ponudila vlada kranjskim Nemcem eno poslansko mesto, izjavljajo Jugoslovani, da o tej koncesiji Nemcem ne more biti niti govora. Proti nakani, da se prepusti koroški mandat Nemcem, se hočejo najodločnejŠe boriti." —Kaj naj torej sklepamo iz teh izjav? Ali je „Slo-vanski zvezi" dano drugo stališče šele tedaj, ako ostane vlada pri tem, da se da kranjskim Nemcem en mandat in ostane na Koroškem in Štajerskem pri starem, ali bo zavzela „Slovanska zveza" tudi drugo stališče, ako se tudi kranjskim Nemcem ne da mandata? Ali se bodo Jugoslovani najodločnejŠe borili samo proti nemškemu mandatu na Kranjskem, ali če ta odpade, ravno tako tudi za slovenske mandate na Koroškem in Štajerskem? Ali je odločna borba za te mandate mogoča le v zvezi z borbo proti nemškemu mandatu na Kranjskem? Izjavljamo tu še enkrat, da koroški Slovenci mandata, ki ga nam je kot „našega" odloČila vlada, nikakor ne moremo smatrati v resnici za našega.   Ta mandat je
negotov ejši, kakor pa dosedanji celovško-velikovški. Na tridesetih shodih je govorilo slovensko ljudstvo koroško svojo odločno besedo ter za-tevalo, da dobi tri ali vsaj dva gotova slovenska mandata, ter je obenem pozvalo slovenske poslance, da v nasprotnem slučaju glasujejo proti vladni predlogi. Kaj naj si torej sedaj mislimo, ko se že takorekoč baranta splošno za posamezne mandate, ko Italijani hočejo še en mandat na Goriškem, ko se za Solnograško zahteva še en mandat, ko se celo za Kranjsko zahteva en nemški mandat, o naši nadvse upravičeni zahtevi pa nikjer ni niti govora!? Popolnoma upravičeno izražamo tu svojo bojazen, da seje vrglo naše zahteve v kot, da se je prešlo preko našega glasnega klica po pravici na stari dnevni red
— zatiranje naše narodnosti! Ta popolni molk govori za nas cele knjig0 — da smo koroški Slovenci najbrž pokopani za večno. Mi smo storili svojo dolžnost! Cela slovenska Koroška je vstala proti nameravanemu vladnemu atentatu na
obstoj slovenskega naroda na Koroškem! In morda se sedaj misli, daje to že dovolj! Ne! Ravno tako, kakor smo mi odločno govorili na naših shodih, kako so naše slovenske občine odločno stavile iste zahteve, tako tudi
sedaj najodločnejŠe zahtevamo, d a
se o naših zahtevah izprego-vori odločno, javno beseda na kompetentnem mestu! Naj pač jugoslovanski poslanci ne pozabijo, da je sedaj od njih odvisna prihod-njost celega slovenskega naroda!"
— Politično komedijo so igrali
naši klerikalci zadnjo nedeljo na shodu v „Unionu". „Slovenec" je priobčil poročilo o tem shodu. Konci skoraj vsakega stavka beremo: „Veselost, velika veselost, živahna veselost, smehu i. t. d. Politika je resna stvar in zlasti v zadnjem času pri nas Slovencih, ko nas hoče vlada v državnem zboru prikrajšati in naše brate na Koroškem in
" 1 1 •      1 aj
Štajerskem politično uničiti. Kranjski klerikalci pa brijej o norce s tem, ker so ravno na ta naČin prišli oni na Kranjskem na vrh. Iz tega se jasno vidi, da so štajerski in koroški Slovenci kupnina, za katero so naši kranjski klerikalci kupili svoje zmago na Kranjskem.
— Napisi na novi železnici od Celovca do Bistrice. „Deutsch-
nationale Correspondenz" se silno jezi, da je železniško ministrstvo ukazalo napraviti na novi progi od Celovca do kranjske meje dvojezične, to je nemškoslovenske napise na postajah, dočim je bilo prvotno nameravano, napraviti le samonemške napise. Nemci nameravajo proti tej odredbi nastopiti s protesti, in utemeljujejo svoj odpor s tem, da odredba ne odgovarja dejanj s ki m jezikovnim razmeram in da se hočejo ž njo prastara nemška krajevna imena posloveniti. V nemških poslanskih krogih se trdi, da je bila ta odredba izdana po vplivu sekcijskega šefa dr. F o I* t a. Če je res tako, bodi dr. Foltu izrečena zahvala. Storil je svojo dolžnost, kajti pravica je na naši strani. Nemška trditev, da odredba ne odgovarja dejanjskim jezikovnim razmeram, je navadna nesramnost. Slovenščina je na Koroškem ravnopravna, je v deželi navaden jezik, nova proga pa bo tekla po slovenskem ozemlju, po slovenskem delu dežele, kjer so vsa krajevna imena izvirno slovenska in so nemška imenovanja dotičnih krajev umetno skrpane sp ake.
— Povodom izida volitev na
Hrvatskem je poslal župan Hribar naslednji brzojavki: i. „Presvjetlomu gospodinu Miroslavu grofu Kulmerju, Zagreb, čestitam srdačno Vam i drugovima. Živila slobodna Hrvatska! — Župan Hribar." 2. „PredsjedniČtvu udružene hrvatske opozicije, Zagreb. Radujoč se sijajnim uspehom sloge med Hrvati in Srbi želimo, da solnce svobode, katerega zarja se je prikazala na obzorju Hrvatske, nikdar več ne zaide. Sloga med Hrvati in Srbi postani trajna na srečo in blagor tro-jedne kraljevine in vsega Slovanstva. Ža izvrševalni odbor narodno-napredne stranke: predsednik Hribar. — Iz Zagreba je došel naslednji odgovor: Pobjeda naša, pobjeda je vaša. Sunce slobode, koje se pomalja nad izmučenom Hrvatskom, sinut će i našoj miloj braći Slovencima a zagrijat će Čitav slovenski jug. U duhu s vama grlimo vas i svome srcu privijamo. — Predsjednici udružene hrvatske opozicije: Tuškan, Medaković.
— Novi okrajni šolski nadzorniki za Istro. Imenovani so: Za hrvatske in slovenske šole v okrajih Pazin, Poreč in Pulj učitelj pripravnice v Kastvu Ivan Bune; za Vo-losko nadučitelj v Voloski Fran Uršič; za okraje Lošinj in Krk vadnični učitelj v Kopru Dragotin Pribil.
— V proslavo zmage hrvatske Opozicije je bil snoči koncert v veliki dvorani hotela „Union", ki je bil prav dobro obiskan od vsakovrstnega občinstva, zlasti pa od onega iz višjih slojev. Društvena godba je igrala s precizno natančnostjo najlepše komade   slovanske in je vzbu-
dila zlasti vselej, kadar je igrala kak hrvatski komad, viharje navdušenega ploskanja. Morala je dodati pri vsakem komadu po enega in še vee kompozicij. Sploh je bilo navdušenje za brate Hrvate, ki se tako sijajne zmagali na vsej črti, veliko inje pokazalo, da smo pravzaprav Slovenci in Hrvatje le en narod.
— „Slovenčeva" slovenščina.
„Slovenec"  se jezi,  ker  smo prijeli „Katoliško Tiskarno",  da se pri njej tiskajo taki slovenski programi, ki se polni nemčizmov.   Da opere „Slovence" ^Katoliško Tiskarno", piše; „Do-tičnemu kritiku, oziroma poročevalca, povemo na uho,  naj predvsem pometa pred lastnimi durmi; kajti ravne v   njegovem   poročilu   nahaja se precej nemčizem (!) in smo posneli iz istega, da ta gospod zajema iz nemških virov,   izza kulis uredništva „Slov. Naroda" zvedeli smo, da se  tam jeze,   ker  so   se programi tiskali pri nas. Trdimo, da bi se bili ti programi doslovno tiskali tudi v „Narodni Tiskarni", če bi se bilo izročilo to delo is tej." (?) Vemo, na čigavem gnoju so zrasle ravnokar navedene besede.   Zakrivil jih je človek, ki je sestavil dotični program in ki kaže svojo nevednost v geografiji, da je hotel n. pr. besedo „Gibraltar" po-« sloveniti.   Prijeli smo „Katoliško Tiskarno-, ki je potem natisnila program, a ni znala iz njega izbacniti nemčizmov, kot je n. pr. ^najznamenitejše za videti*- itd.   Sicer pa ne vemo, kako naj sodijo ljudje o pisni slovenščini, če se bere v njihovem listu v inseratu:   rVeč se izve pri lastniku  gosp.   Ivan  Končina vele-tržec v" . . .   Kar se tiče naposled očitanja,  da se jezimo, ker se programi niso tiskali pri nas, povemo, da  so  gospodje  nekoliko   v zmoti. Veliki plakati so bili tiskani pri nas, letaki pa v  ,Katoliški Tiskarni* in ne vemo, zakaj bi morali pri nas potem  stresati kako jezo.   Da so pri „Slovencu"  tako  samogoltni,  ni seveda nič novega!
— Dražbi sv. Cirila in Metoda v prid priredi jugoslovanska dvojica — Matilda in Ljudevit Teodorovičeva — umetniško-dramski večer 9. t. m. ob 9. uri v areni „Narodnega doma". Bodita Vam bratska umetnica in umetnik tudi iz tega vzroka srčno priporočena.
— Iz  odbora Pisateljskega
podpornega društva" se nam piše: 10. t. m. preneso se smrtni ostanki na sv. večer 1874 1. umrlega slovenskega pisatelja, bivšega c. kr. tele-rafskega uradnika Andrejčkovega Jožeta — Podmilšaka v rake v „Pisatelj-skega podpornega društva.u Sprevod se vrši iz mrtvašnice pri sv. Krištoiti ob 4. uri popoldne. Narod slovenski, spominjaj se ob tej priliki pozabljenega svojca, pisatelja — trpina, ter pokaži s številno udeležbo da cenili njegove zasluge, ki si jih je pridobil pokojnik na polju slovenske književnosti !
— Prosta organizacija okrožnih zdravnikov na Kranjskem ima
dne 10. maja 190b* v hotelu „Union -v Ljubljani ob 7. uri zvečer izreden občni zbor s sledečim sporedom: 1.) NaČelnikovo poročilo v stanovskih zadevah. 2.) Poročilo o državni zvezi zdravniških organizacij Avstrije. 3.) O pristopu organizacije okrožnih zdravnikov na Kranjskem k gospodarski zvezi nemških kolegov na Lip-skem.   4.) O honorarju za cepljenje.
5. ) O deželnem zdravstvenem zakonu.
6. ) O določitvi stanovskega lista. 7.) Kazni nasveti. Kolegi! Pridite polno-številno k temu prevažnemu posvetovanju, vzdramite se, pomagajte sami sebi!
— Odlikovanje ljubljanskih ognjegascev. Včeraj dopoldne je bila v »Mestnem domu" odlikovanih li ognjegascev ljubljanskega prostovoljnega in reševalnega društva s častno svetinjo za251etno uspešno delovanje. K temu redkemu odlikovanju jo prišlo do 400 ognjegascev predvsem iz Ljubljane, potem pa iz Spodnje Šiške, Zgornje Šiške, Dravelj, Vižmarjev, Šmartna - Tacen, Viča, tobačne tovarne, Štepanje vasi, Most, Bizovika, Vevč, Jezice in Gamelj. Velika dvorana „Mestnega doma" je bila primerno okrašena. Ko so se zbrali vsi ognjegasci v njej, spregovoril je g. župan Ivan Hr i b ar približno takole: Častiti navzoči! Navada je, da se praznujejo 251etnice. Ta navada je opravičena, če je preteklih 25 let praznovanca prešlo v krepki delavnosti njegovi. Zlasti pa imajo pravico obhajati in praznovati 251etnico gasilci, ki so posvetili svoje moči javnemn blagru. Naš cesar je dne 24. novembra 1905 izdal ukaz, da dobe oni ognjegasci, ki delujejo 25 let pri gasilnih in reševalnih društvih, posebne Častno svetinjo. Pravico to svetinjo podeljevati imajo deželni politični načelniki. Vsled določbe dež. predsednika kranjskega z dne b*. aprila 1906 je postalo 15 Članov ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva deležnih tega odlikovanja. Po njegovem naroČilu bom pripel vsem jubilarjem častne svetinje. Upam, da jih  bodo   nosili v zavesti,   da *o
p let uspešno in požrtvovalno dejali v korist bližnjega. Te svetinje aj jim bude prijeten spomin na retekla leta, mlajši generaciji pa iaj bodo v bodrilo, da bo tudi ona,
0 bo delovala 25 let pri gasilnem p reševalnem društvu, vredna biti ikrat deležna takega odlikovanja, elim, da bi nosili odlikovanci dolgo rrsto let to odlikovanje. Nato je ma-;istratni tajnik Evgen Lah čital juena odlikovancev, katerim je gosp. ipan pripenjal častne svetinje. Pri akem pripenjanju je zaigrala godba
uš. Odlikovani so bili sledeči gg. criijegasci: Fran Doberlet, Lud-Ik Štricelj, Albin Ahčin, ran Šantel, Avgust Drelse, arel Riiting, Avgust Pavšek, akobBizjak,AntonBreskvar, ^ran Medic. Anton Leutgeb, osip Lapajne, Ivan Perme, r. Kalinu s in A nt. Prepeluh,
1 je bolan in mu bo načelnikizročil vetinjo. Svetinja visi na rumenem a£u in ima na eni strani podobo
lesarjevo, na drugi pa napis: „Forni dini,  vir tu ti et perseve-■antiae". Koje g. župan pripel vsem [lavljencem svetinje, se mu je zahvalil Ludvik Štricelj v imenu zveze n ljubljanskega gasilnega društva in h prosil, naj naznani to zahvalo deželnemu predsedniku. Proti ognjegas-teni obrnjen je pa dejal, da ne smejo >zabiti na cesarja, ki je njihov podanik in rad podpira požarne brambe. ;ato so mu vsi navzoči zaklicali tri-iat -Slava", godba pa je zaigrala fesarsko pesem. S tem je bil končan jfitiahn del.  Ognjegasci so nato de-iiirali na Cesarja Josipa trgu pred lačelmkom štricljem županom Hribarjem in vsemi   odlikovanci. Vsa ruštva je vzorno vodil gosp. Josip ur k.  Potem  se je  vršil v veliki Ivorani „Unionovi" prijateljski sesta-?k vseh  ognjegascev. Sestanka se |e med drugim udeležil tudi g. župan 'van Hribar.   Na sestanku seje aekla marsikaka krepka beseda zla-iz ust g. Josipa  Turka. Napil i« 2. Doberletu kot staremu očetu ?h kranjskih gasilcev  in  ga slavil >t moža   blagega  srca  in izrednih [aslug za  gasilsko   idejo,  za katero je prvi boril. V zahvali je gospod }eberlet  slikal težkoče,  ki  so se
lale
egascein  v začetku,   a se
njih malo število ni strašilo. Pojte o mojih stopinjah,  je   klical govor-ik, delajte za domovino!   Ko boste korili dolžnost,  lahko  vam bo srce.
boste zvesto delovali, napijem tam rNa pomoč-. G. Josip T ur k napil nadalje vsem odlikovancem, ipil g. dr. Opeki, žurnalistom in »prejel zato zahvalo. Ves čas je iz-orno igrala društvena godba in vsled Izbranih komadov morala vedno in Iredno dodajati novih. Ognjegascem pa minul Čas le prehitro in pre-alu je prišel čas ločitve. Odliko-irancem pa tudi mi kličemo: Na nino-b leta!
— Internacionalni orf ej v areni „Narodnega doma" je privabil v
»oboto zvečer precej občinstva, snoči )a le pičlo število. Dunajski kupleti mednarodni in nastopajo dandanes sovsod in imajo po okusu poslušalcev časih večji, včasih pa tudi manjši speh. Izmed nastopivših oseb nam je lajbolj ugaj al g. Sladović kot mu-ikalen klovn in se je izkazal kot spretnega in izvežbanega v vseh vjih produkcijah. Imitator glasbil in kramofonov, gosp. K a r 1 o v i ć , je bil ?rav dober in zanimiv, izmed pevk je IDa ugajala zlasti gdčna. A vrelija erty in gdč. Poldi Reinhardt. >noči je med odmorom g. Nučič s :ojo reklamo moril občinstvo. Po na-mnenju je odmor za odpočitek, le pa za take stvari.
— Skušnja mešanega zbora
iGlasbene Matice" je danes, v ponedeljek ob 8. uri zvečer.
— Slovenska umetnost slavi jpet novo, sijajno zmago. Priboj e-'ala sta jo to pot dva naša mlada, loslej še malo znana umetnika ob priliki 67. mednarodne letne razstave
praškem   Rudolfinumu. Katalog teže  983   številk ter  obsega imena najslavnejših sodobnih mojstrov skoro rseh   kulturnih  narodov evropskih. [Cehov,   Rusov,   Poljakov, Hrvatov, igležev, Francozov, Špancev, Italijanov, Norvežanov, Holandcev, Dan-Pev in dr.)   Med  vsemi   temi nepre-lecmimi  deli raznih  Uprkov, Lieb-fcherov, Bukovcev, Craneov, Macdo-indov, Ropsov, Gallerosov, Normanov, Overbeckov, Kaulbachov, Grafov, rbanov  in  dr.  opažamo  tudi dva ia portreta Iv. Žabota in veliko po-rajinsko sliko M MarčiČa: Pomladni Jan  v   splitskem   pristanišču,  ki se lasti odlikuje po iz bornem izraz enju račhe   perspektive.    Oba imenovana Letnika obiskujeta še praško slikarko akademijo; prvi je doma iz Lju-fOmera, drugi iz Litije.  O njih umet-iŠki zmožnosti priča že dejstvo samo )0 sebi, da sta smela razstaviti svoje plike  med  proizvodi prvih mojstrov to v praškem Rudolfinumu,  ki po ^ojih prireditvah ne zaostaja niti za dunajskim ^Kiinstlerhausom".
— Poročil se je ravnatelj Ljubljanske  kreditne  banke  g. Alojzij
Tykač z gospodično B lan k o Par-t aš e v o , hčerko sekcijskega svetnika deželne vlade g. Radovana Partaša v Zagrebu. Oetitamo!
— Naša sprehajališča so zares
tako lepa in prijetna, kakor se zamore le redko katero večje mesto z enakimi ponašati. Pred nekimi dnevi pa  se je nekdo v  „Slov. Narodu" oglasil, da za udobnost sprehajalcev v Bleiweisovem parku manjka klopi. Gotovo mora temu vsakdo, ki se za naša sprehajališča zanima, popolnoma pritrditi z nadaljnjo pripombo, da nedostaje ravno tako klopi tudi v parku pred sodno palačo. Na enem in drugem kraju jik je le po 10, kar je pa za najmanje še toliko premalo. Če si po daljšem sprehodu računal, da se tu ali tam odpočiješ, ali Če si pe napornem delu ali vsled starosti ali bo-lehavosti se nadejal,  da se tam na-užijeŠ okrepilnega zraka in si komaj čakal, da tja dospeš, navadno ne dobiš niti za en sedež prostora; vse klopi so zasedene, pogostoma pa po otrocih, kljub navzočnosti mater ali drugih varuhinj s peskom ali zeljišči potresene, Časi pa celo po na njih se valjajočih psih onesnažene, tako da ti ne preostaja drugega, nego da se nejevoljen in zbegan naprej podaš ter malo pojeziš nad neredom, ki si ga gledal. — Pisec teh vrstic je že lani g. župana pismeno na omenjene nedostatke opozoril, toda, kakor se kaže, brez p o voljnega uspeha. Moje mnenje je, naj bi se število klopi v navedenih  dveh parkih   pa tudi v Lattermanovem drevoredu izdatno pomnožilo, in sicer se priporoča tiste tipe klopi, kakor so v justičnem parku postavljene, ne pa po vzorcu starih z vdolbljenimi sedeži, ki se ne morejo vsakemu prilagoditi.   Poleg tega pa bi bilo treba,  da se na pripravnih mestih  občinstvo   opozoruje,   da so klopi le kot sedeži namenjene, ne pa kot namizje za igranje otrok ali za ležišča psom, in naj bi se časi tudi kak redar odposlal, da se prepriča, kako   se   dotična   naredba izpolnuje. Brez takega nadzorovanja, če se tudi le enkrat na teden zgodi, pa se ni od otroških varuhinj odprave omenjenih nedostatkov zanašati.
Sprehajalec.
— Nujna prošnja. Piše se nam : Nima ga kmalu kako mesto tako lepega šetališča, kot je pot pod in n a Rožnik. Koliko reklame bi drugod delali, da se tujci tako lepega sprehajališča poslužujejo. Pa pri nas? Ob nedeljah na vse zgodaj posebno še, kadar je kak shod na Rožniku, ne samo da so berači nadležni kakor v katoliški Španiji, vpijejo in razgrajajo ponočnjaki na vse ljubo božje jutro, da se človeku kar studi. Včeraj so se trije kmetski fantji iz rodu našega poklerikalnega ljudstva ljubljanske okolice, na cesti, ki pelje skozi strelišče na Rožnik premetavali, kleli in tako grde klafarske besede tulili, da je bilo vsakega strah mimo iti. Kaj še, ako tujec na tako svojat naleti? Prosimo ali je to reklama za nas Slovence ? Dobro bi bilo da oblasti pošljejo posebno ob nedeljah in praznikih en par naših vestnih in zvestih fantov v obleki c. kr. žendar-merije po Rožniku in kmalu bo konec te grde razvade. To bo le v prid naše lepe Ljubljane.
Zjutranjec.
— Za   vinogradnike. Kakor
prejšnja leta oddajali se bodo tudi letos iz državnih trtnic na Kranjskem zeleni cepiči priporočljivih, žlahtnih vrst vinogradnikom brezplačno, ako se dotični zglase v s aj do 2 5. t. m., bodisi ustmeno ali pa pismeno, pri podpisanem nadzorstvu ali pa pri delovodstvu pristojne državne trtnice. Dan oddaje cepičev se bode zopet tem potom oznanil.
— »Dolenjski Sokol" j kot dvaindvajseto društvo pristopil „Slovenski sokolski zvezi", ki sedaj obsega vsa slovenska sokolska društva ter žensko telovadno društvo v Ljubljani.
— Kletarski tečaj. C. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, B. Ska-licky, priredi v petek, dne 18. t. m., pri državni kleti v Podbrjah pri Št. Vidu nad Vipavo kletarski tečaj združen s pokušnjo umno kletarjenih in sortiranih vin lanskega pridelka iz državne trtnice na Slapu pri Vipavi. Poleg predavanja o umnem kletarstvu in novejših izkušnjah na tem polju bode razpravljal imenovani o sredstvih, s katerimi bi se dal zbolj-šati promet z vipavskimi vini. Ker je predvsem zadnje vitalnega pomena za vipavske vinogradnike, želeti bi bilo, da se tega tečaja posebno boljši posestniki in večji vinogradniki iz cele vipavske doline v obilnem Številu udeleže.
— K  železniški   nesreči v
Dovjem se nam piše: V notici o železniški nesreči v Dovjem je bilo rečeno, da se je osobje rešilo na ta način, „da je videč nevarnost pravočasno poskakalo s strojev". To je netočno povedano. S stroja sta skočila pac strojovodja SusteršiČ in Jenko na vlaku, ki je stal na postaji v Dovjem, dočim sta strojovodja Kame   in   kurjač   Stefančič na
vlaku, ki se je pripeljal iz Kranjske gore, zapustila stroj šele, ko sta vlaka že trčila drug ob drugega.
— Iz Poličan nam pišejo: Stvarni položaj nesreči, ki se je tu pripetila 4. t. m., je dognan. Omenjena ženska je 161etna rejenka Jakoba Marčiča, posestnika v Lišečki vasi pri PoliČanah, z imenom Ana Drahsler. Omenjenega dne se je šla sprehajat z rejenčki Sletnim Jakobom in 21etnim Martinom ter s 61etno Marijo Polanec proti PoliČanam. Ko dospejo do železniške prestave, je ravno mimo dirjal tovorni vlak iz Ponikve. Komaj je ta odšel, se zmuzne 31etni fantič Jakob MarčiČ izpod prečnice na tir. V tem hipu pa je prihajal iz Poličan brzovlak, katerega se prej ni moglo opaziti, ker ga je tovorni vlak zakrival. Ana Drahsler, ki je imela v tem času dveletnega otroka na rokah, je vrgla v tem hipu otroka po zemlji, letela 31etnemu fantiču na pomoč, misleč ga nazaj potegnit. Ko pa vidi 61etno dekelce Marija Polanec, da leti Ana Drahsler za otrokom, zbeži ta tudi j okaje za njo in se je prime za krila. V tem trenutku pa je že dospel brzovlak in povozil nesrečnike. Tudi tam službujočemu čuvaju ni bilo mogoče ničesar storiti za rešitev, ker se je to godilo jako hitro in bi bilo tudi lahko njega življenje stalo, ako bi bil pomagal. Torej pozor pred vlaki — nikoli nismo dovolj previdni.
— Žalostne posledice gostilniškega pretepa. V Zimici pri sv. Lenartu na Štajerskem je po neprevidnosti v neki gostilni zlil Ferdinand Staudaker Francu Kukovcu kozarec vina po hlačah. Vsled tega je nastal pretep, v katerem je Franc Škofic vrgel Ivana Staudakerja, očeta prejšnjega Ferdinanda, tako nesrečno proti peči, da si je pri padcu zlomil rebro, vsled česar se mu je vnela prsna mrena in pljuča, da je čez 4 dni umrl. Škofic sicer ni ravnal v sovražnem namenu, vendar je bil obsojen na o mesece zapora.
— Vzgleden Sin. Franc Stuhec V Kuršnich pri Ljutomeru je član Marijine družbe. Kot tak pretepa večkrat lastnega očeta in se je zlasti 7. marca znesel nad njim, ko ga je tolkel, da ga je lahko telesno poškodoval. Vzoren sin bo sedel zaradi tega 3 mesece v ječi.
— Premog pri Ljutomeru. Naprava železnice Ljutomer - Ormož je najbolj odvisna od tega, ali se izkažejo novo našli premogovniki pri Ljutomeru za dovolj močne. Rudarski upravitelj Jos. Safka iz Ljubna je vsled tega preiskal ondotne premogovne žile ter konstatiral, da je premog boljše rjave vrste ter se žile raztegajo pod površjem 4000 ha, in sicer pod vsemi vinogradi ljutomersko-ormoškega okraja.
— Umrl je na OpČinah pri Trstu 761etni Peter S o s i Č, bivši mnogoletni župan in neustrašen slovenski narodnjak.
— Dvojen samomor.  V Trstu
sta 271etni natakar Anton Bon iz Gradišča in 301etna lahkoživka Katarina MarušiČ s Krka sklenila skupno umreti. V ta namen sta postavila v stanovanje posodo polno gorečega oglja in vdihavala dim. Predno so prišli ljudje v sobo, sta bila oba že mrtva. Vzrok samomora Bonovega je bilo nesporazumljenje z očetom, MarušiČeva je pa zato šla v smrt, ker je šel njen ljubček.
— Reški guverner grof Jurij
Karolvi je odstavljen, ne da bi bil dobil pri tej priliki običajne cesarjeve zahvale.
— Ameriška lekcija. Prihodnje dni bo imel ameriški cirkus Buffalo Bili v Trstu predstave. Kot praktični ljudje so Američani dali nabiti po Trstu poleg laških tudi velikanske slovenske plakate. Italijane je to strašno pekle in „Indipendente" je milo zastokal, da so Američani gotovo slabo informirani o tržaških narodnostnih razmerah. Stokanje „Inde-pendentovo" pa ni napravilo nikoder nobenega efekta! Posegel je zdaj vmes tržaški magistrat, ki je pozval odposlanca cirkusovega k sebi in mu opisoval v živih barvah, kako da se je pregrešil proti narodnemu značaju mesta Trsta in kako grozno da je radi tega razburjeno vse meščanstvo. In prosili in pozivali so ga, naj popravi to nečuveno žaljenje tržaškega italijanstva! A kaj je odgovoril Američan ? „Lepaki ostanejo, kot so bili, italijanski in slovenski!" To je res grdo od teh Američanov, da delajo vse tako po svoji volji in ne upoštevajo srčnih želja italijanskega prebivalstva tržaškega.
— BelO zastavo so razobesili danes popoldne na ljubljanskem magistratu. Bela zastava v glavnem mestu v ponedeljek, na dan letnega semnja, šele 7., to je res bela vrana. Ob 12. opoldne se je poslovil od mestnega jetničarja g. Pirha zadnji neki odgna-nec, kdaj bode pa prišel prvi gost, poročamo jutri. Tega v Ljubljani že dolgo ni bilo in to je tudi znamenje, da so LjubljanČanje vkljub naraščanja prebivalstva vedno pridnejši.
— Spomlad je tu in z njo so se pojavili tudi vrtni tatovi in škod-
ljivci. Kakor smo poročali, je bilo pred kratkim ukradenih, oziroma poškodovanih v tivolskem parku mnogo umetnih cvetk. Isto noč je napravil neki zlikovec tudi vrtnarju g. Widru na vrtu precej škode. Minoli teden je neki vrtnarski prijatelj obiskal vrt vrtnarja Goričana in mu pckradel 40 klinčkov, vrednih 4 K.
— Ustrašila sta se včeraj popoldne na Miklošičevi cesti nekega motorja dva uprežena konja in začela skakati v stran. Naposled sta padla drug na drugega, med nju pa je padel z voza tudi voznik. Konja, kakor tudi voznik so se k sreči le lahko telesno poškodovali. Motorista ne zadene nobena krivda, ker se je takoj, ko je videl, da se živina plaši, ustavil.
— AretOVala je včeraj mestna policija delavca Karla Vesela, ker je, ko je delal v Kočevju, napravil več manjših goljufij. Oddan je bil sodišču.
— Goljufiv Žid. Pri tvrdki Oton Fischerjevi je bil za inkasanta Žid Herman Friedmann, star 21 let, rodom iz Galicije. Ko je inkasiral 300 K, jo je Friedmann z denarjem neznano kam odkuril.
— Na današnji semenj j e^prišio
toliko tujcev, da so bili že snoči vsi hoteli in prenočišča napolnjeni in je stanovanj Še primanjkovalo.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 6 Hrvatov in 8 Črnogorcev. 24 Slovencev se je odpeljalo v Beljak. Iz Bohinja je prišlo 11 Hrvatov, iz Hercegovinskih gozdov pa 18 slovenskih tesačev. — V soboto se je odpeljalo v Ameriko 38 Macedon-cev, 10 Slovencev in 15 Črnogorcev. V Heb je šlo 80, v Feldkirchen 100, v Scheibbs 38, v Inomost pa 40 Hrvatov in Slovencev. Na Dunaj se je odpeljalo 40, v Budimpešto 90, v Kočevje 35, v Gradec pa 40 zidarjev.
— Izgubljene in najdene reči.
Neki gospod je izgubil zlat poročni prstan s črkama F. F. in datumom 1. 12. 1900, vreden 20 K. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden kos modrega blaga, livo in broža iz medi.
* Najnovejše [novice. Poštnina za pisma se res zviša, m sicer zadene za sedaj zvišanje 10-vinarske znamke za 2 vinarja. Zvišanje bo neslo erarju na leto 8 milijonov kron, ki se porabijo za zboljšanje plač postnim uslužbencem.
— Štrajk v Sarajevu se nevarno širi. Vse Šole so zaprte, tramvajski promet je ustavljen. V Konjici in Trnovu je vojaštvo pripravljeno na odhod v Sarajevo. Bati se je, da nastane pomanjkanje živil.
— Velike tatvine so zasledili v umetno-zgodovinskem dvornem muzeju na Dunaju. Poneverbe in tatvine je izvršil restavrator Sturm.
— 30 milijonov za dobrodelne namene je zapustil v Buda-pešti umrli grof K ar o ly i, med temi 2 milijona za ligo „tulpau.
— Roparski umor. Blizu Vranje so našli bivšega srbskega poslanca Dimića, njegovo ženo in služkinjo umorjene in oropane.
Izpred sodišču.
Eazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Iz šale resnica. Nekoliko pijani Janez Urh posestnikov sin iz Studora, je pozval dne 7. sušca t. 1. fanta Franceta Gašperina na Stari fužini, naj se gre ž njim metat. Urh je Gašperina dvakrat vrgel. Ko se je slednji odstranil in se ni hotel več metati, je prišel Urh za njim in zamahnil z odprtim nožem proti njegovim prsim; ker je pa Gašperin z roko udarec odbil, vrezal ga je vanjo. Obdolženec je obrezal tudi Alojzija KovaČiča po desni roki. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Telefonsko m ufcopna poročila.
Zagreb 7. maja U našoj teškoj borbi proti reakcije svake vrsti vi ste nas braćo sokolili, da ne malaksemo Takova se ljubav ne zaboravlja nikada, jer je ona zalog bolje budućnosti ć tavoga slovljenskoga juga. D duhu uće-stvujemo kod današnjeg vašeg slavlja pružajući vam desnicu kličemo: Živjela Slovenija. — „Po kretu, „Novi Srbobran*.
Vipava 7. maja. Vinski semenj v Postojnski jami je izvrstno izpadel. Udeležba je bila prav velika. Vipavska vina so žela zasluženo priznanje.
Trst 7. maja. „Soleu poroča, da so na progi nove železnice našli priprave za d i nam it ni atentat; Če bi dinamit eksplodiral, bi nastala strašna katastrofa.   Včeraj zjutraj je šla
sodna komisija na lice mesta. Tu se splošno sodi, da je bil nameravan atentat  za otvoritev nove   proge, katere se udeleži morda tudi cesar.
Dunaj 6. maja Konference ministrskega predsednika princa* Hobenlohea z voditelji parlamentarnih strank imajo doslej samo to posledico, da se ve, kaj hoče Hohenlohe poskusiti Izjavil je tudi vsem sprejetim poslancem, da stoji na stališču splošne in enake volilne pravice in da hoče delati na nje uresničenje Včeraj so bdi pri ministrskem predsedniku Ebenhoch, Sylva-Taroucca,Marchetin dr. Šusteršič. Ebenhoch je pojasnil Hohenlobeu nasprotje med nemškimi klerikalci Klerikalni klub se najbrž razbije, ker so Tirolci in Štajerci proti splošni in enaki volilni pravici. Potem so bili pri ministrskem predsedniku voditelji poljskega kluba, namreč Dzieduszvcki, Abraham o-wicz in Dulemba. Z njimi je Hchenlche kocferiral dobri dve uri. Ker se razglaša, da se bede ta konferenca s Poljaki še nadaljevala, se sodi, da včerajšnje pogajanje ni imelo uspeha Danes je klican k Hohenlohu najprej dr. Ploj, potem pa pridejo voditelji čeških strank
Dunaj 7 maja. H h nloha se pelje v četrtek v Pešto, da začne z Wekerlom pogajanja zaradi nagodbe.
Praga 7. maja Narodni so cialci so včeraj imen majmkovo slavnost. Ker so nosili v sprevodu zastavo z napisom „Proč z rdečimi izdajalci", je prišlo med niimi in socialnimi demokrati do velikega pretepa na Vaclavskem namesti.
Lvov 7. maja. Tu so bile včersj krvave rabuke med secijalnimi demokrati in med policijo pred M ckievviczevim spomenikom S c. dem Daszvnski je imel govor, v katerem je rekel: Če ne velja volja Habsburžanov, volja vlade in ljudstva tel ko, kakor volja Dzieduszvckega in Abra-ham0wlcia, potem socijalisti ne bodo več respektirali za-, konov, nego s silo in z očitno revolucijo začeli delati za splošno in enako volilno pravico. Ker je policija demonstrantom konfiscirala rdečo za- . stavo, je prišlo do velikega izgreda. Mnogo oseb je bilo ra njenih, tako delavcev, kakor redarjev. Daszvnski je imel kesneje še drug gover, v katerem je naravnost poživljal delavce na -revolucijo z revolverji in z bombami.
Moskva 7 maja Na tukajšnjega generalnega guvernerja Subatova je bil storjen atentat. Neki oficir je vrgel bombo pod njegov voz. B mba je ubila adjutarta, kočijaža in nekega stražnika; Subatov je pa le ranjen.
Jekaterinoslav 7. maja. Ko se je tukajšnji generalni guverner peljal na kolodvor, je bil na cesti ustreljen. 6 napadal-' cev je nanj streljalo. Morilci so utekli.
Pariz 7. maja. Včeraj je bilo izvoljenih 376 poslancev. Proti-klerikalni blok je pridobil' 32 mandatov, izgubil jih je pa 9   Večina je postala še znatnejša, kot je bila doslej
Berolin 7. maja. Policija je razkrila kolosalen š kad al v najvišji nemški aristokraciji. Na graščini Basedow, ki je last kneza Wrede, je policija izvršila hišno preiskavo in našla vse. polno v 15 velikih evropskih hotelih pokradene srebrnine in drugih dragocenih reči. Vse te reči so bile pokradene v hotelih kjer sta stanovala knez in kneginja Wrede. Policija je zaprla in zapečatila graščino in odredila, da se aretirata sedaj v Madridu mudeči se knez Wrede in  njegova žena.
Madrid 7. maja.   Policija je aretovala kneza in knegi njo Wrede.
Srand h7teln TuilIOH"
] T> gl t\ e> ts» \
Nanovo doilo izredno dobro vino
99
narodna godba". „SClMliđSber Jei"
3 besede .  . . „Altvater"
Gessler Krnov (Jagerndorf).
1334—5
Po vseh kulturnih i državah registrirana
Na drobno
ne prodali j*™
srajce _ ovratnike in: manšete
M. Joss & Lavvenstein
c In kr. dvoma dobavitelja
PRAGA
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borze 6. maja 1906.
4t, mijski renta. . . . 4*2S srebrna renta . . • 4% ivstr kronska rente. .
4*, egrska kronska renta . 4V.    . zlata 4*/# tosojilo dež. Kranjske 41 ,° , posojilo mesta Spljet ««/,•/.      - - Zadar
4*4% eos.-herc. želeiniško
posojilo 1902 . . . 4*/, češka dež. banka k. e. 4*/,    , *. o.
4%*# sast. pisma gal. det.
htpotečne banke . . 4'/,\ pest. kom. k. e. i
»•/. pf......
4l,,,i, sast.  pasma Innerst.
hranilnice.....
4*/,»/# sast. pisma ogr. eensr.
det. hranilnice . . . 4l/,% i. pis. ogr. hip. ban. 4 V« °bl ogr. lokalnie ie-
lasnic d. dr. ... 4**t% obl. čeike ind. banke *f, prior. lek. želez. Trst-
Porač.....
J% prior, dolenjskih tel . F e prior. jut. Žel. kup. »/tVi 4S% avslr. pos. za žel. p. e.
■liTS™
fc-ečke od 1. 18605 ,  .  . .
,    od 1. 1864 .  .  . .
. tizske......
.    sem. kred. I. emisife
l     . H.
"   ogrske "hip. banke .
,    srbske a frs. Kk>—
_ turške......
gasllika sreeft« . . . Kreditne faiomoške Krakovske Ljubljanske Avstr rdeč. krita „ Ogr. , . » » • • Rudolfove *    •  • .
SalcburŠke u . . . Dunajske kora.   M     •  • .
Delni««.
eižne železnice..... ržavne železnice .... ktw -ogrske bančne del«. rVrsir. kreditne banke pgrsse. . ... Živnostenske 9 . . Premogokop v Mostu (Bruz) AlDinske montan .... Pratke žel. ind. dr.   .   . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. drutfee češke sladkorne družbe
VmlmM.
C kr cekin jO franki 90 marke . fovereto©* . Marke Laki
i Denar	B'ago
999Ć	i 10015
9975	9995
999C	►j 100 10
' 117 85	! 118 05
95 85	96 05
114-40	! 114 60
9950	101 —
| 100 50	101 50
100.—	i 100 —
i 10O70	i 101 70
99 85	100-45
| 100-55	100-15
; 100-50	j 101-50
105 65	106-60
' 100 60	10150
ICO —	* 100-50
1 100-—	100 50
; 100 —	101 —
10050	101-50
99 90	
9950	100-—
314 35	31635
100 70	10170
198 —	200 -
285 25	287 25
158 —	160 —
292 75	302 75
298--	307-50
2C5-	273
i 101--	109*
153-25	154 25
23 85	25 85
i 472 50	482 50
78 —	84--
90 —	94' —
59-	65-50
50—	52 —
3125	3325
57-	62 —
71-!	76- -
520—'	530 50
131--	132 —
68175	68275
1647 —1	1657 —
693 — Q'J 1	694 -
O- 1 - 242 —	o—i — 244 —
651-50	653 —
571-50	572-50
2745*—	2755 —
581 25	582 25
275*—	277 —
600 —	605 —
149 —	150-—
11-34	11-38
1913	19 15
2346	23 54
23-96	2404
117-20	117 40
9555	95 75
253 25	254 —
4&4|	5-
žitne cene v Budimpešti.
Dne 7. maja 1906. Termin.
Pšenica za maj
. oktober
za 100 kg K 16C2
Rž
Koruza Oves
oktober . . f
maj. . ■ • , julij . . . , maj i o o i oktober . . , Efektiv. Zmerno.
100 „ 100 , 100 , 100 „ 100 „
100 m
16:40 1350 1370 13-84 17-30 12 98
Meteorolosićnorporočilo.
Vitina nad morjem 806 2.   Srednji zračni tlak 736.0 mm.
o?	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura v C°.	Vetrovi	Nebo
5.	9. sv.	7390	12 1	al.{jgvzhod	del. oblač.
6. ■	7. zj. 2. pop.	7386 737 4	92 16 1	; Ada si. jng si. jgzahod	dež del. jasno
n	9. sv.	737 6	12-3	bL sever	ek. oblačno
7. ■	7. zj. 2. pop.	737 5 737 1	113 164	brezvetrno ■r. Bvzbod	oblačno oblačno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 14 1° in 12-5°; norm.: 12 7° in 12 8°• Mokrina v 24 arah 0 7 mm in 1*6 mm.
CD
Stanovanje
3 sobe, kuhinja in klet se odda s 1. avgustom 1.1. v Križevni&kih ulicah
St. 8.   Vpraša se ravnotam v H. nad.
Poceni se proda dobro ohranjeno
Fil motor
o
s stranskim sedežem, s 4 komskimi
("lanii. — Natančneje tte izve pri Sarin Čamerniku, Dunajska cesta 9.
1692 1
Kočija
dvonpreŽoa, skoro nova, se za zmerno ceno proda. 1689 1
Izve se pri restavraterjn A. de Schiava v hotelu Graizer, v Ljubljani.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časev na Kranjskem.
(Ponatis iz „Siov. Naroda".)
Lična brošura obseza  363  strani ter obdelnje v zanimivi povesti kmetski pnnt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schwentnerja, knji^arju
v LJubljani, Prešernove ulice.
alivala.
^cr ^apusli gospod dr. ^Krnesf JP.a^er Ljubljano, mi jc dol|noal izreči mu tem polom najiafercnejšo ^abvalo, da me je v moji bolemi požrtvovalno ličil ; njegova vestnost in gprelnosl me jc malone otdra-vela dol^olcloc, hude mučne bolepi.
1695
j!2ici ^Kaltanović
Lepo stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami v II. nadstr. se odda ceno v najem. Tndi vrt je na razpolago.
Več se poizve na Kuhnovi cesti
ftt. 23, pritličje na desno. 1595—4
sRIodl$J!
je oddati na Mestnem trgu Št. 25. Poizve se pri  g. Fran Čudnu,
v Prešernovih ulicah.
552 14
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob — ena s posebnim vhodom — kabineta, kuhinje in priti-klin se odda za mesec avgust t. 1. v Salendrovih ulicah št. 6. 1690
Vpraša se tam v III. nadstropju.
moc
na potoku Hublju tik državne ceste, ob Vipavski železnici, se proda. Zra ven je veliko novo poslopje, primerno za napravo žag in hiše za stanovanje. Okrog poslopja pa leži lepo obdelano zemljišče.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 1602 3
c. f^r. davčni pri$iav
Leopoldina Se^ak r°j- Ha^n3
Dunaj
^ poročena, dne 6. maja 1906
Brez vsacega posebnega obvestila.
Ljubljana
3723
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1906. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbiž. Ob 12. uri 52 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 10 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) — Proga v Novo mesto in Kočevje. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiia. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, (direkt. voz I. in II. raz.), Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak, Ob 7, uri 09 m zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz 1. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curili, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga lz Novega mesta in Kočevja. Osebni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop., ob 7. uri K) m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in . praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.        1 |
Zahvala.
blagorodni gospod Elija Predo-vičt občinski svetni^, veletrsec in gostilničar je blagovolil v korist 3a-drujfne bolniške blagajne velikodušno 3nesek 100 kr^n podariti, ja kor mu podpisano načelstvo v imenu cele Sa druge tem potom ijreko: najpre-srčnejšo s a hvalo.
Zadruga gostilničarjev, krčmarjev kavarnarjev in iganjetočnikov v Ljubljani.
i6y;i
Jbfti, načelnik-
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklin se za avgustov termin odda v Židovskih Ulicah Št. 1, III. nadstr.    1G41 3 Vpraša se ravnotam v I. nadstr.
St. 16.320.
1603 2
V mestni 'biši v Gradaških ulicah it. 16 v Ljnbljam je v I. nad8tr. eno iz 4 sob in pristranskih prostorov obstoječe stanovanje za 1. avgust 1906 oddati v najem.
Pogoje najema je izvedeti v urad nih urah pri magistratnem gospodarskem uradu.
Mestni magistrat liutijanski
dne 2. maja 1906.
Kavarna
,LEON'
o Ljubljani, na Starem Mu 30
vsak torek,  četrtek,  soboto in nedeljo
vso noč odprto.
Z odličnim spoštovanjem 157S 3 Leon Pogačnik.
Lepostanouan]
s 3 sobami, kuhinjo in kopalno so se za avgnstov termin odda.
Natančoeie  pri   A.  Sušniku q
Zaloški cesti. Im
Spretnega krojaškega
pomočnike
sprejme tvrdka n;73-
M. KUNC v Ljubljani.
Osebni kredit za uradnike
častnike, učitelje itd. Samosto konzorciji Uradniškega društva za L nilne vloge in predujme dovoljuji posojila na osobni kredit pod najzme nejsimi pogoji tudi proti dolgoletui odplačilom. Posredovalci so izklj. čeni. Naslove konsorcijev nazcai; brezplačno osrednje vodstv Uradniškega društva na Dunaju VVippiingerstrasse 25. 1164-
Učenka.
Za trgovino z meSanim blagom deželi se išče deklica iz dobre hiše ki je zmožna slovenskega in nemdke? jezika, ter ima veselje do trgovine. -Prednost imajo one, ki so že nekolik vajene trgovine.
Naslov  pove upravništvo 'pSio Naroda-. i6i;
St. 16.436.
1664-
V poslopju meščanske imovine je eno v vogla Šolskega drevorei in Pogačarjevega trga ležeče, u
sob in pristranskih prostorov obstoje^ stanovanje za 1. avgust t. 1. 'odda! v najem.
Pogoje najema je izvedeti v urad urah  pri  magistratnem gospodarskem uradu.
Mestni magistrat ljnhljansb
dne 2. maja 1906.
Rabljena kolesa in šivalni stroji
V Ljubljano.
vseh sistemov se popravljajo naj-[      ceneje ali pa zamenjavajo.
Nova
kolesa in šivalni stroji |
prve vrste so v najveći! izbiri vedno v zalogi pri
|vonu Jaxu m sinu.
. Predobro urejenajJelavnica za popravila ¥ hiši
Dunajska česta 13, LJubljana.
r
Zavod za likanje C. J. Hamann
>    I .jtit>)j;&11 i.
Cene za likanje: pokončni ovratnik 4, pokončni zavihan ovratnik 6, par manšet 8, prsi 8 do 12, moške srajce 20 do 32 vinarjev.
Ako bi vsled obilega posluževanja delozmolnost svojih strojev za
škrobljanje, sušenje in likanje mogel popolnoma izrabiti, bi mi bilo
mogoče
ovratnik že za \ vinarja
zlikati da bo kakor nov in tndi pri manšetah, prsih itd. znižati cene. — Obilega obiska pričakuje
trgovina s perilom, s klobuki In z modnim blagom C. J. HAMANN.
Perilo za likanje od zona j dobro došlo. — Do srede vsakega
tedna dospelo perilo za likanje se lahko že v soboto tistega tedna pride iakat ali se odpoSJje. 1365—4
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Akcijski kapital K 2,000.000—. Rezervni zaklad K 200.000"—
>dru*nica v CELOVCU.
Kupuj« Is* prodsajs*
vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, varat, novcev
in deviz. *
Promstt Izdaja k vsakamu žrabanju.
izžrebane vrednostne  papirje in    25«. ^an-u-j« sročks proti vnovenje zapale kupone. hrviraml l^zrvtoi.
Vinkuluje in devinkuluj«   vojaška ženitninska kavoija.
ioa.pt trn iaaauo metale.   VJt B3T  Boruta naročila TS
Podružnica v SPLJET U.
<23   Denar n«   vlogo ap reje uto
v tekočem računa ali na vloftne knjižice proti □godnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne v'oge do dne vsdiga. 3-52
Promat a čeki In nakaznloaml. .
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o Pustoši emiek.
lastnina in tisk .Narodne tiskarne"
21
C05C