CMcigo, UL, četrtek, 2. april« (AprU 1), 1925 ;V.—NUMHKR 78 Soclallsttfeodo sahtevall pojasni-Ia, aakaj In kakšni eo bili »a-navrl, v katerih Je 67 vojakov v ZAČETKU SB JE POSMEHO-f VALA STAVKL Zdaj prosjači sa sodnijsko pre- ,'t poved, n S A- New York, N. Y. — Podjetniki ki so pridruženi Železarski lili, izgubivajo naročila; ker stavijo žeiezostavbinski in drugi ijim pridruženi delavci. Advoka-je, ki zastopajo tvrdko Levering iGarigues Co. so argumentirali i sodišču, da sodišče izda traj-D sodnijsko prepoved.' Pomagal io je sodnik Merritt Lane, ki istopa Železarsko ligo. Zadnji t povdarjal, ako ae ne izda traj-i sodnijska prepoved, da bo or-pmzucija železostavbinskih de-ivcev zmagala v stavki. Menil I je, da so podjetniki, pripadajoči |2elezarski ligi, edini, ki nima-pj* pogodbe z organizacijo železo-fstavbinskih delavcev. Frank P. Walsh, odvetnik uniji železostavbinskih delavcev in £ugih organizacij, ki podpirajo idezostavbinake delavce, je za-nel stališče, da naj zvesni sodnik umakne začasno sodnijsko jrepoved, ker ni bila podana nobena obtožnica proti stavkujočim delavcem. Povdarjal je, da delavci niso izvršili nobenega nepo-itavnega čina, zato naj se umak-je sodni jska prepoved, da M nrska liga ne bo imela od nje dobička. Odvetnik Walsh se je pri tem skliceval na fakte pri prejšnjih ibravnavah pred najvišjim sodi-Kera. ki govore,daap ocfanizi- m Železaraka iigaraknEuToSo-J dovati unijo železostavbinskih Štlavcev. Argumentiral je, da o-itra prepoved, kot jo je izdal sod-nik Knox, dela škodo unijskim delavcem in jim ne dovoli izvajati tudi takih činov, ki so dovoljeni v stavki. Sodnik Knox je svetoval zastopnikom Železarske lige, da Baj izroče obtožencem potrebne papirje, da bo mogoče stvar pravilno zaslišati v dveh tednih. Sedanja stavka železostavbin-skih delavcev proti Železarski lili je le nadaljevanje lanske stavke proti nji. 1 PLOVBBNI ODBOR JE VSE-ENO PRODAL LAD1JE. Privatni plovbenl Intereel napravili dobro kupčijo. Waahtngton, D. C, — Dollar je-vi parobrodni Interesi so napravili dobro kupčijo. Plovbenl odbor jim je prodal pet ladij sa 96,-686,000, Predsednik 0'Connor in komisarja Liaaner, Haney in Hill so glasovali sa kupčijo, podpredsednik Plummer in komisarja Thompson ln Banaon pa proti. Zadnji trije so dali zanesti svoj protest v zapisnik, kajti ladij« to bile prodane sa pet in dvajset miljonov dolarjev manj kot so stale ln za petnajst miljonov dolarjev manj, kot bi stale sdaj, a-ko M se gradila. Ladij« jo obratovala Paalfic Mail Steamahip kompanija. Ta družba j« ponudila tudi cono sa Indije in aato sodijo, da bo U družba apravila zadevo pred kongres v ieseni. Komisar Benson j« Izjavil, da j« vočlna kršila vse principe, ki so bili sapopadeni v smernicah sakona pa trgovsko moroarioo izza lata 1920. '.-'K, T. Bivši senator Ooorge E. Cham-berlaln is Oregona, meni, da doj-stvo govori, da so trije člani komisije oetro protestirali proti ta-ki kupčiji i Dollarjevimi interesi ln 6e sa bo kupčija isvodla popolnoma, tedaj bo isvršena zopet volite gmita. , Berlin, 1, aprila. — Nesreča, ki se je »godila včeraj v|West-phaliji, kjer je 97 vojakbv državne gardo utonilo v roki Weaer med manevri, jo spravila vlado v nemalo aadrego. Vojni minister bi rad smanjšal število žrtev ln celo stvar omalovašil, toda javnosti so Šs znane bros malega vsa podrobnosti. Zanesljivo poročilo se glaai, da ja bilo 180 mo« ln konj na moatu na čolnih, ko se je most udri ln vojaki ter konji so )K)padali v vodo. Socialisti in drugi antlmilita-riatl bodo sahtevali pojaanila v /I>ymu i, kdo j« poslal č«t« na manevre ln sakaj. V kakšnem obsegu m bili manevri ln Čemu se vršt« v tem času, ko loti sum na Nemčijo, da se na tihem obo-rošuje? DELO NE BO OMEJENO NA 48 UR V TEDNU. Organisaclja ss kontrolo porodov M sadnjl seji svoje konferen- Albany, N. Y. — Zasedanje newyorške državne zakonodaje je prenehalo, ne da bi bila sprejeta predloga, ki omejuje delo *a žene in mladoletne delavce na 48 ur v tednu. Obe stari stranki — demokratična in republikanska — sta obljubili, da izvedeta to socialno reformo. Večino v zbornici imajo republikanci. Ta voči- New York, N. Y. - dasta mednarodna neo-malhusijanska konferenca je bila končana 8}. marca. Prihodnj« konferenca «o vrši v ženevi v avgustu t 1, I-menovsn JO bil mednarodni Od-feoj^i V HO RAčl^O^nIlcI it Avstrijo, Ogrske, SksndinavIJ«, ristila ženam in mladoletnim delavcem kot Blažev žegen. To predlogo so seveda priporočali podjetniki, organizirani v "Associated Industries". Dovoljevala je. da podjetniki lahko delo v tednu razširijo na 64 ur. Organizirano delavstvo se je bojevalo za 48 ur dela v tednu. Tudi ženska organizacija "Wo-men's Trade Union League" je podpirala organizirano delavstvo in Mastick-Shonkovo predlogo, ki bi omejila delavne ura v tednu na osem in štirideset Govemer Smith je tudi priporočil predlogo in pisal je senatu pismo proti Joinerjevi predlogi, ki je imela namen dovoliti podjetnikom pridržati žene in mladoletne 64 ur v tednu na delu. Velike so obljube kandidatov starih strank, kadar love delavske in farmarske glasove. Kadar so izvoljeni, pa še bolj hitro pozabijo nanje, kot so jih storili. STAVBINSKI DELAVCI SE PRIPRAVLJAJO ZA PRI- ,, HAJAJOČI KONFLIKT. Obd rta vajo ae konference in po-svetovanja. Waaklngton, D. C. — Goo. F. Hedrick, predsednik departmen-ta za stavblnske delavce v Ameriški delavski federaciji, obdrža-va konference in posvetovanja t odborniki unij stavblnskih delavcev, ker poetoji od strani stavbinskih podjetnikov in bankirjev nevarnost, da prično z odprto ofenzivo za znižanje mezde. On naznanja, da ss dne 18. spri-la t 1. snidejo v CleveUndu na zborovanju predsedniki vseh organizacij stsvbinskih delavcev. Ako v tem času podjetniki pro-jUae izpor V Wsahlngtonu, te-daj se bo na tem sestanku prav zivnih sredstvih proti bojaielj- nlm sUvbinskim podjetnikom. Tesarski deUvci še vedno niso združeni s stavbinskim depart. montom. Tudi to vprašanje bo nreJallslej prišlo na dnevni rsd. da se reši v interesu delavstva. bil sprejet predlo«, da organizacija plači 97,000 frankov globo, na katero sta bila obsojena Eu-gene Humbert ln njegova šana v Franciji, kar sta rasŠlrjaln knjižice o kontroli porodov, Oba sta v zaporu, kar ne moreta plačati globa, Roswsll Johnson, geolog Is Plttaburgha, j« pradlošll resolucijo, katort poslva takosvane višja, boljio ln premošne sloja, da naj povečajo svojo družina, "Osebe, kf so sdrsve, nadarjena ln katera imajo dovolj materijalnlh s roda U v tor isglsdov, da lahko vzgoje otroke v korist občini ln narod«, m smejo omsjsvsti svojih drušin; njihova dolftnoot jo, da imajo,kolikor mogočo največ otrok", so glasi resolucija. Delegatje so tudi raapravijall O vprašanju, čo ae gibanja s« nJem evgenUtov, to Je takj^ki priporočajo telesno ln duševno Ubm Mrod, to ja;^da le najapo- nostl rodluIjlSTlIrs. Margareta Hangar, uatanovlteljlea Ameriške ligo sa kontrolo porodov, jo argumentirala, da je liga pripravljena na skupno dalo s tv-gonlstl kakor hitro zadnji sprtj«. mejo doflnitlven program. I)anas jo evgeniaem lo še Ideja bros programa. Dr. Alotta Jacobs is Holandljo, ki jo ustanovila prvo kliniko kontrole porodov na svatu, j* ugovarjala združitvi. Rekla Je, da Je ideja evgsnistov teoretično dobra, ampak praktično neisvodljive dandanes. Kdo pa bo Izbiral 'najsposobnejšo" oee-be sa roditelj«* in kdo jih prlmo-ra, da se ta ln U najsposobnejši mož poroči ravno s to in to naj-upoaobnejšn trnko* O |m vnašanju morajo še vedno odločeva- Medatrankarokl pakti mod aoda-listi, demokrati in klsrlkalai. pravlja. sti, demokrati in klerikalci so v teku živahna 'barantanja glede skupnogs predsedniškega kan-didat* m*$*kl ln demokrati obliubuJaJo socialistom, da bodo podpirali Brauna sa ministrskega predsednika Prusijs, če soola-listi podpro kandidaturo dr. Marica, klerikalca, v predsedniški borbi. & , | j V MEHIKI PORODNA KONTROLA NI — TAJNOST! New ,York, N. T. —- Roberto Haberman, zastopnik mehiške vlade, je na šestem kongresu za porodno kontrolo, ki ss je obdr-žaval v hotelu "McAlpin", pokazal, da v Mehiki ni treba na skrivaj iskati informacij gleda porodne kontroli Vsak delavec ali kmet, ki žeH izvedeti, kako velika naj fco njegova družina, da jo bo prehranjeval; lahko dobi potrebne informacija, ne da bi se mu bilo treba bati, da pojde v je-čp, kot na pr. v tej deželi. V državi Yucatan ja bila knjiga Margarete Sangerjeve, Id je nelegalna v to j deželi oficijelno zalotena. Natisniti jo jo dala drftavna vlada. Letošnjega kongresa so se u-daložili tudi zdravniki na 4asu kot na pr. dr. William Puaey, predsednik Ameriškega društva zdravnikov, »prejeta jo bila tudi resolucija, ki priporoča ligi Kdov, da študira vprašanje rolo porodov. Ako W duhovni, posebno rimsko katoliške cerkve, no unoprn-1 o val i porodni kontroli, W bila ž« zdavnoj uv«iena. Tako so pa mora ljudstvo lo boriti, da lahko Izve to, kar njemu koristi. < kjiovijit o*rity: nagaetitai ofesal žarki Angleški učenjak je odkril da človeško oko izžareva magnetno silo, katera lahko goni majhen stroj. I^ondon, 1. apr. — Dr. Russ, ujrleAki učenjak, je odkril novo »»ravno silo, ki se nahaja v *lo-veikih očeh. Oči nekatere tolj. druge manj — izžarevajo m*?netične žarko, ki so tako pri nekaterih ljudeh, da fhko i»oienejo v tek majčken e-kktričen dinamo. I>r. Russ eksperimentira na polju že deaet let in njeffovo Proučevanje je rodilo uspeh. Odkritje magnetičnih očesnih šar-kov ^aj mogoča razjasni mlatenj* hipnotizma in drugih ofok-ki jih imajo Človeške oči. - tlim femenov ae je podal aovjotom? Whaj, 1. apr. — Znani bo-»srardni Keneral demonov alt ^rrijcnov, ki ja svoječasno ro-»"vilil v vzhodni Sibiriji !*oti vikom in pozneje pob^nil ** J^i-onako — bil jo tudi v A-■*r'ki. kjer je nealavno pogorel ^ j'* nekem poročilu kapi tu-«n sprejel mir s aovjeU. Ba-> vrne v 8ibirijo, kjer bo o-^•Ijal neko službo. Ruska be-JJ»rdistična organizacija na vztolm jo popotooma ^»hirala. Zadnje zavetje oo I-m#l> Gristi na Japonakem, a a JJ^nenjem sovjetske vlado je tudi tega konec. COOIJDGE JE -MEDVEDJE REBRO". Was*lngten, D. C — Indijanci v Beverni Dakoti eo sprejeli predsednika Coolidca v ovojo "državo" in mn priklonili indijansko Ime, Id 00 v prevodu glaai •Medvedje rebro". — Coolidgr ni prvi, ki ao ga Indijanci "poin-Hjsnfffr Bros malega val prod* langhsj, 1. apr. — Is Kantona poročajo, da so radikalna oblasti v Kantonu tam je stranka kuominUng na krmilu — težko kasnovnte bogatega trgovca Vong-Jlfanga. ki jo • hrupno svatbo prekršil odredbo žalovanja sa pokojnim predsednikom rfr Hunjatu nom Kaznovan j« bfl b gM... 1^.000 In vae poroč ......... JL ZsštSjsas drUr* (Itrm Cbles«o) UJOO m tri miMet; O^goJ^Ci^oHM m PROSVETA PODPORNE JKDN0TB G LASI IX) HI O V EN 8KB NARODNE LASTNINA HLOVKNSKB NABODNB - - Naslsr ss m, kar Um slik s "PROSVET A* NiT H S«. Undak Ar "THE ENLIGHTENMENT* orcu # q»Jjgatrl^ ^ ^ Advertislng ntM on Sobscriptioa: UniUd StatM (ncspl Cbicsgo) sod yw! Chleaso |«J0. sod forsl*s seuntrlM $8.00 p« jmt, "MEMMfll * The FZPERATgP PMCSS* UNION LABEL APPLIED FOR OSREDOTOČENJE BOGASTVA SE VK& NEPRETRGOMA KLJUB TAJENJU KAPITALIZMA. Ko je Karel Marks, oče znanstvenega socializma, epfrfti "Kapital" in v njem dokazal, da kapitalistični gospodarski sistem vedno bolj osfedotočtije bogastva v rokah vedno manjše skupine poecjincev, so vstali kritiki na vseh koncih in krajih. Tisti, ki sami niso zmožni napisati daljše razprave ali so preleni čitati in zamisliti Sfe v daljše razprave, so očitali Marksu, da je napisa) dolgo klobaso, ki nima začetka in konca. Skušali so s kratkimi dovtipi omalovaževati njegovo delo, v resnici so pa kazali pred javnostjo le praznoto svojih možganov. Drugi so očitali Marksu, da je skušal napisati znanstveno delo, a je vezal leVtrobe. Tudi ti so dokumentirali ubožnost svojih možgane in svojo duševno revščino, kajti pokazali so, da ne znajo ločiti znanstvenih spisov od navadnega čvekanja. Tretji so rekli, da se Marks nahaja v zmoti, ker se da kapitalizem reformirati s postavami, da bo služil ljudstvu mesto poedincem. V resnici so se ti kritiki zmotili sami, ker niso študirali lastnosti kapitalističnega gospodarskega sistema, ali so pa bili zelo površni pri svojih študijah. Četrti »o se rogali'Marksu in rekli, da je pisal za berače, nemaniče, ptoletaree, ki tako ne štejejo nič v človeški družbi in tudi ne bodo nikdar kaj šteli v nji. In tako se je oglasila še cela vrsta kritikov, od katerih je ijfak jezdil svojega konjička. Ali je res Marks pisal dolge klobase brez repa in glave, kot so mu očitali tisti, ki ne znajo sami misliti, da bi napisali daljšo in logično razpravo ? Ali je Marks vezal otrobe v svojem "Kapitalu"? Ali se je Marks zmotil, ko je opisal lastnosti kapitala v kapitalističnem gospodarskem sistemu in kako ta njegova lastnost učinkuje? Poglejmo in prepričajmo se! Ko je Marks pisal svoje delo, je bil kapitalizem še v povoju, kajti prvi del tega dela je Ušel šele leta 1867. Državljanska vojna v Ameriki j« bila končana in telesna sužnost ravnokar odpravljena, ki je ovirala razvoj kapitalizma. Takrat ni bilo v Ameriki še jeklarskega tru-sta. Zastonj bi takrat kdo iskal General Motors kom-panijo in General Electric kompanijo. Mogočnega se-danjega telefonskega in brzojavnega trusta še ni bilo. 2eleznice so bile šele v razvoju. Od tega časa je poteklo nekaj več ko pol stoletja in v gospodarstvu so nastale velike izpremembe. Ako bi bil kdo takrat dejal, ko mine pol stoletja, bo šest korporacij zaposlilo več ko miljon delavcev in bo približno izplačalo skoraj dve miljardi dolarjev na leto v mezdah, bi tudi rekli, da je sanjač kot Karel Marks. p*v| Kar se je takrat zdelo nemogoče, je danes neovrglji-va resnica. V Forbesovem Magazinu je povedana ta resnica, ki nam razgalja, da šest korporacij pod kontrolo finančnikov v Wall Streetu ukazuje miijonom ljudi, kako morajo živeti. Te korporacije so sladaČe: Korporacij* fttev. uslužbencev U. 8. 8teel.................................................248.776 Amer, T« ti. & Tal ......................................279,SS1 Pennsylvanis E. R...................................208,OSI N. Y. Central............................................100,0*6 Gensral Motors....................................... 97.747 General Electric ....................................... 08,406 Mezde v !. 1924 1444,662,000 976,814,000 859,266.000 282.000,000 188.290,000 110,988,000 Skupaj....«..............................1.057.746 $1,711,$70,000 Pri šest korporacijah je zaposljenih 1,057,746 delavcev in v mezdah »o te korporacije, ki so pod kontrolo peščice ljudi, izplačale $1,711,970,000. Kdor ni zrel za norišnico ali nedostopen VHakemu dokazu in pametnemu argumentu, bo tajil, da se bogastvo vedno bolj osredotočuje v rokah vedno manjšajoče akupine oseb. veta --I-IH1«-'«. J J."I čertek, 2. Aprila Pffvoj kapi danes petdeset let, zastavlja vprašanje, kaj bo J - I P kapitalistični gospodarski si- stem ae nadomesti z boljšim in popolnejšim gospodarskim redom? Ako se je bilo mogoče kapitalizmu v tako kratkem Času razvita iz novorojenčka v silnega orjaka, pogumom laftje ukrepali zadeve natega društva in pripomogli k ipredku naše organizacije S. napredku N. P. J. Članstvu Napredni Slovenci št. 800 priporočam, ker je tudi ^J&S t^VaSJR^^ ako bo smel uga^ Jj-j^«^ društva, da njati ta orjak, kar bo hotel? Odgovor ni težak. Pest ljudi bo gospodarsko zasužnjila ves civilizirani svet Iz navedene primere se lahko uče tudi tisti, katerim je vsaka razprava dolgočasna klobasa in Hi si domišljajo, da so kratki, brezizrazni in glupi dovtipi na mislece po-dučni znanstveni izreki, tisti, ki očitajo socialistom, da vežejo otrobe, kadar razpravljajo o pojavih kapitalističnega gospodarskega sistema, in tisti, ki vedno trdijo, da se drugi ljudje zmerom motijo, sami pa nikdar, da se Karel Marks ni motil v razpravah o lastnostih kapitalizma. Braddock, Pa. — Pred kratkim je bil zopet lep vzgled tistim rojakom, kateri niso Se člani pri nali najboljši in največji pošteni organizaciji Slovenski narodni podporni jed noti. Dne 18. feb. ob 11. zvečer se je napravil na delo v E. T. Steel work naš sobrat in . tajnik društva Naprednih Slovencev št 800 S. N. Pr J., Frank Arhar. Izvrševal Je težko delo, katerega so mu dali izvrševati gospodje kapitalisti, in sicer pri želesničnih tračnicah. Spolnjeval je svoje mučno delo do treh 19. febr. Ob treh se je pa nekoliko pritoževal svojim tovarišem, kateri so bili v bližini njega, da mu je nekaj slabo. S sreči je bil navzoč tudi sobrat in njegov prijatelj Frank Safran, ki fe takoj stori) potrebne korake do zdravniške pomoči. Po kratkem govoru ao ga ftdmfll v nujnostno bolnišnico, katero imajo pripravljeno za najhujšo ailo v slučaju nesreče. Poklicani Zdravnik ni slutil hudega kakor tudi sam bolnik in navzoči sobrat ne. Nato je vprašal br. Safran bolnika, ako se počuti slabo, naj mu dovoli naznaniti njegovi soprogi. Bolnik je pa odvrnil, da ne sme naznaniti njegovi družini, ker bi se preveč prestrašili. Bližala ae je šesta ura zjutraj. Tedaj se je pa počutil bolnik slabše, in je u-kazal sobratu Safranu, naj gre po njegovo soprogo. To je bila njegova zadnja baaeda. V tistem trenutku je sobrat Frank Arhar zaspal za večno! S hitrostjo se je sobr. Safran napotil po soprogu deset minut daleč, misleč, da bolnika zdravnik le ohrani pri življenju, ko on pripelje soprogo. Ko se pa vrneta v nekaj minutah nazaj, sta našla mrtvega. Zaman se je soproga mučila, da dobi od njega besedo, katero si je želela. Ne bom opisoval o tistem slučaju, kar je vsakomur znano, kako človeku pri srcu, kadar se pripeti življenaka nesreča. Odpeljali ao ga v Pittaburgh v o-krajno mrtvašnico, da pronajde-jo vsrok smrti. Mrliški oglednik je sporočil, da je pokojni u-mrl za želodčno boleznijo, kakor Jo Amerikanci nazivajo "indi-gestion" sli zaprtjem. Pod sedanjim družabnim dom redko čujemo, da bi delavec umrl od pretežkega dela, ker kapitalistični sistem tega ne ra slišati, ako ravno je fte več naših rojakov zaradi tega umrlo in izgubilo svoje življenje. Veliko jih je tudi le izgubilo svoje ude in ponesrečilo, da trpijo do svoje smrti radi pretežkega dela. Pripeljali smo očeta v žalostno stanovanje o pol sedmih zvečer, kjer ga je z Žalostaljn srcem pričakovalo njegovih pet otrok, katere je zapustil dobri oče. 2 nJim! vred je pričakovala njih dobra mati ln njegova soproga ter tudi več članov in prijateljev pokojnega očeta. Žalostna je bila slika ko ao zagledali mrtvega očeta. Z milim j*-kom ao hoteli, da še dobri oče spregovori I njimi vsaj besedico. K zadnjemu počitku smo očeta položili V nedeljo pop. ob 3:40, dne 22. febr. 1985. sprevod se je vršil v najlepšem redu in pri ■ likem številu članov društev ter sorodnikov in prijateljev. Sprevoda se Je tudi udeležilo društvo svetega Alojsija št 81, J. & K. i. is Bruddocka k svojimi I Od leta 1867 so dobrijani in reformatorji vstajali in pridigovaN reforme, s katerimi so mislili ukovati kupita- I Wl____I .m I lizem, da ne razvije svojih zlih lastnosti tako, kot je nJ^^J*"1* ? poviKial Marks v svojem znanstvenem delu. Sprejeti so venci št 800 8. N. pTkat^ MU protitrustovski zakoni in druge postave z namenom, da to nagromadevanje bogastva omeji in se kapitalizem obdrži v takšnem stanju, kot je bil prvi leta ob času njegovega rojstva. Vsa U ' ' *» zvesti član in tajnik je pokojni Frank Arhar. Ko i do je nega društva Danica iz Rankina, ker j<) bil pokojni tudi član njenega društva. Pokojnik je bil rojen na Primorskem. V mladosti se je naselil na Kranjskem v Borovnici pri Vrhniki. V Ameriki je bdi dvakrat, in sicer prvič 3 leta, sedaj pa je minulo 20 let 25. dec. 1924. Star je Ml 45 let. Ko je prišel drugič v Ameriko, se je naselil v Braddocku in v tem času je bil par let v Johns-townu, Pa., in par let na Moon Runu, Pa. Potem se je zopet naselil nazaj v Braddock, ter je ži vel tukaj 4q zadnje ure svojega življenja. Bil naprednega mišljenja ter zvest član našega društva Naprednih Slovencev št. 300 S. N. P. J. Bil Je tudi večinoma odbornik pri našemu društvu kakor tudi odbornik IzabraŽevalnega društva itd., priljubljen pri vaakem rojaku, kar se je tudi izkazalo pri mrtva-škem odru. Kmalu ko ao položili njegovo mrtvo truplo na mr tvaški oder se je začel razvijati vonj svežih cvetlic, katere so darovali sorodniki, prijatelji in znanci, tako tudi bratje dr. Napredni Slovenci št. 800 in samostojnega dr. Danica iz Rankina ter Izobraževalnega dr. Tako je tudi stala ob njegovem odru vrsta za vrsto sorodnikov, pri jateljev, znancev in sobratov, vsakemu se je bilo težko ločiti od njega, kot dobrega člana, prijatelja in nepozabnega očeta žalostne družine. V imenu družine se zahvaljujem vsem tistim, ki so darovali lepe vence v zadnji spomin, so nas tolažili v urah Žalosti in vsem, kateri so ga obiskali* na mrtvaškem odru ter se udeležili sprevodu na pokopališče. Hvala tudi društvu sv. Alojzija št. 81, J. S. K. J. ki ae je udeležilo sprevoda s zastavami, Franku Ceho-vin in Johnu Kern, ki sta nosila prapora omenjenega društva. Zahvaljujemo ae bivšemu pred sedniku Johnu £ermu, ki je o-pravljal vsa predsedniška dela mesto mene, ker meni ni bilo mogoče, ter imel lep in ganljiv govor na grobu pri zadnji skupščini h pokojnim.HHil^^H žalujoči ostali: Mrs. Ani Arhar, soproga; hčere: Ani, por. Ponikvar, France«, in Mary; si nova: Frank in Joeeph Arhar. Vsi doma ostali otroci v starosti od 12 do let. Tebi taat, zvesti član S. N. P. J. in dobri oče svojih otrok naj bo lahka amer riška zemlja, mirno počivaj« njej. Ostali bomo delali naprej za našo mater Slovensko narodno podporno jed no to, posnemali delo pokoj nege, kfr ne a*ie biti pozabljeno njegovo dobro delo v korist našega društva in naše Jednote. Članom našega društva in sploh vsem članom S. N. P. J. priporočam, da pridobivate nove Člane v našo organizacijo. Pridobimo kolikor več je mogoče otrok mladinskemu oddelku, ker s tem bomo pripomogli in pridržali našo mladino v organi zacijl S. N. P. J., da ne bo gledala po drugih zavarovalnih kompsnijah, ker teh je le veliko iK> Združenih državah In tudi veliko njih agitatorjev, ki selo radi pregovorijo našo mladino. Ako pa bomo imeli nami aaše otroke v S .N. P. J. od mladega, potem se vsak lahko izgovori, da je Še pri 8k>venski narodni podporni jednoti in tako ostane naš zvesti član, zatem tudi njegovi otroci. Proaim člane našega društva št 860. de ss betj udeležujete rednih mesečnih aej, k da naše društvo šteje približno 280 članov. Nikoli se naa ne tO odstotkov, eni ŽMKOMET Keatrola porodov. ■Časopisje Je zadnje čase polno \Z 2Z*5 A° - »trodov. Argumenti sovza in pWi, bomo kupili društveni prapor (zastavo) in pogrebniške pasove, kar se potrebuje k sprevodu EjpMriim »obratom. Mako smo tudi že nabirali denar od vsakega člana po $1.00, in od mladinskega oddelka pa po lOc, kakor se je zaključilo na seji meseca junija prošlega leta. Nabrali smo že od odraatle-ga oddelka $164.00, $12.00 od-mladinskega oddelka. Bila bi že lepa vsota »kupaj, ako bi v8l člani plačali po $1.00, kar je bi-Jo sklenjeno po društvu. > Sklepali smo o tem tudi pri ^adnji naši seji, la se je vršila meseca marca 1.1., da plača vsak član, ki pristopi k društvu s prestopnim Ustom, ali pa novi član, da si nabavimo društveni prapor. Potreben je nujno, a kadar potrebujemo, nimamo kaj v roke vzeti. Vendar nas je toliko Članov, da bomo še toliko prispevali, da si spolnimo našpjih, ki bodo sUla 22 miljo- iv dolarjev in katera ogradi hompson-Starrett kompanija. iborniki organizacij ometačev zidarjev niso izravnali svojih »rov. Obdržavale so se sicer igotrajne seje, toda uspeha ni-imele. V letu 1911 sta obe organizaci-napravili pogodbo, ako ena izid njiju ustanovi v mestu po-ružnico svoje organizacije, v iterem ni še nobene podružnice Hkj ne bo druga organizacija Inovila svoje podružnice. G-Ea organizacijama bo služila je pričel, ko i pričeli druga vgi konkurirati za pridobiva-c članov in ko so pričela rasti ■v Floridi, ki je zaslovela Stzimsko letovišče. Ni se šlo zk ij proti podjetnikom, ki delajo neorganiziranimi delavci, am-rt brat je stavkal proti bratu, v Rta obe organizaciji prelomi-■pogodbo izza leta 1911, ki sta napravili med sabo. klezostavbinaki delavci stav ijo nu Htavbah, ki jih izvršuje-Mjetniki, pripadajoči k 2ele-^i ligi. Ta liga se bojuje pro-•rganiziranim delavcem. Te •djetnike podpirajo največji šsprotniki organiziranega de-Ijjtva, med njimi seveda jeklar ■trust. podružnica, i obe org rr kaznencbv UJELI. 80 2E U« cata ho se veselili svoboda. Piitsburgh, Pa. — Pat kaznen-v izmed sedmih, ki so se brez i-.slovili od kaznilnice uj<-Ii v ukradenem avtomobilu meatne mej* mesta Butler Kaznenci so imeli smolo. Avto-|"l je obtičal zunaj Butlerja v 1"ubežni kaznenci so Čaka-nj'-m do dneva. To je zapeča-* njih uaodo. Iv>j la jih je državna policija. amomobilaki moix>h. ^k-aga. — Število do smrti M*nih oaeb od 1. jan. do ♦ 1 : 158. Lani v tem ča- n. { DVEMA GLAVAMA. INDUSTRIJA KOMANDO PREHAJA POD BANKIRJEV. Dodgeva tovarna sa iadeiovanje »vtov predana. ----u — Waahington, D. C. (F. P.) — Doli s poljsko buržoazijo", se glasil napis , na prvih bande-rih, ki jih je nosilo 48 članov de-avske stranke in ki so molče korakali gori ih doli pred poljskim poslaništvom, da tako proteatira- 0 proti smrtni kazni, ki je bila izrečena nad Stanislav Lanzut-skyjem, komunističnim poslancem v poljskem paijamentu. Lanzutsky si je nakopal jezo poljske buržoazije, ker j* leta 923 priporočal železničarjem v Premyslu, da se naj pridružijo revolucionarni stavki, ki je bila 1 akrat precej razširjena na Poljskem. Udeleženci so hodili dve uri gori in doli in na banderih so nosili še napise: "Okrvavljeni poljski gospodarji ne snpjo u-moriti Lanzutskega." — "Doli z okrvavljenimi hlapci francoskega imperijalizma." Prišli so seveda kmalu Časni karski poročevalci, da sporoče svetu ta dogodek. Poljski posla nik Wrobleski jih ni sprejel. . UČITELJEM V NEW YORKU SE POVlflA PLAČA. Ampak predlogo mora podpisati še New York, N. Y. — Newyor-ški učitelji bodo prejeli povišano mezdo, ako governer Smith podpiše Riccovo predlogo. Povišanje ilače ni enakomerno razdeljeno ampak za učitelje je pridobitev. Povišanje plače ni tako veliko, da bi učitelji lahko živeli v takih razmerah kot v letu 1900, ampak z dolarjem bodo lahko kupi-skoraj toliko kot v letu 1914, ako se dolarju prišteje povišek plače. .. Milijon žen v Franciji obsojenih Detroit, Mieh. — Dodge Brothers Automobile kompanija je bila prodana, kakor se na pr. pro-da konj na semnju. Prodana je bila z vsem, kar spada h kompaniji. Kupili so jo newyorški bankirji, katerim načeluje bankirska tvrdka Dillon, Read & Co. Kupčija se je izvršila v gotovini. Ustniki bodo prejeli od 176 do 200 miljonov dolarjev. Konkpa-nijo sta laatovali vdovi John in Horace E. Dodga. » Bankirji bodo seveda reorganizirali kompanijo, povišali bodo delniški kapital, to se pravi prili-li mu bodo vode. Za bankirje se bo kupčija izkazala za izvrstno. NATURALIZACIJE 1N0ZKM CEV. KI 80 SE TEKOM VOJNE OPROSTILI OD VOJAfiČINE. Vašae Nodnijebe rsssodbe v prid bivšim "aovvažnim MORRISON JE TRIDESET LET TAJNIK. VVaahington, D. C. (F. P.) — Frank Morrison je trideset let tajnik Ameriške delavske federacije. Bil je star šest in trideset let, ko je bil prvikrat izvoljen za delegata od tipograflčne unije. Morrison je bil v tipograflčni uniji pridružen vedno napredni struji v organizaciji. Njegova karijera v delavski organizaciji je pričela, ko Je dovršil^ pravne študije in ga je sprejela advokatska zbornica v Illirioisu. L. 1922 je državno vrhovno sodišče v New Yorku zavrnilo prošnjo Abrahama S. Karaaicka za naturalizacijo, ker je ta-le tekom vojne kot inozemoc brez "prvega papirja" zahteval, da se ga oprosti od vojaščine. Obenem mu je sodišče prepovedalo, da bi kdaj sopet vložil prošnjo aa državljanstvo, Proti tej odločbi je bil vlo-m priliv na prizivni oddelek vrhovnega sodišča države New Vork, ki je lani ugodilo prislvni-ku. Prizivno sodišče je namreč razsodilo, da inosemci, ki niso pred letom 19M izjavili svoj namen poatati ameriški državljani 4t j., ki niso do 1.1918 Imeli prvi papir) in ki so tekom vojne samevali oprostitev od vojaščine vsled svojega inosemskega poda-ništva, ne morejo biti sa vedno sključeni od ameriškega držav-janstva. Septembra meaooa 1. 1924 pa e sodnik Geiger federalnega o-krož. sodišča (Diatrict Oourt) vzhodnega okrožja Wisoonains zrekel razsodbe, Icl se tttfe istega vprašanja, ki ua je še bolj da- TKALCI NA STAVKI. ■Amsterdam, N. Y. — V tovarni tvrdke Sanford & Sons, v kateri izdelujejo preproge« so za stavkali tkafcl. Oni zahtevajo povišanja mezde. Seipet pusti politiko. Dunaj, 1. apr. — Bivši kance-lar Seipel pusti politično življenje in se vrne k učlteljevanju v jezuitski šoli, kar je prej oprav ljal. Seipel ni še danes ozdravel od rane, katero mu je prizadjala krogla, ko je bil obstrel jen od lie-kega Železničarja v zadnjem ju niju. Francija zdaj hoče imeti Nemčf " jo v Hgi. - M< Pariz, 1. apr. — V uradnik krofih govore, da Francija sprejme garancijski pskt z Nemčijo le pod pogojem, če Nemčija pristopi k ligi narodov. bjliim 3PI Uli Pariz, h apr. — V debati o ženski volilni pravici pri občinskih volitvah je neki poslanec dejal: "V Franciji imamo 840,-000 deklet in 600,000 vojnih vdov, ki se no bodo mogle nikdar omožiti, ker je premalo moških, godnih za ženitev, sa vse. Dajmo tem samicam vsaj eno zadoščenje — politične pravice." Boj s^prkvijo v Franciji. Pariz, C apr. — Premljer Hcr-riot je včeraj zopet zagovarjal v zbornici stališče vlade z ozirom na protiveniki šolski zakon v Al- DELAVCI SO NALETEU NA KTARE LADIJ E. Haa Franclsca, CaL — PrisUn se je nekoč raztezal do Market Streeta. Delavci, ki zdaj kujejo, da se zgrsde temelji za viaoke hiše, so naleteli na ki so jih najlfrž zapustili zlato- iakalci v letu 1149. ^ T ročk I ja SO Pariz. I. apr. - Včeraj ss je po Parizu vast. na bfl Lsoa 1**ij umorjen. Vojt. dal ki ni potrjena, j« Angleške knjige. "Prosveta" je že večkrat omenila dobre sngleške knjige, ki jib dobi uredništvo na ogled. Rojaki, ki čitajo angleško, imajo na razpolago dobre knjige, kakršnih ni mogoče dobiti v slovenščini. Potrebno je tudi, da naša mladina, ki čita v splošnem angleško, do-bi dobro čtivo. Zato bo naš list od časa do časa prinašal seznam novih angleških knjig, kl so pri poroči j i ve za naše delavce. Tukaj sledi lista najnovejših del: "Flylng Oslp". Stories of New Russia by nine young Russlan authora. Translsted by L. Friedland and J. P. Piroahnlkoff. International Publishars, New Vork. $2.50. TO je prvo boljše delo v angleškem prevodu Is revolueljonarne Rusije. Devet mladih ruskih pi sateljev in pissteljlc je podalo resnične slike iz sedanjega ruskega življenja. Thu r" By Laurence Stal-ling. Harcourt, Braoe k Co. Co-na *2.00. Knjiga opUuje trpljenje biv š< ga vojaka, ki je letel dolgo ča-v bolnišnici in potem iskal dalo. Zalo dobra porast ■■ -Tke Csrolinian", a tale of an uriatocratlc rovolution, by Rafael Sabatini. Houghton, Mifflin Co («>na I^Hi^^HI Avtor razkriva v tej knjigi, da je biia revolucija za neodvisnost Združenih držav pod vodstvom bogatih plantaža ikov Južne Karoiine, ki so delavce po-hali pred * »*»j kot aunkovne čete, ker aami niso hoteli biti od-Kovorni zs sgrssivae čine. dokler še ni bilo formalnega preloma t Anglije. Vslika ameriška zgodovinska drama je tu prikasana novi luči. -Thsas HUtee". vivid picttipss of America, in t volumas. Kditad by Ernest Grueniag. Boni Liveright. Dvs zvezka po $3. Dve debeli knjigi, kl vsebujeta slikovite povesti Is vseh 48 držav in taritorijev v Uniji. Vse i*»v« •ti ss nanašajo na razredni boj Zastopanih je 50 avtorja. Knjigi SO. LAVMOAL8 AVg. CNICAOO, tUJflOlA 1/vrKevalni odborj , upravni oi»sKg» . aiiti, Pa.1 ^uiuTMlltui^^^^i aiM Hewsk|* tesalalš Joka Viftkfci porotm ooaaai a »rti« ISmthr, predsednik, lu Ift. arbrru«. Ohlsi huM A* \m m. atrsbuM, Pa. ^ BOLNIŠKI OnBBKt OatKDNJg OKBOftJgi Wm Neesk. vaiOONO OKMOlVi Jaeob Anton šular, 1 nmm Joka I, is- P>d»orii JjfcjSl Aeek. Wesl hrk, OMei ul; MsIM IAPADNO ■V,' : vi i Šolar, Bos I M, Greee Kana« ss |i Nadzorni odbori sik. B. Ne. L nlsešato, UL| fruk SaK »•»• W. Mft 0U Združitveni odbori Frank Aleš. HM 8o. CrsofeN Ave, Ghlesgs, IILt Mk SU Cklseie, U. i Jeks Otip, %Uš Ss. GMflsa N*k Asa. Chkego, I1L __ VUUOVNI gOAAVNIKt Br. o res. F, J. Kara, «111 8t. Clair Ae%, rozoai— « fktvaiaal M delale v "Fodenal Reporter" navaja aa-ančne razloge, na podlagi katerih je sodnik Geiger izdaj svojo razsodbo. v obrasloševanju sod nik analizira naborni zakon tSe-ective service act), vladne na-ibe ln odredbe v zvezi z regis-traoijo in naborno klasifikacijo n kako se je postopalo v teh zadevah. Na to sodnik Geiger isre-ca svoje mnenje, da "sovražni noaemcT —»s "prvim impirjem" nepemci brez "prvega papirja" niso nekvalificirani sa ameriško državljanstvo iz razloga, ksr so v naborni vprašalni poli zahteva i oprostitev od vojaščine. V razsodbi še pravi: "Sovražni ino-bmJ, deklaranti (imajoči "prvi papir") ali nede)claraati in tukaj nastanjeni nesovražni inosemci, ki niso bili deklaranti, niso nekvalificirani za državljanstvo, zato ker so v vprašalni poli, naslanjajoči se na naborni zakon (Selection service act), na vprašanje glede oprostitve (eJtemp-tion) odgovorili pritrjevalno, kajti ta zakon je še sam na sebi izključeval iz vojaščine sovrašns inoztimce in neaovražne inozem-ce, ki niso bili daklaranU, dočim nesovražni inozemd, kl so bili deklaranti "sploh niso bili vpravi-čenl do oprostitve vkljub temu vprašanju v vprašalni poli." Z drugimi bessdami, ta sodni izrek pomanja, da oni lnozemci, ki so( bili tekom vojne podaniki kake države, proti kateri so ae Združene države bojeval«, niso izključeni od ameriškega državljanstva zato, ker so tedaj zahtevali* da ss jih opresCI od vojašks službe, in to brez osirs na to, da h so tedaj imeli "prvi papir" aH ne. Tudi inozemd, ki so bili podaniki kake druge nesovraŠas države, niso is Istega razloga Is- še^ imeli "prvega papirjih Ako pa so ti la imeli "prvi papir", potom pa sploh niso smeli biti o-proščeni. Ta razsodba bo zlasti zanimala veliko število onih rojakov, ki ao imeli težkoče z naturalizacijo zato, ker so ss tekom vojna oprostili od vojaške službe. «-» F. L. l i. V8A PISMA, M ss aaasšsje aa peele 11. eešalštvo a N. P. K W?4I So. Uwa4aie Are, Ckleage, 111. VSK ZADBV K IIOLNl&KB POUPOaB 81 NABLOVBt 8. K. P. J« mi4$ So. Uvašale Ave, Cbkas% 1IL DBNARNB POSlUATVB IN STVARI« M ae Ušs|e *L bwlni|ip rt la Maele vobše se aaalevei Tsjslštve 8. N. P. K MST4I 8s. Lmhp šale Ar.. CkSsate, IU. VSK SAftBVB V 8VBB S BLAtlšJHliKim POBU ss psMMs as ssalert Blagajalštvo 8. N. P. J« MT4I So. Uirmi.U Ave, CkUat^ BL Vse pritožbe SMlovaaia v gL brrioralaMa ešber« as as| psšUsle Pssl a^rferia, predeešaiks sadaoraesa Mbora, Clftr aaaler |e saaraL Vol srlafvi aa gl. porotni ešeek se aal sOiUaJe ss ssslevi Msr&a BbIss-nikar, Hui 17€, H*rb«rton, Obie, UD \ 1 Val šoslal la šrssl aplal, aaaaanlln, eglaal, narolabna la šalah vse ksr )• t Jvaaš s g »aalevi mpr08wra", IZ PRIMORJA mmI* . j Stavka kovinarjev v Trsta. — Tržaški kovinarji so progiasUi stavko. Ker so bile vsled stavka oškodovana tržaške In tržlške ladjedelnice, je poseglo v spor vodstvo fašiatovake stranke v Trstu. Upati je, ds bo konflikt v krstkem poravnan In da postanejo razmera zopst normalne. / JmLi la itvm sm wifnicr IR Hsarlja. — Ministrstvo za narodno gospodarstvo v Rimu ja dovolilo Gorici, ds zgradi novo mastno klavnico in da prsskrbi mesto s novo kanalizacijo. V ta namen je bilo dovoljenih 800 tisoč lir podpore. Krize v goriškem sveta. V goriškem mestno* svatu vlada že dalje časa ostra kri za, kl ja aafMB* radi nast^i* mestnega svetnika Inš. Boricha. ko je kritiziral upravno dedovanje obč. odbornika V< Poviti starti« rmltrjt Piše Anion Reeher. Veliko sem pisal predzadnjo zimo, veliko zamolčal. Ko Šslljo Čitatelji Prohvete, naj še nadaljujem, jim bom skušal ustrsčl. Ko pridem mimo sosedove hiše, me kliče gospodinja, naj vstopim. Ubogam. 2e sledi vprašanje: "Ali boste dali še kaj novega skozi naš llstT Koliko radosti in veselja* s tudi smsha smo i-mali, ko smo sadnje čitali." £s ja postavila predme Rdečega J ur ja iz Konkorda, ali pa me sezns nila s Jackom s bregov Briškega jezera. Imam pač že od nekdaj srečo pri ženskah, pri moških pa ne posebnega ugleda. Okrepčam se, potem pa odgovorim sosedi: "6s sa hočem potruditi, ker lansko lato sem dobil več pisem s priznanjem, da, celo čaatltko od vrhovnega zdravnika S. N. P. J„ dr, Kema iz Glevelanda. Ampak dobil sam tudi grozilno pismo." Poslovil aam ss. A ko js prišel mož s dela, mu je ralcia aossda: "Reeher je bU pri nas." — "»•-veds, ti je ps že zopst kaj nago-del stan sivoc," jo je zsvrnil mož. "Nič takega, samo obljubil ml je, da se bomo sopet enkrat smejali." Možu je bilo to prav in ja rakal, da bo tudi on postregel staremu rudarju, čs bo to napravil. Podam ss torej nacaj čez Atlantski ocean, zopet v našo nekdaj tako ljubljeno domovino, na zeleno 6tnj< rsko, kjer ravni in griče varuje mogočno gorovje Zgornjega fttajerja. Med strmimi brsgovl po skoraj nedostopnih prelazih in dolgih globokih 4iaah te gorate dežele js še marsikateri slovanski rudar izgubil fivljenje, zmrznil aH opešal na truda polnih gorskih Mih, ko ja šol za kruhom, za življe-njem. In ko so v pozni spomlsdl pastirji iz dolin prignali čredo v gorovja, so našli mrtva potnike, vsa napadle. V gorskih višinah so skopali j sme in zagrabil jim tuja mrliče. Kar za hrbtom so skopali jamo sa (»atanke nesrač-tža, pahnili razpadajoče uda v grob kar s nogami, ker prijeti tako ni bilo nI* več. Tako so kon-čavsli mnogi slovenski delavci po Gornjem Štajerskem. Ali so v Leoben ln Fonsdorf, časiokrat Iskali delo zaman, hodili peš po nevarnih Mih in ss tako izgubljali. Oglejmo si lepo, zeleno dolino. Bredi i*»lj vodi široka bela sasla. Ma lavi In desai od prijazne do-Hne so črni rudniki. Vsč kot polovica Bloveneev je vposlsnih »notri, kl kopljejo jTemog. atari Imajo leps prostora, drugi pa ss psčejo ari ognju in požirajo »trupu«! plin. Tretji eo-potajo po vodi, da jim mraz pre- veliko slov čiva na jete. Ravna rudarjev po-u avote Mar- rova rad da doto Slovencu, kl rad nrlmo sa vsako delo, tudi najtežje. Ali muhast je. Svoje delo hoče imeti plačano, radi česar pa ae predstojniki rovov zelo radi prltožsjejo. (Daljs prihodnjič.) 19. sv. Po # NAZNANILO IN ZAHVALA. 8 tutnim "^T nunujam, sorodnikom, snanosm in prijateljem, da smo spremili k počitku trato m» ' ' ANTON KLOPClCAf itar 2 meseca in 9 dni, dne marca t. 1„ na pokopališče Vincsncija v U Salle, III, zdravnikovem prepričanju zdravila, ter vas trud ni aič pomagalo. Mojs dolšnost ja zahvaliti sa onim, kl so pomagali ob času bolezni, osir. botri In tati Angsll Štrukelj, in mrs. Heleni Kum, kl so šrtvovals mnogo ča» sa ln truda, toda vsa šaman. Najgrčnej« ss tudi zahvalim vsem, ki «o darovali krasna vence in Šopka lepih svežih cvstiic. Hvala botru in botri Jostph la Angsla Štrukelj ln stricu Jasspk Kam in soprogi, mrs. Ravnikar, mrs. Kaskasky ln mr. Psconl. Najlepša kvala vsem skupaj, kl so bili navzoči. Tebi dragi sinček, pa šalimo počivaj urnim la lahka bodi Tebi ameriška zemlja* Žalujoči ostali: Oče in mati Kiopčlč in Kdward Kbpčid brat. U Silile, Bi. ŽENITVENA PONUDBA Samec srednje starosti, si Išle žensko kako vdovo v starosti od 35 let ln v#č v svrho ženltvs, civilnim potom. Mlajšim Is pod 35 lat in ženskam kutarskegs značaja, ss nI treba prlglašatl. Jas sa odzovem samo na rasne ponudbe s sliko, katero vam vr-nefti na vašo zahtevo. Naslov js: Srečni ŽENIN, 2607 Ho. 1 awndale ave., Chicago, III. PRODA BE trinsdstropna, tri stanovanjska ,11 opeka sezidana moderno urejena hiša po šmarni ceni: Oglasite se na: 2883 Bo. lawndale Ave., Chicago, III. (Adv.) DA BKUHAft DOBRO ft VO, PlAl PO M AiM PRODUKTE Og^HBTS i w APEltii V Zagrebu pri zulatu mi konzul veli, da nLl ni treba podpisati nič, ker je?, ni liat veljaven za eno leto ; atonj aefti potoval v Zagreb \ vlaku proti Karlovcu xX)Tl kondukterja, koliko časaj! moral čakati, da dobim zvezo Novo meato. Odgovori mi -Ka dojde, pa budeš šu gore! Neulj den odgovor me ujezi. Oh kd razloček med tukajšnjimi 'ali menkanci. 1 Po enourni vožnji do8pemo Karlovee Ljudje se pa peh^i postaji, kdo bo prej prišel na w Takega dirindaja še nisem v? v svojem življenju kot ravno otbispj čredo koštrunov. Policaj jij| pehal. Sele na restavraciji J izvedel, da bom moral čakati] novomeški vlak tri ure in Vlak je dospel ob določene«!! bu. Popoldne je bilo, ko ae ljem gori proti 8emiču. Tam dim mične vinograde. Tu dol« aki cviček raate. V Novem®, stu jo uberem k staremu znaae iz Amerike, Franku Potočarja Kandijo. Precej dolgo v noč * kramljala in pogovarjala se o, meriki. Prihodnjo jutro me' spremi na postajo, da sem se« peljal proti Straži. Bil sem edin oseba na vlaku. Zraven menei je uaedel sprevodnik in me na« voril: "Vi se mi pa zdite, diu Amerikanec!" PritrdU sem povedal, da potujem iz Zagre ter kaj sem doživel na Hrv škein. Odgovori mi: "Prokle vojna je vsega tega kriva. Pr vojno je bilo vendar drugače. V se bomo po Balkanu obrnili" Se par dni sem prebival rojstni vaai pri svoji materi, i čaa je pohajal. Prišel je zad* večer 28 febr., na katerega a moral vzeti slovo. Okoli deve zvečer sem legel, da nekoliko spim, ali bil sem presenečen. Pi šli so trebški fantje in zapeli f podoknico. Ostali so skoro dveh in zadnja pesem mi še d nes zveni po ušesih: "Mam mamica, kolikrat si njemu kr hek rezala, ali zdaj ga pa ne U nikdar, nikdar več!" Skoro | tovo ga ne bo več. Trebškim fantom se lepo a h val ju jem za lepo odhodnico. Pozdravljeni vsi fantje! h zdravljeni vsi Trebčsni, Žuiei berčani! — John Kocjani | JAVNA GOVORNICA (Glaoovi članov & N. P, OUUljev ProovoU.) J. In (Cle veland -Collin wood, Oblo. — Večkrat čitam dopis iz naše naselbine, ki pa je žal največkrat le osebni napad. Nekaj jih je tudi s posebnim značajem, da ae zaletavajo ob zidovjo Slovenskega doma na Holmes ave. Toda ta narodna ustanova stoji kot trdna neodvisna trdnjava, tudi Če si nekateri glave ražbijejo ob njo. 2ak»tno je tudi dovolj, da največ vedo o Slov. domu oni, ki še niso prsv nobene koristi napravili za tukajšnji narodni in kulturni napredek. Ni jim znano, ka)io se je delovalo vzajemno nekdaj, da imamo danes to narodno poslopje, katero je v korist in ponos celi naselbini, a nekaterim laži-naprednjakom trn v peti. Le oni, ki so zgradili Slov. dom in so značajno delali, vedo, kaj laatu-jejo. Zato je vsakdo ogorčen, ko Čita naaprotatva namesto vzjjod- T budnega, stvarnega za splošni narodni in kulturni razvoj. Rojaki, poprimimo se bolj vzajemnega delovanja in uspeh bo gotov. Opustimo osebna naaprotatva, duhovnike in cerkev pustimo pri miru, kar je še najbolj umestno Pričnimo torej z resnim delovanjem vsi kot eden. Opustimo politiko! Taka politika kot slovensko strankarstvo je pravemu A-merikancu-Slovencu nepoznana stvar. Torej pustimo s tarok rajsko strankarstvo iz čaaa stare Avatrlje. Odkrito povedano, da jaz sam sem svobodomiselnega prepričanja, ker drugače bi ne pisal teh vrstic. Seveda kle. rikalci in laii-naprednjaki nam pravijo polovičarji. Iti hočem od točke do točke, da se pojasni resnični položaj Slovenskega doiha in cele naselbine slovenski javnosti. Kako se je pričela ideja za Slov. dom? Leta 1910 meseca februarja je pevsko društvo "Soča" sklicalo shod, k/er se Je položil temelj za delovanje. 19. februarja 1919 je bilo že inkor-porirano kot delniška družba govsnski doto in 24. avgusta 1919 pa slavnostna otvoritc Marsikdo ve, s kakimi tetkočami so se takrat borili delujoči člani Slov. doma, ki je bil takorekoč postavljen na kredit, za katerega je bilo porok le okrog 800 delni čarjev. Iz knjig je rasvidno, da je Imel Slov. dom 1.1921 Je dolga 80,500. Ob zaključku 1. 1924 pa ima Sledeči račun aktiva in pasiva: Premoženje: Denarja na rokah $418-85, prometnega blaga $1,664.86, vse premičnine (oprava) $2,061.30, ton premoga za $180, premoženje odaekov $3,-950.00. Zemljišče in poalop. $66,-000. Skupaj $73,264.71. Uremo-Ženje ae razdeli sledeče: Dolg na Cle v. Trust Bank $20,500. Dolg na menice $1,300, neplačani računi $292.90. Delniška glavnica znaša $17,030. Preostanek ali čisto premoženje, katero pade nad normalno vrednost delnic, je $34,141.81. Torej skupaj $73,-264.71. Vrednost delnic bi znašala preko $30 vsaka. (Cenitev inventarja je bila pod ceno kot je v resnici vredno.) Vse knjige in IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalja.) Neri Corsini so je ^oglodal po dvorani. Ko je pri steni opazil mater in hčer, mu je za hip »kri preplula v obraz. Nato pa Je naravnost krenil proti mestu, kjer jo sedela Ceškova gospodična. Za nJim je vpila užaljena Popita: "To-skanska mula!" U dona Molita je priljudno dostavila: "Bledi krokodil!" Mladega grešnika niao ti klici prav nič motili. Priatopil je h gospe Ceškovi ter ji galantno poljubil roko, da bi bila priletna žena najrajša solze točila od samega veselja. Fino pa Je povabil na ples z izredno spoštljivost-jo, kakor bi imel prod sabo najvišjo plemeni-taškinjo. Plesala sto nato z največjo spret-ncitjo, da ju je občinstvo občudovalo. "Kakor knsginja ste danes," je pričal principe sladko, "in solnce in luna obsevata vaš obrazr "Z mano ne smete tako govoriti!" je zajo-čala. Ali v neizkušeni duši so le našle odmev hinavska njegove besede. "Vem, signorina," je zastokal. "Ali uka-žite reki,-da naj toče proti svojemu izviru t Katera so vam pokori? Na ena! In neskončna roka mojega čaščenja naj se vda drugemu zakonu?" Sramežljivo je odgovorila: "Življenje mi granite, knez!" "In jaz? Ali jaz ne obupujem, ftospica? Po noči ne vidim druge zvezde nego vas in po dnevi ne drugega oblačka nego vaa! Divjam, da vam pred obraz ne smem; v plamen bi skočil po vaa In v morje, kjer je najglobokejšel" "Usmilite so mojega trpljenja 1" je prosila. Zganil se je, kakor da ga je prešinil električni tok: "Vi z mano trpite? Hvala, najso-čutnejša hvala za rešilno to besedo, gospodična!" "Knez, rešilna beseda to ni bila! NI mogla biti, ker som drugemu vdana!" * "OJ meni neerečnežu!" je vzkliknil. Tako je imel v oblasti svoje telo, da se mu je mo-krina zaleskeUla v očeh. Dekle ae je tajalo od sočutja. "OJ meni nesrečnežu! Drugemu vdana! Cemu mi Iznova in iznova sekate to rano? Čuti moram vedno ta mrtvaški zvon 1 Da ate drugemu vdani, to je ravno nesreča mojih dni 1 Menite II, aignorlna, da bi vas drugače privoščil tej krajini, kjer ata led in sneg, kjer ni cvetja, ne modrega obnebja! »Kjer prebiva hladno ljudatvo, ki Ima ledeno kri v svojih srcih, ki csnl pravo lepoto malo više od cestnega prahu!" "Moj Bogi moj Bog!" je ihtela. 9e bolj ae Je hlinil: "Poznate mojo Toska-no. signorina Fina? Poznate njeno solnčnato obnebje. njene oljke, njeno vinsko trto. njene nebeške palače ln umotvore v njih nakopičene?" Pri tem bobnočem besedičenju se je Fini skoraj zatemnilo pred očmi. , Zviti principe Je opazil globoki vtisk svojih boaed. Zategadelj je nadaljeval: "Vsake-mu cvetu treba avojega podnebja. V ledu ne uapeva niti ponoana lilija, niti dišeča roža! Ni-kdar ne odpuatim goepodu Bogu. da vaa ni za-aadil pod aolnčno nebo naše divne Toskano, ampak da vaa je udaril s slepoto, da ai sami ne želite v kraja, kjer bi kraljevali, zapovedovali in osrečevali vdane svoje robove!" Vzdihoval Je, kakor da se mu je ravnokar zasadilo ostro bodalo v prsi. "Pa danes je prepozno solze točiti! Rojen sem. da aem nearečcn! —- Zadnje milosti vas prosim! Danee me ne zavrtite popolnoma I V svoji nebeški dobroti jivostI mi dovolite, da smem še včasi s vami plesati V "Ne smela bl\lcer!" Ali iz njenega pogleda je aklepal, da mu je prošnja uslišana. 'Tisočkrat ln tisočkrst hvala!" Peljal jo je k njenemu a«iežu. kjer je aprejela presrečna mati. "Kako je v te silil!" je pričela radovedno! "O čem sta pa govorila. Fina?" •O j mama. ko bi U vedela r NI utegnila, da bi skrbni materi odkrila svoje srce. Prav rada bi bila ftfftfla, ker je v raz vnetem duhu že gledala toakanake palače in sebe v njih kot ponosno principeso. Ker je ž njo plesal Neri Corsini, niso mogli atašeji tega prezreti. Isto tako niao mogli prezreti njene lOpote, Zategadelj so ko{ lačni sršeni ob-suli toskanskega plemiča, da haj jih predatavi lepemu dekletu. Corsini je pripeljal celo tolpo in vso svoje prijatelje jo predatavil nežni svoji plesalki. Gospe Ceškovi se je srca v razkošju kopalo. Sicer ni umela francoščina, ali skoraj vsak je bil ali conte, ali marki, ali baron, ali principe. Za te plemiške pridevke je imela stara gospa Jako tenko uho. Stara imena je sesala v se in skoraj od sreče je umirala, ko j# prekanjeni Neri Corsini v težavni nemščini tudi njej predstavil celo svojo tolpo. Take časti steklarjeva žena v Ljubljani še ni'doživel* in žolti obrazi njenih prijateljic so ji dokazovali, da je ta čaat vzbudila obilo rumene zavisti. Fina s plesanja kar priti ni mogla! Vsak teh eksotičnih kavalirjev je/ hotel plesati ž njo. Dvorili so ji na vse mogoče načina in že prej zmedena glavica se ji je zmedla še bolj. Omenjenim kavalirjem pa ni ostalo prikrito, da ja v tej meščanski družbi mnogo mladih deklic, katerih ni bilo zametovatl. Grof do la Ferro-n+y§ so je v hipu seznanil z eno in drugo. Tudi svoje prijatelje je predatavljal. Kjer so ni mogel razumeti z besedo, pomagal si je z gestami, kar je rodilo obilo smeha, pa tudi obilo zadovoljstva. Kmalu je bilo plesalk premalo in matere niao mogle prehvaliti teh aristokratov ter so jim soglasno prištevale zaslugo, da no je ples povzpel do nepričakovane živahnosti. Doni Pepiti in doni Meliti pa se godilo kakor hudobnim angelom, ko sp jih bili treščili iz svetih nebes v temni prepad. Prej so se trgali za nju, poslovanje je bUo vsaki pregledano in potrjeno od petih nadzornikov. (Ako bo kdo imel še kako vprašanje, mu lahko dam odgovor.) Torej točka, kako se je pričel in kako napreduje Slov. dom je vam na kratko pojasnjena. » Sedaj pa pridejo na vrsto koristi doma našim društvom, kulturnim in podp. Najbolj agil-ao je pevsko društvo "Soča". Tudi dramsko dr. "Lilija" je bilo jako aktivno, toda letos je doživelo krizo vsled pomanjkanja vodstva. Upamft, da bo prihodnjo sezono zopet delovalo ha polju dramatike bolj kot kdaj prej. Najvišjo nalpgo kulturnega dela pa vrši čitalnica, katera ima na razpolago vse slov. časopise in čez 700 knjig. Nekaj znamenitega je tudi mladinska godba, katera vrši izvrstno svojo nalogo, obstoječa iz okrog 40 fantičev starih od 8 do 16 let. Sedem podpornih društev različnih organizacij se nahaja pod okriljem Slovenskega donja. V pojasnilo naj bo še povedana načelna izjava pravil Slov. doma. Slovenald dom je namenjen za vporabo vse slovenske naselbine v Collinwoodu O., in radi tega obstoji korpora-cija na popolnoma nevtralnem stališču glede verskega, ali političnega prepričanja (Slov. dom je na razpolago vsem, ako se pa komu kaka krivica zgodi, jo tovo sam kriv.) Sedaf pft še poglejmo, kako ae bomo pripravili za bodočnost. Zadnja delniška seja Slov. doma je sklenil«, da se bo priredil ' lik semenj na dneve 8., 4. in julija t. 1. Ob tej priliki bodo zanimivosti radi novega forda in gramofona, ki ga jo daroval Anton Mervar s St. Clair ave. Cenjeni čitatelj ali čitatcjjica, jaz ravno tebi želim, da dobiš fon ali pa viktrolo. Torej na delo Kdo bo deležen nagrad forda, gramofona in cekinov? Priprave za prihodnji semenj so v teku zato se prosijo vsi delničarji, da se mnogoštevilno udeležujejo se, Delniške sej^ se vršijo vsak prv petek v mesecu ob 7:80 zvečer Direktorske seje pa vsak drugi in Četrti torek v mesecu. Edino delničarjem, ki se udeležujejo soj, bo ves položaj doma znan tak kot je v resnici. Priditje na seje in povejte svojo mnenje, no privatno taznašati raznih stvari okrog ali pa celo po časopisih. Ako sto zoper Slov dom, nasprotujete sami sebi. Pri* Ko se drugi dan peljemo pO avstrijski zemlji, sva ostala le dva. potnika. Konduktor, ki je preščipnfl karte, ni nam nič povedal, kje se bo treba presesti. Tako sva se peljala in bila tiho, ker sva oba mislila, saj je tako kakor v Ameriki, ali žal sva motila. Zavozila sva so v Salz-burg. Čakala sva tri ure, dokler ni nama neka oseba pokazala dlte, da slišite uradna poročila in SZLIf.!*!1^^ P J™ Samevali sta na svojih sedežih in metali i*svojih oči strele po prejšnjih svojih galanihvter jih prav po laško preklinjali. Naposled jo Molita srdito izpregovorila: 'Te jetične krave so pobegnile! K drugim! Jaz ne ostanem vodi" y . Tudi dona Pepita se je napihnila: 'Vaj mi še kdaj pridejo, ti prašički!" Kot užaljeni boginji sta odjadrali ter izginili, a mladi atašeji tega niti opazili niso. Med tem je židanovemu očetu postajalo precej dolgočasno na galeriji. Ko se 'jo bil svojci žene nagledal in njene slave nasitil, se mu je tuintam posrečilo, da je malo zadrOtoal. Pa kaj, ko je ta preklicana godba nepreatano delala vrišč, da se niti spati ni moglo. Ko ga Je zopet enkrat prebudil šum, ni videl več svoje žene v dvorani. Tudi pri njem na galeriji je ni bilo! Vendar ga nI samega pustila med to puato gospodo! PreObšel ga jo strah in drl je, dasi nI %il primerno oblečen, v dvorano, da poišče ženo. Pri stopnicah je iztaknil starega Cošlca. ' "Kje je Žena?" Steklar ga je za silo pomiril, da mu ni ušel na plešlšče. Naročil je Vina ter poaadil Zidana k mizi. ' r "Pij in miren bodi 1 V zemljo se nI vdrla! Vzel ti je tudi nihče ne bol Kake sitnosti ima človek! Andrej moleduje, da Fina praveč Pleše z nekim laškim fantalinom in da že ves svet govori o temi In zdaj naj iščem še tvojo ženo!" . Ker je bUo Detelovo vino dobro, te jo 2l-dan potolažil. Stori steklar pa mu je šel šeno iskat. Preiskal je vse sobice, vsak prostorček. Se celo v žensko garderobo se je vrinil, ali matere Barbare ni bilo nikjer. Razvnai se je in v glavo mu je šinilo, da Je precej dolgo govoril ž njo mladi ritmojster. 'Ti fantalim so vražji, naj bodo še Lahi ali Nemci!" Končno se je pomiril: "B kaj. ukradtt ja ne bodo! Andrej pa si naj tudi sam pomaga! Jaz ae s babnfcami ne bom prepiral!" Sel je k onemu na galerijo ter mu lagal: "V garderobi spi!" "Naj spi, revlcat" je dejal Zidan dobrovolj-no. "Danes je imela veliko akrbl! Kai praviš, Coška, ali ni res čedna moja Barba? tvoja punca se ne more meriti š njo! He?" Češka mu ni odgovoril. Oni je nato hvalil vino ter pristavil dobro voljno: "Kako uro jo še puativa spati. Potem pa odrinemo! Nič no pomaga!" Češka mu jo a kielim obrazom pritrdiL Ali iz avojega spomina ni mogel Iztisniti ulana in Zidanovke, ki ata intimno pri šepetala skupaj. | Naj zadostuje o tem danes. Prihodnjič želim nekoliko opisati, kako bi lahko več koristili Slovanski narodni podporni jednoti Ali ne bi lahko onih 400 rojakov, kateri so pred kratkim pristopil h KSKJ. lahko pristopilo k Slovenski narodni podporni jednoti? Kje leži krivda? Vprašajte se! Ta dopis sem napisal, ker me veže dolžnost kot tajnika Slovenskega domay- Ivan Trček. Potovanje v Jugoslavijo Bridgeport, Ohio. — Pred kakim mesecem sem poročal iz stare domovine) iz Žužemberka. Danes poročam zopet is Bridge-porta Ohio, da aem po par mesecih prišel zdrav in vaaei zopet k svoji družini iz svobodne Jugoslavije. , |Vom, da je marsikateri čita« telj Prosvete namenjen potovati na obisk v domovino. Zato opl šem nekoliko moje potovanje, katerega sem doživel. Ko pridem v New York v Sakserjevo pisarno, so mi svetovali, naj si kupim karto sa tja in nazaj, kar sem tudi storil, ker sem dobil $50 noje, kakor če bi bil kupil za vsako stran posebej. Ko se pripeljem v Ha vre, nas je že čakal poseben vlak« ki jo po štiriurni/ vožnji pripeljal v Pariz. Tam nas je čakal agent in nas prepeljal na drago postajo in nam povedal, da vlak odpotuje ob osmih zvečer proti Baselu Okoli petih popoldne pridejo francoski policaji, rekoč, da vlak vosi ob petih na Baael. Nekoliko čaaa ae obstavljamo, ker ao videli. da potniki nismo pri volji oditi, so nam kar začeli metati kov-čeke s postaja. Na vlak Je šlo 9 potnikov, nek Tlrolec je šel po meatu, tako da nI bilo, ko smo odpotovali. Kovček je pa pred poeta jo stal. Kako je potem potoval, ne vem. TO je slika Is Pariza. V Baselu smo prenočevali In drugi dan odpotovali proti Bak-je v vlaku kateri voz naj sedeva, da bo naju pripeljal naravnost v Ljubljano Na Jesenicah že slišim slovensko govorico. Aha, sem si misli zdaj smo v Jugoslaviji. Prvo pri de jugoslovanski orožnik: Oha, dva Amerikanca, kar z mano na urad, da bosta vsak $3 plačala. Gledam ga debelo in mu povem, da aem plačal jugoslovanaki vi zum v Ameriki $10.50. Ali tuka( pa zopet $8? Na uradu zopet ponovim^ da sem plačal v Ameriki Dobro spregovorim, Že je zaroh-nel nad mano, da mi bo potni list ustavil, če ne plačam. Plačal sem 13.. V Ljubljani sem imel še večjo smolo. Male karte, katero ima potnik pri sebi, nisem pazil, ker sem si mislil, saj je tako kakor v Ameriki. Pustil sem jo na vlaku. Ko stopim dol, da bi šel mesto, dve osebi pobirata tisto kartice. Jaz je pa nisem ime da bi jo dal. Pojasnujem, da ne vem evropejskih razmer, ker nisem že bil v domovini 20 let in da sem mlad odpotoval v Aiheri ko, ali vse ni nič pomagalo. Zadri se je nad mano: Karto dobo-di, ali pa Še enkrat plačaj. Uberem jo nazaj na vlak, dobim sprevodnika in mu pojasnim, kako se je zgodilo: O, le nič se ne boj, bomo že uredili, pa boš ušel da to ne bo videl tisti hudičev Golob! (menda se je za Goloba pisal, ker ga je tako imenoval) Pokaže mi duri, kjer bom lahko ušel. Res skočim skozi in vide me nI. Mislil sem, to je druga svoboda, pa še rojstne vasi nisem videl. Kar čudno se mi je zdelo kaj li ne bom mogel potovati fco rojstni deželi. Brez vseh večjih neprilik pridem drugi dan v rojstni kra Trebčo vas. Skoro bi ne bU vaa poznal. Nekoč male hišice s slamo krite, zdaj velike hiše, z peko krite, kakor mak) mesto Ameriki. Začel sem obiskovati sosede. Hvalim jih kako so fino napravili, da dobro gospodarijo itd. A1J od vsakega soseda sem dobil odgovor: Ko bi ti' vede Janfez, koliko moramo danes davkov plačati, prodati pa nimamo kaj. Plačaj, če si prav bos! Tak odgovor sem dobil od sleherne-** Ravno pred volitvami sem prišel v Jugoslavijo in sem vide ln slišal na vseh koncih in krajih njih početje in obljube, da bo vse dobro za kmeta. Vsaka stranka je imela v programu, kako bo uredila. Največja agitacija po kmetih se je vršila za Koroščevo Skrinjico, ki je bila prva. Nekoč grem iz sosedne vasi domov, ko me prijatelj dohiti. Kam pa, kam tako hitro, ga ogovorim. Kaj ne veš, da plakate pribijam, da naj kmetje Korošca volijo prihodnjo nedeljo? — A tako! En čaa ga še ustavljam, ali mialil sem, bo gotovo noge polomil, tako je letel. Ker som slišal njih agitacijo, sem le vprašal, koliko vendar imajo strank. Na Dvoru jih nič več kot devet Kar uatraši sem so, ko mi je tako povedal Uboga Slovenija,, kako si raztresena! sem mu odgovoril. NičH ne boj, naša zmaga mora biti, to vasi bodo vse za Korošca volile Naj volijo kogar hočejo zaradi mene, ali žalostno je, devet strank za tako malenkostno deže-lioo. Kakor sem razvidel v Jugoslaviji, so še precej daleč, da bi kaj doaegll kmetje in delavci. Po nekoliko tednih sem vso razgledal in ae začel pripravljati zopet v Združene dršave. Teden pred odhodom sem moral iti k okrajnemu glavarju v Novo mesto podpisat potni list. Ko pridem v pisarno, me vpraša, kaj telim, nakar mu pokaftem knjižico. "O, Amerikanec!" Hitro pri nese listino in vpraša: "Ali znate pisati?" — "Da, gospod!" Spotnite to listino!" Gledam in odgovorim mu nazaj, da jaz toka listine ne razumem, ker nI v slovenskem jeziku in da znam le slovensko pisati. Spolnll jo je on. Kraljevina 8rbov, Hrvatov in Slovencev bi aa pravzaprav morala imenovati samo kraljevina Srbov. Za svobodo so vpili začaaa vojne Trumbiči in Korošci, da-naa imajo lepo svobodo. Ha slo-vendti ssmlji, ^ne^sn^cirDi. VT*- * ** ' T" j FARMA NA PRODAJ. I Proda se 80 akrov obsegajo frama, z živino in pohištvo vred, in zdrugim potrebnim on djem. Za daljša pojasnila se obi nite na laatnika: John Popovk P. O. Willard, Wis. (Adv. PIANO ROLE i 2 8 4 * 6 7 8 0 »P II!.'. 1 ........... Tamo daleko...........;..$L Ljepa naša domovin* ...... 1 OJ Slaveni ................lj Dalmatinski fiajkaš........1j TI vaš ■paral, MUko moja.. 1. Moj Dllbara .............. U Sara Javo I Djačko kolo.....I Krače s« ladja Francusks... lJ Junak Is Like............. Zoro Zorice ,.....,•••*•» NOVB Q. R. 8. ROLE 11 Oj Hrvati oj junaci (march) li 12 Posdrav ........ 18 Brodarska pjasma 14 Gdj« ja saaka moj....... 18 Živila Hrvatska 16 Ja sam Hrvat....... 17 Miruj, miruj sros mol».p 18 Makaronska pjasma, (WaMs) U 19 Primorski napjavi .........li 20 U boj ••».••.••,......»•*• M 21 Misli maja................ ■22 Crnogorae Crnoforkl .....U 88 Teške noči, taška misli.....U 24 Gdja su moja ..............U 28 Sto ss bore misli moj«......LI 86 Na te mislim..............U 27 Blago, blago...............LI 28 BUjedl mjssae.............^ 20 Posiv ....................1J 80 U Paloma.................» 81 U ........................" PIŠI po naš BEZPLATNI KATA LOG piano rola, gramofona l P*« 400 rasnih plota: šaljivih, vssslih. rsl nih, ljubavnth, | tako dalja. Momchilovich Brothers 1416 ga. Braadvar 8T. LOUI8JM REVMATIZEM -j»aisfa ašravils" ,JU SJ raatlaM. ti (d Izvrstno