Leto XXII« št« loo
Ljubljana, sobota t. maja 1942-XX
Cena cent. 70
Uptavnifcvoi LiuMiaom. hmuijm alici V
Telefon k. 31-22, 31-23. 51-24 Inseratnj oddelek: Ljubljana Foconijevm mU> ca » - Telefon fc. 31-29 31-26
Novo mesto: Ljubljanska celta 42 Rafani: a Ljubljansko pokrajino pei poto» éekomen zavodu k. 17.749. a osale kraj« Italiie Servino Conti. Corr Posi No 11-9118
IZKLJUČNO M5IOHSIVO za oglase iS Kr
Italiie m inozemstva ima Unione "»uhhlicrt» Italian» S. A MILANO
Isbà}« vsak dan razen ponedeljka Naročnina mala mesečno lit 12-—% a inozemstvo pa Lit 22.80
U red n ilt vo:
Liobljana. Poccinijeva nUca fce*. 3. telefon fcev. 31-22. 31*23. 51-24
Rokopisi «e ne vtačaio_
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pei la pubblicità di provenienza italiana ed estera : Unione Pubblichi Italiana S. A. MILANO
Una puntata sismica
decisamente respinta
Nuovi attacchi diurni e notturni contro risola di Malta
H Quartiere Generale delle Forze Armate eomuniica in data di primo maggio 1942-XX Il seguente bollettino di guerra n. 699:
Una puntata di forze corazzate contro le nostre linee ad Oriente di El Mechili è stata decisamente respinta, il nemico ha lasciato nelle nostre mani diversi prigionieri e alcuni morti sul terreno.
Cacciatori tedeschi hanno abbattuto nn Wellington, e incendiato al suolo un altro aeroplano.
Bengasi è stata bombardata da velivoli inglesi che non hanno causato danni ad impianti né vittime fra la popolazione.
Attacchi diurni e notturni sono stati condotti da formazioni dell'Asse contro la Isola di Malta nel cui cielo, nno Spitfire veniva distrutto.
Su Creta l'aviazione avversaria ha lanciato alcune bombe, non è segnalata alcuna perdita.
Sovražni sunek odločno odbit
Dnevni zu nočni napadi na otok Malto
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 1. maja naslednje 699. vojno poročilo:
Sunek oklopnih ril proti našim črtam vzhodno od Mekilija je bil odločno zavrnjen, sovražnik pa je pustil v naših rokah več ujetnikov in nekaj mrtvih na terenu.
Nemški lovci so sestrelili letalo tipa »Wellington«, na tleh pa zažgali še neko drugo letalo.
Angleška letala so bombardirala Benga-zi, niso pa povzročila niti škode nà napravah niti žrtev med prebivalstvom.
Oddelki Osi so izvršili dnevne in nočne napade na otok Malto, nad katerim je bilo uničeno letalo tipa »Spitfire«.
Na Kreti je sovražno letalstvo vrglo nekaj bomb, ni pa javljena nobena izguba.
Srditi japonski napadi v Birmi
Umik kitajske posadke iz Lašija
Bangkok, L maja. s. V zvezi z boji v Birmi potrjuje kitajsko vrhovno poveljništvo v posebnem uradnem poročilu, da so Japonci s pomočjo topniškega ognja in letalstva izvršili silovit napad iz predmestij Lašija. Japonske čete, pred katerimi so se pomikali mogočni oklopni oddelki in ki so dobivale stalno nova ojačenja, so prisilile kitajsko posadko, da se je umaknila na nove postojanke. Japonci še nadalje napadajo in so v teku srdite borbe.
Japonsko zasedanje
otoka Mindanao
Tokio, 1. maja. d. Poleg japonskih čet, ki so se izkrcale na zapadni obali otoka Mindanao in ki so pričele prodirati v notranjost otoka, so se po poročilih s filipinskega bojišča 29. aprilt v zgodnjih jutrnjih urah izkrcali še nadaljnji japonski oddelki v bližini mesta Taranga. Te čete so takoj razvile svoje operacije in ob 8. zjutraj po lokalnem času mesto Tarang v celoti okupirale.
Obnova ladjedelnic na singapurskem otoku
Tokio, 1. maja. d. Japonsko prometno ministrstvo je objavilo, da so japonske mornariške oblasti v precej velikem obsegu obnovile pomorski promet med domačimi japonskimi lukami in pristanišči v zasedenih pokrajinah v južnem delu Pacifika. Poročilo prometnega ministrstva pravi, da so bile obnovljene tudi svoječasne preko-morske zveze med Japonsko in raznimi otoki bivše Nizozemske Vzhodne Indije.
Te zveze bodo s 1. majem pričele opravljati tudi redno poštno službo, ki pa bo za sedaj na razpolago samo za japonske državljane, ki žive na tem otočju. Zaenkrat je pričela s 1. majem poslovati samo pre-komorska pisemska pošta.
Nova ureditev sodstva na Javi
Tokio, 1. maja. (Damei.) Iz Bata vije na Javi javljajo, da je japonska vojaška uprava v bivši Nizozemski Vzhodni Indiji napovedala, da bodo v bližnji bodočnosti osnovana na Javi nova vojaška administrativna sodišča in politični uradi. V objavi japonske vojaške uprave je rečeno, da bodo nova upravna sodišča upoštevala med domačini veljavne stare zakone, ki bodo ostali nespremenjeni. Načelniki teh sodišč bodo izbrani iz vodilnih plasti domačega javan-skega prebivalstva.
Razstava vojnega plena v ToSdju
Tokio, 1. maja. (Domei.) že doslej so v poteku velike vzhodnoazijske vojne japonske oblasti z raznih bojišč dale prepeljati mnogo uplenjenega vojnega materiala v Tokio, kjer so sovražnikovo orožje in razne vojne potrebščine razstavljene na ogled prebivalstvu. Selaj so japonske vojaške oblasti prepeljale v Tokio tudi ostanke sestreljenih velikih ameriških bombnikov. Tudi to orožje bo na običajni način občinstvu na ogled. Predvsem so bili v Tokio prepeljani razbiti deli velikega ameriškega bombniškega letala tipa »North American B 25«.
Lekcije čangkajškove žene Angležem
Neprijetna presenečenja v čungkingu zaradi angleških in ameriških porazov na Pacifiku
Bera, 1. maja. Soproga maršala čang-kajška je za ameriško revijo »New York Times Magazine« napisala značilen članek, ki ga je angleški tisk sicer zamolčal, ki pa je na pristojnem mestu v Londonu znan, saj je zbudiil mnogo prahu. Posneli so ga tudi vsi kitajski listi v Čungkingu, kjer je napravil silen vtis. V članku namreč zelo ostro biča Veliko Britanijo zaradi njene sebičnosti in zahrbtnosti v odnosih z drugimi narodi ter dokazuje, da tudi v Cangkajškovi Kitajski ni nikakega zaupanja v njeno pomoč.
Glede Indije je Cangkajškova soproga mnenja, da ne bodo Angleži nikdar mogli doseči kaj od te dežele brez radikalne spremembe njihove politike, ki mora pomeniti priznanje popolne svobode te dežele. V nadaljnjih izvajanjih se pisateljica dotika celokupnega azijskega vprašanja in zaslužijo ta njena izvajanja še prav posebno pozornost. V njih dokazuje med drugim, da nimajo apijski narodi prav ničesar pričakovati od zapadnih velesil, ki so se zasidrale na tem prostoru iz lastnih sebičnih razlogov, ne pa zato, da bi prinesle blaginjo azijskim narodom. Cangkajškova Kitajska se vrača duhovno k svoji stari tezi, da pripada Azija samo Azijcem. Cangkajškova soproga podaja nato zgodovinski pregled odnosov med Kitajsko in zapadniina velesilama, predvsem Anglijo, in razlikuje v teh odnosih tri faze: prvo v dobi, ko so zapadne velesile stalno uporabljale silo in zasedle kitajska pristanišča ter ustvarile tako zvane koncesije z vsemi znanimi privilegiji; drugo, ki se začenja 1. 1937, ko je vojna z Japonsko začela resno ovirati trgovske stike Kitajske z inozemstvom in s tem oškodovala zapadne interese, med tem ko so se postopno pojavljale na zapadu simpatije za Kitajsko, vendar brez vsakega pravega razumevanja; tretjo, ki je sedanja, v kateri se Velika Britanija bori skupno s Kitajsko. V zvez: s tem pripominja pisateljica dobesedno: V zadnjih treh mesecih je bil kitajski narod prav neprijetno presenečen spričo neverjetnega ponašanja vojsk zapadnih sil. ki polože orožje pred Japonsko z :e?ovorom. da so japonske sile močnejše. Takšen izgovor je za Kitajsko nerazumljiv. Ona ne more razumeti, kako sta mogli zapadni velesili mirno prenesti toliko ponižanj in klofut z edinim izgovorom, češ,
da še nista bili pripravljeni za vojno, še tem manj pa more Kitajska razumeti, zakaj zapadni velesili doslej še nista razumeli, da pomeni vsaka ura, ki mine, za Japonsko pridobitev časa za pripravo na nov napad, med tem ko se zavezniki utrjujejo samo na papirju. Noben narod ni bil manj pripravljen za vojno kakor kitajski, vendar pa ni bilo v zadnjih petih letih niti enega primera, da bi se bile kitajske čete predale sovražniku.
Značilen je po mnenju pisateljice primer Hongkonga in Singapura. Med tem ko je Anglija za obe ti dve oporišči žrtvovala ogromne vsote, da bi ju zavarovala za primer napada z morske strani, si ju je pustila vzeti s kopnega Sedanji položaj sili Kitaj siko, da sicer popolnoma spremeni svoje naziranje o zapadu, da pa morata tudi obe zapadni velesili-povsem spremeniti svoje naziranje o vzhodu, še prav posebej glede Indije, po načelu, da azijski narodi niso nikaki manjvredni narod. Cangkajškova soproga se končno zavzema za nov mednarodni red, v katerem ne sme več biti vladajočih in vladanih narodov. Vzhod m zapad morata vsak zase doprinesti svoj delež v skupno zakladnico svetovne civilizacije.
Značilno je. da je bil ta članek objavljen prav v trenutku, ko je londonska vlada odlikovala maršala Čangkajška z najvišjim britanskim odlikovanjem. (Stampa Sera.)
Obnova prometa med Japonsko in zasedenimi otoki
Tokio, 1. maja. (Domei.) Iz Singapurs javljajo, da so Japonci že obnovili delo v petih mornariških dokih na otoku. Prav tako so bile obnovljeno mnogoštevilne druge pristaniške naprave v posameznih oporiščih smgapwrsikega otoka. Največji izmed dokov, v katerih je bilo obnovljeno delo, se že od 20. aprila uporablja za popravljanje velikih japonskih transportnih pamikov. Da fe bilo tako na»lo mogoče obnoviti delo v teh važnih obiektih, ki p-h ie sovražnik poškodoval pred svojim umikom, »e je treba v veliki meri zah vsiliti vol jnemu sodelovanju malajskih in indijskih delavcev, ki so pod japonskim vodstvom uspešno izvrševali popravljalna dòLa.
Sestanek Mussoliniia in Hitlerja
Razgovori so potekli v duhu tesnega prijateljstva in neporušnega
bratstva v orožju
Rim, 1. maja. s. Duce in Hitler sta se 29. in SO. aprila sestala v Solnogradu. Razgovori so potekli v duhn tesnega prijateljstva in neporušnega bratstva v orožju obeh narodov in obeh voditeljev. Zaključili so se v znamenju popolne istovetnosti pogledov glede na položaj, ustvarjen s sijajnimi zmagami sil trojnega pakta, kakor tudi glede na nadaljnje vodstvo obeh narodov na političnem in vojaškem področju. Ob tej priliki je bila še enkrat odločno potrjena železna odločitev Italije, Nemčije in njunih zaveznikov, da si zagotove dokončno zmago z vso silo sredstev, s katerimi razpolagajo.
Političnih razgovorov sta se udeležila tudi italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški zunanji minister v. Ribbentrop. Oba zunanja ministra osi sta ob tej priliki raz-motrivala pereča vprašanja zunanje politike.
Vojaških razgovorov se je z italijanske strani udeležil šef italijanskega generalnega štaba general Cavaliere, z nemške pa šef vrhovnega poveijništva nemških oboroženih sil maršal Heitel. Navzoča sta bila tudi ita-
lijanski veleposlanik v Berlina Dino Alfieri in nemški veleposl. v Rimu v. Mackensen.
Sestanek Duceja ln Hitlerja je bil v bližini Solnograda, v nekem grada, kl je bil dan na razpolago gostom nemške vlade. Dne 29 .aprila zjutraj je Duce v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciana in šefa generalnega štaba generala Cavallera ter drugih političnih in vojaških sodelavcev prispel na neko majhno postajo v bližini kraja sestanka. Ob prihoda na postajo ga je pozdravil Hitler, kamor je prišel k sprejemu tndi zunanji minister Ribbentrop, poleg njega pa še vrhovni poveljnik nemških oboroženih sil maršal Keltel, državni vodja Bormann, tiskovni šef dr. Dietrich ter okrožni vodja in državni namestnik dr. Scheel.
Duceja je spremil kan celar Hitler v grad. kjer ga je sprejel šef predsedniške pisarne, državni ministe* dr. Meissner. Po obeda, ki so se ga udeležile tudi osebe iz spremstva, je bilo vse popoldne posvečeno politčnim razgovorom, ki sta se jih udele-
žila tudi oba zunanja ministra grof Ciano in Ribbentrop. Intimna večerja je zaključila prvi dan sestanka Duceja in Fiihrerja.
Dne 30. aprila se je Duce v spremstvu šefa vrhovnega poveijništva nemških oboroženih sil maršala Keitla podal k Hitlerja na vojaške razgovore, katerim so c italijanske strani prisostvovali šef generalnega štaba Cavaliere, italijanski vojaški ataše v Berlinu divizijski general Mar-ras in brigadni general Gambin, z nemške strani pa maršal Heitel, maršal Kesselring, topniški general J odi in nemški ataše v Rimu general v. Rintelen.
Istočasno sta se sestala tudi zunanja ministra grof Ciano in Ribbentrop, da bi nadaljevala politične razgovore, katerim sta prisostvovala tudi italijanski veleposlanik v Berlinu Dino Alfieri in nemški veleposlanik v Rima v. Mackensen.
Sestanek Duceja in Hitlerja se je zaključil pozno popoldne z zaključnim razgovorom o političnem in vojnškem položaju.
Bombardiranje Sevastcpolja, Novorosijska
in retrograda
53 sovjetskih letal sestreljenih, 3 uničena na tleh
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. ma.ja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti so omogočili naši krajevni napadi nadaljnje zboljšanje fronte. Krajevni napadi sovražnika, ld so jih podpirali oklopni vozovi, so bili brezuspešni.
Na Laponskem in na fronti ob Murman-sku so nemške ln finske čete odbile več napadov s hudimi izgubami sovražnika.
Bojna letala so napadla podnevi in v noči na 1. maj vojaške cilje v Sevastopoijn, Novorosijsku in Pctrogradn, kjer so povzročila velike ekspiorije in požare.
V	bojih v zraku je bilo včeraj sestreljenih 53 sovjetskih letal, 3 nadaljnja pa so bila uničena na tleh.
V	severni Afriki je b!lo v obrambi pred angleškimi lzvidniškiml sunki ujetih več angleških vojakov.
Letališča na otoku Malti »o bL'a podnevi in ponoči uspešno bombardirana. Bojna letala so v pretekli noči uspešno napadla pristaniške naprave in ladjedelnice ob angleški vzhodni obali.
Nad poročnik Rück in podoficir Quandte v oddelku za daljne izv'.dniike polete sta se pri uspešni izvedbi vain'h izvidnišldh nalog proti Angliji, odlikovala s posebno drznostjo.
Oživfjenje letalskih akcij
Stockholm, 1. maja. Sedanji vojaški položaj na vseh bojiščih najbolj označuje obnovljeno delovanje letalstva. Med tem, ko se bitke na. kopnem šele pripravljajo, so letalske akcije zavzele že zelo velik obseg. Glavne sile britanskega letalstva so se vrgle na zapadno Nemčijo in po Nemčiji zasedeno ozemlje v nadl, kakor je dejal Hitler v državnem zboru, da bi terorizirale prebivalstvo. Ta ofenziva pa povzroča hude izgube britanskemu letalstvu, kakor kažejo številke nemških poročil.. Med tem Je nemško letalstvo že začelo napadati za povračilo nekatera manjša britanska mesta.
Angleški listi skušajo pomiriti zaskrbljeno prebivalstvo, češ, da so Angleži to reakcijo Nemčije že pričakovali, da pa morajo kljub temu vztrajati pri svoji letalski ofenzivi, da z njo razbremene rusko bojišče in zmanjšajo število nemških letal, ld bi se lahko poslala v vzhodno Evropo. To je za sedaj, pišejo angleški listi, edini doprinos, ld ga lahko damo svojemu ruskemu zavezniku.
Med tem se tudi na vzhodnem bojišču opaža obnovljeno letalsko delovanje, dočim je toplejše vreme zelo otežkočilo operacije na kopnem zaradi blata ln poplav. Nemško letalstvo je ponovno napadlo Petrograd, Moskvo ln tudi transkavkaško ozemlje. Izgube ruskega letalstva zaradi spopadov v zraku ali uničenj na tleh so zelo pomembne ln bodo prav gotovo zmanjšale v bližnjih bitkah učinkovitost sovjetskega letalstva.
Z največjo pozornostjo zasledujejo v nevtralnih državah tudi stalno in metodično bombardiranje Malte po italijanskem ln nemškem letalstvu. Malta se sicer še vedno brani, vendar je že sedaj izgubila svoj pomen kot oporišče za napade proti pomorskim zvezam v Sredozemlju, kakor objektivno priznavajo tudi vojaški strokovnjaki nevtralnih držav. (Stampa Sera.)
Nemške letalske akcije
nad črnim morjem
Berlin, 1. maja. d. Dodatno k nemškemu uradnemu vojnemu poročilu je nemško vrhovno vojno poveljništvo včeraj še objavilo, da so nemški bombniki v sredo na Azovskem morju poškodovali z bombami sovjetski tovorni parnik in tri sovjetske tppničarke. Nadalje so nemška letala z bombami pogodila še neko obalno ladjo in nekaj jadrnic. Učinkovitim bambniškim napadom so bile nadalje izpostavljene pristaniške naprave v Kerču ter v neki drugi luki na polotoku Kerču. Nemški bombniki so nadalje podnevi in ponoči večkrat učinkovito napadli pristaniške naprave v črno-morskl luki Novorosijak. Na juinam delu vzhodnega bojlšfla «o nemški bombniki str-moglavci z bombami najtežjega kalibra popolili most, kj je igral važno vlogo v oskrbi sovjetske fronte iz zaledja. Most, ki je
držal preko Donca, je bil popolnoma uničen.
S finskega bojišča
Helsinki, 1. maja d. O položaju na finskem bojišču javlja četrtkovo finsko uradno vojno poročilo, da je sovražnik skušal izvršili več napadov na ožini Aunus pri električni centrali ob reki Svir v bližini kraja Osta, kakor tudi v bližini kraja Louhi. Finsko poročilo pravi, da so bili vsi napadi odbiti s krvavimi izgubami za sovražnika.. V bližini Rokajaervija sta se dve sovjetski letali spopadli s šestimi sovražnimi aparati, izmed katerih sta enega sestrelili. Obe finski letali sta se vrnili na svoje oporišče, čeprav sta bili mnogokrat zadeti. Eno izmea obeh letal je imelo nič manj kakor 60 sledov sovražnikovih krogel. Na nekem Jrugem mestu se eno izmed ionskih letal po spopadu s sovražnikom ni vinido. V noči na četrtek je bilo nekaj sovražnikovih letal opaženih nad Finskim zalivom in je eno izmed njih doseglo b ižino finske prestolnice, vendar pa ni metalo bomb.
Letalski alarm v Helsinkih
Helsinki, 1. maja. J. Uradno objavljajo, da je bil v Lnski prestolnici v noči na četrtek letalski alarm, da pa opazovalci niso mogli izslediti nobenega soviažnega letala nad Helsinki. Tudi bombe niso bile vržene nikjer na mestnem področju. 20 minut po letalskem alarmu so sirene naznanile, da je nevarnost minila.
Norwich v plamenih
Berlin, 1. maja. d. O maščevalnem napadu nemških letalskih sil na angleško mesto Norwich v noči na 30. april je poveljništvo nemških oboroženih sil objavilo dodatno k prvemu poročilu še naslednje podrobnosti:
Ob dobri vidljivosti so močni oddelki nemških bombnikov prodrli nai določene objekte in odvrgli nanje svoje bombe, deloma s prav nizke višine. Bombardirani so bili objekti v raznih mestnih okrajih. Po eksploziji bomb so izbruhnili mnogoštevilni požari. Posebno v središču mesta so posadke nemških bombnikov opazile velike po-
žare. Ko so se nemška letala vračala, so požari divjali že v vseh delih mesta. Vsi nemški bombniki so se srečno vrnili na svoja oporišča.
i letalski napad na Pariz
Vichy, 1. maja. d. V noči na četrtek je britansko letalstvo izvršilo nov napad na pariška predmestja. O tem napadu je francoska polslužbena agencija v četrtek popoldne objavila naslednje uradno poročilo:
Britanske letalske sile so preteklo noč zopet bombardirale neki okraj severozapad-no od Pariza. Po dobljenih informacijah je bilo deloma porušenih veliko število hiš. Zadeta je bila tudi neka bolnišnica. Na osnovi prvih podatkov je bilo ugotovljeno, da je bilo v departementu Seine et Oise pri napadu ubitih približno 40 ljudi, mnogo drugih pa ranjenih. Eno britansko letalo je bilo sestreljeno, pri čemer sta dva pilota našla smrt.
Medtem je bilo na osnovi nadaljnjih podatkov ugotovljeno, da znaša število smrtnih žrtev britanskega letalskega napada na severozapadna pariška predmestja 51 ljuli. V departementu Seine je bilo ubitih 18 ljudi, v departementu Seine et Oise pa 33 ljudi.
Pariz, 1. maja. d. Pariški listi obširno komentirajo novi napad britanskega letalstva na pariška predmestja. Objavljajo tudi mnogoštevilne slike iz posebno prizadetih mestnih okrajev, na katerih so vidne porušene stanovanjske zgradbe in bolnišnice. V svojih konmentarjih označujejo pariški listi novi britanski napad kot dejanje, ki je bilo usmerjeno edinole proti civilnemu prebivalstvu Pariza. »Matin« piše, da je šlo Angležem zgolj za to, da terorizirajo mirne stanovanjske okraje ter zanesejo nesrečo in propast v bivališča delavstva. »Petit Parisien« piše med drugim, da se je treba vprašati, ali bo morda tako zvana druga fronta obstojala samo v tem, da bodo Angleži z bombnimi napadi na Pariz strašili civilno prebivalstvo. Bombe angleških letal so porušile veliko število stanovanjskih hiš in bolnišnic, ki nimajo nobene zveze z vojaškimi cilji.
Čim je maršal Petain zvedel za letalski napad na Pariz, je takoj nakazal 100.000 frankov za prvo pomoč prizadetemu prebivalstvu. Državni tajnik za zdravstvo je v četrtek dospel v Pariz in pregledal hudo prizadete mestne dele.
Obramba zapadne evropske obale
Nemški utrdbeni pas na Nizozemskem
Trieste, 1. maja. Današnji »Piccolo« objavlja zanimiv dopis svojega posebnega poročevalca Cesara Riveilija o nemškem utrjenem pasu na obali zapadne Evrope. Opisujoč nemške obrambne naprave na Nizozemskem ugotavlja med drugim:
Ni vsakemu dano videti obrambne naprave na zapadu. Odkar je narodno-socialistična Nemčija razvrstila svoje čete nasproti Severnemu morju, je dostop na nizozemsko obalo zelo težak. To je seveda povsem razumljivo, ako se upošteva, da ima Anglija navzlic svojemu zločinu na Nizozemskem še vedno dobre prijatelje. Zato je nadzorstvo zelo strogo. Preden dospemo do morja, se moramo večkrat legitimirati ln podvreči najrazličnejšim izpraševanjem na raznih blokiranih mestih. Najdaljši Je pregled pri zadnji straži, do katere smo namenjeni. Končno se vsi dvomi zaključijo nam v dobro. Odprto nam je področje, ki ei ga smemo ogledati. Pomikamo se proti severu ln prehitimo topniški oddelek na pohodu. Po dveh, treh kilometrih vožnje zagledamo letališče. Da pa «poznamo, da je to res letališče, si ga moramo ogledati prav od blizu, kajti vse je izredno spretno kamuflirano. Prav nič ni, kar bi zbujalo sum med umetnimi hribčki ln gozdički. Zdi se, da si videl mnogo, ako si opazil pod zelenjem kak žaromet ali kako protiletalsko postojanko.
Odtod dospemo v ribiški kraj, kjer nas seveda nič več ne spominja na mirne čase. Mestece je bilo izpraznjeno po odredbi oblasti. Tam so sedaj samo oficirji ln nemški vojaki, uvrščen1 v obalno obrambo. Takoj sa mestecem se začenja veriga utrdb, seveda né v navadnem smislu besede. Vsaka izmed njih je sestavljena prav za prav iz najrazličnejših naprav, od zidov, mi-
nlranih polj, stolpičev daljnostrelnega topništva pa vse do zavetišč za izvidniške čolne, ki' stalno krožijo v vodah Severnega morja z nalogo, da stražam na obali takoj javijo vsako sumljivo gibanje, ki M prihajalo z angleške strani.
Ves nemški obrambni sistem Je tn natančen kakor ura, sloni pa predvsem na topništvu in sicer prav vseh kalibrov, ki je tako spretno zakrito, da ga ni mogoče opaziti niti v višini izpod 1000 m. Odkar so Angleži začeli propagando za ustvaritev novega bojišča, prihajajo semkaj vedno novi topovi, katerih število je postalo v zadnjem času že ogromno. Nemci razpolagajo tu povsod tudi s premakljivim topništvom na posebnih tračnicah, tako da v primeru potrebe posamezne topove lahko takoj približajo ogroženim krajem. Razen tega je ves obrambni sistem zgrajen tako, da je neposredno in takojšnje sodelovanje vseh oddelkov orožja, od kopne vojske, mornarice do letalstva, takoj zagotovljeno. Takoj za širšim pasom navedenih utrdb se namreč daleč v zaledje raztezajo oporišča nemškega letalstva in naglih napadalnih oddelkov, ki so vsi med seboj teeno povezani, da se lahko uporabijo z največjo naglico na vsakršnem mestu, čim bi se pokazalo potrebno.
Mornarica opravlja med tem predvsem svoje izvidniško službo, kl je poverjena posebnim izvidnišklm čolnom, v ofenzivne namene pa razpolaga tudi s mnogimi brzini Čolni, ki so na vsak znak pripravljeni za takojšen nastop proti sovražnim edinicam.
Obnovite naftno!
Razlika med sedanjo In prejšnjo vojno
Mobilizacija vseh delovnih sil za zmago nove Evrope
Berlin, 1. maja. Nikdar ni bilo tako zanimivo kakor v teh časih pregledovanje raznih knjig v knjigarnah, v katerih so zbrani -statistični podatki o sredstvih, s katerimi se je vodila prva svetovna vojna, kajti samo s to primerjavo si je mogoče ustvariti vsaj približno jasno sliko o velikih naporih, ki jih zahteva današnje vojevanje na vsej tako zvani »notranji fronti«, zlasti seveda na gospodarskem in industrijskem področju. V prvi svetovni vojni je moralo za enega vojaka na bojišču delati doma od 8 do 12 delavcev. Za vsakih tisoč letal prve linije je bilo treba zgraditi približno 13.000 letal in 26.000 motorjev. Pri vsem tem je treba upoštevati, da vojna leta 1914-18, čeprav so jo imenovali »vojno obrabe«, v resnici ni zahtevala nikakega posebnega napora glede uporabljenega gradiva, saj se je v glavnem imobilizirala v jarkih.
Ako pomislimo sedaj na to vojno in na tako zvane »bliskovite akcije«, na nagla premikanja čet, na pohode do 100 in več kilometrov na dan, na vedno se premikajoče bojne črte, na izredno obsežna strateška bojišča, ki se razširjajo na več tisoč kilometrov daljave, na kolone, ki izvršujejo globoke sunke v sovražno zaledje, pa na milijone ljudi, ki se danes neposredno merijo na bojiščih, vidimo, da je prav za prav v tej vojni vse motorizirano. Letala, tanki, topništvo in pomorske edinice predstavljajo v moderni vojni skoro izključno prevladujočo silo. Upoštevati je nadalje treba, da zahtevajo letala, kakor tudi vse drugo orožje, s katerim je moderna vojska opremljena, nele izredno tehnične sposobnosti, temveč tudi posebne napore. Ako se ob upoštevanju vseh teh činiteljev skuša doumeti tako zvano »notranjo fronto«, je treba takoj pristaviti, da v zaledju niso nikdar toliko in s tolikšnimi napori ter vztrajnostjo delali kakor sedaj. In vendar
se zdi, da se mora sedanji ritem v tvorni-cah industrijske proizvodnje, ki je že tako izredno razvit, še bolj pospešiti, da bi bil čim bolj v skladu z dinamiko moderne vojne. Vse to se zdi skoro nemogoče, vendar pa je nujno potrebno in ni tudi nobenega dvoma, da se bo skupna količina proizvodnje še povečala. Hitler je v svojem zadnjem govoru že napovedal začetek te ogromne simfonije dela v zaledju. Göring je njegove izjave potrdil s konkretnimi ukrepi. Izdani so bili posebni zakoni in odloki, katerih povelje se glasi: Pospešiti proizvodnjo z največjo hitrostjo.
Tako stopa v ospredje kot najpomembnejše vprašanje delovnih sil. Znano je, da nosi v Nemčiji ogromna večina prebivalstva vojaško uniformo. Zato je razumljivo, da je naloga vrhovnega voditelja delovnih sil Friza Sauckla izredno težka in zahteva izrednih organizacijskih sposobnosti. To vprašanje namreč zahteva popolno in ne samo delno rešitev. Dopustna ni v celokupnem ustroju prav nobena mrtva točka. Napori vseh posameznikov morajo biti napeljani v ogromni veletok, ki s svojo silo prestavlja takorekoč gore.
Tako namerava vrhovni vodja delovnih sil Sauckel mobilizirati vse delovne sile, ki dajejo Evropi življenje. Doslej je ostalo še mnogo rezervnih sil neizrabljenih, a sedaj je nastopil, trenutek, ko bo treba prav vse brez izjeme do skrajnosti zaposliti. Zaposlene bodo tudi ženske delovne sile, seveda v skladu z njihovimi posebnimi delovnimi pogoji. Povečalo se bo prav tako tudi število inozemskih delavcev, ki so že doslej prostovoljno sodelovali z nemškimi tovariši. Sedaj bo treba tudi to vprašanje v celoti in z vso razumnostjo rešiti, toda v dnevnih naporih bo drug v drugem imel tolažbo, da s svojinf delom v zaledju pripravlja najsi ja jnejšo zmago vseh časov: zmago nove Evrope. (Regime Fascista.)

Spletkarstvo komunistične propagande
v Ameriki
Porazne ugotovitve o prevratnem delovanju v Zedinjenih
državah
ženeva, 1. maja. Kjerkoli gospoduje Žid, čeprav samo plutokratski, so komunizmu, ] ki predstavlja mistiko prevratnega Žida, odprta vsa pota. To se kaže sedaj tudi v Zedinjenih državah, kjer je stari framason Roosevelt trdno in po interesih povezan z vojno hujskaškimi Židi hotel vojno za vsako ceno. In kako se je tudi v Ameriki pojavil komunizem z židovstvom, ugotavlja med drugim odbor »Rapp Coudert Co-mitte«, ki se peča s prevratnim delovanjem na ozemlju Zedinjenih držav. Ta odbor je izdal poročilo, v katerem ugotavlja, da ostaja komunizem navzlic dejstvu, da so Zedinjene države zaveznice Sovjetske zveze, slej ko prej velika nevarnost.
Omenjeni odbor, ki mu predseduje senator Coudert, bo svoje delovanje podaljšal še za eno leto, vendar se bo odslej ravnal po drugačnih navodilih za svoja raziskovanja. Dosedanja raziskovanja so se razširila na newyorške šole inv odbor očita mestni upravi, da nI podvzeia učinkovitih ukrepov, da bd iz mestnih šol odstranila komuniste, toda, kako naj bi newyorška mestna uprava postopala drugače, ko pa je njen predsednik Žid La Guardia. V poročilu, ki obsega približno 440 strani, se v podrobnostih proučuje zanašanje komunizma v ameriške šole, pri čemer se izrecno poudarja, da ameriški komunisti ne poznajo nikake lojalnosti do Zedinjenih držav, ker naslanjajo svojo borbo izključno le na razredne razlike. Od izbruha vojne v Rusiji, zlasti pa od nemških zmag nad sovjetskimi četami, razvija ameriška komunistična stranka izredno delavnost s pretvezo, da hoče doprinesti svoj delež k zbližanju med
Rusijo in Zedinjenimi državami, pri čemer skuša dopovedati ameriški javnosti, da je komunistični problem za vse čase rešen. V zvezi s tem ugotavlja navedeno poročilo dobesedno; Ako se bo komunistom posrečilo, da razširijo svoj vpliv pod krinko svojega sedaj hlinjenega domoljubja, med tem ko naivno verujemo v njihovo iskrenost in se zazibavamo v občutju varnosti, bomo morali nekega dne z bolestnim presenečenjem ugotoviti, da je komunistični problem postal še holj pereč kakor v preteklosti. Spričo teh ugotovitev prihaja poročilo do zaključka, da bi bilo treba ponovno proučiti vprašanje učiteljev v ameriških šolah, zatrjujoč med drugim, da ni dokazov za kako nacistično ali fašistično delovanje v šolah.
Zanimivo je, kar piše list »New York Herald Tribune«, ki označuje navedeno poročilo »za zelo zanimiv dokument«. List pripominja, da navedene ugotovitve ne veljajo samo za šole, temveč tudi za ministrstva in druga področja javnega življenja. Ugotovljeno je med drugim, da dopušča disciplina komunistične stranke celo napačna imena, laži in prisege za rešitev kakega svojega člana. Nobenega dvoma ni, da se je v ameriške šole, a tudi v državno in napol državno upravo vrinilo na stotine komunistov. Pravo poznavanje položaja bi moralo navesti oblasti k temu, da bi čim prej opustilo svoje pasivno zadržanje nasproti komunističnemu delovanju, čemur bi morala slediti tudi vsa ameriška javnost V nasprotnem primeru bi lahko doživeli, zaključuje list svoj komentar, kaj neprijetna presenečenja. (Regime Fascista.)
Vstaja Kurdov v Iranu
Uporniki uživajo splošne simpatije prebivalstva
Carigrad, 1. maja. Semkaj prihajajo nove podrobnosti o resnem položaju v sosednem Iranu. Upor Kurdov se vedno bolj razširja. Dejstvo, da prihajajo v Teheran tovorna vozila, napolnjena z ranjenci, dokazuje, da se borba za potlačenje tega upora še ni končala. Razen tega se je nekaj oddelkov branilo nastopiti proti upornikom. Rusi in Angleži zahtevajo sedaj od iranske vlade, da se posluži večjih sil, kar bi pa seveda imelo nujno za posledico še večjo nepopu-larnost vlade Suhelija, kajti uporniki uživajo splošne simpatije prebivalstva. Premikanja iranskih čet zaradi tega upora pa so še bolj otežkočila prevoze, ki naj bi po prvotnem načrtu služili samo za zavezniške vojaške dobave Rusiji in za okupacijske namene. Sedaj pa ni le ustavljen ves potniški promet, temveč je na več krajih , blokiranih mnogo količin raznega gradiva, ki ga ni mogoče prevažati.
Na ozemlju, zasedenem po Rusih, namreč na področju med turško mejo in Kaspi-škim morjem, je razglašeno obsedno stanje. Ob 10. zvečer mora biti vsakdo doma in na ulicah se tedaj pojavijo samo pa-trole GPI, v katerih je mnogo žensk. Hrup avtomobilov povzroča strah' med prebivalstvom, saj gre skoro vedno za jetniške avtomobile, ki odvažajo talce. Zadostuje najmanjši sum za aretacijo ali internacijo. Vse polno pa je izzivalnih agentov, ki z najbolj rafiniranimi zvijačami razširjajo razna senzacijonalna poročila o velikih nemških zmagah, čim se kdo takšnega poročila razveseli, je že aretiran. Sovraštvo proti sovjetskemu okupatorju je splošno in nič manjše proti Angležem, ki so prisiljeni prepustiti moskovskemu zavezniku popolno svobodo akcije.
Vrhovni poveljnik sovjetskih okupacijskih sil v Perziji general Novakov ima svoj sedež v Tabrisu, mestu sredi gora, ki je oddaljeno kakih 650 km od Teherana. S prestolnico je zvezan z železnico, toda vožnja je zelo dolga in zlasti pozimi vozijo tu vlaki zelo neredno. Tako je moral za par dni podaljšati svoje potovanje na tej progi tudi angleški novinar Cläre Hoalingwarth, dopisnik ameriškega lista »Chicago Tribune« in drugih dnevnikov, ki objavljajo v zadnji številki egiptske revije »Imagei« značilen dopis o sovjetski zasedbi Irana. Novinar piše med drugim: Hitler ne bo zavzel Kavkaza in petrolejskih vrelcev v Ba-Jcuju pred koncem pomladi, mi je dejal ge-
neral Novakov, pač pa bo skušal uničiti sovjetske armade na jugu, da bi si odprl proti Astrahanu. Po opisu težav vojaškega pohoda preko Kavkaza, kjer dosegajo nekateri vrhovi do 3.000 m, med tem ko je v dolinah toliko blata, da se človek v njem utaplja, je sovjetski general takole zaključil svojo izjavo: Največja nevarnost, ki grozi demokratičnim silam, bi bila popolna izolacija sovjetskih vojsk na severu zaradi nemške ofenžive v smeri proti Astrahanu, namreč proti Kaspiškem morju.
Sovjetski vojaki prebivajo tu v zapuščenih hišah, ki jih domače prebivalstvo gradi za svoje prezimovanje. V rdeči vojski so »politični oficirji« pogosto žene visoke in korpulentne. postave, ki zelo strogo nastopajo proti vsaki kršitvi discipline. Pri teh sovjetskih četah so žene v razmerju 1:5. Dobivajo iste porcije kakor moški tovariši, nosijo enake uniforme in spijo skupaj z moškimi. Zdi se, da je prav ta poslednja podrobnost povzročila škandaliziranje angleškega novinarja, ki se ne spušča na tem mestu v nadaljnje opise in rajši govori o tako zvani peti koloni v Iranu.
Listi iz Sirije, ki so prispeli te dni, poročajo, da je vrhovni poveljnik britanske vojske na Srednjem vzhodu general Auchin-lek izvršil inšpekcijsko potovanje po Siriji in dospel do Damaska, kjer ga je sprejel generalni štab De Gaullèa. Bržkone si je hotel ogledati razpoloženje in disciplino de-gaullističnih oddelkov, ki baje ni najboljša. Govore namreč, da so se Senegalci v de-gaullističnih divizijah uprli in da je bilo pri tem ubitih 40 degaullističnih oficirjev. Razlog za ta upor je v skromni plači, ki jo prejemajo senegalski vojaki za razliko od južnoafriških, ki so prispeli te dni. (Corriere della Sera.)
Repatriacija Norvežanov iz Južne Amerike
Oslo, 1. maja. d. Tu je bilo v četrtek službeno razglašeno, da bo vsem pripadnikom severnih in južnih ameriških držav, izvzemši Argentine in čila, dana priložnost, da se v bližnji bodočnosti izselijo iz Norveške v zameno za norveške državljane, ki bi se želeli vrniti na Norveško. V službenem poročilu je rečeno, da se morajo re-flektanti za repatriacijo prijaviti norveški policijski oblasti
Brezplačen zdravniški
pregled in zdravljenje
Visoki Komisarija obvešča prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena avtokolona vršila brezplačno službo v šoli na Grabnu, Cojzova cesta, dne 1., 2., 4., 5., 6.. 7., 8. in 9. maja; v Deškem vzgajališču na Selu-Mostah dne 11., 12., 13., 15.. 16., 18., 19. in 20. maja ter v Salezijanskem zavodu na Rakovniku 21., 22., 23., 25., 26., 27.. 28., 29. in 30. maja.
Kakor je znano ima zdravstvena avtokolona žobozdravniški, očesni, radiološki, interni oddelek, oddelek za otroške bolezni ter oddelek za bolezni v ušesu, nosu in grlu.
Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenih mestih ob imenovanih dneh od 8.30 do 12. ure in od 15. do 17.30 v svrho brezplačnega pregleda in zdravljenja ter eventuelne operacije
Spremembe v prometu potniških vlakov
V noči od 3. na 4. maja stopi na vseh progah Ljubljanske pokrajine, kakor tudi v Kraljevini Italiji in drugih državah v veljavo novi vozni red.
Podatki o prometu potniških vlakov so razvidni iz stenskih voznih redov, izveše-nih v vseh postajah in postajališčih.
Obrambni manevri v Angliji
Stockholm, 1. maja. d. Švedski dopisniki londonskih listov poročajo o nekakšnih manevrih, ki jih namerava angleško vojno poveljništvo izvesti na obali Rokavskega preliva in katerih ozadje je še vedno angleška bojazen pred nemškim napadom na angleško otočje. Tako javlja dopisnik stockholmskega lista »Sozial lemokraten«, da ßo postalo londonsko obrambno področje v kratkem prizorišče velikih »invazij-skžh manevrov«. Dopisnik poroča, da se bodo manevri razvijali v okoliščinah, kakor da bi se bile močne nemške vojaške sile izkrcale na vzhodni obali Anglije ter da prodirajo proti londonskemu mestu. Pri manevrih bodo sodelovale tudi vse organizacije civilne obrambe, švedski dopisnik pravi, da bo o priliki manevrov zbranega v Londonu ln okolici toliko vojaštva kakor še nikoli in da bo policija podvzeia drastične ukrepe za vzdrževanje prometa. Da bodo ti manevri čim bolj popolni, pravi švedski list, bodo sprejeti v program tudi »namišljeni napadi pete kolone«, pred katero imajo v Angliji očitno največji strah.
Bolgarski kralj v zasedeni Traciji
Sofija, 1. maja. d. Bolgarski kralj Boris, ki se je mudil na kratkem obisku v zasedeni Traciji, se je danes vrnil v bolgarsko prestolnico. Kmalu po povratku je kralj sprejel v avdienci min. predse! nika Bogdana Filova.
Knut Hamsun okreval
Oslo, 1. maja. d. Svetovno znani norveški pisatelj Knut Hamsun, ki ga je pred nekaj dnevi delno zadela kap, se je bil mei tem zopet docela opomogel in je sedaj izven sleherne nevarnosti.
- Naše ieéiliice
D R A M A
Sobota, 2. maja: ob 17.30: Vdova Rošlinka.
Izven. Cene od 15 lir navzdol Nedelja, 3. maja: ob 14.: Jurček. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17 30: človek, ki je videl smrt. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol Ponedeljek, 4. maja: zaprto Torek, 5. maja: ob 17.30: Iligenija. Red Torek
Cvetko Golar: »Vdova IlcSMnka«. Slika iz našega kmečkega življenja. Z ljubeznivim humorjem in dovtipnostjo naslikana zgodba o vdovi, ki se noče postarati, ki noče izročiti hčeri gospodinjstva in obrača oči po zastavnih ženinih. Igrali bodo: Ro-šlinko — P. Juvanova, Manico — V. Juva-nova, Tončka — Simčičeva, Janez — Prese tnik, Balantač — Košič, Jerneje — B ratina, Gašpar — Raztresen, Tinče — Sta-rič. Režiser: Fran Lipah.
Nedelja v Drami. Pavel Golia: »Jurček«. Mladinska predstava, ki nudi otrokom v okviru Jurčkovih dogodivščin srečanje z raznimi zabavnimi živalmi: kamelo, kozlič kom, psom, medvedjo družino ter pooseb 1 j enimi naravnimi silami: Vetrom, Nevih to in Snežakom. Scensko glasbo je kom' poniral Bojan Adamič, Inscenator in režiser: ing.. B. Stupica. — Victor Eftlmiu »Človek, ki je videl smrt«. Tridejanska komedija o potepuhu, ki zanese v mirno pro-vincialno mestece dejavnost, nemir in konflikte ter je hkrati dobrotnik ln Izsiljevalec. Dejanje se godi v polpretekli doblt*r romunskem mestu. Režiser in inscenator: ing. B. Stupica.
OPERA
Sobota, 2. maja: ob 17.: Orfej in Evridika.
Izven. Znižane cene od 18 Ur navzdol Nedelja, 3. maja: ob 14.: Don Pasquale. Izven. Znižane caie od 15 lir navzdol. Ob 17.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Ponedeljek, 4. maja: zaprto Torek, 5. maja: ob 17.: Prijatelj Fric. Red A
Sprememba repertoarja. Uprava Narodnega gledališča obvešča abonente reda B, da se zaradi obolelosti Ivana Francia za soboto napovedana predstava Mascagnije-ve opere Prijatelj Fric ne more vršiti. Namesto nje bodo peli Gluckovo opero: »Orfej in Evridika«, izven abonmaja, v zasedbi: Orfej — Golobova, Evridika — Vidali-jeva, Amor — Nada Stritarjeva. To bo operni debut mlade sopranistke. Na zanimivi nastop opozarjamo. Dirigent: D. žebre, režiser: C Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P.Golovln.
Nedelja v Operi: G. Donizetti: »Don Pasquale«. Zasedba partij v tej tridejanski komični operi je naslednja: Pasquale — Bet etto, Malatesta — Janko, Ernesto — Sladoljev, Norina — Mlejnlkova, notar — Jelnikar. Dirigent: D. Žebre, režiser: R. Primožič, zborovodja: R. Simoniti, inscenator: ing. Franz.
J. Bene»: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, revijalna opereta. Peli bodo: župana Matijca — Zupan, Lenko — Bar-bičeva, Fieldovo — Japljeva, Klemen ta — B. Sancin, Ribo — M. Sancin, Tornea — Janko, Marušo — Poličeva, slugo — Rus, godca — Slmončič. Dirigent: R. Simoniti, koreograf: ing. P.Golovln.
Italijanska kmetijska proizvodnja v letošnjem letu
V	Korporacljski zbornici je nacionalni svetnik Michelino di San Martino nedavno v poročilu k proračunu Ministrstva za kmetijstvo obširno poročal o načrtu za letošnjo kmetijsko proizvodnjo v Italiji.
Dosedanji uspehi bitke za pšenico so splošno znani in so zlasti odločilni v sedanji vojni. Tudi v proizvodnji koruze in riža je zabeležiti nov napredek in se bo letos proizvodnja povečala z uporabo selekcioniranega semena. Poseben pomen za prehrano v vojnih časih ima fižol. Predvideno je, da se pridelek fižola poveča za 40 do 45%. Narasla potrošnja fižola se ceni na 2 milijona meterskih stotov. Doslej je domača proizvodnja krila dobri dve tretjini potrošnje. Predvideno povečanje proizvodnje ima namen doseči kritje celotne domače potrebe. Prizadevanja gredo tudi za tem, da se z uporabo najboljših vrst semenskega krompirja poveča proizvodnja krompirja, ki je prav tako izredno važen za prehrano, če uspe povečati dosedanji povprečni hektarski donos, ki se giblje od 70 do 80 meterskih stotov, za 15%—20°/o, bo krita vsa domača potreba. To pa ne bo težko doseči, saj so poizkusi z nekaterimi vrstami krompirja pokazali, da se da doseči tudi 200 do 250 meterskih stotov na hektar. Za prehrano je velike važnosti tudi italijanska proizvodnja zelenjave, ki se brez stročnic oeni na 60 milijonov meterskih stotov.
V	ospredju je tudi povečanje proizvodnje važnih Industrijskih rastlin. Lanska proizvodnja sladkorne pese odnosno sladkorja je lani docela zadostovala za kritje domače potrošnje. Razširjena pa bo letos proizvodnja ol;natlh rastlin. Od rastlin za pridobivanje tekstilnih vlaken je na prvem mestu konoplja, ki se je lani pridelovala na površini 95.000 ha. Kulture bombaža
so dosegle Se 84.000 ha, letos pa bo verjetno prekoračenih 100.000 ha, pri čemer
je pričakovati, da se bo povečal tudi hektarski donos. V znatnem obsegu bo obnovljena proizvodnja lanu. Z lanom posejana površina je predlanskim padla na 16.000 ha, lani pa se je zopet povečala na 47.000 ha. Posebno pozornost posveča ministrstvo gojitvi lakotnika (genista, hrv. brnistra, nemško Ginster). Vlakna od te rastline so pričeli na podlagi italijanskih izkušenj pridobivati tudi že v Franciji in na Hrvatskem. Uporabljajo pa se predvsem kot nadomestek za juto. Letos je pričakovati, da bo Italija pridobila 250.000 meterskih stetov teh vlaken, s čemer bo krita vsa potreba italijanske Industrije jute.
Ministrstvo posveča tudi veliko Skrb sadjarstvu, zlasti v pogledu sadnega izbora. Pospešuje pa v prvi vrsti proizvodnjo orehov in mandeljev. Posebna pozornost gre tudi gojitvi oljk. Proizvodnja olivnega olja se je lani dvignila na 2 milijona meterskih stotov, To proizvodnjo pa je treba še povečati. Od celotne proizvodnje vina gre v vojnem času znaten del za potrošnjo vojske, za destilacijo pa je bilo potrošenih 4 milijone hektolitrov vina.
Da se dvigne živinoreja je ministrstvo v zadnjih letih zelo pospeševalo gradnjo si-lov za kislo živinsko krmo. Doslej je bilo zgrajenih 25.000 takih naprav s kapaciteto 1 in pol milijona kubičnih metrov. Stanje živine je kvalitativno in kvantitativno zelo ugodno zlasti kar se tiče goveje živine, ovac in koz. Končno je potrebno povečanje proizvodnje svilenih kokonov. V ta namen je bila povišana odkupna cena, kar bo prišlo v prid 500.000 družinam, ki žive od svt-logojstva.
Gospodarske vesti |
= Bilanca družbe AGIP. Poldržavna družba za mineralna olja AGIP (Azienda Generale Italiana Petroli) v Rimu objavlja svoje letno poročilo, ki navaja, da je družba kot izvršilni organ korporacijskega ministrstva, oddelka za pogonska goriva in kurivo, nadalje intenzivirala svojo proizvodnjo. Podatki o razvoju italijanskega gospodarstva z mineralnim oljem bodo objavljeni šele po vojni, vendar je mogoče že danes ugotoviti, da ne bo prišlo do izčrpanja rezerv mineralnega olja, kakor to pričakujejo sovražniki. Izkušnje v sedanji vojni kažejo, da bo priporočljivo tudi pozneje pridržati sistem avtarkične politike v pogledu mineralnega olja, tako kar se tiče proizvodnje, kakor tudi vskladiščenja. Napredovanje proizvodnje se je nadaljevalo tudi letos, in sicer tako pri surovem olju, kakor tudi pri plinu metanu. Pridobivanje nafte v Albaniji se vrši na razširjeni podlagi preko posestrimske družbe AIPA, ki je razširila svoja izsledovanja tudi na grško področje, zlasti na Epir. Važne industrijske in trgovinske zveze so bile ustvarjene v Hrvatski, Madžarski in Ru-muniji. Za izkoriščanja ležišč asfalta v Abruc:h je bila ustanovljena nova pose-strimska družba (Azienda Lavorazione Bitumi Asfalti) in sicer z glavnico 50 milijonov lir. Kosmati stroški družbe AGIP so znašali lani 55 milijonov lir (prejšnje leto 105), čisti dobiček pa je izkazan z 10.6 milijona lir (24.3). Družba na glavnico 500 milijonov lir ne bo plačala letos nobene dividende (prejšnje leto 5 odstotkov).
= uspeh milanskega velesejma. Po uspešnem zaključku 23. milanskega velesejma objavlja velesejmska uprava, da se je velesejmske prireditve udeležilo 5593 razstavljalcev. Na velesejmu je bilo zastopanih 18 držav. Razstavni prostor v paviljonih se je letos povišal na 95.380 kv. metrov. Navzlic vojni so bili velesejmski objekti znova razširjeni in je letos tudi naraslo število obiskovalcev, ki je doseglo okrog 2 milijona.
-o V Nemčiji ne smejo saditi fižola pred 10. majem. Nemški listi so objavili uradno opozorilo, po katerem se nizek fižol in preklar ne smeta saditi pred 10. majem. Izkušnje so pokazale, da se vsako leto uniči mnogo semena s tem, da posamezniki prezgodaj sadijo ali sejejo rastline, ki potrebujejo za vzkalitev precej toplote. To so predvsem fižol, kumarce in buče. Ce tako seme dolgo leži v vlažni zemlji, lahko zgnije, mlado rastlino pa tudi uniči mraz. Letos je trejba na to posebno paziti, ker se je zima zavlekla in ni na razpolago semena za ponovno saditev ali setev. Zato so oblastva odredila, da se fižol ne sme saditi pred 10. majem.
— Omejitev izdajanja koledarjev Nemčiji. Ze lani so v Nemčiji dodelitev papirja za zdajanje koledarjev precej omejili. Kakor poročajo nemški listi bo kontingent za papir, ki je potreben za izdajanje koledarjev. letos nadalje skrčen. Državna knji-ževniška zbornica v Berlinu je te dni razposlala založništvom odloke glede onih koledarjev, ki se v letu 1942 ne morejo več tiskati. Odloki so bili izdani po vestnem pretehtanju vseh okolnosti, zato prošenj za spremembo odlokov ne bodo upoštevali in so odloki končnveljavni, tudi če imajo založništva na razpolago potreb« papir. Izjema pa velja letos za strokovne in znanstvene koledarje in letopise, ki so izločeni iz kontingenta za koledarje in veljajo za te publikacije enaki predpisi, kakor za strokovne in znanstvene knjige. Prepoved izdajanja reklanlnih koledarjev velja tudi za vnaprej.
=■ Prva avtomobilska cesta s dvojnim cestiščem v Franciji. Brez posebnih slovesnosti so nedavno v Franciji izročili prometu prvo veliko avtomobilsko cesto s posebnim cestiščem za vsako smer vožnje. Cesta vodi iz Pariza odnosno pariškega predmestja St Cloud ob Seini do mesta Mantes. Francija je že prej gradila avtomobilske ceste, toda po večini s sorazmerno izkim cestiščem (7 m), ki pa so namenjene celotnemu prometu. Nova avtomobilska cesta je zgrajena samo za promet z avtomobili in je široka 25 m. Cesto bodo pozneje zgradili še naprej do morja- Prvi 1 sedaj dograjeni odsek na dolžino 30 km. Cesto so pričeli graditi že leta 1938, ker
pa je vmes prišla vojna, so cesto šele 9edaj dogradili.
= Racioniranje bencina tudi v Braziliji.
Kot prva država v Južni Ameriki je Bra-zlija s 1. majem uvedla karte za bencin.
= Gospodarske vesti iz Bolgarije. Bolgarske kulture vrtnic za izdelovanje rožnega olja so zaradi ostre zime lani hudo trpele in je mraz uničil 70% vseh nasadov. Ker so se v proizvodnji rožnega olja v zadnjih letih pojavile težkoče zaradi konkurence sintetičnih dišav, bodo letos namesto vrtnic pričeli gojiti bombaž in krompir. — Bolgarska vlada je uvedla tretji brezmesni dan v tednu, ker se čuti pomanjkanje klavne živine. Vrhu tega je uvedeno racioniranje mesa na podlagi gospodinjskih knjižic. — Hrvatsko poslaništvo v Sofiji je izdalo opozorilo vsem Hrvatom, ki žive v Bolgariji, da se lahko izselijo v Hrvatsko. Za one, ki se bodo prijavili, bo izselitev organiziralo poslaništvo. Verjetno, da se bodo izselili predvsem Hrvati iz onih pokrajin bivše Jugoslavije, ki so priključene Bolgariji.
Sin angleškega ministra proti podpiranju boljševizma
Vichy, 1. maja. d. Sin angleškega ministra za Indijo John Amerv. ki živi na francoski rivieri, je v lisitu »Departement«, ki izhaja v nezasedenem delu Francije, objavii zelo značilno izjavo, katere osnovna misel je, »da je Velika Britanija zakrivila največji zločin, ko je sikleniLa zvezo z bofljševiskim barbarstvom in se angažira v podpiranju boljševiških naukov«. V svoji izjavi podčrtava sin britanskega ministra za Indijo, da se Anglija še doslej ni naučila spoznati, kaj komunizem v resnici pomeni, in da Anglija ne more razumeti, do česa bi morala privesti invazija boljševizma v Angliji, ako bi do nje prišlo. John Amery ugotavlja, da bi bilo s tem dobro britansko meščanstvo v Angliji praktično likvidirano
švicarsko zastopstvo angleških interesov na Japonskem
Buenos Aires, 1. maja. d. Odločitev argentinske vlade, da odstopi zaščito britanskih interesov na Japonskem švicarskemu diplomatskemu predstavništvu, je po informacijah s poučenega argentinskega mesta treba pripisovati dejstvu, da novodmenova-ni argentinski veleposlanik v Tokiju s svojim osebjem zaradi izbruha vojne na Paci-fisu še ni mogel odpotovati v japonsko prestolnico. V poučenih, krogih pravijo, da je nato že lani decembra britanska vlada predlagala, naj bi Argentina odstopila poverjeno ji zaščito britanskih interesov na Japonskem Švici. Tako je prišlo do ureditve med Anglijo, dominioni in Zedinjenimi državami, da prevzame Švica, ki je že od decembra lanskega leta zastopala Zedinjene države na Japonskem, sedaj tudi zaščito britanskih interesov.
Dve angleški letali na Danskem
Kodanj, 1. maja. d. Danska poročevalska agencija je včeraj popoldne objavila, da je moralo neko britansko dvomotarno vojaško letalo prisilno pristati v severnem delu pokrajine Schleswig. Drugo britansko letalo je tu sestrelila protiletalska obramba. Dansko poročilo ne navaja ničesar o usodi posadk obeh angleških letal.
Nemški informacijski urad v Stockholmu
Stockholm, 1. maja- d. V torek je nemški poslanik pri švedski vladi princ Viktor Wied otvoril nemški informacijski urad v švedski prestolnici Otvoritvi je prisostvoval tudi švedski prosvetni minister dr. G. A Bagge. V otvoritvenem govoru je nemški poslanik poudarjal važnost kulturnih izmenjav med Švedsko in Nemčijo ter je pripomnil, da bo knjižnica, s katero razpolaga nemški informacijski urad, s svojimi mnogimi tisoči zvezkov in gramofonskih plošč za jezikovne tečaje dobro služila namenu kulturne izmenjave. Otvoritvi novega nemškega informacijskega urada so prisostvovali nadalje zastopniki švedskega zunanjega ministrstva in zastopniki diplomatskih poslaništev osnih držav.
* JUTRO« St 100.
3 »
Sobota, 2. V. 1942-XX:
Tak bo otroški paradiž LJubljane
La nuova sistemazione della parte meridionale (li Tivoli intorno alla piscina col paradiso dei bambini — Nova ureditev južnega Tivolija z otroškim paradižem okoli ribnika: med Cesto na Rožnik in glavnim drevoredom vidimo 200 m široki kolobar otroškega paradiža z ribnikom in okroglim bazenom za otroško brodišče. Pri cesti ob progi kraj šubičeve ulice je pa drugi bazen, a drugi majhni in veliki krogi predstavljajo drevje in grmičje.
Ljubljana, 1. maja
Tivoli je ob lepem vremenu spet ves živ veselih otrok, odrasli se pa z zanimanjem zbirajo na južni strani, kjer mestni tehnični oddelek nadaljuje dela za velika otroška igrišča, ki bodo v kratkem postala otroški paradiž. Ves južni del Tivolija je namenjen otrokom.
To bo 200 m širok in 33.000 kvadratnih metrov obsegajoč krog z raznimi igrišči. Tu bo spet vse leto imelo zaslužek vsaj 35 družinskih očetov, ki so bili doslej brez zaslužka»
Igrišča, ribnik, drsališče, potoček in okrepčevalnica
Tam, kjer je zdaj mestna vrtnarija, in vse do ceste, ki vodi ob ribniku ter še dalje prav do tja, kjer bo nekoč široka šubičeva ulica, čez železniško progo zvezala Tivoli po najkrajši poti z Zvezdo, ves ta prostor bo v kratkem last ljubljanskih otrok, njihovih mamic, tetk in varuhinj. Skoraj od železniške proge pa tja gori do sto in stoletnih hrastov se že v glavnem obrisu kaže velikanski kolobar na vzvišeni, popolnoma ravni ploščadi nad nižje ležečimi tivolskimi parki. Kakor že rečeno, meri premer tega, kroga 200 m, njegov južni del onkraj ribnika, kjer je sedaj mestna vrtnarija, meri: 14.500 m2, severni del kroga proti glavnemu drevoredu pa 18.500 m«. Po sredi kroga ostane ribnik v svoji sedanji velikosti, seveda bo pa otrebljen, osnažen in urejen. Na njem se bo mladina zabavala s čolni in veslanjem, pozimi bo pa na ribniku spet drsališče. Višje gori proti gozdu, kjer zdaj stoji rdeči paviljon s kiparskim ateljejem, bo pa manjši okrogel bazen s plitko vodo, da bodo majhni otroci lahko bredli in čofali po njej po mili volji. Izpod hrastov bo izviral studenček in kakih 25 m daleč skakljal kot potoček v to brodišče. Otročki bodo spuščali barčice po njem, po vsem potoku se bo pa vrtelo polno mlinskih koles. Ta potoček bo odkrival nove inženirje in industrijce.
Sedanji glavni 'paviljon ob ribniku bo preurejen in nadzidan. V njem bo okrepčevalnica z mlekom in za otroke primernimi pijačami in prigrizki, seveda pa tudi javna stranišča in pa velik pokrit prostor za spreihajanje ob dežju. Zgoraj bo stanovanje za paznika in shramba za igrače in igralno orodje. Pred paviljonom bo pokrita čolnarna. Da kak razposajenček ne zaide v vodo, bo breg ob ribniku zasajen s pasom nizkega bodečega grmičevja, sedanja grda žična ograja pa seveda izgine.
Sprehajalna cesta in mnogo sadnega drevja
Po obodu kroga bo tekla 6 m široka sprehajalna cesta, ob njej bodo pa postavljene klopi za mame ter varuhinje in sploh prijatelje mladine, da bodo pazili na otroke, se radovali njih živahnosti in zabave, na drugi strani pa občudovali čudoviti pogled na nižje nasade ter uživali najlepši razgled na mesto in Grad. že zdaj pravijo ljubljanski vrtnarji, da- leži mestna vrtnarija na najtoplejšem prostoru Ljubljane. Da bo pa otroški -paradiž še bolj v zavetju pred vetrovi, bo pravkar opisana cesta ob robu ploščadi zasajena z visokimi češnjami, a na pobočjih ploščadi nad nižjim parkom in pod višjim gozdom bo vabilo pogled nizko in višje grmičje s svojim cvetjem, raznobarvnim listjem in predvsem tudi s svojim okusnim sadom. Ves otroški paradiž bo namreč zasajen samo s sadnim drevjem in grmičjem, vendar pa v njem kot v pravem paradižu ne bo prepovedanega drevesa! Seveda pa to sadno drevje in grmičje ne bo zaradi dobička mestni blagajni, temveč samo za dobiček, ki naj ga ima ljubljanska mladina od svojega paradiža.
Tudi vrtnarskim strokovnjakom se zdi park s samim sadnim grmičjem in drevjem velika novost. In zakaj naj bi prav Ljubljana ne smela imeti take novosti, saj je v naše mesto prišel počivat in umret slavni naš sadjar in misijonar France Pire, oče našega in tudi ameriškega sadjarstva. Razen tega pa prvi in še vedno najboljši vrtnarji na svetu, torej Japonci in Kitajci, Indijci, Perzijci in Turki ter drugi vzhodni narodi, ki so dali Evropi večino sadja ln cvetja ter jo stoletja in stoletja učili vrtnarstva, sadjarstva in tudi zelen jadarstva, od nekdaj in tudi še sedaj sade po svojih vrtovih in bajno lepih parkih sadno grmičje in drevje samo zaradi lepote. Tako tudi mj občudujemo prekrasne vrste češpelj, breskev in mandljev, ki so jih vzgojili predvsem japonski vrtnarji, samo zaradi lepega cvetja, čeprav njih sad ni kaj vreden. Nazadnje pa sadno drevje v parkih tudi v Evropi ni taka posebnost, saj smo prav te dni čitali pismo iz Rima, kako lepo v slavnih parkih večne Rome cvete sadno drevje, po-
leg tega smo pa tudi brali, da bodo bosanski muslimani zasadili vsa svoja pokopališča s sadnim drevjem, ker je sadno drevje pač lepo o cvetu in sadu. Ker pa sadno drevje ne bo zasajeno zaradi dobička, bodo predvsem zbrane vrste slikovitih oblik, najlepšega cvetja, najraznovrstnejše oblikovanega in barvanega listja ter sadu najži-vahnejših barv. Najbrž v otroškem paradižu ne bomo našli umetno pristriženih in z metrom v roki gojenih dreves, niti žlahtnih kalvilov in podobnih dragocenosti sadjarskih umetnikov, temveč najrazličnejše vrste vsega sadja od slikovite viseče jablane, spomladi in poleti vabljive češnje in češplje tja do mogočne, jeseni najlepše pisane tepke, lepoliste nešplje, raznobarvnega groz-dičja, bodečih kosmulj ln krvavordečih lesk. Gotovo vrtnarji* ne bodo pozabili na žlahtno trto, da se bo ovijala okrog rogo-vilastih dreves.
Da bo mladina spoznavala vrtnarstvo
Gospodarstvo mestne vrtnarije se bo moralo preseliti na mestno posestvo Kollma-novega gradiča pod Rožnikom. V kolobarju otroškega paradiža pa ostanejo veliki rastlinjaki, ki bodo pozimi privabljali občudovalce eksotičnega rastlinstva kot zimski vrtovi. Sedanje grede mestne vrtnarije bodo z večino najbrž ostale ter kot vzorni vrtovi učile ljubljansko prebivalstvo, kako naj obieluje svoje vrtove in kaj naj na
njih sadi. Ta del otroškega paradiža bo prava stalna razstava raznovrstnih vrtnih novosti, hkrati pa najučinkovitejša spodbuda mladini k vrtnarstvu in sadjarstvu, ki blaži duha odganja skrbi in s pridelki pomaga prenašati težke čase.
Druga stran kolobarja proti glavnemu drevoredu bo pa mehka zelena trata, na njej pa polno jam s peskom in najrazličnejše priprave za igranje, saj bodo gugalnice in vrtiljaki ter podobne naprave vedno prepolne zadovoljnih otrok. Skoraj bi bili pa pozabili na brv, ki bo čez ribnik vezala vrtni del s trato za igranje. S te brvice bodo pa strogi kritiki ocenjevali sposobnosti veslačev in mornarjev ali drsalcev. Toda na eni strani brvi bodo tudi vrata aH lesa, ker bo ponoči dostop na vrtni del igrišča zaprt pač iz razumljivih razlogov. Sploh bodo pa po vsem otroškem igrišču varuhi otroškega zdravja in tudi lepote in zdravja nasadov ter priprav za igranje. Za zdravje otrok torej ne bo nobene nevarnosti, saj v otroškem igrišču ne sme biti prostora za kake divje športne igre.
Cesta, ki sedaj veže Nunsko ul:co s tivolskim gradom, ostane, vendar bodo pa z nje vodila položna stopnišča ln tudi zložne poti za voziček na ploščad. Projektiran je tudi že prej omenjeni prehod čez železnico v šubičevo ulico, a med otroškim igriščem in šubičevo ulico bo krasil tivolski park nov velik okrogel bazen.
Do jeseni bodo glavna dela za nova otroška igrišča že končana. Za ta dela je že lansko leto Visoki Komisar Nj. Ekscelenca Grazioli naklonil za zaposlitev očetov velikih družin 200.000 L, pozneje pa še 100.000 L, vendar bo pa tudi mestna občina morala šteti še znatne vsote, preden bodo ta velika, za zdravje mlad'ne in za lepoto našega mesta važna dela končana.
Preureditev Borze dela
Pri Visokem Komisariatu se ustanovi Pokrajinski
namestitveni odbor
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstqvi ČL 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, glede na svojo naredbo z dne 8. aprila 1942-XX št. 63 o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela, glede na ministrsko uredbo z dne 25. novembra 1337 o zaposlovanju nezaposlenih delavcev in glede na ministrsko naredbo z dne 21. decembra 1939. o izvrševanju uredbe č dne 25. novembra 1937., odreja:
Člen 1. Pokrajinsko ravnateljstvo dela v Ljubljani iz člena 6. naredbe z dne 25. junija 1941. št 52 se odpravlja.
Doslej njemu pristoječi posli preidejo na Visoki kom sariat, ki jih bo opravljal po Inšpekciji dela za Ljubljansko pokrajino
Imovina se odstopa Borzi dela.
Doslej Glavni upravi za posredovanje dela v Beogradu pristoječi 3%ru prispevek se od dne 10. aprila 1941-XIX dalje odvaja Visokemu komisariatu.
Doslej Pokrajinskemu ravnateljstvu dela pristoječi 7%ni prispevek se odvaja Borzi dela.
Člen 2. Izplačevanje podpor za brezposelnost in nameščanje sta še nadalje poverjena Borzi dela za Ljubljansko pokrajino.
Člen 3. Sedanji posvetovalni in sklepajoči organi Borze dela se odpravljajo in nadomestijo z upravnim svetom, k: mu predseduje po Visokem komisarju imenovani odposlanec in ki sestoji iz štirih predstavnikov delodajalcev in štirih predstavnikov delojemnikov, katere tudi imenuje Visoki komisar na predlog ustreznih pokrajinskih sindikalnih zvez
Predlogi za imenovanja :z prednjega odstavka morajo obsegati terne za vsako izmed naslednjih proizvajalnih vrst: kmetijstvo, industrija in obrt, trgovina, denarstvo in zavarovanje.
Tajniške posle opravlja upravnik Borze dela, ki ga tudi imenuje Visoki komisar.
Člen 4. Mesta predsednika in članov upravnega sveta so častna in ne dajejo pravice do nikake poslovne nagrade.
Člen 5. Upravni svet Borze dela :ma nalogo, da ukrene vse. česar je treba za gospodarsko finančno poslovanje Borze dela in da skrbi za upravljanje podpor za brezposelnost, pri čemer predlaga ustrezne sklepe Visokemu komisarju v odobritev.
Zoper ukrepe upravnega sveta glede izplačevanja podpor za brezposelnost je dopustna pritožba preko pristojnih pokrajinskih sindikalnih zvez na Visoki komisa-riat. Inšpekcijo dela.
Člen 6. Pri prvi uporabi te naredbe mora upravni svet Borze dela poslovati ob podpori strokovnjaka kj ga imenuje Visoki komisar in čiear naloga je. da usmerja in vzporeia nieeovo delovanie in ki ima pravico, da sproža, prek li cu je ali spreminja ukrepe, da oazi na ohranitev imovine in na potek upravnih poslov, kakor tudi da no zaslišanju sveta predlaga Visokemu komisariu česar treba za pravno-gospodarsko sistemizacijo osebja v službi
Borze dela in bivšega Pokrajinskega ravnateljstva za delo.
Člen 7. Določbe naredbe z dne 8. aprila 1942-XX št. 63 o ureditvi povpraševanja in ponudbe dela ostanejo nespremenjene, razen določb iz člena 12., ki se spreminja takole:
Pri Visokem komisariatu se ustanavlja Pokrajinski namestitveni odbor.
Ta odbor je pristojen izdajati Pokrajinskemu namestitvenemu uradu navodila organizacijske in strokovne vrste, da bi se zavarovala enotnost pri nameščanju, in da ie potrebe le-tega spravijo v sklad s potrebami delodajalcev in delavcev raznih delovnih strok, kakor tudi predlagati upravnemu svetu Borze dela morebitne odredbe finančnega značaja ki Se nanašajo rgoli le na nameščanje
Odboru predseduje odnoslanec Visokega komisarja, sestoji pa odbor iz:
1.	enega predstavnika P. N. F.,
2.	enega predstavnika komisariata za 'zselništvo in kolonizacijo,
3.	enega predstavnika Inšpekcije dela,
4.	upravnika Borze dela,
5.	strokovnjakov, imenovanih po Visokem komisarju prj Pokrajinski zvezi delodajalcev in pri Pokrajinski delavski zvezi.
6.	predsednkov Pokrajinske zveze delodajalcev in Pokrajinske delavske zveze.
7.	predsednikov združenj delodajalcev ip delavskih odsekov za kmetijstvo, industrijo in obrt. trgovino, denarstvo In zavarovanje.
Posle odborovega tajnika opravlja ravnatelj Pokrajinskega namestitvenega urada.
Dokler se ne imenujejo po pravilih Pokrajinske zveze delodajalcev in zveze delavcev predsedniki strokovnih združenj in odr kov. določ'ta člane iz točke 7. ustrezni nokrajjnski zvezi
Člen 8. Ta naredba razveljavlja vse nlel nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe in stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 21 aprila 1942-XX.
Visoki Komisar EmHio Grazioli •
Visoki, Komisar Je imenoval upravni svet Borze dela. ki je sestavljen takole: dr. Ivan Kosti, predsednik; Ivan Bahovec, Zdenko Knez, dr. Albin Stele ln Josip Cerne, predstavniki Pokrajinske zveZe delodajalcev; Jurij Stanko, Alojzij Sitar, Inž. Vinko Košir in Ciril Golmajer, predstavniki Pokrajinske delavske zveze.
Obenem je bil določen fašist cav. uff. Adriano Petronio, da kot strokovnjak podpira upravni svet Borze dela v smislu določb gornje uredbe.
3. maja 1941-XIX «t. 291, na podctevi kr.
ukaza z dne 19. maja 1941-XIX št 415, pretvorj enega v zakon z dne 8. avgusta 1941-XIX št 904. o uvedhi monopolske službe v Ljubljanski pokrajini, na podstavi člena 3. ministrske odločbe z dne I. junija 1941-XIX, na podstavi ministrske odločbe z dne 30. marca 1942-XX in smatrajoč, da se morajo priravnati cene za tobak državnega monopola ki se prodaja v Ljubljanski pokrajini, novim cenam v Kraljevini, odreja:
Od dne 1. maja 1942-XX dalje se cenik za občinstvu namenjeno prodajo državnih tobačnih izdelkov za kajenje, ki je bil v veljavi od 1. februarja t L, spreminja takole:
Anotke	Cena za kg Cena za smotko
Cavour Virginia Toskanke Smotkioe Roma Cigarete Savoia
L. 800 — » 220.— » 200,—
» 160.—
» 800.—
L. 4.-1.10 L—
0.40
0.80
Serraglio	>	500.—
Macedonia Extra >	450.—
A. O. I.	»	450.—
Nazionali	»	250.—
»	0J0
»	0.45
»	0.45
»	0.25
Dalmazia	» 230.—
la vrste, močan » 125.—
Vrste kadilnega tobaka, ki so sedaj ▼ prodaji in niso obsežene v gornjem ceniku, se prodajajo še dalje po prej določenih cenah, dokler se zaloge ne izčrpajo.
Od istega dne dalje se priravnajo prodajne cene za cigarete, izdelane v tukajšnji tobačnj tovarni. »Morava«, »Zeta«, »Ibar«, cenam, ki veljajo v Dalmaciji in na ozemlju Reke. in sicer: Cigarete »Morava«	L. 280.— za kg
Cigarete »Zeta« .	L. 250 — za kg
Cigarete »Ibar«	L. 200.— za kg
Prodaja monopolskih predmetov ob nedeljah je odpravljena LJubljana. dne 25. aprila 1942-XX.
Visoki Komisar Emilio Grazioli
Državnim upokojencem v vednost
V »vrbo sistemizacije državnih upokojencev bodo v kratkom blagajne, ki izplačujejo pokojnine, poslale vsakemu upokojencu in upokojenki (vdovam) tiskovino za izjavo. ki jo je priredij Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino.
Vsak uživalec pokojnine bo moral svoji izjavi priložiti:
1.	svoj rojstni list;
2.	očetov rojstni list a i i pa materin rojstni list, fe je oče nepoznan;
3.	izkaznico o občinski pristojnosti (do-movnico) in
4.	potrdilo občine o svojem stalnem bivališču.
DomovTMca, t j. izkaznica o občinski pristojnosti, in potrdilo o stalnem bivališču morata biti izdana dvojezično, t. j. v italijanskem in slovenskem jeziku ali pa aatno v italijanščini in novejšega datuma. Izdani ne smeta biti pred letom 1942.
Potrdila o prejšnji pristojnosti (domov-nice) pod točko 1. ni potrebno priložiti, ne bo pa odveč, če ga kdo priloži.
Domovnico more izdati v vsakem primeru le pristojna občina. Vse prilogo k tej izjavi so po točki 8. m 9. 6L6 zakona o taksah proste takse. Ce ledo priloži namesto izvirnih listin njih prepise, mora preskrbeti overpvljene prepise pri sodišču (takse prosto). Priporočamo slednje.
Kdor v 15 dneh po prejemu obrazca ne bo predložil izjave s prej navedenimi štirimi prilogami izplačilni blagajni, mu bo blagajna izplačilo prejemkov ustavilo.
Opozarjamo torej vse upokojence in upokojenke, da si manjkajoče listine Čimprej priskrbijo.
Vsem tistim, ki potrebujejo izpiske iz matičnih knjig z Gorenjskega ali Štajerskega, v vednost:
Matične knjige aa kraje, ki spadajo po sedanji upravni razdelitvi pod okraj Radovljica. se nahajajo sedaj v Radovljici, Kreis-sippenamt in Radmannsdorf.
Matične knjige za kraje, ki spadajo sedaj pod kranjski in kamniški okraj, se nahajajo vse v Kranju (Zentrallmatrikenamt. Krain-burg).
Matične knjige za kraje, ki spadajo pod sedanje Štajersko (vsa lavantinska škofija in del Dolenjske), se nahajajo na sedežih tistih upravnih občin.
Pristojbina za vsako zaprošeno listino
znaša v Nemčiji 60 pfenigov (1 RM = 7.60 lir, torej 60 pf. = 4.56 lir. zaokroženo 5 lir). Kdor naroči pri pristojnih občinah ali pri kakem znancu, lahko poravna pristojbine za naročene listine in za poštnino nazaj na ta način, da kupi pri poštnem uradu »inte-nacionalne kupone za odgovor« (Coupon-Reponse-International«). ki stane liri 2_50. Za eoo naročeno listino naj torej priloži v pismu tri kupone, dva za 1 istmo in enega za odgovor, za dve listini pa pet kuponov. Županstvo bo poslane kupone na svojem poštnem uradu unovčilo.
Lahko pa se tudi obrne, kdor želi dobiti izpiske iz matičnih knjig v Kranju ali Radovljici, na italijanski konzulat v Celovcu (Klagenfurt).
Kdor pa želi izpiske iz matičnih knjig iz sedanjega štajerskega, naj se obrne na italijanski konzulat v Gradcu.
Kdor mora naročiti manjkajoče listine, predvsem rojstne liste iz inozemstvo., naj odda prošnjo na pošti priporočeno. Koncept prošnje (dupJikat) naj shrani in na njega prilepi poštni sprejemni list (recepis).
V smislu odloka Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani z dne 14. aprila t. L, št 1 1630-1, je škofijski Ordinariat v Ljubljani naročil vsem matičnim uradom, da izdajajo aktivnim in upokojenim državnim in pokrajinskim uslužbencem, ki prosijo za osebne in družinske listine za ureditev službenega položaja oziroma za upokojitev izpiske iz matic brez kolkovine. Izpiski se izstavljajo na navadnem papirju, zaračuna se pisarniška taksa 2 liri- Izpiski naj se izstavljajo v slovenskem m latinskem jeziku. Vedno naj se zapiše na izpisek, kdaj je tisti krščen.
Glede izpolnitve posameznih rubrik na tiskovini je natančnejša navodila objavil list »Upokojenec«, glasilo Društva državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani, v 4. številki z dne 27. aprila t L
Vsem v Ljubljani stanu jočim svojim članom bo druitvo — sporazumno z domovinskim uradom mestnega poglavarstva — priskrbelo potom predložitve skupnih alfa-betnih seznamov domovinske izkaznice in potrdila o stalnem bivanju v LJubljani.
To velja tudi za nove člane, ki pristopijo k društvu do 15. maja t. 1.
Društvena pisarna je v Woifovi ulici St. 10, dvoriščni trakt Uradne ure od 10. do 12.
Sprememba prodajnega cenika tobačnih Izdelkov
Visokj komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza i dne
Angleška praznovanja
V »Frankfurter Zeitung« je napisal I. S. zbadljiv članek na račun Angležev zaradi nenavadnega in neobičajnega praznovanja' nekaterih obletnic. Takale so njegova izvajanja:
V zadnjem času v Angliji pogosto tožijo, da ljudstvu manjka priložnostnih praznikov, ko bi z živio klici in mahanjem zastavic lahko izražalo svoj patriotizem in enotnost Posebno na Londončane, pravijo, zelo slabo vpliva dejstvo da so bili opuščeni obhodi o priliki kraljevega rojstnega dne in slovesnosti ob otvoritvenih sejah parlamenta, kakor je bila stara navada v mirnem času. Da bi temu pomanjkanju odpomogli, so začeli organizirati najrazličnejše svečanosti in proslave Slučaj Je nanesel, da je kar tri zaporedne dni v aprilu bilo treba proslavljati improvizirane obletnice rojstnih dni.
Dne 21. aprila Je dosegla najstarejša hči kralja Jurija VI. starost, v kateri je pred leti njena prababica Viktorija začela kot prestolonaslednica javno nastopati. Nekateri svetovalci so sicer bili iz notranje-po-litičnih razlogov za to, da se slavnosti opu-ste, toda na dvoru, v vladi in v krogih konservativne stranke so prišli do zaključka, da se ne sme opustiti priložnost ko naj se z britanske krone odpiha prah. ki se je v treh letih nabral na njej. Nastop 16 letne Elizabete je bil popolnoma v vik-torianskem stilu. Slavnost se je začela z mimohodom gardnih grenadirjev pred pol-odraslo princeso, ki je ob tej priliki bila povišana v čin polkovnika in prejela diamantno brošo z redom razpočene granate. Nato je sledil banket, kjer je imela slav-ljenka zahvalni govor, in popoldanski sprejem z varietejsko zabavo in dvornim plesom, ki se je zaradi varnosti vršil v nekem podeželskem gradiču pri Windsor-ju. »Misel na vojno,« pišejo »Times« v poročilu o proslavi rojstnega dne prestolona-slednice. »je stopila za nekaj časa v ozadje.«
Dne 23. aprila so izobešene zastave in praznični obedi spet pričali, da je prazhik. Angleži so doslej vsako leto za god svojega zaščitnika sv. Jurija bili vajeni v časopisju le redkih notic, letos pa Je bilo to popolnoma drugače. Časopisni koncern lorda Beaverbrooka je že od marca delal propagando, naj se sv Juri.1 praznuje kot narodni praznik, in dosegel za svoj načrt tudi pomoč in sodelovanje oblastev Radio je oddajal alegorično slavnostno igro »Bitka za svobodo« kj se ie oredvajala v znani Albertovi dvorani. Mšliena je bila kot krona dneva, »kot kristallzacij» današnjega razpoloženja Britancev«, kakor ie pisal list »Daily Express« Aktualnega tona pa ni naSla m }e izzvenela kot staromodna mešanica oobržn1aš«va in priproSnHitva. Ko je med drugimi nastopil na odru tudi
sv. Jurij, da po zvokih himne »God sawe the King« umori nacional-sociali stičnega zmaja, se je marsikdo od gledalcev spomnil, kako pogosto je pri prejšnjih priložnostih take vrste bil žrtev boljševizem.
Na dan med tema dvema »starodavnima« angleškima praznikoma je padla obletnica Leninovega rojstva. Tudi to so praznovali Londončani. Glavno dejanje oficielne svečanosti je bilo odkritje Leninovega spomenika pred hišo v Holford Squareu, kjer je Lenin v začetku tekočega stoletja nekaj časa stanoval. Pred vojno so navdušeni angleški revolucionarji hoteli, naj se vzida na hiši spominska plošča, toda dosegli niso ničesar. Spomenik, ki ga je 22. aprila med zvoki Interna clonale in ob navdušenem pozdravljanju številnih ljudskih množic odkril smehljajoči se gospod Majski, je veličastne j ši kakor bi si mogel človek v sanjah misliti. Predstavlja Leninovo poprsje, vlito v beton, in je postavljen v vdolbino, ki je stalno rdeče osvetljevana. »Daily Telegraph« piše o spo meniku. da Je delo najslavnejšega pariškega slikarja in arhitekta Lubetkina, ki Je Angležem znan že po svojem fu turističnem jezeru za pingvine v londonskem Zou. Granit ki so ga pri spomeniku potrebovali, je prišel iz Škotske in spada k isti geološki formaciji kakor kamen, iz katerega so zgrajeni pomoli na Nevi v Leningradu. Leninove proslave so ta dan bile razen v sovjetskem poslaništvu in v ruski koloniji tudi v mnogih obratih, šolah in v vseh številnih gledališčih in kinematografih, kjer je bil program primeren angloško sovjetskemu tovarištvu.
»Gotovo Je mnogo Angležev,« pripominja nek angleški komentar, »ki so se v treh aprilskih dneh spominjali princese Elizabete, ustanovitelja Sovjetske unije in sv. Jurija z Istim dobrohotnim respektom, ne da bi se jim pri tem zavrtelo v glavi.«
Vinjen akrobat. »Hu-hu-hudirja, ko M zdaj le vedel, katera vrv je prava!«
»JUTRO« St. IOO.
Mfoéa, 1 T. »42-XX
Nova smer v novinarstvu
O priliki nedavnega novinarskega kongresa v Benetkah je napisal v hrvatskem tedniku v nemškem jeziku »Neue Ordnung« dr. Teodor Uzo-rinac daljši članek z gornjim naslovom. — Izvajanja enega najvidnejših predstavnikov hrvatskega tiska bodo zanimala tudi širšo javnost, zato jih v izvlečku ponatiskujemo.
Samo na sebi ni nič posebnega, če se zberejo v Benetkah k posvetovanju novinarji, ki zastopajo 2">.000 svojih stanovskih tovarišev iz 14 držav. Tudi prej so se vršili no_ vinarski kongresi. Važnejše je dejstvo, da so bila posvetovanja posvečena stvarnemu novinarskemu delu in ni bilo igračkanja ter zakulisnih pogajanj in- intrig, ki smo jih bili vajeni na raznih prejšnjih' mednarodnih kongresih Pomembnejša od formalne strani kongresa je vsebina v Benetkah manifestirane volje, izražene v sklepih kongresa ki so se ji priključili razen članov nedavno na Dunaju osnovane »Unije nacionalnih novinarskih zvez« tudi odposlanci držav, ki so se kot gostje udeležili kongresa Na posvetovanjih v Benetkah je prevladala >na vrsta novinarjev, ki nima nič skupnega s tradicionalnim pojmom bo-emstva. Jasno se je ta tip novinarja odra žal v pojavu vojnih poročevalcev, ki so, lahko bi se reklo, naravnost z bojišča prišli v kongresno dvorano. Zato je bil eden najpomembnejših sklepov posvetovanj prav tisti, da se postavi v spomin padlih vojnih dopisnikov spomenik.
Nova vrsta novinarjev hoče uveljaviti tudi nov način novinarskega dela. O starem je dovolj povedano, če samo omenimo, kako je v Angliji toliko slavljeni »oče vojnega dopisništva« Mr Rüssel leta 1866. šel kot poročevalec »Timesa« v avstrijski glavni stan v sijajni ekvipaži s kočijažem, dvema slugama, kon arjem in tajnikom. V nasprotju s tem vidimo današnje vojne dopisnike, ki žrtvujejo svoja življenja in se bore kakor vojaki na fronti, imajoč pri tem za vzglei Benita Mussolinija, ki je v prvi svetovni vojni odklonil administrativno delo v polkovni pisarni in je rajši oetal med svojimi tovariši v strelskem jarku. Ni torej toliko govora o reformi vojnega dopisništva, kolikor o novem odlikovanju novinarskega poklica.
V času, ko so na nogah celi narodi, ko se rušijo stari sistemi in izgrajujejo novi, ko se porajajo nove življenjske oblike in sociološko nastaja zajednica, ki se nagiba h kolektivizmu, je jasno, da je odklenkalo novinanju, človeku kavarne in nočnega lokala, ki bi kot »leteči reporter« brez ožira na skupnost lovil samo pikantne detajle in tako zvane senzacije in v pohlepu za denar prodajal časniški prostor ali se ek-sponiral za politične, denarne ali kake druge skupine. Novinar je dandanes potreb-nejši kakor kdaj kolL Ne sme pa služiti svojim osebnim koristim in vznemirjati živcev svojih sodržavljanov, ampak vselej in povsod koristiti svojemu v totalitarni državi organiziranemu narodu. To ne sme ! pomeniti, da je novinar postal uradnik, če j novinar od svoje mladosti nastopa v vrstah
narodnih pokretov sil se bori na fronti m če vedno deluje v okviru, ki ga določajo koristi naroda in .države, potem zanj nI nevarnosti šabloniziranja, ki se končno izčrpa v oddaljevanju od pojmov in s tem preide v nevarnost fraziranja Stvarjalna sila pravega novinarja prihaja do izraza šele potem, ko je vzporedil stališče opazovalca s stališčem doživljalca éele s primerjanjem je dcbil najobjektivnejšo sliko, o dejanskem stanju, ki j0 nepotvorjeno predeči široki javnosti po časopisju.
Duševne vrline Ln značaj, ki jih zahteva današnji čas od novinarja, so kapital, ki mora z niim obratovati. Vsakdo bo moral priznati, da je mnogo laže pisati privlačne in za čitanje prijetne sestavke, ki so jim podlaga najzanimivejši kriminalni primeri in drugi taki dogodki, ter z veliko fantazijo prikazovati neraziskane dnevne dogodke iz vsega sveta, kakor vživeti se v doživljanje mase in ta doživetja v narodovo korist tako obdelati, da resnica ne bo trpela. To je ena glavnih nalog, ki se zahtevajo od današnjega novinarja. Ni se težko zavzeti za stvar, o kateri smo prepričani in ki jo lahke še s svobedno izmišljenimi dokazi podkrepimo. Vsakdo od nas ima to skušnjavo, naša dolžnost pa je, da se ji zoperstavimo in se z orožjem resnice borimo za prave cilje.
S tega stališča gledano se pojem novinarstva širi in približuje narodnemu pro-svetljevanju in vzgoji. Ni treba, da bi časopisi zaradi tega bili dolgočasnejši. Taki tudi ne bodo, ako bodo prenehali z doci-r an jem in se omejili samo na poučevanje. Zakaj bi bil iskren pouk manj zanimiv od izmišljenega ali celo zlaganega? Od nikogar se ne more zahtevati, da bi o sebi ali svojih prijatel-'ih govoril samo najneugodnejše. Poročilo ni resnično, če na široko prikazuje vsak škandalčič iz vsemi njegovimi iz celote pobranimi pikantnimi posameznostmi, namesto da bi bil resnično prikazan celotni dogodek.
Resnica je najboljše orožje. Kaj je koristilo Sovjetom, piše dr. Uzorinac, ko so lokalne premike čet prikazovali kot velike ofenzivne uspehe, s tem pa dosegli samo to, da jim v bodoče nihče več ne bo verjel, medtem ko na drugi strani ni nikogar, ki ne bi verjel italijanskim in nem-! škim vojnim poročilom. Ni prav, da se-domača in tuja javnost 3lepi s posameznimi iz celote vzetimi dogodki, ki njihovega pravega pomena sploh ni mogoče razumeti, ali se jim daje s fantastičnimi kombinacijami večji ali manjši pomen kakor ga v resnici imajo. Samo po sebi je jasno, da se mora pobijati očitna laž. ki je milijonom ljudi prizadejala mnogo škode. Beneški kongres je v tem smislu izrekel želje zastopnikov raznih narodnosti in iznešenega je bilo mnogo gradiva, ki v živo zadeva anglosaško in sovjetsko časnikarstvo.
Brez dvoma je, da bodo še naprej ostala različna stališča, zaključuje dr. Uzorinac svoj članek, toda potrebno je, da obstoja nek red. če nam bo uspelo izločiti iz novinstva očitno laž in potvarjanje resnice, se bomo bistveno približali cilju nove
mnogega ljudskega ln narodnega rta. vinarski kongres v Benetkah -Je v tem Mu apeliral na rtmt ln uvidevna* ljudi pe-
In un campo italiano d'aviazione dell'Egeo: rifornimento di bombe ad un apparecchio ln partenza per uns missione di guerra — Na italijanskem letališču ob Egejskem morju: montiranje bomb na letalo, kl se odpravlja na vojni polet
KULTURNI PREGLED
Igralec in občinstvo
Igralčev položaj je svojevrsten. Vsi drugi umetniški stvarjalci so ai prej kakor igralci pridobili ugleden položaj v družbi. Ko je igralec naposled zmagal ob sodelovanju dramatika, ki je pripomogel, da je gledališče zavzelo visoko mesto med kulturnimi napravami narodov, se je lahko tudi sam povzpel v bleščečo višino slave. A še zdaj se ni mogel nikdar čutiti varnega pred bedo in pred pozabljenjem. Koliko ostarelih odrskih umetnikov je moralo dočakati zadnjo in najpretresljivejšo dramo, ki je niso igrali, marveč doživljali v vsej njeni krutosti, preden se je za večno spustil zastor njihovega življenja: dramo mučne starosti v pomanjkanju in pozabljenju ?
Igralec (in vedno sta mišljena oba Spols.) je nasproti občinstvu v prav tako negotovem razmerju, kakor je občinstvo nasproti njemu. Nikdar ne ve ali je občinstvo res doumelo njegov trud ln delilo z njim veliko stvarjalno radost, ki ga je navdajala, ko je živel s svojo vlogo drugo življenje. Prav tako ne ve občinstvo, ah ni dobilo ponarejenega umetniškega denarja namesto pravega ln ali ni prisostvovalo spretni simulaciji namesto pristnemu tvornemu de'anju. V igralcu vidijo mnogi samo reproduktivnega umetnika, ki virtuozno izvaja s svojim glasom, s svojo figuro in z vsemi manjšimi razpoložljivimi pripomočki dramatikov tekst, podprt pri tem še od režiserja in od — šepetalca.
__Ljudje pozabljajo, da Je za virtuoznost
x igralčevimi sredstvi treba mnogo več
Izvirnega, vso osebnost pretresujočega stvarjalnega dela, kakor ga je treba vir-tuozu, ki igra Chopina.
Te dni smo brali prav lepi članek o vprašanju, čemu hodijo ljudje v gledališče Zaradi dramafeskih del ali zaradi igralcev? Ne dvomim, da bi velika večina igralcev želela odgovor: zaradi igralcev. Med njimi in dramatiki je bila vedno tiha ljubosumnost za delitev skupaj pridobljene slave. Pri marsikaterem delu res ni dvoma, da so ga samo igralci rešili pred klavrnim porazom. Toda Igralci vedo, da ljudje n» prihajamo v gledališče samo zaradi njih. Vzlic vsemu obilnemu kreativnemu deležu, ki ga polagajo v vloge, katerim dajejo meso in kri ln jih spreminjajo iz lite-raznih senc v žive ljudi, vzlic vsemu so igralci samo mediji, skozi katere govori avtoi'. če bi bilo drugače, tedaj bi bilo pantomine najbolj dovršena igralska umetnost. Zamislimo si, da bi jih bili morali gledati nekajkrat zapovrstjo: tudi če bi igralci položili vanjo samó genialno zmogljivost, bi nas nedvomno kmadu utrudile, človek hoče več kakor to, kar lahko nudi igralec s svojimi telesno-duševnimi izrazili: hoče v dramatiki doživljati življenje, človeka in usodo v vsej njihovi mnogollč nosti in neskončnih kombinacijskih inačicah. Igralska improvizacija, kl M vrgla avtorja akosl vrata, M ga bila prinesla »kozi okno, xakaj Igralci W «ami postali avtorji besedila, kl zahteva neko urejenost, skupni ritem in globlji smisel v celoto združenih domislekov.
Najpopolnejši motor
Srce, osrednji organ krvnega obtoka, je najmočnejši in najodpornejšl del človeškega telesa. Obenem je najpopolnejši in najmočnejši motor, kar jih pozna svet. NI drugega motorja, ki bi mogel brez najmanjšega prest an ka delati 70 ali 80, včasih celo do 100 let. Motor srce je v teku noč in dan ter s svojimi utripi brez p re stanka poganja kri po človeških žilah s 65 do 75 sunki na minuto. Ta motor, kl je velik kakor pest človeške roke, spravi v obtok vsak dan do 10.000 litrov krvi, kar pomenja, da požene človekovo srce v povprečnem človeškem življenju v obtok okrog 4 milijarde litrov krvi.
Povprečna teža srca znaša pri moškem okrog 300 gr, pri ženski pa je za 20 gr nižja. V nasprotju z ostalimi človeškimi organi, kl postajajo s starostjo manjši in lažji, postaja srce z leti večje. Malo je tudi znano, da srce kljub svojim neprestanim utripom v resnici polnih 20 let v človeškem življenju miruje, ker je io vsakem utripu približno eno petino sekunde na miru.
Marsikak genij v vsakdanjem življenju dobi naduho, kakor hitro se povzpe na prvi klin socialne lestvice.
Največji dtobdček vfcrase včasih 1z 1»-gube.
Srce najde tisoč vzrokov, kl jih razum Se pozna.
Lep Človek Je mnogokrat podoben krasno vezani knjigi z vsebino brez vrednosti.
ANEKDOTA
Gospa Curiejeva, ki je odkrila radij, je imela postrežnico, ki ji je zvesto služila mnogo let in ki jo je gospodinja prav rada imela, čeprav je bilo dekle, kar se tiče Izobrazbe, pravo nasprotje svoje slavne gospodinje. Nekega dne se je pojavila po-strežniea v delavnici gospe profesorjeve in jo v zadregi prosila za uslugo:
»Ali bi hoteli biti, gospa, tako prijazni, da bi napisali pismo za mene? Pisati moram svojemu ženinu, pa sama tako slabo pišem!«
Gospa Curiejeva je sprejela častno nalogo in takoj začela pisati lirično pismo za svojo postrežnico. Ko ga je končala, ga je prebrala.
Postrežnica je poslušala in — videti je bila mak» razočarana.
»Ali ni prav?« je vprašala gospa Curiejeva.
»Je! A vendar ni popolno pismo. Manjka mu spodaj vsaj Se majhen pripisek, veste, oni: P. S.«
»Kaj pa naj napišem pod P. S.?«
»Hm ... tudi jaz ne vem ... Morda samo to: Oprosti, da je toliko napak!«
Radio LMita
SOBOTA, 2. MAJA 1942-XX.
7.30: Poročila ▼ slovenščini. 7.45: Pesmi in naperi. V odmoru: Napoved časa. 8.15: Poročila v Italijanščini. 12.15: Klavirski duo Bizjak-Hrašovec. 12.40: Sekstet Jan-doli. 13.: Napoved ča*a — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Včerajšnje in današnje lepe pesmi. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkestralna glasba: Radijski crkester, vodi dirigent fiijanec. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.10: Nove plošče Cetra. 17.55: L Velik on ja: Zgodnja zelenjava v kuhinji — predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Na harmoniko igra Bojan Adamič. 20.: Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Pesmi vojnega časa. — 20.40: Prenos i* gledališča Vittorio Emanuele v Torinu: Werner Egk: Peer Gynt. V odmoru: Predavanje v slovenščini. Poročila v italijanščini.
Dvoumno
Srečna mati ponosno razkazuje v družbi znank fotografijo svojega par mesecev starega prvorojenčka. Slika gre iz rok v roke. Ena od prijateljic obrne iz radovednosti sliko in vidi na njenem hrbtu od mlade mamice lastnoročno napisano naročilo: »Naročam Se en tucat enakih.«
Obnovite naročnino!
In un campo d'aviazione dell'Egeo: le ultime verifiche al motori prima della partenza per una missione di guerra — Z letališča ob Egejskem morju : zadnja dela na motorju pred poletom za Izvršitev vojaške naloge
Diplomatski zbor
pri Vatikana
Kakor smo že poročali, je te dni dospel v Rim prvi diplomatski zastopnik japonske vlade pri sv. stolici. S tem se je število diplomatskih zastopnikov pri Vatikanu zvišalo od 35 na 36. Med njimi je 13 veleposlanikov in 23 poslanikov. Ner katera poslaništva vodijo sedaj začasno odpravniki poslov. Pet veleposlaništev in poslaništev ima svoj sedež v vatikanskem mestu samem, vsa druga so v ostalih delih Rima torej na italijanskem ozemlju. Med temi so tudi poslaništva nekaterih držav, ki so z Italijo v vojnem stanju, ki jim pa italijanske oblasti kljub temu priznavajo običajne pravice diplomatskih zastopstev.
Enako kakor število veleposlaništev in poslaništev pri Vatikanu je število vatikanskih diplomatskih zastopstev, tako zvanih nunciatur, pri raznih državah. Sv. stollca ima v Evropi ln po drugih kontinentih 36 nuncijev. V 23 nadaljnjih državah ima apostolske -delegacije, ki pa imajo strogo cerkveni značaj in ne značaj diplomatskih zastopstev.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
ZELO STARA GOSPODIČNA
»Ta gospodična Kunigunda mora biti dost! starejša nego to priznava!«
»Iz čosa to sklepaš ?«
»Zadnjič sem jo vprašala, ali pozna K topove basni, pa mi je odgworHa, da jih je prebrala, čim so izšle!«
ODKRITOSRČNOST
Mati: »Za tako mladega dekleta se ne spodobi, da hodi zvečer samo po ulici.«
Hči: »Pa saj nisem bila sama.«
PRI IZPITU
Profesor kemije vpraša izpitnega kandidata: »Mi veste povedati, kaj je to: HNO*?«
»A — a — saj vem, — ne morem se spomniti, toda na jeziku imam___«
»No, potem kar hitro izpljunite, solitrova kislina je.«
VEDNO NEREDEN
»Gospod doktor, kaj je prav za prav mojemu možu?«
»Nič resnega, le njegov želodec je v neredu.«
»To sem si takoj mislila. Ni drugega človeka na svetu, ki bi bil bolj nereden. Videti bi morali njegovo pisalno mizo!«
POSREDEN OPIS
»Ti poznaš Behaclja. Kakšen človek je prav za prav to?«
»O, lahko ti ga opišem: če sta nekje dva moža v razgovoru in je videti eden izmed njiju kakor da se strahovito dolgočasi, potem je dragi gotovo Behacelj!«
MARLJIV
Gospod šef sprejema delavca.
—	V prvem nadstropju je več dela, toda plača je večja.. V pritličju se že ne deia toliko, ampak plača je manjša. Kam hočete iti delat ?
—	Najrajši v klet.
Adamson je vrgel sidro
V gledališču išče občinstvo predvsem vsebine. Najprej ga zanima kaj, šele v drugi vrsti kako. Igralčeva usoda Je v tem, da Je njegovo kako še bolj nujno združeno z avtorjevim kaj, kakor drama s igralcem. Z dramatskiml deli je nekako tako kakor z ženskami: dejansko je narava vse ustvarila za matere, a lahko žive tudi brez tega: prav tako lahko živi dobra drama brez odrskega uresničenja svoje dramatske zasnove. Igralci potrebujejo dramatikov, da spregovore občinstvu tisto besedo o življenju, ki v svojih neštetih inačicah Sele daje gledališču njegovo pomembno kulturno funkcijo. Naj bi bile pantomine lgralsko-izrazno še tako genialne. bi za narod pomenile komaj kaj več kakor drzne cirkuške produkcije in čudovite spretnosti resnih čarodejev. Igralčeve kreativne sposobnosti dobivajo pravi smisel tn kulturni pomen Sele z njegovo zvesto službo dramatiki kot posebni zvrsti literature z njenim umetniškim, miselnim, etičnim in vzgojnim poslanstvom, s službo jeziku in niegovi govorilni kulturi, skratka s tem, kar je za igralca šeje drugovrstnega pomenat Kajti Igralcu mora biti vseeno, ali i era poosebi-'eno Dobro ali Zlo, Hamlet ali Klavdija. Othella ali Jaga svetnika ali zločinca: merilo njegove igre nI ne etični, ne miselni učinek vloge, marveč samo niena umetniška dovršenost, oje globoko doživetje ln pristna, notranje v vsem utemeljena, zanesljiva in do vsen dosegljivih odtenkov dognana ustvaritev božanske ali peklenske osebe. Izjemnega ali pieprostega človeka. Za ta svoj smoter 4ftruJe*o resni umetniki mnogo lastne duše, svojih najžlahtnejšlh energig svojega naj vzvišene jäega stremljenja, zaradi njega se bore z vsemi mogočimi ovirami, včaei tako, kakor se bori kipar z odpor-
nostjo marmorja, ki mu skuša dati živo moč človeškega mesa in presojni blesk človeške duše. Taka je umetniška in taka Je življenjska naloga igralca, ki mora skrbeti, da doseže kar moči visoko mojstrstvo v svojem kako. Toda ko Je igralec dovršil to bežno in minljivo stvarjalno delo, je za občinstvo važnejše avtorjev kaj. Dejstvo je, da šele dober igralec pripomore piščevi zamisli življenjskih usod in etičnih konfliktov do polnega, pretresljivega in etično učinkovitega učinka zakaj z njim šele postane beseda meso In Izvrši svoje polno poslanstvo. Njegovo umetniško delo pa je Izrazito bipolarno: ideja drugega in njegova stvarjalna energija sta potrebni, da nastane življenja zmožna odrska stvaritev, ki jo uvršča narod med potrebne produkte svoje kulture, med plemenito hrano človeških duš.
V tej podrejenosti, ki je v resnici gospodovalna, je »la grandeur et la misère« igralčevega odnosa do občinstva in do naroda. V nji se začenja Igralčeva tiha osebna drama. Zakaj medtem ko avtorjeve besede osta-ajo. se igralčeva kreacija, ki je dal besedam vročo telesnost umetniškega življenja, izgublja v dimenzijah odra ln avditorija že v hipu, ko je bila ustvarjena. Nje podoba, pa naj bi bila še tako močna in pretresljiva, neogibno bledi in umira v spominu gledalcev. Tudi v tem ima dramski igralec isto u sredo kakor pevec ali instrumentalni virtuoz. Ne, Igralčeva usoda je dosti slabša: glas ali zvok lahko zajame vsaj s poglavitnimi odtenki tnterpre-taclle in kvalitetami prednašanja fono-grafska plošča in ga lahko reprodudra še po smrti umetnika. Filmske kreaclie igralcev ostala.^ še nadalje kot dokumenti v arhivih. Pri dramskem igralcu pa zajema fotografska plošča samo kak moment,
lcakšen drobec njegove kreacije ali statično podobo njegove maske, vse drugo neizprosno mineva v času. In če potlej nekega dne, ko osive lasje ln ko se začne telo nagibati svojemu naravnemu koncu, stopita iz mraka Usode obe pošasti: Beda in pozaba? — To poslednjo dramo doživlja igralec sam, brez občinstva, brez režiserjev in kritikov: v nji je njegovo zadnje človeško spoznanje ..,
Premiera „Prijatelja Frica"
če je Mascagni izbiral med slabimi libreti, na katere je nameraval napisati glasbo, ki naj bi bila dokaz njegovih skla-dateljskih sposobnosti, je v libretu »Prijatelja Frica« gotovo našel enega najslabših. Tako nezanimive in vsakdanje vsebine brez zapletljajev res ne najdemo zlepa v pomembnih operah. Toda dela ne smemo presojati s tega gledišča. Kajpada, zanimivo dejanje je ena glavnih privlačnosti opernih tvorb. Mascagnijeva sočna in skrajno lirična glasba pa mika pozornost kljub borni vsebini. Naj takoj omenim, da libreto odrsko ni slabo razporejen. Nasprotno, ker je skrajno zgoščen in se izcgiblje vsemu, kar bi odvrnilo pozornost od bistvenega dejanja, je odrsko prav dobro zasnovan, čeprav vsebinsko neznansko plitek. Ob tem formalno gladko tekočem besedilu vre živa glasba nekakega romantično-realističnega sloga. Lahno slikanje nekaterih naravnih pojavov in pa močna erotika ji dajeta znaten melodični vzpon, podprt z ugodno zvenečimi harmonijami. O kakšni problematičnosti nI govora, dasl utegne pazljiv analitik izbrskati marsikak kočljiv, nenavaden in celo drzen melodični ali harmonski po-stop. Ker je že ob nastanku te opere bilo skladateljevo hotenje usmerjeno r dognar

Sobota, 2. V. 1942-XX
> JUTRO« št. 100.
Kronika
starejši mož v Abhazijl, marveč da gre ta slava njegovemu znancu Suzi, ki ima 156 let in je bil še nedavno v sporu s 110-ktnim Saatkerijem, seveda zaradi neke lepe vdovice. Vsi ti stoletniki pripovedujejo, da uživajo v velikih množinah česen in poper, zlasti spomladi, ko se telo presnavlja po enoličnosti zimske prehrane.
* Radio Monte Carlo. Knez od Monaca je napovedal ustanovitev radijske oddajne postaje v Monte Carlu. ki se bo imenovala Radio Monte Carlo.
» Učite se strojepisja ! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično v ponedeljek 4. maja. Pouk po desetprstnèm sistemu-Največja moderna strojepisnica. Učnim nizka! Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče Chrlsto-fov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 43-82. Vpiše se lahko vsakdo.
IZ LJUBLJANE
u— Občni zbor ljubljanskih filatelistov.
V nedeljo dopoldne je bil pri »Sestici« redni letni občni zbor »Filatelističnega kluba Ljubljane«. Vodil ga je predsednik g.mž. Karel Marné, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, nato pa očrtal društveno delo v preteklem letu. Tajnik g. Danilo Zolgar je predvsem naglasil velik prirastek članstva. Dejal je, da so lanske zasedbene znamke prinesle boljšo reklamo za ta lepi in plemeniti sport, kakor marsikatera še tako dobro organizirana razstava. Seveda pa tudi ni mogel prezreti dejstva, da je ta in oni postal filatelist zgolj iz pridobitnih namenoy. Toda kakor so taki prišli, tako so tudi izginili. Klub je priskrbel članom razne okupacijske znamke. Izmed prireditev velja omeniti uspelo miklavževanje, kjer so bil vsi člani obdarovani z raznimi dobrodelnimi serijami znamk. Blagajniško poročilo g. Kušarja izkazuje lepo aktivo. Po poročilu gospodarja g. Sterleta je revizor g. Anderlič predlagal odboru absoluto-rij, ki ga je cbčrd zbor po malenkostni debati, v kateri sta nastopila gg. Modrijan in Gruden, tudi sprejel. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik g. Vilko Franc, podpredsednik dr. Branko Goslar, tajnik g. V. Stupica, blagajnik g. F. Prašnikar, gospodar g. Stcrle, odbornika gg. Kopač in Florjančič. Po volitvah se je novi predsednik zahvalil za izkazano zaupanje in očrtal nadaljnje delo, ki bo stremelo za tem, da bo članom pri skupnih sestankih kolikor mogoče olajšano zamenjevanje znamk in nabava novosti po najnižjih cenah, da bodo dobili v knjižnici strokovno literaturo in gojili predvsem amaterstvo in ne profesionalizem. Zato vabi tudi vse še neorganizirane filateliste, da v -svojo lastno korist pristopijo v klub.
u—"v ponedeljek, dne 4. maja bo ob pol 6. uri v mali Filharmonični dvorani pr'K-dukcija šole Glasbene Matice, na kateri bodo nastopili gojcnci. klavirskega in violinskega oddelka šole Glasbene Matice, in sicer učiteljev: Zorke Bradačeve, Bizjak-Valjalo Marte, Hrašovec Silve, Menardi Pie, Frimc Olge, Sonca Viktorja in StruK* ljeve Milene, ki poučujejo na klavirskem oddelku. Iz violinskega oddelka nastopijo učenci Ivančiča Avgusta in Gregorio Jurija ter iz oddelka za, čelo gojenec Cen^a šedlbauerja. Na produkcijo opozarjamo. Podrobni . spored se dòbi za 3 lire v knjigarni Glasbene Matice. Spored je obenem vstopnica k produkciji.
VESELI TEATER
Sobota ob 18.3» — Preenlesra
u— Mali jubilej v »Veselem teatru«. V soboto ob 18.30 stopa »Veseli teater« pred ljubljansko občinstvo s svojim dvajsetim programom. Nova, dvajseta premiera bo polna novih senzacij. Spored obsega poleg raznih kupletov burko »Skandal v Dolenjskih toplicah«, spomine vzbujajočo glasbeno točko . »čez 3edem let vse prav pride« in veselo lokalno enodejanko »Ljubljanski toreador«. Vabimo cenjeno občinstvo, da upošteva naše delo in nam dokaže svoje simpatije s polnim posetom. Premiera dvajsetega programa bo v soboto ob 18.30, v nedeljo sta dve predstavi: ob 16. in 18. uri. Predprodaja vstopnic v soboto od 10. do pol 13. in od 16. dalje, v nedeljo od 10. ure do večera.
u— Stavbno delavstvo iz Bizovika in okolice vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil dne 3. maja ob 10. uri dopoldne v gostilni Babnik v Bizoviku. Na sestanku bomo poročali o kolektivni pogodbi za stavbno delavstvo in o zaščiti delavstva pri javnih delih. Zaradi važnosti razgovora vsi vljudno vabljeni! — Pokrajinska delavska zveza.
u— „Naznanilo. Naznanjam vsem Ljubljančanom in Vičanom, da sem otvorll novo slaščičarno na Tržaški cesti 90 na Viča. Prosim, da me v čim večjem številu" obiščete. S postrežbo in slaščicami boste vedno zadòvoljni. Priporoča se Mehmedo-vič, Zemun.
u— Oddajanje obrtnih pravic v najem in uajemanje v zakup je po določilih veljavnega obrtnega zakona nedopustno in kaznivo, na kar opozarja mestno poglavarstvo ljubljansko, da premalo poučeni ljudje ne bi prišli v škodo ter imeli opravka z oblastmi.
u— Za dijake srednjih, strokovnih in meščanskih šol prično novi strojepisni tečaji v ponedeljek 4. maja. Učnma nizka. Največja moderna strojepisnica. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 43-82.
u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino sta poklonila v počastitev spomina blagopokojne ge. Leopoldine Šavniko-ve iz Kranja računski svetnik Avgust Bukovec in soproga znesek 100 lir. Iskrena hvala!
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska c. 15, telefon 32-84.
Iz Novega mesta
n— Nov sneg. Močni snežni metež v sredo je do dobra pobelil vso Dolenjsko in ga je v novomeški okolici nametlo za dobro ped. V četrtek zjutraj je bilo še mrzlo, v teku dneva pa se je že pričela temperatura dvigati in visoki oblaki so obetali skorajšnje izboljšanje vremena. Sneg je zavrl nujna poljska in vinogradniška dela im precej škodoval dolenjskim sadovnjakom, ki so sedaj v polnem cvetju.
n— Občinski podporni odbor. Sedaj Je bil dokončno določen delokrog novo ustanovljenemu občinskemu odboru. Mestni ubožni sklad bo še naprej vodil nadzorstvo in oskrbovanje mestne sirotišnice ter ostalih občinskih ubožcev, ki prejemajo od občine stalno mesečno milostno podporo v naravi ali denarjiu. Podporni odbor pa je prevzel podpiranje vseh trenutno se v stiski nahajajočih občanov, priseljencev in družin, ki so ostale brez rednika. katerim bo podeljeval po potrebi bone za živila in obleko. Občinski podporni odbor posluje na rotovžu v 1. nadstropju in vsi podpore potrebni naj tam vlagajo svoje pismene prošnje dnevno od 8. do 12.
n— Uradne ure na pošti. Na novomeškem poštnem uradu so bile uvedene neprekinjene uradne ure. Odslej uradu je jo pisemski, brzojavni in telefonski oddelek ob delavnikih neprekinjeno od 8. do 20., ob nedeljah uraduje pisemski oddelek od 9. do 11., brzójav in telefon pa od 8. do 20. s triurnim opoldanskim odmorom. Denarne pošiljke se snrejemajo dnevno od 8. do 12. in 15. do 17.30.
n— Živilske nakaznice. Te dni bodo pričeli občinski organi dostavljati na dom živilske nakaznice za maj. Vsak prebivalec prejme navadno živilsko nakaznico, upravičenci pa poleg navadnih še dodatno nakaznico, po kateri • j Um pripada večja količina moke„ Za. prejem dodatne nakaznice za težke delavefe morajo vsi delodajalci vložiti takoj še posebne prijave, ker sicer njih delavci kljub upravičenosti ne bodo prejeli dodatnih nakaznic.
n— Marljivo delovanje sekcije podeželskih gospodinj. Delovanje novomeške občinske sekcije podeželskih gospodinj Je Iz dneva v dan uspešnejše in število članic se stalno veča. Sekcija je posvetila glavno pozornost obdelovanju vrtov v mestu in reji malih živali. V aprilu je sekcija brezplačno razdelila svojim članicam večje zavoje izbranih semen za vrtove ter dala obenem tudi točna navodila in nasvete. Med članice pa je bilo razdeljenih tudi večje število valilnih jajc za rejo kokoši, katere je sekcija prejela od grmske kmetijske šole. Za zboljšanje reje zajcev Je sekcija naročila najmodernejšo kletko za kunce, katero bo podarila svoji najrevnejši članici kot primer za ostale gospodinje, ki posvečajo mnogo premalo pažnje udobnim kletkam za kunce, ki so prvi pogoj za uspešno rejo. V maju bo sekcija prejela večje število kuncev-plemenjakov, ki jih bo brezplačno razdelila med članice.
n— Fižolček je ostal v nosu. Kaj nenavadna nezgoda se je pripetila v Stari Bučki prj Skocjanu 8 letni posestniški hčerki Mariji LiberškovL Dekletce je pomagalo doma pri luščenju fižola Iz neprevidnosti si je vtaknila večji fižolček v nos, odkoder ga pa nikakor ni mogla dobiti ven, ter se je fižolček vedno globlje zarival v nosno
*	O izkopavanjih v Ostiji, v starem rimskem pristanišču, je objavil prof. Calza, ki vodi vsa dela, zanimive podrobnosti Izkopavanja so bila v zadnjih letih pospešena in je zdaj razkritih že 20 ha mestnega področja Cestna mreža meri 7 km Poleg različnih trgov, forov in hodnikov so odkrili 14 kopališč in 16 templjev krščansko baziliko, 13 mitrejev, 15 skladišč, razne pro-dajalnice in kakih 600 hiš Pri najnovejših izkopavanjih so odkrili 300 mozaikov. Posebno zanimivo je odkritje shajališča meščanske verske združbe, ki je negovala kult cesarske rodovne. Tu so našli 7 kipov cesarjev, cesaric in svečenikov. Eno izmed svetišč je bilo posvečeno »Dobri boginji« in so smele samo ženske opravljati skrivnostne obrede.
*	Taborišče italijanskih delavcev v Nemčiji. Nemški državni zdravstveni vodja dr. Conti je obiskal taborišče italijanskih delavcev v bližini BerHna, da se prepriča o zdravstvenem stanju. Predvsem si je ogledal ambulante, kuhinje in druge higienske naprave, potem pa še stanovanjske sobe. Pred zbranimi delavci je izjavil dr. Conti, da se z nemške strani stori vse, da bi bilo bivanje italijanskih državljanov v Nemčiji čim prijetnejše.
*	Smrt viteza železnega križa. Nemški višji narednik Stahl se ni več vrnil s poleta nad sovražnikom. Bil je vodja letalskega oddelka. Po smrti mu je Adolf Hitler podelil viteški križec reda železnega križa.
*	Razstava del Leonarda da Vincija v Tokiu. V japonski prestolnici pripravljajo za mesec julij veliko razstavo Leonarda da Vincija. Razstavljenih bo okrog 600 slik. To seveda niso izvirniki, pač pa posrečeni posnetki, ki so bili na svetovni razstavi v Ameriki. Po Ducejevi želji je razstava prenešena v Tokio. Japonci naj na tej razstavi spoznajo ne samo umetnika, temveč tudi prirodoslovca in izumitelja Leonarda. Častni predsednik razstave je italijainski poslanik Indelli, načelnik -razstavnega odbora pa je bivši notrdHji minister admiral Suetsugu.
*	Velik pridelek rož na Bolgarskem. Malokatera dama, ki ljubi, vonjave, ve, da so za pridobivanja rožnega olja potrebne ogromne množine rož, kraljic vrtov. Povprečno je treba za kilogram te dragocene tekočine 450 kg rož, to se pravi: 1,800.000 rožnih cvetov. Kot posebno pester režni vrt slovi Kazanllk v Bolgariji, ki je izrednega narodno gospodarskega pomena. Bolgarija je še vedno prva v pridobivanju rožnega olja. Tudi letos bodo pridobili na Bolgarskem okrog 9 milijonov kilogramov rožnega cvetja, iz katerega bodo izdelali dragoceno rožno olje.
*	Konec kurjenja s premogom v Nemčiji. Nemški državni urad za premog je objavil: Ko nastopi pomladno vreme, je treba pravočasno prenehati s kurjenjem. Sleherni dan, ko ne kurite, prihranite tisoče ton premoga. Kdor zmanjšuje potrošnje« premoga, pomaga k zmagi.
*	Slepi telefonisti. Doslej so se slepi največ posvečali pletarstvu In glasbi, v Kolikor so za to bili nadarjeni. Sola za slepe na Dunaju, ki vzgaja slepo mladino od 6. do 18. leta, se je pa v sodelovanju s Siemensovo tvrdko dogovorila, da omogoči slepim nov poklic: službo telefonistov. Šolanje kaže lepe uspehe in se ne omejuje samo na glavne prijeme na stikalni plošči. Slepi se izurijo tako, da lahko veljajo za	izšolane delovne moči. Stvar obratovodij pa je, da primerno zaposlijo in še po svoje izvežbajo slepe telefoniste.
*	Avtomobili za invalide brez nog. Po naročilu nemškega državnega poveljstva je bilo ustvarjeno novo vozilo, ki ga lahko ravnajo invalidi brez nog, zgolj z rokami. Naprava se lahko montira tudi ob krmilo navadnega avtomobila. Opravljanje je preprosto, tudi zavore se uravnavajo z roko. Novo napravo izdelujejo v Spandami in jo • prejmejo posamezni invalidi brezplačno, da bodo lahko izvrševali svoj poklic. Gotov čas ostane tako vozilo državna last, invalidi pa prejmejo mesečno vse izdatke poravnane. Pozneje, ko ne bo primanjkovalo bencina, bodo taki invalidi poleg izvrševanja poklica lahko opravljali tudi izlete, ki jim sicer ne bi bili mogoči.
*	Smrt znanega kl»virista. Na Dunaju je umrl znameniti nemški pianist Emil pl. «auer, ki so ga poznali glasbeni krogi daleč po svetu. V nekaj mesecih bi praznoval 80 letnico. Po rodu je bil iz Hamburga, šolal se je pri Nikolaju Rubinsteinu na konservatoriju v Moskvi, izpopolnjeval pa
na izrazna sredstva, ima danes njegova umetnost tembolj domačo in prikupno obliko. Pb tradiciji svoje dežele daje tudi pevcem sijajno priliko, da pokažejo zmožnosti svojega glasu, zato je »Prijatelj Fric« hvaležno in dobrodošlo delo za vsak oder, ki mu je do kuitiviranih in obenem učinkovitih oper.
Redke pa so v našem gledališču uprizoritve, ki so izdelane na tako enakomerno visoki ravni. Omenjam sočni zvok orkestra, neprisiljena tempa in jasno fraziranje. Dirigent. žebre zna celoto pojmovati nič manj velikopotezno, kakor ume detajle precizno pripraviti. Njegova energija in živo čutenje glasbe se pokaže v vsakem dinamičnem vzponu, v vsakem živahnejšem ritmu. Nič manj polno mu ne zveni melodična linija kakor se mu Izklesani ritmi živo oglase. Režiser Primožič je igralsko dejanje prav zelo poživil. Kot star praktik, ki se je kretaf na raznih velikih evropskih odrih, pozna pač vse mogoče načine učinkovite igre in zna tudi iz prizorov, ki sicer groze, da utonejo v dolgočasju in razvleče-Dostl, napraviti vsaj živahno sliko, če že plitek tekst ne dopušča drugačnega poglabljanja. Splošno pojmovanje neproblematičnega besedila je tako odvisno od glaste in njenega poteka, vendar je režiser znal v igralcih pravilno vzbuditi občutek za okolje, v katerem se dejanje godi, in za slogovno točnost posameznih likov in kretanja sploh.
Kot odlična igralska pojava se je uveljavil Popov v vlogi starega doktorja. Mojstrska sta njegova mimika in neprisiljeno gibanje na sceni. K temu se pridružuje še sonomi glas, ki posebno v srednji in nizki legi sijajno zveni in potrjuje sloves našega priljubljenega pevca. Franci in Vidalijeva sta simpatična dvojica. Vidalijeva zna s popolnim umevanjem vloge sramežljive deklice, v kateri se razcvita prva ljubezen, ? izredno glasovno kulturo izvabljati iz
se je pri Lisztu. Na stara leta je bil svojemu vzorniku tudi po vnanjosti docela podoben. Polnih 60 let ga je umetniška pot vodila križem po Evropi.
*	Albanci za novi red. Nedavno se je mudil v Rimu predsedn.k albanske korpo-racijske zbornice Terene Toči in ob tej priliki podal daljšo izjavo o polit enem položaju v Albaniji, iz katere posnemamo: Kraljevi državni upraviteij Jacom m in njemu ob strani stoječi albanski ministrski predsednik Kuja sta dokazala, da znata vodit; deželo s krepko roko. Britanski in ruskj agenti, čeprav so se znali spretno skrivati, so bili razkrinkani in izgnani iz dežele. Nazadnje se je izkazalo, da je od Rusov in Angležev podpirano psevdorevo-lucionarno gibanje obsegalo le okoli 100 Albancev. Zdaj je ta epizoda končana in simpatije albanskega ljudstva so pri fašistični Italiji in nacionalsocialistični Nemčiji.
*	Smernice za glavne šole v Nemčiji.
Nemški prosvetni minister je izdal nove začasne določbe o vzgoji ln pouku v glavnih šolah (Hauptschule), ki jim v vzgoji nemškega naroda posvečajo posebno pozornost. Glavna šola naj služi izbiri poklicev, zato mora dati učencem temeljno podlago za kmetijstvo, trgovino, obrtnijo, industrijo, upravo in šolstvo. Deklice morajo dobiti pouk o gospodinjstvu in negovanju ter o socialnih in tehnično umetnih ženskih poklicih. Glavna šola naj pripravi učenke in učence, da bodo lahko obiskovali tiste strokovne zavode, za katere se ne zahteva obisk višje šole. Praktičen način dela in opazovanja je važnejši od teoretičnega pouka. Učenci in učenke naj se pripravijo za praktično rabo tujih jezikov, za stenografijo ln za geometrično risanje, s čimer dobijo podlago za matematične, pri-rodoslovne, tehnične in gospodarske poklice. Glavna šola je štirirazredna in nadomešča štiri gornje letnike ljudske šole. Vsi učenci in učenke, ki so sposobni za obisk glavne šole, jo morajo obiskovati, ako ne obiskujejo kakšne višje šole. Na ta način pospešuje glavna šola načelo splošne šolske obveznosti in višje izobrazbe. Glavna šola ne zahteva šolnine in mora po potrebi imeti mladinski dom z znatnim številom prostih mest. Da bi bila vzgoja čim bolj praktična, je treba v pouk načrtno vključiti različne izlete z ogledi, radio, tisk in lastno časopisje.
*	Darilo beograjske radijske postaje. Te dni je minilo leto, odkar je poseben nemški vojaški oddelek prevzel radijsko postajo v Beogradu. Beograjska radijska postaja Je med Nemci zaslovela zlasti po tem, ker si je izbrala za svojo »himno« pesem »Lili Marlen«, katero oddaja vsak večer ob 22., ko so prečitani pozdravi iz domovine in s fronte. V teku enega leta je beograjska radijska postaja zbrala pol milijona mark različnih prispevkov, ki so jih vposlali vojaki s fronte in zasebniki iz raznih nemških krajev. Tega pol milijona mark je zdaj postaja izročila Adolf u Hitlerju kot darilo k 53. rojstnemu dnevu in ga naprosila, da vsoto po lastni presoji razdeli med vojake na fronti in med njihove svojce.
*	Sedem milijonov pengov za poplav-Ljence. Kakor znano, je talna voda na madžarski ravnici napravila že mnogo škode tamošnjim kmetom. Zdaj je obiskal prizadete kraje državni podtajnik pri kmetijskem ministrstvu. Vlada je odobrila 7 milijonov pengov za najnujnejšo pomoč. Letos bo treba na novo pozidati 22.000 his,
*	Nemškj zgodovinar padel na fronti. Znani nemški zgodovinar prof. dr. Kleo Pleyer-Innsbruck je pri nekem napadu na nož padel na čelu svoje čete na vzhodnem bojišču. Kleo Pleyer je brat znanega su-detskega pesnika Wilhelma Pleyera. Med zgodovinarji je utrdil svoji ime z več znanstvenimi deli.
» česen in poper, Jamstvi dolgega življenja. Zdi se, da je končno odkrita skrivnost eliksirja za dolgo življenje ln ta eliksir ima to prednost, da je njegov recept silno preprost ln poceni. Prebivalci Abhaških gora v Kavkazu dosežejo v pretežni večini 100 let in zatrjujejo, da se imajo temu zahvaliti le zaradi obilnega uživanja česna in popra. Najstarejši med Abhasci je na primer 127-letni šah Kup-kar, ki ne glede na svojo visoko starost opravlja svoje posle kot mizar in tesar. Mož je tako zelo krepak, da se je pred 4 leti celo ločil od svoje žene in si vzel neko 40-letno, ki mu je tudi že rodila dediča. Njegov sosed je 102-letni Cezba, ki je glava družine 126 članov in katerega bratje so dosegli starost 100, 104 in 105 let. šah Kupka pa trdi o sebi, da ni naj-
grla največje pevske finese, medtem ko Franci najbolje učinkuje v zmagovitih, blestečih višinah svojega lepega, svetlega tenorja. Posebno omembo zasluži Golobova v vlogi cigana Bepa. Ko zadoni njen prekrasni glas v dveh romancah (prvo in tretje dejanje), ki ju štejemo med najlepše točke opere, prisluhne vsakdo, ki je že do tedaj zadovoljno užival, čuteč, da se godi na odru nekaj izrednega. Brez dvoma: Golobova Ima Izreden glas in tudi nič manj izredno, posebno muzikalnost. S kakšnimi vibracijami je podala bol siromaštva, srečo prijateljstva, ciganski nemir in slast ljubezni, s kàko strastno otožnost-jo in kako popolno pevsko-tehnično! Ali si moremo želeti boljšega lika ciganskega goslača? — Manjše vloge pojo Poličeva, Dolničar in Kristančič, glasovno zelo zadovoljivo in igralsko ustrezajoče. To je trio, ki ga smemo smatrati za vzor, kako morajo biti podane male vloge, izrazno nevsiljivo a pevsko in igralsko točno.
Končno naj omenim neprekosljlvo odigrani, tehnično, muzikalno in tonsko prelepi violinski solo Alberta Dermelja v prvem dejanju. — Besedilo je prevedel S. Samec, po smislu, izrazih in naglasih j ako ustrezajoče.
Predstava »Prijatelja Frica« je Izdelana v taki kvaliteti, da je v čast sodelujočim in opernemu vodstvu, saj je bila z njo dosežena visoka stopnja umetniške zmogljivosti našega gledališča.
Marijan Lipovšek
ZAPISKI
Spis o muslimanski Indiji
Italijanska orientalska Virginia Vacca je izdala v zbirki »Manuali di Poli-tinca Internazionale« daljši, znanstveno dokumentirani spis »L'India musulmana«. V času, ko je stopila Indija z obsežnim kompleksom svojih problemov v ospredje sve-
tovnopolitičnega zanimanja Je spis Virgi-nie Vacce tem zanimivejši.
Indijski muslimani štejejo okrog devetdeset milijonov duš, skoraj četrtino vseea prebivalstva Indije in tvorijo največje muslimansko občestvo, saj živi v Indiji do malega tretjina vseh vernikov islama na svetu. Ko so arabski osvojevalci od 8. do 16. stoletja, vse do Mogulove intervencije, gospodovali Indiji, je niso mogli popolnoma islamizirati, vendar so si ohranili veliko politično moč. Danes so muslimani v Indiji manjšina in kot manjšina Imajo seveda slabši položaj kakor v državah, kjer ima islamski element vodstvo.
Knjiga Virginie Vacca metodično proučuje osnovne motive njihovega položaja in se posebej zaustavlja pri sodelovanju z Veliko Britanijo. (»Anglija je pošiljala in še pošilja muslimanske indijske vojake, da se bore izven Indije, ne da bi pri tem upoštevala koristi Indije in posebej še muslimanstva; uporablja jih celo zr sm> tre, ki so muslimanom nepriljubljeni«), če primerjamo kulturno in socialno raven indijskih muslimanov z nivojem kitajskih ali egiptovskih muslimanov, Je nizka; konservativni in neomlkani živelj tvori veliko večino tega ljudstva, a moderno misleči izobraženci nimajo vpliva na indijsko religiozno oblast. Indijci so sploh razdeljeni v sila mnogo konfesionalnih sekt in nekatere teh imajo kar profesionalni značat k čemur je morda pripomogel vpliv kastna delitve, vendar se trenja med njimi zmanjšujejo, če ne izločijo pod vplivom izrazito laičnega značaja osrednje vlade.
V svojem političnem razvoju, ki kaže v zadnjem času zelo očitne znake, so indijski muslimani prepuščeni samim sebL svojim verskim organizacijam in kulturno političnim društvom, zakaj tistih nekaj knezov, kar jih imajo muslimani, jih or-ganlzatorlčno ne bo podprlo, ker so iz rajnih razlogov lojalno ali celo »legitimi-
stično« razpoloženi nasproti Veliki Britaniji. Tudi od zunanjih muslimanov ni pričakovati pomoči. Avtorica pravi, da danes ni v Indiji človeka ki bi imel za muslimane nesporno avtoriteto, da bi Jim mogel dajati novih idej in jim začrtati nov politični program. Razveseljiv znak pa je v tem, da kulturno stanje indijskih muslimanov vendarle napreduje. Z druge strani se muslimani bolj množe kakor Hindi* Le-ti so v desetletju 1921—1931 narasii za 10%, muslimani pa za 13%; od 1. 1881 do 1931 so muslimani narasli za 55%, Hindi pa za 26.8%. Nadarjeni muslimanski mladeniči so v zadnjih letih pred sedanjo vojno odhajali na študije v Rim, Berlin, Pariz, v Zedinjene države, v Rusijo in na Japonsko, kar kaže, da so iskali novo orientacijo, ki ne bo odvisna od britanskega monopola v vodstvu indijske kulture.
V tem pogledu prinaša knjiga Virginie Vacce obsežen'vpogled v eno izmed važnih sestavin velikega kompleksa indijske problematike, ki ji sedanja vojna odpira možnost novih, nedoglednih rešitev.
Osmi zvezek mesečnika »Naš rod« Je priobčil na naslovni strani posnetek velikega kipa škofa Slomška in njegove stva-riteljice, kiparke Karle Bulovec-Mrakove. Kristina Brenkova, ki objavlja v zadnjem času na prvih straneh »Našega roda« svoje obiske pri slovenskih upodabljajočih umetnikih, je tokrat v obliki pisma poka. «zala, kako obilno se udejstvujejo ženske v sodobni slovenski likovni umetnosti. — Nadaljuje se živalska povest Franja Cičke »Astron«, opremljena z ilustracijami Fr. Miheliča. Mitja pa nadaljuje svoj pesniški ciklus »Muca maca«. Albert širok Je zastopan s pesmijo »Vlade«. Tone Ljubič pa je prispeval narodopisno črtico »Pri stricih in botrih«. Najmlajšim je posvečena pravljica z delno slikanimi besedami (O. Gaspari). Gustav Strniša se oglaša s pes-
dupiino. Dekletce se je moralo zateči ▼novomeško žensko bolnišnico, kjer je zdravnikom hitro uspelo rešiti dekletce nenavadnega bremena.
S Spodnje Štajerske
Novi grobovi. Po daljšem trpljenju J«
umrla v bolnišnici v Volšperku ga. Elizabeta Petričkova, doma s Spodnjega Štajerskega. Pokopali so jo v ponedeljek v Gradcu. — V Mariboru je umrla za kapjo ga. Marija Kovačičeva, po rodu Weixlova, stara 55 let Pokopali so jo v četrtek na Po-brežju. Zapustila je moža, dva sina in tri hčerke. — V mariborski bolnišnici sta umrla 33-letna čevljar jeva žena Anastazija Drolčeva s Teznega in 12 letni Rajmund Pernat iz Slovenske Bistrice.
Majski oddih. Namesto 1. maja bodo današnjo soboto na vsoti Spodnjem Štajerskem počivali delavci in delavke. Dopuščeno pa je. da tudi danes vsakdo obdeluje polje in vrtove. Mladinske prireditve bodo danes popoldne v posameznih zboro-vališčih Heimatbunda. V Mariboru bo mladinska prireditev danes ob 15. Plače so bile tokrat izplačane že 30. aprila. Trgovine morajo biti danes zaprte, zastave pa se ne izobesijo.
Šest glasbenih šol je zdaj na Spodnjem Štajerskem in v njih je 1200 učencev In učenk. Preteklo nedeljo so odprli glasbeno šolo v Marenbergu.
Kobile na nabora. Razglašeno je, da bo deželna zveza za rejo konj priredila naslednje nabore kobil: 12. maja na Paki in na Gomil skem, 13. maja v Žalcu in 14. maja v Celju.
Z Gorenjskega
Velik zbor pripadnikov zdravstvenega
poklica. Kakor smo poročali, je državni zdravstveni vodja dr. Conti prispel v četrtek v Celovec :n si bo do jutrišnje nedelje ogledal zdravstvene naprave na Koroškem. Sinoči je bilo v glasbeni dvorani v Celovcu veliko zborovanje pripadnikov zdravstvenega stanu. • Zbrali so se zdravniki, zobni zdravniki, živinozdravniki, lekarnarji. dentisti, babice, negovalke in desinfek-torji, ki jim je dr. Conti izpregovoril iz-podbudne besede, kako naj varujejo ljudsko zdravje.
Natečaj za kmetsko gradbenost. Razpisan bo natečaj za načrte, kako naj se gradijo in preurejajo kmečke domačije. Načrti morajo posebno upoštevati gradbeni slog na Koroškem in na Gorenjskem. Tečaj ima namen zbližati arhitekte, gradbenike in kmečke svetovalce. Podoben tečaj je bil prirejen na Solnograškem in je bilo vposlanih 44 načrtov, od katerih nobeden ni dosegel prve nagrade, zato pa je bilo razdeljenih več drugih nagrad in diplom.
Planistični duo
Silva Hrašovec - Marta Bizjak-Valjalo v EIAR — Radio Ljubljana
Danes, v soboto ob 12.40, bosta nastopili v EIAR — Radiu Ljubljana znani pianistki Bizjak-Valjalo Marta in Hrašovec Silva. Program obsega izključno dela, ki so pisana v originalu za 2 klavirja. To izredno zanimivo panogo skupne igre, ki se doeedaj pri nas sploh še ni gojila v koncertnem smislu, sta začeli pianistki sistematično gojiti ter skušata na svojih nastopih nuditi poslušalcem najboljše skladbe te vrste iz literature, ki ni posebno obsežna. Za svoj drugi nastop v radiu sta ai Izbrali sledeči program: Cristian Bach: Sonata g-dur, Busoni: Duettlno concertante, Ta-renghi: Preludio e fuga in stilo antico.
Johann Cristian Bach, najmlajši Bachov sin, je nagibal k lahkotne j šem u načinu pisanja kakor njego oče ter je tako postal eden najvažnejših pospeševateljev modernega sloga. Po ljubkosti in lepoti sloga je predhodnik in najpomembnejši Mozartov vzor. Njegova sonata v g-duru je aia najbolj dražestnih originalnih skladb za 2 klavirja Po svojem gracioznem igrajo-čem načinu kaže že popolnoma na Mozarta.
Busoni ja je Bachova in Mozartova umetnost vzpodbudila k stvaritvam zavedne imitacije, pri tem pa njegova dela niso izgubila Individualnega stvariteljskega in modernega značaja. V tem smislu je napravljena po finalu iz Mozartovega f-dur koncerta, tudi izredno ljubka skladba: Duettino concertante.
Tarenghi, bolj znan pri nas po svojih klavirskih skladbah, ima poleg svojih variacij na Chopinov in Schumannov téma za 2 klavirja tudi Preludio e fuga in stile antico, ki po svoji lahkoti in graciozni invenciji dopolnjuje prvi dve skladbi.
mi jo »April! April!«, Mara Husova pa • pastirsko zgodbo »Belorepka«, ki jo je Stane Kumar ilustrirat Kristina Brenkova je obdelala narodni motiv »O bogu Kurentu in vesoljnem potopu«, ki ga je Boža Ko-šakova opremila z ilustracijo. Številko zaključuje drobiž z uganko.
Gledališče v Subotici. Kakor poročajo budimpeštanski listi, so v mestu Subotici začeli renovirati ondotno gledališče, tako da bo s prihodnjo sezono že delovalo v tem mestu stalno madžarsko gledališče.
Razstava umetnic v Galleria di Roma. V najznamenitejšem rimskem razstavišču razstavlja pravkar skupina slikaric in ki-paric, združenih v »Associazione Nazionale Fascista Artiste e Laureate«.
življenjepis Bellini ja v obsežni knjigi na 336 straneh, delo Arnalda Fraccaro-lija, je izšel pri Mondadori ju.
Zaključek Dnhameiove »Kronike Pas» quierov«. Znani franooeki pisatelj Georges Duhamel je izdal nedavno deveto knjigo znane serije svojih romanov »Chro-nique des Pasquiters«. Knjiga se imenuje »Suzanne et les Jéunes Hommes«. Kakor Je v prejšnji knjigi obdelal glasbenico Cécile, se bavi v tej z njeno sestro Igralko, učenko Sare Bernhardt ter kaže v romanu poleg človeških prigod svoje Junakinje tudi »veličino M bedo« umetnosti, ki živi od videza in maske. Duhamel je napovdaL, da ho a prihodnjo — deseto knjigo — zaključil svoj ciklus o Paaquierfii, ki so našli v Duhamelu tako rahločutnega duševnega oblikovalca. Pisatelj pa je na neko vprašanje odvrnil: »Popoln zaključek Je mogoč samo na odmrlem planetu, kjer Je vse življenje že milijone let mrtvo in je Izginil celo spomin nanj. Ne verjamem, da bi obstajal kakšen zaključek — ne v življenju in ne v umetnosti. Moji Pasquieri žive, čeprav jih nameravam z deseto knjigo zapustiti. Ce pa odidem od njih, jim nisem a tem za večno dejal zfapgom«.
»JUTRO« St IOOl
r Sobota, 2. V. 1942-XX,
SPORT
Pravo lice ,domovine sporta9
Anglija je v mnogočem veljala kot obljubljena dežela za sport ln telesno vzgojo. Nikjer v športu se nI dal tajiti angleški vpliv ln celo v športnem žargonu smo se naučili dolgo vrsto angleških izrazov, ki so ponekod tudi še v veljavi. Znani norveški športni pisec Charles Hoff, ki je nekoč branil svetovni rekord v skoku ob palici in se je pozneje na vodilnih mestih posvetil športnim organizatornim, nalogam v svoji domovini, je napisal v »Deutsche Zeitung in Norwegen« daljši članek, v katerem izvaja o početkih angleškega sporta med drugim naslednje:
Morda ni v vsej Angliji bolj značilnega angleškega zakona kakor je zakon o športu lz leta 1864, ki je označil telesno vzgojo in sport kot privilegij bogatašev in plemstva z namenom, da bi se angleški visoki krogi zabavali v njem. Zakoni o amaterskem športu so nastali v Angliji samo zaradi tega, ker so hoteli tamkaj sport pridržati samo višjim državnim razredom in pri tem čisto izključiti delavsko prebivalstvo. Najprej so dosegli toliko, da je parlament sprejel zakon, po katerem je bil sport za delavski razred skoraj prepovedan. Ročni delavci vseh vrst so sicer resda lahko gojili razne športne panoge med seboj niso se pa smeli udeleževati prireditev, ki so bile po Izdaji prej omenjenih zakonov pridržane samo tako imenovanim »športnikom gentlemanom«.
To čudno zakonsko določbo so izvrševalci utemeljevali tako, da se delavski sloji že dovolj razgibljejo pri svojem vsakdanjem telesnem delu ta imajo zaradi tega celo velike prednosti pred ostalimi prijatelji sporta, tako da bi ne bilo pravično, če bi se lahko s sicer enakimi pogoji merili na športnih tekmah s pripadniki drugih stanov. Ta značilni angleški zakon je Imel za posledico, da je bil baš oni del angleškega naroda, ki mu je bil sport najbolj potreben in iz katerega bi bil črpal dragocene nove moči, izločen iz sporta edino zaradi tega, ker je angleška aristokracija
odločila tako, da noče z enakimi pogoji nastopati na športnih tekmovanjih z delavcem.
Celo desetletje ln še več je minilo? preden je bil ta zakon ukinjen. Med tem pa je sport že mnogo izgubil na terenu, pridružila pa se mu je še druga zapreka v obliki amaterskih določb. Vodilni krogi so skušali sedaj po drugI poti Izključiti udeležbo preširokih množic na športnih zabavah in prireditvah. Te nove določbe so bile prirejene tako, da so po njih smeli prihajati na tekmovanja samo amaterji, to se pravi, izvajalci raznih športov iz veselja do njih. Voditelji angleškega sporta so mislili, da bodo vsi športni tereni prešli v njihovo last, če bodo na ta način zavrli dostop drugim, ki so menili pri tem Imeti tudi nekaj zaslužka. Toda športni nagon med narodom je bil močnejši od želje, da bi kdo samo s športom služIl denar. In tako nI trajalo dolgo, pa so se razočarani aristokrati spet znašli pred dejstvom, da so jih skoraj na vsaki športni prireditvi puščali za seboj pripadniki drugih stanov.
Zdaj je bilo treba ukreniti nekaj drugega! Medtem ko so druge države na veliko gradile ogromne javne športne naprave, se v Angliji na tem polju ni storilo nič. Kakor v glavnem vse športne panoge je bila predvsem lahka atletika Izključno pridržana višjim slojem. Samo visoke šole, univerze ln bogati klubi, kjer je bilo treba plačevati tako visoke prispevke, da jih povprečen državljan sploh zmogel ni, so imeli svoje športne naprave. Od tod je prišlo, da je Anglija na lahkoatletskem polju zmerom bolj izgubljala na vrednosti ln se v zadnjih letih nikjer več ni mogla postavljati v eno vrsto z ostalimi narodi. Skoraj enako velja tudi za ostale športne panoge, kolikor se ne dajo izvajati poklicno, kakor n. pr. nogomet ali boks, ki v amaterskem taboru niti od daleč nista dosegla onega pomena to vrednosti, kakršnega Imata v največjih evropskih državah.
Nemški nogomet sredi vojne
"Nemška nogometna reprezentanca je minuli mesec odigrala svojo drugo meddržavno tekmo, jutri pa bo nastopila že tretjič v reprezentativni tekmi, ln sicer proti Madžarski v Budimpešti, število tekem, M jih je ta sestava odigrala od svojega obstoja, se bo s to tekmo povišalo na 192. To je veliko število, če se pomisli, da je Nemčija odigrala svojo prvo službeno mednarodno tekmo šele leta 1908. Obračun do-sedaj odigranih tekem izkazuje 94 dobljenih, 34 neodločenih in 62 izgubljenih iger. V zgoditkih samih je razmerje 494:350 v korist Nemčije.
Zanimivo je pregledati te Igre v treh ločenih razdobjih razvoja nemškega sporta, ta sicer od leta 1908. do 1914., torej do začetka prve svetovne vojne, od 1.1914. do februarja 1.1933., torej do prevzema oblasti po narodnih socialistih in od leta 1933. do današnjega dneva. V prvem razdobju je Nemčija zmagala šestkrat, izgubila 19-krat in 5-krat remizirala. V golih je prišla do številk 72:96 v svojo škodo. V drugi dobi (do leta 1933.) je Nemčija dobila 26 tekem, izgubila 23 ta odigrala neodločeno 14, pri čemer se je stanje golov že povišalo v njeno korist na 126:117. V zadnjih 9 letih pa je nemška nogometna reprezentanca zmagala 62-krat, remizirala 15-krat ta izgubila samo 20-krat, pri tem pa dosegla visoko razmerje golov 296:137 v svojo korist.
Te številke kažejo, da je nemški nogometni sport doživel svoj veliki vzpon šele potem, ko so prevzeli njegovo vodstvo v roke narodno socialistični voditelji. Ta polet ni popustil niti vsa leta vojne kljub vsem težavam, ki se pojavljajo v zadnjem času poeebno pri izbiri igralcev. Tudi dejstvo, da je Nemčija v sedanji vojni odigrala 27 takih tekem ta jih od teh dobila 16 ter Izgubila samo 7 pri 4 remisih, kaže zgovorno, kako močan je nemški nogomet kljub vojni ta sredi vseh težav zaradi nje.
(Po »E. S.« — športni službi)
čisto na kratko
V Beogradu so zadnjo nedeljo dalje igrali nogometne tekme za beograjski pokal, v katerih sodelujejo vsa beograjska moštva. Enajstorica SK 1913 je zmagala nad Jedinstvom s 5:1, kar je prav za prav presenetljivo, ker so igralci slednjega pred tednom dni brez pridržka »namazali« samo četo BSK. Ostale tri tekme tega kola so
se končale takole: Vitez-Sloga 5:1, Obilič-Balkan 2:1, BSK-Mitič 7:0.
Spodnještajerski atleti so dobili za nekaj časa tehničnega učitelja v osebi znanega bavarskega tekmovalca Ludvika Kop penwallnerja iz Monakovega. Prvi trening z novim učiteljem je bil preteklo soboto na Rapidovem prostoru ta je bil prav dobro obiskan. Voditelji mariborskih atletskih organizacij računajo,da bo dotok atletov ta športnih prijateljev, ki bi si hoteli priboriti športni znak, v bodoče še večji.
Proti vsem računom se je končal boksarski dvoboj med obema Italijanoma Ma-riom Casadei ta Martinom, ki je bil nedavno v Spezil. Casadei, ki se bo dne 23. maja v Stuttgartu boril z Nemcem Basselman-nom za naslov evropskega prvaka srednje teže, je moral svojemu manj znanemu rojaku gladko prepustiti zmago po točkah v desetih krogih. Vsekako ta njegov poraz ni najboljše priporočilo za odločilni naslov Jroti nemškemu prvaku njegove kategorije.
Reja tnalih živali
Novo mesto. 23. aprila
Nedavno ustanovljeno društvo »Mali gospodar« posveča posebno pažnio reji malih živali v Novem mestu in oko'l'ci V ta namen je društvo povabilo naše najboljše strokovnjake za niz predavanj o reji malih živali. Prvo predavanje je bilo v nedeljo in je predavatelj, priznani kmetijski strokovnjak g. inž. Jože Rihar iz Novega mesta, podal izčrpne smernice za rejo malih živali, iz katerih posnemamo tole:
Vse evropske države po|pbno pa še Italija so se pravočasno zavedle velikega gospodarskega pomena za nrehrano svojega prebivalstva ki ga predstavlja smotrna reja malih živali. V Franciji. Belgiji in HOlan-diji so bile ustanovljene cele farme za rejo kuncev, Italija sama pa redi danes že 5 do 6 milijonov kuncev teT so samo v Milanu v preteklem letu zaklali en milijon kuncev Kaj pa pri nas? Novo mesto z bližnio okolico redi danes že 6700 kuncev kar predstavlja dokajšen dvig reje kuncev v zadnjem letu. je pa še vedno izrazito premalo. Boljše stanje je v reji perutnine katere redi mesto z okolico 60.028. od tega 57.724 kokoši, 900 puranov. 804 gosi in 600 rac. Med kokošmi jih je 6594 izbrane rase in sicer 6000 štajerk. 532 plimovk m 62 Rhode Island.
S povečanjem reje malih živali je razumljivo zvezano vprašanje njih prehrane Kunci pojedo preko poletja 150 do 200 gramov hrane, preko zime pa do 400 gramov. Vendar prebivalstvo pri prehrani premalo upošteva določene živilske odpadke, ki so prav
{Minena Ihm* ■	med faeterini wo
posebno pamamapčne lupine in jabolčni odpadki. Prav priporočljiva brana pa je tudi topanaimbur, katerega se poeebno na Dolenjskem mnogo premalo sedi ter bo treba sedaj dvigniti med prebivalstvom zanimanje za to koristno rastlino. Tudi blitve so sijajno nadomestilo za špairglje in zelo priporočljiva hrana za kunce Med ostalim pa naj se kunci v glavnem branijo s peso. korenjem, kravjim ohrovtom deteljo, senom, zeljem kolerabo in repo.
Po predavanju je bSlo omenjeno, da je mestna občina dodelila društvu v užitek dokaj prostrana občinska zemljišča v parku na Loki m na sejmišču. Ta zemljišča bo društvo oddalo t najem svojim revnim članom, ki naj se zaradi tega fco nedeljo ob treh zberejo v petku, nakar bo siedila delitev zemljišč. Obisk na predavanju ie bil dokaj slab in se ga je udeležila le tretjina članstva, kar dokasnje premajhno zanimanje novomeških rejcev za danes tako važno vprašanje.
Iz Srbije
Beograjski proračun za leto 1942 izkazuje 263 milijonov dinarjev izdatkov io 236 milijonov dinarjev dohodkov. Mestna gospodarska podjetja bodo prinesla 254 milijonov dinarjev. V zvezi z novim proračunom je določila mestna občina 80odstotne do-klade
Kmetijstvo Je najvažnejše! Novo Vienne objavlja članek bivšega ravnatelja Poštne hranilnice dr. Nedefljkovióa. v katerem razpravlja o nujni pomoči srbskemu lcmetu. Pisec poudarja, da se mora srbska vlada v izvajanju gospodarske politike v prvi vrsti zavzeti za dvig kmetijstva. Opuščanje tega je bila ena glavnih napak, ki tfh je delala bivša Jugoslavija.
Zdravstveni dom r Veliki KikindL Nedavno je bil izročen svojemu namenu prvi nemški zdravstveni dom v Bamatu. V domu bo posvetovalnica tba mlade matere m mlade zakonce. Dom ima tudi poseben oddelek za obsevanje. Služil bo zdravju nemških rodbin.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Službo dobi
teseda L --60, uksa ~M> » liiUK oiilon «U o htto t 3.—.
Iščem oskrbnika
za oisjie posestvo na Dolenjskem. Na razpolago ima lepo stanovanje ter oe kaj užitka v naravi. Biti mora srednjih let, poročen zmožen vinogradništva, sad jarstva In vrtnarstva. Ponudbe • podatki o dosedanjem službovanin in zahtevkom plače na ogl. od-»Na Do-
delek Jutra pod lenjskem«
5379-1
Urarskega
pomočnika
sprejmem. Nastop po možnosti takoj. Vahter Matija, orar, Novo mesto. 5570-1
TTÌLLi
Beseda L -.60. caksa —Äi za daianie naslova «S ta «fa» l ><—>
Globok voziček
komik za otroka, siv kostum in dežni plašč prodam. Naslov v vseh posi. Jutra.	5564-6
Razprodaj amo
dalije najlepših vrst. begonie. gladiole in druge cvet ne gomolje. Zahtevajte cenik! Sever & Komp., — Ljubljana.	5631-6
Avto, moto
BMW motor
200 c cm super sport model v odličnem stanju, že pritavljea, zelo ugodno naprodaj.	5626-10
Osebni avto
dobro ohranten novejše tipe s ali brez generatorja kupim. Ponudbe * navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »10 do 15«
5541-10
Kolesa
Tricikli dospeli
že od 1650 lir napre) pri Foto Tourist, Lojze Smuc, Via 3 Maggio 8, pret Aide sandrova.	5613-11
lrabljen in 1 nov tricikelj
odlične izdelave, s prima novo balon gumo naprodaj za zelo nizko ceno. Generator delavnica, Ljubljana. Tyrieva c. 13, levo dvorišče. tel. 29-27. 5625-11
Pohištvo
Beseda l ».—. taka» -Mi -fatante naslov* «N '» bfrr I 3 -
Več kuhinjskih
oprav
modernih poceni proda Kr že, pohištvo, Vrhnika, — Ogleda se v skladišču — Ljubljana, Tyrleva 47. poleg kavarne Majcen. _5563-12
Kante
spalne 190x90 zopet na za logi. Velika izbira, cene ze lo ugodne. Tapetnik, Novi trg 4 ali Gosposka 11.
5592-12
Moderne spalnice
in kuhinje cenejše vrste prodaja in izvrfuie vsa popravila Vidmar, Vodnikova 31.	5624-12
Sobo odda
Seseda L -.60. uksa -M> •» datante naslova «H is lifro l 3.—■
Sobo
za dve dam s
tri osebe od-
uporabo kopalnice. Masel), Gradišče 8b (za
dramo).
5627-23
Sobo
tako) addam zaposleni osebi. Ciril Metodova ul. 19-1 levo, pri Sv. Jožefu.
5608-23
Čedno sobico
oddam solidnemu gospodu Naslov v vseh posi. Jutra.	5616-23
Sobico
opremljeno oddam. Naslov v vseh posi. Jutra.
Olt
rteseda L --60. uksa — j60 'j iatante oaslova «U » lifro t 3.—»
Prazno sobo
s po«, vbodom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad« 5617-23a
Glasbila
Beseda 1 -.60, taksa —.60 zs daianie naslova «K za lifro l 3.—.
Pianino
ali klavir v dobrem stanja (lahko tudi razglašen) vzamem v najem proti nizki mesečni odškodnini takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Pianino 5598-26
K«
Izgubljeno
Beseda L —.60. taksa —.60 *a datante naslova aH z» lifro t 3.—■
Večjo vsoto denarja
sem našla v Wolf ori ulici. Tome Marija, Wolfo- J
Najditelja osebne izkaznice na tee Josip Veber, trgovec. Pred grad, občina Stari trg ob Kolpi, prosim, naj jo vrne proti nagradi 50 lir.
_5593-28
Svileno bluzo
sem izgubila od Wolf ove do kolodvora. Pošten najditelj naj jo odda proti ~	Wolfova
nagradi : Tome,
10-L
5607-28
Izgubljeno
piavo usmeno rokavico od Legata, Miklošičeva. Pra-žakova. Kolodvorska do Mi kliča oddati proti nagradi vratarju Mikliča. 5630-28
Beseda L —-60, taksa -.60. r* daianie naslova ali za Cfro l 3.—
Stražnice
1000 in 1500 mm z Norton ali brez dobavi takoj Gu-tav Levičar, Medvedova 14 47-91.	5563-r
B
S
Beseda L --60. uksa -.60. za datante naslova aH za šifro L 3.—._
Krznarstvo
Eligtj Eber. Liubliao«. Kongresni trg 7 — prevzema v popravilo in shrambo vso kožuhovino čez poletie.
4931-30
Berite oglase
JUTRA
in poslužujte se jih!
10-1.
5606-28 !
SPREJEMAMO
ZASTOPNIKE
ASSUMIAMO AGENTI Introdotti vtfldjti npooc
bucato to polvere, buona I uvedene prodaji mila v provvigione.	I prahu. Dobra provizija.
CICCIONE — CASELLA POSTALE 62 — ONEGLIA
v JiS*
•a
- " t - V ■ E» -
• T*, r A-

E. Salgari!
46
Črni
Bom an
»Vsi naprej!« je zaklical Črni gusar, ki je z mečem v desnici in pištolo v levici dirjal pred svojimi ljudmi
Španci, ki so bili v zasedi, so obsuli napadalce s točo svinčenk, ki pa je zaradi drevja in gostega grmovja napravila le malo škode. Tudi topovi na trdnjavi so z glušečim gromom bruhali svoje težke izstrelke na vse strani. Drevesa so se lomila in hre-šče podirala; veje so pokale na desni in levi, kupi listja in sadov so se usipali na flibustirje in buka-nirje, ne da bi jih mogli ovreti v napredovanju.
Kakor vse uničujoč vihar so padli po španskih krdelih, jih naskočili s svojimi gusarskimi sulicami in jih pobili kljub trdovratni obrambi. Le malo sovražnikov je ušlo iz klanja. Rajši so padali v orožjem v roki, kakor da bi se spustili v beg ali predali.
»Na trdnjavo!« je zarjovel Olonez.
Ohr ab rem od prvega uspeha, so se vzpenjali gusarji po griču navkreber, venomer pazeč, da bi ostali skriti med gostim rastlinjem.
Medtem so jih bili došli Se ostali tovariSi, tako da se je njih število pomnožilo na več ko pet 9to. Toda podjetje ni bilo lahko. Manjkalo 1e čet. Razen tega se je Španska posadka, sestoječa iz dve sto
petdeset hrabrih vojakov, na moč trdovratno branila in nobeno znamenje še ni kazalo, da bi se kanila vdati. Ker je stala trdnjavica na dokaj visokem kraju, so imeli topovi lahak posel; zažigali so gozde in nevarnost je bila, da uničijo napadalce.
Olonez in Črni gusar, ki sta videla ta obupni odpor, sta se posvetovala.
»Preveč ljudi izgubljamo!« je menil Pierre. »Ako se nam ne posreči, da jim na kak način prebijemo obroč, nas bodo pokosili!«
Ventimiljski je sprožil misel, da bi podkopali branike in jih pognali v zrak.
»To bi bilo najboljše,« je potrdil Olonez, »a kdo se bo izpostavljal nevarnosti takega podvzetja?«
»Jaz!« je rekel glas za njunim hrbtom.
Obrnila sta se in zagledala Carmauxa z njegovim neločljivim prijateljem Stillerjem in črnim tovarišem Mokom.
»Ti?« se je gusar zavzel. »Kaj delaš tu?«
»Pomagati vam hočem, kapitan, in napraviti vrzel v obzidje! Četrt ure pa bo vse storjeno! Trideset funtov smodnika vzamemo in nekaj dobrega netiva!«
»Upam, da se vidimo živi in zdravi!« ie zaklical kapitan za trojico, ki je hitro odšla.
Medtem so bili prodrli gusarji še globlje v gozd, prizadevaje si, da bi s svojimi dobro pomerjenimi streli pobili ali vsaj pregnali* branilce na trdnjav-skih zidovih.
Jedro Spancev se je Se vedno junaSko upiralo in obsipalo naskakovalce a peklenskim ognjem. Trdnjavica je bila podobna ognjeniku, kadar najhuje bruha Velikanski oblaki dima »o se dvigali z vseh
branikov, vmes Da se je bliskalo in treskalo iz šest-naistorice velikih topov. Toča krogel je klestila po hosti, kjer so se skrivali flibustirji ter čakali trenutka, da planejo v naskok.
Tedajci pa se je pokazal zgoraj na vrhu griča ogenj strahovitega vzbuha, ki je še dolgo odmeval po gozdih in na morju. Velikanski plamen je šinil na eni strani trdnjave proti nebu, potem se ie usu-la na drevje toča železnih drobcev, ki so odbili na stotine vej in usmrtili precej napadalcev.
Kovinski glas Črnega gusarja je prevpil kričanje Špancev, grmenje topov in pokanje pušk:
»Mornarji! V naskok!«	•
Ko so flibustirji in bukanirji videli, kako sta z Olonezom zdirjala čez prazno ozemlje, so jo ubrali za njima, se kakor val pognali čez zadnje grbine in vdrli v trdnjavo.
Podkop, ki so ga bili zažgali Carmaux in njegova prijatelja, je bil napravil v enega izmed glavnih branikov široko vrzel. Črni gusar je planil vanjo, preplezal razvaline in razbite topove ter z mečem v roki zavrnil prve Špance, ki so mu pridirjali na proti.
Flibustirji s svojimi gusarskimi sulicami so drli za njim; na vse grlo rjoveč, da bi sovražnike tem bolj prestrašili, so potolkli prve vrste Špancev in se razlili po trdnjavi.
Tistih dve sto petdeset vojakov, ki so io branili, se takšnemu naletu ni moglo upirati Ustavljali so se za okopi, a napadalci so jih vrgli tudi odtod Na glavnem trgu so se Se enkrat poskusili zbrati okrog Španske zastave, a tudi tu so iih gusarji razorSili. Gonili so Uh Se in Se tla v notraniSčIno branikov
mm
Ko je Črni gusar videl, da se zastava spušča, se ie jadrno obrnil proti mestu, ki ga ni zdaj nihče več branil. Zbral je okrog sebe sto mož in se zapodil po bregu nizdol, v že zapuščene ulice Maracai-ba. Skoraj vsi prebivalci so bili pobegnili. Moški, ženske in otroci so se bili s svojim najdragocenejšim imetkom zatekli v gozde. Kapitan ni vpraševal po njih. Te odprave se ni bil lotil z namenom, da jzropa mesto, ampak da ujame guvernerja.
Ker je hotel še za časa priti do Van Gouldove palače, je priganjal svoje ljudi k največji naglici. Dirjali so kakor peklenščki.
A tudi Plaza de Granada je bila prazna. Vrata guvernerjeve palače so bila nezastražena in na ste-žaj odprta.
»Pa ne. da bi mi bil odnesel pete?« je pomislil gusar in škrtnil z zobmi
Ko so njegovi flibustirji zagledali odprta vrata, so obstali. To iim ie dišalo po zasedi. Gusar pa je hotel kreniti dalje, kakor bi nič ne bilo. 2e ie bil prestopil prag. ko mu je nekdo položil roko na komolec:
»Stojte, poveljnik! Dovolite mi, da grem naprej!«
Carmaux, ves črn od smodnika, v raztrgani obleki in z okrvavljenim obrazom, drugače pa živ kakor le kdaj. ie stal zraven njega.
»Evo te spet!« ie vzkliknil kapitan. »Ne bil bi si mislil, da ti bo Dodkop prizanesel!«
»Baski imamo trde butice!«
Hamburžan in črnec sta bila z niim. takisto črna in raztrgana Vsi triie so s sulicami in pištolami v rokah pogumno planili na dvorišče. Gusar in ostali flibustirji so krenili za nllmi-
Urejuje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij >Jutra< Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. <L kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za insegni del je odgovoren Ljubomir .Volčič. - Vsi v Ljubljani.