Poitnina plačana v gotovtnL Leto XIX., št. 42 Ljubljana, sobota 19. februarja I938 Cena 2 Dir, Lpravrustvo LjuDija-na Knaiijeva 5 - Telefon št 3122 3123. 3124, 3125 3126. Inseratni odaelek: Ljubljana Selen-burgova al - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. - Telefon St 190 Računi sn pošt ček zavodih: Ljubljana St 11 542 Praga fcslo 78 ISO W*en St 105 241" Izhaja vsak uan ra^cn ^oneoeijka-Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Dm *0 — UreoniStvo: Ltubljana Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Mar.sor, Grajski trg št 7. telefon St 2440, Celje. Strossmaveneva ulica itev 1, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo Dogodki v Avstriji in evropski zapad Spričo pomena, ii ga vsa Evropa pripisuje najnovejšim dogodkom v Avstriji, lahko rečemo, da so trenutno stopila v ozacje evropskega zanimanja vsa ostala pereča mednarodna vprašanja. Pozornost v zvezi s tem: dogodki se še stopnjuje zaradi načetega pričakovanja na povečanih nedeljskih .zjav nemškega kancelarja Hitlerja pred rajhitagorn. Srecu prave poo.a%'e komentarjev o poslednjih dogodkih v Nemčiji in Avstriji si še vedno ni mogoče ustvariti povsem jasne slike o ozadju da bi se razčistilo temeljito vprašanje, ki danes zanima Evrope: Kaj namerava Nemčija. kaj pripravlja v bližnji bodočnosti0 Zdi pa se. da je pesimizem zajel že tudi one kroge, ki so tik do poslednjih dni gledali na ves razplet dogodkov še i> precejšnjim optimizmom. Posebno značilen in zato tudi vreden registracije je preokret ki sa je opaziti v oficioz-mh komentarjih evropskega zapaua. v Parizu m Londonu. Ti komentarji so bili sicer močno rezervirani, vendar se je lz njih zrcalilo v glavnem že optimistično gledanje To zadržanje je bilo opažati vse do komunikeja o spremembah v avstrijski vladi m drugih notranjepolitičnih posledicah berchtesgadenskega sestanka obeh kancelarjev .ako je pariški on* ciozn: »Temos« še do pred nekaj dnevi tolmačii spremembe v Nemčiji kot kompromis med stranko in ostalimi zlasti vojsko m »poklicno* dip.omacijo. razgovore v Berchtesgadenu pa kot nekateremu oa se ta CT sen uscnmgg a. m vdal Zanimivo je. da ;e prvotno tako tolmačila Schuscrriggovo pot v Berch-tesgaden celo švicarska -Neue Ziircner Zeitung«. k: je glede pomena posled- c: ii.su. v njm 5d: zunanjem ministrstvu zavzela ^t.^i dm prej povsem nasprotno stališče sa; je te spremembe tolmačila kot o-> po.r. uspeh e.kstremnm naroeno socia-lis 11 č n: h krogov Sprememba v presoji Pariza in Londona je nastopila šele po oni kritični noči na Dunaju, ko je kance!ar doktor Schuschmsfi po dolgih posvetovanjih s predsednikom republike Mikla-som izvršil že znano rekonstrukcijo svojega kabineta Dunajski dopisniki cficioznih pariških in londonskih organov, še bolj pa ostali tuji novinarji na Dunaju so začeli teda* pošiljati svojim redakcijam zelo pesimistična poročila, ki očividno msc ostala brez odmeva v oficioznih in uradnih krogih evropskega zapada Verjetno je. da so si hoteli v Parizu m Londonu najprej bit: na jasnem. kako daieč bo sestanek s Hitlerjem vplival na nadaljnje zadržanje kancelarja Schuschnigga. kateremu so med tem na Quai c'Orsayu in v Fo-reisn officeu hoteli nudit: vsaj moralno oporo v obrambi njegovega kočljivega poioža-a Po poročilih iz Londona in Pariza zlasti pa po izjavah angleškega zunanjega ministra Eder.a v spodnji zbornici se zdi razen tega ver'etno. da sta Francija in Anglija oklevali v svoji sodb: predvsem zaradi neopredeljenega stališča Italije. Sedaj oa je položaj tudi v tem pogledu precej prizna vprašanju »ni storila v stike z britan- sko v.aoo«. znan oa 'e tu: ze t ar onciozne :ta.:;ar_s.dal;nosežne;šega pomena, kakor se je to sorva zdelo«, in da bu sedaj položaj Schuschmggove Vičde postaj »še bolj kočljiv«. Schu-schnigg ie uvicel. pravi list da mora računati nasproti Hitlerju same »z da-n-mi cejstvi«, men katera je treba šteti Hitlerjev pritisk m nevarnost novih notranjih nemirov. Schuschnigg -e očividno »šel tako daleč kolikor je le mogel iti po poti sporazuma«, da bi ohranil vsai videz zvestobe bistvenim načelom svojega režima in interesom svoje države Ln končr.c priznava »Temo;« 'ud' v svoiem uvodnem of.eioi.nem komentarju da je Schuschni££ ostal brez sleherne opore .Vsi ti mači^ni glasovi z evropekega , CARINSKA UNIJA MED NEMČIJO IN AVSTRIJO ZOPET V OSPREDJU Vsa evropska javnost z napetostjo pričakuje nedeljskega govora državnega kancelarja Hitlerja v rajhstagu Dunaj, IS. febr. o. Sodeč po vseh znakih. se bo sedaj v Avstriji v naglem tempu izvršil preokret ne sarr.o na političnem, temveč tudi -a vojaškem, gospodarskem in kulturnem področju. Na gospodarskem področju pričakujejo predvsem oživotvorenje Schober-Curtiuso-vega načrta o carinski uniji med Avstrijo in Nemčro. ki bo dobila secaj popolnoma novo obl ko. prilagodeno novim razmeram Ta r.ačrt nai "bi se v najkrajšem času realizira'.. V gospodarskih krogih pričakujejo zato z velikim zanimanjem bližr.-a gospodarska oo^a-an-a med obema državama. Kar se tiče sodelovanja na vojaškem pc~ročju. nag'aša'o, da za sedaj ni po-trerr.a kakšna forma'r.a vojaška zveza med Avstrijo in N>~-<*;>o ker bi samo razburja duhove v Evropi pač pa prihaja v po štev te^m0"^® »c-delovanje med obema c-er.e-a^rima štaboma Velika pozornost se »sveča tudi reor-rar;taci"l domovinske fronte, ki na' bi nemštva N^t^an1" p - S-?"?'3 Ir.ruart i? že :me* daljšo v.-n 2 vt"**"3:-a 1 -0 — nem^k'h ?? ie-fn— -i—a3 tj-—.—'vernem o :'=°alnih avstrijskih SA v do- movinski fronti. Seyss Inquart se je vrnil na Dunaj Berlin, IS. februarja. AA. Avstrijski notranji minister S-evss-Inauart je ob 15 15 odpotoval iz Berlina Na Dunaj se .T-ail s posebnim letalom letalskega ministrstva. Nova navodila varnostnim direktorjem Dunaj. IS. febr. br. Notranji minister Seyss-Inquart je sklical za ponedeljek konferenco vseh deželni varnostnih direktorjev, na kateri jim bc dal nova navodila glede izvajanja varnostne službe zlasti v političnem pogledu. Sple-šno napovedujejo da bo narodnim socialistom zagotovljena popo'na svoboda akcije ki se bo za sedaj razvijala v okviru patriotske fronte, ki se bo polagoma pretvorila v pristno hitler-jevsko organizacijo Napovedujejo tudi poostreno berbo proti komunizmu na '.ms t o pa bo-do prišli tuli Zidje. Amnestirance izpuščajo Dunaj. IS. febr. ir. Včeraj m ianes je bila večina amr.est-ranih političnih krivcev izpuščena iz zaporov. Samo na Dunaju so včeraj izpustil; okrog 2.500 političnih jetnikov, danes pa prav toliko. Tudi v drugih mestih je prišlo na svobodo več tisoč poiitičn h kaznjencev. Se le sedaj se vidi. kako so postopali pod prejšnjim režimom proti političnim nasprotnikom. Računajo, >da je s to amnestijo dosegle svobodo okrog 7.000 političnih kaznjencev. Inozemske državljane niso izpustili na 3 v obod o. marveč so Jih izročili policijskim oblastem, da ji takoj odpravijo čez mejo. 0 čem bo govoril Hitler v nedeljo London. 18- febr. br. Berlinski dofranik >Daily Espresse« porofa svojemu listu, la bo nemški kance! ar H:tler v s volem nedeljskem govoru do zaupnih informacijah iz viadnih krouo% obravnaval najprej nainovi;-li sporazum 2 Avs!-O nakar bo naslovil apel na v*» narode, caj slei^ te: m:roliub-ai politiki NVm" e :n se združijo v delu 'a re«n:.5r.i mir Oikar. aioc oo! t:ko Društva narodov in sistem kar?kn3 Dakt Danaj. iS febr tr N.ocoi «» :e rred?!o. da bo-do ne«ieU^'-C' ^.y.-or nemškega kanc^ ar-ja Hitlerja pr?na-a.e tudi vs» av«trii#ke rad 'ske oo?ta:e To e pr^-ič. da ^io mosli :n sm®!i v Avstriji svobodro noslulat: Ovajanja nemškega kar.:-?lar:a D-r^eda -o z^lo -rrogo rvaz'!i na ic. da ni ?:h?t* rop'-^' co radiju H tler:evih govorov in so za takj prilike or're>d:': po^efcre programa z namenom, da onemogoč':-o prenos tak h ^ovoro^ I^e skrivaj so se h:t!?r ?vri zh:raii ok»og radii skib aparatov. Tokrat Sodo na iavnib p^o storit nan:esi'Ii rvorn ke trtlerjevei pa že se-da-' razvija :o veprorfgando. da b ta •iofodek kar na*ve-:anejše nroslaril' in izkoristili to priliko za r>an:'«ta<,'jo "arod -ega ?oc a!:zr"a t Avstrij5 E-^ko bodo nem Ike rad iske rosta"e v ^-'r^k nrer.aiaie vor avstrijskega rvez-^ga ka--elarja ir. Schuschnigga pr3id rvezn.m svetom. na. pogajati v tem pogledu z drugimi, ni pa naša zadeva da bi zaradi tega pni podvz?!j pc-budo. Na vprašan,e =oc;a!i«t:snega poslanca Bel. lenzera. ali ie britanska v'ada zarai- ^v-?tri!e stopila v stike z ostalimi nod?!*n->a-mi stroske iz:ave. ;e Eden odsovo-'!: Da s frank vis de ord fVmnuth ie v svo'°m zak';u?nem govoru na«'0Pil prot: iro'«* ' 4 k: '»r zavm'1 or-itko lorda \rnnMa. da e s fra.n-eo-ko ruskim paktom *ud A-igHia pr-v»o'a pravne obveze napram Fran-ijL Izjavil je Ako S? izbruhnila vo:na in Hr Sila v » vraž-osti zapJete--a tud: Fran«*;ja bi bil s'e-ho^1 korak anglosk« v^a"*0 oivv^n od vasno ve»dela. ali se n: morda spustila v politiko, ki ne bi imela za seboj pretežne pod;ore angleškega naroda. Zahteva po jasnejšem zadržanju Anglije London. 18. febr. b. Včeraj-n. raagovo? a^trijoke^a pot-lanika Fran-er.s*čina z zunanjim ai:n.=t.-oo3 Eienom je zbudL v vseb po i;ičnib in d?- «.a:«. zornos*. Iz p-.• učen«ga vira se dozr.eva. da E-ieo dooii 00 :em nzerovoru v s. da je Avvrija opr:r.«s'.a velike žrve gamo •da se izogne še hujšhn Avf"r>- o:-s'an;k je izrazi «voje prepričanje, a b s* 6"dej obe strank' spoštovali ju j«=ki sporazum. Navzlic tem op' nisi enim zagotovilom prevla iuje v vsob on 5c«of -:;b kro mnenje. da je nasiti ej tom^p in ca ? odslej mocoča nejrarličnejša r.reseneč-čcja. Za presojo splo^cega zrcimanja novi položaj e značiro me' druutn dejstvo da se je po da'jšen. soe- eoknrt sestal z-unanje-Poii"'čn odbor vedrih frank, v gaviiem konservat vcev. Po veurn: seji je bilo izdano P"s ed:ije otn sM o: Name" navezovanja ;e bil. proi " ti se an.i položaj v Nem-BKJS — v Avstriji Odbor je pri%; do za-k'r>f-.a. da zab'eva sedanj: evrors-k: ra'vv ja«".ejie b poziti-.tiejše z-'-<"m--:e ---gleške vlade. Grandi pri Chamherlainu Na sestanku, ki se ga je udeležil tudi Eden, so govorili o zbližanju med Anglijo In Italijo ter o položaju v srednji Evropi Nov program domovinske fronte Dunaj, iS februarja, b. Nova vlača pripravlja čisto nov zakon o domovinski fronti, ki bc uvedel ne le bistvene reforme v strukturi domovinske fror.te temveč ji 'po določii tud: povsem nov program Naloge domovinske fronte bodo čisto cL-uga-te formulirane kakor so bile v sedanjem zakonu. Domovinska fronta v bodoče ne '00 več v službi samo avstrijskih interesov. temveč bc morala vso svojo akcijo podredit: interesom celokupnega nemštva Do tega bc nujno dovede! v ostalem že sam razvoj, odkar je domovinska fronta odprta za •••step tudi tako zvan! »nacionalni opez ci - i tore- hitlerjevskim elementom. Ti elementi ne bodo priključen: domovinski fronti kot poedinci. temveč bo najprej ustanovljen poseben osrednji urad. ki bo zbral '.-se nacionalne elemente in jih nato skupno privečel v domovinsko froeto. Razen tega bodo tako zvani na-rodnop-olit čni referati -ustanovljeni v vsefc občinah. dočim so bili doslej imenovani le deželni narocnopciitičm referenti. Nobene- ga dvoma ni. da bodo referati usta- novljeni predvsem zaradi propagande v skladu z novim programom domovinske fronte. Zan mivo je. da bc podrobno organizacijo domovinske fronte -.-zel v roke novi minister za javno varnost Sevss-In-quart in ne morda Schuschniggov namestnik v domovinski front: Zematto ali oa za to do'očeni organizacijski ~ef Ta bo samo praktične izvajal, kar mu bo Sevss-Inauart narodi Anglija v skrbeh Nove Edenove izjave o položaju, ki je nastal po naj no* vejših dogodkih v Avstriji London. 18. febr. w Tta';ja-ski posla-J: Gra-.d je da~e« ob:sk2 m n predsednika Charr.ber am-a V predsedništvo v'ade ie nekaj m ~ut kasne:e pr-šel tud nnanj; minister Eden. V po!""čr h krog-b me--jo. da sta državm ka -azpravljala o avstr.jsko-nem-kib odnolaiih •Eve~:''2 S-i~d2rd« poroTa. da je pobuda za razgovor med G-a-d ierr m Oiam-ber'a:nom -zšla od a~2 e Skesa mi--st-ske-2a predsed_,ka. <• ?e ho*e presekagor . d:-sk- voze' d'p'omatsk h foi-malnosti Položaj v Evrop- ie tako krit-čen. da ne co-puš-ia da b- se držav-«;k! pus» I' v svojih pos':h omejevat' z 20 -m1 forma'-">s-m: Chamber a n -e od očen doser vsak način sporazum 7 !ta'-jo. k- ga ;e tapoveda v svojem pismu Mussor~'jj ani meseca julija in k; ga je rud: potrd:. v drugem pismu. Razgovor med Chamberiainom in Gran-dijern. ki i'm je prisostvoval tud: zuns-.ji tnirisrer Eden sc depo'd"e t -a ■ ^'cru-20. po po. dne pa dve uri Kakor trd'jo. ;e b:!o <:a''š:e 'ta ;a-skega pos an ka Grandi ja g:ede srednje Evrope zelo oprezno in 1 je kazalo na to. da položaj v Avstrij' ne zahteva posebnih ukrepov. Poslanik Grandi bo sedaj poroča! Mussoliniju ter se ho v začetku pr'h>d-ie2a tec-)a zopet sestal z Edenom al: Chamberiainom. Vojaška zveza med Italijo in Nemčijo ? London. IS februarja, b. iTcrkshire Posti ki velja za Edenov organ objavlja izredno dolg članek o usod: Avstrije pc spremembah, ki sc nastopile kot posledica berrhtesgadenskih razgovorov in piše med drugim: Politčne posledice, zlasti v pogledu če-SkoslovaJke. se morajo šele pokazat: Z ueibann o nadalmiih posledicah avstrijskih sprememb rledp na podnn^vsVr bazen in glede na koncesije, ki jih je Mus- London. iS. ?ebr. b. Kako zelo zanima o Angli.o najnove š? sprem^nbe v Avstriji in vsi ž njimi povezani dogoik\ katerih dalj noežnega pomena za nadaljnji razvo. v sre-i-; Evroo še ni mogo> »vsem ia>r>c ore*=od:ti. je pokazala tudi vreraišn a raz prava v spo-inj- zbornici Posa.n-zn; :os'an ri so stavili zunan eniu ministru Edenu č: sto konkretna deloma zelo k.?čL;iva vpra šanja. kat zgovorno dokazuje, da pre^o;~a-< avstrijske dogodke v Lonlo^iu zelo resne Ko: prri je vod;a laburistične ODOzieijs. ma or Attlee. prosil zunanjega m nistra. na ■da kako konkretnejšo izjavo o Avstriji. Eder le odgovori!: Ker točno bese-dilo avstr:sko nemšk iga sporazuma še ni ob.av!:eno. vam o sporazumu za se-iai ne morem podati n: kak b :o-'robn;h informacij, a nam pa. da m- So to mogoče že v kratkem Naš posla nik na Dunaju :e S;1 otvešč^- o Serehtes-ga densk^m sestanku dne 11 februarja. tore na predvečer -e^-anka samega ne ia bi hi naša 5-iada -ovprašana za sia!:š-Te aii na svet Anglija zasleduje z vso pozornostjo raz-fo' dogodkov >n naš pos anik v Berlmu je nreiel na"o>?Mo is nai nemško vla,-jo opo zor^ na angle-ke interese v avstrijskem vprašanju Tu h? major Attlee vpade! Edenu v bese do 1 ga vT^ašal' A'» b'" nam mogai zun?n;i minister še iaa.ne;še kakor včeraj formulirat' svo odgovor glede zairžanja britanske vlade v vprašanju avstr;jske neodvisnosti, kakor je ta zajamčena v- dogovoru z 1 19>4? Eden ie odgovor 1 Ta odgovor je bil txxr en na strelki konferenci, k er je bil dosežen sporazum glede me>ieeSo.rega posvetovanja za prm^r. da bi b:la neodvisnost A'.¥triie v nevarnosti Poudarjam, da ie hr tan-ska vlada ve^dno pripravljena za taka posveto van-a. Artlee ^e stavil nato še tretje vprašanje: Ali nam mor? zunanji m:r.lster glede na metode, ki so bile u»rabl;ene proti Av-■striii. Po;asn:ti. kakšno e za-d-ian;e br lanske vlade v pogedu Češkoslovaške? E-dan ie iz.avil: Velika Britanija je često »uda-p,'la svo'a prijateljska čustva napram Češkoslovaški in si je v »in: mer na jasnem j|e.ie pogost. ki vežejo Cešsosiovaško z drurm' državsmi. Tu je E-ier.u vp3.de! v Sese-do z^ani konservativni »litik W:nston Charehill in ga vprašal: Ali ni britanska vlada z'ede av-striiske n^odvi-no^ hrez ozira na po=eSne obveznosti in druge mo-eb:tne 'Z.ave v okviru Društva narodov rcerzela noS»n;h flo :očn:b obveznosti in odgovornosti? Eden ie odv mil: Spričo posebnih okoliš? in st reške ■ieVia^aciie ie naša v'5da s^er orpravle solini dobil za svoje zadržanje, si ne moremo mnogo pomagat'. Posledice v Podu-navju se bodo vse>kakor v kratkem pokazale, glede Italije pa so si na evrop-kem kontinentu na jasnem, da je po sredi nedvomno točen dogovor z Nemčijo. PosJe-dica berchf=-sgadenske metode nikdar ne more biti pomirjenje in sprava temveč samo razdraž^nje in nova napetost. Kar Anglija danes zahteva od Nemčije prav tako kakor od vseh drugih držav, niso izjave in zagotovila temveč dejanja. L rt piše nato o dozdevnih nagibih, ki so bili odločilni za sedanje Mussolinijevo zadržanje m opozarja na informacije razširjene v inozemskih kregih c-b priliki Musschnijevega pišeta v Nemčiji. Tedaj se je govorilo o italiiansko-nemškl vojaški zvezi. Hitler se takrat zaradi pr tiska zmernih elementov v zunanjem ministrstvu in v vojski za to kombinae jo ni mogel odločiti Po spremembah z dne 4. februaria ima v tem pogledu proste roke, ln verjetno je sklen'tev italijan«ko-nem*ke voiaSke pogodbe pojasnijo za pcslednje do godke. Dogodki v Avstriji in ČSR Praga 18. februarja b. Kakor ;e dozna-ra. bo praška vlada zavzela svoje stališče napram sedanjemu razveju v srenji Evropi šele v torek, dne 22. t m. pred parlamentom. torej šele po Hitlerjevem govoru. Vlada bo na se': parlamenta podala svojo uradno izjavo Zunanji minister dr. Ki^/ta se je danes ppsvetcval in francoskim poslanikom. z jugoslovenskim Kardinal Innitzer pojde poročat v Rim Dunaj. IS. febr. o. V tukajšnjih katolikih krogih pričakujejo, da bo kardinal Innitzer v najkrajšem čas-u odpotoval v P. m. kjer bo papežu poročal o položaju katoličanov v Avstriji, ki je zaradi zadnjih dogodkov zelo o gre žen. Zagonetka o Butenku Rumunska demarša v Moskvi — Ruska vlada smatra trditev, da je Butenko v Rimu, za navadno bajko zanada potrjujejo potemtakem domnevo. ki je v Parizu in Londonu spočetka na pristojnih mestih še niso hoteli izreči. ds je kancelar Schuschnigg ob upoštevanju »realnega ool^žsia« moral kapitulirati . Angleški zunanu minister Eden ie v svoii izdavi v soodni' zbornici -ez(?-vtraroct 'nrHon^ih u-ad-nib kr^2~v vsia^ v t<~lik" oret^m'1 ker ;e o^sn^em zaup?1 svoio por ti*.*nr informacijo, rt* :e b*1 v tssgadenu sklenjen »nov dogovor, ki pa j še ni objavljen« ia da vsebuje novi spo- I razum »verjetno še celo vrsto dodatnih obveznosti obeh vlad v raznih vprašanjih«. Sedai je na Hitlerju VT^ta da 0o<*_a avtentična pojasnila o svojih razgovorih s Schuschnigeom in svojih namenih glede Avstrije Njegove izjave nr ča- tjem NTalc ve-'etn^ os zavzemali, naj se uvede starostno zavarovanje tudi za kmečko prebivalstvo. Sistem preužitkarjev se kaže vedno bolj s svoje senčne .strani, ker povzroča prep're in pravde. r>a tudi tepeže in uboje. Mnogi ostareli in oslabeli kmečki ljudje pa niti preuž tka nimajo in so popolnoma prepuščeni bedi in usmiljenim srcem. Neki govornik je obširno razpravljal o »beli kugi«, ki čedalje bolj leze tudi v našo banovino; zdravniki bi morali obvezno prijaviti vsak primer odprave plodu. Padle so tudi pikre besede na račun države zaradi zanemarjanja državne bolnice v Ljubljani. Ob 13. je bila vrsta govornikov k oddelku za socialno politiko ln narodno zdravje izčrpana in s tem dopoldanska seja končana. Popoldanska seja se je nadaljevala ob 1630. Na popoldanski seji sta bili najprejdru-go za drugim podani poročili finančnega oddelka ter oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Poročilo načeln ka finančnega oddelka dr. Orla je bilo sprejeto brez debate Na osnovi poročil načelnika trgov-sko-obrtnega oddelka dr. Rataja pa se ;e razvita dolga debata ,ki do večera še ni bila končana. Načelnik dr. Orel je kratko ugotovil, da je od celokupnega proračunskega zneska 19-6 milijona dnarjev polnih 17.8 milijona namenjenih amortizacijski in obrestni službi za banovinske dolgove. Ob koncu 1. 1936. so ti dolgovi znašali 74.7 lani so narasli za 21.3 (nakup Bleda, posestva v Poljčah itd.), letos v januarju pa še za nadaljnjih 63 milijonov dinarjev za Zadružno zvezo, tako da m se dolgovi v dobrem letu podvojili. Večji izdatki za obrestno in amortizacijsko službo banovinskih dolgov se bodo na drugi strani kompenzira- li z večjim donosom banovinskih poflečFtev, posebno pa še z duhovnimi dobrinami. Načelnik dr. Rataj Je ugotovil, da k T naši banovini gospodarski položaj ni toliko zboljšal kakor drugod, to pa zaradi elementarnih katastrof neurejenih prilik na denarnem trgu, in poman jkanja gotovine pri kmetijskem prebivalstvu. Oživeli sta predvsem lesna industrija tn trgovina Število konkuirzov in prisilnih poravnav ee je pri nas še povečalo, v ostalih banovinah pa zmanišalo. V svojem poročilu je podrobno omenil novelo k naredbl o zapiranju in odpiranju trgovin ter obrtnih obratovalnic, ki naj bi Jo sedaj trgovinsko minstrstvo potrdilo. Živahnejši je postal promet. Za prevozna podjetja z motornimi vozili je bilo izdanih 20 novih dovolil, število delniških družb se Je povečalo za 2 ln znaša sedaj 89. Nadalje vsebuje poročilo podatke o podpiranju obrtnega in trgovskega Šolstva po banovini in sploh o akcijah in podporah za razvoj trgovine tn obrti. Nato razpravlja obširno o tujskem prometu, o delu turističnega. sveta pri banski upravi in obeh tujsko-prometnih zvez. Lam: Je bilo ▼ banovini 70 turističnih krajev, ki pa niso vsi uživali železniških ugodnosti. Za pospeševanje tujskega prometa je banovna žrtvovala blizu pol milijona dinarjev. Podatki iz lanske turistične sezone lrfcazu-jeto 190.672 gostov, od tega 56.190 ia tujine, in skupaj skoraj 1 milijon prenoč-n'n. Naraslo je število domačih gostov, nazadovalo pa število gostov iz inozemstva. Zaključni del načelnikovega poročila obsega programatičnl oris bodočega dela- V načrtu so reorganizacija Osrednjega zavoda za domačo obrt, izpolnitev tekstilne šole v Kranju, ustanov'tev poklicne posvetovalnice v Ljubljani, pospeševanje obrtniške in trgovske "zobrazbe, podpiranje tujskega prometa itd. V debati se je prvi oglasil dr Golia, M Je razpravljal o gospodarski krizi v Sloveniji. v hudi krizi je zlasti še lesna industrija. kjer se je že začeto zboljšanje kmalu zopet ustavilo. Kritiziral je devizno politiko Narodne banke, govoril o davčni obremenitvi v Sloveniji, o raznih neugodnih carinskih predpisih itd. Tudi nekateri nadaljnji govorniki so opozarjali, kako se bolj in bolj demontira Industrija v dravski banovin5. Govorniki s štajerskega so zahtevali, naj posveča banovina glede tujskega prometa mnogo večjo pažnjo našim severnim pokrajinam. One imajo enake ali celo boljše pogoje za turizem kakor Gorenjska, vendar se za nje skoro nič ne stori. Kmečki predstavniki so se pritoževali zaradi strogih gradbenih predpisov, ki povzročajo kmetom veliko nepotrebne škode. Seja je bila ob 20.30 zaključena. Prihodnja bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu sta še razpravi o proračunu dohodkov in o bednostnem skladu, tako da bo proračunsko zasedanje najbrž jutri, že končano. Odločnost na nepravem mestu Razni člani banskega sveta obravnavajo v svojih govorih tudi -zadeve državne politike. Zlasti priljubljeni so jim napadi na »beograjski centralizem«. »Slovenec« priobčuje nekatere njihove izjave z mastnim tiskom. Med drugim poroča, da je neki govornik »z dejstvi pokazal, kako bridko smo Slovenci v prosvetnem oziru s strani države zapostavljeni... Belgrad (to nemško ime pomeni namreč Beograd. Op. ur.) ima sam več srednjih šol, kakor vsa Slovenija... Ne moremo se ubraniti vtisa, da za tem tiči neki namen. V Be!gradu slutimo strujo, ki ne more prenesti našega prosvetnega razvoja, zato nas skuša pahniti na pot nazadovanja. Od centralizacije učnih knjig imamo samo kulturno škodo ... Tudi naše najvišje znanstvene ustanove so skoraj popolnoma prepuščene nam samim, da jih vzdržujemo, kakor vemo. še močnejši narod bi v takem nerazumljivem boju izgubil živce. Po drugi strani pa vidimo, kako se v Belgra-du vztrajno gradi vse iz državnih sredstev, v katere mi sorazmerno največ prispevamo.« Na koncu svojega govora se je isti govornik zadovoljil s skromno zahtevo: »Nujno potrebno je za uspeh našega šolstva in za resnično enakopravnost, da ae nekaj kompetenc prenese iz ministrstev na banske uprave«. Da se je v svojih izvajanjih poslužil tudi znanega falzifikata o Izreku pokojnega kralja Aleksandra kakor da more samo dober Slovenec. Hrvat ali Srb biti dober Jugosloven, mu niti ni zameriti, saj najbrž sam veruje, da je veliki kralj res tako rekel. Dr. Vidic iz Kamnika se je, po »Slovencu«, čudil, »da morejo nekateri tako mirno govoriti o napredku državnega gospodarstva. ki bo, kakor pričakujejo, ob koncu leta pokazalo 1 milijardo dinarjev prebitka«. Pritoževal se je tudi nad prevelikimi davščinami za razne društvene prireditve. jo beograjski listi, da je Ljotič odpovedal za nedoločen čas vse javne nastope. V zvezi s tem piše »Samouprava«, glavni organ J^Z. da je bil glavni krivec tragičnih dogodkov v Šibeniku sam Dimitrije Ljotič. Nato nadaljuje: »Vlada sicer liberalno izvaja zakone napram g Ljotiču, vendar pa bo morala v bodoče računati s tem, da vzbuja sleherni njegov nastop razburjenje med ljudstvom in neljube incidente. Oblasti bodo prisiljene prepovedati Ljotiču vse sestanke, ker ne more dati nobenega jamstva da ne bo kaljen red in mir, kjer nastopi s svojimi predavanji Volja naroda in njegovo razpoloženje so za nas svetinje in zato ne moremo več dovoliti Ljotiču, da se zavoljo njega preliva kri.« Tudi Ekvador izganja Žide Vlada republike Ekvador v Južni Ameriki je odredila, da morajo vsi židje, ki niso zaposlen! v poljedelstvu. Industriji ali v javnih službah, v 30 dneh zapustiti državo. Ukrep J« naperjen v prvi vrsti proti židovskim emigrantom, ki so s« po vojni priselili v Ekvador iz Evrope, v zadnjih letih zlasti iz Nemčije. Ptujski zastopnik prof. Vesenjak tz mariborske okolice je zahteval, naj se v šolstvo uvede Slomškovega duha. učiteijstvo pa naj se približa »mišljenju in pojmovanju ljudstva«. Take in siične zahteve ln želje so pred-našali tudi drugi govorniki. Po razpravi o šolskih in prosvetnih zadevah sta hili sprejeti resoluciji, ki zahtevata decentralizacijo šolske uprave, odpravo monopoli-zacije šolskih knjig, povečanje ljubljanske radijske postaje, postavitev nove postaje v Maribora itd. Nekatere predloženih zahtev so izrazito strankarskega značaja, druge pa 30 take, da se z njimi strinja vsa slovenska javnost. Isto velja tudi za zahteve, ki so bile izražene v govorih in resolucijah pri razpravah o drugih oddelkih banske uprave. Ni odveč, da je o njih spregovoril tudi banski svet. Vendar se nam zdi to mnogo premalo. Mnogim med zahtevami je namreč mogoče ugoditi tako rekoč z eno samo potezo peresa pristojnega činitelja v vladi. Dejanja bi bila mnogo bolj dobrodošla in koristna, kakor najlepše in najradikal-nejše besede. Ako pa so morda besede le še kje potrebne, je prvi prostor za nje v narodni skupš-čini in senatu, kjer lahko zaleže jo mnogo več, kakor v banskem svetu. CIani banskega sveta imajo v obeh zbornicah narodnega predstavništva močno delegacijo svojih prijateljev ln somišljenikov. Ti lahko celo brez govorov dosežejo izpolnitev večine v banskem svetu postavljenih zahtev, ako le resno hočejo. Ako pa za to ali ono stvar na ta način morda še ne bi šlo. potem naj spregovorijo enako odločno v Beogradu kakor v Ljubljani njihovi prijatelji. Sedanja razprava o državnem proračunu je najboljša prilika za to. Na žalost doslej še nismo slišali in čitali, da bi se bilo to zgodilo. Reševanje Papanina Pariz, 18. februarja. AA. Po poročilih is Moskve so z ledolomca »Tajmira« sporočili, da se je vreme pomirilo in da prodira ladja počasi skozi ledene plošče. »Tajinir« ee nahaja sedaj na 71. stopnji in 1 minuti severne širine in 19. stopnji 36 minuti zapaidne dolžine. Posadka pripravlja pakete z mesom, cigaretami in drugimi potrebščinami za člane Papaninove odprave. Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju Berlin, 18. februarja. AA. (DNB). Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju se je končalo takole: 1. Graham Charles Vefli-ka Britanija 231. 4 točke. 2. Feliks Ka-sp ar, Avstrija 229. 7 točk in S. HeTbert Alvvard, Avstrija 217. 4 točke. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Delno ob- acno vreme z jutranjo meglo, v zapahih krajih utegne ponekod deževati Toplota »e bo nekoliko dvignila. Zagrebška. Vedro, stalno, le ponekod malo oblačno, slabo vetrovno in zmerno toplo vr-fine. ki bo trajalo šj? nekaj časa. Dunajska: Fo večini ja*aa p n fond wHo yrsin«, ^ Naši kraji ftn ljudje Sv. Trojica v Slovenskih goricah postavlja spomenik kralju Zedinitelju Sokolska Četa pri Sv. Trojici v Sloven- po 100 Din: trgovec Bremčič Anton ir Ptuja, gflrih noricah si je za Petrovo petletko nade- I učiteljica v pokoju # Kovačičeva Henrijeta iz la nalogo postaviti spomenik kralju Alek 6andru I. Priprave so v teku in bo odkritje spomenika nepreklicno 19- junija letos. Spomenik bo stal v centrumu trga na najlepšem prostoru. Tudi okolica to primerno preurejena po načrtu arh. Jelenca in šlajmerja. Četa se je obrnila do mnogih znancev in prijateljev, da bi podprli to akcijo. Mnogo se jih je odzvalo; mnogi eo pa pozabili nanjo. Vendar ima četa upanje, da jo bodo tudi ti podprli vsaj z manjšim zneskom. Kmetje že dovožaio brezplačno gramoz Ln pesek, ki ga je dala brezplačno na razpolago banska uprava. Spomenik velikemu pokojniku bo lepo izdelan, saj je vzel delo v roke priznani naš kipar g. Lojze Dolinar. Izven domačega kraja so doslej prispevali: po 1000 Din: Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu; po 200 Din: KovaCič Viktor, polkovnik v pokoju v Celju (ki je nabral pri znancih še 200 Din), Krajnc Srečko iz Pss-nice, graščina Negova, Posojilnica v Mariboru; po 150 Din: narodni poslanec Gajšek; Maribora, trgovec Majer Franjo iz Maribora, inž. Prebevšek Slavko iz Maribora, živi-nozdravnik Rihterič Peter iz Šmarja pri Jel-šah, slatina Petanjci, trgovec Wedxl Vilko iz Maribora, Učiteljsko društvo od Sv. Lenarta v Slov. goricah, restavrater Povodnik Josip iz Maribora, ohčina Sv. Lenart v Slov. goricah; po 50 Din: trgovec Anderle Zdrav-ko iz Maribora, Rat'a iz Borova, šolaki upravitelj Ferlinc Tone iz Lokavca, Fabjan Slavko iz Maribora. Podraveka tiskarna iz Maribora. trgovec Senčar Mirko iz Ptuja; po 30 Din: banovmski zdravnik dr. Mrgole iz Ptuja in učiteljica Urbajsova Lojzka iz Dola Dri Hrastniku V bližnji okolici in doma se je nabralo: v trgu Sv. Lenartu 650. v trgu Sv. Trojici 8350, v Spodnjem Porčiču 296, v Go-čovi, Radehovi in Senarski 730 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Četa vljudno prosi vse one. katerim ie poslala prošnje,__ pa se Š3 niso odzvali, da pošljejo v najkrajšem času primerne zneske, da bo mogla račune zakl, učiti. Tovorni avto je razbil osebnega Ena oseba nevarno, ena laže poškodovana Videm pri Krškem, 18. febr. Pri Stari vasi se je pripetila huda avtomobilska nesreča. Z osebnim avtom sre-skega cestnega odbora iz Brežic sta se peljala na neko komisijo v Rajhenburg cestni nadzornik Vladimir Tominc, ki je tudi šofiral, in pa banovinski tehnični uradnik Lavoslav Levstik. Na ovinku pri vhodu v Staro vas pa se mu je privczil nasproti velik tovorni avto podjetnika Josipa Rojca iz Slovenjgradca. Vodil ga je šofer Vinko Sedej, poleg njega pa je bil tudi lastnik sam. Po čigavi krivdi se osebni in veliki tovorni avto nista ognila drug drugemu, bodo ugotovila oblastva. Dejstvo je, da sta se zarila vozova drug v drugega. Lični av- to cestnega odbora je bil uničen, med tem ko goljatskemu tovornemu ni bilo take sile. Osebni avto se je poleg tega še vžgal in je bila velika nevarnost eksplozije. Naj-kntičnejši pa je bil položaj obeh uradnikov, zlasti Tominca, ki ga je volan močno pritisnil v prsni koš in so ga šele bližni prebivalci Starovaščani rešili iz smrtnone-varnega položaja. Na kraju samem je zdravnik dr. Bogataj nudil prvo pomoč obema poškodovancema. Tominca je obvezal in takoj odposlal v brežiško bolnišnico, med tem ko je Levstika, ki je imel le manjše poškodbe, napotil po mali operaciji v svoji ordinaciji v domačo oskrbo. Vozn4 koma tovornega avta se ni nič pripetilo. V teku dneva so zavlekli razbit osebni avto v Brežice. še ena pomožna blagajna pred sodiščem Kdo je pobasal tisočake na ime Marije Obersnelove ? Maribor, 18. februarja. V razpravni dvorani 53 je bila danes dramatična razprava pred malim kazenskim senatom. Zagovarjati se je moral 49-letni Josip Rože s Pobrežja pri Mariboru. Iz obširne obtožnice posnemamo: Registrirna pomožna blagajna »Naprednost« v Mariboru je, kakor znano, morala na odredbo kr. banske uprave v Ljubljani dne 31. januarja 1936 likvidirati. Do 28. septembra 1934 je bil Rože pri »Naprednosti« tehnični ravnatelj, 26. avgusta 1936 pa ga je občni zbor izvolil za častnega podpredsednika. To funkcijo je opravljal do likvidacije in v tem dejstvu je imel vsak čas pristop v družbine prostore ter vpogled v njeno poslovanje. Bil je tudi likvidator Splošnega podpornega in pogrebnega društva v Mariboru, katerega zavarovance je deloma prevzela »Naprednost«. Ko pa je likvidator »Naprednosti«, ki ga je postavila kr. banska uprava, pregledoval društveno poslovanje, je opaz'1 razne nepravilnosti, ki so bile povod za likvi- Priprave za ples naših umetnikov Pogled v delavnico, kjer delajo velikanske dekoracije Z veliko požrtvovalnostjo in širokopo-teznostjo so pripravili naši umetniki vse, kar je bilo mogoče, da dvignejo sijaj svojega drugega elitnega plesa, ki bo drevi v Kazini. Plašili se niso ne truda ne izdatkov, da pokažejo Ljubljani, kaj zmorejo. Ogromna okrasja v sliki in plastiki so bila že včeraj gotova in montirana v dvorano. Vsa dvorana je spremenjena v pravcato umetniško raisten.-o, kjer bo zadoščeno estetičnemu čutu vsakega gosta, pa naj je pristaš najekstremnejšega modernizma ali pa klasike. Ples bo spremljal priznani jnzz Odeon pod vodstvom g. Švare, vodil pa ga bo iz prijaznosti g. Jenko. Nekaj so-lospevov zapoje g Aleksander Kolacio, ki ga bo spremljal g. dirigent Žebre. O polnoči bo v originalnem baru nastopil kot Milonska Venera prepeljana lz pariškega Louvra v LJubljano potrebuje 2e Se nekaj olepšavo konferansjč g. Mirko Jelačin, ki se je do nedavna mudil na študiju v tujini in je za ta večer, bolje za to noč specielno naštu-diral nekaj točk. V bogato založenem bifeju bodo na razpolago najodličnejše francoske specialitete, da niti ne omenimo kvalitetnih vin in drugih dobrot. Umetniki naprošajo občinstvo, naj jim ne zameri, ako so morda koga prezrli in mu vabilo ni bilo dostavljeno. Ves svoj čas ' so namreč uporabili za čim mogočnejše okrasje. Prav tako opozarjajo, da predpisa »večerne obleke« ni treba vzeti v najstrožjem smislu in je seveda temna družabna obleka dovoljena. Ker je čisti dobiček plesa namenjen za študijske podpore mladim slovenskim talentom, so prireditelji prepričani, da kulturna Ljubljana ne bo prezrla njihovih žrtev in naporov ter se bo drevi polnoštevilno zbrala v Kazini. dadjo »Naprednosti«. Pri pregledovanju knjigovodstvene tvarine je likvidator našel tudi dve zavarovalni polici na Ime Marije Obersnelove, posestnice v Središču, vsako po 5.000 din. Našel pa je tudi potrdilo. po katerem je razvidno, da je bilo na ime omenjene Obersnelove 6. oktobra 1934. izplačanih za obe polici na račun pristojbin in dajatev 936 din. Priložena je bila prošnja Obersnelove, s katero zahteva, da se ji izplača posmrtnina za njeno zavarovanko Gero Meznaričevo, ki je umrla 9. oktobra. Prošnja je bila podpisana z imenom: Marija ObersneL Priložen je bil mrtvaški list občinskega urada v Dram-Ijah z dne 11. oktobra 1934, ki potrjuje smrt Gere Meznaričeve. Razen tega so našli pobotnico Marije Obersnelove za znesek 9255 din kot posmrtnino po Geri Mez-naričevi. Pobotnica je bila podpisana z Imenom Marija Obersnel in datirana z 10. oktobrom 1934. Ker pa je bila prošnja za po-smrtninsko podporo opremljena z datum 12. oktobra 1934, je bila torej pobotnica izdana, še preden je bila prošnja vložena. Vse te okolnosti so likvidatorju dale povod, da je te zavarovalne primere skušal pojasniti. Ugotovffl m, da mrtraSkl Hrt Strpnega urada v Dramljah ni pristen. Tam ni župnika Barbuca, k&planija pa tudi že več let nI bila zasedena, župnik v Dramljah Alojzij Pire Je sporočil, da v njegovi fari 9. oktobra 1934 ni umrla Gera Meznari-čeva in da župni urad nI Izdal mrtvaškega lista. Pri natančnem pregledu so ugotovili. da je tekst pisan z istim {risalnim strojem kakor prošnja Obersnelove za podporo, in sicer s strojem znamke AEG. Iskali so tudi Marijo Obersnelovo v Središču, toda je niso našli ln nihče tudi ni vedel za dozdevno Gero Meznaričevo. Grafološki izvedenec Je ugotovil, da Je podpis župnika Barbuca na mrtvaškem listu ponarejen in v primerjavi s pisavo Josipa Rožeta Je potrdil, da utegne biti njegova. Po prečitanju obtožnice je sledilo zaslišanje obtoženca, ki pa je odločno zanikal vsako krivdo. Prišlo je do razburljivih kontroverz med obtožencem in državnim tožilcem Severjem, tako da je moral predsedn'k senata dr. Tombak zagroziti z disciplinarno kaznijo. Rože je pobijal tudi trditve grafologa prof. Ravnika in predlagal, da se vsa zadeva odstopi odseku za grafologijo pri ministrstvu prosvete v Beogradu. Senat, v katerem so bili sodniki okrožnega sodišča dr. Tombak kot predsednik in dr. Travner ter dr. Čemer kot prised-nika. je ugodil temu predlogu in je bila razprava ob 13.30 preložena. Ali naj pomagam otroku pri učenju? Nekaj potrebnih navodil vzgojiteljice materam Ljubljana, 18. februarja Snoči je v okviru Splošnega ženskega »iruštva predavala profesorica Dora Vodnikova o 6novi. kako naj starši pomagajo otrokom pn učenju. Šola zelo malo oblikuje človeka in malo mu lahko via za življenje V svojem delu iD stremljenju mora biti poč čim bolj polprta od doma. Še Ie šola in dom 6kupaj lahko ustvarita iz otroka človeka, ki je sposoben za življenje. Prvo vprašanje, ki si ga morajo staviti starši, če hočejo vzgajati, je, ali 6vo;ega otroka sploh poznajo. Poznati morajo njegovo blstvencst, a baš v tem nas prepogosto ovira naša staiost. Kako radi postsn mo ne-•potrpežljivi, če otrok ne dojema teko hilro kakor mi. Očitamo mu, da je raztresen in nepazljiv, toda to ni res — otrokova pozornost je samo obrnjena nekam drugam. Če to vemo. bomo skušali narediti iz predmeta košček veselja in s tem obrniti otrokovo pozornost nanj. Pokazati mu moramo, da je prav za prav ta predmet ki se mu »ii tako suhoparen, važen za življenje. Zanimivo je vedeti, kdaj otrok rad dela. Predvsem takrat, če ga reč sama pt sebi zanima. Pokazati mu moramo, da ni tako neumen, da si ne bi mogel tega ali onetra zapomniti. Razdelimo mu snov v lorične odstavke, kar mu bo zelo pomagalo pri učenju. Napačno ie zahtevati od otroka, r?aj se uči cele lekcije od besede do besede. Ko smo snov razdelili, vzamemo iz vsakeea o'stavka ono, kar je v nj-e.i najvažnejšega, otrok naj si to zapiše na košček papirja, naj "poišče med poedi*rmi o 'stavki zvezo, potem naj po svoje snov ponovi. Na7adnje ga pa še vprašamo, česa v poedriih odstavkih na noben način ^e sme pozabiti. Otroka zelo ovira pri učenju zavest, da je preobremenjen in da mu ne bo ostalo nič časa za njegov© osebne zadeve. Zato po- gledajo starši na njegov urnik b mu ekonomsko razdelijo učenje. S tem mu pokažejo tehniko dela. Za spominsko osvajanje je najbolje, da danos enkrat ali dvakrat pesem ali lekcije samo prebere, drugi dan spet nekajkrat prodre in tako se bo naučil igraje tu "i najdaljše pesm; ali lekcije. Dajmo otroku priložnost da to. kar vo, lahko pokaže. Naj, recimo, zvečer deklami-ra pesem, ki se je je naučil. S tem zbudimo njorovo samozavest in veselje do dela. Nagrada ustvarja otroku vedno veliko veselje, zato mu je treba dati ob vsaki priliki priznanje za njegov resnični trud. Pri tem soveda ne smemo pretiravati. Nalo?e naj rešuje otrok sam. ker se tako največ nauči. Pri učenje hinh jezikov je otrokom zelo pomagano. če jih vsaj malo že vedo zdoma. Majhen otrok si ob mnogo manjšem naporu oevoji jezik. Naj ee ne uči samo lekcij, temveč predvsem praktično uporabljati naučene he«^«. Učence besed, predlogov. klinacije itd. je treba snojiti vedno s konkretnimi predmeti ter jih zvezati z resničnim življenjem. Dobiio se tudi dobre knjige, po katerih bo otrok rad secrel. saj 6o šolske knjige navadno vse presuhonarne. Predvsem &e oa naj starši vprašajo, ali je res po+rebno. da otroku pri učenju pomagajo. Včas;h zadostuje že, če mu samo pokažemo pravo pot v učenje in zbudimo v njem zanimanje do predmeta. Ne skrbimo tn-^i preveč za rede, ker bo otrok začel Špekulirati eamo za rede. na stvarno osvajanje Pnovi pa ne bo polaeal nobene važnosti. Na i važnejše, kar bi si moral vsak oče in vsaka mati vtisniti eloboko v srce. je pa. da nai se čim več pogovarjajo 7, otrokom o re^eh. ki jih je v goli gli-šal. Nikdar ni dovolj zrelega pogovora med starši in otrokom! šolski upravitelj France Korbar f Sv. Peter na Medvedjem setu 18. febr. Kakor kažejo vsa znamenja, je začela smrt zadnji čas kakor po načrtu posegati s svojo koso med stare učiteljske pionirje. Pri Sv. Petru na Medvedjem selu je danes iznenada preminil ljubljenec prebivalstva, upokojeni nadučitelj Franc Korbar, v visoki starosti 77 let 2e dvakrat ga jc zadnji ča9 zadela možganska kap, a obakrat sta njegova zdrava, čvrsta narava 'n skrbna nega njegovih otrok zavrnili udarec. Danes pa ko je tretjič prišla smrt na obisk, je bila vsa skrbna pozornost zaman. V nedeljo ob 10.30 bomo Franca Korbarja zagrebili na domačem pokopališču. če se lahko reče o kom, da za življenja ni imel sovražnikov, velja prav gotovo o pokojniku ta beseda. Kot moža odločnega naprednega mišljenja, zmerom vnetega za kulturno povzdgo kraja, ki mu je posvetil vse svoje delavne dni, smo ga cenili in ljubili vsi brez ozira na svetovni nazor in pripadnost. Velik ugled je užival zlasti med učteljstvom, ki mu je bil zmerom dober tovariš in vodja. Za svoje vzorno delo na prosvetnem polju je bil odlikovan z redom sv. Save. Ko je bil pred dobrim letom upokojen, se je odločil, da ostane pri Sv. Petru, med ljudmi, ki jih je rad imel, kakor smo mi vzljubil-' njega. A zadnje dneve življenja mu je kakor nalašč grenila neprijazna usoda. Malo pred upokojitvijo mu Je umrla žena v najlepših letih. Prav tako mu )e umrl adn, šolski upravitelj, ko si je komaj ustvaril družn-sko ognjišče. Najmlajša hči .ki je tudi učiteljica, je po odpustu iz banovinske službe nekaj let ostala brez mesta in šele letos je bila nagrajena z namestitvijo nekje daleč v Prekmurju. Ugledni, hudo prizadeti h. K odlično uspeli akademiji moramo iskreno častitati Slovenskemu ženskemu podpornemu društvu, še posebej pa umet-nici-režiserki ge. škerlj-Medvedovi, ki jc vložila v prireditev mnogo truda in tudi svoje odlične sposobno?ti! Obžalovati bi bilo samo. da se obe proslavi nista strnili v eno samo. ki naj bi se vršil« v veliki dvorani Kolarčevt ljudske univerze, a Čemer bi »e sedaj najlepše mogel napraviti potrebni prodor v Kolarčeve univerzo za vse nase javne prireditve Domače vesti * Nemško odlikovanje zaslužnega srbskega zdravnika. Po 55 letih zdravniške službe je dobil častno diplomo medicinske fakultete v Leipzigu 88-letni zdravnik dr. Aleksander Dankuc, ki je nekdaj tudi študiral na med črnski fakulteti v Leipzigu. Visoko odlikovanje je dobil kot eden izmed najstarejših bivših dijakov te fakultete in kot znanstveni pisatelj, ki je s svojimi številnimi razpravami vzbujal pozornost tudi v nemškem strokovnem tisku. Odlikovani zdravnik je potomec stare srbske rodbine v Banatu. Gimnazijo je študiral v Pančevu in tam je tudi nastopil prvo zdravniško službo, ko je dovršil svoje študije v Nemčiji. Od leta 1901. deluje v Sremskih Karlovcih. Do leta 1925. je bil zdravnik pravoslavne patriarhije n na njeni bogoslovni šoli je predaval o higieni Bil je osebni zdravnik pokojnih patriarhov Dimitrija in Varnave. Zdaj uživa zelo skromno pokojnino, izvršuje pa še privatno prakso — samo brezplačno. Pa-cijentom, ki mu ponujajo honorar, odgovarja: Moj honorar je veselje nad uspehom, a vse, kar imam in kar sem si pridobil, je moja biblioteka. Ta biblioteka je res dragocena, a je tud' res vse, kar ima. Od cerkve dobiva mesečno 300 din. i ____ TOČIMO 30 VRST odličnih kolonjskih vod. »V E N U S« SEDAJ TYRSEVA 9 * Predsednik ln članj oblastnega odbora invalidske organizacije v SKopl.ju pred sodiščem. Zaradi 24 primerov poneverb in zlorab so obtoženi pred okrožnim sod -ščem v Skopi ju predsednik oblastnega odbora invalidskega združenja v Skoplju Jovan Dinič in pet članov odbora Poneverbe, ki jih navaja obtožnica, so bile izvršene od leta 1924. do leta 1934- Poleg invalidske organ-zarije v Skoplju je oškodovan tudi centralni odbor invalidskega združenja v Beogradu, ker je Dinič večkrat od njega dobil cmevnice za seje, katerih se pa ni udeležil. Zastopnik inval'd-skega združenja zahteva, da mora obtoženi Dinič povrniti 710.156 din. ostali obtoženci pa solidarno toliko, da bo pokrta škoda, ki jo ima invalidska organizacija v znesku 769.418 din. DIVNA ČAROBNA REVIJA V glavni vlogi igra in poje slovita švedska umetnica ŽARAH LEANDER Režija: GEZA BOLVARY. Glasba: SCHMIDT GENTNER. V prekrasnih baletnih prizorih sodeluje slovita baletna skupina 48 najlepših girlsov in boyev ter nad 300 dunajskih balerin in plesalcev. Plese je naštudiral koreograf DU PONT iz Kollywooda. + Slovenskemu krožku na Dunaju so nadalje darovali o priliki desetletnice (drugi izkaz): Po 100 Din: šentjanškj premogokop Andrej Jakil. d. d. na Krmeliu; Bata, ju-goslovenska tvornica čevljev v Borovu: Nabavi jalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru: po 50 Dm: Ašič Ivan. javni notar v Mariboru; Hotel Slon v Ljubljani; po '25 DiD Franjo Novak in Komp. v Ljubljani; po 20 Din: dr. Anton Švigelj, odvetnik v Ljubljani; dr. Vadna! Ludvik, odvetnik v Murski Soboti; po 10 Din: dr. Radovan Bren' čie, upravnik gledališča v Mariboru. V roke našega ustanovitelja in častnega predsednika v Ljubljani g. Gabrščka so izročili: 200 Din dr. Anton A. v Ljubljani, 60 Din inž. Hugo Uhlir, založnik Umetniške propagande v Loki pri Zid. mostu; po 20 Din Poldi Grudnova, tovarnar Bratuž. dr. Fran Gaber-šcek; po 10 di>n: neimenovani, prof. Fran Mašera, dr. Dereani, dr. Kane. dr. Švajger, dr. Jakša. dr. Košič, dr. Kramarie in dr. Pretnar, vsi v Ljubljani, skupaj 2883.50 Din. Pomagajte edinemu slovenskemu društvu na Dunaju. Dolžnost vsake žene je, da pazi na ureieno stolico. ki jo doseza s prirodno »Franz-Josefovo« grenoico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava »Franz-Josefova voda« deluje milo. prijetno 'n =dpmmo Ogl reR S br. 15 4RV« * Iz Legijo koroških borcev. Pretekle dni se je vršil v Slovenjgradcu redni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev. Zbora se je udeležilo preko 110 bivših koroških borcev. Posetili so zbor tudi borci iz šaleške doline in iz Šoštanja. Društvena uprava je ostala dosedanja, kar priča, da uživa zaupanje vsega članstva. Pozivamo vse bivše borce, ki se še niso prijavili, da to store nemudno. ker je skrajni rok za prijavo do 25. t m. — Glavni odbor poziva bivše borce iz Tržiča in okolice, da se zanesljivo udeleže članskega sestanka, ki ga sklicuje pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne organizacije v nedeljo 20. t m. ob 9. uri dopoldne v restavracijskih prostorih hotela »Pošte«, k.;er bodo prejeli vsa potrebna pojasnila od delegata glavnega odbora iz Ljubljane. ♦ Predavanje ZKD. Narodna čitalnica Zabnica priredi jutršnjo nedeljo ob 15. v Cesrnarjevi gostilni predavanje »Skozi Dalmacijo in južno Srbijo« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Vekoslav Bučar. — Podružnica NSZ v Žirek priredi jutršnjo nedeljo ob 14. v Sokolskem domu predavanje >Primorje od Sušaka do Kotora«, s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Pirnat Viktor. • Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Prane Jožefove grenčice. • Uspešno delovanje splitskih planincev. Ob veliki udeležbi članstva je bila glavna letna skupščina splitske podružnice Hrvatskega planinskega društva »Mo-sor«. Zborovale! so počastili spomin pokojnega dolgoletnega predsednika HPD prof. Pasariča. Iz poročil je razvidno, da je društvo priredilo 56 izletov, katerih se je udeležilo nad 1.500 splitskih planincev. Velike uspehe je imelo društvo s svojo akcijo pogozdovanja in propagande ia gozdne nasade. Mosor ima 6 svoj h domov, ki so vsi dobro oskrbljeni. Na skupščini je bil izvoljen dosedanji odbor pod predsedstvom zaslužnega planinca in znanstvenika prof. Giromete. ♦ V visoki starosti 87 let je umrla v Ljubljani gospa Olga Peternelova, vdova po nadučiteliu. Ugledno pokoinico bodo jutri popoldne spremili iz Rožne ulice 9. k Sv. Križu. — V Kolodvorski ulici 34. v Ljubljani je umrla gospa Eliza Hitzlova. Smrt blage matere objokujeta hčerka in sin. Zadnjo pot bo nastopila danes ob 14. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! * Nevarne po»led5ce deževja v Dalmaciji« V Primorju je nekaj dni neprestano deževalo in to je povzročilo, da so se sprožili nevanr plazovi. Tako se je sprožil plaz pred Klisom ter zasul železnišiko progo pred velikim tunelom sinjske železnice. Drugi plaz pa se je vsul na cesto Split—Makarska blizu omiške Rogoznice. Na razdaljo kakih 30 m je bila cesta do 2 m visoko zasuta. Ogromne količine vode so povzročile tudi v Splitu izdatno škodo in veliko nepriliko. Na Kobilici se je razpoč l stari dovodni kanal mestnega vodovoda, ki je bil zgrajen leta 1885- Okolica Kobilice je bila poplavljena, vse mesto pa je ostalo en dan brez vode. ♦ Udeležite se avtnizlet«H od 12. do 16. marca na Dunajski velesejem od 19. do 20. marca v Goriro ali Trst. od 25 do 27. marca v Padovo in B^n^tke. od 2. do 11. aprila v Firenco. Rim. Napoli. Vezuv. Capri. Podrobne informacije in prijave v izletni pisarni M. Okorn. Ljubljana, hotel Slon. telef. 26—45. Vhod iz Prešernove ulice. • ut»:eke m Kioimkt- KcntCnc *tsti, barva jlisira tD lika tovarna Jos Relch. 2 z velenapeto vsebino DANES ob 16., 19-15 in 21.15 uri Najrazkošnejši film evropske produkcije, izdelan v dunajskih ateljejih! T TMj drt&vt HS* > na, v pritličju tata 22 k>kak*v ki, kar je najbolj zanimivo, 21 lastnikov. Hiša je bila v Karlovcu že davno pred vojno znana pod imenom »Bundesbaus«. Prostore v pritličju ai deli 16 posestnikov-zadru-garjev, stanovanja v L nadstropju pa ostalih 5 zadrugarjev, čeprav Je stanovalcem na razpolago samo en hodnik in ena sama vodovodna napeljava. Stara hiša je doslej izmenjala 48 lastnikov. * Krvava rodbinska tragedija a* Je odigrala pri Hoku v Sremu. Mladi kmet Mladen Miši<5 se je zvečer vrnil domov ■ svojo ženo od nekega »vatovanja. ženi je očital, da Je koketirala z drugimi možnii, in razvil sa je kreg in pretep. Napadena žena je poslala svojega sinčka po svojega očeta in brata, da bi jo branila. Oba sta pritekla oborožena s sekirami in nožmi. Mišič je v hiši upihnil luč in v temi oe je razvil boj nn življenje in smrt Ko so prihiteli sosedje in prižgali luč, se jim }e nudil strašen prizor. Oče Mifiičeve žene, stari kmet Popadič je ležal na tleh z razbito lobanjo, na krvavem podu je ležal mrtev tudi njegov sn. začetnik strašne tragedije Mišič pa je nevarno ranjen. Hude rane ima tudi njegova žena. Iz Ljubljane n— Predavanje univ. prof. dr. inž. Milana Vidmarja o temi: -»Med dvema dobama« ee vrši pod okriljem Kluba absolviranih trgovskih akademikov v ponedeljek, dne 21. t. m. v veliki dvorani Trgovske akademije. Sloves predavatelja ne samo kot znanstvenika na polju elektrotehnike ter kot šahovskega velemojstra in pisca knjig (Moj pogled na svet. Oslovski most, Med Evropo in Ameriko). marveč tudi kot treznega presoievalca sodobnih gospodarskih dogajanj, obeta predavanje, ki bo več kakor zanimivo- Vljudno j so vabljeni k predavanju vsi. ki se zanimalo za sodobna vprašanja. Vstop prost. DANES ob 15 in 17 ari VELIKI MLADINSKI PREDSTAVI pravljičnih risanih filmov Slavni mirnar Popm m drugi ••• p a E n i E K A K I Indija T senci razkošja, tradicije in 1000-letnlh zagone t k v velefilma Ešnaourski tiger«.«* GUSTAV DIESSEL — LA JANA — THEO LINGEN 21.15« Rezervirajte vstopnice! A T I C A 21-24 IERA KINO UNION, tel. 22-21 * Umrl je pni poveljnik našega vojaštva v Bosni in Hercegovini. V visoki starosti je umrl v Zagrebu upokojeni pod-maršal Teodor Bekič. Rodil se je leta 1858 kot sn revne pravoslavne obitelji nekdanje Vojne Krajine, in kakor večina nadarjenih fantov iz nekdanjega grani-čarskega področja je tudi on postal avstrijski oficir. Služboval je pri tehnični trupi in je zaradi svojega temeljitega strokovnega znanja lepo napredoval. Avstrijski podmaršal je postal v začetku leta 1917. V prvih prevratnih dneh pa ga je narodna vlada imenovala za armijskega komandaata Bosne in Hercegovine. Kot tak je bil v začetku leta 1919. upokojen in nastanil se je v Zagrebu. Pokojni podmaršal Bekic je bil tudi v avstrijski vojaški službi iskren in požrtvovalen jugoslovenski rodoljub. Bil je tudi najboljši zaščitnik svojih rojakov v Sremu. Ko je postal med svetovno vojno poveljnik avstrijskega vojaštva na področju Srema ln Bosne, je bilo konec divjanja nemške in madžarske soldateske. Mnogo Srbov je rešil preganjanja in smrti in narod je znal ceniti njegovo zavednost in njegove zasluge. V prvih dneh osvobojenja ga je občinski svet Sremske Mitrovce izvolil za častnega občana in v spomenici, ki mu je bila izročena, je dotil najidealnejši znak priznanja in hvaležnosti z imenom »narodni general — oče in mati naroda«. OSLABELIM Znanstveno je dognano da regulira »KA LE FLU1D« sekretarao delovanje vseb žlez krepi organizem ln uravnoveša živčni sistem tako. da p^sta.f človek zopet krepak ln sposoben za delo tn borbo u, svoi onstanek Brezplačno detajlna literatura zahtjevajte: Beograd. Masarykova S Miloš Markovič. »KA LE FLUID« se prodaja v lekarnah ln dro jpriiah 8. br 10537 33 * Radijski aparat ne ®me biti samo za zabavo, ampak tudi za pouk. Ce hočete izbirati med dobrimi res najboljše točke sporedov evropskih radijskih postaj na vseh valovili, naročte takoj tedensko revijo za radio, gledališče in film »NAŠ VAL«. Poleg sporedov vseh evropskih postaj vam nudi tudi obilo zanimivega branja: novelo, novice iz radijskega sveta, pester flmski pregled, gledališko in modno rubriko, pa še marsikaj drugega zanimivega. Zahtevajte na ogled številko, ki vam jo bo uprava poslala čisto brezplačno. Zapomnite si: naša najboljša radijska revija je »Naš val«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5- Mesečna naročnina samo 12 din. * Hiša, kj ima 21 lastnikov. V Beogradu se je razvila med hišnimi posestniki in najemniki ter med strokovnjaki debata: za in proti etažni svojini — razdelitvi hišnih prostorov na več lastnikov. V Karlovcu pa stoji zadružna hiša. ki je menda Žrebanje državne razredne loterije Žrebanje 16. februarja 1938. Din 1.000.— št.: 5.867, 5.869, 15.707, 15.719, 15.769, 15.785, 15.798, 17.417, 24.809, 24.826, 24.881, 33.017, 33.059, 33.100, 46.170, 53.058, 75.653, 75.660, 75.673. 95.762. 95.771. Od 1. do 11. marca se vrši žrebanje v Ljubljani v dvorani trgovskega doma ZADRUŽNA HRANILNICA, LJUBLJANA Dalmatinova ulica 6 d— Akademska Jadranska straža ima drevi plesno vajo ob 20. uri v Trgovskem domu pod vodstvom g. Jenka. Igra Adamič. u— Društvo za zgradbo SoKojskega doma v Šiški vabi svoje članstvo, da se pol-nožtevilno udeleži občnega zbora v nedeljo 20. t. m. ob 9- dopoldne v Sokolskem jomu v Šiški. SLAVČEVA MASKERADA 26. februarja Hotel Metropol - Mikiič u— Gradbeni napredek Ljubljane. Lani je bilo v mestu zgrajeni 141 novih stanovanjskih hiš in izvršenih 26 adaptacij S tem je bilo nauovo pridobljenih 4S6 stanovanj, kar pomeni 5 ve* kakor v letu 1936- Iz Celja I lendez-vous vse Ljubljane danes zvečer na elitnem umetniškem plesu v Kazini! n— Nesreča kolesarja. Včeraj okrog pol" dneva je prišlo v Stritarjevi ulici do nenavadne nesreče. S kolesom 6e je pripeljal mimo 35-letni brezposelni delavec Janez Šerko iz Doba pri Domžalah, pa ga je na lepem prijela božjast, da je zviška padel na tla. Dobil je nevarne poškodbe na glavi, da so ga morali reševalci prepeljati v bolnico. n— Krajevna organizacija Legije koroških borcev ? Ljubljani je zborovala v soboto 12. t. m. Udeiežba je bila razveseljiva in razprave stvarne. Organizacija zaznamuje v preteklem letu znaten porast članstva in živahno udejstvovanje. Legija je po pravilih strogo nepolitična organizacija. Ščriti eksistenco in pravične koristi koroških borcev in njihovih svojcev, skrbi za ureditev grobov padlih legionarjev, zbira podatke in spomine iz koroških osvobodilnih bojev, krepi domovinsko zavest in deluje za blaginjo in obrambo naroda in države Organizacija se je že doslej krepko uveljavljala in čakajo jo še večje naloge. Člani eo pokazali razumevanje, voijo in pripravljenost za nadaljne borbe, da si izvojujejo priznanje, ki jim pripada kot prostovoljnim borcem za severno mejo. ki bi brez njih gotovo potekala gotovo še bolj neugodno, kakor so nam jo potegnili. Borci so dosegli vojaški uspeh, ki ga ne more nihče utajiti, zahtevajo pa tudi od domovine, da jih ne zapostavlja, ampak odkrito prizna. Priznanje pa gre vsem živim in mrtvim koroškim borcem. Zastavljene smotre hočejo koroški borci doseči enako enodušno. kakor so hiteli v boje pred še ne dvajsetimi leti. Z zborovanja so koroški bor ti pozdravil svoie borce v koroških hoj i h; ministra za vojsko generala Marioa. šefa glavnega generalnega štaba generala Nedi-oa Ln armijskega generala Smiljaniča. Isochrom Isopan f Restavracija KOŠAK PREŠERNOVA ULICA 1 povečana ln vzorno preurejena. — I Priporoča prvovrstno hrano in vina 1 Vsak petek ribe. | Slaščičarna K O S A K 1 ima vedno sveže pecivo in pustne | krofe. ^ ii)niimmimiitiiiiiiimmituuiiimitr;iitiiiiiMiMi Trubadurja*. Drama sama (od Antonio Garcia Guttierez) je grandiezno delo in vzeta iz španskega življenja. To prvotno deio je za c»pero predelaj Salvatore Cam-m&rano, a ugiasbij ga je takrat posebno po operi »Rigoletto« slavni skladatelj Giu-seppe Verdi, ki je po nedosegljivem uspehu ^Trubadurja« postal tudi sveto tu o priznan kot največji italijanski skladatelj. a— Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev ima svoj izredni občni zbor zaradi spremembe pravilnika v nedeljo 20. t. jn. od 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma. članstvo se vabi k obilni udeležbi. Z Jesenic s— Gasilski reJi K.1D priredita drevi v Sokolskem domu na Jesenicah ples pod naslovom: ^ Polarna noe«. Sodeluje polnošta-vilna vojaška godba iz žkofje Loke. s— Zvofni kino Badio predvaja danes, v nedeljo in ponedeljek ob 8. uri zvečsr (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) monu mentalni velefiim sScipio Afrikanski« iz rimske zgodovine. Mad dodatki tudi barvana šala, Pa- ramountov in Zora domači zvočni tednik. ★ SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri film s-Kanadski petoreki« in običajne dodatke. Ribnica. Sokolski zvočni kino predvaja dana? ob 20. in jutri ob 1515 in 20. uri ve-lezaninih film iz vsebine po znanem romanu »Veliki in mali svet«. :Iris*. Dodatek: Paramountov zvočni tednik. ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino v Črnomlju predvaja drevi ob 20- in jutri ob 4. popoldne in š. zvečer film >Šberjanček poje žvrgoli«. (Seva). GORENJI LOGATEC. Družino g. Antiče-viča Petra ;e zadela huda nesreča. Skoro na isti dan sta umrla oče in brat Djuro, ki ie bij splošno priljubljen in spoštovan, kar je zlasti pokazal tudi njegov pogreb. Očeta so pa pokopali na otoku Hvaru. — Pri tukajšnji gasilski četi bilo odlikovanih 27 članov. — Sokol je priredil 13. t. m. lepo uspelo igro »Zakoaci stavkajo«. Dne 26. L m pa oriredi S^kol veliko maskarado pod naslovom »Na severnem tečaju«. Prijatelji Sokola in članstvo se vljudno vabijo. Sodeloval bo me»l drugimi tud; ljubljanski jazz. Kali Sokoli na delu Za SoKolski dem v Rogaški Slatini Sokolsko društvo v Rogaški Slatini je imelo svojo redno glavno skupščino v pe-<-ek, 11. t. m. pri »Ogrizku«. Skupščino je otvoril br. starešina dr. Kolterer ob polno-številni udeležb: članstva. Takoj v začetku svojega govora je pozval članstvo, da nazdravi svojemu vrhovnemu Nj Vel. kralju Petru II. Trikratni sokolski »Zdravo« je gromko zadone! po dvorani Nato se je spomnil lani umrlega predsednika ČSR br. Tomaža Masarvka. Sledilo je čitanje savezne poslanice, na-o poročila vseh funkcionarjev, med katerimi je bilo najvažnejše poročilo predsednika gradbenega odseka, kjer je razvidno, da je društvo vzidalo v svoj Sokolski dom do-s,5daj veliko vsoto lastnega, med članstvom nabranega denarja. V dveh etapah je društvo do s«daj gradilo. Prva je bila že 1. 1934 druga l. 1937, toda nabrana vsota ni zadostovala, da bi stavba prišla pod streho Od leta 1934. že teče obljuba Saveza s posojilom, toda do sedaj še ni prišla pomoč od nikoder. Vendar imamo upanje, da dobi dom svoj krov do letošnje jeseni, da bo dograjena vsaj telovadnica, ki bo dolga okoli 18 m in široka 11 m. da bode lahko služila vsem panogam sokolske telovadbe Sokolski dom pa bo nosil napis: Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra /. Uedi-nitelja. Ob koncu skupščine je pozval br. starešina vse članstvo, da spet zbira marljivo za svoj nedograjen dom in da se polnošte-vilno udeleži Sokolskega plesnega večera, ki bo dne 19 februarja pri Ogrizku, saj bo ves čisti dobiček namenjen siatinsikemu So-kolskemu domu. S pesmijo sokolskih lega': Le naprej. brez miru... je končala letošnja zanimiva skupščina, ki je izvolila skoraj celotni stari odbor z br. dr. Kolte-rerjem na čelu Sokol v Beltincih je imel občni zbor v nedeljo 13. t m. Starosta je otvoril zbor s počastitvijo Nj. Vel. kralja Petra n Počastili smo tudi spomin umrlega velikega Slovana in Sokola dr. Masarvka. Iz poročil društvenih činiteljev je razvidno, da društvo marljivo dela. To delo pa otežko-ča dejstvo, da društvo nima lastne strehe. Zato smo sklenili da si v času Petrove petletke s svojimi močmi in z bratsko podporo zgradimo lasten dom. Novo upravo sestaviiajo: starosta Beziak. podstarosta Pisanski. načelnik Erjavec načelnica Ba-bičeva. podnačelnlca Bs»Jažičeva talnlca Prešernova, blagajnik rute, prosvetarica Tavzesova in drugI. Za sklep je okrožni predsednik «e v lenem govoru navduševal ea vztrajno sokolsko delo v zavesti, da se fiokolstvu bližajo lep« časi. Gospodarstvo Potreba ukinjenja izrednih davkov iz dobe najhujše krize i Gospodarske vesti Naša državna finančna uprava je bila v dobi gospodarske krize, ki je tako hudo prizadela vse naše gospodarstvo, prisiljena da je uporabila najradikainejše ukrepe za uravnoteženje državnega proračuna. Uvedena so bila številna davčna bremena, ki so se dala utemeljevati le v najhujši stiski. Docela smo morali izločiti iz državnega proračuna vse investicije, vrhu tega pa so bili prejemki državnih uslužbencev ponovno hudo okrnjeni. Pod vplivom ugodnega razvoja svetovne gospodarske konjunkture je v zadnjih dveh letih tudi pri nas gospodarstvo oživelo. Ne moremo sicer še govoriti o pro-speriteti, čeprav je v nekaterih področjih gospodarstva zboljšanje prav znatno. To velja zlasti za zunanjo trgovino, ki se je naglo dvignila, odkar se je pod vplivom svetovne gospodarske konjunkture povečalo povpraševanje po surovinah in po agrarnih proizvodih na svetovnem trgu. V svojem ekspozeju prinaša finančni minister cenitev narodnega dohodka in prihaja do zaključka, da se je naš narodni dohodek od najnižjega stanja 37.6 milijarde din v letu 1935 povečal na 44.2 milijarde. Državni davčni dohodki so se pričeli zopet dvigati, toda vzporedno je pričel naglo naraščati tudi naš državni proračun, in sicer v letu 1936-37 za 152 milijonov, v letu 1937-38 za 586 milijonov, predlog novega proračuna pa je povečan za na-daljnih 1270 milijonov. V treh letih se je torej proračun povečal za preko 2 milijardi, deloma v zvezi z ugodnejšim dotokom davkov, deloma pa v zvezi z novimi obremenitvami. V letih najhujše stiske je bilo najobčut-nejše povišanje poslovnega davka, ki je bil povečan od l°/o na 2.5° o poslovnega prometa. Povišane so bile številne trošarine (zlasti na sladkor), uvedene so bile nove trošarine (na primer na električno razsvetljavo), uveden je bil poseben izreden doprinos k uslužbenskemu davku, prav občutno so bile povišane tudi takse in v zadnjih dveh letih se je v dveh etapah občutno povišal tudi carinski ažijo. Povečanje davčnih bremen pa so povzročili tudi številni ukrepi, ki so imeli za posledico poostritev v postopanju pri odmeri neposrednih davkov. S tem v zvezi so bila tudi s številnimi novelami k davčnemu zakonu uvedena nova bremena Znatno novo breme je nastalo za gospodarstvo tudi zaradi ponovnega povišanja železniških. poštnih in drugih tarif. Ves ta val novih bremen so naši davkoplačevalci in gospodarski krogi mirno pre vzeli nase upoštevajoč, da zahtevajo izredni časi izredne žrtve, obenem pa v trdni veri, da se bodo s časom gospodarske razmere zboljšale, kar bo omogočilo, da se zopet postopno likvidirajo izredna davčna bremena, ki so bila uvedena v dobi krize. V trenutku ko je naš državni proračun za leto 1938-39 v razpravi pred narodno skupščino, se čujejo iz gospodarskih vrst in iz vrst davkoplačevalcev glasovi, da je glede na gospodarsko zboljšanje že nastopil čas, ko moramo misliti na likvidacijo izrednih davščin, ki smo jih uvedli v dobi najhujše krize. Zal nam predlog novega državnega proračuna v tem pogledu ne nudi še nikakih olajšav. Proti koncu lanskega leta je bil. kakor že omenjeno, znova povišan carinski ažio, sedaj pa se pripravlja ponovno povišanje železniških tarif Ze enkrat smo na tem mestu opozorili, da nudi predlog državnega proračuna za leto 1938-39 navzlic povečanju izdatkov za 1 in četrt milijarde, še vedno možnost za davčne olajšave naj-občntne.iših davčnih bremen, kajti nekateri državni dohodki so v predlogu pro- računa razmeroma nizko ocenjeni in že korektura te cenitve bi dala možnost za korekture s finančnim efektom nekaj »to milijonov Din. Zato smatramo za potrebno opozoriti na nekatere državne davke, kjer Je znižanje najbolj potrebno. Omeniti moramo tudi izredni l*/# doprinos k uslužbenskemu davku. Tu že ime samo pove, da gre za davek, ki je bil uveden v izrednih okoliščinah in ni mišljen kot trajna davčna oblika. Med neposrednimi davki predstavlja uslužbenski davek eno največjih postavk, saj je njegov donos ocenjen v predlogu proračuna brez izrednega doprinosa na 270 milijonov Din, izredni doprinos sam pa znaša 60 milijonov, tako da znaša celotni uslužbenski davek 330 milijonov in pri tem ne zaostaja mnogo za zemljarino, ki znaša za vso državo 460 milijonov Din in je tudi precej večji nego donos družbenega davka, ki je v proračunu ocenjen na 230 milijonov. Ne more biti dvoma, da spada izredni doprinos k uslužbenskemu davku, med one davščine, ki jih je treba čim prej ukiniti. Nujno je zlasti vprašanje revizije trošarine na sladkor. Razen Italije ima naša država najvišjo trošarino na sladkor v vsej Evropi in posledica te znatne obremenitve je. da spada Jugoslavija med one države, kjer je povprečni konzum sladkorja najmanjši in znaša le četrtino odnosno petino konzuma v zapadno evropskih državah. Tu imamo nadalje vprašanje trošarine na cement, ki je bila uvedena v letih najhujše krize. Ta trošarina predstavlja 35 do 40% vrednosti cementa franko tvor-nica in v tej obliki menda nima primera v drugih državah. Medtem ko je ostali gradbeni material prost vsake trošarine je cement obremenjen z visoko trošarino, tako da je oni, ki gradi s cementom, kaznovan, ker se poslužuje tega najmodernejšega gradiva. Pri tem je treba še upoštevati, da se znatni del skupne prodane količine cementa troši za javna dela, ki se s tem bistveno podražujejo. V zadnjih letih se opaža, da se gradbeni gospodarji še bolj izogibajo uporabe cementa, ki je pri nas že itak manjša nego v drugih državah. Lani smo potrošili le 32 kg cementa povprečno na prebivalca, medtem ko znaša potrošnja cementa v Nemčiji 210 kg, v Italiji 145 kg in v Češkoslovaški skoro 100 kg povprečno na prebivalca. Ce ment bi moral biti v naši 'državi najbolj udomačen, saj je Jugoslavija država, ki izvaža najboljši cement ker ima s produkcijo cementa najboljše surovine. Ze pred uvedbo državne trošarine na cement so se čule pri nas hude pritožbe, da je cement predrag, ker cementni kartel izkorišča potrošnike Pri navedbi trošarine je bil sicer del te trošarine prevaljen na tvornice, toda cena cementu se je po uvedbi trošarine še znatno dvignila. Treba bo misliti tudi na olajšave prt taksah. Takse v administrativnem in sodnem postopanju so tako ogromne, da je za marsikoga danes finančno vprašanje, če vloži prošnjo na administrativna ob-Iastva ali pa tožbo na sodišče. V tej zvezi je treba omeniti tudi davek na poslovni promet, ki ni nič drugega, nego prikrita trošarina Breme tega davka, ki hudo po-dražuje potrošne predmete, je tako občutno. da tega davka ne bo mogoče trajno držati v sedanji izmeri, odnosno na osnovi 2.5%. Omenili smo le nekaj izrazitih primerov, kjer so davčna bremena brez dvoma pretirana, da opozorimo na vprašanja revizije teh davkov, ki postajajo od dneva do dneva nujnejša. Plačevanje kmečkih dolgov Na račun prve anuitete ter druge anuitete, ki je zapadla v plačilo 1. novembra 1937, so kmečki dolžniki doslej plačali Privilegirani agrarni banki okrog 150 milijonov din; od tega odpade okrog 130 milijonov na račun prve anuitete in okrog 20 milijonov din na račun druge anuitete Znesek 150 milijonov din predstavlja šele 60% približno izračunane začasne anuitete. Najbolj redno plačujejo anuiteto dolžniki s področja ljubljanske podružnice, najslabše pa dolžniki s področja sarajevske podružnice. Do konca januarja je bilo na področju centrale vplačanih 77.4 milijona din, na področju zagrebške podružnice pa le 9.0 milijona din. Beograjski »Jugoslovenski kurir« zagotavlja v tej zvezi, da sta Bosna in Hercegovina navzlic zmanjšanju dolgov sicer še vedno prezadolženi in da mnori tamošnji kmetje ne morejo plačati, gotovo pa je tudi, da se širi mentaliteta, češ da bo že država vse črtala. Vsekakor bi bilo potrebno dobro proučiti, zakaj nekateri sploh ne plačajo anuitete, in to predvsem v Bosni :n Hercegovini. Po informacijah »Jugoslovenskega kurirja« je računati, da bo od krr°čkih dolgov, ki jih je prevzela PAB 25% sumljivih terjatev in da bo od celotne vsote sum Ijivih teriatev odoadla polovica "n Bosno in Hercegovino. K temu pristavlja »Jugoslovenski kurir«, da se v zadnjih letih zelo favorizirata Bosna iri Hercegovina, kjer se gradi največ železniških prog. gradi se težka industrija, zato tudi zaostanki pri plačilih anuitete niso upravičeni. Prva anuiteta je zapadla 1. novembra 1936 in od tedaj je poteklo že eno leto in štirje meseci, pa anuiteta še ni v celoti plačana. Gotovo le precej terjatev, ki niso izterljive. na drugi strani pa ni dvoma, da obstoja ponekod težnja, da se anuiteta sploh ne plača Ta poiav ie re^en ?n ie treba že v početku napraviti primerne kprake. Od ureditve te?p vnr»5ania odvisna tudi obnova kmetijskega kredita. Kakor je znano, je 1. januarja zapadlo plačilo prve anuitete, ld jo mora plačati Privilegirana agrarna banka denarnim za vodom za odstopljene terjatve Na račun te prve anuitete dobe denarni zavodi po slei na se je od^^alo šele 1680 denarnih zavodov, ki so drgnili 82 milijonov din Vrhu teea le Privilegirana agrarna banka stavila denarnim ^svodom na razpolago v* nominalnih 278 mil!ionov d:n 3®'o obveznic likvidacijo kmečkih dolgov ln so denarni ravodl doslej dvignili teh obv.eznic ?a 186 milijonov. Sklepi širšega strokovnega odbora za les Kakor smo že poročali je imel širši strokovni odbor za les pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine 14. in 15. t m svojo prvo redno zasedanje Na tem zasedanju so razpravljali o važnih aktualnih vprašantih lesnega gospodarstva. Glede predložene reforme železniške blagovne tarife je odbor zavzel stališče, da lesno gospodarstvo ne more prevzeti novega bremena višje želez niške tarife, temveč zahteva glede na obstoječe težkoče znižanje tarife. Ta sklep je odbor obširno utemeljil in z motivacijami predložil tarifnemu odboru, ki se je 16. t. m. sestal k plenarni seji. Glede uredbe o minimalnih mezdah je bilo s posebnim ozirom na gozdne delavce v sporazumu s predstavniki mireisrtrstva za socialno politiko in notrarciega ministrstva sklenjeno, da se to vprašanje še enkrat prouči. Glede raznih devizno valutnih težkoč je bil izvoljen v ejx>razumu z finančnim ministrstvom in Narodno banko poseben odbor, ki bo v stalni zvezi z deviznim odborom Narodne banke in bo predvsem skrbeL da sa revidira cenik za zavarovanie valute pri izvozu. Na seid so bili predloženi tudi referati o mednarodnih lesnih konferencah v Varšavi in o zasedanju nemSko-jugosloven-skega lesnega odbora v Eisenachu. Svetovna produkcija umetne svile in umetnega bombaža V preteklem letu se je svetovna produkcija umetne svile nadalje povečala, toda le za 19°/o, medtem ko je svetovna produkcija umetnega bombaža narasla kar za 100"/®. Produkcija umetne svile je namreč znašala v preteklem letu v vsem svetu 834.000 ton nasproti 4~0.000 tonam v prejšnjem letu. Produkcija umetnega bombaža pa je narasla na 200.000 ton nasproti 144000 tonam v prejšnjem letu in 68-000 tonam v letu 1935. Celotna produkcija umetnih vlaken ie znašala torej 824.000 ton. kar predstavlja že l2°/o svetovne potrošnje bombaža. Od celotne svetovne produkcije umetnega bombaža odpade 33°/t na Nemoijo. 27*/o na Japonsko in 25°/« na Italijo, na v6e tri države skupaj pa 85°/e svetovne produkcije. Precej pa se ie produkcija umetnega bombaža razvila tudi že v Anglifi. Zedinjenih državah in v Franciji. Na Nemčijo. Japonsko in Italijo odpade tudi 48°/» svetom« produkcij« nanatns »vila_ INSERIRAJTE K „JUTRU"! 8 Kr. belgijske poslaništvo » Beograda, U Je obvedoano o poslovanju nekega podjetja (razstave) v Bruslju pod naslovom »Ezpositioo Internationale d'Echantillons«, organizirane od »Diabolo-Cluba« v Bruslju (Gallerie de Ia Reine), smatra za potrebno opozoriti tvrdka na dejstvo, da mu to podjetje ni mano. Nagrade, kolajne in diplome, ki lih podeljuje to podjetje tvrdkam-razstavljalcem, nimajo vrednosti. = Nasadovaoje avstrijskega izvoza lesa. Po znatnem dvigu avstrijskega izvoza lesa v zadnjem lanskem četrtletju zaznamuje avstrijska izvozna statistika za januar precejšnje nazadovanje. Nazadoval je predvsem izvoz v Italija Medtem ko je izvoz mehkega rezanega lesa v Italijo v oktobru dosegel 5292 vagonov in v novembru 3377 vagonov, je v januarju t. L popustil zopet na 1789 vagonov. Celotni avstrijski izvoz je znašal v januarju 7195 vagonov, in sicer izvoz mehkega rezanega lesa 2359 vagonov (od tega v Italijo 1789), izvoz okroglega lesa 1839 vanov (od tega v Italijo 898), izvoz brusnega lesa 1914 vagonov (od tega v Italijo 241), izvoz jamskega lesa 353 vagonov in izvoz tesanega lesa 730 vagonov (od tega v Italijo 539). Borze 18. februarja Na ljubljanski borzi so te danes avstrijski šilingi trgovali po 8.53. medtem ko je bilo za grške bone po vpra~e vanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.5050 kn v angleških funtih po 238, medtem ko so se grški boni nudili po 28.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.32, v Beoirradu 14.2554 v Zagrebu pa 14.2750. odnosno za 15. marec 14.2250. Na zagrebškem efektnem tržišču eo se državni papirji po znatni oslabitvi v zadnjih dneh znova precei dvignili. Vojne škodi, ki se je včeraj trgovala po 445 je danes noti-rala 455 — 456 (v Beogradu je bil promet po 454 — 456. of> sklepu borznega sesta." ka pa se je nu»iil denar po 456.50. Do zaključka je prišlo v 7% Bia:rovem posojilu po 89. DEVIZE Carlh. Beogra: 10, Pariz 14.1625, London 21.6075. New York 429.25. Bruseij 73.10 Milan 22.58, Amsterdam 241. Berlin 174.0750. Dunaj 79. Stockholm 111.3750. Oslo 108.5750. Ko» enhavn 96.45, Praga 15.1350, Varšava 81.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. Ljubljana. Amsterdam 2402.66 — 2417.26. Berlin 1733.78 - 1747.66, Bruselj 728.45 — 733.51, Curih 996.45 — 1003.52. London 215.01 — 217.07. New York 4248.50 — 4284.81. Pariz 140.52 - 141.96. Pra^a 150.79 - 151.89, Tret 234.24 — 227.32. Imej čista usta!*^ ^ cenimo Ijntfi, ld imajo čista usta ia blesteče soba Orodje, ki se stalno rabi — kakor naši zobje — je treba seveda redno negovati Zjutraj in zvečer zobno ščetko in Chlorodont, pa zobe očistiti r vseh smereh! Nič strahu: zobje to prenesejo. Le slabe nege ne vzdrže! Zato: Chlorodont, kvalitetno zobno pasto! Domači proizvod. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Kkoda 456 — 456, 4% agrarne 58 den., 4% severne agrarne 58 den., 6% begJuške 87 — 89, 6% daim. agrarne 87 den., 7% invest. 97 — 100, 7% Drž. hip. banka 99 — 101. 7% Blair 90 — 92.50, 8% Blair 94 — 97; deknice: PAB 230 - 224. Trboveljska 230 - 235, Gut-mann 53 — 55, Šečerana Osijek 145 — 155, Dubrovačka 400 — 420, Jadranska 406 den. Beograd. Vojna škoda 456.50 — 457 (454 — 456), za februar 455 — 457, (450 — 456), za marc 454. den. (455), 4% agrarne — (60 25) 6% beffluške 90.50 — 91 (89.50 — 91). 6% dalm. agrarne 90 — 91 (90), 1% stabiliz. 98 — 100 (98), 7% invest. 98.50 - 100 (99), 7% Drž. hip. banka — (100), 7% Blair 91 — 91.50, 8% BLair 100 bl. (99). Narodna banka 7780 bl. (7760), PAB — (228.50). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 18. februarja Začetni tečafli pšenica: za maj 94.125, za julij 89.875, za sept. 89.875: koruza: za maj 60.625, za julij 61.875. za sept 62.875. + Winnipeg. 18. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 127.625, za jiilij 118.375, za okt 98. + Novosad>ka blagovna borza (18. t m.). Tendenca stalna. — Pšenica: (78 — 79 kg) baška 178 — 180; sremska 177 — 179; baSka potiska 179 — 181. slavonska 178—180 koruza baška 90 — 92 banatska 89 — 91 baška nova sušena 103 — 105. Oves: baški 132 - 134: sremski 133 - 135, slavonski 136 _ 138. Ječmen: baški in srem-ski 63/64 kg 142-50 — 145. Moka: baska in sremska «0g» in «Ogg» 272.50 — 282.50; «2» 252.50 - 262 50: «5» 232.50 — 242.50; «6» 212.50 — 222.50: «7» 182.50 - 192.50; «8» 125 - 130 Otrobi: baški in sremski v vrečah 98 — 100 Fižol: baški in sremski 203 - 205. -t- Budimpeštanska termin*ka borza (18. t. m.). Tendenca prijazna Koruza: za maj 13.08 - 13.10. BOMB Al + Liverpool, 17. februarja. Tendenca dobra vztrajajoča. Zaključni tečaji: za februar 4.94 (4.88), za maj 5.03 (4.9S), za sept. 5.12 (5.07). New York. 17. februarja. Tendenca dobra vztrajajoča. Zaključni tečaH: za marc 8.96 (8.79), za maj 9.06 (8.87), za julij 9.13 (8.94). Dobimo vzpenjačo na Pohorje? Zadruga obnovi propagando za vpis deležev Maribor, 17. februarja V ospredju zanimanja mariborske javnosti je bila snočnja seja upravnega in nadzornega odbora zadruge »Pohorska železnica«. V Emeršičevi restavraciji na Aleksandrovi cesti so se zbrali funkcionarji te zadruge in so seji prisostvovali med drugimi sreski načelnik dr. Šiška ter zbornična svetnika gg. Pinter in Serec. Glav-r.a točka včerajšnjega zasedanja je bilo sklepanje o odločitvi, ali naj se akcija za dograditev pohorske vzpenjače nadaljuje ali naj se zadruga likvidira. Iz obširnega in izčrpnega referata, ki ga je podal zadrugin predsednik g. Kordit, posnemamo naslednje zanimive podatke: Zgodovina te akcije sega v leto 1919, ko je pričel naraščati dotok obiskovalcev našega zelenega Pohorja, tako da je bila 1. 1929. v Mariboru ustanovljena zadruga za pohorsko železnico. Uresničitev tega načrta bl bila za tujski promet Maribora in njegove okolice velikega pomena. Takrat je manjkalo, samo še 2.800.000, dočim bi danes morali izvesti celotno akcijo samo v lastnem krogu. Takrat so se in-teresirala za gradnjo pohorske železnice tudi tuja gradbena podjetja, kar pa danes ni več slučaj. Spričo dejstva, da bi bila železnica velikega gospodarskega pomena, bi bilo pričakovati, da to akcijo podpro vsi naši gospodarski in poslovni krogi. Tovrstne železnice so za tujski promet vabljive in privlačne in bi graditev pohorske železnice poleg že obstoječega Mariborskega otoka povečala dotok tujcev, kakor tudi domačinov. Dosedanji vplačani deleži so narastli na din 191.641, podpisani in še neplačani deleži znašajo din 423 tisoč 470, dočim znaša doslej še nepreklicano jamstvo mestne občine in banske uprave po din 500.000. — Gradbeni stroški so preračunani na 4,500.000 in je sedaj samo vprašanje. če bo zadrugi uspelo, da s poživ-ljeno akcijo zbere še manjkajoči znesek. Po živahni debati, ki se je razvila po izčrpnem referatu zadruginega predsednika, se je sklenilo, da se odpošljejo vsem gospodarskim ustanovam ter zasebnikom prospekti pohorske železnice. Obenem pa naj bi se predvajala v tuk. klnogledališčih učinkovita reklama, ki naj bi zainteresirala čim večji krog našega obmejnega prebivalstva za vpis deležev. Poživljena akcija, časopisna reklama ter reklama v kinogledališčih je še zadnji poizkus zadruge i-Pohorska železnica« za izvedbo tega idealno zasnovanega načrta, če bi to ne uspelo, bi sledila likvidacija zadruge. Jetika med Ljubljančani Umrljivost je zadnja leta povprečno enaka Ljubljana, 16. februarja. Značilno sliko o zdravstvenih razmerah v Ljubljani nam podaja statistika o gibanju tuberkuloze Lani je za jetiko umrlo v Ljubljani 76 domačinov in 47 tujcev, ki so se prišli zdravit v naše bolnišnice. V najlepši življenjski dobi od 15 do 30 let je umrlo 18 od 30 do 40 let pa 23 domačinov. Ugodno znamenje je. da je za jetiko umrl en sam dojenček in da jetika ni zahtevala nobene žrtve v starosti do 15 let. Po poklicih umirajo za tuberkulozo največ pripadniki prostih poklicev (17), uslužbenci industrije (16). delavci (13), nameščenci (13) m pa. kar je še posebej zanimivo. redovnice (5). Nasproti stanju v prvi dobi po svetovni vojni je umrljivost za tuberkulozo v zadnjih letih kljub mnogim socialnim nepri-likam, zlasti kar se tiče stanovanjske mi-zerije. ostala povprečno ista. Opaža se celo majhna tendenca k znižanju na stopnjo, ki je običajna v najbolj zdravih mestih. Mestni občini pa so naložene še številne in težke naloge, da se naša zdravstvena organizacija izpopolni do stopnje, ki bo ustrezala potrebam. Tako je Ljubljani nujno potrebna posebna bolnica za zdravljenje tuberkuloze z izolirnioo za odprte primere, ki so nevarni svoji okolici. Leta in leta se vlečejo razne ankete, akcije, posvetovanja in intervencije, a doslej je vse prizadevanje ostalo brez uspeha. Posebno pereča je ustanovitev vsaj primitivnega, začasnega zatočišča ali azila za brezposelne z odprto pljučno tuberkulozo, ki nimajo stalnega bivališča. Ponovno se je že razpravljalo o ustanovitvi gozdne šole za s4a-botno in ogroženo deco, v kateri bi dobivali otroci poleg šolskega pouka tudi dovolj prilike za sončne in zračne kopeli in pa tečno prehrano. V tekočem proračunu je že določen znesek 50.000 din za ustanovitev te šole. vsoto pa bo treba prihodnje leto ponoviti, ker je za ustanovitev moderne gozdne šole potrebnih vsaj 100 000 din. Za gozdno šolo bi bil najprikladnejši prostor ob Večni pota pod Rožnikom ali pa jasa sredi visokega smrečja v Regallvjevem gaju na Gradu. Jugoslovensko odlikovanje tržaškega župana Trst 18. febr. i. Tržaški župan Salem je na predlog predsednika jugoslovenske vlade odlikovan z ukazom kr. namestnikov 7 redom Sv. Save I. stopnje. Minister Spaho v Milanu Milan, 18. febr. L Jugoslovenski prometni minister dr Spaho je danes dopoldne v spremstvu svojega pomočnika inž. Schnel-lerja ter večjega števila višjih uradnikov prispel v Milan. V Italiji ostane 15 dni tet bo proučeval italijanske sisteme motoriza-cije in elektrifikacije železnic. Novi bolgarski tiskovni ataše Beograd, 18. febr. p. Davi je prispe! v Beograd novi takovTii ataše bolgarskega poslaništva Miša Georgijev. Danski kraljevski par na Rivieri Kodanj, 18. f<*r. AA. Kralj in kraljica sta danes odpotovala preko Berlina v Cannee, Trgovinska pogajanja z Avstrijo Dunaj. 18. febr. p. Trgovska pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo potekajo zadovoljivo. Glavno vprašanje, ki ga je treba še rešiti je določitev tečaja šilinga ln dinarja. Iz državne službe Beograd. 18. febr. p. Z odlokom prosvetnega ministra je imenovan za sreskega šolskega nadzornika za mesto Ljubljano Rada G rum. dosedaj sreski šolski natizcra& t Logatcn. Upokojen je pomožni strojevodja ljubljanska železniSke direkcije Milan Ko&k, Papaninovcem se bliža rešitev Evzoni spremljajo pokojnikove telesne ostanke, ki jih peljejo v krsti na lafeti še tri mesece na ledni plošči ? V sredo proti večeru se je ruskemu letalu prvič posrečilo, da je pristalo na ledni plošči pri ruski ekspedicijL Letalo sta vodila pilota Cerevišni in Karabanov. Aeroplan je startal z aerodroma v bližini »Murmanca« in se je čez čas vrnil nazaj k izhodišču svojega poleta, Papanno-va skupina ima, kakor poročajo letalci, dovolj živil in vodja ekspedicije namerava ostati na ledni grudi še tri mesece. Konec angleškega konzulata v Leningrada Na prošnjo ruske vlade Je Anglija likvidirala svoj zadnji konzulat v Rusiji, konzularno zastopstvo v Leningradu- Kdo bo v bodoče izdajal vizume ruskim državljanom, ki bodo potovali v področje brit-skega imperija, ni znano. V ladjedelnici St. Nazalre so te dni splovlll novo francosko ladjo »Pasteur«, ld bo nadomestila zgoreli aAtlantigue« f pomorskem prometu med Francijo ln Južno Ameriko Nemški letalci se uče tujih jezikov »Essener Nationalzeitung« poroča, da da se mo«raJo po odredbi namškeera generalnega fitaba učiti nemSki vojaški letalski častniki tu/Jih Jezikov. Gre v prvi vrsti za poljščino, češčno, ruščino, šele potem so na vrsti angleščina, francoščina, italijanščina ia drugi jezila. Japonci odstranjujejo v okupiranem področju kitajske napise iu nadomeščajo fi japonskimi Komorni sluga T. G. M« Te dni so v praškem krema toriju s»> žgaH telean« ostanke dolgoletnega, komornega strežaja pokojnega prezidenta Ma-saryka, Josefa Huze. ki je umrl 14. februarja v praSki bolnišnici. Huza je bil zadnja leta bolan, zato so ga upokojili. Ko je ležal Masaryk na smrtni postelji, Je Huza vstal, da je zadnj č videl Osvoboditelja. Huza je stopil v Masarykovo službo, ko Je bil še v ruskem ujetništvu. Pred vojno je bil komorni sluga pn grofu Czer-ninu- Na ruskem bojiščp je bil ujet, toda potem Je stopil v češkoslovaško legijo in L 1917 so ga pridelili Masaryku, kateremu je stregel, dokler so mu dopuščale telesne močL »Micka, Micka! Včeraj ste ml razbila rano in trt fiaše, danes zopet dva krožni* ka. Kaj pride na vrsrto Jutri?« »Milostiva, upam, da nič, ker imam do BOfotofc i&rtlS jfc>QvwybodjB Breeklgcj; Zadaja pot grškega princa Nikolaja Porast Turkov za i milijone Dve tretjini turških državnih uradnikov je neporočenih Turška vlada pripravlja zakon, po katerem bodo morali v bodoče vsi samci med 25. in 40. letom plačevati poseben davek. Pri tem izjavljajo oblasti, da jim ne gre za nove davčne dohodke, temveč za to, da ee prepreči nazadovanje porodov. Neko štetje je pred kratkim ugotovilo, da je približno 61 odstotkov vseh turških državnih uradnikov med 25. in 40. letom neporočenih. Istočasno pa Javljajo, da se bodo v bližnjem času približno trije milijoni Turkov, ki žive v inozemstvu, preselili v Turčijo, tako da bo dežela dobila nov, vsega upoštevanja vreden prirastek prebivalstva Gre za 900.000 Turkov, ki žive danes v bolgarski Dobrudži in za nekaj čez 2 milijona Turkov, ki žive v Jugoslaviji in v Rumunski. Turška vlada se je z vladami Jugoslavije, Bolgarske in Rumunske domenila da bodo smeli Turki, ki žive v teh državah, prodati svojo posest in odriniti z vsem svojem imetjem v Turčijo. Tu jim bodo dali nato ustrezajoča zemljišča in država jim bo pomagala na vse načine, da si ustvarijo novo eksistenco. Zapustil je Moskvo Sončni mrk imajo Francoska polarna raziskovalca Michel Perez in Paul Emile Victor sta v svojo domovino privedla vprego eskimskih psov in te so poykusili uporabiti za prevažanje streliva oddelkom »modrih hudičev«, kakor imenujejo na Francoskem vojake planince. 2e po prvih poskusih so se polarni psi tako dobro obnesli, da jih bodo uvedli kot pomočnike planinskim polkom. Poskusi, ki Napad na bivšega abesinskega ministra Bivši abesinski minister za trgovino Ma-komen Rabe Volde je imel v sredo v neki pariški slaščičarni prav neprijeten doživljaj. K njemu je stop:l moški, ki se je izdajal za policijskega komisarja ter ga pozval, naj mu sledi. Makomen Rabe Volde je sledil pozivu, šla sta z »detektivom« skozi temne ulice, kjer je lažni policist bivšega ministra napadel ter mu odvzel potni list s podpisom neguša. Po napadu je »detektiv« pobegn'1. Pariška policija zasleduje storilca, vendar ga doslej še ni prijela. so jim prisostvovali generali Mittelhauser, Dusieu.x in Garchery, so pokazali, cia so eskimski psi neprimerno zmogljivejši in hitrejši nego psi, ki so jih doslej uporabljali za te namene. Vprega eskimskih psov je vlekla dvakrat težji tovor streliva nego vprega planinskih psov tn je prišla vseeno hitreje do cilja nego ti psi. 80 kg težak tovor živil je privlekla do Forta Gondransa v višini 2400 m v 1 uri 40 minutah, dočim so doslej za isti transport potrebovali kolono devetih nosačev, ki so isto pot opravili komaj v pol dne. Sonja Henie postane lctalka? Potem ko je dala slovo ledu, se je skušala Sonja Henie uveljaviti v filmu. Toda dosegla ni kaj prida uspehov. Zdaj poročajo iz New Yorka. da je šinila Sonji v glavo misel, da bi se podala na pot čez Ocean z letalom, ki bi ga krmaril pilot Dick Merili. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ..Pasteur" je zaplaval v morje Pariške krojačice stavkajo V pariški damski konfekciji je zastav-kalo 3000 krojačie. Stavka ima gmotno ozadje. Krojačice zahtevajo 20 odstotno povišanje svojih prejemkov. Hitlerjev zaupnik na Dunaju Ledno ploičo, na katero Je pred devetimi meseci izkrcalo letalo ruske polarne raziskovalce Papanina, Krenkla, širšova ln Fedorova na Severnem tečaju, Je morska stroja zanesla sedaj te prav do grenland&ke obale. Ledolomilca »Ta {mir« bi »Mar-mansk« sta se ogroženim ruskim junakom že toliko približala, da je vsak čas pričakovati njiLove rešitve. Debela črta na zemljevidu kaže pot, ki jo je ledna plošča napravila od Severnega tečaja proti Grenlandu Borba za gosja jetra Prepir med francoskimi sladokusci Polarni psi v vojaški službi Izvrstna pomoč za francoske planinske polke na programu Z rta Dobre nade porročajjo, da bo po podatkih zvezdoslovca dr. Jacksona v bližina Kapskega mesta 1. oktobra 1940 sončni mrk, ki: se bo dobro videi med Calvin-zo in Cradockom, torej na progi, do?gi okoli 300 km. Prav tedaj bodo tudi svečano slavili stoletnico ustanovitve Kapskega mesta. Prireditelji svečanosti so zaradi tega uvrst ii v program proslave tudi sončni mrk, s katerim hočejo nuditi zlasti tujcem svojevrstno senzacijo. Potniška ladja »Pasteur" V francoski ladjedelnici St. Lazaire so pred kratkim spustili v morje potniško ladjo »Pasteur«. Ladja bo oskrbovala potniški promet med Francijo in Južno Ameriko ter bo nadomeščala parnik »Atlan-tique«, ki je zgorel 1.1933 v Indijskem oceanu. Prosper Montagne, čigar kuhinja je svetovno znana, se teorijam svojega prijatelja Curnon&kega smehlja. »Gosja jetra,« pravi, »spadajo na višek obeda, ker so sama višek naše umetnosti. V mojih menujih za* vzemajo med obroki peto mesto. Sele po gosjih jetrih in ne istočasno z njimi, pa je servirati zeleno solato. Ni nobenega tehtnega razloga, da bi to dobro tradicijo spreminjali.« To polemiko zasleduje večina prijateljev gosjih jeter z nasmeškom Ln brez strasti. Zadostuje jim menda to, da ta jed ne manjka ob nobenem slavnostnem obedu in da je rožnate barve, ne pa rjave ter da ima tisti nežni vonj, ki je razločno znamenj« njene najvišje kakovosti. Dediči do dvanajstega kolena Že šestnajst let se vleče v Bruslju za/, puščinska razprava no Delfini Orlayevi, ki je v svo ji oporoki določila, da se ima njeno večrnilijonsko premoženje razdeliti med sorodnike do dvanajstega kolena. Ob-last so morale v ta namen izgotoviti g o nealogijo, in to delo je trajalo več let. Ugotovili so, da prihaja v poštev za ded-ščino 4760 oseb. Med čakanjem na razde* Iitev dedščine je vsekako umrlo že 150 sorodnikov, rodilo pa se je 55 novih upravičencev. Kontrola v Sredozemskem morju Kitovo srce V San Franciacu imajo senzacijo posebne vrste. V pristanišče se je izgubil kit, baja 20 m dolg. ki ai sedaj zaman prizadeva, da bi našel izhod na prosto morje. Z udarci svojega mogočnega repa dela valove, ki so nevarni čolnom Pristaniške oblasti so bile prisiljene. da povečajo redarsko službo, da bi mogla zadrževati radovedno množico, lei ima z »Winniejem<« kakor so kita takoj imenovali. in njegovimi plavalnimi vežbami seveda veliko vpelje. Sedaj eo se odločili celo za pravi lov na kita, ki mu bodo priaostvo-vali tudi snemalci velikih hollywoodskih filmskih družb. Razburjenje vrlih »Friscovcevc si lahko razlagamo. Če primerjamo velikost kitorih organov z drugimi živalmi. Jetra tako velikega kita imajo velikost krava, jezsik pa velikost slona. Srce mu je veliko kakor voL Kitovo olje in kitova moka 6ta glavna pridobi tka iz takšne živali, ki tehta do 70.000 g. Kitova moka je zelo dragocen dodatek k živinski krmi. Dragocene pa so tudi druge snovi, ki jih dobivajo od kitov, kakor ribja kost, ribje olje itd. Drugič je umrl Sedemdesetletni padjent rimslcegia kirurga prof. Chiafferinija, kateremu je zdravn k rešil življenje z masažo srca pred nekaj dnevi, je zdaj v Littoriju umrl. Starca se je lotila pljučnica, kateri Je podlegel. som visok kip Washlngtona Na njujorški svetovni razstavi bodo razstavili 20 m vaok kip Georgea Wa-shingtana. Figuro bo izdelal neki ameriški kipar. Vsi zavojevalci so enaki •. • Patrulja vojnih ladij v bližini španske obal« A N E K D 0 T A Ko Je avstrijski cesar Jožef IL obiskal sestro, kraljico Marijo Antoinetto v Parizu, se Je ganjeno zagledal v njene lase, počesan« po tedanji modi silno visoko, ia je dejal: »Toni, ta pogled ml de dobro — tvoja pričeska me spominja na zvonik Sv. Štefana!« VSAK DAN ENA Nemški poslanik pri moskovski vladi von der Schulenburg je bil odpoklican ter je že prispel v Nemčijo, odkoder se ne bo več vrnil na dosedanje mesto Graziani je hudo bolan Maršal Graziani, bivši podkralj Abesl-nije, ki se je vrniJ te dni v Italijo, je hudo bolan. Za.rad' visoke temperature se ni mogel pokazati ljudem pri izJcrcanjiu v Messdni. Prenesli so ga z ladje naravnost v bolniško sobo. Doživljaj filmskega „Dol z njim!" — Charles Bover v ječi zločinca V Saint-Omeru na Francoskem so delali zunanje posnetke za nov film. Zjutraj na vse zgodaj so policisti zbujali prebivalce malega mesta in jim naročali, naj se ne ustavljajo pred justično palačo, kjer bodo snemali prizore za film. Uspeh je bil sijajen: ni minila ura, ko se je pred zgradbo justice zbrala silna množica ljudi. Šele okrog 9. je uspelo napraviti nekaj miru in snemanje se je lahko začelo. Iz sodnega poslopja je stopil mož, ki so ga spremljali trije policisti z nekim brigadirjem Mož je bil sloviti filmski igralec Charles Boyer. ki so mu za to svrho dali podobo »zločinca«. Na določeno znamenje je za vpil zbor statistov: »Dol z njim!« Toda prizor se je ponesrečil, kajti vsi ljudje so se začeli krohotati. Prizor so morali po- noviti ln tokrat je bilo občinstvo bolj disciplinirano Se samo je sodelovalo s krepkimi klici: »Dol z njim!« Ječa, ki je poleg sodnije, se je odprla in stražniki so »zločinca« izročili nekemu pazniku. Težka železna vrata so se spet zaprla Liudje pa so potem z rastočim začudenjem čakali, da se vrata spet odpro. Boyer pa je ostal v ječi. Jetniški paznik, ki je »zločinca sprejel, ni vedel namreč uičesar o tem filmskem snemanju in tako je svojo nalogo izvršil z vso potrebno resnostjo m natančnostjo. Hotel je igralca tudi po predpisih ostriči do gole kože. Seveda je Boyer protestiral, kar se je dalo. Paznik njegovim izjavam ni hotel verjeti. K sreči je prispel pravočasno upravnik jetnišnice in igralca rešil nadaljnjih sitnosti. Novi avstrijski notranji minister Artur Sejss-Intjuart Med francoskimi gastronomi je nastal prepir. Prepirajo se o tem, da-Ii naj se gosja jetra servirajo ob začetku obeda ali pa na njegovem višku. Curnonsky, »knez sladokuscev«, je na čelu tistih, ki zagovarjajo prvo stališče. To jed je mogoče Ie tedaj pravilno ceniti, pravi, če jo začneš pospravljati s svežim tekom ob začetku velikega obeda, ne pa kot četrti ali peti obrok Se večji greh proti zdravemu okusu pa je ta, če se gosja jetra servirajo z zeleno solato pod pretvezo, da se dobro vino potem rajši pije Knez sladokuscev, ki mu je ta naslov podelila akademija gastronomov, zaničuje tiste plebejce, ki ne vedo, da kislina solatnega jesiha otopi jezik, tako da se vino potem ne more prav uveljaviti Navzlic vsem napadom proti običajnemu položaju gosjih jeter v jedilnem vrstnem redu pa so veliki pariški restorani ob zadnjih praznikih obdržali ta položaj nespremenjen. Drug zelo znan pariški gastronom, Kulturni pregled Ob krstni predstavi KreStove »Velike puntarije« Razgibano življenja v Drami priča, da ne vrša zadnje skušnje za krstno predstavo izvirnega slovenskega dela, v uspeh katerega verjamejo ixajstrožji im najbolj skep-tiaai sodniki, ki so odgovorni za vprizori-tev: igralci. Pro-^noza ja po mnenju pretežne večine kar najugodnejša. Med skušnjami so vroča ra^uiotrivanja o vrednosti dela, o njegovih vy\inah. o prednosti krajšav, ki so bile izve.j^ne igri v prid, o vsem, kar ee pač tiče vprizioritve. Dramatik Bratko Kreft Oder ee spreminja z menjavo prizorov te kmečke sobe, kjer «3 poraja punt v dvorano pri škofu, banu Draškoviču. v bojišče ->ri Stubiških toplicah — v ječo. kjer se za-.tijučuje tragedija slovenskih kmetov. Trpijanje izmučene raje, spletke posvetile in duhovske gosposke, boji med obema strankama, trpinčenje ujetih puntarjev, raz-^Dj posameznih molkih in ženskih usod — vtie sa spaja v odrskih učinkovitih slikah v niz pretresljivih, globoko dojmljivih prizorov, iz katerih veje realistično podano življenje. Nihče, kdor ni bil priča Številnih skušenj na odru, na ve koliko truda in dela je vloženega v predstave, kjer nastopajo kom-~>arzi, ko je treba poskušati vsak najmanjši prizor, ki gre pri vprizcritvi, če je dobro naštudiran skoro neopazen mimo, 63 pa je slabo narejen, bode v ooi tn kvari iluzijo- In -ako živimo v Drami dan za dnem to krstno predstavo v znamenju povelja >to sceno še ■.-takrat« in potim >še enkrat« in potem izdaj pa res samo le enkrat^ — in končno >nič ie pomaga — ni dobra", še enkrat k In pet ee zgrinjajo komparzi na oder. spet se ponavljajo prizori in bitka, spet doni trojni a in se čuje korakanje puntarjev in puntarska pesem'- Le vkup, le vkup, uboga Tmnajna. heja, heio. Za staro pravdo zdaj ho drajna! Heia. hajo... Zimzelen za klobuk! Punt nai reši nas tlačanskih muk! Beeadilo je na melodijo stare puntarske pesmi iz L 1525. napisal pesnik M. Klopčič. Vsa teča dela sloni na ramah naSaga prizadevnega mladega režiserja ing. Stupdce. ki le izdelal poleg režija tudi — kakor vedno — načrt za in«'enačijo, ki obeta biti prav originalna in posebno smotrna, kar je pri delu tako velikega obsega kot ja »Velika puntarija« velike važnosti. Režiserjev namen je bil predvsem podati delo čim verneje in resnične j a, brez najmanjše primesi kake romantike — in to popolnoma v smislu avtorjeve zamisli. Modama sodobna dramatika se skuša osvoboditi vsega življenjsko neresničnega, kmečki upor pa je bil krvavo resna, tragična resnica. Kot tako jo je podal Kreft v svoji »zgodovinski kroniki«, ki se dojmi kakor pisana fraska, s številnimi ljudskimi usodami, ki 6e 6krivajo v ozadju vojne med kmeti in fevdalcL Kaj smemo pričakovati od igralcev? Mislim, da tirnem brez pretiravanja reči, da prinašajo sedaj, ko ja sezona na vrhuncu najlepše plodove svoje igralske domišljije, silno individualno zamišljene like, katerih vsak je sam zase v sebi zaokrožena drama človeške usode. Kreft je dal vsaki, tudi najmanjši vlogi dinamiko, tako da so imeli igralci hvaležno delo pri oblikovanju vlog. Odveč bi bilo tu govoriti o vsebini igTe, saj ja zgodovinska snov pač vsakomur znana. ali pa si je igro, ki je izšla v knjigi v založbi »Slovenske Matice« marsikdo prebral. Kreft je preiskal vse dosegljive zgodovinska vire ter na njihovi podlagi razvil dejanje, tako da ustreza v vsem natančno resničnim dogodkom. Za marsikoga bo novo dejstvo, ki ga je odkril zgodovinar šišič, da Gubca niso kronali z razbeljeno, temveč samo z nekoliko razgrato krono, ker jim je bil namen podaljšati obsoienčevo trpljenje, ko so ga osmešili pred smrtjo na pustno nedeljo kot kralja norcev. Kreft ja uporabil to novo resnico v 5. dejanju, ter tako dosegel odrsko verjetnost kronanja. Tako 6topa ta najznamenitejši dogodek iz slovenske in hrvatske zgodovine s krstno pradstavo »Velike puntarije« prvič na slovenski oder. M. S-eva. Kdo je skrivnostni pesnik Robert David (Dopis iz Prage.) Ko je predlani izšla zbirka bridkih talad večnaga študenta Roberta Davida« je bilo v praških literarnih krogih dokaj živahno. Pesniški značaj tih balad je namreč pričal, da gre za zelo nadarjenega avtorja, ki zasluži. Ja bi bil predstavljen češkemu itaramemu občinstvu. Villonovski slog teh balad je dajal nekaterim kritikom povod mnenju, da se skriva za psevdonimom ■nani pesnik Jiri Mahen, ki je že pred vojno pi^al pesmi pod vpiivom Villona. Sumili so udi znanega lirika Josefa Macha, ki se ja že nekolikokrat skril za psevdonimom- Veliko domnevanj je bilo, mnogo hvale in graje. na koncu pa so izrabili to zbirko razni nepriznani periferni pašniki, ki so skrivnostnih obrazov namigavali v praških kavarnah, češ. to sem iaz, pa to le med nami. Danes pa, ko imamo pred seboj drugo zbirko >100 sonetu zachrankyni večnehoštudenta Roberta Davida« (Praha 1937, Fr. Borov*) je vsakamu literarno izobraženemu iitateljn jasno, da ni Robert David nihče od navedenih pesnikov, niti nikak J-poete nou-vek, temveč da je to eden od največjih sodobnih čeških lirikov Vitezslav Nezval. Sicer pa so se že po prvi zbirki Rob ar ta Davida oglasili poznavalci Nezvalova poezije, ki h) trdili, da je med njo in Davidovimi baladami vidna ne le formalna podobnost, temveč tudi notranja zveza. Tako n. pr. dr. Ferdo Soldan, pisec zanimivega, knjižno izdanega eseja >0 Nazvalovi a povalečne generacij (Praha 1933) sodi v svojem ostro pisanem članku v »Kulturi« (1. I. št 2), da ie »knjižico eklektičnih in idejno pogrešanih. toda formalno zelo dovršanih pesmi pisal rutinirani Iiterat. izvežban na de-setkab knjig .. „, ki je na devet desetin podoben Nazvalu.« Vitezslav Nezval je češki predstavnik mednarodnega poetičnega 6urealizma. Kakor Breton in Eluard, je tudi on napovadal vojno rarionalistični poeziji, realizmu v liriki in akademski obliki stiha. Njegove zad-rve knjige so prototip eurrealističnega avtomatizira zgrajenega na infantilnem grmade-11 ju predstav, ki eo predvsem seksualnega značaia Izobražen čitatelj formalno virtu-ozne poezije večnaga študenta Roberta Davida bo kaj kmalu prišel na to. da te balade in soneti pri vsem svojem kar naturalističnem realizmu niso nič drugega nago poprianitivljen prepis eurreali=4ičnih, psihoanalitičnih kontekstov formalno revolucionarne Nazvalove poezije. Pokazalo se je, da s tako vnemo oznanjan surrealizem, ki prezira vse stare pesniške oblika, enostavno ni zadostoval vsestranskemu Nezvalu, ki je občutil potrebo, da se izpiše tudi v povsem normalnih in preprostih pesmih, kakršne ja zlagal v svoji mladosti. V Pragi je danes jasno, da je edino Nezval lahko pisal te verze, ki so po svoji formalni vituoznosti na vrhuncu češke pesniške oblike pri tem pa po svoji duhovni vsefcdni očitno samo igrača, v kateri išea velik pesnik olajšanja od lastnega, prerigorozno izvajanega programa. Iz Čudnih, nepristopnih soban eurealietič-ne poezije, je stopil Nezval v dveh zbirkah na realna tla, kjer imajo basedo enostavni zakoni človeškega bitja in žitja. In izkazalo se je, da se počuti na rojih dobro in da se na njih zelo svobodno giblje. Take oblikovne neprisiljeno-ti ni pokazal doslaj noben povojni češki pesnik in le rediko kdo mad njimi bi bil zmožen tako dovršenih sonetov. Poleg tega pa je traba poudariti, da je čutnost in poltenost Davidove poezije na las podobna tisti, ki jo poznamo v Nezvalo-vih pesmih. V mladem češkem pesništvu smo čitali tako rafinirane, včasih tudi ma-hanične rime, na kakršnih sta tako bogati obe Davidovi zbirki, samo pri Nezvalu. Pesnik »Absolutnega grobarja« se nam zdi le apartni brat v pesniških slikah neizbirč-nega Roberta Davida. Pri ol>eh ja enako poezija razkošna igra. Skratka, kdor je po prvi zbirki še dvomil, da je Nezval skrivnostni pesnik Robert David, se je na >100 sonetih« lahko o tem prapričal. Tudsi drugače je slučaj Roberta Davida dokaj zanimiv. Ko je padel sum na Nezvala. so ga nekateri detektivsko zasledovali, da bi dobili vsaj majhen dokaz, ki bi jim potrdil domnavo. Dognali so. da Nezval. ki je kaj skop na izrazih pohvale sodobnih čeških pesnikov, ni nikoli, četudi izzvan, rekel besede proti Davidu, temveč da je v intimni družbi celo na pamet racitiral z njemu lastno emfaziio balado za balado ^večnega študenta« in to — brez napaka. To smo navedli kar tako, za dokaz, da so tudi v Pragi govorice med literati in o literatih. Pa so prijetna, neškodljive in zabavne. 0. B- De Bene&etti, Rdeče rože }Rdeče Rože« Alda de Benedettija, ki so r lepem skrbnem prevodu Cirila Kosmača in v režiji Bratka Krefta prišle na oder Narodnega gledališča, so vedra meščanska komedija o zakonskem trikotu, ki v čudovitem, iskrečem se espriju prikazuje nenavadno pustolovščino iz življenja lepe, mlade žena. O zakonskem trikotu. smo rekli, a prav za prav ie vsa zgodba samo namišljena, v nji pa prihajajo do izraza najfinejši odtenki •atosa in ljubezni, da ima delo tudi resnično umetniško vrednost. Majhna pomota s krivo telefonsko zvezo sproži cel plaz dogodkov. v življenje mlade, lahkomiselne žene. ki je bila morda že izdavna pripravljena, da iz vsega srca pozdravi prvo veselo priliko v grah. plane senzacija. Ljubezen, ki se ft bila v zakonskem živHsnju dveh ljudi le do dobršne mere iztrošila, si na lepem začne izmišljati šopke vrtnic in blastsča pisma, da je srca vnovič ra rži vi jo in po mnogih težkih, skorajda že obupnih zablodah vno- vič najdejo pot drugo do drugega. Ko se na koncu vse razjasni in izravna, se vrne živ-Ijanje v stare kolesnice, v hiši iznova zavladata sreča in mir. Ob smiselni inscenaciji inž. arh. Franza je režija našla delu lepa skladno podobo in doživeli smo vprizoritev. ki kaže komediji pot in stil Odlična ja Mira Danilova kot Marina Verani. V liku koketne. dekliško zaljubljene žene je ustvarila prizore, kakršnih v igri našega odra morda ša nismo doživeli. Jan ie dal v dovršeni, dognani podobi vlogo njenega moža. ubrano je živel z njunim miljejem Sancin kot hišni prijatelj dr Savalli. SLavčeva je prikupno igrala služkinjo Rozino. V celem ie komedija dosegla prav lep uspeh in bo brez dvoma še mnogo večerov polnila hišo. L. M. Postani ln ostani član V o d n 1 k o v ed r u ž b e! » la Zaplsld »Življenje !■ »vet« prinese v prihodnji (ponedaljski številki) članek priv. docenta dr. Boža Skerija »Človekovi predniki. Ob •eemdeeetletniei Eugena Duboisa«. Nadaljuje ae članek dr. Frana G&Hla »Spolna zablode« (IV. Abnormalnosti in zablode. V. Fetiši). Ivan Podriaj načenja življenjepis velikega nemškega filozofa Arthurm Schopen-hauerja, &gar 150 letnico rojstva ee 22. t-m. spominja kulturna Evropa. Z zanimivim pojavom v življenju narave nas seznanja članek »Prijateljstva z bakterijami«. Nadaljujejo ea Dumasovi »Trije mušketirji« z Ndrrentrandersovimi ilustracijami. Izviren dopis »V Francoskih Alpah« na« seznanja z življenjem za hrbtom mogočnega Mont-btenca. Sledi članek o japonskem narodnam junaku admiralu Toeu. Naravoslovno zanimivost vsebuje prispevek >Razred pri živalih«. V rubriki >Naš jezik« se oglaša jezi-koslovac Ivan Koštial k vprašanju »inže-njer ali inženir«. Rubrike Fotoamater, Fila-telija, Praktične novote, šah in druge ključujejo številko, ki prinaša obilo drobiža in ilustracij. Debut gdč- Heybalove. V torek je bila ▼ opernem gledališču za premiera ki abonma predstava Gotovčave komične ljudske opere ?Ero z oncea sveta« z milim gostom J. Križajem v vlogi gazide Marka. Operna uprava je to ljubko delce, sestavi j ano iz samih narodnih motivov, ponovno uvedlo v spored, ker se je izkazalo, kot solidsno. zabavno in mikavno. Vlogo Djule je podala to pot gdč. Hejbalova, soprnnistka. čije glas ima prav lepe kakovosti. V vseh legah zveni prijetno in v barvi izenačeno. Tudi prodornosti mu nikjer ne nedostaja. La na7sshri način petia kaže„ da ga pevka še ne izkorišeuje ideal- ni IpvMd )fe ((SL Hevbefcrre te tolfln spretna, da je bil lik Dfule dovolj verjeten. V nastopa mm pa je bilo toliko sigurnosti prav « mazikalne strani, kakor ja pri debutantah ni tiepe opaziti. Delo samo pa tudi nastopajoči s gostom in debutantko vred so bili deležni toplega odobravanja P. Sivie. Lenstd g. Rermote. G. Dermota je muzik len in vesten pevec. Kljub veliki zaposlenosti na Dunaju, kjer zmaguje 6 svojim mladostnim alanom in zanositostjo že težke vloge operne literature in kjer ie priljubljen oratorijski pevec (kar je s koncertom dokazal), se ni plašiL peti pri na$ vse v slovenščina. Zanimanje za njegovo gostovanje v opari »Onjegin« je privabilo mnogo njegovih znancev in častilcev t gledališče, ir so njemu pa tudi ostalim solistom sledili z vidnim zanimanjem, tako da je predstava potekala v prijetni napetosti. Dermotov Len-eki je prikupne mladostne zunanjosti, kn prav dobro kontrastira umirjenemu Onegi-nu s svojo živo. nepremišljeno naravo. Pevski se ja gost razvil predvsem v srednji in visoki lep, ker ga je slišna indispozicija ovirala v nižini. Po lepoti prednjači njegovo polglasno in tiho petje (mezza voce in piano) prad polnim tonom, ki ga pevec še vedno jemlje sunkovito, v kar ga zavaja njegov zanositi temperament. Pravilno naraščanje in pojem an je tona je zadosten dokaz, da g. Darniota svoj glas kljub svojim mladim letom že obvlada in je obenem s prirojeno časitihlepnostjo in pa neugnanim veseljem ter zadovoljstvom nad petjem samim zadosten porok za nadaljnjo karijero in izpopolnitev našeaa rojaka. On. gg Kolario in I'e-trnvfif. posebno pa gdč Oljdekop 60 bili deležni aplavza na odprti sceni. P. S. P © R T V Bohinfu so začeli Danes je prvi dan velikega praznika gorenjslah smučarjev Voditelji naših zimsko 6portn!h organizacij se močno prizadevajo, da bi pritegnili v klubske vrste čim več mladine in v/gojili čim več dobrih tekmovalcev. Se bolj pa si prizadevajo, v-a bi vzbudili zanimanje široke javnosti za aport, predvsem smučanje. ki prinaša nekaterim krajem lep vir dohodkov in precejšnje blagostanje. Skoraj vse smučarske prireditve, ki so bile v zaimjih letih v naših krajih, eo se vršile skoraj po isti šoj'Ioni. ki pa se je že močno preživela. Tekme v tekih in skoki so prva leta vzbujale zanimanje široke javnosti, predvsem tudi one. ki je na to gibanje gledala tudi e suho stvarnostjo in praktičnimi računi. Prva leta se je pri smučarskih prireditvah kar trlo gledalcev. Navzoči so bili ministri in generali, zastopniki državnih uradov, narodni poslanci, župani in še razne vidne osebnosti. Kasneje so se začeli odmikoti tudi tisti,, ki so 9 simpatijami spremljali to mladinsko gibanje. keT so se pri re i t ve vršile preveč po enem kopitu t istimi tekmovalci in prireditelji. Da se zopet vzbudi zanimanje široke javnosti'za smučarske prireditve, je bilo treba opustiti s'cra izhojena pota itn si začrtati nove smeri v našem "imskos port nem življenju. Gorenska zimsko športni podzveza se je z vso vnemo vrgla no pridobivanje in vzgojo doraščajnče mladine. Danes je v go-renjskih zimskcsportn'h klubih včlanjene toliko mladine kakor še nikoli. Mladinske vrste so močno osvežile conske vrste in bodo kmalu stopile na mesta dolgoletnih prvakov, ki so že dosegli višek svojih uspehov in moči. Lepo je videti mlade 12 do 18 let stare smučarje s kako eleganco, sigurnostjo in črznostjo smučajo Po strmih gorskih pobočjih po katerih delajo zavoje kot ribe v vodi. Taki dečki so tuii na eimiških skakalnicah kakor doma. Brez4ii«no izvedeni po 30 — 40 metrov dolgi skoki eo med nVi-mj že kar vsakdanji. To je velika dobra strarn gorenjskih zim^kosportnih organ:zacij katerih uspehi se bodo pokazali na velikem smučarskem izletu v Bohinju. Da pritegne zanimanje tudi mednarodne sporrne javnosti, je GZSP povabila tudi tekmovalce iz Avstrije. S tem bodo smučareke prireiitve v Bohinju dobile tudi mednarodni značaj. S takimi gostovanji ee vrši največja propaganda za naše kraje. Na sporedu je tudi cela vrsta sabivnfh prireditev, tako de bodo prišli v Bohincu vsi borci, vsi prijatelji športa in narave in prijetno domače gorenjske zabave v polni meri na svoi račun. Kakor nas obve»šča GZSP, Je start za današnje in jutrišnje tekme v okviru I. zle ta gorenjskih smučarjev, dovoljen vsem tekmovalcem. Motoskikjoring na Bohinjskem jezeru odpovedan. Zaradi na novo zapadlega snega je izvedba za jutri v nedeljo razpisanega — motoskikjoringa — v Bohinju nemogoča. Zato te prireditve, ki ie biia tuii v izvedbi GZSP ne bo. — GZSP. Ligasi na startu Jutri ob 15.15 prijateljska nogometna tekma Ž Ali (Subotica) : SK Ljubljana Pred startom v državno prvenstvo želi vodstvo našega vodilnega kluba še enkrat pregledati svoje viste in morda v zadnjem hipu izmenjati, kar je slabega. Neka) pomanjkljivosti smo videli že v prejšnjih tekmah. Vse razne spremembe pa želi tehn. referent preizkusiti že v nedeljo. Tako 6men:o pričakovati, ,ia bomo videli na etart-u moštvo, ki bo v te oče odločalo o sodelovanju slovenskega predstavnika v drž. prvenstvu! Spričo zadnjega neljubega poseta »izpod neba«, je bilo treba očistiti igrišče snega, kar so storili v pretežni meri navdušeni kibici. Pa vendar bo teren še dovolj težak in zelo prikladen za kondicijski trening. Zanimiv gost je ta subotiški ZAK. 0 tem »skrivnostnem« moštvu je pri nae malo znano. Vemo le, da igrajo tipičen konibinacij-ski nogomet kratkih pasov, ki rezultira iz gostovanj madžarskih in romunskih klubov v Subotici. Pri tem načinu igre je sicer več prednosti na strani domačih, ki nam podajajo nogomet čisto drugače in s pomočjo svoje telesne premoči! Ker se zmerom iz dveh različnih načinov igre tzcimi zanimiva borba, zato smemo upati, da bomo tudi v nedeljo pri startu subotiškega podsavezne-ga prvaka najbrže prisostvovali zanimivi in napeti tekmi. To srečanje ima pa svojo privlačnost tudi v tem, da želi ZAK dokazati, da spada med našo elito v ligo. Želimo, da bi potekla igra mirno in fair. Vabimo naše nogometno občinstvo, naj pride na tekmo v čim večjem številu ter izreče svoje mnenje, za katero ima vodstvo vedno odprta ušesa. Vse to pa zato. da 6 marca ne bo nepotrebnega razburjanja in zabavljanja. Kajti le to kar bomo ustvarili s skupnimi močmi bo rodilo dobre uspehe! Se enkrat: hokej na ledn Drevi ob 20. in jutri ob 9. bodo igrali Karlovčanl Hokejska sekcija SK Ilirije je povabila na dvodnevno gostovanje moštvo KSU iz Karlovca, ki je nekoč pred tremi leti igralo z Ilirijo neodločeno 2 : 2 in je pozneje večkrat ponosno kazalo na ta rezultat. Sedaj se je beio-zelenim ponudila priložn^t, da ee bodo za ta izid revanžirali na domačih tleh. KSU je poleg sisaške SI a vi je eno izmed boke.skih moštev onstran Sotle, ki si zdaj na tihem, zdaj na gla6 lasti nnslov državnega prvaka »uz Iliriju«, čeprav še to tekmovanje nikoli ni bilo izvedeno in državnega prvaka v hokeju na le'iu pri nas sploh nimamo. Zato so ilrrjanski dtsalci po triletnem delu zelo radovedni glede tega nasprotnika in bodo gotovo pokazali vse svoje znaj: je, da zabrišejo vsako sled o onem davnem remi'6u! V odmoru obeh t®k«m, ki bosta drrri ob 30. .tn jutri ob 9. dopoldne bo pofcatal nekaj svoie umetnosti drsalec Thnma. Pridite na zadnjo hokejsko tekmo v sezoni! V nekaj vrstah Na nogometnem polju bomo jutri ime?i največji dogodek v Beogradu, in sicer drogi del finaia za zimski pokal, v katerem nastopita Gradjanski in BSK. Kljub temu, da so Zagrebčani doma zmagali e 4 : 1, računajo optimisti v Beogradu, da bo njihov ljubljenec utegnil izravmati naskok treh golov in bo morda le potrebno podaljšanje. Medtem je imel Gradjanski v Zagrebu neprijetno afero s svojim podsavezom, ki ga je do nadaljnjega suspendiral, in sicer zaradi dogovora za mednarodno tekmo na Ducaju v nedeljo 21. t m. Izjemen nastop mu je dovolil samo za jutrišnjo tekmo, kar ua najbrže ne bo posebno bodrilno vplivalo na njegove igralce, tako da ni izključeno, da bo BSK naza inje morda le zmagovalec v tem tekmovanju. — Po en beograjski in zagrebški ligaš (Jugoslavija in Hašk) bosta ta dan igrala prijateljsko tekmo v Zagrebu. Ljubljana pa bo imela kakor beležimo na drugem mestu, v gostih subotiški ZAK. Jugoslovenski zimsko-sportni savez je na zadnji seji eksekutive izrekel vsem smučarjem Sokolom, ki so obenem člani JZ>S in so se nedavno udeležili tekem za slovansko sokolsko smučarsko prvenstvo v Ta-trah. enoletno prepoved starta. S to prepovedjo bo prizadetih več naših znanih mednarodnih in sokokkih tekmovalcev, med njimi oba brata Klančnika, Lovro Zemva, Urbar, Kavčič. Cvišer^erger in še nekateri. Enake ukrepe bo JZSS izvoiel — čim bo imel zbrane vse podatke — tudi proti onim tekmovalcem, Id so se pred kratkim u ele-žili kot člani JZSS prireditev c^ke nove smučamke organizacije, ki ni vsa včlanjena v njem. V Pragi so se zdaj začele polfinalne tekmo za svetovno prvenstvo v hokejiu na ledu. V sredo so bii doseženi naslednji rezultati: Kanada : Nemčija 3 : 2, Češkoslovaška : Amerika 2 : 0. Švedska : Poljska 1 : 0, v četrtek pa so igrali: Anglija : Švedska 3 : 2, Švica : Amerika 1 : 0, Nemčija : Madžarska 1 : 0. Nedeljske smučarske in skakalne tekme v Celju. Jutri ee bo začel v Celju prvi del smučarskih tekem za mladinsko četvomo kombinacijo. Ob pol 9. bo start pri restavraciji Stegu za tek na 5 km, ob 15. pa se bodo pričele skakalne tekme za mladino in seniorje na novi skakalnici SK Celja v Za-gradu. Tekme so medklu'eke in štejejo obenem za mladinsko četvorno kombinacijo. Celjane vabimo, da prisostvujejo popoldanskim skakalnim fcekmnm. ker so to prve letošnje v Celju in mogoče tudi edine, kajti vreme je zelo muhasto, zaradi česar je mogoče, da bo novi sneg kmalu ekopnel. SK Ljubljana. Postave moštev «a nedeljske t«kme eo na običajnem mestu. Ce bo vreme ugodno, bo igrala rezerva s Svobodo. SK Mars. Zarart te Vrne z M'adiko. naj bodo >atri točno ob 14. na igrišču Mladik« vsi igralci I. moitva. Opremo prinesite s 86-boj. -Načelnik- - - HŠK Sparta (Zagreb) : SK CelR Na Gla-ziji v Celju m bo pričela jutri ob 15. piti*- teTjska nogometna tekma med prvakom grebškega prvega razjeda HŠK Sparto, in SK CeJjem. Ker je Starta, ki jo trenira bivši znani vratar ljubljanske Ilirije Mihelčič, ▼ zelo dobri formi in goji lep in učinkovit nogomet, bo tekma gotovo nudila športa i užitek. Smuškl bdet Zveze za tujski promet na Kurešček bo jutri z odhodom iz Ljubljane ob 6. zjutraj. Vozil bo poseben avtobus. Prijavo do 16." v biljetami »Putnika«. Uspehi našega Aerokluba Ljubljana, 18. februarja. V društvenih prostorih v Kazini se jo snoči vršil občni zbor Aerokluba, za katerega je vladalo med članstvom živo zanimanje in je bila zato udeležba posebno lepa. Namesto odsotnega predsednika Rada Hribarja je zborovanje vodil podpredsednik. načelnik finančnega oddelka banske uprave dr. Orel, na čigar predlog je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel kralju in pozdravne brzojavke Nj. Vis. kne-zu-namestniku, komandantu vojnega letalstva generalu Simonoviču, podpredsedniku osrednjega ocfbora inž. Sondermaverju in bivšemu podpredsedniku kluba generalu Ne-dejkoviču. Zboru so prisostvovali tudi inž. Markovič za osrednjo upravo, podpolkovnik Stojanovič za komando divizije in mestni svetnik Andrejka. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal dr. Stane Rape, je razvidno, da je bilo delovanje kluba v preteklem letu v resnici plodno, saj je odboru uspelo, da s skrbnim gospodarstvom reši organizacijo iz dolgov prejšnjih let Lani je klub priredil štiri lepo uspele mitinge in organiziral 14 izletov ljubljanskih in drogih šol na letališče. Mitingov se je udeležilo v celem okrog 24.000 ljudi, a propagandnih poletov s pa-sažirji je bilo 1311. Motorna pilotska šola, ki je bila lani še neoficielna, je imela 9 gojencev, a za izpit se jih je prijavilo pet in vsi so z odličnim ali prav dobrim uspehom končali tečaj Prireditve motorne in brez-motorne sekcije so vrgle tako lepe dohodke, da je odbor v celoti odplačal dolg. ki je presegal 96.000 din, in je ob zaključku leta še ostalo v blagajni 23.000 dki čistega prebitka Sekcija za brezmotorno letenje je imela v programu, zgraditi štiri »Zoglinge« m Štiri »INKA« pod pogojem, da bo odmerjejia subvencija izplačana v naprej. Ker se to ni zgodilo, je izvedba načrta izostala, izosta-ti pa je moralo še nekaj drugih važnih deL Določenih je bilo 115 izpitov za Bloke, a so jih morali reducirati na 47. ki so se jim pridružili še 4 izpiti sekcije v Stični. Edini razveseljiv dogodek v zvezi z brezmo-tornim letenjem je nakup zemljišča za pilotsko šolo na Blokah. Prav tako je podmladku kot novi sekciji uspelo, da je ustva* ril temeljne pogoje svojega dela. Podrobno poročilo o delovanju motorno sekcije je prav tako podal šef letenja dr. Rape. S klubskimi letali je bile lani opravljenih 3066 poletov v 432 urah 56 minut, v motorni pilotski šoli pa 1263 poletov v 113 urah 43 minut. Jadralna sekcija je že v začetku sezone ostala brez načelnika, ker inž. dr. Kuhelj dela ni mogel več prevzeti, namestnika pa mu klub ni mogel najti. Skupna jadralna pilotska šola na Blokah je dala 28 pilotov v skupini A, 28 v skupini B, 1 v skupini zvanični C in 2 za letenje v zapregi. V smislu pravil se vsako leto voli četrtina odbornikov, katerih mesta se izpraznijo po žrebu. Letos je bilo žrebanje odveč, ker je vrsta najbolj zaslužnih sodelavcev, predsednik Hribar, dr Rape, inž. dr. Kuhelj, ž njimi pa še blagajnik Brandtstetter in odbornik Učakar zaradi ponavljajočih se nastopov nekaterih mlajših, manj izkušenih, toda ambicioznih ljudi odložila svoja mesta Poleg tega je med letom umrl podpredsednik tovarnar Zaloker, podpredsednik general Nedeljkovič pa je odšel v Beograd. V novem odboru so dr. OreL inž-Bloudek, prof. Osana, Stanko Pelan, podpolkovnik Stojanovič, mestni svetnik At>-drejka, zastopnik banske uprave prof. Ov-Benetk, učitelj Ambrožič iz Stične, akademik Skulj, Starič, Kopeoki, Kobilica, univ, prof. inž. dr. Hrovat in Okrogiič. Mladina in zdravje Ljubljana, 18. februarja. PoročDo, M ga je pravkar objavila mestna šolska polMinika, nam kaže značilno sliko o bednem socialnem ln higienskem stanju, v katerem živi množica našega Šolskega naraščaja. Na polikliniki sa zdravijo vsi nepremožni otroci in brezplačno dob etudi potrebna zdraivila, če se izkažejo z ubenžim listkom mestnega so-c aLno-političnega oddelka. Na žalost pa poliklinika še zmerom nima svojega specialista za očesne bolezni ter bolezni grla, nosu in ušee, ki so med našo revnejšo mladino prav pogoste živo se čuti potre* ba, da bi se pri zdravljenju dcce pojem ubožnost! razširih in da bi se nudila zdravila tudi otrokom onih staršev, ki niso v kartoteki socialno-političnega oddelka, pa vendar ne zmorejo stroškov za zdravnika in lekarno. Tako naj bi bili deležni brezplačnega zdravljenja tucii otroci nižjih uslužbencev in siromašnih zasebnikov s velikimi družinami Lami je mestna šolska poHfcttrr&a Izvtv Sila 2704 sstematteoe zdravniške preglede šolske dece (1034 dečkov in 1670 deklic), kontrolnih pregledov pa 2478 (1530 dečkov in 948 deMic). Zanimiva je slika glavni hnapak v zdravstvenem razvoju pregledane mladine, ki jo povzemamo v odstotkih: defektno zobovje 60, zatekla žleze 45, pomanjkljivost telesne čistoče 37, povečanje žrelnce in nebnice 36, bolezni okostja 28, povečanje ščitne žleze 25, napake v nosu, ustih in ušesih 25, motnje pljuč 23, napake vida 12, napake hrbtenice 11. Pogoste so še motnje srca (6), kožne bolezni (5) in bolezni oči (2). Ti podatki kažejo, da je predvsem potrebna botrba proti telesni neč'stoči, ki se opaža v veiači meri zlasti aa šolah v bližini zasilnih naselij na periferiji. Velik odstotek defekta ®ga zobovja med Šolsko deoo kliče po ustanovitvi lastnega zobnega aim-bulatorija, pogoste napake na okostju in hrbtenici pa opozarjajo na potrefro žalska ortopetake takuvadnk^ 3ackson Gregory: 24 Juana Castanares koman V senci topolov je bua tema goste j Sa, kakor vso noč v puščavi. Kladara sama je bila črna gmota, v kateri ni mogel razločiti ne oken ne vrat, dokler ni prijahal tik do nje. Po naključju je bil ravno pred oknom ,ko je zadržal konja Bilo je na stežaj odprto, in Julian Hawk se je nagnil s sedla, pomoli] glavo noter in zaklical: »Alo! Kdo je tu?« Bolje bi bilo, da bi bil mislil na Cobbovo svarilo ln previdno zbudil starega Sama, kajti odgovoril mu je divji, presunljivi vzkrik in zamolkli tlesk bosih podplatov ob gola tla. Hawk je komaj še za časa umaknil glavo iz okenskega okvira. Z gromom, kakor da bi sprožil top, je udaril strel iz šibrovke skozi okno, prav tja, kjer so bile pol sekunde prej glava in ramena Juliana Hawka Ta je zasadil konju ostroge v bok in v polkrogu odskočil ra vogal, preden je nategnil vajeti in nejevoljno vzkliknil: »Prekleti tepec! Kaj pa je to?« Toliko časa ni bilo slišati odgovora, da se je Hawk že vprašal, ali se ni starec v razburjenju sam ranil s puško. Nazadnje je začivkal tenek, boječ glas: »Kdo ste prav sa prav?« »Tujec na poti Sporočilo imam od vašega tovariša Cobba.« Spet je bilo nekaj časa tiho, ln spet je nazadnje zapiska* tisti obotavljajoči se, boječi glas: »Zal m> je, tuji mož, a imel sem preklicano hude sanje: bil v kanuju, s puško v vsaki roki in z nožem med zoprni, oni drugi, kakih dvajset jih je utegnilo biti, pa meni nasproti. Dvema ali trem sem takoj porinil nož med rebra — sveti Peter, kako jim je lila kril — Nato sem pograbil risa- nico — « TT »Cisto navadna šibrovka je bila«, Je Hawk za-godrnjal. »Well, upam, da se vam ne sanja zme-rem tako živo. Vsekako ne bi rad prenočeval z vami v isti sobi.« »Takšno zoprno navado imam«, je v zadregi odvrnil stari Sam. »Kaj je z Johnom? A dajte, stopite noter! Takoj prižgem luč in pristavim kavo. Saj že tako diši po razsvitu.« »Ali ste zdaj res povsem zbujeni?« Stari Sam se je zahihital. »Le naprej, tujec! Stopite s konja, privežite gS k topolu in pridite noter! Tu se lahko čutite varnega kakor v cerkvi, posebno ker sem prejle v razburjenju sprožil obe cevi hkratu in vam zdaj obljubim, da jih ne nabijem več. dokler boste tu. Rad bi le že vedel, kaj je z Johnom.« Ko je tako govoril, je Hawk slišal drsanje njegovih bosih nog in nazadnje tudi videl, kako se je posvetila sveča. Hawk je obrnil konja k vratom, ki mu jih je izdajala svetloba, uhajajoča skozi reže, ter skočil na tla. Vrata niso bila zaklenjena Stopil je v hišo in strmel nad čudno vnanjostjo starega Sama. Klicar kake sejemske razstavnice bi ga bil hvalil, da je največji in najžilavejši človek, ki si ga je moči misliti A to se je samo zdelo, ker je bil Sam čudovito suh, kakor pravi okostnjak, in mu je moral človek zaradi tega prisoditi vsaj dve pedi več, kot jih je v resnici imel, plešast in brezbrad vse do velikanskih belih brkov, ki so mu v obliki podkve viseli okoli ust. Imel je neenake oči; eno zrklo je bilo večje in bolj okroglo od drugega in svetleje sinje barve. Obe sta bili videti stekleni Nehote se ti je zdelo, da mora biti eno oko stekleno. čeprav nisi videl, katero, zakaj obe sta bili podobni cenenim ponaredkom, kakršne lahko po pošti naročiš iz trgovine. Stari Sam je bil oblečen v nočno srajco, ki ji ne bi bilo škodilo, če bi jo bil korenito opral; segala mu je do srede dolgih, tankih beder in neprisiljeno izročala mršave meče in velika, ploska, koščena stopala radovednosti tujčevih oči. V roki je držal steklenko, ki ji je tičala v grlu goreča sveča. Plapolajoči svit je pomikal njegovo postavo neposredno v ospredje ter obračal vso pozornost na njegove razgaljene draži. Hawka je vsa smešna prikazen čudno spominjala kipa Svodobe v new-yorškem pristanišču. »Kakor sem rekel, žal mi je, da bi vas bil skoraj raztrgal s svojimi šibrami,« je s klavrnim, malone jokavim glasom dejal stari Sam. »Tudi meni je žal, da sem vas zbudil iz lepih sanj,« je rekel Hawk, ki ni hotel biti manj vljuden od njega. _ »Nikar več ne govoriva o tem.« Stari Sam je vzdihnil. »Ne vi ne jaz nisva imela slabega namena. Zdaj, ko sva bot, bodiva prijatelja. Povejte mi tisto reč o Johnu! Ne, počakajte še malo, da zakurim in se oblečem.« Postavil je svečo in vrgel v žerjavico nekaj suhih vej, toaleto pa opravil kar na hitro roko Kakor bi trenil, je skočil v obledele hlače iz višnjeve kotenine, nataknil vegaste čevlje, se z veščo roko iznebil nočne srajce, ki jo je urno vrgel čez strešni tram. ter oblekel enako nesnažno dnevno srajco. Nato si je okrasil nos z naočniki v jeklenem okviru, si poveznil raztrgan slamnik na glavo in obstal pred gostom, pripravljen na vse, kar je utegnil prinesti dan. »Vidite,« je otožno izpregovoril, »John je sicer moj tovariš, in moje sveto načelo je. da o tovarišu ne zinem žal besede, a kar je res, je vendarle res: John je velika neroda. Niti za trenutek ga ne smem spustiti izpred oči. ne da bi napravil kako neumnost. Menda se ni oženil, mrcina?« »O tem nič ne vem.« je odvrnil Hawk. »Nekoga je sicer imel pri sebi, vendar nisem mogel razločiti, ali je moški ali ženska. Trdil je, da je potnik, ki ga prevaža —« »Potnik? Nesmisel! Nočem ga žaliti, a sveta resnica je, da laže, kakor pes teče Potnik, a? Torej, če se je stari norec res oženil — well. tovarišu človek marsikaj izpregleda. a vsaka reč ima meje. In John. ta bebec, hodi zmerom tik ob meji.« MALI OGLASI Be«*da 1 Oln davek 3 Pln za Sllro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši jsnesek 17 Din Na Kurešček vozi avtobus v nedeljo dne 20. t. m ob po! 7. zjutraj Izpred Mestnega doma. Prijave telefon— 36-98 3380 18 >T'XLr'J'J Beseda 1 din. davek 3 din za 5lfro ali dajanje naslova 5 din NalmanJ 41 OTesek 20 din Državni uradnik upokoienec, vesten, verzi-ran v računskih in knjigovodskih poslih se ;preime Ponudbe pod šifro »Zori* na ogl. odd. Jutra. 3305-1 Absolventa trg. akademije mlaišega. z znamem državnih lezikov in nemščine ter slovenske in nemške steno grafie sprejme veliko indu-ttrijsko pod'etje na Goreni skem Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Industrija« 329S-1 Trgovskega uradnika po možnosti z nekaj prakse, solldnesa poštenega. pridnega, skrom ne ponudbe s s'1ko na oel odd Jutra p J fro »Mlajši-«. 3350-1 Beseda 1 Dtn. davek 3 Din 2a šifro ali dajanje naslova 5 Dtn Najmanjši znesek 17 Oln. Kontoristinja absolventka trgovskega te-čaia, zna strojepis in ste-nografiio, 18 letna, zdrava simpatična, neoporečnega vedenja, dobrih v Ljubljani bivaiočih staršev, lepo prosi primerne zaposlitve v trgovtni, pisarni ali kakem drugem podietiu. Ponudbe prosi pod šifro »Skromen iaslužek« na ogl. odd. Jutra 3334-2 Zastuietf Beseda 1 Dtn davek 3 Dtn zs šifro aH dajanje naslova 5 Din Nalmanjšl znesek 17 oin Vsako prepisovanje Ba stroi prevzamem na dom Naslov pustiti v ogl odd. Jutra. 3308.3 Kupim Rdeč čebulček, šaloto, krompir klfelčar ln domače Kore njevo seme kupujemo Sever & K^nip. Ljublja na. Gosposvetska 5 2970 33 Električno napravo kompletna z akumulatorjem za 12 žarnic kupim m prodam avtodinamo za 12 volt in eno plinsko peč za proizvaianie plina iz oglia za motor na vpojni plin, iz močnega litega železa in v popolnoma dobrem stanju. Franc Škrbe 41, p. Hin;e. 3240-7 (Seseda 1 Din davefc i Din aa šllrr. ali dajanj* naslova 5 Din Nalmacjš' znespk n Din Zbrana dela Iv. Cankarja kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Can kar« 3362 8 Beseda 1 Dtn davek ) »ln oi> šllro an dajat)je naslovi 5 Din Naimanl? znesek 17 Oln Hranilne knjižice vrednostne papirje 3 •/. OBVEZNICE za likv KmecKin dolgov STALNO KUPUJEM Al. Planinsek. Ljubljana Beethovnova 14. Telef 35-10 2316 Hranilne knjižice vrednostne papirje, tudi za staviiene, delnice, kupone, dobropise yi, OBVEZNICE po najvišjih cenah KUPUJEM. POSOJILA za hranilne kniižice zaščitenih zavodov. Oblstv. dov. pisarna RUDOLF ZORE, LJUBLJANA Gledal, ulica 12. Te!. 3810 3337-16 Din aa šifro ali dajanje Beseda 1 Din davek 3 nasli.va 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Wertheim blagajno dobro ohranjeno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3373-6 tleska i Din. davek i Din za šllro ah dajanje naslova 5 Din Najmanjž.* znesek 17 Oin. Kovači prodam ali dam v najem opremljeno kovaško delavnico na prometnem kra;u. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Poceni prodam«. 3327-17 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE Toda psi so jeli le še bolj besneti in SO dobili celo pomoč! Jo j, v kakšni stiski sta bila naša prijatelja! Da, kmalu jo je tudi Janko izkupil z lajno, da se je kar po tleh zavalil. Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Stavbne parcelacije delitve parcel pr prodan, situaciiske gospodarske na črte. regulaciie, sporne mete itd. Babnik Filip civilni geometei in sodni izvedenec, vogal Miklošiče. - io Tavčarjeve ulice Telefon 49-59 Liubliana 101 20 Večje število parcel kompleksov posestev go tdov. trgovskih in stano va iskih hi? tel vil. ima oa prodai gradhen strokovno izobražen oostedovalec Kunaver Ludvik Cesta 29 oktobra 6 Tele fon 37 33 PuoMaščen gra d i tel j in sodni cemteli za nasvete brezplačno na raz polago. 25-20 Kupim hišo do 150 000 ali zamenjam za parcelo. Pismene ponudbe pod »Venezia« na ogl. oddelek Jutra. 5341-20 Beseda 1 Din davek . Oin za šllro ali dajanje naslova 5 Dtn Najmanjši znesek 17 Oln 3-sobno stanovanje v centru mesta, U. nad strope oddam s 1. mar cem Naslov v vseh poslov Jutra 3303 21 4-sobno stanovanje oddam za mai ali prej. A. Kune, Gosposka ul. 7. 3338-21 Enosobno stanovanje oddam za 1. marec v cen-trumu. Ogled od pol 10. do 12. ure. Novi trg 5.III. 3345-21 Stanovanja seseda 1 Din davek Din za šilro ali dajanje aasiova 3 Din Najmanjš znesek 17 Oln 2-sobno stanovanje v mestu Išče rodbina brez otrok Spinar ma gistrat, vložišče. 3363-21a Beseda 1 Din davek j Oln za -illro ali dajanje iasiova 3 DIl M 4 i manjši znesek 17 Oln 2 pisarniški sobi vsaka s posebnim vhodom po nizki ceni oddam v naiem s 1. marcerr ali 1. aprilom. Centralna kuria-va in telefon na razpolago Sobi se nahaiata vis a vis glavne pošte. Ponud be pod »Ugodna priilka« na ogl. odd. lutra. 3306-23 Lepo sobo opremljeno solnčno, oddam pri soaniii. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3225-23 Opremljeno sobo lepo, tisto, parketirano. oddam, event. 2 vezani v centru Mestni trg št. 17-1., vrata 8. 3359 23 Glasbila Beseda i Din davek i Din za šifro alt dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Gi~mofon His Masters skoraj nov. na električni prikiiuček 1 m visok in okrog 50 dobrih plošč ugodno prodam. Naslov » vseh poslov, (utra. 3302-26 Med mesto« In deželo nosreduje »filtrov* mali ogla*nflj INSERIRAJ V „JUTRU"! Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, Kakor s časopisnim oglasom, čigai delokrog je neomejen Časopis pride v vsako nišo in govori dnevno desettisoCem ■•itateljev Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, (d prinese korist trgovcu ln kupcu. Tisoče zahval irejema »MORANA« jU0E PRESTANEJO TAKOn \mASTE70HAPLEU5TEM MESTU. oummmLMJiuMiAiNHiuMii LASU £ KORENINE. PttlUAMO 90 POVZETA' SrEKLPMCrMSlDL? MORANA' HOKUtA KOZMETIKA' SPLIT INSERIRAJ V „ JUTRU"! Težke in poltežke KONJE za delo z garancijo, dobavlja pod ugodnimi pogoji E. V AJDA — ČAKOVEC Medjimurje telefon 59. 60, 33. Večje količine stalno na razpolago v lastnih stajah. Vsak Jutrov naročnik je v slučaju smrtne nezgode zavarovan za 10.000 dinarjev Iz Ptuja Rojstvo in smrt » ptujskem okraju. Lairi ie bilo 613 porok, rodilo ee ie 1825 otrok, od tega 44 mrtvorojenih- nezakonskih pa je bilo 243 Umrlo je 1154 oseb. od tega je bilo 45 nasilnih smrti, 34 nesreč. 19 samomorov in 12 ubojev. Število rojstev je v primeri z lanskim I atom nazadovalo, vendar je tudi Število smrtnih primerov manj-§e. j— Koliko pokadimo in popušimo V preteklem letu je po statistiki velikoprodaje tobaka v Ptuju šlo v zrak za 5,322 684 din tobaka. za 95.887 din cigaretnega papirja. vžigalic pa za 603.800 din. Vina so potoeile gostilne na območju ptujske finančne kontrole 2.347 bL vinotoči v teku treh mesecev 123 hI- ločilci. ki so pro lajali vino po o litrov, so iztočili 120 hI. Skupno se ie iztočilo nekaj nad 2.590 hI vina. 597 hI piva in 57 hI žganja, likerja in konjaka. j— Požar na deželi. Na viničariji Mihaela Petroviča v Sedlašku ie nastal požar. Ker ie bila viničarija s slamo krita, je vsa stavba kmalu pogorela do taL Družina viničarja Štefana Gajzeria 6i je komaj rešila življenje in pogorelo ji je vse imetje, vredno okrog 2.000 din. dočim ceni lastnik Petrovič škodo na 25 000 d:m TAKOJ Upnik: »Nezaslišano! Vaša služkinja me je pustila čakati debelo uro/« Dolžnik »Erna. kaj pa ste mislili? Ali vam nisem rekel, da vrzite gospoda takoj čez prag?« Kavarna in restavracija »CITY« v Zagrebu se proda ali da v zakup radi preobremenjenosti lastnika z drugimi posli. — Interesenti naj se javijo: HA L L A, ZAGREB — Juri&ičeva ulica L8/L V na globlji bolesti javljava, da je naSa nad vse ljubljena, predobra mamica, gospa ELIZA HITZL roj. Huber v četrtek zvečer po kratki, mučni oolezni previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne lz hiše žalosti, Kolodvorska ul. 34, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra, LJUBLJANA, dne 17. februarja 1938. ANI In ERWIN Naše gledališče D B A M A Začetek ob 20 un Sobota. 19.: ob 15 Sneguljčira Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Nedelja. M. ob 15 Simkovi Izven Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. Rdeč« rože. Izven. Znižane cene. O P e R A Začetek ob 20 url Sobota. 19.: Manon Gostuje ga. Zlata GJun-gjenac. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 20.: ob 15. Navihanka. Izven. Globoko znižan s cene od 24 diim navzdol. Ob 20 Helteja Izven. Znižane oene od 30 din navzdoL Gospa Zlata Gjungienac-GaTelloTa gostuje drevi v Massnetovi operi »Manon«. Njeina kreacija te vloge je odlična in skoro si ne moremo misliti boljše Manon, kakor je jo-spa Gjungjenac. V te; vlogi je žela na našem odru velike uspehe. Mozartova opera »D«»n Jtian« uprizori v torek ob priliki proslave 25-letnice umetniškega delovanja opernega ravnatelja g. Mirka Poliča >Don Juan< veha kot opera izredne lepote in moči Mozart je prišel leta 1887 v Prago, kjer je doživela njegova »Fi-garova svatba« ogromen uspeh. Mojster je sklenil, da napiše za Prago novo delo. ki naj prekaša vse njegove prejšnje opere. Julija 1787 je napisal partituro in ko so hoteli meseca septembra opero uprizoriti, je manjkala uvertira in velik del drugega deiania. Pripovedujeio. da je nato Mozart opero končal dan pred premiero konec novembra istega leta. Prv:h pel predstav »Bon Juana< v Pragi je vodil Mozart in imel nepopisen uspeh. Vstopnice eo na razpolago pri dnevni blagalni v operi. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 19. t. m.: »Njena velika ljubezen«. Nedelja, 20. t. m.: »Njene ve ika ljubtrzeo« MARIBORSKO (i^llAUACt Sobota. 19.: Revizor. Zadnjič. Globoko Bližane cene. Nedelja. 20. februarja: Ob 15. uri: Simko-vi. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Velika Pontarlja. Krstna predstava. Premijerski abonma __ R A D I O Sobota 19. februarja LJubljana 12: Pester spored s pložč. — 12.45: Poročila. — 13: NapovedL _ 13.20: Akademski pevski kvintet. — 14: Poročila. — 17; Za delopust igra Radijski orkester. — 17.40: Skrb za delavstvo v drugih državah (dr. Jure Adlešič). _ 18: Za zabavo in za ples (plošče). — 18 40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napoved , poročila. —19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda.— 20: O zun. politiki (dr. A Kuhar). — 20.30: Pavliha — pester večer. — 22: Napovedi, poročla. — 2215: Za veaež konec igra Radijski orkester. Nedelja, 20. februarja Ljubljana 8: Orglice iin harmonika (gg. F. Petan in Avgust Stanko), vmes plošče- — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Za boljšo voljo (plošče). — 9.45: Verski govor (g. Jože Jagodic). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stohrice. — 11: Otroška ura: Teta Ma-rička kramlja in prepeva. — 12 30: Slovenske orkestralne skladte (Radijski orkester). — 13: Napovedi, obvesrtiia. — 13.20: Plošč« po željah. — 16: Koncert Radijskega orkestra. — 17: Kmet. ura: Za uspeh v živinoreji: Povečajte im izboljšajte pridelek krme! (inž. Absec). — 17.30: Zenitovanje iz spodnjega Štajerja. Sestavil Anton Batan, sodelujejo domačini iz okolice Hrastnika. — 19! Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Plošče. — 20: Vodopivčev vačer. Sodelujejo: ga. Draga Sokova, gdč. Vida Ru-dolfova. Akademski pevski kvintet, dr. Fr. Kimovec in Radijski orkester. — 21.30: Radij?'ki orkester. — 22: Napovsdi. poročil«. — 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). Beograd 17: Orkestralni in pevski koncert. — 20: Narodine pesmi z orkestrom. — 22.15: Ples. — Zagreb 16 40: Plošče. - 20: Tamburaški zbor. — 20 30: Recitacije in lahka glasba. — 22.20: Ples. — Praea 19.40: Karneval v opereti. — 21.05- Orkestralni in violinski koncert — 22.25: Ples. — Varšava 19 35: Plošče. - 21.15: Veseli prizori. -22: Komorna glasba. — 22.30: Ples. — Dunaj 11.45: Orkestralni koncert. — 12.55: Skladbe po željah. — 15.30: Godalni kvar-te*. — 16.45: Plesna muzika. - 19.30: Arije in pesmi. — 20: Dunajski večer. — 21.30: Umetniške plošče. — 22.35: Ple=ni orkester. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 1935: Lahka glasba. — 20: Plesni večer. — 22.30: Lahka glasba. — Hilnchen 19.10: Pfitznerie-va opera »Lorelei«. _ 22 30: Lahka in plesna muzika — Stuttgart 19.15: Izvajanie Strau*«ove ooerete »Netopir«. — 22 3Q: Lahka arodba in pl<*. — 24: Koncert HandJove glasbe. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutrac Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. A kot ttokarnarja Fran Jeran. - Za tnsezatni del je odgovor« Alojz Novak. - Vri i UuMJani.