Prva sovjetska atomska električna centrala
Meseca junija preteklega leta Je pričela v Sovjetski zvezl obrato-vati prva elefctrama, v kateri   se    električna    energija
proizvaja s cepljenjem jeder uranovih atomov. Ta atomska elektrama, ki je zgrajena neda-leč od Moskve že več kot leto dni goni neko tekstilno tovarno In obskrbuje z elektritno ener-gijo okoližno industrijsko nase-
ye.
Glavni stroj, nuklearni reak-tor, daj« v normalnem delova-nju 30.000 kilovatov energije, ki odgovarja sproščeni toploti, do-5im znaša izkoriščana moč, ka-tero daje turbo-generator, vse-ga samo 5000 kdlovatov. To po-menl, da se izkorišča samo okrog 17 odstotkov toplotne energije.
Za nuklearno gorivo uporab-ljajo uran, lahno obogačen z »izotop&m 235«. V reaktorju je okrog 550 kg tega goriva, od katerega je napravljenih 128 reaktorskih elementov. Za zadr-ževanje nevtrona, ki opravlja cepljeaje »urana 235«, uporab-ljaoo grafit. Za odvajanje toplo-te iz reaktorjev pa služi navad-na destilirana voda.
Atomsko elekitrarno so doslej preizkusild pod različmmi de-lovnimi pogoji in je že prodz-vedla nad 15 milijomov kilovat-nih ur elefctri&ie energije. Po mnenou strokovnjakov je elek-trarna takšnega ali drugaf-nega tipa, toi dobiva energajo iz po-dobnega nuklearnega realkitorja, lahko povsem sta.biina in zanes-ljiva pri d«lu.
Čeprav je težko Izdelsrti pro-račun dejajmslkih stroškov grad-
nje, kajti vsaka gradnja novega tipa elektrarne zahteva ogrom-nih sredstev za poskuse in izde-lavo novih vrst materiala, ven-dar je že zdaj mogoče dati pri-bHžno oceno osnovnih ekonom-skih faiktorjev na osnovi stvar-nih  tehničnih  izkušenj.
Cena ene kilovatne ure elek-tri&ne energije, proizvedene v atomski elektrarni, precej pre-sega ceno 10 kopejk, kolikor po cenitvi sovjet&kega mmistrstva za elektrarne stane kilovatna ura, proizvedena v velikih ter-mocentralah na premog. Toda ta cena bi približno ustrezala ceni kilovatne ure, proizvedene v majhni hidrocentrall z zmog-ljivastoo do 5000 kilovat-ov.
Analiza cene za posamezno kilovatno uro kaže, da je ta ce-na visoka v prvl vrsti zaradl majhnoati elektrarne, zaradi te-ga, ker je treba izdelati vsak element goriva za reakitor posa-mezno, zaradi večje portrošnje »urana 235«, zaradi majhnosti reaktorja, kakor tudi zaradi vl-sokih stroškov izgradnje na-prav, fci služijo za zažčito de-lavcev pri delu. Izkušnje ka-žejo, da se je vsemu temu mo-goče izagniti že pri gradnji na-slednje centrale s 100.000 kilo-vati uporabne sile, v kateri bi bila postavljena dva reaktorja istega tif>a k<yt v prvl.
Z uporabo ve6jega reaktorja bi omogočjli Izkoriščanje cenej-Sega goriva (urana, ki je po-plemeniten samo i 2,5 odstotnim
izotopom 235). Po proračunih bl bUo za delo teh dveh reaktor^ jev potrebno samo okrog 20 ton urana na leto. Taka centrala ne bi stala več kafeor stane termo-centrala z isto kapaciteto, ki za svoj pogon uporablja prem&gov prah srednje kaloričnosti. Toda število delavcev v atomski cen-trali bi bilo 2 do 3 krat manjše-
Vse to, in tudi analiza dru-gih člniteljev, ki vplivajo na ekonamičnost tega ali drugega tipa elektrarn, kaže, da so atomske centrale že zdaj lahko bolj ekonomične v tistih po-dročjih, ki so oddaljena od dru-gih energetskih virov, Lra da je glede na porast potreb po elek-trični energiji treba nanje raču-natl.
V Sijvjetski zvezi proučujejo zdaj tudi druge tipe nukJearnih reaktorjev in delajo načrte la proietete, poleg že izdelanih, tudi za nove tipe fttomskih elek-trarn s kapaciteto 50—100 tisoi kilovatov, pa tudi več. Pasebno pozornost posvečajo tako imeno-vanim grafitno-natrijsikiin reak-torjem, to je reaktorjem, v ka-terih za odvajanje toplote upo-rabljajo namesto vode tekoM naitrij. Kaže, da bi se tak reak-tor pokazal kot zelo eJconomi-čen. Gospodarski proraiuni po-vedo, da bi mogli proizvesti že v naslednji atomski centraill elektriino energijo, katere cena bi se gibala med 10 do 20 ko-pejk za kjlovatno uro.
Ing. P. A.