»•ttnllta. I MM* t MrM 1. urih na. UILbto. UMtfa fttk dn »•»oldn«, taviM* —«»lfr ta prtnlk«. iMMrall i Prectar I mJn X 54 «/*t za male oglase đo 27 «/«■ visine 1 K, nad to viiino vst ogUVl m/jr X 54 m/m 1 K 50 v. Uradnl razglasi ta poslana tar notice itti proctor po 2 Kt ženitne ponadbe in poroke ptvitlao 80 K. — Pri naročUih nad io objav popust Vpniujem glede fnserstov naf se pcUoii mtika M odgovor. PprivBUtro »Stov. Naroda*1 ta „Naroda« Tiskaru« SMlIova nlJea at. 5, prltUćno. — T*i«iea 4t a#. pvStovasMkl Var** w«*|« v l|aM|ul I« a* p+*li v «tofaaUvft|ls V Isiaiiiajf i eelolebio aapcej plaču . K ISO- celoletno •.....K24O*— potletno....... „ 90— poUetno.......„120*^- 3 mese£ao. • ••••„ 45*— 3 menčao • . » . . . „ 60-— I * •••••■• 15*— n .•••••„ 20*— Novi naroftitki nt) posljejo v prvič narotnino vedno MsT" P° nakaznicL Na samo pismena naročita brez rx>s(a vc denarte se ne moremo ozfratt li ««■!■!■« pSftarr. Vareta" "vafteva vila« st, i, t» aa««Uap|a, Ta. .9B sta*. «4. »•piat tiff !•■■ la aotfptMae ta siiMa* tnmkmimm* Posamatna Itevilka velia 1 krono. Poitnina platana v 9Olowlnl. ■i ■ ■ - - _--------------------— Rlmsk o-katoliška internacfonala. (\7. &VrfchrtHrmiici»1nHi \rrrifm\T \ Klerikalno časopisje v Sloveniji pozdravlja ustanovitev rimsko kat'> liske intemacionale med slovanskimi državami. Prvi korak za to bo stor-jen letos v avgustu na Slovanskem oriovskem taboru v Mariboru. Obso-ja narodne cerkve. Poudarja bratstvo, humaniteto, vse obsegajoči značaj kršćanstva in potrebo, da iščejo vezi, ki bodo družile vse čio-veštvo in narode. To časopisje je ra-dovedno, kako bodo napredni listi branili mednaroden kongres svobo-domislecev, ki se vrši letos v juniju v Pragi. Pisati o tako važnih kulturnih in narodnih vprašanjih s tako površ-nostjo in nekritičnostjo kot to dela klerikalno časopisje, smatramo za greh proti eloveški pameti in razumu. Katoliške intemacionale ni treba ustanavljati, ker je bila ustanovljeni že pred mnogo sto leti obenem z ustanovitvijo in organizacijo katoliške cerkve. Veliki VVilson, ki gotovo ni katolik, kliče v svet, da je treba za uredbo gospodarskega življenja v vseh državah in za ustvaritev dobrih meddržavnih odnošajev Človeškega preporoda v kristjanskem duhu. S tem naziranjem soglaša moderna znanost, etika in morala,ki ni niti ka-tolfSka, niti pravoslavna, nit! protestantska, ampak izraz nepokvarj^re m poštene človeške notranjosti, ne-pokvarjenega človeškega čuta in ho-tenja. Zboljšanje Človeške notranjosti so zahtevali vsi veliki reformatori? ljudske družbe ob Budhe, gr-skih filozofov, od Krista do VViklifa. FJusa, Chelčickega itd.Na por^meni-tenju misli in srca, na humaniteti in IJubezn? do bližnjega so zgraieni etični sistemi vseh teh reformator-jev. Duševnost jim je snov za njih preporodno stremljenje. Vsi se obra-čajo z zaničevanjem od posvetnosti. od materijelnosti, od posvetne oblasti In bogastva tega sveta. Nauk Krista In nfegovih nrvih naslednikov je imel velike uspehe, dokler se je giba! rta tleh čiste humanitete in člo-vekoluibja. Toda Kristovi nasledniki fo zgoda! oblekli idejo z gmoto. Ideja je stopila v ozadje, v ospredju pa stoji gmotna cerkvena organizacija, sistem organiziranega katoliškega du-hovništva in redovnikov. Idejo za-menja bogastvo, orožje, boj za oblast fn nadrejenost cerkvene oblasti nad posvetnimi državami. Rimski papež osnuje svojo državo hi svoje vofaštvo. Opira se na svetopfsem- sko ideologijo, da vsa posvetna oblast izhaja od boga. On* se smatra za živega božjega zastopnika na zemlji in torej podeljuje oblast in krono posvetnim vladarjem ali pa jo poljubno odkloni, vzame krono nazaj in prekolne vladarja, ako se mu ta zameri in ako ne izvršuje državne oblasti hi politike v soglasju z nacrti rimskega papeža in katoliške cerkve. Mnogo dragocene krvi nepou-čenega in nezavednega kristijanske-ga ljudstva je poteklo v tisočletni borbi za oblast in politični vpliv v državah med papeštvom. njegovimi škofi in med posvetnimi vladarji in ljudstvom. Ideia prvotnega Kristove-ga nauka Jcristjanske morale in humanitete je zatemnela, na njeno me-sto pa je stonila premišljeno organizirana katoliska cerkev z vsemi pri-lastki oblasti bogastva. vrliva za zmago — nikakor moralnih Kristovih načel, temveč za ukrepitev po-iitičnega položaja, katoliške duhov-ščine in za končno zmago: diiševno in telesno podvreči svoji volji vse narode in ves kristijanski svet. Vsi cerkveni koncili in sinodi se pretežno pečajo kot cerkveni generalni šta-bi s premišljevaniem in posvetova-njem, kako z najlaž imi sredstvi do-seči omenjeni končiti. cj^ Krvava borba je bite •zaključena s kompromisom. Državne oblasti so se dogovorile s katoliško cerkvijo. da si hočejo oblast nad ljudstvom med seboj deliti. Uradno sklenieni dogovori dajeio katoliški cerkvi dalekosežno polno moč, s posebnimi Dredr>ravicami cerkvenega hi s tem Dolitično vzgojnega značaia. Od države Driznane prednravice |e znala katoliska cerkev opirafoč se na cerkvene politične stranke posebno tzdatno izr?bfti v stari Avstriji. Znala si je opremiti z vsemi sredstvi kultumega, politične^ra in eosnodar-skega boja tako. da je stan katoliške duhovščine in njene cerkvene fn po-titične oreanizaci'e deiansko pome-njal državo v državi. Da ojač'io svoje staPšče in da raztegnelo svoie kulturno bojna načela Dreko ćele Evrope, so Drireiali evharistfčne sho-^e z manif*«tacHa»nf in rborovanfi CDunai), v Slov<»niil katolfšVe shod^ ^Lft»b"ana). v ftvici lnterr*acionatna Vato'^Va zborovanfa s prvim? pred-^tavfteflf katoličkih nnlft^rih in Uv\ turnfh or^anizacii celera sveta. Tde-?a duhovnike avtorltere in ob1*«?tt Vatoli.^Ve cerkve nai bi postala vodil-na nolftfčna moč. Vi nai ni v cerkve- nem in klerikalnem smislu preustrojila v# državah zakonodajo in vso strukturo kulturnih in gospodarskih uredb. Metoda meddržavnega delo-vanja je obstojala v tem. da so po-udarjali ,kakor veđno in povsod, potrebo preporoda v kristijanskih na čelih. Kažejo navidezno popustljivost in toleranco, iščejo naklonjenosti za to idejo tuđi pri dru&overskih posvetnih veljakih. Odtod prihaja pozdrav dr. Šusteršiča z internacionalnoga MtoJišT.'ctra kongresa v Svi-ci protestantsVerru neniškemu vladar ju Viljemu 1. 1914. Kot protiutež proti katoliški In-ternacionali in vsem reakcionarnim duševnim struiam se je 01 lovala organizacija svobodomiselnih mož na mednarodni podla tor**? absftrdna 'n abotna. Cerkvene predpravice »j ravnotako fevdalne kot *rofo* sk* velennse^tva. Par>e5Va vatfkansVa polTtfka !n f njo svetovna katoliska intemaefo-nala se naha'ata v preoril^ntacii* »lede načina svole^a nostomnia hi de-1ova^>ja. Nam^n in končn* cilj ter ves vsebfnski program VaMilSVc oolitike in m^d^arod*T*ea Vl^rikalizmn Island n^fznrpmenien. Med vojno fe Va-tiVan moralno podnlral v orv| vrsti Hunatsko fn b«*rl?nsVo politiko. §kofie so zv**sto Izvr^«vn1? navodila Iz Rl-»r»s» fn so s poTT».>5fo svotama dnhov-nlStva In svn»h vfrskfh org^n?7^clj nn^nfrali vel*»npm§ko vofno polMVo ^rri^ovarfanfe za vojno pomolilo po rorkvah. rvonovl za tortov^VI mate n'fal, molftev za zmago avs*rHska-n<*m5Vecra orož'a. nroce^f ie za doner »rid. vofne. navdu?5evanje duhovščine hr fronti za tthf'anfc fn za nr»lfvante krvi itd.) Rimski papež in katollskl duhovniki so odtegnili prva voina leta svoje blagoslove pravoslavni Rusiji, protestantski Angliji in Ame-riki. vers^o mlačni Italiji in Franciii. H!iž:e ie bila pri srcu katoliški poli-tiki zrnaca krivovernih mohamedan-skih Turkov in sovražnih Nemcev kot zmaga slovanske Rusije in kH-turne zapadne Evrope. Ko ie L 1917 nostaiala zmaga osrednjih držav dvomliiva, so dobili tuđi katoliški škofje iz Vatikana navodilo, da nai se katoliska duhovščina v vojni a<»-taciff ne spušča predaleč in naj si varuie prosto pot za pravočasni pre-nkret v drugo smer — v vseh ok.ii-ščinah naj si obvan^je zaupanje ori Ifudstvu. Duhovščina naj se vedno pravočasno prilagodi političnemu razooloženju m^d narodom. Le na ta ^ačin ostane duhovnik duševni vod-;a v svofi žnnniki in svoji okolici. Za-noanle-do duhovščine je bil vedno oni faktor, ki je omocfočal med državami in narobi izvršavanje intema-~ionalne katoličke vatikanske polh«-Ve. ki jo zasnuieio po vsestranskih informacijah iz vseh ookrailn šlco-fovsVf zbor? v velikopoteznl konceo-rtf\. Katoiiška cerkev ie v novejšeni času vedno dokazala breznačelnost. oportimizem in veliko zmožiost pri-la^odeni^ k vsptti časovnfm vorala-nfem. V nacionalno razbit^enih me-sec'h no krvavih sentembersklh do-ve ožfA tovarile. Korraj ie minulo feto. re sedl?o nrf sknnnem đ^l.j in v "ja'b^'f nri^f<>T7okfh odno^aiih kato-T:šVa dnhovS*'-^. Š^Štercflanci *n vse drugo brez Izbire, kar lim Je duševno sorodno in kar hoče noHoiratf fz-vrševanfe programa katoliške Inter-naclonale. Na cnak načfn Išče Vatikan hi Vatoli^ka intemacfona'a nove orlen-taciie v svetovnl politlki z ozirom na izt>remen!ene razmere. Panežka rolftlka temelif na težnji, da si zago-tovt v vs*»h državah slmoatiie In oooro vseh v^mlkov, katnlikov. pro-testantov, žfdov, pravoslavnih Itd.. da more Vatikan opfrajoč se na splošne simpatije uveljaviti svoj vpllv v rarl^mentni In v vladni ooll- tiki vseh držav. V Fribourgu v Svi-ci se shajajo papeževi diplomati s plemenitaši iz stare Avstrije in Ogr-skega in želijo vspostaviti staro vlado in stare razmere. Istočasno i§če vatikanska politika bližje zveze z italijansko, franeosko in ?mgleško državno oblastjo. Francoski nolitikl razpravljaio danes v svojem časo-pisju, da Vatikan in klerikalizeni na-meravata razdreti Combesovo delo. Ta mož je izvedel v Frinciji ločitev cerkve od države. S tem je oprostit vero kot čisti etični pojem od mate-rijelne navlake. Prisilil je katolišk'3 duhovščino in redovnike, da se od-rečejo hrepenenju po posvetnih političnih oblasteh v občinah in državi in da se vrnejo zopet k pravemu Kristu in njegovim prvotnim naukom. Rim vidi danes slavno oporo v svoji bodoči politiki v katoliški poljski državi. Zato jo oodpira H-nančno in moralno. Ta naj bi segala po nacrtu rimske politike od Baltf-škega morja pa do Črnega. Na potf in v veliko oviro, da bi spojil katoliške vzhodne dežele s katoliško Bavarsko in Avstrijo, mu je Češka-slovaška republika, domovina Jana: Husa, kjer prebiva prosvetljeni in samozavestni češki narod. V notranji politiki vatikanska: politika noče nastopati proti komu--nizmu. Računa s tem, da veliki pre^ vrati pomenjajo izgubo gmotnih itt kulturnih vrednot ki iih je rodila prosvetljenost in tehnični napredeič zadnjega staletja. Vsi nasilni prevrati imajo za svojo posledico, da Ijud^ stvo pade v duševno reakcijo in da nastopi med narodi ono breznpno razpoloženie, ki je za procvit reakcionarnih Idej vatikanske politike iri katoliške intemacionale najboij ugodno. To sovodilne idefe in notranji smo-ter katoliške intemacionale, kamor spada rudi delovanje katoliške duhovščine in cerkve ter klerikalne? oolitfke v Sloveniji. Naša dolžnosf na je. da kritično motrimo vse te dogodke, da išČemo med njinu vzročne zveze in da onozorimo pravočasno jusroslovensko javnost na opasnost internaclonalnegra katoli-škega cerkvenega gibanja, ki se opira pri iz vrše van ju svojih načrtov na duhovščino in na klerikalno stranka v Sloveniji. P. Fran Govekar: W Soitanje. (Dalje.) VL V velikansk! sobi drugega nadstropja najvišje in največje hiše koncu Brega na levem bregu Ljubljanice je tega večera še pozno v noč gorela svetiljka. Čudna, zanimiva soba. Ob treh njenih stenah so stali drug vrh drugega obširni predali, polni ogromnih, dragoceno v usnje vezanih folijantov, knjig in neštevilnih brošur, ob oknih s stekli pokrite miže in pulti s policami in predalčki, po omarah in po kotlh raznovrst-ni instrumenti, tuintam škrinje in kovčegi, za ogromno pisalno mizo, ki se je šiblla pod kupi debelih trgovskih knjig, laških, franeoskih in nemških časopisov ter različnih papirjev, pa je sedel blizu petdesetleten gospod. Visoko čelo, žive, modre oči fn kratek. nekoliko privihan nos sredi obritega obraza so dajali možu nekako izraz šaljivca. Noge, ovite z debelo odejo, je naslanja? na poblazinjen pod-nožnfk, gornji život pa je sklanja! nad mizo, n? kateri fe pravkar plsal z gosjim peresom. Hipoma je zalečal, vrsrei pero !z roke, bo-lestno se mu je skremiilo lice, bistre oči so sel mu v skelečl muki skalile in noge so krčevlto drsale po odeji gori In doli. »O diavolo! O dfavolo!« je stoka! pri te^ in Škrta! z zobmi. »Maledetta podaodal lep in temeljit referat o delu »Jugoslavije« v prvem decenija. Plastično Ie prikaza! atmosfero, v katerl se Je rodila brnenska »Jugoslavija«. ooozorfl je na zasluge Masarvka za imenuc'jo-naliziranje Jugoslovenskega vpraša-nia in za razurocvanje Jedinstva v narodu samem. KronoloSko je opisa) razvoj društva c*i njegove« a začetka do danes, prf Čemur je posebno \ povdanat zaslusre inž. Vnletiča. Ski- i cfra je končno bodoči program un!Štva, a to ie veliko, silno SI ^ an-stvo in podroben program Masarvka. Ranko Vuić\ eden osnovateljev društva, povdarjpj je. da ie bila »Jugoslavija* ustanovljena kot odgovor na aneksijo Bosne, kot čisto politične društvo pod masko kulturno socijalno, radi relovucijoniranja omladin-sWh kromov v borbi Droti Avsniji. Povdaril je, da je panslavizem kon-ćni ideal slavjanske mladine. Ko so se na to izvrstili delegati čeških društev, žoleč dniŠtvu mnogo sreče v bodočem desetletju in sfovanskem napredku. ie bilo zboro-...,7;% 7ri.f^tix^T>r> \r^+ veličastna manifestacija slavjanske vzajemnosti. Istega dne zvečer Ie bil koncert. Vi ga vse tukaišnje časooisie naziva vrhuncem sezone z društvene strani. Zopet so se zaslišali zvoki HaJ-dtlhovega »Jadranskesra morja«. Na večernem plesu plesalo se te veselo ju^oslovansko kolo. Ta lepa slav-nost dala je brnenski jugoslovanski omladini novi impuls za delo v dm-£em deceniju, ki naj bode se p'od-nejši kot v prvem. —E* Politične oesff. = Razvoj vladne krize. Beo grad, 30. marca. V političnih kro-gfh demokratske zajednice se zatr-|uje? da obstoja Ie malo upanja, da bi prišlo rned parlamentarno in demokratsko zajednico do sporazuma glede sestave jake koalicijske vlade, da obstoja marveč verjetnost, da priđe do sestave uradniškega kabineta v smislu pakta, ki je sklenjen med demokratsko zajednico in dr. Smodlako. Tako nevtralno ministr-stvo bo imelo nalogo, da predloži parlamentu volilni zakon in da nato izvede volitve. Iz političnih krogov radikalne stranke se zatrjuje, da parlamentarna zajednica še ne smatra situacijo dozorelo za tako daleč, ida bi morala sedanja vlada podati demisijo in da je sedanii politični položaj tako nejasen. da še ni mogoče misliti na skorajšnjo rešitev sedanjih zapletijajev. — V dobro informiranih političnih krogih se zatrjuje, da sedanja Protičeva vlada še ni izgubilt nade, da se še vseeno sestavi koncentracijska vlada. Z vso resnostjo se poudarja. da je stavil sam Stojan Protič demokratsKi zajednici toza-devne predioge, ki jih je demokratska zajednica tuđi sprejela, a sam3 pod enim pogojem, da nainreč sedanja vlada preje demisijon'.ra. Ker vlada tega ni hotela stonti, so se pregovori med vlado in demokratsko zajednico prekinUi. Sedaj priča-kujeio radikalci dohod PaSiča, demokrati pa na to, da interpelirajo regenta glede njegovega mnenja o se-danji vladi. Predvčerajšnjem se je regent udeležil neke nogometne tek-me in je sedel poleg njega bivši mi-nistrski predsednik Ljuba Davido->1ć, kateremu dejstvu se pripisuje »veliko važnost, čuje se, da se je 6b hel priliki razpravlja!o o važnih do-lltičnlh zadevah, tičočih se sedanje vlade. — Klub dr. Smodlake se ni udeležfl zadnjih sej parlamenta in Vlada zato med radikald veliko ogorčenje, ker je na ta način dr. Smodlaka onemogočil vladi kvorum. Kakor se čuje, odpotuie večtaa poslancev za velikonn^ne praznike v domovino, dr. Smodlaka pa bo ostal v Beogradu, da pri eventualnih pogajanjfli posreduje. — »Beogradski dnevnik« pi§e o razvoju sedanje krize sledeče: V trenutku, ko Ie se-■danja vlada Izgubila v parlamentn kvorum, bila bi njena đolžnost, da poda demisijo, ker Je oovsem fe-ključeno, da bi krona, ki ni dovolje-vala. da bi demokratsko - socijalf-stični blok vladal brez parlamenti, odobravala postopanie vlade, kl nf-nta v parlamentu večine fn ki fc ori njeni $estavf dobila od krone oblast samo pod enim pogojem, če vlada 9 parlamentom in Se ima v parlamentu zadostno većino. — Tuđ »Epoha« pravi o sedanji krizi, da Je položaj 2e tafc da Je vlada zrela za demisijo. LDU. Beograd. 30. marci. »Politika« piše o notraniem položaju: VčeraJ se nišo uovzdi nobeoi kocakf sa (tosego sponsuna. SpUh no se pričakuje Drihod Pašićev, od katerega pričakuiejo, da bo v razgovore prinesel več rcmirljivosrt bi popustljivosti. Vladne stranke stoji-jo še veđno na stallšču, da mora biti ministrski predsednik rađikalec, me-sto notranjecra ministra pa naj bi dobili demokrati. Kar se tiče vpraša-nja hrvatske pokrajinske vlade, so-di|o vladne stranke, da bi bilo najbolje, ako bi hrvatski ban postal do-sedanji podban dr. Potočnjak. Demokrati računajo s tem, da bo vlada g. Protfča po sobotni seji narod-nega predstavništva odstonila fn mislijo. da se bo potem lažje dosegel sporazum. Mnogo pr*slancev Je že odpotovalo domov. Obe skunini že-lita velikonočne praznike iskoristiti za svoje strankarske cilje. = O poUdčnem poštenju In kra inariji. Pod tem okusnim in duhovi-l;m naslovom reagira današnji »Slo-venec« na mojo včerajSnjo Izjavo v *Slov. Narodu«. Napisal sem, da se rni ne dopada metoda videti v vsa-kem političnem protivniku že v na-prej lopova in ga preganjati in da se te metode nisem nlkdar posluževal. Ker se ta metoda danes v atmosferi splošnega nezaupanja »najlepše* cbnese, se je radikalno-zajedničar-sko-klerikalna koalicija najrajse poslužuje. Menda ga ni eksponiranega demokratskega politika, katerega bi ta družba v svojih listih še ne bila proglasila za lopova, Izkoriščevalca, narodnega škodljlvca. Stvar gra tako daleč, da te v isti sapi oblatUo eni za to, kar si na prošnjo drugih storil in da si za isto dejanje v Srbiji lopov, za katero se ti v Sloveniii zanvaljujejo. Tako se Je n- pr. zgodilo meni, da so me radikalni zavez-niki naših klerikalcev osumniči'J osebne nepoštenosti, ker sem v mi nistrskem svetu izposloval carinske clajšave za slovensko oblačilno akcijo, in sicer na predlog celokupne ljubljanske deželne vlade podpfsan od gosp. dr. Brejca! In v »Tribuni«, strahovitem revolverju srbskih ra-dikalcev, pri katerem sodelttjejo tuđi naši klerikalci, sem bil Izpo-stavljen opetovanim nečuvenim napadom, ker nisem vrgel na ulico klerikalnega g. dr. Slokarja kot lopova, obešenjaka Itd. če M Ml vsem napadom verjel in storil, kar so z*-ktevali, bi me b0 »Slovenec« pogrtH hfl kot Soveka brez morale in pro-itega strankarskega nasDnefa. NI Čuda, da se čuti »Slovenec« prisa-detega in mesto da M stvarno repH-ciral na moj odgovor. Je napisat dolf flanele, Id naj me predstavi svetu kot sleDega strankarja, katerl ni znal nlkdar nlč drugega neto blatiti in sramotiti nasprotnika In kl Je t0 od nekdaj človek brez politične morale. Da karakteriziram naGn »Slovenčevega« »dokazovanjac, nal navedeni Ie en prtmer: RaJnM dr Rogulja Je baje Slovenčevmni San-Karju povedal, da sem se (po prevrata) ves zelen od Jeze kregal t vBBk da Jugostovrnka Javw»t se sne Isvedeti, da se Je dr. Koroiec vinfl iz Sviće v domovinoJVedvsein teveda aHI Jas» rt* dr. Rogrtta * sva imla moči. prepržiti, da hl st izvedelo sa povratek §osp. dr. Ko-rošca. Drvlč pa sem at Jas tekmt nahajal v Beograd«, dr. Rofrija pa v Zagi^taV Ves »dofcas« Je prosta IzmiSljoHna. »Slovetiec« mi staje v zlo, da sem se kot daniski porofie-valec v predvojni dobi boril proti te-danji klerikalni pottfkl. kl Jo Je nota bene vodil dr. Susterši49 /avedam se, da Je bd ta moj boi pošten, da ga nikdar nisem vodll z nedopusttdmi sredsrvi In še danes | sem ponosan, da takrarni moji du najfki članki nišo bili brez vpliva za pravilno spoznavanje Šusteršiče-ve politike. 2 osebnim bojem proti dr. Kreku nisem imel nobenega opravka in zaman me je dotična ženska sku'ala pridobiti, da ji po-magam. Tuđi na to sem ponosen. iz \ojnega časa mi »Slovenec« očita prevelike črke v »Narodovih« našlo-vih. Hvaležno kvitiram. Za vse ^stresti sedanjega političnega boja je »Slovenec« naprtil odgovornost menf. VendaT pa si Ie ne upa, trditi naravnost, temveč samo pravi* »Kramer že vć«, »Kramerju gotovo ni neznano«. Tako »dokazovanje« me naravno oprošča vsake nadaljne i.esede. Kdo je pričel »umazano politično gonjo«? Treba je samo prelistati naše časopisje, da se točno dožene, kdo je začel uporabljatf sredstva m načine, ki so nas privedli daleč naza) in globoko đoll na nivo beograjske radikalne »Tribune«. Le cn karaktcističen primer: Klerikalni so nas demokrate opsovali radi valutne reforme ko* roparje in lopove ter skušali Izzvati proti demokratom pravcato revolto. Sedaj, ko so oni na vladi in ko se jim je pri-čelo vračati milo za drago, je klerikalna deželna vlada naenkrat našla, ća razpravijanje o valutni reformi silno škodi Izvestnim velikim narod-tim interesom ter poslala, kakor čujem, listom posebno okrožnico, da naj bodo v tem oziru prevtdni in pa-trijotični! Bolje se menda ne da označiti politično poštenje. — Dr. < r a m e r. = Shod dein. stranke v Spnto. Dne 28. t m. je bil v Splitu shod demokratske stranke, ki ga Je otvoril g. Majstorović, kateri *e poudarja!. da je naloga vseh poštenih ljudi, stvoriti iz treh plemen edinstven narod Glede agrarne reforme je đo-udarjal, da jo je treba resiti v zml-slu socialne pravičnosti Dr. Prvf-slav Grisogono je obiazložil temelj-na načela demokratske stranke ter predložil v imenu začasnega odbora nekatere dodatke, ki naj bi se na željo dalmatinskih demokratov moral! uvrstiti v program demokratske stranke. Dr. Beroš je govori! o p>-trebi pričete organizacije, nakar Je skupščina odobrila predložene O'k datke programa in nacrt organizacije. LDU. — AvdHence. Beograd, 30. marca. Regent Je sorejel včeraj v daljši avdijend dr. M. Spalajkoviča, dr. Dr. Pavioviča, Ljubo Davidovl-ča in Slobodana Jovanoviča ter raz-pravljal z njimi o reSitvi sedanie vladne krize. V političnih krogih se pripisuje tej avđijenci važen pometu = Spremembe na dvora. Beograd, 30. marca. V sredo odnotuje v Atene kot poslanik dosedanii minister dvora dvorni maršal Balugd-žić, medtem ko prevzame posle dvornega maršala Jovan Jovanović. naš oosb^'1' v Wasiiinjrtoiiu. = Razimst ekoaomske sekcBe naše mirovne delegacije ▼ Parizu, Beograd, 30. curca. Ckodbm-ska sekcija naSe mirovne delegacije v Parizu je razpuščena. ker je sekcija končala s svojim delotn. čla-nl te sekcije se vrnejo v najkrajšem času v domovino. = NeradoToHnl bosaosU hr-vateld poIHlki. Sarajevo, &\ marca. Tnkaišnji hrvatski politfkl «o silno nezadovoljnu ker ni prišlo do sprememb pri bosanski vladi Najbolj se zrcali ta nezadovoljnost v sarajevski ».ugoslaviji«9 kjer se dan za dnevom vrše napadi na beogradsko vlado, ker ni poskrbela pravočasno za spretnembo režima pri bosanski pokrajinski vladi. = ObStasko voStve aa Hrvat-skeflL Preteklo soboto «o se vršile občfaiske volitve v Varaždinu. Dasi Je veliki župan dr. Pero Magveljnik čete v VII. polku in je bil do zadnjega časa, ko je izstopi! iz vojske, da nadaljufe svoje studije, namesčen pri vojneni poveljništvu v Zagrebu. PoHcisti, kl so Izvršili hišno pre?5kavo v nieco-vem stanovanju, so isti stari policlstr iz časov blažene Avstrije, ki so n svoječasno prav tako zasledovali In predanjali kakor sedaj, obtožuj^č njega in njegove tovar'še kot veleiz-dajalce. Da bi mu pokazali, da se je zaman nadejah da priđe dan, ko se bo druorače razsrovarjal z avstrijskf-mi biriči. so ga ob prihodu v stanovanje pozdravili z besedami: >Kaj ne, gospon Kijurina, mi se poznamo?,... Da, predobro tih je pozna] in vsl mi se že tako dobro poznamo, da se moramo vprašati: »Pa zakaj je bfl ves ta polom, ko je vse ostalo pri starem, ko so nekdanji »veleizdajnik!« ostali 5e nadalje suml.'fvi in opasni bi ko sloni varnost naše države še vedno na nakdanjih avstrij-skih polidstih!» = Kora se netnšk! štajerski hnetie Se bole? O udotu štajerskih nemških kmetov pri Cmureku smo že poročali. Zabeležili smo. da so Jem v roki uprli uradni rekvizfdji, ukrotiti samo na ta način, da so jim 7. ugrozili, da pokl^čeio na pomoč tagoslovensko vojaštvo. O tej stvari p:Še sobotna »Arbelterzte.« dobe-'* dr»o: »Defelni glavar dr. Rintelen je mogel pri svojih pogajanfih uporne kmete samo s tem pripraviti k od-o.*\i! živine, da |fm ie zaerozil, da bo dal takoj zasesti vso nokrajino po i* gosiovenskem vojaštvu.« Ali ni to difstvo nadvse značilno? Avstrijske oblasti morefo vzr>ostavUi mir in red samo z gro-žnjo, da pokličejo na pomoč Jugoslovene. Kako cteboko je že morala v Avstriii pasti avtorlteta oblast!, ako morejo ra!rža*i nrir in red samo s strašilom mv^^c^' \ s>a vojaštva. Najzanrmrveiie na stvari pa Je to, da Je bil zares isti deželni glavar dr. Rintelen, ki je. kakor kon-ftatira »Arbeiter Zt*.«r. lani oborožil nemško prebivalstvo ob meli proti grozeči jugoslovenskf okupaciji, pri* moran groziti z Jugoslovcni9 da se ubrani tistih kmetov, ki lih )e lani sam obcrn^il proti Jtmoslovenom? r= UBčna iunsa v CelioslavllL Cehoslovaika vlada te predlof^a Narodneim shromi'denja zakonski na&t, ki se nanaia na ulična Imena v Cehoslovaški republfki. Po tem nacrtu so dosedanj% 'rnena ulic, tr-gov fn javnih krajev, ki ne soelašajo z zgodovino in kl nišo v notranfi zvezi s čehoslovušk;m narodom, prepovedatia. Pred/sem so prepo-vedana imena, kl spominjajo na ose-be, kl na kakršenkoli nač'n Izražaje sovražno mišljenje orori čehoslova-škemu narodu ali proti katerikoli zavezniškl narodnosti, odnosno, ki se nanašajo na drvroike državi so-vražnega značaja. Občine so dalž-ne, da tekom enega meseca odpra-vijo takšna imena in nrijavijo oblasti v tem roku nova imena. Ako občine tega ne store, nreskrbi oblast sarna novo ime in ima oravico, da odstrani na stroške dotične občine stara ulična imena in jih nadomesti z novimi. Občina, ki bi se ne uklonila temu zakonitemu oredpisn, za-pade globi do 500 K. — Plebiscit na Tesiu^lfem. Kakor poročajo češki listi, se bo vršfl plebiscit na Tešinskem koncem meseca maja. Mednarodna komisiji je že izgotovila določbe o jdasovalni pravici. Volilni imenrki inorajo biti izgotovljeni do 20. aprila t. 1. Med Poljaki in med Nemci so se pričela posrafanja. da bi Nemci grlasoval1 za Poljsko. PoOskemu odboru, ki v>di ta pogajania, stoji na čelu dr. Ml-ch^jda. Poljaki baje ponujajo Nen> cem 1. polno samoupravo na Tešinskem, 2. ustanovitev nemŠkega vse-učilišča v Tešinu. 3» ustanovitev nemske rudarske sole v TeŠinu, 4. Poljaki se ne bodo vmešal? v notra-nje razmere tešlnskih Nemcev m 5. častnikl in moštvo s Tešlnskega se ne bodo pošiljali v posadke na Poli-, sko. ^ Uvedba prisilnoga dela v sovjetski Rusijfi. Poljski list! poročajo, da je ruska sovjetska vlada milf-tarizirala vse železnice in strofama, Delavce, ki bi ne hoteli delati. sovjetska oblast takoj aretira m jih po-šlje na fronto. V tvornlcah lokomotiv In v železniških delavnlcah je uveden 12urnl delavnik. Glasilo holjše-vlške vlade >Krasna.fa Oazeta« Ime-noma našteva vsa industrijska pod-jetja, v katerib so delavc! sklenlli, da uvedo !2nrnl delavnfk, fn Doziva vse delavstvo, naj sledi temu vzgledu. Menjševlki oštro napadalo rad! militarizacije tovaren sovjetsko vlado ter j! očitajo, da je s tem zopet uveđ-ta suženjstvo delavskega stanu. Na menjševiške napade je odgovori! ljudski komisar Sinovjev, da Je mo-I goče propad države preprečiti ne s strokovniml organizacilami, marveč samo z železno disciplino, ki Je edl-no sredstvo, da se dvigne produkt cfla, ___ Telefonska in brzolauna noroElIa. DANSKI KR ATT IN NJEGOVA VLADA« LDU. Kođanj, $9. marea. fDKU.) Kralj je danes opolđne po daljšem raz* govoru o e^verno - ileatviSki politi ki vlade pozval državnecra minisira Zah* Icja, da naj vlada poda evojo ostavko. Minieter je to odklonil. Nato j© kralj cdftlovU minUtr»tvo ZaKle in poveril voditelju levifiof»iald«mckraten< ie izdnl dana« potM>ldne posebno izdajo, ki zi* vrafta portopanje kralja pod nađpisom: tK"r#4j 99 nkrmrj* e p»oeai<. Na AmAU-jinem trgn se jo oopoldne zbrala velika »nmHB^^ Redarji eo vxdriali red. Soči-aldemokrateki in radikuln« kro^i eodi-jo, da je položaj jako reeen. KCMtTLnCT MED KRALJEM IN POUTKI NA DANSKEM. LDU Kodaalt 30. marea. (Dm. kor. m. — Wolil) Kralj je odkkma ultintrnt Sodalno - demokratična stranka Je nato za Jutri proklamirala sploSno stavko. Stranka namera-va sastaviti kabinet ta zahtevatl od kralja bi vlade, kt Je sestavljena do nalogu kralja, naj odstopita. LDU Kodaoi 30. marca. (Dun. kor. ur.) Na oltlmat združenih stro-kovnih organlzadj to drugih organi-adl Je kralj odgovorit da vztraja ml svojem odgovoru, ki ga Je suoči dal odposJanstvu, da namreS po njd-govem mnenju ni ravtial proti usta-vL On lett, da se Izvedejo volitve In da se sestav! mlnlstrstvo sporazum* i no x večtoo novega Folkethinga, LDU KodanJ, 30. raarca. (DufL kor. ur.) Kakor javljajo »Berlingskc Tldende«, je kralj poverii državne-mu pravdniku pri državnem sodi-šču, Liebeju, sestavo poslovnega ministrstva, ki bi Imelo nalogo, raz* pisati volitve v državni zbor. Za ministra za zunanje posle je določen aanski poslanik v Londonu pl. Qre-venkop. Radikalne stranke levlec so izdale včeraj proglas, k]er oznaci-jejo odslovitev ministrov za grož* njo proti politićnemu miru. LDU KodanJ, 30. marca. (Dan. kor. ur.) Strokovni odbori združenih1 organizacij socijalno - demokratične zveze in skupnih delavskih organi zacij v Kodanju ter zastopniki pari lamentarne skupine in skupine v mestnem svetu so imeli snoci zboro^ vanje, na katerem so sprejeli reso-iucijo, kjer zahtevajo z ozirom na odslovitev ministrstva po kralju« dđ se vzpostavi ustava in da se skliče državni zbor, ki naj razpravlja o vo-tilnem zakonu. Ako se ti pogoji do danes zvečer ob 21.30 ne sprejmejo, se bo v zborovanju združenih stro-kovnfti organizacU stavil predio? za takojSnjo splošno stavko v vseH strokah gospodarskega življenja. Deputacija je včeraj ob pol 24. pro sfla za avdijenco pri kralju* da mi predloži resolucljo. Kralj je obljubil, da bo odgovori! v določenem roku. Sestavil se Je akcijski odbor, ki bo razpravlja] o potrebnih korakih. PREBIVALO! RADOONE SE PRI* TOŽUJEJO NA DUNAJU. DunaJ9 30. marca. Tekom pri-hođnjih dnl prispe na DunaJ deputacija mesta Radgone, da se prltofl pri avstrljski vladi nad postopanjero srbskih čet v Radgoni ter zahteva« da naj se, Ce že Izpraznenje Radgone po določilih mirovne konjaceno^ đTeVi 74t .SLOVENSKI NAROD-, dne 1. aprila 19U0. Stran 9. ri možno, vsaj zamenjajo srbskc Ćete s hrvatskimi ali slovenskimi. (Ve-jno, zakaj gre radgonsklm poštenjakom! Toda Radgončani naj te pazijo, da ne pridejo po priklopitvl k Avstriji z dežja pod kap in naj ne obrekujejo po nopotrebnem našlrt čet, ki vsaj vzdržujejo mir in red, kakršnega pod avstrijsko upravo najbrže ne bo.) ROPAFSKI NAPAD NA GENE-RALA TARDICA. Sarajevo, 30. marca Sedem ki-lometrov od Nebesinja ie napadla roparska tolpa. broječa 9 ljudi, generala Tardiča, poveljnika druge armije, in njegovo spremstvo. Generala in spremst^p so oropali do £o!ega ter odvzeli tuđi avtomobil. Danes je dospel general Tardić s spremstvom v Sarajevo ter odpo-slal močnejše vojaške oddelke prod nesramnim roparjem. PODLAOA NA>?H NOVČANIC. LDU Beograd. 31. ;rca. Vsled sklepa ministrskega .sveta je fin. I ministrstvo poslalo Narodni banki spisek državnih domen, ki bodo po-!eg kovinske podlage, zahtev v tu-jini in aktiv Narodne banke, služile kot supererarancija in 2avarovanje novčanic, kj ?o bile »^ri*-e prometu Na ta način bo znatno ojačana pod-laga naših novih novčanic. N7NČI0. TRGOVINSKI MINISTER. LDU. B£Taa. 31 marca. >Politi-ka< poroČa: Ministar za trgovino In in-(iii-tr^o S*.">*«-\?i Kil >rac. ki je kakor znano, takoj po sestanku narodnega predstavništva predložil ostavko kot minister, je seđaj ponovil svojo zahte-vn, naj se sprejme njegova ostavka. Vlada je včerai sklenila .da tnu prošnje izpolni. Na njegovo mesio kot minister za trgovino in industrijo bo prišel dr. Momčilo Ninei<*. ki »a bo v ministrstvn za pravosodje zamenjal član iz skupine g. Ribarca. ITAIiUAM OKUPIRALI SKADER. LDU. B<*oerad, 31. marca- Povodom trditve presbiroja nalijanske delegacije v Parizu- da Italijani nišo okupirali Skadra proti sporazumu z z&ve-zniki iz leta 19lfc -T17.7 • -.-»i'■I-'sceni izjaviti: Vsled sklepa vrhovnega zavezniškega sveta od oktobra 1918 je bil Skader in njegovo '^>d: • io ve^.ervirano za med-zavezniško poveljništvo in njegovo upravo, doklci «?? 71- sklene deiinit'v-nc4 rešitev o Albaniji in mirovni kon-ffcrenci. Zp_radi tee:.> je srh^ka vojska, ki .ie Skader o«voborli]a. bila prisiljena *viT-i.iicffH tn Tne^tri 'kornvno je bil zroi-Fe! navedenega sklepa, da more isto-ttko ostati v njegovem podrocju kot predstavnik Srbije v m^dzavezniškem poveljništvu. Dne 13. marca t. L ie tk>-veljnik medzaveznišk^ga povelinitstva. jjtmeral de Houtod, izročil vsled istega eklepa apravo mesta Skadra, odnosno ni^ovih c»')l*wti. Albancem. Dne 15. marca eo Italijani kljub protesta mest-ne uprave pripeljali svoje baterije in iih namerfll na mesto ter izvršili tako faktično okup^rno. ITALIJAN1 IN MAD2ARL LDU Rim, 30. marca. (Dun. I kor. ur. — Agenzia Stefani.) V zbornici je v debati o vladni izjavi ute-meljeval poslanec Bergamo dnevni red, kjer pozivlje vlado, naj s ču-stvom pravičnosti razmotriva položaj na Madžarskerru bodisi z ozirorn na potrebo, da se mirovna pogodba vsled pravice treh milijonov Madža-rov, odcepljenih od dorm \ ine, iz-premeni, bodisi z ozirom na notranji režim, ker je nemogoče trpeti tiranski fevdaljzem, ki bi nadomestoval Habsbunsrovce, bodisi končno, ker je vzpostavitev ustavnih in zakonitih razmer pogoj za bodoči sporazum med obema narodoma, kakor je ob-stajal po starih tradicljah. Govornik je izjavil, da namerava Hortbv s pomočjo zave^nikov vzpostavin rlabsburgovce, in pozivljal vlado, raj bo pažljiva. PREZ1DENT MASARYK V DALMACIJI. LDU Split, 30. marca. (Dun. kor. ur.) Po časopisnih vesteh namerava predsednik čehosiovaške republike Masarvk pri ti letos v Dalmacfjo na oddih. Nastanfl bi se v Dubrovniku ter hf med potjo osta? nekaj časa rudi v Splitu. REVOLUCIJA V NEMCI.II. LDU Berolift 29. marca. (DKU) *Vorw3rts« lavlja iz Elberfelda: Socijalno - demokratska stranka v Elber-fefdu je snoči državni vladi javila, da znhteva tridnevno nodailSanfe roka na ultimatum, ki sra Je državna vlada dala dre 28. marca. »Pohod čet državne brambe v industrijsko ozemlje«, tako pravi to naznanilo, »nas Je orlsiHl. da ?mo ororlasili skuono s stranko nend-vicnlh sryffa!istov in s komunisti st>1>-šno stavko in da se borno ooslnževaH vsakršnesra orožia. da porazimo državno brambo. Hkrctl borno DozvaH trvarfSe Do vseh drusih krajlri, da se sr>!fdarm> orikliučf^o soIoSnl stavki in da se troro z orožlenj.c Kakor iavtU »Freiheit« ^odifo vladni krosrl. da at nitimahim ne more oodalfSatl a vola-siffm Dovelinfkom je naroCeno, d« ni- I česar ne ukrenelo brer toclatla ocu- I tnkđk kontaiJiT. ■ LDU Umna. 30. marca. (DKU) Kakor poročajo listi, prete v Duisbur- £ru izbruhniti Jelavski izgredi, ker podjetia delavcem ne moreio izplače- I vati mezd. Mestni uradniki v Duisbur- I ctl1 stavkajo, ker se naiiaia župan 9 j zaporu. LDU Berlin, 30. marca. (Dun. Kor. ur.) »Lokalarueiger« javlja iz | Husseldorfa: . Radikalni komunisti so danes dopoldne aretirali izvrše-valni svet većinskih socialistov, neodvisnih in zmcrnih komuni sto v ?estavil se je nov, popolnoma kr>-munistični izvrševalni svet, ki pa pj vsej priliki ne bo dolgo obstajal. LDU Berlin, 30. marca. (Dun. Hor. ur.) »Vorwarts« javlja Iz Elberfelda: V ruhrskem revirju je danes tričela splošna stavka kot protest proti napovedanemu vkorakanju čet generala Watterja. Neobhodno po trebni obrati dosedaj §e ne stavkajo. BOLfSfcV'FM V MV/!.n. LDU Deutshaltenbtfr?. 31. marca. (Brezžično.) v^ nemškl na- | radni skim^ini > Izjivil državni kancelar MUller s[\eie vojj§kih od-redb v Porenju in Vesrfjflski. da fe položaj naravnost frrozen. Državni kancelar je sporočil. da '"e Francoska vlada dovolila. da po§!je Momčila za dva ali tri tedne zvišano stevilo čet v nemirno nevtralno jzenlje. Mirrf-ster računa na razumevanie delav-stva za važnost ruhrska^a ozemlja. Nato je frovoril minister Koch, ki je utemeljeva! postopanje vl'ide med pučem proti upomikom. Zastopnik bavarske ljudske stranke Je pripom-nil, da v Nemčiji §e ni konca boljSe-vizma in revolucije. Pri idečih če-tah v ruhrskem ozemlju so voditelji ruski boljševik!. Končno ie hil spre-let predio?: većinskih strank, s ka-terim se odobrava vUdna izjava, proti glasovom nemških aacijonai-cev in neodvisnih. AMERIKA IN RUSIJA. Dunaj, 30. marca. Kakor poro-ća ukrajinski dopisni urad Iz Wa-shingtona, je senator King izjavil. da bo ameriSki senat priznal na enl strani vlade v Estonski, Livlandu, na Litvinskem in v Ukrajini, na drugi strani pa tuđi rusko vlado, kat vlado federativne republike. — Pariški »Echo de Parts« pa javlja * druge strani iz NVashingtona, da WiLson ne namerava priznati sovjetske vlade ne v Rusiji in ne v Nemčiji. ANGLJJA IN MIROVNA POGAJA NJA Z RUSUO. Kopenhagen, 30. marca. Po po-ročilih iz Revelja je dospel tjakaj iz Varšave angleški general Matsens da se v imenu Angiije prične poga-jati glede mirovnih pogojev z Ru-sUo. VOLITVE V RUSIJI. LDU Moskva, 30. marca. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Pri sovjetskih volitvah v Taškentu Je bilo iz-voljenih 245 komunistov, 14 manj-^evikov In 25 nadstrankarjev. p LDU Moskva, 30. marca. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Volltve v moskovski sovjet se je od 612.000 oseb, kl imajo volilno pravico, ude-ležilo S70.000 oseb. Izvoljena sta bila 1302 komunista, 47 menjševi-kov in 143 nadstrankarjev. r MADŽARSKIH KOMUMSTOV GLADOVNA STAVKA, LDU Dunaj, 30 marca. (Dun. kor. ur.) Kakor javljajo listi, so v Steinhofu internirani madžarski ko-inunistični vodje, med njimi Bela Kun, Bettelheim in Levin, pričeli la-kotno stavko. O MEJAH ARMENIJE. Pariz, 29. marca. Naj vi3 ji zaveznl-^ki pvet v Londonu je v cera i definitivna razpravlia! o noinh 11^■■<•-'/isne Armenije. Nova država dobi dohod dn rrnesra morja in fncer med Batnmom In Irebizondom» vendar pa ti dve prista-niAči ne pripadate Armeniji. Batum costane evobodno pristani^če, Trebl '.'• nd pa ostane Turčiji. Katera država bo izvTševala protektorat nad novo državo, še ni določeno. Ucsfi iz Poliske. Radi sklepan ja miru s sovetsko Rusijo so v Varsavo prispeli odpo-slanci Finlandije, Litve in Romunije, da v zvezi s Poljske pretresejo to vpraSanje (Litva je bila doslej ^er-manofilska, ražen tega menda nima r'eposredn-h mej z boljševiško Rusijo). Posvetovanja še nišo končana. Kaj in kako je dandanes v bolj-ševiški državi, kakšne Tumiere ' ima I jenin, o tem se tu pri nas v daljavi, težko s sigurnostjo govori. Prezidcnt Poljske Republike Pilsudski se je ra^^ovarjal z urednikom pari-škeora Ifsta »Le Petit Parisien« ter med drugim rekel o vladavini ruskih boljševikov: »Evropski narodi, ki so br-lj oddatjerfi od bo1i5evi?>kefi:a og-njiSča, §e morejo verjeti v Iepoto, ki \n je ustvaril Ljenin: za nas, ki jo 'Jcd?mn od blizu, je sodba končana. Zgražamo se nad strahoto, ki jo je v Rusiji izzva! boliševizem ... Rusko žito! V većini ruskih gubernii Ijtidje umirajo od lako>te. Stevilo prebival-stv? Dropada strašno. Oficijelna sta-tistiVa. ki sem jo ravnokar prejel, kaže. da se je samo v zadnjem letu v rekaterih gubernifah Drebivalstvo zmanj$a!o za 13%. Ćela sovetska Rusija ima 4 mflijonc delavcev, a 10 milijonov Ijtidi iz delavskih rodbin fterei moških, žensk in otrok); to kaže, da večina teh rodbin nima več ko enej?a otroka; umrHivast atroška ?e strašna; ena ćela generacija ie iz-ginila; to je socijalni eksneriment Ljenina in TrrKkega. O plebiscitu na Tešlnskem pišejo poljski listi, kakor je umljivo, zelo mnoeo. zfasti v zad-r jem času. Najpravineiše stališče zavzema v tem vprašanju »Oazeta NVarszawska«, ki piše med drugim: »Ne smemo pozabiti, da homo imeli sr.^e^". rnn^r^ nevamei*?e od Cehov in da je naš najnevarnejši sovražnik obenem zagrizen sovražnik Čehov. Te skupnosti se moramo sami zave-H^t? in na mo moramo ODOzarjati če-h* Vn to višie stal'šče. s katere^a se vidi tuđi skupnost naših interesov. sj teži*') m>stavijo lokalni faktorji. ki so vzrastli v ognjeni šlezijski atmos-feri...« Poljaki Cutiio, da bo prej ali slei AnsrleŠka sama pustila Nemčiji pol v Rusijo; »če se nam ne nosreči nemški val obrniti preko Poljske v Rusijo, bi ute^nilo Nemcem priti na p«imet, da se tuđi tam na zapadu mirno Anglije priđe v svet«, mislijo pri sebi Angleži; Poljaki čutijo, da jim je Anglfja nasprofna. — Odlicen poljak* literat in pol i tik je te dni pisal svojemu slovenskemu znancu: »Tre-1>a kljub vsemu ^erjeti. da se naše razmerje do Čehov s časom uredi na obojestransko korist Mene osebno fi'ido boli, da so tako oštra nesoglas-Ij nastala med nami in Čehi, h kate-r;m smo leta 191S. potoval'. da bi se z njimi zvezali v bra-tskm vezeh: vračali smo se \z Prage v Drepriča-mIu. da ne priđe do spora z njimi. — Pa tuđi sedaj imamo srloboko vero, da dva. po krvi tako bližnia naroda, k! imata skupne rne'e, ne moreta tr;j]no ostati nepr'iatelja. zlasti ko imata v Nemcih skupnejra sovraini-V?... To so plemenite slovanske be-sede. Za narodno gospodarstvo je va-$vn predlog, ki je prišel iz inžener-sVfh vrst. da na! bi se »zvedel direk-ten naftovod iz Drohobvča v blv-n? Galiciji do Gdanjske (ob moću). y.a poljsko b r o d o v j e se je začel pobirati prostovoljen naclonalen da-vek; »marko od oknac. Dravi poziv Kola Poljakinje Iz nađe kraljevine. — Čehoslovaški Vjnzul v Sara* fevu. Minister zunanjih d*?l dr !*e-neš je imenoval dr. Jfndficha An-driala za konzula čehoslovaške republike in mu poveril vcJstvo konzulata v Sarajevu. — Splitsku afera. LDU. SpMt, 3j\ marca. (DDU). Predsednik pitkra-jinrke vlade za Dalmacijo je bil vJ5e-raj pri poveljnikn italiitnske bojne Hdje >Pagliac ter ob tej priliH Iznzil svoje obžr»lovanj[e z&rađi incident^. ki s«9 je nedavno tgod\] nekin 'ialijui sVim četnikom. Italijanska okiptidj-sVn oblast je od prednčeraf %nje«c^ »Ine »'?*svili ob naši obali ves promet la-điji, ki so pod italijansko za^-taro. aam-reč itfl)if^?^* »^ l#w1?7 Ki Inujj italij-m-s»ke pomorske listine. TtrnlMareke j*dr-nice. ki so bile v splitski Inki. eo di»lile nalosr, nai ostavijo obalo ter »> * ile prepeljane v Šibenik. Ttidl v%{ fnrnik! rod italijansko zastavo so /U'U^titi luko in odpluli v Šibenik. Ktknr se **d\. Je to repre«?«Hi» r?>d' T>ed vnet:^ incidenta 1 vojaškim ■draviikov la^ie P^PvfUa«. Iinm »Ootpidc, ^ kal«! se je dogodil ta incident ii ki je biln z.Tadi tega zatvorjena, je še vedno za* urta. — I>emobllisaeija. VotnJ ntittiatcr je izdal naredbo, da se onim vojnim otvezancem. ki se sedaj deniobilirlr 1 jo in se nahajajo na dopustu, ni treba vra ča ti k svoiim povel^ništvom, da se jim na eni strani prihrani nepotrebno po-t» van je in na drugi strani olaj»a ž*lex ' izki nromet. LiDtT. neodrcicu dono- VbUL 1J*. LDU. Trst 29. marca. Generalni civilni komisarijat ma zasedeno ozemlje -razglaba slede^i ođlok: t Odrejen te popis tajcev, ki bodo navzoci o polnoci od 31. marca na 1» Kot tujci 9e smatra-jo tinti, ki nieo niti roj eni, niti pristojni v zasedeno oiemlje, ali ki nišo rodom ts kraljestva. 2. Vsl tajci, tuđi tišti, ki invtjo do vol ion je sa prebivanje, in ki se* bodo nfthsjnli oh pori doioeV nem caau v Tr«tu ali okolici, bodi«!, da so nastanjeni sa stalno, lacaaad, ali ateogrtd* Imajo potentatos* Mi-1 nost, da se Javljo po družinah, če Živijo skupno, in vsak zaee, ako so sami. — Točka tretia,. četrta, peta in Šesta se bavi jo s forinaiitetami odloka. — 7. Zglositev je obvezna tuđi za one tuj oe, ki se povrnejo, ali pridejo v Trsr po popisu (do polno£i od 21. marca. do 1 aprila) brez ozira na vzrok ali tra-janje 7>iiK\v"-a pre')l\^n]i;. 8. E."vno-tako ee bo moral naznaniti tujčev kuTift-novelfavni cdhod, kai-ror tuđi vsak ci i?.-prememba njegovcf^a stanovanja v v Trstu. 9. Prestopki proti tema odlo-ku s etrani obve^nikov pootrebno, da bodo mogli siromašni bolni dlJaJd, ki mo-rajo na zdravljenje, ozlroma okrevanje v domovino, prfti po kar najkrajšl potl v bterplačno zdraviUSČe in 2. ustanovit brezplafna mesta v zdravfHSCa zm dolio velikih počltnle za one siromašne dllake, kl so potrebni zdravi Jenja, oziroma Irboli fcanja tvojega zdravstvenoga stanja. V podkrepltcv navedene proSnje aa-vmjamo sledeče: Kruta doba Jtlrth vojnih let tn ome-Jenih Žlvljenjsldh razmer, je vtfsnHa vsem, ki so }o prežlvelk pečat r obi Od ka!t te ali one boleznl. oziroma Jim zrahljala njihovo zdravstveno stanfe. Dilaltvo, kl se le brez Tsakega odpo-Cftfm povmllo v velika mesta na svoje visoke Sole, gnano od breoobzlrno krotili ri-zmer danaSnJe^a časa v stremljenja kolikor hitro mosoče končati svoje studije m se priborlti do kruha, podvojuje svoje delo 'n Izslljuje svoj ŠtudI). Podpiran slcer od svoje vlade, $f dJJak vendar v današnjih dragih razmerah ne more ostvariti tlstfb ž'vljenjsklh pofojev, ld Jlh zahteva n)č-gf.vo razorano zdravje. Stanovanjska ml-zerlja fn današnje slabe zdravstvene raz-mere velfkeea mesta, nezadostna hrana, vtdno napeto def ovan Je, nobeno prlmemo razvedrila ačinkuje 1 na zdravje močnej-lega razdfraloCe. Dožlvflamo veliko tragflro dHaSkega položaja: Mlad človek, rnan v delo In na-' predek od moćne volje In resnfčnt folle, ki sta se porodili v doltfh letfli dnievnesa brezdelja, klone in ginm pod nnlčujočlml pos^dlcaml zdravstveno raz*>raneKa organizma. Med nami se mnof* danes to-čutja vredne ekslstence, Žalostne za sađa-nost Se bolj žalostne za bodoče delo v domovini, kl klonejo pod nervozlteta tuberkulozo ta druglmf boleznlml, katerv gtoze zastrtipitl temelje vsakega napredka Da navedemo konkretno slačaje: V enem tednu sta lesll koleginil Rostnova m 7elovŠkova v prezgodnll flrrob ob kzmctr svojih studij. Stalno pologa po praikfti bolnlcah po 20 Jugoslovenskfh bolnih dlja-kov. TovariSI Vrbovec Mesesnel te Matico *«> morali preklniti svoje ltud*je in se vrnl-ti bo!n! v domovino. Prfdelo počitnfce, čas oddlha, Čas okrevanja. Dl Jak, posebno oni, kl Ima revne starSe po naSIh mestlh, oziroma nima doma, In kl ga nima nfkdo spreletf, ko za-pclje počftn!§kl transport v domovino, pade v ie kruteJSe In pogubneJSe razmere. Mora si iskat! službe, naJCeSče Čisto nepri-meme svojemu poznefSemu pokliča In nn*-Či.joče za njegov zdravstveni pofožaf. To naj se ponavlja? Tako naj gfriefo ca'bolJSI, ld jih žene največja volja v delo lr napredek? Naj 11 potem te Izžete eksi-itence tvorilo stebre na5I domovini? Prosimo pokrajinsko vlado za Slove-nljo, da blagovoll razmotrfvati navedena dejstva in ugodno resiti našo npravičeno pioinja Dneune oesfl. V Ljubljani, 81. marca 1920. — Pojasnila »Jugoslavijac in »Slovenecc sta priob-ila v pretek-lih dneh daljša poročila o 18 vagro-nlh prašlčev, kf so bili izvoženi v inozemstva Pri tej orilikl se je na-padio župana, da teh 18 vagonov prašlčev ni hotel rekvirirati za me-sto Ljubljano. V pojasnilo naj služi siječe: Imenovanih 18 vasronov prašičev je Izvozila v inozemstvo ^•vakupov^lna zadruga*, In to z Izvoznim dovoljehjem ministrstva. Mestni magistrat nikakor ni bil npraviCen, izvršiti kako rekvizicijo, pač pa je odsek za prehrano stavfl Županu teh 18 va^onov na razpola-sro. Ker je pa ravno v petek in so-boto došlo za LjubUano 257 praSi-čev, župan ni mo^rel reflektirati Se na ponuđenih 18 vagonov. Slcer je pa župan mnenja. da mertni aprbvi-zacij! nikakor ni nstreženo. Se bi moral plaćati pra§*če. ki jih je imel na razoolaffo. po 36 K Hogram live teže. Sicer pa kam naj tuđi mestna aprovfzadja spravi 60») urafičev, kf so bili naenkrat na aazpolasro — s čim naj jih hrani, kje naj jih zakolje ili kje naj meso hrani, da se ne pokvari? Od onib 257 mfičev ie do danes komaj 60 razprodanBi, med-tem ko so ostali še dobiti. V naj-krajšem času pa oride za Ljubljano semkaj zopet 600 prašlčev. — Kar se tiče 4 vagonov praiičev, katere omenja Jugroslavija«, so bili ti odpo-slani v Maribor na podiagri prevoz- niče odseka za prehrano, — Akademska mladina pozivlja T»e Studentstvo, dijaštvo in zainteresi-r&no oboinstvo na protestni 8hod ▼ I jubljani proti neraznmevanjn, ki ga kaže centralna vlada napram našenm te^kemn. srmotnemn položaju. Pridlte ▼si, viaokoSolci, eređnješolci in oni, ld imate bčere in sinove na visokih dolah. Shod «?e vrši v čeirtek dne 1. aprila ob 15. uri ▼ hotela »Tivall«. — Dezerterft kl nam deMo sramoto. Iz Kra^ujevoi nam pišejo: »Tu se je osnovala topničarska pod-častniSka Sola, v katero je bilo «pre-jetih tuđi več slovenskih mlađem-čev. ki so se prostovoljno javili v lolo. Tu se jim godi tako dobro, da bi se jim lepše ne moglo goditi niti v domači niši. Vse ima Slovence rado in jim posveča največjo pozornost Zlasti skrbi žanje povelfnlk lole *. polkovnik Dnuroljub Popovlć, kl )e Urni dlto Cm Mvaji x S^nof ti ( 3t*an 4. -SLOVENSKI ftKmju*. dne i. aprila 1920. §tcv. 74. kl se je tu naučtl člslati Slovence, Poveljnik sam skrbi zato, da se daje gojencem najboljSa hrana, morda boljka kakor bi jo Imeli doma. Gojencem so na razpolago tuđi slovenski listi, ki jim jih daje poikovnik sam. Slovenski gojenci se počutijo v soli prav dobro, vendar pa se je na-51o med njlmi par izmečkov, Ki so pljunlli na svojo vojaško rast in utek-1L Da slovenska javnost ?zve, kdo so ti klaverni junaki, evo njih iniena: Anton Penoza iz Jordan v Istri Anton Jankovič Iz Loke na Kranjskein, Anton Jakončlč iz Kozine, Anton Tombah Iz Trnovejra na Kianiskem in Fran Obran iz Bukovca na Štajerskom. — Poverientk za kmeti}stvo Ja-itob J a n spreiema stranke do na-daJjnega vsak toiek in vsak petek od 41. do 13. ure. — Odvetnlk? Imalo v četrtek !. aprila točno ob 2<). uri pri Slonu va-&d stanovski sestanek. — Srečni Slovenci bi bili, ako bi 'tUo istinito to, kar poročajo razni srbski in hrvatski listi. Priobčujejo ilnle vest: »Te dni je prispel iz Ame-irHce preko Trsta v Ljubljano velik {transport daril, ki so jih poslali Slovenci iz Amerika svojim bratom v iSloveniji. Darovi so nameščeni v 27 jvaganih m njih vrednost znaŠa — sedem milliard kron«. — Darovi iz jAmerike so res prispeli, a da bi zna-■Sala njih vrednost kar sedem mili-ijard, ta je pa vendar nekoliko prede-fitlsu Sedem miliiard! Ako bi ;tilo to res, bi plava!a vsa Slovenija y izobilju in b'ntr os tanju. — Uklnjente irorot ▼ Đalmactlf. Z naredbo dalmatinske ^c-Krailnske vlade je ustavljeno Jdovanje ix>-rotnih sodišč do nadaljae odredbe m vsem nezaseden:m czemlju Palrna-,ciie, in sicer glede /seh kažnjiv* dejanj, za katera so omenjena sodi-ŠČa pristojna. — StokronskS bankovcl se bo-đo zamenjavali samo Se do vštetega 15. aprila t L in prenehajo po tem dnevu nepreklicno biti splošno pla-čilno sredstvo na naši zemlji. Zato ponovno opozarjamo občinstvo, U a se pohiti z zamenjavo, da tuđi eventualne falziflkate odda zamenjujo-čim blagajnam, ker po 15. aprilu se niti falzifikati ne bodo več odvze-mali. Tuđi se proSnje za izjemno naknadno zamenjavo ne bodo spre-jemale. Sicer je že mnogo bankov-cev avstro-ogrske banke po 100 K. 50 K, In 20 K zamenjanih, vendar se ie vidijo v prometu. Da prldemo -čira preje do enotnega denarja, pri-poročamo občinstvu, da svoj stari denar ten vrst kolikor mogoče hitro zamenja, to tembolj, ker so se pojavili že g\eđe vseh teh "vrst tud! falzifikati kolkov. Kolikor vemo, S3 sedaj zamenjujoče blagajne v za-"dostni meri založene s kronskodi-narskiml bankovcl po 80 K, 40 K fn 20 K in se bo torej zamenjava lahko filadko vršila. ' — Tovari£em medicincem! Glade pođpor ia med. fondov ^Doročam tov. Bledeč©: 1. Tovariš ,ki imajo že pod •pore, naj predlože ?:o!okvijsk* ^prić;1 Vala najkasneje do začetka letneg* semestra zdrave tvenenm odseku. 2. P j~ nje za podpore ozlr. zr^anje podt^r so koDČno rešene. TovariM, ki so vio ^ili prošnjo, na| prevzaincjo tozaae^iie i od! oke pri zdrav^tvenein odseku. ti. 'Obrok za meaec april dobimo nakr- -i 'oh. -i-!*?tku letnej-a semestra skupno a lobrokom za maj. Za eventualne nadalj-iiv" " "oTTmciiG i*aj 3$ tovari&i obrnejo slobodno name. — Predao ' — Mestna. hranilnica ljubljanska v »boto, ćv- 3. rv1'- np vtrnrhiie. —' Brlvuice bođo na ▼elikonofcto neđeljjo ćeli dan zaprte, na velikonočnl ponedeljek pa od 8. ure zjutraij do 12. opolclan odprt«. — Iz krogov ačlielisklti vooko- Jencev nam oišejo: »H/ala, g. urednik, da ste dali v svojem listu prostora nasvetu. naj bi se nam vpoko-Jencem izplačale nove dracinJsVe doklade že pred 1. Ofciroma 2. aprilom, ker bi nujno rabili denar, da ?i «a praznike oskrbimo živeža It(L Žal, da je va5 glas ostal vox claman-tls In deserto. vsaj do danes, 27. t. m ko to pišem. Merodaina srospo-da pač nima srca za nas -med beđ-nimi najbednejše! Da vas pa nre-pričanu kako grorjc na« tare. vam tu rincinvnn ooSiliam besede, ki jih !e napisala uboga vdova, mati dvema nedoraslima otrokoma: »Do četrt-ka, 18. t m. v ekspeditu na vladi *e nišo nič vedeii o naših »dokladah«. Komu naj torej človek veru je? Prosim Te, svetuj mi! Sicer Imam Id vse pripravljeno . . . Debelo t«-v za vse tri . . •« — To so l^ede, ki ]Ui je narekoval — obuo. \?Yz tenni se pa vlada ne zgane, i?a bi tako] priskočila na pomoć! Ste] bi n!5 ne bilo. če bi nekaj dni prei »znlačala svote, bednim ijudem pa li bi1o veliko pomagano, resila bi fil: morebifl ćelo — smrti! — Novačenih Vojno minlstr-stvo Je pozvalo k novaćsrju ražen ietnikov 1898—1899 tuđi ?e dva let-nika onih, ki so lani bili oproščeni vojaške službe kot zaiasno nesposobni, in sicer skupno z osebami, ki so stare nad 20 let. — Zvi^aiije brzojavnih pristojbin za inosemstvo. S 1. apriloin t. 1. se zvi-*?ijo pristojbine za vse brzojavke ▼ iĐOzemstvo in si^er taki>, da bo znaSala beaedna pri^tojbina trikrat toliko, kakor do 29. februarja t 1. Enako •« «vi-Sa radi minimum* kjer ohstoji. Poleg teg1« je plaćati ori vsaki brzojavki y inozemstvo pristojbino za eno Oeeedo več kakor jih je v resnici. — Ustaoovitev kluba sloven^kib aVađemlJbov »Jugoslavija« v Pariza. Ka sestinkn vseh slovenskih visoko-^olcev v Parizu dne 27. svečana t. t se ]• ustanovil v okvirju tnkajšnjega >TTdrnženja jugroulovanskih Studentove jKlnb slovenskih akademikov Jut?o-£-Javi1ac z namenoin pomagati pezat^je-nentn slovrnskenri akadem-kn v r*ari-?u Klub je z?oij 6tanovski, torej ia-ven vsake stranke ter ]e z vsem i m-'ormaciiami na razpola^o tovari-*em v Joraoviai. Prosimo vse prijatelje In d«'brotnike dijaštva, da podpirajo to naSo akcijo. Pri3pevki, dopi^" iD ka-ter sibodi informacije nai se blagovolijo pcelati n% tajnika tovarila Sava J o -v a n o v i ć, Kalnik, etudi*int ©n droit et se. pol. Pariš VI, e, rue Vaugviard. — Služba boi.^ v slovenskem jeziku se vrši na veliki petek ob 3. pcpoldne v evan^eUsld cerkv! na Ocsposvetski cesti. — la Jescnic V fcetrtek, dne 1. aprila t L, zveier ob pol osmih, se vrši v šolskem poslopju seetanek za3topni-:cv vseh kulturnih, stanovekih in političnih orpani7iiciji v svrho razgovora glede ustanovitve podružnice >Ju-^oslovanske Mati«?e<. Dr. Kogoj, Pi- — Zaleti ftafflanskl vohunf. Maše oblasti so aretirale nekega Aloj-zija Frieda, kl Je po narodnosti 2i1. Mož je bil svoje dni avstrijski čast-nik. Ko se je Df Annunzijo polastrt Reke, je Frfed stopil v njegovo službo. S svojim službovanjem si je v najkrajšem času pridobil D' Annun-zijevo naklonjenost in zaupanje. Tako je posta) njegov vohun za na-?o kraljevino. Da more ložje vohu-niti, s! Je Frled nabavil jugosloven-sko častni§ko uniformo in je pra-cblečen v našega častnlka neovira-ro potoval v Zagreb, Beograd, Su-botico in Ljubljano, kjer je povsodi skušal priti v stik z viSjlmi častni-škimi krogi. Ko Je nabral dovoi važnih informacij, se je vračal reJ-no na Reko, dokler ga nišo zasačile naše oblasti. Po njegovih izjavah so bile naše oblasti opozorjene, da se rahaja v Bakru pravcato gnezdo Italijanskih vohunov. Na čelu teh vohunov je bil podporočnik Crnico Planchi. Ta Bianchi se Je opetovano mudil v Ljubljani in Zagrebu, in sicer pod imenom Karla Oblaka. Zad-njič Je prlšel preko demarkacijske crte s potnlm listom, kl ga Je bab izdala kotarska oblast na Sušaku na ime Jugoslovenskega podporočniki Bjankića. Predstavlja! se Je za ofi-cirja, kl se vrača Iz ttal(]anske*a vjerništva in potuje v Zagreb, d^ iamka) vstopi v Jugosiovensko vojsko kot dobrovoljec. Policija v Bakru Je bila o stvari vnaprej informirana In čim se je pojavil v Bakra, da si izDOsluje vizum za potovanje v Zagreb, ie bil aretlran. Pri Bfan-chUu so našli dokumente, iz katerfh ie razvidno, da je mož uradnlk Italt -jansken vohunskega urada v Trstu. Istočasno s Bianchijem je bil prijet tud! Italijanskl podporoenfk Vittorio Jugo. Oba Jugo in Bianchi sta priznala dejanja, na kar sta tlla izročena v nadaljno postopanje vo-jaškj oblasti. — Zrinuu sob« - &rkMHkarJtv ia pl#«k«vjev uradno naznanja, da jd prm-uetlo tvoj aedei iz Sodna uL »*. 12, nn Rimsko cesto št. 16, in sicer ▼ prostore g. načelnika Stefan dpeletioa, — Ne pruuaja dinare? Pišu nam: Većina vojnika, kako Srba, tako i Slovenaca, i trgovaca iz Beograda, dolaze i žale se, da im niko neće n grvlu pa ni a banci primiti srpske dinare. Kko je ovo jedna ■-':iiva i jedan ministar finanaija, mislim, da ne treba tako da so postupa od ovdašnje? građjanstva, jer svi vojnici Srbi kao i Slover-oi primaju svoju mesečnu pHtu a sroskim dinarima, a beogradski i ii Srbije iX-^6vci dolaze ovamo sa nadom, da idu u svoju državu i kod svoje braće a n* u Austriju. Mole ee man>davr\i. da ob-jaene, jesmo li mi u državi 3. H. S. ?ii u bivšoj Austriji. — Jedan Činovnik namešten a Sloveniji. — Velik požmr v Dvorski Tasi pri VeL La^ah. V noči med 22. in 23. tm. je v Dvorski vaši pri Vel. LašČah uni-čij požar 12 posestnikom 24 podlopij. Resili so Ie sebe in živino vse drugo jim je vpepelil ogenj. Ljudje so brea vsakih sredsii \ nnvozani. v vsem na tujo pomoč. Beđa ponoareftencev je ▼ tem času &e veliko večja, posebno še ker je tu velik.* pomanjkanje fcivil. Tz-vedencd ao cenili ^kodo na 1,065.000 K, zavarovani ho «amo za 12.000 K. \rse-stranska poraoč je res nujna, ker fo Vrizadeti z orirom na neugodni letni čas veliki eiromaki. Podpisani >Po-uKižni odbor za po^orelce v Dvorski vt>fti€ s sede^era v Vel. La5?ah 3e obra ča z nujno prošnjo na vsa dobra srca .ri'M n'-roćuiin rr-vežem n;i knlcor-šenVoli nn?ln pomaka jo. Sprejmemo % veliko hvaležnoptio vsak najmanjši dar, ki se naj dopošlje na omenjeni odbor. — Vel. Laš5e. 27. marca 1920. — Za odbor: Raraovš, predsednik; Fr. Pe-r V. tHnlk. — Prepovf^ira pot. Mimo Kolezije vodi proti Viču že nad 50 let stara , ešpot. Mestna občma je *\e\ te potin ob ješah ćelo nasu 1 a z gromozom. Pe-l&j pa je kar n-^nkrat koncem te na-eute poti izkopan globok jarek, in je a tem postala pot >prepovedana«. Vi-čani emo to pot vedno vporabljall, iz-prehajali so ««e po nji tuđi mešSani, 7la sti, ko so prihajali iz konališča. Prosimo mestni m.'.jri^trat, da poskrbl, da se napravi čez jarek brv, in da bo pot zo-pet prosta. — Prepr«»c>na n^srefc*. V5eraj do-noldne je pi i cukrarni po nakl^a^jin orisi a učiteljica Ana Oeredkar, ko i© hefela pomagati svoji dekll Dri pranju, v deroči tok Ljubljanice ter Jo ie voda odnesla že knkih 100 t mo odločnosti Antona 8krlja, fitabnega narednika bivfe vojne mr>nifr«.T, kl je takoj rvoskočil za ponesrečenko, s* jo zahvaliti, da j^ . Osredkarjeva ni utnnila. SkoČll je 9a njo ter jo potejnil iz tam 2 metra eloTioke In silno derofte vode «OT>et na suVo. — Ka poHcijskem ravnateljstvu se nabaja konjski komat, katerega je ne-7nr»ni tfijec. najbrže tat, vr^el pred par dnevi na Kon^reenem trgu nai tla in 7be*al. ko °ra je hotel stražnik aretira-ti. Konrar bi bil ukraden kak komat, naj se 7£lasi pri polifilskem ravnateljstvu, da si ogleda najdcnl komat — Ur^rl je včeral g. Franjo St aut, oče g. Rado Stauta, atavoa r naši tiskarni ,etar 52 let. Pokojnik je bil zvest naš aomišljenlk, Srtev sep-t^mberskih dogodkov, kl Je skupno a pok. Windi8cherjem presedel ft rr>p-sef-no ječo. Početkom vojne Je moral kot Dolitično snmljjiv klinb svojim 48 letom odrfniti k -olakom, ln se je nde-leiil bitke v Galiciji, kjer Je bil trikrat ranjen in si je tam tuđi nakopal Hovrfctno bolezen revmatizem, kate- ri je sedaj podleereL Pred tremi tod-ni so mu amputirali levo nogo. Pogreb bo v četrtek L aprila ob 4. popoldi*© is ^arnl^ij-kp bolnice k Sv. Križu. Bodi mu ohrp^len čsstcn snomin! — Umrla jfe v Radovljlci eouroga noeefftp.ika ga. Franja 8 a r t o r i, roj. PHstftvv. N. v tn. p.! Knlfnrfle PrediTuis a hnrstto - «WU Ma. ratari, kt Uh Je ftnet to zimo prot Delić, «o sedaj končana. Prof. IMiC Ie Ittot prtda-val o dobi romantike m realzma m podli r onocraftje o Branku Rađlčevtćn, o ftl-rismu Ovann Mmiunntčn in Lnld Botlda), o »Ujedinjeni omladini tifeskU (Q|nrl Jak-šiću), o plsateljn UublH, o realista Lid Lazareviću, o dobi StrottmayeT]eve kul-tart (fr. Markoviću) bi o poOttaflni natw-nllzioB C. Komičtot koočao o KraoJC«-vKa. — »Slovenski Pravnik«- Doseda-nii urednik g. dr. lfaj*ron poroča: >81ov. Pravnike iziđe zopei v i ^rilu. ker ie ie ye5ina rokopleov t tlakarni. Obseg nm bo za šteri šterilke. KrajSi 8est?vk1, kl se pošlfejo uredniku do ?ref'o meseca, bodo ro mo*no«tl Drioh- taii ie ▼ tem ibornikn, ki objavi ta4i rabilo na glavno ■:: upšeino društva »Pra^-nikc StaMM Jeste: Pm«L V Ljubljani »40. Založila Tiskovna zadruga. Uredit dr, Joia Olonftr. Tretjič so idal US?e pesmi Simona Jenka, to pot v spomln, ć% je preteklo 50 let, odkar Je umri ta odlični, ptpularai nai Urlk. PrvIS jih Ja uredit i etnik tam,d»ugiC runtok,zdal Olonar.Četnu Jt Olonar razmetal pesmi brez reda in no* traale vezi, ne vemo, ker ni prtdeiai zbor-niku, žal, nlkakega uvoda, niti naJkraJJcga ž'vljenjepisa- Zbornik začenja z dvovrstič-fo »Po slovesu«, Id Ie v originalu Sele na 12. strani kot deseta pesem, in dasi Je dal Jenko svoji pesmi z začetkom »Dvign stU naslov »Uvod«. V kazalu čitamo, da |e nastala pesmJca »Po slovesu« pred 14. aprilom 185&, kar nas prav malo zanima. Te da obenem čitamo tamka) opombe, đa r«^ nastale druge petini leta 1851. Tore] bi spadale te vsekakor pred »Po slovesn«. Sicer pa smo nuienja, da Je edmo avtor-Jeva uredltev merodaina za vse ponatiske; ktnice nastanka posamezno pesml a!l povesti lahko novi uredniki pristavljalo v kazalu ali v primernl Studiji. Pri »Obujei-ka« so IzpuSčene številke ter Je razvrstf-tev premenjena brez utemeljltve; tuđi ti&k nam ni vSeč. Čemu Je spodnja polovi m strani prazna, a pesem zrtnjena tesno na-vteor? — čemu pesem na str. 33. brez naslova? — ZakaJ Ie v »Zaklado« (3. M-t1 a) opravljen stih »Le zdai it ud ari ti krepko« v »le zdaj Se udar'mo krepko*? — Čemu se ponatfskujejo pravopisne na-pt ke (»vfdlla« mesto videla, »OD« m. o... »Pred durml«, »Zimski večer«); Čemu se pona tisku Je zoprnl »I« mesto in? — N4 ttrtnt 41. |e tak »N (v t k.) trfoh tip*j. dtl; na strani 62 črka >c< . . . Nadalje a* rt uteznem b£vlfl s knJUlca ZadoSčal U po vodano: % izdalo nisem zadovoUen. Joa. K-hl MaaarylcoT« števnka »JusoalaveoslU Njive (Obnove)«. Poročali smo ie obilnto-Je o tedenskl rcvij! »Jugoslavenski Njivit, k* se Je sedaj združila z Marjanovićevo »Obnovo« v eno revijo. Odličnejfe, tehN nejše revije še nismo imeli; Valna Je tem bolji ker Je obenem selo aktualna. Peta le-tošnja števi'Jca Je posvećena vsa Masary-ku. Vobče govor! o njem beogradski profesor dr. Kumanudl; VeČ. VBder prikazuje njecov vpliv na nastanek hrv. * srbskec* naprednjaSkega jclbanja; dr. Hlnkovtć po-roča o svojih stikih z Masarvkom tekom vojne v Inozemstvu, dr. Dvorinković označuje njegovo filozoff|p, a dr. Prohaska kot »kovača republike«. — Važno Je poročUo, da se v »Društvu Inžentra In arhitekata« v Zagrebu snuje »Jugoslavenska Akademtla dela« po vzorcu češke >Masarykovy Aka-demlt prace«. — Za«?rebsTcl urednik »Jugoslavenske Njive« te prof. đr. Drato Pro* raska, Nikolićeva ulica 8. Na leto stane list 160 kron. (Upravnlštvo v Marovskf ulici 24). Soholstoo. i— I^jnbljansioi sokolska ^apa priredi svoj Ieto6nj|i župni zlet dne 1. av-gusta v Ljubljani. 2npna tekmovalna telovađba sa bo vršila dne 15. avgusta na Viču prt Ljubljani. Prosimo bližnja bratska druStva in župe, da po možno-sti to upoštevajo. k flajnoDejša poročlla. KANDIDAT ZA MADŽARSKI PRESTOL. LDU Ženeva, 31. marca. (Đrez-žlčno.) Pariška izdaja »Chicago Tribune« poroča, da je drugi sin belgijske kraljeve dvojice, princ Charles* baje kandidat za madžarski prestol. RADOSIAVOV SE PREDA BOL-GARSK1M OBLASTEM. Sofija« 30. marca. Bivši mlnlstf-ski predsednik dr. Radoslavov, ki tiva sedaj v Berlinu, je obvestil bolgarsko vlado, da se Ji da na raz-polago in da se vme domov, čim zapuste Bolgarijo zavezniške čete. MEDZAVEZNIŠKA KONFERENCA V ST REMU. St Remo, 30. marca. V spora* rumu med šefi zavezniških vlad se sestane prihodnja mirovna konfe-renca v St. Remu 10., odnosno 11. aprila. Ang'eško bo zastopal Lloyd Oeor^e, Francijo Millerand, Italijo pa Nitti. DOOODKI V NEMČIJL LDU Berolln, 31. marca. (Đrez-žično,) »Berliner Tageblattc poroča iz Essena, da je rdečl centralni svet n aWestfalskem od petka v brez-žični brzojavni zvezi z moskovskim centralnim svetom in vrhovnim vodstvom rdeče rtmade. ki koraka proti Poljski. LDU Berollii, 31. marca. (Đrez-žično.) »Vonvšrts« poroča iz Elber-felda: V ruhrskem ozemlju se je pričela včeraj generalna stavka v znak protesta proti napovedanemu prihodu čet generala VVatterja. Za primer, da se bo pohod generala in njegove državne brambe nadalje-val, se pripravljalo tudl vojaške odredbe. Do skrajnosti napet položaj se je opoldne nekoliko Izboljšal vsled berlinske vesti, da je vlada sklenila, ustaviti pohod svojih čet. — »Achtuhr - Abendblatt« poroča, da se je pohod državne brambe v ratarsko ozemlje priče!, In sicer na ta način, da se čete izogrnejo prave-mu industrijskemu ozemlju. Na ta način imajo rdeče čete čas, da izpol-nijo pokoje, ki jih jim je stavila vlada v svojem ultimatu. Rok za odda-jo orožja fn Izročitev vjetnikov je general VVattcr samovoljno podaU-Sal za 24 ur. PRIPRAVE ZA PLBmSCTT V SPIfiU nr mu vi. Prmga, 90. marca. OefkoelovaSke Sete so se nmaknile is plebieoltnega ocemlJA v Špila in Oravi. Sporno osera-lje go itMđle franco^ke tet«. Bok m» plebiscit ie ni đoločen. Isid ljudskoga glavovanja bo, katar se đa v oaprej presoditi. za čehoslaviji Djrođen. MADŽARSKA ZAHTEVA PO AVTO-NOMUT SLOVAČKE ()!>KT^NJENA. BndimpeSta, 80. m%rw*. Mađfiarska mirovna delo5jacim v \>alllyu j© po-slnla iz Pariz* brzojavko, v katerl sporoča, da Je n«ijvig1i zaveznifiki §vet odbil zahtevo madžarske delegacije, đa se dovoli Slovački avtODomlja pod okriljem Madžarske. JE25TKOVNA NARRDBA V ttEKOi- 8LVAIJL Praira, 90. marca. Pravosodni wl-nister dr. Veselv isđa naredbo o j«»zi-kovni >n>orabl pri uradili. V snašla to naredbe mora vsak n'jvi uradnlk bili pcpolnoma veS« ^e8ke^a jezika. Glede urednikov, ki slnzijo U nad 20 let, bodo v tem osira đovoljene Izjeme, v kolikor bo to dopuštala Mnlba. Vtaka fe-5ka vloi?a bo morala MU rešena v de-škem Jeziku tuđi na nemškem osemljn, Pristopajte k „iugosloven-______ski Matida. HproulzflcBa. 4- Meko. Ker ae je v zadnjem £a> sa rasvilo živahno prekupovanje mlaka po nKcah meeta in v predmettjih, opozarja meatni magistrat, da je vtako prodajjanje mleka po ulicah prepove-dano in da se bode proti vtem, ki bi to še nadalje vrč ili, najstrožje postopala Folzoeđtte. — Izdubila se je IS. t m. od ravnateljstva policije do sodndjskib zopo-rov svota 40.000 K. Pošten najdltelj na} odda svoto proti dobri nagradi v našem upravmStvn. — Kdor ie naiel jfmr unjat etnl g Hrkelnom in svindnikom, naj ga <^^ v npravništvu tega Usta proti nagradi. „SlmmM narod01 acHa od L sprtla »20 datfi: V Juffotlavili: mesečno . . - . » K 15.— četrtletno > * * m m » 45.—* polletno .... * » 90.- celoletno . » . . . » 180.— Za vit Inozemstvo: mesečno s . . . . K 20.— četrtletno .....* 60.— polletno -....• > 120.-^. celoletno i .... » 240.-^ PtNlKiK SteofAkc o pro-diPHlR. Uprava »Slor. Naroda«. —i- . , Ofavnl urednik: Rasto Pnstoslemiek. Odgovorni urednik: RfllUflf V a A A k lUmn bm mfhn dresiraiicga. r. Cu- iram pia-Tana ^^*-^ ulica. 2a5d Večja množina šteditaikov |QI SI fA^IKlHi p^nuSfr^ Unčnirn popisom in eeao na .ImCI* KnMf trf i* Uaaljtia. 3023 Staro železo Hii bujam vUrJlalnfL Vstop čim prti«. NftMI 4a\ Ba> \itti u in tina&i pmUIi željciartU rtrokc. Nastup odm*. Rt* fltktira a« tamo na atatot ta §9*m*m* starat aile Knm|alai rvondea 2d|tsnc I bravarske robe ■ Katradlni. P4> mOH pođoka. Ponađbc pod .K A/ 23T9* trn Wfm> tega Mala, 3897 I Atfclri nci p° * **"" ttasl* LOfSKI PSI «* DRHtajo. Novi VodzMt at *. pri UtmST 2» iw^jmito "* raaHfatwtraiiipr>fteiii, IpHinOR vtč Jac bftv tmrtt* m mu a mnn Kit. p»n aparvnOtvo Slovenskegt Naroda, 2«W MviTy Continental, u vidno pl* tapfluraHL liwfaalfcz»afjf• UaMjaaa ________vm________ UM iHdn fl irtPButn v Sloveniji, tveattialMi lcakiao tovarno Matmhlevo pjatw v Jzij* valuti. Po-waaoa pod ^laaaa aspac saai aja vp?. Slevfahifa Naroda. 284i Ma^km ta Jedno dfate oi 9 fodina l .jniH jedao od « rodina Sofa *» HaH aa. RtUeaUra m tami na bo>js «aabu. Po»o4e na ravnatelja 0.leWat> KOR Cantao obrt. Naa Sczanar« Salac 2370 luli Mm iritaaHHrii to ^^ Posudbe na Kcndovo gnK^n-PBO, ako «pr«Yite1ižtm »iad. MQQ ^^ ^'^Rn^iod'^iaSlla^ na uprav. Sawr. Naroda. * MIO H#mawM aLSa^M aaavafeeca atasau nPIBI ■■. aa Ii(a~pft4t do-brt plafl ▼ atalno rtaftt. PiaiudtK pod ,iatea **W2m* m aprav, Stor. Har fbziMlfcl T'«™~ *■* ™—-* -*r*-r lOniU ka iz saiiaznarak* atndia. podpuno »amoatalal ladađet, koji a« a "enr&tai poduif a«M bOi PomuU aa - ^ ^ ^...... • .■. -.._..._.« ' * ■ , Prali b Mn ikniii itnflrt tzrrfM Poisve ae »znska «Ua« 17. ffHKBL aaw« aaiaif Uv* 3391 Ml** zli Uh vLjttMiaa^ Celja !■ II Hi ali Mariboru. --Potoji i navedbo «iw pod .Takajtajt alaOto WT tm opnvziitvo Sovanakt-^ Naroda. 3M6 faft» IVaai srt« tudl kot aostaseva-Ml BHal lec, Ce monoit v aredioi maata. Ponođbe pod .ftJrea wmm na aprav. Stor- Karoda. 2393 Ml iMIifc P***"1 ****** U ■< I HjIM prtnfta naaaf od 20. •a aa mare« po noti is hleya sMje tovarse, nktadaaa banpletao jMAlsk* zzffzfll hh s prikiopoJm voziCko« ■Vlflll lHf v dofaren atanju na 2 cilindra, 7 HPf se po ugodni ceal proda aU pa samcaja sa manjlcga. Potive aa na VrhaJki it. 128. 2203 fvtfaaa ta zdrava poštena varuhlaja IIRIOi « k 2 lati atarl dtkHd. — Prednost ima, kt Ja irnaina vtt Jciikov, tvdi »latttti, Msva aa v Ljabiaml, Poljanska cetta 5& 2Mt ovčje voihe *tev- 74-_______________________________ .SLOVENSKI NABOO*. 6m 1. aprtU 1880. _______________________ Strmn 8. Po vecietneia hodem trpfjcnfn m Je Vseatogotal ' osmiHl caSega Ijubega ©Četa, gospođa Franjo Štauta ftnvsJida, Mrtoga trgoffcoaa potaUka in ga danes 30. marca pokilcal k Sebi v 52 1. njegove dobe. Pogreb dragega pokojnika bo v Četi tek, |. aprila ob 4. ori popoldne iz garaizljske bolnice v Ljubljani k Sv. Kriiu. Prosimo ob te] naSI brtdki izgubi tibega aoiilji. MmbiSftaa, 30. marca 1920. Rado, Iroftko, Lnelvfk, sinovi V globoki žalosti naznanjamo vsetn sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naša dobra soproga, oziroraa teta, sestra in svakinja, gospa Fij9 Sartori m. Pristivec soproga posestnlfca po doigi mučni bolezni v 681. mimo v Gospodu zaspala. Pogreb pokojnice se vrši v sredo 31. marca 1920 na tukajšnje pokopališče.' ? Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajsnji cerkvi. RADOVUICA, 30. marca 1920. ZalnJočI ostalL v^^fijML^^^KuA/-gjtii^BMjajajaaaaaajBaaaaaaaaajBajBaj ooaaaaaaaaaaaaaaa* t Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, dl se je danes naša prdjubljena po kratkem, muke potnem trpljenju preselila med nebeske krilatce. Pogreb nepozabne je bil dne 30. t. m. ob 3 uri popoldne iz hilt žalosti Floiijanska uL29 na pokopališče k Sv. Krilo. Ljubljana, dne 31. marca 1920. i Žalujočl rodbini Intotfrarm in Iliri«. Zahvala. Vsetn, ki so nam ob prllikl prebridke i rgube na kateri kal nam fzkazatt svoje sožalje, dalje vsem, ki so poklonili krasno cvetje izrekamo tem potom našo fiajprisrtaej&o zehvafo. 3405 Zahvala. Vsera, k! so nam o priliki smrti naJe predraga) sestre, svakinje in lete, gospe Leopoldine Metschnig lajSalt gorje s prijateljsko tolažbo, darovali vence In cvetlice, ter spremljali pokojnice na zadnji njeni poti, izrekamo s tem svojo najiskrenejSo zahvalo. LjailjajM, 31. marca 1920. Iata|oM »aUL m Zahvala. Vsera, ki so nas pri prebridki ugubt našega dragega Matevža tešili na katerikoli način, irrekamo tem potom najiskre-nejšo zahvalo. Posebno 6e še zahvaljujemo g. dr. med. Volavšku za tolaiilna krepila v mučni in dolgotrajni bolezni pokojnika, nadalje vsem gg. pevcem za pie-sunljive nagrobnice, bratom Sokolom in gospodom častnikom za spremstvo na zadnji poti ter gg. dalje-služečim podčastnikom za venec in mnogoštevilno udeležitev pogreba, kakor tuđi vsem ostalim darovaj* cera vencev in šopkov. Bog plati! LJUBLJANA, dne 30. marca 1920. iahriaia r**Maa Mate. I Zahvala. trn vse tfokaie bkreftega tuftNj« povodo« bolesni in smrti našega tekrenoljtibljenega, aepo-zabaega soproga ozir. predobrega očete gospoda rerfiuiia liuja •MMttaika in taMiaga trgovca na JMMilsali izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebej pa se ie zahvaljujemo vsem daro-valcem krasnega cvetja in vsem. ki so v tako mno-gobrojnem številu spremili diagega pokojnika na njega zadnji poti. Vsem tisočera zahvala! Jastuka, dne 30. marca 1920. 2oln]oB rodbini: Arnelc h Raloh. I dimu razileta prrta. Več v trcrovinl Iva taor, Soaarooaf tro št •. 2359 foknlrfb r»hon 1» frth se dobi naj-UlullCIt ceneje in najbolje v tr^o-vimf s semeni Se var 4b Koaap« Liablfoaa, Wots©v* *L U. 2131 f n ■■■ f■ ■■ i M *** kator petr-9emena §IIJ. sotatna pesa. majaron, cvetlfce v najfepsl izberi na debelo in drob no priporota Se var a lOBip., ftlrtUana, W4U*9mwL lt. 2364 Rarođa] biljari tt";™^: Slofenji OrUec 2337 Drnilihlk^ dobro ^vežbana v trgov. riUlldJdlldt z Bješanlm blagom, starej-5a moč, se sprejme tako) pri 1. Modica v W»fi iaai pri Raketa.____________2338 Unnva klOlia dobelost od 18 cm, LIlIUfB DIOUC, naprej, po zmožnoati suhe, kupi Refove s Ktnp. ljabliaaa. KelođTorakA ni. St Si. 2328 Pređa» niHiitnpH Wi ^L lom na Koroškem. V hiU ae nahaja gostilna z tnventarjeiB, vrtom ta ffozd. x'atančna pojasnila se dobe v Sp. ufSki Jernejcva cesta 50. 2330 Difalni ffrii anerikanskeca tistetna, rnaiUl Slili koma* rabljen, ntamke The Fox, se proda. KHattit, Dateatlaova olica 10. n. sadstr. 2333 Pozor infflničarjM ^S?« *j£ množino dobresa Shijerskega vina, kate ro Vam U danes nnđlin po micani ceni, dokler je še kaj zaloge Pranc Renic, ljabljaaa, O«sp«ia?etaka c 1/11 HeneUiran nH so^?^ro^t na proti dvoriSču, i§2e aoIiaVn gospod proti dobremu plačlla. Ponnđbe pod .NemebHraaa 2320* na upravniStvo Sto-venskega Naroda. 2220 tfialni Itni (Svilarski) še dobro vlfOin lUn ohranten, se ceno proda. Poizve se pri vratarJu'pivovame .Đaka". 2385 TUia infra se kupi vsaka množina. UIK ipeU PoiMđbe na Baffova a Boaa»., Kolodvorska aUl#a HL «1. 2386 Mr n toro nriHliiR ^ so vodstva, strofeolsia ter slovenske in nemile stpnomffja. Ponođbc na UoiAri savtl Bfftgt BtMQak, Ljikljtao Gaakarlet« aa tref Je & 2387 hri sa 200 do 309 sifonstth stekle-niĐI sC nlc. Ponuđbe na AataCal ta« ve4 Dn# BeseUak, LjsMjaa«, Gastarfet« aafcr 5________________________23» Inliiii Mf mUd ^ ^p1 z* vHko •UljlJI PCI, ceno. Posudbe na Peizt Htlel UoyC ssU it i._______ 2889 Zemtna ponudba! Čeden zdrav moi, 32 let, marljiv, prije tne znnanjostit zmofen vseii kmetij-skih opravu, se Želi prilenJtl na kako kmetijo. Vdove nlso \*k\\a£mu*. Dopisi s priloženo sliko se prtCakuje na nnrav. Siov. Naroda pod .Rcsna poondba/3372*. Kupim dve proda jalni nrizi (pudei) 3_ — 4 nrtr. MrUetnl strofi specijaliteta »Fra«aga dve gamttnri t popolno opravo sa bdeJovasj|o 600 do 700 sa* os**«* Park«« m_ liiilajn DOpotaoBos) onajvo hi cisto. bhMB aio »••■]# is\a»rajiaja)t aaoji j. j i, isl MOlitvajaBajloVlI iM« IM* portu ja do offodnlhcenab Jaam. Wwm aa% M. V zemlfiSko prometnih zade-wah daje poiasiila Mi navodila, posreduje pri prodaji bi kupovanja zemffltt, izvrSuie parce-lafijeJionasadje in arORdiranja vdeposestev. JOtip Saje, Smli, Dolenj. Bukovino in gabrovino ■■pajasao v vsaJd anajtfaf« Debla morajo imeti v premeru najmanj 25 cm, dolga poljnbao fn vendar ne IcrajSa od 1 si 20 cm. Ponndbe z naznačeno ceno za 1 knbiCni meter (franko vagon oddajtta postafa) prosimo u naslov: Tovarna koplf B. Wlmklol lovslea- I§ee ae ta prodajo blaga, obkk itd, slovenski hgjnki pitiil zmofen nentfčine ali italijsnščine za Llobljano in okolico. Naslov pove nprav. Siov. Naroda. 23S1 VaT Pozor! "^1 Proda te mlin na veliki reki na Do-lenjskem v Sloveniii. Z velikansko vodno silo. Z vUoldmi bregovL Leži tik ob lel. progl 15. mtn. od velike žel postaje. Pripravno kaftor nalaič za zgradbo elektr. centrale, tovarno i.td. Materijal: kamen In pesek na mestu v aeizerpni mnežJnl Interesentom naslov pri opravi Siov. Naroda. 2375 ■tooplon trtji|o svinoflito steklenlc za sodaoteo (din) iii kompletno garnituro za izde-lovanje sodavice in pokalic ter bendnov motor za pogon 2 Hp. Ponuđbe na aprav. Siov. Naroda pad „Stcfcleifcc a aoda?1f/2373\ hila ^ W z vrtom v Smar)i H. 9 pri Ljubljani. obstoje£a tz dveh sob, kuhinje m pritiklin. Zraven spada tudl blev at živino in skladi&e. V isten kraju se odda v najem ataao-saai|e> obstoječe iz dveh sob in kuhinje, ki Je tudj pripravio za rsako obrt Natajičaeiša pojasnila te dobe v Smcrji v htti itev. 21. 2384 Db ttiHti fin "u/UrrM iaatjsta cesta, krepfa nulokrvne. nervozne, ottabek odmle in otroke. Narr> CU* pirotl povzetju. 10809 ^d^tfflflflfffffr ****TttlritlimMMMttmttTTtfTTttTTt*Jk^ t PUsiiflsi sjaj gL občiflstvu I Ivan Carman ' izdtlo?atdj usnjatib dokolcnic ] |l Z#> »ili« ML 41. I ^■iminiHiilmmimi.......iiiiiiiiiiiimimhm«!««^ Hiša dvonadstropna, nova, ob glavni cesti v Spodnji SiSki, ao prošla. Pripravna ie tuđi zm kikSno obrt Več se poizve sa SUncah 113. 2269 Iščese zanesJjiv prciemalec, strokovnjak v industriji s trdim lesom, oženjen, ki se dobro spozna v Hrvatski in Slavoniji. Pogoji: prosto stanovanje z 1 oralom vru in K 2000. — mesečne plače. Po-nudbe na uprav. Siov. Naroda pod .PREJEMAIEC 2150V Trgouec v vseh trgovskih strokah. tud! v vinski kupčijl Izvežban, siov. in nemšk. jezika zmožen, zTeli vstoplti v dobro idočo trgovino kot druzabnik ter se odele2i-ti fmancialno in osebno. Tddl bi prev-zel samostojno vodstvo dobro idoče trgovine. Naslov pove uprav. Siov Naroda. 2332 Uzgojite I jite! Nem&ko govoreča gospočAČtu iz dobre rodbine, zdrava, zmožna jezikov, (fran-cosko ali angleško) se išče k 4 otrokom boljše kršćanske rodbine na Hrvatskem. Absolvirana vzgojiteljlca otroškega vrtca Ima prednost Dobra hrana In stanovanje. Nastop takoj. Ponudbo s sliko, zdrav-niškim spričevalom in navedbo željene plače se prosi pod »Ysft>jiteljica* na Anončno ekspedicijo, AL Mateltt, Ljubljana, Kongresni trg 3./L 2307 Vanilinov -sladkor-- prašek za pecivo »Mirodije* po-per, cimet, klinčeć, pirnent, ku-mena, paprika, odprto in v kar-tonih a 130 omotičev, čaj v orno-tih vseh veličjn. Cimet talijanski v orig. omotih po 1 kg, spece-rijsko in kolonijalno blago na veliko. — Kupujem in prodaj am vse vrste živil. Zahtevajte in po-Sljite ponuđbe. ftltrdle Vniktt- nagrade, kđor mi preskrbi stanovanje z 2 sobama in kuhinjo v mestu ali okolid Ljubljani. Ponuđbe na AnonErtf zavod Drago Beseljak. Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5,_________;_*?? II Wa niii II II kntzain II ■ fH Vpraianja na poStni ■■ w^L predal 31. MI _________________________________________ f Proda se: blagajna (Wcrtneim) St. 3, omara t$y led, konjska oprava, za jelo s sedJoHfli kineski servis ta srebrno namlzno oco-1 dje. Naslov pove Anončnl zavod Drs^j go Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo. nabr. 5. 2303, _________________. „ . , , - ■ - ir,-, V Veeja z«T»roT«la* đnrfva »prcjaK potoialmia namilL V tej strold izveltani imajo prednost J Ponuđbe z opisom dosedanjega službovanja ter z navedbo zatitevkov Ie at^ sloviti na poStni predal 4, LJobljaafg ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^ Lvsake vrste tet san, žagan in. ■ lm ko množino U\ NalenSekN^ Ti im humu mw Maribor; 1 Valentin Naček 1 £ tovarna slamnikov I p ▼ JDj#mž«Iajh»___732 9l il Sprejemam v popravilo B« gA "'""■".....*T""-"T-T"Jr*T|ltlHtfltll BMJ 3 vsakovrstnesiamnikctudl B' S klobuke za gospo de in S' SŠ^ iMIIIHIHIUtlUHHlllinilllllllHIMMIM «__» W Sv. Jakoba trgu v LJub- •_! S ljani. Oblike na vpoarled, Sj __3 "•••'••••••IMIlHItllllllllftlllltMlfrtMffK SC ! Hiše cenejšef Iffiien. dr. Miroslav Kasati Ljubljana, Hfllor|wa aj. 9. / )biatt pever. start, ialtier -^ 4-2 -izvriuje ^T&2>] vsakovrstna poslopja rz y€Wmmtj apnesega betona ^HS; 50*/9 prihrankaL fSBwL i Solidno, soho in zšnvo i i\ ly stanovanje. ^J \fa -^annnnF ' ^■■^■b ^ia : Puma Bosanske: •••• silos •••• • #•• MlVtt •••• v Mtottb m 0 kUMh Kava ' " ' Cokolosla> Boaibotio Kakao) . '■ Kavnl prtatevtH Konjak "' Rum -'.■ Llkoi-H Sampaajoo Namlzno vlao Mandolai Roaslno Dlaavo ParadUsrfkt Rli to. fisii.liijSDa RazpoSilja po celera kraljestva od 5 kg naprej pottntae prosto. ^B|HB^^^Vanfl _^_H^_____r________| ™M k aWO^st?^Ba^BI^^Ko> ^BBBBBBBBa^O«na^^BBg*^B^fL^a"Jl^B|ak^AJAA Prima: j sve zbirne i vagonske otpreme !z HfemB« ftmtrfjai za djelo j 9§§mišWtš i obratno. I iBiim prometi t VltB—Samlfc Jfagnai !■■■» luprt, H««l Mi. I IWlc»-l«gr»t, laiNk—Sanlav«—Mntw. i »ruti 1 raoDAJEi i •** vwtt robe na častiti tačon kao ito i a komisija. J stran c- .SLOVENSKI NAROD«, dne '• ■!""■ IMft___________ltev. 74. Vzgojiteljita vešča pcrf. francoskega jezika in pouka ▼ glasovir ju se iSče k 3 otrokom starost 5—10 let. Vstop takoj Plača po dogovoru. Ponudbe s sliko naj se pošljejo takoj na PoStni predat 44 Celje. 2165 Drva ***** m**h* la trte, taf *aa te etilena, aofcavl te pripali« mm te« SBBBOTIIJAS, Batotvonka ■lica 31. 171 Specijalna kroiatnica za dane la gospode pio najnovejSib modelib S. Potočnik, Ljnbljans, Selnluinail.fi/Lial Za dame in gospode aodeno oprevtjeti ■odni salon prte vrste. Za iar otoke, ti prinesejo blago, ittapostretba. Obratuje. 664 moderniziranje oble k. iideotanje Mifof n. Eterično jelkino olje r#kt in jalkov ekstrakt priporočam lekaraam, drog. zdravtliSčem itd. Mali-V0Y 8Ok (succus) prozorno Čist, na drobno in debelo onim, ki razpolagaio s Sladkorjem; sadne esence In kompozicijo za izdelavo pokalic so vedno razpoložljive za sodavičarj?. Potnik Srećko, Ljubljana, Slomškova aL 27. ^^ 10 hidravučnih stiskalmc in drugih Ilrnni f n win i*w aan. ftjl llllfl rnU Stroji se nahaJaJ° v Jugoslaviji in se ^^1 lili 11 laT morejo takoj prevzeti. — Več se po- I lllllll LvU izve v Pisarni odvctnika Dr. Milana w ^ Šubica v Ljubljani, Sodna ulica St. 13. ^^^^= Veletrgovina ^^^^= P. Teslić i drug, Sisak KUPUJE I PRODAJE: mješovitu robu, vino, žestoka pića i žestu, Žito, surovine, gradjevni materijal, ugljen, kemičke i tehničke proizvode, manufakturnu robu i stoku. SAMO NA VELIKO ! 2038 Oznanilo. Vsfeđ prisilnega izgona iz mojih do:>edan:ih skladišč in prostofov na Goaposvetskl cesti ftt 2, v katerih sem celih 36 let vodil svojo veletrgovino obveSčam svoje cenjene trgovske prijatelje, da se roslej nahajajo moje pisame in skladišča kakor tuđi prostori „Jadrana'1 drnibe z o- z. v mojih last »lb aoalopjla: Dunajska cm« št, 9. Avgnst Tomažič (1f. A. Sartmanaa nasL) Razpis službe. Razpisuje se pri mestni hranilnici v Celju služba ■*" knjigovodje s popolno hranilnično prakso, sposobnega tuđi za blagajniške posle. Nastop čimprej, plača po dogovoru. Za mestno hranilnico v Celju: Dr. Vehoslav Bubovec, k«.t komissr Skaboform se zonet iiva! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajtc v naj-bližnji lekarni preizkušeno in zdrav nisko priporočeno dr- flescha originalno Skaba|ormovo mazilo. Ne maže, ne pnšča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabo-fortn. Dobiva se po vseh lekarnab. Generalna zaloga za Ljubijano in okolico Rihard Sušnik ■ • «m>I TlafAfM IttlAiin1' T1T- Maniin fvit. ■ _. »**GORJANC&Co.^ii UuMiMM9 MMtnl trs 3t priporoća cenjenim damain veliko izbiro najnovejiih svilenih Uobukov in slanini« kov od najfinejše do najpriprostejše oblike. Sprejemajo se vsi slamniki v prekrojeva-nje, ter splob vsa v to stroko spadajoča dela, ki se izvrše točno in ceno. § Modni salon ^^1 Sluilf ■ Haški B\ LJUBLJANA* I Židovska u%. 3f OvorsM trg 1. I Priporočam veliko izbžro najnovejših STllaaita U«tak«v !■ I iepio ia tem« la tekllM. I Po^rarUa iotno la tala! klotahl ***** w I caao. tel«ffL I I \ | u 11 'JLV UF. Cuden, I ^^T aPl PreJefnOVa uNca '• I ^0^^^^^. I I Prfporočam lepega namiz- I mF\ X /xm I 1 ne&a orodia kakor žlice, vi- I /a^^v ^■ ^4^1aV I I licc' no*c» nastavke, žepne I (š- ^Na/^^ '''■■ 1 I srct>rnc in zlatc urc> budilke, ■ ■:« «r -II I stenske ure. Lepa prlmerna I m'^ ćT\ ***:'m aLaJ darlla* Vse P° primernih I ^^/ Ji\$\>\^r ^H| nizkih cenah. I ^^^aaaai^^^ m^% Za °^iln:i obisk se najprijaz-I m I neje priporočam. I lili || '=!=^== Ccnikl se ne razpošiljajo. ^1-903 | ^^^^BaaaaaaalBalBaaaBaaaaBBVBBBaaaBaBi ^^Bapa^aaaaaa^a^aaMa^aaaaaaaaa^aaaaa^aaaaa^ay^^aaaa^p^"^^^^^^a^a^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^» POZOR! Otvoritev trgovine vseh vrst šolskih in uradn-h potrebščin, vseh vrst papir ja, razglednic, cigaretnega papirja in stročnic Na đebel - in na drobno! Jos. Omerza, Ljubljana Dunajska cesta St 6,1. nadstr. Raipis sluibe. Na drfarni viaarsld la sadfarsld »oll v Maribora se razplsoje ai€sio opravalka s ptejemkl državnih podtiradnUiov. Prosilec mora biti absokent ka« ke kmetijske Sole fprtđvstm prldejo v potfer absolventl vinartke Sole v Ma* rtbom In kmetfjske Sole v Grottenhofu) ter Imeti zado^too praktICnfli Ukalen). Pravtino opiemljcne prošnje Je vlozttf *o II. aprila t. L pri podplstnera ravaateljstvu. **„****— »trna«*« trn aad|awaa kto w MaHa—. ^■^^ ^0 *m so večje partije gurnijevih «vi ^^^^ ^^ ^^ ■ ^-^ v raznih dimenzijah in plošč a H ■ ^^*^k ^P H ^^A platnenim in bakrenim vložkom, ^^#^L^a^Hl^aaai azbest y ploščab in vTvicah, ^****^ ^**** ^*** • ^^^ manganisol, volnatj, crni in beU izolirni trakovi, pasovi iz kamelne dlake v raznih širinah, kolofo* nija in več vrst drugih tehničnih predmetov. Lhibllana, Kolodvorska uL 31f dvorište. BaW^ VINO 10 O/o, belo( banaSko. letnlk 19t8, 8'5o/ot betot banaSkd, letnfk !9?9. Obe vrtti ste dobrega in zdravega okusa, brez kisline. lO5o/o, crno, dalmatinsko vino, zelo fino, voljnrga piijetnega okusa, 8*5°/o belo štajersko, namizno vino, s pri-jetno klslino, 7*5% belot hrvatsko, namizno vino. Viord se ne poSiljajo. Za pristnost ponuđenih vin jamči Gospodarska Zveza. Gospodarska zveza Vinski oddelek v Sp. Silkl. Čisto svinjsko mast samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti J. flitovii, »ova flraflffifl, Slavonija. Potnik ?.£££ se išče. Samo v Sloveniji dobro vpeljane, prvovrstne moči kolonijalne stroke naj pošljejo ponudbe s prepisi spričeval, navedbo referenc in druiinskih razmer, plačilnih zahtevkov ter sliko na JOTO «sovi«9 Novi Oradllki. 2327 „ALKO" veletrgovina iganja, družba z o. s. Llnbllana, (Kollze)) tel. internpb. 131, Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinjevca, ruma, konjaka in liker« je v po najnižjih cenah. Pri odjtmu celih vagonov izjemne cenel Spr«lm»l« s* xm»tai KaatapaUkt »a Sfl#¥»nllo, Vabilo k občnemu zboru PosoJUiiice v Celfa, ki *m vril v potok, dne 0. aprila t. 1. rt •• «rt popola* iao * tolarl dvorani aTar. doama o ilodoMu avorodoaic 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelsva. 5. Volitev nadzorstva" 6. Razni predlogi. K polnoštevilni udeležbi vabi natolaiVO. JIDRUA" Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. LjiNjaiia, Žlmlim« il. 5. Barvlla za obleke „TEKLA*1. Praln praški. Čistila za slamnike „STRO-BM". Nadomestilo tobaka. Nadome-s^ilo totietnega mila. „RO^NI PRA-ŠLKU najbolje sredstvo za negova-nje jMlti. Preizkošeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in disave. Sredstva za konzerviranje jaje. — — Kottcesijonirana zaloga strnpoyi M^roćlta at ta btrlta JI SPOMLAPNA SEZONAlM^ LASTNI IZPEiEK! ■[ i Hapri zaloga v hoslai!!! |;| *c Bogata izbira po najnovejših kroilh lzgotovl|anlh modnih oblak, Saketov, amoklngov, Ini £ povrinikov z volneno podlogo! Deik« ot>lekca In kostumi (mornarski, Iportnl ki.A| I -s I _g v vaalt vallkostitt. I 2.1 5 Mi Uto r?ipija!ia IM & BlllaK UnlilBiia, B^arai in 1 Pfli HaraiBB tavani | | MT~tASTNI tZDEtEKl^_^|S*lSPOHLAOMA SEZQMaT"B| đlilDDlnS niansah in ««M tovarna Jos- Reioh. hCLlO: Mio (kana) zo tkanine Glavno zastupstvo za Jngoslavijo Oskar M& i iErag T«l«lMI UM. zaarat*, mmš** uiic« 99 1 ljubljanska kreditna banka v Uubljani U ^^^^■■■■"■^■^^^i;™^ Stritarieva ulica štev. 2« ^""TS^SvSnSSTanpSooo^itoS!!^! ■ a«lwHlf glavnica 30.000.000— Nrow. ■ « ■ I Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorld, Celju, Mariboru, Borovliah ter ekspozitura v Ptuju. I I mm- Soraiama "«■ ■ Kmpii|> In pnxta)a «*• orsMvradnostaHi papMav. valiit I vlo«e SLttBg JgJSSS." raŽU" I ■■>- vs.kovr»tn°e KREDITE *m \ ^*"^*^^ ----------------------—" Z. brniri M •«»«««• Vakattn ICoalUr. Ujttlaa M ttafc »Narod— Itarat