PoHahm plačana v goiovtuL Leto LXXm., št. 204 LJubljana, sobota 7* septembra 1940 Cena Din L— SLOfENS Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoini, inseratni davek posebej. — .-Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.35L uski krali Karol II. odstop Za navega kralja Rumunlje je bil proglašen prestolonaslednik Mihael, ki ie razširil pooblastila min. predsednika generala Antonesca BUKAREŠTA, 7. sept. i. Rumunski kralj Karo] se je včeraj zjutraj odpovedal prestolu v korist svojemu sinu velikemu vojvodi Mihaelu, ki je bil proglašen za kralja. Povod za abdikacijo Karola so bile notranje politične razmere kakor tudi splošni položaj države, ki preživ^a zaradi odstopitve Transilvanije Madžarski hudo krizo. Ta kriza je dosegi v četrtek ponoči svoj vrhunec. Vodja železne garde bivši, minister Horia Širna je zdal letak, v katerem je protestiral proti odstopu severne Transilvanije Madžarom in zahteval takojšen odstop kralja Karola. Pričele so se velike demonstracije in demonstranti so vzklikali, da se mora kralj Karol umak niti. Nastopiti je moralo vojaštvo, ki je razgnalo množico in zasedlo vse strateške točke v mestu. Po burnih demonstracijah v prestolnici je odšel ministrski predsednik An-tonescu v kraljevo palačo ter zahteval, naj kralj državno krizo reši s svojim odstopom. Kralj se je vso noč posvetoval z vodilnimi osebnostmi rumiinske vojske in je naposled ob 5. zjutraj podpisal listino o abdikaciji. Izdal je tudi proglas na rumunski narod, v katerem ga prosi, naj izkaže novemu kralju Mihaelu popolno zaupanje v sedanjem težkem položaju države. Prestolonaslednik Mihael je že zjutraj prisegel kot novi kralj. Proglas kralja Karola Bukarešta, 7. sept. ei Proglas kralja Karola. se glasi: Naša domovina preživlja težke pretresli« je in skrhi. Deset let sem delal v blagor Rmnnnije, kakor ml te nredpisovnla moja vest. Danes je prišla žalost na državo, ki je staJu pred velikimi nevarnostmi. Iz ljubezni do te zemlje, kjer sem se rodil in vzgajal, želim odstraniti nevarnost s tem, da izročim svojemu sinu, ki ga ljubite, težko breme kraljevske oblasti. Prosim Boga, da ta žrtev, storjena za rešitev domovine, ne bo zaman. Prosim vse Rlimune, da se v zvestobi in ljubozni rjrrnejo okoli mojega sina, da bo našel podporo, ki mu je potrebna, da bo mogel nositi težko odgovornost, ki leži zdaj na njegovih ramenih. Bog varuj našo domovino in ji daj lepšo bodočnost. Živela Rumnnija! Kralj Karol odpotoval v inozemstvo Bukarešta, 7. sept. s, (Reuter) Bivši kralj Karol je snoči z letalom odpotoval iz Rumunije v zapadni smeri, bivša kraljica Helena, mati novega kralja Mihaela, pa je že snoči prispela iz Nemčije v Rumunijo. Ministrski predsednik Antonescu do davi še ni sestavil svoje vlade in še nadaljuje posvetovanja s svojimi pristaši. Demonstracije v Bukarešti Bukarešta, 7. sept. s. (Tass.) United Press poroča, da so imeli poulični boji med pristaši in nasprotniki generala AntoneSCa v četrtek zvečer večji obseg. Bilo je tudi mnogo človeških žrtev, katerih število pa ni bilo objavljeno. Dopisnik agencije Je opazil, da je mnogo avtomobilov Rdečega križa odvažalo ranjence, zlasti izpred narodnega gledališča. Vojaštvo je naHop'lo preti demonstrantom ponekod celo s tanki in topovi. Bukarešta, 7. sept. s. (Reuter). Snoči so se demonstracije v Bukarešti nadaljevale, vendar pa so demonstranti izražali samo veselje nad odstopom kralja Karola ter so prepevajoč korakali po mestnih ulicah. Vojaštvo je bilo za vsak primer v pripravljenosti, pa mu ni bilo treba intervenirati. V krogih Železne garde vlada navdušenje za novo politiko generala AntoneSca. Razširjena pooblastila generala Antonesca Bukarešta, 7. sept. e. Kot prvi akt po prevzemu kraljevske oblasti Je kralj Mihael I. izdal ukaz, s katerim potrjuje vsa peblastila. ki jih Je dal njegov oče generalu Antonescu kot upravitelju države. Ta ukaz se razlikuie od ukaza bivšega kralja Karola v naš te vani u kralievih nrerogativ. Tretja točka, ki se tiče oravice za pomilostitev in amnestije, ter šesta, ki govori o pravici skleoania t>oeodb nista v novem ukazu. Poleg tega ie bila spremenjena tudi zadnja točka o izdajanju osnovnih zakonov ter imenovanju ministrov in državnih podtajnikov, pač pa ie v novem ukazu določba, da izpreminia krali osnovne zakone in imenuje ministrskega predsednika. Prve reforme Bukarešta. 7. sent. s. (DNB). Pričakujejo, da se bodo do odstopu kraiia Karola politične razmere v Rumuniji v kratkem konsolidirale. General Antonescu je odredil odstavitev več visekih rumunskih uradnikov. Tako so bili odstavljeni šef tajne policije, predsednik vrhovnega apelacijskeea sodišča in župan Bukarešte. Poveljnik rumunske žandarmerije je konfiniran v svojem stanovanju, Rumunjki poslanik v Moskvi Gafencu ter podanik v Parizu sta odpoklicana. Bukarešta, 7. sept. e. (DNB). Rumunski tisk obiavlia pozdravne članke, namenjene novemu predsedniku vlade generalu Antonescu. »Cuventul« piše. da režimu policijskih ukrepov in katastrof ni bilo več mogoče pomagati. Ustava iz L 1930. ie dajala političnemu življenju, ki ie ostalo v splošnem nespremenjeno, samo druso etiketo. Avtoritativni režim v katerem sta vodstvo in narod razdeljena ni mosei dolgo trajati. Zato ie bil general Antone cu pozvan, da vrne narodu zaupanje v lastne moči. Za ustvaritev velikih del nik ^li ni prepozno, če ie nekdo prežet s fanatično vero. Bukarešta. 7. sept. e. (Reuter) Včeraj so brezplačno razdeljevali list Univerul«. List ostro napada ore i šn je režime in zlasti tudi kralja Karola. Razpust mladinke organizacije Bukarešta, 7. sept. A A. * DNB). Mladinska organizacija ^Straja Tarei«, ki jo je vodil bivši kralj Karol, je bila razpušče-na. Brzojavka Antonesca Hitlerju in Mussoliniju Bukarešta, 7. septembra. AA. (DNB). Rumunski listi objavljajo brzojavko, ki jo je general Antonescu poslal Mussoliniju in Hitlerju. Brzojavka Hitlerju se glasi: Prva misel rumunskega naroda v tej zgodovinski uri, ko je ponovno dosegel svojo zdravo moč, je čut globoke hvaležnosti in vdanosti velikemu nemškemu narodu in njegovemu velikemu voditelju vodji. Istočasno izraža rumunski narod svoje zaupanje v sedanjost in upanje v bodočnost. Brzojavka Mussoliniju se glasi: V času, ko se lat in s t vo rumunskega naroda ponovno močno in svobodno manifestira, pošilja rumunski narod italijanskemu in njegovemu duceju izraze hvaležnosti in vdanosti. Povratek princa Nikolaja iz Italije B-;-^arešta, 7. sept. AA. (DNB V Lis« poročajo, da se bo brat bivšoga rumv-r.ske-£a kralja knez Nikolaj vrnil v Rumunijo. z'vel je v zadnjem i-nsu v !ta*I** ped me-nom Nikolaj 3rai:a. Rumunijo je zapusti' leta 1937., ko se je odrekel vsem pra-v cam, ki jih je imel y. .1 c\ai kraljevskega doma. Angleška so5?ba o Antonescu London, 7. sept. s. (Exange Telegraph). Znani publicist Wickham Steed je govoril po angleškem radiu v svojem ' tedenskem pregledu mednarodnega položaja tudi o Rumuniji ter je podal izredno ugen-no mnenje o novem ministrskem predniku Antonescu. Stei^ letališče kakor tud: nekai drugih letališč. Polne tri ure so v noči na petek angleški bombniki bombardirali pristanišče v Boulor;neu. V mnogih dokih so bili povzročeni požari in so bilo številne zgradbe uničene. Bili so triie glavni naoadi. Nai-prei so nanadli bombniki tipa Beaufort. ki so rK>vzroč!li velike Doža^e. Sledil ie napad mornariških letal, ki so nredvsem bombardirala glavni bazen v luki. Naihuiši ie bil tretji napad skupine bambn kov tipa Blen-heim. Povzročeni požari so zavzeli ogromen obseg ter so daleč naokros razsvetljevali nebo. Vsi napadi so bili izvršeni točno po mčrtu. Ko so Nemci mislili, da ie napadov že konec, je popolnoma tiho priletelo nad cilj še eno leialo tioa B^nheim. ki ie iz neke višine vrglo celo salvo bomb na doke. Eden izmed angleških napadov v noči na Detek je bil izvršen tudi na Fiatove tvornice v Turinu. Pri tem napadu so naletela angleška letala na zelo močan ogeni protiletalskega topništva, vendar na ni bilo nobeno letalo izgubi i eno. Med drugim so povzročile bombe v t vernicah 12 Dožarov ter so zadele tudi preizkuševalno progo za avtomobile na strehi tovornice. Ena izmed Uporniških zgradb ie bila popolnoma porušena in so ostale samo «tene. Pri Stettinu so bile ponovno napadene tvornice sintet;čnega goriva v Politzu. Napad ie trajal nad eno uro. Požari so se videli 60 mili daleč. Nadalini napadi so veliali bencinskim skladiščem v Hamburgu, letališčam v Karlsruhe in Wurzbur?u ter nekemu železniškemu mostu pri Nurnbergu. Z*pet so bili bombardirani tudi skriti vojaški objekti v Schwarzwaldu in Harzu. Tu ^ bile navadne velike podolgovate zgradbe, podobne vojašnicam. Ena izmed zgradb ie bila zadeta, nakar so nastale silovite eksplozije. Nemci so obstreljevali iz gozda angleška letala s protiletalskim topništvom težkega kalibra, toda brez u sne ha. Zopet nečm napadi na Berlin Berlin, 7. sept. s. (DNB.) Preteklo noč so angleški bombniki v več maniših skupinah zopet »kuSaU napasti Berlin. Dve. angleški eskadrili sta bili zadržani in odbiti od protiletalskega topništva in nemških lovskih letal za nočne polete, še preden sta dospeli nad mesto, posamezna angleška letala pa so prišla skozi protiletalsko obrambo ter so vrgla bombe na notranji del Berlina, V delavskem okraju severnega Berlina je bilo povročenih več požarov in je bilo nekaj hiš močno poškodovanih. Bombe so padle tudi v bližino po-slaniškega okraja, kjer sta bili pokodovani policijska stražnica in neka lopa. Skupne število žrtev, ki jih je napad povzročil, je neznatno. Inozemski novinarji se zelo pohvalno izražajo, ker jim omogočajo nemške oblasti po vsakem letalskem napadu že v najkrajšem času, da se na mestu prepričajo o obsegu poškodb. Tako javlja poročevalec japonskega lista »Asahi šimbun«, da so si po enem izmed napadov na Berlin zadnje dni novinarji že pol ure pozneje lahko ogledali prizorišče eksplozij bomb v Tier-gartenu, kjer je bil ubit neki policist. Novinarji so ugotovili, da so bile angleške bombe vržene popolnoma brez cilja. New York, 7. sept. s. (Reuter.) Po ameriških informacijah so preteklo noč angleška letala metala v Berlinu bombe tudi na okolico Wilhelmstrasse v središču mesta. Angleška letala so priletela v več skupinah v smeri od severozapada. Ne\v York, 7. sept. s. (Reuter.) Po ameriških poročilih je imel preteklo noč Berlin svoj doslej največji letalski napad. Letalski alarm v nemški prestolnici je trajal skoraj tri ure. Vojna v Kairo, 7. sept. s. (Reuter). Sinočnje poročilo vrhovnega poveljstva angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu objavlja, da so juž onafriški bombniki v .etrtek uspešno napadli Berbero v Somaliji. Bombe so zadele radijsko postajo in več vojašnic. Angleški bombniki so napadli luko As-sab v Eritreji. Italijani so v četrtek bombardirali Marsa Matruch. Napad je povzročil le malo škode in ni bilo nobenih žrtev. Prvič je bil napaden tudi Suez. Bombe niso povzročile niti škode niti žrtev. Pri italijanskem letalskem napadu na Malto sta bili sestreljeni dve Italijanski letali. Včeraj so poskusila italijanska letala nov napad, vendar so bila že pred otokom odbita. Važne spremembe ▼ moskovski vladi Moskva 7. sept. s. (Ass. Press). Uradni komunike objavlja ustanovitev novega komi sari a ta >za državno kontrolo«. Za novega komisarja je imenovan MehlLs, ki je postal obenem namestnik predsednika sveta komisarjev. Z drugim vladnim dekretom je bil dosedanji podpredsednik vlade Visinski imenovan za prvega namestnika zunanjega ministra. Važne spremembe so Izvršene tudi r centralnem komiteju boljše viške stranke. Na mesto dosedanjega Sefa propagandnega odreka 2danova je bil imenovan Ale-kaaiidrcf* • Stran 2 Nova francoska vlada 'sobota, 7. septembra 1940. Stev. 204 Povečanje Lavalovega vpliva — vrhovni poveljnik v Vicby, 7. sept. s. (Ass. Press.) Snoči so bile objavljene obsežne spremembe v francoski vladL Iz vlade je izpadlo 6 ministrov. Ministrstvo za narodno obrambo je Sploh ukinjeno, dosedanji vojni minister general Weygand pa je imenovan za vrhovnega vojaškega inšpektorja v kolonijah v Afriki s nalogo, da koordinira obrambo kolnUskih posesti. Tuđi ministrstvo za družine Je ukinjeno in je desničarski voditelj Ybaroegaray, ki je vodil ta resor, izpadel iz vlade. Laval bo še nadalje podpredsednik vlade, prevzel pa je tudi informacijsko in koordinacijsko ministrstvo. Laval bo odslej sam predsedoval večini sej vlade, maršal Petain pa bo še nadalje na čelu notranjega kabineta, ki šteje 8 ministrov. Uradna izjava, ki je bila objavljena o priliki rekonstrukcije, poudarja predvsem, da se bo vlada z vsemi sredstvi borila za ohranitev integralnosti francoskega impe-rija^ in da bo nastopila proti vsaki odtujitvi svojih kolonij. Vichy, 7. sent. e. Ministrski svet le imel včerai ob 17. sejo pod vodstvom maršala Petaina. ki se ie zahvalil ministrom ki so r>odali osta^/ko. za niihovo vestno in požrtvovalno delo v sedanjih težkih razme- General Wejrgand kolonijah rab. Ob 18.30 je bila nova seja ministrskega sveta pod vodstvom maršala Petaina. Po seji ie bilo objavljeno službeno obvestilo o novi vladi, ki 1e sestavi lena takole: podpredsednik vlade: Laval, kj ima obenem resor ministrstva za informacije in koordinacije. pravosodje: Alibert. notranje zadeve: Pevroton. zunanje zadeve: Baudoin. finance: Boutillier. vojska: general Hutzhiger. mornarica: admiral Darlan, letalstvo: general Bergerer, prosveta: Roge rs. kmetijstvo: CazioL promet: Berthelot. javna dela: Triel. General Weygand ie imenovan za vrhovnega komandanta v francoskih kolonij skih posestvih v Afriki, kier bo skrbel za njihovo obrambo in varnost. Vichv. 7. sept s. CD1STB) Pričakujejo, da bo francoska vlada vsak čas odredila aretacijo bivšega ministrskega PTedsednika Reynauda in bivšega vrhovnega poveljnika vojske generala Gamelina. Slovenec Peternelj prvi v dirki okrog Srbije časten uspeh slovenskih kolesarjev Beograd, 7. septembra Včeraj je bila zaključena devetdnevna kolesarska dirka okrog Srbije, za katero je bilo po Srbiji, pa tudi po vsej državi, ogromno zanimanje. Kot zmagovalec iz te dirke je izšel Slovenec Janez Peternelj, Član kolesarske sekcije ŽSK Hermesa, ki si je priboril v trajno last krasen pokal Nj. Vel. kralja Petra II. V zadnji osmi etapi }"e prispel prvi na cilj Daviclovič 4:19.40, nato pa po vrsti Pokupec. Drljačič, Pod-milščak, Grabner, Radovanovič, Veljkovič, Peternelj, Andrejevič. Pavlovič, Jakše, Gartner. Ujčič, Vojinov, Martič, Medic, Petrov in Golob. Končni izid dirke je naslednji: 1. Janez Peternelj v skupnem času 53:19.35, 2. Gartner 53:30.42, 3. Davidovič 53:56.38, 4. Veljkovič, 5. Podmilščak, 6. Drljačič, 7. Ujčič, 8. Petrov, 9. Vojnov, 10. Golob, 11. Grabner. Po končani dirki so se dirkači postavili na cilju pred tribuno s šopki cvetja, ki so jih prejeli že med vožnjo v Beogradu. Zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Vojislav Petrovič je prisrčno Čestital zmagovalcu v tej dirki. Janezu Petemelju in mu obenem izročil zlati pokal Nj. Vel. kralja Petra IT. Mnogoštevilno občinstvo, ki se je zbralo na igrišču BSK, je zmagovalcu priredilo navdušene ovacije. Nato je minister za telesno vzgojo čestital vsem dirkačem in jih pozdravil. Prav tako je dirkače pozdravil beograjski župan Jevrem TomlČ. ki je še posebej čestital Peternelju In E>avidoviču. Z igrišča so se nato dirkači odpeljali na kolesih skozi mesto do hotela, ves čas burno pozdravljani od Beograjčanov. Kakor poroča beograjsko »Vreme«, bodo prejeli dirkači še nove nagrade. Tako je podjetje inž. Nikole Stankovlča »Vistad« v Višegradu poklonilo zmagovalcu v splošni oceni srebrn pokal, vreden 5000 din, in srebrno tobačnico prvoplasiranemu Hrvatu. Prav tako dobi prvoplasirani Hrvat tudi velik srebrn pokal. Prometna banka v Beogradu pa je poklonila srebrno dozo prvoplasiranemu Slovencu. Glede na krasen uspeh, ki so ga dosegli Slovenci v dirki okrog Srbije, pozivamo prebivalstvo, naj našim dirkačem priredi čim bolj svečan sprejem ob povratku v Ljubljano. Dirkači se vrnejo jutri ob 9.30 Beograd, 7. septembra Zmagoviti slovenski dirkači se odpeljejo drevi ob 23.10 z beograjskim brzim vlakom v Ljubljano, kamor bodo prispeli jutri v nedeljo ob 9.30. Pripeljalo se bo vseh 12 dirkačev. Na kolodvora bodo zmagovalce sprejeli z godbo in jim priredili prisrčen sprejem. Občinstvo, ki bo gotovo znalo ceniti njihov pomembni športni nspeh, naj se udeleži sprejema in sprevoda po mestu v čim večjem številu! Strelske in kolesarske bojne tekme gorenjske sokolske župe v Lescah in v škof ji Loki Kranj, 7. septembra. V nedelo 15. septembra bodo II. župne strelske in kolesarske bojne tekme, in sicer za vse edinice radovljiške, blejske in jeseniške skupine v Lescah (na strelišču strelske družine Bled), za vse edinice kranjske in škofjeloške skupine pa v Škofji Loki. Spored kolesarskih bojnih tekem je naslednji: Člani in moški naraščaj od 16. do 18. leta tekmujejo v trojicah (patrole) na progi 10 km s streljanjem z vojaško puško na 150 m v tarčo z 10 krogi leže brez naslona. Streljajo vsi trije tekmovalci sočasno in ima vsak samo en strel. V oceno se štejejo skupno vsi trije streli. Članice, ženski naraščaj in moški naraščaj do 16. leto tekmujejo kot posameznice odnosno posamezniki na progi 5 km s streljanjem z zračno puško na daljavo 15 metrov v tarčo 2 10 krogi leže brez naslona. Vsak tekmovalec (tekmovalka) ima dva strela. Ocenjuje se hitrost in najboljši pogodek. Kolesarskih bojnih tekem se mora udeležiti vse članstvo in ves naraščaj, ki ima kolesa. Kolesa so lahko različnih znamk in različne teže. Trojice moraj stalno voziti skupaj in ne sme biti med prvim in zadnjim v patroli več ko 60 m razlike, če se pokvari med vožnjo tekmovalcu kolo, mora en tekmovalec vzeti kolo, drugi pa vozača svoje trojice. Pri streljanju se smejo zadržati tekmovalci, trojice kakor po-edinci, največ dve minuti. Od vse društev se bo naposled iz doseženih rezultatov izbralo 3 do 6 kolesarjev, ki bodo 5., 6. in 7. oktobra letos zastopali župo pri saveznih tekmah v Beogradu. Zbor vseh tekmovalcev kolesarjev je za zgornji del župe 15. septembra ob 8. uri zjutraj pred postajo Bled, za spodnji del župe pa ob isti uri na letnem telovadišču škofjeloškega Sokola. Strelske tekme se prično ob 13. uri in imajo naslednji sored: Člani in moški naraščaj od 16. do 18. let-tekmujejo z vojaško puško, in sicer kot trojice in posamezniki na daljavo 150 m leže brez naslona. Vsak strelec odda po en poskusni strel in pet strelov za oceno v tarčo z 20 krogi v 4 minutah. 20 krogov je 100 dosegljivih točk. V poštev za nagrado pride ono društvo (trojica), ki bo doseglo s 15 šteli najmanj 244 točk od 300 dosegljivih, posameznik pa s 5 streli 84 točk od 100 dosegljivih. Članice, ženski naraščaj in moški naraščaj od 14. do 16. leta tekmujejo z zračno puško, kot trojice in posamezniki (posameznice), na daljavo 15 m leže brez naslona. Vsakdo odda pet strelov za oceno V tarčo z 10 krogi v 4 minutah. 10 krogov je 50 dosegljivih točk. V poštev za nagrado pride tu v poštev ono društvo (tro- jica), ki bo doseglo s 15 streli najmanj 108 točk od 150 dosegljivih, posameznik (posameznica) pa s 5 streli 38 točk od 50 dosegljivih. Prvih šest najboljših strelcev bo zastopalo 5., 6. in J. oktobra župo pri saveznih tekmah za kraljevi pokal v Beogradu. Zbor vseh tekmovalcev strelcev za gornji del župe je ob 12. uri 30 minut na strelišču strelske družine Bled pod Lescami, za spodnji del župe pa ob isti uri na strelišču sokolskega društva škofja Loka (na bivši sokolski skakalnici v Vincarjah). Poimenske prijave za kolesarske in strelske tekme naj vse edinice pošljejo najkasneje do ponedeljka 9. septembra župnemu načelništvu. Letošnje leto je vse sokolsko delo posvečeno obrambenosti, zato naj se članstvo brez Izjeme udeleži teh tekem, ki so del sokolske pripravljenosti. Mešetarji ribarijo t kalnem Sv. Ana v Slov. goricah, 6. sept. Ker je letošnja sadna letina ponekod izredno dobra, ponekod pa tudi skrajno slaba, se je tem bolj razpaslo med domačim prebivalstvom, in to kmetskimi sinovi, trgovci z mešanim blagom, gostilničarji in vidnejšimi vaškimi tako imenovanimi magnati kupčevanje s sadjem. Sem pa so prišli razni ljudje iz drugih oddaljenih krajev in mest, ki jih je privedla priložnost do zaslužka. Mnogo teh ljudi o pravilni sadni kupčiji In sortiranju niti pojma nima, kaj šele potrebnega strokovnega znanja. Nadalje se ti mešetarji poslužujejo naravnost brezvestne konkurence. Pri nakupu tirajo cene navzgor, da dosežejo v nekaterih primerih celo 3 din za kilogram, in to pod pretvezo, da ljudi privabijo, pri prevzemu in izplačilu pa postopajo drugače. V mnogih primerih plačajo mnogo manj kakor so prej obljubili, izgovarjajoč se na padec nemške marke, velike režijske stroške itd. Razen tega se poslužujejo spekulativnih dejanj pri tehtanju in je producent pogosto oškodovan in prikrajšan pri izkupičku za svoje blago. Zopet v drugih primerih, kjer gre za konkurenco, so mešetarji uvidev-nejši, in to na račun bližnjega tekmeca-mešetarja. Ta kupčija, Id je največkrat podobna pravcatemu judovskemu barantanju, ni v korist našemu kmetskemu ljudstvu. Potrebno bi bilo, da oblast nekaj ukrene in odstrani nesposobne in za sploš-nost škodljive mešetarje, in to zlasti takšne, ki jim pošteno delo ne prija, ki so se oprijeli lenuharjenja ter bi radi živeli na račun kmetskega ljudstva. Sporedno s odvzemom mešetarskih pravic takšnim brez-vestnežem pa je treba nastaviti aa nakupo- vanje sadja dobre, kvalificirane moči, ki imajo dovolj zmožnosti bodisi kot absolventi kmetij s i :h sol ali napredni posestniki in kmetski delavci. To je v našem splošnem gospodarskem interesu. Zdaj pa še zanimiv prispevek k temu vprašanju. V nedeljo je dal pri Sv. Antonu v Slov. goricah na trgu pred cerkvijo javno razglasiti sadni nakupovalec Franc Ceh, da kupuje jabolka po 2.80 do 3 din. Ta porast cene je bil navidezno rekorden in so se pričeli ostali nakupovalci bolj kakor pridelovalci sami zanimati za to ugodnost, da bi lah nakupljeno sadje draže vnovčili, kakor bi prodali svojim izvoznikom. Skupina nakupovalcev je odšla k Čehu in mu ponujala vagonske množine sadja za razglašeno ceno. Ker pa Čeh na takšne kupčije ni pristal, so nakupovalci navalili nanj in ga s pestmi občutno obdelali. Med tepežem je Čeh obljubil, da bo plačal liter vina, kar je pri razjarjenih zaleglo. Čeh je dobil le lažje poškodbe. To je eden izmed primerov strastne konkurence med sadnimi mešetarji, ki samo cene navijajo, medtem ko pa plačajo takšni navadno najslabše. Samo še danes ob 16., 19. in 21. url ROBERT TATLOR in O' SULLTVAN v lepem borbenem filmu KI>£^oGA- PREPOVEDANA LJUBEZEN _ JUTRI premiera muzikalnega filma: ZAPELJIVI PEVEC Senzacionalni boji med špijoni za nov torpedo — skrajno napeti, bliskovito vršeči se prizori ! Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri: V nedeljo blagajna odprta od ^10. do 12. in od 14. dalje. KINO UNION, tek 23-21 TORFEĐO 43 Kdor še ni videl filma, naj si ga danes ali jutri sigurno ogleda. Zadnja prilika! Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. uri KINO MATICA — Tel. 22-41 GRANDIOZNI RUSKI FILM Peter Veliki I Težave pekovskega stanu Kaj naj M upoštevale oblasti, ko txdo izdajale pojasnila K uredbi o enotni moki in kruhu Maribor, 3. septembra Pekovski mojstri so imeli pred več leti še nekako boljše čase. Z otvarjanjem prekomernega števila novih obratov pa se je njihov položaj čedalje bolj slabšal in se morajo danes tudi pekovski mojstri boriti za svojo eksistenco. Veliko število pekovskih obratov je rodilo brezmiselno konkurenco in te pojave, ki gotovo niso v čast pekovskemu stanu. Peki niso bili več obrtniki, ki bi prejemali za svoje izdelke pošteno plačilo, marveč so svoj kruh in pecivo ponujali in lovili odjemalce na načine, ki so milo rečeno obsojanja vredni. Izpodbijali so drug drugemu ceno, dajali preprodajalcem neverjetne popuste, kakor da jih pomožno osebje nič ne stane in da dobivajo moko zastonj. K enemu gostilničarju je dostavljalo kruh in pecivo po pet ali se več pekov, srečni so bili, če morejo vsiliti vsaj za pet dinarjev žemelj. Na račun pekov so živeli drugi. Streznili so se peki še le tedaj, ko so zahtevali pomočniki povišanje svojih mezd, ko je začela rasti cena mok; ;n je oblast maksimirala ceno kruhu. *} niso se še vsi izpametovali in izpre\ kvarnost svojega početja, še vedno so peki, ki ne izprevidijo, da z nesmiselno konkurenco ogrožajo eksistenco sebi in svojim tovarišem. Nova uredba o enotni moki in kruhu odpira vso vrsto vprašanj v pekovski stroki in sedaj je čas, da poštena pekovska obrt iztrebi vse izrodke prejšnjih časov, ki so toliko škodovali ugledu pekovskega stanu. Ker manjka v pekovskih vrstah potrebne discipline in stanovske zavesti, bo potreba, da pomagajo tudi oblasti k nujni ureditvi pekovskih vprašanj, saj bo pravilna ureditev tudi v korist prebivalstvu, ker mu je kruh najvažnejše in absolutno potrebno hranivo. Prva in najvažnejša zahteva pekovskih mojstrov je, da sami prodajajo svoje izdelke in se izločijo vsi preprodajalci, ker se s tem kruh samo nepotrebno podražuje. Elektrifikacija Ifisto-merske občine Ljutomer, 2. septembra. Na tem mestu smo že mnogokrat izrazili željo, da naj bi se elektrifikacija mesta in njegove okolice ganila z mrtve točke. Tokrat pa moramo ugotoviti, da je elektrifikacija gornjega dela mesta preko železniške proge in Stročje vasi že gotovo dejstvo. Na pobudo nekaterih posestnikov mesta, ki so se jim pridružili še nekateri iz Stročje vasi, je akcija za elektrifikacijo vedno bolj napredovala in je naposled prišlo v petek zvečer v Stročji vasi v gostilni Žemljic do prvega sestanka, ki se ga je udeležilo okrog 30 interesentov in zastopniki občine. Na sestanku se je pokazala odločna želja interesentov, ki so pripravljeni žrtvovati vse. samo da dobe električno luč. Na njihovo željo so zastopniki občine obljubili, da bodo najeli posojilo in financirali glavni električni vod iz mesta v Stročjo vas, vse ostalo pa bodo interesenti žrtvovali sami, tako bodo dali vse drogove, jih zvozili in postavili. Glede na obljubo občinskih zastopnikov, se je že začelo z instalacijskimi deli. nakupovanjem drogov in drugimi pripravami, ki jih vodi šestčlanski pripravljalni odbor, v katerem so gg. Lipovec. Bobnjar. Belec, Košar, Curič in Puconja. Po načrtu bodo preko železniške proge v Stročji vasi že 1. novembra zagorele prve električne luči. Dve smrtni in druge nesreče Ljubljana, 7. septembra V splošno bolnico so v petek zjutraj prepeljali 68-letnega delavca Franca žirovni-ka iz Zbilj pri Medvodah, ki je bil nezavesten. V bolnici so zdravniki ugotovili, da ima več zlomljenih reber, imel pa je še druge hude poškodbe. Spremljevalci, ki so bih ž njim v bolnici, niso znali povedati, kakšna nesreča se je pripetila staremu možu, žirovnik je že zvečer v bolnici poškodbam podlegel. Druga težka nesreča se je pripetila včeraj že proti večeru v Prešernovi ulici. Tam je ravno pred glavno pošto iz še vozečega tramvaja skočil na tlak starejši mož. ki pa je omahnil in z glavo udaril v rob pločnika. Prebil si je lobanjo in obležal nezavesten. Okrog ponesrečenca se je seveda v trenutku zbrala velika množica ljudi, in kmalu je prišel ponj reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnico. Ker ponesrečenec ni imel pri sebi, razen ure in denarnice, nikakih predmetov, niso sprva mogli ugotoviti, kdo je. Ponesrečenec je že ob 21. v bolnici umrl in so šele danes v bolnici ugotovili, da gre za 73-letnega vpokojene-ga služitelja Lovrenca Svetlina, ki je stanoval na Aleksandrovi cesti 3. Na Ambroževem trgu je včeraj popoldne povozil avtomobiUst 27-letnega ba- novinskega služitelja Jožeta Bizjaka. Bizjak se je pobil po glavi in po životu. V Vodmatu je neki avto podrl 16-letno služkinjo Marijo ćuStaršičevo. Dekle je dobilo hujše notranje poškodbe. . i Iz Starega trga na Notranjskem so pre- S tem v zvezi se naj prepove vsako dostavljanje kruha gostilnam, trgovinam in branjevcem, predvsem pa raznašanje kruha in peciva privatnim strankam po hišah. Peki naj samo pomislijo, koliko povišuje to dostavljanje njihove obratne stroške. Za koliko bi se zmanjšali njihovi režijski izdatki, če odpravijo vozove in konje za prevažanje kruha, dvo- in trikolesa ter brezštevilne koše, pri tem odpade tudi za raz-važanje in dostavljanje kruha potrebno osebje. Vajenci pa tudi kak pekovski mojster sam se bo oddahnil, ko mu ne bo treba vsako jutro s košem do oddaljenih strank in to ob vsakem vremenu. Ah nI to nesmiselno, da dostavlja kruh pekovski mojster v dele mesta, kjer imajo tovariši svoje prodajalne in obratno. Ce morajo gospodinje v prodajalne mesa ali druge trgovine in na trg, bodo našle tudi prodajalno kruha. Začetek dela v pekarnah. To vprašanje je zlasti v zadnjih letih razburjalo pekovske pomočnike, ki so vodili najostrejšo borbo za odpravo nočnega dela v pekovskih obratih, v katerih je glede tega vladal pravi kaos. Res je leta 1936 izšla ministrska uredba o omejitvi nočnega dela pomožnega osebja v pekovskih obratih, s katero se je odredilo pričetek glavne dela ob 3. uri, toda tudi ta ni odpravila nočnega dela. V Sloveniji se je zahtevalo strogo izvajanje te uredbe, dočim se po drugih krajih države na to ni oziralo in zopet v Sloveniji -amo v večjih mestih, dočim so podeželski peki uživali svobodo nočnega dela. V mestih, kjer se je navzlic uredbi pričenjalo z glavnim delom ob 1. uri, so se nalagale pekovskim mojstrom občutne globe radi kršenja te uredbe. V boju za odpravo nočnega dela so si pomočniki pridobili vsaj kolektivne pogodbe, s katerimi so si izboljšali svoj gmotni položaj in uredili delovne pogoje. Uredba o enotnem kruhu reši namah vprašanje nočnega dela, ker ga kategorično odpravlja za celo državo, kar je edino pravimo. Po čl. 19. zakona o zaščiti delavcev velja nočni čas do 5. ure. Nastaja tedaj vprašanje, kdaj naj se z ozirom na novo uredbo prične zjutraj z delom v pekarnah. Ker je določba v novi uredbi, da se sme prodajati kruh še le dan po peki, se lahko pričenja z delom v pekarnah še le ob 7. uri in bo tako uveden v pekovskem obratu res popoln nočni mir. Prelomljeno je s stoletno tradicijo, da je z pekarno potrebno nočno delo in upamo, da je za vselej odpravljeno in se nikdar več ne povrne. 2elja občinstva je, da bi smeli pekovski mojstri naprav-ljati kot nadomestilo za žemlje nekakšne hlebčke iz enotne moke, ki bi zlasti prav prišli v gostinskih obratih, če bi oblast devolila vsaj te sveže prodajati. S tem bi bilo mnogo ustreženo in znatno omiljena trdnost uredbe o enotnem kruhu. Ce bi oblast to dovolila, bi se pričenjalo z delom v pekarnah ob 4. zjutraj. Sedaj je tudi prilika, da se v pekovskih obratih uvede popoln nedeljski počitek in bodo tudi prodajalne kruha ob nedeljah tn praznikih zaprte. V pekovskih prodajalnah ni bilo doslej opoldanskega odmora, prodajalo se je nepretrgoma od 6. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Prodajalne kruha naj bodo odprte od 6. do 13. in od 15. do 19. ure. Vse to naj bi upoštevala oblastva, ko bodo izdajala pojasnila k uredbi o enotni moki in kruhu in določala ceno. Zlasti zadnje vprašanje je jako važno. Pomisliti je treba, da pekovskim mojstrom odpada zaslužek pri drobnem pecivu, ki so ga doslej imeli in je bil ta edina aktivna postavka v marsikaterem pekovskem obratu in da se vsled naraščajoče draginje morajo zvišati prejemki pomožnega osebja. Pekovskih obratov ni podcenjevati v prehranjevalnem sistemu države in se mora nuditi pekom pošteno eksistenco, na drugi strani pa nuditi prebivalstvu kolikor mogoče cenen kruh. Oboje se da doseči, če se uvede v pekovske obrate tako potreben red in odstrani vse, kar podražuje njihovo režijo. peljali v bolnico 32-letno posestnikovo ženo Marijo Sipek, ki jo je brcnil konj v glavo in jo težje poškodoval. Konj je brcnil v glavo tudi 63-letnega posestnika Franca Bukovca iz Seničnega pri Krizah ter mu skoro prebil lobanjo Posestnikova hči Helena Cej iz št. Vida pri Cerknici se je vozila s kolesom, pri tem pa padla in si zlomila levo roko. Delavčev sinček Jože žužek iz Malega Ločnika je doma padel iz vozička in si zlomil levo roko. Aretiran žepar Ljubljana, 7. septembra Med splošni vrvež so se včeraj v mestu na različnih krajih pomešali žeparji. Več žepnih tatvin je bilo v tramvajskih vozovih, nekaj na kolodvoru, največ pa v splošni gneči, ki je bila zlasti popoldne na ve-lesejmu. Tatovi so ljudji olajšali za denar-nece, ukradli pa so tudi nekaj ur. Na velesejmu se je spretnemu detektivu posrečilo zgrabiti vsaj enega izmed številnih žeparjev. Na veseličnem prostoru je opazil že znanega žepa rja Josipa Krležo, starega 32 let, doma iz Krapine. Krleža se je spretno smukal med množico in kmalu je detektiv opazil, kako posega v žep nekemu gospodu. Iz žepa se je hitro prikazala precej rejena denarnica, ki je še hitreje izginila v žeparjev žep. Detektiv je počakal na ugoden trenutek in zgrabil Žepar ja, ko se je prerinil do njega. Tat pa se je brž zavedel nevarnosti in detektivu najprvo pobegnil, a ga je ta kmalu spet zgrabil in ga tudi ukrotil. S pomočjo stražnika ga je odvedel na policijo, kjer so našli pri njem prazno listnico, v hlačah pa je imel skritih na raznih mestih nekaj čez 1000 din, v bankovcih pa 100 din. Krležo so zaprli in ga zaslišujejo. Are-tiranec je že znan žepar, ki se je večkrat prikazal v Ljubljani. Tu je bil že dvakrat obsojen zaradi tatvin, v splošnem pa ima že nad 10 kazni. ne« zanimive, saj igrajo trije igralci devet različnih vlog. Tudi ta eksperiment so je pri dosedanjih uprizoritvah odlično posrečil . Iz Brežic — Smrt uglednega vrtnarja. V četrtek zgodaj zjutraj je preminul v tukajšnji javni bolnici stari Brežičan g. Briožnik Josip, umetni vrtnar. Po dvodnevni mučni bolezni Je moral kloniti pred kruto usodo, star komaj 48 let. Zapušča nepreskrbljeno hčerko in ženo ter mnogo prijateljev in znancev, tako v Brežicah, kot daleč naokoli. Kot umetnega vrtnarja, izvrstnega delavca ga poznamo že dolgo vrsto let. K večnemu počitku ga spremimo v soboto, 7. t. m. Naj mu bo lahka domača gruda. Iskreno sožalje ženi in hčerki ter sorodnikom! Iz Domžal _ Redkokdaj se nudi Domžalam videti v svoji sredi prave gledališke igralce. V soboto pa nam bodo člani Nar. gledališča v Ljubljani uprizorili na odru Sok. društva Makso Snuderlove >Lopovščine«, igre, ki so doslej žele povsod velike uspehe. Ni čuda, saj obravnavajo povsem aktualna vprašanja, ki morajo zanimati vsakogar, komur je le malo mar način izživljanja naše družbe. Pa ne le vsebinsko, tudi v igralsko umetniškem oziru so >Lopovsči- $$e(etn? ca KOLEDAR DANES: Sobota, 7. septembra: Regina JUTRI: Nedelja, 8. septembra: Mali šmaren DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Peter Veliki KUsTO SLOGA: Prepovedana ljubezen KINO UNION: Torpedo 48 KINO ŠIŠKA: Rosalie KINO MOSTE: Orlakove roke in Poštar-jeva hči PRIREDITVE V NEDELJO KINO SLOGA: Zapeljivi pevec OSTALI KINEMATOGRAFI ISTI SPORED SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA -MOSTE telovadni nastop ob 15. na letnem telovadišču DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Rimska cesta 31 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debelak, TvrŠeva cesta 62/1., telefon št. 27-29. Iz Sevnice — Opozorilo vojnim obveznikom. V zadnjem času se češče dogaja, da se vojni obvezniki, ki se presele iz svoje domovne občine v druge, ne prijavljajo pri občinah bivališča. Vse obveznike opozarjamo, da morajo vsako spremembo svojega bivališča, osobito sedaj v teh resnih časih, prijaviti pristojni občini, t. j. oni, iz katere so se izselili in oni, v katero so se priselili. Vsaki odjavi mora nujno slediti prijav« iti to v roku 24 ur. Kdor bi se ne držal teh odredb, bo v smislu vojaških predpisov najstrožje kaznovan. — Roj proti sušmerjem. Pn nas in v bližnji okolici se je razpasla navada, da ljudje oddajajo dela, ki spadajo v področj« gradbenih obrtnikov, to so: zidarska, kleparska, tesarska in vodnjakarska osebam, ki nimajo obrti. aH pa dela izvršujejo kar sami. Dogaja se. da šušmarji komaj sproti izvrše naročila, mojstri pa brez dela čakajo naročil, dasi plačujejo davke in razne druge dajatve ter imajo vse potrebne izpite in obrt. Zato opozarjamo na stroga določila zakona o obrtih, ki predvideva, da nihče ne sme opravljat1 takih del po osebi, ki se ne more izkazati, da ima obrt za dotično stroko, ki jo izvršuje Pa tudi za so-be sam si teh del ne sme nihče opravtljatL Kdor bo zidarska, tesarska, kleparska in vodnjakarska dela zase sam izvrševal, bo kaznovan z globo do 1500 din. oziroma z zaporom do 30- dni. V korist prebivaJlcev je da gradbena dela opravljajo izkušeni obrtniki, ne pa ljudje, ki nimajo potrebnega znanja in zato dola izvršujejo slaba Mla rali i veličastni iik svoiega velikega oče Nepozabne svetanosii oh včerajšnjem odkrtiu spomenika viteškemu krali u Aleksandru I, Zediniteišu v Uub3tans9 Ogromne množice so počastile spomin kralia — Mučenika Nj. Vel. kralj Peter II. v uniformi letalskega podporočnika. — F o to T i č a r Ljubljana, 7. septembra Ljubljana in z njo vsa Slovenija, kateri so se pridružili s svojimi izbranimi zastopniki bratje Hrvati in Srbi, je včeraj z veliko manifestacijo izkazala čast spominu Viteškega kralja Aleksandra L, Zcdinite-lja, m je obenem mogočno in prisrčno proslavila sedemnajsti rojstni dan kralja Petra IL Že na vcčct pred odkritjem spomenika Viteškemu kralju je Ljubljana spremenila svoje lice. Slavnostno in svečano razpoloženje je vladado po ulicah. Ulice so bile slavnostno razsvetljene, s hiš so plapolale zastave, sto in sto oboževalcev Viteškega kralja, ki so prišli že z večernimi vlaki, so z Ljubljančani hodili po ulicah v središču mesta in ogledovali večinoma okusno prirejene izložbe s slikami mladega kralja in njegovega Viteškega očeta. Posebno lepo je ime! okrašen Ljubljanski Sokol stranski vhod v Narodni dom. Kakor v pričakovanju nečesa velikega in izrednega je bila Ljubljana na večer pred slavnostjoi 2e dolgo ni bilo v prestolnici Slovenije tako svečanega mzpokoženja. Misel, da se je treba oddolžiti spominu Velikega kralja in proslaviti tudi rojstni dan mladega kralja, je razpršila vse skrbi, ki tarejo slehernega izmed nas. Cut najglob'je hvaležnosti do velikega voditelja, ki je padel za svoj narod, in čut s anja, ljubezni in udarnosti do mladega kralja, ki bo čez leto dni prevzel svojo kraljevsko oblast, se je kazal v vseh mogočih svečanostih in manifestacijah, ki jih je včeraj Ljubljana doživela. Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vis. knez namestnik Pavle. — Foto T i č a r O čem pričajo množice, ki so požrtvovalno prihitele iz vseh krajev Slovenije v Ljubljano, navdušeni vzkliki, ki smo jih slišali, goreče in svečane besede s prisegami m obljubami, ki so bile spregovorjene? Pričajo, da se narod zaveda zgodovinskega poslanstva dinastije Karadjordjev v bojih Srbov. Hrvatov m Slovencev za politično in kulturno svobodo. Pričajo o vdanosti, hvaležnosti in neizmerni ljubezni naroda do Viteškega kralja, ki je dal svoje življenje za domovino kakor tisoči in tisoči sinov junaškega njegovega naroda. Pričajo, da narod brezmejno liubi svojega mladega kralja in da je vsak trenutek pripravljen izpolniti svojo dolžnost in žrtvovati vse za kraja, narod in državo. Množice se zbirajo Zgodaj zjutraj so godbe z budnteami naznanjale pričerek svečanost' na narodni praznik. Kmalu po 7. un so se začele zbirati organizacije, društva, zastopstva, deputacije na določenih mestih Na vseh trgih in križiščih okeh Kongresnega trga so se zbirale množice m čakale povelja, da oxikorakajo pred spomenik Viteškega kra- lja. Ob spremstvu godb so množice korakale v Zvezdo in na Kongresn' rrg ob navdušenem vzklikanju kralju tn domovini. Ob 8. uri so bdi zaprti vsi dohodi do Zvezde in Kc ngresnega trga za občinstvo. Organizirani narod in ^jska pa sta dotekala v Zvezd'* in pred njo iz vseh dohodov. Prikorakali so častni bataljon vojske, strumne čete Sokolov m Sokole, gasilci, fantovski odseki in dck'.ški krožki, rezervni oficirji, dobrovoljci, bojevniki, šole, številne organizacije, akademik- diiaki, zastopniki vsega javnega življenja deputacije, zastopniki slovei.skih občin, pestre narodne noše. Sokolska vojska Posebno triumfalen je bii pohod Sokolov na Kongresni trg. Sokoli so se zbirali na letnem telovadišeu Sokola Ljubljana v Tivoliju. V prazničnem razpoloženju se je sokolska vojska odpravila na določeno mesto. Prihiteli so na slavnost Sokoli :n njih zastopniki iz vseh krajpv Slovenje, da počaste spomin svojega najvišjega zaščitnika, blagopokojnega Viteškega kralja, in da izkažejo čast svojemu krr. Iju. Na telovadišeu je sokolska vojska izkazala čast kralju in državni zabavi, nato pa je župni načelnik Stane Pire preeital bratom in sestram poslanico Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije ob 17 rojstnem dnevu kralja Petra II. Sokolske čete so s trikratnim »Zdravo« odobrile vzpodbudne besede svojih voditeljev in pozdravile svojega visokega starešine. Po 9. uri je sokolska vojska odkorakala na Kongresni trg. Zupni načelnik Stane Pire je vodil sokolski pohod Za njim sokolski borec z državne zastavo, ob kateri NJ. Vel. kralj Peter D. in Xj. Vis. knez namestnik Pavle prihajata na čelu visokih dostojanstvenikov pred spomenik. — Foto Lojze š m u e Po stražah orožnikov m vojaštva, ki je stalo vzdolž Celovške in Bleivvcisove ceste, je bilo očito, da se bo kralj pripeljal od te smer L Staro in mlado se je trlo na hodnikih in pričakovalo svojega kra^a Vsakdo je hotel, da bi se mu na nandni praznik izpolnila želja, da bi videl mladega kralja. Z viharnim navdušenjem je množica pozdravljala visoke goste že med vožnjo do pravoslavne cerkve. Pred cerkvije je zado- Predsednik odbora za postavitev spomenika dr. Josip Pipenbaeher govori slavnostni govor. — Foto Lojze š m u c je korakala častna straža Za simbolom naše svobode m neodvisnosti so se razvrstili zastavonoše s kraljeve sokolskG zastavo in s kraljičino zastavo. Za častno četo so korakale junaške sokolske čete Množice so jih pozdravljale po ulicah in jim navdušeno vzklikale na Kongresnem trgu. Za so- nela državna himna. Med častno četo 40. pešpolka so se ustavili pred cerkvijo dvorni avtomobili. Iz prvega je stopila knegi-nja Olga s sinovoma, kneževićem Aleksandrom, ki je bil v uniformi konjeniškega podoficirja, in kneževićem Nikolajem, ki je bil oblečen v enostavno temnomodro ob- Naši sokolski prvaki z venci. — Zastopniki sokolskih žup Celje in Novo mesto. Foto Joško Š m u c kolskimi voditelji so sokolski borci nosili prapore, med njimi dragocena darila kraljevske dinastije. S ponosom so bratje in sestre nosili svoje svetinje Ponosno je korakal sokolski naraščaj za svojimi prapori. Sokolski vojski se je pridruži''*! tudi četa ruskih Sokolov in Sokolić. Nosili so venec, katerega so položili pred spomenik Viteškega kralja, velikega prijatelja mogočnega ruskega naroda. Močni so bili odredi Sokolov in Sokolić v civilni obleki. Častna četa Sokolov je pričakala in pozdravila svojega kralja pred spomenikom sv. Trojice na Kongresnem trgu. ostala sokolska vojska se je razporediila v Vegovi ulici in pred univerzo. V pričakovanju kralja Ko se je v Ljubljani razvedelo da se bo svečanega odkritja spomenika Viteškemu kralju udeležil tudi mladi kralj Peter II-, je množica imela samo se željo da bi videla svojega ljubljenega kralja. fleko. Iz drugega avtomobila sta izstopila ob navdušenih vzklikih množice kralj Peter II. in knez namestnik Pavle, knez namestnik v generalski uniformi, kralj Peter II. v uniformi letalskega podporočnika, katero je nosil včerai na svoi 17. rojstni dan prvič. Pred cerkvijo so kraljevske goste sprejeli minister dvora Antič, ban dr Natlačen, divizionar Stefanovič, župan dr. Adlešič, upravnik Beograda Dragomir Drinčić, brigadni general Kukavičić, adjutant kraljice Marije polkovnik Pogačnik, zastopnik vlade minister dr. Korošec, predsednik pravoslavne občine prof. dr. Jurković načelnik banske uprave, upravnik policije dr. Hacin, nekateri zastopniki najvišjih uradov in oblasti ter višji častniki ljubljanske garnizi-je z zastopniki rezervnih častnikov in dobro vol j cev. Versko svečanost je opravil protojerej 1 Matković, nakar so se visoki gosti odpe- ljali po Bleivveisovi in Erjavčevi cesti na Kongresni trg. Kralj odkrije spomenik Nekaj minut pred 11. uro so iz svojih avtomobilov izstopifli na Kongressnem trgu kraljevski gostje. Kralj Peter II. je obšel častno četo, na Gradu so grmeli topovi. Kralja in kneza namestnika ter kneginjo Olgo s kneževičema je pozdravil ban dr. Pet naših najmodernejših bombnikov leti nad kraljevim spomenikom med svečanostmi. — Foto Lojze S m u c la spomin Viteškega kradja. Pevski zbor je nato zapel državno himno, nakar je predsednik prof. dr. Piponbacker imel slavnostni govor. Padi, zavesa • • • Predsednik prof. dr Pipenbaeher je orisal duhovni lik blagopokojnega kralja in pomen njegovega življenjskega dela ter njegove velike žrtve. Padi zavesa, je zaključil svoj slavnostni govor, da vidimo spoinc- Najsvečanejši trenutek, ko je mladi kralj potegnil za vrvico in odkril spomenik svojemu velikemu očetu, — Foto Lojze S m u c Natlačen, nato pa predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju prof. dr. Pipenbaeher. Z lahkim, prožnim korakom je mladi kralj stopal po preprogi do mesta pred spomenikom, ki je bil zakrit s trobojnico. Pred spomenikom so se visoki gostje nik našega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Prosim Vaše Veličanstvo, da odkrije spomenik. Kralj Peter II. je očitno ganjen stopil naprej m potegnil za vrvico. Razmaknile so se trobejnice na spomeniku, pred tisočgla- Predsednik odbora za postavitev spomenika dr. Josip Pipenbaeher se pokloni kraljevskima dostojanstvenikoma pred odhodom na govorniški oder. — Foto Lojze S m u c ustavili pred odličnrki. Množica je navdušeno vzklikala kralju. Generakv tajnik odbora Joško Pogačnik in blagajnik inž. Lado Bevc sta kraljevskim predstavnikom izročila spominske slavnostne znake in spomenico. Z "letališča je priletela visoko v zraku skupina bombnikov, k' se je nato vračala med svečanostjo vsakokrat leteča niže nad slavnostnim prostorom. Pevski zbor je zapel mogočno Ventunni ievo kompozicijo »Matjaž«. Tisočglava množica je prisluhnila ter nato s klici »Slava« počasti- Pogled na slavnostni prostor pred priče t kom velikih svečanosti. Na sliki se vidi, kako lepo Je bila množica častilcev blagopokojnega kralja razvrščena* ZlHgfl lego oam kaže slika čaptnj bataljon nade vojske, — Foto T jLčai^ vo množico je v vsej svoji veličini zable-stel v bronu in granitu lik Viteškega kralja. Z gradu so se oglasili topovi, častna četa vojske na Kongresnem trgu je oddafla tri salve. Nepozaben je ostal ta svečan trenutek v spominu vseh, ki jim je bilo usojeno, da so bili navzoči. S pobožnostjo in vdanostjo je množica opazovala, kako mladi kralj polaga krasen venec na spomenik svojega velikega očeta. Venec je položil tudi knez namestnik. Oficirji so položili krasen venec v imenu ministra za vojsko in mornarico. Predsednik dr. Pipenbaeher jc nato izročili spomenik v varstvo mestne občine. Župan dr. AdlesiČ je prevzel spomenik z govorom, v katerem je poudari, da bo spomenik priča poznim i*cdovom o naši lju-I bežni in hvaležnosti Velikemu kralju. Kot j simbol hvaležnosti ljubljanskega me:-ta je župan položil venec mestne občine na spomenik. Pevski zbori so zopet zapeli. Ob vzkTi-kan j u navdušene množice je mladi kralj s spremstvom zapustili prostor pred s p orne-i nikom ter se napoti.1 na Kongresni trg, ! kjer se je prisrčno poslovil od vseh od!;č-! nikov ter se nato odpeljal na Bled. Prijaz-| no je mladi kralj odzdravi jal navducnim čestilcem, lahko se je prepričal, da ga narod ljubi, kakor je ljubil njegovega velikega očeta. i Nadaljevanje na 4. starani Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 7. septembra 1940. fitev. 204 Mod tem so stopale deputacija za deputacijo pred spomenik. Več sto vencev je bik> položenih, spomenik je bil pokrit do vrha podstavka z venci, rožami in šopki. Se dolgo po zaključeni svečanosti so lile množice z vseh strani v središče Zvezde. S solzami v očeh so stali mnogi pred likom Viteškega kralja. Ljubljana in z njo vsa Slovenija je dokazala, da ljubi brezmejno svojega mladega kralja in da bo ostala zvesta veliki misli zed in jenja, ki jo je oznanjal njegov oče, Viteški kralj Aleksander I. Grmada vencev Pod spomenik je prvi položil prekrasen venec sam kralj Peter II., nato pa je stopil pred spomenik knez namestnik Pavle in položil krasen venec. Generali so položili venec ministrstva vojske, nato pa je prinesel pred spomenik venec ban dravske banovine. Sledila je položitev venca, ki ga je pripravil Odbor za postavitev spomenika, nakar so jele prihajati z venci neštete delegacije društev in organizacij. Vedno večja je postajala grmada prekrasnih živ o barvnih vencev okrog spomenika, čigar podstavek se je skoro skril v morju cvetja. Zelo lepi so bili venci mestnih občin Ljubljane, Maribora in Beograda. Vence so položili še: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, Zdravniška zbornica za Slovenijo, dr. Pirkmaver za Jadransko stražo. Dravski banovinski odbor Rdečega križa, Zveza industrijcev za Slovenijo, Delavska zbornica, Pododbor društva knje-ginje Zorke v Ljubljani, Kolo Jugosloven-skih sester, Društvo Soča, Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino, Kolo jugoslovenskih sester sekcija Kranj, Starešinska organizacija Preporoda, Hubadova župa JPS Ljubljana, Združenje gledaliških igralcev, VVestfalski Slovenci, Strelsko okrožje Ljubljana, Naredna galerija v Ljubljani, Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, Družba sv. Cirila in Metoda, Klub koroških Slovencev, Advokatska zbornica v Ljubljani. Jugo-slovenska ženska zveza za dravsko banovino, Legija koroških in Maistrovih borcev, Gasilska zajednica dravske banovine, Srcska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, Društvo inženjerjev v Ljubljani, Zveza kulturnih društev v Ljubljani, Jugo-slovi nski nacionalistični akademski klub Vitešlcega kralja Aleksandra I. Zedinitelja jEdinstvo« v Ljubljani, Zveza naprednih akademskih starešin, dalje akademsko društvo Jadran in Jugoslovensko nacionalno aka.d. društvo »Jugoslavija«, Zveza združenih delavcev. Zbornica za TOI, Kolo žen za drugar k. Zveza gostilniških zadrug v Ljubljani. Združenje gostinskih podjetij v Ljubljani, Trgovsko društvo Merkur, Naredna čitalnica v Kranju, Društvo knjegi-nje Zorke v Beogradu, Cetniki dravske banovine. Udruženje rez. podoficirjev v Ljubljani in Mariboru, Dentistična zbornica v Ljubljani, Udruženje vojnih invalidov v Ljubljani, Sokolska župa Zagreb, Rudarji iz Trbovelj, Udruženje rezervnih oficirjev iz Ljubljane in Zagreba, JB liga v Ljub-1 ni, češka obec v Ljubljani, Zveza kmetskih fantov in deklet, Narodna strokovna zveza v Ljubljani, Savez ruskega Sokola. Pokrajinska zveza ruskega sokolstva v Jugoslaviji in Ruski Sokol v Ljubljani, Društvo slušateljev jurid. fakultete v Ljublja- ni, Narodno obrambno društvo Slovenska straža, Srbska pravoslavna občina Ljubljana, Sokolska župa Maribor, Sokolska župa Novo mesto, Sokolska župa Ljubljana, Sokolska župa Kranj, Sokolska župa Celje, Pokojninski zavod privatnih nameščencev, Združenje učiteljev meščanskih šol, Zveza slovenskih poštnih nameščencev, Zveza obrtnih društev za dravsko banovino, Obrtniško društvo v Ljubljani, Ruska Matica v Ljubljani, Jugoslovansko profesorsko društvo v Ljubljani, Udruženje UJNŽB v Ljubljani, Klub jugoslovenakih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre, Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, Društvo »Jadran-Nanos« iz Maribora, Ruski odbor — Ljubljana, Emigrantsko društvo Tabor — Ljubljana, Primorsko društvo Sloga — Kranj, Udruženje bivših mornarjev — Ljubljana, Zveza bojevnikov, Prosvetna zveza. Združenje trgovcev — Ljubljana. V imenu predsednika mestne občine in mestnega sveta je položU lep venec m. s. Konstantin Savatijevič iz Beograda, dr. Kuhar za Notarsko zbornico v Ljubljani, Združenje železniških uradnikov, dr. Lipold Iz Maribora kot predsednik odbora za počastitev spomina blagopokojne-Viteškega kralja, ŽSK Moto Hermes, Slovenska zimskosportna zveza Jesenice, SK Mars, Pevsko društvo Logatec, Zveza slovenskih zadrug, Slovensko obrtniško društvo iz Maribora, Osrednje društvo ju-goslovenskiri obrtnikov v Ljubljani, Prosvetna zveza. Zveza slovenskih lovskih društev, Klub Primork v Ljubljani, Društvo TKD Atena in še mnoga druga društva ter posamezniki. Ganljiv je bil po odkritju pogled na podstavek spomenika, kamor so naši kmečki možje, žene, dekleta in fantje polagali skromne šopke. Ogromen promet Glede na ogromen promet je bilo včeraj ves dan in pa ponoči od četrtka na petek ter od petka na soboto železniško prometno o3ebje silno vpreženo. Na glavni kolodvor v Ljubljano je prišlo včeraj devet izrednih vlakov, in sicer iz Maribora, z Gorenjskega in Dolenjskega, ki so pripeljali v mesto 18.865 ljudi. Z rednimi vlaki je prišlo prav tako nad 10.000 ljudi, ogromne množice, tako z Gorenjske kakor tudi z Dolenjskega ter od drugih strani pa so pripeljali v mesto avtobusi in vozovi, da kolesarjev sploh ne štejemo. Pritisnila je tudi bližnja okolica, tako da je včeraj Ljubljana sprejela nad 60.000 zunanjih gostov, k; so prisostvovali nepozabnim svečanostim. Zvečer, deloma že popoldne je bilo odpremljenih iz Ljubljane razen rednih še osem izrednih vlakov. Tudi posta . • • Razen železnice je bilo zelo zaposleno tudi poštno prometno osebje. Pobiranje pisem se je vršilo včeraj normalno in so pobiralci pisem zlasti v središču mesta povsod našli polne nabiralnike. Pisma, razglednice itd. so bile odposlane v najrazličnejše kraje ožje in širše domovine, veliko pa tudi v inozemstvo. Zlasti mnogo je imela opraviti glavna pošta s številnimi filatelisti, ki so na vsak način hoteli opremiti odposlana pisma odnosno znamke s slavnostnim žigom. V splošnem je bilo odpremljenih včeraj iz Ljubljane za dobrih 30 odstotkov pošiljk ve' \* invadne nedelje. B2iI¥Nl VEST — Visoko odlikovanje v diplomaciji in konzularnem zboru. Z redom Sv. Save I. stopnje so odlikovani pomočnik zunanjega ministra Ilja Jukič, naš poslanik v Moški dr. Milan Gavrilovič. naš poslanik v Sofiji Vladimir Milano v ie in poslanik v Bukarešti Aleksander Avakumović. Z redom jugoslovenske krone n. stopnje načelnik pravnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Slavko StojkovIČ, načelnik zgodovinskega oddelka zunanjega ministrstva dr. Vojislav Jovanovič in generalni konzul v Marseillu Ivan Gera^imovič. Z redom Jugoslovenske krone ITT. stopnje svetnik zunanjega ministrstva dr. Stojan Gavrilovič. Z redom sv. Save HI. stopnje generalni • zuli Nikola Vuković v Bariju, Brani-slav Dimitrijevič v Dusseldorfu, Aleksander Protič v Zadru, in Rado mir Marinko-vič v Korči. Dalje svetniki zunanjega ministrstva Nikola šuica, Velibor Pesić in Jovan Ristić. Z redom sv. Save IV. stopnje tajniki zunanjega ministrstva dr. Dra-gisa Glišovič, Dimitrije Toškovič, dr. Dra-gotin Nikola in Spasoje Jefremovič. Z redom sv. Save V. stopnje pa pisarji poslaništev Dragomir Bogič v Stockholmu, Ciril Skerjanec v Bernu in dr. Vukadin Mi-letič v Moskvi ter pisar zunanjega ministrstva Savo Mihajlovič in pisar generalnega konzulata v Trstu Svetislav Milo-savljevič. ChristoSov učni zavod, Ljubljana DOMOBRANSKA C. 15. (telefon 43-82) ENOLETNI trgovski tečaj Vpisovanje se vrši vsak dan dopoldne in popoldne med običajnimi uradnimi urami (tudi v nedeljo). Podrobne informacije daje ravnateljstvo osebno ah pismeno. — Na razpolago novi ilustrirani prospekti. Največje in najmodernejšo trgovsko učilišce te vrste. — Novi armijsKi, divizijski in brigadni generali. Za kraljev rojstni dan je izšel velik ukaz o napredovanju aktivnih in rezervnih oficirjev. Za armijskega generala je napredoval divizijski general Uija Bra-šić, za divizijske generale brigadni generali: pehotni Miljutin Milenkovič in čedo-mir Stanojlovič, artilerijski: Živorad Božič in konjeniški Dužan Isaković, za brigadne generale polkovniki: generalštabna Petkovie ki V-eCmir Ranotovič, pehotni: Miloš Ožegovič, Dragotin Kuzmič, Petar Lazić, Mihajlo Lukić, Radovan Po-povič, Miroslav Trifunović in Svetomir Popović, artilerijski: Bogumil Armić, Aleksander Mihajlovič in Dragan Klaič, inženjerski: Miroslav Opačič in Stevan živa-nović, zrakoplovni: Gjorgje Jovanović, intendantski Lavoslav Milic in 2ivota Jovanovič; v čin kontre admirala kapetan vojnega broda Emil Domajko. V Čin polkovnika so napredovali podpolkovniki gene-ralštabni: Ivan Zupančič in Dragotin Šten-cel, inženjerski: Dragan Kober, intendantski: Hinko 2abkar in Ivan Jane, sodni: Vladimir Dolezil in Otokar žlindra. V čin kaoitana vojnega broda: Anton Debevc in Boris Pire. V čin podpolkovnika majorji: pehotni: Božidar Kosar, Ivo šnur in Danilo Trampuž, konjeniški: Ljudevit Leš-ner, inženjerski: Drago Globočnik. intendantski: Edvard Tiler in strokovni: Milan šterkanec. V čin majorja kapitani I. klase pehotni: Ciril Podgornik Josip Ri-javec, Jakob Blažon, Ivan Rabadan in Rudolf Primorac; artilerijski Ivan Hitrec, Ivan Brajdić, Ivan Strecker, Ivan Ravnik, Pavle Jezernik, konjeniški Zdenko Strelec in Josip Golob inženjerski Dragomir Skarlovnik Milan Kosec, Ivan Normali. Vladimir V a! en ta in Milan Pozder; zrakoplovni Ivan Makiedo in Drago Brezovšek, artilerijsko tehnični: Emil Adamič, apotekarski Milan Krnic, veterinarski Franjo Zoreč. — Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (telefon 43-82). Ravnateljstvo razglaša: Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši vsak dan dopoldne in popoldne (tudi v nedeljo). Podrobne informacije in nove prospekte daje vodstvo osebno in pismeno, šolnina je zmerna, manj premožni imajo popust! Največji trgovski učni zavod te vrste! Lastno moderno šolsko poslopje. — Zadnja pot kapetana Ercigoj*. V Beogradu je bil v sredo pogreb znanega junaka našega neba letalskega kapetana Antona Ercigoja. Na zadnji poti ga je spremil tudi komandant Beograda general Kostič. dalje komandant zrakoplovstva general Mirkovič z najvišjimi oficirji svojega štaba, zastopniki vojske in mornarice ter civilnega letalstva. Za njegovo krsto je stopal tudi njegov brat zrakoplovni kapetan Božidar Ercigoj. Pokojni je bil rojen v Dalmaciji. Bil je splošno znan pod imenom >Tonča«. Spadal je med naše najboljše pilote. Leta 1937. je kapetan Ercigoj zastopal naše letalstvo pred grofom Cianom, enim najboljših italijanskih letalcev. Grof Ciano ni ostal samo pri čestitkah, temveč je ukrenil vse potrebno, da je dobil kapetan Ercigoj za svoj drzni polet italijansko krono. Leta 1938. je znova zastopal na mednarodnem mitingu nase letalstvo. In ponovno se je igral v zračnih višavah s smrtjo. Zopet je pokazal kaj zmore pogum in spretnost. Zadnje čase je bil komandir eskadrile. — Planinske postojanke Osrednjeg«, dru- štva S. P. D. bodo v letošnji poletni eeziji zaprte v sledečem vrstnem redu. Do 15. septembra bosta oskrbovani Orožnova koča pod Crno prstjo in VcKinikova koča na Ve-lem polju, do 22. septembra bodo oskrbovan Triglavski dom na Kredarici, Stani- če va koča in Češka koca pod Grintavcem, do 29. septembra bodo oskrbovane Aleksandrov dom pod Triglavom, koča pri Triglavskih jezerih, Erjavčeva koča na Vršiču. Cojzova koča na Kokr-škem sedlu in koča v JermanovLh vratih. Do 6. oktobra bo oskrbovan Aljažev dom v Vratih. Do navedenih terminov morajo oskrbniki oskrbovati svoje planinske postojanke. Ako pa bi bilo po tem času še lepo vreme in bi skupine hotele ae v tem času posetiti eno izmed teh postojank se je treba predhodno prijaviti vsaj do četrtka in je treba položiti varščino. Stalno so oskrbovane Zlatorog ob Boh. jezeru, Dom SPD na Komni, Dom na Krvavcu, Dom v Kamniški Bistrici in koča na Veliki Planini. Planinci, izrabite lepo jesensko vreme ter posetite naše planine. Vse naše naročnike ponovno opozarjamo, da smo bili zaradi splošne podražitve XX- sliamižlvih potreb&Cio prisiljeni zvišati naročnino na nas list, ln sicer na 14 din mesečno Naročnike prosimo, da to pri nakazilu naročnine upoštevajo, ker zvišanje naročnine velja že od L septembra 1940 — Občni zbor Zveze združenj gostiini-čarskih obrti, v četrtek 12. t. m. bo v dvorani Sokolskega doma v Laškem občni zbor Zveze združenj gostilničarskib obrti dravske banovine v Ljubljani. Zborovanje se prične ob 9. V sredo 11. t. m. bo sprejem delegatov in odbornikov na kolodvoru po seji zveznega širšega odbora, ki se prične ob 16.30 pa priredi Združenje v Laškem na čast delegatom in udeležencem občnega zbora v So kolske m domu družabni večer. V četrtek 12. t. m. bo najprej budnica, potem sprejem gostov na kolodvoru, občni zbor, ogled pivovarne, pro-menadni koncert, ogled in kopanje v kopališču Radio terma ter izlet z vlakom v Rimske toplice in avtobusni izleti v Dobe rn o in Rogaško Slatino. Jutri na telovadni nastop Sokola VrhniKa Po nastopu bo preskrbljeno za veselo zabavo ob sodelovanju vojaške godbe iz škofje Loke — Hrvatski kipar Hinko Juhn umrl. v četrtek zvečer je umrl v Zagrebu znani hrvatski kipar prof. Hinko Juhn. Rojen je bil leta 1891 v Podgoraču pri Našicah. Po končanih študijah na umetniški akademiji v Zagrebu je študiral eno leto v Firenci. Zapustil je več lepih umetnin. Pokopali so ga danes dopoldne. — Belokranjski narodni praznik, ki se prične danes zvečer s kresovanjem in bo njegov višek jutri popoldne v Metliki z nastopom domačinov, ki bodo prikazali svoje narodno bogastvo, bo lepo doživetje za našega človeka, četrtinska voznina je dovoljena. Prijave in pojasnila pri društvu Bela Krajina (Gradiššče 14, tel. 39—31) in pri Putniku. KONCERT MALIH HARMONIKARJEV Podmladka Jadranske straže iz Domžal na vrtu restavracije »Zvezda« se bo vršil jutri v nedeljo ob Vz 4. uri pop. Nastopi okoli 50 malih harmonikarjev z zelo pestrim sporedom — Rastava učil na velesejnfu. Na prostoru E-506 je razstavil g. Anton Novak iz Maribora prav lepe preparate metuljev, kačjih pastirjev i, dr. po zelo nizki ceni, da je omogočena nabava tudi ljudskim šolam, na kar šolska vodstva posebno opozarjamo. — lOOdinarske bankovce z napisom »Narodna banka Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z datumom izdaje z dne 30. novembra 1920 nekateri odklanjajo, ker se v zadnjem času razširjajo vesti, da so ti bankovci zastareli in vzeti iz prometa. Da se onemogoči izkoriščanje nepoučenega prebivalstva, opozarja Narodna banka vso javnost, da omenjeni bankovci niso vzeti iz prometa in so enako kakor lOOdinarski bankovci z napisom »Narodna banka Kraljevine Jugoslavije«, izdani 1. decembra 1929, še vedno zakonito plačilno sredstvo. — Zadnji pregled motornih vozil v letu 1940 za območje sreskega načelstva Ljubljana bo v petek 13. septembra od 11. do 12. ure pred poslopjem oddelka za kontrolo mer v Ljubljani. Grubarjevo nabrežje 17. Sresko načelstvo poziva vse lastnike motornih vozil, da pripeljejo svoja vozila pravočasno na kraj pregleda. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 72. z dne 7. t. m. objavlja uredbo o kontroli proizvodnje, uvoza in prodaje zaščitnih sredstev proti bojnim strupom in posebnih sredstev za preprečevanje in gašenje požara, naredbo o zaznamovanju mask za uporabo v industrijske in sanitetne namene, pravilnik o izobraževanju otroških vrtnaric, pravila za opravljenje izpita za otroško vrtnarico in razne objave iz j>S1už-benih no vin«. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo delno oblačno, sicer nobenih bistvenih sprememb sedanjega vremena. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 30, v Beogradu, Kumboru, Rabu in Dubrovniku 26, v Sarajevu in Visu 25, v Ljubljani 24, v Zagrebu 22, v Mariboru 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.4, temperatura je znašala 14.2. Iz Lfwb*^Jie —lj Umrli So v Ljubljani od SO. avgusta do 5. septembra. Andolšek Franc, 87 let, dvorski svetnik v p., Demšar Anton, 60 let, višji kontr. drž. žel. v p., Lazar Antonija, roj. Le ban, 59 let, žena žel. upokojenca, Potokar Alojzij, 76 let, načelnik sekcije brzojava in tel., 2itko Frančiška, roj. Suaman, 89 let, žena zasebnika, Gruden Alojzij, 33 let, tovarniški delavec, Gmajna, 8 tepanja vas, Derenda Franc, 50 let, trgovec ln gostilničar, Kokalj Matilda, roj. Zazzula, 87 let, vdova učitelja, Fladung- Ema roj. Alpi, 79 let, zasebnica, Vrečko Jakob, 70 let, inspektor pOŠtn. hran., Laznik Marija, roj. oemič, 79 let, branjevka, Levičnik Joaipina, roj. Cuder-man, 84* let, zasebni ca, Slad Barbara, roj. Okom, 85 let, vdova paznika, JanežiČ Ana, roj. Devanger 61 let, žena čevljarja, Kelher Jakob, 87 let, mizar.—VLjubljanski bolnici so umrli: Bohinc Antonija, 4 leta Javornik pri Jesenicah, Intihar Anton, 22 let, sin posetnika, Bukovca, obe. % vagona 5.000 m moke vagon lo.ooo kg premoga 2000 kg krompirja ^ tff 200 kg riža sod olja, sod masti 4^ 5 klaf ter drv zaboj sladkorja 4r več moških in damskih koles ter več sto visoko vrednih daril 2 motorni kolesi Vel. Lašče, Plantan Ivan. 57 let, ključavničarski mojster Vata vas pri Novem mestu, Gril Irena, 9 let, hči žel. uradnika. Štrukelj Marija, 2 in pol meseca, hči zvan. drž. žel., Borovnica. Srečko Albert, 33 let, slepec, Stara Loka, Resnik Jože, 37 let, pismonoša, Vrančić Karol, 52 let, uradnik v p.. Hvala Karol, 1 leto, Tržič, Pianeckv Marija, 75 let, vdova učitelja, Hočevar Jože. 21 let, bajtar, Ponikve. —lj Na razstavo protiletalske zaščite, ki jo je v četrtek obiskal tudi g. podpolkovnik Hameršak iz Beograda kot posebni odposlanec ministrstva vojske in mornarice ter se o njej zelo pohvalno izrazil, opozarjamo ne le vse obiskovalce velesejma, temveč tudi vse tiste, ki so prisostvovali odkritju kraljevega spomenika, da naj vsekakor izkoristijo ugodno priliko in si ogledajo v velesejemskem paviljonu »J« vzorno in smotrno urejeno ter nad vse poučno razstavo pasivne obrambe. Vse te, zlasti pa tudi šolsko mladino in dijaštvo, ki se zdaj vrača v ljubljanske šole, pa še posebej opozarjamo tudi na film o pasivni obrambi ob letalskih napadih, ki ga je Izdelal vojni geografski institut v Beogradu.' Ta film je odlično posnet in kar najbolj nazorno prikazuje, kako se moramo ravnati ob letalskih napadih. Mestni zaščitni urad, ki mu je uspelo dobiti ta film na razpolago le za nekaj dni, je oddal zdaj vrtenje tega filma tvrdki »Radio Ljubljana«, ki je v ta namen postavila pred vele-sejmski paviljon >K« enega svojih najboljših projekcijskih aparatov, tako da so slike čiste in ostre. Film vrte vsak večer od 20. ure dalje nepretrgoma po večkrat zapovrstjo na prostem pred paviljonom aK«. Ogled filma o letalskih napadih, kakor tudi razstave o pasivni obrambi v paviljonu »J« je brezplačen. —lj Glede na razpis gledališkega abonmaja za bodočo sezono opozarjamo vse reflektante, naj se v lastnem interesu priglasilo čimprej, dokler je še večja izbira sedežev in abonmaji še niso preveč zasedeni. Gledališki abonma nudi ugodnost, da vidijo abonenti 38 del, ki jih uprizorita opera, drama in opereta, in sicer po najugodnejših plačilnih pogojih v desetih mesečnih obrokih. Vse podrobnejše informacije dobite v veži dramskega gledališča, kjer se sprejemajo abonenti od 10. do 12. in od 13. do 17. ure. Lanskim abonentom bodo njihovi sedeži rezervirani do 11. t. m. do 17. ure popoldne. IIJJL III ^ HI — ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V S1SK1, telefon 41-79 Film prekrasnih melodij in plesov ROSALIE V glavnih vlogah: Nelson Eddy, Eleanor 1'ovvelL Predstave: danes ob ^9. uri, jutri ob 5., 7. in 9., v ponedeljek ob Vi 9. uri Prihodnji spored: v soboto (14. IX.) Gospodar Sahare —lj Ravnateljstvo šole Glasbene Matice ljubljanske opozarja vse svoje gojence, da morajo priti danes popoldne v Hubadovo pevsko dvorano poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici, II. nadstropje. Gojenci, ki so vpisani za klavir, se morajo oglasiti točno ob 15. uri, za violino ob 16. uri in vse ostale predmete pa ob pol 17. uri. V Hubadovi dvorani bodo zvedeli točno dodelitev k strokovnemu učitelju, nakar gredo takoj v določeno učno sobo, da se sporazumno uredi urnik. Vpis je mogoč še danes cel dan za vse glasbene predmete. S posebnim zadovoljstvom poudarjamo, da ima šola že danes več gojencev, kakor pa jih je bilo v minulem šolskem letu. Posebno opozarjamo letos na pouk violine, ker bo imel vsak gojenec dvakrat na teden po 20 minut direktnega pouka. Pouk splošne-glasbene teorije in mladinskega petja bo razglašen na šolski deski v veži zavoda, sicer začne pouk v ponedeljek 9. t. m. _lj Abonma za sezono 1940-41 sprejemajo v veži dramskega gledališča, m sicer vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. Lanskim abonentom bodo njihovi sedeži rezervirani do 11. t. m. popoldne. Vse prijatelje našega gledališča opozarjamo na ugodnost abonmaja, ki jim omogoča pri razmeroma nizkih cenah slišati tekom sezone 38 del v Drami in Operi. Abonma v našem gledališču je najlepša, pa tudi najcenejša zabava in abonenti so popolnoma sigurni, da imajo vsak teden po eno gledališko predstavo. Razpisani so isti abonmaji in pri istih cenah kakor v minuli sezoni. Vabimo vse stare ln nove prijatelje gledališke umetnosti, da stopijo v krog stalnih posetnikov našega gledališča. Repertoar obsega vrsto zanimivih del iz domačih in svetovnih literatur. _lj Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom in onim, ki se zanimajo za učne tečaje angleščine, da bo a 16. septembrom zopet pričelo z rednimi n^nfrrri tečaji angleškega jezika. y svojih prostorih Tavčarjeva ul. 12, priti, desno. Tečaje bodo vodili; lektorica angleškega jezika na Univerzi ga. F. S. Copeland, ga, Olga Grahor, ga. Božena Skerlj in g. Avgust Petrišič. Vršili se bodo tečaji za začetnike, nadaljevalni tečaji ter tečaji za literaturo in konverzacijo. Vpisovanje "% tečaje se vrši ves teden od 9. do 14. t. m od 18. do 19. v društveni knjižnici, Tavčarjeva ul. 12. 331—n —lj Nove pevke in pevce tudi začetnike sprejema pevsko društvo *Lj. Zvone še danes med 19. in 21. v Mestnem domu, I. nadstropje, desno. KINO MOSTE Danes ob 20. uri, jutri ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri, v ponedeljek ob 20. uri Orlakove roke Peter Lorre v vlogi blaznega kirurga Poštarjeva hči Harry IJaurl (Nostalgija) V torek, sredo in četrtek ob 20. uri znižane cene: NOČ V DŽUNGLI Robert Tavlor — Barbara Stanwyck Šahovski turnir v Moskvi Moskva, 7. spet. s. V četrtek zvečer je bilo igramo I. kolo velikega turnirja za šahovsko prvenstvo Rusije. V I. kolu je zbudila senzacijo zmaga Bondarevskega nad Botvinnikom in Mikenasa nad Levenfišem. Nadalje so bili doseženi naslednji rezultati: Keres je premagal 18 - letnega Stolberga, Petrov Kotova, Panov pa Lcrišova. Partija Konstantinopolski-Dobinln se je končala remis. Ostale partije so bile prekinjene, vendar sta se naknadno tudi še Bori-slavskl in Lilienthal zedinila za remis. V snočnjem II. kolu so bile do prekinitve končane samo 4 partije. Stolberg je premagal Popova, Bondarevski Rudakovske-ga in Konstatinopolski Petrova. Ta partija je bila posebno napeta. Konstantinopolski je žrtvoval lovca ter je zato z daljšo kombinacijo osvojil nasprotnikovo damo. Partija Lerišev-Lisicin je končala remis. V prekinjenih partijah ima Keres proti Rago-zinu figuro za dva kmeta ter stoji na zmago. Botvinnik ima proti Boiislavskemu premoč, ki bo najbrže odločilna. Levenfiš ima boljšo pozicijo proti Gerstenfeldu in Dubinin ima veliko premoč proti Mikenasu. Po U. kolu vodi z dvema točkama Bondarevski. Izpred obrtnega soaisca DAVČNA KNJIŽICA S kakšnimi naravnost čudovitimi tožbami nadlegujejo delavci obrtno sodišče, bo razvidno iz sledečega primera. Zidarski delavec Lojze se je zglasil pri obrtnem sodišču in hotel vložiti proti gradbenemu podjetju, pri katerem je bil zaposlen samo 10 dni, tožbo na plačilo 5171 din. Sodniku se je zdelo, da Lojze nima sploh nobene pravice do kakšne odškodnine, vendar je povabil poslovodjo podjetja k poskusu poravnave. Poravnava umevno ni uspela. Sodišče je kljub poduku na izrecno zahtevo sprejelo tožbo. Lojze je navajal v tožbi, da je bil pri podjetju zaposlen kot zidar skozi 10 delovnih dni in je prejemal po 5.75 din na uro. Zaslužek je dobil v redu izplačan. Pri vstopu na delo je v pisarni izročil svojo davčno knjižico, katere pri izstopu iz službe ni dobil vrnjene. Uradnica mu je rekla, da knjižice ne more najti. On pa je bil 95 dni brez dela, ker brez davčne knjižice nI mogel dobiti službe. V tem času bi bil delal 95 dni po po 10 ur na dan po 5.75 din na uro, kakor predvideva kolektivna pogodba in bi bil zaslužil čedno vsoto 5171 din; pod takimi plačilnimi pogoji bi ga bila sprejela na delo tudi druga podjetja, če bi jim bil mogel predložiti svojo davčno knjižico. Ker pa to podjetje v svoji veliki malomarnosti ni pravočasno vrnilo davčne knjižice, zahteva Lojze povračilo vse škode, ki mu je s tem nastala, to je 5171 din za odhod zaslužka, povrhu tega pa še 2 din kot nadomestek za pridržano knjižico. Umljivo je, da je bila razprava kaj kratka ta da je Lojze tožbo izgubil. Razlogi: Po Lojzetovih lastnih navedbah je moralo sodišče zavrniti tožbeni zahtevek. On namreč toži na povračilo škode v znesku 5175 din, katera naj bi mu bila nastala zaradi zadrževanja davčne knjižice, brez katere baje nI mogel dobiti službe. Tak zahtevek pa ni utemeljen, ker je sodno znano, da si je mogel Lojze vsak čas nabaviti novo davčno knjižico in sicer za malenkosten strošek 2 din. Zato bi bil Lojze v skrajnem primeru upravičen edinole do 2 din, če bi si bil za izgrubljeno davčno knjižico nabavil drugo, nikakor pa ne do tako visoke od-škodntae, kakor jo je iztoževai. Sokolstvo na kraljev rojstni dan *n*n Na telovadišcu Ljubljanskega Sokola se je zbralo včeraj zjutraj nad 3000 Sokolov in Sokolić Ljubljana, 7 septembra Izredno veličastno in impozantno je sokolstvo, zbrano iz vseh žup -Slovenije, proslavilo včeraj zjutraj rojstn- dan svojega vzvišenega staroste Nj. Vel. kralja Petra II. na telovadišču Ljubljanskega Sokola, kjer se je zbralo nad 3000 oseb Iz vseh strani so vrele sokoiske množice s svojimi živo-barvnimi prapori in dvema godbama na prostrano telovadišče v Tivoli. Prišli so bratje od najskrajnejših mei naše ožje domovine vrli Notranjci Dolernci. Štajerci, Gorenjci in celo bratje iz Zagreba in Bele Krajine. Pod vodstvom župnega načelnika br. Staneta Pirca in nače'nice sestre Adele Muž ino ve se je sokolstvo formiralo v dolge kolone, da prisostvuje skromni, .toda tem bolj prisrčni sokolski manifestaciji. Pred načelniskim m osi kom se je na levi strani formirala častna sokolska četa z župnim praporom in praporom kra:j:ce Marije. Poie£ častne čete se je postavilo starešinstvo Saveza SKJ in žup Celje, Kranj. Ljubljana, Novo mesto, Maribor in Zagreb. Upravo Saveza SKJ je zastopal savezni delegat br. Verij Švajgar, župo Celje br. dr. Milko Hra.šovec, župo Kranj starosta br. Jaka Špicar, župo Ljubliana tajnik br. Stane Flegar z več člani župne uprave, župo Novo mesto sta zastopala br Marinčefc in dr. Stane Skulj, župo Maribor br. dr. Milan Gori:ek in župo Zagreb br. dr. Mu-drinič. Častno je bil zastopaa tudi ruski Sokol s starosto br. Nikolo Tkačevim na čelu. Impozanten je bil pogled ua gozd praporov, 76 po številu, ki so tvorili samostojno skupino, nato so se razvrstile vrste članov v kn)jih, članic v krojih m dve veliki koloni članstva v civilni ob^-ki z znaki. Vsa ta pestra množica je v največji disciplini pričakovala začetek sveOanosti. Na dano znamenje načolmka br. Staneta Pirca je godba Sokola 1 Tabor zaigrala slovansko sokolsko himno »Hej Slovani«, nakar se je med petjem in igranjem himne dvignila na visok jambor naša ponosna državna trobojmea. Po počastitvi državne zastave je stopil na govorniški oder načelnik br. Stane Pire, ki je prečita! poslanico župe za kraljev rojstni dan. ~* ► v ' t V 1 r r ■ f * r ' v——~~ t j- \i t k i k *tr..4i. Svoj govor je zaključil s pozdravom Nj. Vel. kralju Petru IL, ki mu je vsa množica zaklicala navdušeno trikrat »Zdravo«, godba Sokola I pa je zaigrala državno himne. Kot domačin je nato pozdravil zbrano sokolstvo starosta br. Janko Jazbec, nakar je po njego-vem govoru vsa množica zapeta »Le naprej brez miru«. Po sokolski himni je bilo sne-t-je državne zastave mod igranjem državne himne, nakar se je formiral veličasten sokolski sprevod, ki ga Ljubljana že dolgo ni videla. S telovadišča je krenila velika povorka mimo ve lese j ma po Gosposvetski cesti, na Biei\veisovo cesto, dalje po Rimski cesti v Gosposko ulico in potem na slavnostni prostor v Zvezdo. Na čelu povorke je nosil Sokol državno zastavo s častnim spremstvom. Za njo je korakala častna četa Sokolov, potem godba Sokola I Tabor, vence Saveza SKJ, žup Kranj, Ljubljana in Novo mesto so nosili člani, za venci so nosili praporščaki /upne prapore žup Celje, Ljubljana, Kranj, Maribor in Novo mesto. Za prapori so se uvrstili savezna delegacija in starešinstva prej imenovanih žup z delegacijo zagreb-ke župe, nato članstvo v kroju, £KIz bratskog zagrljaja«, »Hej trubači« in »Ujedinjena domovina«. Godba je zaigrala himno >Hej Slovani« in »Le naprej«, s katero je bil dostojno zaključen ves spored. že na predvečer kraljevega rojstnega dne so se Jesenice odele v državne zastave. Na kraljev rojstni dan pa se je ob 9. dopoldne darovala v mestni župni cerkvi slovesna služba božja, katere so se udeležili predstavniki oblasti, državnih uradov, občine, KID. dalje gasilci. Sokoli v civilu. LKB, učiteljstvo, šolska mladina ter predstavniki in članstvo neštetih narodnih, kulturnih in stanovskih društev in organizacij. V obratih je delo počivalo, trgovine in obrtni lokali so bili zaprti. Po cestah in ulicab je bilo manj ljudi kakor druga leta. Preko 1000 ljudi se je odpeljalo v Ljubijano k slavnostnemu odkritju spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Medklubska motociklistična ocenje valna vožnja Priredita jo motosekcija Celje in Avtoklub Ljubljana v nedeljo 1$. t. m. Celje, 6. septembra rTireaiteiji: motosekcija, pododbor Celje, Slov. avtomobilskega kluba, sekcije Ljubljana. Prireditev: ocenjevalna vožnja na progi Celje—Sv. Jurij—Šmarje—Rogatec — Majsperg — Ptuj — Maribor— Maren-berg — Dravograd — Slovenjgradec — MisliiLJe — Velenje — Šoštanj — Letuš — B ras lovce — Polzela — Sv. Peter — Celje. Start in cilj: Starta se pred kolodvorom v Celju, in sicer ob 6. zjutraj. Cilj pred magistratom. Vozila morajo odgovarjati cestno policijskim predpisom, starta se v intervalu ene minute. Med posameznimi kategorijami bo večji presledek. Pravico starta ima vsak pravočasno prijavljeni motociklist. Vožnja: Vozi se po cestno policijskih predpisih. Proga je za časa tekmovanja odprta za promet. Prireditelj odklanja vsako odgovornost za kakršnokoli odgovornost. Vsakdo vozi in tekmuje na lastno odgovornost in riziko. Izmena vozila ali vozača za časa tekmovanja ni dovoljena. Razpis kategorij: Motocikli do 200 ccym 30 km, do 350 cem 36, do 500 cem 40 km, prikolice 40 km. Vsakdo mora startati samo v odgovarjajoči kategoriji. Proga ocenjevanja in načrt: Celje — Sv. Jurij — Šmarje — Rogatec — Ptuj — 70 kilometrov, Ptuj — Maribor via Zg. Du-„*lek — 27 km, — Maribor — Dravogra>.-— Slovenjgradec — Šoštanj — 104 km, Šoštanj — Letuš — Braslovče — Polzela Celje 38 km. Vsak tekmovalec je dolžan prevoziti progo po zgoraj navenedemu iti-nereru, sicer bo diskvalificiran. Za izračunavanje časa je edino merodajna zgoraj navedena kilometraža. Kategorije za katere se do zaključka prijav ne prijavijo vsaj trije tekmovalci, odkadejo ter tekmovalci teh kategorij tekmujejo v naslednji višji kategoriji. Tekmuje in ocenjuje se: Start se vrši v enominutnera intervalu. Na startu prejmejo vsi udeleženci kontrolne listke, katere predložijo vsaki kontroli za vpis časa prihoda in odhoda.. Kontrole poslujejo: Celje, Ptuj, Maribor, šcstanj, Celje. Vsak tekmovalec je dolžan prijaviti se na tej kontroli v točno izračunanem času po predpisani kilometraži. Enako tudi zapustiti kontrolo po točno vpisanem ča^u. Za vsako minuto zakasnitve ali prezgodnjega prihoda, se določijo dve kazenski točki. Postajanje v svrho izravnavanja Časa ni dovoljeno, štejejo se samo polne minute, (na pr. predpisani čas prihoda je 10 ur 35 minut. Tekmovalec pride ob 10.34 2 eek. oziroma 10.35,58, torej se v obeh pnmerih računa, da je tekmovalec prispel v točno določenem času, t. j. 10.35, nasprotno pa, če pride tekmovanje 10.33,59, oziroma 10.36, se šteje diferenca polnih minut od 33 do 35 min., t. j. dve minuti štiri kazenske točke, oziroma od 35 do 36 min. diferenca ena minuta dve kazenski točki. Kolikor je iz gornjega razvidno, je tukaj podan Umit za prihod na kontrolo ene minute. Dobljene kazenske točke v naslednjih etapah ni mogoče odpraviti, ter se je pri nadaljnjih etapah ozirati po vpisanem času poslednje kontrole. Na kontroli je vodji etapah ozirati po vpisanem času poslednje kontrole, na knteri je vodji kontrole predložiti listek za vpis časa prihoda in odhoda. Kontrole: Celje pred kolodvorom (start) Ptuj na Bregu z odmorom 30 minut, Maribor pred hotelom Mariborski dvor z odmorom 60 minut, Šoštanj (Schneider) z odmorom 30 minut, Celje magistrat (cilj). Kontrole so označene z rdečo zastavo. Vsaka kontrola posluje še četrt ure po izračunanem najkasnejšem Času. Tehnična kontrola: Vsak tekmovalec je dolžan pripeljati svoje vozilo tehnični komisiji na pregled na predmetni dan eno uro pred startom. Ob tej priliki prejme startno številko, kontrolni listek, skico proge in pa vse nadaljnje informacije. Proteste je vložiti najkasneje 15 minut po prihodu na cilj, pri športno tehnični komisiji. Prijave: Za člane tukajšnjega pod od boza motosekcijo Avto kluba Ljubljana 20. 13. septembra 1940. Prijave sprejema taj-din, za nečlane 30 din. Zaključek prijav ništvo v ekspozituri Slovenskega avtomobilskega kluba v Celju. Slomškov trg 1, telefon 2-34, poštni predal 85. zmagovalci: zmagovalec vsake kategorije je oni, ki prejme najmanjše število kazenskih točk. Nagrade: Nagrajeni bodo v vsaki kategoriji prvi trije pri udeležbi najmanj štirih klasificiranih vozačev. V primeru manj še udeležbe pa ostane poslednji nenagra-jen. Nagrade so praktične, pač pa vsak uaeiezenec prejme spominsKo uipiomo. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad se vrši isti dan v hotelu Unionu (vrt) ob 18. uri. Vodstvo ocenjevalne vožnje si pridrži pravico razpis spremeniti, tekmovanje pa odložiti, oziroma opustiti. Razlago gornjega razpisa si pridrži tehnična komisijo prireditelja. Odmori: v Ptuju 30 minut, v Mariboru 60 rninut. v Šoštanju 30 minut. Skupno znaša odmor 2 uri. Tekmovanje se vrši ob vsakem vreme-au. Vsa nadaljnja pojasnila se dobe v vodstvu tehnične komisije na dan prireditve. *ren. reterent moto sekcije, pododbor Celje: Hobacher Valter, s. r.; načelnik mo-tosekcije, pododbor Brišček, s. r. Tehnični referent moto sekcije Slovenskega avtomobilskega kluba, sekcija Ljubljana, Dušan Breznik, s. r. ★ Bratstvo—Olimp: V nedeljo, 8. t. m. se bo ob 16. uri pričelo na igrišču Bratstva na Jesenicah druga ligaška nogometna tekma med celjskim Olimpom ter domačim Bratstvom. Celjani so znani kot dobri nogometaši. V moštvu Olimpa, je najboljši igrač Cater, ki je obenem duša moštva. Poleg njega pa je še vrsta mladih izrednih talentov, ki so se pojavili v letošnji sezoni. Bratstvo bo poslala v borbo svojo najboljšo enajstorico. Prepričani smo, da se bodo naši fantje uspešno borili z žilavim nasprotnikom za klubove barve. Prijateljem sporta se obeta za to nedeljo lep športni užitek. Pridite vsi na igrišče Bratstva in bodrite domače borce v težki borbi da bodo izvojevali čim lepši uspeh. Z Jesenic — Zvočni kino Radio predvaja v soboto, nedeljo in ponedeljek ob pol 9. zv. (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm »Usodna noč« s Polo Negri in Sv. Petrovičem v gl. vlogi. To je 'zadnji film te slavne tra-gedke, ki ne bo več nastopala. Med dodatki angl. kult. film in vojni tednik. Sledi Manuela«. Nedelja, 8. septembra 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Nedeljski koncert radijskega orkestra. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Nadaljevanje koncerta radijskega orkestra. — 9.45: Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Pisana šara (plošče). — 11.45: Pevski zbor »Tabor«. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. (Oddaja prekinjena od 14.30 do 16.30.) 16.30: Dijaška oddaja. — 17: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. —17.30: Prenos tekme harmonikarjev in šramlov z velesejma. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Naši novi pevci od vseh strani. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples (plošče). Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 9. septembra 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Pesmi o cveticah (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20.10; Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik). — 20.30: Veseli operetni zvoki. Sodelujejo: ga. Jelka Igličeva. g. Ado Da-rian in radijski orkester. Dirigent D. ML Sijanec. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasbe z velesejma. Torek, 10. septembra 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Za vsakega nekaj (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Citre in harmonika (ga. Dragica in g. Janez Košmerlj). — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave.—20: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah). — 20.10: Slomšek o maternem jeziku in narodni zavednosti (g. prof. Et-bin Boje). — 20.30: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (plošče). Sreda, 11. septembra 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Uverture (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Melodije raznih dežel, poje gdč. Carmen Antič, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska ura: Malo telesne vzgoje (g. M. Zor). — 18.45: Fjodor šaljapin poje (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20.10: Razvoj fotografije (g. Oskar Koc-jančič). — 20.30: Samospevi ge. Pavle Lovšetove, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. — 21.15: Koncert tamburaškega orkestra. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Za kratek čas (plošče). Četrtek, 12. septembra 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Napevi iz operet (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10: O namenih rdečega križa (g. dr. Oto Fettich). — 20.30: Kvintet kamniških fantov. — 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester. Petek, 13. septembra 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov do 7.45: 12: Pesmi naše domovine (plošče). — 12.30: Poročila, objave. —13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20: Za planince. — 20.10: ženska ura: Dobička-nosnost mleka v gospodinjstvu in gospodarstvu (ga. Ferjan Marija). — 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sodelujejo: gdč. Poldka Zupanova, ga. Lida Kalinova, g. prof. M. Lipovšek (spremljava) in radijski orkester. Iz Zagorja — Rdeči filatelistični žig ob odkritju spomenika pokojnemu Vit. kralju Aleksandru v Zagorju, dne 8. t. m. to je jutri. Opozarjamo filateliste na to. — K odkritju kraljevega spomenika v Zagorju, v nedeljo 8. t. m. je dovoljena polovična voznina z uporabo obrazca K-13 in sicer za povratek od 8. do 10. sept. vključno. Thomas Hales: Izgubljeni oče — Gromska strela! je zaklel prokurist prometne družbe Marholm & Comp. Clar-ke, danes je res vražji dan! — Mister Clarke! Ko se je Clarke obrnil, je stal za njim mož sedemdesetih let, lepega, zanimivega igralskega obraza. "— Kdo ste? Kako ste prišli sem? Kaj bi radi? — Pišem se Riser. Služil sem pri tej tvrdki pred 40 leti pod vašim očetom. Zdaj mi prede slaba. Rad bi dobil službo skladiščnika ali kaj podobnega. Čeprav se je Clarke jezil, se je moral nasmehniti. — Kaj pa veste zdaj o naši trgovini. Pred štiridesetimi leti je bilo vse drugače. Zdaj ste star mož in seveda, takoj bi radi postali skladiščnik. Zakaj pa ne kar ravnatelj ? _ To vlogo sem tudi že igral, se je zasmejal stari mož, toda njegov glas je zvenel otožno. Clarke je dvignil obrvi — Kaj ste bili doslej? je vprašal. _ Igralec, je odgovoril Riser in se ponosno vzravnal. — Francesco Riser. _ Italijan ali Nemec? _ To je moje umetniško ime. V resnici sem otrok New Torka. Clarke se je nasmehnil, rekoč: — In norec. Fctlej se je pa obrnil k uslužbencu in zagodrn jal: — Ne puščajte v mojo pisarno vsakogar, ld pride z ulice. In avdienca je bila končana. Utrujen se je vrnil stari komedijant po doli hoji v tesno sobico, kjer je stanoval ' kot rjCKinajemriik. — Torej zopet nič! Najemnino je bil že dolgo dolžan. Imel je samo se eno obleko in že je trpel lakoto. Francesco Riser je bil v začetku stoletja ljubljenec elegantnih newyorških pevskih dvoran. Sam Bernard Shaw je smatral tega grotesknega komika s solzo v glasu za sijajnega predstavitelja ljudi, ki bi lahko ustvarjali tragične postave na odrih najboljših revij tako. kakor je mogel to mnogo let pozneje American Charlie Chaplin v nemem filmu. Toda kmalu se je izpremenii okus občinstva in Riser je veljal med harlekin-skimi plesnimi šaljivci za zastarelega. Mož ni Imel tempa naše dobe. Celo v predmestnih varietejih so sprejemali zdaj Riserja bolj neradi. Zdaj se je hotel obrniti k stroki, od katere je bil kot mladenič pobegnil. Tedaj ko ga je vleklo srce h gledališču, je bil očarljiv, lep mladenič, za katerega so se kar po vrsti vnemala ženska srca. S svojim prijetno zvenečim tenorjem je bil gotovo lepo napredoval pri operi, toda tudi od opere je zopet pobegnil in presedlal k varieteju, kjer je kmalu postal slaven ljubljenec občinstva. Kot mlad tenorist se Je seznanil s prekrasno hčerko Williama Doyla, lastnika velikega modnega salona »E. Doyl & sin«. Frances, razvajena hči iz uglednega doma, je postala proti volji roditeljev igralka in pri gledališču se je zaljubila v lepega Francesa ter umrla kmalu potem, ko je rodila Riserju sinčka. Ponosni roditelji so preprečili, da se mladi tenorist ni poročil z njihovo hčerko. Zatajili so mu celo rojstvo njegovega sinčka. Francesco, ki je bil prav tedaj na umetniški turneji daleč od New Torka, Je dobil nekega dne samo kratko obvestilo, da je njegova ljubljena Frances umrla. Pozneje ni slišal ničesar več o ugledni rodbini Doyl, ki je kmalu po hčerini smrli prodala svojo trgovino. Zatajenega otroka je dala gospa Dcvlo-va tujim ljudem, ki so ga za denar vzgajali prav tako brez ljubezni, kakor svoje lastne otroke. V otroku 1„ ibezni se je kmalu zdramilo veselje do gledališča, čeprav so mu redkobesedni redniki utajili, kar so vedeli o njegovib pravih roditeljih, je vleklo mladega Franka Doyla nerazumljivo nagnjenje k Fiancescu Riserju, čigar sliko na plakatu je bil nekega dne opazil. Frank je spoznal že priletno zvezdo va-rijetejev v neki pevski dvorani. Ugajal mu je groteskni, vendar pa dobrodušni igralski način tega moža. Več let je hodil za njim kot poslušalec, kot gledalec. . V svojem klubu je potem Frank posnemal Riserja tako temeljito, da je sčasoma ustvaril popolno njegovo kopijo. Potlej so pa postajali Frankovi poseti gledališč, kjer je nastopal Franc~sco, vedno redkejši. N kega dne so odkrili Franka Doyla kot nado zvočnega filma. Prvi film z njim je ugajal občinstvu. Potem so napisali zanj nov film, ki ga je režiral Cecile B. de Mille v Hollywoodu in ki je Franka proslavil. Potlej je pa prišel film »Izgubljeni oče«. Frank Doyl naj bi bil najprej igral v tem filmu mladega postopača, ki ga očara ženska, da opusti potepuštvo, se stalno naseli in slednjič obogati. V nadaljnem dejanju naj bi Frank predstavljal ' sina obogatelega In postaranega potepuha. Stari oče, ki ga je neukrotljiva potepuška kri znova pognala na cesto, se spokorjen vrne domov in sin ga toplo sprejme. Režiser je iskal predstavitelja očeta. Tedaj se je spomnil Frank komika iz varijete j a, ki se mu je v mladosti do solz smejal. Njemu je bil Frank zdaj podoben in posnemal-ga je v mimiki in govoru. Več dni ni mogel Riser preboleti poni- žanja, ki ga je bil doživel pri družbi Marholm. Tedaj je pa dobil nekega 'dne pismo s hotelsko firmo. Neznani manager ga je \ abil, naj pride prihodnji dan v hotel Carl-ton. Tistega dne zjutraj je ležala na new-vorških ulicah gosta megla. Doyl v svojem krasnem avtomobilu ni bil hitrejši od starega Riserja, ki se je previdho prerival skozi množico ljudi in vozil. • » • — Ali" ste Francesco Riser, ki ... je vprašal manager. — Seveda. — je prekinil Frank agenta in odhitel razprostrtih rok proti priletnemu možu. — To je on, to je moj svetli vzor. Frank je pripovedoval agentu in prisotnim filmskim režiserjem že desetič, kako se je več let navduševal za Riserja in kako ga je slepo posnemal. — Recite ali ni bil Riser v mladih letih na las podoben meni? — je vzkliknil Frank, — in ali ne bom pozneje jaz prav tak. kakor je zdaj on? Ko je zaslišal ime Doyl in zagledal pred seboj svojo mladeniško podobo, je takoj vedel, da je tisti, ki ga je dolga leta spoštoval in poslal zdaj ponj, njegov lasten sin. Besede, ki so jih govorili okrog njega, je slišal kakor da prihajajo iz velike daljave in videl je samo Franka. Pripovedovali so mu dejanje filma »Izgubljeni oče«, vprašali so ga, dali mu je všeč vloga očeta — on je pa molčal. Manager Stone je bil čedalje bolj nezaupljiv. Odvedel je Franka v stran in izrazil željo, da bi jim stari kaj zaigral. Frank se je čutil užaljenega, ugovarjal je, toda slednjič je stopil k Riserju, da bi mu sporočil managerjevo željo. Riser je vstal. Zdramil se je Iz spominov, ki so mu rojili po glavi ter dejal z nasmejanim obrazom in solzo v glasu: — Sin moj, ali mi moreš odpustiti, da do današnjega dne nisi imel očeta? To so bile besede iz njegove vloge, ki mu jo je Stone malo prej pripovedoval. Riser je slišal morda te besede v podzavesti, ne da bi se zmenil za nje. V tem trenutku se je hotel dati spoznati svojemu sinu. Prirojena prisrčnost teh besed je vse pretresla, najbolj je pa ganila Franka. Objel je starega komika ter občudoval njegov naravni izraz in čustvo. — Sprejeti ste! — je vzkliknil Stone In imenoval honorar, ki se je zdel Riserju kraljevski. — Ste zadovoljni, gospod Riser? Riser je molče prikimal in podpisal pogodbo, še vedno ni mogel vsega razumeti. Ali je bil to film ali čudež? Pozneje, ko je sedel Franclsco s Frankom pri čaši vina in pripovedoval o Frances, o mučenici materinstva, je mladi filmski igralec zvedel, zakaj je zvenel Riserjev stavek tako naravno, da je prinesel ubogemu komedijantu sijajno pogodbo. * * * Vsak film ima svojo usodo. Film »Izgubljeni oče« ni prišel do veljave med tako zvanimi senzacionalnimi novostmi. Navzlic pretresljivi vsebini in točno po življenju napisanem libretu ter sijajni igralski uprizoritvi ni prišel film na evropska tla. Toda besede: Sin moj, ali mi moreš odpustiti, da do današnjega dne nisi imel očeta? — so privabile Američanom mnogo solz v oči. Največji igralec sveta ni mogel vplivati močneje na čustva in živce gledalcev. Francesco Riser je bil nekaj časa v ameriški filmski industriji trabant žarečega sozvezdja, ki se je imenovalo Frank Dovl. Zdaj je Francesco že mrtev, pozabljeni Frank pa »igra« prokur!n*q v tovarni svojega bogatega tasta v USA. Nafidealnejši zakon: nevesta 20, ženin 30 let Zanimiva dognanja ameriškega učenjaka dr. Pavla Rahoora o zakonci* in zakonskem življenju Ravnatelj sociološkega zavoda v Los Angelesu dr. Paul Rahoor je prišel po proučevanju 10.000 primerov k zanimivi ugotovitvi o zakonskem Zivijenju. Sloveči učenjak je med svojimi opazovanji ugotovil, da odpade na 500 zakonskih zvez, sklenjenih iz ljubezni, samo 140 trajno srečnih zakonov. 360 iz ljubezni sklenjenih zakonov sploh ni prineslo zakoncem sreče, po kateri so hrepeneli. Po temeljitem proučevanju poedinih primerov je piišel do spoznanja, da večina iz ljubezni sklenjenih zakonov ne more biti srečna, ker i.a£trup.ja življenje zakoncev ljubosumnost. V začetku ljubosumnost obema zakoncema laska, pozneje pa postane težko, sčasoma naravnost neznosno breme. Ljubosumnost se pokaže najprej pri ženi m njena ljubezen se začne tudi prva ohlajati. Mož delj časa prenaša izbruhe ljubosumnosti, ko pa se tega naveliča, se temeljito otrese blodenj o ljubosumni ženi in zakonskem življenju vobče. žene ne prenašajo tako dolgo nergavosti ljubosumnih mož, njihova ljubezen se kmalu ohladi. Ameriški učenjak se je zanimal za 500 iz ljubezni sklenjenih zakonov in ugotovil je. da se je polovica zakoncev ločila v prvih desetih letih zakonskega življenja. V drugem desetletju je bilo 75 ločitev. Sedem žen je v navalu ljubosumnosti dejansko napadlo može, 22 mož je zagrešilo razna kazniva dejanja, da so lahko zadostili vrtoglavostim svojih žen in vsi so prišli v zapor. Med profesorjevim opazovanjem je umrlo šest zakoncev naravne smrti. Profesor pa ne omenja, ali jih je zabeležil v seznam srečnih. Torej tudi od zakonskih zvez. sklenjenih iz ljubezni, ne moremo pričakovati, da bodo trajno srečne. Morda ni toliko kriva neznosna ljubosumnost kakor stara resnica, da na svetu prave sreče sploh ni. Toda ostanimo pri opazovanju in ugotovitvah prof. Rahoora. Po njegovih dosmanjih o sreči v zakonskem življenju ne odloča niti ljubezen niti gospodarske razmere, temveč zdravi živci. Noben položaj v življenju ne zahteva toliko potrpežljivosti, požrtvovalnosti in samo-zatajevanja kakor zakonsko življenje. Ker pa more imeti vse te lastnosti stalno samo človek, ki ima zdrave živce, lahko trdimo, da je srečno zakonsko življenje v prvi vrsti vprašanje živcem, zakonci &o včasih srečni, ^.asti v začetku skupnega življenja ker se drže v medsebojnem občevanju še pravil, vi so naravnost zakoni srečnega zakonskega življenja. V začetku so zakonci prijazni, pozorni in potrpežljivi, pred napakami drugega zatiskajo oči in izcgibl ejo ze tega, da bi dejali drug drugega odgovornega za vsako malenkost, ali da bi se za vsako malenkost prepirali. Pozneje se pa izpre-mene, vse to začno zanemarjati, v njih se zbudi hrepenenje po oblasti nad drugim, in to je začetek zakonskega pekla. Ker je vse v življenju minljivo, je minljiva tudi ljubezen, pa naj bo še tako vroča. Gola fantazija je govoriti o tem, da bi moglo biti trajno srečno na večni ljubezni zgrajeno zakonsko življenje. Nasprotno bo tudi brez ljubezni srečen tisti zakon, v katerem živita zakonca kot dobro vzgojena, vljudna m izobražena človeka. Velikega pomena za zakonsko življenje je vprašanje, v kakšni starosti je zakon sklenjen. Splošno se smatra, da mora biti ženin nekaj let starejši od neveste. To naziranje vlada po vsem svetu. Dr. Rahoor se je pa prepričal, da je povsem napačno. Razlika v starosti enćga ali dveh let ne zadostuje. Najideal-nejši je zakon, kjer je nevesta stara 20, ženin pa 30 let. V mlajših letih sklenjena zskonska zveza se kmalu razdere, ali pa vsaj ne prinese trajne sreče. Pojasnilo lahko najdemo v zelo enostavnih naravnih zakonih. Recimo da vzame 241etni mladenič za ženo 201etno dekle, čez 16 let bo ona stara 36 let, on pa 40 let. Moški pri 40 letih je mnogo mlajši od ženske pri 36 letih in tu se začenjajo težave. Narava je ustvarila človeka tako, da se ženska razvije prej. 171etni mladenič je še pravi otrok, medtem ko je dekle že dama. če torej ženska prej doraste, tudi prej od-cvete. To se lahko izravna v zakonskem življenju z večjo starostno razliko, če je mož 10 do 15 let starejši od žene, je zelo verjetno, da se bosta postarala približno istočasno in da postaranje enega izmed njih ne bo kalilo zakonske sreče. Zakonske zveze med mladeniči m dekleti izpod 20 let so le redko trajno srečne. Dekle se sicer lahko omoži še mlado, toda mladenič naj se ne oženi premlad, pa naj bo še tako zaljubljen, sicer se prehitro naveliča zakonskega jarma. Zanimivo je tudi opazovanje, kdaj so zakonci najbolj nagnjeni k ločitvi, ali katera je nevarna doba zakonskega življenja, ko je treba najbolj paziti na družinsko soglasje. V prvih dveh letih zakonskega življenja pride le redko do resnejših nesoglasij ali sporov. Tretje leto je že kritično, kajti ljubezen se začne ohlajati, na drugi strani je pa še daleč čas, ko vežejo zakonce že krepko skupaj navade. Ta kritična doba traja do šestega leta zakonskega življenja. Potlej pa nevarnost ločitve že pojema in pričenja se doba pomirjenja. Ta traja do desetega leta. Po desetih letih otope čustveni odnosi in polagoma nastaja med zakonci atmosfera »dobrega tovarištva«. To je drugo razdobje zakonskega življenja, ko stopi na mesto ljubezni čar navad. Ločitve so redkejše, ljubosumnost polagoma popusti in zakonca živita že kot dobra prijatelja, ki sta navezana drug na drugega in ki poznata vse svoje napake in slabosti. To je razdobje izravnanega življenja, ko čustveni izbruhi ne kale več zakonske sreče. Namesto ljubezni se pojavi medsebojna cenitev. Starajoči se zakonci so si dražji kakor so si bili kdaj koli. To mirno, jasno življenje traja do pozne starosti. V tem razdobju so zakonci že povezani med seboj z vezmi, močnejšimi od vseh čustev mladosti. Ta do groba trajajoča »ljubezen« je tako vroča, da more vrtoglava mladost o nji v najboljšem primeru samo sanjati. Tajne morskega dna odkrivajo Američani so izumili posebno sondo za raziskovale morskega dna Skorai tri četrtine zemeljske DOvršine so podrobnemu raziskovanju še vedno nedostopne, ker jih pokriva voda, globoka ponekod do 10 km. Res je težko misliti si kaj se godi v teh morskih prepadih, kjer vlada popolna tema že v globini 300 m in kjer znaša stalna temperatura vode okrog 0 stopinj. Po vzorcih usedlin, potegnjenih iz morskega dna s posebnimi napi avami, se da sklepati, da je morsko dno do globine 3000 m pokrito z rastlinstvom, ki pa postaja vedno redkejše in v globini nad 3000 m povsem izgine. Možno je pa, da tudi v te globine zablodijo živa bitja, ki so pa seveda po naravi usposobljena za življenje v takem okolju, kjer znaša samo pritisk vode več tisoč kilogramov na 1 cm2 telesne površine. Učenjake pa ne zanima samo življenje, njegove oblike in izrazi v morskih globinah, temveč tudi morsko dno samo. Tam se namreč piše zgodovina oceanov in v nlem so skrite vse tajne morja. AH se bo č.oveku kdaj posrečilo iztrgati morju vsaj eno teh tajn? Jasno je, da se dela usedlina na morskem dnu prav tako dolgo, kakor obstojajo oceani sami. Ustvarjajo jo reke s svojimi naplavinami blata, kamenja in peska, dalje ledeniki, ki so odtrgali s celine kose skal in jih zanesli v m^rje. okostnjaki in telesa milijonov ži-vrli. ki so živele v morju, in v njem poginile. Samo te usedline dosežejo včasih višino srednjega pogorja, kakršno poznamo na površini zemlje. Z ustaljeno metodo je bilo mogoče še nedavno pridobivati z morskega dna plasti usedlin toda samo zgornje, ni bilo pa mogoče dognati kakšno je po obliki in sestavinah morsko dno samo. Nedavno so pa v Ameriki izdelali posebno sondo, ki se zarije več metrov globoko v morsko dno in prinese iz morja vzorce usedlin. Naprava deluje z uspehom in v velikih globinah, kjer so preje vse druge metode odpovedale. Ni namreč mogoče uporabljati za spuščanje v globino nad 6000 m navadne jeklene vrvi, na katero se obesijo takozvane preizkuševalne vrečice, ker bi vrv ne prenesla lastne teže, povečane z neprestanim guganjem ladje na valovih. Vrv bi počila. Problem bi ne bil rešen niti z uporabo vrvi, ki bi njena debelost naraščala v skladu z dolžino. Sonda, spuščena tako prosto na morsko dno se pa ne zarije dovoli globoko. Naprava, ki jo je izumil američan Mac-key s svojimi sotrudniki, je izdelana na čisto drugačni podlagi. To je jeklena sonda, dolga več metrov, ki jo posebni mehanizem izstreli proti morskemu dnu in v katero se ujame usedlina. Eksplozija nastane šele pri dnu in sonda se zarije navadno 1—3 m globoko. Potem jo zopet potegnejo na površje, jo hermetično zapro in pošljejo v laboratorij. Tam sondo po dolgem razrešejo. tako da ostane usedlina nedotaknjena in da se dobro vidi. Tako je mogoče morsko dno mnogo bolje proučiti kakor doslej. V Ameriki so dosegli na tem polju zelo zadovoljive uspehe. ni tak umetnik v gladovanju kakor evropska stenica. Hase je poskusil križati ju, kar se mu pa ni posrečilo. Pač je pa imel uspeh v križanju stenic iste vrste in ko je dal skupaj stenice, čijih domovi so bili močno odaljeni drug od drugega. Tako je pripravil do razmnoževanja stenice iz Nemčije z onimi iz Japonske, ali stenice iz Srednje Afrike s stenicami Južne Amerike. S tem je bil doprinešen dokaz, da spadajo stenice iz vse hteh krajev v isto vrsto. Razširjenost domače stenice O razširjenosti domače stenice piše v reviji »Praktischer Desinfektor« znani poznavalec mrčesa A. H^se. Domača stenica ali cinex lectularius kakor jo nazivajo naravoslovci je zdaj razširjena po vsej Evropi in Severni Afriki, dalje po nekaterih krajih zapadne Afrike, v Sudanu, Kapstadtu, Abesiniji in jugozapadni bivši nemški Afriki. Kar se tiče Azije je znana domača stenica v Prednji Aziji, Perziji, Afganistanu do severozapadne Indije, dalje na Kitajskem, v Sibiriji, na Koreji in Japonskem. Razširjena je tudi v Severni Ameriki in v nekaterih krajih Severne Amerike, dalje v Peru, Argentiniji in Cili ter končno v južni Avstraliji. V vse te kraje so zanesli stenico evropski priseljenci. To se zlasti vidi v Kapstadtu južni Avstraliji in Argentini, kjer je znano, da stenic tam ni bilo dokler se niso naselili v teh krajih Evropci. V naštevanju krajin, kjer je domača stenica razširjena, je zanimivo, da med njimi ni Brazilije, Indije, in podobno. Stenice namreč ne prenašajo vročine in vlažnega podnebja. Sicer jih prenašajo z ladjami neprestano tudi v tropične kraje, toda tam se ne morejo nikoli trajno obdržati. Tropični kraji imajo pa nadomestilo v drugi vrsti ^stenice z znanstvenim imenom cimex rotundatus. Ta je naši stenici zelo podobna in tudi po odpornosti se ne razlikuje mnogo od nje. Dočim pa naša stenica dobro prenaša mraz, zahteva tropična mnogo toplote ali celo vročine. Ona tudi Bakterije v rastlinah Zdrave rastline v svoji notranjosti nimajo nobenih bakterij, razen simbiostičnih. Notranjost zdravih rastlin je sterilna. To je dokaj presenetljivo. Nekatere rastline imajo namreč na svojih listih luknjice, skozi katere bi lahko prodrle v nje bakterije. V zraku je mnogo mikrobov in tudi na listih se nabirajo. Lahko to smatramo za gotovo, da piodro bakterije včasi tudi v liste same. Medcelični prostorčki v listih so napolnjeni z vlažnim plinom, tako da bi bakterije v njih zaradi suše težko poginile. Iz celičnih mren bi lahko dobivale hrano in se tako množile. če torej navzlic temu ostane notranjost rastlin sterilna, moramo domnevati, da bakterije, ki prodro v liste prej ali slej poginejo. To pa ne velja za vse rastline. Prof. Soding dokazuje, ca lahko nekatere bakterije, če prodro v rastlino, žive v nji delj časa in se razmnožujejo. Večina bakterij pa v listih pogine in prof. Soding razlaga to tako, da rastline lahko izločajo v medcelični prostor baktericidne spojine, ki bakterije uničijo. Rastline imajo torej kakor živali koristno lastnost, da se lahko ubranijo bakterij s pomočjo bakteriocid-nih spojin. Kdo je bilDaut Hoggia »II Popolo d'Italia« priobčuje po tiranskem listu »Tomori« nekaj podatkov iz življenja albanskega rodoljuba Dauta Hoggie, čigar umor je vzbudil nedavno v Albaniji in v Rimu silno razburjenje. Dauta Hoggie je bil rojen pred 40 leti v vasi Dragom j a v pogorju Ciamura. Bil Je visoke postave, rojen vojščak, vajen gledati smrti v obraz. Svoj odpor do Grkov je kazal že od mladih let, od leta 1915 ko je bil star 15 let. Tedaj sta bili minili dve leti, odkar je bila Grčija anketirala Cia- | muro, kjer je kmalu nastalo težko ozračje nezadovoljstva in upornosti. Pokret je vodila skupina mladih neustrašenih Albancev. Med nje je spadal tudi Hoggia, ki se je tako maščeval za smrt enega izmed svojih stricev, ki so mu ga ubili Grki. Boril se je z grškimi orožniki od leta 1915. do 1922. skrivajoč se celih 7 let spretno v gorah. Potem se je pa zatekel v Albanijo. Grške oblasti so takoj zahtevale njegovo izročitev, toda zaman. Ta čas ko se je skrival pred orožniki v Albaniji je pršila žalostna vest o smrti dveh njegovih bratov. Oba, Asim in Luftia so ubili Grki. Asim ie bil ubit leta 1928. na otoku Krfu. Lufti pa v Paranithii Zanimivo je, da je bila glava ubitega Dauta Hoggie razstavljena tudi v vasi Paramithii. kjer je bil umorjen njegov brat Lufti. Ko se je 7. anrila 1938. Albaniia združila z Italijo je bil Dauta Hoggia med prvimi Albanci, ki so ponudili Italijanom svoje sodelovanje. Ščip in selitev ptic Vpliv polne lune na življenje na zemlji še ni točno pojasnjen in znanost še vedno išče vzrok lunatičnosti. Nemški učenjak J. N. Dori je proučeval selitev ptic. Ta pojav je naravoslovcem tudi še vedno zagonetka. Nihče ne more pojasniti, kako to, da ptice selivke vedno ubero pravo pot in da nikoli ne zgreše varnega cilja. Tudi nagon, ki sili nekatere ptice, da se selijo v daljne kraje in zopet vračajo, drugih pa ne, še ni pojasnjen. Nemškemu učenjaku se je posrečilo vsaj ugotoviti čas odhoda ptic selivk. Ptice odlete, ko zažari na nebu polna luna. Pri 14 vrstah ptic selivk, ki jih je opazoval nemški učenjak, se datum odhoda točno ujema s polno luno. Pri 14 drugih vrstah pa gre samo za razliko enega do dveh dni. Samo pri grlicah je razlika večja in znaša Štiri dni in pol. Luna je morski svetilnik ptic selivk. Njihova selitev v tople kraje je ujema tudi z luninimi fazami, ki se pojavljajo po 19 letih, čez 19 let se začne točno mlaj in ščip kakor pred 19 leti in isto velja za selilni kvartal naših ptic. pa naj bo vroče ali mrzlo, ptice vedno počakajo do prihodnje polne lune. Izpopolnjevanje električnih žarnic Električna žarnica je zelo lepo in praktično svetilo. Še vedno se pa izpopolnjuje. Ena izpopolnitev je v tem, da se v žarnici izpreminja v svetlobo vedno več električne energije. Edisonova žarnica z ognjenim vlaknom iz leta 1878 je dajala samo na en vat samo tri lumene svetlobnega toka. Leta 1935 so se pojavile žarnice z dvojnim zavitim vlaknom, pri katerih je svetlobni efekt 12 lumenov na en vvat. Pri Krvpto-novih svetilkah, ki so jih jeli rabiti leta 1936, se doseže celo 13 lumenov. V pičlih 60 letih se je torej posrečilo povečati svetlobni efekt pri električnih žarnicah nad 14krat. Kako pazljivo je treba ravnati pri izdelovanju žarnic in kako precizni apa*viti so potrebni je razvidno iz tega, da povzroča najmanjša površnost pri izdelovanju vlakna veliko skrajšanje povprečnega življenja žarnice, če gre v premeru svetlikajočega se vlakna samo za dve tisočinki milimetra napake, se skrajša življenje žarnice približno za 170 ur. Čre je vlakno stisnjeno samo za štiri deset-tisočinke milimetra, znaša izguba že 700 ur. Električne žarnice izdelujejo zdaj v 10.350 oblikah, od tega odpade 8350 oblik na žarnice, ki se rabijo za razsvetljavo sob, dvoran, gledališč itd. 600 vrst žarnice se pa rabi za razna prometna sredstva od avtomobilov in tramvajev do najhitrejših vlakov. V znanstvene svrhe je bilo izdelanih okrog 50 oblik. V razne posebne svrhe pa ostane še okrog 600 oblik. Ibsenova »Nora« je živela Henrik Ibsen je imel za svojo postavo Nore v istoimenski drami živ model. To je bila gospa Laura Kielerjeva, rojena Pe-tersonova van Fyrer ki je postala pozneje prijateljica velikega dramatika. Rojena je bila v Tromsd. Njeni starši so bili Danci. Studirala je običaje in šege norveškega ljudstva. Svoje poznavanje je obelodanila v romanu »Delta Brandova«, ki je bil prav za prav nadaljevanje Ibsenove drame v stihih »Brand«. Roman je ljudem zelo ugajal, o njem se je mnogo razpravljalo in Ibsen se je seznanil z njegovo avtorico, izredno lepo in duhovito ženo. Ibsen je preživljal takrat težko duševno depresijo in lepa Laura, boreča se za enakopravnost ženske z moškimi, je imela velik vpliv na njegovo ustvarjanje. Slavni dramatik se je ogreval tudi za emancipacijo žensk. V Nori se ni samo boril za to idejo, temveč je ovekovečil v njeni postavi svojo prijateljico tudi po značaju. Nora je zbudila takrat zelo ostre debate in o nji se je toliko govorilo, da so se naenkrat pojavili po kavarnah in restavracijah celo napisi: Prosimo naj se ne govori o Nori! Laura Kielerjeva je dolgo vodila pokret za emancipacijo žensk in potovala je tudi v Ameriko, kjer je predavala o ženskih pravicah. Umrla je leta 1932, stara S3 let. Iz Radeč — Strokovno nadaljevalna šola v Radečah pri Zidanem mostu. Vpisovanje vajencev v strokovno nadaljevalno šolo bo na tukajšnji ljudski šoli v ponedeljek 9. t. m. ob 13.30. V smislu uredbe o strok. nad. šolah je službodavec dolžan svojega učenca sam privesti v šolo in izpolniti prijavni list za vpis ter predložiti vse potrebne listine: 1) Krstni ali rojstni list. 2) Izpričevalo o poslednjem šolanju. 3) Pogodbo o dnevu vstopa delo. 4) Zdravniško potrdilo o telesni sposobnosti. Vpisnina in šolnina za šolsko leto 1940 41 je 90.— din, kateri znesek naj vajenec prinese v ponedeljek po možnosti s seboj. Uprava strok. nad. šole. Prizori iz sedanje vojne Povratek beguncev. — Skupina Švicarjev, ki je bila evakuirana iz Belgije, se vrača po končani vojni Daniel Lesuaur rinka t 183 ljubezni glBtl To pot pa ni prišlo do bitke. Ko so prihiteli do vhoda v sotesko k gorskemu potoku, ki je tvoril tu nekakšno stezo, odpirajoč dostop v dolino, so bili presenečeni, ker so zagledali pred seboj truplo Mathiasa Gaela. Brž so si obudili v duhu prizor, ki se je bil pravkar odigral. Bretonski slepar je bil prispel s tremi ali štirimi indijanskimi spremljevalci. Ko je bil izginil Herve, ki ga je smatral že tako dolgo za mrtvega, pač ni slutil, da bi ga kdo motil v njegovih pohodih po teh pustih krajih. Morda se je vračal tja pogosto, ker ga je gnala vroča želja, da bi odkril tajno. Morda je pa tudi čakal in dobil končno točna navodila. Gotovo je, da se je počutil povsem varnega, ko je naenkrat zagledal pred seboj Indijanca, ki ga je bil postavil Herve tam na stražo. Mathias Gael mu je zagrozil s samokresom^ dobro vedoč, da je to za moža njegovega plemena najzgovornejši argu- ment. Ubožec bi gotovo tudi ne pozabil udati se, če bi ne bil položil prisege, ki dela divjake tako nepristopne vsakemu strahu. Zvest svoji prisegi, kakor Napoleonov grenadir, je Indijanec pomeril puško. Preden je storil to kretnjo, mu je Mathias Gael pognal kroglo iz samokresa v glavo. Toda na skali nad njim je stal drugi Indijanec, ki ga Gael ni videl in ta je izstrelil proti njemu puščico, ki se mu je zarila v desno oko, tako da je obležal mrtev. Potem so pa jeli streljati kar na slepo srečo Indijanci iz obeh skupin in to so bili streli, ki so jih slišali naši prijatelji v dolini. Mathiasovo spremstvo ni bilo veliko in umaknilo se je po svoji stari navadi. Indijanci so odvlekli s seboj truplo svojega poglavarja pod prisego, da ga bodo osvetili. Niso jih motili na umiku. Na drugi strani je dal Herve svojim spremljevalcem na prosto, da bi po svoji volji pokopali svojega mrtvega tovariša. Nekateri izmed njih so splezali s truplom po steni, da bi pokopali tovariša pod drevesom, da bi tako našla telo zapuščajoča duša že naravno lestvo in da bi laže prišla v nebesa. Izbrali so si v ta namen orjaški eucaliptus, čigar vrh se je dozdevno dotikal sedeža dobrih duhov. Prizadevajoč si prehiteti sence večera, ki so že legale nad dolino,, sta mladi grof in njegova mati spodaj opravljala gro-barjevo delo. Nepopisna tesnoba ju je navdajala. Zdaj sta bila prepričana, da se bližata cilju. Gaelov povratek je gotovo pomenil, da ta skalovita samota še vedno hrani svoj tajinstveai zaklad. Smrt tega sovraž- nika, ki je malone pripravil Gaetano ob njenega sina, smrt, s katero bi ga itak ne bila kaznovala, Če bi ga bila mogla zgrabiti živega, jima ni zapustila niti obžalovanja, niti očitkov vesti. Ta tragična prigoda je pritisnila že itak veličastnemu trenutku še veličastne j ši pečat. Žalostna in sveta dolžnost, ki ju je bila privedla sem iz' daljne Francije, upanje, pomešano z grozo, ki jima je zadrževala sapo, divja krajina, divje postave Indijancev, v lahnem pišu drgetajoče ozračje, zadnji žarki v neznano nebo tonečega dne, vse to je napravilo na mater in sina najgloblji vtis. Udarec z motiko je spravil na dan človeško kost — Zadržite te ljudi, zadržite jih, — je zaklicala grofica de Ferneuse. Oče Eudoxios je raztolmačil to povelje Indijancem, potem se je pa presenečeno ozrl na grofico, kakor da pričakuje od nje pojasnila. — Zdaj moramo nadaljevati mi, — je nadaljevala. — Oče moj in Herve, pomagaj ta mi. Odstranita to zemljo, grudo za grudo, čim oprezneje in naj se nobena tuja roka ne dotakne tega, kar tu počiva. Od tistega trenutka so trije Evropci sami nadaljevali z razkopavanjem zemlje. Kako skrbno in s kolikim spoštovanjem so odnašali po grudicah suho in razdrobljeno zemljo, o kateri je Eudoxios dejal, da je prepojena s soljo in da bi se v njej ohranilo vse, kar bi ji bilo izročeno. Sicer je bil pa že opazil, da je morala lega jame ohraniti človeške ostanke, čeprav med nalivi razmetane po vodi, kajti spodaj so se videle v skale vdolbene jamice, kjer se je lahko nabirala voda, ali kar koli. Okrog te žene in okrog teh dveh mož, ki se je zdelo, da izpolnujejo verski obred, so opazovali Indijanci čuden prizor. Kmalu je napočil trenutek, ko so morale te daljne duše v svoji fantalistični temi začutiti dih globljega življenja, polnega bolesti in radosti, katerih niso poznali. Ob zevajoči jami so padli menih, grofica in njen sin na kolena. Na ležišču iz drobne prsti je ležal okostnjak, ki so se njegovi trenutni obrisi še dobro videli, tako previdno so bili odkopani. Vse kosti so bile ostale na svojem mestu. Lobanje se je držalo še nekaj šopov ,las. Okrog okostnjaka se je poznala rdeča črta, ki bi utegnila biti ostanek usnjenega pasu, čigar zaponka se je še nekoliko videla. Na nogah so se še tudi videli ostanki čevljev. Najbolj je pa mikal njihove oči na mezincu leve iroke zlat obroček. Bil je le za spoznanje obledel, in držalo se ga je nekaj prahu, toda kljub temu se je lesketal v žarkih zahajajočega sonca. ZAGLUŠNA BESEDA Zaglušena beseda Nekega dne v Velikem tednu so se mnogi pešci na dolgi cesti, vodeči ob izsušeni obali iz Bresta proti Conquettu in Pointe-Saint Mathieu ustavili in presenečeno ozirali po divje drvečemu avtomobilu. Prebivalci tega mirnega kraja bi se ne bili dali motiti v svojem počasnem sanj a vem življenju, če bi ne bili spoznali elegantnega šoferja. Kljub njegovim naočnikom in usnjeni čepici, skrivajoči malone ves obraz. Kraj njega je sedela dražestna dama. Radeče, 6. septembra Kakor srno že poročali, je sokolsko gledališče v Radečah povodom proslave 30-letnice Sokola uprizorilo v nedeljo na svojem odru Jakob špicarjevo simbolično igro v štirih slikah, ki je imela namen prikazati poslanstvo sokolske misli med narodom, hkratu pa tudi nuditi verno sliko borbe za svobodo. Igro, katero je do podrobnosti mojstrsko zrežiral neumorni br. Pešec Ivan, je bila izbrana zelo posrečeno in je po svoji vsebini, pritegnila slehernega gledalca k pozornosti. Tako pomembne in aktualne igre še nismo videli v Radečah. Vidi se, da je pisatelj br. Spicar iz Radovljice zajel snov iz globine sokolske dude, kateri je prisluhnil tako dovršeno, da ga po tej igri, kjer je gotova dejanja odlično simboliziral, upravičeno lahko prištevamo med najboljše psihologe našega ljudstva. Marsikoga so posamezni zapleti j a ji v igri globoko presunili, kar je najboljše izpričevalo za pisatelja, kakor tudi za igralce, da so vsi brez izjeme mojstrsko izpolnili svojo nalogo. Pri igri moramo zopet pohvalno omeniti Doro (s. Kosova Rozalija) ki mojstrsko fingira slepo starko, ki le prečešče s palico tipa tla pod seboj in tajlnstvenim pro-roškim glasom vzbodbuja bedni, zasužnjeni narod k odpornosti. Njeno vživetje v vlogo, njene kretnje in pravilna govorica so lastnosti le prave gledališke umetnice, Id ji ni para daleč naokoli. Prekanjeni Sladkoust (br. Ferči Miiller) to pot zasluži vse priznanje. Kreiral je z Bičem (br. Zalu~astnik) zakrknjenega gospoda, ki vidita v sokolskom delu pohujšanje in izgubo oblasti nad nezavedno rajo. Zemeljski duh Doran hoče privesti človeštvo k člo-večanstvu, k svobodi, bratstvu in pokaže narodu pot do cilja: sokolstvo. 2ivo nasprotje Šladkoustu je pravoslavni svečenik (br. Milan Kos). Obema je dobro pristojala svečeniška obleka in sta kot taka vzbujala splošno pozornost. Svetohlinsko je nastrojena Bednica (s. Ivanka Zahrastnikova), ki svoje vloge ni m o pri a bolje podati. Njej enak ie tudf Beden (br. Blaj), želeti bi bilo, da* bi bil v bodoče bolj živahen. Ek>ber so bili tudi Skaba (br. Lindič m kmetje br. Oblak. Nemec, Jazbec. Vsi slednji so se le preradi posluževali domačega narečja. Damjan (br. Pohar Lado) sokolski vaditelj je stal pred deco kot pravi učitelj, ki je bil zelo priseben. Igra je nudila vseskozi mnogo umetniškega užitka. Znova pa moram izraziti željo* da bi igralci v bodoče posvečali več pažnje jakosti Izgovorjave, to pa zato, da bi tudi oni, ki stoje ali sede v zadnjih vrstah razločno čuli ves potek igre. Nova sokolska dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička s čimer je bil podan tudi gmotni uspeh igre. Naši sokolski diletant je zaslužijo za svoj trud z br. Pešcem kot režiserjem, s. Sosovo in s. Zahrastnikovo ter br. Miillerjem, br. Zahrastnikom in br. Kosom kot najboljšimi igralci te igre vse priznanje in javno pohvalo! R. B. ★ — Sokol I priredi v nedeljo 8. septembra letos za vse članstvo, naraščaj in deco celodnevni pešizlet v St. Jakob ob Savi. Odhod ob 9. uri z letnega telovadišča na Taboru preko aerodroma, kjer si ogledamo polete aeroplanov. Za kosilo je preskrbljeno. Povratek iz št.Jakoba ob pol 18. peš, ostali z avtobusom. Zdravo! — Sokolsko društvo št. Vid nad Ljubljano bo priredilo v nedeljo 8. t. m. ob 19.30 na svojem telovadišču večerno telovadno akademijo ob svitu reflektorjev v proslavo kraljevega rojstnega dne. Kot zaključek akademije bo prikazana scena pod geslom: žrtve in borbe utirajo pot enakosti, bratstvu, svobodi. Akademija bo nudila vsakemu udeležencu prijeten učitek, zato naj noben somišljenik sokolstva ne iaostane od obiska. Zdravo! Iz Slovenskih goric — Tatvine sadja se v zadnjem času po Slovenskih goricah množe. Neznani zlikovci trgajo po tujih sadonosnikih v nočeh jabolka, ki jih po sadnih mešetarjih prodajajo po ugodni dnevni ceni. Ta način tatvine je v sedanjem času. ho vlada veliko povpraševanje po jabolkih, najrentabilnej-ši. Sadni trgovci bi morali biti toliko uvidevni, da primere, ko gre za prodajo tujega blaga, ker ti po večini niti nimajo sado-nosnikov, prijavijo pristojnim oblastem, da uvedejo potrebni postopek. To je potrebno zato, da se zaščiti kmetska Imovina, — Kmetskim služiteljem minimalne mezde. Vsi drugi stanovi in poklici pri nas uživajo popolnejšo zakonito zaščito kakor hlapci in dekle. Teh poslov je po Slovenskih goricah izredno mnogo, saj jih zaposluje na svojem posestvu vsak večji kmet in so jim tako rekoč pri gospodarstvu m gospodinjstvu desna roka. Upravičeno moremo priznati, da so kmetski posli poleg viničarjMr najbolji tefcojtftrtftni. te m tSto dela in plače za to sploh. Sedanji položaj je zaradi neznosne draginje ta stan še bolj upropastil, V neštetih primerih služijo hlapci še vedno za borih 50, 60 do 80 din mesečne plače, a dekle ponajvečkrat še manj. že ena sama moška obleka za domačo uporabo stane najmanj 200 din. srajca 30 din, čevlji iz svinjskega usnja 80 do 90 din. Stroški za samo domačo obleko, obutev in perilo znašajo pri hlapcu za vse leto v sedaniem času naimani do 550 din. — Obmejna občina za prehrano revnejših slojev občine. Na svoji zadnii plenarni seji ie uprava tuk. obmejne občine izvolila takozvani prehranjevalni odbor; odbor ie sestavi i en iz zastopnikov vseh vrst slojev pod vodstvom predsednika občinskih podjetii Joža Hrastelja. Te dni se je ta odbor sestal k svoii orvi seii ter skleoal o prvih nujnih ukrepih. Ugotovil ie. da ie v občini nad 2.000 oseb. katerim bo moral i cenen nakup krušne ala občina na razpolago ik 100.000 din; ta kredit ►otrebe zvišan še za na-1. Ti zneski bodo uuo-rrsti za nakup pšenice, ?ro bo odkupoval odbor iucentov domače občine i h kraiev. V to svrho se odbor obrnil tudi na Go-Ljubljani. kateri je po-kup presežkov pšenice, ke odstooi tuka i šm emu odboru. Odbor ie nada-a vseh onih družin, ka-njihov sociialni -oložai ne. da se iim dobavi ce-seznam so vneseni pred lalie viničarji. rhaH po-I kočarji ter niži i iavni čenči. Na podlaei tega ran jeva mi odbor izdal kaznice. na podlagi ka-nujno potrebno količino sicer za odrasle člane I 10 let starosti 00 10ks ke do 10 let pa pn 5 koboto in nedeljo: V soboto 7. septembra ob 19. uri slavnostna akademija ter otvoritev razstave sokoiskega dela. V nedeljo 8. septembra ob 7. zjutraj po-klonitev umrlim bratom na domačem pokopališču. Od 8. do 9. ure slovesen sprejem gostov na postaji. Ob 11. odkritje spomenika blagopokojnemu Vit. kralju Aleksandru Zedinitelju. Popoldne ob 13. uri skušnje za telovadni nastop. Ob 15. uri javni telovadni nastop. Vsa bratska društva, posebno zasavska, naprošamo, da pošljejo čim večjo udeležbo, prav tako pa naj širša javnost širom ožje domovine prihiti v naš revir ter izkoristi priliko za lep enodneven izlet. Polovična voznina na osnovi obrazca K-13 in kupljene cele vozovnice na odhod- ni postaji je dovoljena z odlokom gen. dir. Beograd. Velja za odhod od 5.—8. ter za povratek od 8. do 10. septembra vključno. Izkoristite priliko. Filatelisti pozor na rdeči žig, s kakršnim bo ta dan žigosala vse pisemske pošiljke zagorska pošta. Zagorje je pripravljeno, da sprejme drage goste. Pridite! Zdravo! Ni še izzvenela Ljubljana, ki se je včeraj oddolžila žrtvi kralja Mučenika, že se, to pot poslednjič, ponovno oglaša Zagorje in vabi k sebi na po zunanjem videzu manj impozantno dejanje, ki pa vendar v svojem bistvu skriva iste prvine. Jutri ob 11. uri bo zagorski Sokol pred svojim domom v Zagorju odkril spomenik pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru — poprsje, delo kiparja Kalina — ter s tem na viden način ob svoji petdesetletnici izrazil globoko zahvalo žrtvi enega naših največjih sinov. Društvo se je skoro leto dni prav vestno pripravljalo na ta slovesni dan, obvestilo je najširšo javnost ter pričakuje, da se bo ta dan zbralo v Zagorju vse, kar kljub težkim dnem, in morda prav radi tega čuti srčno potrebo, da se s svojo udeležbo izjavi in dokaže živo povezanost s sokolsko oziroma jugosloven-sko idejo. Opozarjamo, da je z odlokom gen. direkcije drž. žel. dovoljen 50 odstotni popust z obrazcem K-13, ki ga je kupiti na odhodni postaji obenem s celo karto, ki velja za brezplačni povratek. Obrazec mora biti žigosan in potrjen od prireditvenega odbora, ki bo posloval v Zagorju. Informacijska pisarna se nahaja v poslopju posojilnice oziroma poštnega urada, ki bo ta dan žigosal z rdečim f ilatelističnim žigom, na kar posebej opozarjamo filateliste. Razstava sokoiskega dela se nahaja v Sokolskem domu. Krajane pozivamo, da ta dan izobesijo državne zastave, ker je smatrati odkritje spomenika za splošno narodno slavje brez ozira na prepričanje in pripadnost, naj ne bo nobene hiše brez zastave. Sodelujoče skupine, ki se bodo poklonile in deputacije opozarjamo, da prejmejo razporeditev in podrobna navodila pravočasno. Objavljamo spored za nedeljo: Ob 7. zjutraj poklonitev umrlim bratom na domačem pokopališču. Od 8.—9. ure slovesen sprejem gostov na postaji. Ob 11. uri odkritje spomenika. Ob 13. uri skušnje za telovadni nastop. Ob 15. uri javni nastop s sodelovanjem odreda vojske, sokolske godbe Trbovlje in rudarske godbe Zagorje. Nakup zletnega znaka za ceno 10 din daje pristop k vsem prireditvam, na razstavo itd. Posebej veljaj naše vabilo — ne samo zasavskim društvom — temveč onim, ki morda še nikoli niso videli našega revirja, naj tudi zanje veljajo besede spomenice, ki jo je izdalo in založilo Sokolsko društvo Zagorje in ki izzvene: Naš kruh je iz globokih daljnih njiv, kjer se bratita smrt in življenje, odkoder je pregnan živ in topel dan, kjer borba nikoli ne utihne... Radi vsega tega — morda razumete — ni prešernega smeha pri nas, ni lesketaj očih se bučnih besed... Toda stopite vseeno med nas! Prilijte nam bleska iz svojih oči, vi bratje in sestre po krvi, jeziku in veliki misli — Zdravo! Sokolsko gledališče v Radečah je uprizorilo Jakob Špicarjevo simbolično igro „K luči" da o praznični obleki niti ne govorimo. Kje more torej spričo tako skrajno sramotne plače za naporno delo kmetski hlapec izhajati? Obsojanja vredni so spričo teh razmer primeri, ko kmetski gospodarji svojim poslom plače znižujejo, izgovarjajoč se na draginjo. Tako je kmetski sluzitelj namesto zvišanja svoje mezde še prikrajšan. Ker takšno izkoriščanje ponekod presega meje socialnega čuta, je potrebno, da oblast ukrene kaj v zaščito tega, po draginji in sedanjih izrednih razmerah tako prizadetega delavskega proletariata. To ni samo v socialnem, ampak v pretežni meri tudi v narodnostnem interesu. — Položaj po vinogradih. Klopotci po naših goricah naznanjajo prihod za Slovenske gorice najpomembnejšega letnega časa — trgatve, ki jo povsod praznujejo kot nekak domač praznik. Letos obetajo sedanje vremenske prilike le malo upanja na tako veselo trgatev, kakor so bile prejšnja leta. Grozdje je še sedaj, ko bi že moralo zoreti, po večini trdo in ga napadajo razne bolezni, ki ne prizanašajo niti samorod-nicam. Naši vinogradniki s skrbjo pričakujejo ugodnih toplih dni, ki bi omogočili potrebno dozoritev. Iz Gornje Radgone — Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja na meji. V obmejni Gornii Radgoni ie potekla proslava prav svečano. Na predvečer ie občina ob sodelovaniu vseh narodnih in kulturnih društev ter organizacij priredila na gričku pri črešnjevski opekarni kreso-vanje. katereea se ie udeležiLo izredno številno članstvo vseh društev in organizacij ter mnogo ostalega občinstva z godbo in združenim pevskim zborom. Svit velikega kresa ter odmev narodnih in rod olj ibnih pesmi ie odseval in odmeval daleč tia preko meia ter pričal našim bratom o ne-omajeni ljubezni obmejnega prebivalstva do mladesa kralia. Drugi dan so po slovesni službi božii priredila društva svoio interno proslavo. Sokolsko društvo ie zbralo svoje članstvo k svečani proslavi v 5. razredu ljudske šole. katere so se udeležili tudi vabljeni zastopniki uradov in vojske. Ob vročih željah in iskrenih čestitkah mlademu kralju, iznešenih v nagovorih, de-klamaciiah. recitaciiah in petiu ie potekla proslava svečano, izražajoč neomaino ljubezen in udanost vsega članstva obmejnega sokolstva. moke. za kar ie c brezobrestno znest pa bo za primer ; nalinih 100.000 dij rabljeni v prvi 1 rži in koruze, kat pred vsem od oro ter bližnjih sosedr ie prehranjevalni spodarsko zvezo v ver i en prisilni od da ista te oresež prehranjevalnemu lje sestavil seznar tere ie glede na smatrati za potreb nena moka. V ta vsem delavci, nac sestri i ki. tak oz van in privatni nameš seznama bo preh vsem družinam 12 terih bodo dobile krušne moke in vštevši otroke nač na mesec, za otro! mesečno Cena mc NAJLEPŠE €?i¥0! Ravljen. Klabund Ravljen. Thompsori Majerjeva Broširana knjiga, din 70.-Vezana knjiga din /5.— Zgodbe brez groze Pioir - Rasputin Črna voina Sivko Rudarska balada ZALOŽBA,.CESTA LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave oeseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložit] znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. BLAGO ZA POHIŠTVO /edno najnovejši vzorci v veliki izberi kupite pri MARIJLN TK<> RAzno 50 ppi IGH.VOK LEGITIMACIJSKE SLIKE zel dijake izvršuje hitro in po-:eni Foto-atelje MANCINI, Ljubljana, Tržaška 83. 40. L. v.v.v.%v.'-vaw.w.;- vMwwyvwwvWws Poslužite se malih oglasov »Slov. Narodu« ki so najcenejši! GOSTILNA MRAK, ML 44-30 Cesta 29. oktobra (Rimska) 4 Vam nudi čez ulico: Traminc.....din 16.— burgundec plavi . < < 15.— rizling 13.— cviček I .a • • « • € 12.— dingač ..■«»• 14.— opolo.....» « 11-— viško belo • ■ 1 ■ < H*— slivovka • 32.— brinje sc ■ a • ■ * 35.— Rum ....».« 35.— Iz kuhinje vselej na izbiro kakšna specialiteta. — Lokali preurejeni za velike in manjše zaključene družbe. Se priporočata Franjo in Slava Tomšič VAŽNO ZA VSAKEGA Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam m pijte mleko, jogirt, smetane©. — Zajtrk, večerja, mlečna hrane. — Se priporoča mlekarna »Dramac 2009 PONUDITE RABLJENE VREČI velike In male za moko, otrobe, sol, kavo. rti in sladkor firmi Adler Josip, Sombor. 20Z1 MIZARSKE STROJE vseh vrst priznano prvovrstnih znamk »Teichert«, »Festo« itd., kakor tudi kakovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne m gaterske liste naročite najbolj ugodno na v e 1 e s e j m u. Specialna trgovina DOV2AN IVAN, Ljubljana, Frančiškanska ul. 4, tel. 45-42. 38. L. 50 PAK EMLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Juiijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. ZA VSAKO PRILIKO aajboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P B E S K E R Sv. Petra cesta 14 ZA VVEEKBND ležalne stole, otomane in drugo praktično opremo najceneje pri tapetništvu Egon Zakrajšek LJUBLJANA Miklošičeva 34 — Telefon 48-70 KLIŠEJE ENO JUOOGUAflKA $Y.PtTPANASIP/3J KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din GOZDOVE srednje in večje, vseh vrst, kupujemo. Ponudbe sprejemamo samo od lastnika gozda. Dubravka, Zagreb, Ilica 11. 2070 ŽELEZEN ŠTEDILNIK emajliran, dobro ohranjen kupim. — Ponudbe Mestni trg 13 v gostilni. 2073 ŠIVALNI STROJ kolo aH otroški voziček najbolje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini J. Urilč, Celje, Narodni dom, 36 L. PRODi Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v MEDARNI Ljubljana, židovska ulica 6 NOVO MOŠKO ŠTRAPACNO in žensko kolo prodam. ZOR.C, Marenčičeva 5, Moste. 1977 IZVEzBANA KUHARICA in varčna gospodinja, starejša oseba, želi nastopiti službo pri manjši družini. Ponudbe: Ku-kovec, Vel. Nedelja. 2080 KLJUČAVNIČARSKEGA POMOČNIKA mlajšega, z znanjem avtoge-ničnega in električnega varjenja, sprejmem takoj. — Klinar Miloš, ključavničar, Celje. 2081 VAŠ OSEBNI VPLIV Dvanajst skrivnosti uspeha 1. Ako želite druge obvladati in nanje vplivati. 2. Ako želite razviti magnetične sile. 3. Ako telite povečati svoje dohodke. 4. Ako želite gospodovati namesto biti suženj. 5. Ako želite ljudi na najuspešnejši lr. najhitrejši znani način hlpnotrziratl. 6. Ako želite osvoboditi se kroničnih in živčnih bolezni, skrbi, slabosti ali slabih navad. 7. Ako želite ozdraviti bolezni brez zdravU. 8. Ako želite postati poklicni hipnotizer, zdravilec z magnetizmom. aH prikazoval ec čudežnih predstav. 9. Ako Želite priučiti neki poklic, ki Vam omogoči zaslužek. 10. Ako že'ite prenašati moč svojih misli na druge in doumeti načela prenašanja misli. 11. Ako želite spoznavati skrivnosti Življenja, lastnosti značaja, sposobnosti ln talente drugih, jim kazati pot do njim ustrezaj očih poklicev, njihovo preteklosti odkrivati in napoved ova* i bodočnost. 12. Ako želite končno biti gradilec svoje lastne bodočnosti, odi oče valeč svojih dohodkov, zdravja in usode. Praktična senzacionalna knjiga »Vaša lična draž«, ki jo lahko takoj naročite za ceno din 60.—, katere nakažete na ček. račun 31640 na naslov: Uprava časopisa »TAJNOVITOSTI ŽIVOTA«, Zagreb, pošt. pret. 140. RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, _prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Rarlovska 4 ...... Najboljši vodnik po radijskem svetil je „NAŠ VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smesnice. Izhaja vsak petek bi Je tudi lepo ilustrirani UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. Makulatura! papir proda mjemam ^Slovenskega Naroda" litihliatia jfittaŽllPVa ŠtMUm C 8220011^^^^8820^0882253994512^48 > S L O VENSKI ilARODc, sobota, 7. septembra 1940. ftter. 204 Letošnji velesejetn pred zaključkom Zlasti včeraj popoldne je bil naval na sejmišče naravnost ogromen Pogled na razstavo cvetja na velesejma Ljubljana, 7. septembra Z vremenom ima letos naš velesejem iz-sedno srečo, že ob otvoritvi je bilo vreme Ugodno, še bolj pa .med tednom, ko imamo samo lepe solnčne dneve, le zjutraj je malo oblačno. Lepo vreme se pozna seveda tudi na obisku, ki je zelo zadovoljiv. Včeraj, ko so napolnile Ljubljano množice udeležencev velikih svečanosti ob odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I., je bil obisk velesejma naravnost ogromen. Dopoldne je bilo na sejmišču razmeroma malo obiskovalcev, takoj po svečanostih na Kongresnem trgu so pa pritisnile na velesejem tolike mno- žice, da so blagajne komaj zmagovale delo. In vse popoldne je bila na sejmišču taka gneča, da se ni bilo mogoče preriniti skozi njo. Zvečer, ko so sejmišče zaprli, so pa pritisnile množice na zabavišče, kjer so se zabavale pozno v noč. Letošnji velesejem se bliža koncu. Pokazal je zopet kako potreben je Ljubljani in kolika škoda, da se spomladi njegova vrata niso mogla odpreti. Jutri bo na ve-lesejmu zanimivo tekmovanje harmonikarjev, v ponedeljek pa žrebanje lepih dobitkov. Opozarjamo občinstvo na zadnja dva dneva letošnjega velesejma, ki v polni meri zasluži splošno zanimanje. Lepa razstava naših obrtnikov prirejena na letošnjem velesejmu pod okriljem Urada za pospeševanje obrti Pod okriljem Urada za pospeševanje obrti banske uprave pozdravljamo na velesejmu že dolgo vrsto let naše prijatelje — obrtnike, saj je njihovo delo tako tesno povezano z našimi vsakdanjimi potrebami. Zvesti so nam in dobri, kot je dobro in so-ttdno delo njihovih rok. ki je le redko izvršeno s strojno pomočjo. Izdelke našega pletarstva najdeš do malega v slehernem domu: otroške koške, tako lahke in zračne, iztepalnike, stole in udobne vrtne garniture, vse iz domače vrbe, kot nam jo prikazuje šibje v vseh debelinah in dolžinah. Za finejša dela se poslužujejo pletarji peddig — trstike. Pridobivajo jo iz rotang-palme ovijalke. Izdelki iz te indijske trstike so izredno trpežni in lepi, seveda so dražji, kakor oni iz vrbe. 2e 20 let razstavlja pletarske izdelke Učakar Franc vdova, iz Dev. Marije v Polju. Nekaj mlajši je Stražišar Jože iz Notranjih goric. Gospa TJčakarjeva res zasluži naše čestitke k jubileju dela in zvestobe. Usnjata gonilna jermena vseh dimenzij, usnjena tesnila, torbice in sedeže za kolesa, usnjena zobčasta kolesa, vse lepo razvrščeno in trpežno razstavlja znana jer-menarna Požar Franc. Dravlje 66. Njegov sosed je naš dolgoletni znanec Brajkovič 2ivko. Ljubljana, Igriška 3., čevljar — umetnik. Izredno je iznajdljiv. Svoje modele je pred par leti razstavil v Beogradu in prejel za nje visoko priznanje. Njegovih lepih šolnčkov se kar nagledati ne moreš. Izprva smo malo skeptično ogledovali te debele plutovinaste pete in podplate in gornje kombinirane dele, še celo take iz tjulnove kože in elegantne damske Škornje iz kosmate teletine, sedaj pa le verjamemo lepim nosilkam te moderne obutve, da je hoja v nji prožna in lahka. Gospod Brajkovič producira ne le nove, bizarno lepe oblike, temveč poveže z obliko tudi priznamo trpežnost. saj so njegovi izdelki v športnih čevljih in gojzericah že širom znani. In suha roba. Zveze lesnih domačih obrti iz Sodražice! Koliko pristne domačnosti diha iz vseh te lesene drobnjarije. Od šro-cih ust so miro vzejli za svoje žlice, imajo tudi kuhalnice. obešalnike, tolkače, valjarje, nože, modele za surovo maslo, ribniške pušeljce in živalski vrt s slončki, kravca-mi. mucami, zajčki, metuljčki, z miki-mi-ško, kar vse živi in se giblje, avtomobilčke, lokomotive, ribniške plesalce na ročni pogon in kar taku. So tudi še krožniki, satu! i e in skrinje, vse živo poslikane v narodni ornamentiki. Fletne so te igračke in vsi ti predmeti za gospodinjo in dom. Za izdelovanje igrač imajo Sodražičani že kar prave tečaje. Seveda pa so tudi sami pri- rodno brihtni in iznajdljivi, da srečavaš te dokaze na slehernem predmetu prijazne suhe robe. Klekljane Čipke! kdo jih ne pozna. Koliko malih in velikih potreb krijejo pridne klekljarice z izkupičkom tega krasnega izdelka. Ivanka Ferjančič. Idrijčanka in prva čipkarska učiteljica že v letu 1876 ima zaslugo, da so jele pozvanjati s kleklji pridne roke žen in deklet tudi v Železnikih. VVebrova Tončka iz Zalega Loga prinaša že sedem let čipke iz najboljšega platnenega sukanca. In ti motivi in imena:: slepo delo, krizanteme, narcise, ruski krogi, jagode, ciklame, kostanjeva peresa! O! Tudi čipke gredo vštric z modo in naše klekljarice zmorejo vse. Ob tihih večerih vklekljajo v svoje zračne umetnine tihe in drobne želje in je mogoče vsušena v njih solza, ki je skrivoma kanila na blazinico, ker so te čipke tako lepe in nežne. Nič manj lepi so sobosliknrski vzorci g. Josipa Božiča iz Loke pri Zidanem mostu. V 17 letih, odkar razstavlja, so bili vzorci najmanj tolikokrat drugačni, ker poznamo gospoda Božiča kot odličnega risarja in iznajditelja neštetih drobnih pripomočkov, ki mu sedaj služijo pri izdelavi, ker je spočetka rezal gospod Božič patrone na roko z nožem. Njegova dela romajo po vsej Jugoslaviji in če bi moral obiskati prijatelj Božič vse sobe. patronirane z njegovimi vzorci, bi ne bilo tega romanja konec. Božičeva prijazna soseda gospa Beretič Marija, Ljubljana, Hrenova ul. 4. plete kar na mestu našim gospodinjam dobro znane tržne torbice. Način tega pletenja je njen izum, ki ga ji je svojčas, že pred desetimi leti priznal Zavod za žensko domačo obrt, ko ji je poveril vodstvo pletilnega tečaja v pasivnih krajih Mokronoga v vaseh Slep-šeg, Sv. Križ, Ostrožnik in dr. Revnejši zaslužijo v teh krajih v zimskem času s tem delom marsikakega kovača. Mrežaste torbice so lične, lahke, trpežne in gospodinje se jih rade poslužujejo, saj so tako cenene. E>elikatna in častljiva je pasarska obrt. Gospod Alojzij Pirnat iz Karlovške ceste jo mojstrsko obvlada, vzorci njegovega okovja za pohištvo in drugi so odlično delo. Doma izdeluje tudi še cerkvene posode, opreme za trgovske lokale, brivnice, lestence in nagrobne svetilke. Tudi galvanizira v zlatu in srebru, oksidiranje pa je njegova specijaliteta. Vsa dela izvršuje točno po prejetih in lastnih načrtih. Kot prvi v državi izdeluje gospod Pin-tar Anton, kovinotiskarstvo. Gospodinjska 6.. kompletne sedeže za kolesa in ne le kovinske dele, stiska tudi usnjene sedeže. Iz- \~lcd i mir Ri faVBC: Oh, ta velesejem! Obiskal me je prijatelj z namenom, da si ogleda velesejem Povprašali me je o tem in onem. kaj razstavljajo letos novega, če so nemara kakšne stvari, ki bi se jih izplačalo še posebej ogledati — pa mu nisem mogel povedati kaj prida. Sploh, sem si dejal, vem presneto malo o pravem velesejmu — ali se zato odlično znajdem na njegovem veseličnem prostoru Sklenil sem nadoknaditi to pomanjkanje znanja in sem še drr.al v roki denar za vstopnico, ko zadenem ob Zaneta, ki mi pravi: »Hopla! Greš notri a? Čemu vstopnica? Tam zadaj za toboganom, ved . .« Da. tam zadaj za toboganom je zijala v plankah debela luknia — in sva se drug za drugim splazila skoznjo Pa niso bili temu krivi prazni žepi. o nikakor, saj rama je lepo žvenk'jalo po njih — marveč sva jasno in določno pokazal? kako kora i zna sva, kakor mi je kasneje pojasni Žane. In je bil Žane za dobršno porcijo korajžnejši od mene, kajti je zleze' skozi špranjo v času, ko ga je paznik tam blizu svetlo požiral z očmi. Ne vem, če je res. tooa mi je malo da ne prisegel, da ie za nalašč počakal na ta ugodni trenutek Namreč Žane. V lov za nama! Žane se je menda kmalu zavedel nevarnosti in se je brž stisnil v vrsto, vijugajoče se počez mimo praznih miz. »Trenutek počakaj samo trenuteklc, mi je rekel in že ga ni bilo. Najprej sem se začudil njegovemu početju, a ko sem se ozrl, se mi je na mah zjasnilo. Kar nič nisem pomišlja! Storil sem, kakor je storil Žane, se lepo potuhnil in počasi stopical dalje. Prav za prav sem moral: čokat gospod se mi je malodane vlegel na hrbet, mi z vročo sapo grel prepoteni tilnik in venomer vzdihoval: »Se je že začelo — Se je že začelo — O, du lieber —« Potrpel sem velikodušno, kaj sem hotel, potem sem, da sam nisem vedel kdaj. zagledal pred sabo blagajniško okence »Totega teatra«. Pa kot se že hitro znajdem: »Dve, prosim, gospodična. Dve po deset! Za zadnjo predstavo!« — in se mi še sanjalo ni, da je Žane minuto poprej kupil vstopnico tudi zame Zaletela sva se. pa nič zato! Bova sedela zares gosposki, juh! Dva na štirih sedežih! — Cisto na uho vam povem: Ne bo nič preveč, dasi sva oba bolj astemčna tipa! So že Toti teatrov c i tako gosto nasejali stolice po dvorani, da je grdo — in dobi človek pri predolgem tiščanju ali drenu kaj rad žulje, včasih celo, Bog nas varuj, kurja očesa!! Do zadnje predstave ie manjkalo se nekaj ur, saj se je pričela komaj popoldanska — tudi paznika nisva, kljub vestnemu ogledovanju, zasledila nikjer — no, in sva jo junaško ucvrla na razstavišče, Z ogledom sva hotela začeti pri paviljonu A. Lepo po abecedi kot se spodobi in pa ker sem že prejšnji teden sklenil, postati malo boij pedanten — očitali so mi namreč nekateri, da ne vzamem nobene stvari resno — ali delki njegove delavnice zasluzijo vse priznanje. Dobra zimnica, dobra postelja. Predilnica žime v Ljubnem ob Savinji, last gosp. Remi ca Stanka, razstavlja že dvanajst let 'prvovrstno žimo. Surovine, to je goveje repove, mu dobavlja Vošnjakova usnjarna v Šoštanju. Repove neštetokrat izpirajo v tekoči vodi, nakar žimo trikrat' izparijo, da je ja Čista in brez duha. Tako mehka je, če jo potiplješ in seveda ima stoletno trpežnost. Skratka, razstavljajoči obrtniki zaslužijo vso našo pozornost in u važe van je. Sadjarsko vrtnarski tečaj Škofja Loka. 6 septembra Na pobudo sreskega kmetijskega odbora je priredila banska uprava v Skofji Loki izredno zanimiv sadjarsk' in vrtnarski tečaj, na katerega je škofjeloška podružnica SVD svoje članstvo še prav posebno povabila. Tečaj je bil dvodneven in je svoj namen dosegel, ako izvzamemo vendarle nekoliko prepičlo udeležbo v kram. kjer bi človek pričakoval, da bo dvorana polna. Zdi se, da bi moral imeti tak ah podoben tečaj večji obisk v času. ko ljudje niso zaposleni na polju in imajo čas posvetiti svojo pozornost vprašanjem sadjarsiva in vrtnarstva. V ostalem pač moramo reci. da so bila izvajanja predavateljev na strokovni višini, vseskozi stvarna in poučna, pa tudi praktične vaje so se izkazale kot zelo smotrne in vešče. Tečaj je započel s svojim delom v ponedeljek zjutraj. Inž. Ciril Jeglič je razpravljal o jesenskem obdelovanju vrta in o kompostu, potem pa o jesenski setvi po-vrtnine, dočim je g. F. Kafol govoril o spravljanju in shranjevanju sadia za zimo ter o sušenju sadja. Večerne ure so porabili za vkuhavanje in konzerviranje sadja in zelenjave. Ta posel je vodi'ia učiteljica F. Koprivec. Naslednjega dne »o sledila predavanja o spravljanju in shranjevanju sveže zelenjave, o napravi sadnih mezg, o sladosokih in sadnih oetih. ter o pridelovanju zelenjadnega semen ia in o prežimova-nju. Ob zaključku tečaja so zopet vkuha-vali sadje. Tečaj je bil v prostorih deške šole v Skofji Loki, bil je vzorno organiziran, mnogi udeleženci, zlasti iz vrst vrtna-ric in gospodinj so s: izvajanja predavateljev sproti vestno beležilL Iz Novega mesta — še enkrat o gorjanskih dirkah. Po motornih dirkah na Gorjancih je bil v »Slov. Narodu« objavljen dopis nekega izletnika, ki se je bridko pritoževal čez oderuške cene živilom, ki so jih baje prodajali med prireditvijo pri I. Zadovincu na Gorjancih! Da se ne bo nikomur v tem pogledu delala krivica, je potrebno ugotoviti, da se to v prvi vrsti ni zgodilo pri znanem gostilničarju g. Petru Zadovincu na Luži, (Na Gorjancih) temveč se je to zgo-dilu v Vinji vasi. Slednja nevšečnost pa je nastala brez krivde starega gospodarja, pač pa po krivdi brezvestne in pohlepne osebe, ki je bila ta dan zaposlena kot pomožna moč pri prodaji živil, na katere je bil v odmorih pravcat naval in se vplačila posameznikov niso mogla kontrolirati kakor bi se hotelo. S tem naj bo zadeva naši javnosti pojasnjena, da ne bo imela napačnega mnenja o oderuških cenah živilom na Dolenjskem. Lastnik gostinskega obrata, ki je bil v notici obdan z oderuško glo-rijo, pa je s krivcem nezaželenega dogodka, ki mu ga je dotična oseba naprtila, že sam — prav temeljito obračunal, da ga bo enkrat za vselej minilo veselje izrabljati gospodarjevo zaupljivost v svojo korist in škodo podjetja, ki je zlasti med Dolenjci znano po svoji umerjenosti. — Težka nezgoda maloga dečka. V Glo-bočnem dolu so se igrali vaški otroci okrog apnenice. Med igro je neki deček pograbil za kos ob apnenici ležečega apna in ga vrgel v gručo otrok. Apno je po nesreči priletelo v desno oko 8 letnega pos. sina M. Bukovca, ki je moral zaradi vnetja v bolnico usmiljenih bratov. Za dečka ni bilo druge pomoči, kakor da so mu morali ranjeno oko izrezati. — Iz zibelke je padel. V vasi Kal je ležal na svojem domu v zibelki 4-letni pos. sinček Perko Anton. Pri naglem okretu je otrok padel iz visoke zibelke na tla, da si je zlomil desno roko v rami. Tudi njega so pripeljali v bolnico usmiljenih bratov. — Zgorela oglarska kopa. Pri gradu Otočac je zaradi nepazljivosti delavcev ponoči zgorela velika oglarska kopa, last Otoške- ga graščaka g. Willawicenca - Margheri. Lastnik trpi občutno škodo, ker je zgorelo par vagonov oglja. — Režkova kolonija in Bušljin »ta brez vode. Zaradi občutnega pomanjkanja vode vlada med prebivalci Režkove kolonije in Bušljina, precejšnje nezadovoljstvo. Spričo tega je želja vseh prizadetih, da mestna občina, odnosno vodovodni odsek ukrene vse potrebno, da bosta tudi ta dva mestna okraja, deležna dobrot, ki jih v tem pogledu uživa center mesta, ki je preskrbljen z dovoljno količino vode in da se sedanje stanje občinskega vodovoda zboljša. Ce sedanji vodovodni obrat nima dovolj pogonske moči oz. pritiska, pa se naj v to svrho montira na primernem kraju za dosego tega cilja potreben stroj, ki bo dovajal vodo v ta dva mestna teretorija. Vse stavbe v teh dveh krajih imajo vodovodno napeljavo, samo vode ni v zadostni količini, zlasti ne v poletnem času. Vodarina pa se mora vkljub temu občini redno plačevati in to ravno tako. kakor oni iz sredine mesta, ki imajo vode v izobilju tudi za vrtne potrebe, čas je že. da se po dolgih letih, prošnjah, pritožbah in opozorilih, stvar premakne z mrtve točke. Točno — značaj je usoda! Čisto naš je pregovor da je vsak sam svoje sreče kovač. Seveda pa tega pregovora ne smemo razumeti tako da bi bil človek vedno sam odgovoren za svojo nesrečo. Često človek svojega značaja samo dobro ne pozna, in iz tega izvirajo napake, ki jih zagreši Često pa ta značaj tudi pozna, vsaj površno, pa nima moči, da bi ga korigiral. Naloga moderne znanstvene psi-hografologije je zato v glavnem pač ta. da človeku odkrije do vseh podrobnosti njegov značaj in temperament, ga opozori vnaprej na vse nevarnosti, ki mu utegnejo v življenju groziti, m mu pokaže pot, po kateri mu je hoditi, da se izogne nepri-likam in doseže vsaj tisto meiv sreče, ki mu je dosegljiva. To pa je največja, dragocenost, najpopolnejša pomoč m najlažja resnica človeka in njegove življenjske usode. Spoznaj samega sebe in našel boš svojo pravo pot! Do te sreče pa nas more pripeljati samo edino eksperimentalna psihografologija m nobena druga znanost, kajti le ta posega v najgloblje globine človeške duše. F. T. Kar-mah je eden izmed prvih velikih pionirjev te znanosti, kateri je posvetil vse svoje zanimanje svojega življenja Ko se bo kdaj pisala zgodovina velikih utemeljiteljev moderne znanstvene psihografologije, v njej ne bo manjkalo ime Slovenca F. T. Kar maha. Psiho-grafolog F. T. Karmah ostane v Ljubljani v hotelu wSoča« do vključno 10. t. m. (—) Iz Celja —e Kraljev rojstni dan v Celju. V četrtek na večer pred rojstnim dnem Nj. Vel. kralja Petra II., so na vseh celjskih poslopjih zaplapolale državne zastave. V četrtek in petek zvečer je bilo pročelje poslopja mestnega poglavarstva učinkovito razsvetljeno. V četrtek ob 19.30 je bil na dvorišču mestne osnovne šole velik zbor pripadnikov sokolskih društev Celja matice in Celja I. Najprej je vojaška godba zaigrala sokolsko koračnico. Sledil je pozdrav državni zastavi, vojaška godba pa je ob pokanju petard zaigrala državno himno. Starosta Sokoiskega društva Celja matice br. dr. Milko Hrašovec je v lepem govoru podčrtal pomen rojstnega dne mladega kralja, ki bo čez leto dni prevzel sva ga zaman iskala. Nikjer ga nisva mogla iztakniti, pri moji veri da ne! Žane je slednjič zarentačil, da ne mara tjavendan zapravljati časa in me je potegnil skozi najbližja vrata v pestro notranjost. Naj bo... v božjem imenu, sem vzdih-nil ter se vrgel na delo. Zares pedantno: povpraševal sem na desno in levo, zahteval cene, zahteval prospekte ... pa še razkažejo in raztolmačijo naj mi, kako ta ali ona stvar deluje. Niso me gledali najprijaznejše, zato sem zinil: Hvala lepa! Zbogom! Se priporočam! — ter se pomaknil za par korakov naprej. Žaneta sem dohitel v naslednjem paviljonu vsega obdanega z likerji bratov Tra-pistov. Mignil mi je, naj pristopim ter mojstrsko pom laskal z jezikom — a mi je ta čas padla v možgane pametna misel: »Minuto počakaj, Žane! Grem poprej še k Slamiču na kranjsko!« Pospravil sem jo rej eno m mastno v miru in s tekom — pa hajd k velespoertovanim bratom! _ Žaneta sem seveda našel, kjer sem ga pustil, in mi je zaupno povedal, da si je sedaj on zaželel kranjske. Le sekundo naj potrpim, takoj bo nazaj! Izpraznili sem kozarček, dva... m glej hudirja: ko se je Žane vrnil, mu je tako nebeško-prijetno dišaJlo izpod nosa, da si nisem mogel kaj. Sline so se mi pocedile ki me je kar vrglo prek pota k neizčrpnim zalogam! Žanetu se nd godtk> nič boljše! Sva se čakala: najprej on mene, potem jaz njega, spet on mene in spet jaz njega. Res ne vem, kolikokrat sva izmenjala položaje ... in bi jih bila najbrž še nekajkrat, a so nama sredi najlepšega zastavili pot: »Jok! Toliko in toliko je ura... in je poslej odprt le še veselični prostor. . .!« Seveda sva jo mahnila tja. Pa recite: sva mar midva kriva, če zapirajo razstavne prostore prezgodaj, da bi si jih človek pošteno ogledal — in prepozno, da bi odrinil domov, kajti je v tem času na veseličnem najlepše in najživahnejše. Kasneje začne ljudi črvičiti kriza in si kar kma'u zaželijo lahko noč. Na paznika sva v dobrem razpoloženju čisto pozabila — on pa naju ni Kot zrele hruške sva mu padla v naročje tam pri »Slovenskem paviljonu« ali kakor se že reče . »Hop! Aha! Vstopnic«, prosim!!« — in naju je pri tem trdno držal za rokave. Nekaj sva zajecljala, potem se je Žane spomnil Ln privlekel na dan tiste za »Toti teater«... za njim sem jih še jaz — in sva mu jih ponudila oba naenkrat. Zarohnel je, da bo poklical stražnika, če bova še dolgo brila norce — Žant- pa se je korajžno izpovedal: »Te-ile rmava, drugih ne! In denarja tudi ne! — Požrla sva namreč klobase in klobase so požrle denar!« Tako se je zgodilo, da sva doživela še marsikaj, preden naju je izpustil. Žane je dobri dve uri pazil na red in snago v zakotnem stranišču, medtem ko sem jaz znosil ves gnoj izpod šatora »Rejcev malih živali.« Oh, ta velesejem, saj pravim! vladarske posle. Ob zaključku govora je zbrana množica navdušeno vzkliknila Nj. Vel. kralju, godba pa je zaigrala himno »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa množica. Na Starem gradu, na hribu sv.Jožefa in na Golovcu so zažareli mogočni kresovi. Prvega je zažgala mestna občina, dr»ugega Sokol Celje matica, tretjega pa Sokol Celje I. Med pokanjem topičev so švigale proti nebu številne rakete. V petek zjutraj so bile službe božje v opatijski, pravoslavni in evangeljski cerkvi ter v starokatoli-ški kapeli. Službi božji so prisostvovali predstavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, šol. korporacij in društev, med njimi deputacije Sokola in gasilcev, rezervni oficirji in mnogo drugega občinstva. Od 11. do 12. je bil pred kolodvorom pro-menadni koncert ceijske vojaške godbe, zvečer pa so priredili oficirji celjske gar-nizije dobro obiskan družabni večer v Oficirskem domu. Mnogo Celjanov in okoličanov, med njimi lepo število Sokolov, se je v petek dopoldne udeležilo slovesnega odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani. —c Celje je dobilo II. drž. realno gimnazijo, z ukazom kraljevih namestnikov se s šolskim letom 1910'1941 ustanavlja in otvarja v Celju popolna II. drž. realna gimnazija. Novi zavod nima na razpolago primernih prostorov, ker novega poslopja za n. drž realno gimnazijo še niso začeli graditi. —c V I. drž. realno gimnazijo v Olju se je doslej vpisalo rekordno število 1433 učencev, med temi 448 učenk. Prvošolcev je v novem šolskem letu 291. Klasične vzporednice bodo v I.. II. in III. razredu. —c Gojenje oljaric v celjski okoliel. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: V nedeljo 8. t. m. bo ob 9. dopoldne v Faza-rinčevi gostilni na Ostrožnem, ob 17. pa pri posestniku šlandru v Košnici važen sestanek kmetovalcev s predavanjem o gojenju biljk oljaric. Kmetovalci naj se udeleže sestanka v čim večjem številu. —c Nedeljski sport. V nedeljo 8. t. m. ob S. zjutraj se bo pričel v mali dvorani Celjskega doma v Celju velik table-teniški turnir za prvenstvo Celja in Savinjske doline. Igre bodo od 8. do 12. in od 13. dalje. Turnirja se bodo udeležili najboljši table-teniški igralci iz Zagreba in Slovenije, zato bo prireditev zelo zanimiva hi privlačna. Ob 16. se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« prvorazredna prvenstvena nogometna tekma med celjskimi Atletiki in SK Celjem. Tudi za to tekmo vlada živahno zanimanje. Tenorist Slavko Lukman nastopi danes s svojim obširnim programom na vrtu restavracije Zvezde Križanka Pomen besed 1. upanje, 4. zver, 7. nekdanja zemljiška knjiga, 8. grška črka, 10. trening, 12. štev-nik, 14. industrijska rastlina, 15 kemični znak za prvino, 16. velika kača, 18. trd.il-nica, 19. gora v Julijskih Alpah, 20. kazal-ni zaimek, 21. veznik, 22. iniciali slovenskega pesnika, 24. kar ima vsak človek, 26. turški plemič, 27. veter, 29. planet, 30. država v USA, 31. pismenka, 32. krajevni prislov. Navpično: 1. Reka v Afriki, 2. nekdanja ruska narodna skupščina, 3. vrsta papige, 4. ptič, 5. ruska reka, 6. turško mesto, 9. prokletstvo, 11. žensko ime, 13. slovenski skladatelj, 16. domača žival, 17. ženski glas, 20. število, 23. voditelj Indijcev. 25. pesnik, 26. svetopisemska oseba, 28. mesto v dunavski banovini, 29. del glave. Rešitev križanke, objavljene v torek 3. t« m. Vodoravno: 1. krst, 4. škof, 8. tip, 9 ara. 10. Špik. 12. knez, 13. Urh. 14. Praha. 15. tu, 16. glad, 17. tolovaj, 21 soha. 22. uk, 24. zioba, 26. Uda, 27. Tara, 28. brat, 29. obe, 30. Niš, 31. Kajn, 32. kaša. Navpično: 1. Košut, 2 stih 3 tik, 5 Kanada, 6. oreh 7. fazan, 11. prut, 12. krava 14 ploha, 16. globa, 18. osorej. 19 Juda, 20 Iztok, 23. Katra, 25. Laba. 26. Urša, 28. bik. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran M. Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi y Ljubljani Mladi krali ie odkril veličastni li Nepozabne svečanosti ob Zedmiteliu v Liubliani, svojega ve 'šniem odkriiiu spomenika viteškemu kralšu Aleksandru I. Ogromne množice so počastile spomin kralia — Mučenika U j. Vel. kralj Peter H. v uniformi letalskega podporočnika. — Foto Tlčar Ljubljana, 7. septembra Ljobljana in z njo vsa Slovenija, kateri so se pridružili s svojimi izbranimi zastoprala bratje Hrvati in Srbi, je včeraj z veliko manifestacijo izkazala čast spominu Viteškega kralja Aleksandra L, Zedinite-Jjja, m je obenem mogočno in prisrčno proslav Ra sedemnajsti rojstni dan kralja Petra IL Že iva večer prod odkritjem spomen tka Viteškemu kralju je Ljubljana spremenila svoje lice. Slavnostno in svečano razpoloženje je vladalo po ulicah. Ulice so bile slavnostno razsvetljene, s hiš so plapolale zastave, sto in sto oboževalcev Viteškega kralja, ki so prišli že z večernimi vlaki, so 2 Ljubljančani hodili po ulicah v središču mesta in ogledovali večinoma okusno prirejene izlo/be s slikami mladega kralja in njegovega Viteškega očeta. Posebno lepo je imel okrasen Ljubljanski Sokol stranski vhod v Narodni dom. Kakor v pričakovanju nečesa velikega in izrednega je bila Ljubljana na večer pred slavnostjov Že dolgo ni bilo v prestolnici Slovenije tako svečanega razpoloženja. Misel, da se je treba oddolžiti spominu Velikega kralja in proslaviti tudi rojstni dan mladega kralja, je razpršila vse skrbi, ki tarejo slehernega izmed nas. Cut najgloblje hvaležnosti do velikega voditelja, ki je padel za svoj narod, in čut spoštovanja, ljubezni ki udarnosti do mladega kralja, ki bo čez leto dni prevzel svojo kraljevsko oblast, se je kazal v vseh mogočih svečanostih in manifestacijah, ki jih je včeraj Ljubljana doživela. Nj. Vel. kralj Peter n. In Nj. Vis. knez namestnik Pavle. — Foto T i č a r O čem pričajo množice, ki so požrtvovalno prihitdle iz vseh krajev Slovenije v Ljubljano, navdušeni vzkliki, ki smo jih slišali, goreče in svečane besede s prisegami in obljubami, ki so bile spregovorjene? Pričajo, da se narod zaveda zgodovinskega poslanstva dinastije Karadjordjev v bojih Srbov, Hrvatov m Slovencev za politično in kulturno svobodo. Pričajo o vdanosti, hvaležnosti in neizmerni ljubezni naroda do Viteškega kralja, ki je dal svoje življenje za domovmo. kakor tisoči in tisoči sinov junaškega njegovega naroda. Pričajo, da narod brezmejno liubi svojega mladega kralja in da je vsak trenutek pripravljen izpolniti svojo dolžnost in žrtvovati vse za kralja, narod in državi. Množice se zbirajo Zoodaj zjutraj so godbe z budnicami naznanjale pnčerek svečanost' na narodni praznik. Kmalu po 7. uii so se začele zbirati organizacije, društva, zastopstva, deputacije na določenih mestih Na vseh trgih in križiščih okeli Kongresnega trga so se zbirale množice in takale povelja, da odJcorakajo pred spoinenak Viteškega kra- lja. Ob spremstvu godb so množice korakale v Zvezdo in na Kongresrr rrg ob navdušenem vzklikanju kralju in domovini. Ob 8. uri so bdi zaprti vsi dohodi do Zvezde in Kongresnega trga za občinstvo. Organizirani narod in \ ojska pa sta dotekala v Zvezda in pred njo iz vseh dohodov. Prikorakali so častni bataljon vojske, strumne čete Sokolov m Soko'ic, gasilci, fantovski odseki in dek'iški krožki, rezervni oficirji, dobrovoljci, bojevniki, šole, številne organizacije, akademiki dijaki, zastopniki vsega javnega življenja deputacije, zastopniki slovenskih občin, pestre narodne noše. Sokolska vojska Posebno triumfalen je bit pohod Sokolov na Kongresnf trg. Sokoli so se zbirali na letnem telovadišču Sokola Ljubljana v Tivoliju. V prazničnem razpoloženju se je sokolska vojska od pravila na določeno mesto. Prihiteli so na slavnost Sokoli m njih zastopniki Lz vseh krajev Sloven je, da počaste spomin svojega najvišjega zaščitnika, blagopokojnega Viteškega kralja, in da izkažejo čast svojemu kralju. Na telovadišču je sokolska vojska izkazala čast kralju in državni zabavi, nato pa je župni načelnik Stane Pire prečital bratom in sestram poslanico Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije ob 17 rojstnem dnevu kralja Petra II. Sokolske čete so s trikratnim »Zdravo* odobrile vzpodbudne besede svojih voditeljev m pozdravile svojega visokega starešino. Po 9. uri je sokolska vojska odkorakala na Kongresni trg. Župni načelnik Stane Pire je vodil sokolski pohod Za njim sokolski borec z državno zastavo, ob kateri J*j. Vel. kralj JPeter II- in >Tj. Vis* knez namestnik Pavle prihajata na čelu visokih dostojanstvenikov pred spomenik. — Foto Lojze Smuč Po stražah orožnikov m vojaštva, ki je stalo vzdolž Celovške m Bleivvtisove ceste, je bilo očito, da se bo kralj pripeljal od te smeri. Staro in mlado se je trlo na hodnikih in pričakovalo svojega kra^a Vsakdo je hotel, da bi se mu na narodni praznik izpolnila želja, da bi videl mladega kralja. Z viharnim navdušenjem je množica pozdravljala visoke goste že med vožnjo do pravoslavne cerkve. Pred cerkvijo je zado- Predsednlk odbora za postavitev spomenika dr. Josip Pipenbacher govori slavnostni govor. — Foto Lojze Š m n c je korakala častna straža Za simbolom naše svobode in neodvisnosti so se razvrstili zastavonoše s kraljevo sokolske zastavo in s kraljičino zastavo. Za častno četo so korakale junaške sokolske čete Množice so jih pozdravljale po ulicah in jim navdušeno vzklikale na Kongresnem trgu. Za so- nda državna h krma. Med častno četo 40. peš polka so se ustavili pred cerkvijo dvorni avtomobili. Iz prvega je stopila knegi-nja Olga s sinovoma kneževićem Aleksandrom, ki je bil v uniformi konjeniškega podoficirja, ki kneževičem Nikolajem, ki je bil oblečen v enostavno temnomodro ob- Naši sokolski prvaki z venci. — Zastopniki sokolskih žup Celje in Novo mesto. Foto J os k o S m u c kolskimi voditelji so sckoflski borci nosili prapore, med njimi dragocena darila kraljevske dinastije. S ponosom so bratje in sestre nosili svoje svetinje Ponosno je korakal sokolski naraščaj za svojimi prapori. Sokolski vojski se je pridruži1* tudi četa ruskih Sokolov in Sokolić. Nosili so venec, katerega so položili pred spomenik Viteškega kralja, velikega prijatelja mogočnega ruskega naroda. Močni so bili odredi Sokolov in Sokolić v civilni obleki. Častna četa Sokolov je pričakala m pozdravila svojega kralja pred spomenikom sv. Trojice na Kongresnem trgu, ostala sokolska vojska se je razporedila v Vegovi ulici in pred univerzo. V pričakovanju kralja Ko se je v Ljubljani razvedelo. da se bo svečanega odkritja spomenika Viteškemu kralju udeležil tudi mladi kralj Peter IL, je množica imela samo še željo da bi videla svojega ljubljenega kralja. Seko. Iz drugega avtomobila sta izstopila ob navdušenih vzklikih množice kralj Peter II. in knez namestnik Pavle, knez namestnik v generalski uniformi, kralj Peter II. v uniformi letalskega podporočnika, katero je nosil včeraj na svoi 17. rojstni dan prvič. Pred cerkvijo so kraljevske goste sprejeli minister dvora Antič, ban dr. Natlačen, divizionar Stefanovič, župan dr. Adlešič, upravnik Beograda D ragom ir Drinčić, brigadni general Kukavičič, adjutant kraljice Marije polkovnik Pogačnik, zastopnik vlade minister dr. Korošec, predsednik pravoslavne občine prof. dr. Jurkovič načelnik banske uprave, upravnik policije dr. Hacin, nekateri zastopniki najvišjih uradov in oblasti ter višji častniki ljubljanske garnizi-je z zastopniki rezervnih častnikov in dobro vol j cev. Versko svečanost je opravil protojerej Matković, nakar so se visoki gosti odpe- ljali po Bleivveisovi in Erjavčevi cesti na Kongresni trg. Kralj odkrije spomenik Nekaj minut pred 11. uro so iz svojih avtomobilov izstopili na Kongressnem trgu kraljevski gostje. Kralj Peter II. je obšel častno četo, na Gradu so grmeli topovi. Kralja in kneza namestnika ter kneginjo Olgo s kneževičema je pozdravil ban dr. Pet naših najmodernejših bombnikov leti nad kraljevim spomenikom med svečanostmi. — Foto Lojze S m u c spomin Viteškega kralja. Pevski rbor je nato zapel državno himno, nakar jo predsednik prof. dr. Prpcnbacher imel slavnostni govor. Padi, zavesa • • • Predsednik prof. dr Pipenbacher je orisal duhovni lik blagopokojnega kralja m pomen njegovega življenjskega dela ter njegove velike žrtve. Padi zaveda, je zaključil svoj slavnostni govor, da vidimo sponre- Najsvečanejši trenutek, ko je mladi kralj potegnil za vrvico in odkril spomenik svojemu velikemu očetu. — Foto Lojze S m u c Natlačen, nato pa predsednik pripravljalnega odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju prof. dr. Pipenbacher. Z lahkim, prožnim korakom je mladi kralj stopal po preprogi do mesta pred spomenikom, ki je bi!l zakrit s trobojnico. Pred spomenikom so se visoki gostje nik našega Viteškega kralja AteksarrdVa I. Zodinitelja. Prosim Vaše Veličanstvo, da odkrije spomenik. Kralj Peter II. je očrtno ganjen stopil naprej in potegnil za vrvico. Razmaknile so se trobojnice na spomeniku, pred tisočgla- šeno vzklikala kralju. Generaln; tajnik odbora Joško Pogačnik in blagajnik inž. Lado Bevc sta kraljevskim predstavnikom izročila spominske slavnostne znake in spomenico, Z letališča je priletela visoko v zraku skupina bombnikov, k" se je nato vračala med svečanostjo vsakokrat leteča niže nad slavnostnim prostorom. Pevski zbor je zapel mogočno Venturinijevo kompozicijo »Matjaž«. Tisočglava množica je prisluhnila ter nato s klici »Slava« počasti- Pogled na slavnostni prostor pred pričet kom velikih svečanosti. Na sliki se vidi, kako lepo je bila množica častilcev blagopokojnega ' k£o nas kaie slika ca§« bataljon nade vojske, — Foto Tičar, ____ Predsednik odbora za postavitev spomenika dr. Josip Pipenbacher se pokloni kraljevskima dostojanstvenikoma pred odhodom na govorniški oder. — Foto Lojze S m u c ustavili pred odličniki. Množica je navdu- i vo množico je v vsej svojj veličini zašble- • stel v bronu in granitu lik Vitc;kega kralja. Z gradu so se oglasili tcpoNašo sveto pesem« np.kar so naši vrli pevci društva »Jadran Nanos« pod vodstvom svojega zborovodje ubrano odpeli tri pesmi in sicer »Slovan na dan«, »Slovanski rod« ter »TJ boj . . .« in to s tolikim občutjem, da se aplavz zbrane sokoLr4te množice kar ni hotel poleči. župni referent za Petrovo petletko br. Jože Mohorko je zatem v kratkem obrisu orisal veliko delo sokolskih edinic v dosedanjem razdobju, čigar številčno stanje gre v stotine in tisoče. Naj navedemu samo nekaj podatkov: v sokolski PP. je bilo v mariborski sokolski župi zgrajenih 109 sokolskih domov, d očim jfh je v gradnji še 18, nadalje 143 telovadišč, 3 šole, 1 cerkev, 25 drevesnic, nad 200 čitalnic, ustanovljenih je 20 gospodarskih zadrug, zgrajena 1 planinska koča, ter 1 krasno letno telovadišče (v Rušah) ter še nešteto drugih ustanov in zgradb, ki služIjo v korist našega obmejnega gospodarstva. Iz slavnostnega zborovanja je bila potom Saveza poslana brzojavna čestitka h kraljevemu 17. rojstnemu dnevu, ki jo je prečital br. Struna in ki jo je sokolska množica z navdušenjem vzela na znanje. S toplo zahvalo za tako številno udeležbo in tolikšne izraze udanosti in zvestobe do našega ljubljenega, mladega kralja je br. Struna zaključil lepo uspelo zborovanje. Ob zaključku veličastnega sokoiskega zbora je množica ob spremljavi vojaške godbe stoje odpela vseslovansko himno »Hej Slovani«. Obmejni Maribor se je zlasti ob letošnjem našem skupnem državnem prazniku z vsem svojim srcem oklenil našega narodnega kralja, kralja naše krvi Nj. Vel. Petra IT. in s tem živo dokumentiral svojo neustrašno voljo nadaljevati svoje narodno delo za našo nacionalno in državno skupnost. ¥e!s£rifec Miloš ^-et ps9! Atfzhsmt Jubilej predsednika Združenja mariborskih trgovcev Maribor, 7. septembra j Gospod Miloš, tudi Vaš večni mlad«. Vam ne more nič pomagati. Tudi Vi kljub Še vedno mladostnim kretnjam ne morate Izogniti večnemu zakonu poti od vznožja spomladi preko vrha poletja tja doh proti rani, solnčni, sadov polni jeseni življenja. Kar vdajte se zgledom tudi Vaših rojakov, naših slovečih glasbenih prvakov Ipavcev. Saj ste lahko ponosni na to svojo — prvo 50-letnico, katere točni datum je 9. september. Pa vzemimo ta jubilej širom znanega narodnjaka in prvaka sodobnih slovenskih trgovcev še resneje. Rojen kot rečeno, 9. septembra 1890 v St. Jurju ob J. 2. v domovini naših Ipavcev se je slavljenec posvetil trgovskemu poklicu. Ko je svoje znanje izpopolnil v večjih trgovinah v Celju, Ptuju, Ljubljani, si je 1.1913 na Muti ustanovil svoje trgovsko podjetje kot najemnik doma Ciril - ; Metodove družbe. Tu na Muti je bil g. Oset tudi gerent ln ob kritičnem času prevrata tudi predsednik krajevnega Narodnega sveta. Kdor bo pisal ozir. izpopolnil zgodovino obmejne Mute, se bo moral posebe zglasiti tudi pri g. Milošu Osetu. L. 1921 ga dobimo že v Mariboru, kjer '■ na Aleksandrovi cesti pričel špecerijsko in kolonijalno trgovino, ki jo je kmalu razvil v slovensko velepodjetje, ki ga je 1.1932 še izdatno povečal, zlasti Se s preselitvijo na Glavni trg, kjer so v ponosni novi hiši nastala velika, moderna skladišča. Podjetje je že pred leti zaposlovalo 15 '10 nastavljencev. Nabavilo si je moderno urejeno pražarno kave ter moderne stroje za mletje raznih dišav. Izvaža, deželne pridelke, a uvaža špecerijsko in kolonialno blago v velikem za razpečavanje v podrobno trgovino. Po svoji opremi spada Osetovo podjetje med najmodernejše urejena skladišča v Jugoslaviji. Poseben narodno gospodarski pomen tega prvega slovenskega velepodjetja v Mariboru je osamosvojitev od tuje trgovine in neposredna trgovska zveza z inozemsko veletrgovino. Da je slavljenec že več let tudi predsednik Združenja trgovcev za mesto Maribor — torej naslednik ustanovitelja sličnoga velepodjetja v železnini, (g. Pinterja) tega naj se posebej spominjajo slovenski trgovci. Z našega stališča pa želimo gosp. sla vijencu: še na mnoga leta! Prva razstava karikatur v Mariboru Hazstavijalec je samouk Rem&gij Bratuž Maribor, 7. septembra Veliko razstav je tudi Maribor že videl tekom teh naših 20 let. Tudi slikarskih razstav poklicnih umetnikov smo imeli že lepo število. In kdo se ni že tolikokrat ali nasmejal aLi najezil tudi nad karikaturami v lokalnem časopisju. Vendar kar javne razstave karikatur, te — kolikor se trenotno spominjamo, v Mariboru sploh še » ni bilo. Ta posebna čast je biLa pridržana umetniku samouku, sicer glasbeniku po poklicu, Remizi j u Bratužu, ki nam bo od te nedelje dalje v beli Sokolski dvorani razstavil številne zelo posrečene dokaze svojega dvomesečnega dela, omejenega le na nekaj ur prostega Časa. Če bi nam g. Bratuž tudi zameril, mi i njega »razstavimo« še pred otvoritvijo njegove razstave. Bratuž je seme našega Krasa, iz znane družine naših rodoljubov, sin narodnega gostilničarja, ki nam je po prevratu v Go-se nanaša na veliko Prešernovo sliko, ka-sposki ulici slovito »Erdopfel kasino« prekrstil v »Prešernovo klet«, katere ime teri se še danes pozna, da je bila v — vojni tam za našimi brdi. Tudi prva dalmatinska klet v Mariboru bo najbrže zasluga Bratuževega očeta. še leto osorej se Bratužu niti sanjalo ni, da bo kdaj poleg svojega poklica, v katerem je prepotoval celo Jugoslavijo, vztrajal in celo razstavljal tudi karikature. Pač pa je imel posebno veselje do risanja že kot dijak v mešč. šoli v Brnu, kjer je bil v tej stroki tak odličnjak, da ga je učitelj rad oporabljal kot nadomestilo za se. Cim pa se je odločil za glasbo (TroStov učenec v marib. Glasb. Matici), se 15 let ni več pečal z risbami. Naenkrat pa se ga zopet loti slast po risanju, iz katerega je prešel v poskuse karikatur, ki jih je sproti — raztrgal. Tako je prišlo lani osorej do zanj usodne težke operacije v Novem Sadu. Po srečno prestani operaciji se je za kratek čas zopet poskušal s karikaturami bolnikov. Ti poskusi pa so bili že toliko resneje delo, da jih je vzel seboj. Kmalu na to pa jih je pri njemu v kavarni izsledil neki novinar, kateremu se je to samouško delo tako do- padlo, da ga je pripravil na pot prve razstave v Novem Sadu s 94 karikaturami. No in zdaj bo to njegova druga razstava s približno 130 slikami ozir. karikaturami, med katerimi jih je kakih 50 v okvirih. Posebno Častno mesto zavzemata min. predsednik Cvetkovič in podpredsednik vlade dr. Maček; njima sledi predstavništvo Maribora in posebno znani tipi od najvišjih do najnižjih slojev. Iz tajnosti njegovega ustvarjanja izdamo zaenkrat samo to, da so se mu izredno posrečile karikature, katerih tipične originale je videl pred davnimi leti in le slučajno, pa se jih tako zapomnil, da jih še danes lahko na risbi opominja, kakšni so bili svojčas. Razstava je že radi izvirnosti vredna, da si jo ogledamo. Mariborske ia okoliške Bsovfcs — Mestna občina mariborska kupila cevi plinskega omrežja v Ptuju. Kakor znano, je imelo mesto Ptuj svoi čas plinsko razsvetljavo. Po vojni je tudi Ptuj dobil električno razsvetljavo in so že zastarelo plinarno opustili. Od tega časa na leži i o v ptujskih ulicah velike množine plinskih cevi. ki jih je zda i kupila mestna občina mariborska in iih že pričela izkopavati. — Letauka Ha v nos t bo jutri v nedeljo 8. septembra ob 15. na tezenskem letališču, kjer bo svečano blagoslovljenih 4 jadralnih letal mariborskega Aerokluba. — Ukradeno in najdeno kolo. Šoferju Martinu Strakarju iz Zimice je izpred neke gostilne na Aleksandrovi cesti izginilo 1000 din vredno kolo znamke »Waifenrad«. — Na Krali a Petra trgu pa se ie našlo kolo znamke »Lord« z evid. štev. 2-129.685, ki jo lastnik dobi na policiji. — Hud pes. Na Aleksandrovi cesti je neki pes volčjak napadel hišnico Uršulo Plavšakovo ter io obgrizel po nogah in rokah. Plavškova se je morala zateči v bolnico, za lastnika hudega psa poizveduje policija. — Mladina v »vet. Od svojih staršev je neznano kam pobegnil 161etni Stanislav Nerat, stanujoč v Stritarjevi ulici 47. Starši so, v skrbeh za njegovo usodo, prijavili zadevo policiji, ki sedaj poizveduje za pobeglim fantom. — Športne vesti. Jutri dopoldne bo na stadionu SK Železničar i a ob Tržaški cesti zanimiv lahkoatletski miting, na katerem bo sodelovalo okoli 100 atletov iz Maribora. Ptuja. Celia in Ljubljane. Popoldne ob 15.30 r>a bo na Železničar je vem igrišča prvenstvena nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Kranjem. — Narodno kulturni dogodek na meji bo koncert narodnih pesmi, ki ga priredi Sokol v St. Ilju v nedeljo 8. septembra s pri-četkom ob 14.30 na svojem letnem telovadišču. Na koncertu bosta sodelavala pevska zbora »Jadran-Nanos« in »Drave« iz Maribora. Sokolska in druga narodna društva ter vsa nacionalna iavnost najvljudneje vabljena k obilni udeležbi na tei obmejni prireditvi. — Rožar. V Dornanjševcih ie v zgodnjih popoldanskih urah nenadoma začelo goreti gospodarsko poslopie J osi na Breskoca. Ker je bilo poslopje s slamo krito, je poslopje v kratkem času zgorelo do tal. Le veliki požrtvovalnosti gasilcev se ie zahvaliti, da se ogeni ni razširil tudi na sosednja poslopja Ker ie s poslopjem zgorelo tudi vse seno in slama, znaša škoda preko 25.000 din. — Oče poškodoval hčerko. V Slivnici pri Mariboru so imeli pri Kodrovih družinski prepir, v teku katerega je oče zgrabil za lonec vrele vode ter ga vrgel na glavo svoie 281etne hčerke Ane. ki se je nezavestna zgrudila na tla. Dobila jo težke poškodbe na glavi in hude opekline po vsem telesu. Ano Kodrov o so odpremili v mariborsko splošno bolnico. Zadeva bo imela svoie odmeve pred sodniki. — Vsak dan nesreče. 171etna delavka Angela Irgolič s Pobrežja. ki ie uslužbe^.a v tvornici Antona Pinterja. je prišla po nesrečnem naklii;čiu z levico v stroi. ki ji je razmesaril prste. — Pri Sv. Lovrencu na Pohorju ie stopila krava na nogo 13-letnega Herberta Brunčka ter mu io zlomila. — Z lestve je padel in si zlomil desnico 591etni delavec Avgust Šoštar iz Kns-za Koclja ulice. — Na Meljski cesti 35 je padel z drevesa 321etni brezposelni šofer Albin Stoka, ki je obležal nezavesten s hudimi poškodbami na glavi. — Na Aleksandrovi cesti je padla 541etna Mariia Petrovič s Potorežia, ki ie dobila poškodbe po vsem telesu. Vsi ponesrečenci se zdarvijo v mariborski splošni bolnici. — Kradejo. Krznari u Petru Semiču je izginila izpred trgovine na Aleksandrovi cesti 200 din vredna aktovka. — Iz drvarnice ključavničaria drž. železnic Petra Fi-šingeria je izginilo razno ključavničarsko orodje v skumi vrednosti okoli 500 din. — Nočno lekarniško službo imata od danes na ore i Vidmarjeva lekarna eri sv. Arenu na Glavnem trgu 20. tel. 20-05, ter Sa-vostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3. teL 22-70. — Studenške novice. Posestnica Ivana Savernik iz Studencev ie prodala hišo v Kalohovi ulici 41 posestniku Rudolfu Kar-bi za 56.000 din. — Zadnja pot vzornega dekleta. Včeraj popoldne so pokeoali na mestnem pokopališču hčerko ugledneea mariborskega odvetnika dr. Karla Skapina gdč. Boženo Škapinovo. ki ie v cvetu madosti nenadoma umrla na posledicah težke bolezni. Velika udeležba na pogrebu ie priča1 a. kako priliubljeria ie bila blaga prkojnica v vseh kroeih mariborskega prebiva^tva, kjer ie uživala zaradi svoiega plemenitega značaia velike simpatiie in spoštovanje. Nai ii bo lahka slovenska zemlia. ki io ie tako ljubila! Težko prizadeti rodbini naše globc-ko sožalje. — Smrtni padec z drevesa. V Zgornjem Porčiču v Slovenskih goricah ie bil zaposlen pri obiranju iaboik 221etn: posestniški sin Peter Cemčič. Nesrečno naključje je hotelo, da ie treščil na tla in obležal nezavesten z razbito lobanio. Prepeliili BO ga nemudoma v mariborsko splo.:no bolnico, kjer pa ie kmalu zatem podlegel poškodbam. — Obupni kriki iz Dravske ulice. Iz Dravske ulice se pozno v noč por >vno slišijo obupni kriki, in sicer največ ženskega glasu. Taki kriki so se posebno močno ponovili v noči od četrtka na petek. Ljudje na državnem mostu so obstajali in ugibali, kaj bi to moglo biti. Morda izvemo kaj natančnejšega na pristojnem mestu. — Teta in nečak sta se zgrabila pri prevozu vina ob meji. Y?^čani Zg. Sv. Kun-gote ob državni meji so čoživeli nekaj prav razburljivih prizorov. Maver Ivan. ekonom in posestnik v Pekrah je namreč vozil vino in je pri tem rabil pot preko dvorišča njegove tete K. Josefine. Pot pa je bila zaprta z leso. Ker po.sotnica ni hotela z lepa odpreti lese, si je Ma3rer pač sam pomagal s silo. Že prej pa je razža-gal tii take lese. Dogodek je bil prijavljen, orožništvu. Omenjena posestnica je proti svojemu nečaku ozir. mežu svoje sestre tudi iz političnega stališča izpovedala zelo obremenilno. Maver pa vse obdol-žitve taji in odločno zanika tudi obdolži-tev, da je cb omenjeni priliki grozil s samokresom; nasprotno, da je ona njemu grozila z železom teležnikom. Glede prevoza preko dvorišča pa Maver trdi, da je to že stara pravica javne služnosti (ser-vitutna pot), torej da se je njemu zgodila krivica, ker se mu je uporaba te pravice skušala zabraniti. — Vsestransko zanimiv primer, s katerim bomo imeli še posla. — Samo potrdilo za vloženo prošnjo ne zadostuje. V okolici Sv. Trojice v Sloven. goricah so te dni zopet izsledili krošnjar-je iz sosednih banovin, ki so prodajah kar tudi manufakturno blago po hišah in vaseh. Zasačeni krošnjarji so se izgovarjali na prošnjo, ki so jo že \*ložili na pristojno oblast v Zagrebu in so v ta svoj zagovor pokazali tudi potrdilo, da so res vložili tako prošnjo za krošnjarenje blaga tudi po naši banovini. Pa jim vsaj za enkrat (in najbrže tudi za vdrugič) ta zagovor s potrdilom vred nič nj Tako potrdilo le potrjuje, da se je prošnja res vložila, a s tem je davno ni kot dokument za naprošeno dovolilo. — Strogi predpisi za strelno °roije se morajo v sedanjih razmerah zlasti na našem obmejnena ozemlju upoštevati Se strožje kot doslej. Tudi stara, odnosno že zastarela dovolila ne ščitijo več pred kaznijo, katere niso oproščena tudi slučaji, če se tako orožje hrani aH skriva doma. — Puška shranjena v — Senu. Nekje v okolici Maribora se je zgodilo, da je bil orožniški stanici prijavljen imejitelj lovske karabinke. Ker je ovadeni to tajil, se je morala izvršiti hišna preiskava. Ko so že vse in zaman preobrnili, so v senu iztak-nili tolikanj iskano puško, ki so jo seveda takoj zaplenili, drugo kar je z njo v zvezi, pa Se sledi. — Tudi protiu^luge se Smatrajo za šos-marsko obrt. V Štajngravi pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je orožništvo od Sv. Trojice izsledilo želarja A. M. pri kolar-skem delu in ugotovilo, da se peča tudi z drugimi obrtnimi posli — ampak vse brez obrtnega dovoljenja, Zasledeni odkrito priznava svoje delo, s katerim se za silo preživlja, izgovarja pa se na velike težkoČe glede nabave dovolila, sicer pa misli, da mu za njegova opravila to tudi ni potrebno, ker ne dela za denar, ampak samo za protmsluge. Možje postave pa so mnenja, da tudi protiusluge predstavljajo gotov denar ozir. njega vrednost, torej se po zakonu o obrti pač mora preganjati vse kot šušmarstvo, kar ni krito z oblastnim dovoljenjem. — Z o/ironi na gorostasne govorice o skritih zalogah živil so uredništva tuk. časopisov dobila pri trznem nadzorstvu in kontrolnem uradu zagotovilo, da so vse te govorice neutemeljene in tendenciozne, ker se hoče s temi govoricami ustvarjati zmedo. Vse zaloge živil pri trgovcih se stalno kontrolirajo po pristojnih organih tukajšnjega mestnega poglavarstva ter se ni moglo dozdaj v nobenem primeru ugotoviti prikrivanja živil ter njih zalog pri tuk. trgovcih. Prav tako so izmišljene vse govorice, da bi bil kateri izmed tuk. trgovcev radi prikrivanja aretiran. — Predstojništvo mestne policije v Mariboru poziva vse lastnike motornih vozil, da v primeru preureditve svojega vozila na kako drugo pogonsko sredstvo (metan, lesno oglje, nafta) o tem v roku 3 dni obvestijo predstojništvo mestne policije soba štev. 4. One, ki ne bi prijavili take spremembe glede pogonskega sredstva v predpisanem roku, bodo zadele zelo stroge kazni po čl. 243 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, v zvezi s § 44 vojaško kazenskega zakonika. — Mestno poglavarstvo Maribor poziva vse privatne uslužbence družine, ki re-flektirajo na enotno moko dodeljeno mestnemu poglavarstvu od kraljevske banske uprave, da se poslužijo nakaznic za to moko po 5 kg na družino. Te nakaznice izdaja Popisovalni urad mestnega poglavarstva Slomškov trg 6, med uradnimi urami. Na nakaznici je označen kraj. -kjer se lahko dvigne moka proti takojšnjemu plačilu kg po 4.50 din. Vsi državni, banovinski in samoupravni uslužbenci aktivni kakor upokojeni pa dobe moko v Nabav-1 jalni zadrugi drž. uslužbencev Rotovški trg št. 2. Vsi uslužbenci državnih železnic tudi upokojenci pa dobe moko v Nabav-1 jalni zadrugi državnih železnic na Fran-kopanovi cesti. Moko je še dobiti, — Vpisovanje v šolo Glasbene Matice dnevno od 10. do 12. ure in od 15. do 16. v novih šolskih prostorih. Kopališka ulica 11. 42—M. _ Pijani pom bila premorena daga ostavim pri vratih ker več od subote na večer hodi od zavoda do zavod pa me pošlejo na policijo a niko mi noće skloniti obroka da moram zaslužiti i za dete plačati jaz mislim da je bolje da sem taik napravila nego bi ga billa ubila ker jaz nemogu gledat da mi otrok umre od glada zdaj pa napravite kaj hočete z mano jaz imam službo takoj za primiti a z otrokom me niko neče jaz prve dinarje koje bom zaslužila budem dala za moje siromaškoga otroka .. .a Mornova je otroka zanesla na svoj dom, ga očistila, nahranila m obvestila orožni-ško postajo v Racah, ki je po svoji p^truli ugotovila: Najdeni otrok je 10 do 11 mesecev star, ženskega spola, izstradan, oblečen v belo, doma spleteno krilce, na prsih 5 zvezdic (3 roza, 2 plav; z volno narejene) na nogah bele dolge nogavičke, na eni nogi copatko roza barve, domače delo, spodnji život v belih krpah in platneni ženski srajci Vse pa brez kakedfl monodrama ali sploh znaka, iz katerega bi sc dalo sklepati ime otroka ali matere Nadaljnje poizvedbe so le toliko dognale, da so pred tem najdenjem lam okoili videli, mlado, suho žensko, velike postave, slabo oblečeno, odhajala je proti Mariboru. Kakor SC da iz zgoraj ponatisnjenega listka sklepati, je otroka mislila odložiti že kje v A^riboru pred vrati kakega zavoda ali pa, ker se ji to ni posreči Io pred vrati kake hiše v okolici; gotovo pa je, da so otroka ni upala odložiti tik pred vrati Mo m ove hiše, ker imajo tam hudega psa. Za materjo seveda poizvedujejo, otrok pa se nahaja v začasni oskrbi. Tihotapstvo saharina še vedno cvete Poljanski orožniki so prišli na sled dvema tihotapcema Poljane, 6. septembra Saharin ima zlasti po kmetskih domačijah vedno hvaležne odjemalce. Draginja je velika, denarja je malo in laže je plačati zavitek saharina z osmimi dinarji, kakor pa kupovati sladkor. Kdo bi pri tem računal na redilnost in adravje! Pristen saharin ima vendar štiris tok ratno sladkc-bo sladkorja in to zaleže. Tihotapljenje saharina sicer ni dovoljeno, toda ni s tem rečeno, da se ne bi našli ljudje, ki segajo po tem kočljivem uaslužku. Poljariskim orožnikom se je te dni posrečilo razkriti kar dva tihotapca, ki sta prodajala po Poljanskem saharin. V prvem primeru je šio za sleparja, ki je natvezil neki gospodinji v Poljanah za 1000 din >saharina«. Pro/al ji je namreč riž, pomešan s kristalom. Zmoto je spoznala domačinka šele potem, ko je bil goljuf že za devetimi gorami. Ni pa to osamljen primer. Oblasti vedo, da se pogosto dogaja, da kupujejo ljudje razne mešanice kot saharin. Osi 3-parjenci seve ne morejo z besedo na dan, zavedajoč se pri kupčiji svoje lastne pogreške in zakonske odgovornosti. Na splošno je tihotapstvo saharina po Poljanskem zelo razširjeno. Orožniki so naleteli te dni na banovinski cesti Skofja Loka—Poljane na moškega, ki se jim je zdel sumljiv. Presenečenje je bilo res veliko. Pod njegovih površnikom so naleteli na štiri zavoje saharina po pol kilograma. Saharin je bil zavit v »Domoljuba«, na katerem je bil naslov neke ženske z Loga. Tako je prišla v zadevo še ta ženska. Moški je sprva zatrjeval, da je kupil saharin od neznanca, pa je takoj svojo Izpoved izpremenil, Čim so mu orožniki pomolili pod nos >Domoljub« z usodnim naslovom. Brez pridržkov je priznal, da je kupil saharin od te ženske, ki jo imajo oblasti že precej časa na sumu kot tihotapko. Na njenem domu je prišlo do mučnega soočenja. Ona je trdila svoje, in prisegala nedolžnost, om, moški, ji je pa zabrusil v obraz, da je bil malo preje kupil od nje saharin. Kdo ima prav, bo dognala preiskava. Res pa je, da pri osumljeni ženski niso našli saharina, pač pa štiii zavitke po 80 vrečic, ki naj bi bile določene za razna semena, 320 vrst se- men pod isto streho — čudna stvar! Vrečice, saharin in pa 450 din v gotovini so do nadaljnjega zaplenili. Toda v drugo gre rado. Povedali smo o opeharjeni Poljanki, ki je izgubila cel tisočak. Vprav prizadeti moški se je vrnil v dolino in menda zopet poskušal srečo e svojim riževim in krislalnim saharinom. Pa so ga ljudje prepoznali in obvestili oblasti. Dobili so pri njem 446.50 g saharina v 75 originalnih vrečicah. Ugotovili so, da je Stanko doma iz 2 i rov- ta čas menda brezposeln. On in njegov pajdaš Janez s črnega vrha bosta morala nositi vse zakonske posledice tihotapstva. Razpis mariborskega gledališkega abonmaja Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1940-41 abonma na 22 predstav (14 dramskih in 7 glasbenih ter en koncert). Abonenti uživajo v razmerju proti dnevnim cenam velik popust ter plačujejo svoj abonma v osmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dne hvsakega meseca. Cene abonmaju: osem obrokov po 47, 33, 27, 17 din (za uradnike 39, 28, 24, 12 din) za lož ne sedeže; po 42, 33. 27, (36, 28, 25) za parterne sedeže; po 42, 33, 25, 20 din (36, 28, 21. 16) za balk, ^ke sedeže; po 21, 17, 12 (17, 12, 8) din za galerijske sedeže. Na razpolago pa so rudi bloki, ki so nekoliko dražji od navadnega abonaja, za zato oogočajo obisk poljubnih 15 dramskih in 7 glasbenih večerov. Le predstave, ki so na lepakih označene z »izven«, ne veljajo za bloke. Abonma je veljaven Ie za imenovane osebe in se med sezono ne more odpoveda-tl Prijave sprejema glediliška blagajna, ki je odprta vsak dan od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure (ob nedeljah in praznikih od 10. do pol 13. ure) do sobote, 21. septembra. Lanskim abonentom so rezervirani dosedanji sedeži samo do sobote 14. septembra. Repertoarni načrt bo objavljen prihodnje dni.