Glasilo Občine Moravske Toplice
UVODNIK
V zadnji številki Lipnice je bil objavljen odlok o občinskem glasilu, medtem sta bila imenovana izdajateljski svet in uredniški odbor. Naš novi sodelavec Bojan Peček se oglaša s komentarjem o (dez)or-ganiziranosti prekmurskih Madžarov.
Osnovna novost je prizadevanje, da na straneh Lipnice pobliže predstavimo tudi delo občinskega sveta (morda kdaj v prihodnje tudi z natančnim povzetkom kake burne razprave).
Sicer pa v tej številki Lipnice posvečamo pozornost predlogom za spremembe sestave občine. Do izteka roka, 30. junija, sta za območje naše občine predlagani dve spremembi, čeprav so jih glasovi napovedovali več. Teritorialno spreminjanje občin skušamo predstaviti v širšem okviru družbenih dogajanj.
V Lipnici skušamo zabeležiti tudi vsakdanji življenjski utrip, dejavnost društev, srečevanje ljudi dobre volje. Vabimo vas, da dopisujete, pričakujemo, da nas z besedo in s sliko obveščate o dogajanju, vabite na prireditve in, nenazadnje, polemično opozarjate na stvari. Kot glasilo občine naj Lipnica postane predvsem glasnik občanov te občine.
Odgovorni urednik
FOTO: Jože POJBIČ
ŽETEV - uvertura v letošnjo žetev je bila burna, dogovarjanje o odkupni ceni silovito in dolgotrajno; grožnje kmečkega sindikata o štrajku niso bile uresničene, ko so predelovalci sprejeli izhodiščno ceno 26 SIT za kg pšenice, država pa obveznost, da pokrije nekatere stroške malih pridelovalcev. To je pomembno tudi za Prekmurje, saj prav ti -mali proizvajalci na razdrobljenih posestvih - izrazito prevladujejo.
PREBERITE V TEJ ŠTEVILKI LIPNICE
LOKALNA SAMOUPRAVA 2-5 DELO OBČINSKEGA SVETA 6-7 ZAVOD VRTCI	8
RAZPIS ZA OBČ. NAGRADE 9
MLADA LIPNICA	12-13
ŽIVLJENJE OB MEJI	14-15
ZAŠČITA IN REŠEVANJE 16-17 ŠPORT	18-19
FOTO: Arhiv ZMT
LOKALNA SAMOUPRAVA
ADMINISTRATIVNA IN TERITORIALNA DELITEV SLOVENIJE
Ob osamosvojitvi leta 1991 je bila Slovenija razdeljena na 62 občin. Takrat je imela povprečna slovenska občina 31,709 prebivalcev in je obsegala 327 km2. Občine so bile po površini veliko večje od občin sosednjih držav, po velikosti in pristojnostih pa nekje med klasično občino in upravnim okrajem. Približno 80 % vseh nalog je bilo državnega značaja. Predstavljale so prvo stopnjo državne oblasti, zato so bile temeljne krajevne potrebe prebivalstva prenesene na krajevne skupnosti. Teh je bilo okoli 1250, vključevale pa so vseh 6,000 naselij v Sloveniji. Organizacijsko je bila takšna ureditev občin nekje med državno upravo in lokalno samoupravo. Naloge in dejavnosti so se med seboj prepletale in stanje ni ustrezalo niti standardom upravljanja državne uprave niti interesom lokalne samouprave.
Z osamosvojitvijo Slovenije je bila sprejeta tudi nova ustava, ki izrecno navaja občine kot obliko lokalne samouprave in predvideva možnost prostovoljnega povezovanja občin v širše lokalne samoupravne skupnosti. Po sedanji ustavi so v Sloveniji obvezne lokalne skupnosti le občine, v katerih pristojnost sodijo krajevne zadeve. Po predhodnem soglasju vseh občin lahko država nanje prenese opravljanje posameznih nalog iz pristojnosti države, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva. Ustava tudi dopušča, da mesta ob posebnih pogojih, ki jih določa zakon, lahko pridobijo status mestne občine.
Zakon o lokalni samoupravi je bil sprejet konec leta 1993. Naslednje leto pa je bil sprejet še Zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij. S tem zakonom je prišlo do izoblikovanja 147 občin. Za območje ene ali več občin pa so bile organizirane upravne enote (57 upravnih enot za vsako od starih občin in ena
za vse ljubljanske občine). Zaradi večje racionalnosti in učinkovitosti so se nanje prenesle določene naloge državne uprave. Povprečna občina je merila okoli 138 km2 in je imela povprečno 13,374 prebivalcev. Kar 51 občin je imelo manj kot 5,000 prebivalcev, od tega je imela skoraj četrtina občin manj kot 4,000 in dve (Osilnica in Kobilje) manj kot 1,000 prebivalcev. Razlike med občinami so bile zelo velike, saj je imela po drugi strani Ljubljana več kot 270,000 prebivalcev. Od starih 62 občin jih je ostalo v nekdanjem obsegu le 24. Status mestne občine je dobilo 11 občin (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje), čeprav bi po evropskih merilih ta pripadal le Ljubljani in Mariboru. Temeljnih pogojev za ustanovitev občine ni izpolnjevala več kot polovica občin.
Proces teritorialnega preoblikovanja državne uprave pa s tem še ni bol končan. Sledila je vrsta pritožb na ustavno sodišče in
spomladi leta 1997 je stekel postopek za ustanovitev novih občin in uveljavitev nekaterih sprememb. Spremembe so šle v smeri še večjega drobljenja že tako majhnih občin. Avgusta leta 1998 se je število občin povečalo na 192. Na novo so nastajale predvsem majhne občine in s tem se je povprečna velikost občine znižala na 106 km2 in 10,341 prebivalcev. Sedaj ima 95 občin manj kot 5,000 prebivalcev in dobra tretjina manj kot 4,000 prebivalcev. Skupini občin do 1,000 prebivalcev pa so se pridružile še štiri nove. Kar dve občini imata manj kot 500 prebivalcev (Hodoš in Osilnica).
S tem pa oblikovanje občin še ni končano in kot kaže, bo dokončno oblikovanje trajalo še nekaj časa. Poleg tega v Sloveniji tudi nimamo vmesne stopnje med občino in državo, kakršne poznajo evropske države. To vmesno stopnjo naj bi opredelil Zakon o pokrajinah, ki je že dalj časa v pripravi. V izvirno pristojnost pokrajin naj bi prešle nekatere naloge, ki jih zdaj opravlja država, ker presegajo zmogljivost občin.
Komentar k zemljevidom
Primerjava starih in novih občin pokaže ne le, da je novih občin trikrat več kot starih, ampak tudi, da so manjše in bolj razdrobljene na vzhodu Slovenije. Večajo se tudi pritiski za nadaljno drobitev. Prikazi ostalih kazalcev po občinah brez izjeme kažejo na to, da je kakovost življenja na vzhodnem delu Slovenije slabša. Vzhodna polovica Slovenije ima večjo brezposelnost, manjšo dohodnino, krajšo pričakovano dolžino življenja, manj avtomobilov na prebivalca itd. Ne moremo trditi, da je večja razdrobljenost vzrok za slabše življenje, vsekakor pa ni pot za reševanje razvojnih problemov. Le-ti se lahko rešujejo le z večjo povezanostjo in skupnim angažiranje razvojnih resursov. Večja drobitev občin pomeni le drobitev že tako majhnih potencialov in dražitev uprave.
Nekateri (politični) interesi pa vidijo razvoj ravno v drobljenju. Nazoren primer je dogajanje okoli občine Koper. Čeprav so prebivalci že na dveh referendumih izglasovali, da hočejo živeti v eni občini, obstajajo močne politične zahteve (vključno s sodbo Ustavnega sodišča) za njeno razdelitev. Argumenti za odcepitev naselij v okolici mesta Koper temeljijo na tem, da bodo občine po odcepitvi majhne in revnejše in bojo dobile zato od države več denarja. Toda razvoj ne temelji na pridobivanju denarja od drugod, ampak v aktiviranju lastnih razvojnih potencialov.
Matjaž Hanžek
Vir: Poročilo o človekovem razvoju - Slovenija 1999, izdal Urad za makroekonomske analize in razvoj, 1999, uredil Matjaž Hanžek ob sodelovanju Jane Javornik in Marte Gregorčič
Citirano besedilo je iz poglavja Regionalni razvoj Slovenije (strani 31, 32), katerega avtorja sta Janja Pečan in Marjan Ravbar
12. julij 2001
LOKALNA SAMOUPRAVA
OBČINA MORAVSKE TOPLICE Z 28 NASELJI - ZDAJ IN NIKOLI VEČ?
V skladu z zakonodajo je Državni zbor na začetku letošnjega leta razpisal način in rok za vlaganje pobud za preoblikovanje občin v Republiki Sloveniji. Do izteka roka, 30. junija 2001, sta pobudi vložili Krajevna skupnost Martjanci za izločitev naselja Martjanci iz Občine Moravske Toplice in priključitev k Mestni občini Murska Sobota ter iniciativni odbor za ustanovitev občine Bogojina v imenu in s pooblastilom KS Bogojina in KS Filovci. Obe pobudi je obravnaval Občinski svet Občine Moravske Toplice na 27. redni seji 26. junija 2001 in sprejel ugotovitveni sklep, da ne nasprotuje pobudam, čeprav je hkrati ugotovil, da sedanja Občina Moravke Toplice ne bi več izpolnjevala pogojev iz 13. a člena Zakona o lokalni samoupravi. Občina ne bo vodila nadaljnjih postopkov - to prepušča pobudnikom samim.
MARTJANCI
Občani Martjanec so sklep o pobudi za izločitev naselja iz Občine Moravske Toplice in priključitvi k Mestni občini Murska Sobota soglasno sprejeli na zboru občanov 21. maja 2001 (prisotnih 22 občanov). Pobudo so utemeljili:
- Želja za priključitev k MO Murska Sobota je bila izražena že ob oblikovanju novih občin.
- V nekdanji Občini Murska Sobota je bilo naselje Martjanci v vseh prostorskih planih obravnavano kot primestno naselje.
- Naselje ima izgrajeno kanalizacijo, ki je priključena na čistilno napravo mesta M. Sobota.
- Naselje se od leta 2000 oskrbuje z vodo iz mestnega vodovoda M. Sobota.
- Naselje spada pod murskosoboški šolski okoliš.
- Od 206 zaposlenih občanov Martjanec jih je na območju MO MS zaposlenih 191.
Naselje Martjanci je s komunalno infrastrukturo, poslovno, prometno, upravno, razvojno, kulturno in tradicionalno povezano z mestom Murska Sobota. To, da gravitira na mesto Murska Sobota, potrjuje tudi dnevna migracija prebivalstva. Zaradi vseh omenjenih razlogov krajani Martjanec vidijo večjo razvojno perspektivo v MO Murska Sobota.
STALIŠČE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MORAVSKE TOPLICE
V primeru izločitve naselja Martjanci iz Občine Moravske Toplice in priključitve tega naselja k Mestni občini Murska Sobota OS ugotavlja, da bo potrebno zagotoviti sredstva na državni ravni oziroma na ravni občine, kamor se naselje Martjanci priključuje, za:
• prenos sedeža krajevnega urada (KU) iz Martjanec v M. Toplice
Obrazložitev: Večji del Občine Moravske Toplice ostaja brez pokritja v smislu delovanja upravne enote v lokalni skupnosti. KU pokriva poleg vasi Martjanci še 9 vasi - vse v občini M. Toplice, vključno s sedežem občine Moravskimi Toplicami. Pričakovati je, da se bo tudi naselje Martjanci v okviru Mestne občine vključilo v krajevni urad Murska Sobota, zato bo potrebno v okviru Občine Moravske Toplice zagotoviti prostore za sedež novega krajevnega urada.
• prenos zdravstvene postaje iz Martjanec v Moravske Toplice Obrazložitev: V Martjancih se zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo za celotno območje Občine M. Toplice. V primeru izločitve tega naselja, bo ostala sedanja občina brez ene temeljih osnov v skladu s 13. členom ZLS, zato je potrebno predvideti v tem primeru prenos te dejavnosti v M. Toplice in za to na novo zagotoviti ustrezne prostore.
• sprememba dela k. o. Martjanci v k. o. Moravci Obrazložitev: Glede na to, da katastrska občina Martjanci dosega čisti center naselja M. Toplice in je na njenem območju tudi del kompleksa ZMT d.d., bo v primeru izločitve k. o. Martjanci iz dosedanje občine potrebno spremeniti - prenesti ta del k.o. Martjanec v k.o. Moravci, sicer se bo zgodilo, da bo ta najpomembnejša gospodarska družba v tem okolju imela na dvorišču svojega kompleksa mejo dveh občin.
• izgradnja oziroma posodobitev povezovalnih cest Obrazložitev: Preko naselja Martjanci poteka glavna in edina normalna cestna povezava velikega števila ostalih naselij v občini s sedežem občine, to bi pomenilo, da bo potrebno v primeru izločitve Martjanec iz občine M. Toplice uporabljati za prihod na sedež občine poti preko druge občine, oziroma izgraditi in posodobiti 15 km sedaj ozkih krajevnih cest.
• sprememba poštne številke za 5 naselij v občini M. Toplice Obrazložitev: Z morebitno priključitvijo Martjanec k Mestni občini Murska Sobota bo verjetno tudi to naselje moralo prevzeti poštno številko Murske Sobote, kar pomeni, da bo 5 naselij v Občini Moravske Toplice ostalo brez poštne izpostave, zato bo potrebno spremeniti poštne naslove vseh poštnih naslovnikov v teh krajih.
• spremembe v organizaciji zavoda Vrtci Moravske Toplice Obrazložitev: Enota vrtca Martjanci je ena od šestih enot v okviru Občine Moravske Toplice, ki sestavljajo samostojni zavod Vrtci Moravske Toplice. V primeru izločitve enote v Martjancih, bo potrebno izvesti celotno reorganizacijo znotraj zavoda in izločitev te enote v okvir zavoda Vrtcev Mestne občine Murska Sobota. Ker je zavod Vrtci Moravske Toplice relativno majhen, pomeni takšna izločitev ene enote tudi zahtevno kadrovsko spremembo, kar bo potrebno z vidika stroškov ustrezno ovrednotiti (morebitne tehnološke viške bo potrebno pokriti).
• sprememba v organiziranosti javnega komunalnega podjetja Čista narava d.o.o.
Obrazložitev: Glede na to, da ima Mestna občina Murska Sobota svoje komunalno podjetje, ki bo verjetno prevzelo tudi vzdrževanje naselja Martjanci in komunalnih sistemov v tem naselju, bo prišlo do tehnoloških viškov v okviru komunalnega podjetja Čista narava, kar pomeni, da bo potrebno te stroške poravnati oziroma prevzeti del zaposlenih v tem komunalnem podjetju s strani občine, kamor se naselje priključuje.
• obstajajo pa tudi druge pomembne povezave Martjanec z Občino M. Toplice, ki bodo zahtevale zaradi izločitve iz sedanje občine določene stroške in organizacijske spremembe:
• tu je sedež kmetijske zadruge za celotno področje občine • na območju celotne občine sta organizirani OŠZ in OGZ, kamor so vključene tudi organizacije s področja športa in gasilstva v Martjancih in obstaja na tej relaciji precej medsebojnih povezav in navezav
Istočasno pa je nujno v zvezi s pobudo Martjanec, ki pomeni, da se to naselje priključuje Mestni občini M.Sobota, obvestiti Mestno občino, da bo z morebitno priključitvijo tega naselja potrebno prevzeti tudi del obveznosti sedanje Občine M. Toplice, v skladu z ZLS, glede na sorazmerni del števila prebivalcev tega naselja v sedanji občini (cca 8%). Pričakovati je tudi, da Mestna občina Murska Sobota prevzame sorazmerno število delavcev uprave Občine Moravske Toplice.
NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI
12. julij 2001
LOKALNA SAMOUPRAVA
BOGOJINA
Javna razprava o ustanovitvi Občine Bogojina je bila 25. maja 2001. Iniciativni odbor, ki ga vodi Andrej Benkovič, je dal pobudo za ustanovitev nove občine z naselji Bogojina, Bukovnica, Filovci in Ivanci.
Eden od razlogov, zakaj prihaja do ponovne pobude za ustanovitev občine je tudi ta, da se je na to območje do sedaj vlagalo dosti manj v infrastrukturne objekte kot na ostala območja naše sedanje občine. Te investicije do danes zaostajajo za polovico od tistega, kar bi bila povprečna poraba na prebivalca sedanje občine. Določene nepravilnosti pri porabi občinskega denarja je ugotovilo tudi Računsko sodišče RS, kar je še dodatni razlog za nezadovoljstvo prebivalstva v sedanji občini.
Kljub temu je treba povedati, da nove občine nimamo namena ustanavljati zaradi nepravilnosti v sedanji občini, temveč želimo samo uveljaviti enako pravico, kot so jo uveljavili tudi državljani v drugih manjših občinah v Sloveniji. Ravno take občine so dokazale največjo učinkovitost in preglednost pri porabi javnega denarja za izgradnjo lokalne komunalne infrastrukture. Le-to pa je v Sloveniji še vedno primarna naloga vseh lokalnih skupnosti.
Prepričani smo, da bi z ustanovitvijo nove občine Bogojina pridobili tudi občani v ostalem delu sedanje občine, saj bi bili bližje odločanju, investicijska sredstva pa bi se delila na manj naselij...
Predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev občine Bogojina Andrej Benkovič, univ. dipl. iur.
V ZVEZI Z USTANOVITVIJO OBČINE BOGOJINA
PA OBČINSKI SVET UGOTAVLJA:
• V šolski okoliš OŠ Bogojina je vključen večji del otrok iz celotne občine M. Toplice, to je tudi centralna OŠ v občini M. Toplice. Približno polovico otrok prihaja iz naselij, ki bodo izven teritorija bodoče občine Bogojina, kar lahko povzroči preusmeritev teh otrok v druge šole ali celo zahtevo po novi centralni šoli v Občini M. Toplice, še posebej zato, ker je največ rojstev v naselju M. Toplice.
• Verjetno bo prišlo ob ustanovitvi nove občine Bogojina do razpada Zavoda Vrtci občine M. Toplice, saj sta dve od šestih enot na teritoriju naselij v predlagani novi občini Bogojina. Posebej bo s tem povezan problem nekaterih enot, ki nimajo možnosti neposredne navezave na katero od šol (največja enota v M. Toplicah).
• Sprememba v organiziranosti javnega komunalnega podjetja Čista narava d.o.o.
V organiziranosti občinskega komunalnega podjetja, ki pokriva tudi področje naselij, ki bi naj v prihodnje sestavljale novo občino, bo z izločitvijo teh naselij prišlo do tehnološkega viška zaposlenih, kar bo potrebno upoštevati pri delitveni bilanci nove občine. • Ob tem obstajajo še nekatere pomembne povezave tega območja predvidene nove občine Bogojina z območjem Občine M. Toplice:
Na območju celotne občine sta organizirani OŠZ in OGZ, kamor so vključene tudi organizacije s področja športa in gasilstva iz teh naselij in obstaja na tej relaciji precej medsebojnih povezav in navezav.
Gornje ugotovitve v zvezi z ustanovitvijo nove Občine Bogojina pomenijo, da bo potrebno na državni ravni oziroma na ravni nove Občine Bogojina zagotoviti potrebna sredstva pri izvedbi reorganizacij oziroma pri zagotavljanju nadomestnih pogojev za delovanje ostalih vrtcev v Občini Moravske Toplice, ki so vezani na centralno kuhinjo v okviru enote Filovci. Prav tako je potrebno ugotoviti, da v primeru ustanovitve nove Občine Bogojina, pripadajo tej novi občini v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi v delitveni bilanci, vsi dosedaj izgrajeni objekti, ki so last Občine Moravske Toplice in ležijo na teritoriju, ki bo predstavljal novo Občino Bogojina. Istočasno pa prevzema nova Občina Bogojina tudi del vseh obveznosti in terjatev glede na število prebivalcev, kar predstavlja cca 22,5 % vseh obveznosti oziroma terjatev. Pričakovati je tudi, da nova Občina Bogojina prevzame sorazmerno število delavcev uprave Občine Moravske Toplice.
ŽUPAN FRANC CIPOT:
Politična maškarada in cirkus okrog ustanavljanja novih občin, ki ga zdaj že tradicionalno vsakih nekaj let uprizarjamo v Sloveniji v času pred lokalnimi volitvami, bosta prej ali slej postala del etnološke zgodovine. Ne samo zaradi novega načina življenja, ki je povezano z novimi tehnologijami in hitrim razvojem znanosti, ampak tudi in predvsem zato, ker bo oblikovanje malih zaplotkov lahko namenjeno kvečjemu ljudem, ki se v sodobni način življenja ne bodo sposobni vključiti. Teh pa, iskreno upam, tudi v našem okolju v prihodnje naj ne bi bilo veliko, saj z ideološkim ali temu podobnimi pristopi gledanja na svet ne bo možno polno zaživeti v vse bolj konkretni, strokovni in praktični evropski družbi.
Čeprav želim sam verjeti, da velika večina različnih pobudnikov nadaljnjega drobljenja občin v naši sredi dvomi o tem, kar počne, pa je moj optimizem ob zadnjih dogodkih v zvezi s tem močno splahnel, saj ugotavljam, da nekateri to počno brez posebnih problemov. Seveda je pri tem zaverovanost v celo vrsto svojih idej in predvsem kritik na račun sedanje občine toliko, da se na koncu še komu zazdi, da je vse to res. Saj se vsi strinjamo, da nekomu, ki bistva ne pozna, nekajkrat ponovljena vsebina, čeprav neverjetna, postane verjetna - pravijo, da jo je potrebno vsaj trikrat slišati... In na ta način dobivamo v tem trenutku pobudo za Občino Bogojina in pobudo Martjanec za izločitev iz sedanje in priključitev k mestni občini.
Ne želim polemizirati s pobudniki, vendar pa sem ob obravnavi predlogov teh pobud na občinskem svetu vseeno opozoril, da stalno nezadovoljstvo z »družinskimi člani« ne koristi niti takemu nezadovoljnežu niti ostanku »družine«; to ponavadi ni najbolj prijetno - če že ne zaradi težav, ki jih s tem ima sam, tudi zaradi sosedov, ki po znani slovenski navadi privoščijo drugemu. Ta prispodoba morda ni najboljša, vendar pa dovolj nazorna, da lahko poenostavljeno prikažem položaj ob vlaganju teh pobud. Tega se seveda nekateri ne želijo zavedati, saj je interes le enosmeren, ki pa zna postati tudi za njih zelo težaven, če se vse ne zgodi tako, kot je zamišljeno.
MED USPEŠNEJŠIMI
Sedanja občina sodi po podatkih, ki jih je možno dobiti tudi na internetu - torej so pristopni vsakemu posamezniku, ki se želi o tem prepričati -, med uspešnejše občine v Sloveniji tudi po teh čisto suhoparnih podatkih o višini sredstev, vloženih v investicije, kulturo, šport, izobraževanje... Predvsem pa je sedanja občina prepoznavna v regiji in širše v Sloveniji po projektih, ki so širšega pomena in s katerimi ustvarjamo pomembne osnove za zaposlitve ljudi. Samo v letu 2000 je bilo na območju naše občine več gospodarskih naložb kot v celotnem širšem okolju - z vidika turizma pa celo najpomembnejše naložbe na državni ravni. Tudi letos bodo dokončani pomembni projekti, tako na področju turizma, kot na področju kmetijstva, ki bodo dali nove možnosti za ustvarjanje novih prepotrebnih delovnih mest oziroma razvoj zasebnih dejavnosti.
Pričakovati je, da se bo glede na zamisel o prestrukturiranju našega podeželja in s tem večjo prilagodljivost tržnim pogojem gospodarjenja ta trend nadaljeval tudi v prihodnje, saj za to obstajajo realne osnove - gospodarska infrastruktura, turistični in kmetijski resursi, ki jih je ob volji ljudi in predvsem znanju in realnem optimizmu možno uresničiti.
12. julij 2001
LOKALNA SAMOUPRAVA
LOKALNA SAMOUPRAVA V NOVI PODOBI
V te razvojne zamisli so po sprejeti strategiji razvoja našega okolja in vzpodbujanju vseh ljudi, ki si upajo in imajo možnost ter željo po lastnem razvoju, vključena vsa naselja v naši občini enakomerno, kar pa še ne pomeni, da je možno vse urediti hkrati in v trenutku, saj gre za proces, ki zahteva svoj čas in predvsem velik finančni vložek.
VLAGANJA V KS BOGOJINA
In ko imamo pred sabo pobudo za ustanovitev Občine Bogojina, je kot prvi argument izpostavljeno ravno zapostavljanje teh naselij v smislu razvojnih vlaganj. Seveda želijo pobudniki to argumentirati predvsem s številkami, ki so bile objavljene v eni od prejšnjih številk Lipnice, kar na prvi pogled celo morda do neke mere drži, če seveda ne začnemo poglobljene analize struktur teh navedb. Dejstvo je namreč, da so bila v preteklih šestih letih v Bogojini vložena sredstva predvsem v posodobitev in dograditev šole, posodobitev in dograditev vrtca ter kulturne dvorane, medtem ko je bilo relativno manj vloženih sredstev v komunalno infrastrukturo. Enako velja za Filovce, kjer so izgrajeni sodobna kulturna dvorana, sodobni vrtec s centralno kuhinjo, novi prostori za turistično in gasilsko društvo ter sodoben športni kompleks, medtem ko je bilo na področju infrastrukture manj vlaganj, čeprav tudi ta niso popolnoma izostala (vodovod, ceste, parkirni prostori...). Bukovnica je pridobila elektrifikacijo dveh zaselkov vikendov in vinskih kleti in predvsem sodobno cestno povezavo do Motvarjevec, tu je bila opravljena tudi prva komasacija z melioracijo v novi Občini Moravske Toplice. Občina pa je pomagala tudi pri izgradnji mrliške vežice, vodovoda... V Ivancih je bila izgrajena prva čistilna naprava in kanalizacija v tej občini, prav tako pa je tu izgrajen prvi sodobni namakalni sistem v Prekmurju, vlagalo pa se je tudi v druge objekte. Če k tem dodamo predvidene vložke v programu planirane izgradnje komunalnih čistilnih naprav in kanalizacije v Bogojini in Filovcih ter pričakovano ureditev turističnega kompleksa okrog gramoznice v Ivancih in Filovcih - to naj bi bilo izvedeno v naslednjih nekaj letih - pa lahko kaj kmalu ugotovimo, da so oziroma bodo dejansko vložki v ta del občine ne samo sorazmerno enaki, temveč precej večji kot v marsikaterem drugem naselju te občine.
Argument pobudnikov je torej možno oceniti kot nesmisel in zavajanje javnosti, ne glede na to, da v danem trenutku še ni začeta gradnja prepotrebne kanalizacije in čistilne naprave v Bogojini. Ta pa bi verjetno brez teh pobud in še nekaterih dogajanj ter dogodkov, ki so posredno prav tako povezani s to pobudo, že bila v izgradnji. To je bil nenazadnje ob upravičeni želji in zahtevah ljudi, ki vplačujejo svojo soudeležbo, tudi moj prioritetni cilj, ki se ga pa kljub najboljši volji ni dalo uveljaviti na občinskem svetu, saj so mojo pobudo z velikim nasprotovanjem zavr-li ravno pobudniki - zagovorniki nove razvojno usmerjene Občine Bogojina?! Podoben je položaj tudi s čistilno napravo in kanalizacijo v Filovcih, kjer so krajani, glede na res prijazen pristop z vidika njihove (ne) soudeležbe pri financiranju izgradnje, dobili ob nenadni ustavitvi vseh postopkov občutek, da je za to kriva občina, ali še bolj točno župan, ki želi izkoristiti vas Filovci s prodajo gramoza. Dejstva so seveda popolnoma na glavo obrnjena, saj sem sam bil največji zagovornik tega, da Filovci dobijo čim cenejšo varianto komunalne ureditve, ki bi se jo verjetno dalo izpeljati v dogovorjenih okvirih, če ne bi prišlo do zadev, za katere mislim, da niso bile ne poslovne ne korektne in še kako drugače bi se jih dalo razumeti...
EDEN NAJPOMEMBNEJŠIH CENTROV
Kar zadeva pobudo Martjanec v zvezi s priključitvijo k mestni občini, pa sem prepričan, da niso bila niti malo proučena vsa odprta vprašanja, ki se s tem pojavijo v zvezi s položajem Martjanec kot enega najpomembnejših centrov v sedanji občini in novega položaja, ki bi ga to naselje dobilo v mestni občini. Gre približno za primerjavo »prvi v vasi ali zadnji v mestu« - kateri položaj je ugodnejši, lahko vidimo iz naslednjih namigov.
Sedaj je v Martjancih sedež krajevnega urada za pretežni del občine, sedež zdravstvene ambulante v občini, sedež pošte za precejšnji del naselij sedanje občine, sedež kmetijske zadruge za celotno področje občine in enota vrtca, ki je sestavni del zavoda Vrtci Občine Moravske Toplice.
Z vključitvijo v mestno občino bo zaradi zagotovitve osnovnih vsebin za naselja v sedanji občini potrebno prenesti sedež krajevnega urada, sedež zdravstvena ambulante, sedež pošte, sedež kmetijske zadruge in izločiti enoto vrtca iz sedanjega zavoda. Prepričan sem, da krajane pobudniki s tem niso seznanili, zato ni veliko verjetnosti, da bi takšna odločitev dobila podporo večine in, nenazadnje, tudi moje mnenje je, da si vsega tega, kar je dolga leta nastajalo v Martjancih, krajani ne smejo privoščiti - izgubiti.
Občinski svet je na mojo pobudo sprejel odločitev, s katero ne želi nasprotovati pobudam za Občino Bogojina in za izločitev naselja Martjanci. Ob tem pa so izpostavljene nekatere ugotovitve, ki jih bo pri uresničevanju teh ciljev potrebno upoštevati v nadaljnjem postopku, najprej na državni ravni in pozneje ob morebitnem razpisu referenduma.
Vsekakor želim, da bi ohranili v času teh dogajanj spodoben nivo medsebojne komunikacije vsi, ki zagovarjajo pobudi, in tisti, ki tem ne pritrjujejo, saj je nenazadnje potrebno tudi ta dejanja gledati le v luči problemov, ki spremljajo novo državo Slovenijo na njeni uspešni poti razvoja svobodne in demokratične družbe. Pričakovati je, da bo s pridružitvijo Slovenije k Evropski uniji prišlo do nujnega preobrata tudi na lokalni samoupravi - zato bomo najverjetneje zelo hitro začeli razmišljati o povezovanju. V to pa naj bi občine prej ali slej prisilil tudi novi koncept financiranja občin, ki malim ne obeta prav veliko...
12. julij 2001
IZ DELA OBČINSKEGA SVETA
26. REDNA SEJA (14. maj 2001)
Prisotni člani občinskega sveta: Andrej BENKOVIČ, Bojan BERDEN, Karel ČURMAN, Alojz GLAVAČ, Geza HUJS, Franc KUČAN, Štefan KUHAR, Jože LANSČEK, Jožef MATIS, Franc NEŽIČ, Geza PUHAN, Branko RECEK, Jože ŠTEFKO, Milan VARGA, Tibor VÖRÖŠ in Vlado VUČKIČ; odsoten: Viktor ČASAR
Ostali prisotni: Franc CIPOT - župan, Nada LUTARIČ - tajnik, mag. Milan ŠADL - svetovalec župana, Slavica FUJS - računovodkinja, Slavko ŠKERLAK - predsednik OGZ in Štefan JANČARIČ - poveljnik štaba CZ - pri 7. točki dnevnega reda; novinarji. Sejo je vodil podžupan Jožef MATIS.
Dnevni red:
1. Ugotovitev prisotnosti
2. Potrditev zapisnika 25. redne seje občinskega sveta 3. Premoženjska bilanca občine Moravske Toplice 4. Imenovanje članov sveta OŠ Fokovci, DOŠ Prosenjakovci in izdajateljskega sveta Lipnice
5. Vloga za izdajo soglasja k povečanju obsega sredstev za akontativno plačilo delovne uspešnosti zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota v letu 2001 ter enkratne nagrade direktorja za uspešno poslovanje v letu 2000 6. Pobude, mnenja, predlogi, vprašanja in odgovori 7. Poročilo o delovanju OGZ
8. Informacija o poteku razpisa za investitorje izgradnje skupne stavbe v Prosenjakovcih 9. Razno
Ad 3/ Skupno premoženje občine na dan 31. 12. 2000 znaša 1.743.123.000 SIT z upoštevanjem pobotov za sredstva, dana oziroma prejeta v upravljanje pri posrednih proračunskih porabnikih -zavodih. Revalorizirana vrednost naložbe v Hotelu Vivat 616 tisoč SIT, v Javnem komunalnem podjetju Čista narava, katerega edini ustanovitelj je občina, 24 MIO SIT, v Art Centru Središče 5 MIO SIT, v RA Sinergija 600 tisoč SIT in v družbi Počitek-užitek d.o.o. 3,5 MIO SIT.
Ad 4/ Kot predstavnico ustanovitelja se v svet javnega izobraževalnega zavoda OŠ Fokovci za mandat štirih let imenuje Jolanko HORVAT iz Moravskih Toplic, Dolga ul. 206, 9226 Moravske Toplice. Mandat Jožeta LANŠČEKA in Geze HUJSA je vezan na mandat v občinskem svetu, zato do poteka mandata v občinskem svetu ostajata člana sveta zavoda OŠ Fokovci.
Kot predstavnika ustanovitelja se v svet javnega izobraževalnega zavoda DOŠ Prosenjakovci za mandat štirih let imenuje Anton PUHAN iz Čikečke vasi 7, 9207 Prosenjakovci. Mandat Geze PUHANA je vezan na mandat v občinskem svetu, zato do poteka mandata v občinskem svetu ostaja član sveta zavoda DOŠ Prosenjakovci.
Imenuje se izdajateljski svet javnega glasila Občine Moravske Toplice v naslednji sestavi:
1. Alojz GLAVAČ, Sebeborci 84 - predstavnik OS,
2. Franc NEŽIČ, Ivanci 36 - predstavnik OS,
3. Vlado VUČKIČ, Selo 80/a - predstavnik OS,
4. Tibi VÖRÖŠ, Središče 23 - predstavnik MNSS,
5. Nada LUTARIČ, predstavnica občinske uprave občine Moravske Toplice,
6. Geza GRABAR, Tešanovci 113 - predstavnik društev,
7. Slavko FARTELJ, Moravske Toplice, Na bregu 32, predstavnik KS.
Mandat članov izdajateljskega sveta traja štiri leta.
Ad 5/ Svet je dal podporo soglasju Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota za akontativno izplačilo delovne uspešnosti zaposlenih v ZD M. Sobota v letu 2001 do vključno 10% sredstev za delovno uspešnost ter enkratne nagrade v višini ene mesečne plače direktorju za uspešno poslovanje v letu 2000.
Ad 6/ POBUDE, MNENJA, PREDLOGI, VPRAŠANJA IN ODGOVORI
VPRAŠANJA IN PRIPOMBE
A. BENKOVIČ je zahteval, da se posredujejo podatki, katerim društvom in v kakšni višini so bila lani dodeljena sponzorska sredstva Zavarovalnice Triglav. Postavil je vprašanje, če ima občina podeljene štipendije, kdo jih prejema, če se štipendije podeljujejo samo našim študentom in če obstaja pravilnik. Odgovor: podatke o sponzorskih sredstvih je mogoče dobiti na zavarovalnici, štipendije letos niso bile razpisane, saj Ministrstvo za šolstvo meni, da štipendiranje ni naloga občine.
Š. KUHAR je postavil naslednja vprašanja: Kdaj bo sanirano divje odlagališče odpadkov Cuber? Koliko sredstev občina dobi za vzdrževanje enega kilometra ceste? Kdo je odgovoren za vsebino občinskih odlokov in objavo? Kdo bo plačal stroške tožbe, ko druga oseba v imenu svojega varovanca, ki je brez sredstev, brez osnove toži krajevno skupnost stroški pa bodo zelo visoki? Predlagal je, da se usposobi stara cesta - proti Sepu.
CATV
A. BENKOVIČ je postavil vprašanje, ali je občina lastnik CATV omrežja in če je opravičena pobirati naročnino ter predlagal, da se CATV statusno uredi. B. RECEK je odgovoril, da so sistem CATV zgradili krajani in KS, formiran je bil odbor, ki ga sestavlja po en predstavnik iz vsakega naselja, kjer je zgrajeno omrežje. Odbor je ugotavljal, da vsi koristniki ne plačujejo stroškov vzdrževanja sistema. Zaradi tega je odbor sklenil, da se dolžnikom pošljejo prek občine še opomini. Župan Franc CIPOT je menil, da je CATV potrebno urediti neko obliko organizacije, kamor bi se vse skupaj pre-kanaliziralo in nek organ, ki bi to bil pripravljen sprejeti v upravljanje v smislu pogodbe med sedanjimi lastniki, KS in upravljalcem. To pa v prihodnje naj ne bo občina, ker nima s tem nič; razprave na zborih občanov ali drugje so brez pomena, ker o tern nihče ne odloča v občini, ampak gre samo za »izposojo« računa. Čimprej bo to potrebno prenesti drugam.
DIVJA ODLAGALIŠČA ODPADKOV Več svetnikov (G. PUHAN za Motvarjevce, Š. KUHAR za Cuber) je opozarjalo na divja odlagališča odpadkov. J. ŠTEFKO je predlagal, da občinski svet sprejme odlok o divjih odlagališčih. Divja odlagališča se naj sanirajo ali se uredi odlagališče. Sprejet je bil sklep, da se divje odlagališče odpadkov v Motvarjevcih saniralo letos, če za odvoz kosovnih odpadkov ne bodo porabljena vsa sredstva.
TAKSA ZA OBREMENJEVANJE VODE Svetnik A. GLAVAČ je obvestil občinski svet, da ga Čista narava toži za plačilo takse za obremenjevanje vode v višini 21.000 SIT, čeprav sam niti ni lastnik vodnjaka. Zoper sklep sodišča se bo pritožil. Mag. Milan Šadl mu je pojasnil, da se taksa za obremenjevanje vode obračunava na podlagi republiške uredbe. Čista narava jo je dolžna pobrati, porabniki vode pa plačevati.
NOVE OBČINE, KANALIZACUA BOGOJINA-FILOVCI B. RECEK je želel slišati informacijo o aktivnostih za ustanovitev novih občin. J. LANŠČEK je že prej predlagal, da se prekinejo vsi postopki v zvezi z izgradnjo čistilne naprave Bogojina, dokler ne bo jasno, če bo nastala nova občina. A. BENKOVIČ je prvemu odgovoril, da bo znano »vse ob pravem času«, začasni iniciativni odbor pripravlja predlog. Po končani javni razpravi bo ob vložitvi v DZ predlog poslan v vednost občini. V odgovor drugemu je pojasnil, da Bogojina in nekatere druge vasi v občini zaostajajo za cca 200 MIO SIT za investicijami v drugih delih občine. V Bogojini ni bila narejena nobena investicija, krajani so plačali 24 obrokov, vendar se kanalizacija še ne gradi.
B. BERDEN je vprašal, kakšen je odziv krajanov Filovec na poslane pogodbe o sofinanciranju kanalizacije v Filovcih. Ko je odgo-varjal na sklop vprašanj, je župan F. CIPOT povedal, da gre pri pobudah za ustanavljanje občin za legitimno stvar posameznih skupin in posameznikov, postopke določa zakon. Na vsebino investicijske narave pa je povedal, da se zadnje čase te stvari dogajajo predvsem na relaciji komunalnega sistema Filovci-Bogojina v zvezi s čistilno napravo - skupno čistilno napravo, kanalizacijo, gramozno jamo... To pa se dogaja na načine, ki niso vedno primerni in precej odstopajo od normalnega vedenja.
Po obsežni razpravi je župan F. CIPOT predlagal:
1. Da se predlog njegovih sklepov v zvezi z izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave Bogojina vpiše v zapisnik, vendar jih ne predlaga na glasovanje, ker je večina razpravljalcev bila mnenja, da jih v tem trenutku niso pripravljeni sprejeti, predvsem so to bili svetniki iz področja, ki so do tega tudi najbolj pristojni.
2. Ker je v zvezi s kanalizacijo in čistilno napravo vedno več »puščic« usmerjenih direktno v pristojnost župana, kot da ima on »v žepu denar« in ga po svoje deli, kar pa ni res, je predlagal, da se aktivira -odbor za gospodarsko infrastrukturo pri občinskem svetu, ki je za to pristojen in da se ta del občinskega sveta angažira skupaj z občinsko upravo, ki mora strokovno voditi tehnične posle v zvezi z obravnavano problematiko, ker je za to tudi pristojna. Ti ljudje naj sodelujejo na sejah krajevnih skupnosti in različnih odborov v teh zadevah.
12. julij 2001
IZ DELA OBČINSKEGA SVETA
Ad 7/ O delu Občinske gasilske zveze in Štaba civilne zaščite sta poročala predsednik OGZ Slavko ŠKERLAK IN poveljnik štaba CZ Štefan JANČARIČ. O delu govorimo podrobneje na strani ZAŠČITA IN REŠEVANJE.
Ad 8/ Mag. M. ŠADL je seznanil občinski svet, da na javni razpis za investitorje izgradnje skupne stavbe v Prosenjakovcih ni bilo prijav. Še se bo iskalo zainteresiranega investitorja.
Ad 9/ Svet meni, da je potrebno sanirati potok Lipnica na območju naselja Moravske Toplice; sporazum o tem bo Občina podpisala, ko bo lahko zagotovila sredstva za sanacijo.
Prošnji za sofinanciranje Vestnikove priloge ob 10-letnici osamosvojitve se ne ugodi.
Občinski svet podpira prizadevanja društva GAJ Filovci (projekt »Pod slamnato streho«) za ohranjanje in revitalizacijo stare arhitekture v goricah. Svet bo ponovno odločal o sofinanciranju, če sredstva sponzorjev ne bi zadoščala in bo za to ustrezna proračunska možnosti.
Svet je zavrnil prošnji dveh študent Pedagoške fakultete za štipendijo, ker letos štipendije niso razpisane, in zavrnil nakup zemlje na območju k.o. Vučja Gomila.
27. REDNA SEJA (26. junij 2001)
Prisotni so bili vsi člani sveta in: Franc CIPOT, župan, Nada LUTARIČ, tajnik občine, mag. Milan ŠADL, svetovalec župana, Alenka DUGAR, ZEU (3. točka), novinarji. Sejo je vodil župan F. Cipot.
Dnevni red:
1. Ugotovitev prisotnosti
2. Potrditev zapisnika 26. redne seje občinskega sveta 3. Predlog odloka o ureditvenem načrtu za območje zelenih in rekreacijskih površin vzhodno in južno od zdraviliškega kompleksa Moravskih Toplic - predlog za sprejem po hitrem postopku 4. Predlog odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Moravske Toplice - predlog za sprejem po skrajšanem postopku 5. Predlog sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra na parc. št. 1093/2 v k.o. Čikečka vas
6. Vloga Kolar Irene iz Murske Sobote, Lendavska ul. 23, za ureditev zemljiškoknjižnega stanja zemljišč (poti) v k.o. Čikečka vas 7. Pobude, mnenja, predlogi, vprašanja in odgovori
a) Poročilo Vrtcev občine Moravske Toplice o zasedenosti enot Vrtca
8. Sprejem mnenja za imenovanje ravnateljice Vrtcev občine Moravske Toplice
9. a) Imenovanje predstavnika KS v izdajateljski svet Lipnice b) Imenovanje štirih članov nadzornega sveta JKP Čista narava d.o.o. 10. Obvestilo Odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada o delovanju in načinu delitve sredstev požarnega sklada 11. Predlog Odbora za gospodarsko infrastrukturo o investicijah 12. Prošnja Splošne bolnice Rakičan Murska Sobota za nakazilo sredstev Fundacije za razvoj bolnišnice 13. a) Pobuda iniciativnega odbora za ustanovitev občine Bogojina b) Pobuda KS Martjanci za izločitev naselja Martjanci iz Občine Moravske Toplice in priključitev k Mestni občini Murska Sobota 14. Razno
Ad 3/ Po hitrem postopku je bil sprejet odlok o ureditvenem načrtu za območje zelenih in rekreacijskih površin vzhodno in južno od zdraviliškega kompleksa. Program ureditve zajema: ureditev površin za igranje golfa, širitev hotela Ajda, postavitev rastlinjakov in izgradnjo dovozov in parkirišč ter infrastrukture.
Ad 4/ Z odlokom se natančneje določajo končne točke kategoriziranih cest. Na novo se kategorizira občinska pot v bodočem kmetijskem kompleksu v k.o. Tešanovci.
Ad 5 in 6/ Potem ko je svet spremenil status nepremičnin na parc. št 1093/2 in 1093/2 v k.o. Čikečka vas, je potrdil še predlog menjalne pogodbe.
Ad 7/ POBUDE, MNENJA , PREDLOGI, VPRAŠANJA IN ODGOVORI
V zvezi z vprašanjem, postavljenim na eni prejšnjih sej občinskega sveta, je Vrtec občine Moravske Toplice posredoval podatke o številu otrok v posameznih oddelkih in prostih mestih za sprejem otrok v vrtec glede na prostorsko in normativno oblikovanje oddelkov, s prikazom števila rojstev in vključenostjo otrok v VVZ.
Š. KUHAR je predlagal, naj se nekatere stvari na področju izvajanja občinskih odlokov, predvsem na področju javnih površin, dosledneje izvajajo. (Cesta za Rdeči breg je cca 1,5 m ozkejša kot je bila, zaraščanje na cesti ...)
V. ČASAR je vprašal, kdo je dolžan vzdrževati melioracijske jarke. Moti ga, da je Čista narava d.o.o. letos pokosila samo obcestni del bankin, v preteklem letu pa je kosila tudi notranjost jarkov. Odgovorjeno mu je bilo, da je melioracijske jarke dolžna vzdrževati Upravna enota - kmetijski oddelek, vendar pa prihaja do problemov zaradi neplačil s strani lastnikov zemljišč in s tem do slabega vzdrževanja zaradi pomanjkanja sredstev, ni pa vzdrževanje teh objektov v pristojnosti občine. Glede košnje bankin pa mu je bilo pojasnjeno, da se spomladi in jeseni opravljajo trije rezi, poleti pa le dva.
A. GLAVAČ je vprašal, kako je s prenosom stare šole v Sebe-borcih na KS, ker je občinski svet že sprejel sklep o brezplačni uporabi. Odgovor mu bo posredovan na naslednji seji.
A. BENKOVIČ je vprašal, zakaj Čista narava d.o.o. ne kosi bankin na cesti na Trnavski breg in predlagal, da se pokosi vsaj enkrat letno. Odgovorjeno mu je bilo, da se kosi ob kategoriziranih cestah, za druge ceste pa je potrebna naročilnica s strani naročnika.
Na vprašanje J. LANŠČEKA o nadaljevanju asfaltiranja cest v Andrejcih je župan odgovoril, da se bodo dela nadaljevala najverjetneje konec avgusta.
M. VARGA je povedal, da občani sprašujejo, kdo je odgovoren za pogodbo s Pomgradom. Opozoril je, da bi predsednik KS in župan morala skupaj nastopati proti Pomgradu, saj je sedaj sam. Župan pa je odgovoril, da se pogodba, ki jo je pripravila občina, ne more izvajati, ker je inšpektor s sklepom ustavil dela; potrebno bo pridobiti vsa dovoljenja za nadaljnji poseg, da se bo pogodba lahko realizirala.
Ad 8/ Na razpis sta se v roku prijavili dve kandidatki (Danica Horvat Bernarda Roudi). Občinski svet je dal pozitivno mnenje za ponovno imenovanje Danice Horvat dosedanje ravnateljice.
Ad 9/ Zaradi odstopa Slavka Fartelja je bil za člana izdajateljskega sveta Lipnice imenovan Janez Čarni iz Moravskih Toplic.
V nadzorni svet JKP Čista narava d.o.o. so bili imenovani: Ludvik Grabar iz Fokovec, Roman Granfol iz Moravskih Toplic, Leopold Kočar iz Bogojine in Tibor Vöröš iz Središča.
Ad 10/ Odbor za razpolaganje s sredstvi je svetu posredoval obvestilo o delovanju in načinu delitve sredstev požarnega sklada.
Ad 11/ Vaški odbor Bogojina se zaprosi za mnenje o tem, ali se naj gre v izgradnjo samostojne ČN za Bogojino in njihovo mnenje do naslednjega predloga sklepov:
1. V okviru programa izgradnje komunalnih sistemov - čistilna naprava in kanalizacija - v Občini Moravske Toplice je prioriteta kanalizacija in čistilna naprava Bogojina. Prvotni predlog, ki je zajet v sklepu občinskega sveta z dne 24.03.2001 (sklep 219) in je predvideval skupno čistilno napravo Filovci-Bogojina, se glede na nemožnost sofinanciranja z izkopom gramoza v Filovcih v tem smislu spreminja.
2. Takoj po pridobitvi dovoljenj za gradnjo - predvidoma v juniju oz. juliju 2001 - se pripravi razpis za izgradnjo I. faze kanalizacije v Bogojini. Za izgradnjo te kanalizacije v proračunu za leto 2001 ni zagotovljenih sredstev, zato bo v tem primeru vsa obveznost iz tega naslova predzadolžitev občine. V skladu s tem bo občinski svet v občinskem proračunu za leto 2002, 2003 in 2004 zagotovil sorazmerni del sredstev za plačilo teh obveznosti. 3. V kolikor pride v času odplačevanja obveznosti s strani občine, do morebitnih teritorialnih sprememb ali členitve te občine, se obveznosti iz naslova čistilne naprave in kanalizacije po prejšnjih točkah (1, 2) tega sklepa, prenesejo na tisto občino, kamor bo teritorialno spadal kraj Bogojina, kjer je tudi lokacija teh komunalnih naprav, saj je s tem, v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi, povezano tudi lastništvo teh naprav.
Ko bo pridobljen odgovor VO Bogojina v zvezi s tem sklepom, bo občinski svet o zadevi ponovno odločal.
Ad 12/ Fundaciji za razvoj Splošne bolnišnice M. Sobota se nakaže 100.000 SIT iz proračunske rezerve.
Ad 13/ Bistvo sklepov pri tej točki povzemamo na straneh LOKALNA SAMOUPRAVA.
Ad 14/ Vprašanja in predlogi so zadevali odločitev Martjanec o izločitvi iz občine, poplavljanje potoka Vešarnica, koriščenje storitev druge, cenejše veterinarske službe, financiranje nekaterih kmetijskih programov v občinah (apnenec, na primer), ki jim Ministrstvo za kmetijstvo nasprotuje, košnjo jarkov ter izvedbo krožišča v Moravskih Toplicah, sanacijo smetišča v Kančevcih. Geza Puhan je sporočil svojo odločitev o odstopu s funkcij podpredsednika Sveta MNSS in v KS Motvarjevci. Do naslednje seje Občinskega sveta sporoči, ali se odpove funkciji svetnika madžarske skupnosti v občinskem svetu.
12. julij 2001
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Intervju
DANICA HORVAT: MALČKI DIHAJO S POLNIMI PLJUČI
Vzgojno varstveni zavod Vrtci občine Moravske Toplice je bil ustanovljen v drugem letu delovanja nove lokalne samouprave v republiki Sloveniji. Danes združuje šest enot na ravninskem in goričkem delu občine. Zadnja štiri leta je delo vrtca organizirala in usmerjala ravnateljica Danica Horvat Za intervju smo se dogovorili šele potem, ko je Občinski svet izdal pozitivno mnenje k njenemu ponovnemu imenovanju. Medtem jo je svet zavoda imenoval za ravnateljico zavoda v naslednjih štirih letih.
Gospa ravnateljica, najprej sprejmite čestitke ob ponovnem imenovanju -to je nedvomno dokaz Vašega uspešnega dela pri vodenju zavoda. Tudi v vzgojno varstvenih ustanovah čas štejete v šolskih letih? Kakšno je bilo to, ki se je pred kratkim izteklo? Koliko malčkov je iskalo in našlo zavetje v vrtcih občine Moravske Toplice?
Hvala za čestitke. Leto, ki se je izteklo, je bilo precej naporno, hkrati pa zanimivo za otroke in nas, zaposlene. V enotah Martjanci, Moravske Toplice, Bogojina, Filovci, Fokovci in v dvojezični enoti Prosenjakovci je bilo vključenih 178 otrok.
Javni zavod je bil vzpostavljen leta 1996. Kakšne so prostorske razmere, opremljenost enot in kadrovska zasedba danes?
Vse enote, razen Martjancev, so nenamensko grajeni vrtci, zato so prostorske razmere različne. Ponekod je več prostora, drugod manj, vendar je tudi število otrok v enotah različno. Če je le mogoče, poskušamo zadostiti prostorskim normativom, vendar to vedno ni možno, saj so potrebe staršev in otrok po vključitvi v posamezne enote različne.
Vrtce postopoma opremljamo po standardih in normativih. Zaradi šestih stavb in visokih cen pohištva gre to nekoliko počasneje.
Kadrovska zasedba v naših enotah je dobra tako glede ustreznosti izobrazbe kot tudi številčno. Probleme imamo le pri nadomeščanju bolniških izostankov. Takrat si pomagamo z začasno premestitvijo kadra iz ene enote v drugo. Povedala bi, da je povezanost kadra med seboj, kljub oddaljenosti enot, dobra. To se pokaže prav pri nadomeščanju, ko se vodje med seboj dogovarjajo, kdo lahko trenutno pomaga pri reševanju kadrovskih problemov v drugih enotah.
Povejte nam kaj več o vsebini vzgoj-no-izobraževalnega dela. Ob osnovni dejavnosti se ves čas ukvarjate tudi s posebnimi projekti. O nekaterih smo poročali tudi v Lipnici.
Po sprejetju kurikuluma za predšolske otroke smo le-tega začeli vnašati v naše vzgojno delo. Vsako leto se opredelimo za
prednostno nalogo, ki jo podrobneje obdelamo in po potrebi nadaljujemo še naslednje leto. Tako smo podrobneje obdelali prednostno nalogo Otrok v okolju. Del tega je bil tudi projekt Kak je inda fajn bi-lou, s katerim smo naše delo predstavili na sejmu Vse za otroka v Celju.
Na predlog pedagoške svetovalke je vzgojiteljica Marjana Kolar iz vrtca Moravske Toplice začela z republiškim projektom Zgodnje uvajanje otrok v naravoslovje -kemija Težko nalogo je dobro opravila, saj je bil projekt predstavljen tudi na svetovnem kongresu v Budimpešti in bil zelo dobro sprejet.
Naslednje področje, ki smo se ga lotili, je bila matematika. To je bil za nas nov izziv. Prej tega področja ni bilo, vsaj pod tem nazivom ne. Prvo leto smo ga obdelali kot prednostno nalogo, naslednje, to je šolsko leto 2000/2001, pa smo ga prijavili kot Inovacijski projekt Ti projekti potekajo v republiškem sklopu. Po podrobnem načrtu, ki smo ga morali poslati na ministrstvo, sta nas ministrstvo in zavod za šolstvo sprejela kot inovacijsko skupino. Projekt smo predstavili na Festivalu vzgoje in izobraževanja ter za vrtce iz naše regije. Poslali smo tudi prispevek v zbornik Inovacijski projekti. Ob tem smo izdelali publikaciji Kako razvijati matematiko v vsakdanjem življenju in Matematika ni bav - bav. Čaka nas še predstavitev projekta na republiški ravni.
Čeprav so bile v projektni skupini imenovane samo tri vzgojiteljice (Vera Kreslin,
Marija Ivanič in Suzana Benčec), je sodeloval ves vzgojni kader, otroci in starši naših otrok.
Starši otrok iz projektnih skupin so celo leto sodelovali z vrtcem in pomagali pri izdelavi različnih igrač ter sredstev za spodbudno matematično okolje.
Da naše delo ne bi ostalo skrito med stene igralnic in igrišč, smo vsak drug petek pripravili televizijsko oddajo 3, 2, 1 VRTEC. Oddajo so spremljale tudi vzgojiteljice iz drugih vrtcev, kar so nam pokazali telefonski klici in čestitke za dobro delo.
Kaj bo odločilno pri načrtovanju prihodnjega dela Vrtcev občine Moravske Toplice?
Naslednje šolsko leto se bomo načrtno lotili kurikuluma in prednostne naloge, ki jo bo izbral vzgojni kader na pedagoški konferenci. Ob tem nikakor ne bomo pozabili
na vse dosežke dosedanjih let in bomo to vzgojno delo nadaljevali.
Prostorske razmere so zlasti kritične v Moravskih Toplicah. Koliko malčkov ste morali zavrniti? Kako izgleda delo v tej enoti?
Enota Moravske Toplice je maksimalno zasedena glede na najvišje število otrok v oddelku in močno prezasedena glede na prostorske normative. Zavrnili nismo nobenega otroka, ampak smo jih ob razumevanju staršev preusmerili v druge enote. Za delo z otroci izkoristimo vse prostore, ki so na voljo v enoti (tudi majhno zbornico, če jo lahko tako imenujemo). Najbolj pa je seveda izkoriščeno igrišče, ki nam je v veliko pomoč, saj so ob primernem vremenu otroci lahko zunaj ves čas. Vzgojni kader je iznajdljiv in ustvarjalen in to prednost zna izkoristiti. Igrišče v veliki meri odtehta prostorsko stisko.
So realne možnosti za rešitev teh zagat na sedanji lokaciji ali menite, da bo potrebno iskati rešitev v novogradnji na drugi lokaciji?
Po mojem mnenju na sedanji lokaciji ni možnosti rešitve prostorske stiske, saj imamo stavbo in okolico, lahko bi rekla podarjeno, od evangeličanske cerkve za dobo dvajsetih let
Kdaj torej računate, da bodo malčki v Moravskih Toplicah lahko zadihali s polnimi pljuči?
Novogradnja je že v načrtu, vsekakor pa bodo o tem, kdaj bo do realizacije lahko prišlo, odločala finančna sredstva. Glede malčkov, ki bodo dihali s polnimi pljuči pa bi dodala le nekaj besed. Tudi v sedanjem vrtcu malčki »dihajo s polnimi pljuči«. Velikokrat lepa in velika stavba ne pomeni ničesar, če v njej ni ljubeče vzgojiteljice, ki bi znala to lepo in veliko stavbo izkoristiti otrokom v prid.
Ludvik Sočič
12. julij 2001
RAZPIS
Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih in nagradi Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 35/97) komisija za priznanja in nagrade objavlja
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANI IN NAGRADE OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2001
L
Občina Moravske Toplice podeljuje priznanja in nagrado občine Moravske Toplice posameznikom za pomembna dejanja, življenjsko delo in dosežke. Podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, političnim strankam, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam se lahko podelijo za pomembne dosežke na področju gospodarskega razvoja ali splošnega razvoja (kmetijstva, turizma in gostinstva, obrti, industrijske proizvodnje itd.), družbenih dejavnosti (kulturna, športna, izobraževalna itd.), informiranja, gasilstva in reševanja, pri delu drugih društev, reševanju manjšinske problematike ter razvoju posameznih
dejavnosti oziroma krajev v občini.
II.
Priznanja in nagrade Občine Moravske Toplice:
1. Naziv Častni občan 2. Priznanje Občine Moravske Toplice 3. Velika zahvalna listina 4. Nagrada Občine Moravske Toplice
III.
Naziv Častni občan Občine Moravske Toplice se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Moravske Toplice v državi ali na mednarodnem področju.
Priznanje Občine Moravske Toplice se podeljuje za pomembna dejanja in dosežke na področjih iz I. točke tega razpisa, dosežene v zadnjem obdobju.
Velika zahvalna listina Občine Moravske Toplice se podeljuje za dosežke na področjih iz I. točke tega razpisa, ki so prispevali k uveljavitvi občine in njeni specifični prepoznavnosti v širšem slovenskem prostoru.
Nagrada Občine Moravske Toplice se podeljuje za izjemno pomembne dosežke na kateremkoli področju delovanja, za sistematično in dosledno delo pri razvijanju gospodarskih dejavnosti, negovanju in razvijanju kulturnih vrednot, za izjemne športne in druge dosežke, ki nosilca uvrščajo v vrh državnih in mednarodnih tekmovanj, ustvarjalnih dosežkov na področju raziskovanja, umetniškega delovanja ali na drugih področjih.
Predloge za podelitev priznanj in nagrade občine lahko podajo posamezniki, skupine občanov, politične stranke, župan, krajevne skupnosti, podjetja, zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti.
Predlog mora vsebovati podatke o kandidatu za priznanje oziroma nagrado z utemeljitvijo predloga ter podatke o predlagatelju.
Pisne predloge je potrebno posredovati najpozneje do 3. avgusta 2001 na naslov:
OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Razpis - komisija za priznanja in nagrado«.
12. julij 2001
TURIZEM
Zdravilišče MT
APARTMAJSKO NASELJE JE ZAOKROŽENA CELOTA
Tik pred uradnim začetkom letošnje glavne počitniške sezone (28. junija) so v Zdravilišču Moravske Toplice tudi uradno zaključili enega največjih investicijskih projektov - namenu so namreč predali drugi kompleks apartmajskega naselja. Ob tej priložnosti so pripravili zelo domiselno svečanost z bogatim kulturnim sporedom. Celotni dogodek je potekal kar pod milim nebom pred novim apartmajskim naseljem, kar je dalo prireditvi še poseben čar. Med številnimi pomembnimi gosti je bil tudi predsednik države Milan Kučan. Kot je v slavnostnem nagovoru povedal direktor Zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik, je prav predsednik Milan Kučan pred petimi leti položil temeljni kamen za prvo fazo apartmajskega naselja Prekmurska vas, zato je prav, da s prerezom traku na otvoritvi projekt simbolično tudi zaključi.
Letos se je končala že druga faza apartmajskega naselja, vredna 1,75 milijarde tolarjev. S to pomembno pridobitvijo, ki obsega kar 144 apartmajev oziroma 5.450 kvadratnih metrov neto stanovanjskih površin, je zdravilišče na najkvalitetnejši lokaciji ob
pestri in kvalitetni turistični ponudbi sklenilo še enega iz niza številnih investicijskih projektov, ki so se v zadnjih nekaj letih zvrstili kar po tekočem traku. Spomnimo samo na večnamenski športni center z umetno travnato površino, na posodobitev in razširitev campa, na enega najsodobnejših bazenskih kompleksov v Evropi, Terme 3000, na igrišče za golf, prvo fazo apartmajskega naselja...
Apartmajsko naselje se razprostira na štirih hektarjih, obe fazi sta bili grajeni v manjšem obsegu za potrebe zdravilišča, v veliki meri pa z namenom prodaje na trgu.
Zdravilišče je s celotnim apartmajskim naseljem pridobilo kar 202 apartmaja najvišje kakovosti z okrog 600 posteljami, centralni objekt z recepcijo, trgovino in okrepčevalnico ter osem dvoposteljnih sob nad njim, ali drugače povedano, kar 8.650 kvadratnih metrov neto stanovanjskih površin. Skupna vrednost celotnega projekta apartmajskega naselja znaša 2,5 milijarde tolarjev.
Arhitektura Prekmurske vasi, ki jo je arhitekt Ignac Dugar iz Rakičana prevzel iz domačega okolja, se odlično vključuje v okolje. S severne strani je namreč gozdni park Čreta, na vzhodni strani je zdraviliški kompleks, na južni pa načrtujejo zaključni del golfskega igrišča.	Geza Grabar
FOTO: Geza GRABAR
MED SPREHODOM PO NOVEM NASELJU - predsednik republike Milan Kučan v spremstvu direktorja zdravilišča Dušana Bencika in Bojana Lavrihe, direktorja inženiringa Electa iz Ljubljane, soinvestitorja projekta.
VTD Gaj Filovci
SKRB ZA KULTURNO DEDIŠČINO, LJUDSKO IZROČILO, DRUŽABNOST...
Z namenom ohranjanja bogatega ljudskega izročila, kulturne dediščine, obogatitve turistične ponudbe ter nenazadnje utrditve vezi med ljudmi, deluje v Filovcih od novembra lanskega leta Društvo Gaj - Vinogradniško-turistično društvo Filovci. Ime društva ni naključno izbrano, saj je prav na enem od filovskih vinorodnih območij - na Gaju, arhitekturna dediščina neprecenljive vrednosti.
V društvo, ki ga vodi Jože Horvat in v katerim so si zadali pester program dela, je tačas že vključenih več kot 40 krajanov, njihovi člani pa prihajajo tudi od drugod.
Kot nam je povedal Jože Gutman, eden od glavnih nosilcev številnih vsebinskih projektov - najpomembnejše so poletne ustvarjalne delavnice - si bodo v društvu v prvi vrsti prizadevali, da bi v Gaju ohranili in primerno zaščitili zaselek kar petih s slamo kritih vinskih kleti, kar bi bila lepa osnova za popestritev turistične ponudbe. Že letos naj bi v eni od zidanic uredili malo društveno vinoteko, naftno ploščad ob regionalni cesti pa preuredili v poletni oder za kulturne in druge prireditve.
Konec avgusta bodo v njihovi organizaciji potekali prvi Gajski dnevi z ustvarjalnimi delavnicami mladih, s proščenjem v Gaju ter postavljanjem klopotca. Leto bodo sklenili s silvestrovanjem na prostem.
Po zagotovilih Jožeta Gutmana bo društvo Gaj sodelovalo tudi z Vinogradniško-sadjarskim društvom Filovci, saj bodo skupaj pripravili strokovna predavanja in druge oblike izobraževanja, ki so v prvi vrsti zanimiva za vinogradnike.
Geza Grabar
TIC Moravske Toplice
»MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA«
Občinska ocenjevalna komisija (tokrat v sestavi Elica Horvat, Majda Lipič, Jože Novak in Marjan Lovrenčec) je opravila že šesto ocenjevanje krajev v akciji Turistične zveze Slovenije »Moja dežela - lepa in gostoljubna«.
FOTO: Jože POJBlČ
Andrejci
Največje število točk in naziv najlepše urejenega kraja v občini Moravske Toplice za leto 2001 so dosegli Andrejci (prvak tudi na prvem ocenjevanju leta 1996) pred Filovci in Martjanci. Iz ocenjevanja sta bili izvzeti dve naselji, ki ju ocenjuje republiška komisija (Moravske Toplice in Bogojina).
Med osnovnimi šolami je letos največ točk za urejenost zbrala Osnovna šola Fokovci.
TIC Moravske Toplice je organizator še enega ocenjevanja: Izbiramo »Naj grünt« v občini Moravske Toplice. TIC vabi krajevne skupnosti, vaške odbore in društva, da predlagajo za »Naj grünt« izbrane domačije (največ tri iz posameznega kraja) pismeno na naslov TIC, Moravske Toplice, Kranjčeva 3, na telefon 538 15 20 ali po faksu 538 15 02 in E-mailu: tic.moravci@siol.net do 5. avgusta 2001.
Slovesna razglasitev rezultatov s podelitvijo priznanj in nagrad bo septembra v okviru prireditev občinskega praznika.
12. julij 2001
V SLIKI IN BESEDI
FOTO: Geza GRABAR
MINISTER KOPAČ V MORAVSKIH TOPLICAH - v okviru delovnega obiska v Prekmurju in Prlekiji se je Janez Kopač, minister za okolje in prostor, mudil tudi v občini Moravske Toplice. V prostorih hotela Ajda se je srečal z župani občin z levega brega Mure, gostitelj srečanja pa je bil domači župan Franc Cipot. Beseda je tekla o nekaterih najbolj žgočih vprašanjih urejanja okolja in prostora, zlasti kar zadeva kanalizacijske sisteme ter čiščenje odplak in odpadnih voda. (G.G.)
Konec aprila je v spremstvu konzula dr. Turoczyja Prekmurje obiskal veleposlanik Madžarske v Sloveniji dr. Gabor Bagi.
Na dvojezični osnovni šoli v Prosenjakovcih se je madžarska delegacija seznanila z zgodovino šole, z načinom dela na dvojezični šoli in uspehi čebelarskega centra. Med pogovori s slovensko delegacijo (Tibor Vöröš, predstavnik madžarske skupnosti v Občini Moravske Toplice in Jožef Matis, podžupan) so spregovorili tudi o odpiralnem času mejnega prehoda Prosenjakovci-Magga.rszomba.tfa.
FOTO: Geza GRABAR
Mag. GEZA ERNIŠA - PRVI ŠKOF EVANGELIČANSKE CERKVE V SLOVENIJI. V evangeličanski cerkvi v Murski Soboti je bil slovesni obred vpeljave predsedstva Evangeličanske cerkve v Sloveniji (predsedstvo sestavljata škof in inšpektor, ki je predstavnik laične cerkvene javnosti) in na novo izvoljenih organov cerkve. Doslej je bil najvišji predstavnik Evangeličanske cerkve senior, letošnji občni zbor pa je potrdil pobudo o imenovanju škofa in na to mesto izvolil mag. Gezo Erniša. Geza Erniša se je rodil v Tešanovcih, študij teologije je končal v Bratislavi, vrsto let je vodil cerkveno občino Gornji Slaveči, zdaj službuje v Moravskih Toplicah kot duhovnik tamkajšnje evangeličanske cerkvene občine. Je poročen in oče treh otrok. (ls)
Mlade čebelarje je med njihovim 24. srečanjem v Prosenjakovcih obiskal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle.
FOTO: Geza GRABAR
Na 5. bogračiadi v Murski Soboti so kar štiri skupine kuharjev iz naše občine osvojile bronaste medalje.
V konkurenci gibanic je turistična kmetija Flisar iz Moravskih Toplic prejela srebrno medaljo. Na fotografiji: Boris Ratnik in Matjaž Vogrinec (Vinogradniški center Ivanovci).
FOTO: Geza GRABAR
FOTO: Arhiv občine
ŽUPAN ČESTITAL ODLIČNJAKOM
Župan Franc Cipot je sprejel tiste učence vseh treh osnovnih šol v občini, ki so osmi razred končali z odličnim uspehom. To so: Anja Cipot z OŠ Bogojina, Damir Cifer, Denis Furek, Darjan Kozic, Ines Novak, Gordana Počič in Andreja Pohar z OŠ Fokovci ter Tadej Lainšček, Martina Janjič, Aleksandra Nemet, Mateja in Anita Toth z DOS Prosenjakovci.
Čestitamo odličnjakom!
12. julij 2001
MLADA LIPNICA
OŠ FOKOVCI
DAN
ODPRTIH VRAT
Šola je pomemben dejavnik v okolju, kjer deluje in v katerega je vpeta. Tega se zavedajo tudi na Osnovni šoli Fokovci, kjer so pred koncem šolskega leta pripravili tradicionalni Dan odprtih vrat tokrat že peti, jubilejni. Na prireditvi, ki so jo obiskali starši, predstavniki lokalne skupnosti z županom Francem Cipotom na čelu, ministrstva za šolstvo in drugi, so učenci pokazali, kaj znajo in zmorejo.
Pripravili so bogat kulturni program, v katerem so nastopili učenci in učitelji šole, v šolski jedilnici so razstavili svoje izdelke, ki so jih naredili v okviru re-
dnih ali izvenšolskih dejavnosti, v šolskih učilnicah pa so za starše in druge obiskovalce pripravili številne delavnice iz matematike, kemije, slovenskega jezika ter likovne vzgoje.
Ker je šport gibalo razvoja vsakega mladega človeka, njegovih motoričnih sposobnosti kakor tudi duha, seveda tudi športne aktivnosti na šolskem igrišču ter v telovadnici šole niso izostale. Tudi vanje so se aktivno vključili starši.
Ravnateljica šole Simona Grosman je poudarila, da šola kot javna pedagoška ustanova ni odprta samo za učence, temveč tudi za njihove starše. Šola namreč učencem ponuja znanje, njihovim staršem pomoč pri vzgoji, pedagoškim delavcem pa ustvarjalno delo.
Geza Grabar
FOTO: Geza GRABAR
ODPRTA VRATA OŠ FOKOVCI - učenci pri likovnem ustvarjanju
DOS PROSENJAKOVCI
XXIV. srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije
ZA PRIHODNOST ČEBELARSTVA SE NAM NI BATI
Dvojezična osnovna šola (DOS) Prosenjakovci je bila v začetku maju gostitelj mladih čebelarjev iz vse Slovenije. Ni naključje, da se je več kot tristo mladih čebelarjev, združenih v krožke mladih čebelarjev na osnovnih šolah, zbralo prav v tem slikovitem kraju ob meji z Madžarsko. Na šoli namreč že od leta 1984 uspešno deluje čebelarski krožek, zaradi izjemnih uspehov s tega področja je šola pred dvema letoma postala vzorčni izobraževalni center (VIC) za čebelarstvo, že drugič pa so na šoli gostili mlade slovenske čebelarje na čebelarskem taboru Čebelko. Letošnje 24. srečanje mladih čebelarjev je bilo eno najuspešnejših doslej, marljivi gostitelji so našteli natanko 232 tekmovalcev in 50 mentorjev.
TEKMOVANJE IN POSVET
Tekmovalni del je bil eden od vrhuncev srečanja. Mladi so svoje znanje s področja čebelarstva preizkusili z reševanjem pisnih nalog v treh različnih starostnih skupinah - nižji, srednji in višji. Kopica odličij, ki so si jih prislužili - 28 zlatih, 29 srebrnih ter 26 bronastih medalj - je trden dokaz o veliki zakladnici znanja mladih s tega področja, zato se nam za prihodnost slovenskega čebelarstva ni treba bati.
Njihovi mentorji so se sešli v novem gasilskem domu. Beseda je v prvi vrsti tekla o tem, kako doseči še večjo uveljavitev čebelarskih krožkov na slovenskih osnovnih šolah - trenutno ti delujejo na več kot stotih šolah. Predlagali so, naj se tekmovanje ter čebelarska dejavnost učencem upošteva kot dodatna referenca za vpis pri srednjih šolah. V devetletkah bi naj v učnem programu čebelarstvo dobilo mesto izbirnega predmeta.
Seveda pa niso mogli mimo priprav na svetovni kongres čebelarstva - APIMON-DIO, ki ga bo Slovenija gostila čez dve leti.
Da bi vsem udeležencem srečanja ti kraji na vzhodnem Goričkem ostali v kar najlepšem spominu, so si pod strokovnim vodstvom ogledali še umetnostnozgodovinske spomenike ter etnološke posebnosti bližnje okolice: romansko rotundo v Selu, Plečnikovo cerkev v Bogojini, Časarjev potočni mlin v Berkovcih, etnografsko hišo v Kruplivniku ter medičarstvo Celec v Ratkovcih.
OBLJUBA ZA PONOVNO SNIDENJE
Zaključek srečanja - po mnenju številnih gostov je bilo eno najbolje organiziranih doslej in zaradi neokrnjenega naravnega okolja in gostoljubnih gostiteljev in domačinov zelo pristno - je minil v znamenju kulturnega programa. Preden je častni gost srečanja, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle, ki se vabilu mladih čebelarjev rad odzove, v čast srečanja zasadil spominski kostanj, so udeleženci tabora in njihovi gostje pred šolskim čebelnjakom opravili še spominsko fotografiranje ter si dali obljubo, da se - če ne prej - zagotovo srečajo na jubilejnem XXV. srečanju v nastajajočem čebelarskem centru v Brdu pri Lukovici.
Geza Grabar
2. ČEBELARSKI TABOR
Od 25. do 30. junija je potekal na DOS Prosenjakovci 2. čebelarski tabor. Udeleženci so učenci osnovnih šol iz vse Slovenije.
Učenci so se zbrali v ponedeljek, 25. junija. Pozdravnemu govoru in kratkemu kulturnemu programu je sledilo medsebojno spoznavanje, nato pa ogled šolskega okoliša in čebelnjaka. Večer so preživeli v prijetnem vzdušju. Na prostem so zakurili ogenj in si pripravili pečen krompir ter pajani kruh. Skratka, bilo je kot nekoč na vasi.
Drugi dan se je začel strokovno. Dr. Matavž je učencem predaval o zanimivostih iz življenja čebel, o čebeljih boleznih in o zatiranju le-teh. Popoldan je bil sproščen. Do poznega popoldneva so se kopali v Moravskih Toplicah. Večer je bil poučen. Prisluhnili so predavanju »Lepi z
medom«, spoznali uporabnost medu v kozmetiki in si z njim očistili kožo.
Sreda ni bila nič manj naporna. Po zajtrku so se učenci peš odpravili v sosednjo Madžarsko. Ogledali so si stalno lončarsko zbirko, kozjo farmo in obiskali kmetijo s konji. Bili so na obisku pri lon-čarju, kjer so lahko preizkusili svoje lončarske spretnosti. Nastalo je kar nekaj lepih izdelkov. Ročne spretnosti pa so bile potrebne tudi v nadaljevanju. Sledila je namreč delavnica izdelovanja sveč iz voska.
V četrtek dopoldan je dr. Kapun predaval mladim čebelarjem o medovitih rastlinah. Popoldan so se ukvarjali z izdelavo brošure. Zapisali so vtise, doživetja, narisali ali naslikali kakšen prizorček iz dosedanjega dogajanja. Večer je bil zelo sla-
12. julij 2001
MLADA LIPNICA
dek. Učenci so umesili, oblikovali ter spekli medenjake. Izvrstni so bili!
V petek po zajtrku so s predavanjem dopolnili svoje znanje o življenju čebel. Sledilo je praktično delo, točenje medu. Same sladke stvari! Po kosilu so učenci šli na ogled turistične kmetije v Kraščih. To je bilo zanimivo za vse, ne samo za mestne učence.
Prišel je zadnji dan, ki je dišal po madžarski kulinariki in tradiciji. Po zajtrku so sledile velike priprave, ki so bile tudi presenečenje za starše. Vsi čebelarji so postali kuharji, plesalci in pevci. Skuhali so bograč, spekli perece, se naučili zaplesati madžarski ples in zapeti madžarske pesmi.
Drugi čebelarski tabor smo zaključili s kulturnim programom, na katerega smo povabili kar nekaj gostov. Povemo lahko, da smo se imeli odlično in NASVIDENJE PRIHODNJE LETO!
OSNOVNA ŠOLA BOGOJINA
Učenci 6. a so v letošnjem šolskem letu sodelovali na literarnem in likovnem natečaju Slovenskih železnic na temo Potovanje s starimi, novimi in najnovejšimi vlaki V mesecu maju so prejeli kolektivno nagrado za literarne izdelke (pesmi, spise). Nagrada je brezplačna vozovnica za razredni izlet po Sloveniji. Pesem Čiha-puha je le ena od mnogih pesmi, ki so jih spesnili šestošolci. Napisali so tudi zanimive spise.
ČIHA-PUHA
Včasih smo mu rekli ČIHA-PUHA, danes je le modna muha.
Od Murske Sobote do Hodoša je vozila GORIČKA MARIŠKA.
Spoštovani potniki, vstopite in se z vlakom zapeljite.
Po dolinah, med gorami, po mostovih, nad vodami.
Če želite z nami, pohitite, še prijatelje s sabo povabite.
Skozi okno le poglejte, če vidite kaj lepega, povejte.
Ne verjamete, da tak izlet je lep pojdite z nami na potep.
Če boste lačni, žejni, ni strahu, pijača, hrana iz bifeja sta že tu.
Potovanju z vlakom res ni para vsaka vožnja vas očara.
Če si dogodivščin res želite, na Slovenske železnice pohitite.
Mateja Bagari, 6. a
Jasmina Ošlaj iz 6. b in Miša Cipot iz 7. razreda sta nagrajenki literarnega natečaja za mlade pisatelje založbe El Condor iz Radovljice. Njuni pravljici Božični škrat in Škrat Raznobarvnik bosta izšli v knjigi z naslovom Mladi ustvarjalec. Podelitev priznanj in knjižnih nagrad bo v novembru 2001 v Radovljici. V Mladi Lipnici tokrat objavljamo Božičnega škrata.
BOŽIČNI ŠKRAT
Na Dunaju je stal znameniti dvorec Schönbrunn. V njem je vladala cesarica Marija Terezija. Dvorec je bil ugleden, velik in pomemben. Na dvorcu pa ni bilo vse biserno in lepo. V njem je živel bratranec Marije Terezije. Bil je zelo bistrih možganov. Njegova modrost Mariji Tereziji ni ugajala, zato ga je zaprla na podstrešje, kjer je živel mnogo let. Hans je vsako leto za božič pisal knjigo zgodbic. Vedno štiriindvajsetega decembra zvečer. Zdaj jih ima že dvainpetdeset in so že skoraj napolnile polico. Hans se je pripravljal na pisanje triinpetdesete knjige.
Na Schönbrunnov dvorec je posijalo zimsko sonce. Hansa je žgečkalo v oči, ko je še spal na svoji škripajoči postelji. Kmalu ga je zbudila govorica ljudi, ki so hiteli sem in tja. Hans je veselo skočil iz postelje in zavriskal: »Juhuhu, božič je tu!« Opazoval je ljudi, ki so za sabo vlačili jelke, krasili drevesa in peli božične pesmi. Bil je pravi nori dan za vse Dunajčane. Ko je Hans opazoval ljudi, je žalostno pomislil: »Joj, kako bi bilo lepo, če bi si lahko prinesel božično drevo in ga okrasil! Ta neumna Tereza pa me je pahnila na podstrešje, v to ječo.« Ko je razmišljal, se je spomnil, da je danes štiriindvajseti december, čas za pisanje knjige zgodbic. Zravnal je glavo in se veselo nasmehnil ter si začel pripravljati pisala in papir. Ko je končal s pripravo, je zunaj že vse utihnilo. Bližal se je večer. Hans je skozi okno opazoval ljudi, ki so peli lepe božične pesmi. Zvečerilo se je. Dunaj je zablestel v vsej svoji lepoti, a jo je nosil le nekaj dni v letu. Bilo je na tisoče luči. Ljudje, družine in prijatelji so se odpravljali v cerkev. Kako bi se jim Hans rad pridružil!
A kako, če je zaprt v tej podstrešni sobi! Spet je pomislil na pisanje, postalo mu je toplo pri srcu. Začutil je toplino in moč, da zdrži ob vsem tem. A ta moč je bila neznana. Hans je začutil, da mu nekdo daje moči za pisanje, še posebej v teh božičnih praznikih, ki so polni ljubezni in sreče. Zakuril je v kaminu, od zunaj se je slišala lepa božična pesem.
V dlan si je stisnil pisalo in začel pisati. Na papir je izlival vso svojo domišljijo, ki je vedno bila povezana z božičem. Hans se je zatopil v pisanje in pozabil na ogenj v kaminu. Če mu ne bi postalo mrzlo, bi mu ogenj ugasnil. Ko je že napisal nekaj zgodb, so naenkrat črke začele skakljati zdaj sem, zdaj tja. Začudil se je: »Kaj pa je zdaj to? Sveta Marija, saj se mi blede. Verjetno zato, ker sem že star in siv.« Pisal je naprej in... Palček je že postal Karček. Tedaj se je začudil in odkril, da nekaj ni prav. Zaslišal se je glas: »Hans, kako kaj gre?« Hans se je začudil, od kod zdaj prihaja glas. Oziral se je naokrog. »Hej, tukaj sem, Hans, med črkami. Dobro poglej.« Hans začudeno vpraša: »Ja, kdo si pa ti? Menda nisi škrat?« »Sem, sem,« je odgovoril škrat. Škratek se je predstavil: »Jaz sem božični škrat. Petko me kličejo in sem star tisoč petsto let.« »Jaz pa sem Hans in sem star enainosemdeset let.« Hans in Petko sta se pogovarjala. Petko je spoznal njegovo preteklost in vzrok nesreče, zakaj je zaprt na podstrešju. Ko sta se nekaj časa pogovarjala, je Petko postal zaspan, zato je zaspal. Hans pa je še dolgo v noč pisal knjigo zgodbic. Zjutraj je še ena knjiga zapolnila mesto na polici. Petko je odkril kako je Hans nadarjen za pisanje in kako so zanimive njegove knjige. Hansa je prosil za dovoljenje, ali lahko odnese eno knjigo novinarju, ki ga on pozna. Odločil se je in dovolil Petku, da je knjigo odnesel v središče Dunaja.
Med potjo so se Petku pripetile zanimive nezgode. Ko je odhajal iz Schönbrunna, bi ga lahko ubila sestrična Marije Terezije. Za las je ušel njeni ostri peti. Petko je komaj prispel iz Schönbrunna. »V tem dvorcu je pravi pekel!« je rekel. Nato se je odpravil na pot. Ko je prečkal križišče, je zavil proti tržnici. Sline so se mu kar cedile od lepih sladic in božičnih dobrot, ki so polnile stojnico. Bil je seveda majhen in neopazen, zato je hitro tu pa tam izmaknil sveže pečen orehov piškot. Pred seboj je zagledal kočijo, na katero so stopali potniki. V glavo mu je šinilo, da bi se s kočijo lahko zapeljal tudi on. Hitro je stopil na stopnico kočije in vožnja se je začela. Petko je opazoval ljudi in tisto božično vzdušje z odprtimi usti. Vse je hodilo sem in tja. Otroci so vriskali od veselja in se veselili. Kočija se je zapeljala čez most. Petko je zaihtel: »Joj, kam se pa peljemo! Saj bomo lahko utonili.« Zakričal je na voznika kočije, a kaj, ko ga ni slišal. Ko so prispeli do konca mosta, se je škrat pomiril in zaslišal lepo melodijo, ki so jo igrali pod mostom, pri lepi modri Donavi. Peljali so se naprej in Petko je opazil napis Novinar Franc Steiner. Veselo je skočil iz kočije in se odpravil naprej. Toda pred pragom je spala velika črna mačka. Potiho se je odpravil po stopnicah. Ko je prišel do novinarja, mu je predstavil knjigo.
Ta je postala uspešnica.
Hansove knjige so natisnili in jih začeli prodajati. Ponorel je ves Dunaj. Dunajčani so kupovali knjige, kot da bi bile med. Hans je postal najslavnejši Dunajčan. Njegova sestrična Marija Terezija je bila vsa zelena od zavisti. Hansu je na Schönbrunnovem ozemlju morala dati prostor, na katerem si je zgradil lepo hišo zase in za skratka Petka. Dokler je Hans živel, je vsak božič krasil jelko, šel v cerkev in pisal Božično knjigo zgodbic.
Kaj mislite, ali še živi?
Miša Cipot, 7. a
12. julij 2001
ŽIVLJENJE OB MEJI/ELET A HATAR MELLETT
Madžarska narodnostna skupnost v Prekmurju
RAZCEPLJENI IN NEUČINKOVITI
V Sloveniji živi po ocenah okrog osem tisoč Madžarov. Svojo samoupravo imajo organizirano v petih občinah, in sicer v Lendavi, Dobrovniku, Moravskih Toplicah, Hodošu in Šalovcih. Njihov skupni imenovalec žal ni kakšna pozitivna vrednota, ampak nasprotno: značilno je, da so skregani, v posameznih obdobjih različno razcepljeni. Enotnosti ni in zato običajno tudi ne prave akcijske sposobnosti. Fenomen ima širše, sociološke in psihološke dimenzije, pa vendar je možno trditi, da je razcepljenost madžarske narodnostne skupnosti v zadnjem obdobju dosegla enega svojih vrhuncev.
Začetek zadnje krize sega v lansko pomlad. Madžari z Goričkega so zaradi prepričanja, da praviloma potegnejo krajši konec, zapustili krovno organizacijo, ki se imenuje Pomurska madžarska narodnostna samoupravna skupnost Delo le-te bojkotirajo že več kot eno leto, pobudnik izstopa pa je bil prav prvi mož madžarskega življa v občini Moravske Toplice, Tibor Vöröš. Temeljno je, da se po njihovem finančna moč, pa tudi moč odločanja, preveč koncentrira na lendavskem koncu, kjer je objektivno tudi največ Madžarov in njihov vpliv največji.
Tibor Vöröš
Do letošnjega maja se je zdelo, kot da gre zgolj za problem Madžarov z Goričkega, a se je izkazalo, da je razcep veliko globlji. Počilo je namreč tudi med lendavskimi Madžari, ki so se razdelili v dva tabora. V enem so tisti, ki so lojalni odločitvam ambicioznega direktorja tamkajšnjega centra RTV Slovenija. To je Albert Halasz, ki je istočasno tudi predsednik lendavskih Madžarov. Podobno kot pred letom na Goričkem, so se tudi ti odločili za ločitev od krovne organizacije. Najbolj zaradi nestrinjanja z delom njenega predsednika, Györgya Tomke. Zato so odpoklicali svoje člane iz pomurskega sveta in imenovali nove. Tako naj bi omogočili nastanek nove krovne organizacije, v kateri bi po novem sodelovali vsi prekmurski Madžari. Projekt je imel sprva podporo, saj so Madžari z Goričkega v tem videli svojo priložnost, da znova okrepijo svoj vpliv. A ni šlo tako gladko. Vseh pet občinskih svetov bi namreč moralo ustanoviti začasno krovno organizacijo, katere koordinator bi bil do volitev Halasz. To se povsod ni zgodilo, tako da je ta hip interesna organizacija Madžarov v pat poziciji. Trenutno imajo namreč kar dve krovni organizaciji (poenostavljeno rečeno: Tomkovo in Halaszovo), tragika pa je v tem, da je vsaka posebej neučinkovita, pravni položaj obeh pa vprašljiv. Tomka pri tem trdi, da se še vedno počuti kot predsednik krovne organizacije, saj mu nihče formalno ni izrekel nezaupnice. Misli, da gre za puč proti njemu osebno in se je pripravljen umakniti, če je jedro madžarskih problemov prav on. A ker je prepričan, da ga namerno onemogočajo, se je pripravljen braniti in dokazati, da je bilo njegovo delo doslej za sonarodnjake na Slovenskem koristno.
György Tomka
Ob vsem tem je ogromno za manjšino nekoristnih prepirov, obtoževanj in dokazovanj. Tako Halasz kot Tomka drug drugega obtožujeta nesposobnosti. Prvi trdi, da je Pomurska samouprava pod Tomkovim vodstvom (mimogrede: vprašljiv naj bi bil tudi način njegove izvolitve) neučinkovita in razcepljena, drugi pa podobno izjavlja za lendavske Madžare, ki jih vodi Halasz.
Žalostno je spoznanje, da je v tem vrtincu besednih spopadov le nekaj oseb, ki zasedajo ključne položaje, so si celo sosedje v pisarnah, pa se ne znajo - ali bolje: ne zmorejo - pogovarjati. Mnogi, recimo jim »navadni« Madžari, ob nesporazumih le nemočno zmajujejo z glavami, češ: »Je že tako, da se vedno znova prepirajo med sabo, da bi dokazali, da gre za splošni madžarski interes, v bistvu pa gre samo za merjenje moči narodnostnih politikov, za njihovo moč in konec koncev za denar.« Ker podobno misli veliko Madžarov v Prekmurju, se je iz dela formalnih teles manjšine doslej umaknilo kar nekaj izobraženih ljudi. To pa je za manjšino vedno posebej občutljivo, saj posebej visoko strokovnih kadrov tako ali tako primanjkuje. Že na splošno v pomurski regiji, še posebej pa med narodnostno manjšino.
Ob zapletu ni zanemarljiva vloga narodnostne poslanke Marie Pozsonec. Njena politična profiliranost se je v zadnjih letih močno stopnjevala, tako da je trenutno daleč najvplivnejša osebnost, ki kroji manjšinsko
politiko. Njeno stališče je znano in ga ne skriva: z delom Tomke je nezadovoljna. Meni tudi, da krovna organizacija, ki jo Tomka vodi, ne obstaja že od dne, ko so jo zapustili Madžari z Goričkega. Sedanja nezmožnost dela najpomembnejše madžarske organizacije je po njenem zelo škodljiva, saj zaradi tega v državnem zboru padajo amandmaji, ki bi morda sicer bili izglasovani. Ljubljana namreč ni daleč in tamkajšnji politiki vedo za madžarska nesoglasja, tovrstne spore pa znajo tam dobro izkoristiti na način, ki škoduje prav Madžarom. Pozsončeva se celo boji, da bodo trenutni položaj, ko obstajata kar dve krovni organizaciji, dejansko učinkovita pa ni nobena, le stežka rešili tudi najboljši poznavalci pravnega sistema pri nas. Zato poziva k enotnosti, ta naj bi bila edini način, da madžarska manjšina kolikor toliko uspešno rešuje probleme.
Vse opisano je seveda slaba popotnica tudi za Madžare v občini Moravske Toplice. Sami ne bi izstopili iz krovne organizacije, če bi bili s Tomkom zadovoljni, a tudi v novi obliki organiziranosti ni nobene garancije, da bo položaj boljši. Zato je po začetnem navdušenju, češ da bo po Tomki bolje, tudi v Moravskih Toplicah, posebej pri predsedniku Vöröšu, čutiti previdnost
Državni Urad za narodnosti se pri tovrstnih zapletih tudi noče vmešavati, ker je njihovo stališče, da morajo interne probleme Madžari reševati znotraj lastnih institucij. Drža Urada je razumljiva, saj se država v takih primerih ne more opredeljevati. To po eni strani položaj bistri, po drugi pa ga še bolj zapleta, ker so ta hip madžarski voditelji tako sprti, da niso sposobni demokratičnega, strpnega dialoga.
Na koncu ne pozabimo, da davkoplačevalci vsi skupaj prispevamo tudi za narodnostno politiko. Ta je v Sloveniji urejena na zelo visoki ravni in tudi veliko stane. Posebej, če jo primerjamo s tistim (in na to vsaj javno vse prevečkrat pozabljamo), kar Madžarska napravi za Slovence v Porabju.
Bojan Peček
MORAVSKE TOPLICE KÖZSÉG 28 TELEPÜLÉSSEL - MOST ÉS SOHA TÖBBÉ?
A jogszabályokkal összhangban az Országgyűlés az év elején megjelentette a Szlovén Köztársaság területén lévő' községek átszervezésével kapcsolatos kezdeményezési eljárások módját és határidejét. A határidő lejártáig, 2001. június 30-ig Martjanci helyi közösség kezdeményezte a Moravske To-plice községből való kiválást és a Mura-szombati városi önkormányzathoz való csatlakozást, valamint Bogojina és Filovci helyi közösségek meghatalmazásával egy kezdeményező bizottság a Bogojina község létrehozását. A két kezdeményezést Moravske
Toplice Község Községi Tanácsa 2001. június 26-ai, 27. rendszeres ülésén tárgyalta és megállapította, nem ellenzi a kezdeményezéseket, noha ugyanakkor leszögezte, ezt követően a jelenlegi Moravske Toplice község többé nem felelne meg a Helyi Önigazgatási Törvény 13. a cikkelyében rögzítetteknek. A további eljárás levezetését a község nem vállalja - ezt a kezdeményezőkre bízza.
A község nemzetiségileg vegyesen lakott területéről nem érkezett módosítási kezdeményezés.
12. julij 2001
ŽIVLJENJE OB MEJI /ELET A HATÁR MELLETT
A murántúli magyar nemzeti közösség
MEGOSZTOTTAN ÉS TELJESÍTÉSKÉPTELENSÉG NÉLKÜL
Egyes értékelések szerint Szlovéniában mintegy nyolcezer magyar él. Öt községben működik önkormányzatuk, éspedig Lendván, Dobronakon, Moravske Toplice-n, Hodoson és Salovcin. Közös nevezőjük sajnos nem valamilyen pozitív érték, ellenkezőleg: az összeveszettség, bizonyos időközökben a különböző megosztottság jellemző rájuk. Az egység hiányában általában hiányzik az akcióképesség is. A jelenségnek szélesebb társadalmi és pszichológiai dimenziói vannak, mégis nyugodtan állíthatjuk, hogy a magyar nemzeti közösség megosztottsága az utóbbi időszakban elérte egyik tetőpontját.
A legutóbbi válság kezdete a tavalyi év tavaszába nyúlik. A gorickoi magyarok arra hivatkozva, hogy általában ők húzzák a rövidebbet, elhagyták a Muravidéki Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösségnek nevezett csúcsszervezetet Ennek tevékenységét már több mint egy éve bojkottálják, a kilépés kezdeményezője pedig éppen Vörös Tibor, a Moravske Toplice községben élő magyar közösség első embere volt. Fő állítása szerint mind a pénzügyi erő, mind a döntéshozatal túlzottan a lendvai végeken tömörül, ott, ahol a legtöbb magyar él, ott, ahol legnagyobb a befolyásuk.
Ez év májusáig úgy tűnt, elsősorban a goričkoi magyarok problémájáról van szó, de mint kiderült, a szakadás sokkal mélyebb. Robbant ugyanis a lendvai magyarok között is, akik két csoportra osztódtak. Az egyikben azok vannak, aki az ottani RTV központ ambiciózus igazgatója körül gyülekeznek. Halász Albert egyébként a lendvai magyarok elnöke is. Hasonlóképpen, mint egy év előbb a goričkoiak, ők is a csúcsszervezetből való kilépés mellett döntöttek. Leginkább azért, mert nem értenek együtt ennek elnökének, Tomka Györgynek a tevékenységével. Ezért visszahívták a muravidéki tanácsban őket addig képviselő tagjaikat és helyettük újakat neveztek ki. Ezzel kívánták kialakítani az új csúcsszervezetet, amelynek munkájában a tervek szerint részt vett volna valamennyi muravidéki magyar. Kezdetben a projekt támogatást élvezett, hiszen a goričkoi magyarok ebben látták a lehetőséget saját befolyásuk újbóli növelésére. A dolgok azonban nem mentek ilyen simán. Az öt községi tanácsnak ugyanis ideiglenes csúcsszervezetet kellett volna létrehoznia, amelyet a választásokig Halász koordinált volna. Ez nem mindenütt történt meg, így a magyarok érdekszervezete jelen pillanatban, patthelyzetben van. Jéfenleg ugyanis két csúcsszervezetük van (leegyszerűsítve: a Tomka és a Halász féle), a dolgok tragikája azonban abban van, hogy külön-külön sem hatékony egyik sem, jogi helyzetük pedig kérdéses. Tomka közben azt állítja, hogy még mindig a csúcsszervezet elnökének érzik magát, hiszen formálisan senki sem vonta meg tőle a bizalmat. Véleménye szerint személye ellenni puccs történt és kész visszavonulni, ha ő képezi a magyar problémák magvát. Mivel azonban meg van győződve afelől, hogy szándékosan ellehetetlenítik, készen áll védekezni és bebizonyítani, hogy hasznos munkát folytatott a Szlovéniában élő magyarság ügyében.
Mindeközben számos, a kisebbség számára is haszontalan viszály, vádaskodás és bizonyítgatás zajlik. Halász és Tomka kölcsönösen alkalmatlansággal vádolja egymást. Az előbbi azt állítja, hogy Tomka vezetése alatt (mellékesen: kérdéses megválasztásának módja is) a Muravidéki Önkormányzat elvesztette hatékonyságát, szakadás állt be, az utóbbi viszont hasonlókat mond a Halász által vezetett lendvai magyarokról.
Szomorú a felismerés, hogy a szópárbajok örvényében csak néhány, kulcsfontosságú tisztséget betöltő személy van, akik egyben irodaszomszédok is, mégsem tudnak, vagy nem képesek párbeszédet folytatni. Nagyon sok, ún. egyszerű magyar közben csak tehetetlenül csóválja a fejét: »Az már csak úgy van, hogy állandóan azért veszekednek, hogy bizonyítsák, általános magyar értékeket védelmeznek, miközben valójában csak a nemzetiségi politikusok erejének megmérettetéséről, erőfitogtatásáról és nem
utolsó sorban a pénzről van szó!« Mivel nagyon sok muravidéki magyar gondolkodik így, a formális kisebbségi szervekből már kivonult jó néhány értelmiségi. A kisebbség esetében ez különösen aggasztó, hiszen muravidéki regionális szinten is, különösen pedig nemzeti kisebbségi körökben amúgy is hiányában vagyunk magasan képzett szakembereknek.
A bonyodalmak szempontjából nem elhanyagolható Pozsonec Mária nemzetiségi képviselő szerepe. Politikai profilja az utóbbi években erősen fokozódott, így jelen pillanatban ő a kisebbségi politikát meghatározó legbefolyásosabb egyéniség. Álláspontja közismert sosem rejtette véka alá: elégedetlen Tomka munkájával. Úgy véli, hogy a Tomka által vezetett csúcsszervezet azon a napon megszűnt létezni, amikor elhagyták a goričkoi magyarok. A legfontosabb magyar szervezet jelenlegi munkaképtelensége szerinte igencsak káros, emiatt buknak meg az országgyűlésben azok a függelékek, amelyeket esetleg megszavaznának. Ljubljana ugyanis nincs messzi, és az ottani politikusok ismerik a magyarság körében kialakult helyzetet és éppen a magyarság kárára visszaélnek ezzel. Pozsonecné attól tart hogy a jelenlegi helyzetet amikor két valójában teljesítésképtelen csúcsszervezet működik, nehezen oldják meg a hazai jogi rendszer legjobb ismerői is. Ezért egységre szólít fel, ami az egyetlen útja a magyar kisebbség gondjai többé-kevésbé hatékony rendezésének.
A leírtak persze rossz útravaló a Moravske Toplice községben élő magyarok számára is, akik nem léptek volna ki a csúcsszervezetből, ha elégedettek lettek volna Tomka munkájával, ugyanakkor az új szervezettség sem biztosítja helyzetük javulását. A kezdeti lelkesedést követően óvatosság észlelhető Moravske Toplice községben, különösen Vörös elnöknél.
Az Állami Nemzetiségi Hivatal nem akar beavatkozni az efféle bonyodalmakba, mert álláspontja szerint a magyaroknak saját intézményeiken belül kell megoldaniuk belső problémáikat A Hivatal álláspontja persze érthető, hiszen az állam ilyen esetekben nem foglalhat állást. Ezzel egyrészt tisztázódik, másrészt tovább bonyolódik a helyzet, mivel a magyar vezetők annyira összevesztek egymással, hogy képtelenek a demokratikus, türelmes párbeszédre.
És végezetül ne feledkezzünk meg arról, hogy mi adófizetők valamennyien hozzájárulunk a nemzetiségi politikához is. Szlovéniában ezt rendkívül magas szinten rendezték, és nagyon sokba kerül. Különösen, ha ahhoz hasonlítjuk, amit Magyarország tesz a Rába vidéki szlovénekért (és amiről, legalábbis nyilvánosan túl gyakran megfeledkezünk).
Bojan Peček
A MAGYAR NAGYKÖVET PÁRTOSFALVI LÁTOGATÁSA
2001. április 24-én ellátogatott hozzánk dr. Bagi Gábor, Magyar-ország szlovéniai nagykövete. A küldöttség tagja volt még Turoczy Zoltán konzul is.
Moravske Toplice község magyar nemzeti önigazgatási közösségét Vörös Tibor elnök, Moravske Toplice községet pedig Jožef Matis alpolgármester képviselte.
A küldöttség ellátogatott a pártosfalvi kétnyelvű általános iskolába, megtekintette az ott folyó munkát, megismerkedett az iskola történetével, valamint a méhészeti központ tevékenységével. A nagykövet megelégedettségét fejezte ki a sikeres munka láttán és további eredményeket kívánt
A látogatás során szóba került a pártosfalvi határátkelőhely nyitvatartási ideje is. Ennek meghosszabbításával kibővíthető lenne az anyaországgal való együttműködés. A nagykövet biztosított bennünket hogy képviselni fogja a határátkelő nyitvatartási idejével kapcsolatos érdekeinket
Vörös Tibor
12. julij 2001
ZAŠČITA IN REŠEVANJE
Občinska gasilska zveza Moravske Toplice
OGZ JE V POPOLNOSTI ZAŽIVELA
Za Občinsko gasilsko zvezo (OGZ) Moravske Toplice kot krovno organizacijo vseh 27 prostovoljnih gasilskih društev v občini je še eno leto uspešnega delovanja. Kljub nakopičenim težavam, ki jih je na področju vseh segmentov prostovoljnega dela iz leta v leto več, je bilo pri vseh društvih izpolnjeno temeljno poslanstvo gasilstva: biti pripravljen in pomagati sočloveku v nesreči, s polno mero odgovornosti ter čutom, s katerim so predhodniki že pred sto in več leti ustanavljali gasilska društva po vaseh. Tudi v prihodnje gasilcem - kakorkoli že bodo organizirani, ostane ta plemenita vrednota.
IZ ZGODOVINE OGZ
V predstavitvi OGZ Moravske Toplice se je predsednik Slavko Škerlak povrnil nekaj let nazaj, ko je bila 1. oktobra leta 1998 zveza uradno ustanovljena. Zaradi zagotavljanja nemotenega in kvalitetnega dela se je le-ta najprej lotila ureditve potrebne dokumentacije ter same organiziranosti, kar je bilo ob pomoči župana in delavcev občinske uprave v najkrajšem času tudi doseženo. Veliko naporov za izgraditev zveze, ki danes šteje vseh 27 društev v občini oziroma skoraj 1.300 članov, kar jih uvršča med največje občinske gasilske zveze, pa velja vsekakor pripisati gasilcem samim, ki jim nikoli ni bilo žal za gasilstvo žrtvovati svoj prosti čas.
Slavko Škerlak predsednik OGZ Moravske Toplice
Sledili so prvi resni preizkusi delovanja nove zveze, saj so prve dni novembra domala vse kraje občine prizadejale katastrofalne poplave. Pri reševanju premoženja ter odpravi posledic te naravne ujme je sodelovalo več kot 130 prostovoljnih gasilcev iz šestnajstih društev, ki so pri tem opravili skoraj 600 prostovoljnih delovnih ur. Pri tem se niso izkazali samo gasilci, ampak tudi njihovi delodajalci, saj so ti z razumevanjem sprejeli njihovo odsotnost z delovnega mesta zaradi reševanja. Aktivnosti za nadaljnjo ureditev organizacijskih zadev so se nadaljevale. Prav tako pa je bil dan velik poudarek zveze in društev na področju operativnih dejavnosti, tekmovanj, usposabljanj, izobraževanj, opremljanja, financiranja, dela z mladimi in še bi lahko naštevali.
PRIREDITVE
Med večje in odmevnejše prireditve v tem času velja uvrstiti 70. obletnico PGD Bogojina in 80. obletnico PGD Središče, otvoritev gasilskega doma v Prosenjakovcih, prevzem gasilskih cistern in kombiniranih vozil v Selu, Moravskih Toplicah, Andrejcih, na Suhem Vrhu in v Moravskih Toplicah, prevzem sirene na Suhem Vrhu... Zametki mladinskih (kasneje pionirskih) gasilskih taborov za mlade gasilce iz društev zveze in od drugod se vrstijo že štiri leta in so doslej potekali ob Bukovniškem jezeru, v Filovcih, Andrejcih in Prosenjakovcih. Tudi na področju mednarodnega sodelovanja so društva zveze doslej naredila nekaj zelo pomembnih korakov, največ gasilci iz Sebeborec, ki se s svojimi kolegi iz kraja Bad Aussee v Avstriji srečajo vsako leto.
Med ostalimi aktivnostmi zveza na podlagi razpisa Turistične zveze Slovenije in Gasilske zveze Slovenije v okviru akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna že nekaj let izbira najlepše urejeni gasilski dom, ki poteka v treh kategorijah. Največji uspeh na tem področju je bil dosežen prav lansko leto, ko je bil vaško-gasilski
dom iz Andrejec razglašen za najlepše urejeni dom v Sloveniji, zgrajen med letom 1930 in 1970. Republiškega tekmovanja se že nekaj let redno udeležujejo tudi podobni domovi iz Prosenjakovec, Središča in Noršinec. Gasilci pa se aktivno vključujejo tudi v druge aktivnosti. Vsakoletna očiščevalna akcija ob dnevu zemlje je le ena od mnogih.
OPREMA, FINANČNO POSLOVANJE
Posebno poglavje je seveda oprema ter finančno poslovanje. Kot pravi Slavko Škerlak, društva v okviru zveze razpolagajo s starostno precej neugodnim avtoparkom, ki obsega deset tovornih vozil, 27 kombiniranih vozil ter eno vozilo za prevoz potnikov. Poleg osnovne opreme, ki je v določenih primerih tudi obnovljena, pa društva v manjšem obsegu razpolagajo še z nekaj specialne opreme za reševanje in zaščito. Kljub temu, da je bilo gasilstvu iz občinskega proračuna zagotovljenih le nekaj več kot osem milijonov tolarjev, so društva z aktivnim delom, prireditvami, nabiralnimi akcijami, sredstvi sponzorjev in donatorjev ter iz drugih virov že v letu 1999 realizirala več kot petkratno vrednost zagotovljenih proračunskih sredstev.
NAJUSPEŠNEJŠE LETO
Lansko leto je bilo za OGZ Moravske Toplice najuspešnejše doslej. Akcije na področju izobraževanja in usposabljanja za izprašane gasilce, strojnike, sodnike, gasilske častnike, za delo na področju prve medicinske pomoči, z dihalnimi aparati, blagajnike ter voznike C in E kategorije so bile zelo dobro obiskane, prav tako operativne prireditve: pregledi enot, tekmovanja, preverjanja usposobljenosti in vaje. Zveza pa je ob lanskem občinskem prazniku razvila svoj prapor ter ob tem pripravila veliko gasilsko parado.
Zveza, ki odlično sodeluje z lokalno skupnostjo, podjetji ter organizacijami in društvi v občini in izven nje, še posebej pa s Štabom Civilne zaščite občine Moravske Toplice, pa ni pozabila svojih predhodnikov - gasilskih veteranov. S prvim občinskim srečanjem tik pred koncem leta, ki naj bi bilo poslej tradicionalno, se jim je skušala vsaj na simboličen način oddolžiti za požrtvovalno delo v preteklih obdobjih in jim po drugi strani pokazati, da je ponosna na njihova plemenita dela. Zahvaljujoč njim je obseg gasilstva v občini Moravske Toplice velik.
Geza Grabar
Štab CZ Moravske Toplice
OBČINSKA EKIPA - REGIJSKI PRVAK
Dvoletno uspešno delovanje Štaba Civilne zaščite občine Moravske Toplice je nedvomno posledica dobre organiziranosti ter požrtvovalnega dela vseh njenih članov. Vsekakor moramo na prvo mesto postaviti rezultat na nedavnem regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa pri osnovni šoli v Šalovcih. Izbrana ekipa občine Moravske Toplice je namreč pri preverjanju usposobljenosti osvojila prvo mesto ter se s tem uvrstila na najvišje državno tekmovanje, ki bo oktobra v republiškem centru za usposabljanje na Igu.
Na regijskem preverjanju v organizaciji Uprave za obrambo Murska Sobota in Regijski odbor Rdečega križa za Pomurje sta bila prisotna tudi poveljnik občinskega Štaba CZ Moravske Toplice Štefan Jančarič in župan občine Franc Cipot.
Geza Grabar
12. julij 2001
ZAŠČITA IN REŠEVANJE
PGD Moravci
NOVO VOZILO - MEJNIK V RAZVOJU GASILSTVA
Gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Moravci se je konec lanskega leta uresničila dolgoletna želja - zamenjali so orodno vozilo. Nujnost, da v kraju ohranijo stik s sodobno opremo za zaščito in reševanje, jim je narekovala zelo ambiciozne cilje, ki so jih uresničili prej, kakor so to pričakovali največji optimisti. Ob pomoči Občinske gasilske zveze (OGZ) Moravske Toplice, sponzorjev, prostovoljnih prispevkov krajanov ter prebivalcev okoliških vasi ter seveda z lastnimi sredstvi so z novim vozilom znamke Mercedes-Sprinter 314-FURGON postavili nov mejnik v razvoju društva.
ZAČETKI V LETU 1927
Na najpomembnejše mejnike v zgodovini društva je na svečanosti ob prevzemu vozila ob koncu letošnjega maja spomnil tajnik društva Aleksander Kučan. Zametki gasilstva v kraju, ki se je vse do spojitve z Moravskimi Toplicami imenoval Gornji Moravci, segajo v prvo polovico leta 1927, ko so imeli napredni krajani-gasilci v leseni lopi že postavljeno dvokolno ročno brizgalno ter najnujnejšo pripadajočo opremo. V nekaj letih po ustanovitvi je gasilstvo doživelo pravi razcvet, saj je bila že leta 1936 zbrana tudi desetina »naraščajnikov«. Po drugi svetovni vojni so jim kolegi iz sosednjih Moravec odstopili štirikolno ročno brizgalno, vse bolj pa so razmišljali tudi o gradnji vaško-gasilskega doma. Temeljni kamen je bil simbolično položen 25. maja leta 1953, še istega leta je bil dom pod streho. Delovati je začela še ženska desetina, konec petdesetih let pa so se že lahko pohvalili s prvo motorno brizgalno Savica z zmogljivostjo 300 litrov vode na minuto. Leta 1960 je bila nabavljena električna sirena, leto zatem pa so razvili društveni prapor. Po nakupu motorne brizgalne Ziegler z zmogljivostjo 400 litrov vode na minuto leta 1970 so se konec 70. let opremili z dvoosno prikolico za prevoz opreme in osebja, dve leti zatem pa še z novo motorno brizgalno Ziegler zmogljivosti 800 litrov na minuto. Eden od največjih mejnikov v razvoju gasilstva v Moravcih je bil nakup orodnega vozila TAM 2001 leta 1986. Med letoma 1985 ter 1997 so temeljito preuredili dotrajani vaško-gasilski dom.
OSNOVNO - POŽARNA VARNOST
Kljub nenehnim investicijam gasilci tudi v
Gornjih Moravcih niso pozabili na svoje osnovno poslanstvo - požarno varnost v kraju in širše. Tako so ves čas usposabljali svoje člane, dopolnjevali opremo, dokupovali tlačne cevi, paradne uniforme, delovne obleke, poglabljali in urejali so vodna zajetja za potrebe gašenja... Na lanskem občnem zboru so si zadali cilj, ki se je marsikomu zdel pretirano ambiciozen:
nakup novega orodnega vozila s preureditvijo za potrebe gasilcev. Že novembra je bilo vozilo nared. V njem je prostora za devet oseb in vso potrebno opremo za gašenje, vključno z motorno brizgalno. Vozilo ima vgrajen rezervoar za 340 litrov vode.
Kot so na svečanosti s kulturnim programom domače mladine poudarili številni gostje - od župana Franca Cipota in Slavka Škerlaka, predsednika OGZ Moravske Toplice, do poveljnika Štaba Civilne zaščite občine Moravske Toplice Štefana Jančariča ter poslanca v državnem zboru Geze Džubana - je nova pridobitev izjem-
no pomembna za zagotavljanje še večje varnosti na področju zaščite in reševanja v kraju Moravske Toplice ter v njenem zaledju, po drugi strani pa dopolnilo pred dvema letoma predani kombinirani gasilski avtocisterni gasilcem iz PGD Moravske Toplice. Vsi govorniki so se strinjali, da gasilstvo brez opreme ne more delovati in opravljati nalog zaščite in reševanja. Pozi-
tivni elementi pri uspešnem opravljanju osnovnega poslanstva gasilcev pa ni samo njen urejeni sistem, temveč tudi sodobna razpoložljiva oprema.
USPEŠNO SODELOVANJE Z OBČINO
Slavko Škerlak in Štefan Jančarič sta poudarila, da tudi v prihodnje računata in pričakujeta uspešno sodelovanje z občino na področju zagotavljanja čim večje stopnje pripravljenosti na področju zaščite in reševanja. Zanikala sta trditev, da je gasilcev preveč in da so izdatki zanje preveliki. Gasilci so namreč edina organizacija, katere delo temelji na prostovoljni osnovi, po drugi strani pa so v marsikateri sredini še vedno gonilna sila za napredek kraja. Zato tudi ne preseneča spoznanje, da v nobenem od 27 društev, kolikor jih je vključenih v Občinsko gasilsko zvezo, kljub vse težjim finančnim razmeram ni mogoče zaznati težav pri opravljanju osnovnega poslanstva.
Preden sta ključe novega vozila gasilcem predala botra, župan Franc Cipot in predstavnik Zavavoralnice Triglav, Območne enote Murska Sobota, sta vozilo blagoslovila evangeličanski duhovnik Geza Erni-ša in katoliški župnik Ivan Kranjec.
Predsednik društva Jože Erniša se je zahvalil za veliko pomoč pri nakupu oziroma nadgradnji vozila Štefanu Jančariču, poveljniku Štaba Civilne zaščite občine Moravske Toplice.
Geza Grabar
FOTO: Geza GRABAR
Svečanost ob prevzemu novega orodnega vozila PGD Moravci
FOTO: Geza GRABAR
Ekipa Štaba CZ občine Moravske Toplice niza uspeh za uspehom. Posnetek je z demonstracijske vaje ob lanskem občinskem prazniku v Noršincih.
12. julij 2001
ŠPORT
Selo
BLIZU 200 TEKAČEV NA PETEM OBČINSKEM KROSU
Občinska športna zveza Moravske Toplice je v sodelovanju s Športnim društvom Rotunda Selo-Fokovci v športnem parku v Selu tudi letos pripravila odprto prvenstvo občine Moravske Toplice v krosu, ki je bilo že jubilejno peto po vrsti. Na 1000-metrski krožni progi je na različnih razdaljah tekmovalo blizu 200 tekačev v kar enaindvajsetih različnih starostnih skupinah.
Zlasti množična je bila udeležba v mlajših kategorijah, v teku županov, poslancev, direktorjev, svetnikov in managerjev, ki je spremljevalna kategorija krosa že od začetka, pa so bili na startu le trije tekmovalci. Rekreacijskega pohoda po selanskih gričih se je udeležilo 32 pohodnikov.
Šest najboljših tekačev v vsaki starostni skupini je prejelo priznanja, prvi trije pa še kolajne. Tri najboljše ekipe so bile nagrajene s pokali.
ZMAGOVALCI KROSA
mlajši dečki A (1.000 m): Matej Rogač, mlajše deklice A (1.000 m): Tjaša Kočar, mlajši dečki B (1.000 m): Mitja Rogač (vsi OŠ Bogojina), mlajše deklice B (1.000 m): Alenka Horvat (OŠ Dobrovnik), dečki (2.000 m): Denis Sukič (OŠ Gornji Petrovci), deklice (1.000 m): Anita Perme (AK Lendava), starejši dečki (2.000 m): David Škalič (OŠ Fokovci), starejše deklice (2.000 m): Andreja Pohar (OŠ Fokov-
ci), mlajši mladinci (3.000 m): Martin Makari (ŠD Rotunda), mlajše mladinke (2.000 m): Metka Hanč (ŠD Rotunda), starejši mladinci (3.000 m): Davorin Makari (ŠD Rotunda), člani (5.000 m): Bojan Brus (TS Radenska), članice (3.000 m): Anita Perme (AK Lendava), starejši člani (5.000 m): Milan Sapač (3.000 m): veterani (5.000 m): Slavko Kumek (Gornja Radgona), veteranke (3.000 m): Jožica Šiftar (TS Radenska), svetniki (1.000 m): Vlado Vučkič (Selo), svetniki (2.000 m): Branko Recek (Tešanovci), župani (2.000 m): Franc Cipot (Občina Moravske Toplice), občani (1.000 m): Štefan Ivanič (Filovci), občanke (1.000 m): Suzana Po-cak (Selo).
EKIPNO: 1. OŠ Bogojina - 50 točk, 2. OŠ Fokovci - 49, 3. OŠ Gornji Petrovci -41, 4. ŠD Rotunda - 34, 5. TS Radenska - 27, 6. AK Lendava - 17 itd.
Geza Grabar
11. kolesarski maraton
DEŽEVEN MARATON AJDA
Tudi 11. rekreativni kolesarski maraton Ajda - v Moravskih Toplicah sta ga pripravila zdravilišče in Kolesarski klub Tropovci - je kljub slabemu vremenu odlično uspel. Na startu treh različnih prog - na 102, 32,5 ter 10,5 kilometrov je sodelovalo 175 kolesarjev iz Slovenije in Hrvaške. Tako kot prejšnja leta so udeležencem maratona tudi letos razdelili številne nagrade. Za najstarejšega udeleženca sta jih prejela Helena Senčur in Adolf Topolovec iz Murske Sobote, najmlajša sta bila Mateja Čarni iz Moravskih Toplic in Dominik Smolkovič iz Razkrižja, najtežji pa je bil Jože Deutsch iz Boračeve.
Geza Grabar
Hokej na travi
JUBILEJ V M. TOPLICAH
V juniju smo s slovesnostjo in mednarodnim turnirjem v Moravskih Toplicah proslavili 50-letnico hokeja na travi v Sloveniji. V zadnjem desetletju so za to igro in njen razvoj odločilne aktivnosti v hokejskih športnih centrih v Prekmurju (Lipovci, Predanovci, Murska Sobota in zadnjih nekaj let tudi v Moravskih Toplicah).
Na mednarodnem turnirju so nastopili veterani, mladinci, člani in članice iz Slovenije, Slovaške, Madžarske in Hrvaške. Posebej uspešno so nastopile članice Slovenije z zmagama v srečanjih s Slovaško in Hrvaško. V ekipi so dobro nastopile igralke HK Moravske Toplice. Manja Divjak je bila najboljša strelka ženskega turnirja.
ŠKD Goričko
VZORNI GOSTITELJI IN ODLIČNI TEKMOVALCI
Kinologi Športno kinološkega društva (ŠKD) Goričko s sedežem v Sebeborcih so se kot odlični organizatorji in tekmovalci izkazali tudi v prvih mesecih letošnjega leta. Bili so vzorni gostitelji dvodnevne državne tekme v sledenju, ki je bila v sezoni 2000/2001 peta in obenem zaključna. V večnamenskem športnem centru v Sebeborcih se je v treh različnih kategorijah - skupini A po programu za svetovno prvenstvo, skupina B po programu IPO III v sledenju ter v skupini C po programu IPO I v sledenju - pomerilo več kot sto psov iz vse države.
Kot smo omenili uvodoma, so se člani ŠKD Goričko izkazali tudi kot odlični tekmovalci. Vodnik Daniel Lipič je s psico Nero v skupini A na tekmovanju v Sebeborcih osvojil 1. mesto, v skupnem seštevku petih tekmovanj pa je bil drugi. Tretji - tako na zadnji tekmi kakor tudi v skupni razvrstitvi - je bil Vlado Škerlak s psom Ne-rom v skupni B. V skupni C je Branko Temlin s psom Dalijem osvojil 4. mesto, skupno pa je bil drugi.
Goričke kinologe čaka letos jeseni še nekaj pomembnih tekmovanj. Ponovno bodo gostitelji enega od tekmovanj za državno prvenstvo. Poleg nočnega turnirja pod reflektorji pa načrtujejo tudi za letošnje leto Šolanje psov.	Geza Grabar
Člani ŠKD Goričko (od leve): Daniel Lipič, Franc Žitek (KD Murska Sobota), Vlado Škerlak in Branko Temlin
FOTO Geza GRABAR
STRELSKA DRUŽINA SEBEBORCI - njeni strelci že vrsto let dosegajo vidne uspehe v ligaškem tekmovanju in na turnirjih.
V letu 2000 je Občinska športna zveza sebeborske strelce razglasila za drugo najuspešnejše športno društvo v občini.
Slovenija kolesari 2001
ZAKLJUČEK V MORAVSKIH TOPLICAH
Po zaključni tekaški prireditvi Slovenija teče pred dvema letoma bo Občinska športna zveza Moravske Toplice sredi septembra gostiteljica še druge zaključne prireditve na nacionalni ravni -Slovenija kolesari 2001. Prireditev bo v okviru rekreativnega kolesarskega maratona ob občinskem prazniku 15. septembra.
Organizatorji bodo pripravili kolesarjenje na 25 in 50 kilometrov, ob zaključku prireditve pa bodo poskrbeli za kulturno-za-bavni program. Med udeleženci akcije bodo izžrebali dobitnike nagrade pokroviteljev; vsak udeleženec kolesarjenja bo dobil spominsko majico.
Z vsemi organizatorji prireditve Slovenija kolesari 2001 bo potekala okrogla miza, na kateri bodo spregovorili o o tem, kako čim bolje izkoristiti kolesarske prireditve za turistične namene.
Geza Grabar
12. julij 2001
ŠPORT
Mali nogomet	
OBČINSKA LIGA	
MORAVSKE TOPLICE	
Rezultati zadnjega 22. kroga	
Tešanovci : Sveti Laszlo	11 : 4
Prosenjakovci : Ivanci	2 : 4
Mlajtinci : Sebeborci	2 : 1
Filovci : Vučja Gomila	4 : 3
Moravske Toplice : Suhi Vrh	2 : 7
Čarda - prosta	
Končna razvrstitev							
1. Mlajtinci	20	17 2	1	114:36			53
2. Ivanci	20	14 1	5	94:60			40
3. Prosenjakovci	20	12 3	5	65:38			39
4. Suhi Vrh	20	12 1	7	88:62			37
5. Sebeborci	20	9 3	8	62:56			27
6. Čarda	20	9 2	9	78:63			26
7. Tešanovci	20	8 2	10	73:98			26
8. Vučja Gomila	20	7 1	12	57:65			22
9. Filovci	20	6 1	13	54:93			19
10. M. Toplice	20	4 3	13	57:82			15
11. Sveti Laszlo	20	2 1	17	35:124			: 7
Čestitamo KMN Mlajtinci, prvaku občinske lige Moravske Toplice v malem nogometu za leto 2001!
Štefan Ferencek
KMN MLAJTINCI TUDI ZMAGOVALEC TURNIRJA
Na igrišču KMN Moravske Toplice je v nedeljo, 10. junija 2001, v organizaciji domačega kluba potekal tradicionalni občinski turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo enajst ekip, ki so prejele priznanje za sodelovanje na turnirju. Prve tri ekipe so prejele pokale.
Vrstni red najboljših:
1. KMN Mlajtinci 2. KMN Sebeborci 3. KMN Ivanci
Najboljši strelec turnirja je bil Vlado Der-varič (KMN Sebeborci) s sedmimi zadetki.
Štefan Ferencek
OBVESTILO
Občinska športna zveza Moravske Toplice - komisija za mali nogomet - obvešča vse zainteresirane klube, ki želijo na novo tekmovati v občinski ligi malega nogometa Moravske Toplice v sezoni 2001/2002, da se prijavijo najpozneje do 20. 7. 2001 na naslov: OŠZ Moravske Toplice - komisija za mali nogomet, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice.
Štefan Ferencek,
predsednik komisije za mali nogomet
PRIREDITVE
TIC MORAVSKE TOPLICE PROGRAM PRIREDITEV
JULIJ
21.07. ZABAVNOGLASBENA PRIREDITEV
v Moravskih Toplicah
Informacije: Zdravilišče Moravske Toplice, Viktor
VLAJ, telefon: 02/ 512 22 50
21.07. TENIŠKI TURNIR HOTELA TERMAL
v Moravskih Toplicah
Informacije: Zdravilišče Moravske Toplice,
Jože ZADRAVEC, telefon: 02/ 512 22 82 29.07. VAŠKE IGRE OBČINE MORAVSKE TOPLICE v Ivanovcih
Informacije: KS Ivanovci, Zoltan JAKIŠA, telefon: 02/ 554 10 65 ali 041 327 396
MLADINSKO GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL GZS
Informacije: OGZ Moravske Toplice, Majda LIPIČ, telefon: 02/ 538 15 00
POKALNO PRVENSTVO OBČINE MORAVSKE TOPLICE V VELIKEM NOGOMETU
Informacije: OŠZ Moravske Toplice, Emil VUČKIČ, telefon: 02/ 548 16 41
LONČARSKA DELAVNICA v Moravskih Toplicah Informacije: Hotel VIVAT, Helena DIMIČ, telefon: 02/ 538 21 00
05.08. ŠPORTNA PRIREDITEV v Ivanovcih Informacije: LD Ivanovci, Franc FLISAR, telefon:
02/ 523 15 78
05.08. TRADICIONALNE VAŠKE IGRE
v Sebeborcih
Informacije: KS Sebeborci, Slavko ŠKERLAK,
telefon: 02/ 548 10 86
11.08. ZABAVNOGLASBENA PRIREDITEV
v Moravskih Toplicah
Informacije: Zdravilišče Moravske Toplice,
Viktor VLAJ, telefon: 02/ 512 22 50 12.08. 110. OBLETNICA PGD MARTJANCI v Martjancih
Informacije: PGD Martjanci, Koloman PINTARIČ, telefon: 02/ 548 13 87
12.08. POSTAVITEV KLOPOTCA Z DRUŽABNIMI IGRAMI »JABOLKO IN GROZD« v Ivanovcih Informacije: Društvo vinogradnikov Goričko, Ernest NOVAK, telefon: 041 534 957 in TD Ivanovci, Dušan ČAHUK, telefon: 031 301 298 18.08. POSTAVLJANJE KLOPOTCA v Moravskih Toplicah
Informacije: TD Moravci Moravske Toplice, Janez ČARNI, telefon: 02/ 538 12 86 ali 041 407 519 23.08. do 31.08. USTVARJALNE DELAVNICE
v Filovcih
Informacije: Društvo Gaj, Jože GUTMAN, telefon: 02/ 547 12 48 25.08. do 31.08. GAJSKI DNEVI v Filovcih Informacije: Društvo Gaj, Jože GUTMAN, telefon:
02/ 547 12 48
26.08. PROŠČENJE V GAJU v Filovcih Informacije: Društvo Gaj, Jože GUTMAN, telefon:
02/ 547 12 48
PRAZNIK OBČINE MORAVSKE TOPLICE
Informacije: Občina Moravske Toplice, Jože MATIS, telefon: 02/ 548 16 24
RAZGLASITEV NAJLEPŠEGA KRAJA, OSNOVNE ŠOLE IN »GRUNTA« V OBČINI MORAVSKE TOPLICE (v okviru občinskega praznika)
Informacije: TIC Moravske Toplice, Ela HORVAT, telefon: 02/ 538 15 20
MESEC REKREACIJE V OBČINI MORAVSKE TOPLICE
Informacije: OŠZ Moravske Toplice, Branko RECEK, telefon: 02/ 538 14 40, Geza GRABAR, telefon: 041 343 513 in Milan VARGA, telefon: 02/ 547 13 30 01.do 30.09. XIII. KOŠIČEVI DNEVI KULTURE v Bogojini
Informacije: KUD »Jožef Košič« Bogojina,
Matjaž CEROVŠEK, telefon: 02/ 547 91 01 08.09. POHOD PO POTI KULTURNE DEDIŠČINE (Bogojina-Bukovnica) 
Informacije: OŠ Bogojina, Jožef PRŠA, telefon: 02/ 547 10 07
15.09. REKREATIVNI KOLESARSKI MARATON
po občini Moravske Toplice Informacije: OŠZ Moravske Toplice, Branko RECEK, telefon: 02/ 538 14 40 in Jože ŠKERLAK, telefon: 02/ 538 14 26
SVET TIŠINE
PRIPOMOČKI ZA GLUHE IN NAGLUŠNE
Oglašamo se, da bi vam celoviteje predstavili delo Društva gluhih in naglušnih Pomurja ter možnosti in oblike pomoči in svetovanja društva.
Žal se v naš vsakdanjik prikradejo mnoge težave, med katerimi je zelo pogosta okvara sluha oziroma popolna izguba sluha. V DGN Pomurja si prizadevamo za ustvarjanje pogojev za polno vključitev gluhih in naglušnih v življenjsko in delovno okolje ter v vse oblike družbenega življenja, ob enakih pogojih in z enakimi možnostmi, kot jih imajo polnočutne osebe.
Največje težave gluhih in naglušnih oseb se kažejo v komunikaciji v ožji in širši okolici ter v spremljanju dogodkov. Zato bi vam radi predstavili nekaj pripomočkov za lažje premagovanje komunikacijskih ovir: 1. Kot prvi je to nedvomno SLUŠNI APARAT. Zanj se obrnite na svojega osebnega zdravnika, ki vam bo izdal napotnico za specialista za ušesne bolezni.
2. VRVIČNI TELEFONSKI APARAT Z VGRAJENIM OJAČEVALNIKOM ZA NAGLUŠNE OSEBE. Aparat je primeren za osebe z manjšo in srednjo izgubo sluha, z dodatnim ojačevalnikom pa omogoča nemoteno in udobno telefoniranje osebam z zelo visoko izgubo sluha. Posebej je primeren za osebe, ki ne nosijo slušnega aparata.
3. ELEKTRONSKA TV ZANKA. To je pripomoček osebam s slušnim aparatom. Z uporabo le-tega naglušna oseba nemoteno spremlja TV program. Normalno slišeči lahko nastavijo glasnost zvočnika na TV aparatu kot ustreza opisu ali ga po potrebi popolnoma utišajo.
4. NAPRAVE S SVETLOBNIMI SIGNALI ali vibratorji za gluhe osebe z bliskovni-co, svetlobna budilka, hišni zvonec z utripajočo lučjo itd.
5. Pri nekaterih naših članih lahko uporabniki slušnih aparatov preizkusijo tudi MOBITEL, ki ne povzroča motečega šumenja v slušnem aparatu in tako omogoča udobno telefoniranje.
Posebej bi omenili, da je društvo kupilo prenosno induktivno zanko, ki omogoča naglušnim osebam, ki nosijo slušne aparate, nemoteno spremljanje-poslušanje raznih prireditev, kot so sestanki, predavanja, maše ipd.
Hkrati pozivamo vse člane društva, prav tako pa nečlane, da se obrnete na sedež društva v Murski Soboti, Staneta Rozmana 11/a, sekretarka ga. Cvetka Škafar, pokličite na tel. št 02/521-11-51, saj vam bomo z veseljem pomagali in svetovali, kako premagati svet tišine. Društvo ima na terenu podružnice in poverjenike, ki prostovoljno pomagajo pri delu na terenu. Navedene pripomočke smo pripravljeni prikazati vsem posameznikom in skupinam, saj smo jih že sami preizkusili.
Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Branko Gornjec
predsednik sekcije za tehnične pripomočke
12. julij 2001
ZADNJA STRAN
Tešanovci
KULTURA SE VRAČA
Takšen naslov je gotovo pravšnji, potem ko so v Tešanovcih po več kot petnajstih letih v začetku marca zopet pripravili prisrčen kulturni dogodek. Z njim so naredili prvi korak na poti ponovne oživitve kulturno-turističnega društva.
Številno občinstvo v dvorani vaško-gasilske-ga doma se je spominjalo časov, ko je bilo v tem kraju kulturno dogajanje na vrhuncu in so se veseloigre in gledališke predstave ter druge kulturne prireditve domače mladine vrstile kar po tekočem traku.
Zasluge za ponovno oživitev kulturnega dogajanja velja pripisati tako vaškemu odboru, občini, predvsem pa peščici vaščanov, ki so voljni delati in niso ravnodušni do bogate tradicije kulturnega in družabnega življenja. Ob izteku lanskega leta se je formirala folklorna skupina, ki je začela z vajami pod vodstvom domačega plesnega učitelja Zorana Domjana. Kar deset plesnih parov je do začetka marca naštudiralo ciklus prekmurskih ljudskih plesov in prav vsi pari so se predstavili na samostojnem celovečernem koncertu. Pogled na ubrane plesalce in plesalke, ki so se vrteli in peli po zvokih harmonikarja Draga Ciza ter bobnarja Jožeta Maučeca, je bil toliko lepši, saj so bili prav vsi odeti v narodno nošo, ki so si jo uspeli priskrbeti že v tem kratkem času.
Predsednica društva Majda Lipič napoveduje v društvu tudi druge prireditve ter aktivnosti.
Geza Grabar
TIC Moravske Toplice
TURISTIČNI ZEMLJEVID POMURJE
TIC Moravske Toplice je pred začetkom turistične sezone izdal turistični zemljevid POMURJE / PREKMURJE / PRLEKIJA. Zemljevid v priročnem formatu nudi gostu najpomembnejše podatke o pokrajini in njeni turistični ponudbi. Na kratko jo predstavlja besedilo, ki je prevedeno v
nemški in angleški jezik. Predvsem je pomembno, da se predstavlja celotna pokrajina, saj si s pospešenim propagiranjem njenih posameznih delov privoščimo še komaj dopustno drobitev.
Stroške izdelave zemljevida so pokrile večje turistične organizacije, zato je v TIC in drugih turističnih pisarnah na voljo brezplačno. Večje količine je mogoče dobiti na sedežu TIC v Moravskih Toplicah.
KMN MLAJTINCI - NAJBOLJŠI V OBČINSKEM TEKMOVANJU. Ekipa je z velikim naskokom osvojila naslov prvaka v občinski ligi in zmagala na tradicionalnem turnirju.
LJUBITELJI PSOV
ŠKD Goričko bo tudi letos izvedlo šolanje psov. Interesente vabijo, da se oglasite na ŠKD Goričko, Sebeborci, Vlado Škerlak, tel. 548 11 01.
OBVESTILO
LASTNIKOM ZEMLJIŠČ
Lastnike zemljišč, zlasti nezazidanih stavbnih zemljišč na območju celotne občine opozarjamo, da so dolžni kositi travo in jih redno vzdrževati.
Uprava Občine Moravske Toplice
LIPNICA - glasilo Občine Moravske toplice • izdajateljski svet: Janez Čarni, Alojz Glavač, Geza Grabar, Nada Lutarič (predsednica), Franc Nežic, Tibor Vöröš, Vlado Vučkič • ureja uredniški odbor v sestavi: Geza Grabar, Bojan Peček, Ludvik Sočič (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje Antolin • tisk: Solidarnost Murska Sobota, julij 2001 • Lipnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežu Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice - telefon 02 / 538 15 00, 548 17 65, 548 181 10, faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina.moravsketoplice@moj.net - internet: www. moravske-toplice.si
12. julij 2001