52. številka. Trst, v ponedeljek iS. aprila 1S9S. (Večerno izdanje) Tečaj XXIII. „Edinost" izhaja dvakrat na (lan. razua nedelj in praznikov. Zjntranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Xnr pnivnlstvo In sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo Stv. II, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k. Novejše vesti. Wusliington 17. Senat je nadaljeval razpravo o resoluciji večino komisije za vnnnje stvari. Bilo je navdušenih govorov. Nekateri senatorji ho govorili v prilog mirii. Dosta vek senatorja Turpije, da ho p r i pozn a republika na Kubi, je bil vsprejet 51 glasi ]>roti .!17, in potem vsa resolucija h tem dostavkom vredi s <57 glasovi proti 21. Kllll 17. Ker resolucija, vsprejeta v senatu, ne soglaša z ono vsprejeto v hiši raprezentantov, treba, da se izvoli komisija iz obeh zbornic, ki naj se posvetuje in predloži stvar zopet zbornicama. Pariz 17. Iz Madrida javljajo, da je mini-sterstvo za notranje stvari naložilo prefektu v Ma-lagi, naj da zadoščenja amerikanskomu konzulu s tem, da di( zapreti provzročitelje včerajšnjih izgredov. Ko je oblast zopet razobešula grb, strgan včeraj z amerikanskoga konzulata, je množica pro-testovala viharno. Izgredi v Malagi se nadaljujejo in redarji so morali večkrat rabiti orožje. Izgred-niki so metali kamenje in je ranjenih toliko mod redarji, kolikor med množico. lfiivtllltl 17. Generalu Blanco se je predsta-viia deputacija trgovcev, ki mu je zagotovila naj-izdntnojo pomoč v slučaju vojne. Dlinaj 17. Glasom informacij poslaništva španj-skoga je pričakovati, da se v torek napove vojna. 3Iadli. Iz Washingtona javljajo, da so zastopniki velevlasti ozlovoljeni radi vedenja vlado Sjedinjenih držav, ki dela toli usodne sklope v trenutku, ko so trudijo vse vlasti, da bi ohranile mir. Madrid 10. Spanjsku vlada je razglasila manifest, s katerim opozarja, da je strogo prepovedano P O D L I 8 T E K. ™ PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prus. Posiov. Podravski. Andrejček, prebrodi vsi reko, so jo okopal v vodi do pasti, zmočil si klobuk in rokav od srajce ter so povaljal v na brežnem pesku, toda, dasiravno ga je zeblo in je bil moker, vendar se ni zmenil za tu, baveči se z novim prizorom. *Gcmu hodijo tako okrog griča in prepevajo?« si jo mislil, »Gotovo hotd odgnati hudobo, da bi jim ne lazila v hiše. Ker pa, kakor navadno, Švabi nimajo zelišč, niti blagoslovljene krede, torej zabijajo na voglih polja v zemljo hrastove kole. Nu, da jo hrastov kol primernejši za zlodja, nogo kreda, to je gotovo ... A nemara tako začarajo mesto«, je dodal čez nekaj časa, »da jim koča kar čez noč samo izraste ? . . . »Takoj pa jo zapodil to misel kakor neprimerno resnici. Bilo mu je vendar že petnajst let, torej jo znal, da koče ni moči postaviti s petjem, marveč da jo je treba zgraditi. Zbodla ga je v oči tudi razlika v obnašanju Nemcev. Prepevali ter hodili supu polju, spodtika-joči se na neravnem svetu, so le nekateri starci, Lastnik konsorcij lista „EdinoBti". priubčevati vesti o gibanju vojske in brodovja. Vlada pozivl je novinstvo, naj so no bavi več s tem Iz Malage javljajo: Po mostu jo hodilo več gruč demonstrantov, ki so vsklikali raz-lično. Dospovši pred konzulat Zjedinjenih držav so manifostanti metali kamenje na istoga. Jeden izmed njih jo splezal po lestvici in jo strgal doli amerikanski grb, katerega hu vlačili putom po ulicah. Prefekt jo došel na lice mosta in pozval mani-festanto, naj bodo mirni. Po ulicah stražijo orožniki. Tu vlada velikansko razburjenje. liadtktt 1(>. Dijaki HO hoteli prirediti sinoči pojav. Policija je zabranila to in je zaprla dve osebi. Konzulat Zjedinjenib držav straži policija. Novi sodni opravilni red in novi civilni nravi rei i. S 1. januvarjem t. 1. uvedel se je za naša sodišča nov civilni pravdni red z oksekueijskim redom in nov sodni opravilni red. Mi smo omenili to le na kratko v našem listu, ne da bi se bili vpuščali v podrobno kritiko novih zakonov, aku-ravnu se jo v drugih javnih listih mnogo pisalo pro in oontra. Čakali smo, da prej vidimo, kakova je vrednost novih zakonov v praksi in kako delujejo. Sedaj so minoli že trije meseci, odkar so isti stopili v veljavo, in toliko sodniki in odvetniki, kolikor tudi ljudstvo so imeli priložnosti, seznanjati se z novo pravdu in z novim sodnim poslovanjem. Sodbe u dobroti novih zakonov pa so jaku različne ; mej tem namreč, kojih uradniki zelo hvalijo v vladnih in oficijoznih listih, čujejo so iz neodvisnih krogov jako rezke kritike. Mi so nočemo tukaj spuščati v ta, sicer jako zanimljivi spor, kor su za taku teore- žonske in otroci. Mlajši tesarji in zidarji pa so stali, zbrani v dve tolpi, na griču, glasno so sme-jajuči in puhajoči iz pip. Knkrat so celo zakrivili, da se je vstavila procesija. Ko je namreč Vilholm Hamer, ki jo imel opraviti pri sodčeku piva, dvignil kvišku steklenico, so mlajši zakričali »hooh!« in »bura!« Stari Hamer se jo ugledal, bolni uči-tolj pa jim je zagrozil z roko. Polagoma so je procesija toliko približala Andrejčku, da jo že razločil piskajočo glasove otrok, kričanje starih žensk in bas Hamerov. In ovo, sredi toga nesoglasja je začul čuden, čist, zvoneč ter neizrekljivo ganljiv glas. Srce je strepetalo v njem. V njegovi domišljiji so se ti glasovi spremenili v slike in zdelo so mu je, da nad mlado travo in posušenim kukoljem vidi samo jedno drevo — jokajooo vrbo. Na to je šo bolj pozorno ogledal tolpo ter razvidel, da tako prepeva učiteljeva, hči katero je videl prvokrat, ko jo na vozičku vozila očeta. Danes pa je njen glas tako prevzel fantovo dušo, da je polagoma pozabil na vse. Izpred oči mu je zginilo polje, Nemci, kupi tramov in kamenja, ostal je samo oni glas, napolnujuoi prostranstvo. Nekaj mu jo trepetalo v prsih, hotel jo tudi peti ter začel poluglasno : ..Veseli dan nam jo nastal, Kristu« je od mrtvili vstal . . ." Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. tična razpravljanja vendar bolj pripravni strokovni listi, temveč objaviti hočemo le nekoliko glasov in pritožob, ki nam dohajajo skoraj vsaki dati usodnem poslovno j u na Primorskem po uvođenju novih zakonov. I pl'avičeni sinu v tu tom bolj, ker so se ud vladno strani povdorjide o vsaki priložnosti velike prednosti novih zakonov ter so nam zatrjevali v listih in v oficijelnih govorih, da nastopi sedaj nova 6ra v sodnem življenju, a zlasti, da se pravieožoljnim strankam omogoči v mnogo krajšem času in z manjšimi stroški do zaželjenega cilja, nogo jo bilo to prej mogočo. Da hu tudi v tem slučaju dejstva ustala daleku za obljubami in pričakovanji, poučila nas je že dosedanja praksa. Prodno pa spregovorimo u zakonih samih, baviti se nam jo nekoliko tudi s sodnim osobjotn samim, kajti v novi pravdi ima sodnik veliku važ-nejo in tožavnoju nalogo, nogu jo jo imel v stari pravdi, kjer je lahko tudi manj sposoben sodnik relativno dobro reševal pravde, ker jih je lahko mesece in mesece študiral z vso komoditeto in v odsotnosti strank. Sedaj pa mora no Hamu vsu pravdu sam voditi, temveč mora tudi v navzočnosti strank takoj po dovršeni razpravi, večkrat po jaku živahni debati, razglašati razsodbo in reševati najte-žavnoja jnridiČna in dejanska vprašanja. Naravno jo, da mora vsled toga imeti sodnik no samo mnogo eneržije, temveč tudi precej mnogo juridičnoga znanja. Mi si no upamo izroči v tem oziru kako sodbo o primorskih sodnikih, mej katerimi se nahaja mnogu muž, ki so dika in ponos svojemu stanu, to pa moramo vendar konštatovati, da sojo o priložnosti imenovanj poklicalo ravno v Trst na više stopinje ljudij, ki se jih je bilo pustilo skozi mnogo let služiti v jako skromnih službah na kakem oddaljenem okrajnem sodišču, in ki so bili tudi toliko skromni, da si sami niso več pričako- Ta napev so jo najbolj strinjal s pesmijo Nemcev. Kako dolgo je trajala, ni pomnil. Sprehodili so ga iz zamišljonosti novi kriki: »hooh !« in hura !« tolpo, zbrane pri vozu s sodčekom, kjer je Vilholm Kamer ž.) razdajal gostom steklenice piva. Andrejček je zapazil v tolpi bronasto suknjico uči-tojeve hčerke ter je počasi stopal bliže. Tu so ga zapazili takoj. Zagledal ga je neki mlad Nemce ter ga pokazal drugim. Drugi mu je zbil klobuk z glave, tretji ga pahnil v sredo gnječe in tako so ga sredi ogromnega smeha podajali drug drugemu. Kant, premočen, povaljen v pesku, bos, v hodnikovi srajci, je izgledal kakor strašilu. Na-krat jo prišel ob zavest ter so vrti I med Nemci kakor oblatona žoga. Med tem se jo uakrat srečal s sivimi očmi učiteljeve hčerke in besna krepkost se je sprebudilu v njem. Sunil je z nogo jednoga tesarja, pograbil za jopič zidarja, kakor mlad j unco, butnil z glavo v trebuh staroga Humora in ko so jo okrog njega naredilo nekoliko prostora, je stal s stisnjenimi pestmi, gledaje, kam bi se zaletel, da bi si naredil svobodno pot. {Prid* še.) vali |tovišanja. Sedaj pa morajo voditi po 1.», l?t) «>d 2ft razprav na dan ljudje, katerim sit mnogovrstne in mnogolične razmere tacega mesta, kakor jr Trst / njegovo okolico, Idi/njo in daljnjo, popolnoma tuje, katerim delajo novi in stari zakoni mnogo težav (saj so nekateri mej njimi do -edaj poslovali skoraj le kakor kazenski sodniki) in ki naposled tudi ne po/najo deželnih jezikov. Tu se moramo malko zaustaviti. Pritožite radi preziranja jezikovne ravnopravnosti na 1'rim«irskem od strani e. kr. uradov so na dnevnem redu, vendar moramo tu priznati, da je bilo vsaj v Trstu v zadnjem času pred novimi zakoni bolje za nas Slovence, nego je sedaj. Po novega leta smo imeli na pr. na proturi sodnico, ki je Itila v prvi vrsti namenjena naši okolici in kjer so se na slovenske tožbe pravde razpravljale v slovenskem jeziku. Tudi zapuščinske razprave (ventilacije) s slovenskimi strankami so se vršile v tem jeziku. I\> novem letu pa je to izginilo skoraj popolnoma in v zadnjem easu smo prišli do toga, da ni na c. kr. okrajnem sodišču niti enega samostalnoga sodnika, ki Iti znal zapisati ltodisi tudi najkrajši stavek v pravilni slovenščini. 1'osledica tega je, da se vršijo ne samo vse zapuščinske razprave tudi s slovenskimi strankami edino v laškem jeziku, temveč da se sestavljajo v tem jeziku tiuli razprtivni zapisniki v slovenskih pravdah. T o je ne samo nezakonito in krivično, temveč tudi zelo poniževalno za slovenske stranke in njihove zastopnike, ker so ti poslednji prisiljeni posluževati se tujega jezika, da jih sodnik razume, kar pa je v mnogih in premnogih slučajih skrajno neprijetno za slovensko stranko, ki ima brez dvoma največi interes doznati, kaj se govori pred sodnikom v njeni pravdi. Da vladajo slične in še huje razmere tudi po Istri, to skoraj niti ni treba povdarjati še posebno. Saj je znano, da je po Istri le jako malo sodnikov, ki razumejo hrvaški jezik. Po stari proceduri ni neznanje narodovega jezika toliko oviralo poslovanja, ker so bile stranke prisiljene posluževati se odvetnikov, ki so seveda (izvzemši naše rojake) pisali le laški. Sedaj pa, ko se vrši vsa razprava ustmeno pred sodnikom, moral bi ta popolnoma u meti jezik pravdajočih se strank, ker je sicer nemogoče, da sodi v stvareh, ki jih niti ni razumel. Je-li tako stanje justioe primerno in spodobno za moderno državo, kakor hoče biti naša država, to vprašanje rešiti prepuščamo višim sodnim in upravnim oblastvom. Politični pregled. K položaju. Pojutršnjim, v sredo, se snide zopet državno zbor pod vso težo jezikovnega vprašanja. To vprašanje tišči vse drugo skrbi ob tla s tako silo, da niti misliti ni na to, da bi poslanska zbornica mogla misliti na kaj druzega, nego na — jezikovno vprašanje. To vprašanje pa je postalo kolobar, iz katerega ni izhoda ob sedanjem razburjenju. Brez pravičnega rešenja tega vprašanja se ne more poleči razburjenje, a da pravičnega rešenja ne moremo priti, ker Nemci — nočejo!! In če je morda tudi takih mož v nemškem taboru, ki bi želeli v svojim srcu, da se pomirijo nekoliko duhovi in strasti, pa nimajo toliko srčnosti, da bi to svojo željo podkrepili krepko besedo in odločnim dejanjem. Tip takih omahljiveev je tudi tako zvana nemška ljudska stranka. Proganjena od glasovitega Schonererja in njegovih agitatorskih oprod je izdala ravnokar neko dolgo izjavo v svoje opravičenje. Meniti bi bilo — kar bi bilo le naravno —, da so se gospodje odločno postavili po robu svojemu preganjalcu. Kaj še — komplimente mu delajo in proslavljajo velike zasluge Sehonerorjeve za nemštvo v sedanji borbi. I11 konečno mil prisegajo, da store vse, kar bode hotel on, vitez Sehiinerer. Na ta način mora seveda naraščati šovinizem med Nemci. In čim veči je ta, tem manja je nada, da se reši jezikovno vprašanje, da se prične redno parlamentarno delovanje. Neka dunajska brzojavka pravi sicer, da v predstojećih razpravah o jezikovnem vprašanju poda vlada jako važnih izjav. Mi Slovani se moramo vsikdar le bati, kadar vlada pripravlja »važnih izjav« v naših prepirih z Nemci, kajti najstareji ljudje se ne spominjajo, da bi bil takim »važnim izjavam« kedaj še ta namen, da bi pomirile — nas! Tako utegne biti tudi v tem slučaju. S tem pa nimalo nismo hoteli reči, da se ImmIo Nemci kazali zadovoljne z izjavami vlade. Tega, kar hočejo Nemci, jim ne bode mogla dati nobena vlada, ako noče pahniti države v grozne notranje borbe. In da si tudi grof Thun ne bode upal tega, kažejo zatrdila v ofieijoznih glasilih, da vlada ni od daleč ne misli na odpravo jezikovnih naredeb. Po izjavah v istih listih pa je soditi, da se vlada res pripravlja na neke izjave, kajti oblasti na Češkem so dobile nalog, da predlože statistiških podatkov o uradnikih, ki so zmožni češkega in nemškega jezika, in o onih, ki so vešči le nemščini! Ali kaj pomagajo vsa statistika in vsi podatki in vse »važne izjave«, če pa Nemci — nočejo. Kako malo resnosti je sploh sedaj v vsem nastopanju Nemcev! Pred so kričali proti jezikovnim naredbam, češ: mi hočemo, da se jezikovno vprašanje reši potom zakona, a sedaj, ko vlada res sili na tako rešenje, pa je že čuti nemSkonaoijonalnih glasov, da ta način rešenja bi bil še nevarneji za Nemce, nego pa naredbe!! To je tako, kakor so postopali naši Italijani: pred so kričali po laških propovednikih, a potem, ko so dobili takega pro-povednika, so demonstrovali proti njemu in so mu tako rekoč s kamenjem zamašili usta. Vidimo torej, da ni baš prijetno obzorje, ki se spenja nad Thunom in njegovimi prizadevanji. Krizi?! Krizi?! Da, kar o dvojni krizi govore včerajšnji dunajski listi. No da bi bili že nastopili ti krizi, ali neka znamenja da se pojavljajo, kakoršna so navadna, kadar se kakemu ministerstvu maja stol. Ljudje šepečejo o krizi v a v s t r i j s k e m m i n i s t e r s t v u in v m i n i s t e t' s t v u za. v n a-nje stvari! Povod krizljanju v avstrijskem ministerstvu da tiči v Budimpešti, drugi krizi pa tla je vir nekje drugje — više! V Budimpešti da so postali vladni krogi zopet nestrpni radi obnovljenja pogodbo in baron Banffv da je grofu Thunu zopet stavil termin, do katerega naj bi se to vprašanje rešilo ustavnim potom!! Ti ljubi Bog: avstrijski parlament naj bi ob sedanjih odnošajih v določenem terminu rešil tako nalogo, kakoršna je obnovljenje pogodbe z Ogcrsko ! Tu zahteva ogerski baron Banffv od avstrijskega grofa Thuna nečesa, v kar bi trebalo moči čarovnika ! Grof Thun pa ni čarovnik ! Brez nade do rešenja proračuna, brez nade do obnovljenja državnopravnoga razmerja med obema polovicama, brez nade do kakega parlamentarnega delovanja sploh, ob dejstvu torej, da najvažneje stvari vise nekako v zraku — je-li so jo čuditi, da si ljudje šepetajo o krizi?! Ne, ni se čuditi, kajti do krizo mora priti prav kmalu, ako...... Da, tu stojimo zopet pred vprašanjem, s katerim smo se bavili v članku minole sobote: ako grof Thun ni že pripravljen na to, da bode reševal vso to stvari brez parlamenta ! Ali tudi v to kočijivo vprašanje se meša drugo, novo, nič manj važno vprašanje: ali pritrde Madjari takemu rešenju brez parlamenta? In tako bi so dalo nadalje plesti kombinacijo, ob katerih bi so čudili vedno manj, da ljudje slutijo v zraku nekaj, kar je podobno krizi!! Povoda krizi v ministerstvu za vnanjo stvari smo rekli — iščejo ljudje više gori. Grofu Go-luhovskemu da je izpodjedlo stol vodovje spora mod Spanjsko in Ameriko. Tu bi videli torej, kako včasih daljnji vzroki provzročajo bližnjih učinkov. Grof Goluhovski da jo bil — tako pripovedujejo oni, ki napovedujejo krizo — proti temu, da bi A vstro-Ogerska posredovala v gori omenjenem sporu in da se ni menil za to, da jo sedanja kraljica ro-gentinja hči avstrijsko hiše!! A z najvišega mesta s e je p o s r e d o v a 1 o vendar, ne mend se, a'i prav za prav: ukljult inenenju voditelja naše vnanje politike! To bi bilo seveda — ako jo resnično — tako podobno nezaupnici od najviše strani, da bi bilo le čudno, ako bi grof Goluhovski ne izvajal posledic, ki so mu ponujajo same po sebi. Koliko da jo resnico na govoricah o tej dvojni krizi, tega ni možno kontrolirati, ali dim vidimo, in kjer je veliko dima, je po navadi tudi nekaj ognja. Revizija vojniga zakona. — Povedali snu t že, da skoro — z dnem 11. aprila 1899 — steče 10 letna doba vojnega zakona. Za revizijo mora vlada že to jesen predložiti dotični zakonski načrt. Povedali smo že tudi, da se število novincev, ki se imajo nabrati vsako loto, pomnoži, in sicer v razmerju, kakor se je pomnožilo število prebivalstva. — Tem povodom graja dunajska Reichs-\vehr naš vojni zakon, po katerem odloča žrebanje, torej slepi slučaj, ali pride kdo v vojake, ki je sicer popolnoma sposoben za to. Tako se dogaja, da ostaja doma, oziroma, da je uvrščen le v dopolnilno rosorvo marsikdo, za katerega ne govore nikaki posebni oziri, d oči m mora služiti marsikdo, za katerega osvohojenje govore uprav oni oziri, ki bi morali biti jedino odločilni: gospodarski in človekoljubni! Tudi v slučaju vojne odloča žreb, goli slučaj, cla na tisoče mladih nooženjonih rezervnikov ostaja doma in se rabijo še le pozneje v popolnje-nje, dočim morajo takoj v vojno stnroji vojaki in glavarji družin. Tak zistom ni pravičen. Zato zahteva rečeni dunajski list, da naj se vojni zakon povodom sedanjo revizije zboljša v tem zmislu, da se odpravi žrebanje in da naj bodo za uvrščonje v dopolnilno rezervo odslej odločilni le človekoljubni in gospodarski momenti. Potrebna sprememba. »Pester Llovd« javlja, da je dosedanji poveljnik pristanišča v Pulju, admiral Pttner, zaprosil za umirovljenje. Naslednikom bar. Pitnerju jo baje določen kontre-admi-ral 11 i u k o. Ta vest je vzbudila v nas raznih ne ravno prijetnih sgominov in misli nam letajo od Pulja do — Rovinja. Kdor pozna odnošaje, ta nas ume; za vse druge pa, ki niso posvečeni v razne tajnosti in katerim ni poznano razmerje, ki je po volji barona Pitnerja vladalo med odločujočimi mornariškimi krogi — povdarjamo: odločujočimi, kajti večina ostalih členov naše vojne mornarice je često skrbno zmajevala z glavo radi razmer v Pulju — hočemo povdariti le dvojno: da jo taka sprememba na poveljništvu vojnega pristanišča v Pulju nujno potrebna in da z naslednikom bi smeli biti zadovoljni vsi oni, ki mislijo — pravit Kontreadmiral jo sicer poznan kakor izredno strog mož, ali njegova strogost jo vsikdar strogost — pravičnega! In takih mož trebamo ne le v Pulju, ampak po vsem Primorskem; drugače ne pridemo nikdar do normalnih odnosajev. Domače vesti. Slovenskih konferenc —ne bo! Ta vest, ki se je raznesla včeraj po bliskovit po vsem mestu, nas ni presenetila ni malo. Ivakor hitro smo izvedeli minole sobote, da so zaustavljene italijansko konferenco pri sv. Antonu novem, bili so računi za nas jasni. Od hipa det hipa smo pričakovali vesti, da tudi slovenskih konferenc pri svetem Jakobu — no bol Logika stvari je zahtevala tako. Treba lo umeti kavzalno zvezo med konferencami pri sv. Antonu novem in onimi pri sv. Jakobu, treba poznati le genesis, počotek, gonje zoper italijanske konference pri Sv. Antonu novem vsaj z ozirom na one motive, ki so bili odločilni na magistratu in tržaškemu židovstvu, treba vedeti namreč, da so potem morale pasti tudi slovenske pro-povedij! V isti hip, koje terorizem zmagal na prvi pozici ji, jo bila zgubljena tudi druga — in to tembolj, ker je bila borba zoper prvo pozicijo — kakor že rečeno — lo manever, a porušenjo druge glavni in konečni cilj. Slep bi moral biti oni, ki ne bi videl, da so Zidje preko svetega Antona novega hoteli priti do cerkve svetega Jakoba. In prišli so in zmagali so. Tako smo prišli Slovenci tržaški na nov stacijon svojega križevega pota, svojega trpljenja in svoje borbo za svoje pravo' za svojo svobodo I Izpiti nam jo bilo zopet kolib pelina, skeleča bol razjeda naša srca, ali duh nam ni uklonjen — — — — — saj jo tudi Kristus zopet listal, da-si so mu — Zidje navalili kamen na grob, meneči, da sit ga tako pokopali za vedno! Zgodovina vstajenja našega Odrešenika nam pravi, da pride slednjič vstajenja dan — tudi nam!! Dopolnilne občinske volitve v Trstu. — Y II. volilnem razredu jo bilo popolniti jedno me-sto. Progressovoi so postavili kandidatom Antona Suttina, rtulom dalmatinskega Hrvata. Zlasti ta volitev je dokazala zopet, da vsemožnost progres-sovska je vondar-le jela ginevati. Vzrok takega lezenja nizdolu je že dejstvo, da so je od 2H46 vo-lilcov udeležilo volitve le 663, a koliko presenečenje za progressovce je bilo to, da šo od teh je lo neznatna večina volila oficijelnoga kandidata, in je protikandidat, postavljen čisto na tihem, brez vsake vidne agitacije dobil 2t>;T> glasov, 10 listkov je bilo praznili in * glasov se je cepilo. Snttina je torej dobil k- .'17<> glasov. Piccolo« imenuje to dolorosn spettaeolo
  • dogodkih na Ae<(ue-dottn minolega petka zvečer nam piše očovidoe: Minolega petka sem se vračal od godbe domov oh */a l() uri po ulici Aequedotto. Tam je hilo na-gromodonega veliko število ljudstva in sicer pred i t a 1. konzulatom. Kričali so: Evviva Italia; Fora il veseo1vo ! Nekoliko podčastnikov je prišlo v ta hip po drevoredu gori, ki so srečno prodrli skozi množico. I'red konzulatom so videli, kako se je mučilo 5 redarjev, da hi sabljami razgrnili množico. Ljudje pa kamenjem nanje. Ko so redarji zagledali podčastnike, pritekel je k poslednjim g. pol. inspektor Hussak s prošnjo, naj pomagajo, ker redarji sami ne morejo ničesar opraviti proti toliki množici. V tisti trenotek je kamen zadel jednoga redarjev tako, da jo isti moral hiteti na zdravniško postajo. Ostali so torej le štirje redarji, vštevši inšpektorja. Ko so videli podčastniki, da so redarji v resnici skoro v smrtni nevarnosti, potegnili so svojo sabljo, kar je na vso to množico — kaoih ljudi j —, da so v prvi hip kar osupnili in potem pa začeli bežati tako, da so kar padali jeden čez druzega in ni ga bilo več čuti ni klica »Evviva Italia« in tudi ne »Pora i ščavil« Kura, ki so jo aplicirali vrli podčastniki, jo bila torej radikalna in je dosegla popolon vspeh: v mah) minutah je bil izpražnjem Acquedotto. Med tem pa so redarji aretirali jednoga za drugim vse one, ki so so zoper-stavljali. Komičen intermezzo v tem boju je bil naslednji. Jeden laških junakov, kateremu so so posebno hlače treslo, se je jel predstavljati jednomu podčastnikov v nemškem jeziku: loh bin ein Beamte ... Podčastnik pa ga jo zavrnil: »\Venn sie ein Beamte sind, so sollten Sie sieh sclnimen, dass sie sioh in soloher Gesellsehaft befinden.....« Ali glej, tujo toga namišljenega uradnika hkratu popustila vsa nemščina in jel jc jecljati: No capišo ooša oho la mi dize! Podčastnik na to: To pa vsekam po — slovenski! In na tleh se jo valjal laški epigon junakov (»d Aba Garlmel! Res, vse je bilo kakor v Afriki, le Ba-ratiorija jo manjkalo. No, ker sem že pri mizi, dovolite, da rečem jedno tudi «Piccolu«. Ta šleva jo čenčalo, kako surovo da so se vedli rečeni podčastniki! Ali meni ta šema mar, da bodo v avstrijskem Trstu, na slovenskih tleh, v katoliškem mostu, avstrijski slovenski in katoliški podčastniški z glace-rokavioami prijemali ljudi, ki mečejo kamenja na ono o. kr. organe, ki ne delajo druzega, nego vršo svojo dolžnost? Mar meni ta novinarska šema, da more svojo dolžnosti zavedajoči so in pravo zvestobo do svojega cesarja nadahneni podčastnik ostati hladen in miren, ko grda druhal na avstrijskih tleh kriči »Evviva Itnlia» in to še — da je bila antipatrijotična demonstracija tem huja — pred italijanskem konzulatom in razoglavi?! A no le kakor zvesti vojaki in dobri patrijotjo, ampak tudi kakor verni sinove vere — pa tudi kakor ljudi je usmiljenim srcem v prsih, so morali dotični podčastniki poseči vmes in rešiti svojega bližnjega iz smrtno nevarnosti pred zdivjano druhaljo! »Piccolo« pravi tudi, da so bili podčastniki pijani? Čudno to, dajo kakih (i »pijanih* podčastnikov podilo prod seboj tisočo treznih polentarjov, a največe čudo jo to, da so pijani podčastniki vrlo trdno stali na svojih nogah, a mnogokatori junak Baratiorijovega kroja so jo — valjal po tleh!! Da, to laško junaštvo je povsodi jednako: iz zaplota s kamenjem ali pa, kadar jih je na ti-šoče proti dvom, trem, takrat so junaki in domon-strujejo na veleizdajski način; čira pa soje pokazalo lo nekoliko nevarnosti, tedaj pa božo in pretakajo drugi dan solze po »Piccolu« in tožijo, kako surovi so avstrijski vojaki! L o ljudstvo, ki degenerira od dno do dne, morebiti t a k o! Sedaj jih menda poznate vsi! Pišejo nam: Že v početku socijalističkoga gibanja v Trstu sem opazil, da so Ueeknr in tovariši vse preveč navdušeni za »Piccolove« idejule, da bi mogli kedaj postati resnično »mejnarodni«. Jaz sem zasledoval in opazoval rečenoga gospoda, ko jo bil tukajšnji sooijalizeni še v povojih. Dolgo mi ni šlo v glavo, kako da bita, sicer kranjski s in, mogel zatajiti progroMovska eutstva, ki so ga navdajala v prejšnjih časih?! Priznati moram, dajo bil došel čas, k.» sem se bil malone prepričal o njegovi in njega tovarišev »mojnarodnosti«, toda danes sem spet stari neverni Tomaž in to za — vedno! Dokler sem videl te dni navadne težake in rokodelce, kako se rinejo v cerkev Sv. Antona novega, sem si mislil, da so to slabo poučeni reveži. Drugače pasem sodil, ko sem opazil Učekarj« samega na vratih isto cerkve, kako se je ril in pehal hotč priti notri. Mislil sem si: ako demonstrujejo židje in iroden-tovoi, imajo za to svojih vzrokov. Oni demonstrujejo le proti nam Slovanom, samo da porabljajo v to cerkveno pretvezo. Ali kaj je obsončilo mojna-rodno (??) socijaliste, da hodijo v žerjavico po kostanj za židovske kapitaliste?! To mi ni bilo jasno vsaj na prvi hip ne. Ko so je pa razvila stvar (hvala l»oyu!), opaziti je moral vsaki slepec, da moj židi in socijalisti ni več ni n a j-m a n j o razliko!! Sedaj jih poznamo popolnoma, sedaj nam ne bodo trobili več, da demokratični soeijalizem in njega voditelji so mejnarodni, ali drugače rečeno: da nam Slovanom v narodnem pogledu niso nasprotni ! Zvezali sn se v eno skupino ter nastopali prav po — kanibalsko. Nam in našim bratom okoličanom so očitali (Hortis ima besedo), da je kamen našo narodno orožje!! Nas so razupivali za divjake, toda prvi »rekord« gre sedaj njim, česar menda ne bodo hoteli tajiti?! Naši so (ogorčeni po progressovskih sleparijah) lani ros rabili kamen, ali pobijali so lo okna izdajieam, med tem ko sto vi rabili kamenje, da ste pobijali žnjim može, ki so postavljeni v varstvo vaše in vašega imetja. Vi, združeni irredentovei in socijalisti, ste morili na one može, kor so oni cesarsko kraljevi stražarji, česar bi pa gotovo ne bili storili nikdar, da so bili na istem mostu: mestni stražarji. Cegavo narodno orožje jo torej kamen?! /o so izgovarjate eden na druzega. Liberalci pravite namreč, da so metali kamenje socijalisti, poslednji pa trdo, da so metali liberalci! Toda zastonj vam vsaki izgovor, ker sedaj niti ni več so-eijalistov, ampak sedaj ste vsi ukup sami — ita-lianissimi! Ko mi jo ob času zadnjih sleparskih volitev rekel nekdo, da bode glasoval za Učekarja, rekel sem mu v obraz: »izdajalec svojega rodu«, kar ga je užalilo in potem — poboljšalo! Sedaj pa pravim vsem vam slovenskim možem: Ako vas jo še kaj, ki drvite za soci jalisti, todaj sto vsi izdajalci naroda slovenskega in slovensko domovino! Da pa ne bodo nosporazumljonja, izjaviti moram, da, kolikor som mogel opazovati jaz, nisem opazil niti enega naših mož moj demonstrujočo množico. Saj pa je tudi nemogoče, da bi naš človek hodil kričat »evviva« italijanskemu konzulu! To more storiti iz slovenskih vrst lo kak izmeček najnižje vrsto, ali pa židovski — plačanci! P oroče v a 1 oo. Koncert ljubljanskih umetnikov minole sobote se je izvršil sijajno. Obljubljeno nam je obširneje strokovnjaško poročilo. Pevsko društvo „Zarja" v Kojanu prirodi, kakor že objavljeno, v nedeljo dno 24. t. m. veliko veselico s petjem, tumburanjem in igro v prostorih »Narodnega doma« v Barkovljuh. Ta prostor se je izbral radi toga, ker v Kojanu samem ni nobenega pripravnga prostora. Natančnejši program so prijavi te dni. Z a družine zaprl i h Harkov Ijanov jo nabral na Velikonočno nedeljo »Narodni eksekutor« H kron, katere razdcle barkovljanski prvaki mod družino zaprtih. Popolno ncpo/liailje naših razmer in vzrokov, ki gonijo našo dogodke, je pokazal »Slov. Narod« v svoji brzojavki o izgredih, ki so se vršili to dni v Trstu; ali pa moramo misliti, da mu je antiklerikalizem više, nego — naša borba za ekzi-steneo slovenskega življa na tej važni točki. »Slov. Narod« piše: > Združeni agitaciji ir-redento in socijalnih demokratov so je včeraj zvečer posrečilo, uprizoriti velikansko demonstracije, to pil toliko logljc, ker tudi na zmerno in miroljubno ljudi ni naredilo dobrega utiša, da ima jezuit don Pavissioh, kateri jo sicer navdušen Italijan, svojo potitiene propovedi v cerkvi«. Mi nočemo nikomur jemati njegovega menenja in njegovih nazorov in prepuščamo vsakomur, naj išče svoje sreče, kakor se mil vidi naj I »olje in najprimerneje. Zato se nočemo spuščati v nikako polemiko ■/. ljubljanskim listom, ampak konststujemo jednostavno : da 5>f) "/o tržaških Slovencev ne misli tako, kakor je rečeno v tej brzojavki ; da odpošiljatelj Narodove brzojavke popolnoma prezira zahteve, kakor jih stavijo stvari same do Slovencev ozirom na |N»trebno taktiko, da je v Trstu versko vprašan j e tako tesno spojeno z narodnim, da niti ni možno ločiti jednoga od druzega. Ponavljamo še enkrat, da puščamo radi vsakomur popolno svobodo v izjavljanju lastnih nazorov; ali v slučaju, da so ti nazori v nasprotstvu s pogoji za nase — življenje, naj se ne čudi do-tičnik, da gredo njegova in naša pota daleč razsebi. Socijalni demokratjo tržaški so imeli včeraj shod pri sv. Jakobu. Ker so poročila v današnjih tržaških listih nejasna, hočemo počakati, da dobimo točnejih poročil od naših ljudij. Le toliko je razvidno iz »Pioeola«, da so so govorniki zvijali lin vso strani, da bi dokazali, da niso v zvezi z liberalci. Zborovanje da je bilo viharno. Corrlifoiiduin iz Ćlfarlje. V št. 4s. »Edinosti« ste izpričnvali »na podlagi uradnih informacij mostni magistrat ljubljanski in »podanih zagotovili« tvrd ko Sehellh a miner »V Schattern zaradi razpošiljanja srečk pod nemškim naslovom. Temu nasproti Vas poživljam, da dovolite malce prostora tudi meni, da konstatiyom: Vi ste priobčili prvo vest o tem, kolikor trdite v popravku, v 27. št. »Edinosti«, torej p riče t ko m marca. A sredi aprila jo poslal magistrat meni dva lista z nemškimi naslovi. Na jodnom je moje krstno ime pisano italijansko. Na kuverti je tiskano na prvem mestu: »Magistrat der LandoB-Hauptstadt Laibaeh«, a na drugo m mestu »Magistrat deželnega stolnega mosta Ljubljano«. Na istima je tiskano tudioN.ro«. no pa »Št.«. Prospekt jo tiskan v obeh jezikih tako, da nima prednosti ni eden ni drugi. A v slovenskem se priporoča, nasloviti pošiljatve v Ljubljano (L a i h a e h), v nemškem pa samo »Laibaeh<• Kranjsko (Krain). Priložena je poštna nitka, niča (nemško-slo-venska), na kateri sta tiskana svota in naslov samo nemško in na odrozku tudi C-Z«, kar menda znači »Conto-Zahl«, Na srečkah je nemški tekst na prvem mostu t. j. desno odrezka, slovenski pa na drugom, t. j. levo od odrezka. Na srečkah tudi ni »št.«, nego samo »N.ro«. Jaz som vrnil vso vkup magistratu, dobivši od prijatelja trošek za poštnino, ki pa jo prišel v račun za našo družbo sv. Cirila in Metoda. Policijske vrsti. — Sinoči po polnoči so bili aretirani v ulici Solitario radi petja 1(.> letni M. K., komnosek iz Trsta, 21 letni Hihard Volpi, zidar iz Vidma, 2(1 letni C. N., dninar iz Trsta, 22 letni Verderbor Josip, korač iz Trsta; radi razgrajanja fJH lotili Z. Anton iz Postojno v ulici Sette Fontane ter radi pohajanja J151 letni Anton K., kmet iz Ospa. Otroka je odložila. Kmetica M. Orželj, vračajoča se domov, je videla včeraj v ulici Commoreiaie neko nepoznano žensko, ki je hitela z novorojenčkom v naročju. Ker se jej ženska zdola jako sum- ZALOGA POHIŠTVA tvrdke Alessaniro Levi Miiizi v Trste. Vla ltiborgo il in Piazza vocidila 2. Zaloga pohištva iu tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na zahtovanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. 06361490 Ijiva, pohitela j«* v svojo hišo, ■ 1 pritrjen listič, na katerem je bilo napisano, naj se otroka krsti iz mili ti (IVr gr.izia bnttezzarlo). Na lioo mesta je došla komisija. Policijo je zastopal ofieijal llassek, sodišče pa ndjunkt Paoor. <> nepoznanki ni nikakoga siedti. Loterijsko številke izžrebane dne H>. t.m. Dunaj:........«54, 11, M, 4, H-$. (iradoo:........<>, (»4, 13, 7o. Inomost:.......H4, 34, «>S, <10, 3. Različne vesti. Dalmatinski Hrvatje so zgubili dvoje vrlih hrvatskih sinov. To dni sta preniinola dr. Lovro Mouti in V lah o vit. de (t i u 11 i. Oba sta bila delavna in uneta rodoljuba. Jlonti jo posebno deloval za slogo mod Hrvati in Srbi. Ostavil jo svoto 40000 jjld, za osnovanje poljedelske šole v Kninu. Bila jima zemljica lahka! Junački čin deteta. V Parizu ob bregu reke Seine sta se igrala iločka brata, katerih jeden, 3 letni je zdrsnil v reko. Njega 7-lctni bratec vrgel so je hipoma za njim v vodo, da ga reši. Ker ni mogel najti bratca je splaval zopet na breg. Koj na to pa so je pokazal mali bratce še jedenkrat iz vode. Starejši, zapazivši ga, so jo zopet vrgel v vodo in takrat so mu je posrečilo ugrabiti bratca za roko in mu rešiti tako življenje. Novo pristanišče v Rusiji. Te dni razglašena postava dovoljuje 250.000 rublje v podporo za ure-jenjo novega pristanišča »Port Katarina« v Ledenem morju v provinciji Arhnngelsk, kamor bodo premeščena tudi uprava okraja Kola. „Pravo Slovvian" se bodo /.val novi list, ki prične izhajati v kratkem v Krakovem. Program mil bode: Zbliža nje Cehov in Poljakov tudi na gospodarskem polju ter ojačenje slovanske vzaio-nosti. Pozdravljamo Te! Zadnje vesti. lViisliliiurtoii 17. Senat jo vsprejcl nadaljni dodatni predlog Davisa, ki pravi, da ni res, da bi hotele Zjedinjene državo izvrševati suvercniteto, jurisdikcijo in kontrolo nad Kubo. Cim bode izvršeno pomirjenje, da hočejo prepustiti vlado in gospodstvo na otoku domačemu prebivalstvu. Paieriiio 17. Crispi je zopet izvoljen poslancem z 117») glasovi. Socijalist Barbato je dobil 2'.>o glasov. Pariz 1*. Kakor javlja »Journal«, je Zola uvrstil med svoje priče tudi kapitana Drovfussa, ki biva kakor izgnanec na »Hudičevem otoku«. London 1H. Iz Carigrada javljajo, da Dgevad-pasa odide s posebno nalogo v Peterburg v vpru-šanju guvernerja na Kreti in radi u rojenja zastan-kov na vojni odškodnini. Isti odnose seboj mnogo bogatih darov za carja iti carico. Trgovinske vesti. Itudhiipcštii. Pšenica za sept, i)-82—9*84. Pšenica m spomlad 1KJI8. 12*8*2. »In 1-JH1. Oves za spomlad 7'lfj—7*20 Rž za spomlad 8*75 do 8-80. Koruza za maj-iuni 18SI8. 6-4y do 5*45. PSeniea: ponudbe in povpraševanja dobro. — Prodaja 25.000 meterskih stotov. Vreme: lepo. Ha vre. Kava Santos good, avernge za april 34-50 za avgust 85*— 1'rankov za 50 kgr. flamlmrir. Santos good average za inesee maj 2S"25 za juli 28"75 za september 2!)'25 za december 2U'75 Dunajska borza 18. aprila 1898. prtx1v£er. danes Državni dolg v papirju......101*JM) 101-85 „ v srebru......101-75 101-G5 Avstrijska renta v zlatu......121'— 121-70 v ktonab.....101-50 101*50 Kreditne akcije ......... 353*85 352-90 London 10 Lsr.........120-110 120*90 Napoleoni........... 9*55 9-55 20 mark........... 1177 11-71; 400 ital. lir.......... 44 75 44 Viljelmov Čaj od Frana WiMm-a lekarnarja v Fuufkirciien (Spodnje Avstrijsko) |»oI)Iva so v vseli lekarnah. Paket stane 1 gld. Pomladansko zdravljenje. ZDRAVLJENJE KRVI faj „Tlsocrrnl cvet" (Millrflerl). l isti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim Mnenjem, ee pet-e v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeuen omot r.11 ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni FRMMARER „Ai dne Mori" v TRSTU, Telili trg. Tudi za 55 nvč. v murkah doposlje se franko. Usojnm si naznaniti slavnemu občinstvu, tla sem za pričel v Trstu trgovino za Msijonalno m špeflicijsko poslovanje. Naročila in sieer mala v pošiljatvah po o kjj, po j m »h t i in od 30 kjr naprej pa po železniei, izvrševal l>om točno in ceno. Razpošiljal bom razen kolonjalnoga blaga tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: sadje, zelenjavo, ribe i. dr. Pečal se bom z rasprodavanjem domačih pridelkov, s prijemanjem blaga v svoja skladišča, dajal na ista naplačila in posredoval dotično prodajo na korist lastnika. Trgoval bom tudi 7. vinom na debelo. Sprejmem zastopstva trdnih — za konkurenco spi »sobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo. Nadejajo se, »la so me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani Ernest Pegan, \ ulici 8. Franecsco štv. (i. Ženini in cenjene družine, ki rabijo trdno Doltvo in tapecarije, naj ne zamudijo obiskati zalogo Vlljelma Dalla Torre v Trstu v itllcl Oordaliioli Štev. 2, blizu tiara H. U lovnimi, kjer najdejo dobitek 11a vsem. Moje pohištvo donese srečo. ^H Naznanilo!! Podpisani naznanjam, da imam lastno zalogo in delavnico razlionogu obuvala v hiši ljudske šole nasproti cerkve sv. Petra, po domače «pri Pepetu Kraševcu*. Posirezum z vso topnostjo in po najnižjih cenah. Hprejeinam in izvrSnjem vsako miroobo na drobno in na debelo. Udani Josip Stantič. Krčma Ribarić. Ulica Conti, za Holtom. V moji krenil prodajani črno kraško in dalmatinsko vino, belo vipavsko. Toči se tudi Drelierjovo pivo v sodčkih in buteljkah. Ku-liinja Jc dobra. Postrežba točna. Prijateljem itrre na krosrlje stoji lep prostor na razpolago. Ker se zanašam, da me bode slavno slovensko občinstvo obiskovalo, se priporočam z udanostjo Mihovil Ribarić, krčmar. Slovenci! Podpisani je odprl svojo gostilno v ulici Molin grande Št. 4, Uprav nasproti javnega vrta, kjer se točijo pristna vipavska in istrska vina, kraški teran ter pivo v sodče-kih in boteljkali. Postreže z izvrstno domačo kuhinjo in pravimi kranjskimi klobasami. Nadejajo se obilnega obiska od strani slovenskega občinstva beleži se udani REP ANTON. učna mm Josipa Matzenik & Karola Aite Via S. Catterina st. 5 Via S, Catteriiia št. 5 vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala ; modeli elegantni, posneti po an-glo/.kili in amerikanskih. 2HF" Gladek tok se jamči. Popravljenja v tej stroki izvršujejo so točno in natanjčno. Prošnja pripadkov. — Laslna peč za aikiliranje. Svoji k svojim! Slovenke! V ulici Stadion 20 je pekarija-prodajalnica, ku- teru ima na prodaj vsako uro <>• I f>. zjutraj or perkala in nntina V najnovejšem risanju. Sprejemajo ho naročila možkih oblek in perila po meri. OENE NIZKE. Za mnogobrojni obitik ho priporoc-ata udana AITE & ZADNIK. > i Krćmarja išee konsumno društvo v Borštu. Po-drobneji podatki se dobivajo pri predsedniku reeenega društva. Jakob Klemene, zaloga manufakturnoga blaga v Trstu, ulica sr. Antonu št. 1. priporoča oastitiin svojim .odjemaleom svojo proda-jalnioo, preskrbljeno /. vnemi m a n u f a k t n ni i m i predmeti, zvezano s krojačnieo za gospodo. Sokolska obleka kompL gld. 33'— HaveloK ucpremočljiT od 10 do 16gld. Velik izbor siiknciu'vra iu I»oiii!>u£ii. Maiiii/.ii mo/.kr oldeke, srajc V/. Žide, volne, lawn - toiinls, platna itd., /.apcMtuic, ovratnikov, perila /.a uiožke, ovratnic v vsili barvali in formuli, iioirorl<*. rut, jopic vseh vrst posebno /a touriste in kolesarje, uioiluih predinetev, rokovic 1/. nitij iu kože, dežnikov in solnčuikov. Povodom svci'anoHti jubileja Njegovega Veličanstva velik izbor narodnih in avstr. zastav, transparentov •/. avstrijskim orlom po najnlijlh cenah. "^B Na zalitevnnjc pošiljajo hc uzorci vseh vrst /. dotičnimi cc-nami, poStnine prosto. Freprlfiajte se, •^ ^fifvm^«^ da so moje potrebne priprave in KOLESA najbolje in pri vsem tem najceneje. M. V. RUNDBAKIN NA DUNAJU — 11 Gr. Pfarrgasse 25 — Največja avstrijska razposiljalna hiša posebnih koles. I llavni katalog gratis 1:1 fiT,aco.