NAPREJ
nedelj
Ib pretoik '• t I4*MJanl,
Ikov vuk dan p«
Drninlitvn Ib npravnlltv« t l^Aliui, Franiiikanaka 1. aadatropje, Pžltel]>ka tlakama.
ulil
Naročnina po poiti x doatavlj&njem na dom za colo leto pol lota K 15*—, za četrt Jata K 7*50, za mezeč K 2-; celo loto K 38*80, za oapo tujino in Ameriko K 42’-
ko po 10 vinarjev.
Rokopioi
: tti MiMt m Mffit itak :
Štev. 81.
V Ljubljani, četrtek dne 18. okfo
laaerati:
el
hi
nofrankirana za llat so pi
pisma so no sprejemajo. Rekle-itnine prosto. mm*amma
potit vrstica 30 vin.; po| vrstica po 60 vin.; voikral primeren popust.
»m prostor 50 vin.; objavi po dogovora
Leto I.
Dr. Henrik Tuma-:
\
Češki spor.
Položaj češke dežele irt češkega naroda je eden najimenitnejših v Evropi. Pravijo: »Kdor ima gospodstvo Češke, je gospod centralne Evrope«. Važnost češkega vprašanja naravno sili v ospredje sedaj, ko se imajo v kratkem poravnati veliki narodnostni spori evropejski. Odločilen pa je položaj Čehov za notranjo politiko avstrijsko. Prava usoda drž. zbora je češko vprašanje (Kn. Lichtenstein v »Neues Oesterreich« 2, 1916.) Čehi so poleg Madjarov in Sloven-cev-Hrvatov edini narod v Avstriji, ki prebiva izključno v mejah avstrijske države in nima izven njenih mej delov lastnega naroda, ki bi prihajali politično v poštev. Po svojem političnem in gospodarskem stanju prihajajo Čehi še posebej v poštev zaradi sličnega položaja slovenskega ljudstva. Češka politika je dejansko od konstitucijo-nelne dobe naprej vedno močno vplivala na slovensko politiko. Enako močni pritisk nemštva na Čehe in Slovence jih je storil politične sobojevnike. Slovenska javnost je vsled tega vedno sledila s posebno pozornostjo javnemu življenju češkega naroda. A tudi slovensko delavstvo je izkazalo češkemu gibanju vso pozornost in simpatijo, kajti xazmere v avstrijski socialni demokraciji sploh so se posebno evidentno odražale v razmerju češke z nemško socialno demokracijo.
Ko se je leta 1905 jelo razvijati stremljenje češke socialne demokracije po neodvisnosti od centralistične organizacije na Dunaju in ko je prišlo do ločitve, najprej strokovnih organizacij, potem razdvojitev državnozborske frakcije in končno razločitev vsega političnega gibanja češko-slovan-ske socialne demokracije od nemške in z njo združenih narodnostnih odsekov, je tudi slovenska socialna demokracija razpravljala precej intenzivno o češkem separatizmu ter se je ž njim bavila leta 1912 na svojem strankinem zboru, na katerem je bil prisoten kot zastopnik češkoslovanske separatistične socialne demokracije dr. Šmeral, ki je skušal opravičevati češko stališče in pokazati potrebo samostojnega nastopa ne-le češkoslovanske socialnodemokratične stranke, ampak tudi drugih narodnostnih skupin, posebno slovenske socialne demokracije.
Internacionala socialne demokracije je Po vplivu odločujočih činiteljev nemške socialne demokracije obsodila češko separatistično gibanje in slovenska socialna demokracija je iz razlogov avstrijske taktike na svojem strankinem zboru 1912 izrekla nad češkim separatizmom obžalovanje. Slovenska socialna demokracija je takrat poudarjala neobhodno potrebo enotnosti in inter-nacionalnosti vsega strokovnega gibanja iz stvarnih razlogov, ker je socialnodemokra-tični razredni boj proti kapitalizmu sploh le mogoč potom enotne internacionalne organizacije. Če tudi je morala slovenska socialna demokracija priznavati, da je nemška socialna demokratična centrala v Avstriji v marsičem bila krivična proti nenemškim strokovnim organizacijam in da je to bilo treba še posebej poudarjati glede čeških strokovnih organizacij, ki so bile poleg nemških ne-le najmočnejše, ampak so očitno kazale dovolj lastne moči za samoupravo
strokovnih organizacij češkega delavs Slovenska socialna demokracija je bila sicer prešibka zahtevati polno samoupr je pa brfcz drugega priznavala vsakemu rodnostnemu oddelku pravico po safio-u pravi, grajati pa je morala popolno ločitev čeških strokovnih organizacij od avstrijskih zaradi pretečega razpada avstrijske internacionale.
Obnašanje nemške socialne demokracije je bilo prav posledica tesne družij#e strokovnih organizacij s političnimi. Tako je prišlo, da je nemška državnpsfborska frakcija kratko in malo posjatfila češko frakcijo pred dveri, kar je povzročilo ločitev politične organizacije češke od skupne avstrijske. Posledica te izločitve najmočnejše politične frakcije socialne demokracije* poleg nemške je bil razpad avstrijske Internacionale. Veriženje strokovnih, gospodarskih in političnih organizacij se je pokazalo ob češkem separatizmu za ceJoskupno stranko skrajno kvarno.
Nada, da je cepitev avstrijske socialne demokracije le mimoidoča in se ista poravna ob prvi priliki potrebe skupnega nastopa, je slovensko socialno demokracijo zadrža-vala, da na svojem strankinem zboru ni zavzemala načelnega stališča v lastni stranki resno izpregovoriti zaradi razmerja v avstrijski internacionali in da bo tudi slovenska socialna demokracija pri strokovnih organizacijah morala pričeti delati na samoupravo, pri politični organizaciji pa zahtevati ono samostojnost, kakor ji je bila zajamčena v brnskem programu že leta 1899.
Balkanska vojna je potisnila od leta 1912 naprej vsa domača vprašanja in deloma tudi splošno notranjo politiko v ozadje. Velika svetovna vojna je zalotila vsled tega avstrijsko socialno demokracijo deljeno in dezorijentirano. Največji del krivde zadene pri tem nemško socialno demokracijo, ki si je od ustanovitve skupne avstrijske stranke od leta 1889 naprej prisvajala vodstvo splošne avstrijske socialno demokratične politike. Iz tega razloga samega je ona v prvi vrsti odgovorna za neznosne posledice, ki so nastopile vsled češkega separatizma in so za svetovne vojne leta 1914 vplivale naravnost uničujoče na celoskupen razvoj in položaj socialnodemokratične stranke v Avstriji. Za to pribijemo takoj, da v nemški socialni demokraciji ni vladal samozavesten, dovolj močen internacionalen duh. Že najgnusnejši absolutizem z izbruhom i vojne bi moral osvestiti najmočnejšo social-nodemokratično stranko, da bi se otresla malenkostnih pomislekov, ter združila v skupno obrambo vse dele avstrijske internacionale. Avstrijski absolutizem se je po 4. avgustu 1914 kazal proti socialni demokraciji sicer precej indiferentnim ter je planil z vso brutalno silo na nacionalistične slovanske stranke. Za to bi nemška socialna demokracija, če tudi ne bi mogla nastopiti odkrito kot voditeljica internacionalnega gibanja, vendar lahko stopila po svoji državnozborski frakciji v dotiko z ostalimi frakcijami ter dala stranki ves drug pravec, da bi se ne godilo to, kar se je, ko je popustila vajeti in se izrekla za zgolj nemško sobial-nodemokratično politiko.
Tako je avstrijska socialna demokracija stala avgusta 1914 taktično razbita in vsJed glasovanja nemške socialne demokracije 4. avgusta 1914 preplašena, brez
političnega cilja. Kot posledica te razbitosti ob absolutizmu in policijstvu v Avstriji se je moral pojaviti oportunizem. Zato smemo pribiti, da je oportHtiizem zavladal ne morda samo med češko socialno demokracijo, marveč enako # celo še bolj med nemško, in da je .^ oportunizem dobil viden izraz v nemškem, italijanskem in češkem časopisju. £žJ$Venska socialna demokracija je imela le ! srečo, da ji je policijsko oblastvo odvzelo edino glasilo in jo obsodilo na molk. Vse iz* govarjanje nemške, italijanske in češke socialne demokracije na neko posebno vojno psihologijo je prazno. Članek »Auf nach Pariš!« v Arbeiterzeitungi bo pač vedno sramota avstrijskega socialnodemokratič-nega internacionalizma! (Dalje prih.)
Lakota in izgredi v Plznu.
Poslanec dr. Lukavsky je izročil v poslanski zbornici interpelacijo na ministra za notranje zadeve o \iogodkih, ki so se izvršili 13. in 14. avgusta v Plznu. Interpelacija poudarja pred vsem, da so bili ti dogodki posledica lakote. Kljub vsem nastopom poklicanih faktorjev pri oblastih ni dobilo mesto redne aprovizacije. Razjarjenost ljudi je dobila seveda nato duška v nasilnih izgredih. Mestna policijska straža, intervencija orožništva in vojaštva, vsi skupaj niso mogli preprečiti, da so razbili ljudje 13t in 14. mnogo šip iti da so oplenili 70 trgovin in kavarn. Žrtev teh izgredov je postala tudi 19 letna Marija Schwarzova, katero je slučajno zadela krogla nekega vojaškega oddelka. Trgovci cenijo svojo škodo na 1,800.000 K in zahtevajo od vlade odškodnino. Interpelacija pravi dalje: »Na mesto pričakovanih živil je dobil Plzen naglo sodbo, flroklami-rano 14. avgusta nad civilnim prebivalstvom in pozneje razširjeno tudi na vojaške osebe. Naglo sodbo so razveljavili 29. avgusta in ves čas ni bil nihče obsojen po nagli sodbi«. Interpelacija pravi ob sklepu, da aproviza-cijske razmere v Plznu še vedno niso urejene in če nastopi najmanjši nered v aprovi-zaciji, pride do novih izgredov.
Vojna.
Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 17. oktobra (Kor. ur.) Na vzhodnem bojišču in v Albaniji je na nekaterih krajih na-rastlo bojno delovanje. — Italijansko bojišče: V odseku sv. Gabrijela smo zopet zavrnili italijanske napade. — Šef generalnega štaba.
Nemško vojno poročilo. Berlin, 17. oktobra. (Kor. ur.) Zapadno bojišče: Arm. sk. prestol. Ruprehta Bavarskega: Včeraj je naraščal artiljerijski boj v Flandriji do precejšnje sile. Razen poizvedovalnih bojev ni bilo nobenih infanterijskih podjetij. — Na drugih frontah zapadnega bojišča je bilo na nekaterih krajih živahno artilerijsko delovanje. Sestrelili smo deset sovražnih letal in en balon. Naši letalci so iz-nova napadli Dfinkirchen. Bombe, ki so jih metali, so povzročile požare. Kot povračilo za sovražne letalske napade na odprta nemška mesta smo včeraj napadli Naney z bombami, ki so povzročile velike požare. — V z h o d n o bojišče:	Na ■ polotoku
Sw.orbe se je sovražnik še upiral. Včei^j
NAPREJ, it 81, 18. oktobra 1917.
NAPREJ.
Stev. 81.
Jremagali. Otok Oesel je sedaj po-v naši posesti. Naš plen narašča. Včera^Ptno dobili nad 1100 ujetnikov. Naše pomorske bojne sile so imele boje severno od otoka Oesel in v zalivu Rise z ruskimi topovskimi ladjami in rušilci. Boji so potekli za nas ugodno. Ne da bi imeli izgube, smo prisilili sovražne ladje, da so se vrnile. Pomorska letala so obmetavala Pirnavo z bombami, ki so povzročile velike požare. — Na vzhodnem bojišču na kopnem in v Macedoniji nobenih posebnih dogodkov. — Prvi gen. kv. mojster: von Ludendorff.
Vpliv nemške ofenzive na Ruskem.
Iz vojnoporočevalskega stana poročajo: »Berner Journal« poroča iz Petrograda: Ko so izvedeli v Petrogradu o zavzetju o-toka Oesel, je zbudila ta vest veliko skrb. Generalni štab in ministrstva pripravljajo vse potrebno, da preprečijo ofenzivo proti Petrogradu. Položaj smatrajo za zelo resen, a vendar ne za obupen, ker Petrograd še ni direktno ogrožen. Med prebivalstvom je izbruhnila panika. Neštevilno ljudi odhaja v srednjo Rusijo. Razširjajo se najbolj pese-mistične vesti. Vsi uradi zapuščajo zato Petrograd.
* *
Troelstra o miru.
Iz Stockholma poročajo, da izidejo že naznanjeni mirovni pogoji holandsko-skan-dinavskega pripravljalnega odbora za mednarodno socialistično konferenco v prihodnjih dneh. T r o e 1 s t r a se je izrazil, da je novo podaljšanje vojne zelo otežkočilo vse delo za mir. Pred štirimi meseci bi bili Ich-ko sklenili mnogo bolj ugoden mir s centralnimi državami kakor sedaj. Upravičena je bojazen, da postane ruska revolucija prva žrtev p o d a 1 j-š a n j a v o j n e. ,
Politični pregled.
= Poljski vladarski svet. Cesar Karl je.poslal generalnemu guvernerju v Lublinu grofu Szeptyckemu naslednje pismo: Ljubi, grof Szeptycki! V soglasju s prevzvišenim zaveznikom, nemškimcesarjem, imenujem v zmislu člena I. patenta z dne '12. septembra 1917 ‘glede državne oblasti v kraljestvu Poljskem nadškofa metropolita varšavskega Aleksandra pl. Kokovvskega, mestnega predsednika varšavskega kneza Zdislava Lu-bomirskega in veleposestnika v Maluszynu Josipa pl. 0’strowskega ija člane vladarskega sveta v kraljevini Poljski ter Vas pooblaščam, da izvršite ta čin skupno z nem-kim generalnim guvernerjem.
= Izvoz živil iz Galicije v Nemčijo. Lvovski časopisi objavljajo obširna poročila o izvozu živil v velikih množinah iz Galicije v Nemčijo. Poljski klub se pozivlje, da proti takemu izstradanju Galicije stori pri vladi energične korake.
3= Deželni odbor gališki se vrne danes po triletni odsotnosti zopet v Lvov. Gališki namestnik general grof Huyn se je včeraj preselil iz Krakova v Lvov.
= Poljski glas o stališču Nemčije. Poljsko časopisje živahno razpravlja o stališču Nemčije glede mirovnega vprašanja, oziroma o zadnjih vladnih izjavah v nemškem rajhstagu. Uplivno poljsko glasilo »Czas« piše:	Če	bi	nemški parlament vstrajal na
svojem stališču ter v slučaju nadaljnje abstinence državnega kanclerja izrekel temu svoje nezaupanje, bi se notranji konflikt v Nemčiji, ki ima sedaj že resno obliko, v svojem nadaljnjem razvoju razširil na celo nemško državo. Aneksionistična agitacija Vse-nemcev in trdovratno molčanje državnega kanclerja o belgijskem vprašanju otežujejo vsak poskus mirovnega posredovanja in dajejo Angležem povod, da še nadalje vstra-jajo v vojnem razpoloženju. Demokratizacija Nemčije ali vsaj uvedba parlamentar-
nega. sistema v Nemčiji bi bil važen faktor za skrajšanje vojne. Če se v Nemčiji posreči, napraviti konec vsenemški blaznosti, potem nemškemu ljudstvu ne bo težko, ustvariti take pogoje za mir, ki bi odgovarjali časti in zmagam centralnih držav.
= Reforma volilne pravice na Ogrskem. Minister za volilno pravico na Ogrskem, dr. Vaszonyi, je izgotovil predlogo reforme volilne pravice na Ogrskem. V državni tiskarni se je natisnilo 50 iztisov te predloge ter se je prvi eksemplar predložil kralju. Načrt volilne pravice pride na dnevni red prihod-j njega ministrskega sveta. Glavna načela reforme so naslednja: Volilno pravico ima vsak ogrski državljan, ki je star 24 let ter zna čitati in pisati. Izjema glede starosti je dovoljena le glede imejiteljev Karlovega križa. Volilna pravica je enaka in večinoma tudi tajna. Pri osebah, ki ne znajo čitati in pisati, odloča cenzus na ta način, da dobi volilno pravico tisti, ki plačuje vsaj' 20 K državnega davka. Volilno pravico dobe v gotovem oziru tudi ženske, ker se podeli volilna pravica ženskam, ki si pridobe diplom ali pa so vsaj dovršile štiri razrede meščanske šole. V vseh mestih z lastno ju-risdikcijo, v mestih z urejenim magistratom, nadalje v občinah z večjimi industrijskimi podjetji bo tajno glasovanje. Prepovedano je vsako pogoščenje volilcev. Skupno število volilcev bo znašalo približno 4 rniljone ter se v primeri s sedanjim številom zviša za približno 65 odstotkov.
= Vojni cilji entente. Kerjcnskega glasilo »Djen« poroča, da se konferenca en-tentnih držav za določitev vojnih ciljev sestane dne 10. novembra v Londonu. Rusijo bodo zastopali Tereščenko, Čereteli in knez Trubeckoj. Lohdonska koferenca bo poskušala, da mirovni program centralnih držav, v kolikor bo znan dotlej, z mirovnim programom ruske demokracije in z Wilsono-vim programom ter z vojnimi cilji Francije in Italije spravi na enotno podlago, na kateri bi se mogla pričeti resna pogajanja za dosego miru. Najnovejše izjave centralnih držav se bodo v Londonu resno pretresale, v koliko bi mogle zagotoviti iskreno razpoloženje za mir. Konferenca bo razpravljala tudi o končnem odgovoru na papeževo mirovno noto. Glasilo Kerjenskega povdarja, da bo Rusija z vsemi sredstvi delovala za dosego splošnega miru. Med ententnimi vladami se razpravlja sedaj o vprašanju Alza-cije-Lorene.
= Masaryk v Petrogradu. Moskovska »Gazeta Polska« poroča, da je prof. Masa-ryk odpotoval v Petrograd, kjer je imel z vodjo vsepoljske stranke v Rusiji, prof. Stanislavom Grabskim, dolgo konferenco v zadevi postopanja Čehov in Poljakov v sedanji vojni.
= Nemški ataše v Madridu odpoklican. »Eclio de Pariš« poroča iz Madrida, da je nemški vojaški ataše odpoklican iz Madrida. Pred kratkim je nek na Španskem interniran nemški podmorski čoln ubežal iz internacije. S to afero je baje v zvezi odpokli-canje nemškega vojaškega atašeja iz Madrida. j'
Kaj se godi?
„Neue freie Presse“, »Reichpost" in „Pe-* ster Lloyd“, torej listi, ki so poluradni, objavljajo z vsemi znaki poluradnosti senzacionalno poročilo. „Neue freie Presse" pod naslovom »Mirovna akcija prekinjena", »Reichspost* jo je krstila »Odklonitev mirovne akcije", »Pester Lloyd“ pa ji je dal napis »Kaj mora sedaj priti . ...“
»Po mnenju tukajšnjih diplomatičnih krogov se je vsled zadnjih izjav Lloyd Georgea, Asquitha in Ribota mirovna akcija centralnih držav zaenkrat prekinila. Aliiranci so mirovne ponudbe centralnih držav formelno odklonili in tako je nastal od grofa Czernina predvideni položaj, da je majhna skupina majhnega števila mogočnežev v nasprotju z razpoloženjem mas, katere zahtevajo mir, ki pa svojega mnenja doslej še niso mogle izreči, odklonila našo
mirovno ponudbo. Počakati je treba, da ljudsko razpoloženje to majhno skupino pomede s površja. Mi smo v vojaškem oziru močni in tudi v gospodarskem oziru se mora naš položaj smatrati kot ugoden. Sedanje stanje naše preskrbe pomenja višek naših vojnih žrtev, imamo pa popolno garancijo državnih faktorjev, da pod sedanjo izmero omejitve naših življenskih potreb nikakor ne bo treba segati. Nasprotno pa bo pri ententi v kratkem nastala gospodarska beda, ki bo veliko hujša, kakor sedanje pomanjkanje prebivalstva centralnih držav, ker bo ententa, ki je itak že zelo navezana na uvoz, vsled naraščajočega pomanjkanja ladij trpela v vedno večji meri vsled pomanjkanja živil iri surovin. Vsled odklonitve naših mirovnih ponudb so nastopile same po sebi one okolnosti, pod katerimi je grof Czer-nin govoril o reviziji naših vojnih ciljev. Te besede vlada še ni izgovorila, a dejstva jo že uveljavljajo."
Omenjeni trije listi, ki so priznana gl&silj! našega vnanjega urada, se smatrajo za upravičene, da po svoji volji naznanjajo izpremem-bo, da torej razpolagajo z usodo niiljoaov pre-prebivalstva. Po vsem svetu imajo narodi priliko, da slišijo in da vedo, kaj se godi. Pri . nas so trije časopisi osmelijo človeštvu vtepati mnenje, da je nastopil preobrat, ki podaljša vojno; službena mesta in poklicani faktorji pa moljče in puščajo ljudstva v nejasnosti o tem, kam nas vodijo.
i—*■
Državni zbor.
Na D u n a j u, 17. oktobra.
Zbornica jc nadaljevala debato o dobavi mesa in slanine. Poslanec dr. Hofmann von Wellcnhof je govoril o skrajno s.l a-b i h a p r o v i z a c i j s k i h razmerah na Š t a j e r s^k c m. Na teden dobi vsaka oseba po 4 dekagrame masti, torej tako malenkostno izmero, da ne prihaja niti v pt>-štev. Dežela sama ne more dobaviti dovelj živil zaradi neprestanih rekvizicij, ki so na Štajerskem posebno obilne. Štajerska potrebuje 311.000 kg masti, ako bi karte za mast v polni meri honorirali. Ali skoraj nikdar se ne doseže tega. Vlada naj nakupi mast na Ogrskem, čeprav so cene tako visoke, in naj jo oddaja mast po maksimalnih cenah. Diferenco naj pokrije iz rapzoložlji-vih fondov. \
Drugo č i t a n j e p r o r a č u 11 a.
^Poslanci Teufel, Hummer in tovariši Schreiter in tovariši predlagajo sledeče dopolnilno k začasnemu /proračunu: V § 4 naj se dostavi: Vlada se poblašča, da pripravi one zneske, ki so potrebni, da se povišajo državnim uslužbencem s 1. januarjem 1918 doklade za 50 odstotkov in da izplača prv.c tri obroke tega povišanja za januar, februar in marec vnaprej 1. januarja 1918.
Poslanci Teufel, Hummer, d’EIvert in tovariši predlagajo dopolnilo, naj da vlada deželam 60 miljonov kron predujma, da se zvišajo draginjske doklade učiteljstvu na ljudskih in meščanskih šolah za leto 1917.
Finančni minister baron W i m m e r o-pozarja na veliko važnost, da se dovoli začasni proračun, ki zatheva tudi nbv kredit v znesku 9 miljard kron. V bližnjih tednih se prične podpisovanje 7. vojnega posojil®-Vojna posojila so edina sredstva, da se meji promet bankovcev. Glede sklepa finančnega odseka, naj izda vlada \ državnin1 uslužbencem 100 miljonov kron za podporve; omenja minister, da je določenih v načrtu zC 560 miljonov za draginjske doklade drž- n-’ službencem. Od teh 560 miljonov pride 241» miljonov na uslužbenec državnih železnic-Načelno ni vlada proti današnjemu predlogu, da se izplača s L januarjem 1918 trimesečna draginjska doklada vnaprej. Natančna razprava o proračunu je zelo umestna in prosj, naj se prične kmalu z razpravo {> rednem proračunu.	,	f
Nato govori zastopnik Kočevja, P'0:
B a r b o in pravi, da pot, ki so jo a ,
Slovenci ne odgovarja zastopstvu naro ki se pogumno in zvesto bori. Slove
)
Stev. 81.	  •	  N	A	P	R	E	J.____________________________________________________________________________   Stran	3.,
kmet nima niti najmanjšega poželenja po samostojni slovenski ali celo jugoslovanski državi. Kako si pa predstavljajo Slovenci uresničenje jugoslovanske države? Ali morda mislijo, da napove avstrijski cesar ogrskemu kralju vojno, zato da se uresničijo njihove želje? Svoje utopije postavljajo le zato, da dosežejo nacionalno avtonomijo. Dokler vztrajajo na dosedanji poti, dokler ne vemo natančno, kaj razumevajo pod nacionalno avtonomijo, toliko časa jim mora odgovoriti prav odločno vsak Nemec: Ne!
Predsednik dr. Gross odgovarja na v-Prašanje poslancev Zahradnika in Prokeša, ker se je zatrlo poročilo o dogodku na včerajšnji seji, ko je zaklical nek obiskovalec galerije, naj deluje zbornica za mir. (TtkH-V Kalem list” je .fflrfrpj PQfoaTo jTTcin .dogodku. Včerajšnja »Ta-gesposta ga prinaša obširno. Op. ur.) Predsednik pravi, da so od različnih stvari prav zelo napihnili ta dogodek in je moralo zato državno pravdnjštvo konfiscirati to poročilo. Oblasti so namreč mnenja, da je s takimi poročili ogrožena vojaška situacija države. (Zelja-pa res nekaj novega v četrtem letu vojne in sovražniki najbrže mislijo, da jc med av$a-ijskim,pi£bi.vals.tvom navdušenja za vojno prav na- vre+ršču. Ali so smešrfi ti gospodje. Op. ur.)
Prihodnja seja jutri..
*
V odseku za državne n a s t a v-,
1 j en c e je predlagal posl. Waber, naj poviša vlada draginjske doklade svojih na-stavljencev za 100 odstotkov. Posl. sodrug F orstner predlaga resolucijo, naj se razveljavi prepoved za možitev pisarniških in poštnih oficiantk. Posl. Ravni h a r predlaga, naj^ se prizna draginjska doklada tudi 'Onim: državnim nastavljencem, ki dobivajo nezgodno rento. Vsi ti predlogi so bili izročeni pododseku.
* s
V Poljskem klubu je bil odklonjen :-z
2 glasovi predlog posl. Witosa, naj glasuje • klub proti začasnemu proračunu. Min. predsednik se še vedno pogaja s Poljaki.
r • ■
*
Odposlanstvo iz poslanske in gosposke zbornice je bilo pri min. predsedniku zaradi bednega položaja učiteljtva. Min. preds. je obljubil, da dovoli vlada 60 miljonov kron za draginjske doklade učiteljstvu.
*
. JM*	^	‘	_	-V
Minister za deželno brambo je odgovoril na vprašanje Poljakov, Unio latine in U-krajincev glede , posebnega odloka vojnega ministra, da se ne smejo uvrščati vojaki nemške narodnosti v gotove oddelke pri soški armadi. Minister pravi, da povzroči ta odlok eksplozija na Steinfeldu 17. julija!! Zaradi te eksplozije je bilo namreč potrebno, da se poviša stražni kontingent na Steinfeldu in za to stražno službo so prihajali v poštev le vojaki nemške narodnosti, ki se lehko razgovore s prebivalstvom. Minister Prosi, naj se ne razpravlja o tej zadevi v Plenumu zbornice, ker bi to škodovalo voj-nim interesom. Odločno nastopa proti trditvi, da se čete nemške in mažarske narod-D^sti bolj ščitijo kakor druge narodnosti.
ravi, da prebivalstvo nemške narodnosti n> pri krvavih izgubah sedanje vojne na zadnjem mestu.
Dnevne beležke.
— Ljudje prezebajo! Dan na' dan dobi-vajrio obvestila iz delavskih krogov, da nihajo niti drv.niti premoga. Mestni magi-?tl-at je tudi že opozoril na to, da elektrarna ln plinarna morda ne bosta mogli delovati v zimskih mesečni redno, ker ni dovelj premoga. Kakor v zasmeh vsemu temu pomanjkanju naznanja nemško gledališče, da tvori sezijo 23. oktobra! Dokler ni zago-0vUeno kurivo prebivalstvu, toliko časa bi
morali prepovedati otvoritev gledališča.
Koliko luči bo šlo večer za večerom, koliko premoga se bo porabilo za ogrevanje velikega gledališča. To je naravnost brezvestno postopanje poklicanih faktorjev, da pijste prezebati na tisoče <£vnih, ki nimajo zfvez, da bi dobili po cele vozove premoga in ne denarja, da bi preplačali drva oderuhom, na ljubo peščice ljudi, ki ne morejo biti brez zabave. V imenu mnogoštevilnih delavskih družin zahtevamo, da nastopi mestni magistrat tako energično, kakor nastopa budim-peštanski magistrat, ki je brez vseh ozirov prekontroliral zaloge kuriva pri bogatih in našel na stotine centov premoga, s katerim so bili ti preobloženi, in ga razdeli med revno, prezebajoče ljudstvo. Prav zadnji čas je, da se ukrene kaj v tej zadevi, da ne pride do neljubih posledic.
— Vojna prodajalna v Gosposki ulici. Matere, ki dobivajo mleko v vojni prodajalni v Gosposki ulici nam sporočajo, da vlada v tej prodajalni silni nered in da postopa gospa prodajalka silno samovoljno. Mleko prihaja, v Ljubljano dopoldne ob 9. in tl. Doslej so ga dobivale matere takoj; sedaj pa je napovedala gospa prodajalka, da ga bodo dobivale šele od 3. do 4. popoldne. Ta ukrep je napravila povsem samovoljno, češ da hoče biti ona opoldne prosta. Da je kontrola glede množine mleka od strani občinstva nemogoča, je določila omenjena gospa, naj se poslužuje voznik mleka v stranskega vhoda. Mleko se potem pri zaprtih vratih deli v posode, ki jih protežiranci odnašajo, kadar druge stranke odidejo. Ostalo mleko se potem porazdeli1 strankam, ki so pa (kljub prošnjam na merodajnih mestih) še vedno izpostavljene dežju, mrazu in burjf, akoravno bi bilo v prodajalni dovolj prostora tudi za stranke. Pri nalivanju mleka se večkrat pocedi nekaj tekočine po posodicah strank v ono posodo, iz katere se mleko zajema. Te posodice so dostikrat zelo nesnažne, zlasti one, ki jih donašajo čakajoči o-troci, ki jiii mečejo po blatu ali sede na njih. Če je taka stranka prva na vrsti, je potem ponesnaženo vser mleko, kar je gotovo zelo higijenično, zlasti ker uživajo to mleko večinoma dojenčki. Matere prosijo, naj ukrenejo takoj poklicani’faktorji vse, da se napravi red v tej prodajalni, naj pouče prodajalko, kako je nastopati napran\ strankam in naj službujočemu stražniku zabičijo, da matere niso pripraven predmet za izbruhe njegovih brutalnosti.
— Obleka za begunce. Begunci, ki žele za se ali za svojce obleke, naj se zglase na mestnem magistratu v dvorani v spodaj označenem redu in sicer le oni, ki so v raz-vidnostnili listih vpisani na prvem mestu (družinski glavarji, oziroma pri samcih, oni sami). V soboto, 20. oktobra pridejo na vrsto stranke z začetnimi črkami A—D; v ponedeljek, 22. oktobra stranke z začetnimi črkami E—K; v torek, 23. oktobra strgnke z začetnimi črkami L—N; v sredo, 24. oktobra stranke z začetnimi črkami O—S; v četrtek, 25. oktobra stranke z začetnimi črkami S—Z in v petek, 26. oktobra zamudniki. Uradne ure so od 8.—1. pop. Vsak družinski glavar mora priti osebno ter prinesti s seboj istovetnostne razkaznice vseh družinskih člandv in, ker so te obleke namenjene I c n a j p o t r e b n e j š i m b e- „ g u n c e m, tudi še potrdilo hišnega posestnika, da imajo osebe, ki pridejo v poštev, le po eno zgornjo in spodnjo obleko. Sedaj dobe oblačilo le one stranke, ki so prišle v Ljubljano že pred 1. avgustom in prosile za begunsko podporo že pred L oktobrom t. I. Ostali pridejo na vrsto pozneje. — Čevljev za begunce sedaj še ni v zalogi.
— Deželno vlado za Kranjsko spornin-jano, da je skrajni čas, da nastavi najvišje cene za orehe in jedilni kostanj, ker se že pojavlja silno navijanje cen pri teh živilih. Seveda naj bodo te cene take, da odgovarjajo vrednosti blaga in da ne bodo z drugimi živili v tako kričečem nasprotstvu kakor je n. pr. to pri cenah za krompir in repo. Krompir, ki res nekaj izda kot živilo, ima najvlšjo ceno 15 K. med tem ko je določena
za repo, ki je pravzaprav sama voda, najvišja cena 35 K. Torej gospoda na delo, ne bo prepozno m delajte razumno. *
— Dopust s fronte. V državnem zboru je minister za deželno brambo, general Czapp, odgovoril na interpelacijo poslanca R e s c 1 a in tovarišev glede periodičnega dopusta za moštvo na fronti. Minister je v svojem odgovoru poudarjal, da vsi poveljniki skušajo kolikor mogoče moštvu na fronti omogočiti primeren dopust, da je pa izmenjavanje moštva v zmislu interpelacije neizvedljivo, ker je vse za fronto sposobno moštvo potrebno za nadomestitev bojnih čet. Vsled stalnega pregledovanja v etapnem prostoru in zaledju pride moštvo sposobno za fronto, itak polagoma k bojnim četam. Če je še kaj za fronto sposobnega moštva v etapnem prostoru, so to izključno profesio-nisti ali vojaki s posebnim znanjem, ki jih ni mogoče nadomestiti brez škode za službeni obrat. Želji prebivalstva, da se prizanaša starim vojakom, se je v obsežni meri ustreglo z odpustom letnikov 1865 in 1866 ter s tem, da se letnika 1867 in 1868 uporabljata le v zaledju. Minister je končno izjavil, da je vojna uprava drage volje pripravljena, odpraviti eventuelne nedostatke, če se jej naznanijo konkretni primeri.
— Sava-Jesenice. V nedeljo, 14. t. m. pop. sc je vršilo zelo dobro obiskano člansko zborovanje Kons. društva za Ljubljano in okolico. Predsedoval je sodr. Anton Cug-witz. Poročal je ^sodr. Anton Kristan. V obširnem govoru je obrazložil poslovanje društva ter pomen Vojne Zveze, ki bo začela v novembru ali decembru poslovati. — Za delegate so bili izvoljeni:	Marčič^	Martin,
Krušič Valentin, Ramuš Jožef, Štepanek Franc, Toff Mihael, Gabrijel Franc, Legat Simon, Feletič Simon, Rotar Filip in Wister Jožef — za namestnike:	Cegnar	Franc,
Mertič Ivan, Stanc Jožef, Nunar Ivan, Kre-pevnik Anton, Volčič Vinko, Kramar Josip, Hafner Peter, Mencingcr Ivan, Ambrož Peter. — Pri raznoterostih se je sprejel predlog s Cug\vitza in tov., ki se glasi:	»Bol-
niška podpora za leto 1918 naj se zviša na 40 kron (dosedaj 20 kron), ako je član nad 4 tedne bolan in ako je oddal najmanj 2 leti dividendne znamke letno nad 400 kron. — Pogrebna podpora naj se zviša tako-le: ako je že član 5 let v društvu, naj dobe dediči 30 kron, ako je' pa član 10 let v društvu naj pa dobe dediči 50 K pogrebnej&odpore«. — O predlogu bo odločal občni zbor.
Iz zgodovine svetovnega razsodišča.
Nobenega dvoma ni, da polaga danes že tudi Nemčija na svetovno razsodišče veliko važnost. To sklepamo zlasti iz živahne polemike kanclerjevega lista, ki io vodi proti trditvi francoskih listov, da je Nemčija tista, ki je na haški konferenci preprečila ustanovitev svetovnega razsodišča. Očitek ni nov. Odkar se je vršila druga haška konferenca, to je že deset let, ni v Nemčiji nihče 'zavračal tega očitanja, ne oficiozni listi, ne narodnopravna veda, ker je bila vlada ves čas nasprotnica obveznim razsodiščem ter je to svoje stališče spremenila šele sedaj in ga v odgovoru na papeževo noto tudi označila. Prav zato je pa tudi opravičevanje glede na očitek prekasno.
Kanclerjev list pravi, da na haski*konferenci niso bile proti obveznim razsodiščem le Nemčija in nje sedanje zaveznice, marveč tudi Belgija in Švica. Anglija in Amerika sta izdelali načrt za mednarodno pogodbo o ustanovitvi svetovnega razsodišča, ki pa na konferenci ni bil sprejet, ker so ga navedene države odklanjale. Res je, da so bile poleg Nemčije tudi navedene države proti uvedbi svetovnega razsodišča. Toda to dejstvo ne opravičuje Nemčije. Zlasti je presenečalo takrat stališče Belgije, ker je belgijski delegat, bivši minister fieernaer kot star boritelj za razsodišče rajši odšel s konference, ker ni hotel glasovati v zmislu belgijske vlade. Pravijo, da je bil belgijski kralj proti razsodišču, boječ se, da bi prišlo umazano kongško vprašanje, ki je
ta kraj bilo predmet mednarodne polemike, pred razMRšče. Kralj Leopold je pa sicer že leta J905 ob novem letu pozdravljal gibanje za Mtanovitev svetovnega razsodišča. In Švica ? Švicarska delegacija je na haški konferenci predložila samostojen načrt, in če bi bil ta sprejet, bi bili zadovoljni vsi pristaši razsodišča. V neki poslanici je švicarski zvezni svet že dne 16. decembra 1904 izjavil, da smatra kot dolžnost dežele, da se delokrog svetovnega razsodišča kar najbolj razširi. Zastopniki Švice v Haagu so precej jasno pokazali, da bi hoteli glasovati za angleško - amerikanski projekt, toda zahtevali so soglasje. Če bi se bila Nemčija izrekla za svetovno razsodišče, bi bili zanj glasovali tudi Avstro - Ogrska in Švica. Kriva je torej Nemčija, da se ni uresničila pogodba, ki je bilo zanjo 32 držav — med njimi razen Nemčije vse svetovne velesile.
To so dejstva, in je nespametno, če skušajo sedaj po desetih letih nemški oficiozni listi in berlinski kanclerjev list očitati drugim, da jim vprašanje razsodišč ni bilo resno. Nem'
ški kancler se baha, da je bila Nemčija odkritosrčno proti razsodiščem, pozablja pa, da je prav ta njeno nasprotstvo zbujalo nezaupanje in prav mnogo pospeševalo v vojni sovraštvo med narodi.
V tem pogledu torej ni nobene opravičbe, zlasti pa je še neumestna opravičba, ki sloni na napačnih premirah.
Aprovizacija.
Krušne komisije bodo uradovale v petek, dne 19. oktobra od 8. do 1. Izdajale se bodo izkaznice za krompir in kavo.
Kramplr za tretji okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala v petek, 19. t. m. in v soboto 20. t. ijn. strankam tretjega okraja na Dunajski cesti, prj MUhleisnum krompir. Določen je'tale red: v petek, 19. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 110, od 9. do 10. št 111 do 220, od 1Q. do 11. št. 221 do 330, popoldne »d 2. do 3. št. 331 do 440, od 3. do 4. štev. 441 do 550, od 4. do 5. *t. 551 do 660. V soboto, 20. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 661 do 770, od 9. do 10. št. 771 do 880, od 10. do ,11. št. 881 do 990, popoldne od 2. do 3. št. 991 do 1100, od 3. do 4. št 1101 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kilogramov. Kilogram stane 30 vin. Pazite na red.
ZeUe za Moste, Občani Most, ki imajo rumene izkaznice s črko C, prejmejo zelje v petek, 19. t. m. dopoldne, v cerkvi sv. Jožefa. Red je ta-le: Od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. dalje št. 401 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. — Kilogram stane 80 vin.
Zelje za Vič. Stranke na Viču, ki imajo rumene izkaznice s črko B ali C, prejmejo zelje v petek, 19. t. m. dopoldne in popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: Dopoldne od pol 11. dalje vse stranke z rumenimi izkaznicami B, popoldne od 2. do 3. stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 200. od 3. do 4. št. 201 do 400, od 4. dalje št. 401 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. — Kilogram stane 80 vinarjev.
Dolžnost vsakega sodruga in prijatelja našega lista je, da za list agitira, nabira naročnike in pošlje upravi vse naslove svojih znancev in prijateljev, katerim bi se list poslal na ogled.
ima presenetljiv uspeh pri pokončanju Žoharjev, Ščurkov, mravelj itd. Ena
„ASANOL“
(zakon.varovan)
Skatljica stane I krono. mar mu	(nadomestilo za
HT yfHITr-PaIT	podganjo smrt)
najboljše sredstvo za strebljanje podgan in migi. 1 pušica stane K 1>SO>
J. Valentinov redilni piaiek za pide £££
pri prebavi krme, zaradi tega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoJCek stane 1 krono.
Dobi se vseh prodajalnah konsumnega drultva t za Ljubljano In okolico.
Vsem, ki so spremili k zadnjemu počitka našega dobrega brata
naj ljubi Bog obilo povrne njihovo molitev in ljubezen. Priporočamo ga v molitev.
Ljubljana, dne 15. oktobru 1917 — na 8. dan smrti.
Žalujočo sestre Cilka, Milka in Zofka.
Št. 15.117.
Razglas.
V smislu § 53 občinskega reda za deželno mesto Ljubljana daje mestni magistrat na	znanje,	da	so	računski
sklepi za čas	od 1. julija	1915	do	30.
junija 1916 in sicer:
1. mestnega	zaklada,
2. ubožnega	zaklada,
3. zaklada meščanske imovine,
4. ustanovnega zaklada.
5. amortizačnega zaklada, mestnega loterijskega pbsojila,
6. mestne pehotne vojašnice,
7. mestne klavnice,
8. mestnega vodovoda,
9. mestne elektrarne,
10. mestnega pogrebnega zavoda,
11. mestne zastavljalnice in
12. mestne priprege
dogotovljeni ter bodo 14 dni, t. j. 17. do 31. oktobra' 1917 v prostorih mestnega knjigovodstva javno občanom na vpogled, da more vfeakdo navesti svoje opazke o njih.
O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal mestni svet
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 14. oktobra 1917.
3 E3:
:E30i
v Zagorju ob S.
rog. zadr. s oni. por.
/
Zadruga Jo hajboljle aprovlsa« djsho maslo, ki proakrbljujo z vsaml potrablflnaml svojo liano po na najugodnojllh conah.
j	-	.	r.
{lan konsumnoga druStva lahko postano vsakdo.
roma majhna.
Dola! so lahko odplaCuJe v rokih.
Izdajatelj: Viktor Zorč.
Mehanična delavnica
na Staram trsu H. %
uredniStvo odgovorna: S tebi Alojzija. — USk VSrtaljske tiskarne v ItftftHjani.
Zahvaljujemo se vsem onim, ki so se udeležili pogreba nagega očeta oz. soproga
Antona Zemljiča
sprevodnika dri. zel. v pok.
Posebno iskrena zahvala bodi izrečena tovarišem železničarjem, ki so se udeležili pogreba s svojem vencem ter s tem pokazali res pravo prijatelstvo do pokojnika.
V Ljubljani 18. okt. 1917.
Zllljlti »stili.
Vrvica
pletona
Iz
celuloze
E.MENASSE
Skladlife In zastopstvo papirnih tovarn v
______TRSTU.______
F. BAJTEL
mm Pral v Gorici,	^
Ljubljana, Stari trg 29
Moika in 2ai*r ska dvokole**
Se s staro pnevmatiko
Šivalni In pisalni stroji, gramofoni, električne iepne svetilke.
Najboljše baterije.