http://www.mandrac.si.urednistvoSmandrac.si
tednik
1104
ČETRTEK,21.MAJ 2015 / ŠTEVILKA 1104, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
>"7896 1 21144067 1
(3 s'mobil
ihko	Pnvni ncilzo I lanono
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2
telit. 040410743	PRODAJALEC
Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca!
040 211434
Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1

Sive obleke, črne kravate
Grški predsednik vlade in finančni minister sta prinesla svež veter v evropsko politiko. Če ne z idejami pa vsaj z načinom oblačenja, ki je bistveno bolj optimističen od oblačil naših državnikov, kjer prevladujeta siva in črna barva.
(Mef) “Pri nas na ministrstvu so doma sami problemi in nobenega pozitivnega vzdušja ni čutiti, ko pa gremo na teren ugotavljam, da imamo cel kup malih podjetij za katera še slišali nismo, tudi taka s sto in več zaposlenimi, ki veliko večino svojih izdelkov izvažajo, mnogo pa je tudi majhnih, mikro podjetij in podjetnikov, ki imajo zanimive ideje in bi lahko z malo pomoči države pomagali porivati naš gospodarski voz naprej.Ampak, mi se o njih ne pogovarjamo. Kar naprej rešujemo ene in iste probleme, ki jih v resnici ne moremo rešiti.”
Človek bi pomislil, da posluša znanca iz sosednje ulice, pa sem poslušal ministra za gospodarstvo.
Ni mi deloval pretirano dobre volje in v njegovih očeh ni bilo videti tistega optimizma, ki bi ga človek potreboval zato, da si reče: “Pa saj bo nekako že šlo”.
Pomislil sem, da je človek pravzaprav pošten, saj nas ne slepi z nekakšnim nestvarnim optimizmom ampak nas postavlja na trdna tla, vendar je tudi res, da bi nam nekaj bodrilnih besed prav prišlo. Saj še vemo, kako so nekoč nastopali ljudski tribuni in liderji. S svojim zanosom so enostavno ponesli tudi tiste, ki so jih poslušali in jim, če ne povsem, pa vsaj deloma verjeli. Ampak, očitno so ti časi mimo. Ljudskih tribunov ni več, ostali so nam hladni pravniki in ekonomisti.
V deželi preambul, zakonov, pravil, formalizmov in nezaupanja pač ni prostora za nerealen optimizem, zato ga nihče niti ne vzpodbuja-Že pogled na ministrsko sestavo s predsednikom vlade vred, bolj spominja na Tarbulo in Arfo kot pa na starčka iz Muppet showa. Nobenega veselja in nobenega zanosa ni čutiti iz vladnih pisarn in če ga ni tam, ga tudi med ljudmi ne more biti. In ga ni.
Da je mera še bolj polna naši politiki, visoki uradniki in tisti iz ministrstev že izgledajo, kot da so na sedmini za državo. V povprečju so presuhi, obritih glav, ozkih sivih oblek in tankih kravat, blede polti in tihi. Točno taki, kot država.
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
Tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Prva pomoč
V upravni enoti smo veseli, ker bomo defibrilator imeli. Čeprav se trudimo na moč, da dajemo ljudem pomoč, se včasih vendarle zgodi, da komu kaj od jeze popusti. Lahko ga malo preveč stisne, in če nočemo, da nam na pragu vrisne, pride prav tak aparat, da nam ne more človek kar tako zbežat, dokler vseh davkov na plača, ampak jih na državo zvrača. Zato je ta lokacija prava, čeprav je zraven napis: Finančna uprava.
3. tradicionalno
GOLLAŽIRANJE
izbor najboljšega golaža v mestu concorso dci migliori gulaseh in citta
sobota.sabato 23. 5. 2015 od 10.00 do 14.00
Izola, Ljubljanska ulica, Largo Pi^špini Isola, Via Lubiana, Largo Pr^špini
prijave do petka, 22.5. (18.00)
Izjava tega tedna
Človeku mojih let je lepo pri srcu, ko je prepričan da ve, kdo je zmagal. Haineken, seveda.
Zoran Odič
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni
Mit in resnica o Bleiburgu

'MOS1K0/V'
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, v .
verben, daliet,	y
enoletnic....	rf
M-
1 Sečovlje^ Parecag
Vse je zapisano in objavljeno v zgodovinski znanosti in metodologiji, v primarnih in sekundarnih zgodovinskih virih. Z imenom in priimkom, dogodkom in datumom, ko se je nekaj zgodilo. Kdo je bil zraven in zakaj. Razen, če se ne začne amnezija in retroa-mnezija, potem pa pride amnestija. Pozabljenje resnice in nato njeno novo pisanje. Kakor komu odgovarja. Tako se na novo piše resnica o Bleiburgu. Ki to ni. Da je tam pobith desetine tisoč revežev, ki so bežali v naročje Angležev, pred Titovim komunističnim terorjem. Pa so j h Angleži (tako pravijo novodobni amnezijski zgodovinarji) izročili nazaj partizanom, ki so jih pobili.
Zato ne bo odveč malo obnove zgodovine, kot jo dokazujejo dokumenti nastali v tem času (primarni zgodovinski viri) in spomini ter dnevniški zapiski ljudi, ki so bili zraven.
Na sestanku velike trojice (Chur-chil, Roozvelt, Staljin) na Jalti je, med drugim, odločeno, da se vse kvislinške enote, ki se bodo hotele predati angloameriškim silam vrnejo in predajo matičnim državam, če so te aktivno sodelovale v vojni proti nacifašizmu. In tako pridemo do Bleiburga.
Poražena armada generala Loehra se je iz Grčije in Jugoslavije umikala proti Avstriji. Priključile so se ji četniške in ustaške enote, in tako so skupaj bežali proti Avstriji, da se predajo Angležem in ne padejo v roke partizanski vojski. Vojaki so bežali, politiki pa so delali svoje. Iz Zagreba sta, 5.maja 1945, proti Caserti v Italiji, kjer je bil štab komandanta zavezniških sil v Sredozemlju, maršala Alexandra, v razmaku treh ur, poleteli dve letali. V prvem sta bila dva visoka ustaška oficirja, v drugem je bil minister v ustaški Paveličevi vladi Vjekoslav Vrančič.
Cilj je bil, da se Alexandru preda Memorandum vlade Nezavisne države Hrvatske, skupaj z vlado Nedičeve Srbije, najzvestejših slug nacističnega režima, ki so ga uspešno presadili v svoje »državne« programe - od taborišč, uvajanja rasnih zakonov, preko iztrebljenja Židov, Ciganov, komunistov in po-tencijalnih nasprotnikov režima. V Memorandumu je zapisano, da se »svobodna država Hrvaška postavlja pod zaščito komandanta zavezniške vojske v Sredozemlju«, od njega pa zahteva »da pošlje svoje vojake u svobodno Hrvaško«, kjer se jim bodo pridružile hrvaške oborožene sile.«
Malo nenavadno - potem, ko so štiri leta vdano služili Hitlerju, bi se ustaši pridružili in ne kapitulirali pred silami antifašistične koalicije, katerim so, v skladu s svojo ideologijo in vsemi protokoli mednarodnega prava, štiri leta prej, napovedali vojno. Skupaj s pošiljanjem tega memoranduma, za vsak slučaj z dvemi letali, je Paveličeva vlada sprejela odlok, da se naslednjega dne, 6. maja, vse vojaške sile in prebivalstvo (zlepa ali zgrda) priključijo bežeči Loehrovi armadi in skupaj z njo predajo angleški armadi v Avstriji. Angleži jih tam čakajo razširjenih rok, ker so tudi Angleži proti komunistom in »mislijo, tako kakor mislimo mi.« Tako je v svojem dnevniku zapisal Vinko Nikolič, Paveličev človek in zaupnik, ki je mislil, da je umetnik, v prepričanju, da jih bodo na meji sprejeli Angloameričani. „Tam se bomo preuredili in oborožili z vsemi sredstvi modernega vojskovanja in čez par dni že krenili nazaj v bombo za osvoboditev, čeprav nekateri verjamejo, da bi Angleži lahko bili na Hrvaškem že prej." Da so tako mislili tudi drugi, ki so verjeli Maksu Luburiču, ustaške-mu klavcu in prvemu komandantu Jasenovca, priča tudi pesnik Srečko Karaman.
Na 289 strani knjige »Bleiburška tragedija hrvaškega naroda«: »Takoj, ko gremo čez mejo z Avstrijo bo nevarnost mimo. Tam so zavezniki, ni komunistov ni Titovih partizanov. Prišli bomo v svet, ki misli tako kot mislimo mi.« To potrjuje tudi Vinko Nikolič v knjigi »Tragedija se dogodila v Bleiburgu« na strani 97, »da so Angleži že blizu in bomo lahko že danes nazaj v Zagrebu«. Ustaški polkovnik Daniel Crljen, za Luburičem vodei v tej bedni koloni, v svojem dnevniku, objavljenem na Hrvaškem leta 1966 na strani 274 zapiše: »Mi si moramo utreti pot do Angležev ali Američanov, za vsako ceno, tudi z orožjem, ne glede na možne žrtve.« Crljen piše o tem, kako so jih pri dravskem mostu ustavile partizanske enote in zahtevale brezpogojno predajo. Zgodilo se je 14. maja. Pet dni po kapitulaciji Nemčije in pet dni po brezpogojni predaji Loehrove armade v Topolščici. Ustaška legija je odgovarila z napadom in neoborožene partizanske pogajalce neusmiljeno pobila ter prešla v Avstrijo.
Maršal Alexander, v čigar štabu je bil minister angleške vlade, Harold McMillan, je prejel Memorandum ustaške vlade, ga prebral in ga poslal v Beograd, kjer je ta originalni izvod memoranduma, še isti večer, 5. maja, bil v rokah maršala Tita, skupaj s pozdravi Alexandra in McMi-llana. Partizanskim enotam na slovensko avstrijski meji Tito isti dan pošlje sporočilo, “naj se z ujetniki ravna v skladu z mednarodnim vojnim pravom". 14. maja Tito pošlje novo sporočilo: »Sprejmite energične ukrepe, da se za vsako ceno prepreči likvidacija ujetnikov...«
Naslednjega dne, 15. maja, je pol-
kovnik Crljen prišel do angleškega generala Scotta in v svojem dnevniku zapisal: “ General mi je na kratko povedal, da nas angleška vojska ne bo sprejela, da bo z nami ravnala, kot z razbojniško bando, ker bi po podpisu premirja, že pred osmimi dnevi morali položiti orožje pred partizanskimi enotami, mi pa smo nadaljevali z bojem.«
Crljen se spominja, da je ob tem pogovoru bil prisoten tudi partizanski podpolkovnik Milan Ba-sta, ki je bil glavni partizanski pogajalec za kapitulacijo. Ko je Crljen vprašal generala Scotta, zakaj ne vodijo zapisnika o razgovoru, je Scott vstal (tako piše Crljen), hladno končal pogovor, se obrnil k podpolkovniku Milanu Basti in mu povedal: «Gospod podpolkovnik, moji tanki so vam na razpolago.« Basta se je zahvalil na ponudbi in povedal da jih ne rabi.
Takrat se je na Libuški gmajni pri Bleiburgu začel oboroženi spopad med ustaši - spopadli so se tisti, ki so se hoteli predati partizanom in oni, ki so se hoteli še naprej boriti proti njim. O kakšnih množičnih pobojih takrat ni bilo govora.
Množični poboji so se pojavili takrat, ko so preživeli, ki so zbežali v Argentino, začeli širiti svojo resnico. Pravzaprav, obstajajo številna pričevanja, da so bili civili, otroci, ženske poslani domov, tako da je od več kot 160 tisoč hrvaških, srbskih in slovenskih beguncev tam ostalo 40 000 oboroženih, ki se niso hoteli predati partizanom in so bili preko Celja odpeljani v Maribor. Tam so se zares zgodili zločini. Tam so postali žrtve. Pa ne nedolžne. In ne zaradi Angležev, ki so jih izročili partizanom, ampak zato, ker so se partizanom morali predati.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Podražitev od 40 do 150 odstotkov?
V uredništvo smo dobili dokument imenovan Elaborat cen storitev izbirne gospodarske javne službe pristaniške dejavnosti.
Elaborat je pripravila izolska Komunala, v njem pa pojasnjujejo zakaj in za koliko bo treba podražiti ceno občinskih privezov.
Seveda je predlog podražitve privezov sprožil burne reakcije najemnikov oziroma lastnikov privezov in poskus pripravljalen elaborata, da bi dobil soglasje že bivše komisije za dodeljevanje brivezov, menda ni bil uspešen. Slišati je tudi, da tudi zaradi tega na Komunali pripšravljajo nov predlog cenika, vendar je ta trenutno še vedno neznanka tudi svetniškim klubom, ki niso bili seznanjeni niti z elaboratom, ki sicer datira v maj 2015.
Iz elaborata smo skušali ugotoviti, kako javno podjetje utemeljuje takšen dvig cen in prebrali, da analiza poslovanja pristaniške dejavnosti v letu 2014 kaže, da bi uspeli pokrivati stroške poslovanja, če jim ne bi bilo treba plačati nerazumno visokega vodnega povračilo za leti 2010 in 2011. Predvsem zaradi tega je Delovna enota poslovala negativno.
900 odstotna podražitev
Sredi leta 2010 je država vodno povračilo nerazumno podražila za 900 odstotkov. Do takrat je cena za kvadratni meter morja znašala 0,2 Eur, kar pomeni 35.500 Eur povračila letno, potem pa je ceno dvignila na neverjetnih 1,8 Eur za kvadratni meter, kar bi pomenilo, da mora Občina Izola plačati 320.000 Eur povračila.
Ker je ta podražitev doletela tudi Koper in Piran so se vss tri komunalna podjetja skupaj pritožila in država je očitno priznala napako, saj je vodno povračilo ovrednotila na 0,3 Eura za kvadratni meter, kar za izolsko občinsko pristanišče pomeni nekaj več kot 53.000 Eur letno. Vendar pa ta “pocenitev” velja samo za leto, ko je bila sprejeta, za prejšnja pa država terja plačilo po višji odmerjeni vrednosti. Očitno so se komunalna podjetja pritožila tudi na Upravno sodišče, ki pa je, vsaj po naših virih, razsodilo v korist države.
Prav to plačilo naj bi bilo eden od razlogov za dvig cen privezov.
Druženje invalidov na Krasu
Komunala Izola je na dan 31. 12. 2014 imela skupno 536 priveznih mest na plavajočih pomolih, na Lonki, ob Sončnem nabrežju, v Mandraču in na njegovih malih pomolih in glavnem - ribiškem pomolu. Kljub temu je bilo poslovanje pristaniške dejavnosti v letu 2014 negativno, v višini 55 tisoč EUR.
Pomoli brez mediacije
Nadaljevanje prebiranja elaborata nas je presenetilo v točki, kjer izdelovalec zapiše, da je moral za najemnino petih plavajočih pomolov odšteti 236 tisoč EUR za preteklih pet let.
Podatek je presenetljiv zato, ker smo razumeli, da so bili plavajoči pomoli, ki jih je za časa župana Klokočovnika, brez posebnega dogovora, precej samoiniciativno, postavil koncesionar komercialne marine, del mediacije, ki naj bi se, po besedah predstavnikov izolske občine, končala tako uspešno. Iz tega gradiva izhaja, da temu ni bilo tako, saj so v začetku leta 2015, z lastnikom infrastrukture (kdo je to???) sklenili pogodbo o najemu GJI (gospodarske javne infrastrukture) za pet plavajočih pomolov. Za ostalo pristaniško infrastrukturo (najverjetneje gre za pomola, katerih nakup so financirali lastniki privezov) pogodba še ni sklenjena, in jo pričakujejo v letu 2015. V letu 2015 načrtujejo nove stroške najemnin, in sicer stroške najemnin javne infrastrukture, katere lastnik je Občina Izola, kar je razlog za predlog spremembe cene
Zaradi naštetega v Komunali predlagajo spremembo cen za komunalne priveze, ki jo plačujejo uporabniki praviloma enkrat letno po sklenjenih pogodbah med izvajalcem GJS (Komunalo Izola) in posameznim upravičencem, uporabnikom priveza. Storitve uporabnikom zaračunavajo praviloma enkrat letno z možnostjo plačila na več obrokov. V ceno bodo po novem dodali najemnino GJI, katere cilj je zagotoviti namenska sredstva za ohranjanje uporabne vrednosti infrastrukture oziroma investiranje vanjo.
Nekaj primerov spremembe cen privezov
Cenik za komunalne priveze
do 3.99m - Lonka, mandrač 147,44 po novem 360.00 Eur do 3.99m - plavajoči pomoli 163,82 po novem 400,00 Eurod 7 - 7.99 m - Lonka , mandrač 579,92 po novem 949,10 Eur 7 - 7.99 m - plavajoči pomoli 644.35 po novem 1.054,56 Eur 9 - 9,99 m - Lonka, mandrač 972,50 po novem 1.366,70 Eur 9 - 9.99 plavajoči pomoli 1.080.56 po novem 1.518,56 Eur
Privezi za gospodarske dejavnosti na morju (prevoz potnikov, podvodna dela, čiščenje morja itd.)
od 7 - 7.99 m
369,95 po novem 1.565,46 Eur Indeks rasti cen je od 311 do 480 Še zanimivost: V primeru, da je plovilo privezano bočno na obalo se cena priveza poveča za petkrat.
Cene privezov ribiških plovil in plovil za marikulturo se še najmanj povišujejo, znašajo pa od 267,63 do 1.182.99 Eur letno. Neuradno smo izvedeli, da se že oblikuje civilna iniciativa za priveze, ki začenja zbiranje podpisov proti takemu dvigu cen. ur
V petek 29. maja ob 9 uri. Društvo invalidov Izola, vabi člane in podporne člane na enodnevno druženje v Lipico ter Štanjel. V Lipici si bomo ogledali dolino miru, nato si bomo ogledali grad Štanjel, galerijo Lojzeta Spacala, cerkev sv. Danijela, kraške hiše in Ferrarijev vrt.
Po končanem ogledu, bomo druženje nadaljevali ob kosilu na izletniški kmetiji Grča v Hruševici.
Izola sofinancira koprsko komunalo?
Občinski svetnik iz vrst DeSusa Vlado Marič nas je opozoril, na nenavaden zaplet v zvezi z upravljanjem obalnega zavetišča za zavržene pse. Govori se namreč, da bi s 1. junijem upravljanje zavetišča, ki ga je zadnjih dvanajst let vodilo Obalno društvo proti mučenju živali, prevzela koprska Komunala.
Na dogajanje je opozorila predsednica društva Andreja Krivec Bogataj, ki med možnimi razlogi za to navaja tudi interese veterinarskega lobija. Kot je Krivec Bogatajeva povedala za RTV Slovenija, “Nimamo pisnih dokazov, toda v ozadju se skriva veterinarski lobi, ki si že vrsto let prizadeva, da bi obvladoval denar, ki je namenjen zavrženim živalim. Vemo, da je ena od občinskih svetnic Popovičeve stranke Koper je naš, solastnica koprske veterinarske ambulante in najbrž jim ni vseeno, če bi se na društvu odločili, da bi zavržene živali na različne zdravstvene posege vozili h konkurenci. Komunala Koper bo tukaj le neke vrste filter, ki bo zabrisala te interese, ki so očitni. ”
Svetniki izolskega DeSusa so na zgodbo pri sosedih opozorili tudi zato, ker je v letošnjem proračunu župan Igor Kolenc povečal za dobrih 60 odstotkov sredstva namenjena obalnemu zavetišču, na kar je svetnik Danilo Markočič tudi opozoril med proračunsko sejo. Izolska Občina je namreč letos namenila 35.000 eur zavetišču na Svetem Antonu, medtem ko jim je lani namenila 21.000 eur. Dotacije izolskemu društvu za dobrobit živali pa so ostale enake, 6000 eur.
Kot še poroča RTV Slovenija, so z Občine Izola poslali odgovor, da so “tudi izkušnje primerljivih občin pokazale, daje najboljša rešitev javno podjetje, zato na Občini Izola podpiramo predlog Mestne občine Koper, da upravljanje zavetišča zaupamo Komunali Koper. Ob tem na Občini Izola pričakujemo kakovostnejše storitve zavetišča in enako finančno obremenitev občinskega proračuna. Seveda pa je potrebno pripraviti ustrezno pravno podlago, ki bo omogočala kakovostno upravljanje z zavetiščem".
“Enaka finančna obremenitev” pa je seveda, v izolskem primeru, od letos za 60 odstotkov višja, kot prejšnja leta.	ur

Prednostna lista enkrat do jeseni
Občina Izola je na svoji spletni strani objavila razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj. Pravzaprav gre za nerazu-
Čas za oddajo vloge za pridobitev stanovanja v najem je le še do konca junija, zato ne bo odveč, če pohitite z oddajo vloge, če tega doslej še niste storili.
Vlogo oddate na ustreznem obrazcu, ki ga lahko natisnete z občinske spletne strani, lahko pa ga dobite tudi na vložišču Občine (Sončno nabrežje 8) ali v pritličju Postojnske ulice 3 (Urad za upravljanje z občinskim premoženjem).
Pomoč bo prav prišla
Tisti prosilci, ki imate težave z izpolnjevanjem formularjem si lahko pomoč poiščete pri svetovalcih Primorskega pravnega centra in Primorskega svetovalnega središča, in sicer ob sredah od 14. do 17. ure in ob petkih od 8. do 12. ure v pritličju občinske stavbe na Sončnem nabrežju 8 - vhod prek vložišča.
Vlogo se lahko odda po pošti na naslov Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola, ali osebno v vložišču Občine (Sončno nabrežje 8, pritličje) vsak dan od 8. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 14. do 17. ure. Ob oddaji vloge prejmete potrdilo, da je Občina vlogo prejela.
Ob oddaji vloge mora prosilec plačati upravno takso v znesku 22,66 EUR (izjema so prejemniki denarne socialne pomoči). Taksa se lahko plača v vložišču z gotovino ali kartico oz. se priloži kopijo plačanega UPN (položnice).
Za pogovor s svetovalci z Urada za upravljanje z občinskim premoženjem se je potrebno predhodno najaviti po telefonu na številki 05 66 00 100 ali osebno v tajništvu na Postojnski ulici 3
Veliko prilog
Izpolnjeni in podpisani vlogi morajo biti obvezno priložena še dokazila o vseh dohodkih prosilca in ostalih članov navedenih na vlogi, za celotno leto 2014, dokazila o stanovanjskem statusu (najemna pogodba, dokazilo o plačevanju tržne najemnine, potrdilo o bivanju v bivalni enoti oz. zavetišču, dokazilo o bivanju pri starših ali sorodnikih, opis stanovanjskih razmer, ipd.)
Napovedovati ni mogoče
Udeležencem razpisa, ki bodo izpolnjevali pogoje za dodelitev stanovanja bodo izdane odločbe o uvrstitvi na prednostno listo. Koliko možnosti je, da nekdo dobi stanovanje, ni mogoče napovedati vnaprej. Odvisno je od števila prijavljenih in od števila točk, ki jih bo prosilec dosegel. Prosilci bodo glede na skupno število doseženih točk razvrščeni na prednostno listo. Razpoložljiva stanovanja bodo glede na primerno velikost razdeljena upravičencem, ki so dosegli največ točk.
V strokovnih službah občine predvidevajo, da bo seznam uvrščenih upravičencev javno objavljen predvidoma jeseni.
Prednostna lista velja eno leto od objave. V kolikor bo Občina v tem času pridobila še kakšno stanovanje, bo to dodeljeno naslednjemu upravičencu s prednostne liste. Vesna
Ruba sz moje njive
Od sobote dalje bo v Izoli ponovno mogoče kupiti pridelke lokalnih kmetijskih pridelovalcev.
V sklopu projekta Kilometer nič bodo v Drevoredu 1. maja, v soboto, 23. maja ponovno odprli tržnico »Ruba sz moje njive«. Domača tržnica bo odprta vsako soboto med 8. in 12. uro.
Na izolski tržnici se bodo, tako kot prejšnja leta, predstavljali lokalni kmetje, ki bodo prodajali svoje pridelke. Osnovni namen tržnice je dati možnost lokalnim kmetom, da prodajo višek pridelkov. Tržnica je le eden izmed programov že več let delujočega Kilometra nič. Glede na to, da je bistvo projekta avtohtona in avtentična ponudba iz lokalnega okolja, bodo lahko na tržnici lokalne pridelke kupovali tudi vsi gostinci, ki so vključeni v navedeni projekt. Le ti morajo namreč v svoji ponudbi zagotavljati vsaj 80 odstotkov vhodnih surovin iz neposrednega okolja.
LETNO SREČANJE UPOKOJENCEV 2015
Vabimo vas v Cerkno, na srečanje upokojencev severne in južne primorske, ki bo v soboto 20.6.2015. Odhod iz Izole predvidoma ob 7. uri
Organizator ponuja ogled zanimivosti in sicer:
1.	Bolnica Franja čas ogleda 9,-10. vstopnina 5,50
2.	Cerkljanski muzej 10.-12. vstopnina 3,00
3.	Galerija stare obrti 10.-12,30 proštov, prisp.
4.	Park obnovljenih virov OŠ 10.-12./
5.	Razstava čipk - DU Cerkno 10.-12. proštov, prisp.
6.	Mestni muzej Idrija 9.-10. vstopnina 4,50
Ob 13. uri Osrednji program srečanja, kulturni program in ob 14. uri kosilo ter zabavni program z druženjem in plesom.
Za hrano in pijačo bo poskrbel Hotel Cerkno. Pripravljen bo divjačin-
V ponedeljek so nas zaskrbljeni krajani opozorili, da sta v Levstikovi ulici, pri Svetilniku, padli še dve cedri. Lastnik se je menda odločil za odstranitev dreves zato, ker so se že nevarno bližala hiši, eno pa je bilo bolno. Drevesi sta sicer na njegovem vrtu, krajane pa je zanimalo, če to, kljub temu, morda ni sporno. Ali pa vsaj vprašljivo.
Zato smo povprašali Roberta Turka z Zavoda RS za varstvo narave, Območna enota Piran, ki ima sedež v Izoli, če lahko lastnik zemljišča na lastno pest odstrani dve tako veliki drevesi. Turk pravi, da je to seveda njegova pravica, a le, če drevo ni spomeniško zaščiteno. “Dejstvo pa je, da bi morali razmišljati o tem, kako bo drevo zraslo v času, ko ga zasadimo”, dodaja Robert Turk.
Tudi sicer cedre niso zaščitena drevesa, saj, kot pravi Turk, gre pravzaprav za tujerodno vrsto, v Izoli pa so menda edina zaščitena drevesa pinije v Prešernovem dravoredu. Na obali pa je še nekaj samostojnih dreves zaščitenih. 'Predvsem gre za starejša in večja drevesa, pretežno hraste, ali pa platane na Belvederju v Kopru in Portorožu. No, pravkar se zavzemamo, da zaščitimo murvo v Ankaranu.”
Sicer pa, dodaja Turk, se moramo zavedati, da gre tudi v tem primeru za zelenje, ki ga je zasadil človek, za katerega pa bi morali dovolj zgodaj ugotoviti, če bo škodilo našemu življenskemu prostoru ali ne. “Še vedno pa obstaja zdravi razum, da za vsako drevo, ki ga posekamo, posadimo dva nova. Čeprav je res, da je to težko zahtevati, ko govorimo o zasebnem dvorišču. ”	am
f ■■
Vinj etna stran
Turistični zamašek na Jagodju
V petek, 5. junija je predvidena otvoritev predora Markovec, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov buri duhove okoliškega prebivalstva od samega začetka načrtovanja gradnje. Najprej so se pritoževali lastniki zemljišč v neposredni bližini trase predora, nato, med miniranjem, stanovalci na Markovcu, med samo gradnjo sta propadli dve gradbeni podjetji, Dars pa se je boril s pritožbami za rušenje obejktov, ki so še do nedavnega stali na izolski strani predora, sredi načrtovane trase.
Ob vsem tem pa se zdaj župana Kopra in Izole, Boris Popovič in Igor Kolenc, borita proti vinjet-nemu sistemu, ki je predviden za predor. Predvsem zato, da bi v uporabo pridobili staro obalno cesto, ki ima nesluten potencial za razvoj turizma v regiji.
Ampak največ težav ob odprtju predora bi lahko imeli ravno v Izoli, natančneje v Jagodju, kjer se hitra cesta, oziroma zdaj že avtocesta, zaključi. Že zgodovinsko je na vrhu Jagodja v poletnih mesecih velika gneča, okoliški prebivalci pa v tem času s težavo sploh prečkajo cesto. Ampak težave se bodo v naslednjih mesecih le še stopnjevale.
Kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava Maks Filipčič, je to območje, zaradi prometa, že dolga leta kritično. "Ko je še deloval Casino na Belvederju smo se celo že dogovarjali, da bi z njihovo pomočjo zgradili krožišče na Belvederju, ki je nujno potrebno, a zdaj tudi teh načrtov več ni mogoče izpeljati. Ostali smo z enim krožiščem, ki ima oba izvoza dovoljena samo za stanovalce, in kjer je težko že samo prečkati cesto. Bojim se, kako bo s prometom v naslednjih mesecih." Težava je namreč v tem, da se bo zdaj tisti prvi prometni zamašek, ki se je doslej naredil pri Žusterni, premaknil v Jagodje, kjer se je sicer naredil drugi zamašek. Rezultat bo, se predvideva, velik prometni zastoj, ki se bo vlekel po vsej izolski obvoznici. ‘ In vsakič, ko bo prišlo do tega, bodo morali zapreti predor, saj bo kolona predolga”, je povedal Alojz Zorko, svetnik Izola je naša in član sveta
KS Jagodje - Dobrava. "Veste, cesta, ki povezuje konec hitre ceste in cesto na Belvederju je pravzaprav začasna cesta in kot takšna je bila tudi mišljena. Saj vidite, da gre takorekoč mimo dvorišč okoliških hiš in nima niti uporabnega dovoljenja, predvidena pa je tudi za vožnjo s traktorji in frezami, saj druge poti zanje ni. Dejansko gre za asfaltirano poljsko pot, in to mi poudarjamo že od samega načrtovanja tega projekta. Kako bomo razložili turistom, ki kupijo drago vinjeto, da se bodo takoj po avtocesti vozili za traktorji?”
Vinjete bodo Izolo odrezale na pol
Vinjetni sistem pa bo še dodatno otežil vožnjo do Jagodja in Dobrave. Cesta v staro Jagodje je, kot rečeno, omejena na lokalni promet, priključevanje iz Izole v Jagodje na cesti na Belveder pa je zadnja leta v poletnih mesecih takorekoč skoraj nemogoče, v prihodnje, ko bo ta cesta edina možna za avtomobile brez vinjete, pa bo seveda še veliko huje. Težko si je predstavljati, kako bodo stanovalci Dobrave, ki nimajo vinjete, prišli do Izole. Edina pot bo ravno cesta na Belvederju, kar si je pa poleti težko predstavljati. Pozabiti pa ne smemo niti na to, da je v gradnji tudi slemenska cesta Jagodje - Šared, ki bo v prihodnje, prav pri Jagodju, povezovala izolsko podeželje. "Ravno zaradi tega smo od samega začetka pogojevali gradnjo hitre ceste s tem, da ne bo cestninske postaje. A, kot vidite, so s tem vinjetnim sistemom elegantno obšli te pogoje.
In, ko na ministrstvu razlagajo, da je tudi ljubljanska obvoznica podvržena vinjetnemu sistemu, moram priznati, da res ne razumem njihovega razmišljanja, saj so obvoznico zgradili zato, da razredčijo promet v samem mestu, nato pa ljudem onemogočijo, da se po njej prosto vozijo”, je povedal Zorko, ki pravi, da bo največja žrtev vinjetnega sistema ravno turizem. "Prvi, ki bi se morali aktivirati, so gostinci, saj bo zanje ta vinjetni sistem poguben”, dodaja Zorko. “Vsekakor pa sem prepričan, kot sem že povedal na seji občinskega sveta, da župan nikakor ne bi smel v solo akcijo, saj gre za problem, ki se tiče vseh Izolanov in za tem bi morali stati vsi." Ker, dejstvo je, da bi ravno vprašanje z vinjetami skozi predor Markovec lahko poenotilo razdvojeni izolski občinski svet, saj takorekoč vsi plavajo v isto smer, a se to žal niti tokrat ni
zgodilo. "Mnenja sem”, še pravi Alj oz Zorko, “da se župan ne bi smel udeležiti otvoritve predora Markovec. S tem bi jasno pokazal, da stoji za svojimi besedami in dal vedeti, da je ta odločitev za našo regijo slaba.” Kar sta sicer tako župan Kolenc, kot župan Popovič, že potrdila.
Svet KS Jagodje - Dobrava še išče rešitev
Maks Filipčič je še povedal, da bodo v sredo na seji KS Jagodje - Dobrava diskutirali ravno o tej tematiki, želijo pa, da bi se seje udeležil tudi v Izoli izvoljen državni poslanec SMC Tilen Božič. Sicer pa se bo v prihodnosti promet skozi Jagodje vendarle razredčil, a to le, ko bo zgrajena povezava do Lucije. Ampak glede na to, da je ta šele v načrtovanju in se gradbena dela ne bodo sprožila še vsaj do naslednjega leta, vmes pa različni mediji že poročajo o pritožbah neizbranih podjetji in revizijah, kar bo časov-nico gradnje še dodatno premaknilo naprej, lahko pričakujemo vsaj nekaj turističnih sezon, ko bo Izola vkleščena med kolone vozil na vsakem koncu. am
VODNA
Pri vodnih virih je bila ponovno gneča
Društvo Šparžin iz Kort je tudi letos organiziralo pohod po vodnih virih podeželja, ki seje ga ponovno udeležilo izjemno veliko ljudi. Pohodu je sledila tudi slikarska razstava, manjkala pa ni niti priložnostna zelena malica. Ob tem so letos imeli tudi srečo z vremenom, tako da je bilo vse popolno.
Po dežju vedno posije sonce. Tako je bilo tudi v soboto zjutraj, ko je vremenski napovedi navkljub pokukalo sonce izza oblakov in nas spremljalo ves dan.
Pohodnike nas je pot peljala od Kort do Medošev, Cetor in mimo Morganov nazaj v Korte. Med postanki ob vodnih virih smo prisluhnili zgodbam o preteklih časih, običajih in ljudski pesmi. Paša za oči je bila prekrasna narava, zaselki in gozdne poti. Naravna zelišča so se kar sama ponujala, da jih naberemo. Pa ne samo divj šparglji! Zelišča so bila tudi glavna sestavina zelene malice, s katero smo se pohodniki okrepčali. Pot nas je popeljala tudi mimo vinogradov in lokalnih vinarjev, na katere
uresničitev tako prijetnega pohoda in druženja. Zahvala gre še posebej vsem, ki pomagate pri osveščanju pomena vodnih virov in ohranjanju naše kulturne dediščine in narave.
Vabimo vas, da se nam pridružite na pohodu tudi drugo leto.
TD Šparžin Rozana Prešern
smo v Kortah še kako ponosni. Člani Turističnega društva Šparžin so na koncu pohodnike presenetili še s slikarsko razstavo ljubiteljskih slikarjev, ki so pod strokovnim vodstvom mentorice Suzane Bertok na svoja platna poskusili ujeti delček narave.
Pohod po poteh vodnih virov ne povezuje samo pohodnike in naše vodne vire, povezuje tudi Kortežane vseh generacij, ki so pri organizaciji in izvedbi pohoda nesebično pomagali. Zatorej še enkrat hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo omogočili
Stari rimljani ali Iliri?
Draga brigadirka, dragi brigadir!
V nedeljo, 24. maja 2015 ob 11,00 se bomo v Kubedu (dostop do zbirnega mesta bo označen) zbrali brigadirke in brigadirji, ki smo iz Obalno-Kraškega območja sodelovali na različnih lokalnih, republiških, zveznih, mednarodnih mladinskih delovnih akcijah in pohodih. To bo hkrati srečanje na nivoju celotnega Kluba brigadirjev. Za dobro vzdušje bo poskrbel Mef s skupino NOB in še kdo, namen pa je v prvi vrsti ta, da se nekdanji brigadirski prijatelji spet snidejo.
Zaželjeno je, da svojo udeležbo brigadirji in brigadirke sporočijo do petka 22.maja 2015 in sicer na: pisotsaksida@gmail.com ali na tel.št. 051 682 768 (Jadran Pišot)
Izolanke in Izolani se lahko prijavite Slavku Klobasi, tel. 040 918 374.
Stand up v Barieri
Bariera bar vabi na tretji večer stand-up komedije v svojem prijetnem okolju.
Nabor komikov iz cele Slovenije se nadaljuje. Tretji večer bo na sporedu v petek, 22.5., ob 20:30.
Nastopili bodo Gašper Bergant (Ljubljana), Andrej Podbevšek (Ljubljana), tretji ali tretja pa bo kmalu znana oziroma znana Vabljeni na dozo smeha v petek v Izolo! Ker itak drugje nimaš kej. Vstop prost.
V soboto so izolski arheološki park Simonov zaliv obiskali Rimljani iz naj starejšega rimskega mesta v Sloveniji, Poetovije oziroma Ptuja. Društvo Poetovio LXIX je namreč zasedlo arheološko najdišče v San Simonu, kjer je pred dvemi tisočletji stala stara rimska obmorska vila, in na njenih temeljih so postavili pravi starorimski tabor, z vojaškimi šotori in baldahini. Skoraj šestdeset maskiranih članov društva je radovednim mimoidočim, teh se je v dopoldanskih urah kar trlo, predstavilo življenje v času starega Rima, od “lenarjenja” in nastavljanja sončnim žarkom aristokratov in senatorjev, do vojaških vaj legionarjev. Člani društva so ob tem predstavili tudi umetnost pisanja v antiki, lončarstvo, borbe s palicami in lokostrelstvo z antičnim lokom.
Kot je povedal Andrej Klasinc, predsednik društva, na Ptuju že več kot desetletje obujajo tradicijo rimskih iger, zadnja leta pa svoje dejavnosti predstavljajo tudi drugod po Sloveniji, Izola pa je, zaradi ostankov obmorske vile, seveda logična destinacija. “Jasno je, da to arheološko najdišče mora biti zaščiteno, ampak do določene stopnje in ena od teh sprostitev zemljišča je bila ravno ta, da postavimo rimski tabor in se odpremo ljudem in pokažemo življenje tudi na tem območju izpred dveh tisoč let. Pripeljali smo legionarje, vestalke, imamo otroške igre, naše žene pa so pripravile jedi po starih Apici-jevih receptih. ”
Sprehajalci so projekt lepo sprejeli in arheološko najdišče je na sončno soboto lepo zaživelo. Podobni projekti bi lahko arheološko najdišče Simonov zaliv še dodatno promovirali, kljub temu pa so se vseeno nekateri spraševali, če morda ostanki rimske vile vendarle niso bili premalo zaščiteni.	am
Rokometno mesto-------
Brez poškodb bi bili še boljši
Izolski rokometaši so zaključili z nastopi v 1. državni rokometni ligi. Obstanek v najvišjem državnem tekmovanju tudi za naslednjo tekmovalno sezono je dober uspeh, glede na slabši začetek sezone. Brez poškodb pa bi bila uvrstitev še boljša.
ISTRABENZ PLINI
Stojijo z leve: pomočnik trenerja Azim Redžič, Dragan Kevič, Elvin Čosič, Blaž Vončina, Kristjan Jurič, Nikola Kojič, Urban Batič, Andraž Velkavrh, Jakob Vukovič, trener Borut Hren in predstavnik ekipe Savo Kovačevič. Čepijo: Luka Matijaševič, Filip Madžarevič, Amel Redžič, David Zorič Stepančič, Martin Gregorič, Aleš Selišnik, Peter Božič, Rok Gomezelj in fizioterapevt Dejan Kumar.
Na sliki manjkajo naslednji člani ekipe 2014/2015: Peter Pucelj, Blaž Žgavec, Žan Popovič, David Bubnič in Erik Grlj
-	To je šport. Gorenje je nastopilo podcenjevalno, proti njim nam je steklo vse in smo bili na robu zmage. Obratno je bilo v Celju, kjer smo želeli nuditi dober odpor. Celje se je dobro pripravilo na nas, kar dokazuje, da smo spoštovanja vredna ekipa in so nas povozili. Očitki, ki smo jih bili deležni, so bili brezpredmetni. Na vsaki tekmi se borimo stoodstotno in tako bo tudi naprej.
-	V prihodnji sezoni bo tekmovalna temperatura na Obali še višja, saj se vrača Koper.
-	Res je. Že zdaj se veliko govori o tem in upamo, da bo derbi kmalu na sporedu.
-	Kaj lahko rečemo o sestavi ekipe v prihodnji sezoni?
-	Trenirali bomo do konca maja in do takrat bomo skušali z vsemi fanti skleniti neke dogovore za naslednjo sezono. Žan Popovič ostaja, s Celjem pa smo v dogovorih morda še za nekatere igralce. Računam nekako še na tri novince, potem pa bomo videli, kako bo na začetku priprav.
| - Z vami pa ostajajo tudi Ribari.
I - Ribari so nam izredna pomoč s
S tribun. So krasni. Navijajo fer, kar nam vsi priznavajo in ekipe komaj čakajo, da pridejo igrat v Izolo. To je ena dodatna potrditev, da je Izola rokometno mesto, mesto z dušo.
BV
Medtem ko Celje, Velenje, Maribor in Trimo še tekmujejo v končnici 1. rokometne lige, so preostale ekipe že potegnile črto pod sezono. Izola je osvojila enajsto mesto, ki jo še ohranja med najboljšimi klubi. Začetek prvenstva je sicer s prihodom novih igralcev obetal več, vendar se je zasukalo drugače. 0 sezoni je nekaj besed povedal trener Borut Hren.
-	Dejansko smo začeli dokaj optimistično z neko konkretno zasedbo za dosego cilja, zastavljenega pred sezono. Tu smo najbolj računali na bivšega reprezentanta Petra Puclja, ki je dobil dobro ponudbo iz tujine. Zatem so prišle še poškodbe - ostali smo brez Amela Redžiča, Žan Popovič si je poškodoval koleno, Andraž Velkavrh, naš organizator igre, pa roko. Sicer smo imeli še nekaj poškodovanih fantov. Dejansko smo v prvem delu ostali zdesetkani, kar se je poznalo v nastopih in odrazilo v rezultatih
-	V drugem delu je skorajda kompletna Izola iztržila precej več točk.
-	Seveda. Amel in Andraž, ki sta prvokategornika, sta se vrnila. Na Andraža smo itak veliko računa-
li in še naprej računamo nanj in je drugi Žiga Smolnik. Amelove kvalitete itak poznamo, skratka vse se je postavilo na svoje mesto, obramba in napad sta se uigrala, tako, da smo zasluženo osvajali točke v drugem delu prvenstva.
-	Dobro sta se obnesla oba ajdovska novinca, pa tudi fantje z mladinskih vrst.
-	Mladinci imajo še veliko dela. Urban Batič, levo krilo, predstavlja ogromen potencial, ki ga za enkrat še ne izkoriščamo. Blaž Žgavec je bil eden stebrov obrambe, žal se je proti koncu tudi on poškodoval. Računamo na vse tudi v prihodnjem letu in pričakujemo, da se bodo pokazali v še boljši luči.
-	Zaradi obveznosti fantov ste na treningih najbrž redko kompletni.
-	Pri treningih smo dosegli dogovor glede dela. Za bolj izkušene fante zadošča minimalen proces, takrat delamo individualno z mlajšimi. Kar smo s tem načinom osvojili, je dobro in upam, da prihodnje leto dodamo še kak trening. Predvsem pa je važno, da naredimo dobre priprave, tako poletne kot zimske.
-	Med nastopi izstopata domača skorajšnja senzacija proti Gorenju ter hud poraz proti Celju.
VVK Argo so proslavljali
V soboto bi morala Izola, oziroma Veslaški klub Argo, gostiti 60. spomladansko mednarodno regato, za katero je bilo prijavljenih okrog 220 posadk iz 8 klubov Italije, Hrvaške ter Slovenije. Žal pa je vreme poskrbelo, da tekmovanja ni bilo mogoče izpeljati.
Kljub temu pa so se že zgodaj popoldne zbrali člani kluba, njihovi starši in prijatelji kluba, da primerno proslavijo odličen rezultat lahkega veslača Rajka Hrvata, ki je na nedavni tekmi svetovnega pokala v Splitu, zasedel 2. mesto in za ta dosežek prejel srebrno medaljo.
S trenerjem Iztokom Butinarjem sta zgolj zaradi tega prekinila priprave na Dravi, kjer se Rajko pripravlja za bližnje EP, ki bo od 29. do 31. tega meseca v poljskem Poznanu. Pred razrezom torte pa je je bilo nujno fotografiranje s prijatelji - soveslači in trenerji.
Poseben gost, pa je bil, tako kot vsako leto na dan regate, Jadran Ba-rut nekdanji veslač ter član kluba Argo. Ta je že davnega leta 1964, skupaj s klubskim tovarišem, že pokojnim Lucianom Klevo, za barve tedanje skupne države Jugoslavije, nastopal v osmercu na poletnih OI v Tokiu in zasedel četrto mesto.
Sfi**
Vaško bronast na odprtem evropskem prvenstvu
«0*
S.SNL-zahod
Rezultati 24. kroga:
Jadran D. : Ajd Škou 2:5 (0:2) Tabor Sežana : Adria 1:1 (1:0) Cerknica : 11. Bistrica 1:2 (1:0)
Brda : MNK Izola 0:3 (0:2)
Izjemno pomembna zmaga
Brda - Izola 0:3
Na eni težjih tekem letos in gostovanju pod pritiskom, kjer so bile tri točke nujne, je naša ekipa prikazala odlično igro in pristop, ki je potreben za suvereno zmago na vsaki tekmi. V nedeljo igramo zadnjo domačo tekmo v rednem delu zato vabljeni na stadion v čimveč-jem številu.
Gostovanje v Brdih je veljalo za eno težjih, saj so bile vse tri točke nujne, glede na to, da naši nasprotniki ne popuščajo. Ajdovščina je namreč v soboto visoko premagala Dekane v gosteh in vse je bilo na nas, saj bi v primeru neuspeha lahko že govorili o neuspešni sezoni. A naši fantje so kljub pritisku prikazali zrelo igro vseh devetdeset minut in napolnili mrežo domačinov ter se domov odpravili s “hat-trickom” Nika Mihailoviča, odličnim pristopom in pozitivnim vzdušjem na poti domov.
Nik Mihailovič po tekmi: “Igrali smo korektno in tako kot smo bili dogovorjeni. Izredno vesel sem treh zadetkov na tako pomembni tekmi, še bolj vesel in ponosen pa sem na ekipo, ki je prikazala pravi pristop in zrelo igro na težkem gostovanju. Še vedno smo v igri za 2.SNL in gremo tekmo po tekmo. Vse je odvisno od nas, potrebujemo pa podporo publike in navijačev, zato vabim vse navijače kluba na zadnjo domačo tekmo v rednem delu prvenstva proti Biljam potem pa še na gostovanje v Ajdovščino. Forza Izola!”
V ekipi vlada odlično vzdušje pred zadnjo domačo tekmo v rednem delu, ki bo v nedeljo 24.5. ob 17:00 proti Biljam, zato vabimo vse podpornike kluba na stadion v podporo naši ekipi! Nujno potrebne so nove tri točke, če želimo ostati v igri za napredovanje, zato potrebujemo čimvečji obisk na tribunah.

Še pred omenjeno tekmo, pa nas, (morda ob nekoliko nepravem času), čaka finale pokalne tekme proti Ankaranu. Tekma bo v četrtek ob 19:00 na Atletskem stadionu v Kopru. Oba finalista sta že uvrščena v Pokal Slovenije naslednje leto, zato je sam obračun brez pravega naboja, a vseeno si v klubu prizadevamo v naše vetrine prinesti nov pokal, ki bi dodatno dvignil samozavest ekipi. Vstop na finalni tekmi bo prost - vabljeni in Forza Izola!
Lestvica:
1. MNK Izola 51, 2. Ajdovščina Škou 50 (tekma manj), 3. Bilje 40 (tekma manj), 4. Brda 36 (tekma manj)...
Vasilij Žbogar bronast
Še četrtič zapored se Vasilij Žbogar z evropskega prvenstva vrača z odličjem, tokrat bronastim. Po slabšem začetku prvenstva v Splitu je Izolanu v nadaljevanju uspel preobrat in na današnji regati za medalje je potrdil bron.
Tudi zadnji dan prvenstva ni šlo brez čakanja, razlog pa spet premalo vetra. Ko se je po slabih dveh urah čakanja le dvignil na okoli pet vozlov, se je zadnje dejanje prvenstva lahko začelo. Prva naloga Žbogarja je bilo pokrivanje največjih konkurentov za bronasto medaljo, Britanca VVrighta in Rusa Kistanova, delo pa je opravil z odliko. Ves čas je bil v ospredju, na polovici regate že drugi, tudi v nadaljevanju je bil od Izolana boljši le Šved Allansson, ki je tudi zmagal na regati za medalje. Žbogar je z drugim mestom potrdil bronasto medaljo.
“Pred regato sem si želel, da je sploh ne bi bilo, saj nisem imel možnosti kaj pridobiti, lahko pa bi veliko izgubil. Ko pa je zapihalo, se mi j e uspelo zbrati in uspela mi je dobra regata, ” je bil po koncu zelo zadovoljen Žbogar in nadaljeval: “Vedel sem, kdo sta moja največja konkurenta in ves čas sem ju nadzoroval, oba sem imel pod kontrolo. Spet sem dokazal, da se v stresnih situacijah zelo dobro znajdem, stres znam izkoristiti v svoj prid. Zelo zadovoljen sem, da mi je uspelo. ”
A začetek prvenstva ni bil po Žbogarjevih željah, zaradi viroze je bila vsaka regata zelo naporna in razmišljal je, da bi po drugem tekmovalnem dnevu prvenstvo končal: “Zelo težko mi je bilo, a ker sem vedel, koliko ljudi stoji za mano, koliko se jih trudi zame, sem tudi jaz dal vse od sebe. Ko je viroza popustila, seje energija vrnila in vedno bolje mi je šlo. Uspel mi je preobrat in danes sem zelo zadovoljen, da sem vztrajal in prišel do nove medalje.”
Na zadovoljstvo organizatorjev je evropski prvak postal Hrvat Ivan Kljakovič Gašpič, ki je današnje zadnje dejanje končal
kot četrti, njegov glavni konkurent za naslov Novozelandec Josh Junior je bil osmi.
Mladi slovenski jadralci uspešno nastopili na Nizozemskem
Včeraj se je v Workumu na Nizozemskem končala regata Dut-ch Youth 2015, kjer so svoj pečat pustili tudi mladi slovenski jadralci. V razredu 29er sta bila vse dni nepremagljiva Peter Lin Janežič in Anže Podlogar (JK MIPC). Nanizala sta šest prvih mest v desetih odjadranih plovili in zmagala v konkurenci 51 posadk iz 10 držav.
V	razredu optimist pa sta se v konkurenci 417 jadralcev iz 15 držav za čimbolj še uvrstitve potegovala dva Slovenca. Po trinajstih odjadranih plovih se Rok Verderber (JK Portorož) z regate vrača s petim mestom, Klemen Semelbauer (JK Portorož) pa je na koncu osvojil 24. mesto.
Zaključena kriterijska regata Jadro Rance 2015
Ta vikend je v organizaciji BD Ranca Ptuj na Ptujskem jezeru potekala regata Jadro Rance 2015, kriterijska regata za razred Optimist in Laser 4.7. Na regatnem polju se je pomerilo 38 jadralk in jadralcev v razredu optimist in pet v razredu laser 4.7. Vreme organizatorjem ni bilo najbolj naklonjeno, vendar so v treh dneh v obeh razredih uspeli izpeljati po štiri plove.
V	razredu 4.7 je prvo mesto osvojil Toni Vrščaj (WSC Črnomelj), drugi je bil Taš Kolman (JK Burja), tretji pa Martin Peternelj (JK Jadro Koper).
V	razredu optimist je med dekleti slavila Lana Semelbauer (JK Portorož), drugo mesto je osvojila Špela Hajdinjak (JK Olimpic), tretje pa Katerina Sedmak (JK Izola). Med dečki je regato na prvem mestu končal Daniel Cante (JK Izola), drugi je bil Martin Fras iz (JK Izola), tretji pa Luka Zabukovec (JK Jadro Koper).
Prejšnji teden smo poročali o uspehu izolskega veslača Rajka Hrvata, tokrat pa moramo omeniti še tri odlične mlajše veslače in veslačice, ki se odpravljajo ta teden v okvirju Veslaške reprezentance Slovenije na Evropsko prvenstvo na Češko v Račiče.
Na letošnje mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo na znanem prizorišču v čeških Račicah od 22. do 24. maja 2015, pa sicer odhaja devetčlanska slovenska reprezentanca, v kateri so trije veslači, tri veslačice in trije trenerji. Naši tekmovalci in tekmovalke bodo nastopili v obeh enojcih in dvojnih dvojcih, v katerih je tudi največ prijav. Na prvenstvu bo nastopilo 481 tekmovalcev in tekmovalk v 159 posadkah iz 31 držav, kar je rekordna udeležba doslej. Mladinsko EP je na sporedu od leta 2011, v letu 2012 ga je gostil Bled, naše posadke pa so na tem tekmovanju tradicionalno uspešne. Lani je v Hazevvinklu bron osvojil dvojni četverec.
V	ženskem dvojnem dvojcu bosta veslali Valentina Alicija Miklavčič (VK Dravske elektrarne Maribor) in Alja Škrlj (VK Izola).
V	tej disciplini je prijavljenih 16 posadk. Dekleti sta se v mednarodni konkurenci že predstavili pred tednom dni v Miinchnu in tam v močni in zgoščeni konkurenci dosegli deseti čas. za obe je to krstni nastop na velikih tekmovanjih.
V	ženskem enojcu, kjer nastopa 16 tekmovalk, bo barve Slovenije branila Tinka Kersikla (VK Argo Izola), ki je solidno nastopila v Miinchnu, sicer pa je že četrto leto članica mladinske reprezentance, saj je v njej nastopala že, ko je bila mlajša mla-
dinka. Lani je bila 17. na MEP, leto prej pa 11. na MSP, obakrat v dvojnem dvojcu.
V moškem enojcu nas bo zastopal Tim Mahne (VK Argo Izola), ki je debitant na velikih tekmovanjih. Pred tednom dni je v Munchnu v zgoščeni konkurenci solidno nastopil v C finalu enojcev. V enojcu je na MEP tradicionalno najštevilčnejša konkurenca, nastopilo bo 20 skifistov.
Lea in Mana prvi v Zagrebu
Od petka do nedelje je v Zagrebu potekal tradicionalni turnir Zagiping za mladinske kategorije. Zares izjemen rezultat so dosegle mlajše kadetinje ekipno, v postavi Lea Paulin in Manca Paljk. V polfinalu sta s 3:1 premagali reprezentanco Srbije, za katero sta igrali prva in druga igralka na državni rang lestvici, tako da sta naši dekleti ob zmagi kar zajokali od sreče, z njima pa tudi naš predsednik Igor Novel. nato je našo ekipo, v finalu, čakala selekcija statistike iz Budimpešte. V težki tekmi sta nas naši igralki ponovno presenetili in zmagali s 3:2, zadnji set na 9. Statistika je sicer največji Madžarski center v katerem vadijo pet do šest ur dnevno tudi malde igralke iz Srbije in Romunije, tako da gredo Lai in Manci resnišno vse čestitke za ta izjemen uspeh.
Skoraj bi se lahko veselili zmage tudi ekipno v mladinski kategoriji, kjer sta Erik Paulin in Grm Urbančič iz ljubljanske Olimpije v finalu tesno s 3:2 izgubila proti Hrvaški reprezentanci.
V posameznem delu se je najbolje odrezal Erik Paulin, ki je med mladinci prav tako osvojil drugo mesto. V finalu ga je s 3:0
premagal Deni Kožul iz Logatca. Če spomnimo bralce Mandrača katrina Sterchi se je pri mladin- ie lan* 22 ekip na dvajsetem pokah uvrstila na glavni turnir in kalu Menola ulovilo rekordno sicer med 16 najboljših. Podob- malo menol. Skupaj so tekmo-no uvrstitev je pri kadetinjah valci ulovili za dobrih pet kilo-dosegla tudi Kirn Fink.	gramov te ribe. Tokrat menole
Pri maljših kadetih se je Matija n*so zmanjkale, le prebrisane so Novel uvrstil med osem najbolj- postale, saj se njihov čas drstenja šib tako, kot Lea Paulin med bliža koncu. Letos so tekmovalci mlajšimi kadetinjami. Na glav- ulovili na svoje trnke, skupno nem turnirju smo dosegli še dve kar 136 kilogramov menol. uvrstitvi pri mlajših kadetinjah Zmagala je ekipa Sveti ROKO Ti-Med 16 sta se uvrstili Minea vat v sestavi Srečko Dekovič in Ljuca in Manca Paljk. Za dobro Nik Kocjančič za Črno Goro, ki igro velja pohvalit vse nastopaj- sta ulovila nekaj čez 16 kilogra-oče, tudi tiste, ki se niso uvrstili mov menol. Ista ekipa je zmaga-v nedeljo na glavni turnir.	^a tud* lani- Očitno sta mlada
Najbližje uvrstitvi pa je bil Uroš tekmovalca našla pravo formulo Žavbi. V odločilni tekmi je vodil za zmago. Drugo mesto je za-z 2:1, v nizih pa 6:2. Nato pa po sedla ekipa SOLINAR Strunjan res dobri igrai izgubil odločilni v sestavi Benjamin Martinčič in set na 9	Jan Krajcar, ki sta uspela dvigni-
ti iz morja 15 kilogramov in 900 gramov menol. Tretje mesto je ,	zasedla ekipa PLK KOPER v se-
21. Pokal Menola v Črno goro stavj yjnko Mojškerc in Boštjan V nedeljo 17. 5.2015 je morsko čotar ki sta imela 15 kilogramov športni ribolovni klub Menola jn gQQ gram0v menol. Organiza-Izola, organiziral 21. Pokal Me- tor je nagradil s priznanji še eki-nola. Tekma je v naše mesto pe MEDUZA Rovinj na četrtem privabila kar osemnajst ekip. mestU) ekipo LOVRATA Krk na Tako so prišle poleg mnogošte- petem mestu, ki se je tekme na vilnih domačih ekip še iz Črne p0KALU MENOLA udeležila Gore, Nemčije in Hrvaške. Letos prvič. Povejmo še, da so mimo-je organizator pogrešal sosede j^oči obiskovalci našega mesta Italijane. V vetrovnem vreme- p0 končanem tehtanju ulova, nu seje na tekmovalnem polju kakšno menolo lahko odnesli v na Ronku, bila prava ribiška domačo ponev.	Edi Marinšek
bitka.
K
19.00 Palača Manzioli Izola
Koncert glasbene skupine Skupnosti pod mentorstvom Enza Hrovatina
22.5.	petek
19.00 Kulturni dom Izola
Ustvarjalni oder mladih VIAKREATIVA #2 Plesni studio L AI in Gledališče STEPS pripravljata zanimiv plesno gledališki dogodek.
19.00 Palača Manzioli Izola
DELAVNICA O IZOLSKI ZGODOVINI
Izola in Evropa v 20. stoletju. Večer vodi Silvano Sau.
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Kako ustvariti varno okolje, ki omogoča razvoj človeških potencialov
Čas, ki ga živimo, potencira individualizem, dejstvo pa je, da človek v skupini ljudi, v kateri lahko združi svoje misli ter deli iste vrednote in prepričanja, zmore več. Ljudje smo ustvarjeni za sodelovanje, ustvarjeni smo za prispevanju k nečemu, kar presega naše ozke interese, ustvarjeni smo, da skrbimo drug za drugega.
23.5.	sobota
20.00	Kulturni dom Izola
komedija BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU
Gostuje SKD Tabor Opčine (Trst) Režija : Sergej VERČ Sergej Verč, slovenski zamejski režiser, gledališki pedagog, književnik, vsestranski umetnik, nas je pred kratkim zapustil. Njemu posvečamo to predstavo.
26.5.	torek
19.00 Mestna knjižnica Izola
potopisno predavanje Himalaja - prebivališče bogov
John Christian bo predstavil trekinge skozi Himalajo s slikovnim gradivom, ritem življenja tam, domačine, prijateljstva s šerpami in nam povedal nekaj o svojem delu z ljudmi na take in drugačne načine. »Ko sem prvič hodil po veličastnih himalajskih gorah, sem nenadoma razumel, zakaj jim pravijo prebivališče bogov in zakaj duhovni iskalci že tisočletja stopajo tam in meditirajo. Tišina gora, čistost sil narave te potegne v stanje notranjega miru, tišine in samote. Duša si oddahne od stresa in se vrne v naravno stanje harmonije. Globokega občutja Himalaje se ne pozabi nikoli.« Predavanje bo v angleškem jeziku s sprotnim prevodom v slovenščino.
19.00	Palača Manzioli Izola
Večer italijanskega filma srečanje bo s projekcijo filma "Le 4 giomate di Napoli" v režiji Nannija Loya posvečeno prazniku Republike Italije.
28.5. četrtek
20.00	Palača Manzioli Izola
večerni klepet z »Zanimivimi Izolani«
Gost večera bo
prof. Ervin Kocjančič, dr. med.,
predstojnik urološkega oddelka Univerzitetne klinike v Chicagu v ZDA. Izolan, ki svojo izjemno uspešno karierno, a tudi življenjsko pot gradi v tujini, a se zmeraj znova rad vrača v domačo Izolo. Večer bo z glasbo obogatila priznana flavtistka, akademska glasbenica Alenka Zupan.
KOPEDIA - festival komedije v Kopru
Zavod SI-FILM bo med 21. in 23. majem 2015 prvič organiziral prireditev KOPEDIA - festival komedije. Festival bo potekal na različnih lokacijah v Kopru.
KOPEDIA je festival umetnosti, ki izhaja iz ideje o žanrskem filmskem festivalu, s katerim organizator želi tako slovenski, kot tuji publiki, ponuditi nekaj posebnega, dinamičnega in zanimivega. Festival bo potekal 3 dni, od četrtka do sobote. Glavna tema prve edicije je družbena kritika znotraj komedije. Letos marca se je namreč obeležilo 40. obletnico prve uprizoritve znamenitega filma Fantozzi, kateremu v čast smo izbrali temo festivala.
Komedija bo na festivalu predstavljena tako v Stand up obliki, kot tudi na filmskem traku.
Plač Izolanov
V	ponedeljek 25. maja 2015 ob 11.00 uri vas vabimo na otvoritev prodajne razstave
Keramike otrok in mladostnikov
CIRIU S A Kamnik (Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik) Razstava keramike otrok in mladostnikov CIRIUSA Kamnik Razstava je plod nadaljevanja evropskega projekta ranljivih skupin Vaja dela mojstra, kjer smo se različni mentorji in strokovni delavci v centru povezali in začeli medsebojno timsko sodelovati in s tem pripomogli k čimbolj samostojnemu izražanju gibalno oviranih otrok in mladostnikov s kombiniranimi motnjami. Tako sedem let nadaljujemo tradicijo sodelovalnega dela in poleg drugih umetnostnih področij poglabljamo in medsebojno izmenjavamo izkušnje in znanja oblikovanja v glini ter jih prenašamo na mlade, (razstava bo na ogled od 25. do 29. maja 2015 v Plaču Izolanov)
Četrtki pr špini
Začenjamo serijo večereov s skupnim imenom Četrtki pr špini. Vsak četrtek se bodo tam spontano predstavljali različni domači ustvarjalci in poustvarjalci, od klasikov do rokerjev.
V	četrtek, 28. maja ob 20.00 bodo večere odprli irsko govoreči, brenkajoči, pihajoči in prepevajoči Brkinci, ki se jim reče Turn on Irish.
Hangar bar
21.05	Jam Session (vabljeni vsi glasbeniki in ljubitelji glasbe)
22.05. Demolition Group (predstavitev novega albuma Zlagano Sonce)
23.05	Swing (Franke 101 & Freakin 1 - Swing večer + (Veronimus Kaplan vintage dj set: Swing, Ragtime, Blues, Hot Ja22, Mambos)
Umetniški studio Apeiron Sončno nabrežje 18, Izola
V petek 23.maja ob 19.00 vas vabimo na otvoritev razstave slik in kipov iz bogate umetniške zbirke Vladimirja Tula
"Collezione Tul"
Na razstavi si bo možno ogledati
likovna dela različnih istrslih in mednarodnih avtorjev.
i V 4
razstava bo na ogled od 23. maja do 20. junija
Galerija Insula
spominske razstave ob 80. obletnici rojstva
Galerija Insula v Izoli Razstavni prostor Monfort v Portorožu (nekdanja skladišča 5011) Palači Gravisi - Buttoral v Kopru Galeriji Sq-ArtvKopru Studiu Galeriji Gasspar v Grožnjanu/Hrvaška
Galerija Alga
Zvest Apollonio (1935^2009)
J7•/fficr&frh A)
razstava slik Likovnega društva Tuba iz Izole
»Zlato jabolko«
Manziolijeva palača Izola
razstave grafik na temo posvečenih morje in narava COLORI PRI IVI ARI Galerija Plač Ljubljanska32
Razstava fotografij Toma Križnarja
ALI JE OTROŠTVO POD ISTIM SONCEM RES TAKO DRUGAČNO
Razstava INES FUGINA MALNAR
%
www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, to šport e le manifestazioni Izola - Isola
TEDEN LJUBITEUSKE KULTURE v sodelovanju z JSKD in Občino Izola
■ četrtek, 21.5., ob 19.00, Kulturni dom Izola: koncert zasedbe Poetrio BARVE LJUBEZNI. Slišali bomo uglasbene poezije Barbare Motoh Bračanov, Draga Misleja Mefa in Alenke Rebula, gost koncerta bo Etnotok. Vstop prost.
•	petek, 22.5., ob 19.00, Kulturni dom Izola: plesno-gledališka predstava Plesnega studia LAI in Gledališča STEPS Izola VIAKREATIVA. Vstopnina: 6 €, za mlajše od 18 let v paru pa so vstopnice po 3 € na osebo.
•	sobota, 23.5., ob 20.00, Kulturni dom Izola: komedija v verzih v izvedbi SKD Tabor Opčine BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU, režija: Sergej Verč.
Vstopnina: 6 €, v paru po 3€ na osebo.
NAPOVEDUJEMO
•	petek, 12., in sobota, 13.6., od 19.00, staro mestno jedro: tradicionalni, že
13. PRAZNIK OLJK, VINA IN RIB. Vstop prost.
GALERIJA ALGA IZOLA
Do 29.5. je na ogled razstava slik LDTUBA: ZLATO JABOLKO. Vstop prost.
ART KINOODEON IZOLA
•	četrtek, 21., petek, 22., in sobota, 23.5., ob 19.00: dokumentarni POGLED TIŠINE;
•	četrtek, 21.5., ob 21.00: KINO OTOK: OKTOBER;
•	petek, 22., sobota, 23.5., ob 21.00: tragikomedija CENA SLAVE;
•	od nedelje, 24., do torka, 26.5.: AFTERKOPEDIA: PET KRST V HIŠI; FANTOZZI; STARI PRIJATELJI; DRUGI TRAGIČNI FANTOZZI; ČLOVEK, KI JE REŠIL SVET, FANTOZZI GRE V POKOJ;
•	sreda, 27.5, ob 19.00: vojna drama FRANCOSKA SUITA;
•	sreda, 27. 5, ob 21.00: KINO V ŽIVO: komični dokumentarec MAMA JE ENA SAMA.
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati!
flT* www.facebook.com/kultumicenter.izola	https://twitter.com/CKSPIzola
U www.facebook.com/arLizola	https://twitter.com/artodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izda (L 05/641 84 39,051/394 133; m: galerija@center-lzola.sl), ponedeljek, torek, petek 91)0-13:00. sreda. Četrtek 16:00-19:00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izda (1:051/396 283; m; info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30.
Izolski knjižnici pomembno priznanje
Mestna knjižnica Izola je prejela priznanje Andragoškega centra Slovenije (ACS) za promocijo učenja in znanja odraslih za leto 2014. Izolska knjižnica je v devetnajstletni zgodovini podeljevanja priznanj prva prejemnica tovrstnih priznanj med knjižnicami na Primorskem, sicer pa druga v Sloveniji.
Knjižnica je, po definiciji, »ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja knjige«. Izolska knjižnica že dolgo ni samo to, pač pa je kulturno, izobraževalno, informacijsko in socialno središče.
Z množico samoiniciativnih domiselnih idej je prodorna ekipa postopno vpeljevala dejavnosti, ki so prostor v Ulici OF 15 nadgradile bodisi v galerijo, razstavišče ali zgolj kotiček za učenje in srečevanje. Danes so tako Študijski krožki, Središče za samostojno učenje, Borza znanja. Vitrina in stena ustvarjalnosti, Zanimivi Izolani, Mednarodne ure pravljic in še nekatere druge dejavnosti najbolj prepoznane aktivnosti izolske knjižnice, ki jo vodi Marina Hrs. Odprtost do okolja in povezovanje s slednjim sta omogočila, da so lokalni umetniki in drugi oblikovalci v knjižnici našli imeniten prostor za razstavljanje. Številne etnografske, likovne in druge zbirke pa ne le bogatijo knjižničnega okolja, pač pa obiskovalcem ponujajo vpogled v ustvarjalne dosežke sokrajanov in razstavljalcev od drugod.
S pestrostjo predavanj, delavnic in predstavitev različnih znanj in izkušenj dodajajo okolju raznolike možnosti za vseživljenjsko učenje, so zapisali v Občini Izola, ki je bila med predlagatelji podelitve priznanja izolski knjižnici.
Vabimo Vas na prodajno razstavo keramike otrok in mladostnikov
CIRIUS Kamnik (Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik)
25. do 29. maja 2015
v Plaču Izolanov na Ljubljanski ulici 32, ki jo organizira Društvo za dobrobit občanov IZOLANI
vamjem
iS1



Pred leti je bila selitev knjižnice izpeljana v duhu, ki je prebivalce Izole s knjižnico povezal - prav ta duh, vedrina in vztrajnost so vsa leta značilnosti kolektiva in vodstva Mestne knjižnice Izola, ki išče nove načine in izzive, da obiskovalcem omogoča kakovostno učenje.
Kot ob različnih priložnostih poudarja direktorica Marina Hrs gre zasluga za uspešno delo knjižnice vsakemu posamezniku. Tako tudi za zadnje priznanje. Mozaik zaposlenih poleg direktorice sestavljajo še Jan Bednarik, Nives Kaligarič, Simon Koritnik, Darja Kromar Darja, Elena Mi-kičič-Modrušan, Ksenija Orel, Špela Pahor, Aleksandra Pirih, Doris Požeš, Vanja Rener, Milena Runko in Damjana Špik. Čestitke tudi v imenu Ljudske univerze Koper in Mandrača.
Branko Vuga
Pojejo za ljudi, pa tudi zase
V soboto dopoldne smo v parku Pietro Coppo v Izoli lahko prisluhnili moškemu pevskemu zboru Delfin Izola. Ubrano petje članov zbora je v park privabilo številne mimoidoče, ki so si vzeli čas in prisluhnili glasbi.
Pevski zbor, ki deluje že pet let, šteje okoli dvajset članov, druži pa jih ljubezen do petja. Nastopajo predvsem na občinskih prireditvah, tudi drugod v Istri in v zamejstvu. Spomladi so nastopili na prireditvi Primorska poje 2015. Vodenje zbora je pred dvema mesecema prevzela zborovodkinja Maja Cetin, ki pravi, da ima zbor v svojem repertoarju največ borbenih pesmi, tako vojaških kot tudi revolucionarnih. Pojejo še priredbe ljudskih pesmi, pripravili pa bodo tudi nekaj umetnih pesmi. Vsekakor izberejo glasbo, ki jo ljudje radi poslušajo.
To je bila le ena izmed prireditev, s katero smo obeležili vseslovenski Teden ljubiteljske kulture, katerega namen je opozoriti na pomen množičnega udejstvovanja prebivalcev Slovenije na področju kulture, tekst in foto: Barbara Dobrila
V knjižnici bo najbolje kar prespati
Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je najvidnejša promocijska manifestacija, ki utira pot k razumevanju in uresničevanju kulture vseživljenjskega učenja. Že 20. leto zapored ga usklajuje Andragoški center Slovenije.
Letos se je v Tednu vseživljenjskega učenja pridružilo 1.639 prirediteljev, ki snujejo, izpeljujejo, podpirajo in promovirajo učenje in izobraževanje v svojih okoljih, pa naj si bo to njihova primarna ali sekundarna, strokovna, prostovoljna ali ljubiteljska dejavnost. Med temi je tudi Mestna knjižnica Izola, ki se v Teden vseživljenjskega učenja vključuje od samega začetka in je dobitnica priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih 2014. Krovna tema letošnjega Tedna vseživljenjskega učenja je Evropsko leto za razvoj, podteme pa so Zelena delovna mesta in samooskrba, Lokalna razvojna partnerstva. Kritično potrošništvo. Kultura na poti iz roda v rod. Znanje izboljša življenje in Človek v trajnostnem razvoju. Ravno slednja tema je v torek 19. maja v čitalnico Mestne knjižnice Izola privabila številne uporabnike in obiskovalce knjižnice, ki so odprtih ust poslušali predavanje pisatelja, publicista, moderatorja družbenih procesov, člana sveta mednarodne organizacije Ecolise, soustanovitelja Trajnostnega parka Istra in Mreže za preporod Istre, permakulturnika, kuharja in pobudnika Vzporedne Evrope - Nare Petroviča, ki je v predavanju osvetlil temo lokalne inovativnosti za trajnostno kulturo bivanja.
Uradni termin Tedna vseživljenjskega učenja (TVU) 2015 je od 15. do 22. maja, razširjeni termin TVU pa traja do 30. junija 2015. V tem obdobju bodo v Mestni knjižnici Izola potekala še druga predavanja, in sicer bo 22. maja ob 19. uri Lorena Pahovič pojasnila kako ustvarimo varno okolje, ki omogoča razvoj človeških potencialov, 26. maja bo ob 19. uri John Christian predstavil Himalajo kot prebivališče bogov, v sredo 27. maja se bomo v srečanju Študijskega krožka »Kako živim ta trenutek« naučili vzdrževanja pozornosti v tem trenutku, 28. maja bo ob 20. uri v Wine baru Manzioli potekal 78. večerni klepet z »Zanimivimi Izolani«. Gost večera bo prof. Ervin Kocjančič, dr. med., predstojnik urološkega oddelka Univerzitetne klinike v Chicagu, v ZDA. Izolan, ki svojo izjemno uspešno karierno, a tudi življenjsko pot gradi v tujini, a se zmeraj znova rad vrača v domačo Izolo. V petek 29. maja bo Simon Habjan govoril o humanitarnosti in egoizmu ter o tem, kdo je sploh še sočuten?. 4. junija bosta Nives Uljan in Barbara Kaplan ob 19. uri predstavili lasno izkušnjo z mistično Šri Lanko in Indijo z jogo, v soboto 6. junija bodo Lučka in Petr Dufek s hčerkama ob 10. uri predstavili Vrtec v gozdu. 8. junija bo v Središču za samostojno učenje v Mestni knjižnici Izola delavnica Izpolni svoj Europass življenjepis. Zadnja v nizu prireditev v Tednu vseživljenjskega učenja 2015 bo v sredo 10. junija. V srečanju Študijskega krožka »Kako živim ta trenutek« bo Joško Cesar ob 19. uri predstavil tehnike, s katerimi pripeljemo misli v ta trenutek.
Mestna knjižnica Izola zagotavlja svoboden in enakovreden dostop do znanja in informacij skozi vse leto, za uporabnike knjižnice pa so, vse oblike neformalnega učenja, ki so v izolski mestni knjižnici umeščene »v redni program dela«, študijski krožki, središče za samostojno učenje in borza znanja, ter vse prireditve in delavnice, brezplačne. Ksenija Orel
Iskanje realnega sveta
Spet moramo postati mušketirji!
Jutri, v petek 22. maja ob 19. uri bo v čitalnici Mestne knjižnice Izola NLP coach Lorena Pahovič, v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja, ki letos poteka pod sloganom »Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost«, govorila o ustvarjanju varnega okolja za razvoj človeških potencialov. Ugodne in manj ugodne posebnosti časa, v katerem živimo in delamo je v pogovoru z njo odkrivala Ksenija Orel.
-	Tema vašega predavanja bo torej ustvarjanje varnega okolja za razvoj človeških potencialov. Zakaj menite, da je varno okolje tako zelo pomembno pri razvoju človeških potencialov in kako to, da ste se odločili, da boste predstavili ravno to temo glede na to, da je spekter vašega delovanja zelo širok?
-	Človeška vrsta ne bi nikoli preživela, kaj šele tako uspevala, če se ne bi naši predniki združevali v skupine in tvorili močne kroge varnosti, znotraj katerega so si člani pomagali in sodelovali ter se uspešno soočali z zunanjimi nevarnostmi. V vseh 50 tisoč letih se ljudje nismo veliko spremenili, spremenilo se je samo naše okolje. Potreba po varnosti in pripadnosti še vedno ostaja na prvem mestu.
V naši družbi postaja varnost vedno bolj nedosegljiv cilj. Redna služba je že skoraj zgodovinski pojem. Močna socialna mreža ni nekaj samoumevnega. Veliko ljudi je odrinjenih na rob družbe, osamljenih in obupanih. Individualizem in tekmovalnost so postali bolj cenjeni in zaželeni kot skupinski duh in sodelovanje. Prevladalo je prepričanje, da je uspeh individualen šport. Če ne uspeš, si kriv sam.
Moj namen je ljudi ponovno spomniti, čeprav verjamem, da to v sebi vsi vemo in čutimo, da smo ljudje timski igralci. Da se naš polni potencial sprosti, ko smo del skupine, kjer čutimo varnost in pripadnost. Da ni problem v ljudeh, ampak v odtujenem in tekmovalnem okolju, ki iz nas izvabi slabo plat. Čas je, da ponovno začnemo ustvarjati okolja, v katerih ljudje naravno in spontano uspevajo in so srečni.
-	Pred leti ste tudi sami zapustili varen pristan redne zaposlitve ter se podali v negotove vode, kar je zlasti za današnje čase precej drzno dejanje. Ste kdaj obžalovali izgubljeno varnost rednega dohodka?
-	Vsak premik iz območja ugodja je boleč. Tudi sama sem »krvavela« na različne načine, vendar sem bila pripravljena plačati ceno za novo življenjsko poglavje. Vem, da bi me v mojem varnem pristanu pojedlo obžalovanje za izgubljeno možnostjo. Vsekakor pa se brez podpore in spodbude družine in prijateljev ne bi upala podati v to avanturo. Pa smo spet pri varnosti!
-	Na kakšen način človek gradi, ali lahko zgradi, notranji občutek varnosti, na primer v službi, doma, ne nazadnje tudi na ulici?
-	Rodimo se kot nebogljena bitja, povsem odvisni od skrbi odraslih oseb. Notranji občutek varnosti začnemo graditi že takrat. Bolj kot se otrok počuti varen, bolj pogumno raziskuje svojo okolico, ker ve, da se lahko kadarkoli vrne v varen pristan. Ko smo zaskrbljeni in prestrašeni, se potegnemo vase in skrčimo svoj svet. Če želimo občutiti več varnosti, se moramo odpreti proti svetu. Videti, kaj se dogaja okoli nas, slišati zgodbe drugih ljudi. Takrat se naš svet razširi in naša osebna zaskrbljenost in problemi zmanjšajo. Če želimo povečati svoj občutek varnosti, se moramo več srečevati z ljudmi in se združevati.
-	Dostop do svetovnega spleta nam je nedvomno v marsičem olajšal življenje. Pa vendar, kje se skrivajo pasti; ali družabna omrežju družijo ali razdružujejo ljudi?
-	Svetovni splet nam je olajšal življenje in odprl številne možnosti, ima pa tudi tudi svojo temno plat, katere razsežnost bomo uvideli šele čez nekaj let. To je eksperiment, ki poteka v živo po celem svetu. Najbolj me skrbi varnost otrok in mladostnikov, ki jim prevelika izpostavljenost virtualnemu svetu ogroža zdrav razvoj. Največji poklon, ki ga lahko daš sočloveku je to, da mu podariš svojo 100% pozornost. Če pogledate okoli sebe, boste opazili, da mladi zaljubljenci raje pregledujejo svoj status na Facebooku, kot da se zazrejo v oči izbranca ali izbranke. Žal postajajo pametni telefoni bolj pomembni in zanimivi, kot človek iz krvi in mesa, ki nam stoji naproti.
Socialna omrežja so lahko uporabno in zabavno orodje, še posebej, če želimo ohraniti stike z družinskimi člani ali prijatelji, ki so daleč stran. Pravo in iskreno bližino pa lahko zgradimo samo s pogovorom v štiri oči, objemom, pozornim poslušanjem in skrbno izbranimi besedami, solzami in smehom...
-	Tudi moto »Vsi za enega, eden za vse« že preveč časa ni več aktualen v naši družbi. Nadomestil ga je moto »Poskrbi zase in pri tem se ne oziraj na druge«.
-	To je vsekakor recept za katastrofo. Kot sem že poudarila smo ljudje ustvarjeni, da skupaj premagujemo zunanje nevarnosti.
“Kot posamezniki ne zmoremo veliko, kot skupina pa lahko premagamo vse ovire. Žal je razvoj tehnologije in blagostanje prineslo utvaro, da zmoremo sami, da smo samozadostni.”
Dobra stran ekonomske krize je vsekakor to, da so ljudje primorane ponovno bolj sodelovati in si pomagati. Na Islandiji so ljudje v času ekonomske krize ponovno spoznali pravo vrednost odnosov. Sedeli so ob kozarcu vode in se pogovarjali ter tudi »brez piva in večerje v prestižni restavraciji« bili srečni. Skozi vso zgodovino so se ljudje soočali z raznimi nevarnostmi in tako bo tudi v bodoče. Probleme, ki nam jih servira sodoben svet bomo uspeli rešili samo, če bomo ponovno združili svoje moči. Čas je, da ponovno postanemo mušketirji!
-	Komu je torej jutrišnje predavanje namenjeno?
-	Predavanje je namenjeno vodjem, ki želijo v svojih timih imeti samoiniciativne in notranje motivirane zaposlene, ki so pri svojem delu inovativni in ustvarjalni. Zaposlenim, ki želijo na svojem delovnem mestu občutiti več varnosti in izpolnjenosti. Staršem, ki želijo, da njihovi otroci zrastejo v odgovorne, srečne in sočutne odrasle osebe. Navsezadnje vsem, ki želijo živeti v bolj prijazni, sodelujoči in varni družbi.
-	S čim se v življenju bodrite in sami sebe spodbujate?
-	Ja, kar nekaj jih imam na zalogi za različne situacije. Vsekakor pa imam še posebej rada naslednji: Najboljši del življenja je pred menoj! ter »Življenje je lepo«.
Ksenija Orel.
Po Kino otoku diši
Vse bolj se približuje 11. mednarodni festival Kino Otok - Isola Cinema, ki bo letos potekal od srede 3., do nedelje, 7. junija. Poročali smo že, da bo letošnji film v veliki meri posvečen 100 letnici 1. svetovne vojne, natančnejši program pa bodo, še ta teden, predstavili na tiskovnih konferencah v Ljubljani in Izoli.
Poseben dogodek v sklopu festivala pa se obeta že ta četrtek, 21. maja, ko bo ob 21. uri v izolskem Art kinu Odeon projekcija sedmih zgodb omnibusa OKTOBER (2011) sedmih mladih srbskih avtorjev, ki so bili v času, ko je padel Miloševičev režim, še najstniki. Milica Tomovič, Ognjen Isailovič, Ognjen Glavonič, Damir Romanov, Dane Komljen, Šenka Domanovič in Ivan Pecikoza nam na oseben in čustven način prikažejo kompleksno sliko sodobne Srbije. Mladi ustvarjalci so film na Kino Otoku osebno predstavili na slovenski premieri v letu 2012, zato je program predfestivalskega ogrevanja v Art kinu Odeon most med preteklimi in prihodnjo izdajo festivala. Ozira se nazaj in obenem pogled usmerja v prve junijske dni, ko se v festivalsko Izolo vrača Ognjen Glav-nonič s celovečernim prvencem.
Vstop je prost, vabilo vključuje črno komedijo, melodramo, poetične portrete in družbeno angažirano grozljivko za poljubno število oseb.
Nagrajeni Cancro Mateja Benina
Matej Bonin je leta 2005 diplomiral iz kompozicije na Ljubljanski glasbeni akademiji, trenutno pa nadaljuje študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pod mentorstvom profesorja Beata Furrerja. Boninova skladba z naslovom Cancro, je hkrati prvo delo slovenskega skladatelja, ki se lahko pohvali s to nagrado. Kot je Matej zapisal ob predstavitvi tega dela je: “izhodiščna točka skladbe glasbeni tok, ki se sprosti ob izbruhu celotnega orkestrskega telesa in je osnovan na intenzivnem ritmičnem pulzu pihal in trobil’’. Sliši se komplicirano in verjetno tudi je, čeprav avtor v pogovoru tega ni potrdil, niti zanikal.
-	To je zelo ugledno tekmovanje, saj so pripravili že 62. tribuno, skladbe pa tekmujejo v dveh kategorijah. Jaz sem dobil nagrado v kategoriji do 30. leta, druga pa je generalna kategorija, brez starostne omejitve. Na tribuni Ro-strum tekmujejo radijski posnetki skladb, na kateri se predstavijo radijske hiše z vsega sveta, letos jih je bilo 28, s skupno 55 posnetki. Delegati, oziroma predstavniki sodelujočih radijskih hiš, glasujejo za nagrajeno skladbo v vsaki od obeh kategorij, ter za priporočene skladbe. In moja skladba je zmagala v mlajši kategoriji. V generalni kategoriji je sicer zmagal norveški skladatelj Jan Erik Mikalsen, med priporočenimi deli pa so izbrali tudi delo letošnjega Prešernovega nagrajenca, Vita Žuraja.
-	Gre za velik uspeh slovenskih skladateljev, saj še nobena slovenska skladba ni bila nagrajena kot izbrano delo na tem prestižnem tekmovanju.
-	Res je. Niti sam tega nisem prej vedel. Seveda je lahko človek samo vesel takšnega priznanja.
-	Si bil prisoten na podelitvi?
-	Ni me bilo tam, informacijo, da je moja skladba zmagala, sem dobil iz Talina še isti dan, po telefonu, od Urednika za glasbo na radiu ARS Gregorja Pirša, kar me je seveda izjemno prijetno presenetilo in še vedno zbiram vtise.
-	Ob kakšni priložnosti je nacionalni radio posnel skladbo in kdaj jo bomo lahko slišali?
-	Gre za posnetek skladbe s koncerta RTV simfonikov pod vodstvom dirigenta Georgea Pehlivaniana, ki so jo izvedli v sklopu cikla Kromatika, februarja letos. Gre za moje prvo, desetminutno simfonično delo, za katerega sem prepričan, da ga bo mogoče še kdaj slišati. Nagrada je denimo to, da bo skladba sedaj predvajana na radijih vseh sodelujočih držav na Rostrumu, teh pa je bilo, kot sem že povedal, kar veliko.
-	Se ti bodo s tem odprla kakšna nova vrata?
-	Seveda upam, da se bodo. Drugi del nagrade je tudi novo naročilo Švedskega radia za novo komorno skladbo, morda pa bodo prišla še kakšna bodoča naročila, kdo bi vedel? No, pustimo se presenetiti, ampak trenutno sem še vedno poln navdušenja.
-	Bomo tvojo skladbo lahko kdaj slišali v živo tudi v Izoli?
-	Zakaj pa ne? Seveda bi bil vesel, če bi jo izvedli tudi v domačem kraju.
A.M./foto: Luka Kaše
Gimnazijo in srednjo glasbeno šolo je obiskoval v Kopru, kjer je leta 2005 tudi z odliko maturiral. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani iz kompozicije pod mentorstvom prof. Uroša Rojka. Oktobra 2007je s svojo skladbo že sodeloval na festivalu Sloivind v Ljubljani, leta 2008 je za svoje dosežke prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani.
Duo Accopiano in Zgodovina tanga
I Pianistka Zarja Vatovec in harmonikar Dean Delgiusto sta nam I v sredo, 13. maja v izolski Manziolijevi palači pripravila izjemno I prijeten in doživet glasbeni večer z naslovom »Zgodovina tanga«. I Duo AccoPiano, kot sta poimenovala to, vseeno, manj običajno I zasedbo, deluje od leta 2012 izvaja pa dela vseh slogovnih usme-I ritev, bodisi v izvirniku pisana za to zasedbo, bodisi kvalitetne I priredbe.
I Tokrat sta se mlada nadarjena glasbenika odločila za izlet v nekoliko I lahkotnejše glasbene »vode«. Tematski koncert z naslovom »Zgodo-I vina tanga« sta pričela s stavkoma iz istoimenske suite legendar-I nega argentinskega ustvarjalca »tanga nueva« - Astorja Piazzolle. I Njegova glasba živi v neštetih različicah in priredbah, seveda pa je I najbolj prepoznavna skozi zvoke harmonike (bandoneona). Dean I Delgiusto je že v uvodu s prefinjenim zvokom in okusno izbiro regiji strov ustvaril pravo občutje, v katerega se je izvrstno vživela pianistka Zarja Vatovec. Takoj smo začutili, da bo večer nekaj posebnega, ustvarjalno vzdušje v polni dvorani pa se je stopnjevalo skozi premišljeno izbran program. Svetovno znani »Tango Jalousie« danskega skladatelja J. Gadeja je tokrat zazvenel s poudarjeno ekspresivnostjo, izvajalca pa sta občinstvo prepričala predvsem v liričnih, »nežnih« odsekih.
Da je tango poleg strasti in ekspresivnosti odprt tudi za sodobnejše zvočne pristope, sta pokazali tudi dve tehnično in izrazno zahtevnejši skladbi - »klasika« 20. stoletja, I. Stravinskega, ter slovenskega skladatelja Uroša Rojka. Zarja in Dean sta se v obeh delih pokazala kot zrela, razmišljajoča glasbenika, ki jima ni tuje vživljanje v sodobne zvočne strukture in v drugačne glasbene estetike.
Doživet večer je duo zaokrožil s še nekaterimi skladbami A. Piazzole, med katerimi je po drznosti zasnove in virtuoznosti izvedbe izstopal »Tango revoluzionario«, po energiji in temperamentu »Libertango«, po intimni poglobljenosti pa »Milonga in Re«.
Koncertno turnejo po Sloveniji sta Zarja Vatovec in Dean Delgiusto začela v ponedeljek, 11. maja v grosupeljski Mestni knjižnici, nadaljevala v torek v Ljubljani (glasbena šola Vič-Rudnik), v sredo, 13. 5. sta koncertirala v Manziolijevi palači, v Velenju sta bila 14. 5., zaključila pa sta v Termah Olimja, 15. maja.
Mlada umetnika se te dni vračata nazaj v Ženevo in Kopenhagen, kjer živita in se še naprej umetniško udejstvujeta in izpopolnjujeta.
Bojan Glavina
I
)to: Mat
Drugačnosti
Namesto z naravo nas zdravijo z nafto
Pred slabimi tremi leti ni izgledal najbolje. Povedal je, da so mu diagnosticirali kožnega raka, vendar ne pristaja na operacijo. Leto dni kasneje je omenil, da mu gre na bolje, vendar še ni čas, da bi govoriul o tem. Zdaj, ko mu je veliko bolje, se je odločil in odkrito govoril o tem, kako se je lotil te nevarne bolezni.
Bila sva dogovorjena, da bo o svojem zdravljenju govoril takrat, ko bo prepričan, da je bolezen premagana in pred dnevi se je očitno odločil in povedal svojo zgodbo.
-	Pred dobrim letom tudi jaz nisem bil povsem prepričan v uspeh te terapije. Sicer sem verjel vanjo, vendar je nekaj dvoma vedno prisotnega. Razen tega sem se ves čas izobraževal, nabiral izkušnje in zdaj vem veliko več kot sem vedel na začetku.
-	Kakšna je bila diagnoza tvoje bolezni?
-	Diagnosticirali so mi bazalno celični karcinom, vrsta kožnega raka. Poslali so me k zdravniku za kožne bolezni, ki mi je po nekaj obiskih predlagal operacijo. Glede na to, da sem imel rakavo tkivo na glavi in na prsih se z operacijo, s katero ti to tkivo enostavno izrežejo, nisem strinjal in sem se lotil alternativnega zdravljenja in zdaj sem tukaj.
-	Zelo hitro si se odločil za alternativno zdravljenje.
-	V dobi interneta tudi zelo hitro prideš do informacij. Tako sem se tudi odločil za zdravljenje s hašiševim oljem, ki je za kožnega raka tudi najprimernejše in najenostavnejše, saj z njim samo mažeš oboleli del kože.
-	Problemi so verjetno tudi drugačne narave?
-	Problem je v prvi vrsti dejstvo, da sem nezaposlen, kupovanje hašiševega olja pa je nezakonito in drago. Pred kakšnimi tremi leti sem celo sam posadil nekaj sadik, vendar so mi jih ukradli in tako sem moral na črnem trgu kupovati drogo in jo uporabiti kot zdravilo.
-	Kako poteka to zdravljenje?
-	Uporaba je zelo preprosta. Olje je v obliki smole, ki jo vsak drugi dan namažeš na oboleli del kože. Smola je zelo obstojna in niti voda je ne odstrani, tako da zadošča mazanje vsak drugi dan. Seveda pa to veliko stane. Da si boste lahko predstavljali: ena mala injekcija drži od 2,5 do 3,5 kubika tega olja in ta količina zadošča za slab mesec dni. Ker ku-bik olja stane do 70 Burov, je treba samo za mazilo odšteti okrog 200 Burov mesečno. Za mojo vrsto raka je treba obolelo kožo redno mazati najmanj devet tednov. Če pa želiš zdraviti notranjega raka moraš olje uživati in to v večjih količinah, zato vse skupaj veliko več stane in je, za tistega, ki tega ni vajen, lahko precej neprijetno zdravljenje.
Žal veliko ljudi, posebej pa medicinska stroka, ne verjame v učinkovitost tega zdravila in celo moja žena ni prepričana, čeprav vidi, kako deluje v mojem primeru.
-	Kako je reagirala tvoja okolica?
-	Nekateri so me podpirali, so bili pa tudi taki, ki so govorili vse sorti, le nič dobrega ne. Žal sem moral skozi večino postopkov sam.
Pri nas o tej metodi zdravljenja malokdo ve kaj resnega, oprijemljivega. Pa je zdravil za raka še nekaj. Med drugim vsi vedo za česen, čemaž, japonsko dresen, aloa vero in še kaj bi se našlo. Seveda pa je treba ob tem tudi spremeniti način življenja. Jaz danes na dan prehodim po dvajset kilometrov, hodim po čistem zraku, daleč od avtomobila, brez alkohola sem že nekaj let, v prehrani pa sem le nekoliko zmanjšal meso. Vse to pomaga, da se zdaj počutim dobro, hkrati pa se nimam za nekakšnega zmagovalca nad klasično medicino. Enostavno sem se odločil za drugačno zdravljenje in k sreči je bilo, tako vsaj kaže, res uspešno.	d.m.
-	Verjetno je pomembna tudi kvaliteta tega olja?
-	Seveda. Olje je od rjave do rumene barve in bolj rumeno je boljše. Včasih je bilo precej tega naokrog, zdaj konopljo že vsi poznajo in hitro izgine. K sreči je tista, vzgojena pod lučmi, kot zdravilo enako učinkovita kot tista iz narave. Res je nerazumljivo, da konoplje še niso legalizirali v medicinske namene, saj je bila, preden so jo prepovedali, eno najbolj razširjenih in učinkovitih zdravil. Namesto tega nas zdaj farmacevti zdravijo z nafto.
-	Si občutil kaj stranskih učinkov?
-	Zaradi mazanja prav nobenega. To izgleda tako, kot da bi se namazal z navadno kremo in nima nobenega stranskega, recimo, halucinogenega učinka. Jaz sem preventivno tudi jedel olje. To pa ima stranske posledice, saj si v tem primeru po malem „zadet“. Vendar se da vse to nadzorovati, predvsem pa se človek v takem stanju bolj poglobi vase.
-	Zdravniki so gotovo skeptični?
-	Zdravniki se o tem niti ne pogovarjajo, saj je to zanje očitno še vedno tabu tema, če pa bi se pogovarjali ali zanimali za takšno zdravljenje bi verjetno imeli opravka z zdravniško zbornico. Verjamem, da jih zanima, vendar se ne želijo izpostaviti in zato me je zdravnik, tudi zdaj, ko je že bil viden naprede, ponovno pošiljal na operacijo, jaz pa sem jo ponovno zavrnil. Sledil sem navodilom, ki sem jih prebral na internetu, uporabljal primerne doze in dovolj dolgo ter predvsem redno. Treba je pač slediti navodilom Ricka Simpsona, znanega borca za legalizacijo konoplje v zdravstvene namene, ki svet prepričuje v zdravilno učinkovitost hašiševega olja v primeru kožnega raka pa tudi pri zdravljenju drugih vrst raka.
Angažirana umetnost na cesti
V soboto se je v Izoli in Ankaranu zaključila tridnevna prireditev poimenovana Festival ustvarjalne umetnosti s katero so slovenski kantavtorji opozarjali na pomen domačega ustvarjanja in aktiven odnos ustvarjalcev do okolja v katerem delujejo.
“Kantavtorji, pesnice, pisatelji, gledališčniki, slikarke in kiparke, plesalci, filmarke, videasti in drugi ne pristajamo na to, da denar loči človeka in umetnost, ne pristajamo na kulturo pohlepa in izključevanja, ne pristajamo na tiho večino. Namesto tega zagovorjamo glasnost, solidarnost, sodelovanje, odprtost!” so v vabilu na festival zapisali organizatorji in sodelujoči, med katerimi je bilo tokrat največ kantavtorjev, saj so se festivalu pridružili tudi organizatorji Kantfesta.
Sobotni del programa se je popoldne zgodil na Ljubljanski ulici v Izoli, večerni pa na študentski plaži v Ankaranu, v soorganizaciji Občine Ankaran. Med udeleženci so bili: Jani Kovačič, feministični zbor Z’borke, Ksenija Jus, Tadej Vesenjak, Peter Andrej, Matej Krajnc, Bojan Sedmak, Tinkara Kovač, Čampo Krizi in Mef.
n	15
Predzadnja-----------------------------------------------------
Pravijo ji “peš cona”
Ob 17.54 je 45-letnik v Izoli, na Sončnem nabrežju, z osebnim avtomobilom zbil peško na prehodu za pešce. 22-letna Izolanka se je poškodovala in so jo odpeljali v izolsko bolnico. Ukrep sledi glede na težo poškodb.
Ukradli so ji telefon
V	Izoli je nekdo 20-letnici ukradel telefon znamke Sony, vreden 200 evrov.
Z motorjem v avtomobil
Ob 17.20 se je na regionalni cesti Knežak - Drskovče zgodila prometna nesreča. Udeležena sta bila voznik motornega in osebni avto. Povzročil jo je 24-letni Izolan, ki je vozil iz Knežaka proti Zagorju, v desnem ovinku zapeljal preko neprekinjene ločilne črte na nasprotno smerno vozišče in čelno trčil v osebni avto, katerega je vozil 32-letni državljan Hrvaške. Voznik motorja je padel, odpeljali so ga v Klinični center v Ljubljano, odredili so mu tudi strokovni pregled za alkohol in prepovedane droge.
Ukradli so kolos polomljenim menjalnikom
V	Izoli so domačinu iz kleti bloka ukradli gorsko kolo znamke Giant mod. REIGN 2, črne barve, ki ima polomljen menjalnik. Kolo je bilo kupljeno leta 2012 in je bilo takrat vredno 2.000 evrov.
Ukradli so motorno kolo
Ponoči je nekdo iz skupne garaže v Izoli na Južni cesti ukradel motorno kolo Gilera Runner 125, črne barve, registrskih tablic KP LH-03.
Z Mercedesom do rekorda?
Ob 19.05 smo dobili obvestilo, da po obalni cesti Koper - Izola vijuga voznik belega osebnega avtomobila Mercedes. Policisti so vozilo ustavili v Izoli. 60-letnemu vozniku je alkotest pokazal 0,97 mg/l alkohola. Odvzeli so mu vozniške dovoljenje, sledi mu obdolžilni predlog.
Še en slalomist
Ob 20.18 smo bili obveščeni, da po obalni cesti Izola - Koper vijuga osebni avtomobil Renault Cangoo. Policisti so ga ustavili v Kopru. 70-letnemu vozniku je preizkus alkoholiziranosti pokazal 0,69 mg/l alkohola. Sledi mu obdolžilni predlog.
Odločil se je za popravni izpit Ob 0.41 je 52-letni domačin v Izoli z osebnim avtomobilom trčil v zid. Alkotest mu je pokazal rezultat 0,86 mg/l. Ker se z rezultatom ni strinjal, mu je bil odrejen strokovni pregled v SBI. Sledi mu obdolžilni predlog.
Akcija 0,0
Policisjka uprava Koper tudi letos sodeluje pri izvedbi akcije “0,0 Trezna odločitev”. Aktivnosti potekajo v različnih terminih. Prvi termin je od 15. maja do 24. maja, drugi pa od 1, junija do 7. junija 2015. Policisti bodo v teh terminih izvajali poostene nadzore, v katerih bodo preverjali psihofizično stanje udeležencev v cestnem prometu. Več pozornosti na prisotnost alk-hola bo tudi ob redni kontroli cestnega prometa. Namen akcije je prispevati k zmanjšanemu številu voznikov pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi in s tem k manjšemu številu prometnih nesreč, pri katerih se kot sekundarni dejavnik pojavljajo alkohol ali prepovedane droge.
Postanite mlad gasilec!
Prostovoljno gasilsko društvo Korte vabi vse zainteresirane pionirke in pionirje ter mladinke in mladince od 7. do 18. leta starosti iz vasi Korte, Cetore, Malija in Šared na
POGOVOR
ki bo v ponedeljek dne 25. maja 2015 ob 18.00 uri v sejni dvorani Prostovoljnega gasilskega društva Korte, v Kortah 44. glede vstopa v gasilske vrste.
Prosimo, da je pri pogovorih prisoten tudi eden izmed staršev.
Z gasilskim pozdravom » NA POMOČ.«.
PREDSEDNIK PGD KORTE, Dušan Grbec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame
KOCJANČIČ AMALIJE
(1921-2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje in sveče, izrazili sožalje ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala župniku Janezu za izrečene poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Njeni naj dražji
Izola, maj 2015
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490
-	Zamenjam ali prodam stanovanje v Ljubljani 54 m2 z garažo 28,5 m2 za podobno na slovenski obali. Tel.: 040 327 127
-	Prodam ali oddam za daljše obdobje garažo v Župančičevi ulici. Tel. 041 665 591
-	Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546.
-	Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441
NAJAMEMO
-	Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327
-	Moški srednjih let, najamem garsonjero 25-30m2, lasten vhod, za daljše obdobje, tel 070 703 004
-	Slikar srednjih let, samski, urejen, iščem garsonjero ali majhno bivalno enoto v Izoli za daljše obdobje. Tel. 041 231 890
Ekološko pridelane češnje
Na kmetiji Slavec na Šaredu nad Izolo imam poleg vina in olja, po katerih smo znani (Olj-karstvo in vinarstvo Slavec), tudi češnje.
V našem "češnjevem gaju" so ravno sedaj v polnem zorenju češnje z imenom Burlat.
Če vas zanima, pokličite na številko 041 721 220 (g. Valter). Pripeljemo tudi na dom.
-	Prodamo dobro ohranjeno vrtno gugalnico razstegljivo v ležišče, tel 031 539 701
-	Prodam pograd ALPLES bukev iz programa TEMPO X. Dimenzije so 2050 x 960 x 1750. Zraven so še stopnice (bukev) s 4 predalniki dimenzije 1100 x 42 x 1560. Cena po dogovoru. Več informacij na 051/33-66-25
Odšel je
Adrijan Čuk
(1927-2015)
V torek smo se na izolskem pokopališču poslovili od Adrijana Čuka, zavednega domoljuba, partizana in aktivnega družbeno političnega delavca.
Rodil se je v Trebčah na tržaškem Krasu. Zelo mlad je že občutil pritiske fašizma, posebej njihove mladinske organizacije GIL, zato je v njem že zgodaj dozorela želja po boljšem in pravičnejšem življenju.
Že s 16-timi leti se je odločil in odšel v partizane. Bil je borec Tržaškega bataljona, 2. bataljona Južne Primorske, kurir IX. korpusa. Kot borec 17. brigade Simona Gregorčiča je bil na Krnu ranjen, od tam odpeljan v go riške zapore in nato v Dachau, kjer je dočakal svobodo maja 1945. Za svoj prispevek k osvobajanju očetnjave je prejel številna priznanja in odlikovanja.
Tako kot med vojno je bil tudi po njej vsestransko angažiran in deloval v dobrobit skupnosti. Bil je predsednik organizacije Zveze borcev Izola, zaupali so mu odgovorna delovna mesta, za kar je prejel tudi priznanje Občine Izola. Pred upokojitvijo je delal na oddelku za notranje zadeve Občine Koper.
soborci
Izola, maj 2015
Društvo Tito Izola vabi na
DAN MLADOSTI
Lonka, 23. maj 2015
Knjižničarke in knjižničarji izolske Mestne knjižnice so zvezde tokratne številke Mandrača. Mestna knjižnica Izola je namreč v petek, ob odprtju 20. Tedna vseživljenjskega učenja, v Črnomlju prejela priznanje Andragoškega centra Slovenije (ACS) za promocijo učenja in znanja odraslih za leto 2014. Izolska knjižnica je v devetnajstletni zgodovini podeljevanja priznanj prva prejemnica tovrstnih priznanj med knjižnicami na Primorskem, sicer pa druga v Sloveniji. In, če se ne motimo, še nikoli doslej niso bili takop veliki, kot na tokratni prireditvi v Črnomlju.
o
$
Express optika
Nove kolekcij|:
-	dioptrijska oc
-	sončna b*
-	kontakt
Brezplačni pregled vida
svetovanje m oj s tlite'e pcksntrfs^ike
'el: 05 6400500
I lEjffl