90. tndta. I MIHiL i ništi ZO mili 1911 EL liti. mSkmaM Ftaođ- v*|i pm pmMkt a A»ttK>-Ognko: a HtmOfr: Mfc> Wo »kapaj naprej . K 40-— I ćelo leto naprej . . . . K 46 — sk1^ : : :: : 10-1 «A~*° tamdiv "^ « mescc m • • ♦ . 3*50 | odo teto nopcej . . . . K 50- - VpraSanjem glede InteratoT se naj priloži xa odgovor dopisnica ali mamica. UinrralfttTO (spodaj, dvorišče levoK KamCor« ulica it. 1, Mcfoa ftt S*. taMfmtf te račoaajo po porabl|eiieai prostore i« tloer 1 ara vtook, te* 54 mm širok prostor: enkrat po 12 ffn^ dvikrat po 11 vtn., trikrat po 10 t. Podano (eatk prostor) 30 vln., parte i« zahvale (eaak pfoctof) 20 vta. Pri večjih inserdjah po dogovorit. H«fl urttaffci aaj poSljejo laročuino ve4tt ^ p« mAmmML "W ft« stao •isaeae ■aroćte brez poslttve UeMrjt se a* BMresM alkaktr tiirtH. »Naroda« tUktraa" taM*« *t »5. .StovonU Narod* vd|ft v I|«M|«I dostavljen aa dom ali Ce te bodi poof* cdo teto nap*} . . . ♦ K 36-— I Cetrt leta „ «-4*4* * . 9w pol leta , * .... 18*— I m niesec „ . ? . ♦ . Jw Posamama itevilka valja 2O vinariev Dopisi na) se frankiiajo. Rokopfsl se ne vcačajo. ffi iBiliif: ftaaflora oUoa IL 3 (v L nad str. levo\ teUton it 34 Za mpiizaiilo Jogosloioeske domokr^tske stranke. Živimo v iz redno resnih časih. Mo-goČni potresni šunki rahljajo dosedaj trdna tla vsemu, kar je bilo. Na še za-strtem obzorju vstajajo čisto nove oblike držav, narodov, nove viadajoče ideje in nov dražabni red. Tihe razvojne sile so z vso latentno energijo na delu, nikdo ne more te po naravi člo-veštvu dane sile uničiti. Stara na rizično moč oprta organizacija in autoriteta ta naravni razvoj lahko zadržuje in ga vodi po peščenih gorskih potih, da se energija za enkrat se sama v sebi uničujc. Toda kako dolgo še! V mu-kah, v brezkončnem trpljenju in so-vraštvu razdivjani človek raztrga vezi i avtoritete in discipline ter nebrzdano ! podira umetno zgrajene ovire in meje j nagona in strasti. Rusija je bila velika i država z zaostalo ljudsko naobrazbo, \ vendar bi se od nje srednja Evropa in l ostali svet lahko danes marsikaj ian-Čili, posebno oni. ki so postavljeni na oblastvena mesta, da vodijo. Ljudska duša je v svojem jedru in bistvu pov- ! sod enaka. zunanje okol;ščine jo !e nc-bistveno izpreminjajo. Bodimo pripravljeni na velike izpremembe: pripravljajmo pa se rudi. da te izpremembe ne uničijo gospodarskih in kulturnih do-brin iz preteklosti, temveč da se izvr-šijo na način, ki cćgovana človečnosti, pravičnosti, demokratizmu in idealom naie celokupne narodne ohranjcnosti. Vojna divja naprej. v pogorišćih njenih grozot so pokopani plodovi člo-veških rok in misli v sto in sto milijar-dah, globoko razorana je zemlja od po-tokov eloveške krvi, nikdar se ne vrne izgubljena nenadomestliiva produktivna živa človeška moč. In odgovorni činitelji, ki razpolagajo s to močjo v prid vis jim interesom brez soglasja z duhom Časa, ali pridejo na svoj jasni račun? Vsaka prelita kri kriči po mašče-vaniu. Bodimo pripravljeni, da mašče-vanje ne zadene nedofžnih žrtev. Gospodarska razlika med bogati-nom in revežem s-e izpreminja v propast in brezdno. Gospodarstvo dobiva danes oblike, ki jih ne pozna nobena narodno-gospodar^ka teorija. Preko vseh možnih doktrin se je kapitalistič-na spekulacija razpasla in pritiska do smrti iz^tradanega mslega. gospodarsko neoboroženega človeka k tlom. Zaman so bile vse zakonite odredbe. Brezmočna je oblastvena avtoriteta, zlo postaja vrlina, ideal kristjanske čio-vekoljubnosti podlega. brez\iadje Dre-moci med šibkejšim vedno bo!j trium-fira. Odgovor ruskega človeka je bil boljsevikizerru ki je rodil novo gorje. Bodimo pripravljeni, da se oštrina ne zasadi v one, ki obstoječih razmer nišo zakrivili. Znotraj narodnih mej se bije vojna med pojmom absolutne narodnosti in dozdevne, odvisne narodnosti. Ce narod nima sam sredstev v rokah, s kate-rimi goji, organizira vse panoge javne-ga in narodnega življenja, to ni narod in ostaja vedno privesek drugemu, nadrejenemu narodu. V tei vojski za odvisno narodnost, je za nas tolaiilno. da je v nje] menda več generalov in trompetarjev kot pa oboroženih peš-cevl vendar moramo biti na straži. Pre-prečimo, da ti žalostni generali ne do-bijo armade! Vojna je rodila veliko praznoto v naši ljudski prosvetlienosti. Šolska izobrazba je polovičarska, o splošni Ijudskošolski obveznosti ne more Liti več govora. Umstveno površno naobra-žena, moral, mimogrede vzgojena mladina je v sluibah krvavega Marta. Prosvetno delo knjiinic in po društvih počiva. Po vojni stopi v naše javno življenje napo! izobrazeno pokolenje. Grozi nam pomocvirjenje javnega življenja, in vojna nenravnost tuđi v bodočfh mirnih letih. Naša dolžnost bo, da napravimo v narodnem ustroju izpad pro-svetnega dela čim manj škodljiv za bo-docnost. V celem svetu *e politično stranki-do življenje silno živahno, V ospredju stojijo narodna in gospodarska vpra-šanja, dočim so kulturni problemi in razlike v svetovnem naziranju potisni ene močno v ozadje. Stranke narod-ne^a nadvladja so vspričo novih in aktualnih vprašanj v cepljenju, raanj^in-ske in nacijonalne so ▼ združevanja, iščejo potov in moči, da branijo svoje nacijonalne ideale v svobodi in samo-odločbi naroda. Pod vplivom sve tovnih dogodkov in v svrho zbrati močnejše sile za boj narodnostnega načela, se je stara na-rodno-napredna stranka na Kranjskem prostovoljno razšla, da se preporodi v zvezi z naprednimi organizacijami v ostalih naših deželah na temelju časov- i nejših in mladih socijalnih in demokra- \ tiČnih potreb v močnejšo in bolj splo- j šno »Jugoslovansko demokratsko stranko«. i Program odgovarja imenu. Gotovo ] se najdejo tuđi voditelji, ki bodo umeli ! z delom, moderno uvide\nostjo in pra- ! vično socijalno mislijo in čutom, dati s političnim udejstvovanjem programu odgovarjajočo iskreno vsebino. Toda o • programu spregrv'rim prihodnje tedne kaj več . I Važno je, da je nova stranka po- ', ; stavljena na trdna organizacijska tla. ' | Strankar mora biti obenem strankarsko j | organiziran, mora pripadati krajevni ; , politični organizaciji, oziroma politič- j ! nemu društvu. Veže ga strankina poli- ! tična disciplina. Zato pa mu stranka nudi neposreden vpliv pri vsem svojem delovanju — aktiven in kritičen. Vsak-! do lahko dejanjsko uveljavija svoje delo in dobre misli po načelih strankinega organizacijskega reda in programa. Do ! sedaj smo poznali samo somišljenike brez podrobno upredeljenih dolžnosti in pravic. Z mehkih tal smo se postavili na trdno organizacijsko podlago od krajevnih političnih organizacij do zbora zaupnikov, iz^Tševalnega odbora in načelsrva stranke. Temelj vsei organizaciji so oosebno važne krajevne polit organizacije. Čim boli bodo te noliti-sTco solane in politično zrele, tem bolj krepka in zdrava bo strankina organizacija. Ves notranji ustroj stranke je tako demokratičen, da se z enakim tež-ko katera stranka ponaša. Organizacijski red vsebuje vsa sredstva za nravo narodno, pravično socijalno in demokratično politiko v stranki. Stvar krajevnih organizacij pa je, da znaio z marljivim delom za politično prebujo in izobrazbo ta sredstva izrabiti. Zato proč z brezbrižnostjo za javno življenje. Brezbrižnost je zanikanje in pome-nja le oporo tištim, ki sovražijo naš narod in ki hoče jo vi deri za vsako ceno zmsgo bivšega nad sedanjostjo. Resni čaši nas nuino pozivljajo na pozitivno politično delo. Zblraimo raztre^ene svoje umstvene in moralne sile. Organizirajmo se. pripravliaimo se, da nas veliki trenutki ne najdejo praznih glav in praznih rok. Boj zopsr usteMajnleg. Dr. V. K. — Z grofom Czerninom se ne moremo več prereka+i zaradi zahte-vanega boja zoper izđajalske poslance in druge izdajalce. ki baje sodehijejo s sovražniki Avstrije, kaiti grof Czernin je partijo v tem boju v malo dneh izgu-bil. Czerninovo tozadevno zahtevo si ie pa prilastil vitez Seidler, ki na«; boza in zagotavlia, da narodu in zvestim politikom nočc nić hudega, ki pač hoče, da izrned naših politikov izdaialce na piko vzarnemo. Kakor beremo. je tuđi dr. Susteršič v krogu svoiih zvestih izda! poziv na boj zoper izdajalske naše ro-jake znotraj in zunaj državnih mej. Toda še zmiraj ne razvidim. kaj prav za prav ti gosrxx1je hočeio in kako utemeljio svojo zahtevo nasoroti nam. Oči-vidno misliio imcno\Tani gosDodje na gotove osebe in gotova deianja, foda govore nejasno Dr. Snsteršič izjavlja, da je neomairtrv na stališču edinstveno-sti naroda Slovencev. Hrvatov in Sr-bov. kakor isto povdarja majska dekla- j racija. Toda kaj druzega so zasledovali doslej Slovenci na vseh shodih in v svojih resolucijah. nego ravno to edinost in samostojnost nascroti Nemcem in Madžarom. Kje se najde tu kako izdajal-stvo? Ne le češki, rudi nemški listi so zadnje dni povdariali. da Czernin in to-variši nehote državo in centralistično vlado obtožnjejo. ko rentačiio zoper iz-dajaiske politike. Ce je kje kako izdajstvo, kdo ga je kriv, nego oni, ki ga nišo odvrnili! Toda dokler se naši patrijoti točno ae izrazilo, ktere domače izdajalce in ktera izdajstva naj pobijamo, hočeio nemara, da se lotirao boja zoper izdaialce izven naših mej. Naša avstrijska vlada te tako o«ko-srčna, da nam zabrani a je napraviti si lastno sodbo na podlaci tnozemskih ča-sooisov, kaj je resnice na trditvih, da našr rojaki v Rimu, v Parizu, v Londonu in v Ameriki baje pozivajo k raz- bitiu Avstrije. Kar nemški listi pisejo, sami zmeraj zopet kot netočno prekli-cujejo. Saj nam je še v živem spominu, kako so čez pol leta dolžili baje k Itali-janom pobeglega Slovenca dr. Pivka, da je domovino iz dal. Zdaj pa sam ob-dolžitelj Markhl svoiih trditev ne vzdr-žuje več. Ali zahtevajo avstrijski državni krmilarji, da obsodimo mi n. pr. dr. Pivka? Rodbinskega oče ta. ponovno odlikovanega hrabnega častnika, o ka-terem se verjetno trdi, da je ranjen pa-del v vjetništvo? Kdo si upa nanj kamen vreči? Kako naj obsojamo vse druge pojave med Jugoslovani, živečimi v inozemstvu? Ali smo o njih podučeni? Ali naj morda verjarnemo to, kar nam ser-virajo kljukci a Ja »Pester Lloyd«, »Neue freie Presse« itd.? In konečno: saj ne smemo govoriti! Pri nas so raz-mere take, da je to. kar se kakšnemu policaju ne dopade, že — državi ne-varno. Slovencem se je vsled njihove velike narodno probujenosti priznal pride-vekf ela so politićen narod, kar je za nas zek> častno. Takemn narodu pa njegovi politični delavci ne morejo do-povedati z nekterimi plitvimi psovka-mi, da ie ta ali oni izdajalec. Slovenski kmet, če mu tako resolucijo priporo-čimo, bode se oglasi! na shodu za bese-do in bode od domaćega poslanca za-liteval podrobno vzroke, zakaj naj ob-sodi izdajalca. Samo ob sebi se torej razume, da bi bilo treba predložiti narodu dokaze in jamstva, da hočeio me-rodajni činitelji v okviru države jugo-slovansko vprašanje resiti v sporazumu z narodom, boljše nego hoče n. pr. dr. Tnrmbić. Dokler to f*i moroče, kako pridemo do obsojanja izven države de-iujočih činiteljev, zlasti če ne poznamo njih načrtov in če ne poznamo načrtov naše vlade, da bi jih primerjali. Naše ljudstvo bi svoje poslance s shodov nagnalo, če bi jih pitali s psovanjem ameriških Slovencev, ki o naši bodočnosti sklepajo in se za njeno zbolišanje potegujejo, dokler se ljudstvu ne da do točna pojasnila, da je tozadevno delovanie na-pačno in ne s pametno. Naš kmet bi govornika poduči!, da so naši v Ame-rilco izseljeni rojaki z dovoHenjem domaćih oblasti Avstrijo zapustili in pridobili onstran morja tuje državljanstvo in iim torej nismo onravični nauke da-jati, kako naj delujejo za Jugoslovan-stvo. S kakšno pravico bi mi branili ameriškim Jugoslovanom, delati si kot svobodni inozemci svoje nacrte o re-šitvi narodnega vprašanja? Ves svet bi se nam moral smejati. če bi v zmislu Czerninovega poziva iskali na ta način veleizdnialce med našimi rojaki v tuiini, ki na svoj način narodu dobro hočeio in so po vseh božjih in človeških posta-vah k temu opravičeni. Mi nismo dolž-ni praskati se, kjer nas nič ne srbi. Naša vlada ima dovolj oseb nastavljenih za dobro plačo in tuđi brezplačno kot vob'ine. ki ji naj loviio izdajalce in po-biiajo izdajstvo. Ni dano vsakemu človek u, da bi vohuni! in ovajal svoje roja-ke v teh razmerah. Najzaneslji-vejše orožje zoper izdajstvo je pa, da merodajni krogi za-dovoljijo sami jugoslovan-ski nar o.d. Daite nam jugoslovansko državo in ne pozivajte k pobojem zoper prvoboritel.ie za isto. S tem bq-stepremagali vse Trumbi-će in druge izdajalce. Češko casopisie o baronu Burianu. H. — VPragi, 18. aprila. Češko časopisje je sprejelo imenovanje barona Buriana za zunanjega ministra povsem hladno in indiferentno. Skraia je povzročik) nekoliko nervozno-sti, da je novi oziroma obnovljeni zuna-nji minister zvest za veznik klike, znane izza časa strahovitih persekocij pod grofom Sturgkhom — toda ozrii smo se po svoji domovini, videli. kako je narod napredoval od tistega časa, kakšno raz-pok>ženie vlada danes med našim ljudstvom in pomirih smo se popoinoma. Naši listi ne izražajo nobenega začade-nja, naša iavnost ne soji nobene sade, ne pričakuje nobene spremembe dvnaj-ske politike. Časopisje je opravflo spre-membo v vodstvu zunanje politike s kratkimi članki in se omejuje na to, da beteži dnnmjske m budimpeštanske vesti. »Venkov« pozdravlja Đnriana % nvodnikom »Po madžarsko* — ker se le preje vladalo po nemško. Se konzer- vativno - klerikalni »Cech« prinaša pe-ščici svojih čitateljev le malo upanja in socijalistična »Pravo Lido« ter »Nova Doba« suho konstatirata — »reakcija na vidiku«. Obširnejše se pečajo z novim ministrom brnske »Lidove Noviny«, ki pišejo: Tisza kot preveč prononciran politik ni mogel sam postati zunanji minister, zato bo izvrševal posle vodilne-ga državnika po prijatelju baronu Burianu. Ćehi in Slovani nimajo razloga, da bi spreminjali svoje staliŠče. Czernin je odšel, protislovanski sistem je ostal. »Narodni Listy< sodijo v članku, ki je bil večji del konfisciran, enako. Češka sodba je torej povsem enotna- Provizo-rično ministrstvo. pravi državniški »Er-sstz«, kot znak reakcije in pravi eksponent dualizma: po nemškem prihaja na krmilo madžarsko nasilstvo. Drugače sodijo seveda organi praških Nemcev. Pozabiti ne morejo svojega plemenitega Czernina, katerega njihov berolinski kdega grof Reventlow ostentativno naziva Ceha. Nemci so razžaljeni, da nišo bili vprašani, kdo bo imenovan za naslednika in da je bil brez njihovega placet izbran Madžar, ki ni nič nego »sluga svojega gospoda Tisze«. Firma se glasi Burian, toda last-nik je Tisza, tišti Tisza, ki ie v tej vojni izgubil zadnje ostanke svoje reputacije, Nemci morajo biti budni, morajo z neza-upanjem gledati v bodočnost ter se za-našati le na lastno silo. Tako pišejo — očividno inspirirano — z Dunaja ^P^a-ger Tagblattu«. Interesantno je primer-jati te glasove z mnenjem, ki vlada na Nemškem. Tam se vse stranke z zaupa-njem naslanjajo na Madžare in zlasti Tisza je na Nemškem popnlaren. Del avstrijskih Nemcev, katerih glasilo ie »Prager Tagblatt«, smatra to politiko očividno za opasno ter bi rad nostavil dinastijo proti Madžarom. »Frankfurter Ztg.« svari pred takimi nacrti. Opo-zarja, da se treba Čuvati Bismarckove oporoke. ki hoče monarhijo rezervirati edinole za Nemčijo. Nemci in Madžari v monarhiji se morajo zavedati, da so v manjšini in da ne morejo vzdržati, če se ne postavi na njihovo stran še tretji faktor, dinastija- Tako je padec grofa Czernina napravil med Nemci samhni dovolj zrnešnjave, križajo se interesi, krešeio se sodbe in nemška politika je zagazila v zmote in zapletljaje. ki ji po-vzročaio mnogo skrbi. Mi hladno opazujemo, kako se bo razpleta] ta_ gordijski vozel. Za hniatskn srednja Školu a Polu. Tečajem nekoliko mjeseci položili su mornari ratne mornarice u Puli preko 50.000 kruna na oltar domovine, da se otvori hrvatskom naroda u Puli toliko potrebna srednja škola. Neopisivo bijaše oduševljenje, kojim su naši junački momci žrtvovali sve svoje novčane prihode za istarska prosvjetu. Imade mnogo mornara, koH su darovali po 100 i više kruna, dakle sve, čime su raspolagali. Sakupljanje je za našu srednju školu u Puli upravo sijajno napredovalo i danas bi bila već odavno prekoračena svota od 100.000 kruna... Nijemci n Puli fanadu dvije državne srednje škole, dvije muške i dvije ženske pučke škole i dvije građanske škole, a za hiljade i hiljade našega naroda otvorila se ovih dana po dvadesetgodišnjem boju jedna pučka škola. Sada, kad se je narod odlnčio na samopomoč, kad se je uzornom požrtvovnošću latio posla za našu narodnu kulturu, eto ti novih zapreka. Svako je sredstvo dobrodošlo našim narodnim neprijateljima, samo da se onemogući prosvjetni rad našemu narodu. Svojim će nasilničkim srestvima svakako uspjeti ne dođe li pomoć. Jugoslaveni! Dužnost je svakoga pojedinca, da priskoči u pomoć braći u Istri. O Vama je zavisna sudbina naše toliko potrebne srednje škole a Pulu Đjegnnačka su Istarska dijeca po Češkoj* i Moravskoj poslala hiljadama kruna za naše skok a Pali. Afi glavno je vrelo prinosa, iz kojega smo crpili sre naše nade, asabk>. Dokažimo dakle, da smo jači od svakog nasilja, da smo unatoč zabranama kadri prosveti ono, što smo naumili Neka taj očajni glas iz bijedne i gladne Istre ne ostane bez odziva, neka svaki Jugoslaven djelom dokaže, da nije voljan žrtovati rodim interesima ni pedalj naše ženile, ni jedno jedino dijete! Min sreiraa čuhega ro§i mestne občine ljubljanske 2. gorskemu strel. polku. Pozdravljeni nam Jnnaškl drugi gorski streld doli ▼ solnčni furlanski ravnini! Pozdravljeni in pohvaljeni nam bodite vsi, od viteškega povelj-nika pa do najmlajšega strelca. Saj ste tekmovali vsi, da se je izročitev našega skromnega spominskega da-rila slovenskemu junaštvo povzdignila v veličastno manifestacijo plamteče domovinske ljubezni ki nam ne bo izbrisana iz srca nikdar . . • Kakor smo že poročali, «e Je odoe-Ijalo odposlanstvo mestne občine, ki je prinašalo domačemu strelskemu polku častni srebrni rog, v torek 16. aprila zjutraj na polkovno stališče na itali-janski fronti. Odposlanstvo je obsto-jalo iz župana dr. Tavčarja, podžupana dr. T r i 11 e r i a in prezidUal-nega majr. svetnika vit. B1 e i w e i s a Trsteniškega; že v Ljubljani sta se jim pridružila dva častnika kot delegata polkovega kadra. Od Nabre-žane naprej vodila je pot sreNie«rovo Veličanstvo nas vrhovni vojni Erospodar, tesar KareL, ura. — ura, — nra!c Urnebesni Žrvio-kRci so zadonefl ftrotL stnjcnia neba, poDcovna srodba pa je zasvirala cesarsko pesem. Na-to Je polk defUiral pred Hnbljanskhti odpo- nosa so se nam širila prsa ob pogleda na naše junaške fante, proti nebu pa se je dvigala iz naših src vroča prošnja in želja, da naj bi se vrnili Čili in zdravi v domovi? * .si ti, vsuj ti.. Opoldne se je vrlil slavnostni obexi, katerega so se udeležili vsi pol-kovni Castniki, gažisti in asplranti. Qosp. polkovnik je najprej irprefcovoril cesarsko napitnico, ki je bila sprejeta z nepopisnim navdušenjem; potem, ko so izzveneli veličastni akordi cesarske pesmi. pa je v vznesenih bese dah po- i zdravil domovino in nje odposlanstvo. zatrjuje, da bo polk vedno ponosen na ; častno darilo ter je hranil kot dragocen spomin na svoje junaške Čine. castniki j so priredili od poslanstvu prisrčno ova-cijo, po dvorani pa je mogočno zado-nela večnokrasna himna »Lepa naša domovina«. V imenu odposlanstva se je zahvalil podžupan dr. T r i 11 e r, ki je v izbranih besedah slavil polkovo junaštvo. Ce je že pred štiridesetimi leti vojvoda "VVurtemberški slavi! slovenske čete v posebnom povelju kot gardo avstrijske armade, so te čete v sedanji svetovni vojni ta častni naslov sijajno opravičile. In med njimi ne y zadnji vrsti vrli drujd gorski strelci! Toda srebrni rog bodi Ie skromno vidno znamenje naše vroče hvaležnosti, ki se mora udejstvovati predvsem z naj-večjo dejansko liubeznijo napram vdo-vam in sirotam onih junakov, ki so prelili za cesarja in domovino svojo dra-goceno srčno kri in s krepko dejansko pomočjo onim, ki so v službi domovine izgubili svojo delavno moČ. Naj bi ne Ml več daleč oni dan, ko častni rog ne ho donel v krvavem vojnem metežu, temveč bo smel oznanjati oni Častni mir. po katerem hrepenimo vsi z dušo in srcem. Glasneie in veseleje nikdar ne bodo doneli njegovi srebrni zvoki! Z željo na skorajšnje veselo svidenje v domo\ini, je d\ignil govornik svojo čašo na čast in slavo junaškemu strel-skemu polku. Tuđi ta napitnica, s ka-tero je bil za\Tšen oficijalni del slav-nosti. je bila SDreieta z gromovitim! >2ivio!c - klici, katerim so sledile pod spretnim vodstvom gr>sp. nadporočnika prof. Lovšeta druga za drugo nailepse naše narodne pesmi. Vsem članom cd-poslanstva ie gosp. pclkovnik izročil še v SDomin ukusno izdelane polkovne znake, Potem se je podalo odposbn-stA*o k podčastnikom. ki so bili zbrani pri posebnem sla\Tiostnem obedu. Spre-jeto je bilo z Ijubeznijo in navrdušem'em, ki je moralo ganiti do solza. Tuđi tu sta župan in podžupan sporočala v iskrenih besedah pozdrave domovine in vroče želje na srečno svidenje v domovini- Tuđi tu je odmevala od ita-lijanskih ?ten, okrašenih s cesarskimi in narodnimi zastavami, navdušena slovenska pesem. Pri tej priliki se je iz-ročila županu vsota 4000 kron, katero :*e bil polk nabral — kakor je »Slovenski Narod« že poročal — za naše narodne kulturne in humanitarne potrebe, poleg tega pa so zz. podčastniki še po-sebej izroČili 330 K. katere so v hipu nabrali med seboj. za ljubljanske reve-že. Na sijajnejši in plemenitejši način pač ni mogel pokazati vrli slovenski polk svoje domovinske Ijubezni. Le prehitro se je približala ura slo-vesa. Ko se je bilo treba podati na kolodvor, naprosilo ?e mo^tvo gosp. pol-kovnika, da sme prirediti odposlanstvn in v prvi vrsti županu dr. Tavčarju še poslovilno ovacijo. Spreiemši dovolie-nje, so fantje spregli polkovTiiku in županu konje ter ju peljali na kolodvor. Tam so se zbrali v slovo skoro vsi sružbe prosti castniki, podčastniki in vojaki in priredili odnoslanstvu najpri-srčnejše ovacije. Med navdnšernmi ^Živio!« - klici domovini in polku ter To^evanjern naših nesni se ie pripe-Ijal vlak, bflo ie treba vztt^ slovo. V vlaku pa je Čakalo odposlanstvo še zadnje ^resenečenie. Z nenre^e^liivo gostoljubnostjo ie bil preskrbel polk tuđi za telesni blagor odposlanstva na dolgi vozati v domovino. Spomin na prekrasni praznile naših vrlfh slovenskih strelcev bo ostal neiz-brisen. Tema prepričanju Je dalo odposlanstvo, vrnivši se v Ljubliano izraza še v posebni brzojavni zahvali. — Naj bi nam bila skoro dovoljena slična proslava tndi drugih slovenskih čet, v prvi vrsti našega vrlega 17. peŠpolka, čigar častni rog že predolgo sameva na Ijubljanskem magistratu. Ustanovno zborovanie JDS. Ustanovno zborovanie Jugoslovanske demokratske stranke se vrši dne 19. in 20. Tr.aja t 1. Prvi dan (19.) zboruiejo odsekf. Za poročila so naprošeni sami stroknvnjakL Poročila obravnavajo načelne politične, pro-svetne in gospodarske stvari, ki nai hodo za program JDS in nieno bodoče politično udejstvovanjc merodajne. V«akemu poroči-lu sledi razgovor, ki se sa lahko vsakdo udeleži in končno sklep v obliki pro^ram-neea besedila, oziroma resolacije. Velike važnosti je, da se zborovania v odsekih udelezi čira največ somišfienikov. Osnutek programa se te dnl razpoSilja. Vsi predlo-ci za izpremembo ali dopolnilo programa in organizaciiskeza reda nai bodo do 11. maja poslani pripravljalnemu odbora TDS (Ljubljana, Sodna ulica 6). To veljt tuđi xm vse drujje prljave hi pismeno htdeJanm poročila Poročtla tf. m*}* pri ifcoroT«fci 1DS L Politično - oriinidciiikl ođsek. 1. Splotaa narodna In d^nahriHini načela JDS. 2. Drfavn« sTOboftčtee, amkopraraost fene, plebiscit 3. Načela v opravi, upravno sodstvo, nradaištvo in iezlkovno vpralanie, sodstvo. 4 Občina kot temelj državne organizacije, — okTožja. 5. Krajevne politične organtzaclj? JDS. 6. IzvrŠevalni organi JDS. I 3L StzanUi ttok. v H. Prosvctnl odtek. 1. Splošna načela izobrazbe in vzgo-ja, verstvo. 2. SoUtvo: m) ljudska lola, nadalje valno te strokovno ftolstvo; b) žensko Solstvo; c) srednje in visoko lolstvo. 3. Sirjenje ljudske naobrazbe. 4. Narodno obrambno delo. IH. Narodno • gospodarski odtek. 1. Sploina vodila gospodarskefa pro-grama: a) gospodarska osamosvojltev Jugoslavije; b) gospodarska podjetja in politične stranke; c) socijalizacija gospodarstva, vol* ne posledice; d) prometna sredstva in politika. 2. Strokovne organizacije: a) delavstvo; b) kmetijstvo; c) uradništvo; d> obrtništvo, industrija, trgovina. 3. Denarnf zavodi: a) zadružništvo; b) hranilnice: c) banke. 4. Skrb za narodno zdravstvo. V ponedeljek, dne 20. maja plenarno zborovanje zaupnikov. Odobritev organizacijske a reda in programa. Volitev začas-oega izvrševainesa odbora JDS. Vožen sestnneh tfolma-tlnsblh poslanceu. Zader, 14. aprila 1918. Včerai in danes so se sešli v Zadru, v prostorih deželneea odbora, dalmatinski deželni in državni poslanci, da se posvetrujejo o političnih in ekonomskih vprasaniih naroda in dežele. Navzori so hili: dr. Baliak, dr. Ba-lat, dr. Dulibić, Franić. dr. Giunio, dr. Ivčević, Kuniašić. dr. Machiedo. Mata-lina, dr. Medini, Mikačić. Perić. Prodan. Simić. Simunić, SrzentiĆ. dr. Tresić in dr. VukotiĆ. Opra viči li so odsotnost in se že v nar>ref pridružili sklepom poslanci: Biankini, dr. M. Činsrriia, dr. Katnić, Radimiri. dr. P. Čingrija. Radić, dr. Se-sardić. Škurić. Klarić, Kubić, Smodla-ka, Bućin. dr. Knežević. Dr. Drinko-vić ie sporovi 1. da se sestanka ne ude-leži iz osebnih razlosrov. Sejo ie v imenu sklicateljev otvo-ril posl. Proda rt in ie r prisrčnimi bese-dami pozdravi 1 vse tovariše, osobito tište, ki so zaradi svoieera politienega delovanja bili presraniani. Na niesrov predioe ie bil vzklikom izbran za pred-sednika dež. glavar dr. Ivčević. Na roke poslanca Biankiniia ie priepelo poslano pismo dna. Amona Koro sca, predsednika Ju^oslovaneke-g:a kiuba, ki se sestanka radi politične situvaeije, ki ie zahtevala niesrovo nav-zotnost na Dunaiu in v Praei ni mogel vdeležiti. Z ozirom na okolnost, da je vsled vojne^a položaia bilo politično živlie-nie v deželi skoro nopolnoma zaduee-no. in da se ie med tem politični polo-žai za naš narod znatno premenil, j© narodnim voditeliem nastala dolžnost, da točno in izerpno razpravljaio o vseh dojjodkih in razmerah. V prvi vrsti se ie uffotovilo na obče zadovoljstvo, da so razna strankarska in osebna nasprotstva in nesofflasja večii del po vsei deželi ponehala in da vsi sloii naroda v svesti si zjfodovinskih Časov složno pričakuieio potom samoodločbe zedinicnia vseh treh iugoslo-vanskih pleme n. Zato ie tuđi de-lovanie Jugoslovanskepa kluba na Du-naju v tem pogledu našlo živega odzi; va in ?o se zbrani narodni zastopniki izrekli z rjlim solidarne. Proti znanenm srovoru ministra zunaniih zadev so se poslanci istotako zavarovali. Izrazili so se polidnrne z bratskim oeskim narodom in odposlali nastopno brzojavko: Mi hrvatski in srbski poslanci v dal-matinskem deželnera zboru in v držav-nem zboru na DunafiL zbrani na posve-tovaniu v Zadru, dne 13. aprila 1918. pošiliamo českemu narodu in nieeovim zastopnikom bratski pozdrav in obe-nem protestiramo proti govorom ministra zunaniih zadev. ki namerava Nem-oe in Madžare povzdigniti nad ostale narode te monarhije in iim s tem utr-diti ni ih nadoblast. — sovor, s katerim ie označi] zastopnike in voditelje (^e?,ke£ra n^rodn. indirektno pa rodi za-stoprjike drnerih nenemških in nema-džar^kih narodov in opo žiri ion n. Inih strank ra povzročitelje podaljsanja te grozne voine. Iziavljamo. da nišo po-zročitelji teea podaliSanja tišti, ki za-htevaio oživotvorjenie prirodnih narodnih pravic, nesro da ie eden težkih vzrokoT temu podali sa nin tn krivda nastrani ooih. ki narodom ne đajo pravic. da bi sami odločali o svoii bodoenosti, ker ho?eio nad niimi gospodariti. V zavesti, da ie z nami ves narod, hoćemo Bolidarno z bratskim eesklm narodom vztraiati v naiodloč-iK'':-i borbi do kon^ne zmage naših narodnih državnopravnih »ahtev neodvisno od razvitka boinih đo^odkov.c Nesklicanie deželnega zbora, izostala obnova obeinskih za«topnikov ter nezakonito podnlišani komisnrijati imaio dalekosežnih posledic v dežel-nem in oheinskern prospodarrivu, zato je riidi to t>os:iavije nenetavnih razmer v Dalmaciji bilo predmet natanenega obravnavnnia. Narodni zaetopniki. ki so sami v veliki meri izkusiii rara* preKanjjanja in mučenja ▼ tej vojni, nišo mofcli^molče nreko tara pofflavja in eo sklenili i*r htevati itiluženo kaien la krive«, od katerih nekateri fie eeđai vedre in oblače ▼ javni upravi. V zađe vi poslanca Franića pa m sklenilo Kahterati od kompententnih falrtorjev sadoMenje zaradi te*a . ker Je bif on saradi vrstne vrfitve poslanike doli-no«ti od predposUvljene obU«ti ka*-ttavan. Jako obftirno in iscrpno •• ie ob-ravnavalo aprovi*acij»ko in ekonomsko vpraiani« deiele. Vesti U vseh kraiev so t \*m po^ledn obupne. Vladni »parat fte ie iskazal sa popolnoma neepoeobneRa zm to naloiro in je spričo posebnih rasmer omocročil ne^nveno korupcijo in dal povoda ferec* Teatni spekulaciii rasnih da—Mh im tujih ljudskih pijavk. Poslanci so morali s prstom pokazati na te pojave. kl spričo cenzurnih razmer nlso prišli popolnoma v Javnost in sahtevati njih odpravo, obsojajofti fflasno in brezob-zirno vse krivce. Da se narodu v resni-ci pomore in da ne ostanejo brezuepeš-ne vse dosedanje sahteve in težnje, se odpošlje posebna deputacija pred kralja, da mu razloži vso res-nioo in s;a prosi nomoči. Z osobito zahvalnost jo se vzamejo na znanje veliki dokazi ljubavi napram ubogi in gladni deci našega naroda, k^ nam io je neprestano izkazujejjo bratie onkraj Velebita in videč niih naklonjenost vobče, da po-morejo Dalmaciji, se sklene zopet obr-niti nanie. S te^a sestanka so se odposlale na-stopne brzojavke: Naroča se narfane tov »rišem v dr-žavnem zboi*u, da započno nove energične korake erlede izbolišania prometnih razmpr zlasti na morju in nadalje proti tatvinam na poštah in parobrodih, spričo katerih v preceišnii meri trpi ljudska prehrana. Narodnemu veteranu, osemdeset-letnemu starini dr. Peru Cinsrriji. ki ie vsem zffodovinskim sestankom zadnjih desetletii vedno predsedoval. n. pr. v Biblioteki Paravia v Zadru o priliki afere namestnika Sandela itd.. se je od-poslala posebna pozdravna brzoiavka, S sestanka ie bila odposlana bolne-mu tovari su Biankiniju pod vodstvom Prodana deputacija poslancev. da mu mu izroči pozdrave z željo, da okreva čim preje in zopet svoje dratfocene sile posveti političnemn delu. Z ozirom na sosrlasnost in skladnost prisotnih srlede na politične in in ekonomske razmere, ki so se tekom posveto vn ni a obravnavale, in ki so jnh odsotni odobrili že vnaprej, so bile spreiete na stopne resolncije: Hrvatski in srbski zastopniki Dal-maciie v dpželnem in državnem zboru na šestanku v Zadru dne 13. in 14. aprila 191S izjavljaio: 1. Enodušno srno solidarni z delo-vanjem Jusroslovanskesa kluba na Du-naju eede na ujedinjenje Slovence v, Hrvatov in Srbov v eno samostalne državno te-1 o in ara bomo pri delu za oživotvorje-nje tesra cilia podpirali z vsemi silami. 2. Z ozirom na srrobo teptanje državnih temeljnih in deželnih zakonov, ki zajamčujeio sklicanje deželneea zbora doma vsako leto enkrat, izreka-mo največje ogorčenje, ker dalmatinski đeželni zbor ni bil sklican že več nego šest let in zahtevamo. da se razpl-šejonovevolitve za đeželni zbor in za občinska predstoiništva. ki bi se imela obnoviti že davno a se mnogim še vedno protizakonito podališuje ko-misarijat. 4. Dalmacija ie financijtalno popolnoma izerpana. Zmanjkalo je iz blaga-jen vseh vlog in prihrankov. Vinogradi so pronadli, unic>ni po filokseri, štiri voina leta pa ni bilo delavnih rok, ki bi jih obnovile z amerikansko trto. ribarstvo je popolnoma upropašteno, mreže raztrgane in brez možnosti ob-uove. skopi priđelek oliičnih dreves re-k^riran in večinoma odtegnjen domaći porabi. pose^tva je uničila suSa. živine je zmanjkalo, a strašni gladne pred vrati, nego v hisi, ker je vlada utr gala narodu se one ži vezne odmere. ki mu iih ie obetala in ki mu jih je dolžna. Zato izlavlfamo. da ker nimamo deželnega zbora torej ne načina, da po-moremo narodu, da odklanja-mo od sebe vsako odgovornost za vse žalost ne posledice, ki utegneio slediti in ki je z žrtva-mi polnijo naša pokopali^ča ter rahte-vamo od vlade, da nemuđoma dovede v Dalmacijo Izostala živila. ker je to edi-ni način in *e skraini čas. Ja se narod otme strahovite katastrofe. Zahtevamo. da se uvede slobodno trgovanje % živ ili ter sloboden uvoz In izvoz Iz enega kraja monarhiie v drugi, da se tako odvzame nekaterim javnim organom možnoet sebične zlorabe živil. kar Ie orft« ▼ sročilo to 2a 1 ostno stanie. 5. Najogorčeneje obsojfamo tuđi ▼se one bresvestne Spekulante, ki te kritične prehranjevalne in trgovske razmere izrabljlajo v bvojo korist pač pa na škodo občinstva in to pogosto z znanjem in pritrdit-vijo javnih o r g a n o v. 6. želimo, da vlada v pomirienift občinstva brez odla&anja obelodani nabavne fakture svojih aprovizacijskih dobaviteljev in popis vseh količin sladkorja ln krušne ter druge hrane, ki se je poslala v Dalmacijo ter katerim korporacijam, katerim osebam in ▼ ka-teri meri so bile porazdeljene te količine. Z ozirom na obče opažene nerede v preskrbi Dalmacije zahtevamo, da se deželnemu odboru ali od njega poslanim pooblaščencem dopusti vpogled v vse obskrbne poele in da se mu da pravica kontrole. Hi bo igla! Hiea monarbiija reffi naloge, ti io (alaio po vojni? Po končani vojni, oziroma po ske-po miru, bodo stale vse vojujoće se države pred težko naloga, da spravijo zopet v red obče gospodarstvo in pred vsem, da uvedejo ravnotežje v državno gospodarstvo. Ako bo ta naloga vseb cianes v vojni se nahajajočih držav te-žka, bo ta naloga za centralne države in še posebno za Avstro - Ogrsko v podvojeni meri težka. Centralne države so že štiri leta. to je vse od izbruha vojne, takorekoč odrezane od ostalega sveta in navezane same naše. V vsem tem času nismo dobili od zunaj ne živil, ne surovin. brez katerih bi pred vojno vsa naša industrija ne bila mogoča in bi mi sploh ne bili mogli živetL Ako smo dobili kak vagon iz nevtralnega inozemstva, je to tako malenkostno, da skoro ne priđe v poštev. Morali smo zato poseči po zadnjih reservah in se konečno zadovoljiti z vsemi mogočnimi surogati. Po vojni, oziroma po sklenje-nem miru bo centralnim državam priman jkovalo približno vsega: živil, su* rovin, strojev in pred vsem živine, to-liko delavne kakor klavne. Položaj držav entente je v tem ozi-rp neprimerno boljši. One so gospodarice morja in na tem dejstvu tuđi podmorski čolni, ki so državam entente brezdvomno povzročili ogromno škodo«, nišo ničesar spremenili. Mogle so torej neprestano dovažati živila in surovine iz vseh delov sveta, tako da vojna do domaćega gospodarstva ni stavila mnogo večjih zahtev. kakor mirna doba. Ko se bo naš industrijski delavec vrnil iz vojne, bo moral Sele čakati, da se z9Pet spravijo v red stroji, katerih važni deli so bili rekvirirani v vojaške namene; angleški delavec pa bo mogel začeti tam, kjer je nehal leta 1914. Ko se vrne naš kmet iz vojne, bo moral najprvo gledati, kako nadomestiti delavno živino, ki so mu jo pobrali v njegovi odsotnosti, in kje dobi vozove in drugo kmetijsko orodje. ki jih je za-dela ista usoda; franeoski kmet bo na-šel vse približno, kakor je pustil leta 1914.. ker je armada dobivala toliko mesa, kolikor druge potrebščinc preko morja. Celokupno narodno gospodarstvo avstro - ogrske monarhije se bo naha-ialo v stanju oropane in demolirane kmetije in medtern ko bodo imele druge države v glavnem le nalogo, da spra*' vijo v red narodno gospodarstvo in državne pisarne, bodo morali na Dunaju Sele iskati sredstva za to. Tn v tem oziru bo monarhija popolnoma odvisna od dobre ali slabe volje sedanjih svo-vražnikov. Ta pa bo ševe da zopet odvisna od mirovnih pogojev. Vendar, to je vprašanje zase, s katerim se danes ne mislimo baviti. Predpostavljamo pa, da bo bo-doči mir sporazumni mir. to le tak mir, ki bo monarhiji zopet odprl vsa svetov-na tržišča. Naravno je. da bo v tetn s!tj-čaju glavna naloga monarhije, da zbolj-ša svojo valuto, ker pri sedanji valnti na večji uvoz ni misliti. Predpogoj temn pa je. da se urede državne finance. Razmišljati bo treba vprašanje, kako spraviti iz prometa 20 milijard bankovcev, svota, ki se do sklepa miru gotovo Se poveča. in razmišljati bo treba o vpra-šanju, kaj z vojnimi posojfli, ker tega pač nihče ne veruje, da bi bilo možno vojna posojila obrestovati z rednimi dr-žavnimi dohodki. Tako zelo davkov sploh ne bo mogoče povišati, ne posrednih, ne neposrednih. Torej? Treba bo temeljite finančne in narodno-gospodar-ske operacije. Ta pa bo morala obstajati seveda le v oddaji premoženja. Sicer ni naš namen, da bi se tu bavili i različ-nimi nacrti, ki so se tozadevno že pojavili. Tuđi mislimo, da bi bilo danes §e prezgodaj, da bi se spuščali v podrobno razmotrivanje tega vprašanja. Toliko pa je že danes gotovo, da bo morala biti oddaja premoženja progresivna, tako, da bo predvsem operacija velikih pre-moženj prav temeljita. V avstrijski po-slanski zbornici tuđi prevladujejo toza-devne tendence, ki pa imajo svojega neizprosuega nasprotnika že v gosposki zbornici sami. Toda kaj nai rečemo o ogrskem parlamentu? Ali je mogoče misliti, da bi se avstrijska poslanska zbornica splošne in enake volilne pravice na eni ter ogrski parlament, kot za-stopnik interesov madžarskih latifundi-stov — kar ostane naČ tuđi po izvršeni »demokratični« volilni reformi — na drugi strani, mogla zjediniti za finančno operacijo, ki bi odgcvarlala interesom splošnosti? In vendar bo enotna uredi-tev tega vorašanja za ćelo monarhijo predpogoj za ureditev, oziroma zboljša-nje valute. Bržkone pa priđe — kakor navad-no — tuđi v tem slučaju do kakega kompromisa, katerega račun bodo pla-čale široke ljudske plasti, ker na to pač ni misliti, da bi mogla avstrijska poslan-ska zbornica uveljaviti svojo voljo proti gosposkl zbornici ln ogrskemu parlamentu. Ce ostanelo dosedanje razmere, bo-demo torej životarili naprej, dokler ne priđe nekega dne do poloma. \ 90- žtev*________________________________________________»SLOVENSKI NAKUtr, anc 20. april« 1916. 5Uan 3. Toda vzemimo — v kar mi ne ve- rujemo — da priđe pri vprašaniu državnih financ do take sporazumne reširve, ki bi mogla vplivati ugodno na razvoj naše valute. Tuđi tedaj bo še vedno ćela vrsta druerih vprašnj, pri katerih reševanju je telko. ali bolje nemogoče, misliti na sporazum med Avstriio in Ogrsko. Nedavno temu smo porocali, da so se vsled odpora Ogrske razbila po-gajanja za državni monopol uvažanja prejnec^a papirja. Takih vprašanj pa je nebroi in naše narodno gospodarstvo, ki je v^led dualističnega ustroja monarhije že pred vojno silno trpelo, bo ob-čntilo po vojni dualizem kakor težke verige na nogah. Mi borno — v Avstriji — morali gledati, da zopet popolnimo svoje iz-praznjene živinske hleve. Morali borno torej štediti svojo živino. To pa bo mo-goče le, ako se dovoli neomejen in carine prost uvoz prekmorskesa mesa, kar bo ne le v interesu našega mest-nega prebivalstva. temveč v enaki me-ri tuđi v interesu naših živinoreicev. ki morajo dobiti odčih. da zopet mdome-ste izgubljeno živino. Madžari, kjer rc-k\'izicije nišo bile niti od daieč tako stroge, kakor pri nas, in bodo imeli tuđi po vojni še dovolj živine, se bodo te-mn brezdvomno upirali in seveda tuđi unašali Enako je tuđi z žitom. Mi borno morali gledati, kako zopet napolnimo svoje žitnice, kar bo mosoče le s carine prostim uvozom žita. Madžari se bodo gotovo tuđi temu upirali. Pripravljeni moramo torei biti. da predvsem do kake resne finanene reforme, ki naj bi vplivala na zboljšanjc valute, sploh ne priđe, ako bi se pa ven-darle zgodilo, bodo Madžari delali dalje neprilike pri vsakem koraku, ki naj bi omogočil zboljšanje naših življcnskih razmer. Posledica tega bo še dalje vedno večja draginja, kar bo rodilo delav-ske nemire, stavke itd. V Avstro-Ogr-ski so bile že pred vojno naineugodnej-še življenske ramere med vsemi evrop-skimi državami. To vse radi njenega dualističnega ustroja. Saj nam je še vsem v živem spominu, kako se je ogr-ska vlada, zastopnica interesov madžarskih magnatov, upirala sklepu av-strijskega parlamenta, da se dovoli uvoz argentinskega mesa. Po vojni se pokaže pogubni vpliv te politike gospodarskega izkorišČanja še v pomnoženi meri. Oni, ki bodo vsled tega trpeli, bodo začeli o stvari razmišljati in iskati krivca svojega trpljenja. Konečno ga najdejo tuđi naši današnji nasprotniki v dualizmu. Mi pa že da-nes vemo. da se izognemo bedi in gospodarski katastrofi le tedaj, če se ures-ničijo naše zahteve po samoodločbi. Dualisticna monarhija je popolno-ma nesposobna, da bi mogla resiti naloge, ki jo čakaio po vojni. Dualizem se je onemogočil sam po sebi in bo razpal sam po sebi, ker nima življenskih pogo-jev. Na razvalinah dualizma t?a se zgradi nova zveza svobodnih narodov. Mi smo lahko popolnoma mirni. Priđe čas, ko borno imeli svoie naiboljše zavez-nike v onih. ki danes še nasprotujejo našemu pokretu. Vsi veliki ljudski pokreti so črpali svojo gonilno silo iz gospodarskih momentov. Tuđi jugoslovan-ski pokret so provzrocili predvsem gospodarski momenti. Razmere, v katerili danes živimo, nas ovirajo ravno tako v razvoju naših gospodarskih, kolikor kulturnih sil. Dualizem nas tišči na tla z že-lezno roko in drži uklenjene s težkimi verigami. Mi smo že spoznali svojega sovražnika in mu vsled tega napovedali že davno neizprosen boj, ki je dobil do-ločeno obliko v naši majniški deklaraciji. Ko spoznajo tega svojega sovražnika tuđi drugi, ki moraio trpeti pod njegovo težo, ne da bi se tega danes še zavedali. se nam oridružijo prostovolj-no v našem boju. Saj je že danes v vseh onih krogih, ki jim narodna strast in fa-natizem še ništa popolnoma zatemnHa jasnosti pogleda, sp!ošno prodrlo pre-pričanje. da tako ne pojde in ne more naprej. Brez ozira na to, da je bila ve-čina narodov monarhije že od začetka proti dualizmu, bo po vojni razpadel samposebi. ker ne bo mogel resiti te-žkih gospodarskih nalog, ki ga čakajo. Na razvalinah razrušenoga dualizma pa bo možno. da uresničirno tuđi Jugoslo-vani cilje, ki so izraženi v naši majniški deklaraciji. Princ Sskst. »Berliner Tagblatt« piše: Razkritja o cesarskera pismu so seveda obrnila splošno pozornost na p r i n- ! ca Siksta Bourbonskega. Princ, ki je danes 32 let star, je eden dvanajste-rih otrok umrlega vojvode Roberta Parm-skega Lz njegovega drugega zakona s prin- i ceso Marijo Antonifo roj eno princeso Bra- . ganško, infantinjo Portugalsko. Prvih pe- i tero otrok vojvode Roberta- med njimi glavar hiše Parmske, vojvoda Henrik, in : c. in kr. generalštabni polkovnik princ FTIija Parmski, izhaja iz prvega zakona umrlesa , vojvode s princeso Marijo Bourbonsko. Princ Sikst kakor znano brat cesari- ; c e C i t e, je kakor njegov mlajši brat j Ksaver preživel del svoje mladosti na j ; Francoskem in v Italiji, dvoje sestra. Ade- ' j lajda in Marija Benedikta pa živita kot be- ] nediktinki v samostanu sv. Cecilije na oto- i ku VVight. Umrla najstareisa hči iz prvega j zakona, princesa Lujiza. je bila poročena s j knezom Ferdinandom Boćarskim. Zaradi } velike podobnosti z materjo umrlega ?rofa j Chamborda so io nazivali »od mrtvih 1 rstalo kneginjo Barryc. Princ Sikst ie vi- j , tek, mlad mož prikupnega občevanja ter j i ijubeznjivega. neprtsiljenega nastopa. V j i Feldkirchnu je obiskoval katoličko ffimna- < jijo, na Sorbonni v Parizu pa Studiral j pravo, nato se pa marljivo posvetil zgodo- ! vinsko - zemljepisnim študijam. Med dru- I j fim se je v voja.^o - Keojrrafičnem zavodu , 1 na Dunaju bavil s kartografičnimi de!i. i 1 Leta 1°12. je princ popotovaJ z znanim bo- , ^ foslovskim profesorjem !n starinoslovcem i i profesorjem Musilom na Arabsko fn v Me- ; ^ ropotanijo. Na^la sta mnogo starih kultiir- | i nih krajev in kara var. skfh čest. O nspehn i J tesa potovanja je princ predavai v dunaj* * i M feografski đražhL Po tvoletn vmrlem stricu, grofu Chambordu, je vojvoda Ro-bert Parmski podedovml fnul Chambord, ki ga je Franc I. zidal pa ne dovršit. Za ta grad se je princ Sikst posebno zanima! tn ie zlasti zaradi prenovitve tega fradu bi-val v Parizu. 0 svojih delih je princ poro-cal v majhni monografiji in v nekem pari škem listu. Ta priobčitev kaže, da princ Sikst svojih simpatii za Fran-cosko ne skriva. Teh simpatii pa ne dele ž njim v*I člani hiše Parma, kar Je tuđi večkrat do-vedlo do razpravljanj v rodbini. Sikst da naj nikar ne pozabi, da je svak avstrijske-ea cesaria. Svoj čas je eden najvplivneiših članov te rodbine Izjavi!, da bi bil zaradi svojih simpatij za Francijo pač princ Ksaver posebno pripraven, da bi prevze! posredovanje Da sta princ Sikst in princ Ksaver ob pričetku vojne vstopila v belgijski RdeČi križ, da opravijata tam službo, je bilo že poročano. Sicer je pa svoj čas začetkom vojne princ Sikst zares hotel vstopiti v avstrijski Rdeči križ, pa Je nale-tel na zapreke. Opetovano je princ tekom vojne bival v Švici, haje je bil tam 5e do pred nekaj dnevi. Kje da princ sedaj biva, se pa ne ve. Prinčeva mati, vdnva vojvode Roberta Parmske^a, fe naimlajSa znamenitih lepih hčera vojvode i^jraR.in-ške^a. Izvečine živi na svoji graščini Schwarzau na Nižjem Avstrijskem. kamor se je njen soprog umaknil taKoj po izgubi krone. Del svojega velikesa premoženja je vojvoda porabil za izgraditev gradu Schwarzau. Pred vojno je rodbina bila tuđi v marsikakih stikih s katoliško Francijo in klerikalno Italijo. ludi sedaj še obćujejo v hiši vojvodtnje, ki ie ostala izredno duševno živahna, člani avstrijskesca klerusa, V hiši občujeta poles že omenienih bogo-slo\mi profesor tajni svetnik Mu^il in jezuitski pater V'iktor Kolb. Zeneva, 18. aprila. >Gauloisc piše: Princ Sikst ie poskušal začetkom voine dobiti službo v naži (francoski)armadi. Ker mu to kot princu Bourbonskemu ni bilo rnosroee. ie vstopil v franroski Rdeči križ ter ie služil pozneje pod za-ščito belgijske kraliice v belsriiski armadi ob Iseri, kler se ie odlikoval tuđi niearov brat prin^ Ksaver. Oba sta doMla od predsednika republike voini križ. ki era dobe Ie naihrabreiši franeoski voiaki. Princ Sikst ie iziavil pređsedniku na-sproti. da spoštuie to odlikovanje tem bolj. ker ie to prvo odlikovanje, katero ie Franeoska po već. kakor enem sto-letju priznala njecrovi rodbini. Afera cesanevega pisma. Berolin. 19. aprila. »Vossiscbe Zeituns« poroča iz Berna: Pariško časopisje priob-čuje vesti, da namerava sta\iti Clemenceau zbornici pri razgovoru o cesarjevem pismu vprašanje. ali mu zaupa. Berolin, 19. aprila. V rimskih političnih krogih zatrjujejo, da bo prišla zadeva ce-sarjevega pisma na razgovor v italijanski zbornici. Poslar.ec Ferrari namerava vora-šati Sonnina, r.li je Franeoska v svojih raz-! govorih o možnosti miru naglašala interese Italije. Pariz, 19. aprila. Razgovor o cesarjevem pismu se v politfčnm kroscih in v časo-pisju nadaljuje. Sociialisnčni listi nastopajo sedaj ostreie proti Ribota, kakor proti Cle-menceau, Renandel zahteva v »Humanite« sklicanje narodne skupščme. Komisija za zunanie zadeve in za vojno je izjavo Cle-menceaua glede cesarjevega pisma popolnoma odobrila- SCriza na OgrsPcem. Budimpešta, 19. aprila. Bale bo že v par dneh končana vladna kriza. Danes stoji misija VVekerla zopet v ospredju. Socijalni demokratje asitiraio za volilno reformo ter so poslali danes VVekerlu deputacijo, ki Je zahtevala takojšnjo izvedbo Vazsonyjeve volilne reforme. Po mestu se razdeljujejo letak i, ki pozivijajo delavstvo, da naj zahteva takojšnjo uvedbo volilne reforme od cesarja in vlade. Opoldne je eno ćelo uro počivalo delo v vseh tovarnali. Budimpešta, 18. aprila. (Koresp. urad.) Ministrski predsednik dr. VVekerle je izva-jal v večerni konferenci ustavne stranke iz leta 1848.: Imeli smo manjšinsko vlado ter smo bili zagotovili, da borno apelirali na ljudstvo, če bi se nam ne posrećilo z današnjim parlamentom zagotoviti volilno reformo. Storili smo svojo dolžnost ter oodali demisijo. Mi zahtevamo tuđi danes tako volilno pravico, ki je do zadnjih mej oreudar-nosti splošna, ki zagotavlja razvoj in ki ob-se^a tuđi določbe, da se bodo sprejeli upra-vičenci tuđi resnično v volilne liste in ki odgovarja vsem zahtevam čistosti vnlitev. Storili so se poskusi za sporazum, lahko pomirim konferenco, da tekom teh posku-sov nisem odala svojo demisijo, kakor to zahteva ustava. Stranka se popolnoma identificira s tem staliSČem vlade ter vztraja neomaino tako tdede volilne reforme, kakor glede samostojne ogrske armade !n reform v socijalnem in narodnem smislu pri programu, na katerega podlasi se Ie stranka ustanovila ter bo podpirala samo tako vlado, ki bo sprefela ta program v njegovi celoti In ne bo šla glede volflne reforme in utesnftve pravic delj, kakor le 11a vlada, ki je pravkar demfsijonirala. Revolucija je bi!a sprejeta s 46 glasovi proti 27 flasovom. Budimpešta, 19. aprila. DemoHStraetl-ska stavka organlziranega delavstva le trajala pol ure. Tuđi cestna želeralca ni vozila. Med pavzo v dein so se volasTdm po-veljnikom, oziroma voditeljem tovaren Iz-ročile spomenice, kl zahteva jo trajno re^itev vpra sanja volline reforme. Imenormtl Je vlado, ki bo to Tprasanle tekoi reifla. Vo-Ja§ki voditelji so sprejeli spomenice, nakar se Je deio povsođ takol npet prtfiila. 1 Butttmmoit; 19. aprila. Kakor stoje stvari sedaj, bo dr. Wekerle zopet mraistr-sld predsednik. BađbBpeiU, 19. aprila. Orof Karo1yl namerava v imenu svoje stranke govori ti v poštanski zbornici o notranje - potitičnem položaju Ogrske in o demisiji grofa Czer-nina ter o imenovanju barona ĐurUna. Ljuti franeoski proti-šunki na zapadu. NEMSKO URA DNO POROCULO. Berolin, 9. aprila. (Kor. urad.) Zapadno boiišče. Na boHŠ£a ob ru-pah na Flandrskem sq se na već kraflh razvili manjši boti naĐh izvldnih od-detkov r be!?ijskimi in ae^leškimi str a* žarni. Odbili smo moćne napade, ki jlti Je izvržfl so vratnik s severa in severo-znpada sem proti Wytchaetu. 2e ko se ie pripravlja! za napad, je utrpel so-vražnik v našem unlčevalnein ogn'u najtcžte izpube. Med Caideulom in La Hass^ojem moćno bojno tielovanje arti-Uerii. Severozapadno Bcthuna je udarila naša pehtua proti sovraznim crtam s^verno cd kanala La Ba*se« ter |e osvojila već topov. Pri Festubertu in (livcnchyu se ie vršit boj z nieniajo. čim se usrehom. Mi smo vidi već kot 600 sovrnžnikov. Delovanju artilicri; ob Avri, ki je že več dnl sem postajalo vedno 7iv«Iins]?e, so sledili včeraj moč-nu v j?iohok*h vrstan Izvršeni franeoski napadi proti Moriselu in Moreuilu na obeh straneh coste Ailly - Moreuil so Rosfe nanadalne kolone večkrat zaman naskaVovdc. V \\vtcn} be:?i smo vr«H ^ovrnžnika s krvavim] izurr.iiami nazaL Močen artil?erviski o^eni ie tra'al v tem odsrUu tu'U cez nač. V/liocl. Ukrajina. V Tavriji smo zasc^ii Ćaplinko in Meliioool. Makedonska fronta. Podvzctje čet so pnncsla no sunkin nekaj v*etih Itali-jtinov in Srbov. — v. Luclendorff. NEMSKO VECERNO POROCILO. Bcroiin. 19. aprila. (Kor. urad.) Z bojne fronte ničesar novela. Severozapadno od Moreuila Francozi po neuspehih včeraj š n j e jra dneva nišo obnovili svojih napadov. Duna!, 19. aprila. Angležl so se z moč-nimi četami na vzhodnem bregu vperskega kanala zopet ustalili. Glavni angleSki oddel-ki pa se umikajc na zapadni breg. Tu upa-jo. da se bodo mosli trajno upirati. Južno od Ypresa se je posrećilo Angležem držati se vzhodno od ceste, ki *re preko Kemmela v okolico Neuve Eglise. Na bojišču ob Lysi se položaj tuđi včeraj ni izpremenil. V so-sedniih odsekih fronte Armentieres-Ypres torej v prostoru pri Dixmuidenu in Bethunu se je bojno delovanje ojačilo. V razbreme-nitev močno ogroženih zaveznikov so izvršili Francozi predvčerajšnjim večje napade v odseku južnpf nri^eti ofenziva na ItalHansM fronti. 7r>^Vf 7a to n^nrfvo so vHeti fe f-* olače-vr*"-* a'-tfTTon'NVe^a fn f^t^TcV^^a. delovanja nh Oird ftalf?^««:M mfTif^trsVf nredsed-nfV OrTn^^o v po^ign^Vf z^^rTifrf izfavfi. da •■• hn T*^?Ha ne^>o«sr^dno TTdr»1«?iia boi^v vr\ ^^nnrocV^tn. V Vr->tv?m bo(^> tam na^tonfU hidi ftsW3"«Vi oolH na stran! franeoskih in angleSHh Čet. * OBSTRPT.fCVANjr OSTEND4. London, 19. aprfla. V noC! na 18. tprfl a!f an^ešid mottftorf! fHtertde tn sovražne baterije v ^o^eđsfvn. V^1f»d sla-btt* vremena 5e nf bilo mo*oc> dobiti na-tančnlli poročfl o dn^efenern nspefm. So-vražne fwiteriie so odgovarjafe, nfeo im la-dele nobene na?e ladte. Dne 19. aprfhi rano zjutra J sta na fbrže dva we?nifca tonsedna miflea v VratVfh presledVifi strelfata v swte*1 na DimVerqtie. omalmffa pa «ta se, predno Jin fe W1o mo«oče nplestl ▼ biflro. NetMkl tfsMkoseŽirf fopw Bera, 19. aprila. »A^ence Haraš« prt-obČtije podrobno poročilo svoleica poroSe-▼ailca o nemšVem dalekosežne« tepu. Poro-Ceva!ec trdU da se Je preizkuienffn fmneo-skfm letalcem posrečilo, d^jfnatl, kfe stofl •• top. Prvotno so »treHall trffe toporl m Ptrlz ter so stali ISflO m nevero - zapadno *** 9ISLJ7 J-^!!1?0^- Sta>! *> bale t vpđ- na beionirancm podstavim ter maskiran! s zelenjem. Poznejše poročilo pravi, da ie bil en top razdejan vsled eksplozije. Bate se bojujejo franeoski topovi kalibra 32 cm in 37 cm proti neraškjm dalekosežnim to-povom. AMERIŠKA POMOĆ WaskJnstoii, 18. aprila. (Koresp. ur.) Vojni tajnik Baker je razloži! predsedniku Wilsonu, da je nujno treba pomnožiti ame-rižko armado in da jo je treba čim prej iz-vežbati. Kakor se zatrjuje, se bo zvišala ameriška armada na 3 milijone mož. Naj-. brže pa se bo pozneje zvišaia na 5 mili-jonov. Washinzton, 18. aprila. (Koresp. ur.) Krediti, ki jih je priznala Amerika zavezni-kom, znaSajo sedaj 5285 milijonov dolariev. Od teh kreditov je bilo danih Franeoski 1565, AnzPji 2720, Italiji 490, Rusiji 325 mi-i lijcaov dolarjev. ANGLESKO URADNO POROCILO. 1 ft. aprila p o p o 1 d ne. Na več- j jem delu bojne fronte ob Lvsi so se vršili danes silni boji. Od kanala La Bassće pri Givenchvju tja do Lvse vzhodno, od Saint Venanta so sledili topovskemu o^niu silni sovražni napadi, ki smo jih vse zavrnili. Nemci so imel izredno težke izgube v našem ognju. Naše čete so vjele 200 sovraž-nikov. Zlasti silen je bil boj v okolici Gi-venchyja. Boj na tej točki še ni končan. So-vražno artiljerijsko delovanje je trajalo na vscj fronti. Pozneje dopoldne so se razvili novi napadi, ki jih je spremljal ogenj težftih granat na naše pozicije severno od Kemmela. Zavrnili smo jih. Anglešfco poročilo z italijanske fronte. 19. a p r i 1 a. Na italijanski fronti je položaj na sploh miren. Zadnjo noč so uspešno patruljtrali manehestrski in juro-staffordshirski bataljoni. Okoli 30 Avstrij-cev je bilo uhitili in 22 ranjenih. Naše izeu-be so jako lahke. Vćeraj je bil prvi lep dan po desetih dneh, ki i'e provzr^il močno le-talsko delovanje. Izvršeni so bili razni uspešni izvidni poleti na velike ra^dalje. Bili so težki zračni boji.Enajst sovražnih le-tal je bilo uničenih. eno prisiljeno brez kr-mila spustiti se na tla. Izmed naših letal se ne potresa nobeno. Poleg tecra so naši odbij alni topovi zbili eno sovražno letalo. Stlri faze nemlkaga vo^nega trairta. Rotterdam, 19. aprila. »Nieuve Rotter-damsche Courant« poroča iz Londona: Vo-jaški strokovnjak »Manchester Guardiana« piie: NemSke nacrte za uničenje an^leške vojske je mogoče razdeliti na štiri oddelke, in sicer: 1. naj bi se bili Angleži odločili od Francozov in naj bi tekla Somma med obema vojskama, da se tako prepreci, da bi Francozi prišli Angležem na pomod Ta poskus se je stratepcično ponesrečil. Ce bi se bil posrečil, bi bila avstro - ogrska ofenziva v Italiji preprečila poskuse Francozov ojačiti angleško vojsko. Uspeh prve bojne perijode ie torej taktično nemški uspeh, strategično pa je neuspeh. 2. Ker je ta neuspeh povzročil poglavitno odpor Angležev med Arrasom in Ancro, mu je sledil nemški udarec med Arrasom in Vpresom. Ta bitka se še nadaljuje. 3. Će bi bf!i Nemcl v okolici Armentieresa ovira-ni pri iz;vedbi svojih načrtov, bi pričeli na drujji točki z istini poskusom, nakar bi nastala tretja kritična peri joda. 4. Če bodo Nemci na treh# točkah decimirali angleško I crto, se bodo zbrali na eni izmed teh tren I točk, kjer misli jo, da imajo najbolfše izgle- I de in potem nastane četrta kriza. Ce Nemci tuđi potem ne bodo dosegli nobenega uspe-ha, je za nje bitka izgubljena. Živahno nojevome no itolllflnskl ML NAŠE URADNO POROCILO. Dunaj, 19. aprila. (Kor. urad.) Med Adižo in Piavo je bojevanje trajno živahno. Na visoki planoti Sed-meiita občin smo odbili već italUanskfli simkov. — šef generalnega štaba. Italijansko b o j I š če. Iz voia-škega razmotrivanja dne 19. aprila: Na ju-go - zapadni fronti so izvrševali Italija ni med Gardskira jezerom in Piavo tuđi včeraj močne izvidne šunke na naše crte, da bi se prepričali glede vesti o avstro - ogrskl ofenzivi, ki se baje pripravlja. — Iz vojno-peročevalskega stana dne 19. aprila: Bojno delovanje na jugo - zapadni fronti, ki se vedno boli stopnjuje z napredovanjem let-nega časa, je imelo zadnje dni za posledico večje izvidne akcije. Zlasti na tirolski fronti med Gardskim jezerom in Piavo so bili dne 17. in 18. aprila večkrat zavrajeni so-VTažni patruljski šunki in tuđi poskusi moč-nejših sovražnih oddelkov, da bi vdrli v naše varnostne crte, so se docela izjalovili. Živahne mu izvidnerau delovanju primerno Je bilo tuđi letalsko delovanje dne 17. aprila izredno živahno. Naša letala so napadla večkrat italijanske pozicije in dohodna pota na izlivnem obrežju Piave z bombami in ognjem strojnih pušk. Eno sovražno letalo Je bilo sestreljeno, štiri druga so morala pristati. Zapadno Feltre ie bil zbit en sovražni aparat ki pa ie bil najden in Ietalci so prišli nepoškodovani v vjetništvo. General Foch o avstro-ogrski ofenzivi. Iz Lugana: General Foch je izjavil v pogovoru z vojnim poro-Čevalcem »Corriera della sera«, da on ne vć, ali bo Avstro - Ogrska napadla. Na I vsak način se da po slabem vremenu slu- I titi. da napada neposredno ni pričakovati. Gotovo Je, da bi se Avstro - Ogrska kesala sa stroSke velike ofenzive proti Italiji. Na vsak način pa bo dobro pazll na Avstro-ORTsko. Letalsko delovaafe v fe-broarjn 1918. Iz vojnoporočevalskega stana: Italifani pretiravajo izgube avstro-ocrskeh letalcev. Zato treba* da se že na-prej pobljejo njihove trditve, poročatl o le-talskem delovanln na podlaci statističnih nesečnlh podatkov. Poročilo za februar 1918: Na jugo - zapadni fronti Je bilo na 1051 poletih 226 zračnih bojev, v katerih ft Izrubil sovražnik 16 letal, avstro - ogr-Md letald 7. NaJe sknpne Izgube, tndl z snnlie, znasajo v tem meseca 9 letal in 1 zrakoplov nasproti 21 letalcem, kl jih ie Izgttbil sovražnik. »Nuovo Glomale« poroča, da znašajo arstro - ogrske letalske izgube od 1. Januarja do 15. marca 85 letal, v res-nlci pa zaaialo naJe Izgube ▼ zračnem boju v ten čas« 18 letat dočim jffa le so-Trmitrik Izmbfl 30. Pri Jtem treba pripom-wts^L fla vaBavo jta ispniBlifsa ssflijo osa Io* talat kl so ostala pri sovražnika ali so postala nerabna. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 18. a p r i 1 a. V Vallarsi je predrl eden naših oddelkov skozi žične ovtre, pro-vzročil eksplozijo minskega polja In napa-del izpostavljeno postojanko sovražnikovo pri Valmorbiji, jo pognal v beg, poškodoval obrambne naprave in se vmil z Tjetniki v svojo pozicijo. V pokrajini vrba Tre Signori se je morala sovražna patrnlja umakniti vsled naSega močnega ognjenega delovanja in na asiaški visoki planoti se Je drugi oddelek moral umakniti pred franco-skim oddelkom. Močno delovanje obeh artiljeriji v Lasarinslđ dolini, na odseku Po-sine (Astico), na asiaški visoki planoti kakor rudi med Fossalto in Capo Sile. Naši Ietalci so zbili včeraj v pokrajini Valdobbia-dene In Coneglianu pet sovražnih aparatov. Angleški lovski Ietalci so zbili na asiaški visoki planoti in pri Moti di Livenza enajst sovražnih aparatov in prisilili 12., da se Je spustil na zemljo. V blizini porta di Piave Vecchia je padlo eno od naše artiljerije za-deto pomorsko letalo v morje. Trije letald v njem so bili vieti. Ees^rabsko vprašanje« Kijev, 17. aprila. (Koresp. urad.) Go-voreč o vprasanju aneksije Besarabije s strani Romunije, je ukrajinska centralna Rada v svoji seji dne 16. aprila izjavila, da ukrajinska ljudska republika sklepa glede priklopitve Besarabije romunskemu kralje-stvu ne pripoznava. Ta sklep namreč ce odgovarja svobodnemu izrazu želi vseh narodov, ki žive v Besarabiji. Vsled tega zahteva ukrajinska ljudska republika: 1. izvede naj se svobodno glasovanje ter naj se odcepijo oni deli Besaiabije, ki bodo izrazili svojo voljo, združiti se z ukraHnsko ljudsko republike 2. Ukrajinska centralna Rada naroča sovjetu ljudskih ministrov, da naj pošljcjo Romuniji kakor tuđi državam štirizveze protest proti takemu sistemu nasilja napram narodom Besarabije in da naj stori vse korake, da se usoda Besarabije odloči na podlagi sporazuma z ukrajinsko ljudsko republiko in po želji vsega prebl-valstva. Bukarešta, 19. aprila. (Koresp. urad.) Romunski poslanec Konstantin Sterre, ki se mudi od združitve Besarabije z Romunijo v KiSinevu, je bil od sovjeta zemstva so-glasno izvoljen za predsednika. Politične vesti. = Zahtevamo slovenske konfiska-dlske razsodbe! C. kr. deželna sodnija v Ljubljani razglaša svoje razsodbe o konfiskacijah sloven^cih listov v nem-skem jeziku v uradnem listu. V Primorju pa se ravna jo sodnije pravilno po načelu jezikovne samopravnosti. Tako čitamo v primorskem uradnem lista »Lf Osservatore TriestincNt razsodbo c. kr. okrožne sodnije v Rovinju o konfiskaciji »Mrvatskejfa Lista« v Pulju v hrvat-skem jeziku. Torej za hrvatski hst hrvatska razsodba, za italijanski italijan-ska razsodba, za slovenski list v Primorju slovenska razsodba, na K r a n> skem pa razglaša deželna sodnija svoje koniiskacijske razsodbe o slovenskih 1 istih v nemškem jeziku. Zahtevamo, da se nemuđoma oprime primorske prakse in razglasa svoje konfiskacijske razsodbe o slovenskih Hstih slovensko! = Kočevarji proti deklaraciji. Proti jugroslovanski deklaraciji so se izjavile naslednje kočevske občine: Kočevje, Polom, Koprivnik, Nemška Loka, Mo-zelj, Knežja Lipa, Novi Laži. Sela, Srnu-ka. Crni potok. Poljane, Lienfeld, Stara cerkev, Gotenica, Borovec, Reka, Zdi-hovo, Spodnji Lo$r, Stari Log, Cermoš-nice, Mala gora. Svoje izjave so poslali Kočevarji ministrskemu predsedniku in cesarjevi kabinetni pisarni. »Slov. ^Narod« je priobčil koncept teh izjav, pred-no so zanj vedele častite kočevarske občine. Ogorčenje je namreč naročeno od kočevskih nemških gospodov, ki so poslali občinam že skrbno sestavljene rezolucije tako, da jih je bilo treba kar podpisati... — šentianški skod v inozemskem časopisju. Inozemsko časopisje razprav-Ija o dogodkih v Šent Janžu kot o ka-rakterističnem pojavu razmer, ki vte.-dajo na jugu monarhije. »Nieuwe Rot-terdamsche Courant« piše: V Št. Janžo cb štajersko-koroški meji je prišlo do krvavega boja med Nemci tn Slovencu ko je poslanec dr. Korošec razlagal nuj-nost in potrebo samostojne jugoslo-vanske države. Nemci so bili razžaijeni; po njihovih protestih je sledil pretep, ki je trajal nekaj ur in pri katerem je bilo mnogo ljudi ranjenih- »VonvSrtsc pravi k temu, da se v Avstriio očividno vrača normalno življenje, ko zopet udri-ha eden pa drugem... = Seidlerjeva vlada tn Slovenci. »Mir« poroča: Borovelj. notar P. Lam-quet je bil prestavljen v Celovec, kjer je prevzel pišamo barona Martineca, za katero pogoj ie kvalifikacija sloven-skega jezika. Poroča se nam, da g. Lamquet za slovenščin oni kvalificiran. Tako Nemci jemljejo Slovencem postojanko za postojanko! Odgovorna je vlada! = Nemški nacflonalcl pri Sekiterjo. Zadnje dni so nemškonacijonalni voditelji opetovano konferirali z rainistr-skim predsednikom ter mu dokazovali, da vlada med nemškim prebivalstvom silno ogorčenje in vznemirienje. Nasve-tovaH so mu »sredstva«, ki jih je treba sedaj z ozirom na politični položaj vpo-rabiti (nova preganjanja!). NemSki krogi pravijo, da vitez Seidler nasvetov ni odklanfal ter je obljubil, da bo šel Nem-cem na roko... = Fran Bflrgermeister ITzla je govorila 18. t m. na zborovanju nemške ženske zveze v Gradqu ter je povedala, 3a ste skupno z gospo Lino Krenter-Oallć nedavno v dvenrni ((!!) avđi-jenci povedali ministrskemu predsedni-kn vitezu Seidlerju, da hoćete »domačo grudo svojim otrokom obraniti nem§ko in da ne odstophe niti pedl te grude slo-vanskim osvojevateb'em.« Sedaj se ho-če z drugimi tovarišicami odasifl tuđi HjlGesaijn. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 20. »orila 1918. 9°. Stev. = Predsednlk arstrfiske delegacffe pri cesarfn. Dnn aj, 19. aprila. Cesar Je danes popddne sprejel Dredseđnika delegacije prelata Hauserja v posebni av-dijenci. Pri tem mu je potrdil. da ostane kiirz znnante in notrante politike ne-tzpremenjen. = O nemškem patriotizmu, ki se v | zadnjem času prav značilno razvija, nam prjnaša vsak dan nove zanimive podrobnosti. Geslo graSkega župana Fizie ■Avstrija bo ali nemška ali je pa sploh ne bo* se izvaja z občudovanja vredno do^tednostjo. Včeraj smo poroćali. kako $e mariborski svet izrazil svoje ogorčenje nad odpustom grofa Czernina (prekrsti! je neki mariborski trg v trg ce-sarja Viljemah danes javljajo iz Fttr-stenielda na Štajerskem, da so tamkai- ! snji mesčani z oštro popoprano rezolu- ; c«jo (ki je Še gra$ki državni pravdnik ni upal pustiti v svet ter jo je za to većji- j tfg koolisciral). odklonili sodeiovanje ! pri nameravani patrijotični prireditvi •»Karlovega tedna« ter skienili, da bod•> tjsti teden nabirali za nemška napadalna ČTUŠtV*. = Praika manifestacija ter češka in hrratska socijalna demokracija. Glavno jtfasilo češke socijalne demokracije »Pravo Lidu* piše: Udeležniki te histo-rične manifestacije, za katero je le malo primerov v zgodovini bojev za osvo-bojenje narodov, so v teh malih urah preživeli nepozabne. globoko vzburljive in vnemalne trenotke, Vsi smo občutili. da se ves češki narod zaveda usodepol-nega pomena teh dni. da nas pravi boj, za katerega bo treba železnih mož in neupogljive odločnosti. še le Caka, ter da bo duša naroda še le morala prestati preizkušnjo, kakršne ni biio stoletja sem. — Centralni odbor socijalnodemo-kratične stranke na Hrvatskem je spo-ročil: Obžalujemo zelo, da nam ni mož-no poslati posebnega zastopnika na vaš •protestni kongres proti govoru grofa Czernina, da bi se osebno pridružili na-merovani maniiestaciji ter da bi dali izraza solidarnosti in enotnosti političnih ciljev jugoslovanskega in češkega naroda, posebno pa enotni taktiki in načelom, ki obstoje med naso in vašo stranko, med češkim in jugoslovanskim proletarijatom. = JuRoslovanJ in Cehi o spremem-bi v vodstvu zunanje politike monarhije« Izjava JugOiiovanikeKa kiuba in Ceškega Svaza o spremembi v vodstvu zunanje politike monarhije, katero smo na kratko omenili v včerajšnem listu se glasi: Ker je groi Czernin podpiral aneksijsko politiko nemškega cesar-stva ter sam ustvaril novo netivo na vzhodu z aneksijami in drugimi napač-nimi ukrepi, ker se je frivolno igral s pojmom narodne samoodločbe in je s samovoljnimi premembami dokumen-tov s pomočjo c. in kr. poslanika von Wiesnerja omajal vero v poštenost av-strijske diplomacije, se je vedoma od-stranil z edino mogoče poti, ki bi čim-prej mogla silno tmečim narodom monarhije Drinesti mir. S svojim govorom Dred neDoklicanim forom, v katerem ie Nemce in Madžare hujskal proti sodr-Žavljanom, čeprav je natančno vedel, da so naši narodi solidarni z voditelji, in s katerim ie brez vsakega razloga telebil v svet z debato o prejšnjih mirovnih Doskusih. je zopet podaljšal vojno za nedogleden čas. DiDlomatiČna samostojnost je s Czerninovo pomočjo doživela drugi Kraljevi gradec. žal ž njo tuđi mir, ki avstrijska-ogrska demokracija tako hrepeni do njem. Mi Čehi in Jugoslovani smo kljub ncm-škemu zasmehovaniu dosledno zahte-vali demokracijo tuđi zunanje politike, posebno udeležbo ljudskih zastopnikov pri mirovnih pogajanjih. Naš predlog za spremembo ustave v tej smeri pa so nemške meščanske stranke porogljivo odklonile. Ce te stranke, ki so proti Slovanom vedno klicale na pomoć ab-solutizem, danes govore o demokratizaciji in neodgovornih faktorjih, moramo to označiti kot hinavščino, prav-tako, kakor ie hinavščina vse ogorčenje proti »velcizdajalcem«, ker danes \idimo, da gori omenjene stranke odpovedujejo državi pomoč, glasove in zvestobo. kakor hitro se zgodi kaj, kar njim ni všeč. Ta vriš3 vojno le podalj-šuje in je toliko boli vreden zaničevan-ja. ker krščanski socialci in nemški na-cionalci dobro vedo. da zastopajo le neznaten drobec prebivalstva ter da za svojo vojno politiko v parlamentu ni-majo većine. Naša delegacija bo kakor doslej tuđi poslej zasledovala demokratično mirovno politiko z namenom, izvedi evati avstro-ogrskim narodom ta-kojšen mir, po katerem naj se obenem nstvari tuđi med njimi trajni mir. Do novega zunanjega ministra niinamo zaupanja z ozirom na njegovo pre-teklost ter z ozirom na dejstvo, da se je njegovo imenovanje izvršilo pod vplivom Madžarov. Tuđi on bo, kakor jrrof Czernin. namestu samostojnc taktike, ki bi odgovarjala gorečim mirovnim željam vseh avstro-o mrskih raro-dov, vodil politiko pod vplivom od zu-naj, ki brani tuje interese ter zasledu-je enostranske narodne cilje. = MašČevanje nad barcnom Trcko. Poročilo. da je moral baron Trnka radi svojega telegrama praškemu shodu odložiti dostojanstvo črnovojniškega generala, se sedaj uradno potrjuje s sle-dečo vestjo: V vojnem ministrstvu zaposleni z naslovom in značajem črno-vojniškega generala - inženirja opremljeni minister i?ven službe dr. Otokar baron Trnka, ki je bil nedavno postay-Ijen za tehričnega nadzornika privatnih obratov, stojećih pod zakonom o vojnih dajatvah. je pretekli mesec prosil, da se ga kot člana ^ospnske zbornice oprosti aktivne vojaške službe. Tej prošnji je bilo sedai nsođerso. — K temu piše ofici-jozni »Frcmdenblatt«: Rcs je. da je bil baron Trnka, kakor je v takih slučajih običajno, oproščen na lastno prošnjo, imrtu n rt Tftfi Vrthi T mmr fir voljno naveličal, in sicer vsled brzojavke, ki jo je posla! bivSi minister iav- nih del pra>kemu shodo. — Jusoslovansko marodmo «o»po-darstvo. Đeseda »jusoslovanski« straši sedaj po Budimpešti in ker tamkaj po-meni toliko kot »državi nevarno«, io vporabUajo za vse pojave našega na-rodnega življenja. Raziti Madžari na —ić, \-ić se poslužujejo neke revije »Uj Nempedek«, kjer tokrat neki gospod Dean Markovics pod naslovom »Jugo-slovansko narodno gospodarstvo« piSe datirano iz Zagreba, aprila 1918: *Ju-Koslovanski pokret hoče kakor vsako politično započetje realnega pomena svoje politično udejstvovanje izpopol-njevati z enakimi gospodarskimi smotri. Danes je z jugoslovanskim gospodarskim pokretom treba že računiti. Namen teh mojih vrstic bodi, obrniti pozornost kompetentnih krogov na to znabiti že organizirano pa vsekako smorreno akcijo, ki ie važna zlasti z ogrskega narodnogospodarskega vidika. V ilustracijo navedem samo eno primero dela Jugoslovanov. vse druge pa se zrcalijo v njej. Vodstvo hrvaške lesne centrale stoji v tem znamenju. Predsednik baron Turkovlć in tajnik g. Tomičič simpatizirata z jugfoslovan-sko idejo in se tuđi udeležujeta tega pokreta: ta dva moža hočeta lesno produkcijo Hrvatske izkoristiti v smislu uresnicenja svojih političnih idealav. Znano, je, da imata Hrvatska in Slavonija v svojih gozdovih bogat materijal za eksport. V miru se je zadovoljila Hrvatska s 30 odstotki svoje lesne produkcije, ostanek pa je dobila Ogrska, zlasti lesa revna Bačka. Prišla pa je vojna in z njo različne centrale in odredbe. Lesna centrala je zasegla produkcijo in vso lesno trgovino vzela v svoje roke. Z dovoljenjem Mihalovi-cheve vlade je naenkrat izrekla, da po-trebuje Hrvatska zase 80 odstotkov lesne produkcije, samo 20 pa da jih more izvažati, in Še to samo v upra\i-čenih slučajih. Resnično je bil pa nepri-znani namen te odredbe ta. čim več ži-vil in dnjgrih rekompenzacij izsiliti iz Ogrske. Značilno za vodstvo lesne centrale fe, da se tuđi izvozu dovoljenih 20 odstotkov delajo zapreke. Ogrska nima pohištva, nima drva, nima celu-; loze za papir, pa je vendar dunajska ! firma Drach dobila tolikani veliko iz-■ vozno dovoljenje, da se ogrskemn rr-; govcu še sanjari ne srne o njej. Gotovo j je. da so pri delitvi dovoljenj merodaj-I ni iugoslovanski vi diki . . . j = Iz konfiskacijske prakse naših državnih pravdnikov. Iz Maribora nam pišejo 19. aprila: Jutri, v soboto popol-dne se vrši pred mariborskim okrožnim sodiščem javna razprava o ugovoru uredništva »Straže« proti konfiskaciji nekesra u^odnega članka, v katerem je našlo državno pravdništvo pregreške zoper javni mir in red po 5§ 300 in 302 kaz. zakona. Kakšen bo izid razprave, pri sedanjih razmerah skoraj ni nobene-§a dvoma. Kako čudna konfiskacijska praksa je bila v Mariboru že pred vojsko, naj pokaže sledeč. zelo značilen vzgled: Leta 1913. ie objavila »Straža« ćlanek. da je začel izdajati štajerski de-želni šolski svet svoj naredbeni list in da ie ukazal krajnim šolskim svetom, da moralo naredbenik naročiti in poslati določeno naroenino. »Straža-« je opozo-rila krajevne šolske svete, da je ta ukaz nezakonit, ker morajo šolske oblasti brezplačno objavljati svoje odredbe, in je svetovala. naj naredbeni list vrnejo in se pritožiTo. — Clanek je zapadel konfiskaciji, katero je okrožno sodišče potrdilo z utemeljitvijo, da vsebuje čla-nek hudodelstvo (!) motenja javnega miru po § 65 b kaz. zak. Vsled pritožbe je jrraško nadsođišče izreklo, da v članku, ki je dal krajnim šolskim svetom samo pravni pouk. ni npjti hudodelstva. pač pa pregrešek po § 300 kaz. zak. in je konfiskacijo notrdilo. NajJepše pa še priđe: Vsled pritožb nekaterih krajnih šolskih svetov je prišla zadeva pred upravno sodišče, ki je v zadnji instanci 3. novembra 1914 št. 8874 razso-dilo. da se uknz deželnega šolskega sveta razveliavi. ker je v resnici nezakonit, kajti zahteva, da moraio Šolske občine sprefemati uknznik proti p^ačiJu, v zakonu ni utemeljena. Tako je bil kon-čno blamiran deželni šohki svet s pre-več vmt\m\ kenfiskatorji vred. = Grof Czemin, veleposlanik v Be-rofinu? D u n a j. 19. aprila. Bivši zuna-nii minister s:rof Czernin ie bil danes spreiet od cesarja v poslovilni avdijen-ci. Te dni se odpelfe v Opatijo. — Mo-nakovo, 19. aprila. V merodainih kro-^ih. o katerih ni dvoma, da imajo zveze z Bcrolinom, se trdovratno vzdržuje vest, da bo grof Czernin v kratkem imenovm za avstrijskega veleposlanika v Berolinu. = Nemci razpravfjajo o ju^oslo-vanskera vpraeaniu. Dne 19. aprila se je vršilo na Dunaju posvetovanje dele-gatov nemških državnozborsluh strank o j'jgroslovanskem vprašanju. Poročeva-lec je bil bivši minister dr. Urban. = Nemšlif Zveličar ie nemški meč, Dbnajska »Muskete« objavlja 11. t. m na naslovni strani sliko viteza, ki se pripravila, da zada z mečem odločilni uda-rec. Meč je ves ožarjen. Pod sliko se verzi. ki se koncavajo: »Lasst tms be-ten, lasst uns singen, — Er wird sie zum Glauben zwing:en. — Unser Heil-land: unser Schwert. (Molimo ir pofmo — on jih bo prislii k veri — na! Z v e 1 i č a r: n a š m e č.) To je višel nemške kulture. - Avsiritskl voird stroškl do kosci Jun*.i a 1917. Državnozborska komisija za kontrolo državnih dols:ov objavlja iz-kaz o stanju avstrijskih državnil dolgov dne 30. itinija 1917. Iz te*a te kaza je razvidno, koliko je morala av< strijska polovica fnonarhiie izdati z\ vojno v prvih treh letili. Država je za dolžena pri avstro-oserski banki na lom bardnih posojilih, memcah in zadolžai , jjjpA mao »OSodok, ari auMWM bankah na kontokorentnih predujmfli 6424-4 milijonov, pri nemškem bančnem konzorciju na menice 2362*5 milijonov, vojna posojila so dala 23.228-7 milijonov kron, pri nekem inozemskem konzorciju je bilo najetih 42*5 milijooov kron. Sku-paj znasajo tore) vojni dolgovi v prvih treh Ietih 42.299 milijonov, za katere je treba letno 1767*6 milijonov kron obresti. 30. junija 1915, torej v prvih 11 mesecih vojne, so znašali vojni dolgovi 9498 milijonov kron, 30. junija 1916 24.550 milijonov. Vsak dan je izdala Avstriia (brez Ogrske!) za vojne stroške v prvem letu 287 milijonov, v drugem vojnem letu 41 milijonov, v tretjem vojnem letu pa 49 milijonov. Ti stroški naraščajo od dne do dne. Ako prištejemo k avstrijskim vojnim stro-škom še približne vojne stroške Ogr-ske v znesku 24.000 milijonov, je izdala monarhija za vojno v prvih 3 le-tih nad 66 milijard kron. == Dr. Tresič v Dalmaciji. Dalmatinski listi Doročajo: Pred sestankom dalmatinskih poslancev v Zadru je ob-iskal poslanec dr. Tresić nekatere kra-je svojega volilnega okraja, kjer ga je narod povsodi brez razlike strank simpatično pozdravljah Na povratku so mu v Splitu priredili prisrčne ovacije. TisoČglava množica ga je čakala na obali ter ga spremila v mesto, vzklika-joč jugoslovanski edinosti. V Splitu je imel dr. Tresić predavanje o delovanju historičnih in socijalnih sil v današnji vojni, ki ga je ooslušalstvo sprejelo z velikim oduševljenjem. Burne ovacije je narod prirejal dr. Tresiću tuđi v Šibeniku in v Zadru. = Madžarska policHa na Reki pre-ganja list »Primorske? Novine« prav po madžarsko. Tako je na primer v sredo kratkomalo pobrala list pri vseh proda-jalcih in ?a trgala liudem iz rok na uli-cah. Zakaj, to ve madžarska policija sama, uredništvu vzroka za to postopanje ni naznanila. Prav uničiti hočejo Madžari jugoslovanski živelj na Reki, toda čim bolj pritiskajo, tim hujši bo odpor, ki naraste končno v silo. ki stre madžarski pritisk. = Senzacijonafne vest! vsenem-ških listov. Vsenemški listi, med njimi zlasti »Tagliche Rundschau«, »Deutsche Tageszeitunsr« in drugi v zadnjem času s posebno vnemo objavljajo vesti o raznih dunajskih poskusih za dosego miru. Tako prinašajo sedaj informacije pari-Škega klerikalnega lista »La Croix« o diplomatični akciji, ki so lo lansko leto pričele in vodile osebe iz Jako visokih dunajskih krogov, in sicer osebe, ki po ustavi za svoja dejanja nišo odgovorne. Svrha te akcije da je bila, doseČi sepa-ratni mir Avstro - Ogrske, Bavarske in Bolgarske z entento. Pogajanja, ki so bila strogo zaupa, so tekla nekaj Časa jako povoljno« pozneje pa se je pričela Bolgarska kujati. »La Croix« sodi, da , bi se bil dal tuđi odpor Bolgarije konč-| no premazati. 7.S. oelo akcijo je vedel i tuđi Vatikan, na katerega pomoč se je ! računalo. Poskus ie končno ostal brez-! uspešen radi nekaterih posebnih Želj visoke dunajske nepolitične osebe. | = Ka&šna poročfla pošiljajo z D«-nafa v Nemčfjo. »Miinchner Neueste Nachrichten« objavliajo dopis svojega dunajskega poročevalca, ki slika razpo-ložente avstriiskih Nemcev. V nemških krogih je vladalo, ko se je pričela afera cesarjevega pisma, silno razburjenje, ki se je poleglo še le potem, ko sta podala cesar in zunanji minister svoje znane izjave. Nemci so prepričani, da bi ne bilo prišlo do poskusa razdvojiti NemČiio in Avstrijo. ako bi ne bile notranjepolitič-ne razmere v Avstriji tako žalostne. V Parizu, v Londonu in Rimu vedo dobro, da velik del avstro-ogrskege Drebivalst-va od vsega začetka goji simpatije za entento. tuđi če se to ne nokaže vedno tako očitno, kakor v postopanju dria Kramara in drugih slovanskih veleizdaj-nikov ter v prebežništvu mnogih ti^o-čev slovanskih vojakov k sovražniku. \z govorov čeških, jugoslovanskih in poljskih poslancev kipi sovraštvo proti nemštvu, nasprotstvo proti zavezništvu z Nemčijo in opetovano je bilo povdar-ieno, da smatrajo Čehi. Jugoslovani in Pnljaki le tak mir za dobrodošeL ki bi bil sklcnjen pod vplivom entente. zlasti zahtevajo. da bi prišlo k preureditvi no-tranieT>olitičnih razmer v Avstriji. SIo-vanom se pridružuje tuđi del nemških socijalnih demokratov, ki zastopajo nazor, da država ni interesirana na boju med Nemčijo ter Francijo, Anglijo in Ameriko. Na Francoskem in Angleškem računajo nadalje z dejstvom, da se Nemci v Avstriji navzlic svojim zaslu-gam za dinastijo in državo vedno bolj zatirani! Zaupanje avstrijskih Ncmcem napram državi je aopolnoma spodkopa-no. Vsak preobrat je mogoč. zato ie treba, da Nemci pod iednotnim vodstvom brezuspešiio delovanje notranjih sovražnikov, o katerih je govoril groi Czernin. = V2stl o cdstopu državneRa tai-nlka Kiihimanna. Berolin, 19. aprila Neka parlamentarična korespondenca je razširila vesti o možnosti odstopa dr-žavnega tajnika v. Kuhlmanna. Baje b1 bil vzrok niegovega odstopa nesporazum v balkanskih vprašanjih, ki jih bukareški mir še ni mogel resiti. K temu piše »permania*: Domnevati je, da so te vesti v zvezi z izpremembo y av« strijskem zunanjem ministrstvu in Či gre samo za pobožno željo. Nobenega dvoma ni, da ima v. Kiihhnann v merodainih krogtfh zelo Stevilne nasprotnike Več oomena pa te vesti gotovo nimajo — Wolffov urad poroča danes, da H Kfihlmann zbolef. == Ukraitna in mtr z Rusiio. Kijev 18 aprila. (Kor. urad.) Sovjet ministrom i je v svoji seji 17. aprila sklenil glede mi« j ru z Rusijo to-le: Ukrajinska vlatla spre i jema predlog nj?kej?a Ijudskega komi sarijata glede mirovnih pogajanj : Ukrajino. Mirovna pogajanja se bod< vršila v nekem provincilalnem mesti i tfubernije Kursk. Posebni kurir Je bil i ŠKtk JOHOM BO^hUI X MflfllnHb = Nemali la Rosiia. »Vossische Ztg,* poroča: Diplomatični stiki med Nemčijo in Rusijo so obnovljeni. Nemški poslanik v Rusiji grof Myrbach se je s tajnim svetnikom dr. Rieslerjem odpe-ljal v Moskvo. Zadnji se je mudil delj časa y Stockholmu ter je stopil v stike z boljševiki. = BolJteTikl proti KitafskL Har-bin, 10. aprila. (Kor. urad.) Boljševiki so poslali kitajskim oblastim ultimatum, v katerem zahtevaio izročitsv vojaske-ga voditelja Semenova in razoroženje čet Ker so Kitajci odklonili to zahtevo, so boljševiki bombardirali postajo Da-urijo ob Mandžurski železnici, toda brez večjega uspeha. Glasom zanesljivih po-ročil zbirajo boljševiki v blizini Vladivo-stoka čete. = Nova narodna zastava ruske republike. Petrogradska boljševiška vlada objavlja, da je centralni sovjet sklenil, da bodi narodna vojna zastava ruske republike rdeči prapor z zlatim podpi-som »ruska socialistična federativna republika sovjetov«. — Strašne razmere na Ruskem. Preko Stockholma: V Petrogradu vlada glad. Tuđi rdeča garda strada. Nad me-stom je proglašeno obsedno stanie. Prišlo je do burnih pouiičnih demonstracij. Vojaki nišo hoteli streljati na ljudstvo. Vedno hujSe se razširjajo nalezljive bo-lezni. Povsodi pa so na poslu roparji, tatovi in morilci. Med ljudstvom v mnogih gubernijah razširjajo Radek, Cernov in tov. proklamacije, v katerih poziv-ljajo narod na boj proti Nemcem, ki da so krivi vsej nesreči. Boljševiška vlada se ne upa nastopiti proti vojnim hujska-čem. V kavkaskih gorah se vršijo boji med boljševiki in pristaši zmernejše politike. = Pred generalnim Štrajkom na Nizozemskem? Berolinski listi poroča-jo iz Rotterdama: Nizozemski delavskl sekretari jat ie sklenil pripraviti generalni štrajk, s katerim hoče delavstvo izsiliti brljšo prehrano. r— Wilson priđe v Evropo. Londonski listi javljajo, da priđe Wilson koncem mala ali začetkom junija v Evropo. Obiskal bo angleškega kralja v Londonu, franeoskega predsednika v Parizu ter ameriške čete na fronti. Z Goriškega, (Od našega dopisnika.) Ukrajinska moka. Po goriSkem mestu se je razširila govorica, da priđe v Gorico nekai vagonov ukrajinske bele (!) moke. To vest ie rodila pobožna želja in veliko koprnenje po kruhu. Ćelo največji črnogledi so verjeli in si svečano (seveda v duhu!) vrezali pri kosilu košček kruha, ostanek pa skrb-no zavili v papir: polovica bo za ve-Čerjo, polovica ostane še za zaiutrk. V Gorici in sploh na Goriškem se dobi kruh edino le še v očenašu. Nekai Sasa bo hranili mešfiam ostanke (seveda v duhu!) za večerio in zaiutrk, dokler iim ni zabrusilo breznspešno čakanje še papir pod mizo, naročili so si žlico in posrebali golaš. Be^nncd se vračajo pola^oma do-[ mov. V nekatere obeine so se že po veliki većini vrnili. Koi so se lotili poli-L skega dela. Kopljejo seveda saini, z malimi živinčeti, katera so dobili od 1 obnovitvenesra ttrada v pičlem Steviln i na razpolago, si ne moreio mnoffO po-i magati. Nekai polia ie že obdelanesra in l vsekakor bi era bilo še več, da bi bila odstranila voiaščina žične ovire in > največio nevarnost za obdelujočeura i kmeta — municiio. Teca zadnieea nedostatka ne moremo nikdar dovoli po- r udariti, kaiti traeična usoda ie vseka-kor. da caka poedinca, ki ie prestal pred evakuaciio domaće občine errozote §estih .sovražnih ofenziv Jn rešil iz 1 tužneua bec^in^tva življenje, smrt na > domaći firrndi, kamor se je vrnil z no-i vim upom v srcu. Vsako odlažanie \ tem oziru ie usodepolno! Voini vjetni-ki nai odstraniiTiieio orire. strokovnia-ki pa municiio in to čimpreie. da ne bc j novih žrtev! Voina fiiriia sama na-. pravlia iz naSih mož in sinov dovoli invalidov-, ali nai .ii pomaka pri fen 1 poslu tuđi mirno obdelovanie v zaledio, ali nai se pridružilo invalidom rudi in-J validinie in pohablieni in za ćelo živ-i ljenje nesretni otroci? i Pođffan. katerih ie bilo v Gorici iu sploh ob ćeli fronti toliko, da so napol-nievale po umiku sovražne armade ce-1 lo predale vseh avstriiskih časopisov ni več. Čim so bile prepeliane bogatć i zalosre živil y dalino zaledie, so iz«ani-1 le, spoznavši, đa iim ne nudi sedanjt aprovizacija niti eksistenčnega mini muma. Pametne in brihtne živalice, če-y sar mogoče niti naš slavni Erjavec ni ~ vedel! I Zanimanje za novo nstanovlienc 1 »Zvezo slovenskih žunanstev po vojni pri zađe tih občin na Primorskem« \i i splošno. Da so bila pravila potrjena ii da ie poslovanje novo ustanovljen« i Zveze obla^tveno đovolieno. Je napol f nilo vse interesente in to ne samo žu panstva, ampak tuđi občinarie z odkri tosrčnim veseljem. V samopomoči j« moč! Pomaeai si sam in druffi ti tud pomoreio! Xasa dežela, pozorišče enaj 1 stih sovražnih ofenziv in nailjuteiSil ■ bojev skozi 29 mesecev, ie stavljen« i pred nova vp rasan ja. katera moraj< biti takoj rešena. ako se hore po crota i vem nacrtu obnavljati razrušene doma ve in uničena polia in dovesti deželan« l do plodonosneffa produktivnesca dela Obnovitev naše nesrečne croriške deže " le ne bodi samo prazna fraza, na kate ro se izpije v zaledili še pol literčka ona nai marveč združi vse resnične ro doljube v krepko in nerazružno falan s- ko. Ako priđe ta zavest v kri in mes< »- posameznika, ako bo vsak sodelova t po svoji možnosti ori tei skupni akciij potem smo srotovi, đa ne bo manjkali pridnih delavoev. Vsa slovenska žu ^ panstva nai pa v prvi vrsti pristopij« . k novo oaUinovlieni Zvezi. ki bodi o< sedaj naprei sredi eče obnovitvene^j dela nade eoriške dežele. J V Gorico prihajajo vsak dan IJod * je. da ©i oirledaio svoje hiše in se pr« 0 pričalo,' koliko pohištva jim je še osta u lo. Na magistratu dobe potrebno dovo S 1 ljenje, prl Jelenu«, »pri Treh kronah«, >pri Uni on u < in >pri Pošti 5. Z različnimi obentki se vračalo ti liudje v zaledie. Hiša porušena ali vsaj poakodovana, o pohištvu, perilu, obleki ni ne duha, ne sluha. Prišel sem pa tuđi z uradnikom y dotiko. ki mi je pravil ves srečen, da je dobil vse na svojem mestu, v skriva-lišču ćelo kavo, riž, olje in makarona (kaj je to? opazka stavčeva) in zraven tega še klavir, do katerega se ni mogel povspeti nikdar v mirnih časih. Sklenil je, da bo izšolal svojo najmlajšo hčer Pavlo na tem instrumentu, če le ne bodo stale prevec note. Ta uradnik je pa menda tuđi bela vrana med me-sčani in se ima zahvaliti edino le varni legi svojega stanovanja, ki je vabilo toliko naše, kakor sovražne častnike k sebi. Wieser je še vedno v Gorici. Barake v našo deželo! V nekatere občine je begruncem za sedaj nemogoS vsak povratek. To so občine. ki so bile na fronti in kjer so hiše vsled granat tako razstreliene, da ne dajdeš druge-ga, kakor velik kup kamenja in opeke. Kakor se je branilo naše ljudstvo ba-rak v tuiini, tako si mar3ikdo želi istih v domovini. Kjer ni predpogojev za take barake, omenim naj samo Št. Pe-ter pri Gorici, nai bi se postavile barake vsaj v blizino, od koder bi naše ljudstvo hodilo obdelovat svoio zemljo, kakor liitro bo izčiSčena vseh izstrel-kov. Z barakami v tujini ni bil nobe-den zadovoljen, po većini so bila tabo-rišča v severnih krajih veckrat med negostoliubnim prebivalstvom. Barake saine nišo torej provzročile toliko antipatije, v veliko večii meri ie to dosegla nezadostna hrana, mrzlo podnebie. ne-prijazna sosedščina in nekaka brea-pravnost, katera se je čutila ob vsakt priliki. Postavite pa še ostalim begrun-cem, ki žive v brezdelnosti po tabori-ščih in ginevajfo samega koprnenja po domaći zemlii, barake zraven porušene občine. bodete videli, kako bo napredovala obnova naše Goriške, vsak si bo uredil in očedil za silo sam in barake pod našim solncem lahko izbrišejo spo-min na barake v megleni in sneženi tujini. Prav ie imel tolminski dekan in deželni poslanec Roje. ko je iziavil: baracas esse delendas (elend-as bi bil boljši izraz!), barake v tuiini naj se porušiio, zato naj se pa postaviio barake našim ljudem v domovini, seveda brez onih šesteronožnih parasitov, ki so se hranili z begunsko krvio in ki so bili edini siti v cei em taborišču. Kdor ima kako pritožbo proti vo-jasčini. nai se obrne zaupno do c. in kr. etapnega grupnega poveljništva v Gorici y hiši laske >Cooperative« naspro-ti Ljudskemu vrtu. Vsakdo ima dostop do njega, pritožba pa mora biti seveda utemeljena in vsestransko podprta. Vsa ona žnpanstva. ki se nahajajo še v zaledju. oziroma ki se še ne naha-jajo v domaći občini, nai blagovole tako i sporočiti na dopisnici svoj naslor > Zvezi slovenskih županstevc v Gorici, Gosposka ulica št. 14/1. Dopis iz Celja. (Od našega poročevalca.) Celje, 19. aprila. Hetman 6 a 11 z — popravila cez dva msseca. Znani prehranjevalnl inspektor vitez Baltz pl. Baltzberg, ki je poprej bil y tej lastnosti nastavljen za Spodnještajersko in se v svoji nemški nadutosti seveda niti najmanj ni potrudiL da bi s p o 81 o v a 1 jezik prebivaletva, za katero ie bil nastavljen (kaj sele, da bi se ga bil učil!) je kma-lu po aferi o priliki neke seie v Celju, kjer ni pustil slovensko govoriti, izgi-. nil med nemške bratce. Sedaj po dveh mesecih pa se ie naenkrat spomnil, da so ga takrat slovenski listi zavoljo njo-govega nastopa primerno >častili€, in sedaj — čujte in strmite! — posije >Slov. Gospodarjuc popravek, ki je seveda zelo zanimiv. Ni res — pravi Baltz — da sem razburjen vstal in dejal. da ne razumem slovensko in da mora 2ebot nemško govoriti, ampak res je, da sem mirno in dostojno dejal, da ne razumem slovensko in da mora Žebot nemško govoriti. Kaj razume pl. Baltzberg pod izrazom mirno in dostojno, ie vprašanje okusa. So ljudje na svetu, ki nad teboj vpijeio in te titulirajo za osla, pa so trdno prepričani, da naetopajo >mirno in dostoj-noc. Zdi se nam, da je teh eden tu stil slovenskemu jeziku niegovo pravo , in mesto. In tega niti sam ne taji. Južna železnica — domena volksrata. Porocali ste, kako neženirano nemški urađniki iužne že-leznice politiziraio in ćelo hodijo rogo- • vilit na slovenske shođe. Odkar so taro- i jica Kraft - Dobernig - Pantz prišli t > upravni svet južne železnice, je sploš-i no začel pihati od tam Se hujši vse-! nemški veter. To vidimo v zadnjem času na tem. da ne le da Še niti eden slovenski uradnik ni prišel iz progran-stva, kamor je moral začetkom vojne, > ampak da y novejšem času slovenske i uradnike, ki so še na Slovenskom, dru-. gega za drugim pošiljajo v nemške l kraje ter jih nadomeščajo s tujerodd i ali pa^renegati. To nišo slučajna > premeščanja, ampak vidi se iz vsega celoten germanizatorični sistem, po-polnoma v skladu z nemško - nacijonal- ) no in od pokojnesra Czernina kot vlad-no proglašeno politiko. Cloveku se zdi, kakor da ćeli nemsko - vladni mehani-zem napenja zadnje obupne sile pred prevratom, ki m o r a priti in ki mora pomeniti polom vsenemškega ter vsta-jenje vsem narodom pravičnoga poli- > tičnega kurza. I Poročilseie dne 18. t m. v Ce- lju g. Janko Smodiš. zadružni uradnik, > sedaj vojak, z gdč. Albino Bradlwarter, doma iz Tirolske. Mnogo sreče! > Za 401etno zvesto službo* I van je je dobil častno ^olaino g. Jožef i Novak, organist v 3t. Petru pod Sv. Gorami. Umri je dne 10. t. m. v Puščavi nad Mariborom g. Janez Kamičnik p d. Požun, župan na Cinžatu, v S7. letu starosti. Prehladil se ie po županskih - poslih na rek^aoUab, BU fe MMtta a SkmnM. 90. Stev._____________'____________________________________________.SLOVENSKI NAROD", dne *0. aprila 1918._________________________________________________________Stran 5. fali iz mtito UH. Pade I je 31. m&rca tim iialiian-skem bojisču ob tirolski fronti Karei Koračić iz Komu a fcL 41, rođovine rajnkeea Fr&oceta Kovačič — >Iv&n-i?o<. Pokojni je bil spreten sodar in pri-den mož, ki i© z žulji evoiesra dela redil družino in otrokp. kateri ga bodo brid-ko pogreeali. Brat mu ie znani a kr. podpolkovnik Miroslav Kovačie. ki se nahaja t srbskem vjetništvu v Italiji. Soprogi, družini in sorodnikom naše najglohokeT^e sožalje! Imenovanja 11a goriškem mmristra-to Še nišo objavljena. V javnosti je n»-znanjeno doslej samo iedno imenovanje. Dr. Juri.i Stecker iz Gorice, ki deru je sedaj v besmnBkera ta boriku v VafimL fe imenovan za adjunkta ori go-riskem magistratu. Nov goriški osvetnik. Včerai ie položi 1 odvetni?ko prišemo pri viši i de-želnl sodniji v Trstu sospod dr. Vladi-mir Orel. rodom iz Prvačine. Iz Gorice nam poročaio: Prav nič se ne skrbi za begunee. ko se vračalo. Treba bi bilo pristojne oblasti v Gorici obvezati o dohodu beeruncev. to ie rew, ali prav bi bilo, da se tuđi v Gorici sami pri pristojnih oblasti kratkomalo uvede stalna služba za potrebno pomoć beguncem, ki dohajajo dan na dan in za niihov prevoz v domare občine. Taka služba bi se morala vršiti tuđi na Krfi^u, y Vipavski dolini in na postaji Sv Luciie za tolnimski okrai. Pričako-vati begunce in i im pomagati. Iz be-fmnstva iih podiio. ko pa reveži prideto na coriška tla, pa ne morejo nikamor. Tako ie bilo do četrtka že osem dni trideset begunskih družin spravljenih pod filaho streho na državnem kolodvoru. Med niimi so starci in mali otroci. TI besrunci so iz Greearja, Lokvi, Čepo-vana, Lokovca in Bani sic. Obiskala sta jih dež. glavar dr. Failut-i in dvorni svetnik Schullern ter odredila odpomoČ. — Se se *odi.io čndeži: Deželni šolski svet bo imel sejo in sieer 4. maja v Gorici. Odkar ie vojna z Italiio, ni imel nobene seje. dasi se ie večkrat zahteva Io delovanie deželneg^a sveta. Sedaj se je vendar zs-anil. Dela bo imel do-voli. Naj era Ie resi v prid dežele. — Oeera goriškeera deželnesra srlavarja Petra Fajđuta so prav iepo pokopali v domaći slovenski vaši v Skmtovem v obsežni župniji Sv. Lenarta med bene-škimi Slovenci. Od vseh strani župni je je privrelo lindstvo k pogrebu, kaferi je vodil domaći duhovnik Ivan Pe-tričič. Nova navodila za ruske ujetnike* Izvleček Iz določfl o porabl vojnih ujetni-kov Iz Rusije, Ukrajine, Finske in od Av-stro-Ogrske in Ne m čije zasedenih delov ruske države za čas od 1. majnrka 1918 do odhoda ujetnikov. I.) Pravilo. Po sklepu miru z Ru-sijo in Ukraiino nišo ujetniki še popolnoma prosti. Njih odhod je pridržan posebnemu dogovoru, kajti v vseh državah je gospodarsko vprašanfe nujno. 2.) Omeienost prostosti. Značaj ruskega ujetnika kot vojaka zahteva, kakor pri na?ih vojakih, omejeno prostost. Ujetniki, kateri so po predpisih ne ravnajo, $i sami sebi škodnjejo. Uvrstilo se iih bcdc v vojaške organizacije, strogo držane od-delke in tuđi skrbelo, da priđejo kot zadnji I nazal v svojo domovino. | 3.) Dolžnost dela. Ljudstvo in država stoje pod vtisom vojske* Za lenuhe In postopače ni pri nas kruha. Oni. ki dela, sme tuđi hrano zahtevati. Ujetniki, kateri delo zanemarjaio se motijo, ako mislijo, da bcdo drugi za njinovo preskrbovanjć skr-beli. Akoravno so naši ujetniki v Rusiji do-zdevno prosti, so vseeno trpeći Izgnanci, kateri pod nebrojnimi težkočami isćejo rvojo domovino. 4J Pogoji za delodajalce. DelodaiaJd, kateri nočeio ujetnike pod no-vimi pokoji obdržati, morejo to deželni de-lavski izkazovalnici (MH. Abt. der Lans. fur Krain) ja\iti. 5.) Prehranlevanie. Vojni ujetniki raorajo dobivati tako hrano, kakor domaći poljski đelavci, na vsak način pa mora biti hrana zadostna in zdrava. Na-sprotno vojni ufetnfk ne more zahtevati ži\il v obilju, če je ljudstvo podvrfeno omejitvam. 6.) O b I e k a. Vojaška uprava fe primorana obdrčati obleko in obuvalo v pni vrsti «a vojsko, v drusrf z* naše iz Pusiie drhajajoče uietnike. Zato si mora deloda-Jalec sam pomagati. Ako niski uletnik dane mu delo z zadovojnostjo izvršuje In obleko od gospodarja dobi. se mu le-ta ne sme z nlkakim namazom barve pokvariti. Gospodar nima pravico ujetniku dano obleko pri odpotovanju tega v svojo domovino od-vzetf. ako je voiaška obleka nfetniknva raztr^ana in nedostojna. 7.) Nagrada. Ruski ujetnfle dobi hrano in stanovanje od gospodarja, sled-nji rmi mora fzplačati mfnimalno delavsko doklado v znesko 1 krone na dan za kme-tijska dela in 2 Icroni za vsa drujra dela. 8. Predpis glede dela In prostih dni. Za ujetnike veljajo Isti pređpisi in iste pogodbe glede dela in prostih dni, kakor za delavce enake kategorije v Istem kraju. 9.) RazStrlenJe prostostf za n j e t n i k e. Ujetnfk Je v prvi vrsti vojak: s tem je rečeno, da ne sme po 9. viri zve-čer zapustiti svojega stanovanja, katero Je takorekoč njegova kasarna (Vojasnica). Dela za svojega gospodarja sme tud! po tem času izvrševatl. Brez spremstva je vožnja na železnici ujetnikri prepovedana. UdeleŽba demonstraclj In nbhodov Je kakor obiskovanje plesnih zabav tudf prep-v vedano. Oblsk gledališča Jn kinematografa je Ie v spremstvu dovoljen. Ujetnik sme Rostilne po dokončanem delu vendar ne po 9. uri zveČer obiskovati. Ujetniki, kl se s ženskami potepajo. se odpošljejo v tabor. 10.) Ubejt. Ubeg ujetnikov Je kakor predpisano naznaniti. Ujetniki, kateri sa-mostojno svoje mesto zapuste In kažejo upornost proti delodajalcu in Če se po 15. marcu 1918 kaznujejo, odpotujejo zadnji ▼ svojo domovino. Ako bes: ujetnikov za-krivi delodajalec mu zapade kavcija in se odvzamejo gospodarja tuđi drugi ujetniki. Ujetniki se motijo. ako misli i o, da pridejo iz tabora hitreie domov. 11.) Menjava delodajalca. UJernfkn Je izprememba delodafalca rudi v so^lasju z gospodarjem prepovedana. fz-premembe ujetnisTrih delavskfh krajev od- I redijo samo zato poklicane oblasrL I 1? SploSno ravnanje. Zloraba ■letnikoT od strani delodajaka ali njegovih organov se kaznuje po predpisih. 13.) Zdravniiko postopanje. Zdravni&ko ravnanje z uiemiki ostane isto kakor dosedaj. 14.) Prošnje ujetnikov glede zenit ve ostani« v AvstriH itd. Ujetnik. kateri hoče ostati v Avstriii, ima tozadevno proSnjo uložiti Siloma se ne bode ukrcnlla odstranitev ujetnika, ki hoče ostati v Avstriji. Ako ostane ujetnik v Av-stnji. se ga pod nobenim pogoiem ne more pi>zvati v vojaško službo, kajti dovuljenje, da se ujetnika obdrži v Avstriji, še ni pri-dobitev avstrijskega državljanstva. Prošnje ujetnikov radi ženitve. pridobitve last-nin itd. se sedaj se ne uredno. Te prošnje se tuđi vlože običajnim potom. Ujetnik, kateri se hoče ženiti, ostane tu do preskrbitve tozadevnih dokumentov. 15.) Glede prostosti. Razšir-jena prostost se odtegne ujetnikom, kateri so se nje nevredni iz kazali 16.) Disciplina. Za ujetnike, ki prestopijo disciplino in vojaiki red, veljajo isti pređpisi, kakor doslej. Dnevne vesti. — Poroka v eesarski hiii I>ne 24. t. m se poroci nadvojvodinja Hedvika, hčerka nadvojvode Franca Salvatoria z srrofom Stollbererom. Nadvoivodinia se mora odreci svoiim predpravic^m kot prinoezinia eeearske hiše. — Občinski svet ima v torek 23. aprila ob 6. popoldne redno iavno sejo. Spored priobčimo v ponedeliek. — NajviŠje pohvalno priznanje z istočasno podelitviio mecev ie dobi I na italijanskem boiišcu za hrabrost pred sovražnikom poro^nik 17. pd. Ivan J o-c i f pridelien češkemu pp. št. 8. — Odlikovan železniear. Ivan B u-d i Č. stroini kuriač iužne železnice in posestnik v Ljubi iani. ie odlikovan s srebrnim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje v priznanie odlič-nesra eložbovanja v železniško - vojnem prometa. — »Karlov teđen« v Ljubljani. Vojaška in dežeinobrambovska krdela ljubljanske posadke prirede v >Karlo-vem tednu< (od 5. dn 11. maja t. 1.) vrsto dobrodelnih večerov pov?em vo-iaškesra značaja. V kolikor se bodo te prireditve vršile v javnih prostorih (eledali^čih, koncertnih dvora nah i. sl.>, se bo v sroste naprosilo rudi civilno prebivalstvo. Podrobnejša obvestila slede. — Generalni poštni in brzoiavni ravnateli esekciieki šef dr. Friedrich IV asmer vitez Jauresre ie šel v pokoj. Podeljeno mu te bilo baronstvo. Za nje-sroveera nasletinika je bil imenovan do-?edanii pred?ednik postnesra in brzo-javneara ravnateljstva na Nižie Avstrii-skem Konrad Hooheisel. ki ie bil imenovan zn sekeiiskesra šefa. —^ Ša-Kmečka založba v Ljubljani«, r. z. z o. z. Namen ii ie pospeševati grospo-darske koristi zadružnikov ? skupnim izdajanjem in zalaganjem čaeopisov, političnih. ?trokovnih > ^-no-lovnih. knjiff, muzikalij, umetnin. zlasti onih izvodov zadružnikov samih in razpe-čavanjem istih, kakor tuđi izvrseva-njem istih, kakor rudi iz vrše vani em knjiarotrške ter erafisko - artistiške obrti. Vsak rlan iamči z dvakratnirn zneskom svojih deležev. Tačasni ndie načel?tva so: Anton Belec. župan in posestnik. Št. Vid nad Ljubliano; Karei Dermastia, ravnatelj in deželni posla-nec. Ljubljana: Miha Dimnik. r>osestnik in deželni roslanec. Jarše ob Savi: Valentin Rpmskar. posps'nik. Brezovica pri Ljubljani: Jože Eriavec, posestnik in župan. Dr^e-a pri Višnji fforf. — Iz sođne plužfee. Za višje dež^l-nosodne pv^rnijep -o imenovani r]ržel-nosodni svetniki Fran M i I c i n s k i v Ljubljani, dr. Josip Kotnik v relju. Alben Kokol v Mariboru, Ludovik Wfttiediktfr v Celiu za Celovec. Državni r»ravdniki dr. Ferdinand D u -^hatsrh v Mariboru, dr. Anton Kremžar v Novem mestn in dr. Fri-derik Bra6i5 v Celiu so dobili nap'ov in značaj prve^a državn^sra pravdniVa. V pokni co ?!i vi9V floHni svetniki dr. Josip F r e i d 1 v Mariboru, dr. Her-man Schaeftlein in dr. Karei P r a ž a k cra^keera deželneea »odi-Š€a in dobili na?1ov dvornf*^ 8voki — »Glacihenft >fatira*. Tretiič s e vrši slavnostna Krekova akademija v torek. 23. aprila! Z% prvo in drns-o izvaTanie velik d^I obeinstva ni mosrH dobiti vcfopnic. Bile bo vp© razprodane. Opo zari amo. da za iutrišnjo nedeljsko akademijo pnloh ne bo večerne blasraine. Za tretie iz-v a j « n 1 e . to i« za torftk, 23. anrila pa se vstopnioe dobiio in fo se danpf prodajati zapele v trafiki v Prošemovi ulici. — ^knpna sefa oifbora za invalid«*. V ?redo; dne^ 24. aprila ima ženski odbor za invalide skupno eeio z mo^kim odborom v prostorih Aloizii^vipri oh '. uri popoldan. — Tainf^a: Mpta. PnJlM*. — Hitre Krroiavke Kako hitro bodi io slovenske brzojavke ie razvideti iz sledorrjra dei«tva Dr^e 2. aprila ip bila od dana v Mariboni brzojavka, ki naznanja pmrt nekecra porodnika rodbini v Novo mesto in Liublmno. Odda-na ie bila ob 12. popoldne. V Ljubliano in Novo m^sto ie do =pHa brzojavka ž© 5. aprila. Med tem časom je bil aorodnik že pokopan. Kee vsorna služba na naših postah — ^BetrieW»si>elftor«t đer k. k. priv. 8fi4baha Geselisc^haft« nam ie po-»lal pemfiki dopis o svoji preselitvi. Vr^li smo ea v ko§. e— Prošnja! Vljudno prosimo i« Rusije se vrafaioće vojne vjernike, ^e bi kdo kal vedel o vietnikn Vinlni K r ž e . vjetem 20. jnniia 1915. leta ob reki Dnjester v Galiciji, kateri se do seđai še ni novrnil domov. nai snoroci na naslov: Lovrenr Krže. Trnovaki pristan st 12. v LinMiani. Zadnjikrat je pisal 18. mala 1916 leta iz Jekatari-noslavske eubernije Kotovka. StroMrj Be povrnejo. — Zlate v^rekm dtarirr šomrfka FUkmria. Dim 17, t m. st* pet ■■•nit * oče in mari mestne^a župnika in piša-telja Fr. Finžjjarja ziato poroko. Oče Fran ima 88, mati Terezija 87 let. — Indijansko plešišče. Nemiki pa-plavci v Ljubljani irnaio posebno veselje skakati po rondoiih in po travi v Zvezdi. ki je ofirrajena z visoko ogrrajo. Ker mestna občina ne more nastavljati v teb čaeiiii posebnih paznikov, da bi od ganjali te paslavoe. in so javni na-saLli izročeni obćinst\ti, da prostovoljno pazi. da se ne dela nepotrebna škoda, bi bilo dobro, da vsakdo. ki vidi tako vandalsko počeiie prime pasrJavce pušteno za ušt^a. Policija se seveda zato ne zmeni. — Zdravstveno stanje mestne obri-ne ljubljanske. V času od 7, do 13. t. m. se ie rodilo y Ljubljani 15 otrok. mrtvorođena ©ta bila dva. umrlo ie 24 oseb, med niimi 13 doraa^inov. T.% jetiko ie umrlo 5 oseb. med niimi 2 tujca. Vsled mrtvouda in vsled samomora je umrla po 1 oseba. Oboleli so za škrlatico 2 tujca, za legrarjem 1 vojak in za vratico 3 domarini in 1 tuiec. — C kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom, deželni u rad Ljubljana, službo iščejo sledeči invalidi: 6 fclug. 2 ijoitirja, 2 erozdaria. 7 za lahka dela, 3 pazniki, 3 pri železnici in 2 pri pošti. Pojasnila daje c. kr. posredovaf-nir-a, ki se nahaja v ravnateljski nis^r-ni dr/. obrtne žole, Oorupova ulica 10, I. nadstropje. vrata 33. Iz Metlike nam pišejo: V našem mestu ie umri po kratki bolezni rislani n:tš somešćan R. Fran G o 1 o b , posest-nik. krojački mojster in kapelnik mestne irodbe, star 75 let. Za pogrebom po-kojneera župana dr. Weibla ie še sviral žalne koračnice, teden dni nozneje pa so svojemu kapelniku sodri - tovariši zaigrali zadnje slovo. Pokojni Golob ie bil rojen na Goronji Straži pri Novem mestit kjer se je učil krojačke obrti in eodbe. L. 1S66. se je udeležil vojne na Laškem z 12. pehotnim polkom. odko-der je pre?tor>il k polku errofa Esterha-zija st. 13. Od vojakov je prišel v Trst. kjer je bil angažiran pri tržaiki civilni godbi. ki je oskrbovala tuđi erledališki orkester. Iz Trsta se je preselit v Liub-Ijnno in je ludi tam delo val pri erledali-Ških predstavah. Pred 42. leti se je na-stanil v Metliki, kjer si ie ustanovil svoj dom — lično hišico. ki se leto za letom tako boffafco in vabljivo ogn*inja v zelenje in cvetje. Tu je izvr^eval svojo obrt in poleer tesra z vnemo in požrtvo-valnostio sodeloval vri mestni eodbi. Bil je iz\Tsten erlasbenik-solist in ne-steto ie bilo pri lik, ko ie zabaval, vedri! in navduševal Doslušalstvo s svojo mojstr?ko iero. Bil je pokojni Golob tja od mladih let do smrti skromen, vsakomur simpaticen mož ljubeznjive-cra. prikupneffa značaja, moister v obrti in trodbi, dobra, plemenita duša ter neizprosno zrest svojemu naprednerau elovenpkemn mišljenju. Vsa Metlika mu hrani hvaležen spomin kot skromno plačilo za v?e. kar nam ie s svojim mol-strsrvom dal koristnega, lepega in ve-seleera! Selska pošta. Pišeio nam: Pred nedavnim časom je prenehala voziti ▼ ^eleznike redna vozna pošta, Odmer teffa v časopisju ni pribil: da ie to krivda postne uprave. Postave in naredbe naše eosposke so močno zadele tuđi Demšarieve kobile. Preje vajene dobresra, obileira ovsa, sladke krme» na vezala iih ie postava na crnilo seno, otepeno slamo — oves pa je žanje iz spomina, ker ie odmerjen Ie še za že* lodce dvonosrttih zemljanov. Ker je temu t?ko. one?al ie dvonogi zemljan, opešala Demsarjeva živina, kobile s© pren^hale gospodu služiti, pošta prenehala voziti. Poštna uprava se ne domisli, da bi temu odpomogrla. da bi po-skrbela zopet za redno vozno poštno ZVP7O m^n ^elezniki in Škofio Loko. Dolžnost poptne uprave je. da oprosti vrnašr^ne voznika, preskrbi Dem#arie-vim kobilam boljšo in vef krme. pošt-nprnu vozu novih koles. mazila, oa vozi 1 ?e bo zoppt reien eospod iz komod-nosti, uho? davkoplnčevalec iz štedljivosti, varčnosti v Se'.^ko dolinn na od-dih. opravke in kupriie. Vozil se bo pntem lepse kot rta Sv. Eliia v nobosa. Za krntok cas in razvedrilo nnj dobe popotm'ki od kovinske centrale roe, voznihu pa nnj kur>iio suknjo na kraj-c&. Ta bn Drieranialn voznika. kobile r»a ove=?. dobra krma. Krivda zmede zade-ne edino postno 11 pravo. Pikakor pa ne n«i**ir?nfka vo?me nnšte. Kosrar še ni ncronobila slaba voina hrana, tesra časa nodorne^tki. se bo cotovo se spominial. kako je drčal pred vojsko v automobilu «kozi S^Tpko dolino. Nnipmnik je ta-krat doka za 1. da ve za dolžnosti. Danes na ne ve. p knt^rp kliuke sneti voznika. kako prienniati lačne kohile r»o klan-cih. Ve Ie da mori nproviza^ijska hrana ffo«pođa. kmeta in — Demšarieve kobile. Je Savmi^k* doline nam piseio: Kakor fe vse slovensko ženstvo v duhu pri^osfvovalo veliki plavnosati v LiuMiani. tako smo se vse zanimale za m^nifestaHio. ki se ie vrsfl v pohoto v Praei. Ako dnnaiski državnfki §e ne v^rinmejo. da i*» na3*» Hudstvo res z dn.5o in srnem istp mi«=H in stremljenja. kakor so na«i no«=Ipnci, nai iim bo po-vedano. da ie to sveta r f> 3 n i c a in ne samo to. naše ljudstvo ie še veliko nestrpnfMŠP kot po voditelji! Zato oni ne bi mosrli dpJnti in zahtevati drueače. ker to jp naimam', kar zahtevamo rndi mi. Nai hi nrišli oni ki si unaio v tako resnem času še prezirati nas ter naše veliko trnlienie omnlovaževati. slisali bi to dni. kako o?orčena ie bila hidi zadnja slovenska žena in dekle. Zato Vam kličemo vrle Cehinie in blaee Liubliančanke tudi me Stajerke, smo iste misli, čutimo in trpimo kakor vtk zato pa smo pripravljpne z Vami vre& s© boriti do z»dm>ca dihljaia Tndi nas ie te dni do akrainosti nžalilo, da trpljenje na&ih mater ni vredno. da se ompTu. da naše žene in dekleta ni<=o vredne. da bi se priznalo rad! njih trplienie in nožrtvovalnost. Z du*o in srcem se pridružujemo manifestaciji Če-škeera naroda, ter protesta proti onim, ki nam tako zametavnio. Mi noxemo tr-peri zaman. mi se hoćemo borit! Se na- ' dalje, tako doleo da do«e*#*Tno, kar bi , po pravici, morali že lmeti!Žali naeSlo- i venke posebno tuđi. da e\ npa še kedo ' misliti, da bi me hotele kai drn^eKa. kar z&htevaio n»^i prvohoritelii. Ziveli naSi noslflnci! Mi ra« ohožufemo, ker ste tako zvp^H svoiemn Hudstvn. Pozdravljeni Vi vsi. ki ste v Praei obno-▼ili »ci—«0 ww**ot* »ed dedkta In ' ju^oslovanskim narodom. — Masa Punfvr - Skornšek. HAZflnere na kolodvoru v Spodnje Dravoirradn. Pisejo nam: Naš Spodnji Dravomrad ie posta! vsled dogodkov v bližnjem Št. Janžu znan po ćeli domovini. Nas kolodvor zasluži še posebej odhrno mesto. sai so se tu vršili deian-ski napadi na mirne Slovence in naš kolodvor je poslal odličnesa člana fir. Kramari a y šentjanski nemškutarskl eeneralni štab. Za izeublieno bitko v Št. Janžu se sodaj uradnik Kramar s svojim tovarišem Broslerjem mašruje nad sloven&kimi potniki. ki prihajaio h kolodvorski blagajni. Ako zahteva boli-se oblečeni rlovek vozni listek v slo-venskem jeziku, era kratkomalo ne dobi. In ta dva uradnika paravnost tek-muieta. kako bi pokazala slovenskemu intelierentu in kmetu svoje nemŠko za-nieevanie. Zelezniška uprava, ki je s rakirai čini orividno zadovoljna, nas ho^e menda prepričati, da je ljudstvo radi uradnikov tu. ne pa uradniki radi ljudstva. Radi tecra držiio naše slovenske roiake urndn^Vp t^o većini na Tirol-skem. mi na se moramo pokoravati vsa-kemu nadutežu. ki v službi vedno po-zabh'a. da ni vsenemski asritator. Nainoveisi đonaiski modeli oble-ke in klobnki se vidijo danes v soboto, iutri v nedelio in v ponedeljek v >Kino Centrale v dež. eledališcu pri predstavah za odrasle Veliki dvenrni dvojni spored v Kino Crntral« iffra danes, jutri v nedelio in v ponedeliek. Več današnji in-serat Tatvina. Josipu Krajtmajerju. prožnemu moistru v Z.iloeru je neznan tat odnesel ohleke, perila in čevljev v vrednosti 2000 K. Včerai okrosr J^12. ure mi ie bilo ukradeno >Puhovo< kolo izpred pisnr-ne uradn dež. mesta za dobavo klavne živine. Kolo je še v do'orem staniu. ki ima oblečen sedež z zelenim zametom, r-rno bnrvano. na desnem pedalu mu manjka kripsne. bilanca je visoka in bolj ravna, zadnje kolo ie podloženo okrosr in okrosr z enim mantelnom, predno pa ima fino in močno gurni še stareffa materijala. Kdor bi bil kupil to kolo. naj !rr» vrne proti nagradi ćele knpnine tndi. če bi znašala do 1000 K na naslov Josip Matjan. posestnik, Viž-marje 31. To kolo je ukradel neki če-tovodia. Dotična oseba. ki ie zamenjala v jutranjem eorenjskem vlaku v Četrtek 18. t. m. svoi crni ročni kovčee: z^ mojim, nai ara odda proti vrnitvi svojega v Ljubljani Poljanska cesta 18. I. nad-stroDie pri e. drfu Aloiziju Kraig:herju. Mariia Kraisrher. Postojno. Rjavo denaniico s 183 K je vzela danes dopoldne pri nekem vozu na tr^rti znana ženska neki gospe. Poziva se jo, nai prinese denar v upravo cSloven-skesra Narodac. Velika izaruba. 2070 K ie izsruhil Janez Avreliio, Čevljar, najemnik v Št. Jurju, P. Radču. ko je vstopal v četrtek predpolnoćio v Ljubljani na vlak proti Dunaju. Kdor je nasel ali izmaknil, ie Iepo prošen nai vrne svoto revežu. ki nima zdaj drusrega kot 8 otrok. Ođteene si nai primerao nagrado. Svoto lahko pošlie tndi na županstvo Polšnik. Fkrađen denar. Pri stninici Albine Samec je bila danes đopolđne vzeta đe-narnica z večjo svoto denarja, Ker ie gosDa. ki ie vzela denar znana, se pozi vli a, da nai ga prinese na stoinico nazaj. Iz šefe ntestnega apro^iiačncga ođseka Prihodnji teden razdeljuie mestna aprovizacija po V* kz kaše na osebo. Le dva okraia ne dobita kaše, ker je za vse okraje ni dovolj na razpola^o in se iima zato razdeli po V4 kg ajđove moke. S to razđefitviio Je tzčrpana ćela zatona ajdove moke in s tem tudi ćela zaloga moke za kuho. Če ostane kontingent za krušno moko Še nadalie v današnji izmeri. Dotem ie Dopolnoma izkliučeno, da bi bilo mogoče v dosrfed-nem času še katerikrat honorirati iz-kazntee z moko. Za kruh je moke za^otovljene za cei tekoČi in prihodnii mesec. SploSno se pritožuje občin.^rA''O. da neko nekateri peki mnogo slabši kruh kot drugi. Kakor smo že večkrat zago-tavliali, dobe vsi peki v Ljmbliani ena-ko moko in bi zato morali peči tuđi vsi iste kakovosti kruh. Ako kdo izmed pekov peče slabši kruh kot drujai, ie na vsak način manipulira! z moko in pora-bil boliše vrste moko za druge namene in ne za peko kruha. Mestna aprovizacija je imela že ponovno priliko, nasto-piti proti takim brezvestnirn pekom in jih ie kaznovala ter nekaterim ćelo od-vzela koncesijo. Ker se pa pritožbe ?5e vedno množe, bo mestna aprovizaciia v prihodnie se strožie nastopala Droti onim Dekom, kateri ne bodo pekli kruha take kakovosti, kot sa je po prevze-ti moki zahtevati. Po posebnih organih se bodo napravile po pekarijah kontrole in koj?ar se bo zalotilo, da se poslužuje za peko kruha slabše mešanlce moke, kot io je prejel. se mu brezpo-jrojno odvzame koncesija. Dovoz jaje zelo pada, ker se je produkcija rudi zelo znižala. Tako n.pr. je v tem času leta 1916. prejela mestna aprovizaciia 800.000 jaje, leta 1917. 373.000 jaje in letos samo 171.000 jaje. Cena ie bila leta 1916. 12 vin„ 1. 1917. 32 vin. In letos 70 vin. za kos. Organizacija za nakup jaje je izvedena skoro do popolnosti, ker ima mestna aprovizaciia v vsak em večjem kraju do celem Dolenjskem svofejra pooblaščenca in nabiralca. Navzlic visokim cenam ni mosroče dobiti bla^a in kakor danes položaj kaže. jaje tudi v najboljši seziii ne bo toliko na razpoJacro, da bo v poi-ni mer? krita potrebščina prebivalstva. Raioniranje pri razdelitvi mesa, kakor tudi Dičio odmerjeni kontingent za ljubljansko mesto zahteva, da se meso razdeli kolikor mo*oče pravično |n ekonomično med posamezne proda-jalne. Tzkazalo se ie, da bo neobhodno potrebno centralizirati klaaje fiviiie in razdeljevati mesarjem meso. Dane* razdeljuje mesarjem »zadruga mesar-jev« živino in ne meso. Odsek za to sklene, pozvati zadrugo mesarjev, da prične klati živino skupno in razdeli potem meso med svoje člane. -r Meso na rumene izkaznice C šu 1 do 1300. Stranke z rumenimi izkaz-nicami C št. 1 do 1300 dobe meso po znižanih cenah v ponedeljek dne 22. t. m. popoldne na Poljanski cesti Št. 15. Določen je tale red: od 1. do poi 2. št. 1 do 130, od poi 2. do 2. št. 131 do 260, od 2. do pol 3. št. 261 do 390, od pol 3. do 3. št. 391 do 520, od 3. do pol 4. št. 521 do 650, od pol . do 4. št. 651 do 780, od 4. do pol 5. št 871 do 910, od pol 5. do 5. št. 911 do 1040, od 5. do pol 6. št. 1041 do 1170, od pol 6. do 6. št. 1171 do štev. 1300. -1- Telečje meso za težko bolne, kl leže. Tišti težko bolni bolniki, ki leže in ki so se priglasili v aprovizačni pi-sarni na Poljanski cesti Št. 13 do petka dne 19. t. m-, prejmejo telećje meso v nedcljo dne 21. t m. na Poljanski cesti št. 15. S seboj je treba prinesti tište izkaznice, na katere prejemajo meso. 4- Nakazovanje moke in kaše trgovcem. Trgovcem se bode nakazova-la moka v ponedeljek dne 22. aprila ob 9. uri dopoldne v mestni posvetovalnicL f Semenski fižol, proso, koruzo in ajdo za mesto Ljubljana, bo oddajal Žitni zavod prihodnji teden. Dotičniki, ki so se svoječasno zglasili na magistratu, naj se javijo v dopoldanskih urah v pisarni 2itne$ja zavoda, Dunaj-ska cesta št. 31, nakar prejmejo, isto* tako v dopoldanskih urah, žito v skla-nišču, Emonska cesta št. 2, Priglašenci s črko A do M pridejo na vrsto v do-nedeljek in torek, t. j. dne 22. in 23. aprila, s Črkami od N dalje pa v sredo in četrtek, dne 24. in 25. aprila. Pozne-< je se žito ne bo več oddajalo. -f- Zaplenjeno meso. Predvčeraj-šnjem ob 11. zvečer je dobil znani go-stilničar Podobnik v Mostah 180 kg mesa, ki ga je pripeljal pod prekljami y svojo gostilno. Novi policijski nadzornik v Mostah je to meso zaplenil ter se je meso oddalo na klavnico. Prišlo bo baje v dobro ubožni akciji. Od kod je to meso, ni znano. Po Mostah pa se govori, da je bik> namenjeno občinski mesnici. 4- Nedelja v Gradcu brez kruha« Za Gradec in neposredne okoličanske vaši se bo oddajal od 21. t. m. dalje na-mesto dosedanjega hleba, težkega 70 dkg hlebec težak 120 dkg ob istočas-ni omejitvi izdaje kruha na samo vsaki drugi dan, in sicer na ponedeliek, sredo in petek. Za nedelje se bodo izdajal* druga živila, kakor fižol, krompir itd. Prosveta. — Hrvatje In Srbi za slovensko narodno gledallšče v Ljnbljani. Zagrebški dnevnik »Hrvatska Država« je prinesel poziv na podpisovanje deležev po 100 kroo za naše narodno gleđaližče ter piše koncem poziva: »Kot organ za narodno ujedinjeni« priporočamo najživeje to veliko kulturno delo! Ljubljana je naše mesto, naša presto-lica prav tako kar Zagreb, In mi ne smetno dovoliti neprijatelju, da v eni naših presto-lic davi našo kulturo, niti ne smemo pre-naŠati sramoto, da ostane ona še nadalje' brez svojega gledališča. Ljubljana je pred-straža Zagreba in graditi v njej trdnjave ja £e važneje nego v Zagrebu. Slovenci so Čudoviti borilci. Pomagalmo jim samo pri utr-jevanju! Kar dajemo njim, dajemo sebi! Vsak Hrvat in Srb, vsak naš prijatelj, kt kollčkaj more, naj ne zamudi prilike, da zdaj vidno pokaže, kaj pomeni jugoslovan-sko čustvovanje in naša Ijubezen do Slovence v! Z delom pokažimo bratstvo in edinstvo!« * Osnrska živila za dunajske O^rre. ^Nled Offri. ki bivajo na Dunaiu, ie nastala akcija za dobavo raznih živi] iz Ogrske. in sicer samo za nje. * Zfforela belgijska vojaška skla-dišča. Iz Havra porocaio, da ep zgrorela skladišča artiljerijskih in ženijskih 6et belgijske armade. V skladisčih 80 bile ogromne zaloere voineera materijala. * Vseučjliške klinike v Budimpešti se zapro. V Budimpešti se najbrže v kratkem zapro vseučiliške klinike, ker ne bo potrebnih mazilnih maščob za tamkajšnjih 3000 bolnikov. * Eksplozija smodnlšnlce. Dne 15. aprila se je zgodila v Glasenbachu pri Sol-nogradu silna eksplozija. Tamkajšnja smodnišnica ie z več sosednimi poslopjl zletela v zrak. Nesrećo je povzročil baje neki ruski voini vjetnik, ki je vrgel gorečo vžigalico na tla. ♦ 65 panirnatih kron za zlat komad 20 kron. Po raznih deželah hodijo aerentje. ki kupujeio zlat denar in sicer daj ej o za zlatnik 10 K 32 do 34 K, za zlatnik 20 K pa do 65 K. Špekulantje držiio potem zlat đenar in era prodaiaio po ogromno visokih cenah zlatariem, zobotermikom itđ. Oblasti pozivajjo ljudi, nai iim take asrente tako i naznanrjjo. * K\e ie Potiorek? Hrvatski listi porocajo po madžarskih časopisih: Feldcaia^nojster Potiorek in njegov ozii tovariš ereneral Liborius Frank sta bila vo svojih nesrečnih srbskih aferah postavljena pred vojno sodišče. Potiorek je potem. ko ie bil odstavljjen, se Dreselil v neki sanatorij v Doblincr pri Dnnajtu Liborius Frank pa se je nastani I na Dunaiu. Voinosodna preiskava se je vlekla 16 mesecev, ter se ni mogla zaključiti, ker sta oba generala bila; vedno bolna. Zdravniki so zlasti konstatirali, da trpi eeneral Potiorek na veliki duševni depresiji. Leta 1916. se ie nreselil Potiorek v Gradec, kjer stanuje ob mestnem parku, hodi priđno na Himmelsteich in posluša v družbi dru-srih penzijoniranih generalov vojaško >PIatzmusiko<. Osivel ie popolnoma, poznati mn je. da je mnogo pretrpel, sicer pa je povsem zđravega duha. Izdajatef! itt odgovorni urednik: Valentin Kopitar. LastniM io tisk »Narodne tiakm*** Stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne 20. aprila 1918. ^0. štev. ———^—^——^——^— ■ - - - - —■— __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ - -.....— -- - - ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------———^^-^^^^^^—^—^^— Lepo mcMovana soho blizu kolodvora se odđa. — Kje, pove upravntitvo »Sloven. Naroda«. 1831 Vsled pomanjkanja prostora prodam krasno salonsko opravo. Kje, pove uprav. »S!ov. Naroda«. 18K> Froda se fcfsto nova damska svUnataobleks. Kje, pove uprav. »S!ov. Nareda«. 182S :: Meblovana soba:: s posebnim vhodom m električno r.°.z-sveti javo se za 1, maj odđa. 01eda-llska mile« T U. vrata 9. 1818 Proda se večja množina ~^£ ■ Af-*%a\ g» ■ *** klane. Vpra'.in a H||B| ■ u?. : Bciiđar Grerje-Bm I Hl! I rlć* E^tel Imjserial llVlll Zagreb. ~%9C 1S3 B^T* Kupim več vsgonov % i^ g za takojMi^o do- iM^I^1?0^ t^3vj. — Ponudbe VII fg ^ fe 3 r. dl. Augnstiii, lllllv|y Ljubljana. 1834 SHT Proda se družinski~^Sfi si valni stroj S pokrovom tv dobrem stanja v Lfn laj—I. stasale* U, prit*. soba l&. SS* * ■ staro 15 let, iz botjše li fl IVI A rodbine, zmožno slo 11 Ki ■ III vvnSčine in nemš'ine, 11 II II |M !^e ™:c^a> kjer bi se 1I[j|1|ma izučiia v trgovini. Grc aW^Jaaala?S; tuđi na deželo. Naslov pove upravnišivo »Slov. Naroda«. 1810 20 m colgo, codzL;rci;;ko, zdv'?alom gHS3r odda v na;em. *TTr^ 1S15 Preda se vetfa mnofttaa "VI stresne opeke. Oddaja se v vsaki množini. kllksil ■afaar, Sp ftlika 1OS. 1832 W lice se dober ~^sV učite li za citre. Poizve se: &FT „Boltxe| Stov. 13«« Ljnblfaaa. 1787 SSužbo hišnika HT spre|m« -99 1837 7-ikTiski par brez otrck Ifeia Vrta- Čnik, St. Petra cesta 76 Ljnbl aaa (pri Mat. Ogrin). BV Supi se "Ml ofroškl voztček Ponudbe pod: !f ađporoćalk Eova *, Kot frgovski učenac želi službe uuber, kiepak 14 letni de-Zek s popotno oskrbo. — Nastop takiN ali po di govoru Poh'*?e iz rriiaznostt v modni tigov. P. Magdič, Ljabliana. Profesorska rodbina (4o?ebe^išče STAHGVASJE 3 sob s prit khnan-.i za avpustov turniri. Ponudbe na prof. D. V. L orž. gimnazija Ljubljana* 176T se išce. Plača 40-50 kron mesečno. Nastop službe č:m preie O^ebno se ie predstaviti v Debljani, Francs. Jote 5a eesta 16 L nsdstr. 1758 D"^ ■ v starosti od 14 i^rtl*^ do i7 let 'lš}em LlS -*? - za d<>mača dela *** 1 m š& £* Pia-a P° doj:ovo-**V II^M ri. Ponudbe da 25 4 t.l na nas'ov Gožitfar SCartčfie, poita Materija i istrs. 1754 2aavala. Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutia povodom smrt: našega nepozabnega soproga, očeta, brata, deda# tasta, strica in svaka, gospoda i po56stnrka v Trbovljah izrekamo tem potom najsrčnejSo zahvalo vsem. k! so nam sku-šali laiSati bol teh tužnih dn\ Zlasti zahvaljujemo prečastito duhovščino, slavne požarne brambe iz Trbovelj, Vod, Zagorja In Hrastnika ter zastopnike sokolskih dru^tev, dalje gospode pevce, ki so zapeli svojemu nekdanjerrs častnemu članu gin-Ijive Žalostinke, skivnemu učiteljstvu in gospodom uradmkom, poduradnikom trb. rremogokopa ter sploh vsem onim, ki so spremili blagega pokojnika na zadnji potr Naflep§a hvala tuđi darovalcem vencev in vsem on m, ki so mesto istih darovali v dobrodelne namene ter tako po-I častili spomin nepozabnega ranjkega. Trbovlfe, dne 13. aprila 1918 i i8H Žalnfoči ostali. ss ^IJ&Jno lopo lice ss in mladostno svezo, rožn?.to poJt do pozne starosti ohranijo žene in dekJeta, Če vporabljajo moj tisočkrat preiskušeni in od zdravnikov-stro-kovnjakov dobro priporočeni recept (p^ dr. Idelsono). Ttsffi zahvalnih pišem. Mozoli, pege, ogrci, HSaji, pube, rdečica obraza garantirano sigurno izgfneio. Po?ljem preDis recepta vsa^or^Tir zastoni ^iSite = takoj na — Fr. Momehik, EunaJ 62., predal 1. odde!o*s 7. Želi se znamke za odeovjr. 720 Barata Ie ćemab fzd?!efe! to fo ■ Dobiva a« vseh predria-aau i —^«« J53^ Q'jQurnž c3vo?ni spored v "^fcS K1H0 CEHTRflL!l &i gleđaiižču. ¥ sobc'o 2C. april« ob poS 7. in pd 8. r.'»č«r,f nedell« 21« aprila cb 5., 7. in O. xrm6mr, « porif^ci;3k 2£. aprila ob »ol 6., pnl 7. in pol 9. zvečer. BPIGITM * Ropar iz Keitersberga Pf^lMC VC£.C5^AR :: VALOCMAR PRINC Iz vrstna pt-vc vrstna veseloisfa. Naincvefši dunajski pomladanski modelL (Obieke sit ktobi-ki.) Pri teh d-e siri 'rejajočih precistavah lOvinarJev -r'lan« ■i za mlgHjnol ajs^ wtopnina. —P~ ali mi —latUaia | V**b?t? 2O- ■Pr*l» obool 3. popaldue. v n«d«l|* 21. apHU •b imI 11. tf«poicino i« 3TVopoldi^rV p«n«tf«IJek 22. aprS ob pol 3. popoMne E^^v~ oTru^inske pre«2sfava pristopne tuđi mladini fajaj MEIIC TSlaTKI Oposeritv«) s ow»a svete. •via»I^K ■ ISiVBb« Poteg tega še drugi sijajni filmi. Sadni mošt ima v zalop Ivaal Ogihi, Lavrtea pri L|«Pttaa4. 1786 K0HT0R1STIIUA z večletno prakso, zmožna obeh lezi-kov, se takoj spreime. — Ponudbe z natanfn'mi Dodatki in sliko na ^poatnl pr«4al 73" v LlubUani 1827 Stanoonnig 3v; w eventuelno v kaut vili 1M# ma avajvat faraitamirna stranka obstoječa iz 3 osen. Želi se I. nadstrupie ali prtttičir. Kje, puve upravništvo »Slov. Naroda«. H5I p^ Sprefme »• "VI vzgojiteljica, zmožna tuđi stenografiie ter stroieptsja. Ponodbe n3 upravo »S oven N ro4a« p.-d nvmga|itatflea 1801". Dobre krofaške pomoćnike spreime Joa. R-^jina, Ljubljana, Franca Jol^fa cesta 3. I6»t> Da sprejme ob 4* I *m a » a** am dobri clači niijMnom zaslugu HKilf liliJos Clhi*f %J S ijjl . %0** tvornica cementnih iz- delkov, Liabl]mna Dmiaiska c 67. Istotam se dobi voulk. "W 1791 Ižče se iiobraieaa gospodična (ttćiteliloa) sa vzgojiteljico k otrokom. Prosta hrana in stanovanje. Plača po dogovoru — Naslov: poitni preda! U Ljubljana. 1694 INSTRUKTOR za I1 2 do 2 uri na can za učenca me-stne Soie, se išče za tako). Ponudbe z o/.načenem plačita na 9fUfTOLJAIIA PO^THI WWaAL 38" 1757 Smrekovo lubje kupi po vsakokratnih najvišjih dnevnih cenah in izplačuje proti duplikatom voznih listov pri kranjskih bankah. — Transportno dovoljenje se preskrbi takoj. — Aleat. BoaaaOiara;, Sraaloc, Aiuieaatrasao s2. 1744 RsV* Iftče se v nalem ~W*t maniši lokal za trgovino ali za gostilno, najrajSi kje v obližju Zagreba. Cenj. ponudbe na I upravniStvo iSiovenskeea Naroda« pod , Hrvatsko 181»". SiTARJA -Vf deiavca, enega in korparfo (košarače) 1 ali 2 deiavca prosta voiaStva ali na daljšem dopustu rabim. Plačllo po kosu (komadu). Ponudbe na: ¥. SeMl* Zagreb, Bakatora mllca 8. 1816 Metle f n krtače 3BP* za rtbaaie f^i nudim po dnevni ceni neobvezno 1720 Karlo Haalack, Zagr+fc L ■ ^upim kompletno dobro MM obranjeno OPRAVO B^L za aao »li đve aobl. Pisme-H wL ne Ponudbe z navedeno cero jpl |^ in visto lesa na upravnfštvo na ^Bk»Slovenskeg;a Narc»da« pod : #wr nie« isu«, -mm Vžigalnike na karnete, >•■■< ■ •.—, trgovci dobilo popust, ima \ zalogi F. K. Kai-[ sart Lf«blla«af ftelenbmrgora vL 8. ! SprejaM se prltfea, poitea a ■ h konjem in za vsa li I UK A i* r°'ist z veS ■■■■*»(■ ■*■* delavskimi močmi — imajo prednost, drugim se plača p^ dogovoru. Kari9¥S#k rrvae, poaaat- nik sa Lavi pri Calf«. 1825 SEMENA. Soraafa. velikansko, belo K 190 -, rumeno K 2Ja-. rdeče K 400^-, ka-rotc K 500— Čiiilit rumena cvi-tavskaf orjaSka K 90.—. S«if« be)o glavnato K 365.—, aalfa brunSviSfeo orjaSko, K 480.—. Mmmmrm dolge xe-lene K ^— Mali—iltkaaM ia4-kevaUi rapa K 7.^, naapaj aVajaanja% K 6—, >alarak« pozna, modra, or-jaSka K 650.— Sla4kJ fanat (fenhel) K 25- Fafrimvna|9 ¥1 ., Slebensterngassa 31. 1806 Ćeftko gosfe perje. 1 kg bek ga puljenega I. vrsta K 24 — 1 » » » II. » K 16 50 1 » sivega * .....K 7.— i » belega nepuljenega I. vrsta K 10.— 1 • » » II. » K 650 Po povzetju pošilja se po 5 kg ali več L BALĐEB, Praga SmlokOT, T5W Elnakeko 1. 1824 Zveplo za Iveplanle dobavlja v vsaki množini AUTOH K. MBIDEB Gradec, Hajđofasse 10. Kupujem sorovo ivaplo in rfavo ielatimo. — Prosim ponudeb. — 1781 k Ateller :: nsiatalAke acotevliamlk roiaitfc «el. Zadata ta gotova koraldaa torkice, atory klaiiae Ul 1638 mnka Defl6kova9 Kral. Vlnokrađjr, Jmigaian. tf. 95. iaffT Rabim ~W& za opekarno m ^pji #aIaiaiaiaaaiMila>% ^aaai 1 stroj sa maianj« Hovica. Ponudb€ s ceno in naveabo kapacitete na upr. „SI. Nar." pod „cano 1822". G. Flux •r Oosposka ulica 4, I nadstropje, levo. Oratee ievollena, ie 20 let otalefeča nalstarelia IJnblj. QOsredoYaliiica stanoY2Đi In slažb v udobnost cenj. občinstva zopet v areali ft6m m«ata>« i^če nujno: 3-4 ffosaodlća« k otre- kOSl za Ljubljano in z-mat. 2 z znanjem klavirja; 8 - 8 aokarte za tukaj n zunaj, o»oro S^spotffaiff za na deželo. k«kaiiOO za častniško mizo, 10 gospodov, več kvhaiic in dekll€ tm VOO| dobra plača, stalna mesta. Pri zunanjih dopisiM prosim znamko za odgovor. 1836 Obcni ZBOR Posojilnice v Brežicah sa vrM • erajaio) dsMi i. imj* tta ^PW oT# fs^S^™' aa>™*"aplw^^m tjf VSaWaM^^H ^^^^bp^Bvv^Vo DNEVNI RO: 1. Pfvočilo načetetva. 2. Pc^očik) nadzorstva. 3. OAtobrenjeračunskega zaključka za teto 1917. 4. Vrtitev načelstva. 5. Vr*tftev nadzontvs. 6. SlKaJnosti. 1842 Ako *i trn občni zbor ob 7. uri ne bit sklepan, vr§i se isti dan in v istem prostoru ^mgl občni zbor, ki sklepa takrat pf vsakem itevilo zadruZnikov Uče se stanovanje dve sobi in kuhinja. — Kdor preskrbi, 4oM ieee M prostoga. Kdo, pove upravniStvo »Sloven. Naroda«. 1820 Tesarle In mlzarie proti dobremu p!ač-» ljubi Jana, 1780 Zagreb. NaiveSje slovenska hranilnica! Mestna hranliBlca iiuliijaiislia UUBUflNfl, Preiernova ulica št. 3 fe Imela hoacem leta 1916 vlog . . . • K 66,800-000-— hipotečnih In občinsklh posojll . . . . n 27,G0Ci000i— reservaiega zaklada ........ Vl 2,500'OGO'— Sprejema vtoge vsak delavnik In Ph obrestuje najvišje po 4°! o ▼eč]e In nestalne vloge pa vto dogovoru- 159 flranilnlca Je pupilarno vama In stoji pod kontrolo c. kr. dežeine vSade. Za *ar£enie ima vpeljaac lične domaSe hranilnike* Poso]a na zomlfl^ča In poslopjja na Ersnfskesn proti 9%i isven Kranjske pa prot^ 5 7«% obrestlm tn proti naimanl 1 °,0 oztroma 3 4 °/o ođplačevanlu na doig. V podpiranje trgovcev In obrtni^ov Ima ustanovljeso vtr Kreditno druStvo« H|ff M a a ucl««l| Glasbette Matice I||fnn7 nfP7nilf ■»•«»■ »aPHf.ftrokov-nilUIlaV UM CsVlIlll RJ.lc c kr. del. sodiSI« Ljubljana, Kongresni trg šteir. 15 (Hasproti nunsko cerkvo.) ItalvoCio Im nalsposobnojia tvrdka In Isposojevalnica kUnrlrjov, ptoamov Ni bawmoitl|ajv na jugu Avstrije. Velikanska zaloga vseh glasbenih hiStminentov, stran in muzikalii. Klavirje prvih c kr. dvornih In komornih tvrdk: B^Mndorfer, Forater. Bvdolf ftslskSSiBior, HftUl A Mettiaaa, Otos In Hofm^aa imam edino lskllmeoo Ie \m% za Kranjsko v zilogi ter svarim pred nakupom falzi- flkatov in navidezneea .DOfelna". UglaSevanje In popravila strokovnfaško in ceno. 10 leta a postavnoob feuifi giraaolla 30 Stev. _____________________________________________„SLOVENSKI NAROD" dne 20. aprila 1918. Stran 7. Đober sadni mit prodaja v večji množini tvrdka Aatoa Kaalaa, LJublf ama, Karlarska oaata atar. ti. 17 9 Kupim hišo MT v Ljubljani* ~W v blizini južnega kolodvora ali pc Ste, ter z vrtom ali dvoriičem. Hife v do brem stanju imajo prednost Ponud&e s ceno »n lego na uprav. »Slov. Nar.« pod „Mo| tfoai 1737". Št 59*7—18. Služba obc tajnika, ki je zmožen Tseh tminttkih poslav ter knjigovodstva za obč a provi za- I c:jo, se razpisuje vsled pokliča obč. tajnika v črnovojniško službovanje. I Plača po dogovoru. Prošnje s spričeval do konca t m. 1736 Uestno ivpaasivo St. Krti, 12. aprila !9'er podg8ne in otlfti K 5.— Proti ■ tafcarjem in Markom K 4.50. Ttok- ■ tara zoper stanice Kl— Uničeva'ec ■ moifev K 2 — Praiek zooer mroes ■ I 1.50 in 3 K. ftazpikovalac k temu ■ K 1.20 Vlaktara zoper dl O *•**:• «*l ■ : 1 20. za iivinska uii K i.=o. Prm ■ Sok r -cr »si ▼ aaleki in parila K I : -. Ttmkfvra zoper aasfe aoifca K I 2t Tiakturazorersarcas r,a di-avjc* I n zeleni adi (rastlmske škodljivee) K I ■ .— Po§itia se po oovzetju. — Zavod I I a vattevaaf« mrt—m M. Jtakar, , I agr*h 19y P«trl«fslui mL 3. 1099 ! - lapiraitiii ZapiraOtcl * weč 1000 dvanahtoric ttsefih Mjulavnic ^»~ papirnatih s«rvl|etov, mmn Uubllana. OratfMto 7 a^r Maka CMMk. Vsaka dama naj čita /J mo)o velezanimtvo navodilo o Ul mmdtrmmm ■egowanfa građi]. % I>kuVn svet pri TpađUsti tn pORiaB|- ^ kani« hnfnOSH. — Pišite zaupno na ]do Krause9 Požunt Pressburg Ogrsko ScteansstraM« 2. odd. 41. ■_______.... ILepofajesrečafl Po dolgoletnem raziskav«n u na polju negovama kpote se je konečno H I posrećilo, najti novo metodo, po katen se vse nadležne kožne neči- ^m stosti kot pfge, zaiedci, mozolii, gube, nosna in obrazna rdečica te- H kom nekaj đnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tudi pii sta- H rejSih dimah, mlado->tno srefe roZnato lice. Učtnek je presenetiiiv in ^B ta recept so sijaino priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih ^B priznan;! VMkomur dajem preti retour-znamki BOPolaoma ma a toni H 'pojasnila. PiSte tako) na: L. Decker, Duna) 56, Pred-1 19 p bh oddeleti 30. 11- pjaj ^BaMaaaaaaTBaaaaaaVaVaaaaaBaaaaaVaVanaaaaa^BVBa^iBi^BPVR^sVBaaaHr tfež lepih modernih ffl—™^ © pisalnih miz, dalje lepe spaloe opra- I I r ve, zimnice, postelje ter drugo po- I I hiŠtVO in veliko izbiro POtOVdlnih I ■ kosar vseh velikosti ima v zalogi I I Vido Bratovž, Stari trg 4 I CUDESI1I DROBiLNI i MLIN. Na;bol)5i in na,novcj?i ro- I čni drobilni mlin ki izme!je I vsake vrste zime: koruzo, I fšenico vna?fi iejSo moko I Cena za komad 95 K. I z zavojnino vred ob prosti I HMSdp. Bodapest V.9 18C3 I Aknd*«iifl-«tCTn 1. I ■ ■■BBV ffllllllllJ ■*** rifiiMiiriMiiPritiifiiiMiiiiiTiiiiiiiii)iiiiiii'iir[i;i'ii;rTllT!n:l!lllMlMlMili>iiiii ^bbb] | VutKovUeva ! POZOR 1 Vut>towieko. '- Di4av«. poier, papHIra, cimet Mstf far., nfftt«nt, M!n6li!, E j»»«ft, kocke z* imHo In «ol»t, niski teji, ««i»f-i|eft|9v E toilata« milo, kaHal In vaa riraoa kplonitalna poba dobi •» i edioo po Majnizjik d««valkj caaali pri aofidni in znani tvrdki ! mm~ GJORGJE VUCKOViC "«■ [ Prva x4HBr«toii(p iaaajprlna in mmmportmm fjppfurno i koaaisijonaroiivo* [ dev • slrln} ; ------——» ZAGREB, NNcoftteva t. —------ Zahtevajt« c«fHlce! 1161 Doktor j« zMofja! 1 S^SS^SS misi in podgan (tudi krtic, krtov, podgan pižmar c, hrčkov, ščurkov, mravelj. stonog) naj piSe ; neobvezno na irpMUaj a]«« TUUlOft lnstitiit«s ffttr Oestprreirti, •••»•J, 1^ Wt1pjta)iynaj fT. Oblastveno prtporočena metoda. 1658 : G. F. Jurasek I aflalevalco klavlrfev ta trgo?oe ■ glasbill Ljubljana, Wolffova ulica 12. itfhma kajajcaj«. tvrdka sa uglaiavpnfaj klavftrjcv Im tearmonijev ter popravila Tnd£mL^~?Ti, A vsajit gtosMI. Vsa I« d*la Izvršni««* itrc -^^^^^HJlS^ I i kova« la caao. Ol»tkanim iolant u^la- ^^paT^l I 1 tii|« liklhiiMO !• G. «. Jurasak. | JFf I \ ^firi (i lili ■ val«c kareaia VtBXABALSAHM v ^ E II II I H || || | | t^~ Mogoče je podaljšati si življenje, preprečiti bo- V3^\ *^' ! lezni, bolnike ozdraviti, slabotne pokrepčati, ne- ■ 7/„ ^":>^% I stanovitne trdne in nesrečne vesele storiti. tv^^^*^- ' Kai ti Ji za vsako bo?eini!o ? ^:t: Oslabenje živčnih moči, potrtost duha, izguba dra- ^y* gih prijateljev in sorodnikov, razočaranje, strah ^tc^r^ i pred boleznijo, nepravilno živetje in drugi vzroki. Veselo srce je najboljši zdravnik. Je neka pot, ki te privede do radosti in te pozivi z novimi upi, in ta pot je opisana v knjigi, ki jo pošljem vsakomur kdor piše ponjo popolnoma zastonj« V tej knjižici je pojašnjeno, kako zamore vsakdo v kratkem | času, ne da bi bil oviran pri pokliču, moč živčevja in miši-I Čevja nadomestiti, utrujenost, potrtost, raztresenost, oslabe-lost spomina, nevoljo do dela in druge znake bolezni pa od praviti. Zahtevajte ta spis, ki vam bo prinesel vesele are. Naslov: j aut **. m. i«. »*«■«-. ft » * ^T ffT Nova avstrijska "90 ^Vk i srecKĐ RdočEOB Križ31 I Izvrsten igralnl naSrtf I 1 Glavni dobHek prihod nj e«>a Irafeanja 1. aiafa 19V8. I I Nadalje dobitkJ s I 1 dobitek po K 40.000 II 2 dobitka po K 5.OOO B 2 dobitka 99 K 1O.OOO || 10 dobitkov po K1OOO | in mnogo manjših dobitkov. B Wttr Do 1920 4 žrebanja lettio. "VS I Vsaka sraOia aiera do leta 195« biti tetrabana. I I Nakupna cena 45 kroti 11 Po poSiljatvi tega zneska in 60 h za rekomandaci;o in efektni prom. m davek, se dopošljc naročilcu nemudoma originalna srečka. I Cana na irnernt mesaCna obroke: ■ 3 komada na 37 mesečnih obrokov po K 4.50 1 5 komadov n 37 mesečnih obrokov po K 7.50 1 10 komadov „ 37 mesečnih obrokov po K 15.— i 15 komadov« 37 mesečnih obrokov po K 22.— i Kupci na obroke dobe po nak^zilu prvega mesečnega obroka zakonrt 9 dobitveni Mst z naznartUom ^tevilke. ■ Cdlna igraltia pravica po platMu prvega obroka. I Žrebalna lista in položnice na razrolago. — Naročniki z bojišča naj I naznantjo svoj domači naslov, ker so vr^dnostn« poSiljatvc na bojiSče 9 aadopustfta. ■ JOSIP KUGEL & Co. I Poslovalnica c. >-------------------------------------—------ I &**§ ia praMi in vrsto vndnostaUi papirjev, HMadra erarttne đobavt in dovoijuje I vlQ9« na fcaiillce in t«kali ralur, aprovUecljske kredite. ■ ^kiss^^s^^b»3^ss3ss5ss5i^s 0Twll aj^p^papap^p^W^B ^pivv^papV^Pvafv^papa ^^^^^^^^^^^^^sis^sssss^^^ I St™ &_________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD-, dne 20. aprila 1918. 90. 5tev. aWfailiki kapital K —,tBaaaaaaaiBH I 9i I R^iprevzemadrugegapodjetjapro- I H I Ih! dafn resnemu kupcav ki želi denar I H I ■ Bi dobro naložiti» SV°J° dobro uvedeno I H I 11 trsouino z oso zoloso, 111 I H ki obstoji iz papirnega in galan- I H I I H terijskega blaga. — Kupee si lahko I H I II za več let zasigura lokale in stano- I H I I H vanje, vse zelo pripravno urejeno. I H I I 9 Natančnejši podatki se izvedo pri III I fm meni v trgovini. 111 11 Fr. ISU C. LJabUnnii. Mestnl tr§ 11111 I h 1 trgotec s papirjen in galuterij« u 4nk— I ^m I I ■ I « debelo. itm | M | ■^i^Hp^pMp^Bi^Pi^i^pjBMH^g^HMgiagi^p^pMpjgi^giHHii^H^HMmmvvHa^B^BaaHBaaaa^Ba^BiBaa^Baj I Nasproti gl. pošte, c I I Lepa N^ I I birmanska 'im.......a»PBBML| I iiHliit Intl.. M —■■■—B-a«a-aaa.a»iaB-aaaaB«»»aB»BaaBa«——— ^m^mmm^^mmm ^ H VpraSanja. kakor vso korespondenco se prosi pod: 1768 ■ I Komisijska prodafa »Prve slovanske ■ ■I tovarite igralnih kart v Ljubljani«. JI ^aaaaaaaaaaasr ^^——--——B Cevlianki pomoćnik, se takoj sprejme na trajno delo. — Za hrano je rreskrbljeno. Josi? Prešaren. ŠUka-Lfabljana, Celoviba cesta 82. 1747 GARJE srbečico, hraste, lišaje unići pri človeku in živini mazilo xoper srbacico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K po5tnine prosto. Prodaja in razpošilja leksrna Trnttocxy v Lfnblfanl, zraven rotovža. 1718 Pg__^^ nstalkaza iBtfi «rfgare in III aVr oiajareta« 1 ■# baaoie, iap-] •* w aa egle-i dala, krasilnike, naprat-{ alka, gumbe za ftavlfa ; Ltd. vn-ii8i RadoHBodenmoiter Ljubljana, — Stari trg Stav. 8. — Jos. Rojinn modni atelje za aospode LJttbliana Fraica Jožefa cesta 3. VoiaSke in urad-niike uniforme po mari ^» ••■jb0 *•• •a\ja>™a^aaj vovajajaj^ Kupujem zmedene ženske lase. Stc/an Strmoli, pobijana, fod Craaco št. 3, PO1OAI larA« vpokUoaaia v vofaika sl«fboYan|e |e lokal edprt laama sa aradalo ataaa Ia alcar raaU «an samo otl 9. do aal 1. la v aadalfa od §• da 11. ara dop. BaV-i-aaaaaB-aHan*a.Ma»fHBna»»MM ^^aaaaaaaBBaaaaaaaavaaa^Baaaaaaaaaaa ^^I^^^^Bj^BJBBBBBBBja^BBBBBBJ Kupujem:! aBBBHBa^Baaaa^BaBHBBaaa*aiaw]MBaaBaaaMBaBa»^BBB«s aafl » > laa sa faaaa od 12 cm naprej ^M namt ^1 mebak okrogal laa. H aaarekoTO laafa \lansko ia le- H ćreslo / tošnje ^1 hraM^eiasM >>đ 10 cm naprej ■ Prosim ponudbe s skrajniml ce- H oami, množino in navedbo roka ^1 za oddajo 1745 H Vinko Vabič,Zalec, I •podale itaferako. ■ Kuiantno poštovanje. TakojSnje ^B plaČilo proti duplikatom. ^P Stani« vlog Imbmbi MTtakra itlT «a. B l#»,7tT^«S^a. Oatalea ■ 4KMHHUMM)--. rSS Češka lndnstrllalna banka rr, FHundmle Mkiu Mm. :: :: nnne n aRMatne Hknc Vsakomta« kante« tnnudtona. auMii •. br. mta. taifUai UtariH- Nakazfla vofalai aletelkom. I ___________ ____ ________.^^^^^^^^.^t^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^g^g^g^^^pj^aa^jjj^fjBBja^aBB^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaa^aaaaaMaaBBaaBaaa^